št 7/18. avaust 2008
Otvoritev brvi... str. 3
Gradnja PSO Rimske Toplice ... str. 6
Pivo in cvetje ... str. 12
blJ
Ja&j
£$r J
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Za Laškim biltenom je prvo	leto
izhajanja. Številka, ki je pred vami, ni bila v našem prvotnem načrtu, a smo ugotovili, da je še kako potrebna. Že v mesecu in pol, kolikor traja obdobje od izida biltena do oddaje novih prispevkov, v naše uredništvo prejmemo dovolj prispevkov za eno številko, kaj šele v dobrih treh mesecih. Kljub temu, da je avgustovska številka počitniška, smo tudi tokrat po vaši zaslugi prejeli kopico zanimivih prispevkov in koristnih informacij. Zato se še enkrat zahvaljujemo vsem stalnim poročevalcem in se veselimo novih. Čeprav se komu včasih zdi, da se v Laškem - z izjemo tradicionalnega Piva in cvetja - ne dogaja prav veliko, upam, da je Laški bilten ta vtis popravil. V STIK-u in Knjižnici Laško vsak mesec poskrbijo za bogato kulturno dogajanje za vse okuse, ob tem pa je dejavnih še ogromno najrazličnejših društev. Nekatera med njimi so se na naših straneh že posebej predstavila, nekaj pa jih predstavimo ob opisih krajevnih skupnosti. Skupaj s prizadevnimi občani, ki so dejavni celo v več društvih, pa ugotavljamo, da jim manjka mladih zanesenjakov, ljudi, ki bi poskrbeli, da bi društva tudi v prihodnosti poživljala dogajanje v posameznih krajih. Vzroki za to so
gotovo kompleksni, pripišemo pa jih lahko tudi splošnim spremembam v družbi in svetu ter drugačnim vrednotam mladih. Delovanje v društvu pa je vsekakor dobra popotnica za življenje, saj zahteva smisel za organizacijo, delo z ljudmi in nenazadnje finančno načrtovanje. Tudi o tem vedo člani društev marsikaj povedati.
Kljub temu, da ima bilten ustaljene rubrike, želimo vsakič dodati kaj novega. In zamisli nikoli ne zmanjka: Laško in njegovi prebivalci, ki mu dajejo življenje, so namreč neskončen vir idej. Ogromno je zanimivih, pomembnih ljudi, ki jih želimo predstaviti, pa tudi različnih tem, ki bi si jih želeli raziskati. Upam, da nam bo s časom uspelo odstreti kakšno tančico bogate zgodovine Laškega in njegove okolice ter vam predstaviti kar največ oseb, brez katerih Laško ne bi bilo takšno, kot je. Tudi v širšem merilu. In vsaka vaša ideja ali prispevek sta več kot dobrodošla! In za konec, drage bralke in bralci, naj vam zaželim čudovit preostanek poletnih dni, napolnite si baterije, da boste polni elana jeseni prestopili šolski prag, se lotili novih projektov, pospravili pridelek. Še naprej pa nam poročajte o dogajanju, dosežkih, uspehih - naj o tem berejo tudi drugi.
Jasmina Štorman, glavna urednica
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Matie Košak - parada, Pivo in cvetje
Naslednja številka izide 15. oktobra 2008.
Prispevke in oglase je treba oddati do 1. oktobra 2008 na e-naslov
bilten@lasko.si.
Občinska uprava
Proslava ob dnevu državnosti 19. junija
Letošnja proslava ob dnevu državnosti je bila mladostniško obarvana. Slavnostni govornik Rok Matek nas je v svojih spominih popeljal v leto 1991, na koncu pa nas opomnil, kako razposajena, živahna, polna domišljije, hkrati pa samozavestna in čudovita je mladost.
Definicija namreč pravi, da je mladost doba v človekovem življenju od otroštva do zrelih let. Življenje pa nam različno postavlja mejnike, ki nas do tja pripeljejo. Prvi mejnik v svojem življenju so z letošnjim šolskim letom prestopili tudi naši osnovnošolci. Najuspešnejšim osnovnošolkam in osnovnošolcem iz občine Laško je župan Franc Zdolšek podelil občinsko priznanje zlata petica. Prejeli so ga naslednji učenci: Laura Aleš, Rok Belej, Aljoša Bolčina, Nejc Deželak, Anja Ferme, Nikolaja Frece, Tadeja Gotar, Anja Guna, Ana Horjak, Urška Klinar, Maruša Kokol, Lucija Krajnc, Anja Krašek, Katarina Lapornik, Nina Logar, Miha Mayer, Špela Medvešek, Špela Pertinač, Matej Pinter, Urška Požlep, Katarina Radaljac, Domen Rajh, Aleksander Samec, Nastja Strnad, Tina Tramšek, Teja Ulaga, Uroš Ulaga, Damjan Vetrih Lapornik in Kaja Zemljič.
Program proslave so popestrili mladi recitatorji, plesalci in pevci, igral pa je šolski pihalni orkester. Po proslavi je župan nagrajence in njihove spremljevalce povabil na manjšo pogostitev v Hotel Hum.
Jasna Kermelj
Slovesna otvoritev mostu želja
V sredo, 9. julija, so župan Franc Zdolšek, predsednik KS Laško Martin Kokotec in vodja Thermane, d. d., Cvetka Jurak, s
prerezom traku slovesno otvorili most, ki povezuje levi breg Savinje z novim delom zdraviliškega kompleksa. Arhitekt Borut Rebolj je most zasnoval v atraktivnem modernem stilu, namenjen pa je pešcem in sprehajalcem. Med prvimi so most prečkali naši godbeniki z mažoretkami, čezenj pa
so se vsak s svojo skrito željo in upanjem, da se bo ta uresničila, sprehodili vsi gostje in obiskovalci slovesnosti.
Občina Laško je v letu 2001 in 2002 začela spreminjati prostorske izvedbene akte, ki so bili osnova za gradnjo novega kompleksa wellness centra, prestavitve in razširitve struge reke Savinje, hotelskega dela, kongresnega dela in nenazadnje tudi brvi čez Savinjo. V preteklih letih je Občina skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor financirala razširitev struge in ureditev na levem bregu Savinje, celotna vrednost teh del pa je znašala 2,3 miMjona evrov, od tega je občinski proračun prispeval 1,1 milijona evrov. Na levem bregu Savinje je v prihodnosti predvidena tudi gradnja apartmajskega kompleksa. Izgradnja mostu pomeni približanje starega mestnega jedra Laškega zdraviliškim in turističnim kompleksom. Vrednost investicije je znašala 1.057.000 evrov. Most ima pet podpornikov, od katerih sta dva v reki Savinji, dolg je 93 metrov, širok pa v povprečju štiri metre. Ima dve razširitvi, namenjeni počitku in razgledu.
Most želja je ime, ki ga je Občina Laško izbrala zato, ker si želi, da z novo sprehajalno potjo preko Savinje in z vsem doživetim na njej osreči vse tiste, ki ga bodo prečkali. Ime poudarja željo, da most obiskovalca ali turista še kdaj pripelje nazaj v naš prelepi kraj ob Savinji.
Maja Bukovec
Gradnja kanalizacije
Aprila se je pričela izvajati gradnja kanalizacije na Podšmihelu. Dela so se izvajala v cestišču, polagali pa so se vodi Elektra Celje, Telekoma, vodovoda ter cevi za bodoče optično ožičenje. Dela so zaključena, konec leta pa se bo pričelo izvajati priključke in omrežja, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dela se trenutno izvajajo v Valentiničevi in Kidričevi ulici. Naš cilj je, da jih kmalu zaključimo in na novo uredimo cestišče.
V začetku leta 2009 bomo pričeli z izvajanjem del v Sp. Rečici in Debru. Pripravlja se projektna dokumentacija in upravna ^dokumentacija za kolektor Rimske Toplice - Čistilna naprava, Rimske Toplice, II. etapa, Jagoče, Marija Gradec in Sp. Rečica, II. etapa. Za izvajanje teh odsekov kanalizacij so angažirana sredstva EU iz naslova Kohezije, Sklada za regionalni razvoj, občinskega proračuna in državnih sredstev.
Pločnik in javna razsvetljava v Jurkloštru
Naloga lokalne skupnosti je, da občanom na celotnem območju zagotavlja dobre pogoje za življenje in delo. Skoncentrirano prebivalstvo živi v treh večjih naseljih: Laško, Rimske Toplice in Zidani Most. Pri prostorskem planiranju pa si prizadevamo tudi za zagotavljanje dobrih pogojev v lokalnih oskrbnih centrih Jurklošter, Vrh, Belovo, Brezno, Sedraž in Šentrupert. V zadnjih letih Občina izjemno pozornost posveča pešcem kot udeležencem v prometu z gradnjo pločnikov (Rimske Toplice - Zdraviliška cesta, Laško - Badovinčeva, proti Strmci, proti Marija Gradcu).
V sredini julija 2008 se je pričela gradnja pločnika in javne razsvetljave ob regionalni državni cesti v Jurkloštru. Dela bod o končana v prvih dneh
septembra 2008. Vrednost pogodbenih del znaša dobrih 121.000 evrov, pločnik in javna razsvetljava pa bosta povezovala »gozdarsko hišo« na začetku naselja s centrom in nekdanjim bencinskim servisom. Več kakor 90.000 evrov bo prispevala Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Pločnik je dolg 270 metrov.
Luka Picej
3
Občinska uprava
REKONSTRUKCIJA OBČINSKE CESTE ZAVRATE-REČICA
Občina Laško je julija letos pričela z izvajanjem investicije Rekonstrukcija občinske ceste Debro-Rečica-Zavrate-Brezno -Belovo, odsek Zavrate-Rečica, in sicer od kmetije pri Gornjem Breznem proti vrhu prelaza Ferme do kmetije Zavrašek v dolžini 890 metrov.
Obstoječa cesta je v makadamski izvedbi in delno utrjena. Vozišče je preozko za normalen promet. Trasa poteka v začetku v strmem terenu, po dnu kotanje skozi gozd, kjer se na vrhu prelaza zravna in poteka po pobočju skozi gozd in delno preko travnih površin. S predvideno rekonstrukcijo se bo cesta razširila in asfaltirala, primerno se bodo uredile bankine in odvodnjavanje. Obnova obravnavanega odseka bo omogočila boljšo povezavo med KS Rečica in KS Sedraž in bo v primeru poplave podvoza Vrtnarija služila kot obvozna cesta med Laškim in Sp. Rečico.
Za izvedbo celotne investicije v višini 172.000 evrov z DDV-jem se bodo sredstva zagotovila delno iz sredstev državnega proračuna na osnovi 21. člena Zakona o financiranju občin in deloma iz občinskega proračuna. V strukturi virov celotne investicije znaša del državnega proračuna 63,40 %, ki pokriva stroške obnove, dokumentacije in nadzora. Del že navedenih stroškov in celoten davek na dodano vrednost pokrije občina. Podjetje AGM Nemec, d. o. o., iz Laškega je začelo z obnovo v začetku julija 2008. Gradbena dela se bodo izvajala po projektu, ki ga je izdelalo podjetje GG inpo, d. o. o., iz Slovenj Gradca v pogodbeni vrednosti 164.786,80 evrov z DDV-jem. Dela bodo zaključena predvidoma avgusta 2008. Pooblaščeni nadzornik je Jožef Lukmar, s. p.
Cilj investicije je ohranitev obstoječe prometne poti, izboljšanje tehničnih elementov in povečanje prometne varnosti, kakor tudi boljše bivalne razmere prebivalstva. Projekt posredno koristi tudi razvoju podeželja in turizma, saj omogoča dostop do krajev, ki ne ležijo ob glavnih prometnicah.
REKONSTRUKCIJA OBČINSKE CESTE ŠMIHEL-KURETNO
Občina Laško je julija pričela tudi z izvajanjem investicije Rekonstrukcija občinske ceste Laško-Šmihel-Kuretno-Udmat, odsek Šmihel-Kuretno, in sicer od odcepa za Podšmihel do križišča pri sv. Katarini v dolžini 870 metrov. Trasa ceste se ne bo spremenila, saj gre le za rekonstrukcijo. Uredilo se bo odvodnjavanje, vozišče pa bo asfaltirano. Za izvedbo celotne investicije v višini 125.000 evrov se bodo sredstva zagotovila delno iz sredstev državnega proračuna na osnovi 21. člena Zakona o financiranju občin in deloma iz občinskega proračuna. V strukturi virov celotne investicije znaša del državnega proračuna 91,50 %, ki pokriva stroške obnove, dokumentacije in nadzora. Celoten davek na dodano vrednost pokrije občina.
Podjetje AGM Nemec, d. o. o., iz Laškega je pričelo z obnovo ceste v začetku julija 2008. Gradbena dela se bodo izvajala v pogodbeni vrednosti 119.310,50 evrov z DDV-jem. Dela bodo predvidoma zaključena avgusta 2008. Gradbeni nadzor vrši podjetje RC Inženiringi, d. o. o., pooblaščeni nadzornik je Franc Ratej. Z obnovo ceste se bodo izboljšale vozne lastnosti ceste, z ustreznim odvodnjavanjem pa se bo preprečilo nastajanje škode na sosednjih zemljiščih. Vožnja po obnovljeni cesti bo prijetnejša in varnejša, manjši pa bodo tudi stroški vzdrževanja.
Ljubica Vižintin
OBVESTILO ZA JAVNI RAZPIS
za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega JR - F 2008
Občina Laško sporoča zainteresiranim fizičnim osebam, ki so lastniki oziroma solastniki objektov na naslovih Aškerčev trg, Orožnov trg, Valvasorjev trg, Mestna ulica in Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31, brez hišnih številk 26, 28 in 30, da je rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev na Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v
starem mestnem jedru Laškega JR - F 2008, podaljšan do vključno 24. 10. 2008.
Popravljeno besedilo javnega	razpisa,
vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, je zainteresiranim občanom od dneva objave do izteka prijavnega	roka
dosegljivo na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si), v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana - Referatu za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Dodatne informacije o razpisu lahko interesenti dobijo po telefonu 03 7338 700 ali 03 7338 712 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure oziroma na elektronskem naslovu obcina@lasko.si oz. stanka.jost@lasko.si.
Stanka Jošt
Obvestilo o tekmovanju za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško v letu 2008
Sporočamo vam, da je strokovna komisija julija izvedla oglede v okviru Tekmovanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško v letu 2008 in pripravila ožji izbor tekmovalcev. Sedaj pa lahko vi prek spleta oddate svoj glas za enega od najboljših tekmovalcev znotraj posamezne kategorije. Več informacij dobite na spletni strani občine v rubriki Ankete Občine Laško: Izberimo najbolj urejene vasi in objekte.
Dragica Levstik
Prenovljena streha na PŠ Lažiše
Prav v teh vročih poletnih dneh končujemo prenovo strehe na podružnični šoli Lažiše. Za njeno obnovo sta finančna sredstva združila Občina Laško in Javni nepremičninski sklad Občine Laško. Objekt za krajane Lažiš ne predstavlja le prostora, kamor hodijo nabirat znanje njihovi šoloobvezni otroci, ampak je tudi prostor za delovanje njihovega več kot 100 let starega Kulturnega društva Miklavž, osrednjega gibala kulturnega in družabnega življenja v kraju. Kakšen pomen ima šola in kako krajani Lažiš pozdravijo	vsako
pridobitev v kraju, pa smo spoznali prav vsi, ki smo v teh tednih obiskovali gradbišče, od vodje Oddelka za družbene dejavnosti in društva Dimitrija Grila do drugih strokovnih sodelavcev, ki smo tako ali drugače sodelovali pri projektu.
Stanka Jošt
Občinska uprava
VODOVOD
Površina občine Laško je 197 km2 in ima 13.950 prebivalcev. V občini je skupno 139,5 km primarnih vodov vodovoda, 77,4 km sekundarnih vodov in 83 uličnih hidrantov. Skupno je na javne vodovode priključenih 2.444 gospodinjstev. Vsi drugi občani imajo vaške odbore, ki skrbijo za delovanje manjših vodovodnih sistemov. Pokritost z javnimi vodovodi je 57-59 %. Približno 5.200 ljudi v občini ni vključenih v sistem javne vodooskrbe. Ti imajo lastne vodovodne sisteme. Z novo zakonodajo -Zakonom o vodah (Ur. list RS 67/02) -mora imeti vsak vodovod oz. uporabnik vodnega vira vodne pravice in vodno dovoljenje za koriščenje vode. Na podlagi pregleda obstoječih vodovodnih sistemov za območje občine ugotavljamo, da so območja, ki nimajo primerni vodnih virov oziroma primerne druge vodovodne infrastrukture, naslednja: Debro, Rifengozd, Reka, Padež, Mala Breza, Mačkovec, Tevče, Stopce, Kladje, Harje, Bukovje, Radoblje, Modrič, Zg. Strensko, Povčeno, Zabrež, Laška vas, Selo, Brodnice, del Trnovega, Bukovca, Lokavec, Lažiše in Dol pri Laškem. Ker so klimatske spremembe vedno večje in bo voda vedno večja dobrina, izvajamo sistematične analize in raziskave območij, kjer bi lahko bili kvalitetni perspektivni vodni viri. Takšna območja so Trije studenci, Gorica (Mala Breza), Lahov Graben, Gozdnik, Veliko Kozje, Lokavec in Kopitnik.
Strategija razvoja in doseganje zastavljenih ciljev
Naš namen je zagotoviti voooskrbo na vseh poselitvenih območjih. Spodbuja se gradnja novih, obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire, kot so padavinska voda ali prečiščena odpadna voda. Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Na obstoječih močno urbaniziranih ali kmetijskih območjih se v primeru ogroženosti vodnih virov uvaja ukrepe aktivne zaščite. Probleme vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih. V ta območja se ne usmerja novih velikih porabnikov vode, pri obstoječih pa se spodbuja uporabo najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne in tehnološke vode. Za oskrbo prebivalcev s pitno vodo se uporabljajo večinoma konvencionalni viri pitne vode, kot so zajetja v vodonosnikih in na izvirih. Varovanje vodnih virov je eno od glavnih načel trajnostnega razvoja. Razvoj je treba prilagoditi razpoložljivim danostim prostora, kar še posebej velja za vododeficitarna območja. Sistem vodooskrbe na vododeficitarnih območjih
je treba zasnovati in urediti tako, da bo omogočen razvoj ob hkratnem količinskem in kvalitetnem varovanju obstoječih in potencialno pomembnih vodnih virov.
Cene vode je treba dvigovati glede na dovoljene limite veljavne zakonodaje. Priključevanje objektov na omrežje je v višini 625,93 evrov, kubični meter vode pa stane 0,25 evrov. Vsako leto se z naslova vodarine v okviru režijskega obrata zbere dobrih 158.571 evrov sredstev. Približno 104 tisoč evrov se v proračunskem letu porabi za odplačevanje obveznosti kreditov EKO-sklada. Letno razpoložljiva sredstva torej znašajo dobrih 54 tisoč evrov.
V prihajajočem planskem obdobju je od velikih sistemov treba zgraditi vodovode Debro-Laško, Vrh-Tevče-Reka-Trojno (odcep Lahomno), Trije studenci, IV. etapa (Stopce, Harje, Bukovca, Laška vas, Lažiše) in Rimske Toplice, II. etapa, z odcepom za Radoblje. Vsi drugi vodovodi pa bi se navezovali na že zgrajene glavne vodooskrbne sisteme. Do leta 2013 naj bi bil z javnimi vodovodi pokrit večji del občine. Pripravljajo pa se dokumentacije za vodovod Rimske Toplice, III. etapa (Zg. in Sp. Radoblje), Paneče, Zg. Rečica. V letu 2008 se bo gradil vodovod na severnem delu občine, ki bo pokrival območje Debra. V pripravi je razpis za vodovod Trnovo. Najpomembnejša pa je gradnja vodovoda Vrh-Tevče-Trojno-Reka, ki je dolg 21 km in je največji vodovod v naši občini.
Vodovod Vrh-Tevče, Reka, Trojno
Vse aktivnosti za izgradnjo vodovoda so se pričele leta 2004, ko je podjetje Hidrosvet, d. o. o., iz Celja pričelo projektirati sistem. Več kot leto in pol smo pridobivali ustrezna soglasja in služnosti, ki so pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Letos spomladi je bil izveden javni razpis. Kot najugodnejše je bilo izbrano podjetje VEKO, z. o. o., iz Velenja. Nadzor nad izgradnjo bo vršilo podjetje SING&S, s. p., iz Celja.
Pogodbena vrednost znaša 1.080.873,18 evrov. V sklopu vodovoda bodo zgrajeni novi vodohrani v velikosti 60 m3 nad Tevčami, 30 m3 na Vrhu nad Laškim in 12 m3 na Brdu. Rekonstruirali se bodo rezervoarji na Vrhu in Lopatah. Na javni vodovodni sistem bo na novo priključenih 192 gospodinjstev v naseljih Leskovca, Kladje, Tevče, Reka, Trojno, Brdo ter del Lahomnega, del Olešč in del Ojstrega. Znesek priključka na gospodinjstvo znaša 626 evrov, možno pa ga bo poravnati v več obrokih. Vsako gospodinjstvo si bo moralo na svoje stroške zagotoviti tudi števec, jašek in
pokrov jaška. Trenutno se dela opravljajo na območju Reke, Trojnega, Lahomnega in Tevč. Pogodbena dela bodo končana do 15. julija 2009, ko bo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Projekt v višini 83,94 % upravičenih stroškov financira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostali del pa bo zagotovil občinski proračun.
Luka Picej
Neurje 13. in 14. julija
V večernih in nočnih urah s 13. na 14. julij je občino Laško zajelo neurje z močnim deževjem, vetrom in točo. Največ škode je povzročilo na cestah, vodovodih in kanalizaciji. Poplavljenih je bilo nekaj stanovanjskih in poslovnih objektov, sprožilo pa se je tudi nekaj plazov. Največjo škodo sta utrpeli krajevni skupnosti Rečica in Laško.
Ureditev marijagraškega ovinka
Investitor prestavitve struge reke Savinje pri marijagraškem ovinku je Ministrstvo za okolje in prostor. Trenutno se vršijo zadnji odkupi zemljišč. Po pridobitvi zemljišč bo moral investitor novelirati projektno dokumentacijo v skladu z veljavno zakonodajo, pridobiti gradbeno dovoljenje, izbrati izvajalca in pričeti z deli. Ocenjujemo, da se bodo dela pričela v letu 2009.
Luka Picej
RADIJSKA ODDAJA "ZUPANOVA URA"
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 1. septembra.
5
Občinska uprava
Začetek gradnje poslovno-stanovanjskega objekta -zdravstvenega doma v Rimskih Toplicah
Občina Laško in Javni nepremičninski sklad (JNS) Občine Laško sta kot naročnik januarja objavila javni razpis za oddajo javnega naročila za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta (PSO) -zd ravstvenega doma Rimske Toplice. Do roka, določenega za sprejem ponudb, so pravočasno prispele ponudbe ini enajstih ponudnikov. Po pregledu in ocenjevanju ponudb se je izkazalo, da so bile ponudbe vseh enajstih ponudnikov nesprejemljive, saj so vse presegale zagotovljena sredstva s strani naročnika. Zato je bil postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku zaključen. Sam postopek oddaje javnega naročila se je nato nadaljeval po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Na pogajanja je bilo povabljenih vseh enajst ponudnikov. Postopka s pogajanji so se udeležili pooblaščeni predstavniki petih ponudnikov. Najugodnejši ponudnik po pogajanjih je bil Vegrad, d. d., iz Velenja. Ponudnik GD podjetje za gradbeno dejavnost, d. o. o., iz Hrastnika, ki se pogajanj ni udeležil, je vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila,
ki sta ga Občina Laško in JNS Občine Laško zavrnila. Postopek se je nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, ki je odločila v korist Občine Laško in JNS Občine Laško. Občina Laško je konec maja sprejela sklep, iz katerega izhaja, da je bil kot najugodnejši ponudnik izbran Vegrad, d. d., iz Velenja. Neizbrani ponudnik GD podjetje za gradbeno dejavnost, d. o. o., iz Hrastnika je tudi na to naročnikovo odločitev vložil zahtevek za revizijo
postopka oddaje javnega naročila, ki sta ga Občina Laško in JNS Občine Laško zavrnila, zato se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo. Občina Laško in JNS Občine Laško sta na Državno revizijsko komisijo nato naslovila zahtevek za sprejem sklepa, da vloženi postopek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila Izgradnja PSO -zdravstvenega doma Rimske Toplice z izbranim ponudnikom Vegradom, d. d., iz Velenja, ki mu je Državna revizijska komisija tudi ugodila. Občina Laško in JNS Občine Laško sta namreč izkazala javni interes in nujnost takojšnjega začetka izgradnje, saj bi bilo v nasprotnem primeru ogroženo črpanje sredstev v višini 187.415,68 evrov iz naslova pogodbe, ki jo ima Občina Laško za leto 2008 sklenjeno z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije. Sredstva po
tej pogodbi pa se ne morejo prenesti v naslednja leta.
Pogodba za izgradnjo PSO - zdravstveni dom Rimske Toplice med Občino Laško in JNS Občine Laško kot naročnikom ter Vegradom, d. d., kot izbranim izvajalcem je bila sklenjena konec julija. Vrednost pogodbenih del znaša 1.581.208,36 evrov z DDV-jem. Konec julija je bila sklenjena tudi pogodba za opravljanje storitev nadzora in strokovnega svetovanja pri izgradnji PSO - zdravstvenega doma Rimske Toplice med Občino Laško in JNS Občine Laško kot naročnikom in Constructo inženiringom, d. o. o., iz Celja kot izbranim ponudnikom na podlagi javnega naročila. V začetku avgusta je bila izvedena uvedba izvajalca v delo, ki se je s pogodbo zavezal, da bo v devetih mesecih od uvedbe v delo končal vsa dela in v tem času pridobil tudi uporabno dovoljenje.
Kljub dejstvu, da postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki ga je v okviru istega javnega naročila že drugič sprožil prej omenjeni neizbrani ponudnik, še ni zaključen, upanje za krajane Rimskih Toplic, da končno pridejo do težko pričakovanega zdravstvenega doma s pripadajočo infrastrukturo, ni več le upanje, ampak realnost, do katere je po težko prehojeni poti prikorakala celotna občinska uprava na čelu z županom Francem Zdolškom ter podžupanom in predsednikom Krajevne skupnosti Rimske Toplice Jožetom Senico, ki sta še posebej zaslužna, da so se gradbena dela na terenu kljub vsem zapletom končno začela izvajati.
Tomaž Novak
Odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij
v občini Laško
Občina Laško je 29. februarja 2008 objavila tretji Javni razpis za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Laško. Na razpis sta se javila dva ponudnika, med katerima je bil po izvedenem konkurenčnem dialogu izbran projekt ponudnika Tritel, d. o. o., iz Ljubljane. Z njim je bila sklenjena pogodba o javno-zasebnem partnerstvu za obdobje 30 let. V začetku junija 2008 se je občina Laško s projektom podjetja Tritel, d. o. o., prijavila na razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na območju belih lis. Uspešna pridobitev sredstev je v tem primeru vitalnega pomena, saj je to poleg sredstev zasebnega partnerja edini finančni vir. Odprto širokopasovno omrežje pomeni, da mora zasebni partner po izgradnji omrežja tega ponuditi vsem ponudnikom širokopasovnih storitev pod enakimi pogoji. Končni uporabnik se bo nato sam odločil, pri kom bo sklenil naročniško razmerje. Bele lise so območja, za katera lahko zaprosimo za nepovratna sredstva. Sem se uvrščajo naselja, kjer nihče od
6
operaterjev za izgradnjo nima komercialnega interesa. Zato je občina 27. junija 2008 na svojih spletnih straneh objavila Javni poziv vsem ponudnikom telekomunikacijskih storitev, da v roku enega meseca podajo izjave o obstoju komercialnega interesa za izgradnjo širokopasovnega omrežja s konkretnim načrtom za naselja, ki so navedena na spletnih straneh Direktorata za elektronske komunikacije. Sem se uvrščajo naselja Blatni Vrh, Brezno, Debro, Doblatina, Huda Jama, Laška vas, Lokavec, Olešče, Padež, Paneče, Polana, Požnica, Slivno, Šmohor, Trnov Hrib, Trobni Dol, Velike Grahovše, Vodiško, Zgornja Rečica, Veliko Širje, Obrežje pri Zidanem Mostu, Suhodol in Širje. Do 28. julija 2008 Občina ni prejela nobene izjave o obstoju komercialnega interesa za gradnjo širokopasovnega omrežja, zato so pogoji za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v celoti izpolnjeni. Centralna točka (glavna postaja) hrbteničnega optičnega omrežja bo v prostorih Občine Laško, od koder bosta potekali dve glavni smeri optičnega razvoda proti severnemu delu občine ter proti vzhodnemu, jugovzhodnemu in južnemu delu občine. Prva smer gre proti
Jagočam, kjer se trasa razdeli v dve smeri, in sicer proti Zgornji Rečici, drugi del pa proti Požnici. Druga smer trase gre proti jugu; prvi krak se odcepi pri Marija Gradcu in gre proti Zidanemu Mostu, drugi krak gre proti Vrhu nad Laškim in se deli na dva dela. Prvi del trase gre proti vzhodnemu delu občine in pokriva naselja na področju Velikih Grahovš z okolico. Drugi del trase poteka proti južnemu delu občine proti naselju Požnica z okoliškimi naselji. Tako zasnovan projekt v celoti ustreza načrtu razvoja širokopasovnega omrežja v občini Laško, saj nudi nadaljnje možnosti širitve omrežja. Zavedati se moramo, da je konfiguracija terena občine Laško zelo razgibana, zato se bo na območju, kjer je ekonomsko neupravičeno graditi optično omrežje, povezljivost reševala z brezžičnim omrežjem.
Občina Laško pričakuje pozitivno rešitev vloge za pridobitev nepovratnih sredstev EU in državnega proračuna, kar bi pomenilo, da bi lahko v naslednjih 18 mesecih po prejemu sklepa o odobritvi sredstev v naseljih, ki se uvrščajo na seznam belih lis, zgradili celotno hrbtenično optično omrežje.
Andrej Flis
Občinska uprava
Obveščamo vas, da je Javni nepremičninski sklad Občine Laško na spletni strani Občine Laško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine Laško ponovno
o b j a v i l
Z B I R A N J E P O N U D B
ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO
delno komunalno opremljenih in nezazidanih stavbnih zemljišč na območju lokacijskega načrta Belovo, k. o. 1039 - Rimske Toplice, ki jih v naravi predstavljajo:
1.	parc. št. 212/3, njiva 5. kat. razred, v izmeri 912 m2, z izhodiščno ceno 22.927,68 EUR,
2.	parc. št. 212/4, njiva 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2, z izhodiščno ceno 27.201,48 EUR,
3.	parc. št. 212/5, ekst. sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 872 m2 in travnik 5. kat. razred, v izmeri 514 m2, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR ter
4.	parc. št. 203, 204/1, 204/2, 205, 206/1, 207/1, 207/2, 208, 212/8 in 212/9, s skupno površino 2.919 m2, z izhodiščno ceno 73.879,89 EUR, vse vpisane k. o. 1039 - Rimske Toplice.
Zemljišča so bremen prosta in se nahajajo na območju, ki se ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu Belovo (Ur. list RS, št. 122/2004), v katerem so navedeni tudi pogoji za izgradnjo objektov v območju individualnih stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti. Za omenjeno območje je bil sprejet tudi Odlok o programu opremljanja zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš Belovo (Ur. list RS, št. 33/2007), ki predpisuje podlage za odmero komunalnega prispevka. Vsa izhodišča za program opremljenosti zemljišča so podana v občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Belovo, ki ga je izdelalo podjetje AR PROJEKT, d. o. o., Sevnica pod št. projekta 93/03.
Zgoraj navedene izhodiščne cene veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 30. septembra 2008. Cene ne vključujejo 20 % DDV-ja, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. Posamezna parcela bo prodana z neposredno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, najboljšemu ponudniku.
Dodatne informacije o pogojih in predmetu prodaje lahko interesenti pridobijo na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziroma stanka.jost@lasko.si. Po prehodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje.
Stanka Jošt
OBVESTILO ZA JAVNI RAZPIS o dodeljevanju pomoči za ohranjanje
in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško v letu 2008
Obveščamo vas, da je Občina Laško 11. 7. 2008 izvedla drugo odpiranje vlog, ki so prispele na javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško. Po drugem odpiranju so sredstva ostala še za naslednji ukrep: 1. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu (1.557,02 EUR)
Brezplačna razpisna dokumentacija je do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana - referat za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Dragici Levstik, tel. 03 7338 736, e-mail: dragica.levstik@lasko.si, vsak delovni dan od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure. Naslednje odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila: ROK ZA PRIJAVO
4.	september 2008 DATUM ODPIRANJA VLOG
5.	september 2008
ROK ZA ODDAJO ZAHTEVKA 31. oktober 2008
V primeru neporabjenih sredstev bo opravjeno še četrto odpiranje vlog. Datum odpiranja bo objavljen naknadno na oglasni deski Občine Laško. Odpiranje vlog ne bo javno.
Možnosti so tudi v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo
Na naših travnikih in njivah v tem času kar mrgoli traktorjev z
različnimi kmetijskimi priključki, ki lajšajo spravilo krme in delo na njivah. Ker je kmetijska mehanizacija draga in ponavadi slabo izkoriščena, je vse več tistih, ki določene strojne storitve najemajo, in na drugi strani tistih, ki jih ponujajo. Med kmeti je pogosto vprašanje, kdaj je storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo treba priglasiti kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ki jih proti plačilu opravlja kmet kmetu, je mogoče opravljati kot medsosedsko pomoč v okviru strojnega krožka. Medsosedska pomoč v okviru strojnih krožkov spada v okvir osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Opravlja se samo med kmetijami. Prejemki iz opravljanja storitev so oproščeni plačila dohodnine do obsega 420 evrov na hektar kmetijskega zemljišča (največ do 20 ha) in 85 evrov na hektar gozda (največ do 30 ha) letno na gospodarstvo.
Storitve, opravljene prek strojnega krožka, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev plačila dohodnine, se ne štejejo za dopolnilno dejavnost. Drugače pa je, ko kmet storitve z gozdarsko ali kmetijsko mehanizacijo opravlja za pravno osebo. V tem primeru je treba priglasiti dopolnilno dejavnost na kmetiji. Storitve v okviru dopolnilne dejavnosti lahko opravlja za fizično ali pravno osebo po cenah, ki jih je mogoče doseči na trgu in so po zakonu o dohodnini tudi obdavčene (osnova za obdavčitev se ugotavlja na podlagi vodenja knjigovodstva ali z upoštevanjem normiranih stroškov, ki
so priznani v višini 70 %).
Kot dopolnilno dejavnost na kmetiji je mogoče priglasiti: storitve s kmetijsko mehanizacijo (delo s traktorjem in drugo strojno opremo na kmetijah; vzdrževanje cest in pluženje snega; vzdrževanje zelenic in prevozi mleka s traktorjem), storitve z gozdarsko mehanizacijo (posek lesa; spravilo lesa iz gozda in izdelava lesnih drv, sekancev), delo z živalmi, storitve z opremo (žaganje lesa; izdelava lesnih briketov; stiskanje; mletje; sušenje; pakiranje; klanje; predelava mesa in predelava mleka), oddaja v najem (kmetijske mehanizacije; kmetijske opreme; gozdarske mehanizacije; gozdarske opreme; živali) in druge storitve.
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti je treba pridobiti dovoljenje upravne enote, kamor vložimo vlogo na predpisanem obrazcu. Usposobljenost nosilca dopolnilne dejavnosti ni predpisana. Za opravljanje storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo morajo biti izpolnjeni tudi drugi veljavni predpisi, kot so Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o varnosti cestnega prometa, Uredba za prevoz živih živali in drugi podzakonski predpisi. Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddajo teh v najem lahko kot dopolnilno dejavnost opravljamo do 1.500 ur letno. Za to vrsto dopolnilne dejavnosti je lahko na kmetiji več nosilcev dopolnilne dejavnosti, vendar mora vsak zase priglasiti dopolnilno dejavnost.
Opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo ni mogoče priglasiti kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Jožica Krašovec, dipl. ing. agr.
Kmetijska svetovalna služba Laško
2. izredna seja Občinskega sveta Laško
Občinski svet Občine Laško je zasedal 20. junija pri ribniku na Marofu.
Svetniki so obravnavali eno točko dnevnega reda, tj. predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Laško za leto 2008, in sicer uskladitev dveh postavk proračuna zaradi pridobitve evropskih sredstev za dokončanje izgradnje brvi čez Savinjo. Brv je bila uspešno dokončana, slovesna otvoritev pa je bila 9. julija.
Maja Bukovec
Občinski svet
^^ 3. izredna seja Občinskega sveta Laško
Izredna seja je bila sklicana za četrtek 7. avgusta, ob 17. uri, v sejni sobi Občine Laško. Svetniki so obravnavali Načrt razvojnega programa za projekt večnamenski objekt - gasilski dom Rimske Toplice, Investicijski program podružnične OS Šentrupert, Načrt razvojnega programa za projekt podružnična osnovna šola Šentrupert ter Predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Laško za leto 2008 in Odloka o spremembah odloka o proračunu Občine Laško za leto 2009.
Izredna seja je bila sklicana zaradi uskladitve razpisne dokumentacije za prijavo na javni razpis za ukrep 322 - obnova in razvoj vasi, z zahtevami Ministrstva za kmetijstvo ter Ministrstva za šolstvo in šport.
Stanka Jošt
IZ SVETNISKIH SKUPIN -ANKETA
Ker je ta številka počitniška, smo tudi svetnikom zastavili lahkotnejše vprašanje, in sicer kakšno je njihovo priljubljeno poletno branje in kaj bi priporočili tudi drugim.
Silva Brod, SD: 3.
maja 2008 sem se upokojila in tako poletje preživljam "svobodno" brez večjih obveznosti.	Del
mojega prostega časa sestavlja branje knjig. Redno obiskujem Knjižnico Laško in iz njene ponudbe sem v preteklih treh mesecih prebrala: Otrok Tibeta (Soname Yangchen in Viki MacKenzie), Razrušite Pariz (Sven Hassel), Protokol Sigma I in II (Robert Ludlum) in Srečni sin (Walter Mosley). Ponovno sem prebrala knjige s svoje knjižne police iz zbirke Vrhunci stoletja: Zbogom orožje (Ernest Hemingway), Ime rože (Umberto Eco) in Most na Drini (Ivo Andrič). Prebrala pa sem tudi Digitalno trdnjavo (Dan Brown), Veliko knjigo o gobah (Thomas Laessoe, Anna Del Conte), Življenje izvira iz življenja in Vsevednik (Drago Bajt). To poletje za hobi obnavljam svoje znanje nemščine in italijanščine, na dopustu ob morju prebiram dnevne časopise (tudi tuje, kadar sem v tujini), zelo rada rešujem različne križanke. Knjige berem ob slabem vremenu in zvečer, drugače pa svoj prosti čas preživljam zelo aktivno (hodim v hribe
- tudi visokogorje, nabiram gobe, tečem po gozdnih poteh, obiskujem razne prireditve ...).
Andrej Medved, MMOL: Glede na to, da sem se pravkar vrnil s potepanja po baltskih državah, je bilo moje zadnje poletno branje prebiranje popotniškega vodiča Lonely	Planet.
Najpogosteje v roke vzamem strokovne knjige, ki jih uporabljam za raziskovalno dejavnost pri študiju, v prostem času preberem tudi kakšno leposlovje. Od časopisov se poslužujem predvsem digitalnih izdaj na internetu, kot so Finance, Večer, Dnevnik in druge, kjer so informacije hitro dostopne, pogosto ažurirane in ne potrebujejo papirja ter strupenega tiska. Priporočam branje naslednjih knjig, če jih še niste prebrali: Orhan Pamuk: Sneg, Bela trdnjava; Vladimir Bartol: Alamut; Rhonda Byrne: Skrivnosti; Haruki Murakami: Kafka on the Shore; Corinne Hofmann: Bela Masajka (trilogija) in James Redfield: Celestinske prerokbe.
Gizela Podbregar, DeSUS:	Priznati
moram, da zadnje čase ne berem več toliko kot nekoč, razen seveda dnevnega časopisja. Nekoč sem zelo rada in veliko brala, kot najstnica celo z baterijo pod odejo. Knjižnice ne
obiskujem, ker imam doma zelo veliko knjig in vseh še nisem prebrala. Od naših pisateljev rada berem Bevka, Voranca, Finžgarja, Levstika, Grabeljška, Vitomila Zupana itd., od tujih pa Agatho Christie, Johannesa Mario Simmla, Heinza G. Konsalika. Za poletno branje priporočam, da izberete kakšno zabavno, lahkotno literaturo, da vas nasmeje in sprosti od vsakdanjega stresa.
Konrad Hladin, N.Si:
Sam se ne uvrščam med redne bralce resne	literature.
Dnevne	novice
spremljam	prek
elektronskih medijev, sicer pa količino in vrsto branja prilagajam trenutnemu razpoloženju. Strokovna literatura je na prvem mestu, sledijo ji zgodovinske vsebine, med dopustom pa se rad prepustim dogodivščinam iz raznih stripov. Menim, da ni pomembno, koliko preberemo, temveč kaj in s kakšnim namenom. Edukativno branje je lahko tudi naporno, saj je potrebna absorpcija določenih vsebin do meje razumevanja in smiselnega povezovanja v kontekst že pridobljenega znanja. Branje v prostem času pa naj nas pomirja, razvedri. Ob vseh mislih, ki jih naši možgani istočasno obdelujejo, se prileže občasen beg v fiktivne svetove z enostavnimi vsebinskimi sporočili. Slednjemu jaz pravim »pranje možganov«. Trenutno berem Skrivnosti starodavne kartuzije dr. Karla Gržana.
Začnimo pri najmlajših. Ob zaključku šolskega leta so imeli osnovnošolci in otroci iz vrtca zanimivo srečanje, na katerega so povabili starše, sorodnike in krajane. Otroci iz vrtca so v strelskem domu pripravili zelo "resna" tekmovanja, posebej privlačna pa je bila pogostitev, ki so jo pripravili vzgojiteljice in starši. Tako lahko potrdimo, da sta šola in vrtec v kraju zelo opazna, predvsem pa potrebna. Kaj pa starejši, upokojenci? Udeležili so se vseh občinskih športnih tekmovanj (razen kegljanja) in dosegli kar lepe rezultate. Uvrstili so se na pokrajinsko tekmovanje celjske regije - moška in ženska ekipa v
8
Novice iz Zidanega Mosta
balinanju, moška ekipa pa v streljanju z zračno puško in šahu. Balinarke in balinarji so bili celo drugi na tekmovanju v Preboldu. Naše balinišče in rusko kegljišče sta zelo dobro obiskana, saj je ta šport primeren za upokojence. Načrtujemo tudi asfaltiranje balinišča. Za druženje in zdravje poskrbimo tudi z vsakoletnim oddihom v Hotelu Delfin v Izoli, ki se ga udeleži kar okrog 40 upokojencev. Brez nas pa ni minilo tudi pokrajinsko srečanje upokojencev v Mozirju, saj smo tja odšli z avtobusom in kombijem. V kulturnem društvu so bili dejavni kot soorganizatorji pohoda po poteh Antona
Aškerca, pri proslavi Veselo v pomlad in se razveselili pomladnega koncerta Godbe slovenskih železnic Zidani Most. Veseli smo, da imamo v kraju po dolgih letih pevski zbor MPZ Spev, ki že uspešno nastopa v kraju in na revijah. Ponosni smo, da uspemo organizirati razstavo ročnih del, ki dokazuje, da je v kraju kar precej pridnih rok. Naši literati - ljubiteljski pisci, člani Likusa, sodelujejo pri izdaji zbornika slovenskih ljubiteljskih piscev, ki enkrat letno izide v Mariboru. Člani Strelskega društva prinašajo domov dobre rezultate iz različnih regijskih in državnih tekmovanj. Razveseljivo je, da
Iz krajevnih skupnosti
imajo v svojih vrstah mnogo mladih strelk in strelcev.
Člani Smučarskega kluba Smuča vneto nabirajo moči v badmintonu. Organizirali so klubsko tekmovanje, načrtujejo pa tekmovanje na občinski ravni v dvojicah. V tem pregledu dejavnosti ne bi posebej omenjala gasilcev. Letos so namreč
slavljenci, saj praznujejo 80-letnico delovanja in bodo izdali svoj bilten, pa tudi podrobno opisali svoje delo. Vse bralce pa vabijo na osrednjo prireditev, ki bo 23. avgusta v Zidanem Mostu. Naši splavarji so zelo dejavni. Sodelovali so na prireditvi Pivo in cvetje, turiste od blizu in daleč pa vozijo po Savinji in Savi.
Omenila bi še dve zanimivi spletni strani, ki ju urejata naša krajana, in sicer www.hohkraut.com	in
ajzenpon.eDnevnik.si, kjer si lahko ogledate Aufletove ajzenponarske duri. Naj bo dovolj. O drugih dejavnostih pa prihodnjič.
Zlata Strel
Krajevna skupnost Rečica praznuje
Kot bi zapihal vetrič preko Mrzlice po dolini Rečice, je minilo leto dni in ponovno smo 2. julija praznovali svoj krajevni praznik. Program smo pripravili za vse krajane, tako za najmlajše kakor za tiste malo starejše. Prvo srečanje smo pripravili 28. junija, ko smo se odpravili na vsakoletni pohod po rečiških vrhovih od Šmohorja preko Gozdnika, Mrzlice, Kala, Bab in Govškega brda. Ker pohod traja približno sedem ur, smo za vse pohodnike pripravili malico na Zavratih pri Knapu pod Babo, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na dobre skrbnike tega zavetišča - družino Ferme, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Pohoda se je udeležilo 55 pohodnikov.
delovanje, Stane Peklar za uspešno dolgoletno delo v strelskem društvu Dušan Poženel in Matjaž Pikl za večletno uspešno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Rečica in KS Rečica. Družabno srečanje smo zaključili v poznih večernih urah z besedami »Se vidimo naslednje leto«. Isti dan sta potekala tudi tekmovanje dvojic na igrišču za odbojko in šahovski turnir. Vsa
5. julija smo v prekrasnem sončnem vremenu pričakali novo pridobitev, ki bo namenjena našim najmlajšim - novo otroško igrišče. Igrišče je pridobitev, ki jo je sofinancirala Občina Laško, za kar se jim v imenu Sveta KS Rečica in vseh malih obiskovalcev iskreno zahvaljujem. Na ta dan smo pripravili kulturno prireditev v Sindikalnem domu v Hudi Jami, kjer so nastopili: Majda in Marijan Petan, Rudarski oktet Velenje, jodlar Lojz, Ansambel Mikola in otroška plesna skupina podružnične šole iz Rečice. Ob praznovanju smo podelili tudi najvišja krajevna priznanja. Srebrni znak KS Rečica sta prejela Florjan Taškar za dolgoletno uspešno delo v Lovski družini Rečica in Aloj'z Brečko za dolgoletno delo v Strelskem društvu Dušan Poženel. Zlati znak KS Rečica so prejeli KO Rdečega križa Rečica za 60-letno
športna tekmovanja je pripravilo Športno društvo Rečica, ki je dokazalo, da lahko tudi majhno društvo pripravi velik športni dogodek, za kar jim izrekam vse čestitke.
Že naslednje jutro je sončen dan vabil na Zavrate, kjer smo pripravili srečanje rudarjev in njihovih žena ter prijateljev. Plesni oder je nakazoval, da bo veselo in da bo topot plesnih korakov narekoval utrip tega dne. Za dobro voljo je poskrbel narodno-zabavni ansambel Simona Gajška. V kulturnem programu sta spregovorila tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek ter župan Občine Radeče in poslanec DZ Republike Slovenije Matjaž Han. Popoldne je kmalu minilo, a ostali so spomini in besede "Srečno v letu 2009". Ker je praznovanje tudi čas novih pridobitev, smo z upanjem zazrti v obljube, ki jih je dala Občina Laško za našo krajevno skupnost za leto 2008. Letos namerava obnoviti lokalno cesto Debro-Brezno mimo Zavrat, kjer se bo izvedla modernizacija cestišča z asfaltno prevleko. KS Rečica in KS Sedraž sta pridobili vsa potrebna soglasja, za kar se lastnikom zemljišč iskreno zahvaljujem. Drugi dve večji investiciji pa pričakujemo v jesenskem času, in sicer sanacijo plazu na lokalni cesti Rečica-Šmohor pri Oštir in sanacijo plazu na javni poti Podrenovca-Preval. Za omenjeni investiciji smo prav tako že pridobili soglasja lastnikov zemljišč. Letos pa bomo zaključili tudi obnovo ceste Gaberšek v Zg. Rečici, ki smo jo pričeli obnavljati v letu 2007. Vsem, ki nam pomagate, in vsem tistim, ki prisluhnete našim problemom in težavam, se iskreno zahvaljujem za vso dano pomoč in želim, da bi v takšnem utripu delovali še naprej.
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
KS Rimske Toplice spet praznuje svoj krajevni praznik
Že kar precej časa je preteklo od zadnjega praznovanja praznika KS Rimske Toplice. Letos pa so ta praznik obnovili in ga prvič umestili v junij, natančneje 10. junij. Ta datum je povezan s pesnikom Antonom Aškercem.
Ker je to praznik celotne KS, so prireditve potekale od 5. do 14. junija. Vsa društva v kraju so sodelovala po svojih močeh. Tako smo krajani lahko uživali in se udeleževali raznih športnih tekmovanj, si ogledali filmsko projekcijo in se udeležili Pohoda po Aškerčevi poti.
9. junij pa je že vrsto let dan šole, ki ga praznuje OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Skupaj s KS so pripravili lepo prireditev na predvečer krajevnega praznika. Obiskovalci so si lahko ogledali praznično okrašeno šolo, se sprehodili po razstavi, ki jo je uredila gospa Mlakar, in pogledali, v katerih projektih so sodelovali in ustvarjali učenci šole. Osrednji dogodek prireditve je bil koncert MPZ OS Antona Aškerca Žarek, ki ga je
pripravila mentorica Alenka Stigl. Predvečer praznika je bil svečan, saj je potekal v duhu povezovanja kraja s šolo. Besede predsednika KS Jožeta Senice in ravnateljice šole Manice Skok so potrjevale, da si oboji želijo medsebojno podporo, pomoč in sodelovanje.
Prireditve, ki so se zvrstile v okviru praznika KS Rimske Toplice, so pokazale, da v kraju deluje veliko posameznikov, ki svoj čas namenijo temu, da bi se v kraju kaj dogajalo, da društva med seboj dobro sodelujejo in da je šola tesno povezana s krajem. Le tako bo kraj živel in se razvijal, saj se, kot ugotavljamo znova in znova, na nikogar od zunaj ne moremo zanašati in opreti.
Milena Suhodolčan
9
Iz krajevnih skupnosti
KS LAŠKO
SE P R E D STAV I
kot se zdi
• • •
KS Laško ima okrog 5000 (leta 1991 jih je bilo 4923) prebivalcev. Vanjo so vključena naselja Bukovica, Brstnik, Doblatina, Debro, Jagoče, Kuretno, Laško (razen dela naselja, ki je v KS Marija Gradec in v KS Rečica), Ojstro,
Požnica, Rifengozd, Strmca, Šmihel, Tovsto in Udmat. Delovanje KS Laško, katere predsednik je Martin Kokotec, je usmerjeno predvsem na podeželje, saj za osrednji mestni del skrbi občina. "Marsikateri Laščan ne ve, kako velika je naša krajevna skupnost," pove Kokotec in dodaja, da imajo zaradi razgibanega terena in premalo finančnih sredstev težave predvsem s cestami, na podeželju pa si želijo tudi boljšo vodooskrbo.
V Krajevni skupnosti Laško deluje veliko društev - nekatera so se na naših straneh že predstavila in tudi sproti poročajo o svojih dejavnostih, nekatera, še zdaleč pa ne vsa, pa predstavljamo tokrat. Skupina kegljačev v okviru Kegljaškega kluba Pivovarna Laško je leta 1993 najprej nastopala v HAKL (hrastniška amaterska kegljaška liga). Po dveh letih so se preselili v Celje in nastopali v celjski regijski ligi OKS. V sezoni 1999/2000 so to ligo osvojili in se skozi kvalifikacije uvrstili v tretjo slovensko ligo. Že po enem letu so napredovali v drugo ligo, kjer tekmujejo še danes. Eno sezono so odigrali tudi v 1B slovenski kegljaški ligi. S svojo drugo ekipo še vedno tekmujejo v regijski ligi OTS Celje. Njihovi največji uspehi so osvojitev dveh naslovov državnih prvakov v različnih zvrsteh kegljanja. Osvojili so tudi dve drugi in dve tretji mesti na državnih prvenstvih. V tem času so bili devetkrat ekipni občinski prvaki in enajstkrat prvaki v posamični konkurenci. Na uradnih tekmah je za klub igralo 36 tekmovalcev, trenutno pa je v klubu 23 članov. V letošnji sezoni bodo sodelovali v drugi slovenski kegljaški ligi, z drugo ekipo v OTS Celje, na več tekmovanjih za državno prvenstvo in na občinskem prvenstvu. Organizirali bodo tudi interna prvenstva (sindikalno prvenstvo Pivovarne Laško, prvenstvo kluba). "Naša velika želja je kegljišče v Laškem, kjer ne bi bili tako časovno omejeni, lahko bi delali z mladimi in dvignili zanimanje za ta šport v Laškem," pravijo.
V Krajevni skupnosti Laško pa deluje tudi Kegljaški klub TIM Laško. Predseduje mu Janez Anžin, tehnični vodja in selektor pa je Dušan Gregorin. Imajo moško in žensko ekipo, s katerima se udeležujejo tekmovanj v celjski regiji in občinskega tekmovanja. V svojih vrstah imajo tudi občinskega prvaka Janka Franetiča. Treninge imajo vsako sredo od 19. do 21. ure, medse pa vabijo vse, ki bi se jim želeli pridružiti. Plezalni klub Laško je bil ustanovljen leta 1999, vanj pa je včlanjenih približno 50 ljubiteljev plezanja in narave. Osnovna dejavnost kluba je športno plezanje v naravnih plezališčih in na u metnih stenah. Imajo organizirane treninge pod vodstvom inštruktorjev športnega plezanja, zato vabijo vse, ki uživajo v osvajanju višin, da se jim pridružijo. Vpis za začetnike bo v septembru. Vsako leto za najmlajše organizirajo plezalni tabor, ki ga popestrijo še z drugimi dejavnostmi. Tekmovalci nastopajo na tekmah Vzhodne lige in na tekmah za državno prvenstvo, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. Tako so Matic Kozmus,
Mateja Hohkraut in Ksenija Zupanc v
svojih kategorijah večkrat osvojili naslov državnih prvakov. Mateja je v lanski sezoni postala državna prvakinja med mladinkami in osvojila skupno drugo mesto med članicami. Zelo uspešno je začela tudi letošnjo sezono, saj je na prvi tekmi v Divači dosegla prvo mesto med mladinkami in drugo pri članicah. Letos bodo že šestič organizirali tekmo za državno prvenstvo v disciplini balvan za vse kategorije. Tekmovanje bo 6. in 7. septembra na graščinskem dvorišču Občine Laško.
Kulturno društvo Koral Laško je lani praznovalo 15. obletnico delovanja.
Zgodovina njihovega dramskega ustvarjanja sega v leto 1985, ko so prvič po 2. svetovni vojni uprizorili pasijonske igre na župnijskem dvorišču v Laškem. Leta 1992 je ^pod umetniškim vodstvom prof. Alenke Šon pričel delovati Mešani pevski zbor Gloria Laško. Njihov repertoar je najprej obsegal cerkvene in slovenske narodne pesmi, ki so jim kasneje dodali še umetne. Leta 1997 se je zbor preimenoval v Mešani pevski zbor Koral Laško, leta 1998 pa so se konstituirali kot Kulturno društvo Koral. Gledališka skupina je, večkrat tudi v sodelovanju z MePZ, postavila na oder recital, opereto, spevoigro ali glasbeno pravljico. Od leta 2003 do 2007 je zbor vodila prof. Mojca Lukmar, ki je pripravila koncert ob 15. rojstnem dnevu MePZ Koral. Z letošnjim letom je odrasli pevski zbor prevzela Rebeka Hrastnik, študentka glasbene pedagogike, ki vodi tudi mladinski pevski zbor Lilija, ki obstaja od leta 2004. Ta bo 31. avgusta, ob 19.30, na župnijskem dvorišču v Laškem nastopil s predstavo Noetova barka. Skupina Lilija se pripravlja tudi na uprizoritev spevoigre in komedije Trije prašički en volk.com, ki bo oktobra v Kulturnem centru Laško. "V Koralu se vedno kaj dogaja, tako petje, igranje, ples, instrumentalna glasba, recitali, likovno izražanje in danes tako pozabljeni pogovor. Za mlade postaja Koral »šola za življenje«. Hodimo na intenzivne vaje, izlete, kopanje, sladoled, pa seveda tudi na gostovanja in razne nastope," je povedala režiserka Magdalena Hrastnik. Pred sed nik društva je Martin Hrastnik.
Hortikulturno društvo Laško je s
postavitvijo razstave cvetja leta 1963 spodbudilo Laščane k organizaciji prireditve Pivo in cvetje. Prve razstave cvetja so bile v takratnem domu Partizan in oz. sedanjem Kulturnem centru in osnovni šoli pri Hotelu Savinja. Prve razstave so bile v glavnem urejene s cvetjem članic in članov, kasneje pa so sodelovali še cvetličarji in vrtnarji. Zadnja leta članicam in članom pojemajo moči in tako društvo v sodelovanju z vrtnarji in cvetličarji uredi razstavo zgolj v parku pod železniško postajo. Hortikulturno društvo na prireditvi Pivo in cvetje vseskozi sodeluje tudi na paradi. Pretekla leta so se v glavnem predstavljali z različnimi okrašenimi vozili iz posameznih ulic in vasi. Na eni od parad je bilo celo 18 vozov s cvetjem. Zadnja tri leta pa poleg otrok in članic društva s košarami in kolesi - vmes je tudi kakšen voz s konjsko vprego - sodelujejo z okrašenimi vozili člani Kluba ljubiteljev starodobnih avtomobilov in motorjev iz Slovenske Bistrice.
10
Iz krajevnih skupnosti
Društvo laških pivovarjev je cehovska organizacija, ki deluje pod okriljem Pivovarne Laško na Trubarjevi ulici 28, kjer ima tudi svoj sedež. Ustanovljeno je bilo 25. novembra 1989 na pobudo takratnih pivovarskih mojstrov Ludvika Lavrinca, Franca Krampuška, Mirka Vebra, Marjana Zabukovška, Karla Bouhe in drugih. Poslanstvo društva je združitev vseh laških pivovarjev, ki še danes s svojo prepoznavnostjo promovirajo Pivovarno Laško in poklic pivovarja. Vsako leto so prisotni na velikih prireditvah (Zlata lisica, skoki v Planici, Boršnikovo srečanje, Pivo in cvetje ter drugod) kot promotorji Pivovarne Laško. Najbolj so prepoznavni po "šanku" v času Piva in cvetja, na katerem točijo posebej pripravljeno nefiltrirano laško pivo. Dolgoletni predsednik društva je bil Ludvik Lavrinc, zdaj pa mu predseduje Janez Hrastnik. Vodilo članov društva je: "Z laškim pivom iz roda v rod."
Planinsko društvo Laško je nastalo leta 1922 kot takratna planinska sekcija. Ker so Laščani zelo radi hodili na Šmohor, je planinski odsek leta 1929 sklenil tam postaviti kočo. Med vojno je bilo delovanje sekcije prekinjeno, po njej pa so se spet zbrali in tako je bilo leta 1946 ustanovljena podružnica planinskega društva Slovenije. Takrat je štela 57 članov. Osnovni cilji društva so druženje ljudi, sprostitev in nabiranje novih moči. Danes šteje društvo 220 članov, predseduje pa mu Cveto Brod. V okviru društva delujejo upravni odbor, gospodarski odbor, odsek za pota, vodniški odsek, naravovarstveni odsek, mladinski odsek Klinček in orientacijski odsek.
Društvo invalidov Laško je bilo ustanovljeno leta 1973 in letos praznuje 35-letnico delovanja. Konec lanskega leta so imeli 675 rednih članov, njihov predsednik pa je Miha Lončar. Temeljni cilji delovanja društva so uveljavljanje pravic invalidov, vključevanje v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju, skrb za nediskriminacijo delovnih invalidov, spodbujanje delovnih invalidov za opiranje na lastne moči in sposobnosti ter skrb za avtonomnost delovnih invalidov kot uporabnikov vsakdanjih storitev, skratka vključiti invalide v enakopravno življenje v družbi. V društvu organizirajo srečanja in raznovrstne ekskurzije, obiskujejo invalide, prisotni so ob raznih obletnicah svojih članov in rojstnih dnevih. "Ponosni smo, da imamo članico, ki bo letos praznovala 101. rojstni dan," poudarja predsednik Lončar. Po potrebi članom tudi priskočijo na pomoč. Sofinancirali so uporabo objektov ZDIS v termalnih zdraviliščih in ob morju ter karte za kopanje v zdraviliških bazenih. Na različnih športnih področjih se je čez vso leto udejstvovalo 50 članov. Informacije in nasvete invalidom dajejo vsak ponedeljek med 8. in 11. uro v prostorih društva. 33 prostovoljcev je opravilo več kot 2000 ur prostovoljnega dela.
Klub bivših brigadirjev prostovoljnih delovnih brigad Laško-Radeče deluje že enajst let. Ustanovljeno je bilo na pobudo Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Laško-Radeče in takratnega predsednika Toneta Zupančiča, kot društvo pa so bili registrirani 10. oktobra 1997. Na začetku so imeli deset članov, danes pa jih imajo 144. To so brigadirke in brigadirji, ki so od konca 2. svetovne vojne pa do razpada SFRJ delali kot prostovoljci v vseh nekdanjih republikah. Prvi predsednik kluba je bil Miha Prosen, od novembra 1999 pa ga vodi Rudi Vrečar. "Glede na naša leta danes ne vihtimo več krampov in lopat, ampak skrbimo za druženje in ohranjanje prijateljstva, ki smo ga stkali v mladosti," pravi Rudi Vrečar. Zato organizirajo različna srečanja in proslave v spomin na izgradnjo objektov. Letos so se člani udeležili srečanja s ptujskimi brigadirji na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, 31. obletnice delovanja Kluba brigadirjev Ptuj, 12. tradicionalnega pohoda po poteh upora in prostovoljnega dela, pa tudi proslave ob 50. obletnici izgradnje ceste Bratstva in enotnosti Ljubljana-Zagreb.
Moški pevski zbor Laško je s koncertom 23. maja proslavil 80 let svojega delovanja. "Največje darilo je bila polna dvorana," je povedal Jože Rajh. Dodal je, da se bodo trudili, da bodo prepevali še naprej, v svoje vrste pa vabijo tudi mlade. Prostovoljno gasilsko društvo Laško sodi med tri najstarejša gasilska društva na Slovenskem, ustanovljeno pa je bilo leta 1870. Njegov predsednik je Bojan Špiler. Med 95 člani je 50 operativnih gasilcev, njihov poveljnik pa je Roman Cerovšek. Zahvaljujejo se vsem občanom, ki so prispevali k nakupu gasilskega vozila, ki so ga prevzeli junija.
Radio klub Laško je bil uradno ustanovljen leta 1955, delovati pa je začel kmalu po vojni v okviru Zveze za tehnično kulturo. Člani kluba se udeležujejo ultrakratkovalovnih tekmovanj v pokalu Zveze radioamaterjev Slovenije in so med tremi najboljšimi v Sloveniji. Leta 2004 so bili prvaki, trikrat so osvojili drugo in trikrat tretje mesto. Tekmujejo tudi na evropski ravni, kjer so v klubski kategoriji med prvimi petimi. Člani poskrbijo za ozvočenje na vseh prireditvah v Laškem in okolici, nepogrešljivi pa so tudi v Kulturnem centru in Dvorani Tri lilije. Imajo 71 članov, njihov predsednik pa je Alojz Primon. Včlanjeni so predvsem tisti, ki imajo veliko znanja o
tehniki, družboslovno usmerjeni pa skrbijo za organizacijo. Z znanjem in razpoložljivo tehniko lahko v primeru naravnih katastrof vzpostavijo celotno komunikacijo na vseh frekvenčnih področjih.
V Društvo Sožitje občine Laško je
včlanjenih 165 članov. Med njimi je 58 oseb z motnjo v duševnem razvoju, 80 staršev oziroma zakonitih skrbnikov in 27 drugih družinskih članov, strokovnih delavcev in podpornih članov. Kljub temu, da je bilo društvo ustanovljeno že pred 35 leti, so dejavnejši zadnjih deset let. Namen društva je nuditi pomoč pri vključevanju v družbeno življenje vsem osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovim staršem oziroma skrbnikom. Društvo tesno sodeluje s Centrom za socialno delo Laško, Oddelkom za družbene dejavnosti Občine Laško, Vrtcem Laško, osnovno šolo s prilagojenim programom, Območnim združenjem Rdečega križa, TIC-em Laško, OŠ Glazija Celje in Zvezo Sožitje Slovenije. Njihovi socialni programi zajemajo letovanja oziroma izobraževanja oseb z motnjo v duševnem razvoju ter sprostitvene in rehabilitacijske programe za družine. Ob zaključku leta sodelujejo tudi pri prireditvi Laško združuje dobre želje. Predsednik društva je Franc Rajh.
Motoklub Goldhorn je bil ustanovljen leta 2002. Vanj je včlanjenih 29 motoristov, starih od 18 do 73 let, skupaj pa prirejajo piknike, se udeležujejo "žegnanj" motorjev in motoristov, nekateri pa se udeležujejo tudi moto zborov. Prizadevajo si za kulturno obnašanje članov v prometu, posebno skrb pa posvečajo mlajšim motoristom, saj si želijo, da bi bili dolgo skupaj, se imeli lepo, uživali v vožnji s svojimi jeklenimi konjički in si ogledali čim več krajev. V Zvezo društev upokojencev občine Laško so vključeni DU Rečica, DU Sedraž, DU Zidani Most, DU Jurklošter, DU Rimske Toplice, DU Šentrupert in DU Laško. Vsa društva sodelujejo v tednu upokojencev in invalidov občine Laško. Predstavniki društev, ki so prišli na naše srečanje, so poudarili, da društva bogatijo kraj in da si želijo, da bi imela amaterska kultura še naprej takšno vlogo v družbenem življenju, prihodnost pa vidijo tudi v medsebojnem sodelovanju.
Jasmina Štorman
11
Pivo in cvetje
Zaključila se je že 44. tradicionalna turistična prireditev Pivo in cvetje, ki je potekala od 9. do 13. julija. Organizatorji prireditve jo v vseh pogledih ocenjujemo kot uspešno. V petih dneh je Laško obiskalo 143.000 obiskovalcev - tako domačih kot tujih, zelo veliko je bilo obiskovalcev s Primorske in sosednje Italije (30 %).
Humanitarna akcija, ki je potekala na uvodnem Dnevu Laščanov kot del Pivo in cvetja, je uspela, saj smo zbrali 1.300 evrov, ki smo jih namenili otrokom laške občine iz socialno ogroženih družin.
PIVO IN CVETJE
deželi, kjer so naša kulturna in etno društva prikazovala stare običaje, zabavne igre in ples.
V četrtek je svoja vrata odprla tudi zanimiva razstava ročnih del Društva invalidov občine Laško, ki so jo postavili v Hiši generacij.
Tudi letos so si obiskovalci lahko ogledali razstavo cvetja v parku pri TlC-u in razstavo malih pasemskih živali. Popilo se je okrog 300.000 vrčkov piva.
Najuspešnejši koncerti na letošnji prireditvi so bili Neisha, Gibonni, Vlado Kreslin, Eroika, Severina, Magnifico in Šank Rock.
V soboto ob 22. uri se je na Savinji izvedla edinstvena vodna simfonija, ki je navdušila preko 60.000 obiskovalcev te noči in se prelevila v veličasten ognjemet z gradu Tabor.
Od četrtka do sobote je na parkirišču pri banki potekala prireditev Lepo je res na
Na kmečki ohceti po starih šegah v nedeljo sta se poročila Cvetka Hrastnik in Alojz Zalokar	iz
Laškega.
Prireditev se je zaključila s parado ter tradicionalnim zaključnim koncertom pihalnih godb.
Foto: arhiv TD Laško
Zahvala vsem, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi prireditve ter stanovalcem mestnega jedra za potrpežljivost in razumevanje.
Predsednica Turističnega društva Laško Andreja Križnik
Fotografije: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.
Med obiskovalci Piva in cvetja v soboto in nedeljo smo opravili kratko anketo.
Zakaj ste nocoj prišli na Pivo in cvetje?
Silva iz Celja: Zaradi ognjemeta. Nato bomo še malo pogledali po mestu, spili tudi kakšno pivo, vendar glavni pa je ognjemet.
Družina Deželak iz Rečice: Da spijemo kakšno pivo in da vidimo ognjemet, malo gremo pa poslušat tudi glasbo. Nismo gledali, katera skupina nastopa. Malo bomo pogledali, kje bo po našem okusu najboljše, in se bomo tam ustavili.
Ana iz Novega mesta: Predvsem mi je všeč vzdušje, veliko ljudi, dobro pivo, veliko cvetja, seveda pa mi gre zelo na roko, da je moja sošolka iz Laškega in jo lahko teh pet dni lepo izkoriščam (smeh).
Kaj se vam je na današnji povorki najbolj vtisnilo v spomin? Neža iz Laškega: Novost zame so bili stari avtomobili, drugače pa se mi zdi vse zelo dobro pripravljeno, je kaj videti, in mislim, da se splača priti. Sama sem prišla s tem namenom in bilo mi je zelo všeč. Vreme je malo ponagajalo, ampak med povorko je pa zdržalo. Martin iz Kalobja: Najbolj so mi bili všeč stari avtomobili, "oldtimerji" in ti konji, ki so v povorki, ki jih imajo društva.
Barbara iz Laškega: Glede na to, da se
vsako leto udeležim povorke, nisem pričakovala kaj posebej novega oziroma kaj manj ali več. Bilo je v redu, najbolj pa so me navdušili ti stari avtomobili.
Nika Košak
Intervju
Pogovor z Andrejo Križnik
Pivo in cvetje pripravlja več kot 1000 ljudi
O pripravi največje turistične prireditve v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednico Turističnega društva Laško Andrej'o Križnik.
Koliko ljudi pripravlja prireditev Pivo in cvetje?
Ocenjujemo, da je v prireditev vključenih preko 1000 ljudi, sicer pa jo vodita organizacijski odbor, ki šteje do 15 oseb, in upravni odbor Turističnega društva. Izvedba poteka prek operativnega dela v TlC-u in Turističnega društva Laško.
Koliko časa jo pripravljate?
Včasih smo jo celo leto, zdaj pa s pridobivanjem soglasij in organizacijo začnemo nekje februarja, intenzivno pa jo pripravljamo v zadnjem mesecu.
Kako poteka izbor glasbenih gostov?
V	začetku leta oziroma že po koncu prejšnje prireditve začnemo razmišljati o programu za drugo leto in o novostih. Vedno izbiramo najbolj zanimive estradnike s slovenske in hrvaške glasbene scene, zaenkrat pa še nismo vabili izvajalcev od drugod, saj so tudi velik finančni zalogaj. Pri nas ni vstopnine, zato je problem s finančnim pokrivanjem takšnih izvajalcev. Drugače pa izbor naredim sama, potem pa to usklajujemo prek odbora in ožjih skupin.
Se je že kdaj zgodilo, da ste si želeli nekega izvajalca, a ga zaradi finančnih razlogov niste mogli povabiti?
Iz izkušenj že vemo, kakšna je cena nastopa določenega izvajalca. Da bi si koga zelo želeli, pa tega finančno ne bi mogli izpeljati, se še ni zgodilo. Tudi letošnji izvajalci, ki so glavne zvezde, so velik finančni zalogaj, vendar je treba kakovost programa in izvajalcev obdržati na določeni ravni, zato tudi povabimo trenutno najbolj popularne estradnike.
Nekakšna stalnica je skupina Šank Rock. Zakaj?
Šank Rock je zelo zanimiva skupina, ki je do sedaj še vedno poskrbela za največji žur. V zadnjih letih naredimo močnejši program v četrtek in petek, v soboto pa malo manj, ker je takrat že tradicionalno velik obisk in Laško skoraj ne more sprejeti več ljudi, kot jih. Ognjemet privabi res največje število obiskovalcev. Šank Rock je na področju rock glasbe najbolj aktualna skupina, v zadnjih letih postajajo vedno bolj popularni, izdajajo nove albume, pripravljajo nove koncerte. Letos jih bomo še imeli, drugo leto pa res ne več, vsaj dve leti jih ne bo, za naprej bomo pa videli.
Mesto Laško je povezano z vodo, z njo pa tudi vodna atrakcija, ki je bila na sporedu v soboto.
V	društvu smo kar nekaj let razmišljali, kako Laško oživeti, saj je zelo povezano z vodo. Vodometi in fontane nedvomno Laškemu manjkajo. Lani smo to vodno simfonijo izpeljali s pomočjo gasilcev, a smo ugotovili, da to ni najbolj primerno. Skupaj s Pivovarno Laško smo kupili podvodne črpalke in vso konstrukcijo, ki
se potopi v vodo in je plovna, torej, če Savinja naraste, naraste tudi vsa konstrukcija. Letos je bila vodna simfonija izpeljana računalniško, s svetlobnimi efekti in nekaj pirotehnike na koncu. Postavljena pa bo vse do konca avgusta, vsak petek in soboto ob pol desetih zvečer se bo ponovila, tako da si jo bodo lahko ogledali obiskovalci in domačini. Zgledovali smo se po Barceloni in drugih večjih mestih v Evropi.
Tudi letos se je na nedeljo poročil mlad par. Kakšno je sicer zanimanje za poroko po starih šegah?
V minulih letih nas je bilo malo strah, da ne bo več zanimanja, v zadnjih dveh letih je bil prijavljen samo en par. Letos je prišlo pet prijav, štiri v pravem času, ena pa po roku. Po kriterijih, ki jih ima etno odbor Jureta Krašovca Možnar, v katerem sodelujem tudi sama, je par, ki smo ga izbrali, dosegel največ točk. Kriteriji so, da par prihaja iz laške občine, da sodeluje v katerem od društev in da nima otrok, saj je to kmečka ohcet po starih navadah in par naj še ne bi imel otrok. No, kljub temu, če pride prijava in ima par že otroke, ju izberemo in poročimo.
Pivo in cvetje ima vsako leto prepoznaven plakat, podobo. Kdo ga oblikuje?
S temi plakati skušamo nakazati določene značilnosti, na primer zabavo, dobro počutje, cvetje ... Dolga leta je plakat oblikovala Marina Bezgovšek, zadnja leta pa Marko Radosavljevič, oba sta domačina. Lani so bili na plakatu ventili v smislu »spustite ventile in se zabavajte v Laškem«, letos pa je bila to rožica iz piva.
Ali oglašujete tudi v tujini?
Ja, tudi v tujini, predvsem na italijanskem tržišču. Letos smo navezali stik s predstavnikom Slovenske turistične organizacije v Milanu. Tam je bil naš program objavljen v njihovem promocijskem časopisu, tudi naša spletna stran je prevedena v italijanski jezik, radio Trst nas vsako leto nekajkrat pokliče, da damo izjave. Začelo pa se je pred leti, ko je starodobni vlak v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pripeljal iz Trsta v Laško. Bilo jim je všeč in vsako leto je prišlo več obiskovalcev.
Pivo in cvetje je največja turistična prireditev v Sloveniji. S katero prireditvijo v tujini se lahko primerja?
Najbolj nas primerjajo z Oktoberfestom, ker imajo tudi tam pivo. A prireditvi je težko primerjati, saj ima center Muenchna več kot dva milijona prebivalcev, kot vsa Slovenija, mi pa jih imamo 3.600. Oktoberfest obišče pet milijonov ljudi, prireditev pa traja deset oziroma 14 dni. Nas obišče 140 tisoč obiskovalcev. Na Oktoberfestu uporabljajo zelo veliko
plastičnih rož, nič ni naravnih. Piva ne moreš dobiti, če ne sediš, obvezno moraš imeti rezervirano mizo. Pri izhodu iz šotora te pregledajo, da ne bi slučajno odnesel kakšnega kozarca. Pred štirimi
leti, ko sem prireditev obiskala sama, je bila cena piva pet evrov. Prireditev traja cel dan in se zvečer hitro konča. V vsakem šotoru nastopa godba, ki 15 minut igra in ima nato pol ure odmora. Ogledala sem si tudi parado, ki je res ogromna, dolga, velika. Sodelujejo vse pivnice in pivovarne, a je vsako leto isto. Ker so ulice širše, parado veliko lažje izpeljejo. Naša parada, ki je vsako leto na novo izdelana, na ogled pa so sveže rože, se zlahka primerja s to na Oktoberfestu. Tudi organizacija, izvedba in tehnična postavitev so po mojem mnenju od vseh prireditev v Sloveniji najboljše.
Kamp je bil največji doslej. Se število takšnih gostov povečuje?
Lani je bil kamp poln, letos je bil še enkrat večji, saj je bil kup zemlje ob gradbišču Zdravilišča Laško odstranjen. Res je, prihaja vse več mladih s šotori, kamp je brezplačen in dobro urejen, nas pa to veseli, saj je tako tveganje z vidika varnosti najmanjše, mladi tu prespijo in naslednji dan odidejo domov.
Kakšni pa so obeti za prihodnost? Bosta postavitev in program ostala enaka?
Pred dvema, tremi leti smo prireditev zasnovali tako, da prostore razvrstimo po zvrsti glasbe in pripravimo velike odre, kar se je izkazalo kot dobro. Glavne točke so na Glavnem trgu pri cerkvi, kjer je zabavna scena, na Trubarjevi aveniji, kjer je rock scena oziroma zabava za mlade, in Graščinsko dvorišče, kjer je narodno-zabavna glasba. Tako obiskovalec res ve, kam želi. Če imamo znane izvajalce na dveh lokacijah, prilagodimo ure, tako da lahko obiskovalci vidijo vse. Na videowallih imamo za vsak dan postavljen točen scenarij oz. vrstni red ter časovnico, da ljudje vidijo, kdaj se kaj izvaja. Po mestu so postavljeni enaki tipi šotorov, točilne mize so podobne, kdor pride na novo, mora prostor urediti estetsko in ga okrasiti z rožami. Vso postavitev nadzorujemo.
Jasmina Štorman
13
Kultura in turizem
Spoštovani abonenti in obiskovalci Kulturnega centra Laško!
Hitro se približuje čas, ko se bomo v Kulturnem centru Laško ponovno nasmejali, sproščali in uživali ob komedijah, koncertih klasične in narodno-zabavne glasbe. V STIK-u že imamo izoblikovan osnutek programa prireditev za sezono 2008/09.
ABONMA LAŠKO vključuje 5 koncertov: 26. 9. 2008
CARMINA SLOVENICA - AMERICAS: koncert je sestavljen iz tematskih sklopov spiritual, gospel, tradicionalna glasba staroselcev, latinsko ameriška glasba, jazz ... 14.11.2008
IMATE RADI BACHA (BACHOLOGY) - Zasedba: Boštjan Gombač, klarinet, Blaž Pucihar, klavir in vse priredbe, Žiga Golob, bas, Krunoslav Levačič, bobni 11. 12. 2008
OTO PESTNER in KVARTET PRIMOŽA GRAŠIČA 13. 2. 2009
VONJ PO LJUBEZNI - Večer šansonov in zimzelenih melodij: Romana Kranjčan, Janez Škof, Lara Jankovič in Jure Ivanušič 13. 3. 2009
PUSHLUCSHTE - Zasedba: Miha Sojar in Ksaver Oberstar (1. tenor), Gašper Sojar in Urban Pavlovič (2. tenor), Bert Logar in Martin Logar (bariton), Jernej Bradeško in Ambrož Kvartič (bas).
GLEDALIŠKI ABONMA vključuje 5 komedij: 1. 10. 2008
Marko Pokorn: KDO VAM JE PA TO DELU (Cafe teater)
4.	11. 2008
SAŠO HRIBAR IN RADIO GA-GA SHOW (Sašo Hribar, Marjan Šarec, Jure Godler, Jure Mastnak, Tilen Artač)
5.	12. 2008
James Prideaux: GOSPODINJA (MGL Ljubljana)
februar 2009 Julian Barnes: PREREKANJA (SNG Drama Ljubljana)
marec 2009 Michael Frayn: HRUP ZA ODROM (Špas teater)
ABONMA MAVRICA POLK IN VALČKOV vključuje 6 narodno-zabavnih koncertov: 17. 9. 2008 15. 10. 2008
17.	12. 2008 21. 1. 2009
18.	3. 2009 15. 4. 2009
BENEŠKI FANTJE TAPRAVIH 6 ALPSKI KVINTET LAŠKI ANSAMBLI ANSAMBEL TONETA RUSA
ZAKLJUČNI KONCERT MAVRICE POLK IN VALČKOV
Vabimo vas, da si čim prej rezervirate sedeže za predstave in koncerte, ki so vam všeč, ali pa se odločite za abonma in si s tem zagotovite stalne sedeže in dodaten popust.
Vse dodatne informacije so vam na voljo v TIC-u Laško, tel. 03 733 89 50 in na spletni stani www.stik-lasko.si.
Vljudno vabljeni! Andreja Križnik, direktorica STIK-a
stfk
STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Vodnik Kolesarjenje po okolici Laškega
V STIK-u smo v začetku julija izdali novo turistično publikacijo z naslovom Kolesarjenje po okolici Laškega, ki vodi kolesarje po označenih poteh, primernih za kolesarjenje. Vodnik zajema uporabne informacije, kot so: podrobni opisi osmih poti s preglednimi kartami za vsako pot posebej, nadmorsko višino cilja, dolžine poti, čas vožnje, primernost za tip kolesa, stopnjo zahtevnosti ter diagrame poti. Izpostavili smo najpomembnejše naravne in kulturne znamenitosti ob poteh, ki jih je vredno obiskati, ter gostinsko in dodatno ponudbo. Vsi opisi so v slovenskem in angleškem jeziku.
Vodnik, ki ima 100 strani, je na voljo v TIC-u po simbolični ceni 4 evre. Vse dodatne informacije so vam na voljo v TIC-u Laško, tel. 03 733 89 50 in na spletni stani www.stik-lasko.si.
Muzej Laško napoveduje
STIK, Center za šport, turizem, informiranje in kulturo, enota Muzej Laško, v petek, 29. avgusta, ob 19. uri, organizira koncert v počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva. Na dvorišču župnišča cerkve sv. Martina v Laškem bodo nastopili člani kvarteta violončel ČeloFonija. Kvartet ČeloFonija je nastal na pobudo profesorja Milana Hudnika, ki je ob sebi zbral svoje varovance. Za njimi je vrsta
odmevnih nastopov. Poleg sodobnih skladb, napisanih za to zasedbo, igrajo tudi priredbe iz klasične literature, posebno zvočno ubranost dosegajo ob izvajanju Gallusovih vokalnih del. Milan Hudnik je študiral pri prof. Cirilu Škerjancu na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Mariu Brunellu v Bresci v Italiji. Igra v različnih komornih sestavih, največ s pianistko Hermino Hudnik. Solistično je nastopil pod taktirko Antona Nanuta, Uroša Lajovica, Lorisa Voltolinija, Liorja
Shambadala in Davida de Villersa. Je namestnik soločelista pri Simfonikih RTV Slovenija in član Komornega orkestra solistov Društva slovenskih skladateljev. Poučuje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Barbara Jager je z učenjem violončela začela pri prof. Ksenji Trotovšek Brlek. Na regionalnih tekmovanjih je v kategorijah violončelo in komorna glasba prejela nekaj zlatih in bronastih priznanj. Maturirala je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Sodelovala je v orkestru YMISO in
14
Kultura in turizem
domžalskem orkestru. Barbara je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Cirilu Škerjancu. Je članica godalnega kvarteta Allegria, ki je izvedel že mnogo uspešnih koncertov doma in v tujini.
Zoran Bičanin se je začel učiti violončelo s sedmimi leti pri prof. Ratimirju Zekiču. Letos je zaključil šolanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Milanu Hudniku in se vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Udeležil se je poletnih šol pri prof. Zdenki Kristl Marinič in Igorju Mitroviču. Na državnem tekmovanju violončelistov je osvojil bronasto priznanje. Je član orkestra Slovenije,
Furlanije in Koroške, tria Appassionato in drugih komornih zasedb. Katarina Majcen se je violončelo pričela učiti v glasbeni šoli Risto Savin Žalec pri gospe Maji Keblič. Šolanje je nadaljevala na SGBŠ Ljubljana pri prof. Milanu Hudniku. Sodelovala je v orkestru YMISO in Celjskem godalnem orkestru. Leta 2006 je na tekmovanju TEMSIG osvojila bronasto plaketo, v letih 2005 in 2006 pa je bila na poletni šoli LocaMusica nominirana za najbolj obetavno mlado glasbenico. Udeležila se je več poletnih šol pri profesorjih Zdenki Kristl Marinič, Rainerju Bartzu, Lazslu Mezu, Davidu Grigorianu, Igorju Mitroviču in Milanu Hudniku. Sedaj
obiskuje drugi letnik na Anglia Ruskin University of Cambridge (VB) pri prof. Caroline Bosanquet.
Obiskovalci koncerta si boste pod arkadami župnijskega atrija lahko ogledali tudi razstavo likovnih del, ki jih bodo v poletni delavnici v počastitev Trubarjevega bivanja in službovanja v našem kraju ustvarjali člani Likovne sekcije Laško z gosti likovniki iz Celja in Radeč. Tema letošnjega Ex tempora je Trubarjevo leto v barvah.
Tomaž Majcen
Bogat zgodovinsko glasbeno likovni teden v Muzeju Laško
STIK, Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, je v svoji enoti Muzej Laško pripravil novo stalno razstavo, ki na zanimiv, morda nekoliko nenavaden način prikazuje zgodovinski razvoj pivo varstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah.
Na otvoritvi v muzejskih prostorih na Aškerčevem trgu 5 sredi junija je, po
kratkem zgodovinskem uvodu kustosa muzeja, preteklost Pivovarne Laško s sedanjostjo povezal Gorazd Šetina, Maksimiljan Brečko je predstavil napredovanje obnove Rimskih term, mag. Roman Matek pa je razkril načrte za prihodnost Thermane. V glasbenem delu otvoritve so nastopili Uroš Marušič z jazzovskimi variacijami na tenor saksofonu, Katarina Majcen, ki je na violončelu odigrala romantično Elgarjevo skladbico, in stoletni gramofon Kalliope, na katerem se je kljub starosti brezhibno odvrtel živahen valček. Obiskovalci razstave lahko sedaj v Muzeju Laško listajo po albumih, polnih orumenelih fotografij, prebirajo stare zanimive časopisne članke, si ogledajo od starosti opraskan reklamni film ali pa se predajo množici slik na zidovih razstavnega prostora. Muzejska postavitev predstavlja nadaljevanje stalne razstave Laško - potovanje skozi čas in zaradi svoje nevsakdanje postavitve kar vabi k večkratnemu obisku. Ko je skozi naše kraje v prvi polovici 19. stoletja stekla železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom, hitrega gospodarska razvoja ni bilo mogoče več ustaviti. Medičar in lectar Franc Geyer je leta 1825 v nekdanjem Valvasorjevem
špitalu uredil obrtno pivovarno. V času, ko je bil lastnik pivovarne August Uhlich, pa je laško pivo zaslovelo širom po svetu, do Trsta, Aleksandrije in Kalkute. Uhlich, ki je bil nad zdravilno močjo termalne vode v Rimskih Toplicah močno navdušen, je kupil tudi takratno skromno zdravilišče in ga preuredil v sodobno letovišče, kamor se je kmalu pričela zgrinjati noblesa z evropskih dvorov. Istočasno je v Laškem cvetelo ponovno odkrito termalno kopališče, ki so ga poimenovali po cesarju Francu Jožefu, in je privabljalo dunajsko družbeno smetano. Njenemu lastniku Theodoru Gunklu in novemu lastniku pivovarne Simonu Kukcu pa se je porodila zamisel o varjenju piva iz termalne vode. Z novo muzejsko postavitvijo je Muzej Laško dodal še en kamenček v mozaik bogate in raznolike turistične in kulturne ponudbe v Laškem.
Dva dni po odprtju nove razstave v Muzeju Laško je bil bogati ponudbi raznolikih prireditev Trubarjevega leta v Laškem dodan še en kulturni biser. Ljubitelji starodavne glasbe so do zadnjega kotička napolnili muzejski prostor, kjer je že od februarja na ogled razstava o življenju in delu očeta slovenske knjige	Primoža
Trubarja. Bogat program renesančne in baročne glasbe sta pripravila in vrhunsko izvedla Kristian Kolman na baročni violi in Irena Kralj na čembalu. Poslušalci so v prvem delu koncerta uživali ob delih skladateljev J. Dowlanda, J. P. Galusa, G. Frescobadija in A. Corellija.
Po krajšem premoru pa sta umetnika izvedla Haendlovo Sonato za violo da gamba in čelo, Maraisovo Romanco in Bachovo 1. sonato za violo da gamba in čembalo BWV 1027. Razgibani svet renesančne in baročne glasbe, izveden na baročnih instrumentih, je zapolnil muzejske prostore in navdušil poslušalce.
Le dan za veličastnim koncertom pa smo v kletnih prostorih Muzeja Laško odprli razstavo likovnih del učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in
podružničnih šol. Dela v različnih tehnikah so nastala v okviru dneva šole, ko so na laški osnovni šoli pripravili bogat program raznolikih dejavnosti. V muzeju so na ogled postavili portrete Primoža Trubarja, izdelane v različnih likovnih tehnikah, upodobitve Laškega in številne izdelke, nastale v ustvarjalnih delavnicah. Obiskovalci Muzeja Laško lahko občudujejo v steklo ulite in glino odtisnjene črke, umetnine iz voska, gline in lesa ter kipe, izdelane v tehniki papirmaše. Letošnja osrednja muzejska razstava, posvečena 500. obletnici Primoža Trubarja, je tako še obogatena z deli mladih
dodatno umetnikov.
Tomaž Majcen kustos Muzeja Laško
15
Kultura
Dokumentarno-igrani film Friderik in Veronika
V teh dneh je bil po scenariju patra dr. Karla Gržana in Dese Muck posnet dokumentarno-igrani film Friderik in Veronika. Prizore morda najlepše ljubezenske zgodbe so snemali v starodavni kartuziji Jurklošter, na sevniškem gradu in v studiu. Dokumentarec Friderik in Veronika z igranimi vložki bo prvi posnet v tehniki HD, na TV Slovenija pa bo predvidoma predvajan v jesenskih mesecih. Gotovo bo okrepil zanimanje in upajmo tudi ponos prebivalcev naše dežele, z zgodbo oz. zgodbami, ki na nek način predstavljajo korenine, iz katerih izhajamo.
Obletnico Veronikine smrti bo v Jurkloštru tudi letos obeležila Veronikina nedelja. Zavod Odon Jurklošter tako za 19. oktober načrtuje predstavitev azilnega mesta, ki hrani spomin na nesojeno ljubezen Friderika in Veronike, skrivno knjižnico, ki je edini primer tudi zunaj slovenskega prostora, ter muzej Nikolaja Kempfa. V sklopu muzeja bo predstavljena tudi tipična meniška celica kartuzijanskega meniha. Vsekakor se obetajo zanimivosti, vredne ogleda, saj vemo, da je dostop v kartuzijanske prostore v večini primerov nemogoč.
Peter Kozmus
Ilustracija Friderik in Veronika, Severina Trošt Šprogar
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vsako leto pripravi skupne vaje mladih godbenic in godbenikov iz vse Slovenije, ki se v okviru vaj spoznavajo z različnimi programi in tudi med seboj. Lani smo s pomočjo mentorjev iz tujine prvič pripravili tudi show program. Po uspešno pripravljenem programu so predavatelji predlagali, da sestavimo projektni figurativni orkester, ki bi pripravil show program, kakršnega redno izvajajo na svetovnem prvenstvu v Kerkradeju, z njim pa bi v letu 2009 na povabilo organizatorjev gostovali na mednarodnih glasbenih paradah.
Figurativni tabor, na katerem je sodelovalo 45 mladih, je potekal v Laškem
od nedelje, 6., do četrtka, 10. julija. V okviru priprav je orkester izvedel tudi več predstavitvenih nastopov, na katerih so se člani Tabora mladih godbenic in godbenikov predstavili s promenadnim show programom, ki je bil v sestavi nizozemskega strokovnjaka s področja godb v gibanju sestavljen posebej za to priložnost. Koreografija je pripravljena iz izvajanja slovenskih in nizozemskih koračnic v gibanju in oblikovanja raznih
geometričnih oblik. Posebna popestritev letošnjega tabora je bil mentor za tolkala Henk Mennes, ki je okrog sebe zbral okoli dvajset mladih bobnarjev in z njimi pripravil samostojen program. Program je vseboval FOOL COOL IN SHOW 1 (Vinko Štrucl), AL GARETE (Michél Smeets) in MERCY, MERCY, MERCY (Michél Smeets). Mentorji so bili: Michel Smeets, Ivan Medved, Charles van Zanten in Henk Mennens.
Michel Smeets je dirigent, koreograf, tolkalec in aranžer, glasbeni koordinator za André Rieu Studio's Maastricht, direktor Foundation Music Design, član žirije na nizozemskih tekmovanjih v show programu in godbah v gibanju, sodelujoči pri WMC Kerkrade, koreograf za Royal Dutsch Army Band in udeleženec številnih tekmovanj v korakanju. Ivan Medved je slovenski predvodnik -predavatelj na predvodniških seminarjih, organizator in umetniški vodja godbenih srečanj v gibanju ter dirigent in predvodnik Laške pihalne godbe. Charles van Zanten je predsednik glasbene komisije na področju tolkal, korakanja in show programa pri mednarodni glasbeni organizaciji CISM, svetovalec za glasbeno dejavnost v mestni hiši Utrecht (Nizozemska) in umetniški vodja organizacije Dutch Music Partners.
Henk Mennes je avtor številnih učbenikov za tolkala ter predavatelj in ravnatelj glasbene šole v Utrechtu.
Ivan Medved
Aktivnosti Ženskega pevskega zbora Laško
Ženski pevski zbor Laško deluje že polnih 28 let. Od začetka leta 2002 deluje kot samostojno društvo in nadaljuje bogato tradicijo ženskega pevskega zbora, ki je v Laškem deloval 22 let kot sekcija Društva upokojencev. V zboru trenutno prepeva 20 pevk. Pevke združujejo veselje do petja in glasbe, prijateljstvo in tudi želja, da s petjem razveseljujemo tiste, ki imajo radi petje. Pesmi, ki jih prepevamo, so iz bogate zakladnice zborovskih pesmi, ljudskih pesmi, iz filmske glasbe, šansonov in odlomki iz oper. Za svoje delo je zbor prejel številna priznanja in pohvale, med drugim tudi priznanje Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti v letu 2001 in srebrno plaketo za 15-kratno sodelovanje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Pevke smo ponosne na našo zborovodkinjo gospo Vido Bukovac, ki nas vodi že štiri pevske sezone in nas s svojo izredno energijo navdihuje k predstavitvi društva v drugačni, bolj sproščeni obliki. Kot naš redni gost z nami nastopa gospod Štefan Starovasnik s harmoniko, občasno pa tudi gospod Drago Krajnc s kitaro ali kot »Mylord«.
V	zadnji pevski sezoni 2007/2008 smo imele najprej koncert v Zdravilišču Laško, nato smo konec novembra v Kulturnem centru pripravile glasbeno-scensko prireditev: kratek nastop ŽPZ Laško in MeKPZ DU Vojnik, potem pa je sledila igra z naslovom Turjaška Rozamunda v izvedbi KUD-a Socka - članov plesne skupine Grofje. Decembra smo imele koncert v Zdravilišču Laško, gostja pa je bila trebušna plesalka Simona. Leto smo zaključile z nastopom na Graščinskem dvorišču na občinski prireditvi Veseli december.
Leto 2008 smo začele z enournim nastopom na TV Celje v razvedrilni oddaji
V	nedeljo pod lipo, katere rdeča nit je bil 8. marec - dan žena. Sledil je nastop v Zdravilišču Laško, potem pa v Kulturnem centru ob otvoritvi razstave fotografij in digitalne projekcije s predavanjem o Sibiriji gospoda Hermana Čatra. Aprila smo imele redni letni koncert v Kc z gosti: Tamburaškim društvom Feniks iz Celja in KUD-om Lipa Rečica - otroško folklorno skupino Pisanke. Bile smo prisotne na območnem srečanju odraslih pevskih zborov v KC Laško in kot gostje nastopile na slavnostnem koncertu MoPZ Laško ob 80-letnici njihovega delovanja. Sezono bomo zaključile s koncertom v Domu starejših občanov, kjer prebiva tudi naša nekdanja pevka gospa Olga Dergan in ima v tem času rojstni dan.
V	zboru pa poskrbimo tudi za druženje pevk ob različnih priložnostih: imamo kostanjev piknik, srečamo se na zaključku leta, praznujemo rojstne dneve, še posebej damo poudarek na okrogle obletnice, proslavljamo dan žena in ob zaključku sezone organiziramo strokovno ekskurzijo po Sloveniji.
Vse ženske, ki imajo veselje do petja in jim je drago zborovsko petje, ste vljudno vabljene, da se pridružite našemu zboru.
Stanislava Petrič in Verena Ribič
Kultura
KNJIŽNICA LAŠKO
CITALNICA V KNJIŽNICI LAŠKO
V pritličju naše knjižnice je čitalnica, kotiček, ki ga morda pogosto zaobidete, pa ga je škoda spregledati, saj ponuja marsikaj zanimivega in koristnega. V njem je okoli 80 naslovov raznovrstnih revij in dnevnega tiska, na policah z revijami za mlade pa lahko najdete še okoli 30 primerkov mladinskega in otroškega tiska. Da bo listanje in prebiranje odslej udobnejše, smo na stole namestili blazinice, poskrbeli za boljšo razsvetljavo, v kratkem pa si boste lahko privoščili tudi kavni napitek. Seveda si lahko revije, razen zadnjih številk, izposodite na dom.
Naš izbor pokriva najrazličnejša področja, tako da vam je na voljo večina pomembnejših slovenskih revij in časopisja. Odprti smo tudi za vaše predloge in želje.
Izpostavili bi še nekaj zelo kakovostnih revij: na voljo so vam številne slovenske literarne in kulturniške revije. Za starše so še posebej koristne vzgojne revije, kot so Moj malček, Otrok in družina, Otrok in knjiga, Vzgoja. Tistim, k[ vas zanima tehnika, priporočamo Življenje in tehniko, Moj mikro, Svet elektronike in Avto magazin. Za boljšo orientacijo pri poslovnem in finančnem odločanju pa lahko prelistate revije Kapital, Manager, Moje delo, Finance, Neprofitni management, Podjetnik, Svet nepremičnin ... Mlajšim bralcem ob številnih literarnih revijah najbolj priporočamo Geo, Proteus in National geographic junior, saj jim bodo takšne revije razširile obzorja in jih navdušile za odkrivanje neznanih svetov. Lepo vas vabimo v našo čitalnico, saj je razlogov za obisk res veliko.
KNJIŽNICA - MOJ TRETJI PROSTOR
Knjižnice niso zgolj prostori branja, iskanja knjižničnega gradiva in informacij ter izposojanja, so tudi prostori našega prostega časa, srečevanja, obiskovanja prireditev, ustvarjanja; so naši tretji prostori. Prvi prostor je dom, drugi služba ali šola, tretji prostor pa je lahko narava, ulica, trgovina in tudi knjižnica.
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije razpisuje literarni natečaj za vse generacije, in sicer vabi k pisanju zgodb iz knjižnice z naslovom KNJIŽNICA KOT MOJ TRETJI PROSTOR.
K natečaju je pristopila tudi Knjižnica Laško, zato vas vabimo, da sodelujete. Vemo, da je za marsikoga med vami naša knjižnica pogosto tretji prostor in da bi lahko o srečanjih z njo napisali številne zanimive zgodbe.
Natečaj poteka do 15. oktobra, več informacij pa dobite v zgibanki, ki smo jo pripravili v knjižnici. Želimo vam veliko navdiha in se že veselimo vaših prispevkov.
POLETNE DELAVNICE
V juliju, ko je marsikateremu otroku dobrodošel namig, kako zapolniti proste počitniške urice, smo v knjižnici kot vsako leto doslej pripravili različne aktivnosti. Ob torkih smo brali pravljice in se igrali v igroteki pod mentorstvom knjižničarja v novi e-učilnici, ki smo jo odprli aprila. Srede pa so bile ustvarjalno obarvane: na delavnicah so si otroci izdelali svoj kos usnjenega nakita, spoznavali instrumente in zaigrali nanje, se preizkusili v karaokah ter izdelovali darilne vrečke. Da je bilo v družbi otrok in mentorjev prijetno, povedo sličice:
Maček v žaklju
Poletni čas tudi v Knjižnici Laško utripa drugače: knjige na policah z manj
zahtevnim leposlovjem so dodobra razredčene in vrste za aktualne novosti dolge. Tudi zato, ker včasih bralci ostanete brez idej, kaj bi še prebrali, smo se za vas letos potrudili malo drugače in pripravili presenečenja v obliki žakljev s knjigami, poimenovana MAČEK V ZAKLJU. To so kompleti knjig, sestavljeni iz romanov in praktičnih priročnikov, primernih za čas dopustov, namenjeni pa so tako odraslim kot mladim bralcem in otrokom, ki nas redno obiskujete. Zakeljčke vam izposodimo zaprte in šele doma vidite, kaj smo skrili vanje ... Novost vas, kot opažamo, prijetno preseneča, navdušuje in neredki ste se razveselili »božičnih daril« sredi poletja, kot je že marsikdo imenoval paketke. Ne le, da spominjajo na darila, knjige - četudi jih vračate v knjižnico - so darila. Zato vabljeni na obisk in po svoj paketek presenečenja. Privoščite si poletno bralno darilo!
Z mislijo na september ...
... se začnemo v knjižnici ukvarjati že dovolj zgodaj, da vas bomo po zaključku dopustov povabili na prve prireditve: septembra bomo še vedno v znamenju Trubarjevega leta gostili igralca in pesnika Toneta Kuntnerja, ki bo premierno predstavil pesnitev Primož Trubar izpod peresa našega rojaka Antona Aškerca. Prav tako v septembru bo v tednu upokojencev za upokojence in druge v sodelovanju z Rdečim križem predavanje Bolezni vezivnega tkiva. Nadaljevali bomo s projektoma Bralna značka za odrasle in Predšolska bralna značka, ki bosta potekala od oktobra dalje in ki ju že tudi težko pričakujete. Z začetkom šolskega leta pa v knjižnico še posebej vabimo šolarje in študente, da šolske orehe trejo s pomočjo znanj, do katerih jih vodimo s pomočjo knjig.
Knjižnica bo od 1. septembra dalje spet odprta tudi ob sobotah.
17
Špela Medvešek^lNAi||D||QO1AD^H
Podari mi en sam objem. Tudi če je res en sam.
Kajti jaz ga potrebujem, ti pa boš srečen, če mi ga boš dal.
Jaz jočem.
Podari mi objem in poljub. Ja, prav si slišal, oboje! Saj bo kmalu konec tvojih uslug. Samo še nekaj.
Dovoli, da ti jaz podarim oboje,
da boš čutil, da tudi ti potrebuješ to dvoje.
Jaz sem otrok in imam do tega pravico.
Prosim, ne trati mi je in je ne razblinjaj v meglico,
kajti tudi sam si bil enkrat otrok.
Tudi sam si prosil za ljubezen.
Pa si jo dobil?
»NE!«
Vidiš.
Ne krati je meni, ne prikrajšaj še mene za toplino,
ker le te ne morem kupiti.
Tudi če bi jo lahko, nimam s čim.
Saj sem le otrok, ki stopa onkraj tega sovraštva.
Strah me je. A je tebe tudi? Seveda te je. Saj si odrasel.
Strah te je, če boš od kokakole in krompirčka predebel,
če si boš lahko jutri hlače za v službo zapel.
Strah te je, da jo boš izgubil, strah te je, če boš preživel.
Mene pa tega strah ni.
Jaz imam drugačne skrbi.
Strah me je, da bom, ko bom velik,
takšen hladen,
mrzel,
prestrašen.
Takšen kot ti ...
Zaupaj mi!
Špela Medvešek: SVIT ©DRASOH
Ker sem otrok, se že na splošno ve, da bom o odraslih dodala par »tumastih« odgovorov na vaša posebna vprašanja.
Že kot majhna sem bila upornik. Kar je Špelca morala narediti, znati ali pospraviti, je bilo ne. Že v začetnem obdobju (tistem, ko vsi lulamo in kakamo v pleničke), sem se upirala. Vsi so mi govorili: Špelca, daj, kakaj v kahlico! A mala Špelca se je skrila za zaveso in hitro opravila, kar jo je tiščalo. Saj tako je bilo hitro in enostavno brez brezveznega preoblačenja.
Ko sem se kot majhna v starosti treh let sprehajala po parku in gledala rožice, sem rada ušpičila vragolijo, ob kateri se boste vsi namrdnili. Pasji iztrebki so bili za triletno malo gospodično pravo odkritje, ki ga je v svoj mali računalnik -glavo vnesla pod arhiv odkritje Amerike - mala malica. Da! Rada sem tudi pobirala pasje kakce in nekatere celo dajala v usta. Pri starosti štirih let sem bila oblečena v roza plaščke in bundice, nosila sem čeveljčke in krilca. Mami in ati ter babici in stari ata so mi v mrzlih aprilskih dneh venomer govorili, naj ne skačem po lužah. Pa sem kot vsi majhni otroci uporabila ta signal ravno narobe in tako v svet odraslih
Literarni kotiček
vnesla novo lumparijo.
No, takšne stvari se dogajajo še danes, saj sem iz majhnega škrata zrasla v velikega. Veste učitelji nas v šoli lovijo po hodnikih. Že zjutraj si izdelajo načrt za bojno patruljo, a se vsak dan spotaknejo ob novih olupkih banan, robčkih in podobnih samoobrambnih sredstvih. Le kako to, da se ne naveličajo in isto ponavljajo iz dneva v dan. No, po pravici povedano, sem se malo zresnila, ko sem od učiteljice slovenščine dobila naslov vašega natečaja.V glavo mi je stopila domišljijska lumparija in nalivnik je kar stekel po papirju. Saj res, tudi vašemu natečaju bi priložila bananin olupek, a bi med mojim pisanjem zgnil in bi spodrsnilo meni in ne Vam.
No, da ne dolgovezim, se bom lotila kar vašega sveta odraslih. Predlagam vam naslednje. Pustite si stopiti kdaj na bananin olupek in se pri tem ne razjezite na nas škrate. Skočite kdaj v lužo in glasno kričite, pa boste vedeli, zakaj to moramo početi mi majhni.
Velikokrat vas opazujem pri vsakdanjih opravilih, pogovorih, odnosih, dosežkih in padcih, spodrsljajih. Vidim, da govorite skrivnosten jezik, ki ga mi otroci ne razumemo. Polni ste nasvetov, ki se jih sami ne držite. Že to je dokaz, da moram vsak dan pospraviti čevlje v omaro, atijevi pa vedno ostanejo na predpražniku. Potem pa reče, daj, pospravi še moje. Kaj mislite, kako bi bilo, če bi svet vodili otroci? Če bi se množično uprli in zavladali s svojimi lumparijami. Saj nas je več! A zakaj se ne upremo? Še vedno nam pride prav mamin objem za lahko noč in očkov poljubček, ko greš v šolo. No, če bi otroci vodili svet, bi postali odrasli. Tega pa si ne želimo, saj je naš svet otročji in preprost. Pri odraslih nam je najmanj všeč, da se vse prehitro odvija. Odrasli odkrivajo nov svet. Če pomislim samo to, da če ne bi odkrili, da se zemlja vrti, se jim ne bi toliko kar naprej mudilo.
Ko bom odrasla, bom gotovo taka kot moji starši. Vendar se bo kljub odraslim nagonom trudila narediti več za družino, svet in prijatelje. Če pa se slučajno zgodi, da bi kdaj z roko zamahnila proti »porednemu otroku«, se bom hitro ugriznila v jezik, v roke prijela tale spis in ga takoj prebrala, da se bom spomnila svoje kritike odraslega sveta. Za konec bi dodala, da se moramo otroci zavedati, da so tudi ti ukazovalni odrasli enkrat bili majhni, da se bomo tudi mi spremenili v politične zgage in da se tudi odrasli velikokrat spomnijo svojih vragolij in jih, kadar nas jezijo, testirajo na nas, če bodo še »vžgale«.Tudi babice in dedki so pred nami staromodni, ko pa se mi odpravimo domov, pa priredijo »party« in se zabavajo.
Deklice in dečki, ki pa bi radi odrasli, se tega nikar ne veselite, saj je svet odraslih kljub ugodnim življenjskim razmeram dolgočasen.
Anja Plaznik: IRICOVI KATASTROFI I
Ericova iskanja so še posebej smešna. Spomnim se, kako je pred kakšnim letom iskal sončna očala. Tekal je po hiši gor in dol, vpil na vse, da smo mu jih skrili, da ga ne maramo ter grozil, da se bo odselil.
Nihče mu ni povedal, da ima očala na čelu. Bilo ga je tako zabavno gledati, še posebej, ko je obrnil televizor in pri tem izpulil enega od kablov. Kasneje se je izkazalo, da mu ravno ta kabel omogoča, da lahko gleda svojo najljubšo
18
Literarni kotiček
(mladinsko) serijo, ki je v bistvu namenjena otrokom. Gre namreč za Izgubljeni v Pacifiku in potem je še cel teden besnel, ker ni mogel videti, ali bo Nathan končno povedal Daley, da je zaljubljen v njo. Bilo je prvič in zadnjič, da se je dotaknil televizorja. Liz je čez nekaj tednov želela pobrisati prah z zaslona, pa ji je zabrusil, da ima ona prah v možganih, saj mu ponovno želi pokvariti televizor. Naj omenim, da je čez nekaj dni rekel, da ima dovolj temne slike (praha, le da on ni vedel, da je to prah) in se sam odpeljal v mesto in iz svojega žepa plačal nov televizor.
No, kako je potem ugotovil, da ima očala na sebi ... Prišel je poštar, ki je dopoldne pozabil prinesti paket (bil je za Erica -prek kataloga si je namreč kupil nove majice) in Eric mu je odprl ter ga sumničavo vprašal, če mu je on ukradel sončna očala.
Ubogi poštar mu je rekel, da jih ima na čelu, Eric pa mu seveda ni verjel. Tako zverinsko je zavpil, da je poštar kar brez podpisa stekel v svoj dostavni kombi in se odpeljal -podobno kot v filmih, ko jih napade nori rotvajler. No, saj je Eric v bistvu res spominjal na rotvajlerja, ki je izgubil svoja sončna očala. Nato se je v predsobi pogledal v ogledalo in videl, da se mu poštar ni zlagal. Potem je vpil na nas, kako smo lahko tako kruti do njega in ga zafrkavamo. Na Jennyjino zahtevo je potem poštarju na pošto poslal svojo najljubšo bonboniero, ki jo je bil že od božiča skrival in pazil nanjo kot na zaklad, skupaj z opravičilom. Ni pomagalo. Ericova bonboniera je šla v nič, saj smo že naslednji dan dobili novega poštarja. In ne, Eric se ni odselil.
Anja Plaznik: ERICOVE KATASTROFE II
Sedel sem na Lucyjino posteljo in na nočni omarici, poleg njene budilke in že omenjenega svečnika, zagledal Jimovo fotografijo, ki jo je posnel Joey jeseni, ko sva skupaj delala projekt o najinih družinah. Natančno sva ju morala opisati (Jaz sem seveda največ napisal o Ericu in gospa Clash me je potem ves čas gledala postrani in razmišljala, če naj ga upošteva kot člana družine ali ne. Mislim, da je dvome vzbudila predvsem rubrika, v kateri sem spisal vse njegove bedarije.) in dodati fotografije, ki jih je posnel Joey. Prišla sva na idejo, da bi lahko Erica predstavila kar v obliki fotogalerije. Pričel sem z Lucy, da je dovolila Joeyju prenočiti pri meni, vendar najin namen seveda ni bilo spanje, ampak zasledovanje Erica.
Joey se je skril za kavč v dnevni sobi, jaz pa sem pripeljal Erica in skupaj sva gledala TV. Mirno sem prenašal vse njegove krike, ki jih je spuščal in se na skrivaj spogledoval z Joeyjem. Ta je posnel Erica, ko si je v usta basal pokovko, položil svoja stopala na mizo, najin največji uspeh pa je bila fotografija, ko je na televiziji nekdo nekomu razbil nos. Na sliki so bili vidni vsi njegovi zobje in jezik, prepričan pa sem, da so bile v ozadju tudi napihnjene glasilke na vrhuncu njihovih zmožnosti.
Zvečer sva želela ujeti Erica med branjem Alexis. Joey je res navdušen predlagal, da se skrijeva v tuš kabino in ga ujameva na trak med branjem na WC-ju. Jaz sem bil tisti, ki je oporekal. Takšna slika se mi je namreč zdela prevelik poseg v njegovo zasebnost, pa tudi prepričan sem bil, da bi z Joeyjem omedlela od smradu in se razkrila. Nisem pa nasprotoval zasedi v kuhinji. Okoli polnoči sva se
V	spomin
V	preteklem mesecu je za vedno odložil svoje pesniško pero gospod Ivan Leben - Slavc. Spominjamo se ga kot humorista, kitarista in dobrega človeka. Želel je, da objavimo njegove aforizme. Željo mu izpolnjujem.
Zlata Stre
Sto misli se ženi v glavi razpleta, če ob možu najde "druzega" dekleta.
Če zvon v cerkvi po neurju se oglaša, ni rečeno, da z zvonjenjem kaj dobrega prinaša.
Ljubila te bom kot svoje telo, če tvoja denarnica vedno polna bo.
Kdor v postelji sam spi, ta v življenju veliko zamudi.
Kdor ne izkoristi svoje mladosti, pozneje objokoval bo svojo starost.
Kadar žena možu kaj očita, takrat za svojimi grehi je skrita.
Če preveč boš za pijačo dal, večkrat žejen boš ostal.
Kadar žena dobro kuha, takrat se mož rad okoli nje smuka.
Ivan Leben
namreč že odpravila dol in se skrila pod kuhinjsko mizo. Pričela sva čakati na Erica in ni nama bilo treba čakati več kot dvajset minut. Zaslišala sva korake na stranskih stopnicah in tudi njihovo škripanje. Nato se je prižgala luč in Eric se je sklonil k hladilniku in ga odprl. Joey je fotografski mojster. Fotografijo je namreč naredil ravno pod kotom, da je bil razločno viden Ericov obraz in hkrati tudi ura na steni, da velike čokolade v rokah najine tarče niti ne omenjam. Vendar sva s tem naletela na nov problem. Počakati sva namreč morala, da je Eric napolnil svoj nikoli sit želodec in se odpravil nazaj v posteljo, to pa sva čakala kar kakšno uro. Vsak grižljaj je namreč prežvečil še enkrat več kot čez dan, pa tudi prste si je obliznil.
Naslednje jutro sva tako zajtrk kar prespala, kar je v Lucy vzbudilo sume, vendar ni nikoli ugotovila (tega še vedno nihče razen mene in Joeyja ne ve), da sva zbirala gradivo za šolski projekt.
Slike sva že nalepila na plakat in opisala, ko se nama je zazdelo, da so vendarle premočne za občutljivo gospo Clash, ki z največjim veseljem Lucy pove za vsako neumnost, ki jo storim. Fotografije sva tako odstranila in jih nadomestila s slikami Lucy in Jima. Ericove fotografije pa je Joey takrat varno spravil v predal svoje mize, v katerem je ogromno dokazov o vseh stvareh, ki sva jih kdaj storila. Če bi kdaj prišli v roke kakšnega Lucyjinega kolega, bi zagotovo sam George Bush spremenil zakone, da bi naju strpal v zapor in še marsikatere bedake. Vendar pa mi Joey nikoli ni povedal, da je dal Lucy tisto Jimovo fotografijo, ki jo je posnel pred palmo ob naši hiši.
19
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
Tekmovanje za čiste in zdrave zobe
Tekmovanje za zdrave in čiste zobe v okviru preventivnega zobozdravstvenega varstva otrok na OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter njunih podružnicah med učenci od 1. do 5. razreda devetletke je potekalo že 22. leto zapored. Namen akcije je, da otrokom neprisiljeno privzgojimo navado rednega in pravilnega čiščenja zob ter jih motiviramo za zdrav način prehranjevanja.
Učenci si vsak dan doma in v šoli skrbno čistijo zobe in se zdravo prehranjujejo. V veliko pomoč pri dobrih rezultatih učencev v akciji je motivacija učiteljev, staršev, preventivne medicinske sestre ob obiskih na šoli in zobozdravnika na sistematskem pregledu.
Preventivna medicinska sestra enkrat mesečno obiskuje učence v razredu, s testno tabletko opravi kontrolo čistosti zob in beleži rezultate. V minulem šolskem letu je obiskovala 617 učencev. Najbolj vestnih in prizadevnih učencev je bilo 398, za katere je Preventivna zobozdravstvena dejavnost Zdravstvenega doma Laško ob zaključku šolskega leta pripravila zaključno prireditev ter jim podelila nagrade in priznanja za odlično umite zobe. V veliko pomoč pri zaključni prireditvi so nam bili sponzorji, ki se jim zahvaljujemo za njihov prispevek.
Zbrali smo se v Kulturnem centru Laško in si ogledali gledališko predstavo Zobni zajček. Prisotne je prišel pozdravit tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek, najboljšim učencem čestital za uspeh in izrazil zadovoljstvo nad uspehom učencev. Zmagovalni razred v občini Laško, 1. razred iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, ki je dosegel 98,97-odstotni uspeh pri čistosti zob, je prejel prehodni pokal zmagovalnega razreda čistih zob. Vse leto sta jih spodbujali učiteljici Klara Trkaj in Marjanca Kustura. Na drugem mestu so bil učenci PŠ Reka (1.-3. razred), ki so dosegli 98,57-odstotni uspeh. Njihova učiteljica je Cvetka Teršek. Na tretje mesto so se s pomočjo učiteljice Darje Horjak uvrstili učenci 5. razreda PŠ Jurklošter z 98,35-odstotnim uspehom. Vsi učenci so se v akciji trudili, saj se zavedajo, da so »čisti zobje moj ponos«.
Svetovanje za zdravje v Zdravstvenem domu Laško
Zdravje je za človeka posebna vrednota, zato se ga mora že kmalu začeti zavedati, ga spoštovati in čuvati.
Zdravstvena vzgoja je tista, ki si prizadeva, da bi vsak posameznik, pa tudi družba sprejel zdravje za največjo vrednoto, si izoblikoval pozitivna stališča do zdravja in jih tudi uresničeval v življenju. Vloga vsakega posameznika je, da za ohranitev in
preprečitev nastajanja bolezni naredi vse, kar je v njegovi moči. Pri tem igramo veliko vlogo zdravstveni delavci, da jih izobražujemo in usmerjamo k preprečevanju nastajanja bolezni in ohranitvi zdravja. Šele ko zbolimo, se zavedamo, da je zdravje najvišja vrednota v življenju.
Nezdrav življenjski slog je vzrok za številna obolenja. Dejavniki nezdravega življenjskega sloga so: nezdrav način prehranjevanja, premalo gibanja, prekomerna telesna teža, kajenje, uživanje nedovoljenih drog, prekomerno pitje alkoholnih pijač, povišan krvni tlak, krvni sladkor in holesterol ter stresni način življenja. Na nezdrav življenjski slog se da vplivati in preprečevati nastajanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki predstavljajo glavni vzrok prezgodnje smrti. V ZD Laško poteka utečen preventivni program za odraslo populacijo, in sicer t. i. zdravstvenovzgojne delavnice v okviru CINDI, mednarodnega programa za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. V delavnice se lahko vključite na podlagi preventivnega pregleda vašega osebnega zdravnika, na katerega ste bili ali boste povabljeni. Namenjene so ogroženi populaciji, moškim od 35. do 65. leta in ženskam od 45. do 70. leta, pri kateri so bili odkriti dejavniki tveganja. Namen učne delavnice je čim bolj približati zdrav način življenja vsakemu posamezniku, da bi ga ta vpeljal v svoj vsakdanjik in s tem pripomogel k boljšemu počutju in preprečevanju nastajanja kroničnih nenalezljivih bolezni. Spoznajte in osvojite možnosti za boljše življenje in se vključite v osnovne delavnice: Promocija zdravja, Dejavniki tveganja in Test hoje na 2 km in kasneje v nadaljevalne delavnice: Zdrava prehrana, Zdravo hujšanje, Telesna dejavnost -gibanje, Da, opuščam kajenje.
Drugi del Programa svetovanja za zdravje v ZD Laško v letu 2008 se bo pričel izvajati v drugi polovici septembra. Udeležba je brezplačna, plačnik je ZZZS. Vsa dodatna vprašanja glede programa svetovanja za zdravje - delavnic CINDI, vam bo pomagala razrešiti odgovorna medicinska sestra za zdravstveno vzgojo Damjana Ključevšek od ponedeljka do petka med 7.30 in 8.00. Pridružite se uspešnim in uživajte v zdravju!
5. Gibanje s pohodom za zdravje udeležencev zdravstvenovzgojnih delavnic
V soboto, 30. junija, je bilo v okviru preventivne zdravstvene dejavnosti Zdravstvenega doma Laško organizirano srečanje udeležencev in izvajajcev zdravstvenovzgojnih delavnic Šole zdravega hujšanja in delavnice Telesne
dejavnosti - gibanja. Raziskave kažejo, da lahko pol ure zmernega gibanja dnevno pomembno izboljša vaše zdravje, vam prinese več energije ter vas ohranja aktivne in samostojne tudi v poznejših letih. Vsi udeleženci delavnic se prav dobro zavedajo pomena vsakega koraka in da z gibanjem krepimo svoje zdravje. Zato smo se odločili, da bomo našemu pohodu dali ime Gibanje s pohodom za zdravje.
Pohod je postal tradicionalen, saj je bil že peti po vrsti. Tokrat smo se po Šmohorju, Zavratih, Hudi Jami in Celjski koči ponovno odpravili na Šmohor. Kljub toplemu in soparnemu vremenu, zaradi katerega je bila udeležba nekoliko manjša kot prejšnja leta, smo se ponovno družili, izmenjali izkušnje in naredili nekaj dobrega za svoje zdravje.
Po prijetno preživetem dopoldnevu smo si obljubili, da se zadnjo junijsko soboto prihodnjega leta ponovno srečamo, na 6. Gibanju s pohodom za zdravje in da navdušimo še koga, da se nam pridruži. Da so udeleženci v delavnicah spoznali, da resnično vsak korak šteje za zdravje, velja zahvala naši zunanji sodelavki fizioterapevtki Majdi Klakočer in sodelavkama medicinski sestri Tomici Kordiš in zdravnici Meliti Zlatečan.
Zdravstveni dom Laško Preventivna zobozdravstvena dejavnost Damjana Ključevšek, dipl. m. s.
Društvo Sožitje Laško je popeljalo svoje člane v Terme Olimia
Že tretje leto zapored je ena od najbolj priljubljenih dejavnosti, ki jih organizira naše društvo, seminar konec tedna za družine. Socialni program, podprt s finančno in strokovno pomočjo Zveze Sožitje, je bil tako kot lani organiziran v Podčetrtku v Termah Olimia od 22. do 25. maja.
Seminarji konec tedna so namenjeni izobraževanju in usposabljanju ter ohranjanju psiho-fizičnega zdravja za člane družin z osebami z motnjo v duševnem razvoju. Tokratnega seminarja se je udeležilo 16 družin iz občin Laško in Radeče, vse skupaj pa je potekalo pod taktirko predsednika našega društva Franca Rajha. Od četrtka do nedelje so pripravili številne dejavnosti, ki so zadovoljile potrebe oseb z motnjo in njihovih družinskih članov. V hotelu Breza so se vrstile prijetne urice s spoznavno-zabavnimi vsebinami, kjer so udeleženci v prijetnem vzdušju kakšno zapeli in se ob raznih zabavnih igrah tudi nasmejali. Za to so poskrbele članice našega društva, vzgojiteljice z velikim srcem Natalija Lučič, Betka Pfeifer in Jelka Kapun. Zaradi njih je bilo članom društva prelepo v tistih delih
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
dneva, ko so njihovi družinski člani poslušali strokovna predavanja. Predavatelj Marjan Lačen je spregovoril o preoblikovanju stališč staršev do oseb z motnjo v duševnem razvoju z vidika splošnega odločanja v odraslosti in starosti, druga predavateljica, Lidija Pratnemer, pa je udeležence informirala o sistemskih oblikah skrbi za osebe z motnjami in zakonskih ureditvah. Čas, ki so ga preživeli vsi skupaj, pa je bil seveda najlepši in najbogatejši. Zapolnili so ga z igro, plesom in kopanjem, skratka s sprostitvenimi dejavnostmi. Seveda je bilo najlepše ob večerih, še posebej se je vsem vtisnil v spomin zaključni, ko so člane presenetili tudi muzikantje. Dobra hrana, prijetno bivanje, prijaznost osebja, odlična organizacija in vodenje ter prispevek vseh udeleženih k veselemu vzdušju in pozitivnemu občutku pripadnosti so dali pečat še enemu druženju, ki bo za vedno ostal v spominu vseh kot nepozabno Olimje 2008.
Alenka Stopar
Teden multiple skleroze
Svetovni dan multiple skleroze je 25. junija. Ker v Sloveniji ta dan praznujemo dan državnosti, smo se člani Združenja multiple skleroze Slovenije odločili, da pripravimo dejavnosti ob tedenu multiple skleroze v maju. Letos praznuje Združenje 35-letnico ustanovitve. Na državni proslavi smo se zbrali 11. maja v Velenju. Zavedamo se, da ljudje vse premalo vedo o naši bolezni, srečujemo pa se tudi z raznimi predsodki. Zato smo v celjski podružnici, kamor spada tudi naša občina, pripravili več prireditev, na katerih smo spregovorili o bolezni, kako z njo živimo in s kakšnimi težavami se srečujemo v vsakdanjem življenju.
9. maja smo na stojnici v City centru v Celju sodelovali trije člani iz občine Laško. Odgovarjali smo na vprašanja ter delili
zloženke o naši bolezni, dejavnostih podružnice in Združenja. V petek, 30. maja, pa smo pripravili tiskovno konferenco v Zdravilišču Laško. Sodelovali so: mag. Irenca Pustovrh, dr. med, specialistka nevrologije iz Bolnišnice Celje, Silvester Kreljdr. med., specialist fiziater, vodja medicinskih programov Zdravilišča
Laško, Mateja de Reya, sekretarka Združenja MS Slovenije, in Ida Brečko, predsednica celjske podružnice. Konferenco je vodila Katarina Kerk. Tema je bila Skupaj v dobrem in slabem, namenjena pa je bila predvsem mlajšim ljudem z multiplo sklerozo. Mag. Pustovrhova je povedala, kako se zdravi mlajše obolele za MS, sploh ženske, ki si želijo otroke. Za MS namreč zbolijo predvsem mlajši ljudje, med 20. in 40. letom starosti. Poudarila je, da zakonodaja v Sloveniji ni primerna za mlajše obolele. Pri MS je poleg telesne neodvisnosti - da je človek sposoben opravljati vsakdanje aktivnosti sam, brez pomoči - pomembna tudi ekonomska neodvisnost. Ekonomsko smo ljudje z MS šibkejši zaradi skrajšanega delovnega časa, pogostih bolniških odsotnosti in zgodnje upokojitve, stroški pa zaradi dolgotrajne rehabilitacije naraščajo. Za ohranjanje mobilnosti moramo veliko plavati, telovaditi, hoditi na masaže, kar pa vse stane. Ocenila je, da zanimanje za poročanje o bolezni MS v medijih upada, saj ljudje ne želijo slišati o bolezni ali o ljudeh, ki potrebujemo pomoč.
Dr. Krelj je povedal, da MS ni »atraktivna« bolezen, saj traja do konca življenja, stanje pa se ne izboljšuje, temveč bolj ali manj hitro slabša. Bolniki potrebujemo dolgotrajno rehabilitacijo, ki nam jo nudijo v Zdravilišču Laško. Poleg termalne vode in primernega okolja za gibanje (sprehode), lahko v Laškem koristimo tudi različne oblike terapij od fizioterapije, delovne in protibolečinske terapije do pomoči na negovalnem oddelku. Dr. Krelj je posebej poudaril, da MS zadeva tudi družino, prijatelje, sosede in delovno okolje. Zato je pomembna pozitivna podpora v javnosti. Mateja De Reya, sekretarka ZMSS iz Ljubljane, je povedala, da se je zadnjih 10 let močno povečalo število mlajših obolelih za MS. Vzrok za povečanje so boljši diagnostični postopki, pa tudi boljša osveščenost zdravstvenega osebja, ki prej posumi na diagnozo in zato pridemo oboleli prej do pravega specialista -nevrologa. Za včlanitev v ZMSS je potrebna potrjena diagnoza. Veliko mladih se takrat, ko dobijo potrjeno diagnozo, še ne odloči za včlanitev v Združenje. To storijo takrat, ko se z boleznijo »sprijaznijo« in ko začutijo potrebo po druženju z enako obolelimi. Trenutno nas je v ZMSS včlanjenih 1962 članov. Zaključna misel vseh sodelujočih se glasi: Truditi se moramo za to, da ohranimo mobilnost in samostojnost pri življenjskih aktivnostih. Tudi življenje z MS je lahko lepo, pozitivno in predvsem aktivno. Obdržati moramo življenjski optimizem in samozaupanje. Javnost pa prosimo za solidarnost, da nas, čeprav drugačne, sprejmete enakopravno in razumevajoče.
Brigita Pavčnik
Dvodnevni strokovni seminar
za prostovoljke Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško
Biti prostovoljec/prostovoljka je osebna odločitev vsakega posameznika, ki se za
kakršnokoli prostovoljno delo odloči na podlagi lastne želje, notranjega občutka, da bi ga to obogatilo z marsikatero novo izkušnjo. Tudi prostovoljke našega društva so se za prostovoljno delo, obiskovanja starejših bolj ali manj osamljenih ljudi v domačem okolju ali za vodenje medgeneracijske skupine za kakovostno starost, odločile glede na lastne občutke, ki jih gojijo do starejših ljudi. Ker prostovoljno delo ni plačano, se mi zdi prav, da prostovoljke nagradimo drugače, in eden od načinov je tudi, da poskušamo zanje vsako leto organizirati 2-dnevni strokovni seminar.
Letos smo ga organizirali že tretjič, in sicer v počitniškem domu Zveze društev upokojencev Slovenije v Rogaški Slatini 5. in 6. aprila. Zanj se je odločilo 15 prostovoljk. Pripravili sta ga organizatorka krajevne mreže medgeneracijskih programov za kakovostno starost v občini Laško, predsednica društva in prostovoljka Irenca Kovčan, ter podpredsednica društva in prostovoljka Zlata Strel. Prvi dan seminarja so prostovoljke poslušale predavanje Barbare Trbovc Z nego stopal do zdravja in se na delavnici podrobneje seznanile z masažo nog. Večkrat se zgodi, da zaradi preštevilnih dnevnih obveznosti pozabimo na pravilno nego stopal, zato je bilo to predavanje še kako dobrodošlo za vse tiste, ki imajo težave s potenjem nog, mrzlimi ali vročimi stopali, oteklimi nogami, s trdo kožo ipd., pa nimajo časa obiskati pedikerja ali zdravnika. Nasveti predavateljice so bili prostovoljkam zelo dobrodošli in z veseljem jih bodo upoštevale. Drugi dan seminarja pa je bil namenjen zanimivemu predavanju z naslovom Osebnostna sestavljanka, ki ga je pripravila Irenca Kovčan. Prostovoljke so se seznanile s štirimi različnimi tipi osebnosti, in sicer popularnim sangvinikom, popolnim melanholikom, močnim kolerikom in mirnim flegmatikom. Na delavnici so lahko na podlagi izpolnjenega testa ugotovile, kateri tip osebnosti pri njih prevladuje in kateri trije mu sledijo. Ponavadi prevladujeta dva tipa osebnosti, druga dva pa prideta do izraza tu in tam. Prav zanimivo je bilo opazovati odzive prostovoljk na rezultate, ki jih je pokazal test. Ob koncu predavanja in delavnice so se prostovoljke seznanile tudi s primeri pomoči starejšim glede na njihove osebnostne potrebe.
Kljub izčrpnim temam strokovnega seminarja je ostalo tudi nekaj časa za druženje na klopci pred počitniškim domom, za sprehod in ogled Rogaške Slatine, za jutranjo telovadbo in enourni sprehod za vse tiste, ki so želele ostati v kondiciji, ter seveda za sproščen klepet ob kavici na terasah pred kavarnicami Rogaške Slatine.
Ko se kot organizatorka oziram nazaj in delam evalvacijo strokovnega seminarja, sem vesela, da je ta dosegel osnovni namen, torej nagraditi prostovoljke za njihovo plemenito delo, da si tedensko vzamejo uro in pol časa in obiščejo starejše ljudi na njihovem domu in jim polepšajo dan s toplo besedo in stiskom rok. Hvala vam, drage prostovoljke.
Predsednica društva Irenca Kovčan
21
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
Območno združenje Rdečega križa Laško
60 LET KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK REČICA
Krajevna organizacija RK Rečica je letos zabeležila visok jubilej, 60-letnico delovanja. Je ena od 13 krajevnih organizacij v laški in radeški občini, ki skupaj oblikujejo Območno združenje RK Laško. Deluje kot humanitarna, nevladna, neodvisna in prostovoljna organizacija na območju Krajevne skupnosti Rečica v skladu s statutom Območnega združenja RK Laško, Statutom RK Slovenije in mednarodnimi predpisi in načeli.
Krajevna organizacija RK Rečica je bila na podlagi sklepa Okrajnega ljudskega odbora Celje ustanovljena in registrirana 12. aprila 1948 zaradi potreb po izvajanju preventivne dejavnosti in nudenju pomoči ter zaščite krajanom. Takrat je obsegala naselja Sp. Rečica, Huda Jama, Zg. Rečica, Govce, Debro, Strmca, Udmat, Sv. Krištof, Mulenca in Trnov Hrib. Prvi predsednik je bilv Franc Gostinc, nato pa so si sledili Franc Žrebel, Zvonko Kajtna, Ivan Petek (namesto umrlega Kajtne), Viktor Leljak, Avgust Alauf, Betka Trobentar, Irena Grešak, Ferdo Pilih, Mihaela Pušnik in Marija Šmauc. Do leta 1957 je Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica spadala pod Okrajni odbor RK Celje, od tega leta dalje pa pod Občinski odbor RK Laško. V teh letih se je število članov v organizaciji gibalo od 134 do 805. Od leta 1955 je na PŠ Rečica intenzivno deloval Podmladek RK, ki ga je prizadevno vodila ravnateljica Štefka Štor. Vanj so bili včlanjeni vsi učenci šole, bilo pa jih je več kot 100. Aktivno so se vključevali v dogajanja v rečiški dolini, sodelovali na proslavah in jubilejih, zbirali oblačila, obutev in hrano za revnejše, denar in igrače za otroke v Afriki ter pripravljali dramske predstave, kot so Tonček, Slepa ljubezen, Desetnica Alenčica, Pehta.
Od 1955 do 1960 je imela Krajevna organizacija RK Rečica sedem postaj prve pomoči, sedem rešilnih omaric in štiri nosila. Izvajali so se tečaji za žensko mladino, na katerih so tečajnice pridobivale osnovna znanja o prvi pomoči in na koncu opravljale tudi izpite. Iz rešilnih omaric so oskrbniki izdajali zdravila prebivalcem (razkužila, prevezni material, aspirine), merili so tudi temperaturo.
Za krvodajalske akcije se je javilo do 106 oseb, o visoki udeležbi so pohvalno pisali tudi v časopisu. Otroke so poslali na letovanje na Debeli Rtič, člane podmladka RK pa na Pohorje, kar so tudi sami financirali. Poleg komisije za krvodajalstvo sta pri odboru delovali še komisija za male sanacije (predvsem za pitno vodo) in komisija za gospodarstvo, razdelitev humanitarne pomoči v hrani in oblačilih. Izvajali so zdravstvena predavanja o TBC, raku, tifusu in tečaje o negi bolnika ter druge. Krajevna organizacija RK Rečica je 6. maja 1959 svečano razvila svoj prapor. Od RK Ljubljana je prejela tudi pohvalo.
V kasnejših letih se je bolj poudarjalo druženje s starejšimi in osamljenimi krajani. Od leta 2000 poleg redne dejavnosti potekajo tudi druženja v različnih delavnicah ročnih spretnosti. Tako so bile organizirane delavnice za izdelavo voščilnic, izdelkov iz slanega testa, suhega cvetja iz papirja in nogavic, izdelkov iz mase FIMO, slikanja na steklo, kvačkanja in izdelave sveč iz voska in gela. Mentorice na teh delavnicah so bile Marica Lesjak, Irena Grešak, Majda Šmerc, Dragica Samec, Stanka Damjanovič, Zdenka Breznikar in Alojzija Zemljič.
Krajevna organizacija RK Rečica dobro sodeluje s Krajevno skupnostjo Rečica in z drugimi društvi v krajevni skupnosti, zlasti z Društvom upokojencev Rečica in Društvom za obujanje tradicij NOV. Skupaj pripravljamo srečanja starejših krajanov, jih obiskujemo in obdarujemo ob življenjskih jubilejih ter ob koncu letav. Zelo dobro je tudi sodelovanje s PŠ Rečica, Kulturnim društvom Lipa Rečica in Strelsko družino Dušana Poženela Rečica.
Ob 60-letnici delovanja je Krajevna organizacija RK Rečica izdala brošuro, ki so jo dobila vsa gospodinjstva v KS, 8. junija pa opravila še svečani občni zbor s podelitvijo priznanj krvodajalcem,
uspešnim članom in podpornim članom odbora ter dolgoletnemu d o n a t o r j u podjetju Gratex, d. o. o. Kulturni program so pripravili KUD Lipa Rečica, učenci krožka RK iz PŠ Debro in učenci iz PŠ Rečica. Ob tej priložnosti sta bili postavljeni razstava slik likovnih ustvarjalcev iz Likovne sekcije Laško, g. Stanka Gotarja ter 13-letne Michelle Klepej ter vrazstava kaligrafskih izdelkov Andreja Šmauca. Na ogled so bili postavljeni tudi izdelki iz delavnic ročnih spretnosti. Občni zbor je v imenu glavnega odbora RK Sjovenije pozdravila članica ga. Marta Šmalc, sicer tudi koordinatorka organizacij RK za celjsko regijo, pridružili pa so se ji še župan Franc Zdolšek, predsednik KS Rečica
Matjaž Pikl in v imenu Območnega združenja RK Laško sekretar Vlado Marot. Čestitke so izrekli še predstavniki društev iz Rečice in Laškega, predstavniki drugih krajevnih organizacij RK ter Center starejših - Hiša generacij. Poleg vabljenih in nastopajočih se je občnega zbora udeležilo 87 članov organizacije. Zadnja leta imamo možnost, da prek akcije, ki jo sponzorira podjetje TUŠ, v sodelovanju z RK Slovenije otroke pošljemo na letovanje na Debeli Rtič. Če nam sredstva dovoljujejo, pa letovanje financiramo tudi sami. Socialno ogroženim pomagamo s paketi FIHO in hrano iz rezerv EU. Že nekaj let v našem kraju pomagamo organizirati samostojno krvodajalsko akcijo. Krajane Rečice obveščamo, da Postaja RK deluje v Sindikalnem domu vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure. Tam lahko dobite informacije, oddate vloge za pomoč in si izmerite krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi. Konec septembra se bo nadaljevala telovadba za preprečitev osteoporoze, ki bo ob petkih od 18. do 19. ure, vodila pa jo bo dipl. fizioterapevtka Tanja Marušič. Ob prehojeni poti se vsem najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem in glavnemu sponzorju, ki so nam omogočili izvedbo našega programa in pomagali pri izdaji brošure, in vsem našim članom, saj brez njihove podpore in prispevkov naša organizacija ne bi mogla delovati. Prepričani smo, da bo tako tudi v naslednjem desetletju. Krajevni organizaciji RK Rečica je za dolgoletno uspešno delo ob 60-letnici delovanja Svet Krajevne skupnosti Rečica podelil zlati znak.	v
Marija Šmauc
KROŽKI RK ZAKLJUČILI SVOJE DELO Z EKSKURZIJO
Zavrtelo se je še eno šolsko leto in v njem delujoče skupine krožkov Rdečega križa. Krožek Rdečega križa je ena od oblik prostočasnih dejavnosti, ki potekajo na naših šolah. Da bi v okviru Rdečega križa Slovenije, ki je, mimogrede, najstarejša in največja humanitarna organizacija v naši državi in deluje v skladu z idejo medsebojne pomoči za razumevanje sočloveka v stiski, ne glede na barvo kože, versko pripadnost in druge osebnostne razlike, gojili idejo humanosti,	solidarnosti	in
medsebojnega dialoga že od mladih naprej, na osnovnih, srednjih in visokih šolah delujejo krožki RK. Mlade spodbujamo k strpnosti, sprejemanju različnosti in jim pomagamo k osebnostni rasti prek razvijanja socialnih veščin in novih znanj, ki vključujejo razvijanje koristnih in zdravih življenjskih navad. Prav zato nam je veliko do tega, da na vseh šolah laške in radeške občine delujejo tudi krožki RK in da omogočimo, da se vanje vključi čim večje število mladih.
V preteklem šolskem letu je s številnimi aktivnostmi delovalo devet skupin krožkov RK na naših osnovnih šolah. Vodile so jih mentorice Matejka Boben, Dragica Derič, Irena Grešak, Jožita Oblak, Magdalena Stopinšek, Vesna
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
Stopinšek, Milena Žohar, Nevenka Tratar in Marica Trupej. Minulo šolsko leto je bilo še posebej namenjeno pridobivanju in predstavitvi znanj iz prve pomoči. V krožke je bilo redno ali občasno vključenih od 110 do 130 učencev. Delo krožkov pa po tradiciji vsako leto zaključimo z ekskurzijo vseh tistih, ki so čez leto aktivno sodelovali v njih. Letošnja pot nas je vodila v Muzej motociklov, na sedež Rdečega križa Slovenije in v Vače. Ogledali smo si geometrično središče Slovenije in znamenito vaško situlo.
Člani krožkov RK so se ustavili tudi na sedežu RK Slovenije v Ljubljani.
Na poti k vaški situli je krožkarje zabaval vodni škrat.
Vsem mentoricam krožkov RK, vodstvom šol in ravnateljicam, ki so pokazale polno mero razumevanja za delovanje krožkov in izvajanje njegovega programa, se zahvaljujemo. Naša velika želja je, da delo krožkov uspešno nadaljujemo tudi v prihodnje in da bomo omogočili mladim, da sodelujejo v eni od prijetnih in zanimivih druženj med številnimi aktivnostmi, ki sicer potekajo na šolah. Torej tudi v Šentrupertu, Rečici, na Svibnem, Vrhu in v Zidanem Mostu.
V SLOVENIJI POTEKATA VELIKI AKCIJI SOLIDARNOSTI
Peljimo jih na morje
Konec maja je v Sloveniji stekla prva velika akcija solidarnosti s skupnim naslovom Peljimo jih na morje. O namenu akcije smo poročali že v prejšnji
številki. Akcija dobro poteka, do konca julija pa se je zbralo že 219 tisoč evrov, s katerimi bomo lahko omogočili brezplačno letovanje za 701 otroka in 140 starejših. V skupno malho so k omenjeni akciji nekaj skromnih sredstev prispevale tudi naše Krajevne organizacije RK in Območno združenje RK Laško ter seveda vi, dragi občani. Več sredstev, kot se bo zbralo, več otrokom in starejšim bomo lahko omogočili letovanje. Hvaležni smo vsem vam, ki ste že namenili nekaj sredstev k omenjeni akciji, prav tako pa hvala tudi tistim, ki se nam boste še pridružili. Akcija namreč poteka do konca septembra. Sredstva lahko prispevate na račun RKS, številka: 03100-1234567891 in sklic: 11-98990 po položnici ali z SMS sporočilom prek mobilnega telefona na številko 1919 z besedo MORJE. Posebno položnico za prispevek lahko dobite tudi pri predsednikih KORK ali na sedežu Rk. Zadnji teden v avgustu bo prva skupina osmih otrok iz laške in radeške občine ter ena starejša oseba že lahko letovala na Debelem Rtiču.
Ujma 2008
Druga velika akcija pa poteka za pomoč pri odpravljanju posledic naravne ujme, ki je v juliju prizadejala veliko krajev po Sloveniji. Z njo želimo tudi v okviru RK Slovenije pomagati najbolj prizadetim družinam in posameznikom. Da bi to lahko storili tudi v vašem imenu, zbiramo sredstva na račun RK Slovenije, številka: 03100-1111122296 in sklic 98615, s pripisom UJMA 2008 ali z SMS sporočilom prek mobilnega telefona s ključno besedo UJMA na številko 1919. Vsem, ki ste želeli prispevati v posebni oddaji na TV Slovenija, pa s klicem niste uspeli, se iskreno opravičujemo, saj jih je bilo res veliko, zato pa vam sedaj ponujamo možnost, da izrazite svojo solidarnost. Hvala.
POCITNICE ZA OTROKE NA DEBELEM RTIČU
Med počitnicami bo s pomočjo donacij in akcije Peljimo jih na morje tudi z našega območja brezplačno letovalo 16 otrok iz socialno šibkih družin oziroma otrok z zdravstvenimi težavami. Na počitnice na Debeli Rtič sta v začetku avgusta odšla po dva učenca iz Rečice, Rimskih Toplic, Svibnega in Vrhovega, zadnji teden v avgustu pa še po dva osnovnošolca iz Jurkloštra, Laškega, Marija Gradca in Rečice. V zadnjih nekaj letih smo brezplačno letovanje omogočili že 154 otrokom laške in radeške občine.
OBISKALI SMO ANGELO ULAGA IZ VELIKIH GORELC
V mesecu aktivnosti organizacij RK laške in radeške občine smo med drugimi obiskali tudi Angelo Ulaga iz Velikih Gorelc ob njenem 95. rojstnem dnevu. Skupaj s predstavniki Krajevne skupnosti
Vrh nad Laškim in tamkajšnje organizacije RK smo jo obiskali na njenem domu, kjer v družbi domačih v lepem in prijetnem okolju preživlja jesen svojega življenja. Da pa nismo bili osamljeni, se nam je pridružil tudi godec na harmoniki Jože Rezec, da je bilo vse skupaj še bolj veselo in prijetno. Obiskali smo jo, da ji ob lepem jubileju zaželimo veliko zdravja in lepih trenutkov ter ji naročimo, da se ob 99. rojstnem dnevu v podobnem sestavu zopet vidimo, ko ji bomo izročili vstopnico za praznovanje 100. rojstnega dne. Izrečenih je bilo veliko lepih misli, besed, voščil. Angela pa nam je povedala marsikaj iz njenega življenja in z veseljem prisluhnila pesmim, ki smo jih njej v čast zapeli, ona pa nam je pri tem z velikim veseljem pomagala.
DARUJTE KRI IN POMAGAJTE
V poletnih mesecih zaradi dopustov in posledično manjše udeležbe na krvodajalskih akcijah pogosto prihaja do izjemnega zmanjšanja zalog krvi. Iz
Zavoda RS za transfuzijsko medicino pa tudi iz Transfuziološkega centra Splošne bolnišnice Celje so nas obvestili, da so se zaloge krvi zmanjšale pod sedem dni, kar že predstavlja alarm, če vemo, da so običajne zaloge krvi do 20 dni in še več. Zlasti primanjkuje redkih krvnih skupin z negativnim Rh faktorjem. Zato vas, spoštovane občanke in občani, ki ste že naši redni krvodajalci ali pa se doslej še niste odločili darovati krvi, pa bi to lahko storili ali ste želeli, vabimo, da pridete na eno od naslednjih krvodajalskih akcij v naši neposredni bližini: 15. septembra v Domu pihalnega orkestra Radeče in 16. oktobra na osnovni šoli v Rimskih Toplicah. Do konca junija letos je kri darovalo že 419 krvodajalcev laške in radeške občine, kar je 13 več kot v enakem obdobju lani.
23
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
RAZDELJEVANJE POMOČI SOCIALNO ŠIBKIM
V začetku julija, ko smo prejeli še zadnje artikle iz logističnega centra, smo na našem sedežu v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK pričeli z razvozi in razdeljevanjem pomoči v obliki t. i. intervencijskih zalog hrane EU in prehrambenih paketov FIHO. Gre za zahtevno in tudi fizično naporno delo, pri čemer so nama v veliko pomoč in oporo delavki na javnih delih, gospa Ida in Ana. Iz omenjenega programa smo po
Ida in Ana pomagata pri razdeljevanju, ki je tudi fizično zahtevno.
razdelilniku RK Slovenije prejeli 164 paketov prehrane s trikilogramskimi zavitki pralnega praška, iz programa intervencijske zaloge hrane EU, ki poteka prek Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, pa 439 kg testenin, 277 kg moke, 1078 kg sladkorja, 278 kg riža in 5760 litrov alpskega mleka. Z razdeljevanjem prvega dela pomoči smo zaključili. Pomoči je bilo deležnih več kot 400 družin in posameznikov, predloge prejemnikov pa so na podlagi priporočenih kriterijev oblikovali v krajevnih organizacijah RK laške in radeške občine. Naslednja pošiljka intervencijskih zalog hrane bo že v začetku septembra, zadnja pa decembra.
KRVODAJALCI LAŠKEGA SO SE SREČALI
Krajevna organizacija Rdečega križa Laško je po devetih letih pripravila prireditev za vse tiste krvodajalce KS Laško, ki so bili tudi prejemniki enega od priznanj za večkratno darovanje krvi. Pripravili so jo ob Dnevu krvodajalcev v Kulturnem centru Laško. Na slovesnosti, ki so jo z bogatim kulturnim programom popestrili učenci,
člani krožka RK na OŠ Primoža Trubarja Laško, učenci Podružnične glasbene šole Laško, Moški pevski zbor Laško, Jožica Škorja in vsi govorniki ter gostje (v imenu župana je spregovoril podžupan občine Laško Klemen Grešak, v imenu Bolnišnice Celje pa namestnica predstojnice Oddelka transfuziološkega centra dr. Marija Major Šunjevaric in drugi) so krvodajalcem iz Laškega v znak zahvale podelili tudi priznanja za darovano kri. Prejeli so jih vsi krvodajalci, ki doslej še niso prejeli enega od priznanj za določeno število darovanj krvi. Za 5-, 10-, 15-, 20-, 25-, 30-, 35-, 40-in 45-krat darovano kri je priznanja prejelo 192 krvodajalcev. Za 50- in še večkrat darovano kri ter po tradiciji spominsko uro pa so prejeli tisti, ki je doslej še niso prejeli, in sicer: Jurij Bricman, Alojzij Elvis Herbaj, Vinko Korber, Zdenko Lipovšek, Jože Pušnik, Stanko Vetrih in Srečko Zapušek. Med krvodajalce z najvišjim številom darovanj sta se v Laškem vpisala Karli Wiegele, ki je prejel priznanje za 80-krat darovano kri, in Franci Sotlar, ki je kot krvodajalec z največjim številom darovanj krvi prejel priznanje za 120-krat darovano kri. Priprava prireditve je bil velik in zahteven zalogaj. Lepo je uspela, le udeležencev -krvodajalcev je bilo manj, kot so pričakovali. Organizatorji jih sicer razumejo, da svoje poslanstvo že opravijo takrat, ko kri darujejo, ampak bi bili vseeno veseli, če bi si kdaj vzeli čas tudi zato, da bi skupaj z njimi in drugimi krvodajalci delili veselje in uspehe na tem področju, saj je nenazadnje prireditev samo zanje, ki si zaslužijo javno zahvalo in čast.
KRVODAJALCI IN PROSTOVOLJCI RK V VERŽEJU
Letošnjega 19. srečanja krvodajalcev iz vse Slovenije, ki ga vsakič pripravljata RK Veržej in Območno združenje RK Ljutomer, so se prvič udeležili tudi krvodajalci laške in radeške občine. Nanj smo najprej povabili vse krvodajalce, ki so kri darovali 50- in večkrat, nato pa smo po prejetih prijavah avtobus popolnili še s prostovoljci krajevnih organizacij RK. Vse z namenom, da vidijo, kako srečanje poteka in da ga bodo morda na podlagi videnega tudi sami v prihodnje smelo načrtovali. Vendar že letos nismo bili osamljeni, saj so se srečanja z dvema avtobusoma potnikov udeležili tudi krvodajalci in člani RK iz Rečice in z Vrha. Veržej je lep, manjši kraj ob reki Muri, prizorišče dogajanja pa je bilo postavljeno na nogometno igrišče tamkajšnjega nogometnega kluba. V neposredni bližini je znamenit mlin, dolga leta eden
Priznanje je prejel tudi Franc Sotlar, ki je kri daroval že 120-krat.
redkih plavajočih mlinov na reki Muri -Babičev mlin. Ob povratku smo se ustavili še v osrčju vinorodnega področja v Jeruzalemu. Še preden je začelo deževati, smo uspeli udeležence našega avtobusa stisniti v objektiv.
ŠENTRUPERČANI TRIDESETIČ NA POT
Bilo je pred mnogimi leti. V odboru RK Šentrupert je na sestankih kdaj kdaj, kar tako mimogrede, beseda nanesla na življenje v kraju, na njihove otroke in zlasti mlade, ki dan za dnem, zjutraj, popoldan, ponoči hodijo s hribov v dolino služit denar, ki ga zemlja v teh hribih daje vse premalo za preživetje. Eni kar peš, drugi s kolesom, z motorji so se prevažali redki, še redkejši z avtomobili. To je bil čas, ko je v kraj pripeljal tudi prvi avtobus, saj je bilo prej dolga leta treba do prve postaje kar krepkih nekaj kilometrov peš do »Bobeka« ali na drugi strani do Osredka.
Le kam hodijo ti ljudje, kaj tam počnejo, kako se imajo, so se ljudem kar sama od sebe postavljala vprašanja. In porodila se je ideja. Kaj pa, če bi ljudem, ki tako želijo in hrepenijo videti proizvodnjo npr. piva, volne in drugega, vse to omogočili. Nekaj ljudi iz odbora je že posredovalo prvo obvestilo in se še prej dogovorilo, da organiziramo ekskurzijo v Pivovarno Laško in Volno Laško, seveda vse na njihove stroške. Odziv je bil izjemen. To je bil začetek. Obiskali smo še kar nekaj tovarn in ustanov, v katerih delajo krajani, potem pa krog razširili na okoliške občine, na celjsko območje in nazadnje na vso Slovenijo. Za nami je 29 ekskurzij. Slovenijo smo prečesali po dolgem in počez, a se še najdejo kotički, kjer še nismo bili. Vedno je bilo veselo, zanimivo, bogato in naporno, najbolj takrat, ko smo s kar tremi avtobusi odpeljali skoraj četrtino Šentruperčanov. Letos pa bo malo drugače. Pogled smo usmerili v sam vrh naše države. Najprej bomo obiskali parlament, se sprehodili po prestolnici, zlasti njenem starem delu, se z gondolo popeljali do ljubljanskega gradu za pogled od zgoraj ter nato pristali v geometričnem središču Slovenije, v Vačah, kjer je veliko simbolov slovenstva. Tako bo naš lep jubilej v družbi z nekaj poslanci sedanjega parlamenta minil v slavnostnem vzdušju, kakor se za takšen jubilej tudi spodobi. O vtisih pa več prihodnjič.
Vlado Marot
Hiša generacij
Center starejših - Hiša generacij Laško
PROSTOVOLJNE IN DOBROVOLJNE MENTORICE IN
MENTORJI
Dejavnosti, ki jih iz meseca v mesec pripravljamo v Centru starejših - Hiši generacij Laško, so plod skupnega sodelovanja 16 mentoric in treh mentorjev. Prav je, da jih poimensko predstavimo, saj se iz dneva v dan prostovoljno in nesebično razdajajo z dušo in telesom ljudem, ki pri nas preživijo urice svojega prostega časa v jeseni
življenja: Marjeta Dremel, ki vsak torek zjutraj prebudi kleklje na bulah kitic in izdeluje unikatne voščilnice, Ana Tošic, katere prsti dajejo življenje glini, Marija Kamenšek, ki rože iz narave oblikuje v najlon nogavici, Terezija Škoberne, Jožica Rajh (dvakrat na teden poskrbi, da si z nordijsko hojo razgibamo telo), Ida Medvešek - triperesna deteljica, ki s svojo neustavljivo energijo privabljajo ljudi v svojo bližino, da skupaj poklepetajo in se poveselijo, Marica Lesjak, ki že vrsto let z ljubeznijo oblikuje rožice iz krep papirja, Klavdija Simler, ki je vrelec premnogih idej, Branko Kunšek, ki rad izda skrivnosti kuharskih mojstrov, Zlata Strel, ki spodbuja literate k ohranjanju in negovanju lepe slovenske besede, Boža in Bojan Herek, ki navdušujeta in preganjata strah pred nastopanjem pred kamero in snemanjem, Damjan Kolšek, ki z veliko potrpežljivostjo odkriva tečajnikom svet računalništva, hkrati pa razreže nešteto papirja ali lesa, ki ga na ustvarjalnih delavnicah pridno obdelamo, Jožica Cajhen, ki z dotiki čopiča na svilo odslikava podobe narave, Jolanda Gobec, ki v lepem vremenu popelje naše obiskovalce med cvetoča in aromatična zelišča, Anka Levičar, ki oblikuje nakit, Valerija Trtnik, ki spretno prepleta vrvice v vzorcih makrameja, Nevenka Fantinatto, ki v rokah drži vajeti Likovne sekcije Laško in Aleksandra Smole, ki z zgibanjem papirja pričara origamije.
Cora La Son je nekoč zapisala: »Vsako bitje pušča nekaj za seboj, po čemer ga kasneje prepoznamo: pav svoja peresa, lisica rep, človek svoje delo kot dokaz, da je živel in ustvarjal. Vsako naše delo pa ima lahko slabe in dobre posledice, odvisno od našega namena. Da bi bili sposobni velikih del, se najprej preizkusimo na manjših.« Drage mentorice in mentorji - hvala, da z majhnimi deli gradite nasmehe zadovoljstva naših obiskovalcev, ki s seboj odnesejo del pozitivne energije in ustvarjalnega duha, ki veje iz vas.
Petra Šuster
Foto: Damjan Kolšek
KITICE V ZELEZNIKIH
V nedeljo, 20. julija, je 15 kitic (članic klekljarskega krožka v Centru starejših -Hiši generacij Laško) in moja malenkost odšlo na izlet v Železnike, kjer so se odvijali 46. čipkarski dnevi. Spotoma smo si ogledale starodavno Škofjo Loko in se oglasile pri gospodu Janezu Lebnu,
Foto: Ana Tošic
ki že vrsto let z ljubeznijo izdeluje bule in kleklje, ki jih kitice s pridom uporabljajo, da ustvarijo bele čipke. Krasote belih čipk pa smo se naužile v samih Železnikih, kjer so nas te bele mojstrovine pozdravljale že z oken stanovanjskih hiš; kamor koli si se ozrl, same čipke - takšne in drugačne. Ogledale smo si več razstav in seveda nismo mogle mimo stojnic, ki so nudile ves material za klekljanje. Oborožene s papirci, sukancem, kvačkami, bulami in kleklji smo se, polne vtisov, pozno popoldan odpravile proti Laškem, kjer so že v torek zjutraj v Centru starejših - Hiši generacij pričeli tiho peti kleklji.
Vabimo vas, da se nam pridružite na kreativnih delavnicah, ki potekajo vsak dan med 9. in 11. uro. Od septembra dalje pa sprejemamo prijave na brezplačne tečaje: O OSNOVNI
RAČUNALNIŠKI TEČAJ, O TEČAJ PRVE POMOČI
(obnovitev znanja), O TEČAJ
CESTNOPROMETNIH PREDPISOV za izkušene voznike, O OSNOVNI TEČAJ IGRANJA NA KLASIČNO KITARO. Zbiramo pa tudi prijave za plačljiva tečaja: O USPOSABLJANJE IZVAJALCEV VARSTVA RASTLIN OZ. UPORABNIKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV in O TEČAJ IZDELOVANJE VITRAŽA.
25
■■■■■■■■■_
Program prireditev 30. tedna upokojencev in invalidov občine Laško
od 8. do 13. septembra 2008
Ponedeljek, 8. 9. 2008
Ob 8.30: Tekmovanje v streljanju z MK puško na strelišču v Rečici Sodelujejo: vsa društva DU in Di občine Laško Organizator: DU Rečica
Ob 13.00: Sprejem predstavnikovZDU, DU in DI občine Laško pri županu Občine Laško v Gostišču Čater, Marija Gradec
Torek. 9. 9. 2008 Ob 7.00: Športni ribolov na Savinji Sodelujejo: vsa DU in DI občine Laško Organizator: DI Laško
ob 18.00: Zdravstveno predavanje v Hiši generacij Sreda, 10. 9. 2008
Ob 9.00: Tekmovanje v kegljanju (KK Rudar) Sodelujejo: vsa DU in DI občine Laško Organizator: DU Sedraž
Četrtek, 11. 9. 2008
Ob 9.00: Balinanje^ in rusko kegljanje v Zidanem Mostu (pri
strelskem domu) in Širju
Sodelujejo: vsa DU in DI občine Laško
Organizator: DU Zidani Most
Petek, 12. 9. 2008
Ob 10.00: Pohod na Kopitnik od trgovine TUŠ v Rimskih Toplicah Sodelujejo: vsa DU in DI občine Laško Organizator: DU Rimske Toplice
Sobota, 13. 9. 2008
Ob 14.00: Zaključek vseh prireditev v Trobnem Dolu pri Salobirju Sodelujejo: vsa DU in DI, člani društev Organizator: ZDU v sodelovanju z DU in DI * podelitev priznanj * kulturni program * druženje
Spremljajoče prireditve:
-	Obiski starejših v domovih in na domu Organizator: posamezna društva občine Laško
-	Rekreacijske dejavnosti: pohodi DU in DI, kolesarjenje
-	Podelitev priznanj posameznikom na zaključni prireditvi Organizator: ZDU Laško na predlog posameznih DU občine Laško
Vsa tekmovanja bodo potekala po tekmovalnem pravilniku ZDU občine Laško. Tekmuje se v moški (ali mešani) in ženski konkurenci. Za osvojena prva tri mesta v panogah, kjer je to mogoče, se ekipam podelijo pokali, posameznikom pa medalje.
Zveza društev upokojencev občine Laško Savinjsko nabrežje 6, 3270 Laško, Telefon: 03 5730 334
Tudi invalidi sodelovali na turistični prireditvi Pivo in cvetje
Tudi Društvo invalidov Laško je letos sodelovalo na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. Svoje aktivne člane je pozvalo, da predstavijo izdelke, ki jih kljub omejitvam sami izdelujejo. Na predstavitvenem prostoru v Hiši generacij smo tako pripravili razstavo ročnih del.
Razstavljenih je bilo veliko izdelkov mlajših in starejših članov društva, ki so bili vredni ogleda: ročno izrezljani kipci, gobelini, prti, izdelki iz idrijske čipke, okraski in broške iz testa, pletene košare, v žico vpleteni lonci, ročno tkane zavese - rešilje, rože iz nogavic, slikarski izdelki. Na razstavi so sodelovali tudi učenci, ki obiskujejo posebni program v OŠ Primoža Trubarja Laško. Razstavni prostor je s svojimi izdelki okrasila gospa Marica Lesjak. Pri otvoritvi razstave je bil prisoten predsednik Zveze delovnih
invalidov Slovenije g. Drago Novak, ki je v svojem nagovoru poudaril pomembnost sodelovanja invalidov v vsakdanjem življenju in pri ohranjanju tradicije občine. Ob otvoritvi sta bila prisotna tudi sekretarka Zveze delovnih invalidov Slovenije ga. Tanja Hočevar in župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki je pohvalil trud in prizadevnost invalidov	pri
ustvarjanju razstavljenih izdelkov. Razstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev, ki so v knjigi vtisov pohvalili trud invalidov in med drugim zapisali, da ima tudi kultura velik pomen na prireditvi Pivo in cvetje. Ob uspešno zaključeni razstavi želim
poudariti, da je življenje invalidov drugačno od življenja drugih ljudi. Razstava kaže prizadevnost, trud in ljubezen do kulture, ki
so jo invalidi vložili v svoje izdelke.
Zahvala gre vsem razstavljavcem in vsem, ki so pri odprtju razstave pomagali s svojim delom. Zahvala tudi	Hiši
generacij, ki je odstopila svoje prostore v času prireditve. Želim si, da bi bilo v prihodnje prireditev, na katerih s svojim delom vključeni tudi invalidi, čim več.
Predsednik Društva invalidov Laško Miha Lončar
Vrtec Laško
predšolska bralna iznačka
Zakaj otroka vzgajati ob knjigi in za knjigo?
Na začetku šolskega leta smo se v skupini odločili, da bomo čez vso leto izvajali projekt bralna značka. Vključeni so bili otroci cele skupine, njihovi starši in Knjižnica Laško. Na prvem obisku knjižnice je vsak otrok dobil svojo mapo, kamor so vstavljali risbice, delovne liste in izdelke, ki so jih izdelali na uri pravljic. Dobili so prijavnico za vpis v knjižnico. S starši so obiskovali knjižnico, si izposojali slikanice in različne otroške literarne zvrsti. Ob
26
vsakem obisku so dobili nalepko, kar jih je še posebej navdušilo. V vsem letu naj bi zbrali šest nalepk.
Naši cilji so bili: ob knjigi otrok razvija in bogati govor, prek govora mišljenje in inteligenco, kasneje imajo manj težav z opismenjevanjem; ob knjigi, še posebej ob pravljicah, otrok razvija domišljijo, knjiga pa ga spodbuja tudi k različnim oblikam ustvarjalnosti; knjiga je vir informacij, ki posega na različna področja: otrok jo uporablja v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu in kot enega od virov informacij v življenju; knjiga prispeva k temu, da otrok lažje obvladuje vsakdanje probleme in situacije, hkrati pa je na različnih področjih bolj razgledan; to je dobra priprava za šolo in življenje; samostojna uporaba knjig. V drugem starostnem obdobju (3-6 let) je pravljično obdobje. V tem času je
pomembno, da otroku pripovedujejo ali berejo starši. Tako se estetski dražljaj povezuje z zadovoljevanjem otrokove potrebe po varnosti in pripadnosti. Ugotovili smo, da je zelo pomembno prisluhniti tistemu, ki pripoveduje. To otroke povezuje, pripovedovalcu krepi samozavest, širi si besedni zaklad ... Vsak pripovedovalec ve, da se je moral za pripovedovanje pred sovrstniki zelo potruditi. Poslušalci so razvijali čut za cenjenje truda ter spoznavanje pomembnosti dobrega poslušanja. Konec maja smo imeli v knjižnici zaključek bralne značke, kjer so otroci pripovedovali pravljice, knjižničarka pa jim je podelila diplome za bralne značke. Ta projekt naj bi otroke in starše motiviral za pogostejši obisk knjižnice in prebiranje knjig.
Vzgojiteljica Mojca Nedeljkovič
Vzgoja in izobraževanje
Z gibanjem do zdravja
V	Vrtcu Laško se zavedamo, da je gibanje predšolskih otrok izrednega pomena za njihovo zdravje in razvoj na vseh področjih. Še posebno to velja za gibanje na svežem zraku. Otroci so ob različnih oblikah gibanj sproščeni in neizmerno uživajo.
V	oddelku otrok, starih 2-3 leta, smo v tem šolskem letu izvajali projekt Z gibanjem do zdravja. Vsak dan smo se gibali na svežem zraku v bližnji in daljni okolici vrtca. V primeru slabega vremena so gibalne dejavnosti potekale v telovadnici ali igralnici.
Z izvajanjem vadbenih ur v telovadnici sva otrokom omogočili spoznavanje in premagovanje čim več zvrsti gibanja. Včasih sva kar v igralnici pripravili priložnostni poligon in otroci so pri premagovanju neomajno in dolgo vztrajali. Ko so dnevi postali toplejši, so otroci
skupaj s starši pripravili primerna oblačila in obutev in izvedli smo dva pohoda.
Prvega v Jagoče oz. do mostičkov in drugega proti Kobivjeku. Trudili smo se hoditi v vrsti kot pravi pohodniki in na koncu smo bili vsi zadovoljni in nasmejani zmagovalci.
Junija so se otroci s svojimi starši udeležili še Miniolimpiade, ki smo jo na igrišču pripravili strokovni delavci vrtca. Skupaj so premagovali deset različnih gibalnih nalog. Razigrani in navdušeni so sodelovali s svojimi starši, ki so bili tudi zavzeti navijači. Z iskricami v očeh so prejemali čestitke in medaljo za trud, vložen pri premagovanju nalog. Manjkal ni niti slasten sladoled. Če sva z izvajanjem tega projekta prispevali k večjemu zdravju otrok, je težko trditi, vsekakor pa sva doživeli nasmejane obraze otrok in rdeča lička ob vračanju v vrtec.
Katja in Petra, Vrtec Laško
Vrtec Ostržek Rimske Toplice
Ostržkov tabor na Kopitniku
Tudi letos nam je PD Rimske Toplice omogočilo Ostržkov tabor na Kopitniku, ki je bil že sedmi po vrsti. Trajal je tri dni, udeležilo se ga je enajst otrok, starih od tri do šest let, z njimi pa sva bili dve mentorici. Na dan, ki so ga določili, smo se zbrali na Kopitniku. Starši so se na hitro poslovili, mi pa smo šli uredit prostor za spanje. Otroci so bili pogumni, saj so nekateri prvič prespali tri noči brez staršev. Že prvi dan
smo naredili dolg sprehod v Gore, naslednja dneva pa sta tudi bila polna zanimivih poti in doživetji. Najbolj razburljiv je bil nočni sprehod z baterijami. Ker je bilo v gozdu vse tiho, temno, skrivnostno in smo slišali skovikanje sove, nas je bilo kar malo strah. Z zanimanjem smo si ogledali lovsko prežo, mravljišče, žabice v luži ter sledi v blatu in jih prepoznavali, pri tem pa dali domišljiji prosto pot. Milka je skrbela, da nismo bili nikoli lačni in nam razkazala zanimivosti Kopitnika. Tako so nam trije dnevi hitro minili in prišel je čas, ko smo pospravili svoje stvar v potovalke, nestrpno čakali starše in jih ob snidenju ponosno objeli.
Ivana in Tina
Ostržkove klepetalnice
Vrtec Ostržek iz Rimskih Toplic letos praznuje 30. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti vzgojiteljice čez vse leto organizirajo dodatne dejavnosti in ena od njih so Ostržkove klepetalnice. Doslej so bile že tri.
Na prvi, oktobrski, se je gospa Marinka Krašovec, ki je koordinatorka spremljanja žalujočih v društvu Hospic, z nami pogovarjala, kako otroku predstaviti smrt kot del življenja. Zdrav odnos do smrti od staršev zahteva, da si najprej sami priznamo svoje strahove in predsodke ter se naučimo žalovati in odžalovati. Drugo klepetalnico, ki je bila januarja, je vodila gospa Jelka Kapun, vodja vrtca Ostržek iz Rimskih Toplic. Beseda je tekla o razvajenosti, ki je, kot slikovito pravi Bogdan Žorž, rak sodobne vzgoje. Aktualna tematika je zbrane družila še dolgo po končanem »uradnem delu«, ko so starši delili veliko izkušenj in drobnih starševskih zvijač ob napadih trme. V tretji, aprilski klepetalnici pa nam je gospa Irena Brodar, zaposlena v Zavodu VIR iz Celja, ki se ukvarja s preprečevanjem odvisnosti in z rehabilitacijo uporabnikov drog, približala temo zasvojenosti in odvisnosti. Ti postajata vsakdanji del življenja današnje mladine, zato pri učinkovitem spoprijemanju z nepredvidljivimi situacijami odrinjanje pogovorov o drogah vseh vrst ne pomaga ne otroku in ne staršem.
Na prvi pogled se zdi, da se v vrtcu lotevamo precej zahtevnih tem. A ravno pri »težkih« temah potrebujemo namig strokovnjakov, saj sami ne vemo, kako pristopiti k stvarem. Potrebujemo znanje, kako preseči predsodke, ki hromijo kakovostno odzivanje na okoliščine, ki jih življenje slej ko prej prinese. Recepta za edino pravilno vzgojo ni, so le splošna načela, ki se jih po svojih najboljših močeh trudimo prenesti v vsakdanje življenje. Na Ostržkovih klepetalnicah smo se vedno
znova ustavljali ob temeljnih stvareh, kot so: vzpostavljanje ljubečega stika z otrokom, ki ga je treba vsakodnevno potrjevati s pristnim zanimanjem za stvari, ki jih otrok počne, ter zavedanje pomena jasnih pravil, ki jih starosti primerno oblikujemo skupaj z njimi in glede katerih smo jim pozitiven zgled. Ostržkove klepetalnice so tako prispodoba prijetnega klepeta, ki na nevsiljiv način doda kakšno misel, skrivnost, predvsem pa nas utrjujejo v misli, kako pomembna so za otrokovo nadaljnje življenje njegova rosna leta. Še enkrat hvala in želja, da bi se jih udeležil še kakšen starš več.
Andreja Kozmus
OŠ Primoža Trubarja Laško
i i i pš debro^^^^h
Dejavnosti krožka Rdečega križa
Pozdravljeni. Smo krožkarji RK na PŠ Debro. Delujemo že vrsto let in smo aktivni na razredni in predmetni stopnji. Tekmujemo iz Znanja o sladkorni bolezni. Srebrni priznanji za šolsko leto 2007/08 iz Znanja o sladkorni bolezni sta dosegla Nejc Deželak, 9. b, in Karmen Kraljič, 8. b. Bronasta priznanja so dosegli: Nejc Deželak, 9. b, in Karmen Kraljič, 8. b, Anja Krašek, 9. b, in Kaja Zemljič, 9. b. V enoti
prve pomoči smo letos sodelovali prvič in dosegli 2. mesto na občinskem tekmovanju občin Laško - Radeče v sestavi: Nina Jelen, 9. a (vodja ekipe), Lucija Krajnc, 9. b, Jasmina Cvikelj, 9. a, Miran Hohkraut, 8. b, Nina Horjak, 9. b, Anja Čadej, 9. b, Larisa Bolčina, 7. b, Uroš Ulaga, 9. a, in Špela Ulaga, 8. b. Skrbimo za obeleženje pomembnih dni v letu, izdelavo plakatov, računalniško opismenjevanje, izdelavo voščilnic, poudarjamo oblikovanje medsebojnih odnosov, skrbi za zdravje, razvoj osebnosti ter pomen in naloge RK. Obiščite našo šolsko spletno stran www.o-ptlasko.ce.edus.si (interesne dejavnosti). Dejavnost v krožku RK smo zaključili z izletom.
Krožkarji RK z mentoricama Mileno Žohar in Ireno Grešak
27

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice
Spoznavamo evropske države
V šolskem letu 2007/2008 smo v okviru mednarodnega projekta pod vodstvom Daniele Gužvič spoznavali Belgijo - njene kulturne in naravne znamenitosti, kulinariko, športnike in izvedeli, od kod prihajajo Smrkci in dobra čokolada. 9. maja, ob dnevu Evrope, se je na Trgu
celjskih knezov v Celju s projektom Evropska vas predstavilo 27 šol iz celjske regije. Vsaka osnovna šola je predstavila eno od držav EU. Prireditev je potekala v dveh delih - začela se je s 5-minutno predstavitvijo posameznih projektov, kjer so učenci s pesmijo, plesom in dramatizacijo predstavili značilnosti evropskih držav in povabili na ogled svoje stojnice.
Učenci OŠ Antona Aškerca smo sodelovali s projektom o Belgiji. Mladinski pevski zbor Žarek pod vodstvom zborovodkinje Alenke Štigl je zapel več belgijskih pesmi, plesalke plesnega ustvarjalnega krožka III. pod mentorstvom Špele Medved pa so
zaplesale belgijski ples na tradicionalno flamsko glasbo. Osmošolci so predstavili najpomembnejše geografske, zgodovinske, etnološke značilnosti Belgije in povabili obiskovalce k ogledu naše stojnice.
Pri projektu so sodelovali učenci od prvega do devetega razreda. Na razredni stopnji so ob 50-letnici obstoja Smrkcev o njih izdelali stripe, jih oblikovali s kaširno tehniko in upodabljali v različnih tehnikah. Na predmetni stopnji so učenci pri geografiji in slovenščini izdelovali plakate
0	značilnostih in znamenitostih Belgije. Pri gospodinjstvu so učenke spekle belgijske praline in maslene piškote. Izziv za učence modelarskega krožka pod vodstvom Andreja Podpečana je bila izdelava Atomiuma v merilu 1 : 50, ki v višino meri 170 cm. Učenke klekljarskega krožka so pod mentorstvom Grete Dremelj izdelale belgijsko čipko. Dve učenki 5. razreda sta, oblečeni v Smrkca in Smrketo, animirali obiskovalce stojnice, ki so ju navdušeno fotografirali ob Atomiumu in poskušali kulinarične dobrote.
Jasmina Oblak
1	i i psilažise^^^H
Varujmo naravo
Ker uničujemo naravo, je nastala ozonska luknja. Luknja se veča in vsako leto je bolj vroče. Če ne bi odmetavali starih stvari in če se ne bi vozili z avtomobili, ta luknja ne bi nastala! Pred davnimi časi narave niso uničevali. Človek je bil bolj prijazen do narave. Če bi vsak človek posadil eno drevo, bi nam bila narava hvaležna. Pragozdov ne smemo sekati, kajti vsak dan izgine za eno nogometno igrišče pragozdov. Stare stvari podarite revnejšim, ne mečite jih stran!
Vzgoja in izobraževanje/Mladi
Pomagajmo revnim! Če bomo onesnaževali naravo, bomo imeli čistilno akcijo. Prosim vas, da ne onesnažujte narave! Narava je naša mati, zato z njo tudi tako ravnajmo!
Denis Barlič, 3. razred
Narava je za otroke kot odprta knjiga in najbolj idealna učiteljica, če le imajo dovolj odprte oči in ob sebi nekoga, ki jim je pripravljen nenehno odgovarjati. Šole na podeželju imamo zato veliko prednost, ker smo dobesedno vpeti v to čudovito dogajanje narave, za katerega pa imajo odrasli vse manj časa in interesa. Učenci šole Lažiše se že zavedamo, da nam ne sme in ne more biti vseeno za naravo in njeno prihodnost, ki je tudi naša edina priložnost. Učenci naše šole vsako leto ob dnevu zemlje v okolici šole posadimo drevesca, pomagamo pri sajenju lončnic, čiščenju okolice. Letos pa smo se odločili, da bomo morda kakšno drevo obvarovali, če bomo sami izdelali ekološki papir. Iz porabljenih listov smo izdelali eko papir, ki pa je bil podlaga za posebno lepljenko, na katero je vsak učenec nalepil šopek iz časopisnega papirja. To je bilo najlepše darilo materi Zemlji za njen rojstni dan.
Učiteljica podružnične šole Lažiše
A} šmoci m
SMOCLljelzalvas izbrskal nekaj uporabnih informaciji KORISTNO:
Zveneče mesto EVFONIJA
Slovenski etnografski muzej te od 12. septembra do 5. oktobra 2008 vabi na dvodnevne delavnice izdelovanja izvirnih inštrumentov. Delavnice bodo potekale ob petkih popoldan in sobotah dopoldan. Po izdelavi inštrumentov boš poskušal/a nanje igrati in ustvarjati preproste skladbe, ki jih boš lahko prikazal/a na krajših javnih predstavitvah ob zaključku vsakega sklopa delavnic. Material, potreben za izdelavo inštrumentov, boš dobil/a na delavnicah.
Info: Slovenski etnografski muzej, 01 300 87 50, 031 345 297,
sonja.kogej-rus@etno-muzej.si.
Vir: Artservis
7. kongres športa in rekreacije
CINDI Slovenija, Fakulteta za šport UL, Olimpijski komite Slovenije - Odbor športa za vse, Sokolska zveza Slovenije in Turistična zveza Slovenije te od 16. do 18. oktobra 2008 vabijo v hotel Primus (Ptuj) na 7. Slovenski kongres športne rekreacije: Športna rekreacija od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Kongres je namenjen bogatenju teorije in prakse v vseh slovenskih športnih društvih, občinskih športnih zvezah, nacionalnih športnih zvezah,
izobraževalnih in znanstvenih institucijah različnih strok, ki se
interdisciplinarno navezujejo na področje športa za vse. Rok
prijave je 1. september 2008.
Info: CINDI Slovenija, 01 230 73 62, 01 230 73 60
Vir: CINDI Slovenija
RAZPISI:
Nagradna natečaja za dijake in študente
Festival za tretje življenjsko obdobje razpisuje nagradna natečaja za dijake in študente na temo medgeneracijskega sodelovanja. Rok za oddajo del (10-15 strani) je 31. avgust 2008.
Razpis za Prešernove nagrade študentom UL za š. l. 2008/2009
Univerza v Ljubljani s podeljevanjem Prešernovih nagrad za najboljša dela spodbuja kakovost znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti študentov do zaključene 2. bolonjske stopnje izobrazbe in enovitega magistrskega študija. Študenti predložijo dela, s katerimi se želijo potegovati za nagrado za študijsko leto 2008/2009, najkasneje do 1. septembra 2009 članici UL.
Poziv
Prispevajte strip ali dva ali več za projekt Slovenski klasiki. Zbiramo enostranske stripe slovenskih ustvarjalcev na temo slovenskih značilnosti. Izbrani stripi bodo prvotno objavljeni v Mladini, načrtujemo pa tudi knjižno izdajo v letu 2009. Na podlagi prvega poziva so bila po izboru urednika Tomaža Lavriča v Mladini objavljena dela Luke Semeta, Kaje Avberšek, Mateja Kocjana Koca in Matjaža Bertonclja.
Mladi
Rok za oddajo: 5. september 2008. Več: http://www.ljudmila.org/stripcore
Natečaj ZA drugačnost in enakopravnost
Agencija za mlade PUNKT objavlja natečaj na temo ZA drugačnost in enakopravnost, ki je namenjen osnovnošolcem, srednješolcem in drugim mladim posameznikom, ki želijo s svojim prispevkom opozoriti na enakopravnost drugačnih. Natečaj je namenjen realizaciji Evropske mladinske kampanje Sveta Evrope za raznolikost, človekove pravice in participacijo »Vsi drugačni, vsi enakopravni«. Pošlji pisni (članek, reportaža, pesem ...) ali drug kreativni izdelek na temo ZA drugačnost in enakopravnost. Rok oddaje je 9. oktober 2008.
Info: Agencija za mlade PUNKT, 07 490 54 80,
publika@regio.si.
Vir: Agencija za mlade PUNKT
GLASBA:
V ŠMOCL-u lahko prek prodajnega sistema EVENTIM kupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na spletni strani www.eventim.si.
Etno urban poletje 2008
Ciklus kulturnih prireditev, ki bo potekal v juliju in avgustu v atriju Celjskega mladinskega centra: petek, 22. avgust: Ana Pupedan (Slovenija); sobota, 30. avgust: Katalena (Slovenija).
TerasaFest 2008, Ptuj
Klub ptujskih študentov te do 22. avgusta vabi na sklop petih odličnih koncertov na terasi Kavarne ptujskih študentov (Slovenski trg) na Ptuju. V sklopu TerasaFest se bodo 22. avgusta predstavili ThreeKoustic.
Info: Klub ptujskih študentov, 02 776 54 11. ZABAVNO:
Celjski mladinski center
Obiščite multimedijski center in kavarno MCC Port, kjer bodo na temo informiranja, izobraževanja, e-kulture in e-sociale potekali različni projekti. www.mc-celje.si
Avgust 2008: instalacije Anke Rener v MCC Port galeriji. Eksteriorizacija linije: Pajkove slike.
Kultivator Radia Student
Vsako sredo ob 10.40 na Radio Fragola FM 104,5 in 104,8. Arhiv Kultivatorjev se nahaja na: http://www.radiostudent.si/categories.php?catid=20
DELO:
Pomoč pri projektu
Slovenska filantropija išče prostovoljca za pomoč pri izvedbi projekta. Gre za projekt izdelave in urejanja spletne strani, ki bi
promovirala, spodbujala in poudarjala bogat umetniški, kulturni in ustvarjalni potencial populacij iz t. i. roba družbe. Iščejo prostovoljca z znanjem računalništva, saj je spletno stran treba izdelati in oblikovati, in znanjem trženja uporabniških izdelkov. Info: Slovenska filantropija, 01 430 12 88, 051 389 895, nina.lukashevich@filantropija.org. Vir: Infopeka
Zavod Voluntariat: Nova sezona mednarodnih prostovoljskih taborov
Zavod Voluntariat obvešča, da Mreža SCI razpisuje pričetek sezone mednarodnih prostovoljnih delovnih taborov. Vsi prostovoljci, ki se želite preizkusiti v tujini, spoznati zanimive ljudi in s svojim delom prispevati k blaginji in razvoju lokalnih skupnosti in okolja, dobite več informacij na Voluntariatu.
Nizozemska nevladna organizacija išče slovenske EVS prostovoljce
Nizozemska nevladna organizacija Atlantic Bridge išče 4-6 EVS prostovoljcev, ki bi se udeležili projekta od januarja do konca avgusta 2009. Projekt bo potekal kot timsko delo (Dream Team) v centru organizacije in kot delo na terenu v različnih regijah SZ Nizozemske. Rok prijave je 1. september 2008. Info: Atlantic Bridge, 0031 011 338 33 21, abridge@zeelandnet.nl. Vir: L'mit
Mladinska izmenjava na temo Traditions through centuries od 13. do 24. oktobra 2008
Češka, Šumava (narodni park), sodelujoče države Češka, Estonija, Italija, Poljska, Slovenija in Španija. Dejavnosti: delavnice, športne aktivnosti, rafting-kanu, vožnja s kolesi, izleti po okolici. Tematike: Tradicije v različnih državah, Tradicije skozi zgodovino, Pomen tradicij danes, Tradicije v praksi, Prazniki in običaji, Ekologija -moderna tradicija?. Prijavi se na international@mc-celje.si. Izmenjava poteka v okviru programa Mladi v akciji.
EVS Portugalska
Portugalska organizacija GARE išče EVS prostovoljce za septembrski rok. Več o tem na:
http://www.prostovoljstvo.org/news.php?a=single&id=1196. Brezplačen tečaj računalništva
ŠMOCL v sodelovanju z Mladinsko informativnim svetovalnim središčem Slovenije organizira 10-20-urni brezplačni računalniški tečaj za začetnike.
Namenjen je mladim in vsem ostalim, ki želijo pridobiti osnovna znanja uporabe programov Excel, Word, PowerPoint ter osnov interneta in elektronske pošte. Predznanje ni potrebno! Delo poteka v skupini do 6 udeležencev.
Prijave zbiramo na tel.: 03 733 87 46, gsm: 051 425 950 ali 051 425 953, jmail: info@smocl.com (s pripisom „za UP") ali osebno v Društvu ŠMOCL, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Tečaj je podprt s strani Microsofta „Unlimited Potential".
Intenzivne vaje
S skupino Lilija (KD Koral) smo se v četrtek, 3. julija, udeležili pevsko-dramskih in duhovnih vaj na vikendu pri družini Bolčina na Polani pri Jurkloštru. Ravno takrat pa se je zgodila nesreča v Sevnici, v kateri je umrlo 13 ljudi. Peljali so se s kajaki po Savi. To je bila huda nesreča in se mi zdi prav, da sem jo omenila, ker se je zgodila na isti dan, ko smo prispeli na Polano.
Na Polani smo vsako jutro imeli telovadbo, ki jo je vodila Rebeka Hrastnik. Prvi dan smo zvečer praznovali rojstni dan. Zelo smo uživali. Potem pa so dnevi hitro minevali, prav tako pa pevsko-dramske vaje pod vodstvom Rebeke in Magdalene Hrastnik ter Marka Bračiča.
Vaje so bile zanimive in sproščujoče. Vadili smo pridno in se pripravljali na nedeljski nastop pred starši, ki je uspel. Kuharici Marija in Vera sta pripomogli k temu, da nismo bili lačni in smo lahko vadili igro Trije prašički en volk.com. V nedeljo zjutraj smo peli pri maši v cerkvi v Jurkloštru. Bilo je zelo lepo. Moram pa omeniti še eno zanimivost. Na dan, ko smo odhajali s Polane, v nedeljo, 7. julija, sta nastala dva zaljubljena para. To se mi zdi zelo lepo. Čestitke paroma!
Pa še to! Vaje ne bi uspele brez nekaterih oseb. Vsa zahvala gre Rebeki in Magdaleni Hrastnik ter Marku Bračiču za odlične vaje in njihov trud, družini Bolčina za streho nad glavo, kuharicama Mariji in Veri za odlično hrano in seveda vsem nam nastopajočim, kajti brez nas te pravljice ne bi bilo! Zagotavljam vam, da teh intenzivnih vaj ne bomo
Skupina Lilija bo s predstavo Noetova barka nastopila 31. avgusta nikoli pozabili.
na župnijskem dvorišču. Na njej bodo nastopili tudi glasbeniki z	Barbi Zupanc
različnimi glasbili.
29

Športno poletje
Poletne počitnice smo v LAK-u začeli športno, in sicer z LAK-ovim turnirjem generacij, kjer so se tri ekipe generacij pomerile v malem nogometu. Turnir je potekal 28. junija v Spodnji Rečici pri Sindikalnem domu. Da bi tekmovanje malo popestrili, so, namesto na trdi, zaigrali na travnati podlagi. Udeleženci so bili razdeljeni po letnikih, in sicer letnik '80 in mlajši (Mulčki), letniki '70-'80 (Srednja žalost) ter letnik '70 in starejši (Čikoti). Naslov iz lanskega leta so branili Čikoti, ki so tudi letos prepričljivo premagali Mulčke in Srednjo žalost in tako ubranili naslov. Po tekmovalnem delu je sledila podelitev nagrad in pokala, nato pa
druženje, kar je tudi bistvo turnirja generacij.
Tekmovalni duh nas je spremljal tudi v prvem vikendu julija, ko smo se odpravili na karting na strehi garažne hiše City Centra v Celju. Dirke se je udeležilo 14 LAK-ovcev. Razdelili smo se v dve skupini po sedem tekmovalcev in najprej opravili trening, sledile so kvalifikacije, na koncu pa
še dirka. Ta ne bi bila prava, če ne bi kaj šlo narobe, kot npr. pokvarjene zavore, počena pnevmatika in manjše nesreče. Na srečo nihče ni bil poškodovan, najbolje pa so jo odnesli zmagovalci. Prvo mesto je zasedel Matic Košak, drugo Zoran Keser, tretje mesto pa je pripadalo ženski predstavnici Barbari Knez.
V začetku avgusta smo organizirali še tridnevni izlet v Italijo. Naš prvi cilj je bil zabaviščno-adrenalinski park Mirabi-landia v Ravenni. Prvi del parka ponuja atrakcije, na katerih smo dvigovali adrenalin, drugi del pa predstavlja
Mladi/Šport in rekreacija
sprostitev; peščeno plažo in tobogane. Zvečer smo se odpeljali proti turističnemu mestu Rimini, kjer smo dve noči prespali v prijetnem hostlu Jammin sredi mesta. Naslednji dan je bil namenjen sprostitvi in uživanju v lepem vremenu. Preživeli smo ga na peščeni plaži, le 200 metrov oddaljeni od hostla. Tu smo si nabrali energijo za vročo noč, ki smo jo eni preživeli na terasi hostla, drugi pa v bližnjih diskotekah. Zadnji dan smo se odpravili še v Republiko San Marino, ki z vrha ponuja prekrasen razgled. Ogledali smo si muzej mučenja, se sprehodili po ozkih, a turistov
in manjših trgovinic polnih ulicah ter posedeli na kavi. V popoldanski urah smo se odpravili nazaj proti Laškem. Izlet, najprej poln adrenalina, potem pa sprostitve, je ob dobri družbi še prehitro minil. Na poti domov pa smo se že razmišljali o naslednjih LAK-ovih projektih.
Nika Košak in Ana Ulaga
Športno konjeniški vikend
Konjeniški klub Laško je letos že šesto leto zapored skupaj s Thermano, d. d., organiziral Športno konjeniški vikend v Laškem. Zadali smo si nalogo, da Laško in Laščane z našo prireditvijo pospremimo v poletje. Priprave nanjo terjajo veliko truda, logističnega znanja in seveda	denarja.
Ogromno dela so člani kluba in njegovi simpatizerji opravili prostovoljno. Ob tej priložnosti naj se v imenu kluba še enkrat lepo zahvalim vsem sponzorjem in vsem, ki so kakor koli pomagali, da smo prireditev uspešno pripeljali do konca.
Vreme nam je bilo letos naklonjeno in s prireditvijo smo pričeli v četrtek, 3. julija. V Konjeniškem klubu v Jagočah na domačiji Vesenjak smo pripravili dan odprtih vrat. Več skupin, predvsem turistov, ki preživljajo dopust v Zdravilišču Laško, si je pod strokovnim vodstvom z zanimanjem ogledalo hleve, izpuste in prostore za trening. Na tekmovališče so že prihajali prvi gostje oz. tekmovalci, ki so svoje plemenite živali nastanili v zato pripravljene montažne hleve. V njih je bilo letos prostora za 100 konjev. S poskočnimi ritmi so nas zvečer zabavali Vesele Štajerke in kvintet Dori. V petek, 4. julija, smo začeli zares. Potekale so prve tekme v preskakovanju zaprek, med njimi tudi pokalna tekma za ml. mladince. Po končanem tekmovanju smo si
oddahnili ob zvokih Yuhubande in Brigite Šuler.
V soboto so konji spet skakali in zbralo se je veliko gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali dogajanje. Organizirano je bilo tudi kolesarjenje po občini Laško. Prvič je bil organiziran tudi kros mladine za pokal Občine Laško. Otroci, majhni in malo manj majhni, so skupaj s starši tekli po njim namenjeni progi. Kljub zelo toplemu vremenu je bil odziv pričakovano velik, in tudi vročina ni skalila dobre volje tekmovalcev. Na koncu so bili zmagovalci seveda vsi, ki so na teku sodelovali in uspešno pretekli progo. Tisti, ki jim ni do teka in raje planinarijo, so se podali na pohod čez Hum in tudi teh ni bilo malo. Predstavili pa smo tudi vedno bolj popularno nordijsko hojo. Ribiči so svojo ribiško srečo preizkušali v na novo urejenem ribniku; verjemite, nekaj ribic je bilo prav velikih. Med vsemi tekmovanji je bilo za najmlajše poskrbljeno na otroškem igrišču, kjer so pod strokovnim vodstvom Vrtca Laško otroci uživali na zares dolgem napihljivem igralu, risali in kiparili. V popoldanskih urah smo prireditev tudi uradno odprli ob zvokih laške godbe na pihala in nepogrešljivi mažoretni skupini. Kot vsako leto doslej se je našemu vabilu odzval tudi župan Franc Zdolšek in se nam v otvoritvenem govoru zahvalil za takšno prireditev, ki veliko prispeva k prepoznavnosti
kraja. Gospoda Zdolška smo prijazno povabili na konjski hrbet, a se nam je izmuznil. No, naslednje leto mu to, upamo, ne bo uspelo. Tudi letos smo v goste povabili madžarske čikoše, ki so s spretnostmi na konjskem hrbtu razveseljevali staro in mlado. Prišli so tudi vodniki psov, ki so nam pokazali, kaj vse znajo njihovi ljubljenci. Zvečer nas je zabavala Saška Lendero. Tisočglava množica je uživala ob poskočnih ritmih in postrežbi Zdravilišča Laško. V nedeljo nas je zopet grelo toplo sonce in tekmovalci, vsi že nekoliko utrujeni, so še zadnjič osedlali svoje konje in se preizkusili v najtežji kategoriji, preskakovanju zaprek, visokih 1,40 m. Verjemite, preskočiti več tako visokih zaprek ni mačji kašelj in le najpogumnejši in najizkušenejši se pomerijo v tej kategoriji. Zvečer smo prireditev zaključili, veseli, da je vse potekalo varno in brez večjih zapletov. In ko je nedeljsko neurje podrlo in polomilo večino stvari na tekmovališču, smo, zazrti v prihodnost, že kovali nove načrte za nove prireditve in nove zmage. Zavedamo se, da se je prireditev Konjeniški vikend v Laškem zelo prijela in da jo občani vsako leto pričakujejo pred Pivom in cvetjem. Upamo, da bomo njihova pričakovanja in želje izpolnjevali tudi v prihodnje. Ob posluhu Občine Laško in župana Franca Zdolška, naših sponzorjev - nekateri so z nami že šest let - in ob posluhu vas, občanov, nam bo to skupaj uspelo.
Valerija Hrastelj
30
Mladi/Šport in rekreacija
Mirjam Vesenjak državna prvakinja pri mladincih
Letošnji organizator državnega prvenstva v preskakovanju ovir s konji je bila kobilarna Lipica. Na novem tekmovalnem prostoru, ki so ga uredili posebej za tekmovanja v preskakovanju ovir, so se tekme začele v četrtek. Konkurenca je bila izredno močna, po mojem prepričanju najmočnejša v zadnjih nekaj letih. Najhujša konkurenta sta bila Jan Vehar, državni prvak za leto 2006 in zmagovalec pokalne tekme v Laškem, Hana Bajrovič, državna prvakinja za leto 2007, Matevž Emil Prešeren, večkrat visoko uvrščen na državnih prvenstvih v konkurenci mlajših mladincev, Iza Vele, zmagovalka pokalne tekme v članski konkurenci, pa Nastja Udovč in Boštjan Bizjak, ena naših najperspektivnejših mlajših tekmovalcev in še mnogo drugih dobrih jahačev.
Prvi dan je bila tekma na čas in vodstvo je prevzel Matevž Emil Prešeren iz Ljubljane. Imel je sicer dve podrti zapreki, vendar je imel izredno hiter čas, kar ga je uvrstilo na prvo mesto. Mirjam je imela eno podrto zapreko, vendar tudi izredno hiter čas, kar jo je uvrstilo na tretje mesto, za Janom Veharjem. Prvih pet je bilo v razmaku ene podrte zapreke, drugi pa so zaostali za dve zapreki in več. Tako je minil prvi dan, ko se je izšlo vse po načrtih, saj je bilo najtežje
prebiti led in ostati med kandidati za medaljo. Matevž in Mirjam sta prvo tekmo edina odjahala brez napak in Mirjam se je prebila na drugo mesto. Prehitela je Veharja, ki je pristal na tretjem mestu. V drugi tekmi je Mirjam podrla eno zapreko, Matevž pa tri in po celotnem seštevku vseh treh tekem je Mirjam prevzela vodstvo, kar pa je za finale v nedeljo dokaj obremenjujoče, saj je bolje napasti iz drugega ali tretjega mesta.
Na nedeljski tekmi je tretjeuvrščeni Jan Vehar odlično opravil nalogo, sicer podrl eno zapreko, vendar vseeno prevzel vodstvo. Na vrsti je bil do takrat drugouvrščeni Boštjan Bizjak, ki je za Mirjam zaostajal samo za eno podrto zapreko. Tudi on je odlično opravil svojo nalogo, podrl samo eno zapreko in prevzel vodstvo, kar je bil zanj zelo lep uspeh. In na vrsti je bila Mirjam s svojo kobilo Valadolid. Že ko je prejahala polovico tekme in preskočila velik vodni rov, najtežji del parkurja, jahala pa brezhibno, smo vedeli, da ji je uspelo, in tudi zadnja zapreka je ostala na stojalu. Tako je bil naslov državne prvakinje njen. Ob tej priložnosti hvala vsem, ki so ji pomagali, predvsem dr. Vindišarju, vsem sponzorjem, prijateljem, ki so nas vseskozi podpirali in ji omogočili njeno športno kariero. In posebna pohvala njenemu trenerju Alešu Pevcu, ki je imel toliko potrpljenja z njo. Kljub temu, da se je eno
obdobje zaključilo, saj Mirjam od drugega leta ni več mladinka, pa verjamemo, da njenih uspehov še ni konec.
Mirjam Vesenjak s kobilo Valadolid državna prvakinja za mlade 6-letne konje
Dvajset dni po državnem prvenstvu v Lipic je v organizaciji KK Karlo Maribor potekalo tudi državno prvenstvo za mlade 5-, 6- in 7-letne konje. Tudi tu je bila konkurenca zelo močna, saj so bili prisotni vsi, k karkoli pomenijo v tem športu, s svojimi najboljšimi konji. Mirjam je pred tem nastopila še na evropskem prvenstvu za mladince v Pragi in med 110 tekmovalci zasedla 43. mesto, v malem finalu pa je bila 13.
Na prvenstvo v Mariboru je odšla s svojo 6-letno kobilo Valadolid, ki jo je sama vzgojila in jahala od četrtega leta, z njo je bila tudi na svetovnem prvenstvu v Belgiji za 5-letne konje. V Mariboru je veljala za favoritinjo in to tudi opravičila. Suvereno je odjahala vse tri parkurje in edina odjahala prvenstvo brez podrte zapreke. Uspeh je še toliko večji, ker je dosežen v absolutni konkurenci tako mladincev kot članov. Naslovu državne prvakinje je dodala še naslov državne prvakinje za 6-letne konje, kar bo v prihodnje zelo težko ponoviti. S tem je tudi opravila kvalifikacije za svetovno prvenstvo mladih konj v Lanakenu v Belgiji.
V letošnjem letu jo čaka še finale pokalne tekme in kar nekaj mednarodnih tekem v Sloveniji (Ribnica, Lipica), na Hrvaškem, Italiji, Avstriji in Nemčiji.
Andrej Vesenjal
Še kolesarska novička Športno konjeniškega vikenda 2008
Rekreativnega kolesarjenja v okviru športno konjeniškega vikenda se je udeležilo 24 kolesarjev, ki so se podali na 28,5^km dolgo progo Jagoče-Svetina-Kanjuce-Šentrupert -Tevče-Laško. Kolesarsko karavano so varovali spremljevalna vozila, avto prve pomoči in člani Moto kluba Goldhorn iz Laškega.
Vse udeležence je na začetku nagovoril laški župan Franc Zdolšek, ki je pozdravil kolesarsko dogajanje v Laškem. Občina je v letu 2007 in 2008 financirala postavitev kolesarskih tabel, ki so postavljene ob kolesarskih poteh, ki jih je pripravil STIK. Ob tem dogodku je vsak udeleženec prejel novo knjižico Kolesarjenje po okolici Laškega. Po dobrih dveh urah vrtenja pedal smo prispeli na cilj in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno snidemo v še večjem številu.
Rekreativno kolesarjenje po lepih kotičkih bližnje okolice so omogočili Občina Laško, Pivovarna Laško, d. d., Thermana, d. d., STIK, Moto klub Goldhorn in Kolesarski klub Olimp2004 Laško.
Luka Picej
Zdrav duh v zdravem telesu
V nedeljo, 3. avgusta, se je 21 kolesarjev vseh starosti odpravilo na pot od Vrha nad Laškim, čez Trobni Dol in Blatni Vrh do Mišjega Dola, od koder so se čez Velike Gorelce povzpeli nazaj na Vrh. Kolesarsko druženje na sončen avgustovski dan je organiziral kaplan Iztok Hanžič, ki tudi sam pogosto kolesari. "Šport je pri meni stalnica in to sem želel prenesti na druge, da bi poskrbeli za zdrav način življenja."
Cilj so dosegli vsi kolesarji. "Veseli smo bili, da se je vse lepo končalo in načrtujemo, da se tudi v prihodnje srečujemo ob takšnih priložnostih," je sklenil kaplan.
J. Š.
Foto: E. Knez
13. Pohod po Aškerčevi poti
KD Anton Aškerc je skupaj z društvi v kraju, društvi v KS Zidani Most in Občino Laško v soboto, 14. junija, izvedlo 13. Pohod po Aškerčevi poti iz Zidanega Mosta do Aškerčevine. Osrednja prireditev, ki je bila tudi zaključna prireditev tedna praznovanj v okviru praznika KS Rimske Toplice, je bila ob 12.30 na Aškerčevini. Pohoda se je udeležilo okrog 200 pohodnikov, na Aškerčevini pa se jim jih je pridružilo še enkrat več. Osrednji govornik je bil župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki je poudaril
pomembnost slovenskega jezika in obeh velikih mož, Primoža Trubarja in Antona Aškerca, za Slovence.
Prireditev je lepo uspela, pohodnikov je bilo več kot lani in tudi vreme nam je bilo spet naklonjeno.
Milena Suhodolčan Foto: Herman Čater
Amalijin turnir v odbojki na mivki
V soboto, 21. junija, je bil v Rimskih Toplicah drugi Amalijin turnir v odbojki na mivki za ženske, katerega točke so štele tudi za državno prvenstvo. Pod žgočim soncem je merilo moči deset dvojic, ki so prikazale vrhunsko odbojko na mivki. Tekmovanje je potekalo po sistemu dvojne izločitve, v zaključnem delu turnirja pa so ostale štiri ekipe, ki so se med seboj pomirile za najvišja mesta. Prvi polfinale je potekal med sestrama Eriko in Simono Fabjan ter Martino Jakob in Tjašo Zupan (presenečenji turnirja). Sestri Fabjan sta zmagali z 2 : 0 (21 : 10, 21 : 15). V drugi polfinalni tekmi sta se Mihaela Istenič in Ana Oblak srečali s Tjašo Dimec in Snežano Rajak (lanskoletni državni prvakinji). Z 2 : 0 (21 : 19 in 21 : 18) sta bili boljši Isteničeva in Oblakova. Finalno srečanje sta bolje začeli Oblakova in Isteničeva, na koncu pa sta bili
31
Sport in rekreacija/Društva
boljši sestri Fabjan, ki sta prvi niz dobili z 21 : 19, drugega pa z 21 : 18. Sestri Fabjan sta letošnji državni prvakinji postali v velikem slogu, saj v celotni sezoni nista izgubili niti tekme. Sestri sta tudi resni kandidatki za nastop na OI v Londonu 2012 (na olimpijske igre se ni uspelo uvrstiti še nobeni slovenski dvojici, ne v ženski in ne v moški kategoriji.) Erika Fabjan: »Zelo sva veseli osvojitve prvega mesta, zelo fino je zmagati na turnirju, ki je tako dobro organiziran. Vse pohvale organizatorju, ki je lepo pripravil igrišča pa tudi za vse ostalo je bilo dobro poskrbljeno.«
Aleksander Sabolčki
Foto: Jože Senica
p o ip^av e k
V junijski številki smo napačno zapisali rezultate posameznikov na občinskem prvenstvu v kegljanju. Pravilni rezultati so: 1. mesto: Janko Franetič, 2. mesto: Janez Anžin in 3. mesto: Andrej Šmauc, med ženskami pa 1. mesto: Marina Šmauc, 2. mesto: Zvonka Špiler in 3. mesto Zvezdana Sunajko. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo Laškega biltena
KopitniklillzPPlftlodmeval
Prvo soboto v avgustu, 2. avgusta, je Kopitnik zopet gostil pohodnike, prijatelje Kopitnika, planince in ljubitelje glasbe. Že 18. Popoldne ob citrah so pripravili člani PD Rimske Toplice, za program pa je poskrbel in ga tudi vodil prof. Peter Napret. Na Kopitnik je povabil tako mlade - najmlajša udeleženka, Manca Knez, igra na citre šele šest mesecev, a je že nastopila - kot starejše: najstarejša je bila »žlahtna citrarka« Fani Lapajne. Tudi tokrat se je zbrala Slovenija v malem, saj so sobotno popoldne, ki ga je malce pokvaril dež, polepšali citrarji in citrarke z vseh koncev Slovenije - Slovenj Gradca, Dobrepolja, Celja, Novega mesta ... PD je kot po navadi poskrbelo za jedačo in pijačo, tudi srečo so delili z bogatim srečelovom, za nemirne pete pa je ves dan skrbel ansambel Pepelnjak. Prireditev je letos uvrščena tudi v projekt MDO Slovenija planinari, zato so pohodniki dobili poseben žig v za ta projekt obvezen karton. Prvi pohodniki so prišli že v zgodnjem jutru in odhajali s prvim mrakom z obljubo, da se naslednje leto zopet vrnejo.
Maja je PD Rimske Toplice gostilo kulinarične užitkarje s čudovito razstavo in pokušino raznih jedi. Prinesli so jih člani Kulinarike.si, poznavalci in ljubitelji dobre hrane, ki si recepte izmenjujejo prek spleta. V soboto pa so gostili citrarje. Obe prireditvi sta lepo uspeli in nobenih težav ne bi imeli pri odgovoru na vprašanje: "Kaj imajo skupnega Kopitnik, planinci, primorski bobiči in citre?« Lepo glasbo, čvrst korak, dobro hrano in čudovito naravo na Kopitniku.
Milena Suhodolčan
BILI SMO NA BRUNKU
Zveza veteranov vojne za Slovenijo Laško, Policijsko veteransko združenje Sever, ZB NOB Laško in Turistično društvo Radeče so skupaj z občinama Radeče in Laško ter donatorji na lepo sončno soboto, 24. maja, organizirali srečanje borcev, aktivistov, izgnancev, veteranov ZVVS in Sever, častnikov, pohodnikov Društva XIV. divizije Laško, brigadirjev, planincev in občanov občin Radeče in Laško.
Kako je do srečanja prišlo? Veterani Laškega in Radeč (ZVVS, Sever in ZB NOB) vsako leto skupaj z Zvezo slovenskih častnikov, Društvom za ohranjanje spomina na pot XIV. divizije in 38. VTP SV iz Celja na območju nekdanje občine Laško organiziramo srečanja, da se spomnimo na pomnike iz NOB-ja in osamosvojitveno vojno leta 1991.
Prvo srečanje smo organizirali leta 2006 v Zgornji Rečici pri domačiji Kodre, naslednje leto v Jurkloštru pri kartuziji in letos na Brunku. Ko smo prišli z idejo k županu občine Radeče, jo je takoj sprejel z željo, da se povežemo s turističnim društvom, ki ima tradicionalni pohod okrog 25. maja. Tako je ideja dobila tudi datum. Z določitvijo vsebine in pripravami v sodelovanju s Turističnim društvom Radeče smo pričeli že februarja.
Po meglenem jutru smo v soboto le dočakali sonce. Zbralo se je veliko pohodnikov in ob 10. uri so krenili od športne hale iz Radeč proti Brunku. Med potjo smo si odpočili in se odžejali na domačiji Strniševih na Dobravi. Na Brunku pa so tekle še zadnje priprave za sprejem pohodnikov, gostov in vseh obiskovalcev.
S koračnico v izvedbi Pihalnega orkestra radeških papimičarjev je na prireditveni prostor prikorakal ešalon praporščakov, ki so zastopali borce, veterane ZVVS in Sever, brigadirje, Zsč, Društvo XIV. divizije in planince. Slovensko himno sta skupaj zapela moška pevska zbora Zarja iz Trbovelj in moški pevski zbor Radeče. Veteranska himna je kitica iz pesmi Simona Gregorčiča, recitirala pa jo je Katja Čeč. Vse prisotne je pozdravil predsednik ZVVS Laško Dragutin Ožek. V imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Laško je Andrej Mavri opisal tragedijo na Brunku, ko so Nemci zažgali hišo z domačini vred. Sledili so še pozdravi predsednika veteranskega združenja Sever, župana Občine Radeče Matjaža Hana in župana Občine Laško Franca Zdolška. Po godbenem in pevskem vložku je predsednik KO ZB Radeče Vojko Pohar prisotne pozval k minuti molka in položitvi venca na spominsko obeležje. Slavnostni govornik predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik je opozoril na nerazumno in napačno tolmačenje povojnih dogodkov in pobojev, ki jih borci obžalujejo in jim hočejo dati pravo mesto s spoštovanjem pietete do mrtvih.
OZVVS Laško je na srečanju slovesno podelilo bronasto plaketo ZVVS našemu članu Mladenu Soltiču za dosedanje delo v organizaciji, priznanje srebrni donator pa podjetju Radeče papir, d. d., in sicer za pomoč pri izpolnjevanju zastavljenih nalog OZVVS Laško. Prevzel ga je Peter Tevž.
Prvič se je radeškemu občinstvu in drugim predstavila folklorna skupina Brusači iz Radeč in požela veliko simpatij. Prireditev so zaključili pevci in godba.
Podpredsednik OZVVS Laško Blaž Kravogel
32
Društva
Veteransko srečanje na Svetini in piknik na ranču pri
Karlu
Na že tradicionalno srečanje veteranov na Svetini, ki ga organizirajo veteranske organizacije občine Štore, smo se tudi letos podali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Laško, Območnega združenja ZSČ Laško, Združenja
Sever - odbor Laško in Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško.
Mimo Aškerčevega trga je 38 pohodnikov zagrizlo v hrib proti Tovstemu in Doblatini, kjer smo imeli prvi krizni sestanek na temo žeje. S pomočjo prijatelja z rogovi smo zadevo nekako uravnali ter pot nadaljevali proti Vrunčevemu domu, kjer so nas pričakali prijazni gostitelji z g. Križancem na čelu. Časa do pričetka svečanosti ni bilo veliko, praporščaki so pohiteli s pripravo naših simbolov in že smo bili priča kulturnemu programu in pozdravnim nagovorom, primernim tudi predvolilni tekmi, pa čeprav sta se slavnostna govornika, minister za obrambo Karel Erjavec in celjski župan Bojan Šrot, skušala temi ogniti ... Ob in na svečanosti so se nam pridružili še prijatelji, ki so jo peš primahali s celjskega konca, prijetno druženje bi se zavleklo pozno v popoldne, pa nas je čakala še pot do dogovorjenega, že tudi tradicionalnega piknika pri Karlu Vodišku, prizadevnemu članu naših združenj.
Po dveh urah smo prispeli do »Karlovega ranča«. Pridružili so se nam še prijatelji, ki zjutraj niso utegnili na pot, in veselje ob domačih dobrotah se je pričelo. Veseli smo bili tudi prijateljev sosednjih OZVVS - Celje in Šmarje pri Jelšah, ki smo jim skušali vsaj delno povrniti gostoljubje s srečanj pri njih. Seveda niso manjkale družabne igre; vlečenje vrvi nam je šlo dobro od rok, predvsem članom ZVVS, ki so na koncu zmagali in rezultat kumulativno postavili na 3 : 2 proti veteranom Severa, tretji so bili štirinajstniki. Igrali smo tudi nogomet. Policistom je bilo dovoljeno igrati v gojzarjih, kar jim je na koncu tudi prineslo zmago z 1 : 0 proti bosonogim štirinajstnikom. V tekmovanju za »najlepši žejni obraz« v vztrajnostnem držanju vrčka je zmagal Ivan Rohtek iz OZVVS Celje pred domačinoma Rudijem Pavčnikom in Jožetom Kotnikom. Glede na zavistne poglede je prihodnje leto pričakovati še večje število tekmovalcev.
Glasba, okusno pripravljena hrana (mojstri Erni, Milan in Jože) in osvežilni napitki, predvsem pa gostoljubje domačinov Vodiškovih, družine Drnač ter Milana in Branke Knapič, so bivanje in druženje polepšali pozno v popoldne, mnogim kar v noč. Še več takšnih srečanj, pa bomo še zmagovali ... Sploh, če bo kot tokrat dejavnost podprla tudi Občina Laško.
OZVVS Laško Konrad Zemljič Foto: Jožef Krajnc
V krajevni skupnosti Jurklošter je vse več tistih, ki jih zanimajo starodobna vozila in se pridružujejo v društvu Oldtimer, Večno mladi, iz Šentjurja. Društvo se je zato odločilo za izlet po laški občini.
Prvo junijsko nedeljo so se ob 8. uri zjutraj ljubitelji starodobnikov odpravili iz Šentjurja. Ker je sprva kazalo, da bo tudi ta dan precej deževen, se je velika večina od približno 40 udeležencev izleta odločila za vožnjo z avtomobili, nekaj pogumnih pa je zajahalo svoje dvokolesnike. Prvi postanek so imeli v Jurkloštru, kjer jim je pater Karel Gržan predstavil tihi svet kartuzijanov, pri gospodu Stanku Gorencu pa so se okrepčali. Pot so nadaljevali proti Panečam in se ustavili na Turistični kmetiji Kozmus, kjer so jim pripravili sladke in slane dobrote ter domač zeliščni čaj. Na končno postajo Lisco so jih pospremili sramežljivi sončni žarki, v poznih popoldanskih urah pa so se zadovoljni odpravili domov.
Andreja Kozmus
POLICIJA				SVETUJE
Preventivne				aktivnosti
1	policistov			Policijske
	p	>ostaje		Laško
Policisti Policijske postaje Laško smo				
18.	junij;	a izvedli		projekt Otrok,
policist z;		a en	dan,	ki se je pričel z
obiskom		otroi	c na	Policijski postaji
Lašk(	o.	Otrokom		smo najprej
predstavi		li C	>snovno poslanstvo	
polic	ije i	n jir	p	ikazali osnovno
opremo		policistov.		Sledil je ogled
prostorov		poli-	cijske	postaje in vozil,
ki jih policisti uporabljamo pri svojem delu. Otroci so nato odšli z nami na teren, kjer so lahko neposredno opazovali osnovne postopke policistov z občani. Sodelovali so tudi pri nadzoru cestnega prometa in tudi sami poskusili izmeriti prehitrega voznika. Od otrok smo se poslovili na policijski postaji in jim v spomin podarili majice, kresničke in drug preventivni material. Ob koncu šolskih dni smo povečano nadzirali promet v bližini osnovnih šol in vrtcev, naš cilj pa je bilo umirjanje hitrosti prometa. S takšnimi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi pred začetkom novega šolskega leta in med njim. Obiskali smo tudi otroke v vrtcu Rimske Toplice, kjer smo izvedli predavanje o varni poti v šolo. Po njem smo se z otroki sprehodili po ulicah Rimskih Toplic. Predstavili smo jim pravilno hojo po pločniku in varno prečkanje ceste ter jim ob koncu razdelili kresničke, odsevni material in zloženke.
Nazadnje bi vse udeležence v cestnem prometu pozvali, naj v prometu ravnajo preudarno in odgovorno zaradi lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu.
Bojan Šipek, policist PP Laško
33
Napovednik
AVGUST
Sobota, 23. avgust
-	Planinsko društvo Laško in Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško: Pohod na Graško Goro - zbor udeležencev na avtobusni postaji (ob 7. uri) (potrebna predhodna prijava).
-	Zidani Most (PGD Zidani Most): Prireditev ob 80. obletnici PGD Zidani Most. Nastopajo: Nuša Derenda, Ansambel Simona Gajška.
-	ŠMOCL: V sklopu hard core večerov Energija prebija -Eliminator, Keller, Martyrdom (ob 21.30).
Petek, 29. avgust
-	Župnijsko dvorišče: Koncert kvarteta violončel ČeloFonija (ob 19. uri).
-	Zdravilišče Laško: Nastop folklorne skupine KUD Anton Tanc (ob 20. uri).
Sobota, 30. avgust
-	NT&RC, Kolesarski klub 0limp2004 Laško: Planinski pohod na Šmohor iz Laškega, Zabukovice in Tremarij in kolesarski vzpon s skupnim startom v Sp. Rečici (ob 10. uri).
-	KS Jurklošter in ŠD Jurklošter: Pohod po poteh krajevne skupnosti Jurklošter in nogometni turnir.
Nedelja, 31. avgust
-	Združenje borcev za vrednote NOB Laško in Planinsko društvo Laško: Pohod po poti Celjske čete iz Laškega preko Svetine do Šentruperta - začetek pohoda pri Kulturnem centru Laško (ob 6.30).
-	Združenje borcev za vrednote NOB Laško in Občina Laško: Spominska svečanost z odkritjem spominskega obeležja borcem Celjske čete pri kmetiji Gobec v Šentrupertu (ob 12. uri)
-	Šentrupert: 23. prikaz starih šeg in delovnih opravil občine Laško (obdelava in predelava lesa nekoč in danes) (ob 14.30).
-	Župnijsko dvorišče (KD Koral): Noetova barka (ob 19.30).
Vsak petek in sobota
-	Vodna simfonija (ob 21.30).
Od ponedeljka do petka
-	ŠMOCL: ŠMOCL-ove urice - projekcija celovečerne risanke za otroke, videoigre na velikem platnu (Playstation 2), namizni tenis in ustvarjalne delavnice (od 12. do 15. ure).
S E P T E M B E R
Petek, 5. september
-	Grajsko dvorišče pri kartuziji Jurklošter: Koncert domačih glasbenikov
Sobota, 6. september
-	Graščinsko dvorišče (Plezalni klub Laško): Državno prvenstvo v disciplini balvan za vse kategorije.
-	Združenje borcev za vrednote NOB Laško in Planinsko društvo Laško: Spominski pohod ob partizanskih
bolnicah na Volušu ob krajevnem prazniku KS Jurklošter - zbor udeležencev pri kartuziji (ob 9.30).
-	Jurklošter: Osrednja proslava ob krajevnem prazniku (ob 14. uri).
Nedelja, 7. september
-	Graščinsko dvorišče (Plezalni klub Laško): Državno prvenstvo v disciplini balvan za vse kategorije.
Od torka, 9., do nedelje, 14. septembra
-	ŠMOCL: Street art mednarodni festival Umetnosti na ulici. Ulice in trgi v Laškem se bodo spremenili v galerijo, kino, gledališče, koncertno dvorano in še kaj. Sodelujejo ustvarjalci iz Slovenije, Francije, Estonije, Turčije in Irske.
Sreda, 17. september
-	Kulturni center Laško: Beneški fantje (ob 19.30).
Sobota, 20. september
-	Planinsko društvo Laško: Planinski izlet na Črno prst -zbor udeležencev je na avtobusni postaji (ob 5. uri) (potrebna je predhodna prijava).
Petek, 26. september
-	Kulturni center Laško: Koncert Carmina Slovenica -Americas (ob 19.30).
Nedelja, 28. september
-	Dvorana Tri lilije: Parada godb (ob 18. uri).
O K T O B E R
Sreda, 1. oktober
-	Kulturni center Laško (Cafe teater): Komedija Kdo vam je pa to delu (19.30).
Sobota, 4. oktober
-	Planinsko društvo Laško: Planinski izlet na Čemšeniško planino - zbor udeležencev na avtobusni postaji (ob 7. uri) (potrebna je predhodna prijava).
Nedelja, 5. oktober
-	Zavod Odon Jurklošter: 3. konjeniški pohod z mašo pri sv. Trojici (ob 10.30).
Petek, 10. oktober
-	ŠMOCL: Otvoritev fotografske razstave, ogled video dokumentacije in koncert skupin Mirror of babylon (SK), The language of thought hypothesis, Holding grace (ob 21. uri).
Sreda, 15. oktober
-	Kulturni center Laško: Koncert Tapravih 6 (ob 19.30).
Vsak torek
-	Center starejših - Hiša generacij: Klekljanje (Marjeta Dremel) (od 7.30 do 9.00).
Ob torkih in četrtkih
-	Center starejših - Hiša generacij: Nordijska hoja (Jožica Rajh) (od 15. do 16. ure)
Ob četrtkih popoldan
-	Center starejših - Hiša generacij: Telovadba (Majda Šipek).
Prvo in tretjo soboto v mesecu popoldan
Center starejših - Hiša generacij: Druženje ob petju.
;treetEEHHm]metnost na ulici
V	septembru bodo vsakodnevni ritem na ulicah našega mesteca zmotili mladi iz Irske, Turčije in Estonije ter evropski umetniki.
V	okviru programa Mladi v Akciji letos pripravljamo festival Street art - umetnost na ulice. Od torka, 9. septembra, in do ponedeljka, 15. septembra, bo na občinskem dvorišču postavljena virtualna galerija, kjer si boste lahko od 20. ure dalje ogledali dela različnih evropskih umetnikov na temo Zid, ki združuje.
Mladi iz omenjenih treh držav in Slovenije, bodo črpali iz iste teme in pod vodstvom gledališkega režiserja Matjaža Šmalca in plesne pedagoginje Špele Medved pripravili skupen dogodek, ki bo na ogled v petek, 12. septembra, ob 17. uri, na vrtu hotela Savinja in v soboto, 13. septembra, zvečer ob 19.30 na občinskem dvorišču. Del festivala bo potekal tudi v soboto dopoldan od 9. do 12. ure na različnih lokacijah.
Vabljeni!
34
Oglasi
POSLOVNO-KOMERCIALNA SOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija
EKONOMIST
moduli:
turizem
komerciala
računovodstvo
Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju.
03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • www.pksola.com/visja/visja.htm •
Tukaj je lahko vaš oglas.
03/73 38 712 bilten@ lasko.si
PONUDBA HOTELA
Wellness hotel ponuja 90 sodobno opremljenih sob kategorije štirih zvezdic, kulinarične mojstrovine A la carte restavracije s panoramskim pogledom na reko Savinjo, penzionsko restavracijo, kavarno, vinoteko in sejno sobo za 25 oseb.
Hotelske sobe so klimatizirane, opremljene z internetnim priključkom, LCD televizorjem, telefonom, sefom, mini-barom in kopalnim plaščem. Gostje imajo možnost izbire med enoposteljnimi ter dvoposteljnimi sobami, njihovimi komfortnimi različicami in apartmaji.
Gostje hotela bodo imeli prost vstop v Termalni center, savna in fitnes center.
PONUDBA SPA CENTRA
Wellness Spa Center na površini 1200 m2 ponuja 25 sodobno urejenih prostorov za različne terapije, fitnes in rekreacijo. Velja za enega najbolj
izpopolnjenih SPA centrov v tem delu Evrope. S svojim izjemnim ambientom, ki predstavlja edinstveno kombinacijo tradicije, izkušenj in najmodernejših SPA ritualov, ustvarja harmonično vzdušje v
obj
emu narave.
Izbor wellness ponudbe zaokrožujejo:
-	ajurvedske masaže, tajske masaže, Comfort Zone rituali, nege obraza, telesa, obloge in maske priznanih vrhunskih kozmetičnih linij Comfort
Zone in Pevonia Botanica; - edinstvene tehnike izvajanja stone terapije, klinične aromaterapije, havajske lomi lomi masaže in shiatsu masaže;
-	tematsko obarvane kopeli z romantičnim prizvokom, kjer lahko sami
ali s partnerjem uživate v trenutkih sproščanja; - fitnes center z najsodobnejšimi Technogym napravami; - Mind and Body programi yoge, pilatesa in aerobike.
Pri bivanju v avgustu nudimo vsem hotelskim gostom 20 % popust na storitve Wellness Spa Centra. Popust lahko koristijo gostje hotela Wellness Park Laško, Zdravilišča Laško in hotela Hum.