Socialistična mladina po kongresu
Zveza socialistične mladine Slovenije je na nedavnem kon-
gresu v  Moravcih spregovorila  dokaj pogumno  in  dokaj
zanimivo o vseh  problemih,  ki  tarejo  mlado  generacijo
danes.
Morda v vseh dnevih kongresa niti ni bilo najbolj zanimivo
dejstvo, da je prišlo do združevanja dveh organizacij v enot-
no fronto socialistične mladine, najbolj zanimivo, po našem
mnenju, je dejstvo, da je skoraj 200 mladih ali malo manj
kot polovica delegatov,   sodelovalo  v   razpravah  in  zeto
zainteresirano spregovorilo o svojih problemih.
Med njimi so bili tudi člani predsedstva Občinske konfe-
rence zveze socialistične mladine Ljubljana-Center:  Karel
DESTOVNIK, Lijana KALČINA, Miran KOREN, Igor MAKO-
VEC, Ivan SUŠNIK in Jože ŽLAHTIČ.
Z njimi smo se pogovarjali o nalogah, ki čakajo neposredno
njihovo organizacijo po 9. kongresu ZSMS. Objavljamo avto-
riziran zapis pogovora, ki ga je vodil in za objavo pripravil
jiovinar Slavko DRLJE.
Bitka za samoupravljanje
DOGOVORI: 9. kongres ZSMS je nedvomno razgrnil široko paleto nalog, ki čakajo ZSMS. Clani ZSMS ste se s sprejetjem resolucije zavzeli, da se boste bojevali za to, da bo ZSMS družbenopolitična organizacija, ki bo demokra-tično politična oblika razredne zveze vseh mladih, ki so se odločili za socialistično samo-upravljanje In si so se zanj pripravljeni bojevati na pod-Iagi skupnega programa in enotnl v akciji. V resoluciji je tudi zapisano, da mora biti ZSMS dejavnlk demokratične družbene kontrole, organiza-tor samoupravno socialistično nsmerjene akcije mladih, de-javnik v boju za vključitev ti-stega dela mlade generacije, ki še ni aktiven in politično formiran v samoupravno so-cialistično akcijo mladih in v ZSMS itd.
Kako se bo vseh teh nalog lotevala bodoča občinska kon-ferenca ZSMS Ljubljana - Cen-ter?
MAKOVEC: Vse te naloge, ki ste jih našteli, bi razdelil pravzaprav v dva dela: sedaj, ko še praktično nimamo orga-nizacije, bo prva naioga usta-navljanje osnovnih organdza-cij povsod, kjer mladi delajo ln žive. To je ena naših naj-važnejših nalog. Ob tem bodo potrebne tudi vsefoinske spre-membe, ki se pojavljajo z no-vo organiziranostjo in se za-vzemati za vsete naloge, ki so na papirju in jih prenesti v življenje. 2e na našem pred-sedstvu smo omenjali neka-tere stvari, denimo podrofije šolstva. Zame je tu temeljno vprašanje, ne toliko, kako bo-mo formalno organizirali mla-dino, ker to bomo lahko nare-dili, postavili bomo predsed-nike in predsedstva, če pa bo-mo hoteli zagotoviti tudi vse-binske spremernbe, bomo mo-rali spremeniti nekatere bist-vene stvari.
In to ne samo med mladimi, zlasti bo to naloga vseh sub-jekbivnih sdl, kajti tu gre de-jansko za vzpostavljanje tistih odnosov med šolajočimi se in med tistdmi, ki jih šolajo, fco-rej odnos: uditelj-učenec, da Bta oba subjefcta vzgojnega procesa, In ne tako kot je bilo doslej, ko je bil učenec prak-tično objekt. To povzroča še vrsto vsebinskih sprememb, o katerih smo že govorili. če bo-mo uspeli, potem je to fcisti bistveni premik, ki ga lafako naredimo.
Druga stvar, spodbuditi bo-mo morali bitko za samoupra-vljanje. Mislim, da je osnavni problem v tem, da so tam, kjer ne gre samouprava, tudi slabše  politifino    organizdrani.
Žal bi moralo biti ravno ob-ratno, tam, kjer so samoupra-vno najslabše organizirati, bi morali biti politično najmoč-nejši, da bi samoupravo laliko spodbudili. In tu mislim, da to ni le stvar mladine, temveč vseh subjektivnih sil naše dru-žbe, ker ne gre le za organiza-cijske spremembe, gre za glo-blje vsebinske spremembe. Ta-ko si na kratko predstavljam te stvari.
ŽLAHTIC: Nadaljeval bi tarn, kjer je nehal moj kolega, pri Solstvu. To je še vedno pe-reč problem. Vzgoji in izobra-ževanju se nujno pridružd še sintetični element: marksistič-na vzgoja in izobraževanje. Na kongresu smo o teh stvareh precej govorili, slišali smo vr-sto predlogov za rešitev, ven-dar menim, da je bistvo v tem, da najprej vzgojimo tak-šen kader, takšne prosvetne delavce, ki bodo sposobni na osnovah marksizma podajati snov. To je namreč eden tistih bistvenih pogojev, če želimo sploh priti do tiste stopnje, ko naj bi pričeli vzgajati ljudi.
Pojavlja se strahovit pro-blem, ko imamo več kot po-lovico mladih slovenskih uči-teljev, ki jih vzgajamo v naših zavodlh, ki ne znajo sami sebe vzgojno preobraževati, kaj šele da bi ti znaJi vzgajati in pre-obraževati tiste ljudi, ki šele stopajo v življen.}e.
Marksizem so pri nas do se-daj, koliikor so ga sploh pre-davali, podajali izredno orto doksno aii pa je obstajal v oblikah, ki so bile teoretifino izredno heterogene, bile so prepojene z vrsto drugih ideo-logij, od nihilizma, skeptici-zma in podobnega. V idejnem
snovanju učnih načrtov in uč-nih procesov bo potrebno da-jati izreden poudarek preobra-zbi učiteljev in njiiiovemu marksističnernu vzgajanju. Mi-slim, da je to eden lzredno po-membnih problemov, tu se lahk.0 začne celatna preobraz-ba družbe.
Družbena lastnina je naša lastnina
DOGOVORI: Ker je teh na-štetih nalog v resoluciji toliko, bi btlo morda zanimivo, da se pogovorimo o tem, kako bo ZiMivlS, po vašem mnenju, de-javnik aemokratične družbene kontrole, in kot drugo, kako se bo organizacija mladih lotila vključitve v samouprav-vno sociaiistično akcijo mla-dib in v ZSM8 vseh tistih, ki še niso aktivni in politično lor-mirani? Ste že razmišljali o tem, kaj to jutri v vašem programu pomeni, na kakšen način boste opredeljevali to delovno nalogo?
MAKOVEC: Osebno si de-mokratično družbeno kontro-lo predstavljam tako: izvolili smo vrsto delegatov v vsemo-goče organe. V nasi organiza-oiji se bomo o določenili stva-reh pogovorili in jih potem čez svoje delegate v družbi uveljavljali.
DOGOVORI: Je morda kdo razmišljal   drugače?
DESTOVNIK:         Družbeno
kontrolo smo si do nedavnega predstavljali tako, da pač ne-kdo mora to kontrolirati, ni-smo pa ml tisti, ki se moramo temu posvetiti. Sedaj bomo morali končno spoznati, da smo to tudi mi. V tem je tudi odgovor na vprašanje, zakaj ne maramo organov družbeme kontrole in zakaj nismo razu-meli samoupravne delavske kontrole znotraj TOZD. Imeli smo jo za nekakšen policijski nadzorni organ.
MAKOVEC: Ja, v tem bi se strinjal z Destovnikom. Treba je razvijati občutek za družbe-no lastnino. Do sedaj smo imeli popolnoma napačne predstave o družbeni lastnini, to na bilo naše, to je bilo »od nekoga«. Naše je bilo samo tisto, kar si imel v žepu, kar si dejansko imel, stroji, tovar-ne — to za je bilo 'družbeno, to nd« bilo pomembno. To naj čuva milica, direktor ali kdo drug. Zato je potrebno razvi-jati ta občutek, da je prav-zaprav vse, kar je družbene-ga, tudi moje in moram tudi sam skrbeti  za vse te stvari.
Ta občutek si lahko najbolj privzgoj4mo v brigadah, kjer s svojim delom nekaj ustvar-jamo, ne za to, da bi zaslužili, temveč da dobimo občutek, da delamo za nas, da moramo to kasneje čuvati.
Zanimivo je, da Imarno v naši družbd zelo malo prijav iz delovnih organlzacij, ljudje nočejo povedati, da v njihovi delovni organizaciji kradejo, čeprav vsi o tem govorijo in vsi te stvari tudi dobro vedo. ¦ šele takrat, ko nekoga zapre-
jo, vsa pravijo: »Saj smo go-vorili!« l'o ne Do mogoCe v pnnoctnje. Ljuaje nanntsu mso uneii oočuuia, da neK.uo, ki »goijuia« poajecje, v Distvu »goguia« lucu njm.
jjjauje imajo oočucek, daso okraaem le iaKxai, ko mu ti neposreano iz zepa tutraaejo aeaar, sicer pa ne. VeiLKOKrat se je tucti dogajaio, a& je eno poajetje varaio drugo, tocta co je oiio v reau, ker je Diio »to za nas«. Za nase aooro, tak-šne stvari so tiUe aruzbeno opravicevane — komerciaini Uipen ne giede na posiecuee. S wm pa so Jjuctje m<Xi zguo-ljan abcuteK, aa je vsa ca aruzoena lasmina tudi naša lascnina.
¦ Zaio je potreono že dijaku v šoii vzgojiti pravilen ounos do stola, na Katerem sedi. Ni-ti slučajno mu ne paae na misei, aa je v ta stoi vCJsano deio njegovih staršev in daga mora cuvati tako, kot ga ču-va doma. Ce ga uorna poško-duje, je tepen, v šoli pa gre to kratkomalo mimo njena.
Vključevanje neaktivne mladine
DOGOVORl: No, verjetno bo ravno k reševanju teh stva-ri, o katerih je ravnokar go-voril Makovec, precej pripo-mogla tudi celoctnevna šoia, ker ravno to postavlja za ene-ga osnovnib ciljev.
MAKOVEC: Nedvomno — celodnevna šola, Brigade in podobne stvan. Ob tem pa se bo potrebno bojevati za so-cializirano in organizirano pre-življanje prostega časa mladi-ne. Ne tako kot je to bilo do-slej: da se zbere aekaj fan-tov in brcajo žago, ne tako, da gredo nekateri lahko smu-čat, drugi pa ne, eni lahko igrajtt tenis, ker imajo denar, drugi pa ne, eni gredo lahlto v disco klub, drugi pa nikamor. Skratka, zaprli smo se vsak v svoj fcrog in v njem preživ-ljamo prosti čas, organizira-nega prostega časa pa nima-mo.
DOGOVORI: To tvoje raz-mišljanje morda ne gre popol-noma v kontekst prejšnjega, vendar ga lahko jemljemo kot odgovor na drugi del vpraša-nja, in sicer o tem, kako bo ZSMS dejavnik za vključeva-nje tistega dela mladine, ki je bil do sedaj pasiven.
MAKOVEC: To bi res lahko bil eden odgovorov na tisti del vprašanja.
SUŠNIK: IVlisliin, da bo ob tem zelo pomembno prenesti mnoge naloge, ki jih je imela do sedaj, denimo družina, na krajevno skupnost. Krajevno skupnost je potrebno dogra-diti in tiste dejavnosti, ki naj bi bile splošno družbenega po-mena- vključiti v dejavnost krajevne skupnosti. Mladino pa je potrebno ob tem aktivd-rati iri animdrati, da se bo pri-čela zbirati v KS, da ne bo prepuščena sama sebi in cesti. Zbirala naj bi se v klubih, ki bi moTali  imeti  nekoga, deni-
mo sociologa, ki bo mlade lju-di usmerjal in živel z njimi. Tu so tudi velike naloge ZSMSj ki se bo morala, sku-paj z ostalirai, zavzemati za materialna sredstva . za zago tavljanje teh potreb.
Potrebno bo zgraditi klube, urediti obstaječe itd. Sedanje stanje, ko imamo namesto mladinskih klubov, dobesedno luknje, kjer se mladina zbira in počne kar ji pride na um, brez kakršnegakoli nadzoraje nemogoče.
KALCINA: Povrnila bi se na prejšnje vprašanje, ko smo govorili o družbeni kontroli. že prej je bilo mimogrede po-udarjeno, da naj ne bi šlo zgolj za družbeno kontrolo prodzvednega procesa delav-cev, neposrednih proizvajal-cev, ob tem si predstavljam tudi obče družbeno kontrcrlo vsega družbenopolitičnega de-lovanja nasploh v naši družbi. Mislim, da morajo biti mla-dincd povsod pozorni, kako se programska načela in ideje, ki so zastavljene, pa ne samo znotraj ZSMS temveč tudd v okviru drugih drnžbenopolitič-nih  organizacij, • uresniCujejo.
DOGOVORI: Ima morda še kdo v zvezi s tem vprašanjem kakšno   pripombo?
KOREN: če govorimo o družbeni kontroli, o splošni kontroli, pa ne smemo poza biti na dejstvo, da bomo mo-rali mladega človeka, od kate-rega pričakujemo, .da izvaja družbeno kontrolo tudi ustre-zno izobraževati. Mlademu člo-veku bomo morali približati samoupravljanje, da bo dojel njegovo bistvo. Z različnimi oblikami izobraževanja, semi-narjev, debatnih večerov in podabnega bomo morali dati mlademu človeku občutek, da je družbena kontrola potreb-na. Ob tem pa bo verjetno tu-di počasi spoznal, o čem je bil že prej govor, da je druž-bena lastnina tudi nekaj nje-govega. še enkrat poudarja-mo, ob tem je izredno po membno vprašanje izobraže-vanja.
DOGOVORI: Ce se strinjaš s tem, je verjetno prav z uva-janjem novih predmetov mar-ksizma In samoupravljanja v srednje šole mlademu plove-ku že dano v roke orožje, da bo kvalificirano zadostil vsem zahtevam, o katerih si govoril ti.
KOREN: S tem se sicer po-polnoma strinjam, vendar pri-znam, da sem ob tem mislil predvsem na tisti del mladine, ki je že zap&slen, ki takšne vzgoje ni imel
DOGOVORI: Glede tega pa bo verjetno potrebno poiskati pomoč pri zvezi komunistov. Vsak član ZK, predvsem sta-rejši, mora dati zgled mlade-mu človeku s svojim delom, pomembno pa je, da je delov-ni tovariš mlademn človeku, na katerega bo prenesel svoje izkušnje.
Zgledi vlečejo
KALCINA: Tu smo v ^istvu odprli zanimivo vprašanje, in sicer vprašanje mentorstva, ki postavljeno na star način, na vsak način odpade. Če govori-mo o tem, da so člani ZMS vsi tistd do 27. leta, potem so to tudi tisti prosvetni delavci, ki še nimajo 27 let. Vsi ti vpli-vajo na mladino s svojiin zgledom, s svojimi izkušnjami. Mislim pa, da se bomo o tem vprašanju morald v naši orga-nizaciji še zelo poglobljeno pogovarjati.
MAKQVEC: MiSlim, da ne gre le za vprašanje mentorjev mlajših mladincev in starejših. mladincev, če sem Kalčinovo prav razumel. Tudi ne gre zgolj za mentorstvo članov zveze kornundstov — ob tem gre predvsem za vsesplošni zgled starejših v delu in delo-vanju na mlade. Okoli sebe lahko vidimo ljiidi, ki so se sicer v revoluciji izredno iz-kazali, dejansko pa danes ni-majo ve5 pravega odnosa do bitke za sodalistično ureditev.
Vendar te svoje zasluge prika-zujejo na popolnoma nepri-meren način in terjajo od družbe, da jim daje sadove na podlagi tega, kar so delali vča-sih.
Ob tem moramo poudariti, da mlade vleče predvsem ose-bni zgled. Ce tako ali drugače vzgajaš mladega človeka, mi-slim na otroka, bo vseeno na-redll tisto, kar boš naredil ti sam. Delal bo enake gibe, sku-čal te bo posnemati in če boš ti počel neumnosti, jih bo tu-di  otrok.
Popolnoma enako je tudi z mlado generacijo. Nebote ali hote — starejši so nam zgled, skušamo jih doseči. če delajo pravalne stvari, skušamo iti v teh stvareh za njimi in jih dosegati, če pa počnejo ne-umnosti, jim pač sledimo na ta način. Tu bomo morali iti vsi vsak vase in pogledati, ko liko vsak poisameznik mentor-sko in vzgojno deluje do mlaj-ših s svojim osebnim zgle-dom.
Enkrat za vselej se bomo tudi morali navaditi vrednot, ki jih je socialistična preobra-zba prinesla — izredno me moti namreč ogrevanje stare pesmi o tovariših m gospodih. Ljudi delimo na tovariše in gospode, sploh si ne znam predstavl.iati, kdo je pri nas danes lahko gospod?! Tega kratkamalo ne razumem ... So med nami tudi tovariši, ki vztrajajo, da so gospodje, obe-nem pa ga vidiš na pomemb-nem položaju!
Tu je še vrsta takšnih vred-not, ki smo jih privlekli s se-boj iz stare kapitalistične dru-žbe. Na to pa so zlasti mladi zelo občutljivi.
DOGOVORI: Ce v zvezi s tem ne bi imel nihče več do-polnitev, bi šli lahko naprej. Verjetno se bodo nekaterc stvari v našem današnjem po-govoru nujno ponavljale, če-mur pa se bomo zelo težko ognili.
Sekretar RK ZSMS je v uvo-dnem referatu poudaril, da je tako danes kot tudi v prihod-nje edino možna alternativa delovanja ZSMS dajati pouda-rek predvsem in samo taki usmeritvi ZSMS, ki se vklju-čuje v reševanje osnovnih vprašanj in nasprotij delovnih ljudi in mladine, kar je tudi kongres soglasno potrdil z vsemi sprejetimi dokumenti. Na kakšen način se boste te-ga lotili v okviru vaše organi-zacije?
Družbeni problemi so problemi mladih
MAKOVEC: Meni se zdi ta misel zelo jasna...
DOGOVORI: Že v redu, saj tudi je jasna in tudi zelo lepo napisana, toda kako bo to vi-deti kasneje v praksi?
MAKOVEC: Rekli smo: ni družbenega problema, ki ne bi bil mladdnski, in ni mladin-skega problema, ki ne bi bil družbeni. Danes vemo, da je osnovna naloga mladih in tu-di vseh ostalih delovnih ljudi boj za samoupravljanje. Da ne bi naštevali že vsega naštete-ga, tudi danes, če hočete. Kaj bi to konkretno pomenilo, je zelo  težko  reči.   .
Navedel bi konkreten primer krajevne skupnosti, ki je ena temeljnih celie naše samou-pravne družbe. Zavzemati se borno morali, da ugotovimo funkcije, ki naj bi jih ta kra-jevna skupnost opravljala. Funkcij, ki se za zdaj jasno kažejo, je več, to so funkcije stare avtarkične patriarhalne družine, ki praktično ne ob-staja vefi. To je zame tisto, kar bomo delali praktično.
Zavzemali se bomo, dafunk-cije družine, otroško varstvo in družbeno prehrano prene-semo na krajevno skupnost. Nadalje gre tu za funkcije, ki jih je včaslh opravljala drža-va, se pravi šolstvo, ka bo mo-ralo zaživetd v krajevni skup-nosti.
Poleg tega pa tisto, kar je govoril Sušndk v zvezi s pro-
tori. Zagotoviti je treba ustre-zne prostore za interesno de-javnost mladih, pa naj stane kolikor hoče — denimo s sa-moprispevkom, ki bi ga naj-prej začeli v mladinski orga-nizaciji, kasneje pa bi ga sku-šali predlagati tudi vsem ob-čanom, da bi do teh prostorov prišli. V tem vidim eno kon-kretnih oblik reševanja te-meljnih družbenih problemov, ki zadevajo prav vse ljudi.
DESTOVNIK: V delovni or-ganizaciji kaj hitro lahko ugo-tovimo skupne želje mladlh in starejših delavcev. Včasih smo bili tu odrinjeni, menili smo, da nimamo povedati, četudi so ga posamezni vodilni pošteno lamdli.
Mladi se poleg tega tudi iz-redno zavzemamo predvsem za nagrajevanje po delu.
DOGOVORI: No, to je ver-jetno širši družbeni problem, ki pa je nujno tudi mladinski in se morate res zavzeti zanj.
DESTOVNIK: Seveda. Na vsak načdn se bomo morali' zavedati, da lahko mi rešuje-mo probleme nagrajevanja po nelu, mi vsi skupaj v delovni organizaciji. Ne da pričakuje-mo od nekoga čarobno for mulo, s katero boino potem čez noč rešili ta problem. Ta-ko smo delali doslej, vedno smo čakali nekoga tretjega, kd bi namesto nas reševal naše stvari. Na osnovi vseh doku-mentov, ki smo jih sprejeli pred tedni v Moravcih, se mo-ramo usmeriti v akcijo. Vsa-kega posameznika je treba dejansko nagraditi po delu.
Tu so še problemf stano-vanj, politika &tipendiranja in tako naprej, problemi, o ka-terih smo do sedaj govarili le: zavzemali se bomo; končno pa bo potrebno iti tudi v kon-kretno   akcijo.
To je bila posledica naše od-rlnjenosti, ki je pripeljala do občutka, da md pač nismo ti-sti, ki naj bi se vtipali v te stvari, odtod tudi določena apatija oziroma neučinkovi-tost za akcijo, kar bomo mo-rali vsekakor v prjhodnje iz-koreniniti. To je bila velika napaka...
Ideje naj prihajajo iz baze
DOGOVORI: To, kar je se-daj govoril Destovnik se nave-zuje že na naslednje vpraša-nje, o katerem smo se name-nili pogovarjati * vami. Ali bo ZSMS zmogla vse to, o čemer sedaj govorimo. Predsednik CK ZKS France Poplt je v svojem referatu na 9. kongresu dejal, da je »mladinska organizacija v vodstvih sicer oblikovala vrsto stališč, toda ni mobili-zirala in organizirala mladine v akcijo, v kateri bi skupaj z vsemi delovnimi Ijudmi ta stališca tudl učinkovito ure-sničevala«. To se lahko nave-zuje na to, o čemer smo se maloprej pogovarjali. Vpraša-nje je, kako se bo OK ZMS Ljubljana Center lotila teh stvari, dane bienakih očitkov doživeli tudi na 10. kongresu ZSMS? Ni popolnoma res na-mreč tisto, kar je maloprej govoril Destovnik, France Po-pit je kar lepo ugotovil te stvari, eno je sprejemanje sklepov, drugo pa akcija. O tem bi morali nekoliko več spregovoriti sedaj.
KALCINA: Mislim, da rte gre veliko razmišljati, po kateri po ti naj to rešujemo. Mislim, da bo nujno uveljaviti in izvajati v praksi predvsem delegatski sistem. Poleg tega pa so tu tu-di vse druge družbenopolitič-ne organizacije, kjer lahko uve-ljavljamo naše interese. Vsi problemi mladih morajo po eni strani iti iz osnovne orga-nizacije v občinsko konferen-co, po drugi pa morajo tudi vsa stališča in problemi, ki se porajajo v okviru OK, nujno v bazo. Predvsem osnovna or-ganizacija bo morala reševati te probleme.
MAKOVEC: Menim, da je ta problem dejansko eden naj-bolj družbenih, kar jih je. To
ni samo stvar mladine, ampak predvsem tudi ostalih subjek-tivnib. sil in ravno tu bomo morali iti skupaj v akcijo. V vseh organizacijah namreč ugotavljamo isti problem. V mladinski organizaciji-je mor-da to toliko bolj kriitčno, ker so mladi manj politično vzgo-jeni, manj politično izobraže-nl, manj navajeni discipline. Zato pri nas bolj prihaja do izraza dejstvo, da je forum močnejši. Podobno se je doga-jalo vsem organizacijam. i Mislim, da bomo to uspešno premostili ravno s to novo or-ganiziranostjo, z izobraževa-njem delegatov, kar so govo-rili že moji predhodniki. Poleg tega pa menim, da bo forum, kot je sedaj organiziran, zelo težKb sam karkoli delal. Prak-tično smo bili že sedaj veliko-krat v situaciji, ko smo mla-dincem pri nas pojasnjevali, da so to njihovi problemi, pro-blemi njihovega življenja.
Bom kar konkreten: vklju-čeVanje v samoupravljanje v delovnih organizacijah. K nam so prišli in rekli — pri nas te stvari ne gredo. Jasno in gla-sno smo jim povedali, da smo pripravljeni sicer zavzemati politična stališča, yendar bitka ostane na njih. Noben forum je ne more izbojevati za njih! Praktično to pomeni, da je ravno to delo osnovnih orga-nizacij, ker fonrai dejanskoni-ma niti te moči, niti enostav-no tam nima kaj iskati. Zato tudi gremo v ustanavljanje osnovnih organizacij v sredi-nah, kjer mladi ljudje delajo, ker forum tudi do sedaj teh stvari ni mogel opravljati.
Že do sedaj smo sicer lahko šli v kolektive in mladlm po-magali urejevati nekatere dra-stične primere, ki jih mladi sami niso mogli urediti, ven-dar kaj več tudi v bodoče ne bo mogoče. Bitka za samo-upravljanje bo ostal v dome-ni nosilcev samoupravljanja.
DESTOVNIK: K temu bd pripomnil le to, zakaj smo se toliko časa pogovarjali o sami organiziranosti, o čemer je bi-lo govora tudi na samem kon-gresu. Verjetno zaradi tega, ker je vsaka organizacija učinko-vita le kadar je dobro orga-nizirana in zato smo se pač tudi dolgo časa pogovarjali o tem, kako vzpostaviti neposre-den kontakt med osnovno or-ganizacijo in občino, da ne bi prihajalo do odtujevanja foru-ma od baze. To bomo skušali vzpostaviti preko večje obvez-nosti vsakega mladega, njego-vih pravic in dolžnosti. Mi-slim, da smo skušali ustvariti takšno organizacijo, ki bo ime-la vse potrebne mehanizme. Ideje pa bodo morale prihaja-ti iz baze, ne da si jih izmiš-ljajo forumi, kar se je v pre-teklosti velikokrat dogajalo.
MAKOVEC: Če lahko dopol-nim, naša naloga je instruktiv-no delovanje na mlade ljudi in jim ob konkretnih primerih po-kazati, kaj vsi ti teksti, ki jih tako politično pišemo, praktič-no pomenijo.
DOGOVORI: Saj se ravno zaradi tega danes tudi pogo-varjamo z vsemi o teh stva-reh.
MAKOVEC: Povedal bom konkreten primer, na katerega Smo že velikokrat opozarjali. Pojavljajo se tehnokratski od-pori zoper izobraževanje, deni-mo. Kaj je tehnokratski od-por, kdo je nosilec tega odpo-ra? To je dejansko velikokrat težko reči, ker se vsi ustavno izražajo, vsi so »za«, vendar v praktičnih primerih ravnajo drugače. Bili so primeri, ko so bili vsi verbalno za izobraže-vanje. Ko smo organizirali se-minar, kar na lepem ni bilo denarja, direktor je dejal, da ni časa, da mladinec ne more iti ipd. Sedaj se lahko vpraša-mo, zakaj je ta tovariš projti temu. To je namreč direktna oblika tehnokratskega odpora. Bilo je še vrsto primerov, ko smo y konkretnih akcijah po-vedali mladim, tako in tako v resoluciji piše, V praksi je pa tako in tako. Dostikrat se namreč dogaja, da znajo mla-di določno opredeliti probtem, vendar ga ne znajo prenesti v politični jezik.
Moram reči, da smo že tudi do sedaj delovali zelo instruk-tivno pri takih problemih, ko smo jih prikazovali v sami de-lovni praksi. V okviru naše ob-činske organizacije smo že ve-likokrat mladim Ijudem di-rektno pokazali na tehnokrate, poleg tega pa smo jih tudi opo-zorili na pošteno tehnostruk-turo, ki jo varajo razno razni managerji.
Kdo je tehnokrat?
DOGOVORI: O tem pravza-prav govori tudi sama reso-lucija 9. kongresa ZSMS v poglavju o razvoju produkcij-skih sil in družbenoekonom-sklh odnosov in direktnp pra-vi, da so osnovne organizacije ZSM dolžne mlade spoznavati z delovanjem delegatskega si-stema ter dolžnostmi, pravica-mi in odgovornostjo delega-tov na eni strani, na drugi strani pa, da se bo ZSMS na zborih delovnih ljudi borilaza skupno izmenjavo pogledov in stališč delavcev iz vseh delov TOZD. Te stvari je resolucija pravzaprav ponovno izpostavi-la, to ni nova stvar. To bi na-vezali na Makovčevo prejšnje razmišljanje in bi vprašali: kako to stvari, ki ste jih ugo-tavljali presekati? Dajte nam odgovor na to vprašanje, ki pa ne bo resolucijski, kajti lahko se usedemo in napišemo
še eno resolucijo, povejte pri-mer, kako to izgleda v tovar-ni, denimo nekje, kjer so te stvari urejene?
MAKOVEC: Mladinska orga-nizacija nekega gostinskega podjetja v Ljubljani nam je poslala dopis, da je seminar, ki ga organiziramo izven Ljub-ljane neprimeren, drag. Takoj smo telefonirali v podjetje, s popolnoma enakimi besedami nam je odgovoril direktor. Ta-koj je bilo jasno, da je pismo direktorjevo maslo. Sklicali smo aktiv, kjer so mladinci tr-dili enako kot direktor, na kon-cu pa so le priznali, da v bi-stvu nimajo v okviru delovne organizacije prav nobenih pra-vic, da med njimi ni nobenega komunista, da jim je pismo vsi-lil direlctGr, da imajo zgolj športne aktivnosti, da pa so brez samoupravnih pravic, da jih praktično sploh ne pozna-jo...
Dragi primer je iz trgovske-ga podjetja iz naše občine —• predsednica aktiva je sprožila vprašanje učencev v gospodar-stvu, ki so praktično izkori-ščani, delali so več, kot je predvideno, slabo so jih pla-čevali ipd. Ugotovili smo, da 'So vse te stvairi resiniftne in sprožili akcijo, da bi se stvari uredile. Ko smo se o tem po-govarjali javno, je vodstvo po djetja hotelo predsednico za-menjati, češ da je slabo delala. Zahtevali smo samoupravne akte, ki jih nismo dobili, mla-dim smo razložili, kaj vse to, kar se med njimi dogaja, de-jansko pomeni. V kratkem ča-su so spremenili delovni čas, toda odnosi se niso bistveno spremenili.
DOGOVORI: To pomeni, da se te štvari dajo urediti?
MAKOVEC: Nedvomno če pravilno zastavimo politično akcijo, da spodbudimo napred-ne sile v delovnih organizaci-jah, in jim pri tem pomagamo.
KALCINA: Popotaoma ena-ko kot za delovne organizacije, lahko ugotavljamo tudi za šole in domove. So primeri, ko pe-dagoški delavci, ki bi morali točno vedeti, kaj je cilj vzgoje in kaj je socialistična vzgoja, kaj' je angažirana šola, zase mislijo, da so jim vse te stvari jasne. Toda, ko se pedagogi dobijo skupaj z mladinci, jim kar naenkrat to nič več ni ja-sno. Ne morejo ven iz starih okvirov, iz stare miselnosti, in se z njimi ne morejo pogovar-jati tako, kot bi se sicer mo-rali.
Potrebno bo spremeniti pred-vsem te odnose v šoli, šele po tem se bomo lahko samouprav-no pogovarjali in dogovarjali. Menim, da se bomo morali s temi vodstvenimi strukturami in z vsemi ostalimi pedagoški-
Nadaljevanje na 12. strani
Nadaljevanje z 11. strani
mi delavci pogovarjati o teh stvareh. To je celoten proces, ki ga ne bo moč izvesti čez noč in bo zahteval še ogrom-no naporov, tako na eni, kot tudi na drugi strani. Mladi ne smemo čakati, da se bodo spre-menili pedagogi in da bodo pričeli drugače delati z nami, da nas bodo imeli za subjekt vzgojno izobraževalnega pro-cesa, ampak moramo sočasno delovati.
MAKOVEC: No, ob tem bi Še enkrat omenil učence v go-spodarstvu in medicinske se-stre. Ne bi smeli toliko težiti za tem, da spremenimo stare ljudi, gre za to, da se mi sami vzgajamo tako kot si ti malo-prej govorila.
Pogovarjal sem se z mlado medicinsko sestro o problemu srednje medicinske šole, kjer so morale učenke opravljati na praksi dokaj nečedna opravila in jih niso obravnavali ravno preveč prijazno. Kasneje sem se pogovarjal z medicinsko se-stro, ki je bila že v službi in sem jo vprašal, če je fo res. Odgovorila mi je pritrdilno. Ko Sem ji omenil, da je sama mlada in da ima do predpo-stavljenih veliko kritičnih pri-pomb, do mlajših pa ima prav tako nemogoč odnos, mi je od-govorila: Veš, tudi sama sem šla skozi to, zakaj pa ona ne bi šla?
Enako je potem tudi z učen-ci v gospodarstvu in v trgovini in povsod drugje. Ne vem, za-kaj bi moral mladi človek ime-ti enako nepravilen odnos do mlajšega, če pa se zaveda, ka-ko nepravilno so ravnali z njim. Prizadevati si mora, da bo sam boljši. Tu vidim bistvo tega vprašanja. Res ne gre to-liko za spreminjanje starejše-ga kadra.
DOGOVORI: To je tisto, učimo se na napakah, je pa tudi res, da se lahko tudi na tujih, ni vedno nujno, da' so to naše lastne.
MAKOVEC: Popolnoma ja-sno in popolnoma resnično.
Idejna enotnost na papirju
OOGOVORJ: C.e se strinjate, bi potem s terii vprašanjem zaključili in gremo naprej. 9. kongres ZSMS v nobenem pri-meru ni bil kongres formal-nega združevanja, po našem mnenju je pomcnil določen lnejnik v delovanju zveze mla-dine. To je bil kongres menja-
nja vsebine dela vseh, ki jih danes ZSMS združuje in sicer na osnovi kritičnih analiz sta-nja v mladinski organizaciji pred in po 21. seji predsedstva ZKJ in po 29. seji predsedstva CK ZKS.
Ena izmed osnovnih nalog, Ki jih je izpostavil deveti kon-«res ZSMS v Moravcih je vzpostavljanje tesne medse-bojne povezanosti z vseml družbenimi organizacijami, ki vključujejo mlade, saj to ZSM kljub nekaterim uspehom še do danes ni uspelo. Kako se boste te naloge lotili denimo v vaši organizaciji?
MAKOVEC: Mislim, da bo-mo tu imeli še hude težave. Ne smemo si delati prav nobenih utvar, da smo s tem kongre-som premagali vse težave in torej mlado generacijo. Dose-gli smo idejno enotnost ven-dar bolj v dokumentih. Ven-dar bomo morali marsikaj premagati, če bomo hoteli stvari izpeljati tako kot žfeli-mo.
Ena komponenta je dejan-skoidejni vpliv, in mislim, da je bil idejni vpliv že do sedaj zagotovljen tudi kar zadeva tabornike. Mislim, da so tam notri že tudi do sedaj delova-li komunisti. Toda, preverjene informacije kažejo, da je bilo tudi določenega vrivanja tujih ideologij, predvsem. cerkve! Mislim, da ta idejni vpliv ni vse, kar bi morali mi  storiti.
Mislim, da gre pri tej stvari bolj za spremembo nekaterih družbenih navad organizira-nja določenih organizacij. Pri-znati morarno, da so taborni-ki bili resnično dobra organi-zacija, vendar prepuščend sa-mi sebi, tako kar zadeva ka-drovske zasedbe kakor tudi in predvsem s finančne plati.
In kaj se potem dogaja? Nad taborniškimi odredi, nad specializiranimi organizacija-mi in nad raznimi krožki so se našli nekateri pošteni ljud-je, ki so hoteli pomagatd tem koristnim dejavnostim mladi-ne, vendar niso uspeli, ker je to terjalo družbeno, sistemsko rešitev. Vse skupaj se je na koncu sprevrglo v manager-stvo, ko so spretni in pomem-bni »strici« pomagali tem or-ganizacijam in jim preskrbo-vali denar na vse mogoče, ze-lo pogosto pa tudi na nemogo-če načine. Družba pa je med tem časom pred tem proble-mom -zapirala oči. Vsi smo bili za združevanje, vendar, ko se je bilo treba konkretno po-govarjati o rešitvah proble-ma, smo zapirali oči in rekli, da ni denarja.
Enako je v športu, glasbi, kulturi — dejal bom drzno misel, ne čudim se, da vrsta inteligentov, zlasti kulturni-kov, odhaja v kienkalne vode, v nazadnjaške kroge, ki zna-jo ceniti kulturo drugače kot mi sami in jo tudi materialno ovrednotiti in nuditi material-no bazo za razvoj te kulture. Mi pa smo na to pozabljali. Te stvari bomo morali nujno spremeniti! Treba je najti po-ta in sredstva ter načine, da se te stvari uredijo in ovred-notijo kot jim gre
ŽLAHTIč: Mislim, da se ra-vno v kulturi ta problem še posebej kaže Gre predvsem za vprašanje: inteligenca-nein-teligenca. O tej stvari je bilo veliko govora na samem kon-gresom, še posebej pa se je to videlo pred kongresom, ko sta v bistvu v Sloveniji obstajali dve obliki mlad nske organiza-cije — študentska organizaci-ja in zveza mladine.
Sedaj po kongresu bomo, vsaj tako upam, na določenih toriščih, denimo v občinski konferenci ZSMS Ljubljana-Center, na področju konferen-ce mladih v izobraževanju pri-šli do tistih točk ko bo začel inteligenčni potencial, če smem tako reči. tega velikega družbenega organizma, organi-zma mladih, prehajati v samo bazo, da bo teh 15 tisoč slo-venskih intelektualcev preha-jalo zopet nazaj v tisto osno
vo,  od   koder   pravzaprav   iz-haja.
Do sedaj je bilo, kljub vse-mu temu, da vedina inteligen-ce izhaja iz najnižjih slojev, delavcev, neposrednih proizva-jalcev, to precej drugače. Ne gre samo za to, da je vezan na določen kraj, mora se ču-titi pripadnega vsem tistim elementom iz katerih izhaja.
S skupnim pisanjem vseh dokumentov za kongres je bil že storjen velik korak naprej, vendar pa še vedno ne dovolj velik, da bi lahko temu dali vsebinsko osnovo, le-ta bo vsemu temu sledila šele čez čas. Da pa bomo prišli do te-ga, po potrebno veliko dela, v vseh pokrajinskih in študent-skih klubih ter v raznih spe-cializirainih organizacijah.
Ne papir — delo je merilo
DOGOVORI: Dobro, je mor-da še kdo, ki bi imel karkoli dodati?
MAKPVEC: Bi pa jaz. Raz-mišljali smc o nagrajevanju po delu in vrednotenju, druž-benem vrednotenju pozicij, ki si jih mladi človek želi prido-biti. Ugotovili smo, da pri nas enostavno ne gre za nagraje-vanje pq delu, da gre za na-grajevanje po papirju. In rav-no v tem, ker ne cenimo dela, temveč papir, vidimo težnjo vsakega mladega, da se vrine med elito študirajočih in ta-koj, ko dobi tisti papir, posta-ne ovrednoten, ni več važno, kaj dela. Ne uči se zato, da bi svoje znarvje kasneje ovredno-til   v   proizvodnji,   ^emveč   da
si   pridobi papir (to  je diplo-mo).
Ne bi rad zahajal v to, kaj to pomeni. Na to vprašanje bi gledal idejno. Poglejte, mlad človek, vsak, kljub vsemu ide-alizmu, teži k določen^mu ma-terialnemu stanju in za tem, da bi v družbi nekaj pomenil. Ker pa pri nas ni pomembno samo koliko imaš denarja, ka-pitaliste snio pač izbrisali, po-membnost si pridobi s polo-žajem, tega pa ti prinese papir ne delo in znaivje. Zato vsi te-žijo za dodatnini šolanjem in to ne v šolah, ki bl bile pri-merne poklicu, s katerlm je začel, kar bi bilo normalno, da se strokovno izpopolnjuje. Nihče več noče bit.i mizar, šlo-sar, ali mojster v kakem dru-gem poklicu. Vsi hočejo biti nekakšni administratorji, jezi-koslovci, ekonomisti, ker si tako bolj cenjen. Tako se nam lahko zgodi, da ne bomo imeli nikogar, ki bi opravljal ta opravila.
Pri vsem tem pa dela. ne vrednotimo na marksistični osnovi, vrednotimo papir, kot sem danes že neštetokrat po-novil. To je popolnoma ne-marksistično gledanje. O tem sem govorll tudi na kongresu. Iz tega pride potem tisti pri-mer, ko dva delata enako de-lo, z enako kvalifikacijo, z enakimi predpostavkami, ven-dar različno kvalitetno, dobita pa enako denarja. To ni prav. Potem se zgodi da marsikdo samouprayljanje razume tako, da namesto, da b"l več delal, krepil delovno disciplino — zabušava  in  se  obnaša dema-
goško in raed delavci govori: vsega tega so krivi tehnokrati. V bistvu se pa ne dela. To bi morali tudi enkrat za vselej razčistiti.
Razčistili pa bi ravno na po-dlagi nagrajevanja po delu, kjer bi delavec zelo hitro spo-znal, koliko je strokovnjak za podjetje pomemben, ker bi strokavni kader, ki smo gavsi plačevali, da se je šolal, res-nično tudi dokazal svoje stro-kovno znanje, podjetju pa bi lahko veliko koristil. Potem tudi ni težko plačevati šola-nja takemu človeku pa tudi marsikaterim drugim nevšeč-nostim bi se lahko ognili. Ne bi prihajalo do problemov pri nagrajevanju, ne bi prišlo do vprašanj razponov 1:7 ali po-dobno. Delavci bi na osnovi dela zagotovo rekli, da zasluži še veliko več, kot toliko, prav je, naj ima. Tega pa danes ne more reči.
DOGOVORl: Ceprav smo ob koncu »zaplavali« daleč stran od zastavljenega vprašanja, menim, da smo vendarle, če že ne domislili nekatere pro-bleme pa jih vsaj odprli. Tako se bo lahko razprava o stva-reh, ki smo jih načeli, nada-ljevali v okviru vašega pred-sedstva, v okviru celotne orga-nizacije in še marsikje drugje, k.jer so mladi živo zainteresi-rani za probleme, o katerih smo govorili. Ce bi to uspelo, potem menim, da je tudi naš današnji razgovor uspel in iz-popolnil svoj namen, kajti vanj nismo šli % iluziiami. da bomo karkoli reševali, želeli smo Ie nakazati probleme.