Narodna in univerzitetna knjižnica v LJubljani 02469 1997 i 02469 \OZ*C,c\ SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Razred za zgodovinske in družbene vede ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU Inštitut za arheologijo ARHEOLOŠKI 48 1997 LJUBLJANA 1997 W7 o\0Z® Izdala in založila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU Glavni urednik Slavko Ciglenečki Odgovorni urednik Stane Gabrovec Tehnični urednik Primož Pavlin Uredniški odbor Dragan Božič, Slavko Ciglenečki, Janez Dular, Stane Gabrovec, Primož Pavlin in Biba Teržan Prevajalci Marija Javor Briški (nemščina), Barbara Smith Demo in Martin Cregeen (angleščina) Lektorji Alenka Božič, Zvonka Leder Mancini in Dušan Merhar Risarki Dragica Knific Lunder in Tamara Korošec Naslov uredništva Arheološki vestnik, Gosposka 13, SI-1000 Ljubljana, tel. + 386 61 125 60 68, fax + 386 61 125 52 53 Tisk PLANPRINT, Ljubljana Naklada 1200 izvodov Arheološki vestnik je vključen v naslednje indekse: 1BR - International Bibliography of Book Reviews of Scholarly Literature - Zeller Verlag, Osnabruck IBR - CD-ROM IBZ - International Bibliography of Periodical Literature - Zeller Verlag, Osnabruck IBZ - CD-ROM Francis. Bulletin signaletique 525. Prehistoire et Protohistoire - Institut de 1'Information Scientifique et Technique, Vandaeuvre-les-Nancy Sachkatalog der Bibliothek der Rdmisch-Germanischen Kommission des Deutschen Archaologischen Instituts, Verlag Philipp von Zabern, Mainz am Rhein ISSN 0570-8966 © 1997 by Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Natisnjeno s podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/319-92 z dne 1. 6. 1992 je publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Vsebina Prazgodovinske dobe Mitja BRODAR: Kameno orodje iz Zasipa pri Bledu...................................................................................9 Katarina ČUFAR, Tom LEVANIČ in Anton VELUŠČEK: Dendrokronološke raziskave na koliščih Založnica in Parte..................................................................................................................... 15 Primož PAVLIN: Bronastodobni jezičastoročajni srpi z Y- ornamentom.................................................. 27 Rimska doba Boris VIČIČ: Rimske najdbe izpod Miklavškega hriba pri Celju.............................................................. 41 Harald STADLER, Regina FRANKE in Salvatore ORTISI: Nova rimska cestna postaja v Oberdrauburgu na Koroškem (Povzetek)...............................................................................................62 Epigrafika Milan LOVENJAK: Novi in revidirani rimski napisi v Sloveniji...............................................................63 Milan LOVENJAK: Štirje novi miljniki s ceste Emona-Neviodunum......................................................89 Numizmatika Peter KOS: Interpretacija (antičnih) novčnih najdb. Metodologija - njene možnosti in pasti.............. 97 Mednarodni simpozij "Zahodni Ilirik in severovzhodna Italija v poznorimski dobi" (Zemono, 5. - 8. september 1994) Slavko CIGLENEČKI: (Predgovor)............................................................................................................117 Nada OSMUK: Ajdovščina - Castra. Stanje arheoloških raziskav (1994)................... ........................... 119 Viljem FABČIČ: Poizkus modularne rekonstrukcije poznorimske utrdbe Castra................................. 131 Irena SIVEC: Poznoantično orožje na Slovenskem................................................................................... 143 Helgard RODRIGUEZ: Die Zeit vor und nach der Schlacht am Fluvius Frigidus (394 n.Chr.) im Spiegel der siidostalpinen Gebrauchskeramik.................................................................................... 153 Iva MIKL CURK: Iz materialne kulture k vprašanjem verstva in premožnosti na slovenskem ozemlju ob koncu 4. st................................................................................................................................ 179 Slavko CIGLENEČKI: Strukturiranost poznorimske poselitve Slovenije............................................... 191 Robert MATIJAŠIĆ: L'Istria tra l'antichita classica e la tarda antichita.............................................. 203 Vladimir SOKOL: Northwestern Croatia in the Late Roman Period...................................................... 219 Franz GLASER: Reliquiengrdber - Sonderbestattungen der Spatantike................................................. 231 Maurizio BUORA: "Zwiebelknopffibeln" del tipo Keller 6 da Aquileia................................................ 247 Andrej VALIČ: Arheološki drobci vojaških pr\'in pozne rimske dobe na Gorenjskem........................ 261 Mira STRMCNIK: Mariborsko - bistriško območje v poznorimski dobi................................................ 269 Ivan TUSEK: Skupina poznorimskih grobov iz območja izkopa za stanovanjski blok B-2 v Rabelčji vasi - zahod na Ptuju................................................................................................................ 289 Mojca VOMER-GOJKOVIC: Poznorimski grobovi z grobišča pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju.............................................................................................................................. 301 Irena LAZAR: Poznorimske najdbe iz Celja..............................................................................................325 Paola KOROŠEC: Svete Gore nad Bistrico ob Sotli vpoznorimskem obdobju....................................333 Verena VIDRIH PERKO: Rimskodobna keramika z Ajdovščine pri Rodiku...................................... 341 Ljudmila PLESNIČAR GEC: Emona v pozni antiki v luči arhitekture................................................ 359 In memoriam Zdenko Vinski (1913-1996) (Irena SIVEC)................................................................................................371 Ocene in prikazi Marek Gedl: Die Sicheln in Polen, 1995 (Primož PAVLIN)...................................................................373 Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 1,2, Die Lanzen und Speere, 1990; 3,4, Die Gurtel. Bestandteile und Zubehor 1993; Claus von Carnap-Bornheim, Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 5-7, Die Prachtausrustungen 1996 (Jana HORVAT).....................................................................................373 Salona I. Catalogue de la sculpture architecturale paleochretienne de Salone. Recherches archeologicjues franco-croates a Salone, 1994 (Jana HORVAT).........................................................375 Maryline Parca: The Franchetti Collection in Rome - Inscriptions and sculptural fragments, 1995 (Marjeta ŠAŠEL KOS).....................................................................................................................375 Werner Eck: Tra epigrafia prosopografia e archeologia, 1996 (Marjeta ŠAŠEL KOS)......................376 Supplementa Italica. Nuova serie 13, 1996 (Marjeta ŠAŠEL KOS)......................................................377 Nationalism, politics, and the practice of archaeology, 1995; Nationalism and archaeology in Europe, 1996 (Irena MIRNIK PREZELJ).......................................378 Contents Prehistory Mitja BRODAR: Steingerate aus Zasip bei Bled (Zusammenfassung)................................................... 13 Katarina ČUFAR, Tom LEVANIČ and Anton VELUŠČEK: Dendrochronological investigations in the pile dwellings Založnica and Parte from the Ljubljana moor (Summary)...............................23 Primož PAVLIN: Bronzezeitliche Griffzungensicheln mit Y-Motiv (Zusammenfassung).......................37 Roman Period Boris VIČIČ: Romische Funde am Fufle des Miklavški hrib bei Celje (Zusammenfassung)..............46 Harald STADLER, Regina FRANKE and Salvatore ORTISI: Eine bislang unbekannte romische Strassenstation in Oberdrauburg, Karnten. Vorbericht............................................................ 53 Epigraphy Milan LOVENJAK: Die neuen und revidierten romischen Inschriften Sloweniens (Zusammenfassung). 87 Milan LOVENJAK: Vier neue Meilensteine von der Strafie Emona-Neviodunum (Zusammenfassung) . 95 Numismatics Peter KOS: Interpretation of (Roman) coin finds. Methodology: its potentials and pitfalls (Summary) ..112 Internationales Svinposiuni "Westillyricum und Nordostitalien in der spatromischen Zeit" (Zemono, 5. - 8. September 1994) Slavko CIGLENEČKI: (Vonvort)................................................................................................................ 118 Nada OSMUK: Ajdovščina - Castra. Forscliungsstand (1994) (Zusammenfassung).......................... 129 Viljem FABĆIČ: Versuch einer modularen Rekonstruktion der spatromischen Befestigung Castra (Zusammenfassung)....................................................................................................................................133 Irena SIVEC: Spatantike Waffen in Slowenien (Zusammenfassung)....................................................149 Helgard RODRIGUEZ: Die Zeit vor und nach der Schlacht am Fluvius Frigidus (394 n.Chr.) im Spiegel der siidostalpinen Gebrauchskeramik.................................................................................... 153 Iva MIKL CURK: Von der materiellen Kultur zur Frage von Religion und Vermogenverhaltnissen im heutigen Slowenien am Ende des 4. Jhs. (Zusammenfassung)......................................................189 Slavko CIGLENEČKI: Strukturierung spatantiker Besiedlung Sloweniens (Zusammenfassung).....200 Robert MATIJAŠIĆ: L'Istria tra Vantichita classica e la tarda antichita..............................................203 Vladimir SOKOL: Northwestern Croatia in the Late Roman Period...................................................... 219 Franz GLASER: Reliquiengraber - Sonderbestattungen der Spatantike................................................. 231 Maurizio BUORA: "Zwiebelknopffibeln" del tipo Keller 6 da Aquileia................................................ 247 Andrej VALIČ: Archaologische Funde von Militarelementen der spatromischen Zeit in Gorenjsko (Zusammenfassung)....................................................................................................................................266 Mira STRMČNIK: Der Raum Maribor und Bistrica in spatromischer Zeit (Zusammenfassung).... 281 Ivan TUŠEK: Eine Gruppe spatromischer Graber aus dem Ausschachtungsbereich des Wohnblocks B-2 in Rabelčja vas-West in Ptuj (Zusammenfassung)...................................................296 Mojca VOMER GOJKOVIČ: Spatromische Graber vom Grdberfeld beim Schulerheim in Rabelčja vas in Ptuj (Zusammenfassung)..........................................................................................316 Irena LAZAR: Spatromische Funde aus Celje (Zusammenfassung)....................................................329 Paola KOROŠEC: Svete Gore above Bistrica ob Sotli in Late Roman Period (Summary)................338 Verena VIDRIH PERKO: Roman Pottery from Ajdovščina near Rodik (Summary).........................357 Ljudmila PLESNIČAR GEC: Die Architektur Emonas in der Spatantike (Zusammenfassung).....369 In memoriam Zdenko Vinski (1913-1996) (Irena SIVEC)................................................................................................371 Book revievvs Marek Gedl: Die Sicheln in Polen, 1995 (Primož PAVLIN)...................................................................373 Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 1,2, Die Lanzen und Speere, 1990; 3,4, Die Gurtel. Bestandteile und Zubehor 1993; Claus von Carnap-Bornheim, Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 5-7, Die Prachtausrustungen 1996 (Jana HORVAT).....................................................................................373 Salona I. Catalogue de la sculpture architecturale paleochretienne de Salone. Recherches archeologiques franco-croates a Salone, 1994 (Jana HORVAT).........................................................375 Maryline Parca: The Franchetti Collection in Rome - Inscriptions and sculptural fragments, 1995 (Marjeta ŠAŠEL KOS).....................................................................................................................375 Werner Eck: Tra epigrafia prosopografia e archeologia, 1996 (Marjeta ŠAŠEL KOS)......................376 Supplementa Italica. Nuova serie 13, 1996 (Marjeta ŠAŠEL KOS)......................................................377 Nationalism, politics, and the practice of archaeology, 1995; Nationalism and archaeology in Europe, 1996 (Irena MIRNIK PREZELJ).......................................378 Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 9-14 9 Kameno orodje iz Zasipa pri Bledu Mitja BRODAR Izvleček V Zasipu pri Bledu je bilo na površini nabranih 150 si-leksov. Vmes je več kresilnih kamnov, zato je bilo izrečeno mnenje, da ne gre za kamenodobno orodje. Avtor je izločil vse kresilnike in vse sumljive primerke in objavlja le artefakte ki sigurno niso v zvezi s kresilniki. Kulturna pripadnost ni določena. Možno je, da pripadajo predmeti različnim obdobjem. Abstract One hundred and fifty silexes have been found on the surface at Zasip by Bled. Intermixed are a number of flint stones, so the considered opinion is that these were not Stone age tools. The author separated ali flints and ali suspeet speeimens and publishes only artefaets which are certainly not connected vvith the flints. The cultural affiliation is not determined. It is possible that the artefaets belong to vari-ous periods. Leta 1993 je objavil P. Jamnik (Jamnik 1993) članek o kamenih izdelkih, najdenih na površini na raznih mestih predvsem severne Gorenjske. V malo spremenjeni obliki govori o isti temi še dve leti pozneje (Jamnik 1995). Oba članka iz-zvenita v ugotovitev, da so po njivah ležeči kre-menci le "kresilniki" in da se teh najdb ne sme tolmačiti kot kamenodobno orodje. Drugi članek sugerira to že v naslovu. Izraz kresilnik, ki ga Jamnik predlaga za označbo kresilnih kamnov, smo dali v narekovaj, ker je to termin, ki ga že dolgo uporabljamo za označbo določene vrste kremena. Morda ne bo dosti primerov, ko bi lahko prišlo do nesporazuma, vendar bo treba na razliko paziti. Med številnimi najdišči kresilnikov, torej kamnov s katerimi so netili ogenj, navaja Jamnik tudi Zasip pri Bledu. V Zasipu in okolici je že pred leti začel zbirati kremence zasipski župnik F. Oražem. Za to prizadevanje je zvedel A. Pleterski med izkopavanji v Zasipu. Na njegovo opozorilo smo župnika obiskali in rade volje nam je pokazal svojo zbirko. Obdelane kamne je našel na raznih mestih, zato smo ga ob tej priložnosti prosili, naj zbiranje še nadaljuje in naj najdbe hrani ločeno po posameznih najdiščih. To je storil, toda čez nekaj let je z zbiranjem prenehal in je svojo zbirko, kakor smo že poročali (Brodar 1985, 36), poklonil Inštitutu za arheologijo. Nekako takrat je začel P. Jamnik intenzivneje iskati obdelane kamne na širšem območju severne Gorenjske in med drugim obiskoval tudi Zasip, kjer je nabiral na ledini Zadnje polje. Svojo zbirko s tega najdišča je tudi on poklonil Inštitutu. Za to mu gre lepa zahvala, saj so zdaj vse najdbe na enem mestu. Župnik Oražem je zbiral le kremence, ki so se mu zdeli zanimivi zaradi obdelave, oblike ali barve, zato je v njegovi zbirki le 12 naravnih kosov kremena. Drugače je pri Jamniku, ki je sistematično zbiral vse kremence in zato je naravnih kosov nabral mnogo več. Ko smo prejeli Oražmovo zbirko, smo oštevilčili vse predmete. V Jamnikovi zbirki smo preladujoče naravne kose kremena izločili in obdržali v zbirki ter oštevilčili le tiste, ki so tako ali drugače rezultat človekove dejavnosti. Vseh predmetov v zbirki je 163. Številke od 1-143 je zbral Oražem, številke 144-163 pa Jamnik. Ledine in na njih najdeni predmeti so: Prvotna zbirka še brez ledin 1-17 in 98-136 Župnijski vrt 18-21 Piškovca 22 Katarina 23 Tripočca 24-39 Mužje 40-42 Zadnje polje 43-48 in 144-163 Zahom 49-79 Hom nad Zasipom 80 Sebenje 81-97 in 137-143 Od skupnega števila je treba odšteti 12 naravnih kosov kremena iz Oražmove zbirke (št. 3, 16, 17, 21, 36, 39, 87, 89, 90, 92, 94 in 97) in še košček okre (št. 15). Zbirka obsega torej 150 predmetov, ki so nastali z človekovim delom. Ker meni Jamnik, da so to "le 350 let stari kresilni kamni", mi pa menimo, da gre tudi za starejše kameno orodje, je treba o ločevanju teh dveh skupin reči nekaj besed. S problemom kresilnikov se je prvi srečal S. Brodar, ko so mu po odkritju Potočke zijalke začeli ljudje prinašati najrazličnejše predmete in tudi kresilne kamne. Ob neki priložnosti je omenil, da so vsi iz istega materiala, iz rjavega voščenega kremena. Povedal je tudi, da so v stari Avstriji prodajali kresilne kamne v trafikah. Rjavi voščeni kresilniki naj bi bili menda uvoženi iz Alžirije, medtem koje neka plava različica prihajala iz Turčije. Po vojni, ko se je raziskovanje paleolitika nadaljevalo iz Ljubljane, smo se s kresilnikom srečali le izjemoma. Pri raziskovanju paleolitskih postaj problema s kresilniki ni bilo. Najdišča z več kresilniki so se pojavila šele na Gorenjskem. V kameni dobi so ljudje za svoje potrebe sproti pobirali kose kremena in jih obdelovali. Izjema so le najdišča na takem terenu, kjer se uporabni kremen pojavlja v večjih količinah na površini (n. pr. v okolici mesta Ziegenhain v Nemčiji). Na Poljskem so našli celo mesta, kjer so že paleolitski ljudje kopali za kremenovimi žilami. Razen redkih takih primerov je v paleolitskih postajah vedno mnogo vrst kremena. Ko se je potreba po kresilnikih zaradi njihove uporabe pri strelnem orožju močno povečala, so morali vpeljati tekočo proizvodnjo. Jamnik (1993, 31) je ta skoraj industrijski rudniški postopek opisal in tudi prikazal na slikah. Značilnost takega načina pridobivanja je, da so vsi kresilniki iz istega materiala. Jamnik (1993, 27) pravi, da so "...narejeni iz kvalitetno enakega materiala". Mogoče je, da morebitna vojaška enota v Zasipu ni dobila pošiljke vedno iz istega rudnika in bi dva ali trije različki bili razumljivi. Pri pregledu zbirke iz Zasipa pa ugotovimo, da nastopa preko dvajset različnih vrst kremena in od tega nekaj v malo primerkih, nekaj pa sploh le posamezno. V zbirki je večja le tista skupina, v kateri so res kresilniki. Ko Jamnik predstavi izdelavo kresilnikov z lomljenjem dolgih klin (Jamnik 1993, 32), pravi: "Po- sledica lomljenja je tudi ta, daje le na redkih kresilnikih opaziti bulbus...". Če bulbuse preštejemo, se pokaže, da jih je več, kot bi jih nastalo pri postopku lomljenja klin. Proti lomljenju govori dejstvo, da nastopa vrsta primerkov, ki zagotovo niso nastali pri lomljenju ampak so samostojni odbitki. Precej je tudi takih, katerih oblika izključuje nastanek z lomljenjem kline. Razen tega je pri izdelavi kresilnikov ostal ves odpadek na mestu izdelave, ker so razpošiljali le narejene kresilni-ke. V zasipski zbirki je večje število odbitkov in lusk, ki ne morejo biti v zvezi s kresilniki (gre za luske, ki zagotovo niso nastale nastale pri udarcu petelina ob kremen). P. Jamnik (1993, 30) navaja podatek, daje "en kresilnik v povprečju uporaben le za dvanajst vžigov". Kako ob tem razložiti tako močno obrabo (ponekod celo globoke zajede), ki jo vidimo na nekaterih kresilnikih? Po Jamniku imajo kresilniki retuše na dorzal-ni strani in "Redki so ... primerki, kjer so robovi obtolčeni tako na dorzalni kot tudi na ventralni strani" (Jamnik 1993, 28). Med najdbami iz Zasipa pa je najdba s št. 113, na kateri - razen na bazi, ki sploh ni obdelana - je zelo intenzivna obdelava vsega oboda samo na ventralni strani. Poseben primer je najdba s št. 136, na kateri se ne da določiti, katera stran je dorzalna in katera ventralna. Zelo dobro je vidno, da je smer odbitja na eni strani pravokotna na smer odbitja na drugi strani, kar ne more nastati pri obrtniški izdelavi kresilnikov. Primerek št. 122 je iz istega ali zelo podobnega materiala kot nekateri kresilniki. Ta odlomek zagotovo ni nastal z lomljenjem kline na obrtniški način. Omenimo še primerek s št. 121, ki je iz skoraj belega kresilnika (material) in je v zbirki edini. Kar zadeva obliko kresilnikov pravi Jamnik (1993, 27): "da so se med njimi našli celo primerki, opredeljivi kot orodni tipi mlajšepaleolitskih orodnih inventarjev." K temu dodajmo, da seznam mlajšepaleolitskih tipov, kije osnova za statistično prikazovanje, obsega 92 tipov, od katerih je le 4 ali 5 takih, pri katerih lahko pride do zamenjave. Pri izkopavnjih v bližnji Poljšiški cerkvi kresilnikov nismo pričakovali. Pri tipološki obravnavi smo videli, da je kremenec s št. 21 drugačen od ostalih. Zato smo napisali (Brodar 1995,14): "Predmet je nenavaden in je uvrščen med strgala pogojno." Zdaj po primerjavi s kresilniki iz Zasipa se je pokazalo, da jim je omenjeni kremenec po materialu zelo blizu in da vsaj za dva od njih (št. 100 in 122) lahko rečemo, da sta iz istega materiala. Posebna situacija v Poljšiški cerkvi je orno- gočila, da se je kresilnik lahko pomešal med mnogo starejše kamene artefakte. Zaradi že stare odstranitve zgornjih plasti (Brodar 1995, 10) je kulturna plast postala površinska plast. Nekdo je v jami kresal in kresilnik izgubil ali ga po uporabi zavrgel in pri sejanju te plasti smo ga našli z drugimi sileksi vred. Pri ocenjevanju kulture iz Polj-šiške cerkve kresilnika št. 21 ne smemo več upoštevati. Zaradi tega primera smo nekoliko več pozornosti namenili primerjavi materiala kremenčev iz Poljšiške cerkve in Zasipa. In res smo našli še en zanimiv primer. Odbitek št. 139 iz Poljšiške cerkve, ki je le nekoliko retuširan (ventralno na desnem robu), je iz istega materiala, kakor sta dva kresilnika (št. 123 in 133) iz Zasipa. Zanimiva je tudi trikotna razbitina iz Jamnikove zbirke (št. 152), ki je iz istega materiala kot kresilniki, ne kaže pa prav nobene obdelave ali uporabe. Navedli smo le nekaj problemov in vprašanj, ki se postavljajo pri ločevanju kamenodobnega orodja od kresilnikov iz Zasipa, vendar pa dovolj za spoznanje, da delitev ni enostavna. Potrebno bi bilo mnogo časa in truda za kolikor toliko dobro utemeljeno ločitev. Vprašanje je, če bi tak trud sploh bil smiseln, saj najdišč, v katerih je kamenodobno orodje kontaminirano s kresilniki, gotovo ni veliko. V Zasipu, kjer to je, smo se odločili za naslednji postopek. Zbirko lahko razdelimo na tri skupine: kresilnike, dvomljive primerke in kamenodobno orodje. Pri tem je treba povedati, da smo med dvomljive primerke uvrstili vse, ki bi jih kdo kakorkoli lahko uvrstil med kresilnike. Med kamenim orodjem so ostali le sileksi, ki ne morejo biti v zvezi s kresilniki. Zbirka je zaradi tega precej manjša, toda tak rigorozen poseg preprečuje nesmiselno polemiko, ali gre za kresilnike ali za orodje. Po izločitvi kresilnikov in vseh tistih primerkov, ki bi lahko bili sumljivi, ostane za obravnavo 50 predmetov. Med njimi je 17 artefaktov, ki so vsi na tabli. Od ostalih je 20 odbitkov. V splošnem so majhni, le 4 so nekoliko večji, nekaj pa jih meji na luske. Kakor navadno so odbitki večinoma neretuširani, na nekaterih pa je tu in tam nekaj retušic. Zelo majhnih odbitkov, ki jih navadno označujemo kot luske, je 13. Zaradi morebitne kontrole, kaj smo upoštevali, navajamo vse primerke po številkah. Luske: 8, 9, 10, 11, 12, 20, 68, 71, 73, 74, 93, 95 in 96. Odbitki: 25, 29, 30, 37, 42,46,49,50,51,55,61,65,77,91, 141, 152, 153, 161, 162 in 163. Po materialu je zbirka pisana. Večjih skupin iz istega materiala ni. Morda je vredno posebej omeniti, da so vmes trije beli oziroma svet-losivi kresilniki (tokrat kresilnik pomeni različek kremena). Jedro je le eno (t. 1: 62). Majhen odbitek trikotnega prereza (t. 1: 158) je najbrž robni odbitek nekega drugega jedra. Na velikem širokem odbitku je terminalno, torej prečno, lepo ločno strgalo (t. 1: 159). Na eni strani kvadrastega kosa kremena (t. 1: 13) je več grobih retuš, zato ga z nekoliko rezerve tudi prištevamo k strgalom. Ozke kline so 4. Na prvi (t. 1: 28) manjka baza. Retuširan je levi rob, na desnem pa je retuša le v srednjem delu. Druga klinica (t. 1: 157) ima le na desnem robu parcialno retušo. Tretja (t. 1: 69), ki je iz belega kresilnika in ji manjka terminalni del, je drobno retuširana na ventralni strani levega roba. Četrta iz svetlosivega kresilnika (t. 1: 155) ima retuširana oba robova, kolikor sta ohranjena, saj gre le za srednji del na obeh straneh od-lomljene kline. V tem primeru gre res za klino, ki je bila dolga morda 5-6 centimetrov, medtem ko sta prva in tretja po videzu le klinici, čeprav ne vemo, koliko sta bili dolgi. Razen ozkih klin je v zbirki še razmeroma široka klina (t. 1: 114), ki je drobno retuširana po celem levem robu, na desnem pa le parcialno približno v sredini. Na taki klini bi lahko bilo terminalno praskalo, toda v tem primeru oškrbljenost ne kaže namena izdelati praskalo. Pač pa je narejeno zelo lepo praskalo (t. 1: 80) na prvem odbitku od prodnika, tako daje cela dorzalna stran le prodnikova skorja. Posebnost tega praskala je obdelava ventralne ploskve. Od vseh strani so proti sredi odbite zelo ploske luske, tako da od odbite ventralne ploskve ni nič ostalo. Drugo praskalo (t. 1: 32), za katero, čeprav je nameščeno poševno, lahko rečemo, daje lepo izdelano, je na majhni klinici z le malo oš-krbljenima robovoma. Na srednje veliki klini je na desnem robu zgoraj vbadalni odbitek (/. 1:160) odbit tako, da celo spominja na kljunasto vbada-lo. Pri tem na terminalnem delu ni niti retuše niti vbadalnega odbitka. Klina tudi ni prelomljena in ne gre za ogelno vbadalo. Klina je iz tako slabega zrnatega kremena, da so retuše, ki jih vidimo na preostalem delu desnega roba, zelo dvomljive. Na klinastem odbitku (/. 1: 38), katerega dorzalna stran je gomoljeva skorja, je na levem robu velika, precej plitva toda nedvomno narejena zajeda. Oskrbljen je tudi poševni terminalni rob, in sicer z obeh strani. Artefakt je iz slabega materiala. Vse omenjene retuše kažejo skrilasto strukturo. Zaradi tega je "obdelava" spodnje polovice desnega roba najbrž le dozdevna. Na majhnem odbitku sivega roženca (t. 1: 134) je levi rob neobdelana ostrina, na debelejšem desnem robu je pa v loku od baze do konice narejen hrbet s pravo gravetno retušo. Posebej zanimiv je ta artefakt zaradi tega, ker imamo iz Poljšiške cerkve (Bro- dar 1995, t. 5: 470) prav tak artefakt. Tudi po velikosti sta si skoraj enaka in je edina razlika ta, da ima poljšiški hrbet na levi strani, zasipski pa na desni strani. Naslednji artefakt je odlomek zgoraj in spodaj odlomljene, verjetno pravilno odbite kline iz belega kresilnika. Oba preloma sta poševna, tako da gre po obliki za trapez. Oba preloma sta tudi obdelana, toda obdelava se nekoliko razlikuje od pravih trapezov, ki jih poznamo iz najdišč Pod Črmukljo in Dedkov trebež. Globoka vdolbina na levem robu ni zajeda. Nastala je z enim udarcem, ali pa gre za poškodbo. Vsekakor pa se je to zgodilo že pri obdelavi ali ne mnogo pozneje. Sledi še majhen odbitek iz svetlordečega kremena (t. 1: 156). Takega materiala v drugih postajah še nismo zasledili. Levi rob je retuširan s precej strmo retušo, tako da bi mogli pomisliti na zajedo. Toda konkavnost je le prešibka, da bi lahko to možnost sprejeli. Zadnji z srednjim grebenom (/. 1: 72) je koničast terminalni odlomek nekega večjega artefakta (/. 1: 72). Oba robova sta retuširana in bi lahko šlo za ročno konico, kakšno kotno strgalo ali pa za večjo koničasto klino. Poglejmo še kakšna je kulturna slika, ki jo kaže opisana zbirka. Če odštejemo nekaj artefak-tov, ki lahko nastopajo v vsaki kulturi, je zbirka očitno mlada. Iz geoloških razlogov, ki dovoljujejo poselitev šele po umiku ledu, starejše kulture in večji del mlajšega paleolitika itak ne pridejo v poštev. Vsiljuje se misel, da gre za istoča-snost s Poljšiško cerkvijo zaradi obeh skoraj enakih artefaktov s hrbtom. Gledano v celoti pa je zbirka iz Poljšiške cerkve vendarle drugačna od zasipske zbirke. Trapez, ki je v zbirki, je tip, ki gotovo pripada mezolitiku. V zvezi z domnevno harpuno iz bližnjega Jamnikovega spodmola je mezolitska poselitev tega prostora verjetna. Verjetnost, da gre res za mezolitik, zmanjšuje dvom, ki smo ga nakazali pri opredelitvi trapeza. Če bi upoštevali tudi izločene predmete, za katere menimo, da so artefakti, bi bila zbirka precej večja. Toda med izločenimi ni posebnih tipov, zato kulturna pripadnost tudi v tem primeru ne bi bila jasnejša. Pri primerjanju z drugimi najdbami, ki naj bi bile časovno blizu, sorodnosti ne najdemo. Omenimo pa le, da tudi za kulturo iz Poljšiške cerkve prave primerjave nismo našli (Brodar 1995, 16). Pri razmišljanju o kulturni pripadnosti ne smemo pozabiti, da zbirka ni homogena, saj je nabrana na raznih ledinah v Zasipu in njegovi okolici. Ni nujno, da so vse najdbe iz istega časa, najbrž je celo verjetneje, da niso. Nekateri artefakti bi lahko bili iz časa Poljšiške cerkve, drugi iz me-zolitika in tretji iz poznejših prazgodovinskih obdobij. Smisel članka ni v pobijanju Jamnikovih trditev, ampak v opozorilu, da je treba biti pri površinskih najdbah previden. Ne bi bilo dobro, če bi se uveljavilo mnenje, da so površinske najdbe itak samo kresilniki, kijih nima smisla pobirati. Iz drugih dežel nam je znano, da obstaja veliko število površinskih najdišč kamenodobnih kultur in ni razloga, da bi bilo pri nas drugače. Če je slučajno med Bledom in Jesenicami veliko kresilnikov, to ne more biti značilno za celo Slovenijo. Zdaj že številne najdbe na Ljubljanskem barju, ki so brez kresilnikov, to potrjujejo. Z bodočim iskanjem in nabiranjem bo število kamenodobnih najdišč gotovo naraslo. Le za ledeniško območje velja, da so najdbe lahko le iz konca glaciala, ko se je led iz dolin že umikal, ali iz postglaciala, drugje so lahko starejše. BRODAR, M. 1985, Iskanje novih paleolitskih postaj v letih 1971-1182. -Arh. vest. 36, 25-38. BRODAR, M. 1995. Končni paleolitik iz Poljšiške cerkve pri Poljšici. - Arh. vesl. 46, 9-24. JAMNIK, P. 1993, Kamenodobno orodje ali novodobni kresilniki z gorenjskih njiv? - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 21, 25-43. JAMNIK, P. 1995, Žal le 350 let stari kresilni kamni. - Jeseniški zbornik 7, 217-235. Steingerate aus Zasip bei Bled Zusammenfassung In Zasip und Umgebung in der Nahe von Bled begann der Pfarrer F. Oražem Quarzsteine zu sammeln und spater stellte auch P. Jamnik eine kleinere Sammlung zusammen. Beide schenkten die Sammlungen dem Institut fiir Archaologie. P. Jamnik, der bearbeitete Quarzsteine sammelte, unter diesen viele Feuersteine fiir SchuBvvaffengebrauch, auch andersvvo in Gorenjsko, veroffentlichte einen Aufsatz (Jamnik 1993) iiber die Fundstatten dieser Feuersteine und ordnete sol-chen Fundorten auch Zasip zu. Die Sammlung umfaBt 150 Silexe, die zweifellos das Re-sultat von Menschenarbeit darstellen. Neben Feuersteinen befinden sich in der Sammlung noch Steingerate und ziem-lich viel Exemplare, die nicht eindeutig bestimmt vverden konnen. Das Problem besteht also darin, wie die Steinzeit-gerate von den Feuersteinen zu unterscheiden sind. Der Autor fiihrt eine Reihe von unklaren Exemplaren an und stellt fest, daB viel Zeit und Miihe aufgewendet werden muBte, wollte man diese Unterscheidung zufriedenstellend durchfiihren. Um einer sinnlosen Diskussion iiber die Frage, ob es sich um Gerate oder Feuersteine handle, zuvorzukommen, schied er im Fall von der Zasiper Sammlung neben den Feuersteinen auch alle Gegenstande aus, die man mit den Feuersteinen in Verbindung bringen konnte. So bleibe nur 50 Ge- genstande, die unbestritten Steinzeitgerate darstellen. Da-von sind 33 hauptsachlich kleine Abschlage. Es gibt 17 aus-gearbeitete Artefakte (Taf'. 1). Schon aus geologischen Griinden, die eine Besiedlung erst nach dem Riickzug des Eises zulassen, kommen altere Kulturen wie auch der groBere Teil des Jungpalaolithikums nicht in Frage. Es drangt sich geradezu ein Vergleich mit der na-hegelegenen Poljšiška cerkev auf, und zwar aufgrund des Ar-tefaktes Nr. 470 (Brodar 1995, Taf. 5), das ebenso aussieht wie Nr. 134 (Taf. 1) von Zasip. Doch im ganzen betrachtet, unterscheidet sich die Poljšiška cerkev von den Sammlungen aus Zasip. Das Trapez ist ein mesolithischer Typ, aller-dings ist es bei Nr. 24 (Taf. 1) nicht ganz klar, ob es sich in der Tat um ein Trapez handelt. Bei den Uberlegungen iiber die Kulturzugehorigkeit ist zu beachten, daB die Sammlung nicht homogen ist, denn sie stammt von verschiedenen Fundorten in Zasip und Umgebung. Alle Funde miissen nicht unbedingt aus derselben Zeit stammen, das Gegenteil ist sogar wahrscheinlicher. Die Sammlung ist infolge der strengen Selektion wirklich bescheiden. Jedoch gibt es unter den ausgeschiedenen Artefakten keine besonderen Typen und wenn wir auch diese beriicksichtigen wiirden, vvare das Kulturbild nicht klarer. Dr. Mitja Brodar Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-1000 Ljubljana T. 1: Zasip pri Bledu. Kameno orodje. M. = 1:1 Taf. 1: Zasip bei Bled. Steingerate. M. = 1:1. Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 15-26 15 Dendrokronološke raziskave na kolišču Založnica in Parte Katarina ČUFAR, Tom LEVANIČ in Anton VELUŠČEK Izvleček Abstract Prispevek obravnava dendrokronološke raziskave na poz-noeneolitskih koliščarskih naselbinah Založnica in Parte na Ljubljanskem barju. The contribution discusses dendrochronological research on the late Eneolithic pile dvvelling settlements of Založnica and Parte on the Ljubljana moor. PREDGOVOR Prva bežna srečanja domače arheološke stroke z dendrokronologijo v praksi datirajo v prejšnje desetletje, ko je ameriški dendrokronolog P. J. Kuniholm analiziral nekaj kolov z Resnikove-ga prekopa na Ljubljanskem barju, za katere se je izkazalo, da zaradi premalo branik niso uporabni. Kuniholm je vzel tudi vzorce iz lesenih najdb iz Dolnjega Lakoša (sr. br. doba), Ajdovskega gradca nad Vranjim pri Sevnici (pozna antika) ter Ljubljanskega gradu (visoki sr. vek oz. novi vek), ki naj bi obetali dobre rezultate ((toda žal, ti še niso znani); po Turk 1991, 58). Tem skromnim a velikopoteznim načrtom je sledil nekajletni premor, ki ga je prekinil članek P. Turka v reviji Arheo leta 1991. Turk ugotavlja, da je "do neke mere gotovo presenetljivo, da disciplina s tako perspektivo na našem prostoru praktično sploh ni prisotna" (1991, 55) in da "bežen pregled po sosednjih regijah je pokazal, daje Slovenija še vedno bela lisa v prostoru, v katerem dendrokronološke raziskave intenzivno izvajajo" (1991, 58). Nekateri posamezniki1 so se zavedali pomembnosti dendrokronologije kot znanstvene metode in so se na podlagi rezultatov, ki jih je den- drokronologija prinesla v tujini, zavzeli, daje treba tudi pri nas ustanoviti dendrokronološki laboratorij z ustrezno opremo in kadri. Iskanje ustreznih partnerjev je privedlo do potrebe po sodelovanju med arheologi in lesarji z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki so se v tem času že ukvarjali z dendrokronologijo (cfr. Erič 1992, 66). Čeprav je bilo sprva mišljeno, da bi arheološka stroka imela samostojen dendrokronološki laboratorij, kar je mogoče slutiti tudi iz dveh člankov, objavljenih v 15. številki Arhea (Erič 1992, 64 ss; Erič, Župančič, Umek 1992, 70 ss), seje kmalu izkazalo, daje realno možno imeti eno takšno institucijo v Sloveniji, ki naj bi bila na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V obdobju 1992 - 1995 je tako stekel prvi dendrokronološki projekt pri nas "Uvajanje dendrokronologije v Sloveniji". V Sloveniji danes razpolagamo z opremljenim dendrokronološkim laboratorijem v stavbi na Večni poti 2 v Rožni dolini, ki ga uspešno vodi K. Čufar s stalnim sodelavcem T. Levaničem in z več zunanjimi sodelavci. Med slednjimi je tudi A. Velušček z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki sodeluje pri raziskavah lesenih vzorcev predvsem z Ljubljanskega barja.2 1 Predvsem dr. M. Guštin s Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. J. Dular z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. 2 K sodelovanju so vabljeni vsi arheologi, ki delujejo na območju Slovenije in se pri svojem delu srečujejo s subfosilnim in tudi recentnim lesom. Od leta 1996 teče tudi projekt "Dendrokronološke raziskave v Sloveniji", ki pomeni vsebinsko nadaljevanje prvega projekta. Cilj raziskave Cilj raziskave je bil na odvzetih ostankih lesa iz kolišč, določiti lesno vrsto, ugotoviti uporabnost lesa za dendrokronološke analize, opraviti analize širin branik, sestaviti plavajoče kronologije, in proučiti možnost njihovega bodočega datiranja. UVOD V uvodu bomo predstavili lego posameznega najdišča in pregled zgodovine razsikovanj na najdišču. Založnica Koda najdišča: 082705.01 1. Založnica; 2. Kamnik pod Krimom; 3. Kamnik pod Krimom; 4. Podpeč-Preserje; 5. Ljubljana VIII; Lega: Koliščarska naselbina Založnica je bila na južni strani Ljubljanskega barja, v barjanskem zalivu, tik pod vasjo Kamnik pod Krimom (karta 1: 1). Z večkratnimi topografskimi obhodi koliščar-skega območja je ugotovljeno, da se najdišče razprostira na parcelah št. 178/1, 184/1, 184/2, 183/ 5, 190, 191, 192, 195 k.o. Kamnik pod Krimom. Zgodovina raziskav: Prve sledove o nekdanji naselbini so odkrili delavci pri kopanju jarka Založnica ali Črnelnik leta 1953. Na Inštitutu za arheologijo hranijo poročilo o odkritju kolišča, ki gaje napisal S. Jesse: "Dne 31. 12. 1954 sije podpisani skupaj z as. Šercljem A. in as. Šifrerjem M. ogledal novo odkrito kolišče, ki so ga našli delavci pri kopanju jarka Založnice, ki bo vodil v Ljubljanico. Kolišče leži pribl. 300 m južno od ceste Pod-peč - Preserje. Koli potekajo v smeri jugozahod severovzhod v vrstah, med seboj oddaljenih 50 do 90 cm; zabiti so v sivo polžarico, nad katero leži rjavkastosiva glina z rastlinskimi in kulturnimi ostanki. Poleg kolov so delavci našli veliko število razbitih in ožganih živalskih kosti (govedo, jaz- bec, pes, jelen, bober), med njimi pa je bila tudi čelnica neke mlajše ženske osebe. Fragmenti hišne, na črno in sivo pečene, keramike so ležali deloma vjarku deloma pa na njivah, kamor so jih odvrgli delavci. Keramika je sorodna ižanski, vendar jo po kvaliteti dela in ornamentaciji ne dosega" (S. Jesse, Poročilo o ogledu kolišča pri Kamniku pod Krimom. - Hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Poročila o izkopavanjih itd. sekcije za arheologijo v letih 1948-1964, 4. 1. 1955; cfr. Jesse 1955, 264 ss). Šercelj je palinološko obdelal ročno vrtino s kolišča Založnica (Šercelj 1955, 269 s; 1981-1982, 102). Oktobra 1995 je Inštitut za arheologijo v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete in Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete organiziral za potrebe dendrokronoloških raziskav vzorčenje lesa v sveže očiščenih jarkih na območju kolišča.3 Kronologija: Jesse je takoj po odkritju prvih ko-liščarskih najdb sodil, da sestavlja kolišče Založnica skupaj z že znanimi kolišči na Igu t.i. "ižansko skupino", ki je starejša od kolišča Šivčev prekop, Blatna Brezovica in bržkone tudi Notranje Gorice ter kolišča na Velikem mostišču pri Igu (Jesse 1955, 266). Koliščarske najdbe v Založnici je nekoliko drugače uvrstil Korošec; po njegovo je kolišče pod Kamnikom mlajše od kolišč pri Igu, pa vsekakor starejše od kolišča pri Blatni Brezovici (Korošec 1964, 35). Po Hareju ima Založnica še največ analogij med Dežmanovim gradivom oz. v stopnji Ig II (1976, 101), pri tem poudarja, da sta skupini Ig I in Ig II kronološko sočasni (1974, 80 s; 1978, 74 s; 1981-1982, 49 s; 1986, 85 ss; 1987, 147 ss). Za kronološko umestitev kolišča je pomembna tudi Hare-jeva ugotovitev, da naj bi bilo kolišče Založnica starejše od kolišč Notranje Gorice, Blatna Brezovica in Maharski prekop (1976, 101). Parzinger uvršča najdbe s kolišča Založnica v stopnjo Ljubljansko barje V oz. v horizont Notranje Gorice-c - Parte - Ig-a, t.j. v pozni eneoli-tik. Najdbe s kolišč Blatna Brezovica, Maharski prekop in delno tudi s kolišča Notranje Gorice so starejše od koliščarskih najdb v Založnici (Parzinger 1984, 50, Abb. 7; cfr. Bregant 1984, 25). Leta 1995 smo pri topografiji na območju koliščarske naselbine Založnica našli kronološko pomembno najdbo, tj. fragment križne noge, ki je bila del posode oz. sklede na nogi. Po Koroščevi je to tipičen predstavnik skupine Ig I (glej Korošec, Korošec 1969, 15, t. 144). ' Pri vzorčenju so sodelovali .1. Dirjee, M. Erič, T. Levanič in P. Pavlin. Geodetsko izmero je opravil J. Dirjec ml. Karta 1: Ljubljansko barje - (1) Založnica, (2) Parte. Map 1: Ljubljana moor - (1) Založnica, (2) Parte. Parte Koda najdišča: 081407.05 1. Parte; 2.; 3. Iška Loka; 4. Ig; 5. Ljubljana VIII; Lega: Najdišče4 leži na ledini v Partih zahodno od Iščice, na parcelah št. 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428, 1429, 1430, 1431, 1432, 1433, 1434, 2860/1 (potok Iščica) k.o. Stu-denec-Ig (karta 1: 2). Zgodovina raziskav: Kolišče na ledini v Partih je v literaturi znano tudi kot III. Dežmanovo kolišče (npr. Jesse 1975, 181 s). V času izkopavanj II. Dežmanovega kolišča so delavci 1877. leta med kopanjem v Iščici opazili navpično zabite kole, ki so se izkazali kot del nekdanje koliščarske naselbine; Dežman je še isto leto izkopal na levem bregu Iščice dve večji sondi (zwei Schurfgraben), (Deschmann 1878,4,18), ki sta bili v literaturi interpretirani kot dva daljša jarka (glej Bregant 1964-1965, 182). Iz načrtov izkopavanj v letih 1876 in 1877 (Arhiv knjižnice NM Slovenije, Ljubljana, 133/1876) je jasno razvidno, da je Dežman leta 1877 izkopal ob Iščici dve veliki sondi (vzhodnejša sonda je obsegala pribl. 688 m2 površine (12 x 8,5; 15 x 4,2 in 21 x 1 sežnjev), zahod-nejša sonda pa pribl. 487 m2 (13,5 x 10 sežnjev)). V začetku 20. stoletja in verjetno tudi kasneje so na širšem območju kolišča kopali neznani iz-kopavalci (Bregant 1964-1965, 180, 182 s; Vuga 1974, 94). Leta 1963 Bregantova zastavi na ledini v Partih več poskusnih sond z namenom, da bi ugotovila mesto t.i. III. Dežmanovega kolišča. V letih od 1976 do 1981 so bila na ledini v Partih pod Harejevim vodstvom izvedena raziskovalna izkopavanja. V štirih izkopavalnih sezonah je bila raziskana 640 m2 velika površina oz. območje 40 kvadratov v velikosti 4 x 4 m na parcelah 1425 in 1426 k.o. Studenec-Ig. S ksilotomskimi analizami so ugotovili, da med gradbenim lesom na celotnem raziskanem območju 4 Najdišče Parte je sicer združeno pod enotnim imenom, gre pa po obsegu za eno od večjih koliščarskih območij, na katerem je gotovo obstajalo več manjših naselbinskih kompleksov (cfr. Harej 1986, 17; Bregant 1996, 29). kolišča prevladuje veliki jesen (Fraxinus excelsior), nekoliko manj je hrastovega lesa (Quercus sp.), posamezno pa so zastopane tudi druge vrste, kot npr. mali jesen (Fraxinus ornus), črna jelša (.Al-nus glutinosa), jerebika (Sorbus aucuparia) itd. Pe-lodne in karpološke analize so potrdile prisotnost žit v kulturni plasti, najdena pa so bila tudi semena vinske trte (Vitis vinifera ssp. sylvestris), (po Culiberg, Šercelj 1978, 95 ss; 1980, 89 ss; Šer-celj, Culiberg 1980, 83 ss; Šercelj 1981-1982, 103 s; Culiberg 1984, 91 ss). Leta 1996 je Inštitut za arheologijo pod Veluščkovim vodstvom opravil za potrebe dendro-kronoloških raziskav strojni izkop jugozahodnega dela Harejeve sonde.-"1 Kronologija: Koliščarske najdbe s Part povezujemo z vučedolskim kulturnim kompleksom (glej kolišče Založnica; cfr. Korošec 1964; Harej 1978; 1981-1982; 1986; 1987; Parzinger 1984 itd.). Z najdišča na ledini v Partih imamo na voljo tudi nekaj radiokarbonskih datacij, ki potrjujejo kronološko mesto kolišča, postavljeno na osnovi tipologije keramike, (Harej 1978, 74; 1981-1982, 46; 1987, 147; Bregant 1996, 43). Gledano v absolutnih datumih se zdi, da je koliščarska naselbina ob sedanji strugi Iščice obstajala nekje okoli sredine 3. tisočletja pr. n. š., tj. ob koncu eneo-litske dobe. MATERIAL IN METODA Vzorčno območje Založnica Na območju kolišča smo izvedli vzorčenje 2., 3. in 9. 10. 1995. Zaradi arheološkega dokumentiranja kolov smo na terenu označili dve pravokotni mreži. V okviru mrež 1 in 2 smo dokumentirali 35 kolov oz. vzorcev lesa (mreža 1 (21); mreža 2 (14)). Zaradi majhnega števila dokumentiranih kolov nismo ugotovili usmerjenosti posmeznih vrst in njihovo medsebojno oddaljenost.6 O absolutnih višinah mesta preperevanja kolov nimamo podatkov, ker so bili vsi koli že večkrat strojno skrajšani, prav tako ni podatkov o višinah konic navpično zabitih kolov. Parte Od 7. do 9. 6. 1996 smo izvedli vzorčenje arheološkega lesa na območju Harejevih izkopavanj (glej Harej 1978; 1981-1982 in 1987). Zaradi narave dela in ciljev, ki smo sijih zadali, smo izkop opravili strojno, z uporabo bagerja. Vsak kvadrat je bil prekopan v treh vzporednih jarkih, in to vedno do polžarice. Ko smo vzorce iz izkopanega jarka v zastavljenem kvadratu pobrali, smo jarek takoj nato zasuli. Zaradi tehničnih težav (nevarnost posedanja bagra) smo uspeli prekopati samo jugozahodni del Harejeve sonde. V izkopnem polju smo dokumentirali 247 lesenih vzorcev.7 Povprečna dolžina pobranih vzorcev je znašala 10 cm. Absolutna višina zunanjega roba izkopnega polja je znašala ok. 289 m. Višine dna izkopnega polja nismo izmerili. Velušček Determinacija lesa Vse vzorce lesa smo globoko zamrznili, obrezali s kirurškim skalpelom in s stereomikrosko-pom 01ympus SZ 11 opravili determinacijo lesa. Po potrebi smo za determinacijo lesa izdelali še mikroskopske preparate prečnega, radialnega in tangencialnega prereza v debelini pribl. 20 mm. Rezine smo odrezali ročno s skalpelom in pripravili neobarvane, poltrajne preparate v mešanici glicerina in vode. Analize širin branik Za merjenje širin branik smo izbrali le vzorce hrastovine (Quercus sp.) in jesenovine (Fraxinus sp.), ki so vsebovali 30 ali več branik. Na obdel-nih površinah z razločno strukturo lesa smo od centra proti periferiji vzorca izmerili širine branik z merilno mizico LINTAB, stereomikrosko-pom 01ympus SZ 11 in programom TSAP/X. Sinhronizacijo smo opravili optično na svetlobni mizi in statistično s programom TSAP/X. Za statistično primerjavo smo uporabili uveljavljene den-drokronološke parametre: t-vrcdnost po Baillie Pri izkopu in vzorčenju so sodelovali M. Dirjee, strojnik z bagrom in dva delavca. h Jesse poroča, da so bile vrste kolov usmerjene v smeri severovzhod-jugozahod, razdalja med vrstami pa je znašala od 0,5 do 0,9 m (Jesse 1955, 265). 7 V nekaj primerih smo od istega kola dokumentirali več vzorcev. in Pilcherju, koeficient časovne skladnosti (nem. Gleichlaufigkeit) in indeks datiranja. Pomembni podatki, zabeleženi ob meritvi, so bili še: prisotnost skorje, prisotnost terminalne branike, število branik v beljavi in prisotnost stržena. Vizualno in statistično najbolj podobne serije smo združili v preliminarno kronologijo in z njo sinhro-nizirali še preostale serije širin branik. Rezultat sin-hroniziranja so bile nedatirane plavajoče kronologije kolišča, ločeno za hrastovino in jesenovino. Po končanih analizah smo napojene vzorce shranili v polietilenskih vrečkah v vodi in brez prisotnosti zraka. Vsi vzorci so trenutno shranjeni na Katedri za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo. REZULTATI IN DISKUSIJA Determinacija lesa Založnica Skupaj smo determinirali 33 vzorcev lesa (tab. 1). V vzorcu je bilo zastopanih 10 različnih rodov: jelka (Abies), javor (Acer), jelša (Alnus), gaber (Car-pinus), bukev (Fagus), jesen (Fraxinus), topol (Popu-lus), hrast (Quercus), vrba (Salve) in brest (Ulmus). Rodovi Acer, Fraxinus, Populus, Quercus, Sa-lix in Ulmus so na proučevanem območju zastopani z več drevesnimi vrstami, ki jih po lesu ni mogoče zanesljivo razlikovati (Grosser 1977; Schvveingruber 1982). Vrste navadna jelka (Abies alba Mili.), črna jelša (Alnus glutinosa Gaertn.), beli gaber (Carpinus betulus L.) in navadna bukev (Fagus sylvatica L.) so praktično edini zastopniki svojih rodov na proučevanem območju. Med vsemi kolišči, ki so bila do zdaj vključena v dendrokronološke analize, je pestrost izbire lesnih vrst v Založnici daleč največja. Parte Izbor vzorcev lesa s kolišča Parte se močno razlikuje od izbora iz Založnice in je prikazan v tabeli 2. Daleč najbolj so prevladovali vzorci jesena z 62%. Vzorcev hrasta, doba in gradna je bilo 33% , jelše 4%, en vzorec pa je bil javorjev. Ime Število vzorcev Delež % Number of Name specimens Proportion % Abies alba Mili. navadna jelka silver fir 2 6 Acer sp. javor maple 4 12 Alnus glutinosa Gaertn. črna jelša black alder 1 3 Carpinus betalus L. beli gaber hornbeam 2 6 Fagus sylvatica L. navadna bukev European beech 4 12 Fraxinus sp. jesen ash 10 31 Populus sp. topol popi ar 4 12 Quercus sp. hrast oak 1 3 Salix sp. vrba willow 1 3 Ulmus sp. brest elm 4 12 SKUPAJ / TOTAL 31 100 Ime Število vzorcev Delež % Name Number of specimens Proportion % Quercus sp. hrast oak 80 (29 debel/s/em) 33 Fraxinus sp. jesen ash 151 62 Acer sp. javor maple 1 < 1 Alnus sp. jelša alder 10 4 SKUPAJ / TOTAL 242 100 Tab. 2: Parte, rezultati determinacije lesa. Table 2: Pile dvvelling Parte, Ihe results of wood identification Tab. 1: Založnica, rezultati determinacije lesa. Table 1: Pile dvvelling Založnica, the results of wood identification. Les je bil dokaj dobro ohranjen. Čeprav je bila skorja le redko prisotna, je bilo pri večini vzorcev mogoče zanesljivo ugotoviti prisotnost terminalne branike, tj. branike, nastale v zadnjem letu pred posekom drevesa. Večina terminalnih branik je imela popolen kasni les, kar kaže, daje bilo drevje posekano v času od septembra do aprila, ko les ne nastaja. Beljava hrastovine je bila veliko slabše ohranjena kot jedrovina in v splošnem slabše kot je-senovina. Vsi hrastovi vzorci so bili klani. Dendrokronološke raziskave Založnica Za merjenje širin branik smo pripravili le 9 vzorcev lesa z največ branikami. Pokazalo se je, da je bilo število branik pri vseh vzorcih manjše od 25, kar ne zadostuje za dendrokronološke analize. Pa rte Pri vzorcih z zglajenim prečnim prerezom smo najprej ocenili število branik. Če je bilo to večje od 30, smo opravili dendrokronološke meritve. V nadaljnem postopku sinhronizacije se je pokazalo, da so v splošnem uporabni le vzroci z več kot 45 branikami. Širine branik smo izmerili pri 117 vzorcih jese-novine in sestavili jesenovo kronologijo, dolgo 82 let (si. 1). V kronologijo smo vključili 67 najdaljših in optično ter statistično najbolj podobnih serij širin branik, kasneje pa smo z njo sinhronizirali še nadaljnjih 39 serij. Preostalih krajših serij se nam ni posrečilo sinhronizirati. Iz navedenega sledi, da je 106 dreves, iz katerih so bili narejeni koli, raslo istočasno. Iz slike 1 je razvidno, da je bila glavnina vzorcev posekana v razmiku 11 let. Stolpci na sliki 1 predstavljajo globino, tj. število vzorcev za izračun prikazane kronologije. Na grafu, levi del abscise predstavlja branike, ki so nastale prej in so bližje strženu, na desni pa mlajše branike, bližje periferiji. Razvidno je, da je bila približno polovica vzorcev posekana 11 let prej kot druga polovica. Ker branike blizu stržena nastajajo takrat, ko je drevo še mlado, na njihovo širino vplivajo številni individualni dejavniki, ki vplivajo na rast mladega (juvenilnega) drevesa. Zaradi vpliva ju-venilnosti je potek kronologije na sliki 1 nezanesljiv od branike št. 0 do 15 in je bolje, da ga pri poskusih datiranja plavajoče kronologije ne upoštevamo. Rezultati kažejo, da so jesenovino na proučevanem delu kolišča vgradili v dveh fazah. Strojno odvzetega lesa zaradi predhodnih izkopavanj nismo ponovno natančno dokumentirali, zato podatka o poseku v razmiku 11 let ne bomo mogli uporabiti za morebitno rekonstrukcijo tlorisov dveh faz gradnje. Dolžina kronologije Parte - jesen (FRSP) SI. 1: Parte - nedatirana plavajoča kronologija jesena. Fig. 1: Parte - floating ash chronology. The line represents the averaged tree-ring vvidths and the area its replication. SI. 2: Tri skupine hrastov, ki se razlikujejo po rastnih ritmih. Puščice kažejo območja z izjemno ozkimi branikami. Fig. 2: Three partial chronologies of oaks showing different tree-ring patterns. The arrows indicate the portions with extre- mely narrovv tree-rings. Dolžina kronologije — PAR-QU11 — PAR-0U12 -PAR-OU13 Hrastovo kronologijo smo oblikovali v treh fazah. Pri delu smo najprej opazili, da imajo vzorci relativno široke branike, tj. med 2 do 3 mm, lokalno pa so bile prisotne tudi zgostitve branik. Pri sinhroniziranju izmerjenih zaporedij širin branik se je izkazalo, da je les mogoče strniti v tri skupine, ki imajo ozke branike na časovno sovpada-jočih mestih. Večino vzorcev je bilo mogoče medsebojno sinhronizirati. Kronologijo hrasta smo oblikovali tako, da smo najprej sestavili tri preliminarnne kronologije; prvo s 16 vzorci, drugo s 27 vzorci in tretjo s 14 vzorci. Zaporedja izredno ozkih branik so časovno sovpadala pri vzorcih iz posameznih skupin (si. 2). Vse tri tipe je bilo mogoče združiti v eno kronologijo hrasta prikazano na sliki 3. Kronologija temelji na 57 vzorcih in je dolga 77 let. Povprečen polmer klanih kosov je bil 18 cm, povprečna širina branike pa 1,01 mm. Le šestih kratkih serij branik nismo mogli sihronizirati. Rezultati kažejo, da so praktično vsi raziskani hrasti rasli in bili posekani v istem času, trije rastni ritmi pa verjetno pomenijo, da so skupine posekanih dreves rasle na treh različnih lokacijah. Priporočljivo je, da pri bodočem datiranju krivulje ne upoštevamo branik št. 1-12. Čufar, Levanič ZAKLJUČKI Na kolišču Založnica so posamezni vzorci pripadali 10 različnim rodovom. Raziskave pa bi bilo potrebno nadaljevati, da bi preverili, če je izbor lesnih vrst podoben na celotnem območju kolišča. Na kolišču Parte so prevladovali jesenovi in hrastovi vzorci. Ugotovitve se ujemajo s predhodnimi determinacijami lesa na kolišču (glej Culi-berg, Šercelj 1978; 1980; Šercelj, Culiberg 1980; Culiberg 1984). Presenetljivo je, da se na koliščih, ki domnevno izvirata iz istega obdobja, tako močno razlikuje izbor lesnih vrst, posebno še ker ta vsebuje veliko informacij o rabi gozda in de^radiranosti okolja (cfr. Billamboz 1988; Culiberg, Šercelj 1991). Različni so tudi premeri kolov, ki so v Založnici v splošnem vsaj dvakrat manjši kot na Partih. Na Partih smo sestavili po eno plavajočo kronologijo jesena, dolgo 82 let, in hrasta, dolgo 77 let. Za večino proučenih vzorcev iste lesne vrste je bilo ugotovljeno, da so pridobljeni iz dreves, ki so rasla istočasno. Jesene je bilo mogoče razdeliti v dve približno enaki skupini, ki sta bili posekani v razmiku 11 let, kar nedvomno kaže na dve, verjetno gradbeni aktivnosti na kolišču v razmeroma kratkem ob- Parte - hrast (QUSP) SI. 3: Parte - nedatirana plavajoča kronologija hrasta. Fig. 3: Parte - floating oak chronology. dobju (cfr. Hafner 1994,33 ss; Suter, Francuz 1994, 279 ss). Vsi hrastovi vzorci so bili klani. Hraste je bilo mogoče razdeliti v tri približno enako velike skupine dreves, ki so rasle istočasno, vendar izkazujejo tri različne rastne ritme, kar kaže, da so drevesa verjetno rastla na treh različnih lokacijah. S primerjavo jesenove in hrastove kronologije ni bilo mogoče potrditi, da so drevesa obeh vrst rastla istočasno. Za bodoče datiranje obeh plavajočih kronologij predlagamo: 1. radiokarbonsko datiranje natančno dendrokronološko dokumentiranega materiala 2. poskus datiranja z dolgo južnonemško hrastovo kronologijo v sodelovanju z laboratorijem iz Hohenheima in 3. sistematično zbiranje lesa za sestavo dolge slovenske hrastove kronologije. Zahvale Laboratorijske raziskave so potekale v okviru bazičnega raziskovalnega projekta Dendrokronološke raziskave v Sloveniji, ki ga financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo republike Slovenije. Alenki Šivic, študentki lesarstva, se zahvaljujemo za vztrajno pomoč pri delu v lesnoanatom-skem in dendrokronološkem laboratoriju, Miranu Eriču, ki je sodeloval pri pripravi lesa s kolišča Založnica, ter Martinu Zupančiču za pomoč in svetovanje pri končni pripravi vzorcev in determinaciji lesa. Hvala gre tudi Daniju Sušniku, za izdelavo karte Ljubljanskega barja. BILLAMBOZ, A. 1988, Jahresringe im Bauholz.-Archaologie in Wiirttemberg, 515-529. BREGANT, T. 1964-1965, Sondažna raziskovanja v okolici Iga na Ljubljanskem barju. - Arli. vest. 15-16, 179-209. BREGANT, T. 1984, Novi rezultati raziskav Ljubljanskega barja. - V: Zgodovina Ljubljane, Kronika, 22-27, Ljubljana. BREGANT, T. 1996, Starejša, srednja in mlajša kamena doba ter bakrena doba. - V: Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, Katalog razstave, 18-45, Ljubljana. CULIBERG, M. 1984, Karpološke in ksilotomske raziskave kolišča na Partih. Izkopavanja 1981. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 12, 91-100. CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1978, Ksilotomske in pa-linološke analize rastlinskih ostankov s kolišča na Partih pri Igu - izkopavanja leta 1977. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 6, 95-99. CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1980, Pelodne, ksilotomske in karpološke analize s kolišča na Partih, izkopavanja 1979. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 8, 89-94. CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1991, Razlike v rezultatih raziskav makroskopskih rastlinskih ostankov s kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz - dokaz človekovega vpliva na gozd. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 19, 249-256. DESCHMANN, K. 1878, Ueber die vorjahrigen Funde im Laibacher Pfahlbau. - Separat-Abdruck aus Mili. Anthr. Ges. 8/3-4, Wien. ERIČ, M. 1992, Razvoj in aplikacija dendrokronologije v arheologiji na slovenskem prostoru. - Arlieo 15, 64-70. ERIČ, M., M. ŽUPANČIČ in A. UMEK 1992, Poizkus uvodnih dendrokronoloških analiz lesa iz ostrešja baptistcrija Sv. Janeza Krstnika v Kopru. - Arlieo 15, 70-75. GROSSER, D. 1977, Die Hdlzer Mitteleuropas. - Springer-Verlag Berlin, Heidelberg, Ncvv York. HAFNER, A. 1994, Sutz-Lattrigen, Lattrigen Riedstation. Publikation 1993: Siedlungsplan und Baugeschichte des neolithischen Dorfes VI. - Arehaologie im Kanton Bern 3A, 33-36. HAREJ, Z. 1974, Poročilo o površinskih najdbah na kolišču ob Partovskem kanalu I pri Igu. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 3, 76-90. HAREJ, Z. 1976, Kolišče v Notranjih Goricah. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 5, 85-115. HAREJ, Z. 1978, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 6, 61-94. HAREJ, Z. 1981-1982, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju - raziskovanja 1978. in 1979. leta. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 9-10, 31-97. HAREJ, Z. 1986, Kultura kolišč na Ljubljanskem barju. - Ljubljana. HAREJ, Z. 1987, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju. Raziskovanja leta 1981. -Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 15, 141-194. JESSE, S. 1955, Novo odkriti kolišči na Ljubljanskem barju. - Arh. vest. 6/2, 264-268. JESSE, S. 1975, Ig. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 181-182. KOROŠEC, J. 1964, Kulturne ostaline na kolišču ob Resni-kovem prekopu odkrite v letu 1962. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 1, 25-45. KOROŠEC, P. 1964, Poročilo o površinskih najdbah novega kolišča na "Partih" pri Igu. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 1, 47-56. KOROŠEC, P. in J. KOROŠEC 1969, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju. - Arh. kat. Slov. 3, Ljubljana. PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlun-gen bei Ljubljana im aneolitischen und friihbronzezeit-lichen Kultursystem der mittleren Donaulander. - Arh. vest. 35, 13-75. SCHWEINGRUBER, F. H. 1982, Mikroskopische Holzana-tomie. - Komissionsverlag F. Fluck-Wirth, (2. izd.), Taufen. SUTER, P. J. in J. FRANCUZ 1994, Sutz-Lattrigen - Sutz Siidvvest Va 1988/89 und 1993. Ein Pfahlfeld aus den Ja-hrzehnten um 2900 v.Chr. - Archiiologie im Kanton Bem 3B, 279-296. ŠERCELJ, A. 1955, Palinološki profil kolišča pri Kamniku pod Krimom. - Arh. vest. 6/2, 269-271. ŠERCELJ, A. 1981-1982, Pomen botaničnih raziskav na koliščih Ljubljanskega barja. - Por. razisk. pal. neol. eneol Slov. 9-10, 101-106. ŠERCELJ, A. in M. CULIBERG 1980, Paleobotanične raziskave kolišča na Partih. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 8, 83-87. TURK, P. 1991, Dendrokronologija - začetek konca ali konec začetka? - Arheo 13, 55-59. VUGA, D. 1974, Ig, V Partih. - Var. spom. 17-19/1, 94. Dendrochronological investigations in the pile dwellings Založnica and Parte from the Ljubljana moor Summary Objectives The objective of the present study was to identify the vvood from the dvvellings, to construct the floating chronologies, and to evaluate the possibility of their dating. Založnica Site code: 082705.01 1. Založnica; 2. Kamnik pod Krimom; 3. Kamnik pod Krimom; 4. Podpeč-Preserje; 5. Ljubljana VIII; Position: The pile dvvelling settlement of Založnica is lo-cated on the south side of the Ljubljana moor, in an inden-tation of the marshes immediately belovv the village of Kamnik pod Krimom (map I: 1). Multiple topographic inspections of the area of the pile dvvellings established that the site is spread over lots no. 178/ 1, 184/1, 184/2, 183/5, 190, 191, 192, 195 k.o. Kamnik pod Krimom. History of researclt: The first traces of the former settlement vvere discovered by vvorkers digging the Založnica or Črnelik drainage channel in 1953. The report of the disco-very of a pile dvvelling, vvritten by S. Jesse, is preserved at the Institute of Archaeology. "On 31.12.1994, the undersig-ned, together vvith assistants A. Šercelj and M. Šifrer, exa-mined the newly discovered pile dvvelling, vvhich vvorkers had found vvltile digging the Založnica drainage channel, vvhich vvill lead into the Ljubljanica. The pile dvvelling is situated approx. 300 m south of the Podpeč-Preserje road. The piles run in a south-vvest to north-east direction in rovvs 50 to 90 cm apart; they are driven into grey lake marl, above vvhich lies brown-grey clay vvith plant and cultural remains. In addition to the piles, the vvorkers found a large number of broken and charred animal bones (cattle, badger, dog, deer, beaver), and among them there vvas also the skull of a young human female. Fragments of household ceramics, of black and grey bake, lay partially in the ditch and partially on the fields vvhere they had been throvvn by the vvorkers. The ceramics are related to those of Ig, although they do not aehieve the same quality of vvork or decoration" (S.Jesse, Report on inspection of the pile dvvelling at Kamnik pod Krimom. - Institute of Archaeology, ZRC SAZU, Report on excavations, seetion for arcliaeology in 1948-1964, 4.1.1955; cf. e. g. Jesse 1955, 264 ff.). In October 1995, the Institute of Archaeology, in coope-ration vvith the Department of Archaeology of the Faculty of Philosophy and the Department of Timbervvork of the Biotechnical faculty, arranged a sampling of vvood in the freshly cleaned ditched in the area of the pile dvvelling, in order to carry out dendrochronological research. Clironology: Immediately after the discovery of the first pile dvvelling finds, Jesse judged that the Založnica pile dvvelling, together vvith the knovvn pile dvvellings at Ig, made up the so-called "Ig group", vvhich is earlier than the pile dvvellings of Šivčev prekop, Blatna Brezovica and probably also Notranje Gorice and the pile dvvelling at Veliko mostišče by Ig (Jesse 1955, 266). Korošec classified the pile dvvelling finds from Založnica slightly differently; in his opinion, the pile dvvelling belovv Kamnik is more reeent than the pile dvvellings at Ig, though certainly older than the pile dwelling at Blatna Brezovica (Korošec 1964, 35). According to Harej, Založnica has most analogies with the Dežman material or at the level of Ig II (1976,101) stressing that the groups Ig I and Ig II are not chronologically sepa-rable (1974, 80; 1978, 74; 1981-1982,49; 1986, 85; 1987, 147). Harej's finding that Založnica is older than the pile dvvel-lings of Notranje Gorice, Blatna Brezovica and Maharski prekop (1976, 101) is also important for chronological clas-sification of the pile dwelling. Parzinger classifies the finds from Založnica pile dvvel-ling at the level of Ljubljana V or at the level of Notranje Gorice-c - Parte - Ig-a, i.e., in the late Eneolithic. Finds from the Blatna Brezovica, Maharski prekop and partially also Notranje Gorice pile dwellings are older than the pile dvvel-ling finds from Založnica (Parzinger 1984, 50, Abb. 7; cf. Bregant 1984, 25). In 1995, during topographic investiga-tions in the area of the pile dvvelling settlement of Založnica, we made a chronologically important find, a fragment of crossed feet vvhich had been part of a vessel or cup on feet. According to Korošec, a cup on crossed feet is typical of Ig group I (see, e.g., Korošec, Korošec 1969, 15, 1.144). Parte Site code; 081407.05 1. Parte; 2.; 3. Iška Loka; 4. Ig; 5. Ljubljana VIII; Position: The site is situated on ploughed ground in Parte west of the Iščica, on lots no. 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428, 1429, 1430, 1431, 1432,1433, 1434, 2860/1 (Iščica stream) k.o. Studenec-Ig (map 1:2). History of research: The pile dvvelling on the ploughed land in Parte is also known in the literature as Dežman pile dwelling III (e.g. Jesse 1975, 181). In 1877, after the excavation of Dežman pile dvvelling II, vvorkers, vvhile bathing in the Iščica, noticed vertical piles, vvhich appeared to be part of a former pile dvvelling settlement; Dežman excavated tvvo large "soundings" (zvvei Schurf-graben) on the left bank of the Iščica in the same year (Desch-mann 1878, 4,18), vvhich vvere interpreted in the literature as twoextended trenches (e.g. Bregant 1964-1965,182). From the plan of excavations of 1876 and 1877 (Library Archives of the National Museum of Slovenia, Ljubljana, 133/1876), it is clear that Dežman excavated tvvo large exploratory trenches beside the Iščica in 1877 (the most easterly covered an area of 688 m2 (12 x 8.5; 15 x 4.2 and 21 x 1 cross-section in vienna fathoms, and the more westerly approx. 487 m2 (13.5 x 10 cross-section in vienna fathoms). At the beginning of the 2()th century, and probably also later, unknovvn excavators dug in the vvider area of the pile dvvelling (Bregant 1964-1965, 180, 182; Vuga 1974, 94). In 1963, Bregant set up a number of exploratory soundings on the ploughed land in Parte, vvith the aim of estab-lishing the site of the so-called Dežman III pile dvvelling. From 1976-1981, exploratory excavations vvere carried out at the Parte sile, lead by Harej. During the course of four excavation seasons, an area of 640 m2, or 40 quadrants of 4 x 4 m, on lots no. 1425 and 1426 k.o. Studenec-Ig, vvas inve-stigated. Xylotomic analysis established that ash (Fraxinus excel-sior) predominates among the building timber over the en-tire research area, vvilh rather less oak (Quercus sp.), and other individual species represented, sueh as manna ash (Fra-xinus ornus), alder (Alnus glutinosa), mountain ash (Sorbus aucuparia), etc. Seed and carpological analysis confirmed the presence of vvheat in the cultural layer, and seeds of vine (Vil is vini-fera ssp. sylvestris) vvere also found (according to Culiberg, Šercelj 1978, 95; 1980, 89; Šercelj, Culiberg 1980, 83; Šercelj 1981-1982, 103; Culiberg 1984, 91). In 1996, the Institute of Archaeology carried out the ne-cessary dendrochronological research by machine excavation in the south-vvestern part of Harej's soundings. Chronology: The pile dvvelling finds from Parte are lin-ked vvith the Vučedol cultural complex (see Založnica pile dvvellings; cf. Korošec 1964; Harej 1978; 1981-1982; 1986; 1987; Parzinger 1984 etc.). With the site on ploughed land in Parte, some radio-car-bon dating is also available, vvhich confirms the chronological place of the pile dvvelling established on the basis of the typology of ceramics (Harej 1978, 74; 1981-1982, 46; 1987, 147; Bregant 1996, 43). In relation to absolute dates, it ap-pears that the pile dvvelling settlement existed by the present course of the Iščica somevvhere around the middle of the 3rd millennium BC, i.e., at the end of the Eneolithic period. MATERIAL AND METHODS Sampling area Založnica Sampling vvas carried out in the region of the pile dvvelling on 2., 3. and 9.10.1995. Tvvo reetangular nets vvere marked on the ground in order to document the piles archaeological. In the frame of nets 1 and 2, vve documented 35 piles or vvood samples (net 1 (21); net 2 (14)). Because of the small number of piles documented, vve did not establish the line of direetion of individual rovvs and their inter-distance. We do not have data on the absolute height of the place of vveathering of the piles, since ali the piles had already been shortened several times by machinery, and equally, no data on the height of the tip of the vertically driven piles. Parte Sampling of archaeological timber in the area of Harej's excavations vvas carried out from 7. to 9.6.1996 (see Harej 1978; 1981-1982 and 1987). Because of the nature of the vvork and the aims vvhich had been set, excavation vvas carried out by machine, vvith the use of a dredger. Each quadrant vvas exeavated in three parallel trenches, always to the lake marl. After samples had been collected from the excavated trenches in the quadrants set up, vve filled the treneh in immediately. Because of tech-nical difficulties (the danger of the dredger sitting idle) vve only succeeded in excavating the south-vvestern part of Harej's soundings. We documented 247 vvood samples from the excavated area. The absolute height of the external edge of the exeava-ted area vvas 289 m. The height of the floor of the excavated area vvas not measured. Velušček VVood identification The samples of vvood originated from posts vvhich vvere vertical in the ground. AH samples vvere frozen and their cross-sections were smoothened by a razor blade. Identification vvas made vvith help of a stereo microscope 01ympus SZ 11 and, vvhen needed, on thin sections vvith a transmis-sion light microscope. Tree ring analyses The tree ring vvidths were measured in oak (Quercus sp.) and ash (Fraxinus sp.) containing more than 30 rings. To measure vve used a stereo microscope, a LINTAB measuring device, a TSAP/X programme, and a personal computer. Averages of tvvo radii of each sample vvere plotted and cross-dated. The cross-dating vvas done visually on a light table and sta-tistically vvith the TSAP/X programme. The statistical para-meters calculated vvere: the t-value after Baillie and Pilc-her, the "Gleichlaufigkeit" coefficient, and the date index. The cross-dated tree ring series vvere used to build floating chronologies separately for oak and ash. Features like pre-sence of bark, terminal ring, number of sapvvood rings, and presence of pith vvere documented. After the measurement, the vvater soaked samples have been stored in polyethene bags. RESULTS ANI) DISCUSSION VVood identification In the dvvelling of Založnica, 33 identified vvood samples (Table 1) belonged to the follovving genera: fir (Abies), maple (Acer), alder (Alnus), hornbeam (Carpinus), beech (Fagus), ash (Fraxinus), poplar (Populus), oak (Quercus), vvil-lovv (Salix), and elm (Ulmus). The genera Acer, Fraxinus, Populus, Quercus, Salix, and Ulmus in the region are represented by more than one tree species vvhich can not be wood-anatomically differentiated (Grosser 1977; Schvveingruber 1982). The species European silver fir (Abies alba Mili.), black alder (Alnusglutinosa Gaertn.), hornbeam (Carpinus betulus L.), and European beech (Fagus sylvatica L.) are practically the only representatives of their genera in the region. In Založnica the variety of genera and tree species is the greatest of ali investigated dvvellings. The selection of tree species in Parte differs greatly from that in Založnica and is presented in Table 2. The samples of ash predominated vvith 62%, sessile and pedunculate oak represented 33%, and alder 4%. The vvood vvas vvcll preserved. Although the presence of bark vvas rare, in most samples the terminal ring could be determined. The latevvood vvas completed in most terminal rings, vvhich indicates that the vvood vvas formed in the dor-mant period betvveen September and April. The sapvvood of oak vvas more degraded than the heartvvood, and gene-rally more than the vvood of ash. Ali oak posts vvere radially split. Dendrochronological analyses ln Založnica vve measured only 9 samples vvhich contai-ned the most tree-rings. We shovved that maximal number of tree-rings vvas 25, vvhich did not suffice for dendrochronological analyses. In Parte, the tree-ring number of the samples vvas eva-luated first. The measurement vvas made in those containing more than 30 rings, but only series containing more than 45 rings could be successfully cross-dated. Tree ring vvidths vvere determined in 117 ash samples and an 82 years long chronology vvas constructed (Fig. 1). It is based on the 67 longest series. The mean radius of the samples vvas 8 cm, and the mean tree ring vvidth 0.86 mm. After a chronology had been made, further 39 series could be cross-dated. Only a fevv samples vvith fevv tree-rings could not be cross-dated. The results show that 106 posts originated from contemporaneous trees. From Fig. 1 it can be observed that the trees vvere cut in two phases, 11 years apart. The tree-rings near the pith, formed vvhen the cambium vvas young, have characteristics of juvenile vvood. Its grovvth is influenced by numerous individual factors. Due to this, the tree-ring pattern of the rings No. 0-15, on the left side of the Fig. 1, should be interpreted vvith caution vvhen da-ting. Due to prior excavations in the site the vvood investigated vvas not taken from its original location, so the results cannot be used to reconstruct the ground plan of a con-struction vvhich vvas obviously built in tvvo phases. In oak samples the rings vvere generally betvveen 2-3 mm vvide and only locally vvere extremely narrovv. A coinciden-ce of occurrence of narrovv rings vvas observed betvveen samples. Based on grovvth pattern the samples vvere sorted in three groups. The chronology of oak vvas formed in three phases. First the tree-ring series vvith similar pattern vvere sorted into three groups vvith 16, 27, and 14 samples each (Fig. 2). Later they vvere joined in a chronology vvhich bases on the 57 samples and is 77 years long (Fig. 3). Only 6 short ring series could not be cross-dated. The results confirm that essentially ali oaks grevv and vvere felled in the same period. The types of ring patterns possibly indicate that the groups of trees grevv in three different locations. The rings number 1-12 from the chronology should be interpreted vvith caution vvhen dating. Cufar, Levanič CONCLUSIONS The vvood samples from the dvvelling Založnica belonged to 10 genera. The investigations should continue, to find out vvhether the selection of tree species is consistent on the vvhole area of the settlement. In the pile dvvelling of Parte, ash and oak samples predominated. This corresponds vvith the results of the previous investigations on this site (e.g. Culiberg, Šercelj 1978; 1980; Šercelj, Culiberg 1980; Culiberg 1984). It is remarkable that the selection of tree species varies so considerably betvveen tvvo dvvellings from the same period, especially because it is supposed that it indicates the forest conditions and utilisation in the past (cf. Billamboz 1988; Culiberg, Šercelj 1991). Also, the dimensions of the posts vvere considerably lovver in Založnica than in Parte. In Parte vve constructed an 82 years long chronology of ash and a 77 years long one of oak. Most samples originated from contemporanoeus trees. The ash vvere felled in tvvo phases, 11 years apart, vvhich undoubtedly indicates tvvo building activities on the pile dvvellings in a relatively short period (cf. e.g. Hafner 1994, 33 f.; Suter, Francuz 1994, 279 ff.). Ali oak samples vvere radially split. The oaks could be sorted into three contemporaneous groups, vvhich shovved different tree-ring patterns. This indicates that they possibly originate from three different locations. It vvas not possible to decide vvhether the ash and oaks grevv at the same time. The follovving steps are suggested for future dating of the presented floating chronologies: (1) radiocarbon dating Hohenheim, and (3) systematically collecting vvood to con-struct our ovvn Slovene oak chronology. Dr. Katarina Čufar Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Večna pot 2 SI-1000 Ljubljana Dr. Tom Levanič Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Večna pot 2 SI-1000 Ljubljana Anton Velušček Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-1000 Ljubljana of dendrochronologically documented vvood, (2) an attempt of cross-dating vvith the South German oak chronology from Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 27-40 27 Bronastodobni jezičastoročajni srpi z Y- ornamentom1 Primož PAVLIN Izvleček Pod delovnim naslovom avtor obravnava bronastodobne jezičastoročajne srpe, za katere je značilno v obliki črke Y oblikovano srednje ročajno rebro. Osnovna različica, različica a, ima tri ročajna rebra. Srednje ročajno rebro se pri izrastku razcepi v obliki črke Y; en krak se zlije s hrbtnim rebrom, drugi pa z notranjim, ki tekoče preide v bolj ali manj izrazito rezilno rebro (si. 1: a). Srpi različice a so uliti na dva načina; pri prvem je točka ulivanja na izrastku, pri drugem pa na hrbtnem rebru. V uporabi so bili večinoma v drugi žarnogrobiščni stopnji, posamezni primerki pa še v tretji. Razprostranjeni so v Transdanubiji, vzhodni Sloveniji, Hrvaškem Zagorju, Međimurju, Slavoniji, Sremu, severozahodni Bosni in severni Srbiji. Nekoliko oddaljena sta primerka z Gradiščanskega in Spodnje Avstrije, zelo oddaljen pa je srp iz Romunije (si. 4). V dodatku je obravnavanih še 22 srpov, ki se v podrobnostih razlikujejo od različice a in so razdeljeni v nadaljnih 14 različic - od b do o (si. 1: b-o). Abstract Under a vvorking title, the author deals vvith Bronze Age sickles typified by a Y- shaped central rib on the handle. The basic variant, variant a, has three handle ribs. The central rib splits into the form of the letter Y at the knob; one leg fuses vvith the back rib, another vvith the inner rib, vvhich passes in an are into a more or Iess pronounced blade rib (fig. 1: a). Sickles of variant a vvere casted in tvvo ways; in the first, the casting point is at the knob, and in the second on the back rib. They vvere mainly in use in the second Urnfield period, and individual specimens in the third. They are spreaded in Transdanubia, eastern Slovenia, Croa-tian Zagorje, Međimurje, Slavonia, Srem, south-vvestern Bosnia and northern Serbia. Somevvhat further removed are exam-ples from Burgenland and Lovver Austria, and a sickle from Romania is very distant (fig. 4). A further 22 sickles, vvhich differ in details from variant a, and are divided into a further 14 variants - from b-o, are presented in the appendix (fig. 1: b-o). Na kolokviju Bronasta doba v Sloveniji v Lendavi sem predstavil predlog tipologije bronasto-dobnih srpov z območja Slovenije (Teržan 1988-1989, 112, 114). Razdelil sem jih v tri skupine: arhaične, gumbaste in jezičastoročajne srpe. Znotraj teh skupin sem jih glede na obliko razčlenil na tipe in te na različice - po številu in poteku ročajnih oz. rezilnih reber, po "ornamentu", ki ga tvorijo ta rebra, in po oblikovanosti osnove ročaja srpa. To so bili takrat res prvi, tipajoči koraki, ki so me popeljali na pot proti cilju, imenovanem Bronastodobni srpi na področju Slovenije, Panonije in na zahodnem Balkanu.: Med srpi, najdenimi v Sloveniji, prevladujejo jezičastoročajni srpi. Da bi si o njih ustvaril čim popolnejšo sliko, sem razširil predmet študija na celotno območje razširjenosti srpov te skupine, ki je, grobo rečeno, srednja Evropa. Jezičastoročajne srpe iz Romunije je tipološ-ko obdelal Petrescu-Dimbovita (1978, 26 ss). Njegovo tipološko shemo je pri obravnavi južnonemš-kih, avstrijskih in švicarskih jezičastoročajnih srpov upoštevala tudi Primasova (1986, 84 ss) in pri obravnavi centralnobalkanskih Vasič (1994, 25 ss). ' Delovno poimenovanje. 2 Naslov magistrskega dela podiplomskega študija, ki sem ga leta 1995 vpisal na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo; mentor prof. dr. Biba Teržan. Za srpe različice Uioara 2 a, kamor bi lahko uvrstili srpe različice a, ki jih obravnavam v nadaljevanju, so značilna tri ročajna rebra in tekoč prehod notranjega ročajnega rebra v rezilno rebro. Srednja ročajna rebra so zelo različno oblikovana; nad njimi so lahko prečna rebra. Rebra so gladka, z jamicami ali drobno zarezana. Osnova ročaja je ravna, s polkrožnim ali s trikotnim izrezom (Petrescu-Dimbovita 1978, 30 ss). Primasova znotraj različice Uioara 2 a razlikuje še različico z "livarskim znakom" in posebno obliko Hallstatt I (Primas 1986, 91 s). Rihovsky je uvrstil moravske srpe s temi značilnostmi v skupino V, tip 1, različica b (Rt'hovsky 1989, 77 ss). V Romuniji se posamezni srpi različice Uioara 2 a pojavijo že v stopnji Uriu, večina pa je datirana v stopnjo Sušeni (Petrescu-Dimbovita 1978, 53, 55). Moravski srpi skupine V, tip 1, različica b so večinoma datirani v horizont Drslavice, manjši del v horizont Prestavlky, posamezni še pozneje (Ri'hovsky 1989, 85). Vsi centralnobalkanski de-poji z jezičastoročajnimi srpi pa so po Vasiču datirani v drugo fazo mlajše bronaste dobe (Vasič 1982; 1994, 3 ss, 40). Srpi različice Uioara 2 a so razprostranjeni na obširnem srednjeevropskem območju, od Avstrije do karpatske Ukrajine (Petrescu-Dimbovita 1978, 32; Primas 1986, 102; Rihovsky 1989, 88; Vasič 1994, 41). Različica a (si. 1: a) Znotraj posameznih tipov in različic Uioara je že na prvi pogled opazna velika različnost, zato se mi zdi smiselna podrobnejša razdelitev. V nadaljevanju želim predstaviti eno različico srpov različice Uioara 2 a, ki sem jo delovno poimenoval različica a. Za te srpe so značilana tri ročajna rebra. Zunanje rebro tekoče preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče preide v bolj ali manj izrazito rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Rebra so gladka, z jamicami ali drobno zarezana. Osnova ročaja je bolj ali manj ravna. Seznam najdišč Zaporedna številka ustreza številki na si. 4. 1. Baia Mare. Romunija, Transilvanija, okraj Maramure?, depo?, 1 fragment srpa. Petrescu-Dimbovita 1978, 32, 155 s, t. 271A: 7. 2. Bakoca, Madžarska, županija Baranya, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 88 ss, t. 88: 25. 3. Balalonkiliti II, Madžarska, županija Somogy, depo, 1 cel srp. Mozsolics 1985, 91 s, t. 103: 13. 4. Belica. Hrvaška, Međimurje, depo, 1 cel srp, 2 fragmenta srpov. a. Vidovič 1988-1989, t. 8: 3; b. Vidovič 1988-1989, t. 9: 6; c. Vidovič 1988-1989, t. 11: 5. 5. Berzence. Madžarska, županija Baranya, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 97, t. 129B: 4. 6. Bingula-Divoš, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 31, t. 13: 170, teža 152,1 g. 7. Bizovac, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Vinski-Gasparini 1973, 177 s, t. 41: 5, 100,53 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 177 s, t. 43: 8, 96,03 g. 8. Blatno jezero - okolica, Madžarska, depo, 3 fragmenti srpov, teže: 148,4 g, 92,5 g, 103,3 g. Angeli, Neuninger 1964, 78, t. 2: 7. 9. Bonvhad - okolica, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 102 ss, t. 37: 13. 10. Bradarac, Srbija, vzhodna Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič, 1994, 31, t. 13: 174, teža 135 g. 11. Brodski Varoš-Jarača, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp, 2 fragmenta srpov. a. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 65: 6, teža 145,55 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 63: 9, teža 87,6 g; c. Salajič-Jančevski 1983, 124, t.: 4. 12. Budinščina, Hrvaška, Hrvaško Zagorje, depo, 3 celi srpi. a. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 80: 1, teža 161,41 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 80: 2, teža 143,15 g; c. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 81A: 1, teža 132,9 g. 13. Čermožiše, Slovenija, depo, 2 fragmenta srpov. a. Čerče, Šinkovec 1995, 138 ss, 143, t. 46: 49, teža 71,3 g; b. Čerče, Šinkovec 1995, 138 ss, 144, t. 47: 52, teža 89 g. 14. Črmošnjice, Slovenija, depo, 1 cel srp. Čerče, Šinkovec 1995, 148 ss, 154, t. 55: 35; 146: 1, teža 104,8 g. 15. Debeli vrli nad Predgradom, Slovenija, depo, 2 cela srpa. a. Čerče, Šinkovec 1995, 159 ss, 163 s, t. 63: 37; 150: 5, teža 124,7 g; b. Čerče, Šinkovec 1985, 159 ss, 166, t. 65: 53; 150: 11, teža 135,5 g. 16. Dobrinci, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 31, t. 13: 177, teža 153 g. 17. Donji Petrovci II, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 31, t. 13: 178, teža 128,9 g. 18. Drafiburg, Avstrija, Gradišćansko, depo, 1 cel srp. Primas 1986, 91, t. 30: 225. 19. Futog, Srbija, Bačka, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Vasič 1994, 31, t. 13: 179, teža 174,2 g; b. Vasič 1994, 31, t. 14: 181, teža 46,2 g. 20. Iločko Pohorje, Slovenija, depo, 1 fragment srpa. Čerče, Šinkovec 1995, 177 ss, 182, t. 76: 43; 154: 4, teža 70,2 g. 21. Jurka vas, Slovenija, depo, 1 fragment srpa. Čerče, Šinkovec 1995, 197 ss, 200, l. 90: 20; 159: 4, teža 89,1 g.-1 Muller-Karpe (1959, t. 132: 15) ga je napačno uvrstil v črmošnjiški depo. 22. Keszohidegkut, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Mozsolics 1985, 135 ss, t. 34: 7; b. Mozsolics 1985, 135 ss, t. 34: 10. 23. Kličevac II, Srbija, vzhodna Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 31, t. 41: 183B, teža 89 g. 24. Krčedin I, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 31, t. 14: 184, teža 129,5 g. 25. Lisine, Hrvaška, Banija, depo, 1 cel srp. Vinski-Gasparini 1973, 181, t. 97: 2, teža 123,85 g. 26. Neznano najdišče, Bosna in Hercegovina, posamezna najdba, 1 cel srp. Nikolič 1962, 72, t. 4: 21 27. Neznano najdišče, Srbija, posamezna najdba, 1 cel srp. Vasič 1994, 32, t. 15: 197, teža 139,3 g. 28. Nova Bingula, Srbija, Srem, depo, 2 cela srpa. a. Vasič 1994, 32, t. 14: 189, teža 112,4 g; b. Vasič 1994, 32, t. 14: 190, teža 106,4 g. 29. Olok-Privlaka, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Vinski-Gasparini 1973, 182 s, t. 29: 6, teža 89,25 g. 30. Palolabozsok, Madžarska, županija Baranya, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Mozsolics 1985, 166 ss, t. 72: 4; b. Mozsolics 1985, 166 ss, t. 71: 7. 31. Pećinci I, Srbija, Srem, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 32, t. 15: 193, teža 67,3 g. 32. Pelerd, Madžarska, županija Baranya, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 171 ss, t. 57: 5. 33. Podcrkavlje-Slavonski Brod, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp. Vinski-Gasparini 1973, 183, t. 68: 2, teža 180,78 g. 34. Poljanci II, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Bulat 1973-1975, 10, 23, t. 6: 2, teža 125 g; b. Bulat 1973-1975, 10, 23, t. 6: 3, teža 190 g. 35. Popinci II, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 32, t. 15: 194, teža 156,7 g. 36. Privina Glava, Srbija, Srem, depo, 2 fragmenta srpov. a. Vasič 1994, 30, t. 12: 163, teža 104,3 g; b. Vasič 1994, 32, t. 15: 195, teža 94,7 g. 37. Slavonski Brod-Livadičeva ulica, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Miškiv 1982, 172, t. 5: 4. 38. Szarazd I, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 cel srp. Mozsolics 1985, 188 s, t. 27: 10. 39. ŠumalacI, Bosna in Hercegovina, Krajina, depo, 1 fragment srpa. Holste 1962, t. 16.4 40. Tab, Madžarska, županija Somogy, depo, 2 cela srpa. a. Mozsolics 1985, 199, t. 117: 3; b. Mozsolics 1985, 199, t. 118: 6. 41. Topličica I, Hrvaška, Hrvaško Zagorje, depo, 1 cel srp. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 76: 28, teža 134,55 g. 42. Topličica II, Hrvaška, Hrvaško Zagorje, depo, 2 cela srpa. a. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 75B: 1, teža 133,45 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 75B: 2, teža 145,95 g. 43. Udje, Slovenija, depo, 1 cel srp, 1 fragment srpa. a. Čerče, Šinkovec 1995, 223 ss, 225, t. 137: 27; 179: 4, teža 125,1 g; b. Čerče, Šinkovec 1995, 223 ss, 225, t. 137: 28; 179: 5, teža 39,5 g.5 44. Veliko Nabrde, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 47: 9, teža 71,3 g. 45. Veliko Središte II, Srbija, Banat, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 32, t. 15: 200, teža 169 g. 46. Wdllersdorf II, Avstrija, Spodnja Avstrija, depo, 1 fragment srpa. Primas 1986, 92, t. 30: 528. Zelo verjetno sodi k tej različici še pet fragmentov srpov, pri katerih ni ohranjen spodnji del ročaja. 13. Čermožiše, Slovenija, depo, 1 fragment srpa. Čerče, Šinkovec 1995, t. 47: 56, teža 55,3 g. 47. Dolina, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Schauer 1974, si. 9: 10, teža 36,7 g. 48. Kličevac I, Srbija, vzhodna Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, t. 40: 183A, teža 31 g. 49. Oreglak, Madžarska, županija Somogy, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, t. 82: 4. 50. Rudnik, Srbija, zahodna Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, t. 15: 196, teža 81,5 g. Od 71 srpov obravnavane različice jih je 69 iz 48 depojev, dva sta posamezni najdbi. V celoti je ohranjenih 34 srpov. Za cele štejem tiste, ki so takega videza, neglede na stopnjo obrabljenosti oz. ohranjenosti. Dolžine in višine srpov ter širine ročajev sem določil po risbah in fotografijah.6 Dolžina je razdalja med vzporednicama od desnega roba ročaja do zunanjega roba konice srpa. Pri 22 srpih se giblje od 15,4 do 19,7 cm, v povprečju 17,6 cm. Višina je pravokotnica med osnovo ročaja in najvišjo točko na hrbtnem rebru. Pri 41 primerkih se giblje od 8,6 do 12 cm, v povprečju 10,5 cm. Širina 48 ročajev je med 2,6 in 3 cm, povprečno 2,8 cm. Pri večini srpov se konica rezila spusti pod izrastek, proti osnovi ročaja. Pri primerkih iz Budinščine (seznam najdišč 12b), DraGburga, neznanega najdišča v Bosni in Hercegovini, Nove Bingule (28a,b), Poljancev II (34a), Szarazda I, Taba (40b) in To-pličice I je konica srpa nad izrastkom. Ti srpi in srpi iz Belice (4a), Budinščine (12c), Podcrkav-lja-Slavonskega Broda in Topličice I imajo konico zelo zoženo in privzdignjeno. Omenjena odstopanja so posledica klepanja in brušenja (von 4 Pri Truhelki (1893) ni objavljen. 5 Po primerjavi risbe in fotografije, se risba in posledično opis (Čerče, Šinkovec 1995, 225) izkažeta za neustrezna. 6 Ker merilo ni navedeno, niso upoštevani srpi iz objave Vinski-Gasparini 1973. SI. 1: Jezičastoročajni srpi z Y- ornamentom. Različice a-o (a,j,n - po Vinski-Gasparini 1973; b - po Hansen 1994; c,o - po Mozsolics 1985; d,g,l,m - po Vasič 1994; e - po Čerče, Šinkovec 1995; f,k - po Primas 1986; h - po Petrescu-Dimbovita 1978; i - po fti'hovsky 1989). M. = ca. 1:4. Abb. 1: Griffzungensicheln mit Y-Motiv. Varianten a-o (aj,n - nach Vinski Gasparini 1973; b - naeh Hansen 1994; c,o - nach Mozsolics 1985; d,g,l,m - nach Vasič 1994; e - nach Čerče, Šinkovec 1995; f,k - nach Primas 1986; h - nach Petrescu-Dimbovita 1978; i - nach Rihovsky 1989). M. = ca. 1:4. g 200 mm 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 ■ I 1 1 ■ 1 ■ 1 ■ , 1 l # 1 ■ 1 1 1 ■ ■ 1 » > ► « > 4 » , < » « » t < „ » 1 < > > i i » k i i L ' L k • k • teža ■ dolžina A višina 7a 14 28b 28a 25 15a 34a 43a 17 24 12c 42a 41 15b 27 12b 1 la 42b 6 16 35 12a 45 19a 33 številka srpa iz seznama najdišč SI. 2: Diagram tež, višin in dolžin jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom različice a. Abb. 2: Diagramm der Gewichte, Hohen und Langen der Griffzungensicheln mit Y-Motiv der Variante a. Brunn 1958, 9; Sommerfeld 1994,169 ss). Arheo-metalurške analize 189 srpov iz Slovenije so pokazale, da je najpogostejša vsebnost kositra med 3 in 4 % in je nižja kot pri sekirah (6-7 %). Očitno so pri izdelavi srpov namenoma uporabili bron z nizkimi vrednostmi kositra, ki je mehkejši in bolj raztegljiv, primeren za večkratno kovanje in brušenje (Trampuž Orel et al. 1996, 179 ss). Pri srpih iz Črmošnjic, Donjih Petrovcev II in Nove Bin-gule (28b) je konica rezila odbrušena; ti srpi so že na pogled kratki, njihove dolžine so podpovprečne (15,4,16 in 15,5 cm). Nekateri imajo zelo obrabljeno rezilo, npr. srpi iz Budinščine (12b), DraBburga, Szarazda I, neznanega najdišča v Bosni in Hercegovini in Topličice I. Na srpu iz Nove Bin-gule je dobro vidno stanje pred prelomom; ostrina rezila je nazobčano obrabljena, konica je rahlo privzdignjena, rezilo pa počeno. To so obenem dokazi, da so bili uporabljani tudi kot poljedelsko orodje. Od stopnje obrabljenosti je odvisna tudi teža. Podatke o težah mi je uspelo zbrati za 25 celih srpov. Ta se giblje od 100,53 do 180,78 g, v povprečju 137,55 g (si. 2). Poskusil sem ugotoviti, če obstaja razmerje med težo in velikostjo srpa. Poskus sem naredil z devetimi najboljše ohranjenimi srpi, za katere imam podatke o težah in dimenzijah: Bingola-Divoš, Debeli vrh nad Predgardom (15a,b), Dobrinci, Fu-tog (19a), neznano najdišče v Srbiji, Popinci II, Udje (43a) in Veliko Središte II. S slike 3 je razvidno, da to razmerje deloma obstaja (srpi št. 15b, 27 in 45), ni pa pravilo. Nesorazmerje se da raz- g 200 mm 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 ■ ■ ■ .1 ■ ■ 3 ■ ■ ■ -( • • * • * i A * A i A • teža ■ dolžina ▲ višina 15a 43a 15b 27 6 16 35 45 19a številka srpa iz seznama najdišč SI. 3: Diagram tež, višin in dolžin devetih najboljše ohranjenih jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom različice a. Abb. 3: Diagramm der Gewichte, Hohen und Langen der neun besterhaltenen Griffzungensicheln mit Y-Motiv der Variante a. ložiti ali z različnimi kemičnimi sestavami ali bolj verjetno z različnimi debelinami in ne nazadnje z različno stopnjo obrabljenosti. Rebra so večinoma gladka, pri 21 primerkih so okrašena. Na 18 srpih so jamice (Bakoca, Belica (4c), Berzence, Bizovac (7a,b), Bonyhad - okolica, Budinščina (12b), Debeli vrh nad Predgra-dom (15a), DraGburg, Futog (19b), Otok-Privla-ka, Peterd, Poljanci II (34b), Privina Glava (36b), Szarazd I, Topličica I, Topličica II (42a,b)), na treh pa zareze (Belica (4a,b), Čermožiše (13b)). Luknjice so na treh srpih: v dveh primerih je luknjica na ročaju (Bizovac (7a) in Rudnik), v enem pa na rezilu (Dobrinci). Ulivani so bili na dva načina. Po risbah in fotografijah sodeč prevladuje način, po katerem je točka ulivanja na izrastku. V tem primeru je izrastek masiven, štirikotne oblike. Vendar to ni pravilo, kar dokazujeta primerka iz Bizovca (7b) in DraBbur-ga, kjer je točka ulivanja na hrbtnem rebru. To je drugi način ulivanja. Srpi, uliti na ta način, imajo ponavadi manjši izrastek trikotne oblike: Belica (4a,b,c), Budinščina (12b), Topličica II (42a). Ena od prihodnjih nalog je ugotoviti, ali gre pri obeh načinih za kronološko ali za geografsko značilnost; npr. srednjebronastodobni srp iz depoja Du-naujvaros-Kosziderpadlas II (Mozsolics 1967, 134 s, t. 49: 10) in njegova analogija iz Ljubljanice pri Blatni Brezovici (Šinkovec 1995, 125, t. 144: 8) imata točko ulivanja na izrastku. Od 48 depojev v katerih se pojavlja ta različica, je 44 datiranih v drugo žarnogrobiščno stopnjo (po Vasiču) oz. horizont Veliko Nabrde (po Vinski-Gasparinijevi) oz. Kurd (po Mozsolicse-vi). Depoji, ki so datirani v naslednji hotizont, so: Baia Mare (horizont Jupalnic), Belica, Lisine (horizont Kloštar Ivanić) in Čermožiše. Sestava romunskega depoja je vprašljiva, ostali trije pa poleg novosti (Belica in Čermožiše - sekire z Y- ornamentom, Lisine - meč soroden tipu Locras) v glavnem vsebujejo predmete, značilne za drugo žarnogrobiščno stopnjo. Časovno so torej jeziča-storočajni srpi z Y- ornamentom različice a značilni predstavniki Ha Al stopnje. Jezičastoročajni srpi z Y- ornamentom različice a so razprostranjeni v Transdanubiji, vzhodni Sloveniji, Hrvaškem Zagorju, Međimurju, Slavoniji, Sremu, severozahodni Bosni in severni Srbiji. Nekoliko bolj oddaljena sta primerka z Gra-diščanskega in Spodnje Avstrije, zelo oddaljen pa je srp iz Romunije (si. 4). Razprostranjenost je torej omejena na relativno majhno območje in govori za zaključen gospodarski oz. produkcijski krog. SI. 4: Karta razprostranjenosti jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom. Različica a. Abb. 4: Verbreitungskarte der Griffzungelnsicheln mit Y-Motiv. Variante a. DODATEK V dodatku obravnavam še 22 jezičastoročaj-nih srpov z Y- ornamentom, ki se v podrobnostih razlikujejo od osnovne različice a. Razdelil sem jih na nadaljnih 14 različic - od b do o. Zaporedna številka najdišča ustreza številki na si. 5. Različica b (SI. 1: b) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče preide rezilno rebro. Srednje se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Nad osnovo ročaja sta dve poševni rebri. 1. Poljanci II, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp. Bulat 1973-1975, 10, 23, t. 6: 4, teža 100 g. Datacija: Horizont Veliko Nabrde. Različica c (SI. 1: c) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče preide rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y. Nad njim je prečno rebro, ki povezuje notranje in hrbtno rebro. 2. Keszdhidegkut, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 cel srp. Mozsolics 1985, 135 ss, t. 33: 10. Datacija: Horizont Kurd. Različica d (SI. 1: d) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče preide rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Na izrastku je gumb. 3. Stari Kostolac, Srbija, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 31, t. 12: 165, teža 75,8 g. Datacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica e (SI. 1: e) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro tekoče zavije v rezilo in se pod hrbtnim rebrom zaključi. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. 4. Črmošnjice, Slovenija, depo, 1 fragment srpa. Čerče, Šinkovec 1995, 148 ss, 153, t. 55: 34; 147: 12, teža 90,5 g. 5. Privina Glava, Srbija, Srem, 1 cel srp. Vasič 1994, 29, t. 10: 137, teža 201,1 g.7 6. Sumatac I, Bosna in Hercegovina, Krajina, depo, 1 cel srp. Truhelka 1893, si. 10; 7. Topličica II, Hrvaška, okraj Krapina, depo, 1 fragment srpa. Vinski-Gasparini 1973, 186, t. 75B: 5, teža 102,75 g. Datacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica f (SI. 1: f) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro lomeče preide v rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. 8. Augsdorf, Avstrija, Koroška, depo, 1 fragment srpa. Primas 1986, 91, t. 29: 514.8 Datacija: Tretja žarnogrobiščna stopnja. Različica g (SI. 1: g) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro lomeče preide v rezilno rebro, kije "podaljšano" do izrastka. Srednje rebro se pri izrastku, kije na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. zunanjim rebrom. 7 Na fotografiji pri Garašaninovi (1954, t. 15: 5) se notranje ročajno rebro ne združi s hrbtnim rebrom. s Kljub temu, da ni ohranjen spodnji del ročaja, ga obravnavam kot srp z Y- ornamentom. 9. Jakovo, Srbija, Srem, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 28, t. 7: 96, teža 89,6 g. Dotacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica h (SI. 1: h) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro lomeče preide v rezilno rebro, pod katerim vzporedno poteka še eno rezilno rebro. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Nad srednjim Y- ročajnim rebrom je pet prečnih reber. 10. Band, Romunija, Transilvanija, okraj Mure?, depo, 1 fragment srpa. Petrescu-Dimbovita 1978, 113 s, t. 80B: 13.9 Dotacija: Stopnja Sušeni. Različica i (SI. 1: i) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Rezilo je gladko, brez rezilnega rebra. 11. Kurd, Madžarska, županija Tolna, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 140 s, t. 23: 4. 12. Drslavice II, Moravska, depo, 1 fragment srpa. Rihovsky 1989, 55, t. 13: 213. 13. Otok Privlaka, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Holste 1951, 5 s, t. 6: ll.10 Dotacija: Horizont Kurd oz. Drslavice oz. Veliko Nabrde. Različica j (SI. 1: )) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro se odkloni v rezi- lo in se združi s hrbtnim rebrom. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. 14. Brodski Varoš-Jarača, Hrvaška, Slavonija, depo, 1 cel srp. Vinski-Gasparini 1973, 178, t. 65: 2, teža 133,3 g. 15. Slavonski Brod-Livadićeva ulica. Hrvaška, Slavonija, depo, 1 fragment srpa. Miškiv 1982, 172, t. 5: 5. Dotacijo: Horizont Veliko Nabrde. Različica k (SI. 1: k) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Na rezilu je eno rebro. 16. "Rosenheim", Nemčija, Bavarska, nezanesljivi najdiščni podatki, 1 cel srp. Primas 1986, 90, t. 29: 511, teža 250 g. Različica 1 (SI. 1: \) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Na rezilu sta dve rebri. 5. Privina Glava, Srbija, Srem, depo, 1 cel srp. Vasič 1994, 29, t. 10: 136, teža 143,6 g." 17. Veliko Središte III, Srbija, Banat, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 30, t. 11: 159, teža 42,5 g. Dotacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica m (SI. 1: m) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do 9 Gl. op. 8. 10 Pri Vinski-Gasparini (1973, 182 s, t. 27-29) ni objavljen. 11 Na fotografiji pri Garašaninovi (1954, t. 15: 6) Y-motiva in začetka tretjega rezilnega rebra ni videti. SI. 5: Karta razprostranjenosti jezičastoročajnih srpov z Y- ornamentom. Različice b-o. Abb. 5: Verbreitungskarte der Griffzungelnsicheln mit Y-Motiv. Varianten b-o. hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje rebro se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. zunanjim rebrom. Na rezilu sta dve rebri. Nad srednjim Y- ročajnim rebrom so tri prečna rebra. 18. Futog, Srbija, Bačka, depo, 1 fragment srpa. Vasič 1994, 27, t. 7: 92, teža 78,7 g. Datacija: Druga žarnogrobiščna stopnja. Različica n (SI. 1: n) Opis: Na ročaju so tri rebra. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. zunanjim rebrom. Na rezilu so tri rebra. 19. Bizovac, HrvaŠka, Slavonija, depo, 2 cela srpa. a. Vinski-Gasparini 1973, 177 s, t. 40: 3, teža 149,2 g; b. Vinski-Gasparini 1973, 177 s, t. 41: 3, teža 159,5 g. Datacija: Horizont Veliko Nabrde. Različica o (SI. 1: o) Opis: Na ročaju je pet reber. Zunanje rebro preide v hrbtno rebro, notranje rebro teče naravnost do hrbtnega rebra oz. vanj. Srednje se pri izrastku, ki je na prehodu zunanjega rebra v hrbtno, razcepi v obliki črke Y; kraka se zlijeta z notranjim oz. hrbtnim rebrom. Na rezilu sta dve rebri. 20. Szentes It. Madžarska, županija Csongrad, depo, 1 fragment srpa. Mozsolics 1985, 193, t. 222: 16. Datacija: Horizont Kurd. Srpa iz Sremske Mitrovice (Vasič 1994, 30 s, t. 12: 164) zaradi napačne risbe ne upoštevam, cfr. Balen-Letunič 1988, t. 1: 3.12 Srpe različic b-d bi po tipološki shemi Petres-cu-Dimbovi{e (1978) uvrstili v različico Uioara 2 a, srpe različic f-h v tip Uioara 2, srpe različic e in j v tip Uioara 4, srpe različic i in k-n v tip Ui- 12 Dubravka Balen-Letunič je na mojo prošnjo še enkrat pogledala srp in potrdila neustreznost Vasičeve risbe. oara 1 in srpe različice o v tip Uioara 5. Posamezni srpi različic b-d, i in k-o bi se pojavljali že v stopnji Uriu, večina pa bi bila datirana v stopnjo Sušeni, kamor bi bili datirani tudi srpi različic e-h in j (Petrescu-Dimbovita 1978, 53 ss). Depoji, v katerih se pojavljajo srpi različic b-o, so večinoma datirani v drugo žarnogrobiščno stopnjo oz. horizont Veliko Nabrde/Kurd/Suse-ni. Izjemi sta depoja Drslavice II, ki je datiran v horizont Drslavice, in Augsdorf, ki je datiran v tretjo žarnogrobiščno stopnjo. Časovno se torej ti srpi večinoma ujemajo z različico a. Tudi njihova razprostranjenost se razen primerkov iz "Rosenheima", Drslavic, Szentesa II in Banda, ki so precej oddaljeni, pokriva z različico a (si. 5). Zahvale Dubravki Balen-Letunič, Arheološki muzej, Zagreb se zahvaljujem za podatke o težah za srpe iz depojev Bizovac, Brodski Varoš, Budinšćina, Li-sine, Otok-Privlaka, Podcrkavlje-Slavonski Brod, Topličica I, II in Veliko Nabrde; Jasni Šimič, Muzej Slavonije, Osijek za podatke o težah za srpe iz depoja Poljanci II; Draganu Božiču pa za skice in podatke o težah za srpe iz depoja iz okolice Blatnega jezera. ANGELI, W. in H. NEUNINGER 1964, Ein urnenfelder-zeitlicher Depotfund aus der Gegend des Plattensees. -Miti. Anthr. Ges. 93-94, 77 ss. BALEN-LETUNIČ, D. 1988, Nekoliko ostava iz kasnog bron-čanog doba na području Srijema. - Vjes. Arli. muz. Zag. 21, 5 ss. BRUNN, W. A. von 1958, Der Schatz von Frankleben und die mitteldeutsehe Siehelfunde. - Praehist. Ztsclir. 36, 1 ss. BULAT. M. 1973-1975, Kasnobrončanodobni depo iz Polja- naca na Savi. - Osj. zbor. 14-15, 3 ss. ČERČE, P. in I. ŠINKOVEC 1995, Katalog depojev pozne bronaste dobe. - V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1, Kat. in mono-gr. 29, 129 ss. GARAŠANIN, D. 1954, Katalog metala. - Praistorija 1. HANSEN, S. 1994, Studien zu den Metalldeponierungen wahrend der alteren Urnenfelderzeil zwischen Rhonetal und Karpa-tenbeeken. - Univforseh. z. prahist. Areh. 21. HOLSTE, F. 1951, Hortfunde Siidosteuropas. - Marburg/Lahn. HOLSTE, F. 1962, Zur Chronologie der siidosteuropaischen Depotfunde der Urnenfelderzeil. - Marburg/Lahn. MIŠKIV, I. 1982, Brončanodobna ostava iz Slavonskog Broda - Livadičeva ulica. - Vijesti. Godišnjak Muzeja Brodskog Posavlja 5-6, 167 ss. MOZSOLICS, A. 1967, Bronzefunde des Karpatenbeckens. Depotfundhorizonte von Hajdusdmson und Kosziderpadlas. - Budapest. MOZSOLICS, A. 1985, Bronzefunde aus Ungarn. Depotfundhorizonte von Aranyos, Kurd und Gyermely. - Budapest. MULLER-KARPE, H. 1959, Beitrage zur Chronologie der Urnenfelderzeil nordlicli undsiidlich derAlpen. - Rom. Germ. Forsch. 22. N1KOLIČ, V. 1962, Nekoliko predmeta bakarnog i bronza-nog doba iz severozapadne Bosne. - Zbor. kraj. muz. 1, 67 ss. PETRESCU-dtmbovija, m. 1978, Die Sicheln in Rumanien mil Corpus der jung- und spdlbronzezeitliehen Horte Rumaniens. • Prahistorische Bronzefunde 18/1. PRIMAS, M. 1986, Die Sicheln in Mitteleuropa 1. (Čsterreich, Schweiz, Siiddeutschland). - Prahistorische Bronzefunde 18/2. RIHOVSKY, J. 1989, Die Sicheln in Mahren. - Prahistorische Bronzefunde 18/3. SALAJIČ-JANČEVSKI, S. 1983, Novi arheološki lokaliteti i nalazi. - Vijesti. Godišnjak Muzeja Brodskog Posavlja 7, 123 ss. SCHAUER, P. 1974, Der urnenfelderzeitliche Depotfund von Dolina, Gde. und Kr. Nova Gradiška, Kroatien. -Jb. Rom. Germ. Zentmus. 21, 93 ss. SOMMERFELD, Ch. 1994, Geralegeld Sichel. Studien zur monetaren Struktur bronzezeitlicher Horte im nordlichen Mitteleuropa. - Vorgesch. Forsch. 19. ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe. - V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1, Kat. in monogr. 29, 29 ss. TERŽAN, B. 1988-1989, Kolokvij - Bronasta doba v Sloveniji. Lendava, 12.-15. november 1986. - Arli. vest. 39-40, 111 ss. TRAMPUŽ OREL, N., M. DOBERŠEK, D. J. HEATH in V. HUDNIK 1996, Archaometallurgische Untersuehun-gen an Sicheln aus spatbronzezeitlichen Hortfunden Slo-weniens. - Praeltist. Ztsclir. 71/2, 176 ss. TRUHELKA, Č. 1893, Ein Depotfund der Bronzezeit aus Šumetac bei Podzvizd (Bezirk Cazin). - Wiss. Mili. Bos. Herz. 1, 35 ss. VASIČ, R. 1982, Spatbronzezeitliche und alterhallstattzeit-liche Hortfunde im ostlichen Jugoslavvien. - V: Siidosteu-ropa zwisclien 1(M)und lOOOv.Chr., Prahistorische Archaolo-gie in Siidosteuropa 1, 267 ss. VASIČ, R. 1994, Die Sicheln im Zenlralbalkan (Vojvodina. Serbien, Kosovo und Mazcdonien). - Prahistorische Bronzefunde 18/5. VIDOVIČ, J. 1988-1989, Brončano doba Međimurja. - Arli. vest. 39-40, 453 ss. VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. - Monografije 1. Bronzezeitliche Griffzungensicheln mit Y-Motiv Zusammenfassung Auf dem Kolloquium iiber Die Bronzezeit in Slowenien in Lendava habe ich meinen Vorschlag einer Typologie der bron-zezeitlichen Sicheln vom Bereich Sloweniens vorgestellt (Teržan 1988-1989, 112, 114). Ich habe sie in drei Gruppen einge-teilt, und zwar in archaische, Knopf- und Griffzungensicheln. Innerhalb dieser Gruppen habe ich sie in Typen ge-gliedert und diese vviederum in Varianten - nach der Zahl und dem Verlauf der Griff- bzw. Klingenrippen, nach dem "Motiv", den diese Rippen bilden, und nach der Gestaltung der Basis des Sichelgriffs. Unter den in Slowenien gefundenen Sicheln sind die Griffzungensicheln vorherrschend. Um mir davon ein moglichst vollstandiges Bild verschaffen zu konnen, habe ich den Ge-genstand meiner Untersuchung auf das gesamte Verbreitungs-gebiet dieser Sichelgruppe ervveitert, das ist, grob gesagt, Mitteleuropa. Die Griffzungensicheln aus Rumanien hat Petrescu-Dimbovita (1978, 26 ff) typologisch bearbeitet. Sein Typologisches Schema haben bei der Untersuchung suddeutscher, oster-reichischer und schvveizer Griffzungensicheln auch Primas (1984, 84 ff) und bei der Erforschung der zentralbalkani-schen Vasič (1994, 25 ff) beriicksichtigt. Fiir die Sicheln der Variante Uioara 2 a, wozu man auch die Sicheln der Variante a ziihlen konnte, die ich im folgen-den behandeln werde, sind drei Griffrippen und ein sanft gebogener Ubergang der inneren Griffrippe in die Klingen-rippe charakteristisch. Die mittlere Griffrippe kann sehr un-terschiedlich geformt sein und dariiber konnen auch Quer-rippen angebracht sein. Die Rippen sind glatt, fein gekerbt oder weisen Alveolen auf. Die Griffbasis ist gerade und hat eine halbrunde oder dreieckige Einbuchtung (Petrescu-Dimbo-vi(a 1978,30 ff). Primas unterscheidet innerhalb der Variante Uioara 2 a noch eine Variante mit "GuBdekor" und eine Son-derform Hallstatt 1 (Primas 1986, 91 f). Ri'hovsky ordnete die mahrischen Sicheln mit diesen Merkmalen der Gruppe V, Typ 1, Variante b zu (Rihovsky 1989, 77 f). In Rumanien treten einzelne Sicheln der Variante Uioara 2 a schon in der Uriu-Stufe auf, die Mehrzahl wird aller-dings in die Suseni-Stufe datiert (Petrescu-Dimbovita 1978, 53, 55). Die mahrischen Sicheln der Gruppe V, Typ 1, Variante b werden groBtenteils in den Horizont Drslavice ein-geordnet, der kleinere Teil dagegen in den Horizont Pfes-tavlky, nur vereinzelt kamen sie noch spater vor (Rihovsky 1989, 85). Alle Depotfunde vom Zentralbalkan mit Griffzungensicheln werden in die zvveite Phase der Jungbronze-zeit nach Vasič datiert (Vasič 1982; 1994, 3 ff, 40). Sicheln der Variante Uioara 2 a sind in weiten Teilen Mit-teleuropas verbreitet, und zvvar von Osterreich bis zur kar-patischen Ukraine (Petrescu-Dimbovita 1978,32; Primas 1986, 102; Ri'hovsky 1989, 88; Vasič 1994, 41). Variante a (Abb. 1: a) Innerhalb einzelner Typen und Varianten Uioara ist schon auf den ersten Blick eine groBe Mannigfaltigkeit zu erken-nen, daher erseheint mir eine detaillierte Einteilung sinn-voll. Im folgenden moehte ich eine Variante der Sicheln der Variante Uioara 2 a vorstellen, die ich vorlaufig Variante a genannt habe. Charakteristisch fiir diese Sicheln sind drei Griffrippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klin-genriickenrippe fort und die innere Griffrippe lauft eben-falls sanft gebogen in eine mehr oder vveniger ausgepragte Klingenrippe fort. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dom, der sich an der Ubergangsstelle von der auBeren Griffrippe in die Klingenriickenrippe befindet, nach rechts und links; die beiden Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenriickenrippe zusammen. Die Rippen sind glatt, fein gekerbt oder sind mit Alveolen versehen. Die Griffbasis ist mehr oder vveniger gerade. Fundortverzeichnis S. S. 28 f. Die fortlaufende Nummer entspricht der Nummer auf Abb. 4. Von den 71 Sicheln der behandelten Variante stammen 69 von 48 Depotfunden, zvvei stellen dagegen Einzelfunde dar. Vollstandig erhalten sind 34 Sicheln. Als vollstandig betrach-te ich solehe, die als Ganzes erhalten zu sein scheinen, un-geachtet ihres VerschleiBes bzvv. ihres Erhaltungszustandes. Die Lange und die Hohe der Sicheln sovvie die Breite der Griffe habe ich anhand von Zeichnungen und Photo-graphien bestimmt. Die Liinge bildet die Entfernung zvvi-schen den Parallelen vom reehten Griffrand bis zum AuBenrand der Sichelspitze. Bei 22 Sicheln betragt sie von 15,4 bis 19,7 cm, d.h. 17,6 cm im Durchschnitt. Die Hohe ist die Senkrechte zvvischen der Griffbasis und dem hochsten Punkt an der Klingenriickenrippe. Bei 41 Exem-plaren betragt sie von 8,6 bis 12 cm, im Durchschnitt also 10,5 cm. Die Breite von 48 Griffen betragt zvvischen 2,6 und 3 cm, durchschnittlich 2,8 cm. Bei der Mehrzahl der Sicheln reicht die Klingenspitze unter dem Dorn und ist zur Griffbasis gerichtet. Bei Exemplaren aus Budinščina (Fundortverzeichnis 12b), DraBurg, einem un-bekannten Fundort in Bosnien und Herzegovvina, Nova Bingula (28a,b), Poljanci II (34a), Szarazd I, Tab (40b) und Topličica I befindet sich die Sichelspitze oberhalb des Dorns. Bei diesen Sicheln und den Sicheln aus Belica (4a), Budinščina (12c), Podcrkavlje-Slavonski Brod und Topličica I verjiingt sich die Spitze und ist angehoben. Die besagten Abvveichungen sind infolge von Scharfen und Hammern entstanden (von Brunn 1958, 9; Sommerfeld 1994, 169 ff). Wie die arhaome-tallurgischen Analysen von 189 Sicheln aus Slovvenien erge-ben haben, betragt der Zinngehalt meist zvvischen 3 und 4% und ist niedriger als bei Beilen (6-7%). Offensichtlich ver-vvendete man bei der Herstellung von Sicheln absichtlich Bronze mit niedrigen Zinnvverten, die dadurch vveicher und dehn-barer ist und sich zu mehrmaligem Schmieden und Schlei-fen eignet (Tampuž Orel et al. 1996, 179 ff). Bei Sicheln aus Črmošnjice, Donji Petrovci II und Nova Bingula (28b) ist die Klingenspitze abgesehliffen; diese Sicheln sind schon auf den ersten Blick kurz, ihre Langen liegen unter dem Durchschnitt (15,4, 16, 15,5 cm). Bei einigen sind die Klingen sehr abgenutzt, vvie z.B. bei den Sicheln aus Budinščina (12b), DraBburg, Szarazd I, von einem unbekannten Fundort in Bosnien und Herzegovvina und Topličica I. An der Sichel aus Nova Bingula ist der Zustand vor dem Knick gut erkenn-bar; die Klingenschneide vveist gezahnte Gebrauchsspuren auf, die Spitze ist leicht angehoben und die Klinge hat ei- nen Sprung. Das ist zugleich ein Bevveis dafiir, daB sie auch als landwirtschaftliches Gerat gebraucht wurden. Von der VerschleiBstufe ist auch das Gevvicht abhangig. Es gelang mir, die Gevvichtangaben von 25 ganzen Sicheln zusammenzustellen. Dieses schwankt zwischen 100,53 und 178,78 g, und betragt im Durchschnitt 137,55 g (Abb. 2). Ich habe versucht festzustellen, ob es eine bestimmte Proportion zvvischen dem Gevvicht und der GroBe einer Sichel gibt. Den Versuch habe ich mit den neun besterhaltenen Sicheln durchgefiihrt, deren Gevvicht und Dimensionen mir bekannt sind - sie stammen aus Bingola-Divoš, Debeli vrh oberhalb von Predgrad (15a,b), Dobrinci, Futog (19a), einem unbe-kannten Fundort in Serbien, Popinci II, Udje (43a) und Veliko Središte II. Wie man der Abbildung 3 entnehmen kann, ist diese Relation zum Teil vorhanden (Sicheln Nr. 15b, 27 und 45), sie ist aber nicht die Regel. Eine Disproportion laBt sich entvveder durch verschiedene chemische Zusammense-tzungen oder, vvas vvahrscheinlicher ist, durch die verschiedene Dicke und nicht zuletzt durch den unterschiedlichen VerschleiBgrad erklaren. Die Rippen sind groBtenteils glatt, bei 21 Exemplaren sind sie verziert. An 18 Sicheln sind Alveolen (Bakoca, Belica (4c). Berzence, Bizovac (7a,b), Umgebungvon Bonyhad, Budinščina (12b), Debeli vrh oberhalb von Predgrad (15a), DraBburg, Futog (19b), Otok-Privlaka, Peterd, Poljanci II (34b), Privina Glava (36b), Szarazd I, Topličica I, Topličica II (42a,b), an drei dagegen Kerben (Belica (4a,b), Čermožiše (13b)) angebracht. Kleine Locher finden sich an drei Sicheln: in zvvei Fallen ist der Griff durchliichert (Bizovac (7a) und Rudnik), in einem hingegen die Klinge (Dobrinci). Die Sicheln vvaren auf zvvei Weisen gegossen. Den Zeich-nungen und Photographien nach zu urteilen, ist die Weise vorherrschend, vvo sich die EinguBstelle am Dorn befindet. In diesem Fall ist der Dorn massiv und von vveitvvinkliger Form. Jedoch ist dies nicht die Regel, vvas zvvei Exemplare aus Bizovec (7b) und DraBburg bevveisen, vvo die EinguBstelle an der Klingenriickenrippe liegt. Das ist das zvveite GieBver-fahren. Auf diese Weise gegossene Sicheln haben gevvohn-lich einen kleineren Dorn von dreieckiger Form (Belica 4a,b,c), Budinščina (12b), Topličica II (42a). Man vvird in Zukunft noch feststellen miissen, ob es sich bei den beiden Verfa-hren um ein chronologisches oder ein geographischcs Merkmal handelt; bei der mittelbronzezeitlichen Sichel vom Depot-fund Dunaujviros-Kosziderpadlas II (Mozsolics 1967, 134 f, Taf. 49: 10) und einem Parallelstiick aus dem FluB Ljubljanica bei Blatna Brezovica (Šinkovec 1995, 125, Taf. 144: 8) beispielsvveise befindet sich die EinguBstelle am Dorn. Von 48 Depotfunden, vvo diese Variante auftritt, vverden 44 in die zvveite Phase der Jungbronzezeit (nach Vasič) bzvv. in den Horizont Veliko Nabrde (nach Vinski-Gasparini) oder Kurd (nach Mozsolics) datiert. Die Depotfunde, die dem fol-genden Horizont zugevviesen vverden, sind: Baia Mare (Horizont Jupalnic), Belica, Lisine (Horizont Kloštar Ivanić) und Čermožiše. Die Zusammensetzung der rumanischen Depotfunde ist fraglich, die drei restliehen enthalten neben Neu-heiten (Belica und Čermožiše - Beile mit Y-Motiv, Lisine -ein Schvvert, vergleichbar mit dem Typ Loeras) hauptsach-lich Gegenstande, die fiir die zvveite Jungbronzezeit charakteristisch sind. Zeitlich sind also die Griffzungensicheln mit Y-Motiv der Variante a typische Vertreter der Stufe Ha Al. Die behandelten Sicheln sind in Transdanubien, Ostslo-vvenien, im Kroatischen Zagorje, in Međimurje, Slavvonicn, Srem, Nordvvestbosnien und Nordserbien verbreitet. Etvvas vveiter entfernt sind die beiden Exemplare vom Burgenland und Niederosterreich, von sehr vveit her stammt die Sichel aus Rumanien (Abb. 4). Die Verbreitung ist demnach auf ein relativ kleines Gebict begrenzt und spridit fiir einen ge-schlossenen Wirtschafts- oder Produktionskreis. ANHANG lm Anhang vverde ich noch 22 Sicheln mit Y-Motiv be-handeln, die sich in Details von der Variante a unterschei-den. Ich habe sie in 14 vveitere Varianten untergegliedert -von b bis o. Die fortlaufende Nummer des Fundortes (s. S. 33 ff). entspricht der Nummer auf Abb. 5. Variante b (Abb. 1: b) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort und die innere Griffrippe lauft sanft gebogen in die Klin-genrippe fort. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe liegt, nach rechts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der Klingenriickenrippe zusammen. Uber der Griffbasis befinden sich zvvei Schragrippen. Zeitstellung: Horizont Veliko Nabrde. Variante c (Abb. 1: c) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe lauft, ebenfalls sanft gebogen, in die Klingenrippe fort. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach rechts und links. Dariiber ist eine Ouerrippe angebracht, die die innere Griffrippe mit der Klingenriickenrippe verbindet. Zeitstellung: Horizont Kurd. Variante d (Abb. 1: d) Beschreibung: Der Griff vveist drei Rippen auf. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort und die innere Griffrippe, ebenfalls sanft gebogen, in die Klingenrippe. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe liegt, nach rechts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der Klingenriickenrippe zusammen. Am Dorn befindet sich ein Knopf. Zeitstellung: Zvveite Phase der Jungbronzezeit. Variante e (Abb. 1: e) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe deutet nur eine Kriimmung zur Klinge hin an, endet aber unter der Klingenriickenrippe. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach rechts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der Klingenriickenrippe zusammen. Zeitstellung: Zvveite Phase der Jungbronzezeit. Variante f (Abb. 1: f) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe lauft dagegen mit einem Knick in die Klingenrippe fort. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dom, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schen-kel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenriickenrippe zusammen. Zeitstellung: Dritte Phase der Jungbronzezeit. Variante g (Abb. 1: g) Beschreibung: Der Griff hat drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe lauft dagegen mit einem Knick in die Klingenrippe fort, die bis zum Dorn "verlangert" ist. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der auBeren Zungenrippe zusammen. Zeitstellung: Zvveite Phase der Jungbronzezeit. Variante h (Abb. 1: h) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingeruckenrippe fort, die innere Griffrippe geht indes mit einem Knick in die Klingenrippe iiber, unter der parallel noch eine Rippe verlauft. Die mittlere Griffrippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenriickenrippe zusammen. Uber der mittleren Y-Griffrippe sind fiinf Ouerrippen angebracht. Zeitstellung: Stufe Sušeni. Variante i (Abb. 1: i) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe liiuft hingegen geradeaus zur Klingenriickenrippe fort oder hinein. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der Klingenriickenrippe zusammen. Die Klinge ist glatt und hat kei-ne Klingenrippe. Zeitstellung: Horizont Kurd bzw. Drslavice bzw. Veliko Nabrde. Variante j (Abb. 1: j) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe liiuft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe deutet nur eine Biegung zur Klinge hin an, vereinigt sich aber mit der Klingenriickenrippe. Die mittlere Rippe zweigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzw. der Klingenriickenrippe zusammen. Die Klinge ist glatt und hat keine Klingenrippe. Zeitstellung: Horizont Veliko Nabrde. Variante k (Abb. 1: k) Beschreibung: Am Griff befinden sich drei Rippen. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe lauft indes geradeaus zur Klingenriickenrippe fort bzw. hinein. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der Klingenriickenrippe zusammen. An der Klinge befindet sich eine Rippe. Variante I (Abb. 1: I) Beschreibung: Der Griff vveist drei Rippen auf. Die auBere Griffrippe lauft sanft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe liiuft geradeaus zur Klingenriickenrippe fort bzvv. hinein. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der Klingenriickenrippe zusammen. An der Klinge befinden sich zvvei Rippen. Zeitstellung: Zvveite Phase der Jungbronzezeit. Variante m (Abb. 1: m) Beschreibung: Der Griff vveist drei Rippen auf. Die auBere Griffrippe lauft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe lauft indes geradeaus zur Klingenriickenrippe fort bzvv. hinein. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der auBeren Zungenrippe zusammen. An der Klinge befinden sich zvvei Rippen. Uber der mittleren Y-Griffrippe sind drei Ouerrippen angebracht. Zeitstellung: Zvveite Phase der Jungbronzezeit. Variante n (Abb. 1: n) Beschreibung: Der Griff vveist drei Rippen auf. Die auBere Griffrippe liiuft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe liiuft geradeaus zur Klingenriickenrippe fort bzvv. hinein. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der auBeren Zungenrippe zusammen. An der Klinge befinden sich drei Rippen. Zeitstellung: Horizont Veliko Nabrde. Variante o (Abb. 1: o) Beschreibung: Am Griff befinden sich fiinf Rippen. Die auBere Griffrippe liiuft gebogen in die Klingenriickenrippe fort, die innere Griffrippe liiuft geradeaus zur Klingenriickenrippe fort bzvv. hinein. Die mittlere Rippe zvveigt sich am Dorn, der sich am Ubergang von der auBeren Griffrippe zur Klingenriickenrippe befindet, nach reehts und links; die Schenkel flieBen mit der inneren Griffrippe bzvv. der Klingenrucke- nrippe zusammen. An der Klinge befinden sich zwei Rippen. Zeitstellung: Horizont Kurd. Die Sichel aus Sremska Mitrovica (Vasič 1994, 30 f, Taf. 12: 164) habe ich aufgrund der falschen Zeichnung nicht beriicksichtigt, vgl. Balen-Letunič 1988, Taf. 1: 3. Die Sicheln der Varianten b-d konnte man nach dem typo-logischen Schema Petrescu-Dimbovitas (1978) der Variante Uioara 2 a zuordnen, die Sicheln der Varianten f-h dem Typ Uioara 2, die Sicheln der Varianten e und j dem Tvp Uioara 4, die Sicheln der Varianten i und k-n dem Typ Uioara 1 und die Sicheln der Variante o dem Typ Uioara 5. Einzelne Si- cheln der Varianten b-d, i und k-o kamen schon in der Stufe Uriu vor, die Mehrzahl konnte man allerdings in die Stufe Sušeni datieren, der man auch die Sicheln der Varianten e-h und j zuvveisen vviirde (Petrescu- DimboviJja 1978, 53 ff). Die Depotfunde, wo Sicheln der Varianten b-o vorkom-men, sind groBtenteils in die zvveite Phase der Jungbronzezeit bzvv. in den Horizont Veliko Nabrde/Kurd/Suseni da-tiert. Eine Ausnahme bilden der Depotfund Drslavice II, der in den Horizont Drslavice datiert ist, und Augsdorf, der in die dritte Phase der Jungbronzezeit fallt. Zeitlich stimmen diese Sicheln also groBtenteils mit der Variante a uberein. Auch ihre Verbreitungstimmt, ausgenommen der Exemplare aus "Rosenheim", Drslavice, Szentes II und Band, die ziemlich vveit entlernt sind, mit der Variante a uberein (Abb. 5). Primož Pavlin Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-1000 Ljubljana Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 41-51 41 Rimske najdbe izpod Miklavškega hriba pri Celju. Boris VIČIČ Izvleček V članku je prikazan izbor rimske keramike, izkopane po drugi svetovni vojni pod Miklavškim hribom pri Celju. Gradivo izvira iz dveh, med seboj ne posebej oddaljenih točk, tako da opravičeno domnevamo, da gre za eno najdišče. Na eni izmed obravnavanih točk (Sadnikov vrt), so danes prezentirani ostanki t. i. Heraklejevega svetišča. Za obravnavano problematiko je pomembna tudi izkopana latenska keramika, ki pa tu ni prikazana. S pričujočim izborom lepo ilustriramo naraščanje rimskega vpliva na območju noriške Celeje v času 1. stol. pr. n. š., torej v času pred nastankom rimskega municipija. Abstract A selection of Roman ceramics is discussed in the artic-le, excavated after the second vvorld war under Miklavški hrib by Celje. The material originates from two points, not very far apart, so that there is a justified presumption that it is a single site. At one of the points dealt with (Sadnikov vrt), the remains of Heracles' sanctuary are today on dis-play. Excavated La Tene pottery, vvhich are not shovvn here, are also relevant to the question discussed. The present selection vvell illustrates the expansion of Roman influence in the region of noric Celeia in the Ist century BC, thus at a time prior to the founding of the Roman munieipium. Poselitev Miklavškega hriba (imenovanega tudi Miklavžev hrib), vzpetine južno od Celja nad Savinjo, je takorekoč kontinuirana že skoraj tri tisočletja. Z njegovega vrha je poznano prazgodovinsko gradišče (Bolta 1966, 377 s; AN SI, 281 s; Teržan 1990,106 ss), na terasi pod njim pa so prezentirane ostaline t. i. Heraklejevega svetišča iz 2. stol. (Klemene 1957, 92 ss; isti 1961, 427 ss; Petru 1960, 201 ss). Ob vznožju so bile na Bregu odkrite pomembne najdbe (Kolšek 1959, 230 ss), še posebej pa izstopa kovnica noriških srebrnikov in številne drobne najdbe iz Savinje (Lazar 1996, 279 ss), kar kaže, da je tu stalo keltsko naselje, predhodnik municipija Celeia. Del gradiva je bil pridobljen slučajno 1. 1947 pri gradnji temeljev za Sindikalni dom (imenovan tudi Delavski dom ali Dom Dušana Finžgar-ja; t. 1: 12-17; 2) in del pri izkopavanjih takratnega Sadnikovega vrta, kjer so bili kasneje prezentirani ostanki t. i. Heraklejevega svetišča (t 1: 1-II). Žal je ohranjena dokumentacija precej pomanjkljiva, stratigrafski podatki takorekoč ne obstajajo in tudi gradivo je bilo pozneje pomešano in ga ni mogoče vedno natančno lokalizirati (t. 3; 4). V ohranjenih zapiskih tudi ni govora o more- bitnih ostankih arhitekture, ki bi časovno sovpadala s starejšim obravnavanim gradivom, saj so raziskovalci posvečali pozornost predvsem ostankom monumentalne arhitekture svetišča. Obe obravnavani lokaciji sta med seboj oddaljeni borih 20 m in ležita na isti terasi, tako da gre gotovo za eno najdišče, katerega celotni obseg nam še ni poznan (si. 1). Nekatere oblike domače latenske lončenine (Horvat 1993, 85 s) so gotovo starejše od uvoženih rimskih kosov. Prevladujejo različne oblike loncev, vaz z izvihanim ustjem in bikoničnih sko-del iz fine sive keramike. Značilna so tudi dna visokih pokalov, ki jih pozna mokronoška skupina v poznolatenskem in avgustejskem obdobju (Gu-štin 1977, t. 20). Precej je tudi grobih loncev, pokrovov in trinožnikov, okrašenih z vrezi, vbodi in metličenjem, nekateri pa so izdelani iz grafitira-ne keramike. V pričujočem članku prinašamo izbor rimskega keramičnega gradiva, ki gaje v najpomembnejših potezah obdelala že J. Horvat v svoji neobjavljeni disertaciji (Horvat 1993, 82 ss). Pri raziskavah Heraklejevega svetišča je bilo najdenih tudi precej novcev, ki segajo od Avgusta do Honorija in SI. 1: Celje, Miklavški hrib. A - prazgodovinsko gradišče (po Teržan 1990, si. 98), B - rimska Celeja, 1 - "Heraklejevo svetišče", 2 - Sindikalni dom. M. = 1:25000. Abb. 1: Celje, Miklavški hrib. A - vorgesehichtlieher Ring-wall (nach Teržan 1990, Abb. 98), B - romisehe Celeia, 1 -"Herakles-Kultstalte", 2 - Sindikalni dom. tako dopolnjujejo arheološko podobo tega najdišča (Kos 1988, 71 ss). Tako smo omejeni zgolj na tipološko analizo najdb, ki pa kljub temu prinaša nekaj pomembnih spoznanj o romanizaciji tega prostora. Odlomki nog krožnikov ali pladnjev iz črne s i g i 1 a t e (t. 1: 15; 3: 15,20,21) so sicer skromen, a prepričljiv dokaz rimskega vpliva na no-riški prostor že v 1. st. pr. n. š. Tako datacijo nakazujejo najdbe s Štalenskega vrha (Schindler 1967, 60 ss; ista 1986, 345 ss; Horvat 1995, 25 ss) in tudi v Ljubljani je črna sigilata prisotna že v najstarejši fazi poselitve (Vičič 1994, 27 ss). Med izbranim gradivom je najbogateje zastopana italska rdeča sigilata, ki vsa nedvomno izvira iz padanskih delavnic. Pladnji ali krožniki servisa 1 oblike Consp. 12 (t. 1: 1,12; 3: 3) so datirani v srednje- do poznoavgustejski čas, kar velja tudi za skodelo oblike Consp. 7 (/. 4: 9). Oblika Consp. 14 (/. 1: 2) je vodilna oblika horizonta Dang-stetten-Oberaden, podobno pa velja tudi za ob- liko Consp. 22 (t. 3: 2,4). Tej dataciji se pridružujejo tudi dvoročajne skodele (t. 2: 8; 3:1,16; morda tudi t. 1: 7; 4: 20), noga keliha (t. 2: 12) in vrči (/. 2: 16,20; 4: 11-16). Tako časovno opredelitev obravnavanega gradiva nakazujejo tudi žigi, saj so izključno rom-bični ali pravokotni. Sicer slabo ohranjen žig na dnu pladnja ali krožnika okrašen z vejico (t. 1: 10,10a) lahko preberemo kot REM. Morda je žig izdelovalca Remusa, ki ga srečamo tudi na Šta-lenskem vrhu (Oxe, Comfort 1968,1572; Schindler, Scheffeneger 1977, t. 114). Slabo ohranjen rombični žig AS ... z zvezdo in polmesecem (t. 1: 14,14a) morda povežemo z imenom Asellus, poznanem tudi s Štalenskega vrha, kjer je na izdelkih fabrikata B datiran v čas med leti 10 pr. n. š. in 0. Težko čitljiv je tudi žig V .. O (t. 2: 10,10a) prav tako z zvezdo in polmesecem. Morda ga lahko beremo kot Vfio, ki je znan tudi na Štalenskem vrhu. Tu srečamo med fabrikati vrste B, sicer pa datiranega med 10 pr. n. š. in 10 oz. 15 n. š., tudi žig izdelovalca Solimarusa, ki se pojavi tudi na dnu naše skodele na t. 2: 9 (Schindler, Scheffe-negger 1977, t. 91,120 in 125). Ostali žigi so še težje določljivi. Za žig na dnu skodele BITI (t. 1: 11,11 a) poznam vzporednico v Rovigu in najbližje primerjave Bitus in Bito (Oxe, Comfort 1968, 329), slednjega tudi na Štalenskem vrhu (Schindler, Scheffenegger 1977, t. 93). Danes žal uničen žig na dnu pladnja (t. 1: 17,17a,b) je ohranjen v risbi v arhivu celjskega muzeja. Žig GRATI SARI lahko beremo kot Gratus Sari, ki ga srečamo v Sis-ciji (Koščevič, Makjanič 1995, Fig 33,31) in v grobu v Ornavassu (Graue 1974, grob 90), kjer je datiran v leta 15-10 pr. n. š. Čeprav je ohranjen le polovično, je žig na t. 2: 14,14a morda iz delavnice istega mojstra. Za žig MIRO (/. 3:6,6a) je najbližja paralela poznana s Štalenskega vrha kot žig Myro, datirana med leti 10 pr. n. š. in 10(15) n. š. (Schindler, Scheffenegger 1977, 268 s). Ostali žigi {t. 1 : 16; 3: 14) zaradi fragmentarnosti žal ne dovoljujejo bližje interpretacije. Sigilatno gradivo dopolnjujejo okrašene čaše ACO s sigilatnim premazom (t. 1; 6; 2: 2,5,6,13) ali brez (t. 2: 3,7; 3: 8; 4: 2,3,7,18). Prve poznamo tudi v Ljubljani, kjer so s spremnim gradivom datirane v postavgustejsko fazo IIIb (Vičič 1994, 33s, t. 10: 21,21), medtem ko so na Štalenskem vrhu redke. Čaša, okrašena z luskami in sigilatnim premazom (t. 4: 5) je na Štalenskem vrhu uvrščena v tip 137, datiran med leta 30 in 40 (Schindler-Kaudelka 1975, 137 s). Nekaj mlajše so skodele oblike Consp. 43 (t. 2: 17-19), ki predstavljajo vodilno obliko llavijskega obdobja v Po-donavju. Med tipično zgodnjerimsko gradivo sodi tudi keramika tankih sten. Čaša, okrašena z reliefnimi paličicami (t. 1: 9) je na Štalenskem vrhu uvrščena v obliko 2 in datirana med leta 25 in 10 pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ss), medtem ko se v Ljubljani pojavi v fazi lila v srednjeav-gustejskem času (Vičič 1994,33 s). Nekoliko mlajši je odlomek čaše, okrašene z vbodi (t. 4: 17), oblike 5 s Štalenskega vrha, datirane med leta 10 pr. n. š. in 0. Za glinen balzamarij (t. 1: 8) najdemo lepo primerjavo v Ljubljani na Gornjem trgu 15, kjer je bila najden v jami 1 v hiši, datirani v poznoavgu-stejsko obdobje (Vičič 1993, t. 1, 10). Vse oljenke so, čeprav skromno ohranjene, nedvomno reliefne (t. 2: 15; 4: 21-23). Iz padanskega sigilatnega konteksta izstopajo odlomki skled oz. skodel (;. 3: 24-26), ki po kakovosti in izgledu kažejo galski izvor. Najmlajše gradivo predstavljajo odlomki afriške sigilate (t. 4: 24-26), ki jih lahko uvrstimo v tip 50 in 58 B po Hayesu, datiranih okvirno v 4. stol. (glej zadnji pregled pri Prottel 1996). Obravnavano, po količini sicer skromno, zgodnjerimsko keramično gradivo lepo dopolnjuje razkorak med prazgodovinsko poselitvijo tega območja in rimsko Celejo v neposredni bližini. Skupaj z neobjavljenim latenskim gradivom potrjuje obstoj staroselske naselbine s prepoznavnim italskim vplivom že v avgustejskem obdobju. Z ustanovitvijo municipija Celeia v klavdijskem času se težišče poselitve premakne proti severu, obravnavani predel pa dobi drugačen, kultni značaj. Vznožje Miklavškega hriba z najpomembnejšimi keltskimi ostalinami doživi dokončni udarec v 3. stol. s poplavo in prestavitvijo struge reke Savinje. KATALOG Gradivo je opisano v treh sklopih: Miklavški hrib - "He-raklejevo svetišče", Miklavški hrib - Sindikalni dom in Miklavški hrib - neopredeljeno. Pri prvih dveh sem izvor oz. natančo lokacijo s pomočjo arhivskih zapiskov in številk na predmetih lahko z gotovostjo določil, medtem ko pri zadnjem to ni bilo mogoče. Okrajšave: d. = dolžina; p. = premer; r. p. = rekonstruiran premer; r. v. = rekonstruirana višina; v. = višina. Trdota je bila določena po Mohsovi desetstopenjski tr-dotni lestvici. Barve so bile določene po Munsell Soil Color Charls, 1990. Material je bil določen samo okvirno. Čistost gline je podana le vizualno; keramične analize niso bile narejene, zato bi bili tudi drugi podatki (vrste materiala, velikost in gostota pustila ipd.) zgolj osebna presoja. Opisu predmeta sledi njegova trdota (in trdota event. premaza), temu barva in na koncu mere. Tabla 1 Miklavški hrib - "Heraklejevo svetišče" 1. Pladenj ali krožnik, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 40 cm, v. 4,3 cm. Inv. št. 21882. 2. Odlomek ustja skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; v. 1 cm. Inv. št. 21871. 3. Odlomek skodele, okrašene z vodoravnimi žlebovi, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,4 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21867. 4. Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8 cm, v. 2,5 cm. Inv. št. 21869. 5. Odlomek skodele iz dokaj slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 5/1; r. p. 9,6 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21876. 6. Odlomek skodele, okrašene z lističi in rebri; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; d. 3,7 cm. Inv. št. 21870. 7. Odlomek ostenja posode, okrašene s človeško figuro, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; d. 5 cm, v. 5,3 cm. Inv. št. 21880. 8. Odlomek glinene stekleničke (balzamarija) iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 1,3 cm, v. 4,1 cm. Inv. št. 21875. 9. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z reliefnimi paličicami; trdota 3; barva 5 YR 5/6; r. p. 6,2 cm, v. 3,4 cm. Inv. št. 21881. 10,10a. Dno pladnja ali krožnika s pravokotnim žigom REM in vejico, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,7 cm, v. 1,7 cm. Inv. št. 21879. 11, 11 a. Noga skodele s pravokotnim žigom BITI, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 5 cm, v. 1,6 cm. Inv. št. 21868. Miklavški hrib - Sindikalni dom 12. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 31 cm, v. 2,2 cm. Inv. št. 21883. 13. Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,5 cm, v. 1,7 cm. Inv. št. 21884. 14. 14a. Odlomek dna pladnja z rombičnim žigom AS..., tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 9,5 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21846. 15. Odlomek dna pladnja ali krožnika, črna sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 7.5 YR 4; r. p. 9 cm, v. 2,3 cm. Inv. št. 21857. 16. Dno pladnja, tera sigilata, preluknjan, z ostanki pravokotnega žiga; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 6/6, premaz 10 R;4/8 r. p. 10,4 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21848. 17,17a,b. Dno pladnja s pravokotnim žigom GRATI SARI, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 8/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 11 cm, v. 2,5 cm. Inv. št. 21847. Tabla 2 Miklavški hrib - Sindikalni dom 1. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; v. 1,6 cm. Inv. št. 21887. 2. Odlomek roba čaše, okrašene z rastlinskim okrasom, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 7/6; r. p. 7,5 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21888. 3. Odlomek ustja čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 7,5 cm, v. 2,3 cm. Inv. št. 21889. 4. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z žlebovoma; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. ustja 8 cm, v. 8,6 cm. Inv. št. 21862. 5. Odlomek čaše, okrašene z rastlinskim motivom in bun-čicami, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. ustja 7,5 cm, v. 8,4 cm. Inv. št. 21855. 6. Odlomek čaše, okrašene z bunčicami, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,7 cm, v. 3 cm. Inv. št. 21859. 7. Odlomek čaše, okrašene z bunčicami; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 4,5 cm, v. 3,8 cm. Inv. št. 21861. 8,8a. Noga dvoročajne skodele s sledovi rastlinskega okrasa in reliefnega žiga na spodnji strani, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 6 cm, v. 1,3 cm. Inv. št. 21856. 9. 9a. Dno skodele s pravokotnim žigom SOLI MARI, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; p. 4,6 cm, v. 1,6 cm. Inv. št. 21845. 10. 10a. Dno pladnja ali krožnika z rombičnim žigom V.O. tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21858. 11. Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/3, premaz 10 R 4/6; r. p. 12,2 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21850. 12. Noga keliha, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 10 R 5/8, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 9,8 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21851. 13. Odlomek čaše, okrašene z jajčnim okrasom in bunčicami, tera sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 2.5 YR 6/8, premaz 10 R 4/8; d. 3 cm, v. 4 cm. Inv. št. 21852. 14. 14a. Odlomek dna pladnja ali krožnika, z ostanki pravokotnega žiga, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; d. 4 cm. Inv. št. 21886. 15. Odlomek diska oljenke z ostanki okrasa; trdota 4; barva 5 YR 5/6; r. p. 7,3 cm, v. 1,3 cm. Inv. št. 21863. 16. Ročaj vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; d. 3,5 cm. Inv. št. 21885. 17. Odlomek roba skodele, okrašene z rastlinskim motivom, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/8, premaz 10 R 5/8; r. p. 10 cm, v. 1 cm. Inv. št. 21853. 18. Odlomek ustja skodele, okrašene z rastlinskim okrasom, tera sigilata; trdota 5, premaz 5; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 14,5 cm, v. 1,8 cm. Inv. št. 21890. 19. Odlomek roba skodele, okrašene z rastlinskim okrasom, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r. p. 25,4 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21854. 20. Odlomki dvoročajnega vrča, s sigilatnim premazom; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/6; rekonstruirana v. 27 cm. Inv. št. 21860. Tabla 3 Miklavški hrib - neopredeljeno 1. Odlomek dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 20,4 cm, v. 4,2 cm. Inv. št. 21793. 2. Odlomek pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 17,6 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21801. 3. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 40 cm. Inv. št. 21891. 4. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; v. 2 cm. Inv. št. 21892. 5. Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3. premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; v. 2,8 cm. Inv. št. 21893. 6. 6a. Odlomek dna posode s kvadratnim žigom MIRO, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; d. 3 cm. Inv. št. 21830. 7. Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 2.5 YR 4; r. p. 10 cm, v. 2,5 cm. Inv. št. 21815. 8. Odlomek dna čaše, tera sigilata; trdota 6, premaz 7; barva 10 R 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 3,8 cm, v. 1,5 cm. Inv. št. 21792. 9. Dno čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,3 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21796. 10. Dno čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,7 cm, v. 1,2 cm. Inv. št. 21795. 11. Odlomek dna skodele, tera sigilata; trdota 4, premaz 5; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,8 cm, v. 1,5 cm. Inv. št. 21899. 12. Odlomek noge skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/6; r. p. 5,3 cm, v. 2,8 cm. Inv. št. 21788. 13. Odlomek dna čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 5,6 cm, v. 1,5 cm. Inv. št. 21794. 14. Odlomek dna skodele s pravokotnim žigom; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 5/8, barva 2.5 YR 4/8; r. p. 5,6 cm, v. 2 cm. Inv. št. R 21897. 15. Odlomek pladnja ali krožnika, črna sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/4, premaz 5 YR 2.5/2; r. p. 6,5 cm, v. 2,2 cm. Inv. št. 21786. 16. Odlomek noge dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 7,6 cm, v. 1,4 cm. Inv. št. 21894. 17. Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/6; r. p. 9,3 cm. Inv. št. 21896. 18. Odlomek pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 9 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21787. 19. Odlomek dna vrča, sigilatni premaz; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 10.5 cm, v. 1,3 cm. Inv. št. 21898. 20. Odlomek pladnja ali krožnika, črna sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 2.5/2; r. p. 10,4 cm, v. 2 cm. Inv. št. 21784. 21. Odlomek pladnja ali krožnika, črna sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/4, premaz 5 YR 2.5/2; r. p. 11 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21785. 22. Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 5, premaz 7; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 10,7 cm, v. 2,3 cm. Inv. št. 21895. 23. Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 13,2 cm, v. 1,7 cm. Inv. št. 21900. 24. Odlomek posode, galska sigilata; trdota 7, premaz 8; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 17,2 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21807. 25. Odlomek posode, galska sigilata; trdota 7, premaz 8; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 21,9 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21808. 26. Odlomek posode, galska sigilata; trdota 7, premaz 8; barva 10 R 4/8, premaz 10 R 6/8; r. p. 32 cm, v. 4 cm. Inv. št. 21901. Tabla 4 Miklavški hrib - neopredeljeno I. Odlomek čaše, tera sigilata; trdota 6, premaz 7; barva 10 R 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 6,5 cm, v. 3,7 cm. Inv. št. 21790. 2. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, brez premaza; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; r. p. 7 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21813. 3. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, brez premaza; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; r. p. 7 cm, v. 3,1 cm. Inv. št. 21814. 4. Odlomek čaše okrašene s kaneluro, tera sigilata; trdota 6, premaz 7; barva 10 R 6/8, premaz 10 R 4/8; r. p. 7,5 cm, v. 3,5 cm. Inv. št. 21791. 5. Odlomek skodele, okrašene z luskami, sigilatni premaz; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 7,1 cm, v. 4 cm. Inv. št. 21812. 6. Odlomek skodele iz slabo prečiščene gline, okrašene s plitkima kanelurama; trdota 7; barva 7.5 YR 5; r. p. 10 cm, v. 4,7 cm. Inv. št. 21819. 7. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 4 cm, v. 4,1 cm. Inv. št. 21811. 8. Odlomek čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 13,2 cm, v. 2,4 cm. Inv. št. 21802. 9. Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 14 cm, v. 4,3 cm. Inv. št. 21789. 10. Odlomek skodele s sigilatnim premazom; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 7/4, premaz 10 R 6/8; r. p. 14 cm, v. 3,6 cm. Inv. št. 21805. 11. Odlomek dna vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 11,2 cm, v. 3,8 cm. Inv. št. 21798. 12. Odlomek dna posode, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 11,2 cm, v. 4 cm. Inv. št. 21799. 9 13. Odlomek vratu vrča, sigilatni premaz; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 8,3 cm, v. 7.6 cm. Inv. št. 21824. 14. Odlomek vratu vrča, sigilatni premaz; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 7,7 cm, v. 4,4 cm. Inv. št. 21809. 15. Ročaj vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; p. 1,5 cm, d. 5,5 cm. Inv. št. 21800. 16. Ročaj vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; p. 1,5 cm, d. 7,8 cm. Inv. št. 21903. 17. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 5; barva 5 YR 5/6; d. 2,5 cm, v. 3,1 cm. Inv. št. 21817. 18. Odlomek čaše, okrašene z lističi in bunčicami, brez premaza; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; d. 2,7 cm, v. 3,2 cm. Inv. št. 21816. 19. Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene s plitkima kanelurama in kratkimi vrezi; trdota 6; barva 2.5 YR 4; d. 2,4 cm, v. 1,2 cm. Inv. št. 21820. 20. Odlomek ostenja posode, okrašene z rastlinskim in živalskim motivom, tera sigilata; trdota 4, premaz 6; barva 10 R 5/8, premaz 10 R 6/8; d. 3,5 cm. Inv. št. 21902. 21. Odlomek ramena oljenke, prevlečene s premazom; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; d. 1,8 cm. Inv. št. 21828. 22. Odlomek ramena oljenke; trdota 3; barva 7.5 YR 8/ 4; d. 2 cm. Inv. št. 21827. 23. Odlomek ramena oljenke, disk je okrašen z rozeto; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; v. 2,5 cm. Inv. št. 21829. 24. Odlomek sklede, afriška sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/8, premaz 10 R 5/8; r. p. 29,3 cm, v. 4,4 cm. Inv. št. 21803. 25. Odlomek pladnja, afriška sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 6/6, premaz 10 R 5/8; r. p. 29,8 cm, v. 5,7 cm. Inv. št. 21804. 26. Odlomek sklede, afriška sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 46 cm, v. 4,5 cm. Inv. št. 21797. Zahvale Ireni Lazar in Darji Pirkmajer iz Pokrajinskega muzeja v Celju ter dr. Jani Horvat iz Arheološkega inštituta ZRC SAZU se zahvaljujem za prijaznost in pomoč pri obdelavi gradiva. ANSl, Arheološka najdišča Slovenije, 1975. BOLTA, L. 1966, Materialne ostaline Keltov v celjski okolici. - Arh. vest. 17, 377 s. CONSP., Conspeclus formarum terrae sigillatae halieo modo confectae. - Mater. z. rom.-germ. Ker. 10, 1990. GRAUE, J. 1974, Die Griiberfelder von Ornavasso. - Hamh. Beilr. Arch. 1. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov "Mokro-noške skupine". - Keltske študije 4. HORVAT, J. 1993, Začetek rimske dobe na prostoru zahodne in osrednje Slovenije. - Disertacija, neobjavljeno. HORVAT, J. 1995, Ausbreitung romiseher Einflusse auf das Sudostalpengebiet in voraugusteischer Zeit. - V: Provin-zialrdmische Forschungen. Festsclirift f. G. Ulbert, 25 ss, Espelkamp. KLEMENC, J. 1957, Izkopavanja na Sadnikovem vrtu v Celju. - Celj. zbor. 2, 92 ss. KLEMENC, J. 1961, Celeia v antiki. - Celj. zbor. 6, 427 ss. KOLŠEK, V. 1957, Nekaj prispevkov k topografiji rimske Celeje. - Celj. zbor. 4, 230 ss. KOS, P. 1988, Die Fundmunzen der romisehen Zeit in Slowe-nien (FMRSl) 2. KOŠČEV1Ć, R. in R. MAKJANIĆ, 1995, Siseia, Punnonia Superior, Finds and Metalvvork Production, Terra Sigillata. ■ BAR Int. Ser. 621. LAZAR, I. 1996, Latenezeitliche und friihromische Funde aus der Savinja in Celje. - Arh. vest. 47, 279 ss. OXE, A. in H. COMFORT 1968, Corpus Vasorum Arretino-rum. A Catalogue of the Signatures, Shapes and Chrono-logy of Italian Sigillata. - Antiquitas 3, 4. PERC, B. 1951, Rimske najdbe v Celju od 1941 do 1951. -Arh. vest. 2, 227 ss. PETRU, P. 1960, Celje - Sadnikov vrt. - Var. spom. 8, 201 ss. PROTTEL, Ph. M. 1996, Mediterrane Feinkeramik des 2. -7. Jahrhunderts n. Chr. im oberen Adriaraum und in Slo-tvenien. - Kolner Studien zur Archaologic der romisehen Provinzen 2. SCHINDLER, M. 1967, Die "Schtvarze Sigillata" des Mag-dalensberges. - Kiirnt. Musschr. 43. SCHINDLER, M. 1986, Die "Schvvarze Sigillata" des Mag-dalensberges 2. Neufunde seit 1965. - V: Die Ausgrabun-gen auf dem Magdalensberg 1975 bis 1979, Magdal. - Grabber. 15, 345 ss. SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1975, Die dunnwandige Ge-brauchskeramik vom Magdalensberg. - Kiirnt. Musschr. 58. SCHINDLER, M. in S. SCHEFFENEGGER, 1977, Dieglatte rote Terra sigillata vom Magdalensberg. - Kiirnt. Musschr. 62. ŠA$EL, j. 1970, Celeia. - V: RE Supll. 12, 139 ss. TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na slovenskem Sta- VIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gri- jerskem. - Kat. in monogr. 25. čem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. - Arh. VIČIČ, B. 1993, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gri- vest. 45, 25 ss. čem v Ljubljani. Gornji trg 15. - Arh. vest. 44, 153 ss. Romische Funde am Fufie des Miklavški hrib bei Celje Zusammenfassung Die Besiedlung des Miklavški hrib (auch Miklavžev hrib genannt), einer Anhohe siidlich von Celje oberhalb der Savinja, ist sozusagen schon seit fast drei Jahrtausenden kon-tinuierlich besiedelt. Auf ihrem Gipfel liegt ein vorgeschicht-licher Ringwall (Bolta 1966, 377 i;ANSl, 281 f; Teržan 1990, 106 ff), auf der darunter liegenden Terrasse finden sich Kul-turreste des sog. Herakles-Heiligtums aus dem 2. Jh. (Klemene 1957, 92 ff; ders. 1961, 427 ff; Petru 1960, 201 ff). Am FuBe des Berges in Breg entdeckte man wichtige Funde (Kolšek 1959, 230 ff), von besonderer Bedeutung sind die Miinzstatte noriseher Silbermiinzen und zahlreiche Kleinfunde aus der Savinja (Lazar 1996, 279 ff), was darauf hindeutet, daB hier eine keltisehe Siedlung, der Vorganger des Munizipiums Celeia, gelegen hatte. Ein Teil des Materials vvurde zufallig 1947 bei der Er-richtung des Gevverkschaftsgebiiudes Sindikalni dom (auch Delavski dom oder Dom Dušana Finžgarja genannt; Taf. 1: 12-17; 2) und ein Teil bei den Grabungen im damaligen Sadnik-Garten, dem Sadnikov vrt, gefunden, wo man spiiter die Reste der sog. Herakles-Kultstatte (Taf. 1: 1-11) aufgestellt hat. Leider ist die erhaltene Dokumentation ziemlich liiekenhaft, stratigraphische Angaben sind gewissermaBen iiberhaupt nicht vorhanden, zudem wurde das Material spiiter vermiseht, so daB man es nicht immer genau zu lokalisieren vermag (Taf. 3; 4). In den erhaltenen Aufzeichnungen ist auch keine Rede von eventuellen Architekturresten, die in dieselbe Zeit fallen vviirden wie das altere behandelte Material, denn die Forscher vvidmeten ihre Aufmerksamkeit vor allem den Re-sten der monumentalen Architektur des Heiligtums. Die be-sagten Orte liegen knapp 20 m voneinander entfernt auf der-selben Terrasse, so daB es sich gevviB um eine Fundslattc handelt, deren Gesamtumfang man allerdings noch unbe-kannt ist (Abb. 1). Einige Formen einheimiseher latenezeit-licher Keramik (Horvat 1993, 85 f) sind sicherlich iilter als die importierten romisehen Stucke. Vorherrschend sind verse-hiedene Formen von Topfen, Vasen mit ausladendem Rand und bikonisehen Schalen aus feiner grauer Keramik. Charakteristisch sind auch die Boden der hohen Pokale, die die Mokronog-Gruppe in der Spat-La-Tene- und der augusteisehen Zeit kennt (Guštin 1977, Taf. 20). Es gibt auch ziemlich viel grobe Topfe, Deckel und DreifiiBe, die mit in Ritztechnik ausgefiihrtem Linienmuster, mit Stichelverzierung und Be-senstichornamentik gcschmiickt sind, einige sind auch aus graphitierter Keramik hergestellt. lili vorliegenden Aufsatz wird eine Ausvvahl romisehen keramisehen Materials prasentiert, das schon J. Horvat in den vvichtigsten Ztigen in ihrer unveroffentlichten Disserta-tion (Horvat 1993, 82 ff) bearbeitet hat. Bei der Erfor-schung der Herakles-Kultstatte vvurden auch ziemlich vielc Miinzen entdeckt, die die Zeit von Augustus bis Honorius umfassen und so das arehaologisehe Erscheinungsbild die-ses Fundortes ergiinzen (Kos 1988, 71 ff). So besehranken wir uns hier nur auf die typologische Analyse der Funde, die dennoch einige bedeutende Erkenntnisse iiber die Ro- manisierung dieses Bereiches bringt. Die Fragmente der Teller- oder PlattenfiiBe aus schvvar-zer Sigillata (Taf. 1: 15; 3: 15,20,21) sind zwar ein besehei-dener, aber iiberzeugender Bevveis romisehen Einflusses auf das norisehe Gebiet schon im 1. Jh. v. Chr. Fiir eine solehe Datierung sprechen die Funde vom Magdalensberg (Schindler 1967, 60 ff; dies. 1986, 345 ff; Horvat 1995, 25 ff), und auch in Ljubljana ist die schvvarze Sigillata schon in der iiltesten Besiedlungsphase vorhanden (Vičič 1994, 27 ff). Unter dem ausgevvahlten Material ist die italisehe rote Sigillata am meisten vertreten und stammt zvveifellos aus \Verkstatten am Po. Die Platten oder Teller von Service I der Form Consp. 12 (Taf 1: 1,12; 3: 3) werden in die mittel-bis spataugusteisehe Zeit datiert, vvas auch fiir die Schale der Form Consp. 7 (Taf. 4: 9) zutrifft. Die Formen Consp. 14 (Taf. 1: 2) und Consp. 22 (Taf. 3: 2,4) sind Leitformen des Dangstetten-Oberaden-Horizontes. In dieselbe Zeit datiert sind auch die Doppelhenkelschalen (Taf. 2: 8; 3: 1,16; viel-leicht auch Taf 1: 7; 4: 20), ein KelchfuB (Taf. 2: 12) und die Kriige (Taf. 2: 16,20; 4: 11-16). Eine solehe Zeitbestimmung des behandelten Materials zeigen auch die Stempel an, denn sie sind ausschlieBlich rhom-biseh oder rechteckig. Der zvvar schlecht erhaltene, mit einem Zvveig verzierte Stempel (Taf. 1: 10,10a) am Platten-oder Tellerboden ist vielleicht als REM zu entziffern. Moglic-hervveise stammt der Stempel vom Hersteller Remus, dem vvir auch auf dem Magdalensberg begegnen (Oxe, Comfort 1968, 1572; Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 114). Der schlechterhaltene rhombisehe Stempel AS... mit Stern und Halbmoiul kann mit dem Namen Asellus in Verbindung ge-bracht vverden, der auch auf dem Magdalensberg bekannl ist, vvo er auf Exemplaren des Fabrikats B in die Zeit von 10 v. Chr. bis 0 datiert ist. Schvver lesbar ist auch der Stempel V .. O (Taf. 2: 10,10a), ebenso mit Stern und Halbmond. Vielleicht ist er als Vfio zu entziffern, der auch auf dem Magdalensberg bekannl ist. Hier begegnen vvir unter den zvvar von 10 v. Chr. bis K) bzvv. 15 n. Chr. datierten Fabrikaten vom Typ B auch dem Stempel des Herstellers Solimarus, der auch am Boden unserer Schale auf Taf 2: 9 auftritt (Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 91,120 und 125). Die restli-chen Stempel sind noch schvverer bestimmbar. Eine Paral-lele zum Stempel am Boden der Schale Bi l i (Taf. 1: 11,11 a) ist mir auch von Rovig bekannt, von den nachstliegenden Vergleichen Bitus und Bilo (Oxe, Comfort 1968, 329) kommt der letztere auch auf dem Magdalensberg vor (Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 93). Der heute leider zerstorte Stempel am Plattenboden (Taf. 1: 17,17a,b) ist erhalten auf einer Zeich-nung des Archivs im Museum von Celje. Der Stempel GRATI SARI kann als Gratus Sari gelesen vverden, dem vvir in Sis-cia begegnen (Koščevič, Makjanič 1995, Abb. 33,31) und in einem Grab in Ornavasso (Graue 1974, Grab 90), vvo er in die Jahre 15-10 v. Chr. datiert vvird. Obvvohl nur die Halfte davon erhalten ist, kann man erkennen, daB der Stempel auf Taf. 2: 14,14a vielleicht aus der Werkstatt desselben Meisters stammt. Das naehstgelegene Parallelstiiek des Stempels MIRO findet sich auf dem Magdalensberg als Stempel Myro, der in die Jahre von 10 v. Chr. bis 10 (15) n. Chr. datiert ist (Schindler, Scheffenegger 1977, 268 f). Die restlichen Stempel (Taf. 1: 16; 3: 14) erlauben wegen der Bruchstuckhaftigkeit leider keine genaueren Interpretationen. Das Sigillatamaterial erganzen die verzierten ACO-Becher mit Sigillata-Uberzug (Taf. 1: 6; 2: 2,5,6,13) oder ohne (Taf. 2: 3,7; 3: 8; 4: 2,3,7,18). Die ersteren sind auch in Ljubljana vorhanden, wo sie an-hand des Begleitmaterials in die postaugusteische Phase Illb datiert werden (Vičič 1994, 33 f, Taf. 10: 21,21), auf dem Magdalensberg kommen sie dagegen nur selten vor. Ein bauc-higes Topfchen mit Schuppendekor und Sigillata-Uberzug (Taf. 4: 5) wird auf dem Magdalensberg dem Typ 137 zu-geordnet, der in die Jahre von 30 bis 40 datiert ist (Schind-ler-Kaudelka 1975, 137 f). Etwas jiinger sind die Schalen der Form Consp. 43 (Taf. 2: 17-19), die die Leitform der flavischen Zeit im Donauraum darstellen. Zum typischen fruhromischen Material gehort auch die diinnvvandige Ge-brauchskeramik. Der Becher mit versetzten Reliefstreifen (Taf. 1:9) auf dem Magdalensberg wird der Form 2 zugevvie-sen und in die Zeit von 25 bis 10 v. Chr. datiert (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ff), vvahrend er in Ljubjana erst in der Phase lila der mittelaugusteischen Zeit auftritt (Vičič 1994, 33 f). Etwas jiinger ist das Fragment eines Bechers mit ne-gativem Kommadessin (Taf. 4: 17) der Form 5 vom Magdalensberg, die in die Zeit von 10 v. Chr. bis 0 datiert vvird. Ein schones Parallelstiiek zum Tonbalsamarium (Taf. 1: 8) findet sich in Ljubljana am Gornji trg 15, wo es in Grube 1 eines in die spataugusteisehe Zeit datierten Hauses ent-deekt vvurde (Vičič 1993, Taf. 1, 10). Trotz des schlechten Erhaltungszustandes kann man er-kennen, daB es sich bei den Ollampen zweifellos um Re-liefollampen handelt (Taf. 2: 15; 4: 21-23). Vom Sigillata-kontext von der Poebene weichen die Fragmente der Schiis-seln bzw. Schalen ab (Taf. 3: 24-26), die nach Oualitat und Aussehen auf gallisehe Herkunft deuten. Das jiingste Material stellen Fragmente afrikaniseher Sigillata (Taf. 4: 24-26) dar, die wir den Typen 50 und 58 B nach Hayes zuordnen konnen; sie werden ungefahr in das 4. Jh. datiert (siehe die letzte Ubersicht bei Prottel 1996). Das behandelte, der Menge nach zvvar beseheidene friihromische Keramikmaterial iiberbriickt die Kluft zwischen der vorgeschichtlichen Besiedlung dieses Bereiches und dem romisehen Celeia in dessen unmittelbarer Nahe. Zusammen mit dem nichtveroffentlichten latenzeitlichen Material bestatigt es die Existenz einer alteingesessenen Siedlung mit erkenn-barem italisehem EinfluB schon in augusteiseher Zeit. Mit der Griindung des Munizipiums Celeia in claudischer Zeit verlagert sich der Schwerpunkt der Besiedlung nach Nor-den, der dargelegte Teil nimmt dagegen einen Kultcharak-ter an. Die am FuBe des Miklavški hrib gelegene Gegend mit keltisehen Kulturresten erlebte ihren Niedergang im 3. Jh. durch eine Uberschvvemmung und eine Verlegung des FluBbettes der Savinja. KATALOG (S. S. 43 ff) Das Material wird in drei Komplexen behandelt: Miklavški hrib - "Herakles-Kultstatte", Miklavški hrib - Sindikalni dom und Miklavški hrib - nicht naher bestimmt. Bei den beiden ersten habe ich die Herkunft bzw. den genauen Ort anhand von Archivaufzeichnungen und den Nummern auf den Ge-genstanden mit Sicherheit bestimmen konnen, vvahrend dies beim letzten nicht moglich war. Abkiirzungen: d. = Lange; p. = Durchschnitt; r. p. = re-konstruierter Durchschnitt; r. v. = rekonstruierte Hohe; v = Hohe. Die Harte wurde nach der Mohsschen Hiirteskala bestimmt. Die Farben wurden bestimmt nach den Munsell Soil Co-lor Charts, 1990. Das Material vvurde nur anniihernd bestimmt und die Rein-heit des Tons nur visuell beurteilt; keramisehe Analysen vvurden nicht durchgefiihrt, daher vvurden alle anderen Angaben (Ma-terialart, GroBe und Magerungsdichte u. a.) nur auf subjek-tiver Einschatzung basieren. Der Beschreibung des Gegen-standes folgt dessen Harte (und die Harte des eventuellen Uberzugs), danach die Farbe und schlieBlich die MaBe. Boris Vičič Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Tržaška 4 SI-1000 Ljubljana m iS IMI —, 1 1 — 1 \\ i / A«?** 10a 10 5 I I 8 11a I gTZf \\ / ■r i. ^ 12 r 13 D 16 tUL 14a 14 17a m i 17b 15 r 17 T. 1: Celje, Miklavški hrib. 1-11 "Heraklejevo svetišče", 12-17 Sindikalni dom. Vse keramika. M. = 1:3; ioa ] ja |4;l i7:l (, = j.j Tuf. 1: Celje, Miklavški hrib. 1-11 "Herakles-Kultstfitte", 12-17 Sindikalni dom. Alles Ton. Taf. 2: Celje, Miklavški hrib. Sindikalni dom. Alles Ton. T. 3: Celje, Miklavški hrib, neopredeljeno. Vse keramika. M. = 1:3; 6a = 1:1. Tuf. 3: Celje, Miklavški hrib, nieht naher bestimml. Alles Ton. T. 4: Celje, Miklavški hrib, neopredeljeno. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 4: Celje, Miklavški hrib, nicht niiher bestimmt. Alles Ton. Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 53-62 53 Eine bislang unbekannte romische Strassenstation in Oberdrauburg, Karnten. Vorbericht Harald STADLER, Regina FRANKE und Salvatore ORTISI Izvleček Članek obravnava dosedaj neznano rimsko najdišče pri Oberdrauburgu na avstrijskem Koroškem in nekaj najdb kot, dele bronastih kipov, del bronastega kandelabra in novce datirane od 1. st. pr. n. š. do 4. st. n. š. Abstract The paper describes a hitherto unknown roman location near Oberdrauburg in Upper Carinthia, Austria, and some findings as parts of bronze statues, a part of a bronze candelaber and coins dating from the Ist BC to 4th century AD. TOPOGRAFIE UND FUNDGESCHICHTE Oberdrauburg ist der am vvestlichsten gelege-ne, groBere Ort des osterreichischen Bundeslan-des Karnten (Abb. 1). Eine besondere siedlungs-anziehende Begiinstigung manifestiert sich vor allem darin, am Schnittpunkt zweier vvichtiger Verkehrs-wege zu liegen. Das in Ost-West-Richtung fuh-rende Drautal gibt dabei einen von der Natur gegebenen Verkehrsstrangvor, wobei im begrenzten MaBe auch der Binnenschiffahrt1 eine gevvisse Bedeutung zugekommen sein diirfte. Die Nord-Siid Verbindung fiihrte iiber eine Brucke, die wahrscheinlich an der Stelle einer vordem genutzten Furt gebaut wurde, ins Gailtal und nach Uberquerung des 1336 m hohen Plockenpasses2 iiber den Tauern in die Region Venetia und letztlich zur romisehen colonia Aquileia (Abb. 2). Schon am Ende des vorigen Jahrhunderts sind vom Besitzer des sogenannten Schrottelhofes, einem Gutshof der sich nordvvestlich des heutigen Orts-kernes befindet, auf seinem Amvesen archaolo-gisehe Funde3 getatigt worden. Die ersten Objekte (Eisenpfriem, Keramik), die Eingang in die Literatur fanden, kamen beim Graben eines Tief-brunnens in unmittelbarer Nahe des Ansitzes4 zutage. Aus dem Bereich der siidlich vorgelagerten markanten FluBterrasse, den Schrottelhofer Feldern (Parz. Nr. 148/1) (Abb. 3) wurden neben den iiblichen Oberflachenfunden aus Keramik, Eisen und Blei, mehrere Bronzemunzen, eine Fibel aus 1 P. Haidcr, Gab es wahrend der romisehen Kaiserzeit eine Innschiffahrt auf Tiroler Boden? Tiroler Heimat 54, 1990, 5-24. 2 R. Pittioni, Urgeschichte des osterreichischen Raumes (1954) 773f.; H. Koban, Die alten StraBen auf der Sudseite des Plockenpasses. Carinthia 1 144, 1954, 126-131; ders., Zur Klarung der Frage iiber die alten PloekcnpaBstraBen. Ebd., 147, 1957, 159-162; ders., Erganzungsbericht iiber den Verlauf der alten PloekcnpaBstraBen. Ebd., 155, 1965, 262-265; zu unliingst prospektierten romisehen AlpenstraBen nach Norden vgl. P. Haidcr, Historische Uberlegungen zu den romisehen StraBen iiber den Korntauern und Mallnitzer Tauern, in: A. Lippert (Hrsg.), Hoclialpine Altstrafien itn Raum Badgastein-Mallnitz, Bocksteincr Montana III (Wien 1993) 249-276. 3 Freundliche Mitteilung Friedrieh Pichler, Oberdrauburg. 4 H. Stadler, Ausgrabungen auf der Burgruine Flaschberg bei Oberdrauburg in Karnten, Nearchos 3, 1995, 141 m. Anm. 9. Miinchen. Oberdrauburg Klagenfiirt Abb. 1: Geographische Lago von Oberdrauburg in den Siidost-alpen. SI. 1: Geografska lega Oberdrauburga v jugovzhodnih Alpah. Bronze, eine eiserne Lanzenspitze (siehe Beitrag Ortisi), Bruchstiicke profilierter Marmorplatten und schvvarze sowie weiBe Mosaiksteinchen nach dem Pfliigen vom Besitzer und Mitarbeitern des Verf. aufgesammelt. Besondere Envahnung verdient dabei das Fragment eines vermutlich mehrflammigen Kandela-bers aus gegossenem BuntmetalP (siehe Beitrag Franke). Obertagige Prospektion Im Zuge der Forschungen zur mittelalterlichen Besiedlung von Oberdrauburg fanden 1994 auch erstmals systematische Feldbegehungen auf dem romisehen Fundervvartungsgebiet durch Mitglie-der des Institutes fiir Ur- und Friihgeschichte der Universitiit Innsbruck statt. Des weiteren wurden auf einer groBeren Flache geomagnetisehe Un- Abb. 2: Wichtige Verkehrsverbindungen in der Antike. SI. 2: Pomembne komunikacije v antiki. 5 Das Fragment diesesaufwendiggestalteten Lichtspenders wurde vom heutigen Besitzer Herrn Friedrich Pichlerentdeckl. An dieser Stelle sei der gesamten Familie fiir das grotizugige Entgegenkommen und das Interesse an unseren Forschungen gedankt. A vorgeschichdiche Funde • fnihminelalterliche Funde L Burgsiellen (U.Jh.) ITrogenvandhohlen 4 VVaidach 7 Hohenhurg ■ roinische Funde ♦ mittelalterlichc Funde 2 Flaschberg 5 Oberdrauburg H.K) Burgfortt 3 Otting 6 Schrottelhofer Feld Abb. 3: Plan zur Topographie und Fundstellenverteilung von Oberdrauburg. SI. 3: Načrt topografije in porazdelitve najdišč Oberdrauburga. tersuchungen durch Dipl,- Geol. Cord Ernstson, Wurzburg,(' durchgefuhrt. Diese noch ohne Bodeneingriffe eingeleite-ten Maftnahmen bestatigten die Existenz romi-scher Mauerziige, ohne sie aber genauer festle-gen zu konnen. Im Zuge weiterer Begehungen gelang es, das Fundgut erheblich zu vermehren.7 U.a. lieBen sich Teile von unterlebens- und le-bensgroBen bronzenen Statuen (siehe Beitrag Franke) sowie uber 30 romische Bronze- und Silbermiinzen bergen. Die archaologische Sondierung Im August des Jahres 1995 ist vom Institut fiir Ur- und Friihgeschichte der Universitat Innsbruck im besagten Geliinde ein 50 m langer und 2 m breiter Suchschnitt angelegt vvorden, der haupt- sachlich der Konzentration obertagig entdeckter Architektur- und Kleinfunde folgte.8 Es kamen dabei die Grundmauern wenigstens zvveier romi-scher Steinbauten zum Vorschein.9 Das Fundmaterial reicherte sich in ungeahn-tem AusmaG an. Neben vveiteren zerhackten und wahrscheinlich zum Einschmelzen bestimmter Teile von Bronzestatuen wurde u.a. ein keltischer Miinzschatz der zweiten Halfte des 1. Jahrhun-derts v.Chr. bestehend aus 19 Kleinsilbermiinzen und einer vvestnorischen Tetradrachme des Eccaio10 entdeckt. Eine Besiedlung des Platzes oder seiner un-mittelbaren Umgebung in vorgeschichtlicher Zeit deuten u.a. ein Hundefigiirchen aus Bronze (siehe Beitrag Ortisi) und vereinzelt immer wieder niedrig gebrannte Keramikfragmente an, die aber nur eine ungefiihre Datierung in die Eisenzeit erlauben. '' Masehinschriftliches Manuskript (1995) 32 Seiten. 7 Hierbei seien die Verdienste von Herrn Alexander Altenburger, Volders-Nordtirol, besonders hervorgehoben. s Die fiinfwochige Grabungskampagne wurde zur Giinze vom Burg- und Museumsverein Oberdrauburg unter seinem riihrigen Obmann Franz Jochum finanziert, ohne dessen tatkriiftige Hilfe das Projekt wohl nie zustandegekommen vviire. '' Fiir ihre Pltinderung diirfte ein am nordwestliehen Rand des Feldes stehender Kalkbrennofen verantvvortlieh sein, der noch im ersten Viertel des 20. Jahrhunderts mit Steinen aus dem Ruinenfeld beschickt worden ist. 1(1 Fiir die Bestimmung wird Herrn Michael Mackensen, Miinehen gedankt, der auch die Vorlage des gesamten Hortes ubernommcn hat. Vorlaufige Ergebnisse Nach einer ersten Befunddeutung zeichnet sich aufgrund der Keramik und des Kleinfundmaterials momentan folgende historische Entwicklung auf dem Schrottelhofer Feld ab. a) eine vorokkupationszeitliche Phase.- Ca. 2. Halfte 1. Jh.v.Chr. b) eine friih- und mittelkaiserzeitliche Anla-ge, zu der die Steinbauten mit Mosaiken geho-ren konnen. - Ca. 1.-3. Jh.n.Chr. c) eine spatantike Besiedlung und Nutzung des Platzes. - 4. Jh.n.Chr. Aussichten Das qualitatsvolle Fundgut deutet auf eine bis dahin unbekannte, romische Station im Ober-drauburger Talbecken" hin, die kaum 20 Kilometer vom Municipium Aguntum12 entfernt liegt. Um diesem durch die Bodenerosion hochst gefahrdeten herausragenden archaologischem Denkmal gerecht zu werden, vvurde eine inter-nationale Zusammenarbeit angestrebt. Dabei gelang es uns Forscher der Universitat Miinchen, der Universitaten Ljubljana und Klagenfurt so-wie des Karntner Landesmuseums fiir das Projekt zu gevvinnen, die eine Optimierung der zu-kiinftigen Ausgrabungs- und Auswertungsleistung gewahrleisten sollen. Gerade fiir die Siedlungskammer Oberdrauburg versprechen die bisher ergrabenen Funde und Befunde grolie Chancen, die sich andeutende Siedlungskontinuitat mit ali ihren durch verschie-dene Parameter vorgegebenen ortlichen Verschiebungsmoglichkeiten von der Vorgeschichte bis ins Hochmittelalter archaologisch aufzuzei-gen und nachzuvollziehen. Wie schnell sich nam-lich das Raster in einer Fundlandschaft andern kann, zeigen wieder einmal die neuentdeckten Objekte vom Schrottelhofer Feld. Kaum drei Jahre sind vergangen, seit Ulrike Kersting in ihrer ver-dienstvollen Arbeit13 das weitgehende Fehlen kaiserzeitlicher und spatantiker Reste im oberen Drautal, das sich von der Talenge bei Sachsen-burg im Osten bis nach Lienz in Osttirol im Westen erstreckt und damit den Oberdrauburger Raum beinhaltet, mit bloGer Siedlungsungunst erklaren wollte. Stadler FIGURLICHE BRONZEN 1. Bruchstuck eines miinnlichen Portratkopfes (Abb. 4: 1). H. 4,7 cm, Br. 4,8 cm, Wandstarke 0,1 - 0,3 cm. Bronze. HohlguB. Dunkelgriine, glanzende Patina. Erhalten ist ein Bruchstuck der rechten Nacken-halfte mit dem Ansatz des Hinterkopfes eines unterlebensgroBen Bronzekopfes. Eine Kerbe an der unteren Bruchkante, die eher auf eine Be-schadigung zuriickzufiihren ist als auf eine Uber-arbeitung nach dem GuB, konnte darauf hinvvei-sen, daB die Bronze in kleine Stiicke zerhackt zum Einschmelzen bestimmt war. Der Kopf tragt eine Kurzhaarfrisur. Bei der untersten, in den Nak-ken fallenden Lockenreihe sind einzelne Haar-biischel durch eingeschnittene Kerben voneinander abgesetzt; die Locken vverden durch feine, ein-gravierte Linien vveiter unterteilt. Die im Nak-ken nach rechts gestrichenen Haare bilden am Ubergang zur Seite mit den von dort nach hinten gestrichenen Haaren eine Zange. Das iibrige dicht an die Kopfhaut anliegende Haupthaar ist durch eng nebeneinanderliegende, langliche Kerben an-gedeutet. Die Art der Haarbehandlung, bei der die Lok-ken nicht plastisch modelliert vverden, sondern deren Oberfliiche durch mit dem MeiBel einge-sc hl age ne Kerben gegliedert wird, spridit fiir eine Datierung ins 3. Jahrhundert n.Chr.;14 sie entspricht aber auch nicht der reinen Picktechnik, wie sie vor allem fiir die 40er Jahre des 3. Jahrhunderts typisch ist, bei der die Oberflache lediglich durch kurze, in regelmaBigen Abstiinden eingemeiBel-te Kerbl inien strukturiert vvird, die keine Riick-sicht auf die Haarkontur nelimen.15 11 Zur Verbreitung romischer Funde in Markt und Gemeinde Oberdrauburg vgl. Stadler Anm. 4, Abb. 12. 12 W. Alzinger, Aguntum und Lavant (Wien 1985). 13 U. Kersting, SpStantike und Friihmittelalter in Karnten, Teildruck Phil. Diss. (Bonn 1994) 107. 14 M. Bcrgmann, Studien zum romisehen 1'ortrdt des J. Jahrhunderts n. Chr. (Bonn 1977). 15 Ebd. 9-17, Taf. 4: 1-4; 5: 1-3 (Philippus Minor); 6; 3,4 (Traianus Decius); K. Fittschen, P. Zanker, Katalog der romisehen Portrdts in den Capitolinischen Museen und den anderen kommunalen Sammlungen der Stadt Kom 1. Kaiser- tinti 1'rinzenbildnisse (Mainz 1985) 127 Nr. 106; 129-131 Nr. 108-110, Taf. 133,135-137; M. P. L'Orange, Studien zur Geschichte des spatanuken Portrdts (Oslo 1933) Taf. 5 (Philippus Arabs); ders., Romerske Keisere (Oslo 1967) 94 m. Abb. (Pupienus); B. M. Felletti Maj, Iconografia Romana Imperiale da Severo Alessandro a M. Aurelio Carino (222 - 2H5 d. C.) (Rom 1958) Taf. 24; 76 (Philippus Arabs). Bessere Parallelen fiir die Haargestaltung des vorliegenden Fragments lassen sich unter den Portrats der zweiten Halfte des 3. Jahrhunderts anfiihren. Diese verbinden die Picktechnik des zvveiten Jahrhundertviertels mit einem erneuten Bemiihen um plastische Wiedergabe des Haares, wobei einzelne Strahnen nicht plastisch durch-modelliert, sondern einfach durch eingetiefte Kerben voneinander abgesetzt werden.16 Als Beispiele fiir diese Art der Haarbehandlung konnen Portrats des Valerian,17 des Aurelian18 und des Probus19 angefiihrt werden, bei denen das Kalottenhaar gepickt erscheint, sich iiber der Stirn jedoch wieder in einzelne Locken auflost. Bei einem in gallienische Zeit datierten Privatportrat in den Capitolinischen Museen20 gliedert sich das Haar nicht nur iiber der Stirn, sondern auch im Nak-ken in einzelne, ahnlich wie bei dem Fragment aus Oberdrauburg mit eingravierten Linien iiber-zogene Locken auf. Diese Art der Haargestaltung kann bis zum Ende des 3. Jahrhunderts auftre-ten, da der altere Diokletianstypus noch dem traditionellen Soldatenkaiserstil verpflichtet ist.21 Auf einen engeren Zeitraum als die zvveite Halfte des 3. Jahrhunderts n.Chr. laBt sich das vorlie-gende Fragment kaum festlegen, da gerade fiir diese Zeit nicht eine bestimmte Stilentwicklung charakteristisch ist, sondern die Variationsbrei-te der gleichzeitig nebeneinander auftretenden, unterschiedlichsten Darstellungsmoglichkeiten.22 Die Bedeutung des Fundortes Oberdrauburg liegt vor allem in seiner verkehrsgiinstigen Lage an der Kreuzung der West-Ost-Verbindung zwi-schen Aguntum und Teurnia mit der iiber den PlockenpaB nach Italien fiihrenden FernstraBe.23 Vergleichbar ist die Situation an dem PaBuber-gang von Trojane/Atrans zvvischen Celeia und Emona, der das sudostliche Noricum mit Italien verband; von dort stammen die Fragmente einer lebensgroBen Reiterstatue Marc Aurels.24 Die Aufstellung von Bronzestatuen ist demnach auch auBerhalb groBerer Siedlungen an verkehrs-geographisch vvichtigen Punkten denkbar. Ande-rerseits ist aber auch nicht auszuschlieBen, daB der urspriingliche Standort des Bronzeportrats in Aguntum zu suchen ist25 und daB es zusammen mit den im folgenden angefiihrten Fragmenten von GroBbronzen erst als bereits zerkleinerter und zur Weiterverwertung bestimmter Bronzeschrott an den Fundort gelangte.26 Diverse Funde von Bronzeabfall, darunter Bronzeschlacke und die Reste von eingeschmolzenen Bronzegegenstanden, lassen auf die Existenz einer bronzeverarbeitenden Werkstatte am Fundort bei Oberdrauburg schlieBen. 2. Bruchstuck einer figiirlichen GroBbronze mit anpas-sender Flicke (Abb. 4: 5). H. 6,4 cm, Br. 10,7 cm, Wandstarke 0,2 - 0,3 cm. Dunkel-griine Patina. Allseitig gebrochen. Riickseite guBrauh. In der Mitte zvvei rechteckig ausgemeiBelte Fehlerstellen, in der sich eine Flicke erhalten hat; die andere ist ausgefallen. Am Rand die Reste von fiinf weiteren, urspriinglich mit Bronzeplattchen ein-gelegten Fehlerstellen. Daran anpassend das Bruchstuck eines noch 5,2 x 4,3 cm groBen, viel-eckigen Flickens (Wandstarke 0,05 - 0,1 cm) mit Feilspuren auf der Riickseite, leicht verbogen. Drei weitere kleine GuBfehlerwurden nicht ausgebessert. Die Oberflache ist gleichmaBig durch feine, in eine Richtung laufende Kerben strukturiert. Die Pickung ist viel weniger sorgfaltig ausgefiihrt als bei dem Portratkopf Nr. 1; die Striche sind deut-lich kiirzer, flacher und sparlicher eingemeiBelt. Aufgrund seiner GroBe laBt sich das Fragment nicht zu einem Portratkopf erganzen; die Pickung stellt daher wohl nicht menschliches Haar dar, sondern das Fell eines Tieres. Vergleichbar ist die Fellangabe der Stiere und der Hirschkuh der Bronzestatuetten aus dem Inventar des 1(1 Bergmann (Anm. 14) 61 ff., 111 ff.; Fittschen, Zanker (Anm. 15) 133 ff. 17 Fittschen, Zanker (Anm. 15) 133 Nr. 111, Taf. 138,139. 18 Bergmann (Anm. 14) 113 ff., Taf. 32: 4; 33: 1,2. 19 Bergmann (Anm. 14) 111 f., Taf. 33: 3-6; Fittschen, Zanker (Anm. 15) 140 Nr. 116, Taf. 143,144. 20 Bergmann (Anm. 14) 62, Taf. 18: 1,2. 21 11. P. L'Orange, Das spatantike Herrscherbild von Diokletian bis zu den Konslantin-Sohnen 284 - 361 n. Chr. Das romische Herrscherbild 111,4 (Berlin 1984) 15 ff., Taf. 10 f.; J. lnan, E. Alfoldi-Rosenbaum, Romische undfrtihbyzantinische Portrdtplastik aus der Turkei. Neue Funde (Mainz 1979) 269 f. Nr. 255, Taf. 182:1-3; 312 f. Nr. 309, Taf. 219:1-4. 22 Bergmann (Anm. 14) 104; 122 ff., Taf. 34: 5,6; 35; 36; 37: 1-5 zeigen die Variationsbreite der Stilrichtungen. --1 W. Cartellieri, Die romisehen Alpenstrajien iiber den Hrenner, Reschen-Scheideck und Plockenpaji (Leipzig 1926) 30-33. 24 R. Ložar, Uberreste einer Pferdestatue aus Bronze von Trojane (Atrans), in: Serla Hoffilleriana. Festschr. V. Hoffiller (Zagreb 1940) 354-367. 25 Aus Aguntum stammen mehrere qualitžtvolle Fragmente von GroBbronzen: CS1R Osterreich 111,4 (1987) 15-19; E. Walde, D. Feil, Funde aus Aguntum (Innsbruck 1995) Nr. 1-4. 26 Fiir die in Isny gefundenen Fragmente von GroBbronzen nimmt Garbsch eine Verschleppung aus Bregenz oder Kempten an: J. Garbsch, Grabungen im spatromischen Kašteli Vemania (Vorbericht). Fundbericlite aus Schtvaben NF 19, 1971, 213. Abb. 4: Oberdrauburg, Schrottelhoferfeld. Figiirliehe Bronzen. M. = 1:1. SI. 4: Oberdrauburg, Schrottelhoferfeld. Odlomki bronaste plastike. M. = 1:1. Dolichenusheiligtums von Mauer an der Url.27 Das Fragment, das nur eine leichte Biegung aufvveist, stammt vielleicht vom Riicken oder von der Flanke eines Tieres. Man konnte beispielsweise an eine in ein Heiligtum geweihte Statuengruppe denken mit einem Tier als Begleiter und Attribut einer Gottheit.28 Moglichcrweise zugehorig sind ein kleineres (2,8 x 2,3 cm) Bruchstuck sovvie die Reste dreier Flik-ken, die eine ahnliche gepickte Strukturierung der Oberflache aufweisen. 3. Finger einer groBcren Bronzestatuette (Abb. 4: 2). Erh. L. 1,8 cm, Dm. 1 cm. Massiv. Dunkelgriine, gliin-zende Patina. Der Finger ist am ersten Gelenk abgebrochen. Das Na-gelbett wurde sorgfiiltig nachgraviert. 4. Phallus einer griiBeren Bronzestatuette (Abb. 4: 3). L. 2,9 cm. Massiv. Dunkelgriine, gliinzende Patina. Abgebrochen, auf der Ruckseite abgeflacht. Urspriing- lich Teil einer groBcren Statuette. 5. Bruchstuck einer figurlichcn Bronze (Abb. 4: 4) L. 2,6 cm, Dm. 1,8 cm. Massiv. Dunkelgriine, gliinzende Patina. Das vollgegossene Fragment besitzt die Form eines Eies, auf dem noch die dreikantige Spitze eines sonst abgebrochenen Gegenstandes sitzt. Eine zvveite Bruchstelle befindet sich an der ge-genuberliegenden Seite. Das Bruchstuck besitzt keine Standflache und war urspriinglich nicht auf einer Basis befestigt. Ahnlich sind zwei von VogelfuBen umklammerte Kugeln aus der Umgebung von Bonn;2'' hierzu 27 R. Noll, Das Inventar des Dolichenusheiligtums von Mauer an der Url (Noricum). Rom. Limes in Ostcrr. 30 (Wi 1980) 26, 30 f., Taf. 3: 5-7. 28 Eine Reiterstatue wird deshalb nicht in Erw;igung gezogen, weil das Fell von Pferden gevvčihnlich nicht durch Picku angedeutet wird. 29 H. Menzel, Die romisehen Bronzen aus Deutschland 3. Bonn (Mainz 1986) 80 Nr. 199, 200 Taf 89 fehlen dem vorliegenden Exemplar aber minde-stens zwei Krallen bzw. die entsprechenden Bruch-stellen. Das vorliegende Fragment lieBe sich aber zu einem Vogelkopf erganzen, der ein Ei im Schna-bel halt. Ein solches Motiv findet sich gelegent-lich unter figurlichen Bronzen.30 6. Fackelformige Ollampe31 (Abb. 5: 1) Erh. Gesamtl. 26 cm; Stab: erh. L. 16,3 cm, Dm. 0,9 - 1,7 cm; Lampe: L. 9,7 cm, Br. 4,5 cm, H. 5 cm. Bronze. Dunkel-griine Patina. Der Lampenkorper wurde im HohlguBverfahren hergestellt, vvobei die massive stabformige Hal-terung in einem Stiick mitgegossen vvurde. In Kaltarbeit wurden die Linien der Flamme sowie die Rander und Adern der Kelch- und Bliiten-blatter nachgraviert. Die Lampe hat die Gestalt einer Fackel, de-ren Stab sich nach unten leicht verjiingt und am Ende etvvas abgebogen ist. Der Kopf ist durch einen Wulstring abgesetzt, aus dem ein Kranz von fiinf Kelchblattern mit nach auBen gebogenen Spit-zen vvachst. Ein zvveiter Wulstring markiert den Ubergang vom massiven Rundstab in den Lampenkorper, dessen als Biindel von geschvvungenen und sich iiberschneidenden Linien gestaltete Oberflache den Eindruck einer ziingelnden Flamme hervor-ruft. Das Einfiilloch befindet sich in der Mitte, das Dochtloch an der Spitze der Flamme. Die beiden Offnungen sind von je einem Kranz aus acht bzw. neun kleinen Bliitenblattern umgeben. Das vorliegende Exemplar gehort zu einer kleinen Gruppe von Bronzelampen, die als beson- deres Merkmal an Stelle eines FuBes zum Auf-stellen oder einer Kette zum Aufhangen einen horizontalen Rundstab als Halterung besitzen, namlich ein Lampenpaar aus Montorio bei Ve-rona,32 ein in Pompeji gefundenes Exemplar,33 eines aus dem spatromischen Wachtturm von Leanyfalu (Ungarn)34 und eines in Kairo, dem allerdings nachtraglich ein FuB und ein Henkel angesetzt vvurden.35 Anders als die Lampen aus Pompeji, Kairo und Oberdrauburg ist das Paar aus Montorio nicht in Form von Flammen ge-gossen, sondern als Akanthusknospen gestaltet. Dennoch findet das Exemplar aus Oberdrauburg im Paar von Montorio die besten Vergleichs-beispiele, da diese nicht nur den aus einem Wulstring vvachsenden Kelchblatterkranz auf-vveisen, sondern auch die Bliitenkranze um Docht- und Einfiilloch mit entsprechenden kleinen, rundlichen, in der Mitte gekerbten Blat-tern.36 Der Stab der vorliegenden Lampe ist in der Biegung nach unten abgebrochen; ursprunglich vvar sie vvohl Teil eines vermutlich mehrflammigen Kandelabers.37 Zvvei blankgeriebene Stellen in der Mitte (ca. 2 cm breit) und an der Bruchstelle (noch ca. 1 cm breit) des Stabes zeigen, daB die Lampe durch zvvei Metallringe an diesen Stellen festge-halten vvurde. Fiir eine sichere Datierung der Oberdrauburger Lampe geben die angesprochenen Parallelen keine ausreichenden Anhaltspunkte. Die Exemplare aus Pompeji - mit einem terminus ante quem von 79 n.Chr.38 - und aus dem valentinianischen Wacht- 30 G. Faider-Feytmans, Les Bronzes Romains de Belgique (Mainz 1979) 153 f. Nr. 290 f., Taf. 113 f. 31 H. Stadler, Ausgrabungen im Burggrafenturm der Ruine Flaschberg bei Oberdrauburg in Karnten (Vorbericht), in: Die Biirgenforschung und ihre Probleme, Fundber. Osterr. Materialh. 2 A, 1994, 135, 137 Abb. 2.; ders., Ausgrabungen auf der Burgruine Flaschberg bei Oberdrauburg in Karnten, Nearehos 3, 1995, 141 ff. Abb. 3: 6. 32 Wien, Kunsthistor. Museum, Antikensammlung Inv. Nr. VI 672 (L. 16,8 cm) und VI 675 (L. 16,2 cm); L. Besehi, I Bronzetti Romani di Montorio Veronese (Venedig 1962) 102 ff. Abb. 36; Golter - Heroen - Menschen. Anlikes Leben im Spiegel der Kunst, Sonderausstellung der Antikensammlung, Kunsthistorisches Museum Wien 1974, 27 Nr. 65 u. 66, Taf. 13; GuB und Form: Bronzen aus der Antikensammlung, Sonderausstellung des Kunsthistorischen Museums Wien 1986, 132 ff. Nr. 207, Abb. 271. 33 Neapel, Museo Archeologico Nazionale Inv. Nr. 125178 (L. 22,6 cm); N. Valenza Mele, Museo Archeologico Nazionale di Napoti, Catalogo delle luceme di bronzo (Rom 1981) 151 f. Nr. 358, Taf. 358,358a. 34 Szentendre, Ferenczy-Museum Inv. Nr. 53. 1. 1; S. Soproni, Der spatromische Limes zwischen Esztergom und Szentendre (Budapest 1978) 65, Taf. 70: 4. Den Hinvveis auf diese Lampe verdanke ich Markus Gschvvind. 35 Kairo, Inv. Nr. 27784 (erh. L. 11 cm); Fr. W. v. Bissing, Die griechisch-romischen Altertiimer im Museum zu Kairo, Are h. Anz. 1903, 145 Abb. 3g; M. C. C. Edgar, Catalogue General des Antiquites Egypliennes du Musee du Caire, Nos. 27631-28000 et 32368-32376, Greek Bronzes (Kairo 1904) 39 Nr. 27784, Taf. 12. Laut Edgar ist der Henkel in Form eines aus einem Kelch springenden L6wen eine moderne Zutat, der runde FuB wurde mit Hilfe eines Eisennietes befestigt. 36 Die Gcstaltung der Lampenoffnungen in Form von Bliiten ist bei der eine Flamme darstellenden Lampe aus Oberdrauburg thematiseh weniger einleuchtend als bei den als Akanthusknospen gestalteten von Montorio; die vegetabilen Motive sind daher vvahrscheinlich von Lampen diesen Typs iibcrnommcn vvorden. 37 Den zugehorigen Kandelaber konnte man sich in ahnlicher Form vorstellen wie den schon von Besehi in diesem Zusammcnhang crvvahnten Kandelaber aus Ephesos: F. Eichlcr, Zu Bronzen aus Ephesos, Jh. Osterr. Arch. lnst. 24, 1929, 212 Abb. 146, Taf. 3; Besehi (Anm. 1) 102. Die entsprechenden Rankcn dieses Kandelabers enden allerdings in figurlichen Motiven und sind nicht zur Aufnahme von Lampen bestimmt. 38 Valenza Mele (Anm. 15). turm von Leanyfalu39 zeigen, daB dieser Lampentyp iiber einen sehr langen Zeitraum Vervvendung fand. Ein stilistischer Vergleich spricht jedoch eher gegen eine zeitliche Ubereinstimmung des Exemplars aus Oberdrauburg mit einer dieser beiden Lam-pen. Bei dem Exemplar aus Pompeji sind die ein-zelnen Flammen deutlich plastischer mit nach auBen gekehrten Spitzen angegeben, \vahrend bei dem vorliegenden Stiick die Flammen durch flach ein-geschnittene Linien angedeutet werden. Bei der Lampe aus Leanyfalu beschrankt sich die plasti-sche Ausarbeitung auf ein paar dornartige Fort-satze am Rundstab und am Lampenkorper, der kaum noch Ahnlichkeit mit einer Flamme oder einer Bliite besitzt. Das der Lampe von Oberdrauburg in der Wiedergabe von Details viel naherstehende Paar aus Montorio gehort zu dem Inventar eines Larariums, das von Beschi in die fortgeschrittene 2. Halfte des zvveiten Jahrhunderts datiert wird.411 Die mitgefundene, bereits ins 3. Jahrhundert gehorende Amorstatuette zeigt jedoch, daB hier kein zeitlich geschlossenes Inventar vorliegt.41 Die Lampen konnten Altstiicke darstellen, konnten aber auch erst spater dem Inventar hinzugefiigt vvorden sein. Eine Datierung in die zvveite Halfte des 2. Jahrhunderts n.Chr. scheint daher moglich, ist aber nicht gesichert. Franke KATALOG DER METALLKLEINFUNDE Bei den hier vorgestellten Metallkleinfunden handelt es sich um Lesefunde aus dem Bereich des Schrottelhofes bei Oberdrauburg. Stratigra- phische Hinvveise zur Datierung oder Funktion der einzelnen Stiicke entfallen damit vollig. 1. Scharnierfibel vom Typ Hrušica (Abb. 5: 2). L = 6,5 cm; Bronze. Auf der Kopfplatte finden sich drei eingepunzte Kreisaugen; die Bugelrander sind fein gekerbt. Publ.: Fundber. Oslerr. 2, 1935-1938, 138. Die Scharnierfibeln mit groBer, vom Bugel abgesetzter Kopfplatte und seitlich auf die Scharnierachse aufgesetzten Knopfen vom Typ Hrušica haben erst kiirzlich eine ausfiihrliche Bearbeitung erfahren.42 Es handelt sich danach um eine Fibelform des ausgehenden 3. und 4. Jahrhunderts n.Chr., deren Hauptverbreitungs-gebiet im ostlichen Oberitalien und dem angren-zenden Ostalpenraum durch eine Reihe von Neufunden bestatigt wird.43 2. Speerspitze (Abb. 5: 3). L noch 14,5cm; Eisen. Die z.T. stark korrodierte Spitze ist abgebrochen; der Ouerschnitt diirfte urspriinglich langs-oval gevvesen sein. Blattformige Speerspitzen mit gerundeter Schul-ter sind vor allem in Militarlagern des 1. Jh.n.Chr. haufig anzutreffen. Eine Nutzung als Jagdvvaffe ist nicht auszuschlieBen.44 3. Hundefigurchen (Abb. 5: 4). L = 4,9cm; H = 3,8; Bronze. Publ.; Fundber. Oslerr. 2, 1935-1938, 138; H. Stadler, Ausgrabungen auf der Burgruine Flaschbergbei Oberdrauburg in Karnten. Nearchos 3, 1995, 141 ff. Abb.3. An den leicht gewolbten FuBplatten des massiv gegossenen Figiirchens finden sich Eisenreste und Lotspuren. Der Schvvanz des Hiindchens war zu einem Ring geformt. Um den Hals vvurde mit zwei Linien eine Art Halsband angedeutet. 39 Soproni (Anm. 3) 66 datiert diesen NVachtturm aufgrund von GrundriBvergleichen und der Kleinfunde in valentinianische Zeit. 40 Beschi (Anm. 32) 111 f. 41 Beschi (Anm. 32) 102. 42 M. Buora, A. Candussio, Ph. Prottel, Spatantike Scharnierfibeln aus der Region Friuli-Venezia Giulia, Germania 68, 1990, 612 ff. 43 Buora, Candussio, Prottel (Anm. 42) 614 ff. mit Verbreitungskarte 613 Abb.1; zur Verbreitung der Fibel Typ Hrušica in Osttirol: H. Stadler, Fruhkaiserzeitlicher Kalkbrennofen mit Bestattung in Thal, Gem. Assling, Osttirol, in: A. Lippert, K. Spindler (Hrsg.), Feslsehrifl zum 50-jShrigen Bestehen des Institules fiir Ur- und Fruhgeschichle der Leopold-Franzens-Universilal Innsbruck (Bonn 1992) 591 ff. Neufunde aus: Mezzocorona: E. Cavada (Hrsg.), Archeologia u Mezzocorona, Patrimonio storico e artistico del Trentino 15 (Trento 1994) 1371'., Taf.15: 4; Hrušica: S. Ciglenečki, Hohenbefestigungen als Siedlungsgrundeinheit der Spatantike in Slowenien, Arh. vest. 45, 1994, Taf. 1: 3; Val Badia: Archeologia nelle Dolomiti (Trento 1993) 134, Taf.l: 7; Umgebung von Aquileia: M. Buora, in: Aquileia - Aquincum (Budapest 1995) 86 Nr. 126; Kronstorf: E. Ruprechtsberger, Neuerwerbung einer spatantiken Scharnierfibel des Typus Hrušica, Kunsijb. d. Sladl Linz 1994/1995 (1995) 167 ff.; Wels: R. Miglbauer, Eine Scharnierfibel vom Typus Hrušica aus Wels, Kunsijb. d. Sladl Linz 1994/1995 (1995) 182. 44 Manning Gruppe lla: W. H. Manning, Catalogue of the Romano-Brilish iron lools, fittings and weapons in llie Brilisli Museum (London 1985) 165f., Pl. 78: V86-88. Zu Waffenfunden aus Zivilsiedlungen: S. F. Plahi, M. Reuter, Waffen aus romisehen Einzelsiedlungen rechts des Rheins, Germania 74, 1996, 119-167 bes. 1211'. Abb. 5: Oberdrauburg, Schrottelhoferfeld. 1 fackelformige Lampe; 2-4 Metallkleinfunde. 1,2,4 Bronze; 3 Eisen. M. = 2:3. SI. 5: Oberdrauburg, Sehrottelhoferfeld. 1 luč v obliki bakle; 2-4 kovinske drobne najdbe. 1,2,4 bron; 3 železo. M. = 2:3. Formal zeigt das Hiindchen Verbindungen zu ostalpinen Tierfibeln des 6. und 5. Jh.v.Chr.45 Die sauber gearbeiteten FuBplatten mit Resten von Eisenzapfen sprechen jedoch gegen eine Deutung als Teil einer Fibel. Am ehesten mochte man an einen GefaB- oder Gerataufsatz denken. 4. Ring. D = 1,8 cm; Bronze. Einfache Bronzeringe finden sich aus romisehen Siedlungen in groBer Zahl. Die Abnutzungsspuren, die sich an dem Oberdrauburger Ring beobach-ten lassen, sprechen fiir eine urspriingliche Funktion als Kettenglied.46 5. Nagel. Kopfdurchmesser 1,7 - 2,lcm; L = 3,0 cm; Bronze. Unter den Lesefunden befanden sich auch drei romische Bronzenagel mit flachem, rundem Kopf und quadratischem Stift. Der groBe, flache Kopf und das vervvendete Material laBt auf Ziernagel einer Truhe oder Tur schlieBen.47 6. Tiille. L = 3,4 cm; B = 1,4 cm; Bronze. Eine aus gefaltetem Bronzeblech gebildete Tiille ist mit Ritzlinien gerahmt. Fiir eine romische Zeitstellung spricht ein Vergleichsfund aus Rheingonheim.48 Ortisi Nova rimska cestna postaja v Oberdrauburgu na Koroškem Povzetek Doslej so se pri raziskavi rimske dobe v zgornji dravski dolini predvsem ukvarjali z municipijem Aguntum in z višinskim naseljem na Kirchbichlu nad Lavantom, medtem ko drugih terenskih raziskav vil in cestnih postaj ter raziskav siceršnje poselitve v glavnem ni bilo. Zaradi tega lahko označimo odkritje večjega najdišča iz časa rimskega cesarstva na Schrottel-hoferfeldu pri Oberdrauburgu na Koroškem za zelo pomembno. Že prej je bilo poleg odlomkov velike bronaste plastike odkritih tudi mnogo drugih presenetljivih najdb, tako da smo v poletju 1995 pričeli z arheološkim sondiranjem. Odprli smo več kvadrantov, ki naj bi pojasnili obseg naselbine. Naleteli smo na kamnito arhitekturo, katere arhitektonske funkcije pa zaradi ozkosti sond še ne moremo opredeliti. Omembe vredne so številne zelo kvalitetne najdbe, ki poudarjajo pomembnost kompleksa. Presenetljiva pa je bila najdba keltskega zaklada kovancev, zaradi katerega lahko domnevamo lokalno poselitveno kontinuiteto, od pozne latenske dobe do zgodnje rimske cesarske dobe. Zdi se, da je tu odlično gradivo, ki osvetljuje vključitev noriškega kraljestva v rimsko cesarstvo. Harald Stadler Institut fiir Ur- u. Friihgeschiehte Universitiit Innsbruck Innrain 52 A-6020 Innsbruck Regina Franke c/o Institut fiir Vor- und Friihgesehichte und Provinzialromische Archiiologie Feldmochingerstr. 7 D-80992 Munchen Salvatore Ortisi c/o Institut fiir Vor- und Fruhgeschichte und Provinzialromische Archiiologie Feldmochingerstr. 7 D-80992 Munchen 45 Freundlicher Hinweis Paul Gleirscher; zu den ostalpinen Tierfibeln: M. Guštin, Gomile starejše železne dobe iz oklice Boštanja, in: Varia Archaeologica, Pos. muz. Brež. 1 (1974) 87 ff. 46 Vgl. Th. Ulbert (Hrsg.), Ad Pirum (Hrušica), Miinch. Bcitr. z. Vor- und Friihgesch. 31 (1981) Taf.19: 36. 47 A. Faber, Das romische Aiailiarkastell und der Vicus von Regensburg - Kumpfmilhl, Miinch. Bcitr. z. Vor- und Friihgesch. 49 (1994) 312 Abb.30: 29; M. Deimel, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg, Kiirnt. Musschr 71 Arcli Forsch z d Grabungen a. d. Magdalensberg 9 (1987) Taf. 43: 1. 48 G. Ulbert, Das fruhrdmische Kašteli Rheingonheim, Limesforschungen 9 (1969) 51, Taf 44- 51 Novi in revidirani rimski napisi v Sloveniji Milan LOVENJAK Izvleček V članku so obravnavani novi rimski napisi, najdeni na območju Slovenije in nekateri že znani napisi, ki doslej niso bili pravilno prebrani. Z območja Celeje izvirajo nagrobnik z uničenim napisom, votivni oltar Veliki Materi bogov in fragment nagrobnika, z emonskega območja del are nekemu doslej neizpričanemu božanstvu in nagrobna štela ižanskega tipa s poškodovanim napisom, ostale najdbe pa so z območja Ne-vioduna. Na njegovem upravnem območju sta bili nanovo odkriti dve nagrobni šteli, dva fragmenta nagrobnih napisov, del reliefnega polja nekega nagrobnika in dva nagrobnika keltskih domačinov; iz samega mesta izvira votivna ara nekega carinskega uslužbenca in stranska ploskev domnevno votivnega oltarja z reliefnim okrasom, z njegovih grobišč pa dve reliefni upodobitvi genijev in relief z delfinom. Ponovno sta obravnavana dva že prej znana nagrobna napisa z neviodunskega upravnega območja. Abstract The article deals with the new Roman inseriptions found in the area of Slovenia and some already familiar inseriptions vvhich have not to date been correctly read. A tomb-stone vvith the inseription destroyed, a votive altar to the Great Mother of the Gods and a fragment of a tombstone, originate from the Celje region; from the area of Emona part of an offering to a so far unattested divinity and a gra-ve štele of Ig type vvith a damaged inseription; other finds are from the area of Neviodunum. In the latter administrative area vvere newly diseovered tvvo grave stelae, tvvo frag-ments of tombstone inseriptions, part of the relief field of a tombstone, and tvvo tombstones of Celtic inhabitants. From Neviodunum originate also the votive offering of a customs official and side panels of a presumate votive altar vvith relief decoration, and from its cemetery, tvvo relief depietions of the funerary genii and a relief vvith a dolphin. Tvvo grave inseriptions already knovvn from the Neviodunum administrative region are reedited and commented. Ob pripravi korpusa rimskih napisov z območja današnje Dolenjske in Bele krajine, ki je v antiki spadalo pod upravo Nevioduna (Drnovo), sem ob topografskih pregledih in obiskih posameznih mu- zejev naletel na nekaj še neobjavljenih ali le bežno omenjenih napisov, ki zaslužijo posebno objavo. Poleg napisov neviodunskega teritorija vključujem tudi tri s celejanskega in dva z emonskega območja.1 1 Seznam okrajšano citirane literature: -AIJ = Antike Inschriften aus Jugoslavien. Heft 1 ,Noricum undPannonia Superior, bearbeitet von V. Hoffiller und B. Saria, Zagreb 1938; - ANSI = Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975; - C1L - Corpus inseriptionum Latinarum\ - Holder I -111 (1986-1904) = A. Holder, Alt-celtischer Sprachschatz, Bd. I-I1I, Leipzig; - II.lug I (II) = A. et J. Šašel, Inscriptiones Latinae quae in lugoslavia interannos MCMXL et MCMLX (MCMLXet MCMLXX) repertae et editae suni, Situla 5, 1963 (Situla 19, 1978); - LIMC = Lexicon iconographicum mythologiae classicae, Artemis Verlag Ziirich/Munchcn, Bern; - Lorincz-Redć, Onomaslieon (1994) = B. Lorincz-F. Redo (eds.), Onomasticon provineiarum Europae Latinarum, Vol. I: Aba-Bysanus. Archaeolingua Bd. 3, Budapest; - M6csy, Nomenclator (1983) = A. Mocsy, R. Feldmann, E. Marton, M. Szil;igyi, Nomenclutor provineiarum Europae Latinarum ei Galliae Cisalpinae eum i/ulice inverso, Diss. Pann. Ser. III, vol. 1, Budapestini 1983. Ostale krajšave: v. = višina, š. = širina, db. = debelina, v. č. = višina črk. Marjeti Šašel Kos se zahvaljujem za kritičen pregled teksta. Nagrobnik iz Čeč je posnel avtor (si. 5), nagrobnik v temeljih turnske kapele v Krškem inž. arhit. Dušan Kramberger (si. 18), nagrobnika iz Ravnac in Gradca Carmen Narobe (si. 22, 23), ostale spomenike Tomaž Lauko. AGER CELEJE 1. Trbovlje. Med obnovo fasade župne cerkve v Trbovljah leta 1989 je bila v zunanji steni odkrita nagrobna štela iz lehnjaka (si. 1). Na župnikovo pobudo so jo delavci vzeli iz zidu in prenesli v hodnik hiše ob cerkvi (Trg Franca Fakina 35). Ob posredovanju arheologinje Alenke Vogrin je prišla v lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje.2 SI. 1: Nagrobna štela iz Trbovelj. Abb. 1: Grabstele von Trbovlje. Štela je razmeroma majhnih dimenzij. Levi zgornji vogal je odlomljen. Površina štele je zelo porozna in poškodovana. Nad poglobljenim napisnim poljem je polkrožna niša, v kateri sta dve zelo shematično prikazani glavi pokojnikov. Pri desni upodobitvi je oblikovana tudi frizura ali do- mače pokrivalo, zato bo tu šlo verjetno za žensko osebo, pri levi pa verjetno za zelo poškodovano upodobitev moža. Zgornja leva četrtina napisnega polja je skoraj povsem uničena, zelo poškodovan pa je tudi osrednji del spodnje polovice. Črke so zelo rustikalne in neenakomerne. Mere: v. 63 cm, š. 49 cm, db. 14 cm, v. č. 6-2,5 cm. [---]a Ate- [pojmari (filia) viva [---]IO[.]A CA + + + O A [. ]I(?) 5 Av[it]o an(norum) XXXX lan + + + + + + Aviti /H- + + + + + O+ + + AN+ + + + +. 1 Na začetku manjkajo 3-4 črke. Pri črki T je poleg navpične ohranjen le levi del prečne haste. Zgornja prečna hasta črke E ni ohranjena, spodnja pa je zavita navzdol. 2 Črki MA je mogoče v obrisih še slutiti. Od črke Rje vidna navpična hasta in zgornji lok. Zgoraj navedena dopolnitev je med imeni, ki pridejo v poštev, edina možna. Gre za keltsko sestavljeno ime Atepomarus? doslej izpričano le v Galiji,4 medtem ko je v Noriku enkrat izpričan levi del tega imena kot samostojno ime (Atepo).5 Maro- je zelo pogost element keltskih sestavljenih imen/' Končni A je pomanjšan. 3 Med I, ki bi lahko bil tudi desni del neke črke in O je prazen prostor. Črke med O in A ni mogoče razbrati. Dopolnitev vrstice je negotova. 4 Branje ni povsem zanesljivo. Zdi se, daje na koncu vrstice navedena starost. 5 Dopolnitev imena je glede na to, da isto nastopa tudi v naslednji vrstici, dokaj verjetna. Zdi se, da sta delno ohranjeni tudi navpični hasti črk IT.yfw7M.vje v Noriku in Panoniji precej razširjeno ime.7 Leta starosti so zapisana v ligaturi, na daljšo hasto, ki poteka od zgoraj poševno navzdol so v nasprotni smeri vklesane štiri krajše haste. 2 Za posredovanje navedenih podatkov se gospe Alenki Vogrin najlepše zahvaljujem. 3 Gl. Holder I (1896) st. 257 s, s. v. At-epomaro-s in E. Evans, Gaulish personal names. A Study of some Continental Celtie Formations, Oxford 1967, 52 s (za prvi člen tega imena ATE gl. 142 ss). Na nagrobniku najdenem leta 1937 pri Krnicah, nekako 1,5 km vzhodno od železniške postaje Hrastnik, nastopa ime Atecurus (ILlug I 385: Atecurus / Docnimari f(ilius) a(nnorum) XLI / Sexla Mit/tonis f(ilia). 4 Gl. Ltirincz-Redo, Onomasticon (1994) 194. Na enem od obeh napisov s tem imenom (C1L XIII 3067) je njegov nosilec označen kot pripadnik plemena Senonov ([civijs Senoni[usJ). 5 Na nagrobniku iz Viruna (CIL 111 11572). 6 Gl. napis št. 11, kjer nastopa Brogimarus. 7- Gl. Lorincz-Redo, Onomasticon (1994) 231 s, s karto razprostranjenosti. To ime nastopa tudi na nagrobniku CIL III 5142, A1J 21 iz trboveljske cerkve (Gl. tekst v nadaljevanju, si. 2) SI. 2: Nagrobnik CIL III 5142, AIJ 21 iz Trbovelj. Abb. 2: Grabstein CIL III 5142, 21 von Trbovlje. 6 Na osrednjem zelo poškodovanem delu te vrstice manjka nekako 6 črk. Deli teh črk so sicer še vidni, vendar branje ni zanesljivo. Verjetno gre tu za daljše domače ime.8 7 Čeprav so vidni tudi deli nekaterih drugih črk, je mogoče zanesljivo identificirati samo zgoraj navedeni črki. Med njima je prostora za 5 do 6 črk. 8 Za zgoraj navedenima črkama so vidni še ostanki naslednjih črk, ki pa jih ni mogoče identificirati. Zdi se, da zadnja tretjina vrstice ni bila popisana. Sorodstvenih povezav imenovanih oseb zaradi slabe ohranjenosti napisa ni mogoče ugotoviti. Kot kaže, gre za nagrobnik keltskih staroselcev. K že prej znanim rimskim kamnom iz Trbovelj in neposredne okolice dodajam nekaj novosti. Nagrobnik z nišami ob straneh (C/L III 5142, AIJ 21.9 SI. 2) in lep nagrobnik družine celejan-skih magistratov (C/L III 5143, AIJ 22. SI. 3), ki sta bila vzidana v južno steno trboveljske cerkve, sta sedaj v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje. Na župnikovo željo sta bila leta 1989 vzeta iz zidu, nato nezaščitena hranjena pri cerkvi in potem v hodniku hiše ob cerkvi (Trg Franca Fakina SI. 3: Nagrobnik CIL III 5143, AIJ 22 iz Trbovelj. Abb. 3: Grabstein CIL 111 5143, AIJ 22 von Trbovlje. 35), zato sta danes v precej slabšem stanju kot takrat, ko sta bila še vzidana. Neznano kdaj, naj- 8 Na enem od nagrobnikov iz trboveljske cerkve (C/L III 5143, AIJ 22. Gl. besedilo v nadaljevanju, si. 3) nastopa ime Iantulla. 9 V starejši literaturi je bil kamen opredeljen kot prednja stranica sarkofaga, kar se je po odstranitvi kamna iz zidu izkazalo za zmotno. Celotna hrbtna stran je namreč enakomerno obdelana, niti spodaj niti ob straneh ni sledov odklesavanja ali poškodb, ki bi nastale pri odbitju stranskih ploskev ali dna sarkofaga. SI. 4: Nagrobnik CIL III 5144a iz Retij. Abb. 4: Grabstein CIL III 5144a von Retje. verjetneje ob vzetju iz zidu, je bil sprednji del nagrobnika z nišami prelomljen na desni strani napisnega polja, odlomljena pa je bila skoraj polovica desne niše, v kateri je upodobljen deček.10 Prelomljena dela sta bila maja 1996 v Restavratorskem centru v Ljubljani spet sestavljena. Črke ob prejomu so poškodovane: ET v drugi vrstici se ne vidi več, prav tako ne AN XXII v peti in šesti vrstici. V primerjavi s fotografijo v AIJ je napisna površina danes dosti bolj izprana. Drugi kamen, ki je bil vzidan v trboveljski cerkvi in je bil sodeč po fotografiji v AIJ prej v odličnem stanju, je sedaj poškodovan desno spodaj, napis pa je tudi na tem mestu še čitljiv. V desnem spodnjem kotu je vidna kvadratna vdolbina, ki je prej ni bilo. V lapidarij celjskega muzeja je bil prenesen tudi nagrobnik s pretežno keltskimi imeni, ki je bil vzidan na južni steni cerkve Sv. Križa v Retjah pri Trbovljah (C/L III 5144a. SI. 4). Tudi ta je bil na župnikovo pobudo pred leti vzet iz zidu, nato pa skupaj z zgoraj omenjenima hranjen v isti hiši pri trboveljski cerkvi. Današnje stanje spomenika se od stanja v času njegove prve objave leta 1868 razlikuje predvsem v spodnjem delu napisnega polja." Precej poškodovane so namreč črke pred- Sl. 5: Nagrobnik CIL III 5144=11682, AIJ 23 iz Čeč nad Trbovljami. Abb. 5: Grabstein CIL III 5144= 11682,AIJ 23 von Čeče ober-halb von Trbovlje. zadnje vrstice in skoraj povsem odbite prej vidne črke v zadnji vrstici. Ob ogledu nagrobnika, ki je vzidan v zahodno steno cerkve Sv. Katarine v Čečah, SV od Trbovelj (C/L III 5144 = 11682, AIJ 23. SI. 5), in je sedaj očiščen,12 je bilo ugotovljeno, da napis doslej ni bil točno prepisan. Pri dosedanjem branju 13 je bil moteč predvsem dvojni kognomen prve ženske osebe in nejasno razmerje tretje imenovane osebe do prvih dveh. Drugi del njene imenske formule se namreč po prvotnem branju razlikuje od imen obeh drugih oseb, po upodobitvi v niši nad napisnim poljem14 pa bi pričakovali, 10 Prim. fotografijo v AIJ. 11 Prvi ga je objavil graški župnik in zbiratelj štajerskih rimskih napisov Richard Knabl na podlagi dopisa trboveljskega župnika Josefa Hasnika in fotografije lastnika hrastniške tovarne kroma viteza von Gosleth-Werkstattena (Mili. I lisi. Ver. Si. 16, 1868, 183 ff, litografija na T. II). 12 Prim. fotografijo v AIJ. 13 Barbiu/s Cupitu(s) / an(norum) LX / Latina Sa/turnina5 / an(norum) LV Murina / ...urbi (filia) an(norum) / ...XX. 14 Tu sta prikazani glavi dveh starejših oseb (moški z brado na desni in ženska z domačim pokrivalom na levi strani), med njima pa trup in glava manjše osebe, nedvomno otroka. da bo njuna hčerka. Ob avtopsiji napisa je bilo ugotovljeno, da je na koncu pete vrstice črka I in ne A - Saturninus bo torej ime ženinega (?) očeta (Latina Saturnini) in ne drugi kognomen žene - in da je treba v šesti vrstici namesto prejšnjega ...urbi (filia) an(norum) brati: Barbi (filia) an(no-rum)(AN v ligaturi), v osmi pa namesto ...XX: XXXX. Pri hčerkinem imenu gre nedvomno za naknadni pripis, saj so črke za polovico manjše od prejšnjih, slabše klesane in stisnjene v desni spodnji kot. Njen portret v niši, kjer je upodobljena še kot otrok, kaže, da je zanjo že ob postavitvi nagrobnika bil predviden naknadni pokop. Celoten napis beremo: Barbiu-s Cupitu(s) an(norum) LX, Latina Sa-5 turnini (filia) an(norum) LV. Marina Barbi (filia) an(norum) XXXX. Čeprav so navedena samo imena v zgornji niši upodobljenih oseb v imenovalniku brez glagola, lahko domnevamo, da sta kamen dala postaviti Barbij Cupit, ki je edini posedoval rimsko državljanstvo, in Latina, s katero je živel v nekem ne-navedenem razmerju. Leta ob njunih imenih bodo torej njuna starost ob postavitvi družinskega nagrobnika in ne leta, ki sta jih dočakala. Na podlagi upodobitve in navedbe očetovega imena sklepamo, daje tretja na napisu naknadno pripisana oseba njuna hčerka. Enostavna nagrobna formula, izpuščanje prenomena pri moževem imenu, rustikalna izvedba reliefa in napisa bi kazali na pozno datacijo napisa.15 2. Podkraj pri Hrastniku. Ob zaščitnih izkopavanjih Celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na prostoru, namenjenem za bencinsko črpalko v zaselku SI. 6: Votivna ara iz Podkraja pri Hrastniku. Abb. 6: Votivara von Podkraj bei Hrastnik Sava (naselje Podkraj pri Hrastniku) na desnem bregu Save, je bila leta 1994 v najmanjšem prostoru enega od rimskodobnih objektov, ki je imel lepo ohranjene zidove in je stal na rahlo dvignjeni terasi, najdena majhna votivna ara iz lehnjaka (si. 6)."' Gre nedvomno za najdbo in situ, zato so izkopavalci objekt poimenovali „svetišče". V tem objektu je bil najden tudi ročaj patere z reliefno upodobitvijo glave neke boginje z rogovi in fragment kadilnice. Po najdbah Adsaluti in Savusu posvečenih ar v prejšnjem stoletju v neposredni bližini,17 bi sicer predvidevali, da gre za tempelj teh božanstev, vendar je obravnavana ara edina napisna najdba na izkopanem prostoru. Ara ima profilirano bazo in ovršje, napisno polje je neuokvirjeno. Površina kamna je rahlo poško- 15 Gl. J. Šašel, Barbii, Eirene 5, 1%6, 121 = Opera seleleeta (1992) 103, Nr. 33: 3. st. V drvarnici nasproti cerkve v Čečah sta bila vzidana dva nagrobnika, od katerih je eden danes izgubljen, drugi pa je v PM Celje (gl. V. Kolšek, Napisi iz Celja in njegove okolice, Arh. vest. 46, 1995, 286 s, št. 16). Na slednjem je zelo shematično prikazan otroški portret nad napisnim poljem. Ob tem portretu je z obeh strani vklesano tudi ime pokojnika (Jutumano, branje negotovo), medtem ko na ohranjenem delu napisnega polja ni opaziti sledov črk. Izkopavanja sta vodili arheologinji Alenka Vogrin in Alenka Jovanovič. Slednja pripravlja krajše poročilo za Varstvo spomenikov in izčrpno za Arheološki vestnik. Na tem mestu se ji najlepše zahvaljujem, da mije prepustila kamen v obdelavo in za posredovanje najdiščnih podatkov. 17 Gl. M. Šašel Kos, Savus in Adsalluta, Arh. vest. 45, 1994, 115 ss, lokacija najdišča napisov str. 116 si. IV. T.,h' • =V\ -'uvi- ■■' ■" ■ V v v- ,.v- •.';>:.>.;; j < dovana, napis dobro viden. Črke so sicer dobro klesane, dajejo pa bolj rustikalen vtis. Mere: v.: 40 cm; š. 26,5 cm; db. 20.5 cm, v. č.: v. 1= 3 cm, ostalo 2,5- 3 cm. M(atri) d(eorum) m(agnae) Cassius Restut(us) v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). Posebnosti: 2 ligatura VT. 1 Dopolnitev vrstice ni sporna, kult Velike Matere bogov je izpričan tudi v Emoni in Celeji. 2 Črki A in S se dotikata. T v ligaturi je nakazan samo z levim delom prečne haste, ki se dotika desne haste črke V. Kognomen je okrajšan zaradi pomanjkanja prostora. Črke se manjšajo od leve proti desni. Gentilno ime Cassius nastopa tudi na eni od omenjenih votivnih ar, posvečenih Savusu in Ad-saluti.18 V Noriku in Panoniji je bilo ime precej razširjeno,19 pri nas predvsem v Emoni in Celeji. Kognomen Restutus, sinkopirana oblika imena Re-stitutus, je najbližje izpričano v Neviodunu,2" najpogosteje pa nastopa prav v Noriku.21 Kult Velike Matere bogov, imenovane tudi Ci-bela,22 je bil doslej pri nas omejen le na večje urbane centre Emono, Celejo in Petoviono, poleg votivnih napisov pa imamo ohranjen tudi kip boginje na prestolu (Spodnja Hajdina), njeno do-prsje (Zgornji breg) in reliefno upodobitev Atisa s čredo (Celje).23 S kultom Velike Matere bogov nekateri povezujejo tudi reliefe dveh levov z ov-novimi glavami v šapah in bradato glavo (ali cisto) med njima na ovršjih nagrobnih stel, vendar ta povezava še ni dokazana.24 3. Brezje pri Dovškem. Pri obnovi fasade cerkve Sv. Pavla v Brezju leta 1981 je bil na južni zunanji steni desno od vhoda na višini 1,8 m odkrit prečno vzidan fragment SI. 7: Fragment nagrobnika iz Brezij pri Dovškem. Abb. 7: Fragment des Grabsteines von Brezje bei Dovško. napisnega kamna iz rumenega peščenjaka, ki je bil očiščen in puščen na istem mestu (si. 7). Nanj so me opozorili domačini avgusta 1993 ob ogledu nagrobnika, ki je že od nekdaj hranjen v cerkvi (CIL III 3930) in služi kot menza desnega stranskega oltarja. Po legi obeh kamnov sklepamo, da sta bila prinesena v cerkev že ob njeni izgradnji. Richard Knabl, ki si je omenjeni nagrobnik ogledal 11. novembra 1857, piše, daje bila sedanja stavba cerkve zgrajena leta 1630, medtem ko naj bi tu že prej, vsaj v 15. stoletju, stala kapelica.25 Od kod izvirata kamna, ni mogoče reči. Ohranjeni fragment predstavlja levi spodnji vogal napisnega polja, saj je pred in pod ohranjenimi 18 CIL III 11684, posvetitelj are je C. Cassius Quietus. Marjeta Šašel Kos datira napis okvirno v 1. ali 2. stoletje (op. cit. (gl. op. 17), 115, št. 3). 19 Prim. Moesy, Nomenclator (1983) 70. 20 ILlug II 1114. 21 Prim. M6esy, Nomenclator (1983) 243: 19 primerov. 22 Za izvor in razprostranjenost tega kulta gl. W. Fauth, s. v. Kybele, Kleine Pauly 3 (1975) 383 ss in za njegovo uvedbo v Rimu K. Ziegler, s. v. Mater Magna, ibid. 1074. 23 Gl. R. M. Svvoboda, Denkmaler des Mater-Magna-Kultes in Slowenien und Istrien, Bonn. Jahrb. 169, 1969, 195 ss, za spomenike iz panonskega dela gl. tudi P. Selem, Les religions orientales dans la Pannonie romaine. Partie en Yougoslavie, Etudes preliminaires aux religions orientales dans I' empire Romain 85, Leiden 1980, 196 ss, Nr. 1-7. 24 Prim. Svvoboda (op. 23) 202 s, našteva tovrstne spomenike s Ptuja, kjer je vrsta ovršij na nagrobnikih tako okrašenih. 25 Notizenblatt. Beilage zum Archiv fur Kunde osterreichisclier Geschichlsquellen 7, Wien 1857, 162 ff črkami večji prazen prostor. Ohranjeni sta po dve začetni črki domnevno predzadnje in zadnje vrstice napisa. Površina kamna in črke so precej poškodovani. Ali je bilo napisno polje uokvirjeno ni mogoče presoditi, iz vidnega spodnjega roba fragmenta pa je mogoče sklepati, da je bil kamen tu prelomljen, verjetno ob vgraditvi v steno. Mere: v: 23,5 cm, š. 21 cm, v. č.: v. 1=5 cm, v. 2=5,5 cm. et [- - -] an[n(norum)?---]. 1 Tu gre nedvomno za veznik, saj na ohranjeni površini za črkama ni opaznih sledov drugih črk. Sledilo je ime nekega drugega pokojnika, v naslednji vrstici pa njegova starost. Črke so zelo podobne črkam omenjenega napisa v menzi stranskega oltarja, ki je sestavljen iz šestih vrstic in omenja delno tudi keltska imena26 in bi ga zaradi teh datirali v 1. st. n. š. Nov fragment napisa, ki verjetno izvira z istega grobišča kot ta nagrobnik, kaže, da pri tem kvalitetnem in lepo izvedenem napisu ne gre za osamljeno najdbo v teh odročnih in hribovitih krajih, kjer so se keltske tradicije po rimski priključitvi noriškega kraljestva ob prevzemu rimskih navad in novosti nadaljevale, ampak da lahko pričakujemo še več najdb. Žal pri obnovi fasade na omenjeni cerkvi ni bilo prisotnih spomeniških delavcev in danes ne vemo, če v cerkvi ni vzidanih še več kamnov, in v kolikšni meri je bil zid pregledan. SI. 8: Votivna ara iz Staj pri Igu. Abb. 8: Votivara von Staje bei Ig. ljen. Na zgornjem delu napisne površine je vidna večja poševna vdolbina. Levi vogal baze ni ohranjen. Površina je zelo izprana, končni črki drugih dveh vrstic sta odbiti. V zadnji vrstici so uporabljena trikotna ločilna znamenja. Mere: v. 86 cm, š. 47 cm, db. 15 cm (?), v. č.: v. 1-3 = 5 cm, v. 4: 3 cm. AGER EMONE 4. Staje. Spomladi 1992 je bil pri prezidavi kleti gospodarskega poslopja Antona Lenarčiča, Staje 6, kjer hranijo kmetijske pridelke, odkrit spodnji del votivne are iz ižanskega apnenca (si. 8). Kamen je spravljen pri lastniku. Nedaleč od najdišča je znani v živo skalo vklesani nagrobnik (CIL III 3804 = 10731 ,AIJ 134); dva kamna, od katerih ima eden ostanke napisa, pa sta bila najdena pred kratkim na posestvu ob križišču ceste skozi Ig - Staje s cesto Ig - Podpeč.27 Ohranjena je profilirana baza in del napisnega polja. Na prehodu v bazo je kamen prelom- C■(?)[- - -] et Acinor[i] Secundus Boleriav(u)s 5 v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). 1 Na začetku vrstice je še viden polkrožni del leve polovice neke črke, ki bi lahko bila C, G ali O. 2 Od druge črke, ki jo interpretiramo kot T, je ohranjena samo navpična hasta. Sicer bi bilo možno, da gre za črko I, vendar je to manj verjetno. Tej črki sledi krajši prazen prostor, kar pomeni, da se s črko A začenja nova beseda. Črka I je večja 26 Lucius / Boniati f(ilius) et / Iulia Prisca / coniia v(ivi) f(ecerunt) sibi et / 5Bussugnatae f(iliae) / annor(um) XV. 27 M. Šašel Kos, The Romun inseriptions in the National Museum ofSlovenia (v tisku), št. 78 ara (nagrobna ?) in 80 štela. od ostalih, po vsej verjetnosti je ta vokal tudi dolg (I longa). Od naslednje črke, ki jo interpretiramo kot N, so zaradi poškodbe kamna ohranjeni le ostanki navpičnih hast. Na koncu vrstice je površina kamna odbita, prostorsko bi bila tu zapisana lahko le črka I. 3 Končni S se še sluti. 4 Na rimskih napisih je pri imenih z dvema V (prvi je lahko soglasnik V ali samoglasnik U, drugi pa samoglasnik U) pogosto eden izpuščen, tako kot tu. Isto ali vsaj sorodno ime poznamo še z dveh napisov iz okolice Iga.28 Pri prvem napisu zaradi ligature ni povsem jasno ali gre za Bole-rianus ali Boleriavus,29 na drugem napisu, ki je precej slabo ohranjen,30 pa je ime zapisano v krajši obliki le do črke R (Boler-).31 Končna črka S je zelo poškodovana, vendar nedvomna. 5 Zaradi preloma manjkajo deli posameznih črk. Pri interpretaciji prve ohranjene vrstice imamo dve možnosti: ali gre za ime enega od posve-titeljev, v tem primeru bi bili zaradi predhodnega veznika imenovani najmanj trije, ali pa za ime nekega doslej neznanega božanstva, ki bi mu -skupaj z enim ali več božanstvi, imenovanimi na zgornjem neohranjenem delu - ara bila posvečena. Proti prvi možnosti govori predvsem dejstvo, da bi v tem primeru z veznikom bili povezani le prva ip druga oseba, ne pa tudi tretja (Secundus Boleriavus), kar bi bilo precej nenavadno, in da je na votivnih napisih običajno naveden le en sam posvetitelj. Bolj verjetno je torej, da imamo tu opraviti z imenom doslej neznanega božanstva (ime-novalnik Acinor ?). Verjetno gre za kak lokalni kult. Katero božanstvo je bilo navedeno pred tem, ni mogoče zanesljivo reči, na edini drugi znani votivni ari z ižanskega področja nastopa Jupiter.32 Novi napis je pomemben predvsem iz treh razlogov. Prvič imamo izpričan kult božanstva Acinor, posredno lahko sklepamo na obstoj svetišča v bližini, in že tretjič imamo na ižanskih napisih izpričano ime Boleriavus, ki je drugod neznano. SI. 9: Nagrobna štela iz Pijave Gorice. Abb. 9: Grabstele von Pijava Gorica. Žal kamen ni bil najden in situ, kar bi lahko pomagalo pri lociranju svetišča. 5. Pijava Gorica. Pri obnovi fasade cerkve Vseh svetnikov v Pi-javi gorici so leta 1995 v jugozahodnem vogalu odkrili večji fragment nagrobne štele iz apnenca (si. 9).33 Štela je vzidana tik ob tleh z napisnim 28 Lorincz-Redo, Onomasticon (1994) 308 navaja le AIJ 142. 29 CIL III 3816 = 10735, AIJ 142 in Šašel Kos (op. 27) št. 88 se odločijo za Bolerianus. Ime je zapisano z dvema liga-turama: v prvi sta združeni črki R in I - ta je nakazan s podaljšano navpičnico črke R -, pri drugi pa je na črko A priključena poševna hasta. 30 CIL III 3788 = 10727 in p. 2328188. 31 Ugotovil Šašel (v rokopisu), po njem prevzemata F. Lochner-Huttenbach, Die antiken Personennamen aus Ig bei Ljubljana, Situla 8, 1965, 19 in R. Katičič, Die einheimische Namengebung von Ig, Godišnjak 6, 1968 67 32 CIL III 10737, AIJ 126, Šašel Kos (op. 27), št. 77: lovi. Posvetilo je vklesano na ovršju, napisno polje pa je tako poškodovano, da ni mogoče ugotoviti ali je bilo sploh popisano. 33 Na kamen me je opozoril prof. dr. Bojan Djurič, za kar se mu najlepše zahvaljujem poljem navzven. Del leve strani napisnega polja je še pod ometom. Fragment predstavlja zgornji del nagrobne štele s trikotnim zatrepom, v katerem je zelo shematično upodobljena rozeta s štirimi listi, v zaklin-kih pa sta delfina. Celotna površina kamna je zelo izprana. Napisno polje je poglobljeno, od napisa je vidna samo ena črka. Mere: v. 94 cm, š. 50 (ostalo pod ometom; celotna š. ok. 60 cm), db. 21 cm, v. č.: 6,5 cm. D (is) [M(anibus] Štela se po obliki in izvedbi zelo približuje nagrobnikom z Iga in okolice (npr. CIL III 3809 = 10739, AIJ 138), zato domnevamo, da izvira od tam. Ig je oddaljen 4 km. AGER NEVIODUNA 6. Mali Videm. V Malem Vidmu pri Sentlovrencu je do nedavnega kot prag v hiši št. 1 služila štela iz apnenca z reliefi in delom napisnega polja, ki je bilo pred dvigom zakrito. Reliefni del je videl že Pečnik leta 1889 ali še prej,34 v njegovem spremstvu pa pozneje (14. Septembra 1898) tudi Premerstein in Rutar na potovanju po Dolenjski. Slednja sta reliefe, ki takrat še niso bili tako uničeni kot danes, v svojem poročilu precej natančno opisala.35 Pred nekaj leti je bila štela prenesena v Dolenjski muzej Novo mesto in postavljena na dvorišču (si. 10). Po ohranjenem sodeč je bila štela velikih dimenzij, zagotovo največja kar jih poznamo z Dolenjske. Ohranjen je zgornji del napisnega polja, nad njim vmesno polje z vitičastim ornamentom in v tri polja razdeljene reliefne upodobitve. Na levi strani je kamen precej poškodovan, zgornji vogal je tu povsem odbit, delno poškodovan pa je tudi desni rob. Površina kamna je prepredena z razpokami, reliefi so v zgornjem delu skoraj povsem izprani. Napisno polje je bilo obdano z dvema stebroma s palmetnimi kapiteli, od katerih je sedaj levi povsem odbit. Srednje širše reliefno polje se zgoraj zaključuje v obliki trikotnega zatrepa, desno v obliki noriško-panonske volute, medtem SI. 10: Nagrobna štela iz Malega Vidma. Abb. 10: Grabstele von Mali Videm. ko zaključek levega ni več ohranjen. V srednjem polju je upodobljena posoda z dvema ročajema in stiliziranimi listi, v obeh stranskih pa palma, na vrhu katerih po Premersteinu in Rutarju sedi ptica, obrnjena proti osrednjemu reliefu. Ptici danes nista več vidni. Od napisa z velikimi in lepo klesanimi črkami so ohranjene le prve tri vrstice, druga in tretja sta poškodovani. Povsem gotovo je le eno ločilno znamenje med prvima črkama druge vrstice. Po velikosti črk in širini štele sodimo, da je bila prvotno vsaj enkrat višja. Mere: v. 98 cm, š. 109 cm, d. 29 cm, v. č. 8-6,5 cm. Starejše omembe reliefnega dela: S. Rutar, Izv. Muz. dr. Kr. 9,1899,113; A. v. Premerstein-S. Rutar, Mitt. Zenl. Komm. 25, 1899, 95; iidem, Romische Slrassen und Befestigungen in Krain. Wien 1899, 23 s; J. Pečnik, lzv. Muz. dr. Kr. 14, 1904, 30; T. Knez, s. v. Mali Videm. V ANS1 (1975) 234. D(is) M(anibus). T(itus) In(-?) C(ai) f(ilius) Festus [sibi ?] ?t F}(?) E(?)xp(?)Q[..] 2 Od začetne črke T je ohranjen desni del vodoravne haste in krajši del navpične. Med gentil-nimi imeni na In-je najpogostejše Ingenuius,ih ki je izpričano tudi v Sisciji.37 Drugi T je precej poškodovan. 34 J. Pečnik, Opis karte Novo mesto iz predzgodovinske dobe (1889), Arhiv RS, Privata A, XXXIX, fasc. 3 pod št. 122. 35 Romische Slrassen und Befestigungen in Krain, Wien 1899, 23 s. 36 M6esy, Nomenclalor (1983) 151. 37 CIL III 10836 = AH 528; ugledni mestni veljak; navedena je tudi tribus Ouirina, v katero so bili vpisani tudi prebivalci Nevioduna z rimskim državljanstvom. 3 Ohranjeni so le posamezni deli črk. Na začetku vrstice manjkajo približno tri do štiri črke, navedena dopolnitev je ena od možnih. Da gre pri prvih ohranjenih črkah za veznik je dokaj verjetno, saj je pred in za črkama ohranjen večji prazen prostor. Črke, ki sledijo, so deloma negotove. Prvemu F, ki bi lahko bil tudi E, sledi črka, od katere je ohranjen samo zgornji zaključek, bila pa bi lahko I ali L. Tu gre morda za okrajšano gen-tilno ime FL(avius)\v tem primeru bi bila tu imenovana neka ženska oseba (Flavia), saj manjka prenomen. Po krajšem presledku sledi črka F ali E, delno ohranjen X, nato pa ostanki črke, ki bi lahko bila B, P ali R in zgornji del O-ja. Če je bilo prej navedeno gentilno ime, potem gre tukaj verjetno za ostanek kognomena (npr. Exposita, še neizpričano). Na koncu manjkata dve črki ali največ tri. Monumentalni nagrobnik s kvalitetnimi in velikimi črkami ter razmeroma zahtevno reliefno simboliko gotovo ni nastal ali bil postavljen v ru-ralnem okolju, v katerem je bila štela najdena, zato menimo, da izvira iz neke večje naselbine oziroma z njenega grobišča. Najbližja večja naselbina je v itinerarijih omenjena postaja Preto-rij Latobikov v Trebnjem z obsežno nekropolo, ki seže od Pristave do župnišča v Trebnjem38 in je od Malega Vidma oddaljena 6 km. Iz Trebnjega in neposredne okolice je sicer znano majhno število nagrobnih spomenikov: fragment štele z reliefi, vzidan v župni cerkvi,39 dva danes izgubljena fragmenta napisov,40 dva danes izgubljena fragmenta nagrobnikov iz Pristave,41 sekundarno uporabljen napis iz Pristave42 in figura leva, ki stoji pred gradom,43 nedvomno del grobne arhitekture. Štelo lahko po izvedbi okvirno datiramo v 3. stoletje. 7. Dečja vas. Spomladi 1996 je bil v južni steni cerkve Sv. Mihaela v Dečji vasi ponovno odkrit fragment na- Sl. 11: Fragment nagrobnika iz Dečje vasi. Abb. 11: Fragment des Grabsteines von Dečja vas. grobnika z reliefno upodobitvijo iz apnenca, ki gaje prvi opazil že Jernej Pečnik,44 pozneje pa je bil zakrit s fasado (si. 11). Kamen je prečno vzidan levo od vhodnih vrat tik ob oknu. Pod njim je fragment nagrobnika z napisom (glej št. 8). Od kod izvirata, še ni mogoče reči; Pečnik omenja rimske grobove okrog vasi,45 o katerih pa ni znano nič drugega. Ohranjen je del desne strani reliefne niše s portretom pokojnika, ki jo uokvirja steber z listnatim kapitelom. Nad nišo je ohranjen tudi del neo-krašene preklade. Glava je razmeroma velika, zato sklepamo, da gre za štelo precejšnjih dimenzij. Nakazani so lasje, brada, usta in oči. Površina je precej izprana. Mere: v. 39 cm, š. 37 cm. 8. Dečja vas. Istočasno kot zgornji fragment je bil odkrit in očiščen tudi fragment napisnega polja rimskega nagrobnika iz apnenca, ki je prečno vzidan ob oknu nekoliko nižje od zgornjega fragmenta (si. /2).4" Ohranjen je levi spodnji del poglobljenega napisnega polja. Levi rob napisnega polja je skoraj povsem odbit. Pod napisnim poljem je večja prazna ,s Gl. monografijo M. Slabe, Antična nekropolu na Pristavi pri Trebnjem, Vestnik 12, Ljubljana 1993. 39 AIJ 235. 4(1 CIL lil 10796 in 10797. 41 Slabe (op. 38) 7 s, omenja. 42 ILIug II 1113. 43 Omenja ga že Valvasor (Die Eltre des Herzogthums Krain, 3. zv., knjiga 11, Laybach 1689, 587) 44 Prim. Opis karte Novo mesto iz predzgodovinske dobe (1889), pod št. 91 (Arhiv RS, Privata A, XXXIX lase 3) Pi nikova notica, da je na kamnu tudi povsem nečitljiv napis, se verjetno nanaša na fragment nagrobnega napisa, ki je v/.id nekoliko nižje (glej št. 8). 45 Izv. muz. dr. Kr. 14, 1904, 32 pod št. 28. 46 Kot kaže ga je videl že Pečnik (gl. op. 44). SI. 12: Fragment nagrobnega napisa iz Dečje vasi. Abb. 12: Fragment der Grabinschrift von Dečja vas. ploskev. Napisno polje je precej poškodovano, deli črk so skoraj povsem zabrisani. Ohranjeni so ostanki zadnjih dveh vrstic napisa. Črke so pravilne in, kolikor se da sklepati po ohranjenem, precej kvalitetne izvedbe. Mere: v. 96 cm, š. 63 cm, v. č.: v. 1= 5 cm, v. 2=4 cm. [. . .]ann(orum) XL [---] et Uršulo f(ilio) a[n(norum)---]. Posebnosti: 2 ligatura ET. Ursulus je v Panoniji in Noriku precej običajno ime.47 9. Gorenji Globodol. V hiši Marije Pust v Gorenjem Globodolu (h. št. 29) je že od nekdaj vzidan rimski nagrobnik, ki prejkone izvira z obsežnejšega rimskega grobišča na poljih južno od vasi (med Gorenjim in Srednjim Globodolom). To grobišče je bilo več- krat izkopavano,48 nazadnje leta 1987,49 vendar še ni v celoti raziskano. Gradivo iz grobov, kijih je izkopal Rajko Ložar v letih 1939 in 1940 in je v Narodnem muzeju, postavlja Sonja Petru v prvo polovico 2. stoletja.50 Nagrobnik prvi omenja Jernej Pečnik v pismu Karlu Dežmanu z dne 2. 8. 1885,51 v njegovem spremstvu pa ga je videl septembra 1890 Anton von Premerstein, ki je po naročilu dunajskega Arheološko-epigrafskega seminarja ob pripravi suplementnih zvezkov k CIL-u prepotoval vzhodno Kranjsko in del Štajerske.52 Premerstein v svojem poročilu piše, daje bil kamen najden „pred nekako 50 leti" na neki njivi južno od Gorenjega Globodola, iz česar lahko zaključimo, da je v isti hiši že preko 150 let. Iz njegovega opisa pa je razvidno, da ni videl kamna v celoti, saj ne omenja delfinov v zaklinkih in so torej že takrat bili robovi kamna zakriti. Poleg tega tudi izrecno pravi, da je bil kamen močno prebeljen ("stark iibertiincht"), kar naj bi oteže-valo branje napisa.53 Nekatere črke v rekonstrukciji napisa tudi označuje pikčasto. Njegovo branje so prevzeli izdajatelji CIL-a in drugi.54 Ker kamen še nikoli ni bil primerno fotografiran, saj ga zakrivajo lesene stopnice, ki vodijo na leseni hodnik, in ker je del kamna bil pod ometom, medtem ko je bila površina večkrat prebe-ljena, tako da napis skoraj ni bil viden, smo se pred revizijo in fotografiranjem spomenika odločili za restavratorski poseg. Akcijo je izvedla ekipa Narodnega muzeja (akad. kipar Miran Pflaum) 27. septembra 1996. Ročno so bili očiščeni vsi robovi kamna - v nastali odprtini je bilo možno izmeriti tudi njegovo debelino - površina pa je bila očiščena pod pritiskom vodnega curka in z raztopino. Ta poseg je omogočil novo branje napisa, dopolnitev Premersteinovega opisa in izdelavo primernih fotografij (si. 13). Ohranjen je zgornji del pravokotne štele z delom napisnega polja in zgornjim zaključkom s pol-krožno nišo. Levi zgornji vogal je odbit. V niši je upodobljeno doprsje ženske osebe v globokem reliefu, v zaklinkih pa navzdol plavajoča delfina, od 47 M6csy, Nomenclalor (1983) 321. 48 T. Knez, s. v. Gorenji Globodol, ANSL (1975) 216. 49 D. Hreščak, Var. spom. 30, 1988, 239 ss. 50 Rimski grobovi iz Globodola, Razprave 6, 1969, 97. 51 Arhiv RS, Priv. A, Dežman K., Korresp. Pečnik J., pismo št. 45: ... potem ( = 28. 7. 1885) sem šel v Globodolj, tam je v Gornim Globodolji. Obertiefenthal, v eni Itiši vzidan rimski kamen, iz eno glavo, in do pasu život, napis je ves zamazan, da nisim mogel nič razločiti, ta kamen se lahko dobi, ako bi ga liotli kaj, najden je bil po mojih mislih precej lam na Njivah, kjer ljudje nahajajo zidovje v zemlji, kjer je to ena lepa ravna dolina, torej so gotovo rimljani tukaj seliše in hiše imeli, in kamen je tukaj najden, je precej velik,... 52 Epigraphisches aus Steiermark und Krain, Arch.-epigr. Mitt. 14, 1891, 84. 53 Ibid. 90 s, št. 10. Njegovo branje torej ni moglo biti povsem zanesljivo. 54 Npr. M6esy, Nomenclalor (1983) 69 in 163. SI. 13: Nagrobnik CIL III 10793 iz Gorenjega Globodola. Abb. 13: Grabstein CIL III 10793 von Gorenji Globodol. katerih je levi skoraj v celoti odbit. V niši je upodobitev doprsja ženske osebe z domačim pokrivalom. Trup je levo in desno precej poškodovan; Premerstein je sklepal, da so to sledovi upodobitev dveh otrok, vendar to ni verjetno. Napisno polje je poglobljeno in ni obdano z stebrički kot je sklepal Premerstein.55 Površina kamna je precej izprana in na nekaterih mestih povsem odstranjena. Predvsem na levi strani je poškodovano tudi napisno polje, tako da se nekatere črke le še slutijo, nekatere pa so povsem uničene. Mere: v. 82 cm, š. 62 cm, db. 17 cm, v. č. 5 - 3,5 cm. Literatura: CIL III 10793 (po Premersteinu). D(is) M(anibus). Litugena Can- o[nis ? (filia)] viva fec(it) sibi [et ] Mug(?)iae fil (iae) 5 [et---] fili 2 Po Premersteinu naj bi bilo na začetku zapisano ime Leucena, ki sicer ni nikjer izpričano,56 po očiščenju kamna pa so navpične haste na začetku vrstice dale sklepati, daje na kamnu še ena črka več. Z natančnim opazovanjem in primerjavo fotografij je bilo mogoče razbrati zgoraj navedeno ime, ki je na našem prostoru že izpričano. Vse navedene črke se še slutijo. Na koncu vrstice je črka N - vse tri haste so vidne - in ne S kot bere Premerstein, zato očetovo ime ne bo Casdenus, ki tudi ni nikjer izpričano, ampak bo šlo najverjetneje za ime Cano, ki ga poznamo z danes izgubljenega napisa iz okolice Stične.57 3 Premerstein na začetku bere DENI - črki E in N podaja pikčasto - vendar pa je, kot kaže, njegovo branje teh črk bilo bolj domnevano kot resnično. Od prve črke je viden samo zgornji lok, rekonstrukcija v črko D bo najverjetneje le Premersteinova domneva, saj navpične haste tukaj ni. Med to črko in črko V, ki je vidna, je prostora le za tri črke, zato domnevamo, da okrajšava za filiacijo (F) ni bila navedena. Črka S je komaj še zaznavna. Končna črka I je pomanjšana (2,5 cm). 4 Pred črko V je viden zgornji del navpične haste. Ker Premerstein znak na tem mestu bere kot zgornji zaključek črke A, kar zaradi navpične haste ne more priti v poštev, sklepamo, da gre za črko M, od katere je Premerstein še videl tudi zgornji del desne poševne haste. Tretjo ohranjeno črko, ki je spodaj odlomljena, bere Premerstein kot G. Danes ni mogoče presodili, ali je na kamnu tudi navpična hasta črke G ali pa gre tu le za črko C. 5 Vidni so le zgornji deli štirih navpičnih hast, od katerih je prva podaljšana. Premerstein pri prvi hast i dodaja še prečno hasto na vrhu, ki je danes ni mogoče več razbrati. Naša dopolnitev je le hipotetična. Ime Litugena je keltskega izvora58 in pomeni toliko kot „praznična hči" ali „hči rojena na praznični dan.59 Ime je bilo doslej izpričano v Galiji in Noriku.60 55 Pri njegovih „einfache Saulen" gre očitno le za precej poškodovan notranji rob napisnega polja, ki je bil pred čišči njem viden, medtem ko je bil širši rob zakrit. 56 Mocsy, Nomeclator (1983) 163. 57 II.Iilf; 1 325. 5X LITU- je sorodno z irskim lilli, „praznik, sreča" (Evans (op. 3) 217). 59 Holder II (1904) 247 s. v. Litugenos, Litugena. 60 Prim. Mocsy, Nomenclator 1983, 165, v Noriku 6 krat. Holder navaja tudi primere iz Britanije Germaniie in Itali (gl. op. 59). V Celju imamo izpričano žensko obliko tega imena v dativu Litugen(a)e.bl Po vsej verjetnosti je tudi ime Cano keltskega izvora, saj na zgoraj omenjenem nagrobniku iz okolice Stične nastopa skupaj s keltskimi imeni.62 ImtMugia ni nikjer izpričano, nasprotno pa je tudi možno rimsko ime Muciusl-ia (in njegove izpeljanke), zelo pogosto v Italiji,63 vendar bi na tem napisu prej pričakovali domače ime, zato domnevamo, da gre tu za varianto imena Mogia/ius in podobnih imen, ki so izpričana predvsem v Noriku in galskih provincah. Tako imamo na primer ime Mogia dvakrat izpričano v Noriku, Mogio v Noriku trikrat in po enkrat v Panoniji in Italiji.64 Nagrobnik zaradi imen in nagrobne formule datiramo v prvo polovico 2. stoletja. 10. Kamnje. Ob razširitvi ceste iz Šentruperta v Kamnje leta 1985 so pri vikendu Franca Krnca (Kamnje 35a), župnika na Galjevici v Ljubljani, z buldožeijem odkrili majhno nagrobno štelo iz rumenega peščenjaka (si. 14). Imenovani je kamen nameraval vzidati v škarpo nad cesto, zato gaje spravil na kup kamenja pred vikendom. Tam gaje opazil njegov brat Anton Krnc, ki ga je odnesel na svojo župnijo Sv. Jošt na Paš-kem Kozjaku, leta 1996 pa ga predal župniku v Šen-trupertu Milanu Vidicu. Slednji je dal kamen pritrditi na zid v zakristiji cerkve v Šentrupertu. Po pričevanju domačinov in župnika Antona Krnca ni bilo ob kamnu, ki je nedvomno bil odkrit in situ, nobenih spremnih najdb. Domnevamo, da gre za majhno grobišče z žganimi grobovi, podobno kot v bližnji Straži pri Šentrupertu.65 Štela je majhnih dimenzij in zgoraj polkrožno zaključena. Napisno polje je uokvirjeno s trojnimi vrezanimi linijami, ki se zgoraj zaključijo v obliki trikotnega zatrepa. Na površini sta vidni dve daljši poškodbi, nastali ob odkritju. Črke so zelo rustikalne, neenakomerno klesane in razen začetne črke tretje vrstice dobro ohranjene. V prvi vrstici je uporabljeno majhno ločilno znamenje. Mere: v. 39 cm, š. 31 cm, db. 14 cm, v. č.: v. 1-4=3-3,5 cm, v. 5=2 cm. SI. 14: Nagrobnik iz Kamnja pri Šentrupertu. Abb. 14: Grabstein von Kamnje bei Šentrupert. L(uci) Baibi Se-mproni Escingai co(n)iugi(s ?) 5 suai. Napis kaže nekaj posebnosti. Ime postavitelja ni v imenovalniku, kot bi bilo pričakovati, ampak v rodilniku, diftong AE je v vseh treh primerih zapisan v arhaizirani obliki Al, nazal je v četrti vrstici izpuščen - verjetno pod vplivom pogovornega jezika - A v zadnji vrstici je brez prečne haste. 3 Vodoravne haste črke E so zelo kratke. Rodovno ime Baebius je bilo doslej v Panoniji sedemkrat izpričano, v Noriku šestnajstkrat,66 ime 61 CIL III 5269. ILIug I 325. Ta napis nam je sporočen le v rokopisnem prepisu v izvodu Apianove zbirke rimskih napisov, ki je bil prej v lasti stiškcga samostana, danes pa je hranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici (P. Appianus, Inscriptiones sacrosanc-tae vetustatis, Ingolstadii 1534, p. 372; NUK inv. št. 193). Na nekaterih mestih problematičen prepis interpretiramo: Adnamo / Canonis f(ilius) / an(norum) LXX li(ic) s(itus) e(si) / Sennemetom/ara German (i filia) / coniurvc anfnorum ?) I [---] EX.I. filia / [—p]osier[unt]. 63 Prim. M(ksy, Nomenclalor (1983) 194. «'4 M6csy, Nomenclalor (1983) 191. 65 S. Gabrovec, Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji, Arh. vest. 5, 1954, 142 s in D. Breščak, Var. spom. 31, 1989, 243. ('6 L6rinz-Red6, Onomasticon (1994) 259. Sempronius kot kognomen doslej še nikjer razen v Španiji, povsod pa je poznano kot rodovno ime.67 Ime Escinga je keltsko68 in enkrat znano v Akvita-niji.69 Pogostejša je varianta tega imena s črko X namesto S, torej Excingus in njegove sestavljenke.7" Interpretacija napisa kljub enostavni nagrobni formuli zaradi imen postavitelja v rodilniku ni povsem gotova, navedena se zdi najbolj verjetna. Arhaizirajoče pisanje diftonga AE kot Al, ki ga je ponovno uvedel cesar Klavdij, odsotnost formule Dis Manibus, enostavna nagrobna formula in keltsko ženino ime kažejo na zgodnjo datacijo kamna, v sredino ali vsaj drugo polovico 1. stoletja n. š. V 1. stoletje po Šašlu spada tudi napis iz bližnje Straže pri Sentrupertu, na katerem prav tako nastopajo keltska imena (Togivepus, Melis-sa) in je bil najden v žganem grobu iz druge polovice 2. stoletja. Na zgodnjo romanizacijo širše doline Mirne in močan keltski element kaže tudi kamen iz Tržišča nekoliko vzhodneje od tod z izrazitimi keltskimi imeni, pravtako iz 1. stoletja.71 Za nadaljevanje keltskih tradicij še v 3. stoletju pa morebiti priča nagrobnik veterana X. legije Gaja Muloni-ja Vera, najden pri cerkvi Sv. Jurija nad Tržiščem72 (njegovo rodovno ime je gotovo še keltskega porekla),73 če v njem vidimo domačina, ki se je po odsluženi vojaščini (morda je nazadnje služboval v bližnjem Pretoriju Latobikov?) naselil v domačih krajih. Ob ogledu tega spomenika, ki ga hrani Dolenjski muzej Novo mesto, so bile nad prvo vrstico nagrobnega napisa ugotovljene sledi nekega starejšega napisa v uradnem črkopisu cesarske pisarne (scriptura actuaria), ki ga beremo: [—] Vet-tonian(o) et Silvan(?)[—] in interpretiramo kot ostanek datiranja po konzulih ob nekem starejšem napisu. Gre verjetno za konzule leta 121: T. PomponiusAntistianus Funisulanus Vettonianus in L. Pomponius Silvanus.74 11. Rovišče pri Studencu. V sedemdesetih letih je Karel Petrič (Rovišče 20) ob oranju njive na ledini Krivica izoral napi- sno ploščo iz apnenca (si 15) in jo spravil na svojem posestvu, julija 1983 pa o najdbi obvestil Posavski muzej Brežice. Tedanji arheolog muzeja Mitja Guštin, ki je kamen prevzel in spravil v muzej, je ob ogledu najdišča ugotovil, da so po vsem področju z ledinskim imenom Krivica kosi rimske opeke, keramične črepinje in ostanki zidov, zato je sklepal na antično kmetijo. O najdbi kamna in rezultatih topografije poroča v Dolenjskem listu.75 Plošča, v strokovni terminologiji titulus, je dokaj majhnih dimezij. Napisno polje je nekoliko poglobljeno in uokvirjeno z dvojnim robom. Robovi so precej poškodovani; levi zgornji vogal je odbit, manjka pa tudi večji del spodnjega roba. Napisno polje je precej poškodovano in izprano, najbolj v desnem spodnjem predelu. Zelo dobro so vidne linije, ki jih je kamnosek vklesal za lažjo ureditev teksta. Črke varirajo, vendar dajejo dober vtis, ker je kamnosek uporabljal črtalo. Del napisa, posebno v zadnji vrstici, je precej poškodovan. Mere: v. 49 cm, š. 65 cm, db. 13 cm (največja), v. č. 6,5 - 6 cm. Sirus Brogim- ari f(ilius) v(ivus) f(ecit) s(ibi) et Ma- tugnata(e) Adma- tonis (filiae) ann(orum) XXXX. Posebnosti: 2 ligatura ET. 2 Zgornji prečni hasti obeh F nista vklesani na zaključku navpične haste, ampak nekoliko nižje. Zgornji prečni hasti v ET sta povezani. 4 Zaradi poškodbe na kamnu je od črke S ohranjen le zgornji zaključek. Tudi naslednja črka (nedvomno A) je zelo poškodovana; ohranjena je le desna poševna hasta. Naslednji N je pomotoma zapisan tako, da poševna hasta poteka od spodaj navzgor namesto obratno. Število na koncu vrstice je precej poškodovano, vendar kjub temu še razpoznavno. 67 M6csy, Nomenclator (1983) 260. 68 Holder 1 (1896) si. 1469 s. v. Escincos, Escingus in Evans (op. 3) 95 s. 69 Moesy, Nomenclator (1983) 117. 70 Excingomarus, Excingonius ipd. Na nagrobniku iz Jurišne vasi pri Tinju na Pohorju poleg drugih keltskih i pa tudi ime Excingomarus (CIL 111 11711, AIJ 89), na Diani posvečeni ari iz Vičave pri Ptuju pa delno ohranje cing... (H. Jevremov, Var. spom. 21, 1977, 251). 71 Cll. III 10796 + p. 2187 in 23 2826. 72 lllug I 332 z lit. 71 Mitllo nastopa v Galiji kol dodatno ime boga Marsa; gl. P. NVuilleumier, D'Aueh ati Mans, Rev. čt anc 61 74 A. Degrassi, / Jasli consolari dell'impero Romano, Roma 1952, 35. 75 Dolenjski list 25. 8. 1983. SI. 15: Nagrobna plošča iz Rovišča pri Studencu. Abb. 15: Grabplatte von Rovišče bei Studenec. Vsa navedena imena so keltska in pri nas še neizpričana, zato o njih nekaj več. Ime Sirus je sicer znano samo enkrat na enem noriškem napisu,76 je pa gotovo sorodno z Siro, ki je v Noriku in Panoniji po trikrat izpričano.77 Sestavljeno keltsko ime Brogimarus je bilo doslej v Panoniji petkrat izpričano, enkrat tudi v Noriku;78 njegov prvi sestavni člen brog- je v imenu keltskega ljudstva Alo-brogov,79 pri Cezarju omenjenih Latobrigih,80 in tudi na znamenitem lončku iz Spodnje Hajdine81 in pomeni „mejo, teritorij", medtem ko maro-, ki je eden od najpogostejših sestavnih delov keltskih imen pomeni velik.82 Ime bi torej označevalo nekoga „ki poseduje velik teritorij". Ime Ma-tugnata doslej še ni bilo izpričano, pač pa njegove sorodne oblike Matucenus, Matugenus ipd.83 Tudi matu-je eden pogostih elementov v keltskih sestavljenih imenih in pomeni „medved", še pogostejši element gnato- pa je soroden z latinskim natus, „rojen".84 Ime na našem napisu bi torej po- 76 CIL III 50%, iz kraja Ober St. Georgen unter Stein. 77 M6csy, Nomenclator (1983) 268; k pomenu besede -siro- cf. K. H. Schmid, Die Komposition in gallischen Personen-namen, Zeitsclir. celi. Phil. 26, 1957, 269: „langdaurnd, ewig". 78 L6rincz-Red<5, Onomasticon (1994) 323. 7'' Prim. Scholiast k Juvenalu 8, 234...Allobrogae quidem Galli sunt. ldeo autem dieti Allobrogae, quoniam brogac Galli autem agrum dicunt, alla autem aliud. Dieti autem Allobroges, quia ex alio loco fuerant translati. (prevod: „Alobrogi so Galci. Tako se imenujejo, ker Galci z broga označujejo „polje", z alla pa „drugo". Alobrogi se torej tako imenujejo, ker so bili priseljeni od drugod."); Evans (op. 3) 158 s. 80 Bellum Gallicum I, 5, 4. 28, 3 in 29, 2. V rokopisih ime ni enotno zapisano, poleg drugih nastopa tudi varianta La-tobici. Povezava tega ljudstva z dolenjskimi Latobiki je vprašljiva, zanjo se je zavzemal Peter Petru (prim. Die ostalpinen Taurisker und Latobiker, Aufstieg und Niedergang der romisehen Welt 11/6, Berlin 1977, 491 ss). Prav tako nepojasnjena je tudi povezava dolenjskih Latobikov s kultom Marsa Latobiusa, ki je omejen na južni Norik. sl M. Eichner / J. Istenič / M. Lovenjak, Rimski lonček s Ptuja z napisom v neznani pisavi in v starosclskem, domnevno keltskem jeziku, Arh. vest. 45, 1994, 131 ss (gl. posebno str. 137). 82 Evans (op. 3) 158 s in 223 ss. 83 Prim. M6csy, Nomenclator (1983) 182. 84 Evans (op. 3) 229 in 207. SI. 16: Fragment nagrobnika iz Velike vasi. Abb. 16: Fragment des Grabsteines von Velika vas. menilo „rojena iz medveda". Ime Admato doslej sicer še ni bilo izpričano, znani pa sta imeni Ad-mata in Admatius.85 Ta imena nastopajo le posamično, medtem ko so sorodna imena Adnamo, Adnamato,Adnamatus ipd. v Noriku, Panoniji in galskih provincah bolj razširjena.8'' Že zgoraj omenjeni element keltskih imen matu- moremo, tako kot tudi mato-, mati-, včasih interpretirati kot pridevnik „dober", „srečen", „ugoden", „naklonjen" ali podobno,87 predpona ad-,*H njen pomen sicer v številnih imenih ni povsem jasen, pa ima po Evan-su, takrat ko nastopa skupaj s pridevnikom, funkcijo intenziviranja,89 zato bi ime lahko prevedli kot „zelo dober".91' Interpretacija napisa, ki gaje treba zaradi imen postaviti v zelo zgodnjo dobo rimske okupacije (1. stoletje), ni problematična. Nagrobnik je Si-rus, Brogimarov sin, za življenja postavil sebi in najverjetneje ženi Matugnati, Admatonovi hčeri, ob njeni smrti v starosti štiridesetih let. Od ostalih napisov Dolenjske se napis loči predvsem po nenavadnem duktusu črk. 12. Velika vas. Leta 1974 je bil pri obnovi fasade na južni zunanji steni cerkve Sv. Martina v Veliki vasi odkrit in očiščen fragment štele iz apnenca z reliefnim okrasom, vzidan pol metra nad tlemi (si. 16). Njegovo prvotno najdišče ni znano, domnevamo, da izvira iz obsežne zahodne neviodunske nekropole, ki jo je Pečnik izkopaval med leti 1883 in 1887.91 Njen konec predstavljajo po Petruju žgani grobovi v vrtu Pirčevega gradu v Veliki vasi.92 Ohranjen je reliefno okrašen zgornji del štele brez zgornjega zaključka, razdeljen v dve polji. 85 Lorinez-Redo, Onomasticon (1994) 25. 86 Gl. Lorinez-Redo, Onomasticon (1994) 25 ss. Imena brez zloga -na- so verjetno le sinkopirane oblike teh i 87 Evans (op. 3) 229. 88 Sorodna z latinskim ad\ Evans (op. 3) 128. Intenzivnega prefiksa; prim. Evans (op. 3) 129. Tako Evans (op. 3) 129 za ime Admata. 91 Prim. P. Petru, s. v. Velika vas, ANSI (1975) 255. 92 Prim. Hišaste žare Latobikov, Situla 11, Ljubljana 1971, 28. Zgornje polje je okrašeno z vinsko trto z grozdom, v spodnjem pa je pod ovalnim baldahinom upodobljen deček - ohranjena je samo njegova glava- in ob straneh le delno ohranjena spiralna stebra s kapiteli v obliki akantovih listov. Desno od dečkove glave je ohranjen zgornji zaključek bakle, ki jo ta najverjetneje drži v roki, zato menimo, da tu ne gre za upodobitev pokojnika, ampak za v nagrobni simboliki pogost motiv erota z baklo. Po velikosti kapitelov sodeč so bili stebri razmeroma veliki, v niši pa je verjetno bila upodobljena celotna erotova postava. Mere: v. 31 cm, š. 54 cm. Eroti oziroma amorji z baklo,93 v arheološkem izrazoslovju t. im. „geniji smrti" (Todesgenius), nastopajo v nagrobni umetnosti v dveh značilnih držah: ali z navzgor obrnjeno prižgano baklo v rokah, tako kot verjetno tu, ali pa so prikazani tako, da se naslanjajo na navzdol obrnjeno ugaslo baklo in imajo glavo sklonjeno proti ramenu.94 Slednji motiv je upodobljen na obeh stranskih ploskvah nagrobnika iz krškega samostana, ki tudi izvira iz ene od neviodunskih nekropol,95 genija s prižgano baklo pa imamo morda upodobljenega tudi v neposredni bližini Nevioduna v zaklinkih nagrobnika iz Zgornje Pohance. Tam je ohranjen le levi genij, ki ima prekrižane noge in se nekako naslanja na okvir zatrepa; žal je tudi ta zelo poškodovan.96 Zanimivo, da iz Celja in okolice poznamo izključno upodobitve genijev z ugaslo baklo.97 13. Leskovec pri Krškem. V cerkvi v Leskovcu je v neposredni bližini napisa Sedatu (C/L III 3922), ki ga prvi omenja Av- Sl. 17: Stranska ploskev nagrobnika iz Leskovca. Abb. 17: Seitenflache des Grabsteines von Leskovec. guštin iz Laškega,98 že od nekdaj vzidan tudi relief „genija iz Leskovca", ki je bil v literaturi pogosto omenjan,99 nikoli pa zadovoljivo opisan (si. 17). Njegovo najdišče ni znano, bo pa gotovo eno od neviodunskih grobišč, od koder izvirajo tudi številni kamni, vzidani po okoliških cerkvah in gra- 93 K erotom/amorjem in njihovi vlogi v funerarni umetnosti prim. A. Hermary / H. Cassimatis / R. Vollkommer, s. v. Eros, L1MC 111 1, 1986, 929 ss in 938 s (za t. i. Eros funiraire) in N. Blanc / F. Gury, s. v. A mor, Cupido, L1MC 111 1, 1986, 1047 (za t. i. Amor funiraire). 94 Prim. Hermary / Cassimatis / Vollkommer (op. 93) 931 in 939 in Blanc / Gury (op. 93) 974 ss in 1047. 95 Prvi ga omenja A. Miillner, Emona. Archaologische Studien aus Krain, Laibach 1879, 323, Nr. 263. Leta 1949 je bil prenesen v Posavski muzej Brežice (prim. S. Škaler, Var. spom. 11, 1966, 122 s fot). 96 ILIug II 1121. V zatrepu tega nagrobnika je upodobljena scena iz grškega mita o Ganimcdu: v sredini je prikazan Ganimed, ki sedi na prestolu, na desni velik Zevsov orel, na levi pa pes, ki stoji na zadnjih nogah. Ganimed ima desno roko položeno na rahlo dvignjeno desno nogo, medtem ko levo roko izteguje proti orlu in mu ponuja skodelico z vodo. Za upodobitve Ganimedovega mita v antični umetnosti gl. H. Sichtermann, s. v. Ganymedes, L1MC IV 1, 1988, 154 ss. 97 V. Kolšck, Die Todesgenien von Celeia. V: 2. Internationales Kolloquium iiber Probleme desprovinzialrdmischen Kunstsehaffens, Veszprčm, 1991, 139 ss, si. 1-7. Upodobitev genija z navzgor obrnjeno prižgano baklo je tudi na reliefni plošči z Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Sevnici (gl. P. Petru, Reliefi in arhitektonski spomeniki. V: P. Petru - T. Ulbert, Vranje pri Sevnici. Starokršćanske cerkve na Ajdovskem gradcu, Kat. in monogr. 12, 1975, 154, št. 29, T. 32 c; za podobno upodobitev gre verjetno tudi pri plošči št. 30, T. 32 d od katere je ohranjen le spodnji del). Tam je desno spodaj prikazana tudi košara (skleda s sadjem ?), ki sicer nastopa pri upodobitvah letnih časov. 9,i Cod. Vindob. 3492 f. 20 r = Cod. Vindob. 3528 f. 8 v. 99 Prvič pri Linhartu (Versuch einer Geschichte von Krain und der ubrigen LSnder der sUdlichen Slawen Osterreichs I, Laibach 1788, 263, omenjen kot neviodunski Genius). dovih (Mokrice). Kamen je iz apnenca in je vzidan v južno steno zvonika tik ob tleh. Vidno je stransko polje nagrobnika z reliefno upodobitvijo, uokvirjeno z večkratno profilacijo. Levi rob in oba leva vogala so skoraj povsem odbiti. Po sredini je kamen prelomljen napol. Na desnem robu manjka večji fragment, ki je sedaj zalit z malto. Po pripovedovanju domačinov je poškodba nastala pred leti, ko so sami poskušali kamen vzeti iz zidu. Poskus je bil seveda neuspešen, saj bi glede na to, da vidna stranica predstavlja le eno od ožjih stranskih ploskev nagrobnika in da širša ploskev z napisom sega globoko v zid, odstranitev kamna zahtevala večji in strokovno izveden gradbeni poseg. Na vidni stranici je upodobljena cela postava krilatega erota (v. 84 cm) na pravokotnem podstavku, ki v nerodno prikazanem obratu stopa na levo. Upodobitev je precej izprana, obrazne poteze nerazpoznavne. V desnici drži navzdol obrnjeno girlando, v levici pa pastirsko palico (pedum) z volutnim zaključkom. Mere: v. 122 cm, š. 75 cm. Omembe v literaturi: Linhart (gl. op. 99); H. Freyer, Milt. Hisl. Ver. Kr. 6, 1851, 1, T. pod št. 1; id. pri Arneth, Sitzber. phil. hisl. Cl. kais. Akad. Wiss. 6, 1851, 196, T XI. št. 1; P. Remic, Novice 12, 1854, 363; E. Costa, Mili. Hisl. Ver. Kr. 12, 1857, 128; A. Mullner-P. Hitzinger, Miti. hisl. Ver. Kr. 18, 1863, 82, št. 134; Mullner (op. 95) 323, št. 262; Premerstein-Rutar (op. 35) 30; J. Pečnik, Izv. Muz. dr. Kr. 14, 1904, 196; P. Petru, s. v. Leskovec pri Krškem. V: ANSl (1975) 254; S. Petru-P. Petru, Neviodunum (Drnovo pri Krškem), Kat. in monogr. 15, 1978, 8 op. 6 in 11, op. 23. Tudi ta relief predstavlja simbolno upodobitev „genija smrti", le da je tu njegov atribut girlan-da.1(KI Kot zanimivost dodajmo, daje že prvi iz-kopavalec neviodunskih ostalin, inženir J. Leinmiiller, reliefno upodobitev „genija iz Leskov-ca" interpretiral kot predkrščanski simbol smrti, ki dušo iztrga zemeljskemu peklu in jo kot krilati genij prepelje v nebo. V levici naj bi držal pretrgan krog (simbol večnosti), ki naj bi označeval minljivost zemeljskega bivanja.101 14. Krško. Leta 1993 je bil ob restavratorskem pregledu kapele Marije Device na Griču v Krškem, ki je spadala k turnski graščini, v temeljih na hrbtni SI. 18: Stranska ploskev nagrobnika iz Krškega. Abb. 18: Seitenflache des Grabsteines von Krško. strani najden rimski nagrobnik (si. 18).W2 Vzidan je kot neke vrste stopnica: nad nivojem tal je približno tretjina spomenika, iz zidu pa izstopa do 15 cm. Ožja stranica nagrobnika je obrnjena navzven. Lega kamna daje sklepati, da je bil vzidan ob sami postavitvi kapele, po kronogramu v posvetil-nem napisu na podstavku Marijinega kipa okrog leta 1740.103 Nagrobnik izvira iz enega od neviodunskih grobišč. Kamniti blok iz apnenca. V profiliranem polju, ki je obrnjeno navzven, je kvalitetna upodobitev plavajočega delfina. Tudi delno vidna ploskev, kije obrnjena navzgor, je profilirana, na njej pa ni nobenih sledov črk. Kot kaže, je napisno polje obrnjeno navzdol in trenutno nedosegljivo. Mere: v. 125 cm. Upodobitve delfinov v antični umetnosti so raznovrstne, delfini služijo deloma kot dekorativni element, deloma pa ima njihova upodobitev tudi simbolni pomen. Slednje velja nedvomno za nagrobni kult, kjer imajo delfini posebno važno vlogo. Veljajo namreč za spremljevalce duš v kraljestvo umrlih, ki pokojnike vodijo preko velike vode na otok blaženih in predstavljajo simbol njihove rešitve. Poleg tega morda simbolizirajo tudi upanje v onostranstvo in misel na nesmrtnost,1"4 zato ni čudno, da so na sarkofagih in nagrobnikih upodobitve delfinov zelo pogoste. V provincial-ni sferi jih najdemo največkrat v zaklinkih stel. Podobna upodobitev delfina na stranski ploskvi nagrobnika kot tu, je tudi na spomeniku Cezer- 100 Za različne upodobitve amorja z girlando v rimski umetnosti gl. Blanc / Gury (op. 93) 977 Ss. 101 Pri E. H. Gosti, Mili. hisl. Ver. Kr. 12, 1857, 128. 102 I). Kramberger, Vur. spom. 35, 1993, 110, Nr. 142. 103 Del posvetilnega napisa manjka, zato kronogram ni čisto jasen. V zgornji vrstici daje namreč letnico 1736, v prvih dveh letnico 1741, v spodnji vrstici pa 1739. Za podatke se zahvaljujem inž. arhit. Dušanu Krambergerju. 104 Prim. E. Diez, s. v. Delphin. V: Reallexikon fiir Antike und Cliristenium III, 1957, (>73 ss nijev iz Emone,105 kjer je na nasprotni strani upodobljen kantar z vinsko trto. Turnsko graščino, h kateri je spadala kapela z obravnavanim nagrobnikom, povezuje z usodo ne-viodunskih napisov v 18. stoletju tudi rokopis Antona Breckerfelda, lastnika Starega gradu pri Otočcu.106 Ta namreč v svojih dodatkih k Valvazorjevi topografiji Kranjske iz konca 18. ali začetka 19. stoletja omenja, da so bili leta 1789 številni in najlepši neviodunski kamni uporabljeni pri gradnji pristave turnske graščine.107 Ta notica dodatno potrjuje že večkrat izrečeno ugotovitev, da so že od nekdaj neviodunske kamne uporabljali kot gradbeni material pri gradnji hiš, cerkva ali gradov, zato imamo iz samega Nevioduna, torej s področja vasi Drnovo in bližnje okolice, znanih tako malo spomenikov. Po drugi strani pa lahko domnevamo, da se po okoliških cerkvah in starejših stavbah skriva še več spomenikov. Na tem mestu omenimo še, da je bil spomladi leta 1992 ob obnovi fasade na cerkvi Sv. Lucije v Senušah povsem odkrit in očiščen nagrobnik, ki gaje v prejšnjem stoletju Mommsen še videl v celoti, pozneje pa so ga zakrile cementirane stopnice.108 15. Velike Malence. Konec sedemdesetih let je bil pri obnovi fasade cerkve Sv. Martina v Velikih Malencah, nedaleč od poznoantične postojanke na Gradišču, odkrit fragment kamna z napisom, postrani vzidan v severno zunanjo steno 1,8 m nad tlemi (si. 19).109 Bilje očiščen in puščen na istem mestu. 22. maja 1985 sije kamen ogledal Jaroslav Šašel.110 Po vsej verjetnosti izvira iz Nevioduna, tako kot številni kamni iz poznoantičnega obzidja na Gradišču. Ohranjen je napisni del (ne v celoti) votivne are, baza in ovršje sta odbita. Manjka tudi desni rob, odbit verjetno pred vzidavo. Na levem robu fragmenta so vidne navpične poškodbe, ki bi lahko nastale ob odstranitvi ometa. Istočasno so morda nastale tudi številne poškodbe napisnega polja, nekaj črk pa je, kot kaže, bilo namensko odkle-sanih. Črke so globoko klesane in razmeroma pravilne, gotovo pa ne izvirajo iz časa pred 3. stoletjem. Zelo so podobne črkam z votivne are, posvečene Jupitru in „Geniju kraja", ki jo je leta 1929 na Gradišču izkopal Balduin Saria (AIJ 243). V drugi in zadnji vrstici je vidno po eno trikotno ločilno znamenje. Vidne so vodoravne črte za ureditev besedila. Mere: v. 39 cm, š. 40 cm, v. č.: v. 1=5,5 cm, v. 2-5=4 cm (varira). I(ovi) O(ptimo) M(aximo) D(epulsori vel Do- licheno) et G(enio) l(oci) Zotics [B ?]- asilei Aug[g(ustorum)] nn(ostrorum) vil(ici) vik(arius) se[r(vus)] 5 eiusdem v(otum) s(olvit) l(ibens) [m(erito)] M(?) Ann(?) L(?) P(?) P(?) KA(?)[---]. 1 Ker v Neviodunu nimamo izpričanega nobenega od omenjenih božanstev, ni jasno, za kateri kult gre. V Pretoriju Latobikov (Trebnje) je izpričan kult Jupitra Dolihenskega.111 2 Od črke E je viden samo ostanek zgornje prečne haste in zaključek srednje. Med črko C in S, pri slednji je ohranjen le majhen zgornji del, je vklesana navpična hasta, iz nje pa je navzgor speljana dodatna linija. Nad tem je vklesan majhen V. Očitno je tu kamnosek naredil napako pri vkle-savanju črke V, nato pa, namesto da bi napačno izklesane linije izklesal in s tem naredil dodatno vdolbino v površino kamna, črko raje v pravilni obliki vklesal zgoraj nad tem mestom. 4 Od prvega N je viden le še zgornji zaključek navpične haste, od naslednjega pa sledovi vseh treh hast. Končni E je postavljen poševno, gotovo mu je sledil tudi R, ki pa ni več ohranjen. 6 M je po Šašlu prenomen, črke ANN njegovo rodovno ime v okrajšavi (Annaeus ali Annius), L okrajšan kognomen, črke PP kratice zap(atre)p(rae-sidente) in KA ostanek datacije (Kalendas). Možne 105 CIL III 3850 = AU 177. 106 Za rodbino Breckerfcldov prim. B. Otorepec, Stari grad pri Novem mestu in njegovi lastniki, Dolenjski zbornik 1990, Novo mesto 1990, 73 ss. 107 Supplemente zu des Freyhern von Valvasor Topographie von Krain, Arhiv RS, II/26r, str. 47. Od tam nam je sicer znan le miljnik, ki je nekoč stal pri Veliki vasi (CIL III 4620 = 11319) in ga Brcckerfeld tudi izrecno omenja (na isti strani rokopisa). 108 CIL III 3928 (prim. AIJ str. 109). Na ponovno odkritje spomenika me je opzoril inž. arhit. Dušan Kramberger. Obširneje o tem kamnu v Epigraphica 58, 1996 (v tisku). 110 Zapiski iz njegove zapuščine, ki jih je ljubeznivo posredovala Marjeta Šašel Kos. 111 Cll. III 3908 + p. 1737 = ILS 4296, CIL III 3909 = 10784 + p. 23 2828, J. Šašel, Dolichenus-Heiligtum in Praetorium Latobicorum (Caracalla, Caesar, Imperator destinatus), Ztschr. Pap. Epigr. 50, 1983, 203 ss, T. Xa = Opera selecta (1992) 345 ss. SI. 19: Votivna ara iz Velikih Malene. Abb. 19: Votivara von Velike Malenee. so tudi druge razlage. Črke PP bi npr. lahko bile okrajšava za praepositus - načelnik carinske postaje v času, ko je carina prešla pod direktno cesarsko upravo (od Marka Avrelija naprej). S tem bi to vrstico lahko interpretirali kot datiranje postavitve napisa z imenom načelnika carinske postaje, v kateri je služboval postavitelj napisa Zo-ticus. Pri črkah KA gre verjetno res za ostanek navedbe datuma; menimo, da manjkata še vsaj dve črki. To bi bilo prostorsko dopustno, saj vrstica ne bi bila daljša od druge vrstice, če jo dopolnimo z B-jem. Obe nastopajoči imeni sta grški in v zahodnih provincah skrajno redki. Ime Zoticusn2 je za provinco Panonijo z našim napisom prvič izpričano, je pa znano v sosednji Dalmaciji"3 in enkrat v Noriku."4 Ime Basileus115 doslej ni bilo poznano v nobeni od omenjenih provinc. Za datacijo napisa je pomembna navedba, da je bil Basileus upravnik carinske postaje pod dvema „avgustoma", za kar pridejo v poštev predvsem leta 197/198 do 209, ko sta bila istočasno avgusta Septimij Sever in Geta in leta 247-249, čas avgustov Filipa Arabca in njegovega sina. 112 Prim. W. Pape - G. Benseler, W6rterbuch der griechischen Eigennamen, Braunsehweig 1911 (ponatis Graz 1959) 450. 113 Moesy-ju, Nomenclalor (1983) 326 znani štirje primeri. 114 Na nedavno odkriti bronasti plošči z imeni Mitrovih častilcev iz Viruna je omenjen nek Trebius Zoticus (cf. Piccottini, Mithrastempel in Virunum, Aus Forschung und Kunst B. 28, Klagenfurt 1994, pass. in 42 s k tej osebi). 115 Prim. Pape - Benseler, op. cit. (op. 113), 200. 16. Velike Malence. Istočasno s prejšnjim napisom je bil na južni steni cerkve ob prehodu ladje v prezbiterij na višini 2,5 m odkrit kamen iz apnenca z reliefno upodobitvijo (si. 20). Tudi taje bil očiščen in puščen na istem mestu. Po vsej verjetnosti izvira iz Nevioduna. Vidna je ozka ploskev, razdeljena čez polovico, zgornji del je nekoliko izbočen. V spodnjem delu je razmeroma nekvalitetno upodobljena bikova glava. Shematično so nakazane oči in nosne odprtine, ušesa in rogovi pa so povsem nesimetrični: levo uho je manjše kot desno, levi rog pa je precej večji od desnega. Mere: v. 45 cm, š. 25 cm. Interpretacija reliefa ni povsem gotova. Upodobitve bikove glave poznamo kot okrasni element na arhitekturi, sarkofagih ali nagrobnikih, kjer ponavadi služijo kot nosilec girlande,116 v Galiji pa je večkrat skupaj z ovnovo glavo in instrumenti za tavrobolijo upodobljena tudi na stranskih ploskvah votivnih ar, posvečenih Veliki materi bogov.117 Domnevamo, da gre tudi pri našem fragmentu za del stranske ploskve nekega votivnega oltarja, vendar bi povezava s kultom Velike Matere bila preveč hipotetična. Vprašanje lahko morda zadovoljivo reši le odstranitev kamna iz zidu. 17. Podgrad. Leta 1985 je župnik Jernej Nemanič v pokopališkem zidu v Podgradu nedaleč od najdišča dveh fragmentov rimskega nagrobnika, ki sta bila najdena leto poprej,118 odkril fragment še enega napisnega kamna iz apnenca (si. 21). O najdbi je obvestil arheologa Danila Breščaka, ki je kamen prenesel v Dolenjski muzej Novo mesto. Breščak domneva, da omenjeni nagrobnik izvira iz ruševin gradu Mehovo, ki je bil porušen v 16. stoletju.119 Prvotno nahajališče obeh spomenikov je neznano. Ohranjen je del napisnega polja, ki je bil pred uporabo kot gradbeni material obdelan z vseh strani. Zdi se, da so na desni strani vidni sledovi odkle-sanega roba napisnega polja, morda stebrička, nedvomno pa imamo tu ohranjene zaključke vrstic, SI. 20: Kamen z reliefno upodobitvijo iz Velike Malence. Abb. 20: Stein mit Relief von Velike Malence. saj je na koncu treh ohranjenih večji prazen prostor. Nad prvo ohranjeno vrstico je ohranjen prazen prostor, to je verjetno tudi prva vrstica napisa. Napisno polje je precej izprano, deli nekaterih 116 T.i. bukranij (prim. Ch. Biirker, s. v. Bucranio. V: Enciclopedia deli' arte anlica, sec. suppl., 1, Roma 1994, 770 s z lit.). Pri nas imamo ta ornament na dveh spomenikih iz Celja (na šteli AIJ 59 in na žrtveniku lapid. inv. št. 160), na fragmentu iz Repna pri Šentjurju (V. Kolšek, Novi napisi in reliefi z območja celejanskega municipija, Arh. vesl. 30, 1979 168 s, Nr. 5, si. 6), na fragmentu iz Laškega (T. Knez, Čas. zgod. narod. 12, 1976, 205) in na šteli s Ptuja (AIJ 419). 117 Gl. npr. Ć. Esperandieu, Recueil generale des bas-relief de la Gaule Romaine, T. I., Pariš 1936, št. 28, 313, 315, 317, 318, 320, 323, 335, 568, 576. 118 D. Breščak, Rimski napis iz Podgrada, Arh. vest. 37, 1986, 405 ss, T. 1. 119 Var. spom. 27, 1985, 237 pri prvi objavi omenjenih dveh fragmentov. SI. 21: Fragment nagrobnika iz Podgrada. Ab. 21: Fragment des Grabsteines von Podgrad. črk so skoraj povsem zabrisani. Črke so razmeroma kvalitetne, uporabljena so trikotna ločilna znamenja. Mere: v. 48 cm, š. 41 cm, d. 15 cm, v. č. 5,5-4 cm. [---M]aximia- [---]L(?) MUircus ?) FKavius ?) [---]d(-?) v (i vus) f(ecit) M(arco) G [---] o (bito) ann(orum) LXX 5 [---Jponti [---] p(osuit, -osuerunt?). Posebnosti: 1 MI v ligaturi. 1 Pri prvem A je ohranjen le neznaten del njegove leve haste, zgornji del črke X je povsem uničen. 2 Ker je od prve črke ohranjena le spodnja vodoravna hasta in kratek del navpične, bi šlo lahko tu tudi za črko E in s tem morda za zaključek ženskega imena iz prejšnje vrstice v rodilniku ali dajalniku (Maximianae). Črka M je od prejšnje in naslednje črke ločena z ločilnim znamenjem. Dopolnitev ni povsem gotova. 3 Črka D je verjetno ostanek okrajšanega kog-nomena osebe imenovane že v prejšnji vrstici. Na koncu vrstice je črka G - verjetno okrajšano gen-tilno ime. 4 Na začetku vrstice manjka po vsej verjetnosti kognomen osebe imenovane že v prejšnji vrstici, njena starost je navedena tukaj. 5 Po ohranjenem sodeč bi bila lahko prva črka B, P ali R. Tukaj gre verjetno za ostanek imena v dajalniku. 6 Ohranjen je zgornji zaključek črke - verjetno črke P - nato pa sledi večji prazen prostor, kar daje slutiti, da gre za zadnjo vrstico napisa. Zaradi fragmentarne ohranjenosti ni mogoče ugotoviti razmerja imenovanih oseb. K zgoraj omenjemu nagrobniku iz Podgrada v dveh fragmentih dodajam naslednje. V prvi vrstici so ohranjene tri črke AVD - gre torej za gentilno ime Claudius - in ne štiri kot navaja Breščak, ki tu bere AVIVS in to interpretira kot ostanek gen-tilnega imena Flavius. Do napačnega branja je prišlo očitno zaradi naknadnih poškodb kamna ob pol-krožnem delu črke D, ki res dajejo vtis črk V in S, pisanih ena nad drugo, kot to opisuje Breščak. Tak zapis bi vsekakor bil zelo nenavaden. Poleg tega gentilno ime Claudius (v ženski obliki) nastopa tudi v četrti vrstici napisa. V četrti vrstici je pred ločilnim znamenjem ohranjen samo spodnji zaključek neke navpične haste, zato dopolnitev v črko T, za katero se odloča Breščak, ni povsem gotova. Ta črka seveda ni okrajšan prenomen, saj je tu imenovana ženska oseba, ampak bo verjetno ostanek nagrobne formule, ki je povezovala osebo, navedeno v začetnih vrsticah napisa in tu v dajalniku imenovano žensko osebo. Ta je v šesti vrstici z besedo uxor (imenovalnik?) označena kot žena zgoraj imenovanega, temu pa sledi še zaključna formula testamento fieri iussit. Ker so ženina imena v dajalniku in je torej tudi njej po testamentu bil postavljen nagrobnik, je treba besedo uxor interpretirati kot dajalnik brez končnice. Kot dopolnitev manjkajoče leve polovice četrte vrstice, kjer manjka nekako pet črk, predlagamo formulo (sibi e)t, ki se po našem mnenju navezuje na zaključno nagrobno formulo.12" 18. Ravnace. Na ledini Na pesku, 400 m južno od vasi Ravnace, so že pred 2. svetovno vojno našli nagrobno štelo iz apnenca, ki je bila najprej vzidana v prag Žlogarjeve hiše v Ravnacah, leta 1951 pa prenesena v kapelo Sv. Martina v Metliki, tedanjo arheološko zbirko Belokranjskega muzeja (si. 22). V literaturi je bila že večkrat bežno omenjena. 120 Napis interpretiramo takole: [Ti(berius)? Cl]aud/[ius ,.]mat- / [.. ann(orum)]L h(ic) s(itus) e(sl). / [Sibi c]t Claudi/5[a]c Ti(?)(beri) f(iliue) Coner/tae uxor(i) l(estamenlo) f(icri) i(ussit). SI. 22: Nagrobna štela iz Ravnac. Abb. 22: Grabstele von Ravnace. Štela je po sredini prelomljena v dva dela, oba sta zelo poškodovana. Na zgornjem fragmentu so upodobljene štiri osebe, pod temi upodobitvami pa je vmesno polje z vitičastim ornamentom in vazo v sredini. Spodaj je ohranjen del profilacije napisnega polja. Desni rob tega fragmenta je skoraj povsem odlomljen, na levem je ob vitičastem ornamentu upodobljen vrč (enak je bil verjetno tudi na odlomljenem desnem robu), zgoraj ob portretih pa bodalo. Portreti so manj kvalitetne izdelave in zelo poškodovani. Prikazane so štiri starejše osebe, kot se zdi trije moški in ena ženska (predzadnja z desne). Razen pri drugi osebi z leve so na ramenih upodobljenih oseb več ali manj dobro ohranjene fibule. Pri vseh osebah je bila prikazana tudi drža rok, ki pri prvi osebi z leve ni več ohranjena. Druga oseba z leve drži v desnici neki predmet v obliki puščice, tretja oseba ima v levici neki paličasti predmet z okroglim zaključkom zgoraj, v desnici pa nek nerazpoznaven krajši predmet. Oseba skrajno desno drži v desnici neki paličasti predmet z okroglim zaključkom spodaj, v levici pa tako kot prejšnja oseba neki manjši nerazpoznaven predmet. Drugi fragment z napisnim poljem ima odlomljen levi spodnji vogal, desni rob je odlomljen po vsej dolžini. Od profiliranega napisnega polja manjka zgornji zaključek. Na robu levo od napisnega polja je spodaj zelo shematično prikazana figura deklice v dolgi obleki, nad njo pa leva noga in del trupa neke še bolj shematično upodobljene postave (genij?). Tudi na desnem robu sta dve figuri: spodaj, kot kaže, deklica v dolgi obleki, zgoraj figura s prekrižanimi nogami in dvignjeno desnico, ki jo „naslanja" na profilacijo napisnega polja (genij?). Napisno polje je zelo poškodovano, predvsem v zgornjem deluje prvotna površina skoraj povsem odstranjena. Po vsej površini so vidni tudi sledovi modernih poškodb. Črke so neenakomerne, plitvo klesane, rustikalne izvedbe in danes zelo slabo vidne. Branje otežujejo tudi moderne poškodbe. Mere: Fragment 1: v. 64 cm, š. 72 cm, d. 21 cm. Fragment 2: v. 74 cm, š. 80 cm, d. 21 cm, v. č. : 5,5 - 6 cm Omembe: S. Gabrovec, Najstarejša zgodovina Dolenjske, Novo mesto 1956, 70; T. Knez, Ravnace. V.ANSI (1975) 244; J. Dular, Topografsko področje XI (Bela krajina), Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana 1985, 95; D. Breščak, Var. spom. 27, 1985, 246. i---mi—} [---Jano an(norum ?) [...]mat(er) opt-ima Valenti 5 an(n)o(rum) XXVma-t(er) opt(ima) +. Posebnosti: 4 Ligatura MA. 1 Črka M ni povsem gotova. Zaradi poškodbe površine ni nobenih drugih sledov črk. 4 Črke na začetku vrstice so precej poškodovane. Prečna hasta črke A v ligaturi je vidna. 6 Med črkami je precejšen razmak. 7 V sredini vrstice so sledovi še ene črke. Štela se po rustikalni izvedbi in skrajno shematičnih reliefih dobro vključuje v skupino spomenikov iz Bele krajine, ki prav po tem tvorijo zaključeno celoto. Središče te produkcije in obenem največje znano rimskodobno naselje v Beli krajini, je bila naselbina na Okljuku v Loki pri Črnomlju. Na šteli pa ni za Belo krajino značilne upodobitve žrtvene trinožne mize in služabnikov, ki jo najdemo na štirih stelah iz Črnomlja.121 19. Gradac. Ob ogledu dveh že znanih nagrobnih stel, ki sta vzidani v zahodno steno poslopja na grajskem vrtu v Gradcu (C/L III 10826, ^//493 in CIL III 10827, AIJ 494) in za kateri domneva Saria, da izvirata z grobišča pri vasi Otok pri Podzemlju (AIJ str. 218), je bilo ugotovljeno, da je na napisnem polju levo vzidane štele vidnih bistveno več črk kot se je doslej mislilo, zato napis tu ponovno objavljamo (si. 23). Štela je razmeroma kvalitetne izdelave. Nad profiliranim napisnim poljem je profiliran trikotni zatrep, v katerem je upodobljena glava Meduze, ob njej na vsaki strani pa ptici z grozdom. V za-klinkih sta prikazana plavajoča delfina, ki požirata majhno ribo. Napisno polje je zelo poškodovano, v večji meri je zgornja plast povsem odstranjena, vendar so vidni še sledovi črk. Medtem ko so doslej v posameznih vrsticah brali le eno ali dve črki na koncu vrstic, nam je uspelo razbrati tudi del besedila na levi strani. Mere: v. 115, š. 69 cm, v. č. 6-5 cm. Literatura: CIL III 10827 (po Premersteinu);/!// 494 z fot. Ostalo: K. Deschmann, Miti. Hisl. Ver. Kr. 11, 1856, 48, si. 3; P. Hitzinger-A. Mullner, Min. Hist. Ver. Kr. 18, 1863, 82, Nr. 123; A. Mullner, Min. Zent. Komm. 4,1878, XC; Miillner (op. 95) 325, Nr. 267; S. Rutar, Let. Mat. slov. 1891, 194 f; A. v. Premerstein, Arch. epigr. Mitt. 14, 1891, 93, Nr. 15; T. Knez, s. v. Gradac. V.ANSI (1975) 242 (omenjen); J. Dular, Topografsko področje XI (Bela krajina), Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana 1985, 72 s. D (is) M(anibus). C(aius) Iul[i]u[s...]+ vi(\')us [fe]cit sibi [et....]VI 5 [---]NA V Posebnosti: 5 Ligatura AV. 1 Obe črki sta le delno ohranjeni. SI. 23: Nagrobnik CIL III 10827, AIJ 494 iz Gradca. Abb. 23: Grabstein CIL III 10821, AIJ 494 von Gradac. 2 Prva črka se še sluti. Na koncu vrstice je ohranjena navpična hasta, za katero črko greje negotovo. Po Premersteinu naj bi bili tu dve črki: T in R, po Sariji bi bilo možno tudi TI. Glede na prostor bi bilo tu pričakovati filiacijo, npr. P(ublii) ali T (iti) f(ilius). 3 Od zadnje črke, ki jo beremo kot T, je ohranjena le navpična hasta. Po Premersteinu so tri zadnje črke v tej vrstici CFI, kar Saria intepreti-ra kot C(ai) fiflius ?). 4 V tej vrstici manjka okrog pet črk. 5 Po Premersteinu na koncu vrstice NA. Ostanek napisa je nečitljiv, na kamnu je prostora še za štiri do pet vrstic. Gentilno ime Iulius je bilo doslej v Beli krajini že dvakrat izpričano: na šteli iz črnomaljskega mlina122 in na nagrobniku iz Loke.123 Podobna upodobitev ptičev, ki zobljejo grozdje, kot tu, je tudi na fragmentu štele iz Stične.124 121 AIJ 487, AIJ 488, AIJ 490 (= CIL III 10825), AH 491. 122 AIJ 487. 123 J. Šašel, K rimskim napisom v Beli krajini, Arh. vest. 36, 1985, 329, št. 5, si. 8. 124 B. Vičič, Var. spom. 27, 1985, 258 s., si. 83. Die neuen und revidierten romisehen Inschriften Sloweniens Zusammenfassung Bei der Aufarbeitung der Inschriften des Territoriums von Neviodunum (Drnovo bei Krško), stieB der Verfasser auf einige bislang noch nicht oder nur fliichtig publizierte Inschriften und Reliefs, die eine gesonderte Publizierung verdienen. Neben den auf dem Gebiet von Neviodunum gefundenen Denkmalern, sind auch drei des Gebiets von Celeia und zvvei des Gebiets von Emona aufgenommen vvorden. AGER VON CELEIA 1. Im Jahr 1989 vvurde bei der Fassadenrenovierung der Kirehe in Trbovlje eine kleine Štele aus Tuffstein entdeckt (Abb. 1). Die Oberflache des Steines ist stark beschadigt. Uber dem Inschriftfeld befindet sich eine rundbogenformi-ge Nische mit zvvei sehematisehen Portrats der Verstorbe-nen. Die Buchstaben sind von rustikaler Ausfiihrung und unre-gelmiiBig, zum Teil auch vollig vernichtet. Die Lesung ist zum Teil unsicher. Der Grabstein vvurde herausgenommen und im Pokrajinski muzej Celje untergebracht. In der gleichen Kirche vvaren friiher auch der Grabstein mit Nischen beiderseits des Inschriftfeldes (CIL III 5142, AIJ 21. Abb. 2) und der Grabstein der Munizipalbeamten von Celeia (CIL III 5143, 22. Abb. 3) eingemauert, die zur gleiehen Zeit vvie die oben ervvahnten Štele herausgenommen vvurden. Der friiher noch zur Ganze erhaltene Grabstein mit Nischen (s. Phot. in AIJ) erlitt irgendvvann starke-re Beschadigungen, so daB jetzt fast die Halfte der reehten Nische fehlt. Beide Denkmaler vvurden dem Pokrajinski muzej Celje iibergeben. Vor einigen Jahren vvurde auch der in der Kirche in Ret-je eingemauerte Grabstein (CIL III 5144a. Abb. 4) herausgenommen und fiir das Pokrajinski muzej Celje bestimmt. Heute sind die vorletzte und letzte Zeile der Inschrift stark beschadigt. Eine neue Lesung ergab sich bei der Besiehtigung eines Grabsteines, der in der Kirche in Čeče eingemauert ist (CIL III 5144= 11682, AIJ 23. Abb. 5). 2. Bei den Grabungen auf einem fiir eine Tankstelle be-stimmten Grundstiick im Weiler Sava (Podkraj) gegeniiber der Eisenbahnstation Hrastnik vvurde in einem romisehem Bau in silu eine der Magna Mater gevvidmete Votivara aus Tuffstein gefunden (Abb. 6). Es ist der erste Beleg dieses Kultes in der Umgebung, der Fundort vvar friiher durch zah-lreiche Widmungen an Savus und Adsalluta bekannt. Die Votivara befindet sich im Depot des Denkmalamtes in Celje. 3. Im Jahr 1981 vvurde bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Brezje bei Dovško ein Fragment eines Grabsteines aus Sandstein entdeckt (Abb. 7). Es handelt sich um das linke untere Fragment des Inschriftfeldes. In der Kirche dient ein schon im vorigen Jahrhundert bckannter Grabstein als Mensa des Seitenaltars (CIL III 3930). Die Herkunft der beiden Denkmaler ist ungevviB. ACER VON EMONA 4. Beim Umbau einer Tenne im Dorf Staje bei Ig (Haus Nr. 6) vvurde im Friihling 1992 der untere Teil einer Votivara aus Kalkstein gefunden, die jetzt bei dem Besitzer aufbe- vvahrt ist (Abb. 8). In der ersten erhaltenen Zeile folgt dem Bindevvort ein Name den vvir als Namen einer bisher unbe-kannten Gottheit interpretieren (Acinor). Der Stifter der Ara hat zvvei Cognomina (Secundus Boleriavus), das zvveite vvurde auf den Inschriften von Ig schon zvveimal belegt und ist sonst unbekannt. Neben den zahlreichen Grabsteinen von Ig und Umgebung ist die vorliegende Ara die zvveite Votivara aus dieser Gegend. 5. Bei Fassadenrenovierung der Kirche in Pijava Gorica vvurde im Jahr 1995 ein groBeres Fragment einer Grabstele gefunden. Im Giebel ist eine Rosette dargestellt, in den Zvvickeln Delphine (Abb. 9). Das Inschriftfeld ist so stark beschadigt, daB auBer dem ersten Buchstaben der Widmung an Dii Ma-nes kein vveiterer Buchstabe zu erkennen ist. Die Štele ord-net sich gut zu den Grabstelen aus der Umgebung von Ig, das etvva 4 km entfernt ist und vvoher vvohl unsere Štele ge-bracht vvurde. AGER VON NEVIODUNUM 6. Vor einigen Jahren vvurde eine schon im vorigen Jahrhundert bekannte und in einem Haus in Mali Videm als Tiirsch-vvelle vervvendete Grabstele ins Dolenjski muzej Novo mesto gebracht (Abb. 10). Friiher vvar nur der obere Teil mit Reliefverzierung bekannt, bei der Herausnahme zeigte sich aber auch ein Teil des Inschriftfeldes. Die Buchstaben sind teilvveise stark beschadigt. Vermutlich stammt die Štele von dem etvva 6 km enterntem Graberfeld des Praetoriums La-tobicorum in Trebnje. 7. Im Friihling 1996 vvurde bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Dečja vas das Fragment eines Grabsteines frei-gelegt, das im vorigen Jahrhundert noch sichtbar vvar, spa-ter aber von der Fassade iiberdeckt vvurde. Erhalten ist der reehte Teil der Portratnische mit der Darstellung eines bartigen Mannes (Abb. 11). 8. Gleiehzeitig vvurde in derselben Kirchenvvand auch das Fragment des Inschriftfeldes eines romisehen Grabsteines freigelegt, vvorauf die zvvei untersten Zeilen der Inschrift erhalten sind (Abb. 12). 9. Der in einem Haus in Gorenji Globodol eingemauerte Grabstein, den im vorigen Jahrhundert Premerstein gese-hen und abgeschrieben hatte (CIL III 10793), vvurde im Herbst 1996 gereinigt und photographiert (Abb. 13). Das ermoglichte eine Neulesung, die sich stark von der friiheren untersehei-det. Es vvurden auch die friiher vollig verdeekten Zvvickeln mit Delphinen freigelegt. Die in der Inschrift genannten Namen sind keltiseh. 10. Im Jahr 1985 vvurde bei StraBenarbeiten in Kamnje bei Šentrupert ein kleiner Grabstein aus Sandstein gefunden, der heute in der Sakristei der Kirche in Šentrupert auf-bevvahrt ist (Abb. 14). Das Inschriftfeld ist von dreifachen Linien umrahmt, die oben einen Giebel bilden. In der Inschrift ist auch ein keltiseher Name belegt (Escinga). Bei der Besiehtigung des Grabsteines, der bei der Kirche Sv. Jurij oberhalb von Tržišče gefunden vvurde und heute im Dolenjski muzej Novo mesto aufbevvahrt vvird (ILIug I 332), zeigten sich iiber der ersten Zeile der Grabinschrift, einige Buchstaben vollig anderen Charakters (kaiserliche Kanzlei-schrift). Vermutlich handelt es sich hier um eine Datierung durch die Angabe der Konsuln bei einer friiheren Inschrift. 11. Auf einem Acker bei Rovišče wurde in den Siebzi-gerjahren ein Grabtitulus gefunden, der im Jahr 1983 dem Posavski Muzej Brežice iibergeben vvurde (Abb. 15). Belegt sind vier auf dem Gebiet Slovveniens bis dahin noch unbe-kannte keltische Namen. 12. Im Jahr 1974 wurde bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Velika vas das Fragment eines Grabsteinreliefs aus Kalkstein entdeckt (Abb. 16). Es stammt von einer der Ne-kropolen von Neviodunum. Im oberen Feld ist eine Weinranke dargestellt, im unteren der Kopf eines Graberoten mit er-hobener Fackel. 13. In der Kirche in Leskovec ist ein Grabstein eingema-uert, von dem nur die Seitenflache mit Reliefdarstellung eines gefliigelten Genius sichtbar ist (Abb. 17). Sein Fundort ist vvohl eine der Nekropolen von Neviodunum. 14. Im Jahr 1993 vvurde im Fundament einer Kapelle in Krško ein romischer Grabstein entdeckt. Zuganglich ist nur eine Nebenseite auf der ein nach unten schvvimmender Delphin dargestellt ist (Abb. 18). Der Grabstein stammt aus einer der Nekropolen von Neviodunum. 15. Bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Velike Malence vvurde im Jahr 1978 das Fragment einer Votivara entdeckt (Abb. 19). Da die Namen der Gottheit abgekiirzt sind, bleibt unsicher, ob es sich hier um eine Widmung an Juppi- ter Dolichenus oder Depulsor handelt. Belegt sind zvvei An-gehorige des Zollpersonals mit griechischen Namen. Eine Zollstation ist in Neviodunum nicht nachzuvveisen, es ist unklar, in vvelcher Station die Genannten dienten. In Frage kom-men vor allem Atrans oder Poetovio. 16. Zur gleichen Zeit vvie das letztgenannte Fragment vvurde auch das Relief eines Stierkopfes entdeckt (Abb. 20). Vielleicht handelt es sich hier um die Seitenflache eines Voti-valtars. 17. Im Jahr 1985 vvurde in der Friedhofsmauer in Pod-grad das Fragment eines Grabsteines gefunden, das heute in Dolenjski muzej Novo mesto aufbevvahrt vvird (Abb. 21). Die erhaltenen Buchstaben sind nicht eindeutig zu interpre-tieren. Fiir die Inschrift, die in Podgrad ein Jahr zuvor gefunden vvurde (S. Lit. in Anm. 118 und 119), vvird eine von der friiheren etvvas abvveichende Lesung vorgeschlagen. 18. Vor dem 2. Weltkrieg vvurden bei Ravnace (Region Bela krajina) zvvei Fragmente einer Grabstele gefunden, die im Jahr 1951 in einer Kapelle in Metlika untergebracht vvurden (Abb. 22). Das erste Fragment bildet den oberen Teil der Štele mit vier Portrats der Verstorbenen, das zvveite das stark beschadigte Inschriftfeld. 19. Bei der Autopsie der Grabstele, die im Hof des Schlosses in Gradac eingemauert ist (CIL III 10827 = AIJ 494. Abb. 23), vvurden auf der linken Seite des Inschriftfeldes einige friiher unbeachtete Buchstaben entdeckt, vvas eine Neule-sung der Inschrift ermoglichte. Dr. Milan Lovenjak Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana V Štirje novi miljniki s ceste Emona - Neviodunum Milan LOVENJAK Izvleček Avtor obravnava štiri nove rimske miljnike, ki so nekoč stali ob itineraski cesti Emona-Neviodunum. Na dveh je bilo mogoče razbrati nekaj črk in na podlagi bolje ohranjenih miljnikov s te ceste dopolniti besedila obeh napisov, na ostalih dveh pa ni ohranjenih nobenih črk. Novi miljniki potrjujejo v prejšnjem stoletju opisovan potek ceste. Abstract The author discusses four new Roman milestones which once stood by the main publie road Emona-Neviodunum. It is possible to read some letters on two of them, and on the basis of better preserved milestones from this road, to com-plete the text of both inseriptions, but no lettering has been preserved on the other two. The new milestones confirm the course of the road deseribed in the last century. Rimski obcestni kamni, navadno okrogli stebri s pravokotno bazo, ki jih zaradi običajno navedene razdalje v miljah imenujemo miljniki,1 so pomembne priče gradbene dejavnosti ali celo prisotnosti rimskih cesarjev oziroma njihovih lega-tov na naših tleh. Še posebej dragoceni so, če poleg imen cesarjev navajajo tudi dela, ki so bila izvedena ob njihovi postavitvi. Najdbe miljnikov so poleg drugih ostankov cestišč, ki jih dobimo s terenskimi pregledi ali izkopavanji, najzanesljivejši vir za ugotavljanje poteka določene ceste, saj so zaradi svoje velikosti in teže skozi vsa obdobja od antike do danes nemalokrat ostali nedaleč od cestišča, ki so ga označevali. Skrajno redke so najdbe miljnikov in situ, zato naj ne bo odveč, če spomnimo, da je bilo v arheoloških raziskavah na najdišču miljnika, kije bil leta 1958 odkrit ob miniranju useka za cesto Krška vas - Čatež, poleg ostankov cestišča ugotovljeno tudi njegovo antično ležišče.2 Rimska cesta skozi Dolenjsko, s katero je bila osrednja urbana naselbina na tem območju Neviodunum - lokalizacija na območje vasi Dr-novo vsaj od Katančiča3 naprej ni sporna -, povezana preko Pretorija Latobikov (Trebnje) z Emono na zahodu in na drugi strani s Siscijo na vzhodu, omenjajo antični itinerariji, njen potek pa so predvsem v prejšnjem stoletju opisovali na podlagi vidnih ostankov cestne trase in na podlagi ohranjenih miljnikov. Teh je z novimi skupno 22, na dvanajstih so v celoti ali delno ohranjeni napisi, na enem ostanki dveh napisov iz različnih obdobij.4 Od terenskih pregledov, ki so bili opravljeni predvsem v prejšnjem stoletju, ko je bilo vidno bistveno več sledov kot danes, je treba omeniti Miillnerjeve obhode5 in izsledke Premersteina in Rutarja. Slednja sta v Pečnikovem spremstvu septembra 1898 prepotovala Dolenjsko in svoja opažanja strnila v knjigi o rimskih cestah in utrdbah na Kranjskem.6 1 Gl. K. Sehneider, s. v. Miliarium, RE Suppl. VI (1935) st. 395 ss in J. Šašel, Pomen raziskovanja rimskih cest za politično, upravno in kulturno zgodovino, Kronika 20, 1972, 142 s. 2 Gl. P. Petru, K trem novim napisom s spodnjega Posavja, Arh. vest. 11/12, 1960-1961, 27 ss, si. 1. 3 Leta 1794 si je ogledal antične ostanke v Drnovem in okolici (prim. Specimenphilologiae et geographiae Pannoniorum, Zagrabiae 1795, 103 in 182 ss). 4 CIL III 4619 = 11324. 5 Emona. Archaologische Studien aus Krain, Laibach 1879, 24 ss, 106 ss. 6 A. v. Premerstein - S. Rutar, Romische Strassen und Befestigungen in Krain, Wien 1899. Kdaj je bila cesta izgrajena sicer ni mogoče reči, ker iz časa njene izgradnje nimamo ohranjenih nobenih epigrafskih najdb. Iz strateških razlogov kopne povezave Italije z Balkanom in Vzhodom pa sklepamo, da je bila trasirana ali tudi že zgrajena v avgustejski dobi, ko je bilo priložnosti - predpogoj prisotnost večjih vojaških enot - več kot dovolj: prvič med Oktavijanovo vojno v Iliriku (35-33 pr. n.š.), drugič med Tiberijevim delovanjem v Iliriku med leti 15 do 9 pr. n. š. in tretjič v času panonsko-dalmatinskega upora v letih 6 do 9 n. š. Morda se na gradnjo te ceste nanaša tudi Tacitova notica ob opisu upora treh panonskih legij po Avgustovi smrti leta 14 n. š., da so bili še pred izbruhom upora nekateri oddelki rimske vojske poslani v Navport (Vrhnika), da bi gradili (popravljali?) ceste in mostove ter zaradi drugih del.7 Vsekakor je v 2. polovici 1. stoletja n. š. cesta že morala biti zgrajena, saj je nemogoče, da bi Neviodunum postal municipij pod Vespazija-nom,8 če ne bi bil po ugodni kopni poti povezan z Italijo. Prav tako pomembno je bilo tudi nadaljevanje te ceste iz Nevioduna na vzhod proti Sis-ciji, ki je že med Oktavijanovimi posegi v Iliriku dobila rimsko vojaško posadko.9 Miljnike s ceste Emona - Siscia z današnjega slovenskega ozemlja je v šestdesetih letih zbral Šašel v študiji o rimskih cestah v Sloveniji,10 ponovni pregled literature in avtopsijo ohranjenih miljnikov pa je opravil avtor ob pripravi korpusa napisov antičnega Nevioduna, ki je v tisku. Pri slednjem je bilo ugotovljeno, daje Šašlov seznam, v katerem navaja 18 miljnikov, potreben nekate- rih popravkov. Bistvene navajamo v nadaljevanju. Pri Šašlovih dveh miljnikih št. 91 (AIJ 597) in št. 92 (CIL III 11325), gre za en miljnik, ki še danes stoji ob cesti pred gradom v Raki. Napis je bil že konec 18. stoletja, ko ga je prepisal Franc Anton Breckerfeld, lastnik Starega gradu pri Otočcu, v nekem danes izgubljenem rokopisu, ki ga je za redakcijo CIL-a ekscerpiral Dežman,11 v slabem stanju inje bil že ob Freyerjevem obisku leta 1851 povsem zbrisan.12 Miljnik sije leta 1885 ogledal Dežman (tako CIL), malo pred njim tudi Mullner, ki edini omenja po nenavedenem viru kot njegovo najdišče rimsko cesto v Krakovskem gozdu (morda le njegova domneva ?). Medtem ko vsi omenjeni poznajo le en miljnik iz Rake, se za dva različna miljnika prva zavzemata Premerstein in Rutar (pozneje jima sledi tudi Saria), ki ločujeta miljnik z napisom v CIL-u, ki naj bi bil v „grajskem vrtu" in ga je Premerstein „zaman" iskal, od „anepigrafskega" miljnika, ki sta ga videla Freyer (viš. ok. 245 cm) in Mullner (v. 2 m!), in je bil že takrat (leta 1898; očitno že ko ga je videl Mullner) postavljen v „grajskem parku", kjer stoji še danes. Ker podatek v CIL-u, da je kamen v grajskem vrtu (in horto castri), izvira od Dež-mana, ki je miljnik videl torej že postavljen na istem mestu kot Mullner, je „grajski vrt" in „grajski park" brez dvoma ena in ista lokacija in ni nikakršnega razloga za ločevanje dveh miljnikov. Ta miljnik pa ne more biti identičen z kamnom, ki ga je Pečnik odkril pri Gmajni ob potoku Rač-na,13 kot domneva Šašel,14 saj je bil slednji leta 7 Annales I, 20: Interea manipuli ante coeplam seditionem Nauportum missi ob itinera et pontes et alios usus. 8 Prim. J. Šašel, La fondazione delle citta flavie quale espressione di gratitudine politica, „La citta antica come fato di cultura", Atti del Convegno di Como e Bellagio 16/19 giugno 1979, Como 1983, 82 = Opera selecta (1992) 335). 9 J. Šašel, s. v. Siscia. RE Suppl. 14, 1974, 615 ss = Opera selecta (1992) 615 s. 10 Rimske ceste v Sloveniji, ANSl (1975) 85 ss. 11 Pričakovali smo, da bo rokopis, ki ga je videl Dežman in je bil verjetno takrat v lasti muzeja, v Arhivu RS, kamor je bil po drugi svetovni vojni prenesen ves arhivski fond iz muzeja, vendar ga tam ni bilo mogoče izslediti. Najverjetneje je bil prepis napisa vključen v enega od Breckefeldovih dodatkov k Valvasorjevi Topografiji Kranjske, saj je v teh več arheološko in epigrafsko zanimivih podatkov. Arhiv RS hrani dva od teh, ki imata oba isti naslov Supplemente zu des Freiherrn von Valvasor Topographie von Krain (inv. št. II/26r in 208r), v nobenem pa ta miljnik ni omenjen, čeprav je v obeh obravnavana tudi graščina Raka (Arch). Enega od teh rokopisov (11/26 r) obravnava v posebnem članku E. H. Costa (Ein neu aufgefun-denes Manuscript: „Supplemente zu des Freiherrn v. Valvasor Topographie von Krain, Miti. hist. Ver. Kr. 15, 1860, 15 ss), ki Breckerfeldovo avtorstvo, poleg drugih argumentov, dokazuje tudi z nekim drugim Breckerfeldovim rokopisom iz muzejskega arhiva z naslovom Erganzungs-Blatter zur Topographie (op. cit. 18). Tega rokopisa nam ni uspelo izslediti in preveriti, če je morda vseboval prepis miljnika iz Rake. Verjetno iz istega Breckerfeldovega rokopisa je Dežman za uredništvo CIL-a ekscerpiral tudi prepis rimskega nagrobnika iz Šmihela pri Žužemberku (CIL 111 10792, AIJ 228). K Breckerfeldu gl. B. Otorepec, Stari grad pri Novem mestu in njegovi lastniki. Dolenjski zbornik 1990, Novo mesto 1990, 73 ss. 12 Nekaj časa je kamen moral ležati na grajskem vrtu, saj je dolžina ki jo navaja Freyer precej večja od danes izmerljive (prim. H. Freyer, Historisehe Notizen, Mitih. hist. Ver. Kr. 1851, 2, na T. pod št. 15). 13 AIJ 596; prvi ga omenja J. Bezlaj v poročilu o Pečnikovih izkopavanjih v okolici Drnovega (Črtež rimskega mesta „Neviodunum", Ljubljanski zvon 8, 1888, 506). 14 ANSL (1975) 257 s.v. Gmajna; v Pečnikovem rokopisu Beschreibung Neviodunums mit Umgebung respeetive Zeiche-nerklarung iz leta 1888; Arhiv RS Priv. A XXXIV, je omenjen (na strani 3) le en miljnik iz Gmajne in ne dva kol navaja Šašel. 1898, ko si ga je ogledal Premerstein, še vedno tam.15 Prav tako miljnik št. 93 pri Sašlu (CIL III 4619=11324) ni identičen z miljnikom, ki služi kot vogelni odbijač pri hiši v Leskovcu in ga spodaj objavljamo,16 ampak gre po sledovih črk, kot jih bere Premerstein,17 za povsem drug, danes izgubljen miljnik z dvema napisoma iz različnih obdobij. Ta miljnik s slabo vidnim napisom ima zanimivo zgodovino. Prvotno je stal pri Velikem Podlogu, kjer ga je že v 17. stoletju videl leskovški župnik Tunckhelsteiner, ki je prepis - mogel je razbrati le eno vrstico - poslal Schonlebnu in Valvasorju. 24. oktobra 1794 je Katančič na istem mestu našel le še danes pogrešano bazo tega miljni-ka18 - seveda brez sledov napisa - ki jo je videl tudi Mommsen19, in je še v šestdesetih letih tega stoletja stala na križišču ceste Krško-Podbočje s cesto Veliki Podlog-Jelše20. Zgornji del z napisom je bil torej že pred Katančičevim obiskom prenesen v Leskovec in postavljen na zunanji strani pokopališke ograje, kjer ga omenja Miillner,21 ki pa ga ni povezal z onim iz Velikega Podloga. To je najprej storil Pečnik v zgoraj omenjenem rokopisu iz leta 188822 in za njim Premerstein, ki ga je videl in, kolikor je bilo mogoče, prepisal septembra 1890.23 V poročilu o miljniku Premerstein navaja tudi izjavo domačinov, da je bil zgornji del stebra pred več kot tridesetimi leti (torej pred 1860) ločen od baze in postavljen v Leskovcu; ker ga že Katančič ni več videl, sklepamo, da se je to moralo zgoditi še veliko prej. Pozneje se je tudi ta del miljnika izgubil. Pod št. 97 Šašel na podlagi Miillnerjeve identifikacije združuje dva miljnika: a) miljnik, ki ga je videl Avguštin iz Laškega v začetku 16. stoletja nekje na Krškem polju24 in katerega prepis, ki se v veliki meri ujema z Avguštinovim, prinašata tudi Schonleben25 in Valvasor26 (CIL III 4622, p. 1794). Slednja pišeta, daje bil leta 1676 izkopan (torej ponovno) pri Krškem, nakar se je ponovno izgubil; b) miljnik, ki je bil leta 1827 najden v grajskem vrtu v Brežicah (C/L III 4624, p. 1794 = 11321) in je danes shranjen v Posavskem muzeju v Brežicah.27 Proti istovetnosti teh dveh miljnikov pa govorijo: različna delitev vrstic, slaba ohranjenost prvega miljnika kot jo izpričuje Avguštin,28 ki odlično ohranjenemu napisu miljnika iz Brežic nikakor ne ustreza, in nenazadnje tudi zadnji dve vrstici prvega miljnika z omembo panonskega legata Fabija Cilona, ki ju na miljniku iz Brežic ni, čeprav je pod napisom ohranjen večji prazen prostor. Gre torej vendarle za dva miljnika iz istega časa. Miljniki s ceste Emona - Neviodunum - Siscia, pri katerih so napisi ohranjeni, izvirajo iz treh različnih časovnih obdobij: vladanja Antonina Pija (iz let 139-141), sovlade Marka Avrelija in Lucija Vera (iz leta 161) ter iz obdobja Septimija Severa in njegovih sinov (iz leta 201). Na podlagi že znanih napisov je bilo mogoče dopolniti napise dveh miljnikov, ki jih tukaj objavljamo in jih dokaj zanesljivo ožje časovno opredeliti, ostala dva pa sta brez sledov napisa. Z novimi miljniki 15 Premerstein-Rutar (op. 6) 28 in 36, Nr. 7. 16 Št. 4. 17 Epigraphisches aus Steiermark und Krain, Arch.-epigr. Miti. 14, 1891, 88 s, Nr. 6. 18 Op. cit. (op. 3) 193. 19 Po vsej verjetnosti leta 1857 ob obisku neviodunskih ruševin (prim. izvleček iz njegovega poročila o tem potovanju v: Monalsberiehle der konigl. Akad. der IViss. zu Berlin 1857, Berlin 1858, 450 ). 20 Tako J. Šašel, s. v. Veliki Podlog, ANSI (1975) 255. V zapuščini Petra Petruja, ki jo hrani Narodni muzej, je med dokumentacijo izkopavanj v Drnovem fotografija baze tega miljnika iz leta 1960. Kamen je fotografiran od daleč, tako da je viden njegov položaj ob omenjenem križišču pred leseno ograjo križnega znamenja. To križno znamenje je še danes tam, kamna pa ni več. 21 Op. cit. (op. 5) 280 št. 162; bazo tega miljnika obravnava na strani 277, pod št. 157. 22 Gl. op. 14, miljnik omenja na strani 5, pod št. 31. 23 Op. cit. (op. 17) 88 s, št. 6. 24 Codex Vindobonensis 3528 f. 59r in 3492 f. 19v. 25 Carniolia antiqua et nova sive annales Carnioliae 1, Labaci 1681, 223. 26 Die Ehre des Herzogihums Krain 2. zv., knjiga 5, Laybach 1689, 260. 27 Prvič objavljen v: A. Steinbtichel, Alterthiimer in der osterreichischen Monarchie, Jalirbiicher der Literatur 48. An-zeigeblatt fiir Wiss. und Kunst XLVIII, Wien 1829, 99 s, št. 303 (Mommsen v spremnem tekstu k temu napisu v CIL-u pravi, da je tu objavljen na podlagi pisma, ki ga je brežiški mestni svet poslal dunajskemu muzeju: habent litterae publicae praefee-torum Rannensium ad museum Vindobonense directae). 28 Codex Vindobonensis 3492 f. 19 v.: ibidem in quadam columna tereti stante, in qua ab una parte sunt litterae vetustate temporis abolitae; quae vero supererant ex altero latere, eas subnectere nohti.,.reliquas litteras propter repentinum illinc discessum eognoscere non potui („ravnotam [scil. je napis; op. prev.] na nekem stebru, ki stoji v zemlji, na katerem so z ene strani strani ujme časa črke popolnoma izbrisale, listih pa, ki so preostale na drugi strani nisem mogel povezati... Zaradi naglega odhoda ostalih črk nisem mogel ugotoviti"). je potrjen doslej opisovan potek ceste, saj so bili prvi trije najdeni v neposredni bližini že opisova-nih ostankov cest, za četrtega pa to lahko domnevamo. 1. Ivančna Gorica. Ob severozahodnem vogalu njive pare. št. 105/ 4 k. o. Radohova vas, za hišo Vrhpolje pri Šentvidu 16, na desni strani dolenjske hitre ceste v smeri proti Novemu mestu in nekako 200 m vzhodno od nadvoza na griču Rogovila pri Ivančni gorici, je bil okrog leta 1982 najden miljnik, ki gaje lastnik njive izkopal in shranil na svojem dvorišču. Pri tem je kamen razpadel v tri večje in nekaj manjših fragmentov. Leta 1992 je večji fragment opazil učitelj Leopold Sever iz Ivančne Gorice, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z arheološko topografijo in naslednje leto organiziral rekonstrukcijo in postavitev miljnika ob novi cerkvi pri Ivančni Gorici (si l).29 Steber s štirikotno bazo je zgoraj zaokrožen. Površina kamna je precej izprana. Na manjšem delu prednje strani je še mogoče slutiti sledove črk, vendar se jih ne da razbrati. Mere: vrhnji del: v. 150 cm, premer: 57 cm; baza: v. 25 cm, š. 65 cm. Poleg miljnika Antonina Pija z navedbo razdalje 44 milj od Nevioduna, ki je bil najden v bližini želežniške postaje v Ivančni Gorici (CIL III 4616 = 11322), in miljnika, ki je bil v 16. stoletju uporabljen kot nosilec za napis stiškega opata La-vrencija (AIJ 594) in stoji na križišču ceste skozi Ivančno Gorico s cesto na Stično, je to že tretji miljnik s tega območja. V rimski dobi je bilo tukaj pomembno križišče rimskih cest; na itinerar-sko cesto Emona - Neviodunum - Siscia se je tu priključila stranska cesta, ki se je od nje ločila pri Cikavi, od tod pa so potekale tudi severna cesta proti Stični in južna v dolino Krke.30 V Ivančno Gorico nekateri postavljajo rimsko cestno postajo Acervo.31 SI. 1: Miljnik iz Ivančne Gorice. Abb. 1: Meilenstein von Ivančna Gorica. 2. Jezero pri Trebnjem. Ob severni steni zvonika cerkve Sv. Petra pri Jezeru32 je postavljen del rimskega miljnika (si. 2). Najden je bil verjetno nekje v bližini, saj je tod potekala rimska cesta Emona - Neviodunum. 29 O tem poroča v glasilu občine Grosuplje Naša skupnost iz leta 1993. Miljnik je ob sodelovanju Regionalnega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane postavilo Turistično društvo Ivančna gorica. Gospod Sever mi je posredoval podatke o najdbi in me 12. 3. 1997 popeljal na najdišče, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 30 Gl. S. Gabrovec, s. v. Ivančna gorica. V: AN SI (1975) 196 s in Premerstein-Rutar (op. 6) 21. 31 Gl. Gabrovec (op. 30). Po Šašlu je treba Acervo iskati dve milji zahodneje na področju Drage (op. cit. (op. 10) 88, s. v. Acervo). Na južni steni cerkve so vzidani trije rimski nagrobniki. Pri dveh je vidna prednja, ploskev z napisom (('//. 111 3914 = 10785 in AIJ 237), pri tretjem pa stranska ploskev z reliefno upodobitvijo (dvoročajna posoda z vinsko trto; ta nagrobnik prvi omenja Mullner (op. 5) 275, št. 252). SI. 2: Miljnik z Jezera Abb. 3: Meilenstein vom SchloB Hmeljnik. Abb. 2: Meilenstein von Jezero. Njen potek skozi to območje opisujejo Miillner33 in Premerstein-Rutar34. Ohranjena je le polovica stebra in še ta le delno. Površina je precej izprana. Na ohranjenem delu ni vidnih ostankov črk. Mere: v. 76 cm, premer: 56 cm. 3. Grad Hmeljnik. V gradu Hmeljnik nad vasjo Gorenje Karte-ljevo je bil leta 1986 ob urejanju ruševin najden del miljnika (si. J). Arheolog Borut Križ je na njem opazil sledove črk, zato ga je prepeljal v Dolenjski muzej Novo mesto. Miljnik izvira najverjetneje iz bližnje okolice, saj je po poljih pod gradom Hmeljnik potekala rimska cesta Emona - Ne- viodunum. Njen tukajšnji potek opisujejo Ladislav in Premerstein-Rutar konec prejšnjega stoletja.35 Takrat naj bi bili sledovi cestišča vidni na poljih pri vaseh Selo pri Zagorici, Dolenje Kar-teljevo, Zdinja vas, Sevno in dalje v smeri proti Mačkovcu (danes del Novega mesta), najdišču miljnika Septimija Severa in njegovih sinov iz leta 201 (C/L III 4617 = 11323). Ohranjen je le manjši del miljnika. Steber je bil nekoč čez polovico vertikalno prelomljen, ohranjeni fragment je del ene od teh polovic. Ker je kamen izdolben, domnevamo, da je bil uporabljan kot rezervoar za vodo (napajalnik?). Površina kamna je zelo izprana in prepredena z razpokami. Črke so težko berljive. Mere: v. 73 cm, premer 59 cm, v. č. 5,5 cm 33 Op. cit. (op. 5) 99. 34 Op. cit. (op. 6) 25 s. 35 P. Ladislav, Paberki staroslovenski, Dom in svet 4, 1891, 223, Premerstein-Rutar (gl. op. 6) 25 ss. Seznam okrajšano citirane literature: -AIJ = Antike Inschriften aus Jugoslavien. Heft 1, Noricum und Pannonia Superior, bearbeitet von V. Hoffiller und B. Saria, Zagreb 1938 - ANSL (1975) = Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975 - CIL - Corpus inscriplionum Latinarum. Fotografije prvih treh miljnikov je izdelal Tomaž Lauko, fotografija četrtega miljnika je iz kartoteke rimskih napisov na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. SI. 4: Miljnik iz Leskovca. Abb. 4: Meilenstein von Leskovec. [divi Antonijni fili [divi Hadria]ni nepo-[tes divi Traijani Par-[thici pronepojtes divi 5 [Ner\>ae abnepo]tcs. Na ohranjeni površini desno od vidnih črk ni opaziti sledov nadaljnih črk, zato sklepamo, da so ohranjene črke zaključki posameznih vrstic. Na podlagi ohranjenih črk, ki dopuščajo le dopolnitev imen cesarjev Marka Avrelija in Lucija Vera, je bilo mogoče ugotoviti tudi delitev vrstic. 1 Prvi dve črki sta zelo poškodovani. Od zadnjih črk so ohranjeni le spodnji deli. 2 Prve tri črke se še slutijo. 3 Črki I in P sta zelo poškodovani. Morda je na koncu viden tudi del prečne haste črke T, ki jo dopolnjujemo v naslednji vrstici, vendar to ni povsem gotovo. 4 Od črke T je ohranjena le prečna hasta. Celotno besedilo je mogoče rekonstruirati na podlagi miljnika iz Velike vasi (CIL III 4620 = 11319), ki je bil najverjetneje postavljen ob istih cestnih popravilih: [Imp(erator) Caesar M(arcus) Aurelius Antoni- nus Aug(ustus) trib(nunicia) potest(ate) XV co(n)s(ul) III et impera-5 tor Caesar L(ucius) Aurelius Verus Aug(ustus) trib(unicia) potest(ate) co(n)s(ul) iterum divi Antonijni fili [divi Hadria]ni nepo-10 [tes divi Traijani Par-[thici pronepojtes divi [Ner\'ae abnepoJtes. Iteracije posameznih služb obeh cesarjev in delitev tistih vrstic, ki na novem fragmentu niso ohranjene, so povzete po napisu na miljniku iz Velike vasi. Delitev ohranjenih vrstic na novem miljniku se od delitve zadnjih vrstic na tem nekoliko razlikuje. V drugi vrstici novega miljnika, domnevno deveti vrstici celotnega napisa, je na koncu vklesan tudi O (NEPO-), ki je na miljniku iz Velike vasi vklesan že v naslednji - deseti vrstici. Poleg tega je na miljniku iz Velike vasi pred Nerva dvakrat vklesano DIVI (na koncu 11. in na začetku 12. vrstice), medtem ko je bila na novem miljniku ta beseda, kolikor se da sklepati po ohranjenem, vklesana samo enkrat. Zaradi te podvojitve je na miljniku iz Velike vasi tekst dveh zadnjih dveh vrstic novega miljnika raztegnjen na tri vrstice. Miljnik iz Velike vasi je datiran v leto 161 n. š., torej v prvo leto vladavine Marka Avrelija in Lucija Vera. Verjetno je bil tudi novi miljnik postavljen istočasno. 4. Leskovec. Ob vogalu hiše Trg borca 4 v Leskovcu je postavljen miljnik iz apnenca, ki je bil v literaturi večkrat omenjan, vendar še nikoli prečitan in objavljen (si. 4). Njegovo točno najdišče ni znano, domnevamo, da je stal nekje v bližini Nevioduna ob itinerarski cesti iz Emone. Po pripovedovanju domačinov so miljnik na sedanjo lokacijo postavili nemški vojaki med drugo svetovno vojno, do takrat pa naj bi stal med farno cerkvijo in mestom, kjer danes stoji spomenik padlim žrtvam. Zgornji zaključek in baza miljnika nista ohranjena. Spodnji del je danes delno zazidan z betonom. Površina kamna je zelo izprana, zato so črke težko čitljive. Mere: v. 95 cm (nad tlemi), premer 49 cm, v. č. 5,5 cm. Omembe: I'. Petru, s.v. Leskovec pri Krškem. V: A NSl (1975) 254 (prim. J. Šašel, s. v. Veliki Podlog, op. eit., 255); ŠaSel (op. 10) 85, pod št. 93 (identificira z miljnikom iz Velikega Podloga CIL III 4619 = 11324). [Ha Jdriani [An t o ]n ini 1 Ta vrstica je druga vrstica prvotnega napisa. Branje je oprto na starejšo fotografijo, ki jo hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU (si. 4). Navedene črke so še danes razpoznavne. Na fotografiji so pod tema vrsticama vidni sledovi še nekaterih črk, ki jih na kamnu danes ni več in jih ni mogoče identificirati. Na podlagi ohranjenega sklepamo, da gre za ostanek miljnika Antonina Pija. Teh poznamo z neviodunskega območja že štiri, datirani pa so od konca leta 139 do konca leta 141. Celotno besedilo lahko dopolnimo po enem od teh, ki je bil najden pri Vihrah in je datiran v leto 141 (CIL III 4618): [Imp(eratoris) Caes(aris) T(iti) Aeli Ha Jdriani [Antojnini [Aug(usti) Pi(i) p(atris) p(atriae) co(n)s(ulis) III tr(ibuniciae) pot(estatis) IIII 5 a Nevioduni m(ilia) p(assuum) —J Dopolnitev ponavljanj cesarjevih služb in delitev vrstic je povzeta po omenjenem miljniku in seveda hipotetična, verjetno pa sta bila oba postavljena ob istih cestnih popravilih. Vier neue Meilensteine von der StraBe Emona - Neviodunum Zusammenfassung Die romische StraBe durch das Gebiet von Dolenjsko (dt. Unterkrain) in Slovvenien, die Verbindung Neviodunums (Drnovo bei Krško) mit Emona und Siscia, ist durch antike Iti-nerarien bekannt, ihr genauer Verlauf vvurde aufgrund der sichtbaren Uberreste (vor allem im vorigen Jahrhundert) und aufgrund der erhaltenen Meilensteine beschrieben. Zusammen mit den hier veroffentlichten kennen wir insgesamt 22 Meilensteine dieser StraBe auf dem heutigen slovvenischen Boden. Uber den Bau der StraBe sind wir nicht informiert, wir nehmen an, daB sie schon in augusteischer Zeit ange-legt oder auch ausgebaut und vvenigstens bis zur Zeit des Kaisers Vespasian fertiggestellt vvurde, als Neviodunum in den Rang eines Munizipiums erhoben vvurde. Alle seinerzeit bekannten Meilensteine der genannten StraBe auf dem heutigen slovvenischen Boden hat Jaroslav Šašel in einer Studie uber die romisehen StraBen in Slovvenien zu-sammengestellt (s. Anm. 10) und letztlich der Autor anliiB-lich einer Neuaufarbeitung der romisehen Inschriften von Neviodunum. Dabei zeigte sich, daB die von Šašel zusam-mengestellte Liste der Meilensteine einiger Korrekturen bedarf. Zu nennen sind vor allem folgende: Bei den Meilensteinen Nr. 91 (AIJ 597) und 92 (CIL III 11325) bei Šašel, handelt es sich um einen Meilenstein, der noch heute vor dem SchloB Raka aufgestellt ist. Der Meilenstein Nr. 93 (CIL III 4619=11324) bei Šašel ist jedoch nicht identiseh mit dem Meilenstein, der heute bei einem Haus in Leskovec aufgestellt ist und unten behandelt vvird (Nr. 4), vveil die von Premerstein vorgelegte Lesung des ersteren nicht mit der Le-sung des zvveiten Meilensteins iibereinstimmt. Unter Nr. 97 identifizierte Šašel einen seit lange verschollenen Meilenstein, den Augustinus Tyffernus in der Niihe von Krško ge-sehen hat (CIL III 4622, p. 1794), mit dem Meilenstein, der im Jahr 1827 im Gartcn des Schlosses Brežice gefunden vvurde und heute dort im Muscum aufbevvahrt vvird (CIL III 4624, p. 1724 = 11321). Einige Indizien (u. a. der von Augustinus uberlieferte Text und seine Beschreibung) sprechen jedoch dagegen, und deuten darauf hin, daB es sich um zvvei Meilensteine aus derselben Zeit handelt. Die Meilensteine von der StraBe Emona-Neviodunum-Siscia, von vvelehen die Inschriften erhalten sind, stammen aus drei versehiedenen Epochen: der Herrschaft des Antoninus Pius (Jahren 139-141), der Mitherrschaft des Mark Aurel und Lucius Verus (Jahr 161) und aus der Zeit des Septimius Severus und seiner Sohne (Jahr 201). Aufgrund der schon bekannten Inschriften konnte man die Inschriften der zvvei unten behandelten Meilensteine rekonstruieren, vviihrend bei zvvei anderen keine Buchstabenreste vorhanden sind. 1. Um das Jahr 1982 vvurden auf einem Acker etvva 500 m ostlich von der neuen Kirche bei Ivančna Gorica (Parz. Nr. 105/4 k. o. Radohova vas) drei Fragmente eines Meilensteins gefunden, die im Jahr 1993 zusammengesetzt vverden konnten. Die restaurierte Saule vvurde in demselben Jahr bei der Kirche aufgestellt (Abb. I). Die Buchstabenreste sind auf der stark versehliffenen Oberflache teilvveise noch zu ahnen, erlauben aber keine sichere Lesung. Von Ivančna Gorica kennen vvir schon zvvei vveitere Meilensteine (CIL III 4616=11322 und AIJ 594 mit Phot.). 2. Bei der Kirche Sv. Peter bei Jezero befindet sich das Fragment einer Meilensiiule aus Kalkstein, auf dem keine Buchstabenreste zu crkennen sind (Abb. 2). Der Fundort ist nicht bekannt, da aber in der Niihe im vorigen Jahrhundert die Spuren der romisehen StraBe beobachtet vvurden, stammt sie vvohl aus der nachsten Umgebung. 3. In den Triimmern des Schlosses Hmeljnik (dt. Hop-fenbach) vvurde im Jahr 1986 der Teil eines Meilensteins aus Kalkstein gefunden und ins Dolenjski muzej Novo mesto iiber-bracht (Abb. 3). Die erhaltenen Buchstaben lassen die Er-ganzung der Namen des Marcus Aurelius und Lucius Verus zu. Aus derselben Zeit stammt der Meilenstein, der bei Velika vas, etvva 2 km vvestlich von Neviodunum, gefunden vvurde und in das Jahr 161 datiert wird (CIL III 4620 = 11319). Aller VVahrscheinlichkeit nach wurde der neue Meilenstein bei gleicher Gelegenheit aufgestellt wie der friiher bekann-te. 4. Bei einem Haus in Leskovec bei Krško ist das groBere Fragment eines Meilensteins aus Kalkstein aufgestellt (Abb. 4). Der obere AbschluB und die Basis sind nicht erhalten. Der Fundort des Steines ist unbekannt, vermutlich die Um- gebung von Neviodunum. Die Oberflache ist stark beschadigt. Die Lesung aufgrund einer alteren Photographie laBt sich noch heute bestatigen. Es handelt sich um einen Meilenstein des Antoninus Pius. Aus der Zeit dieses Kaisers kennen wir schon vier Meilensteine, die vom Ende des Jahres 139 bis Ende des Jahres 141 datiert sind. Die obere Erganzung aufgrund des Meilensteins von Vihre aus dem Jahr 141 (CIL III 4618). Dr. Milan Lovenjak Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 97-115 97 Interpretacija (antičnih) novčnih najdb. Metodologija - njene možnosti in pasti Peter KOS Izvleček Avtor pojasnjuje in s številnimi primeri ilustrira različne metode analitične primerjave gibanj zastopanosti antičnih novcev v denarnem obtoku. Namen članka je opozoriti na visoko stopnjo zanesljivosti tovrstne analize oziroma interpretacije novčnih najdb (posamičnih, zakladnih in grobnih), obenem pa opozarja tudi na možne pasti pri ne dovolj kritični interpretaciji. Na ta način izpostavlja pomen novčnih najdb kot primarnega zgodovinskega vira. Abstract The author explains and illustrates with a number of exam-ples various methods of analytical comparison of variations in the appearance of Roman coins in monetary circulation. The aim of the article is to draw attention to the high level of reliability of this kind of analysis or interpretation of eoin finds (individual, hoard and grave), and at the same time to draw attention also to possible pitfalls in inadequately cri-tical interpretation. The importance of coin finds as a pri-mary historical source is thus established. Numizmatična stroka v Sloveniji se je kljub svoji relativni mladosti1 zelo hitro postavila ob bok svetovni numizmatični znanosti in postala njen pomemben segment. Njena zasluga je bila sprva predvsem moderen in celovit pristop k publiciranju novčnih zakladnih najdb, saj se tedaj ni omejila samo na faktografijo, ampak je poleg sumarno predstavljenega kataloga najdbe, ki pa je kljub temu nudil vse zahtevane standardne podatke, reševala tudi relativne kronološke probleme, se lotevala analize delovanja posameznih imperialnih kovnic, zaporedja emisij, obenem pa je numizmatične najdbe dosledno izrabljala kot primaren hi- storičen vir.2 Precej kasneje, pa vendar relativno zgodaj glede na ostale evropske države, seje numizmatična stroka na Slovenskem zavedla, da so kot historičen vir še pomembnejše in izpovednejše posamične novčne najdbe s slovenskih arheoloških najdišč in se vključila v evropski projekt sistematičnega objavljanja vseh poznanih antičnih novčnih najdb s posameznih področij nekdanjega rimskega imperija. Te najdbe je kot ena prvih skušala tudi čimbolj celovito interpretirati.3 Tako se je slovenska numizmatika zelo zgodaj uvrstila v krog privržencev in zagovornikov tedaj razvijajočega se novega segmenta numizmatične ve- 1 Za začetek numizmatike kot moderne znanosti na Slovenskem štejem leto 1949, koje bil v Narodnem muzeju prvič stalno nastavljen kustos specialist. Glej P. Kos v: Studia Numismatica Labacensia Alexandro Jeloinik Ohlata, Situla 28 (1988) 7-8. 2 Prim. A. Jeločnik, Najdba argenteusov zgodnje tetrarhije v Sisku, Situla 3 (1961); isti, Čenturska zakladna najdba folisov Maksenciju in tetrarhije, Situla 12 (1973); isti, Emonska najdba Magnencijevih multiplih zlatnikov, Arh. vest. 19, 1968, 201 -220 = Rev. Ntim. 1967, 246-251. Gotovo je prav to razlog, da so bile že prve slovenske znanstvene publikacije upoštevane v tedaj nastajajoči svetovni standardni literaturi, npr. C. H. V. Sutherland, Tlie Roman Imperial Coinage, Vol. VI. hrom Dioc-letian's Reform to the Death of Maximinus (London 1967); J. P. C. Kent, The Roman Imperial Coinage, Vol. VIII. The Familv of Constantine (London 1981); P. Bastien, Le monnayage de Magnence (350-353) (VVetteren 1983). 3 P. Kos, Die Fundmiinzen der romisehen Zeit in Slowenien, Bd. I in II (Berlin 1988); P. Kos, A. Šemrov, Die Fundmiinzen der romisehen Zeit in Slowenien, Bd. 111 (Berlin 1995). Najdbe je interpretiral P. Kos, The Monetary Circulation in the South-eastern Alpine Region ca. 300 BC-AD 1000, Situla 24 (1986). de, tako imenovane "Fundmiinzen-Numismatik", ki je bila pred kakšnim desetletjem v Evropi še v povojih, danes pa je že široko uveljavljena.4 Površen pregled slovenskih arheoloških publikacij po letu 1949 nasprotno pokaže, da domača arheološka stroka v nasprotju s stroko v tujini ni znala dovolj izrabiti izpovednosti novčnih najdb, do katerih se je dokopala s svojo metodo.5 Že med posameznimi arheološkimi izkopavanji je bilo neredko mogoče opaziti zanemarjanje in zato izrazito slabo dokumentiranje novčnih najdb/' Pri objavah seje arheološka stroka omejevala predvsem na sumarno naštevanje novcev, ki so jih odkrili med arheološkimi raziskovanji, pri obravnavanju starejših novčnih najdb pa je nekritično povzemala nekatere netočne ali nepravilne podatke oziroma jih je medsebojno še dodatno pomešala.7 Neizpodbitno dejstvo je, daje novec kronološko najbolj občutljiv arheološki artefakt, zato je tudi eden najvažnejših datacijskih elementov, seveda pod pogojem in s predpostavko, da so do vseh potankosti zabeleženi vsi njegovi najdiščni podatki in da je novec skrbno in optimalno opredeljen. Na tem mestu puščamo ob strani sicer prav tako izjemno važen pomen antičnih novčnih najdb za preučevanje tedanje denarne in posredno ekonomske zgodovine. Posamične novčne najdbe poleg tega natančno odražajo sočasni denarni obtok, preko njega pa tudi poselitev (življenje) na posamezni lokaliteti, kjer so prebivalci med vsakodnevnimi opravili izgubljali tudi denar. Kljub tem neizpod- bitnim dejstvom je mogoče ugotoviti, da se predvsem na slovenskem prostoru še posebej arheologi redko in precej zadržano poslužujejo absolutnih kronoloških opor, ki jih nudijo novčne najdbe (posamične in zakladne).8 Gre predvsem za nezaupanje v možnost kolikor toliko objektivne interpretacije novčnih najdb s posameznih najdišč, v veljavnost in objektivnost te interpretacije, neredko je mogoče zaslediti tolmačenje novčnih najdb z izrazito preozkega zornega kota,9 včasih pa gre tudi za mnenje, da novčna najdba ne odraža slike tedanjega sočasnega denarnega obtoka, zaradi česar naj bi bila bistveno zmanjšana tudi njena inter-pretativna, še posebej pa kronološka vrednost. Prepričan sem, da je prav zato smotrno in na mestu pojasniti različne metodološke pristope k analizi novčnih najdb, pokazati na zanesljivost oziroma nezanesljivost interpretiranja tovrstnih najdb, opozoriti na morebitne pasti in nevarnosti pri uporabi tega primarnega historičnega vira ter odpraviti oziroma vsaj zmanjšati skepso uporabnikov numizmatičnih virov. Na tem mestu imam v mislih predvsem antične novčne najdbe, čeprav povedano velja za interpretacijo novčnih najdb vseh obdobij. * Pri celovitem obravnavanju novčnih najdb moramo razlikovati med najdbami posamičnih nov- 4 Kot rojstno leto "Fundmiinzen-Numismatik" v Evropi lahko štejemo leto 1956, ko je bil zasnovan in predstavljen projekt Die Fundmiinzen der romisehen Zeit in Deutschland. Glej H. Gebhart, K. Kraft, H. Kiithmann, P. R. Franke, K. Christ, Jahrb. Num. Geldgesch. 7, 1956, 9-71. Prim. tudi H. Chantraine, Die Bedeutung der romisehen Fundmiinzen in Deutschland fiir die friihe Wirtschaftsgeschichte, v: K. Diivvel, H. Jankuhn, H. Siems, D. Timpe (Hrsg.), Untersuchungen zu Handel und Verkehr der vor- und fruhgeschichtlichen Zeit in Mittel- und Nordeuropa, Teil 1 (Gottingen 1985) 367-426. 5 Izrazito ilustrativen primer je delo J. Korošec, Arheološke ostaline r Predjami, Razpr. 1. razr. SAZU 4/1 (1956) zlasti str. 47, ki je v svoji monografiji o Predjami od vseh številnih kronološko pomembnih novčnih najdb površno omenil le zlatnik Arkadija in vzhodnogotski srebrnik Teodahata, ki sta kmalu po odkritju izginila. 6 Posebej drastičen primer so novci, odkriti med arheološkimi raziskovanji poznorimske trdnjave Martinj Hrib, katerih podrobnejši najdiščni podatki niso bili podrobno dokumentirani oziroma so bili izgubljeni. Omenjajo se sprimki novcev, katerih analiza bi brez dvoma prinesla zanimiva kronološka dognanja v zvezi z uničenjem trdnjave. Povrh vsega so bili novci (preko 200 primerkov) izgubljeni, preden so prišli v muzej. Prim. F. Leben, Z. Šubic, Poznoantični kastel Vrh Brsta pri Martinj Hribu na Logaški planoti, Arh. vest. 41, 1990, 313-354, posebej 331. Glej I'. Kos, Die Fundmiinzen der romisehen Zeit in Slowenien, Bd. I (Berlin 1988) 358. 7 Kljub točni in popolni določitvi novcev, s katero arheologi pogosto razpolagajo, je mogoče v slovenski strokovni literaturi še vedno najti primere, da publikaciji najdišča ni dodan katalog novcev, ampak so le-ti našteti povsem sumarno (npr. "od Konstantina I. do Teodozija I." [Tako I. Tušek, Peli mitrej v Ptuju, Arh. vest. 41, 1990, 270]). Kot šolski primer navajanja nepravilnih informacij lahko služijo tudi podatki o najdbah vzhodnogotskih novcev s področja Slovenije. Nekritično povzemanje podatkov v arheološki literaturi o teh novcih je primerjalno zbral Ž. Demo, Ostrogothic Coinage from Col-lections in Croatia, Slovenia and Bosnia či Herzegovina, Situla 32 (1994) 249-263. Kot dezinformacijo brez primere izpostavlja prav podatke o novcih, ki jih navaja Z. Vinski v monografiji V. Stare, Kranj - nekropola iz časa preseljevanja ljudstev, Kat. in monogr. 18 (1981) 19 ff., 92. 8 Kot nasprotje navajam prispevke v zborniku La moneta nei contesti archeologici. Esempi dagli seavi di Koma. Alti dell'inconlro di studio, Roma 1986 (Roma 1989). 9 Prim. S. in P. Petru, Neviodunum (Drnovo pri Krškem), Kal. in monogr. 15 (1978) 33 ss in slika na str. 19. Glej komentar Kos, The Monetary Circulation (op. 3) 68-69. cev s posameznih najdišč (arheoloških plasti, objektov, stratigrafskih enot itd.), novčnimi zakladnimi najdbami in najdbami novcev v grobovih. Ker pojem novčna zakladna najdba zaobjema namenski skupni zakop večje količine denarja, je mogoče posamezne sklope novčnih najdb (npr. skupine novcev, ki so bile izkopane okoli kultnih mest, svetišč, pod mostovi) označevati s pojmom kolektivna najdba. POSAMIČNE NOVČNE NAJDBE10 Novčne najdbe s posameznih najdišč moramo vedno skrbno dokumentirati in opredeliti v skladu z veljavnimi standardi ter jih korektno katalogizirati v skladu z najnovejšo strokovno literaturo,11 pri tem pa je treba zabeležiti tako vse tehnične podatke o novcu kot tudi vse podrobne naj-diščne podatke. Ob naštetem ne smemo zanemariti podatka o izrabljenosti novca v času, ko je leta ostal v zemlji12 (kar je nekaj povsem drugega kot njegova današnja ohranjenost).13 S pomočjo tako ovrednotenih novčnih najdb je mogoče zelo natančno kronološko opredeliti posamezne arheološke stratigrafske enote ter neredko z njimi bolje datirati tudi druge v isti plasti odkrite, vendar kronološko manj oprijemljive arheološke artefakte. Verjetno ni treba poudarjati, da je to možno le v primeru, ko so najdiščni podatki vsakega arheološkega artefakta (s tem tudi novca) najbolj na- tančno izmerjeni in skrbno zabeleženi.14 Zato pri obravnavanju novčnih najdb kot primarnega historičnega vira ni toliko pomembna kvantiteta podatkov (število najdenih novcev) kot predvsem njihova kvaliteta (skrbno beleženje konteksta vsake novčne najdbe). Z vsakim na terenu površno zabeleženim podatkom je namreč bistveno okrnjena izpovednost in datacijska vrednost novca kot enega najpomembnejših primarnih zgodovinskih virov. Tudi zato imajo novci, ki jih posamezniki vse pogosteje odkrivajo z detektorji kovin (tudi ob predpostavki, da najditelj ni navedel njihovih izmišljenih najdiščnih podatkov) kot zgodovinski vir le omejeno vrednost.15 Pomen s tako metodo odkritih posamičnih novcev (ali zakladnih najdb) je zato najpogosteje mogoče presojati predvsem le v sklopu antikvarne tradicije numizmatične vede, ki je bila usmerjena predvsem na preučevanje in obravnavo samega novca, njegove tipologije, primerjave pečatov oziroma njegovega morebitnega doprinosa k relativno-kronološki razvrstitvi posameznih novčnih emisij.16 Tovrstnega velikega pomena posameznih novcev seveda ni mogoče zanikati, vendar je najpomembnejša kvaliteta novca kot primarnega zgodovinskega vira (ki mora biti pri novcu z arheološkega najdišča seveda primarnega pomena) tedaj bistveno osiromašena, če ne izgubljena. Kljub vsem pomislekom pa se zdi, da je vključevanje detektorskih najdb v muzejske zbirke, v korpuse in kasneje v strokovno analizo 10 Literatura o interpretaciji antičnih novcev s posameznih najdišč je sicer vse bolj obsežna. Prim. J. Casey & R. Reece (eds.), Coins and the Archaeologist, BAR Brit. Ser. 4 (1974); M. R. Alfoldi (Hrsg.), Studien zu Fundmilnzen der Antike 1 (Berlin 1979); C. E. King und D. G. Wigg (eds.), Coin Finds and Coin Use in the Roman World, Studien zu Fundmiinzen der Antike 10 (1996). 11 Delo je izrazito strokovno zahtevno, zamudno in odgovorno. Nekatere suverene in omalovažujoče izjave o delu na korpusih novčnih najdb, ki jih je občasno mogoče slišati samo med slovenskimi arheologi, so tako predvsem odraz nepoznavanja problematike. 12 F. Delamare, Le frai et ses loins. Cireulation et tisure (Pariš 1994); S. Frey-Kupper, O. F. Dubuis, H. Brem, Usure et corrosion, Bulletin IFS 2, Suppl. (1995). 13 Vse dokumentacijske zahteve upošteva računalniški program NUMIZ, ki so ga razvili sodelavci Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja in ki so ga uspešno vpeljali tudi v nemški projekt Die Fundmiinzen der romisehen Zeit in Deutsch-land s sedežem v Frankfurtu. Prim. P. Kos, Computer program NUMIZ. From identification direct to the final publication, Annotazioni Numismatiehe 15, 1994, 218-224. 14 Prim. D. Grosman, Arlieo 12, 1991, 25-36. Dolgoletne izkušnje pri opredeljevanju novcev s posameznih najdišč po Sloveniji me sicer navdaja s precejšnjo skepso. Dvomim namreč, da zgolj dokumentirani podatki o izkopnem kvadrantu in globini ustrezajo pravkar navedenim zahtevam. 15 Pred tem opozarja predvsem H.-M. von Kaenel, Die antike Numismatik und ihr Material, Schtveizer Munzblatter 44, 1994, 1-12. Glej tudi St. Ncbehay, Gerettet oder zerstort? Beurteilung privat geborgener Humusfunde, Rom. Osterr. 13/14, 1985-1986, 239-242, ki sicer zagovarja sodelovanje s tovrstnimi ljubiteljskimi raziskovalci. Glej tudi J. Biel, Sonderganger und Archaologische Denkmalpflege, Denkmalpfl. Baden-Wurttemberg 3, 1993, 176 ss. O pozitivni plati sodelovanja z ljubiteljskimi iskalci arheoloških starin v humusni plasti arheoloških najdišč prim. W. Zanier, Eine romische Katapultspitze der 19. Legion aus Oberammcrgau, Germania 72, 1994, 588 in op. 3. Literaturo o tej problematiki navaja tudi H. Bender, l)as "Biirgle" bei Gundremmingen. Die Grabung 1971 und neue Funde, Passauer Universitatsschriften zur Archaologie 3 (1996) 5. 16 O katastrofalnih razsežnostih tovrstnega plenjenja arheoloških lokalitet na Bavarskem, E. Keller, Raubgrabungen mit der Metallsonde - zur Situation in Bayern, Mitteilungsblatt der Gesellseliaft fiir Archiiologie in liayern e. K, 1991, 6 ss. Navedeni primeri so veljavni seveda za večino evropskih držav in pred tovrstnim obstoječim problemom si tudi v Sloveniji ne smemo zatiskati oči. Ocene kažejo, da v Angliji in Walesu z detektorji kovin letno odkrijejo okoli 400.000 arheoloških najdb, C. Dobinson, S. Dcnison, Metal Detecting and Archaeology in England (London 1995) 10-11, 81. edino smotrno. Na ta način pridobljeni numizmatični (pa tudi drugi arheološki) artefakti namreč bistveno razširjajo spoznanja o novih arheoloških lokalitetah, omogočajo njihovo grobo časovno opredelitev in nudijo stroki dragocene informacije, ki nemalokrat bistveno spreminjajo dotedanje ugotovitve in domneve.17 V primeru, da vsi arheološki podatki vsake novčne najdbe niso skrbno in popolno dokumentirani (pa četudi je bil novec odkrit z arheološko metodo),18 je najpomembnejša vloga novca kot pogosto kronološko najbolj občutljivega artefakta v glavnem izgubljena, kar je seveda neprecenljiva škoda zlasti za arheološko stroko, katere osnovna naloga je, da se prav s terenskimi raziskovanji (ki so na istem najdišču neponovljivi) dokoplje do absolutno objektivnih podatkov. Za numizmatično stroko in antično zgodovino pa lahko novci s posameznega najdišča kljub omenjenim pomanjkljivim arheološkim podatkom še vedno služijo kot izhodišče za vrsto zanimivih analiz, ki generalno osvetljujejo posebnosti in gibanja denarnega obtoka na posameznem najdišču in v njegovi okolici, obenem pa tudi kronološko opredeljujejo najdišče, s katerega izhajajo. Ker so danes dokumentirane novčne najdbe s posameznega najdišča slučajne najdbe nekoč naključno izgubljenega denarja, nam podajajo realno in občutljivo sliko tedanjega denarnega obtoka in s tem posredno tudi sliko intenzivnosti življenja (poselitve) na najdišču, vendar le v primeru, da imamo s posamezne arheološke lokalitete na razpolago zadostno skupno število novcev. V primeru nizkega števila novcev objektivna analiza in interpretacija namreč nista možni. Če najdbe številčno ali procentualno prenesemo na grafikon, nam le-ta ponazori gibanja denarnega obtoka v posameznih obdobjih, predvsem njegovo intenzivnost oziroma nihanje količine denarja v obtoku. Na osnovi teh nihanj bi mogli posredno sklepati na nihanja intenzivnosti poselitve na posamezni obravnavani lokaliteti. Ob tem je seveda nujno treba opozoriti, da so občasna nihanja količine denarja v obtoku najpogosteje zgolj posledica monetarne politike posameznih rimskih vla- darjev, zato ugotavljanje takih nihanj na posamezni lokaliteti samo po sebi ne pove nič o gibanju intenzivnosti njene poselitve. Potreben je primerjalni grafični prikaz gibanja denarnega obtoka z več najdišč na omejenem območju ter z lokalitet na širšem področju imperija in šele tedaj je na razpolago dovolj obsežna primerjalna osnova, ki omogoča objektivno interpretacijo tako razvidnih odstopanj v nihanju intenzivnosti novčnih najdb. Pri izdelavi grafikonov, ki ponazarjajo gibanja denarnega obtoka, je mogoče upoštevati in prikazati številčno ali pa procentualno zastopanost novcev posameznih vladarjev v okviru določenega obdobja (npr. v tretjem stoletju). Predvsem ob upoštevanju procentualne zastopanosti novcev je mogoča tudi primerjava med več lokalitetami (si. 1,2). Na tak način dobljena slika sicer ni napačna, vendar je izkrivljena, saj ne upošteva dejstva, da je bil kak vladar lahko na oblasti npr. dvanajst, drugi pa le dve leti. Na tak način izdelan grafikon nam zato lahko prikaže le medsebojno primerjavo zastopanosti novcev posameznih vladarjev na enem najdišču, možna pa je tovrstna primerjava tudi med več najdišči, pri čemer je jasno, da bodo številčno in procentualno vedno najbolje zastopani prav novci vladarja, ki je bil najdalj na oblasti. Pri izdelavi grafikonov, ki ponazarjajo denarni obtok, se pogosto uporablja metodologija, ki prikazuje absolutno število novcev na posamezno leto vladanja posameznega vladarja (si. 3).19 Na ta način so namreč odstranjene razlike, ki nastajajo zaradi različno dolgega vladanja posameznih vladarjev. Težave nastopijo, ko hočemo na istem grafikonu primerjati denarni obtok z več lokalitet, saj prvi pristop (upoštevaje samo absolutno število novcev na leto) izkrivlja sliko (si. 3). Šele primerjava procentualne letne zastopanosti novcev v izbranem obdobju (npr. v drugi polovici tretjega stoletja) omogoča objektivnejšo primerjavo med različnimi najdišči (si. 4), čeprav so razlike v tem primeru nekoliko zabrisane oziroma zahtevajo pazljivejšo analizo.20 Ugotoviti je torej mogoče, da objektivno primerjavo med več najdišči omogočajo samo grafikoni, ki prikazujejo procen- 17 V svetu je vsaj na področju obravnave numizmatičnih najdb mogoče ugotoviti, da večina raziskovalcev upošteva detektorske najdbe, vsi pa so si edini, da se pri tem siceršnji vzorec, ki ga pokaže analiza najdb, pridobljenih le z arheološko metodo, s tako dopolnitvijo bistveno obogati in tudi spremeni. Prim. K Stribrny, Germania 73/1, 1995, 22(r Zanier (op 14)-Bender (op. 14). O pozitivnih izkušnjah uspešnega sodelovanja med arheologi in iskalci s kovinskimi detektorji poročajo prav iz Anglije, prim. K. Bland, The Law of Treasure Trow in England and Wales, Commission Internationale tle Numisma-tique. Compte rendu 42, 1995, 73. 18 Praksa me žal prepričuje, da to niti ni tako redek pojav. |l' K. Stribrny, Romer reehts des Rheins nach 260 n. Chr., Ber. Rom. Germ. Komm. 70. 1989 360 2(1 Upoštevaje formulo A. Ravetz, The Fourth-Century Inflation and Romano-British Coin Finds, Num. Chron. 1964, 201 ss. Prim. Kos, The Monetary Circulation (op. 3). 0 -- —■—■—. J i Virunum 253/60 260/68 268/70 270/76 276/82 282/85 285/94 200 180 160 O 140 ju 120 100 J3 U E •n 80 60 40 ....... ^^ Camuilum Poetovio 20 -—2H 0 WSB Virunum 253/60 260/68 268/70 270/76 276/82 282/85 285/94 SI. 1: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb na najdiščih Zollfeld/K/ru/ium, Ptuj/Poetovio in Deutsch Altenburg/Car-nuntum. Za osnovo služi število novcev posameznega obdobja oziroma vladarja. Fig. 1: Comparison of intensity of coin finds at the sites Zollfeld/ Virunum, Ptuj /Poelovio and Deutsch AI te n b u rg/Cđ rn u n t um. The number of coins of individual periods or rulers serves as the base. SI. 2: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb na treh najdiščih. Za osnovo služi v odstotkih izražen delež novcev posameznega obdobja oziroma vladarja. Fig. 2: Comparison of intensity of coin finds at three sites. The share of coins of individual periods or rulers serves as the base. SI. 3: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb s treh najdišč. Za osnovo služi številčna zastopanost novcev v posameznem letu vlade posameznega vladarja. Fig. 3: Comparison of intensity of coin finds at three sites. The numeral appearance of coins in individual years of rule of individual rulers serves as the base. SI. 4: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb s treh najdišč. Za osnovo služi v odstotkih izražen delež novcev v posameznem letu vlade posameznega vladarja. Fig. 4: Comparison of intensity of coin finds at three sites. The share of coins per year serves as the base. Komentar: SI. 1 prikazuje zgolj številčno zastopanost novcev v posameznih obdobjih kovanja (posameznih vladarjev), ki kaže le to, da je bilo najmanj novcev dokumentiranih na področju antičnega mesta Virunum. V odstotkih izražen delež novcev posameznega obdobja, prikazana na si. 2, omogoča že objektivnejšo primerljivost med tremi najdišči in šele sedaj so razvidna dokaj podobna gibanja količine denarja v obtoku na najdiščih Virunum in Poelovio. Podobno kot si. 1 tudi si. 3 odraža zgolj večje ali manjše število najdenih novcev na posameznem najdišču. Nasprotno v odstotkih izražen delež novcev v posameznem letu posameznega kovnega obdobja na različnih najdiščih, prikazana na si. 4, omogoča medsebojno primerljivost, ki kaže podobnost gibanja denarne mase v obtoku na najdiščih Virunum in Poelovio. Ker je upoštevano krajše ali daljše obdobje kovanja oziroma vladanja posameznega vladarja, kaže vrh diagrama v primerjavi s si. 2 dejansko obdobje, v katerem je bilo v obtoku največ denarja.)21 Note: Fig. 1 shows only the numerical appearance of coins in individual minting periods (individual rulers) vvhich indicates only that fcwest coins vvere documented in the vicinity of the Roman tovvn of Virunum. The proportion of coins of individual periods, expressed as percentages, shovvn on fig. 2, enables a more objective comparison among the three sites and only then are clear the fairly similar movements in the amount of money in circulation in the sites of Virunum and Poelovio. As in fig. 1, fig. 3 also reflects only a greater or lesser number of coin finds at individual sites. In contrast, the percentage share of coins in individual years of an individual coin period at different sites, shovvn on fig. 4, enables inter-comparison vvhich illustrates the similarity of movement of monetary mass in circulation at Virunum and Poelovio. Since the shorter or longer period of a coin or rule of individual ruler is taken into account, the peak of the diagram in comparison vvith fig. 2 shovvs the actually period in vvhich the most money vvas in circulation.21 21 Deutsch Altenburg: W. Hahn, FMRO III 1. Ptuj: P. Kos, FMRSI II 434; P. Kos, A. Šemrov, FMRSI III 195, 197, 198. Zollfeld: D. Dick, FMRO II/3 (Karnten) 3b/9(l). Komentar: Medtem ko kaže denarni obtok v panonskih najdiščih Wien/Vindobona, Brigetio in Deutsch Altenburg/Ca/vm/i-tum v 3. stoletju skoraj identično gibanje intenzivnosti, močno odstopa gibanje denarnega obtoka v mestu Apiilum v provinci Daeiji. Odstopanje je posledica izpraznitve province v času vlade cesarja Avrelijana (Aurelianus: 270-275).22 Note: While currency in circulation in the Pannonian finds of Vienna/Vindobona, Brigetio and Deutsch A\tenburglCarnuntum in the 3rd century show almost identical fluctuations in intensity, the currency in circulation in the town ofApulum in the province of Dacia deviates greatly. The deviation is a result of the depopulation of the province during the rule of Emperor Aurelianus (270-275 AD).22 ] Vindobona 1 1 Bripet io ——Carnuntum ■ Apulum SI. 5: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na izbranih lokalitetah v provincah Panoniji (Pannonia) in Daeiji (Dacia). Fig. 5: Proportion of coins of individual coin periods in selected localities in the provinces of Pannonia and Dacia, expressed in percentages. tualni delež novcev v posameznih obdobjih, ne glede na to, ali ima procentualna primerjava za osnovo celotno obdobje kovanja (si. 3) ali pa upošteva tudi dolžino trajanja posameznega obdobja (si. 4). V primeru slednjega je vendarle mogoče že na grafikonu objektivno ugotoviti količino denarja, ki je v posameznem obdobju prišla v obtok. Šele primerjava denarnega obtoka (na procentualni osnovi, pri čemer niti ni pomembno, ali upoštevamo dolžino posameznega kovnega obdobja ali ne) med več najdišči pokaže, katera nihanja intenzivnosti denarnega obtoka so samo posledica rimske imperialne denarne politike in katera so dejansko posledica lokalnih vzrokov (slabših ekonomskih razmer, nasilnih vpadov itd.). V tem primeru moramo za ugotovljena odstopanja poiskati zadovoljivo interpretacijo (si. 5). Kadar si prizadevamo analizirati in ilustrirati časovno omejene historične dogodke oziroma skušamo podrobneje kronološko opredeliti začetek (ali konec oziroma zgolj občasno prekinitev) poselitve posameznega najdišča (inzule ali stavbe), je mogoče primerjalno podrobno analizirati novčne najdbe le enega kovnega obdobja (npr. obdobja vladanja enega rimskega cesarja), vendar upoštevaje v posameznem letu skovane novce (novčne emisije). S to metodo je bilo mogoče npr. relativno natančno ugotavljati, v kolikšni meri, kje in kdaj se v novčnih najdbah na prostoru jugovzhodnih Alp odražajo markomanski vpadi (si. 6)P Za primerjalno osnovo so seveda vedno potrebni podatki z lokalitete, ki ima dokumentiranih veliko novcev cesarja Marka Avrelija (M. Aurelius: 161-180) in ki v tem obdobju ni bila prizadeta (v omenjenem primeru Carnuntum). Za področje rim- 22 Wien: F. Diek, F MRO IX (Wien) (Wien 1978). Brigetio: K. Bfr6-Sey, Coins from Identified Sites of Brigetio and tlie Question of Local Currencv (Budapest 1977). Carnuntum: W. Malin, FMRO III I. 23 Kos, The Monetary Circulation (op. 3) 86-91. SI. 6: V odstotkih izražen delež novcev posameznih emisij cesarja Marka Avrelija na najdiščih Ljubljana/£mo«a, Ptuj/Poeto-vio, Wagna/Flavia Solva in Deutsch Allenburg/Carnunlum. Fig. 6: Proportion expressed in percentages of coins of individual emissions of Emperor Marcus Aurelius in Ljubljana/Emona, Ptuj /Poelovio, Wagna /Flavia Solva and Deutsch Altenburg/Carnu/t/i/m. Komentar: Slika prikazuje predvsem na najdišču Carnuntum (na tem najdišču rezultati arheoloških raziskovanj kažejo, da nikoli ni bilo prizadeto od markomanskih vpadov) zastopanost vseh emisij novcev cesarja Marka Avrelija. Njihova intenzivnost se celo poveča po letu 170, kar je deloma posledica imperialne monetarne politike deloma pa prisotnosti cesarja in številne vojske. Nepretrgan denarni obtok je mogoče ugotoviti na najdiščih Ptuj (Poelovio) in Wagna (Flavia Solva). Novci na najdišču Ljubljana (Emona) kažejo v prvi polovici vlade Marka Avrelija prvim trem lokalitetam podobna gibanja v dotoku denarja v obtok, v zgodnjih sedemdesetih letih pa se na tem najdišču dotok denarja v obtok skorajda prekine, kar je mogoče interpretirati kot posledico nasilnih dogodkov.24 Note: The graph highlights above ali the appearance of ali emmissions of coins of the Emperor Marcus Aurelius at Carnuntum (archeological research at this site has shovvn that it was never affected by Markoman raids). Their intensity even increa-ses after 170, vvhich is partially a result of imperial currency policies and partially the presence of the emperor and a large army. Almost unbroken monetary circulation can also be established at Ptuj (Poelovio) and Wagna (Flavia Solva). Coins at finding places in Ljubljana (Emona) shovv a similar fluctuation of money in circulation to the first three localities in the first half of the rule of Marcus Aurelius, but in the early seventies, it is almost broken at this site, vvhich can be interpreted as a result of violent events.24 ske Celeje je bilo na tak način mogoče ugotoviti, daje reden dotok denarja dokumentiran z novci, skovanimi do leta 165, nato je bil dotok denarja začasno prekinjen, kar je verjetno posledica prizadetosti mesta zaradi markomanskega vpada.2S V zgodnjih sedemdesetih letih je opazno zmanjšan dotok denarja v obtok tudi na področju Emone. Na podoben način je mogoče primerjati npr. zastopanost novcev posameznih emisij iz obdobja samostojne vlade cesarja Galiena (Gallienus: 260-268) na različnih najdiščih v provinci Reciji (Raetia) ali v Panoniji (Pannonia) in ugotavljati zgodnejši ali kasnejši začetek poselitve v drugi polovici tretjega stoletja (si. 7). Na osnovi zgornjih naključno izbranih primerov je mogoče pokazati uporabnost ter občutljivost in zato dokajšnjo zanesljivost omenjene metodologije. Največkrat je mogoče ugotavljati, da kažejo novčne najdbe z najdišč na geografsko zaključenem prostoru podobna gibanja intenzivnosti denarnega obtoka ter podobno zastopanost novcev posameznih kovnic, saj naj bi bil dotok denarja na zaključena področja iz istega vira in bi zato moral denar v 24 Emona: P. Kos, FMRSI I 155; P. Kos, A. Šemrov, FMRSI III 84. Poetovio: P. Kos, FMRSI II 434; P. Kos, A. Šemrov, FMRSI lil 195, 197, 198. Flavia Solva: Kos, Tlie Monetary Circulation (op. 3) 87. Carnuntum: W. Hahn, FMRO III 1. 25 Zaradi nizkega števila vseh dokumentiranih novcev Marka Avrelija v Celju /Celeia to najdišče ni upoštevano na si. 6. Kos, The Monetary Circulation (op. 3) 90. Komentar: Galienovi novci na najdiščih Pecs/Sopianae v provinci Panoniji (Pannonia), Zollfeld/Virunum v provinci Norik (Noricam) in Augsburg//lwgwi7a Vindelicorum v provinci Reciji (Raelia) odslikavajo v prvi vrsti intenzivnost posameznih emisij novcev tega vladarja, ki je še posebej izrazita v drugi polovici njegove vlade. Od splošnega vzorca odstopajo Galienovi novci na najdiščih Bettmauer b. lsny/Vemania v provinci Reciji in Windisch/K/Wcm/s\sa v provinci Germaniji (Germania), kjer skorajda ni zastopanih novcev zgodnejših emisij. Iz tega diagrama je zato mogoče zaključiti, da je na slednji dve najdišči denar začel pritekati v obtok precej kasneje kot na prva tri.26 Note: Coins of Gallienus at Pecs/Sopianae in the province of Pannonia, Zol\iie\d/Virunum in the province of Noricam and AugsburgA4i/gi«/a Vindelicorum in the province of Raelia illustrate firstly the intensity of individual emmissions of the coins of this ruler, vvhich is particularly pronounced in the second half of his reign. Coins from Bettmauer bei Isny/Vemania in the province of Raelia and W i n d i s c h / Km i/o/i is s a in the province of Germania stand out from the general sample since coins of earlier emissions are almost un-represented. It is possible to conclude from this diagram that money began to come into circulation at the latter tvvo sites some time later than at the first three.26 Augsburg SI. 7: Procentualna zastopanost posameznih emisij Galienovih novcev. Fig. 7: Percentage appearance of individual emmissions of the coins of Gallienus. Ostra .'VI Pinm 253/60 2«V68 268/70 27076 276/82 282/85 80 70 i 60 j 50 ■ 40 ! 30 20 10 I Koln - Flerzheim 253/60 260/68 268/70 270/76 276/82 282/85 285/94 SI. 8: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb na utrjenih vojaških postojankah Ajdovščina/Ca.vfra in 1 Irušica/zlc/ Pirum v sklopu zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Fig. 8: Comparison of intensity of coin finds in the fortificd military stations of Ajdovščina/C«.v(r« and I Irušica/zl// Pirum in the context of the defence system Claustra Alpium Iuliarum. SI. 10: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na najdiščih Koln in Flerzheim v provinci Germaniji (Germania). Fig. 10: Proportion of coins of individual coin periods at sites at Koln and Flerzheim in the province of Germania, ex-pressed in percentages. 26 Bettmauer bei Isny: P. Kos, Das spatromische Kastell Vemania bei lsny II. Die Fundmiinzen (v pripravi). Windisch: Th. Pekary, Die Fundmiinzen von Vindonissa. Von Hadrian bis zum Ausgang der Rdmerlierrscliaft, Veroffentl. der Gesellschaft Pro Vindonissa (1971). Pecs: F. Fiilep, Neuere Ausgrabungen in der Romerstadt Sopianae (1'ecs) (Budapest 1974). Zollleld: F. Dick, FMRO 11/3 (Karnten) 3b/9(l). Augsburg: M. R. Alfoldi et al., FMRl) I 7, 7001. SI. 9: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na najdiščih Clunia, Tarraco in Conimbriga na Iber-skem polotoku. Fig. 9: Proportion of coins of individual coin periods at the sites Clunia, Tarraco and Conimbriga in the Iberian penin-sular, expressed in percentages. SI. 11: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na treh najdiščih v provinci Panoniji (Pannonia). Fig. 11: Proportion of coins of individual coin periods at three sites in the province of Pannonia, expressed in percentages. Komentar: SI. 8-11 prikazujejo primerjavo procentualne zastopanosti novcev druge polovice 3. stoletja v antičnih lokalitetah na različnih koncih rimskega imperija. Na prvem diagramu primerjamo novčne najdbe v vojaških trdnjavah Cas(ra/Ajdovščina in Ad Pirum/Hrušica v sklopu zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum, na drugem v antičnih naselbinah Clunia in Tarraco (Hispania Tarraconensis) ter Conimbriga (Lusitania) na Iberskem polotoku, na tretjem pa v naselbinah Colonia Agrippinensis/ Koln in Flerzheim na skrajnem zahodnem delu province Germanije. Na četrtem diagramu je prikazana v odstotkih izražen delež novcev v rimskih taborih Wien/Vindobona in Brigetio ter v civilni naselbini Pecs/Sopianae v provinci Panoniji (Pannonia). Diagrami kažejo na specifična gibanja intenzivnosti denarnega obtoka na različnih koncih imperija. Na različnih geografsko zaključenih področjih je mogoče opaziti različno intenzivnost dotoka denarja posameznih kovnih obdobij v obtok, različna količina denarja v obtoku pa je lahko deloma tudi posledica specifične strukture denarja v obtoku (v Germaniji na primer visok delež novcev galskih vladarjev ter njihovih imitacij). Skorajda identična intenzivnost dotoka denarja v obtok na geografsko zaključenih področjih je posledica napajanja posameznih področij z denarjem iz istega vira, obenem pa bi jo lahko interpretirali tudi s podobnim karakterjem lokalitet (npr. civilnih naselbin, vojaških postojank) ter s kronološko sočasnostjo rimskih trdnjav oziroma naselbin.27 28 Note: Figs. 8-11 show comparisons of the percentage appearance of coins of the second half of the 3rd century in Roman localities at various ends of the Roman empire. In the first graph are compared coin finds in the military fortresses of Castra/ Ajdovščina and Ad Pirum/Hrušica in the context of the defence system of Claustra Alpium Iuliarum, in the second the Roman settlements of Clunia and Tarraco (Hispania Tarraconensis) and Conimbriga (Lusitania) on the Iberian peninsular, and in the third, the settlements of Colonia Agrippinensis/Ko\n and Flerzheim in the extreme vvest of the province of Germania. The fourth graph shows in percentage terms the proportion of coins in the Roman camps of Vindobona/Vienna and Brigetio, and the civilian settlement of Sopianae/Pecs in the province of Pannonia. The diagrams indicate the specific shift in intensity in monetary circulations at various ends of the Empire. Differences in intensity of monetary flovvs in individual coin periods can be observed in the various geographically enclosed regions, but different amounts of money in circulation can also be the result of the specific structure of the money in ciurculation (in Germany, for example, a high proportion of coins of the Gallic rulers and their imitations). The almost identical intensity of money in circulation in geographically confined regions is a result of the dravving of money in individual regions from the same source, and at the same time, could also be interpreted by the similar character of the localities (e.g. civilian settlements, military outposts) and the chronological contemporaneity of Roman forts and settlements.27'28 27 Da je mogoče na osnovi analize novčnih najdb ugotavljati karakter najdišča, je prepričan tudi R. Reece, The inter-pretation of site-finds, v: C. E. King und D. G. Wigg (eds.), Coin Finds and Coin Usein the Roman World, Studien zu Fundmiinzen der Antike 10 (1996) 342-355. 28 Castra: P. Kos, FMRSI I 13; P. Kos, A. Šemrov, FMRSI III 12. Ad Pirum: P. Kos, FMRSI I 17/1; P. Kos, A. Šemrov, FMRSI III 15. Clunia: J. M. Gurt Esparraguera, Clunia III. Los lialazgos monetarios y la circulation de moneda en Clunia (Madrid 1985). Conimbriga: I. Pereira, J.-P. Bost, J. Hiernard, Fouilles de Conimbriga 111. Les monnaies (Pariš 1974). Tarra-gona: J. Hiernard, Tarragona: Monedas del siglo III descubiertas en las excavationes antigas, Simposium numismatico de Barcelona I (Barcelona 1979) 84. Koln: E. Nuber, FMRD VI 1, 1 1001-1006. Flerzheim: H.-J. Schulzki, Die Fundmiinzen der romisehen Strafienstation Flerzheim. Untersuchungen zum Miinzgeldumlaufin der Germania Inferior (Koln 1989). Pecs: F. Fiilep, Neuere Ausgrabungen in der Romerstadt Sopianae (Pecs) (Budapest 1974). Wien: F. Dick, FMRO IX (Wien) (Wien 1978). Brigetio: K. Bfr6-Sey, Coins from ldentified Sites of Brigetio and the Question of Local Currency (Budapest 1977). SI. 12: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na najdiščih Regensburg/Cas/ra Regina. Bettmauer bei Isny/Vemania in Straubing/SorWo(/i(n//H v provinci Reci-ji /Raelia. Fig. 12: Coins of individual coin periods at the sites of Re-gensburg/Cojfra Regina, Bettmauer bei Isny/Vemania and Strau-bing/Son'iodurum in the province of Raelia. Komentar: Slika prikazuje primerjavo intenzivnosti denarnega obtoka na treh najdiščih v provinci Reciji/Raelia. V nasprotju s prejšnjimi primeri (si. 8-11) je tokrat mogoče opaziti precejšnje razlike v intenzivnosti količine denarja v posameznih kovnih obdobjih, kar bi lahko interpretirali z različnim karakterjem najdišč, predvsem pa kot posledico kronoloških razlik v dotoku denarja v obtok, potemtakem tudi v poselitvi najdišč. Regensburg/Casfra Regina je bila civilna utrjena naselbina z vojaško posadko, poseljena že pred 3. stoletjem, Isny/Vemania je manjši kastel, zgrajen v sedemdesetih letih 3. stoletja, Straubing/Sorviodurum pa je trdnjava, zgrajena šele v devetdesetih letih 3. stoletja.29 Note: The graph shows a comparison of the intensity of cur-rency flows at three sites in the province of Raelia. In con-trast with the previous examples (figs. 8-11), it is possible here to note fairly signilicant dilferences in intensity in the amount of money in individual coin periods, vvhich could be interpreted by the various characters of the site, and above ali a result of chronological diflerences in flovvs of money in circulation, as in the settlement of the site. Regensburg/C'«-slra Regina vvas a civilian fortified settlement vvith a military garrison, settled prior to the 3rd century, lsny/Vemania vvas a smaller fort, built in the seventies of the 3rd century, and S t ra u b i ng/Son iodurum a fortified camp, only built in the nineties of the 3rd century.29 obtoku teoretično kazati podobno strukturo (si. 8-11). Pri morebitnih odstopanjih v okviru geografsko zaključenega prostora sta potrebni skrbna analiza in previdna interpretacija. Pogosto so odstopanja lahko posledica kronoloških razlik v poselitvi najdišča (si. 12), nemalokrat pa je mogoče na primer SI. 13: Primerjava procentualne zastopanosti novcev posameznih obdobij na najdiščih Bettmauer bei \sx\y/Vemania in Pfaffenhofen/Po/ii Aeni v provinci Reciji//tot'//a in v sklopu zakladne najdbe C\wxx/Curia v isti provinci. Fig. 13: Comparison of the percentage appearance of coins of individual periods at the sites Bettmauer bei lsny/Vema-nia and Pfaffenhofen/Pon.? Aeni in the province of Raelia and in the context of the hoard of Chur/Curia in the same province. Komentar: Na prvi pogled preseneča odstopanje v intenzivnosti pritoka denarja posameznih obdobij v obtok na najdiščih Isny/Vemania in Pfaffenhofen/Ponj Aeni. Primerjava s procentualno zastopanostjo novcev posameznih obdobij v sklopu zakladne najdbe Chur/Ci. Altkde 2, 1908, 136-139; Š. Mlakar, Brioni (Brioni 1976); V. Begović Dvoržak, Antićka vila u uvali Verige na Brijunima, Vjes. Arh. muz. Zag. 23, 1990, 97-110; per Barbariga H. Schvvalb, Rdmische Villa bei Pola, Schriften der Balkankommission. Antiquarische Abt. 2, 1902; per Sorna cf. V. Jurkić, Građevinski kontinuitet rimskih gospodarskih vila u zapadnoj Istri od antike do bizantskog doba, Histria historica 4, 2, 1981, 88-90; id., Lo sviluppo di alcuni centri economici sulla costa occidentale dell'Istria dal I al VI secolo,/!«/ del Centro di ricerche storiche di Rovigno 12, 1981-1982, 7-31. imperiale, per gli investimenti nei terreni agricoli dell'Istria Occidentale e evidente dalla numerosa presenza di membri dei vari Iulii, Laecanii, Stati-lii, Palpellii, e molti altri,22 nonche dai numerosi servi e liberti imperiali.23 I primi segni di crisi s'intavvedono in forma sempre piu chiara gia nel II secolo d. C.24 Inizia-va cosi quel processo che si prottendera nell'epoca tardoantica, quando i territori si svilupperanno secondo le tendenze locali.25 In base a questi pro-cessi c'era pure la diminuzione del intensita dei commerci e delle comunicazioni, con i quali spa-rivano gli elementi base che definivano la vita eco-nomica, scomparivano le risorse di ricchezza, sia agrari che commerciali.26 Forse la miglior dimo-strazione di questo processo e l'iniziativa dell'im-peratore Pertinace, che subito dopo 1'ascesa al trono, nel 193, propose di alleviare tasse ed im-poste per un periodo di 10 anni, a quei latifondi-sti che potrebbero riprendere la coltivazione delle terre abbandonate.27 Questo provvedimento com-prendeva le terre imperiali, che l'imperatore era pronto alienare in favore di una coltivazione piu razionale. Quanto tale iniziativa avesse avuto su-cesso, mostrano pero i successivi processi nell'eco-nomia deH'Impero nel IV e V secolo. II sistema delle ville era la base economica dell'Istria nei primi due - tre secoli d. C., e cioe durante il Principato. Le ville erano dei centri rurali28 appartenenti ad un proprietario, spesso ammini-strate da un delegato, il villicus oppure da un af-fittuario.29 Dai rispettivi poderi si ricavava il ne-cessario per la sopravvivenza, mentre eventuali surplus venivano immessi sul mercato. II termine villa viene usato spesso per 1'intera proprieta (iin villam).30 Nelle fonti tardoantiche, in conte-sto diverso, appare lo stesso significato nel caso di Diocleziano, il quale mori in villae suae pala-tio, ma anche in villa sua Aspalatho,31 Accanto al termine villa, era in uso fundus, nel senso di podere (agercum aedificio): Secondo Va-rone, la villa e un'edificio fuori citta, che assie-me alla terra circostante definiva un singolo pos-sedimento.32 II termine fundus, podere, viene spesso definito in modo piu preciso colla forma agget-tivale del nome del primo proprietario, p. es. fundus Aufidianus. Da questo si formano i csd. toponimi prediali,33 conservati in grande numero nelle regioni di lingua romanza,34 e cosi anche in Istria, regione multilingue.35 E' interessante notare che i toponimi prediali, con i caratteristici suffissi -an, -ana, sono molto 22 Tassaux (nota 2). 23 Sui servi imperiali, molto numerosi su iscrizioni nell'area a nord di Parenzo (Vabriga: Inscr. It. 10, 2, 216-219), e a Pola (Inscr. //.10, 1,9,46,48,58), cf. D. J. Cravvford, Proprieta imperiali, in: La proprieta a Roma (Roma-Bari 1980) 50-51 e 73. 24 N. Palazzolo, Crisi istituzionale e sistema delle fonti dai Severi a Costantino, in: Societa romana e impero tardoantico 1. Istituzioni, celi, economie (Roma-Bari 1986) 57-70; L'impero romano e le strutture economiche e sociali delle province, Bib-lioteca di Athenaeum 4 (1986). 25 Cf. Societa romana e impero tardoantico 3. Le merci, gli insediamenti (Roma-Bari 1986) nel quale, nella parte secon-da, si elaborano le varieta regionali italiche nella Tarda Antichita: la Sicilia, il Bruttium, 1'Emilia, 1'Italia nordorientale, nonche la Gallia settentrionale. 26 E. Lo Cascio, La struttura fiscale dell'lmpero Romano, in: L'impero romano e le strutture economiche e sociali delle province, Biblioteca di Athenaeum 4 (1986) 57-59. 27 E. Gabba, La Sicilia Romana, in: L'impero romano e le strutture economiche e sociali delle province, Biblioteca di Athenaeum 4 (1986) 80; D. J. Cravvford (nota 23) 35; A. H. M. Jones, The Roman economy, in: Studies in Ancient Economy and Administrative History (Oxford 1974) 299. 28 J. Harmand, Sur la valeur archeologique du mot "villa", Rev. arch. 38, 1951, 155-159; G. A. Mansuelli, Le ville nel mondo romano (Milano 1958) 14-16. 2<) F. De Martino, Storia della Costituzione romana (Napoli 1962) vol. 4, 308-309, vol.5, 69; M. 1. Finley, L'affitto della proprieta agricola privata in Italia prima di Diocleziano, in: La proprieta a Roma (Roma-Bari 1980) 125; D. J. Cravvford (nota 23) 50. 30 Cic. Ad. Alt. 12,36 i 16,5. 31 F. Bulic, Car Dioklecijan, njegovo ime, njegova domovina i mjesto, gdje se je rodio; kada, gdje i kako je umro, in: Frane Bulić. Izabrani spisi (Split 1984) 219-220, 278 (pubblicato in origine in Vjes. Hrv. arh. dr. 14, 1915-1919). 32 J. Percival, The Roman Villa. An Historical Introduction (London 1976) 14. 33 G. B. Pcllegrini, Saggi di linguistica italiana. Storia, struttura, societa (Torino 1975) 237-240, 244-247; P. Skok, Die mit den Suffvcen -acum, -anum, -aseum und -useum gebildeten sudfranzdsischen Ortsnamen, Beihefte zur Zcitschrift fur romanisc-he Philologie 2, 1906. 34 D. Olivieri, Dizionario di toponomastica Lombarda (Milano 19612); G. Colella, Toponomastica pugliese dalle origini alla fine del Medio Evo, R. Dep. di St. Patr. per le Puglie, Doc. e Mon. 23, 1941; G. Amadio, Toponomastica Marcliigiana, Coll. di pubblicazioni storiche Ascolane (Ascoli Pičeno 1951-1958); R. Thouvenot, Essai sur la province romaine de Belit/ne (Pariš 1940) 240, 247-248; P. Skok (nota 33). 35 R. Matijašić, Antičko naslijede u toponimiji Istre, toponimi tipa -an, -ana u Istri i Dalmaciji, Histria Itistorica 4, 2, 1981, 107-133. numerosi nelle aree centuriate degli agri di Pola e Parentium. Questi toponimi sono sopravissuti dalla prima fase della colonizzazione romana dell'Istria Meridionale e sono un segno tangibile d'un grande numero di proprieta di media grandez-za:36 in un sistema di piccole proprieta non sa-rebbero sopravissuti tanti toponimi, mentre i grandi poderi non avrebbero dato una cosi grande va-rieta di nomi di luoghi.37 La linguistica romanza e la toponomastica ci offrono in Istria moltissimi esempi di sopravvi-venza di "relitti" glotologici (Wortrelikte). La stra-tificazione dei toponimi, cosi fortemente presente su tutta la costa orientale dell'Adriatico,38 e ben visibile in Istria, ed in alcuni aspetti ravvisabile sulla costa occidentale della penisola. Dei cinque strati toponomastici documentati sull'Adriatico orientale (lo strato preindoeuropeo, indoeuropeo, illirico, latino classico e quello volgare, romanzo medioevale e croato39), i resti linguistici roman-zi sono i piu numerosi ed i piu significativi nel gruppo pre-slavo. I toponimi prediali hanno un'im-portanza incomparabile ad altri elementi d'ana-lisi, nel discorso sul carattere e sul građo di po-polamento degli agri di Pola e Parentium dal I secolo d. C. all'Alto Medioevo.40 Quanto l'agri-coltura aveva un ruolo determinante nella fon-dazione e nello sviluppo delle colonie romane, tanto le relativamente povere condizioni per una produzione agricola estensiva41 hanno influito sulla divisione della terra. Una volta stabilito, il "no-me" del terreno si e mantenuto poi per genera-zioni nel Medioevo, ed in molti casi fino al gior-no d'oggi. Lelenco dei toponimi del tipo -an, -ana in Istria consta di un centinaio di nomi desunti da do-cumenti medievali e da fonti cartografiche.42 Nella maggior parte si tratta di toponimi storici, cioe quelli documentati nelle fonti tra il IX e il XVI secolo. I toponimi prediali sono comunque molto piu antichi, e rappresentano un'importante te-stimonianza della continuita della vita durante tutto il periodo di transizione tra 1'Antichita Classica all'Alto Medioevo. Le notevoli coincidenze topografiche tra i resti d'architettura rurale (ville rustiche e simili resti archeologici rurali) e la sopravvivenza dei toponimi prediali non possono essere interamente ca-suali, anche se oggi i rapporti tra queste due ca-tegorie generalmente sfuggono a tentativi di ri-costruzione. C'e inanzitutto un gruppo di localita archeologiche con resti di architettura rurale romana, con nomi in -an, -ana: Arano, Barbo-lan, Monte Dolžan, Fasana, Furmian, Gaiano, Gal-lesano, Gusan, Levan, Magran, Siana, Turtian (op-pure Furtian oppure Tortigliano), Valenzan, Vintian, Vicuran.43 In altre localita sono note epigrafi romane e tombe, segni che nelle vicinanze c'era un abitato rurale dello stesso tipo: Fioran, Foiban, Guran, Cavrano, Lisignano, Sissano, Marzana, Pan-turan, Antignana, Tuian, Orcevano.44 Quasi tut-te queste localita hanno continuato a vivere durante la Tarda Antichita, e ne e prova il fatto che sono sopravissuti i toponimi, chiaro segno che la vita non si e mai interrotta in modo drastico, neppure durante le incursioni Avaro-Slave e la successiva colonizzazione Croata e Slovena. D'altro canto quest'affermazione non e valido per le regioni in- 36 Sulla classificazione delle proprieta in piccoli, medi e grandi (latifondi) cf. K. D. White, Roman Farming (London 1970) 385-388; J. M. Frayn, Subsislence Farming in Roman Ilaly (London 1969) 150; sui latifondi K. D. White, Latifundia. A Critical Review of the Evidence on Large Estates in Italy and Sicily up to the End of the First Century A.D., Bulletin of the Institute of Classical studies, University of London 14, 1967, 62-79. 37 Sulle concordanze tra la toponomastica prediale e rinvenimenti archeologici, cf. R. Matijašić, Toponomastica e areheologio dell' Istrie, Annales 5, (1994). 17-27. ,s P. Tekavčić, O kriterijima stratifikacije i regionalne diferencijacije jugoslavenskog romanstva u svjetlu toponomastike, Onomastica Iugoslavica 6, 1976, 35-36 39 Tekavčić (nota 38). 411 R. Matijašić, Ageri antičkih kolonija Pola i Parentium i njihova naseljenost od I. do III. stoljeća, Biblioteka Latina et Graeca. Radovi 6 (1988) 97-104; Matijašić (nota 4) 12. 41 La terra rossa che fa parte del paesaggio storico e moderno della costa occidcntale istriana non e tra le piu fertili, anzi abbisogna di molto lavoro e non rende quantita eccessive di derrate alimentari, anche per l'assenza o quasi di corsi d'acqua di superfice; cf. p. es. L. Lago, II paesaggio arcaico dell'Istria centro-meridionale, in: Le casite. Un censimento per la memoria storica (Trieste 1994) 91-92. 4: Matijašić (nota 35); per le fonti cf. C. De Franceschi, La toponomastica dell'antico agro polese, Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 51-52, 1939-1940, 119-197; R. Matijašić, Toponomastica storica dell'antico agro polese di Bernardo Schiavuzzi, Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno 14, 1984, 307-344. 43 Cf. la lista delle localita rustiche di cpoca romana in Matijašić (nota 4) 24-88. 44 Matijašić (nota 4) 92-94. terne dell'Istria: qui, infatti, i toponimi prediali sono molto rari, ed e qui che e ben visibile lo strappo culturale ed etnico dell'Alto Medioevo.45 II processo di degrado della vita (e non sol-tanto quella rurale), che durante i secoli III e IV continuava, puo essere definita "provincializza-zione" dell'Italia46 e "ruralizazzione" delle citta, poiche la vita negli abitati urbani, ma anche in quelli fuori citta (del tipo delle ville rustiche) venne ridotta ad una sola funzione, cioe quasi comple-tamente sottomessa alla produzione agricola. Le profonde trasformazioni cui vennero sottoposte le istituzioni, dal Senato alle classi politiche e so-ciali47 agivano in doppio senso sulle trasformazioni economiche e agrarie: le influenzarono e ne subirono le influenze. L'imposta fondiaria non poteva tenere conto dei fattori esterni alla produzione, ed il drenaggio fiscale porto molto presto al depauperamento48 del četo piu numeroso in ambiente rurale, quello dei piccoli proprieta-ri, coloni, affituari o possidenti che siano. La produzione agricola si ridusse, col tempo, ad un li-mitato commercio in forma di scambio di pro-dotti a corto raggio. Scomparvero le grandi am-bizioni dei potenti gruppi possidenti: era questo, secondo alcuni studiosi deterministi, 1'unico lo-gico sbocco dello sviluppo "capitalistico" dell'eco-nomia romana, nato dalle guerre puniche e al-largatosi fino all'inizio del Principato.49 Dai grandi edifici rurali scomparvero gli elementi urbani come mosaici, affreschi ed altre decorazioni, ma scomparvero anche le concezioni architettoniche "urbane" (triclinium, oecus, peristilium, atrium ecc.). Tutto il sistema venne subordinato alla mera so-pravivenza o poco piu di cio. La produzione agricola era limitata a quello che era necessario al consu-mo familiare o tuttalpiu locale, anche se sono sopravissuti, pare alcuni aspetti ti traffici a lungo raggio. La villa, in tutto, alla fine della trasfor-mazione tardoantica, non era piu identica al con-cetto "classico" dell'epoca tardorepubblicana o altoimperiale.50 La transizione dall'economia classica a quella tardoantica non e avvenuta senza strappi e traumi: lo stanno a testimoniare le numerose ristrut-turazioni visibili nelle strutture abitative e pro-duttive, come a Cervera Porto,51 dove la fase tardoantica si sovrappone allo strato con fornace (fig. 2), ma viene a sua volta sovrapposta dai vani alto-medievali con focolari e abside.52 Linvoluzione eco-nomica non e, pero, facilmente documentabile con metodi dell'archeologia, poiche ci mancano elementi sufficienti per trarre delle conclusioni sicu-re anche dallo scarso, e finora talvolta negletto materiale minuto. Comunque, dalla presenza ab-bastanza massiccia, in alcune localita costiere , di anfore africane e di ceramica (terra sigillata chiara) proveniente da varie regioni del Mediterraneo. II fenomeno e visibile in tutta una serie di nuovi scavi cittadini (Pola, Parenzo53) e rurali. Tra quest'ul-timi, il csd. Castrum sull'isola di Brioni54 e un ca-so estremo in termini di quantita di materiale re-perito: lo scavo dell'abitato fortificato tardoantico ha dato enormi quantita di frammenti di ceramica di tutti i tipi, tra i quali la categoria piu nu-merosa viene datata tra il II ed il VI secolo. Sulla base di questo tipo di dati, per la mag-gior parte inediti (oppure in edizioni non defini-tive), si puo ipotizzare la continuita di alcune forme di commercio trans-mediterraneo anche nella tarda antichita. Dala fine del II secolo il baricentro della 45 Cf. il parere di A. Šonje, Slavenska cesta u Poreštini (Istra) u svjetlu arheoloških nalaza i drugih podataka, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 360, 1971, 41-51, con tutte le riserve per quanto riguarda alcune sue conget-ture. 4(> A. Giardina, Le due Italie nella forma tarda dell'Impero, in: Societa romana e impero tardoantico 1. Istituzioni, celi, economie (Roma-Bari 1986) 1-2. 47 Cf. 1'imponente esauriente studio prosopografico di F. Jaques, L'ordine senatorio attraverso la erisi del III. sec., in: Societa romana e impero tardoantico 1. Istituzioni, četi, economie (Roma-Bari 1986) 81-225; C. Lepelley, Fine dell'ordine equestre: le tappe dell'unificazionc della classe dirigente romana nel IV secolo, ibid. 227-244; M. Forlin Patrucco, S. Roda, Crisi di potere e autodifesa tli classe: aspetti del tradizionalismo delle aristocrazie, ibid. 245-272. 4X Sul caso dell'Egitto cf. D. Foraboschi, L'Egitto, in: L 'Impero Romano e le strutture economiche e sociali delle province, Biblioteca di Athenaeum 4 (Como 1986) 124-125. 49 A. Carandini, 11 mondo della tarda antichita visto attraverso le merci, in: Societa romana e impero tardoantico 3. Le merci, gli insediamenti (Roma-Bari 1986) 5-6. 50 Percival (nota 32) 174. 51 V. Jurkić Girardi, Scavi in una parte della villa rustica romana a Cervera Porto presso Parenzo (I), Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno 9, 1976, 263-298. 52 Jurkić Girardi (nota 51) 289-292. 53 Scavi per ora non studiati a fondo e in gran parte inediti: a Pola nelle adiacienze dell'angolo orientale del Foro (1987-1988, scavi del Museo archeologico d'Istria di Pola), a Parenzo nella cosidetta torre pentagonale (1993-1994, scavi del Mu-seo di Parenzo). Fig. 2: Cervera Porto, pianta di parte della villa rustica romana con fornace (da Jurkić). vita economica del Mediterraneo centro-occidentale si e spostato sulle sponde meridionali, nelle province africane, o piu precisamente nell'Africa Set-tentrionale.55 Accanto alla produzione cereale e di olio d'oliva, le officine figuline africane hanno iniziato ad innondare il mercato italico, adriati-co e gallico di prodotti di massa, in origine imi-tazioni di t]uella terra sigillata il cui centro di produzione era Aretium (ceramica aretina). Le car-line di distribuzione della csd. "sigillata africa- na" e delle lucerne di produzione africana, mostrano che quasi tutti i tipi, tra il IV ed il VI/VII secolo erano presenti su tutte le coste mediterranee.5'' La stessa affermazione si riferisce senza riserve, alle anfore nord-africane, le quali raggiungievano le isola britanniche fino al IV secolo, ma erano presenti in Adriatico durante tutto il VII secolo.57 E' stata notata, ad Aquileia, l'interruzione dei traffici di anfore con le province danubiane (Pannonia, Norico) gia nel III secolo,58 traffici 54 Sul csd. Castrum di Brioni cf. Š. Mlakar, Fortifikacijska arhitektura na otoku Brioni: "Bizantski Kastrum", Hisl. Arch. 6-7, 1975-1976, 5-49. 55 Carandini (nota 49) 7-9. 5(1 S. Tortorella, La ceramica fine da mensa africana dal IV al VII secolo, in: Societa romanu e impero tardoantico 3. Le merci, gli insediamenti (Roma-Bari 1986) 212-219; L. Anselmino, Le lucerne tardoantiche: produzione e cronologia, ivi, 227-240; C. Pavolini, La circolazione delle lucerne in terra sigillata africana, ivi, 241-250. 57 C. Panella, Le anfore tardoantiche: centri di produzione e mercati preferenziali, ivi, 251-272, con appendice di A.Ca-rignani, ivi, 273-277 dove si vedano Ic cartine di distribuzione. 58 M. T. Cipriano, Aquileia (Vcneto), le anfore del Museo, ivi, 139-143. che erano stati molto intensi nei secoli precedenti, erano anzi fondamentali per 1'esistenza di Aqui-leia, ma anche per il mantenimento della fron-tiera danubiana.59 La produzione ceramica "locale" acquista pero nuove forme e tecnologie, forme e tecnologie che si manterranno in una grande area per alcuni lunghi secoli senza cambiamenti sostanziali. Lo studio di questa produzione, tanto abbondante in alcu-ne localita tardoantiche, in prevalenza abitati di carattere rurale oppure semi rurale,60 e ancora in corso.61 Si tratta di un gruppo di siti nella zona di Brioni, Barbariga e Peroi,62 che hanno dato grandi quantita di frammenti di ceramica grezza, di colore grigio scuro e varianti (marrone, ros-siccio, ocra), con molti inclusi di calcite, decora-ti molto spesso con striature orizzontali e linee ondulate singole o multiple, anche queste in sen-so orizzontale. Si tratta di forme da cucina: te-glie per la cottura del pane, tazze, pentoloni e terrine di forme molto caratteristiche. La tecno-logia figulina regredisce invece di svilupparsi: col tempo, dal V al VII sec., la struttura e le forme diventano sempre piu grezze e primitive, risulta-to del restringimento del mercato e dell'uso di queste masserizie. E', pero, principalmente la man-canza di certi elementi a fornirci alcune conclu-sioni sulPeconomia e sulla vita quotidiana in Istria nella Tarda Antichita: inanzitutto il numero esiguo di epigrafi (rispetto all'eta del Principa-to63), poi il silenzio quasi assoluto delle fonti scritte suiristria. Fanno eccezione le fonti di tipo carto-grafico - geografico generale, che utilizzavano dati tradizionali di natura colta: La Tabula Peutinge-riana,64 1'Itinerarium Antonini,63 la Geografia dell'Anonimo Ravennate.66 Con lo smembramento deirimpero dopo le riforme dell'epoca dioclezia-nea,67 finisce anche la dominanza assoluta dell'Italia sulle province, e 1'Istria, che dall'epoca augustea faceva parte dell'Italica Regione Decima (Regio X)68 ne subisce le conseguenze, in un primo momenta, sotto forma di involuzione economica, crollo dei grandi traffici di derrate alimentari e di og-getti di lusso dal e per 1'Oriente e 1'Africa. Pero, il cambiamento del modo di vita ed il dec-lino del tenore di vita non hanno influito molto sul grado e la densita di popolamento del territorio rurale della fascia costiera dell'Istria.69 II livello di produttivita, che dopo la punta di mas-simo sviluppo nel I e nel II secolo era alquanto ricaduto, ha mantenuto la qualita e la quantita sullo stesso livello durante il III, IV e anche il V secolo, e perfino agli inizi del VI non e sostan-zialmente diminuita.70 Non c'era piu 1'assoluta do-minazione dei vigneti e degli oliveti, ma si cerca-va sempre di piu 1'autarchia del mercato locale. Analizzando la documentazione archeologica delle localita con chiari segni di utilizzo dell'architet- 59 G. Piecottini, Seambi commereiali fra 1'Italia e il Norico,/!«/. Altoadr. 29, 1987, 291-304; J. Šašel, Le famiglie romane e la loro economia di base, Ant. Altoadr. 29, 1987, 145-152. 60 B. Marušić, Neki problemi kasnoantičke i bizantske Istre u svjetlu arheoloških izvora, Jadr. zbor. 9, 1975, 337-338; id., Novi nalazi kasnoantičkih kostumih grobova u južnoj Istri i na otoku Cresu, H is t. Arclt. 4, 1, 1973, 70-71. 61 Z. Brusič, Neki oblici kasnoantičke keramike s podmorskih lokaliteta uz našu obalu, in: Gunjačin zbornik (Zagreb 1980) 77-86; F. Juroš Monfardin, Tentativo di sistemazione della ceramica tardoantica e paleobizantina proveniente dell'edi-ficio profano di Bettica presso Barbariga, in: Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju, Izd. Hrv. arh. dr. 11,2 (1986) 209-233. 62 B. Marušić (nota 60); id., Kršćanstvo i poganstvo na tlu Istre u IV i V stoljeću, Arh. vest. 29, 1978, 566. 63 II numero di epigrafi superstite, databili al IV ed ai secoli seguenti, diminuisce in modo drastieo in rapporto a tutta l'cpigrafia pre-medioevale: Inscr. //.10, 1 (Pola et Nesactium), nn. 549-565; Inscr. II. 10, 2, (Parentium), nn.57-171 (sono qui pero ineluse tutte le iscrizioni della Basilica Eufrasiana: musive, monogrammi nella decorazione parietale marmorea, graffiti su malta parietale e su marmo di rivestimento). ('4 La Tabula si ritiene una copia medioevale da originale del Tardo Impero che pero attingeva a materiale e fondi del Basso Impero: K. Miller, Die Peutingerische Tafel oder Weltkarte des Castorius (Stuttgart 1916); E. Weber, Tabula Peutingeria-na (Wien 1976); L. Bosio, La Tabula Peulingeriana: una descrizione pittorica del mondo antico (Citta di Castello 1983). 65 Elenco degli itinerari piu importanti, rielaborato attorno al 300 d. C., ma con riferimento a notizie eda alla situazione antecedente. 66 L'Anonymus Geographus Ravennas e uno scrittore sconosciuto del VI secolo nel cui testo si ricalcano fonti molto piu antiehe; per un'analisi sinnottica di queste fonti, per quanto riguarda 1'Istria, cf. A. Gnirs, Das Gebiet der Halbinsel Istrien in der antiken Uberlieferung, Jahresberichte der Marine-Realschule in Pola 1902. 67 A. Giardina, Le due Italie, in: Societa romana e impero tardoantico 1. Istituzioni, celi, economie (Roma-Bari 1986) 3- 22. 68 Degrassi (nota 3) 54-60. 59 Matijašić (nota 4) 99-100. 7I) Marušić (nota 60) 340; R. Matijašić, Alcune considerazioni sulle forme di insediamento rustico in Istria dal 111 al VI sec., Atti Civ. Mus. St. Arte. Quad. 13, 2, 1983-1984, 236. Fig. 3: Cervera Porto, pianta di parte della villa rustica romana con torehi (da Jurkić). tura rurale nel periodo I-111 secolo,71 possiamo notare che non ci sono chiari segni d'abbandono e di distruzione nei secoli IV e V. Venivano uti-lizzati tutti gli edifici abitativi e quelli produttivi, anche se ora in prevalenza per seopi economici ed in misura minore. E' questo il caso di Cervera, dove la fornace fu attiva soltanto fino alla se-conda meta del I sec. d. C.; nel II secolo venne costruito un impianto per la produzione dell'olio (fig. 3), e dopo un rifacimento del IV-V secolo, il complesso cadde improvvisamente in disuso alla fine del VI secolo.72 Simile doveva essere la si-tuazione di Barbariga, Brioni (csd. Castrum), Si-par.73 Dopo una prima fase dell'epoca tardoantica, di involuzione, abbandono delle terre, diminu-zione della popolazione e della produzione agricola,74 fase forse collocabile nel IV secolo, ini-ziava dal V secolo in Istria una seconda fase, durante la quale la penisola diveniva una zona di rifugio della popolazione delle regioni danubia-ne, in fuga dalle incursioni dei csd. barbari. In-fatti, l'Istria e ben protetta da nord dalla catena montuosa dei Monti della Vena (Ćićarija), da sud, est ed ovest dal mare, e questo l'ha resa, nei con-fronti dei primi gruppi di Barbari che non aveva-no aneora conquistato una padronanza sul mare, un pezzo di terra dove rifugiarsi ed iniziare un nuova vita. Gia nel IV secolo la situazione politica interna nello Stato romano era talmente cambiata che anche in regioni in precedenza senza difese si ve-rificarono episodi bellici tra le opposte fazioni politiehe e militari. In un primo periodo di tu-multi doveva esistere a Centora presso Capodi-stria, neH'Istria Settentrionale, una postazione mi-litare, a noi oggi nota da una serie di rinvenimenti di tesoretti, appartenuti ad un'unica cassa mili-tare.75 II carattere militare del sito si puo desu-mere, apparte le monete (originariamente alcune migliaia), sia dal toponimo di Centora (Čen-tur, Centuria) che dalla posizione del luogo, do-minante sopra la strada che da Capodistria con-duceva all'interno dell'Istria slovena.76 Sin dall'epoca protostorica, l'importanza di Aqui-leia e di tutta la regione altoadriatica stava nella sua posizione di "cerniera" tra l'Italia, 1'Illirico e le regioni danubiane. La via piu battuta nella Tarda Antichita era forse quella tra Emona ed Aquile-ia, l'entrata in Italia, per i Barbari mitico centro 71 Jurkić (nota 51) 265-298; id. (nota 21 Lo sviluppo) 15-31; cf. pure B.Marušić (nota 60). 72 Jurkić (nota 51). 73 Marušić (nota 60); Jurkić (nota 21 Lo sviluppo). 74 C. R. Whittaker, Agri deserti, in: La proprieta a Roma (Roma-Bari 1980) 168; M. Verzar Bass, Le trasformazioni agrarie tra Adriatico nord-orientale e Norico, in: Societa romana e impero tardoantico 3. Le merci, gli insediamenti (Roma-Bari) 1986, 683. 74 G. Brusin, Notiziario archeologico (1935-1936), Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 47, 1935, 287; A. Jeločnik, Čentur-ska zakladna najdba folisov Maksencija in tetrarhije, Situla 12, 1973, 1-224; A. Jeločnik, P. Kos, Zakladna najdba Čentur - C, Situla 23, 1983. 75 B. Benussi, Dalle annotazioni di Alberto Puschi per la Carta archeologica dell'Istria, Archeografo Triestino 14, 1927, 243. 76 Sui castellieri cf. il clasico C. Marchesetti, I castellieri della regione Giulia, Trieste (1903 (rist.1981)) e tutta la biblio-grafia seguente, sintettizzata in P. Cassola Guida, Le regioni dell'arco alpino orientale tra Etil del Bronzo ed Eta del Ferro, in: Italia. omnium terrantm parens (Milano 1989) 621-650. delle richezze del mondo e meta da conquistare. L'Istria, grazie alla sua posizione geografica, era in disparte, e percio in un primo momento le vennero risparmiate incursioni e devastazioni dirette. Ar-rivarono, pero numerosi i profughi: da Emona, da Celeia, Poetovio, ma probabilmente anche dal limes danubiano. Essi portarono ad una nuova fase di relativo sviluppo, naturalmente nell'am-bito delle nuove possibilita sociali ed economiche. Una diretta conseguenza dei questo rilancio demografico ed economico, durante il V secolo appariva una specie di dicotomia nella tipologia insediativa, riconoscibile da una parte nella so-pravvivenza delle aglomerazioni all'aperto, non fortificate, che si svilupparono dalle localita rurali classiche del I-11 secolo, e dall'altra parte nella comparsa di nuovi insediamenti, ben fortificati, sugli ex castellieri protostorici.77 E' particolar-mente notevole il grande numero di questi abita-ti fortificati, con funzione di refugia, nella fascia costiera occidentale dell'Istria. Quelli lungo la costa si trovano il piu delle volte su dei promontori o sugli scogli che successivamente venivano colle-gati alla terraferma, e sono situati quasi sempre vicino a grandi concentrazioni di localita rurali.78 Nell'interno, venivano scelti i punti meglio pro-tetti e facilmente difendibili: non sorprende il fatto che questi punti cosi scelti siano stati in prece-denza abitati protostorici. In linee generali, la loro poleogenesi e chiara (anche perche nelle scienze storiche, ogni verita vale soltanto in linee generali 79). Nati nel periodo dal V al VII secolo come rifugi in caso di necessita per la popolazione circostante (fig. 4), si sono poco a poco trasfor-mati in abitati urbani permanenti: inanzitutto quelli sulla costa, successivamente quelli, meno numerosi, nell'interno della penisola. Le citta fortificate che si sono formate in quel periodo sono Ro-vigno, Orsera, Cittanova, Umago, Sipar, sulla costa slovena Isola e Pirano, nell'entroterra istriano Mon- Fig. 4: Pianta dell'Istria e dell'Alto Adriatico in epoca tar-doantiea (da Marušić). tona, S. Lorenzo del Pasenatico, Valle, Golzana, Momorano, Duecastelli, Pedena ed altri.80 Nell'entroterra dell'Istria settentrionale sono di tale origine Buie e Grisignana, mentre Pinguente e Rozzo erano abitate in continuazione durante tutta 1'epoca romana ,81 Spicca il fatto che lungo la costa degli agri delle colonie di Pola e di Parentium si siano formati soltanto Ruginium82 e Ur-saria,83 mentre a nord del fiume Ouieto, dove non c'erano colonie romane, si siano formati tre abi- 77 Matijašić (nota 70) 236-237. 78 F. Braudel, Una lezione di storiti (Torino 1988) 14. 79 Matijašić (nota 70) 236-237. 80 Sono ambedue prive di testimonianze archeologiche dirette sulla continuita della vita, ma l'abbondanza di siti ruralni nei territori delle due cittadine non lascia dubbi. 81 V. Jurkić Girardi, Monumenti romani sul territorio di Pinguente e di Rozzo, Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno 8, 1977-1978, 7-38, con la bibliografia precedente. 82 La prima menzione di Rovigno vi ć nell'Anonimo ravennate nel VI sec.: Ruginio scu Ruigno; per l'urbanistica cf. B. Tadić, Rovinj, razvoj naselja, Studije i monografije Instituta za povijest umjetnostni 3 (Zagreb 1982). 83 M. Mirabella Roberti, La sede paleocristiana di Orsera, Annali triestini, Universita di Trieste 15, 1-2, 1944, 31-102; cf. pure id., La sede paelocristina di Orsera, Alti dell'Istituto Veneto di scienze, lettere ed arti 1944, 509-541 e la ristampa in Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 27-28, 1979-1980, 33-61; B. Marušić, Slavensko avarski napadi na Istru u svjetlu arheološke grade, Peristil 2, 1957, 65-69. tati che durante ii medio evo mantennero le caratte-ristiche urbane: Aemonia /Neapolis (Cittanova,84 Humagum (Umago),85 Sipparis (Sipar, abbando-nato gia nell'Alto Medioevo),86 e Silbio (Salvo-re, non fortificata e distrutta nell' VIII secolo). Questo puč forse essere spiegato con la forte con-tinuita di prerogative civiche nei rispettivi agri di Pola e Parenzo, mentre il litorale settentrio-nale dell'Istria croata e slovena, contribuito a Tergeste in un secondo tempo rispetto alla fonda-zione coloniaria,87 era meno legato al centro urbano. La soluzione dei problemi riguardanti i rap-porti socio-economici degli abitati fortificati con le aglomerazioni all'aperto puo basarsi, per ora, soltanto su dati incompleti. Sicuramente in Istria non poteva essersi formato un sistema fortifica-to come i Claustra Alpium Iuliarum,88 ma alcuni castella servivano da rifugio per la popolazione circostante.89 Mentre i Claustra Alpium Iuliarum avevano il compito di fermare le invasioni verso l'Italia, le fortificazioni tardoantiche istriane servivano soltanto a fermare le possibili sporadiche incursioni di piccoli gruppi bellicosi. Nuove ten-denze nella comprensione e nell'interpretazione della storia culturale del periodo tardoantico ed altomedievale cercano oggi di ridimensionare la situazione dei secoli IV e V, nel senso che gli in-vasori non erano numerosi: si trattava perlopiu di piccoli gruppi che di notte uscivano dai boschi dove di gorno stavano nascosti. Le loro scorre- rie, spesso notturne, non provocarono di per se il collasso completo del sistema, cosi che l'agri-coltura era tutto, fuorche distrutta. Si trattava cer-tamente di in certo declino delle quantita di der-rate alimentari prodotte, veniva coltivato solo quello che serviva al fabbisogno locale. Alcuni casi tipici di continuita della vita tra Antichita classica ed Alto Medioevo, in alcune localita dell'Istria, sono ben noti dai lavori del com-pianto Branko Marušić:90 la sua casistica si e fer-mata, pero, poco dopo il 1975, avendo pubblica-to dopo quell'anno soltanto pochi dati aggiuntivi sulla Tarda Antichita, che era soltanto uno dei suoi campi d'interesse. Dopo quella data, egli ha pubblicato i risultati dei suoi scavi a Barbana,91 a Betika92 e a Nesazio,93 anche se pure questi scavi erano precedenti al 1975, ma anche tre collezio-ni di dati miscellanei sul periodo tardoantico e altomedievale.94 Nel 1975 iniziava lo scavo "sistematico" del csd. "CASTRUM" di Brioni (fig. 5),95 una localita nota gia dall'inizio del secolo, e tastata dal Gnirs, dal Mirabella Roberti e dal Mlakar.96 E' venuto alla luce forse il sito piu importante per la conoscen-za del passaggio tra Antichita Classica e Tardoantico. Sui resti di una villa rustica in Val Madonna (Porto Buon), sorta forse gia nel I sec. a. C., e tipica, nel suo schema a cortile centrale e le tre ali che lo circondano lasciando libero il lato al mare,97 e sorto alla fine del V - inizio del VI secolo, un 84 L. Parentin, Cittanova d'Istria (Trieste 1974); B. Marušić, II castello di Neapolis - Novas alla luce delle fonti archeo-logiehe, Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno 19, 1988-1989, 9-42. 85 A. Benedetti, Umago d'Istria nei secoli (Trieste 1970). 86 Marušić (nota 60) 338-339. 87 A. Starac, Pitanje istočne granice Cisalpinske Galije i odnos općina Tergeste i Egida, Hist. Arch. 24-25, 1993-1994, 5-37. 88 J. Šašel et. al., Claustra Alpium Iuliarum 1. Fontes, Kat. in monogr. 5, 1971. 89 Marušić (nota 60) 343. 90 Marušić (nota 83); id. (nota 60); id., Istra u ranom srednjem vijeku, Kulturno - povjesni spomenici Istre 3 (1960); id., Djelatnost srednjovjekovnog odjela Arheološkog muzeja Istre u Puli 1956-1958, Starolirv. pros. 8-9, 1956-1958, 245-260; id., Kasnoantičko i ranosrednjovjekovno groblje kaštela Dvigrad, Hist. Arch. 1, 2, 1970, 27-52; id., Crkva Sv. Sofije u Dvogradu, Hist. Arch. 2, 2, 1971, 7-90. 91 B. Marušić, II tramonto del periodo antico ai confini oricntali dell'agro polese, Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno 14, 1984, 25-53. B. Marušić, J. Šašel, De la cella trichora au complexe monastique de St. Andre a Betika entre Pula et Rovinj, Arh. vest. 37, 1986, 307-342. 93 B. Marušić, II tramonto della civilta romano-bizantina nel castello di Nesazio, Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno 18, 1987-1988, 23-66, cf. anche id., Prilog poznavanju kasnoantičkog Nezakcija, Starohrv. pros. 16, 1986, 51-76. 94 B. Marušić, Varia archaeologica prima, Hist. Arch. 11-12, 1980-1981, 31-66; id., Varia archaeologica secunda, Mis-ccllanea archaeologica Parentina Mediae Aetatis, Osservazioni su alcune localita archeologiche altomediovale del Parenti-no, Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno 16, 1986, 71-93; id., Varia archaeologica secunda, Hist. Arch. 13-14, 1982-1983; 33-84. 95 Š. Mlakar, Fortifikacijska arhitektura na otoku Brioni, "Bizantski kastrum", Hist. Arch. 6-7, 1975-1976, 10-34. '"' A. Gnirs, Eine Skizze der kulturhistorischen Entvvicklung Brionis. Brionifiihrer (Wien 1909); M. Mirabella Roberti, Notiziario archeologico, Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 47, 1937, 293; Š. Mlakar, Muzejsko-konzervatorski radovi na otočju Brioni, Muzeji 11-12, 1956-1957. 97 Cf. la pianta in Lj. Širee, Srednjovjekovna keramika iz cisterne kastruma na otoku Brioni, Hist. Arch. 15-16, 1985, 105. Fig. 5: Brioni, pianta del csd. Castrum in Val Madonna: A - il nucleo della villa rustica romana, B - l'area dell'angolo me-ridionale, C - nuove costruzioni tardoantiche, D - area di costruzioni altomedievali (da Mlakar). abitato fortificato che ha continuato a vivere fino al XV-XVI secolo. Gia 1'edificio classico, probabilmente amplia-to e mutato nella disposizione dei vani durante i primi tre secoli d. C., aveva una funzione esplici-tamente produttiva, con due gruppi di tre torchi, per il vino e Polio nell'ala rispettivamente orien-tale e settentrionale. Era questo uno degli edifi-ci noti anche da altre localita sia a Brioni (Mon-te Collisi)98 che sulla terraferma (Velika Šaraja, forse anche Barbariga).991 due rispettivi magaz-zini con i dolia, la cisterna per Pacqua potabile e quella da usare nel processo dell'estrazione del-l'olio d'oliva, tutto inquadra la villa classica di Val Madonna nell'ambito dell'economia istriana dei primi tre secoli dell'Impero. La stratificazione architettonica ed il materiale archeologico trovato durante gli scavi, non sono stati aneora, purtroppo, studiati a fondo.100 I ri-sultanti quesiti aperti sono di conseguenza aneora molti. Secondo quelli che si sono finora occu-pati del problema del csd. Castrum di Brioni, la villa classica era in piena attivita fino alla meta del II secolo, dopodiche venne gradualmente ab- 98 A. Gnirs, Istrische Beispeiele fiir formen der antik-romisehen Villa Rustica, Jb. Altkde 2, 1908, 134-137. 99 Per quanto riguarda la villa di Velika Šaraja presso Peroj, indagata dal Mlakar, cf. M. Suie, Antički grad na istočnom Jadranu (Zagreb 1976) 221; R. Matijašić (nota 4) 55; per Barbariga cf. id., Roman Rural Architecture on the Territory of Colonia lulia Pola, Amer. Jour. Arch. 86, 1, 1982, 58, ma anche B. Marušić (nota 60) 340. 100 Con 1'eccezione di qualche studio parziale, cf. Širec (nota 97). bandonata.101 La stessa sorte sarebbe toccata al complesso di Val Catena e a quello di Monte Collisi. Pero, forse gia agli inizi del IV secolo la vita in Val Madonna potrebbe esser stata ricostituita, poiche si era sempre piu in cerca di posti sicuri e facilmente difendibili. Non molto tempo dopo, il nuovo abitato, questa volta costituito da gruppi di piccoli vani irregolari, probabilmente casup-pole errette da piccoli nuclei familiari senza aver in mente uno schema di sviluppo urbanistico, venne cinto di muraglie.102 Queste sono molto solide dai tre lati verso l'interno, con torri angolari e scale d'accesso ogni 40 m circa, ma praticamente no-nesistenti dal lato del mare. Gli abitanti si senti-vano probabilmente sicuri, sapendo che gli even-tuali invasori non avevano la padronanza sull'Adria-tico. Da questo lato pero, il muro era stato reso piu solido da contrafforti in un secondo raoraen-to, quando forse la situazione militare sul mare era cambiata. Erano tre le entrate dal lato di terra: tutte ben protette e molto strette: anche i traffici probabilmente si svolgevano dal mare. Si puo intuire una rudimentale griglia delle vie, irregolari e strette, in particolare nel settore settentrionale, cioe anche una forte attivita edilizia durante diversi secoli, nonche la concentrazione, per una qualche ragione a noi per ora sconosciuta, di piccoli impianti pro-duttivi per l'olio e vino lungo il lato del mare. I torchi rinvenuti sono 3-4, tutti del tipo noto anche da altre localita tardoantiche:103 molto sem-plici e ad uso familiare. Non si tratta piu di una produzione massiccia, ma di impianti che soppe-rivano soltanto alle necessita dell'abitato. Per quanto riguarda il materiale archeologico minuto, la ceramica, si puo osservare che in una fase si osserva la presenza massiccia, ma non esa-gerata, della terra sigillata aretina, la prima, in ordine cronologico, classe di materiali che data l'inizio della villa alla fine del I sec. a. C. Manca, invece, quasi completamente la produzione ceramica anticedente, del II e del I sec. a. C. Sono poi quasi incredibilmente enormi le quantita di frammenti di ceramica industriale utilitaria, la csd. terra sigillata chiara, che appare nel I/II se- colo d. C., e dura fino al VI/VII secolo. L'analisi di questi materiali, tuttora in corso, ci fornira, lo speriamo, delle risposte ai problemi di continuita diretta tra la villa e l'abitato fortificato; oppure ci suggerira l'ipotesi di una fase di iato, interru-zione della vita in questa localita sulla costa occidentale e ben protetta delle isole di Brioni. Ri-guardo a questa localita, non possiamo trascura-re di accentuare un'altro particolare scaturito dalle ricerche recenti: si tratta del nome convenziona-le di "Castrum bizantino" conferitogli dal Gnirs all'inizio del secolo104 in base a modesti saggi stra-tigrafici. Invece, non appare con certezza nessun elemento che ci possa far pensare ad un campo militare (castrum). Si tratta, bensi, di un'abitato civile, sorto come rifugio in riva al mare su un'isola al largo dell'Istria, e sopravissuto per diversi secoli anche nell'Alto Medioevo.105 Ci resta di soffermarci molto brevemente su alcuni ulteriori esempi di riutilizzo di edifici classici nella Tarda Antichita. In un vano delle terme urbane di Nesazio (Vizače - Altura) a 12 km da Pola sono stati trovati i resti di torchi per olio o vino.106 Le parti in pietra sono state ottenute da blocchi di riuso: la grande area ha il solco paral-lelo ai quattro lati ed un beccuccio per il defluire del liquido estratto. Nell'angolo opposto del vano vi e il lapis pedicinus, che serviva da ancorag-gio dell'argano per la spremitura. Vi e pure un paio di ortostati, che nella meccanica dei torchi tardoantichi (noti da Brioni, da Salona ed altri rinvenimenti Adriatici) facevano parte del sistema di pressione dell' l'asse centrale.107 La basilica paleocristiana di Orsera, ušata in un secondo tempo per un'impianto di spremitura per olive - uva, e molto nota: scavata nel 1935,108 meriterebbe, pero una ricerca di revisione, non solo per una sistemazione definitiva dei resti, oggi coperti dalla vegetazione. Nell'angolo settentrionale della chiesetta (a pianta quadrata, di 9,30 x 15,20 m, con un'abside poligonale) si sono trovati i resti di un torchio. II lapis pedicinus e stato ottenu-to da una soglia, mentre Varea era molto rovina-ta, ma comunque non molto grande, con solco e 101 Mlakar (nota 95) 39. 102 Mlakar (nota 95) 40-41. 103 Matijašić (nota 14) 247-261. 104 Gnirs (nota 96). 105 M. Suić, Cissa Pullaria - Baphium Cissense - Episcopus Cessensis, Arh. rad. raspr. 10, 1987, 185-219; B.Marušić, Še o istrski Kisi (Cissa) in kcscnskcni školu (Episcopus Cessensis),/!;/!. vest. 41, 1990, 403-430. 106 A Puschi, Edifici antichi scoperti a Nesazio, scavi degli anni 1904 e 1905, Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 22, 1905, 278-279. 107 Puschi (nota 106) 279, fig. 3. 108 Mirabella Roberti (nota 83) 9-10. becuccio. Sotto 1 'area vi era un recipiente per la raecolta del fluido estratto, nel quale sono stati trovati resti di noccioli carbonizzati di olive, seg-no inconfondibile di una produzione d'olio.109 Secondo il Mirabella Roberti, autore degli scavi, la cronologia sarebbe la seguente: 1. costruzione di una villa rustica nel I secolo: di questa si sono conservati resti di un mosaico ed elementi d'un ippocausto sotto 1'abside della chiesetta, 2. costruzione di un primo edificio di culto di pianta quadrata, nell terzo quarto del IV secolo, 3. costruzione dell'abside e nartece nel V secolo, 4. distruzione della chiesa nella seconda meta del VI secolo, forse durante la guerra gotica, 5. riutilizzo del vano per la sistemazione di un torchio nel VII secolo. II Marušić ha creduto di poter spostare la distruzione all'inizio del VII secolo, nell'epoca delle incursioni avaro-slave,110 cosa non impossibile, ma comunque il riutilizzo e la dissacrazione an-drebbero collocati nel VI-VII secolo, poiche e dif-ficile dubitare di questa sequenza cronologica, al-meno in ordine relativo. I horrrea tardoantichi dovrebbero rappresen-tare un capitolo a parte delle testimonianze arc-heologiche dell'Istria di quel periodo. E' cer-tamente da menzionare 1'edificio quadrango-lare di Sorna, con lesene su tutti i muri ester-ni, e con due vani aggiunti vicino all'angolo set-tentrionale: ipotizzata una funzione sacrale, non e da escludere, per l'aspetto dell'edificio, il suo uso per magazzino. L'edificio si trova sopra i resti di una grande e lussuosa villa romana, evi-dentemente abbandonata all'epoca della costruzione dell'ipoteticohorreum.xu Lungo 1'asse mag-giore dell'edificio si trovano resti di due pila-stri che sostenevano il tetto e dividevano in due navate il vano. II Šonje 1'ha voluto identificare con la chiesa di S. Pietro, menzionata dall'Amoroso all'inizio del secolo.112 Purtroppo, le due piante degli edi-fici, di Amoroso e di Mlakar113 non hanno niente in comune. L'ipotesi che si trattasse di un magazzino tardoantico del V secolo, e stata avanzata dal Marušić e ripresa dal Mlakar.114 Un'altro edificio, molto simile, e stato scoper-to dal Degrassi nei pressi di Orsera nel 1928:115 prendendo in considerazione la forma dell'edificio (65 x 28 m), lo spessore dei muri (89 cm), le lesene / contrafforti esterni, organizzazione dello spazio interno (presenza di pilastri lungo 1'asse maggiore), si tratta sicuramente di un horreum, magazzino per derrate alimentari del periodo tardoantico.116 Infine, Branko Marušić ha trovato un terzo simile edificio dalle stesse caratteristiche, nel vil-laggio di Roma sotto Rozzo, nell'Istria settentrio-nale,117 nell'ambito di un saggio di scavo della capella di S. Mauro, parte del abitato classico e tardoantico. Non avendolo scavato nell'intera su-perficie, non ne conosciamo tutte le dimensioni. II magazzino di Sorna ha una superficie di 216 m2, mentre quello di Orsera e molto piu grande con 1170 m2. Interessante notare, pero, che gli esempi di horrea riguardano il contesto extraur-bano, mentre per quanto riguarda le citta, non abbiamo dati simili. La presenza di questi magazzini tardoantichi riflette, in un senso, la stabilita dell'economia dell'Istria nel periodo. La prosperita della penisola non era, cioe, messa in grave pericolo, grazie anche alla relativa isolazione del territorio dal continente a nord. Ancora nel VI secolo 1'Istria viene citata nelle fonti (Cass. Var. 12, 22-24)118 come regione prospera e fertile, importante per la produzione agricola di tutto 1'Alto Adriatico. Scrivendo agli provincialibus Histriae attorno al 538, Cassiodoro, prefetto del pretorio del re dei Goti a Ravenna, loda la costa istriana con i 109 Mirabella Roberti (nota 83) 9-11. 110 Marušić (nota 83) 67. 111 A. Šonje, Crkvena arhitektura zapadne Istre, Područje porečke biskupije od IV. do XVI. stoljeća (Zagreb-Pazin 1982) 46. 112 A. Amoroso, Villa romana a S. Pietro in Sorna, Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 24, 1908, 340-346; V. Jurkić, Građevinski kontinuitet rimskih gospodarskih vila u zapadnoj Istri od antike do bizantskog doba, H istria historica 4, 2, 1981, 90. 113 Š. Mlakar, Rimski građevinski kompleksi i interijeri rimskih vila na Poreštini, Zbor. Porešt. 2, 1987, 61. 114 Marušić (nota 60) 340; Mlakar (nota 113) 63. 115 A. Degrassi, Notiziario archeologico (1928), Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 40, 1928, 400; Mirabella Roberti (nota 83) 32. 116 G. Bovini, Le antichita cristiane della fascia costiera istriana da Parenzo a Pola (Bologna 1974) 117. 117 B. Marušić, Arheološko istraživanje u Rimu kod Roča, Buzetski zbornik 5, 1981, 150-151; id., Istraživanje arheološkog nalazišta Rim kod Roča, in: Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju, Izd. Hrv. arh. dr. 11,2 (1986) 238-240. 118 R. Matijašić, Kasiodorova pisma kao izvor za poznavanje kasnoantičke povijesti Istre (Cass.Var. XII, 22,23,24), Zgod. čas. 42, 3, 1988, 363-371. molti grandiosi edifici (praetoria), comparandoli ad una collana di perle, e "hine appareat, qualia fuerint illiusprovinciae maiorum iudicia, quam tantis fabricis constat ornatam". Anche se queste defi-nizioni possono esser considerate parte del lin-guaggio diplomatico, ušato anche a seopi fiscali (per poter dagli stessi abitanti dell'Istria esigere un tributo maggiore in vino, olio e grano,119 e chiaro che il prefetto del pretorio era ben consapevole dell'esistenza, lungo la costa dell'Istria di molte edifici, costruiti dai maiores. Ma gli edifici, la tra-dizione di un'antico splendore, ma forse anche i resti dell'antico splendore, esistevano aneora nel VI secolo. La vita economica di questo periodo rappre-senta, in ogni caso, la continuazione della situa-zione precedente, senza grandi mutamenti, pero con segni di recessione. Anche se, secondo il Marušić, appena nel VII-VIII secolo possiamo par-lare con sicurezza dell'elemento militare nei ca-stelli,120 l'inizio dell'organizzazione militare ben nota per l'Istria bizantina deve collocarsi gia nel V secolo. Proprio questo periodo, il V-VI secolo, e cruciale per il comprendimento dello sviluppo dell'Istria nell'Alto Medioevo, periodo che ha inf-luito poi su tutta la storia seguente. Nell'quadro insediativo dell'Istria al passaggio dal periodo tardoantico al Alto Medioevo121 dob-biamo inserire i risultati degli studi sulla toponomastica prediale.122 II loro numero e maggiore nel territorio di Pola, soprattutto nelle imme-diate vicinanze della citta, e diminuisce notevol-mente nel parentino, dove tali toponimi sono poco numerosi (Barbana, Faiban, Marzana - Marčana, Muntajana, Antignana - Tinjan, Visignano - Viš-njan); si deve supporre l'influsso combinato due fattori:123 la differente situazione dei rapporti di proprieta della terra in epoca romana (prevalen- za di grandi tenute e di proprieta imperiali), ed uno sviluppo alquanto differente nel periodo me-dievale. La seconda onda migratoria dei Croati ha invaso il parentino in modo piu massiccio: lo testimonia la Via Sclavonica, la "strada degli Slavi", che collega Castrum Pisinum con Parenzo.124 I toponimi prediali sono sopravissuti nei nomi degli abitati piu importanti, il che ci indica la persi-stenza e la continuita della vita, anche se in građo minore che nell'agro polese. Un'altro elemento della continuita della vita negli agri sono le chiesette, per lo piu capelle di piccole dimensioni,125 che, sparse oggi negli ab-bandonati campi del Parentino e del Polese,126 testimoniano un'ininterrotto filo di vita nelle stesse localita dall'epoca romana al Medioevo. La maggior parte di questi edifici presenta elementi romanici, gotici, ma un numero notevole e di sicura da-tazione preromanica.127 II dossier delle ehiese me-dievali con probabile o sicura fase altomedievale comprende p. es. le ehiese di S. Michele di Bag-nole, S. Giacomo in Porto Colone, San Paolo nell'ominoma golfo a sud di Rovigno, S. Fosca presso Peroi, S. Maria Piccola presso Valle ecc.128 Nella villa romana di Cervera Porto presso Parenzo, non e impossibile pensare ad un edificio ecclesiastico paleocristiano riguardo alla presenza dell'abside con quattro contraforti esterni e i resti della base dei plutei. I vani adiacenti hanno dato del materiale databile tra il IV ed il VI secolo.129 Sono noti, nelle province occidentali europee dell'Impero, casi di localita dove e avvenuto l'utilizzo delle rovine di edifici romani per sepolture me-dioevali.130 Mentre questo fenomeno in Istria settentrionale appare gia nel periodo tardoantico (Ca-toro e Zambratia - tombe tardoantiche), le ne-cropoli appaiono anche vicino alla chiesetta di S. Eliseo a Fasana (tombe scolpite nella roccia) e a 119 Matijašić (nota 118) 365. 120 Marušić (nota 60) 346. 121 Matijašić (nota 70) 231-243. 122 Cf. sopra, note 33-40. 123 Sulle possibili ragioni di questa dicotomia cf. Matijašić (nota 35) 128. 124 Šonje (nota 45) 41-51; Marušić (nota 90 Istra u ranom) 22-27. 125 Su situazioni simili in Dalmazia cf. M. Zaninović, The Economy of Roman Dalmatia, ANRW II, 6, 1977, 786; Ž. Rapanić, Prilog proučavanju kontinuiteta naseljenosti u salonitanskom ageru u ranom srednjem vijeku, Vjes. arh. hist. dalm. 74, 1980, 189-195. 126 Šonje (nota 111). 127 B. Marušić, Istarska grupa spomenika sakralne arhitekture s upisanom apsidom, Hist. Arch. 5, 1-2, 1974, 44-65 (ri-stampato in versione italiana in Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno 8, 1978, 41-185). I2S Šonje (nota 111); Marušić (nota 127); D. Rismondo, La primitiva ehiesa di S. Michele di Bagnole presso Dignano, Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St. Pat. 24, 1908, 352-373. 129 Jurkić (nota 51) 282-283. 130 Pereival (nota32) 181-199. S. Giacomo a Colonne (tomba tardoantica in riva al mare).131 Si pone infine la domanda come sintetizzare tutti questi elementi sparsi che senza dubbio par-lano della continuita della vita sul territorio degli agri delle colonie di Pola e Parentium. La for-tificazione di alcuni punti cruciali nel tardo Impero, la sopravvivenza dei toponimi prediali, la sopravvivenza delle chiesette costruite sui ruderi romani - tutto cio puo rappresentare un insie-me di dati che ci illustrano la continuita della vita e 1'occupazione del territorio dell'Istria me-ridionale e quella occidentale dal periodo della romanita classica (I-III secolo) fino al Medioevo, cioe fino ai grandi cambiamenti demografici del XIV-XVI secolo. Dr. Robert Matijašić Pedagoški fakultet u Puli Medulinska 2 HR-52000 Pula 131 B. Marušić, Kratak doprinos proučavanju kontinuiteta između kasne antike i ranog srednjeg vijeka te poznavanju ravenatske arhitekture i ranosrednjovjekovnih grobova u južnoj Istri, Jaclr. zbor. 3, 1958, 331-351; id (nota 94) 37-39. Northwestern Croatia in the Late Roman Period Vladimir SOKOL To Professor Milan Prelog, under whose guidance I studied. Izvleček V članku avtor predstavlja arheološko problematiko na območju, ki je v večjem delu pripadalo provinci Saviji. Analizira čas začetka velike krize po smrti cesarjev Valentinijana in Valensa, ko so se tu začeli nepovratni procesi zatona antike, za razliko od zgodnejšega obdobja, ko je cesarstvo vedno znova našlo moči za svojo obnovo. Predstavljeni so strnjeni izsledki raziskovanj obravnavanega področja, posebej mest, ki potrjujejo zgodovinske vire od znanega teksta sv. Hieronima o pustošenjih celotne Panonije dalje. To situacijo spremlja tudi stanje v podeželski arhitekturi. Takrat je prišlo do obnove ali izgradnje povsem novih višinskih utrdb na več mestih. V tem smislu so posebno pomembne najdbe z utrdbe na Kuzelinu, kjer so odkrili več prazgodovinskih in antičnih slojev, od katerih je najbogatejši prav sloj iz časa okoli leta 400. Avtor predstavlja tudi pregled osnovnih cestnih povezav, ki so deloma znane itinerarske ceste ter geografijo, v katero se vključujejo najdišča pomembnih naselij, nekropol, središča proizvodnje "artes minores" in drugo. Redke zgodnjekrščanske najdbe, dve(?) škofiji znani iz zgodovinskih virov, je vse kar vemo o krščanstvu tega obdobja. Abstract This article surveys various archaeological problems in an area which vvas for the most part encompassed vvithin the Roman province of Savia. The period of the major crisis beginning after the death of the Emperors Valentinian and Valens is analyzed. Irreversible proeesses of decline then began in this region, in contrast to earlier times vvhen the Empire had always found strength for renevval. The results of the study of the given area, and particularly its major urbanized entities, confirm data in historical sourees, such as St Jerome's famous letter about the suffering throughout Pannonia as vvell as later texts. Such circumstances vvere reflected in the rural arehiteeture of villae rusticae. Elevated fortifications or castra vvere either renovated or newly ereeted in this period as several sites. Finds from the fortification at the liill of Kuzelin are particularly important in this context. Several prehistoric and classical strata vvere diseovered at this site, the one vvith most abundant finds being the stratum dated to ca. 400 AD. The article also contains a survey of the basic communication routes, some of vvhich are eited itinerary routes, as vvell as related geographical features that contain sites of important settlements, cemeteries, produetion centers of "artes minores", etc. The current knovvledge of Christianity in this period is limited to rare early Christian finds, and the tvvo (?) bishoprics knovvn from historical sourees. The area of northwestern Croatia largely cor-responds to the territory of the late Roman province of Pannonia Savia, established by the administrative relorms of the emperor Diocletian (Fig. /). This administrative system remained in place up the Migration Period and the devastation ensuing from it, follovved by a certain revival at the beginning of the 5th century. This survey could start vvith the events prompting the burial of a coin hoard near Lupoglav, to the east of Zagreb, dated to 375 AD by the latest coin types (Dukat, Mirnik 1978, 201, 205). The deposition vvas caused by Germanic pressures that inereased up to 378 and resulted in the death of Emperor Valens at Hadrianapolis, an event denoting the beginning of the migrations of various Germanic peoples. It destabilized the entire area, as vvas vividly deseribed by St Jerome in his famous letter: "It has been twenty years and more novv that Roman blood has been shed every day from Constanti-nople to the Julian Alps. Goths, Sarmatians, Quadi, Alans, Huns, Vandals, and Marcomanni devas-tate, raid, and plunder Scythia, Thrace, Macedo-nia, Dardania, Dacia, Thessaly, Achaea, Epyrus, Dalmatia, and ali Pannonia" (Jeronim 1990,139). This crisis vvas to be most harshly felt by the large urban agglomerations on the territory of Savia vvith their highly developed economic, cultural and t velik* raćna mihovo.gradec j7 veliki korinj mihovo zidani c kuzelin velike ualenci okićipopov dol) podzemelj ■ kuća r aouae balisae / h (daruvar)/ ozalj' \£rnomelj SI S CIA ( sisak ) IUBICA manastiriSte ćarakovo • zecovi RAMIĆI N O RIC U M MEDITERRANEUM ..••^'peTrua^ ^..•/rKUKEU •iS«-/ l0aoR @t±j '®}Xiiuobre'$£-...s A O aouae iasae ( var. toplice ) an episcopal see in the Roman period ^ an episcopal see in the Roman and early mediaeval periods (£-) an early Christian religious area belore the 5th century J an early Christian church ol the 5th-6th centuries ^ pre-Romanesque church furnishings or architectural sculplure early mediaeval Latin inscriptions 4. early mediaeval Glagolitic inscriptions ..........the boundaries of the Roman province ol Savia _____ the borders of the mediaeval bishopric of Zagreb H castrum © cemetery a 4th century inscription Fig. 1: The Roman Province of Savia in the Early Christian and Early Mediaeval Periods. religious life. The urbanized settlements of Siscia-Sisak, Andautonia-Šč\tar]e\o, Aquae lasae-Varaždinske Toplice, Iovia-huAbtt%, Aquae Vivae-Petrijanec and, to the north, Halicanum-Martin na Muri have ali been studied to a greater or lesser extent. Ac/uae Balisae-Daruvar (Szabo 1934, 82) is known for fragments of Capitoline bronze sculp-ture and a defensive wall, while Pirri-Komin near Zelina is known for monumental elements of grave arehiteeture, settlement pottery, and coins from the Ist to 4th centuries (Gorenc 1986). Other settlements known from various Roman sourees have not yet been sufficiently researched to al-low their situation in this period of the Roman state to be established vvith certainty. In the last quarter of the 4th century, after the sudden death of the Emperor Valentinian in 375 on the northern frontier to the east of present-day Bratislava, developments occurred vvhich, in contrast to the preceding period, shovved signs of irrevocable changes. These events appear to have been particularly drastic betvveen the Sava and Drava Rivers. In the entire region stretehing from Andautonia on the south bank of the Sava River, to Aquae Iasae and Iovia near the Drava River, and to the larger villae rusticae such as the one at Moravče near Sesvete-Zagreb, where the last coin found was of the Emperor Valens (Sokol 1986, 122), coin finds cease at the end of the 4th century and are follovved by strata of ruins and burning, and even distinet cemeteries (?) in central areas, such as at Iovia (Vikič 1983-1984, 162) (Fig. 1). These urban entities vvere not re-newed, although in previous centuries they had been destroyed and renovated several times, as shown by inseriptions from Varaždinske Toplice (Gorenc, Vikič 1973, 13,15,19). During the reign of Emperor Theodosius, the mint in Sisak ceased vvorking, in vvhich coins had been minted for tvvo centuries in several established officinae (Sipuš 1985, 80). According to the latest analyses, only one officina seemingly resumed minting in the 5th century, and specifically in the year 408 (Šipuš 1985, 80-85). Of course, life vvas also reduced in a large number of other settlements, especially in those vvhich had highly developed urban pub-lic facilities. Such sites might have been abandoned earlier, such as the villa rustica vvith a thermal complex at Donja Glavnica near Sesvete, vvhere no coinage or minor material vvas found dating much later than the 3rd century (Sokol 1981,181), or the thermae and basilica urbana adjacent to the forum in Varaždinske Toplice (Aquae Iasae), the funetions of vvhich vvere radically changed by Christianity, as vvitnessed by a fragment of a dis-covered fresco shovving an image of a saint in an aureole (Gorenc, Vikič 1980,14, Fig. 7). M. Prelog considered that the transformation of thermae and other large urban public buildings of late antiquity into Christian struetures (a process that took place throughout the Empire) occurred because these highly developed elements vvere the first to perish, and not because of some supposed Christian infiltration into these struetures to use them as places vvhere citizens had traditionally gathered earlier (Prelog 1976). We knovv from archaeological finds and historical sourees that Sisak continued to exist in the 5th century, as is confirmed by the mentioned reduced revival of the coin mint, vvhich vvas aetive further until ca. 423 AD, i. e. the death of the Emperor Honorius. This transitional period around the year 400 savv the full development of another type of complex settlement structure, vvhich vvas semi-urbanized at some sites. These vvere castra, multi-purpose fortifications, almost always ereeted on elevated locations, sometimes at considerable heights. A large number of such sites have been diseovered in the eastern Alpine region, and many have re-cently been investigated to a various extent, most often due to the considerable efforts of S. Ciglenečki (Ciglenečki 1987). In northeastern Croatia, vvhere living conditions vvere different ovving to geographical features and occasional modifications in the political status of Pannonia Savia in the late Roman period, only a small number of such sites have been diseovered so far (Fig. 1). No doubt more of them vvill be diseovered in the future. At present, systematic excavation continues at the castrum of Kuzelin near Zagreb, north of Sesvete in the Medvednica Range. This is a multistrata site vvith the earliest cultural layers dating to the Eneolithic, the late Bronze Age, and the La Tene period (Sokol 1994b, 46-48, 52, 85, 86-88, 95-97, 98, 99). It vvas again restored to life in the Roman period at the end of the 2nd century vvhen the Ouadi and Marcomanni threatened the Empire from the north, and subsequently in the second half of the 3rd century, vvhen the Goths ap-peared from the East. These vvere, hovvever, ali short episodes, and a more serious funetion (most likely a military garrison) had probably been as-signed in the tvvilight of the Empire for the defense of the main Salona-Siscia-Andautonia-Poetovio-Carnuntum road (most probably used by the Emperor Diocletian vvhile travelling to Carnuntum to consult vvith the other Tetrarchs). Archaeological finds of military equipment suggest such a hypothesis (Pl. 1), considering the undoubted strategic po-sition of the site on the vvatershed betvveen tvvo distinet geographic regions, as vvell as its domi-nant height of 511 meters. Coins diseovered from the reigns of Valentinian, Valens, Valentinian II, Gratian, Theodosius, Arcadius, and Honorius and other small unidentified coins of the 5th century define the period of its third renevval in the Roman period (Sokol 1994a, 199-200, 202-204). A serious moment of threat to the castrum is graphi-cally shovvn by a burial of a female alongside the internal side of the vvall vvith various grave goods: 2 earrings, 4 bracelets, and 1 pottery vessel. A worn coin of Emperor Valens was found next to her left shoulder. It is apparent that a normal burial could not be performed at the time, due to some imminent danger from outside. Life continued at this fortification, with interruptions, until the end of the 6th century (Sokol 1994a, 204). The Mu-seum of Varaždin has recently performed test excavations at a small, somevvhat naturally defended fortress west of Ivanec on a hill called Kukelj, where late Roman pottery and coins from the end of the 4th century have been found (Šimek 1987, 42-43). To the south of Samobor, near Okić, an officer's chip-carved buckle has been found, along vvith other presumed grave goods, i. e. a glass goblet vvith cobalt prunts and a jug vvith lead glazing, and glass tumblers vvere found at a possible refugium in the vicinity (Samobor 1988). Recently, rescue excavation has also been undertaken at the me-dieval castle of Ozalj, located on a steep cliff above the Kupa River near the city of Karlovac. The finds included a cross-shaped fibula from the 6th century and late Roman mostly coarse pottery (Cučkovič 1994, dravving 2, fig. 6). The time span of this strueture, vvhich could have been a castrum, has not yet been precisely determined. Similar late Roman elevated sites probably existed in north-vvestern Croatia around Siscia, a city proven to have survived in the 5th century. A significant image of the possible situation at the beginning of the 5th century can be noted in a late chronicle, and indeed to some extent be taken as a refleetion: at the beginning of the 9th century (in 821 AD) the Annales Regni Francorum note that Ljudevit (the Croatian prince of Lovver Pannonia) had abandoned Siscia due to an attack by Frankish military forces and had vvithdravvn to a mountain peak, refusing ali proposals for negotiations, af-ter vvhich the army had retreated. This steep hill should obviously be found and identified, espe-cially considering that its general location is al-ready knovvn. The very probable assumption that Ljudevit had in fact utilized a late Roman castrum is convincingly supported by recent excavations in Slovenia, vvhere Carolingian strata from the early mediaeval period have been diseovered at several such sites (Ciglenečki 1992a, 53-59). These sites include Zbelovska gora, Tinje, Tonovcov grad above Kobarid, Bašelj, Hom, Dunaj, and so forth (Ciglenečki 1992b, 77, 80, 83, 85; Idem 1992c, 8, Pl. 1: 26). Similar diseoveries have been made to the south, at Vrbljani on the northern border of Roman Dalmatia (Vinski 1977-1978, 143-165). Concluding this seetion revievving significant settlements in this seetion of vvestern Pannonia, vve can note that their number in the last quarter of the 4th century remained the same as in the period of so-called "classical antiquity". The first quarter of the 5th century, hovvever, vvitnessed a considerable reduetion in their number. Life nonetheless continued: St Jerome vvas able to find a purchaser for his estate, Claudianus vvrote in 399 that Stilicho "had returned tax payers to the state and rejuvenated its body" in Pannonia, vvhile the general Marcellinus had "returned Pannonia to the Romans and reorganized the administra-tion in 427 AD" (Petru 1976). A very interesting archaeological find dated to the first quarter of the 5th century, vvhen the situation had calmed dovvn and some renevval had started, is an inseription from eastern Pannonia (to the north of Mursa-Osijek in present-day Hungary). Although this region is beyond the scope of this article, the inseription sheds more light on this period. The inseription is carved on a bronze plaque and it refers to the gratitude expressed by the province of Gallia Lugdunensis to its former governor Valerius Dalmatius, vvho vvas returning to his homeland. On the occasion of his departure, for his services to lavv and justice, the province of Gallia had a statue ereeted to him "as from a grateful protege to a proteetor" (Pinterovič 1978, 98-99). Prerequisites for such episodes at the turn of the century vvere certainly means of communica-tion, in this čase roads and river routes, requir-ing a certain amount of maintenance to funetion. The main itineraries, the Antonine Itinerary and the Tabula Peutingeriana, vvere formed in the developed Roman period, vvhile the Jerusalem Itinerary, intended for pilgrims going to Jerusalem, is dated to the first half of the 4th century. It started near Bordeaux in Gallia and ended in the Holy Land, passing through Slovenia and northvvestern Croatia along the Emona-Poetovio-Mursa-Cibalae-Sirmium road (Pinterovič 1978,115-116). The above inseription about Valerius Dalmatius from the beginning of the 5th century shovvs that this road vvas in use at the time of his return from Gallia to the vicinity of Mursa north of the Drava River. Some authorselaim (Pinterovič 1978, 115) that considering the preceding itineraries, this route vvas more important than the one through Siscia and the Sava basin. The other vvest-east route led via Siscia and further on to Servitius and Sirmium (Tab. Peut.). This route through the Sava valley is confirmed by milestones diseovered along the road, the most interesting having been found near Dubica, ereeted during the reigns of Valentinian and Valens (Bojanovski 1972-1973, 170-173). Certain difficulties exist on this route related to crossing major rivers and the maintenance of a complex infrastructure (bridges and fords) likely to be affected by various vveather conditions. Hovvever, large rivers are navigable and as a communication route they can be more important than horses and carriages; the Emperor Julian the Apostate travelled to the East down the Danube in the second half of the 4th century (Pinterovič 1978, 95). The Sava River had its own god of the same name (Rendić-Miočević 1994,131-132 (Andautonia); Šašel Kos 1994, 116 (Siscia), also the navigable route), and in the early Mid-dle Ages, it was mentioned in the Annals of Fulda that vvestern ambassadors had travelled in 892 AD to Bulgaria down this river (and the Kupa River) in their vessels and also returned by this route several months later (Rački 1877,308). Siscia was not mentioned on this occasion, not even casu-ally. But one segment of the route in the lower Sava River basin would become an important integral part of another route: the road connect-ing Salona on the Adriatic Sea vvith Carnuntum on the Danube River. We have already noted that the Emperor Diocletian must have utilized it on his trip to the Danube. This route would have follovved the Sava River along its southern bank from Siscia ali the way to Andautonia. There must have been a river crossing at this point since a milestone of the Emperor Maximinus Thrax (ca. 235 AD) vvas diseovered in the vicinity on the far side of the northern bank near Sesvete (Klemene 1938, 23-24). The milestone reads that it vvas 30 miles from this point to Siscia, vvhich is the cor-rect distance in geographic terms. Further, it vvas considered that the road to Poetovio-Ptuj ran to the east of the Medvednica Range, via the sta-tion of Pirri (according to It. Ant. 256, II ff.; perhaps Komin ?). The construction (and reno-vation) of a military castrum at the end of the 4th century at the hill of Kuzelin above the mountain pass of Laz (a medieval site and the route of the road to Varaždin called "via antiqua" or "magna via", etc. (Dobronič 1952, 217-219, 254)) allovvs a conjecture that this road vvas used to reach Ptuj and destinations futher north. The Sava basin route to Aquileia in the vvest vvas first to be used by Theodosius on his way tovvards the fatal battle at Fluvius Frigidus or "the Freezing River", and later the Lombard King Alboin vvith his court pro-bably took this route from Sirmium in the year 568 (Pavel Diakon 1988, 88 (cf. 26), the lovvland route along river valleys). Thus, a basic netvvork of routes forming a kind of reetangle emerges, vvhich vvas stili funetioning in Pannonia Savia in the late Roman period (Fig. 2). The series of cemeteries of a later date that sprung up in the vicinity of the roads, particularly those along the Drava River route, substantiate such assumptions and lead us further to events involving the Huns, vvhich is beyond the scope of this article. The predominant burial rite in the late Roman period vvas inhumation and regulations prohibit-ing burial vvithin city vvalls remained unehanged; the most frequently used sites for burial remained along the roads. Series of both earlier and later cemeteries vvere situated more or less adjacent to the road along the Drava River: in Petrijanec, Poljanec, Sigetec near Ludbreg, Ludbreg, and Draganovec near Koprivnica (Demo 1986,28-33). They mainly represent earlier chance finds and contain the usual material for this period: stone sarcophagi, bracelets, glass cups, vveapons, etc. Along the main north-south road, a rich female burial vvas diseovered vvithin the castrum at Kuzelin, and a child's lead sarcophagus vvas diseovered at the eastern edge of Andautonia, vvhile further vvest there is the previously mentioned find from Okič. Southeast of Sisak, most probably along the same main route, a grave of the 4th century vvas found at Dubica (Koščević, Makjanič 1986,127). It vvas a rich burial vvith an axe, a knife, a ring, parts of a belt set, etc., as vvell as coins from the second half of the 4th century (Fig. 1; Pl. 2). On the easternmost borders of Pannonia Savia, in the Požega basin, a late Roman cemetery vvith 25 graves vvas excavated at Treštanovačka Gradina. The vvalled grave vaults built of tegulae and the grave goods vvould indicate a date in the late 4th century vvith a presence of Barbarian elements among the deceased in the simple burials. The graves con-tained pottery and glass vessels, bronze and bone bracelets, bronze and silver rings, beads made of amber and glass paste, earrings, and coins of the emperor Valens (Sokač-Štimac, Bulat 1974) (Pl. 3,4). Sporadic finds vvere diseovered elsevvhere, but do not deviate in any way from the above. The noted stratum of these burials in northvvestern Croatia does not differ from the burials of this period in the neighbouring provinces. This has been confirmed by excavations in other parts of Croatia, and in Slovenia and Hungary (Vago, Bona 1976; Burger 1979; Jevremov, Tomanič Jevremov, Ciglenečki 1993, 226-230). The latter archeologists classify the cemeteries of the late Roman period in northern Pannonia into several periods: mostly in the 4th century, then tvvo periods from the end of the 4th century to approxi-mately the mid 5th century, and after the year 427 vvhen the character of the finds becomes barbarized (Salamon, Barkoczi 1982, 31, 42, 47). AQVINCVM — —. Itinerarium Antonini ——. Itinerarium Hierosolimitanum ......Tabula Peutingeriana Fig. 2: Pannonian data from various Itinerarii (from Soproni 1980). Such finds have not yet been diseovered in north-vvestern Croatia, and the same is true for the region near Ptuj - they are particularly lacking in grave units (Ciglenečki 1993, 511). For economic relations, the previously noted complexities and their implications are a prereq-uisite for development. There is no doubt that a large urban, administrative, and religious center, or several such, represents the driving force in a provincial economy. But without good routes of communication, nothingcan funetion. Within the given area, ali essential economic elements can be found in Siscia, including the privilege of continu-ous minting of coinage. The town survived the critical period at the turn of the 4th century. Earlier established vvorkshops for pottery vessels (Vikič 1971,94-98), clay lamps (Vikič 1971,99-100), glass, fibulae of several types from the middle to the late Roman period, and metal objeets (Koščevič 1980; Koščevič 1991) through the very survival of the city continued at least partial production. The minting of coinage was also resumed, although reduced to only one officina, as previously stated. The castra that survived, like the one at Kuzelin, must also have also carried on some kind of local production of a smaller scope or exchanged goods. Some 1000 iron and bronze artifacts excavated at the site in an above average state of preserva-tion make it possible to hypothesize the existence of local blacksmith workshops. An important factor in this respect vvould be the existence of "pock-ets" of limonite iron ore in the nearby Zagrebačka Gora region. This kind of iron ore contains an admixture of 9% manganese (Minerali 1979, map), vvhich, in a process of imperfect smelting, remains in residual quantities in the metal; thus inadvert-ently alloyed, the iron is more resistant to atmos-pheric corrosion. The good preservation of the material is also due to the type of humus soil on the cracked stone bedrock, vvhich lacks the acid-ity usually present in lovvland soil. A certain number of artifacts did not corrode at ali, but rather ac- quired a rare noble black oxide, which is stili being analyzed. Sets of tools for working stone, vvood, leather, and textiles, and for agriculture have also been found (Pl. 1). In a wider economic context, the given area was equally affected by the general situation in the Empire and by its constant gradual decline over long periods of tirne. No vitality nor strength existed to renevv the large cities and their infrastructure. Nor vvas there strength to renovate the basic economic netvvork: the large individual estates, such as the villae rusticae in Moravče and Donja Glavnica, remained in ruins forever, vvhile parts of their interior furnishings vvhich vve can loosely call "central heating" - tu-buli - vvere yanked from the vvalls and carried away for some secondary purpose in the castrum di-rectly above them. Life stili, undoubtedly, vvent on. Living in adverse circumstances, faced vvith civil vvars, defensive vvars, administrative brutality, corrupted bureaucracy, and simple problems of survival, the people of the late age of the Roman state sought spiritual consolation. Christianity spread early in this area, vvhich had its ovvn mar-tyr (St Quirinus of Sisak), bishoprics, and places of vvorship. Research has indicated that tvvo bishoprics existed in this area in the 4th century: Siscia and Iovia (Ludbreg, though this is ques-tionable) (Jarak 1991,122; Jarak 1994,35-36) (Fig. 1). Not much is knovvn about the scope of their spiritual influence. Just as a fresco vvith a figure of a saint has been diseovered vvithin the structure of the thermal basilica at Varaždinske Toplice, so in other places the occasional small lamp vvith a Christogram has been found, such as a bronze one from the periphery of Zagreb, or bases vvith crosses, such as that of a bronze jug found at Kuzelin. Christian material vvould also include a fairly large inseription of mystical Christian character from Velike Bastaje near Daruvar dated to the 4th century (Kukuljevič 1891, 32; Szabo 1934, 84) (Fig. 1). Much remains to be studied before vve can form a definite idea about the Christian faith in this area and this period. It is clear, hovvever, that the area vvould forever re-main in the sphere of Western spirituality, the foundation of vvhich vvas laid by the battle of Frigidus. Through his victory and the political legacy he left to his sons Honorius and Arcadius, Theodosius vvas to create tvvo vvorlds in Europe that vvould never again be united; one of them is stili being defended by Croatia today. BOJANOVSKI, I. 1972-1973, Novi Elagabalov miljokaz iz Bosanske Krajine. - Vjes. Arh. muz. Zag. 6-7, 163-176. BOJANOVSKI, I. 1976, Ranosrednjovjekovno utvrđenje u Vrbljanima na sani, Glas. Zem. Muz. Sav. 29, 245-256, t. 1, 2. BURGER, A. Sz. 1979, Das Spatromische Graberfeld von Somogyszil. - Fontes Arch. Hung. CIGLENEČKI, S. 1987, Hdhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum. - Dela 1. razr. SAZU 31. CIGLENEČKI, S. 1992a, Tracce di un insediamento tardo (VI-IX sec.) nei siti della tarda antichita in Slovenia. - V: II territorio tra tardoantico e altomedioevo: metodi di indagine e risultati, Biblioteca di Areheologia Medievale, 53-59 Firenze. CIGLENEČKI, S. 1992b, Polis Norikon. Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami. - Podsreda. CIGLENEČKI, S. 1992c, Poznoantična naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. - Kronika 42, 1-14. CIGLENEČKI, S. 1993, Arheološki sledovi zatona antične Petovione. - In: Ptujski arheološki zbornik, 505-520, Ptuj. ČUČKOVIČ, L. 1994, Velika seoba naroda. - In: Ozalj od neolita do Frankopana, Ozalj. DEMO, Ž. 1986, Antički period. - In: 40godina arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hn'atskoj, 24-53. DOBRONIĆ, L. 1952, Topografija zemljških posjeda zagrebačkog kaptola prema izvorima 13. i 14. stoljeća. -Rad JAZU 286, 171-256. DUKAT, Z. and I. M1RNIK 1978, Skupni nalazi novca u sjevernoj Hrvatskoj. - In: Arheološka istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj, Izd. Hrv. arh. dr. 2, 197-208. GORENC, M. 1980, Varaždinske Toplice - Aquae Iasae u antičko doba. - Varaždinske Toplice. GORENC, M. 1986, Tragovi rimskog carstva u Zelinskom Prigorju. - Zelina. GORENC, M. and B. VIKIĆ1973, Aquae Iasae - Varaždinske Toplice u antičko doba. - Kaj 4-5, Zagreb. GORENC, M. and B. VIKIĆ 1980, Aquae Iasae - Varaždinske Toplice u antičko doba. - Varaždinske Toplice. JARAK, M. 1991, Pregled glavnih smjernica u istraživanju antičkih literarnih izvora o panonskoj Crkvi. - Opuse. arch. 15, 109-127. JARAK, M. 1994, Povijest starokršćanske zajednice na tlu kontinentalne Hrvatske. - In: Od nepobjedivog sunca do sunca pravde, 17-39, Zagreb. JERONIM 1990, Izabrane poslanice, Ep. XL, 16. - Split. JEVREMOV, B., M. TOMANIČ JEVREMOV and S. CIGLENEČKI 1993, Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu. - Arh. vest. 44, 223-233. KLEMENC, J. 1938, Arcltaeologische Karte von Jugoslavien: Blatt Zagreb. - Beograd. KOŠČEVIC, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. - Zagreb. KOŠČEVIĆ, R. 1991, Antička bronca iz Siska. - Zagreb. KOŠČEVIĆ, R. and R. MAKJANIĆ 1986, Neki noviji arheološki rezultati s područja antičke Siscije. - In: Arheološka istraživanja na karlovačkom i sisačkom području, Izd. Hrv. arh. dr. 10, 119-135. KUKULJEVIČ, S. I. 1891, Nadpisi sredovječni i novovjeki u Hrvatskoj i Slavoniji. - Zagreb. MINERALI 1979, Minerali Medvednice, Katalog izložbe. - Zagreb. PAVEL Diakon, 1988, Zgodovina Langobardov. - Iz antičnega sveta 25. PETRU, S. 1976, Vojna pustošenja. - In: Zaton antike, Ljubljana. PINTEROVIČ, D. 1978, M ur sa i njeno područje u antičko doba. - Osijek. PRELOG, M. 1976, Zabilješke s predavanja na poslijediplomskom studiju FF, Zagreb. RAČKI, F. 1877, Documenta. - Zagreb. RENDIĆ-MIOČEVIĆ, A. 1994, Antičko (rimsko) i kasno-antičko razdoblje. - In: Zagreb prije Zagreba, 9-12, 131, 132, Zagreb. SALAMON, A. and L. BARKOCZI 1982, Arheologičeskie dannie k periodizacii pozdnerimskej Pannonii (376-476). - In: Drevnosti epohi velikogopereselenija narodov 5-8 vekov, 31-49, Moskva. SAMOBOR 1988, Razglednica Samoborskog muzeja s arheološkim motivima, Samobor. SOKAČ-ŠTIMAC, D. and M. BULAT 1974, Rimska nekropola na Treštanovačkoj gradini. - Požeški zbornik, Požega. SOKOL, V. 1981, Najnovija arheološka istraživanja u Prigorju. - In: Arheološka istraživanja u Zagrebu i njegovoj okolici. - Izd. Hrv. arh. dr. 6, 169-186. SOKOL, V. 1986, Područje sjeverozapadne Hrvatske u razdoblju između 400. i 800. godine (velika seoba naroda). - In: 40 godina arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj, 54-60, 112, 114 Koprivnica. SOKOL, V. 1994a, Das Spatnatike Kastrum auf dem Kuzelin bei Donja Glavica. - Arh. vest. 44, 199-209. SOKOL, V. 1994b, Kasnoantičko i srednjovjekovno razdoblje. - In: Zagreb prije Zagreba, 46-51, 144-152, Zagreb. SZABO, Gj. 1934, Iz prošlosti Daruvara i okolice. - Narodna starina 28, 79-98 Zagreb. ŠIMEK, M. 1987, Rezultati probnih sondiranj Gradskog muzeja Varaždin u 1986. godini. - Muz. vjes. 10, 42-47. ŠAŠEL KOS, M. 1994, Savus and Adsalluta. -Arh. vest. 45, 99-122. ŠIPUŠ, N. 1985, Brončani novci rimskog cara Honorija s kovnič- kom oznakom "SM". - Vjes. Arh. muz. Zag. 18, 77-86. VAGO, E. B. and I. BONA 1976, Der spatromische Siidostfriedhof. - Die Graberfelder von Intercisa 1. VIKIČ, B. 1971, Karakter rimske keramike južne Panonije i problematika njene tipologije i kronologije. - In: Radovi sa Simpozijuma hronološka i tipološka determinacija rimske keramike u Jugoslaviji, Izdanja Muzeja grada Zenice, 93-116, Zenica. VIKIČ, B. 1983-1984, Sustavna istraživanja u Ludbregu od 1968-1979. - Vjes. Arh. muz. Zag. 16-17, 119-166, T. 1-12. VINSKI, Z. 1977-1978, Novi ranokarolinški nalazi u Jugoslaviji. - Vjes. Arh. muz. Zag. 10-11, 143-208. Prof. Vladimir Sokol Muzej Prigorja Trg D. Domjaniča 5 HR-10360 Sesvete-Zagreb Pl. 2: Hrvatska Dubica, grave 6. 1 silver; 2-5,10,11 bronze; 6-9 iron;12 glass. Seale 1-5,12 = 1:1; 6-9 = 1:2. Pl. 3: Tekić, "Treštanovačka gradina". 1-3 bronze rings; 4 a bronze earring; 5 golden earring; 6-13 bronze bracelets; 4-20 glass vessels. (After Sokač-Štimac, Bulat 1985). l'l. 4: Tekić, "Treštanovačka Gradina". 1 a bronze bulbous fibula; 2 a jct bead; 3-6 glass beads; 7 a bone comb; 8 iron shackles; 9,10 pottery vessels. (Aller Sokač-Štimac, Uulat 1985). Reliquiengraber - Sonderbestattungen der Spatantike Franz GLASER Izvleček Predstavljena je širša problematika čaščenja relikvij v zgodnjekrščanskem obdobju, vse od prvih izkopov ostankov mučeneev do čaščenja posameznih drobcev telesnih ostankov. Uveljavljanje relikvij v zgodnjekrščanskem svetu prikazuje avtor s posebnim ozirom na raziskave na Koroškem, Tirolskem in posamezne pomembnejše primere v širšem mediteranskem območju. Staroselsko prebivalstvo je ob opuščanju naselbin vzelo ostanke svetnikov s sabo. Na osnovi primerjalne analize ugotavlja, da mesta za relikvije predstavljajo grobove, ki so bili označeni z mensami in predstavljajo tako miniaturne grobnice. Prisotnost relikvij je mogoče dokazati ne samo v prezbiterijih ampak tudi v kapelah in apsidah. Relikvije in čaščenje mučeneev je bilo merodajno za nastanek dvojnih cerkva in posebne arhitektonske ureditve prostorov. Abstract Broad problems related to the veneration of relics in the early Christian period are discussed in this article, from the first excavation of the remains of martyrs to the vvorship of individual fragments of bodily remains. The value placed on relics in the early Christian period is shown vvith special attention to research in Carinthia and the Tyrol, as vvell as individual important examples in the broader Mediterranean region. The indigenous inhabitants took the remains of saints vvith them vvhen they abandoned their settlements. On the basis of comparative analysis, the author establishes that the proper placement of relics vvas in graves, vvhich vvere then marked vvith tables or mensae, thus representing miniature grave vaults. The presence of relics can be proven not merely in presbyteries, but also in chapels and apses. The relics and vvorship of martyrs vvere decisive for the creation of tvvin churches and special architectural spatial arrangements. Durch das Christentum kam es zu einer ver-anderten Einstellung zum Tod und im besonde-ren zunehmend auch zu einer veranderten Einstellung zu den sterblichen Uberresten bestimm-ter Personen, namlich der Martyrer und Heiligen. Ihre Leiber oder Skelette vvaren das Ziel von Ex-humierungen und oft anschlieBender Zerteilung. Die Folgen davon gehoren in die Kategorie der Sonderbestattungen, sie trugen zur Veranderung von Grabsitten bei und fuhrten zum Martyrer-kult und weiter zur Ausbildung des Pilgervvesens und zur Entstehung von Pilgerheiligtiimern. Eng verbunden mit dem Martyrer sind zvvei vvesentliche Punkte der christlichen Lehre: 1. Personliche Unsterblichkeit. 2. Auferstehung/Wiedererweckung bei der Erscheinung Christi, Abhaltung des Gerichts. Daraus ergaben sich verschiedene Fragen, u.a. die Frage, ob der Zustand der Seele in der War-tezeit zvvischen Tod und jiingstem Gericht mit-leiderregend oder beneidensvvert sei. Demnach muBte man entvveder fiir den Verstorbenen be-ten oder diesen als Fiirbitter anrufen. Das letz-tere galt fiir die Martyrer.' Die heilsgeschichtliche Besonderheit der Mar-tyrer vvird schon in der Apokalypse (6, 9 -11) des Johannes, in einer Vision ausgedriickt. "Und da es [das Lamm] das fiinfte Siegel auf-tat, sah ich unter dem Altar die Seelen derer, die ervviirgt vvaren um des Wortes Gottes vvillen und um des Zeugnisses vvillen, das sie hatten. Und sie schrieen mit groBer Stimme und sprachen: Herr, du Heiliger und Wahrhaftiger, vvie lange richtest du nicht und rachest unser Blut an denen, die auf der Erde vvohnen? Und ihnen vvurde gegeben einem 1 1!. Kotting, Der fruhchristliche Reliquienkult und die Bestattung im Kirchengebaude (1965) 7 ff. Abb. 1: Salona/Marusinac: Mausoleum der Asklepia mit der Bestattung des Anastasius (nach E. Dyggve). jeglichen ein weiBes KJeid und ward zu ihnen gesagt, daB sie ruhten noch eine kleine Zeit, bis daB vollends dazukamen ihre Mitknechte und Briider, die auch noch getotet vverden sollten gleich vvie sie." In diesem Sinne heiBt es an einer vveiteren Stelle der Apokalypse (20,4) : "...und die Seelen derer, die enthauptet sind um des Zeugnisses Jesu und des Wortes Gottes vvillen..., diese lebten und regierten mit Christus tausend Jahre." Das be-deutet, daB sie im himmlischen Reich vveilen bis zur Endzeit, bis zum Gericht.2 In der friihchristlichen Vorstellung sind die Seelen der Martyrer die einzigen, die vor dem Gericht im Himmel Aufnahme fanden, namlich unter dem himmlischen Altar. Die besondere Nahe zu Gott fiihrte zur besonderen Verehrung und zur Anru-fung der Martyrer als Fiirbitter bei Gott. B. Kotting vermutet als vvesentliehen Faktor fiir die zunehmende Martyrerverehrung und Verbreitung die Erkenntnis, daB das Gericht nicht in absehbarer Zeit stattfande.3 "Die Anfange des Martyrerkultes liegen im Dunkeln" (Deichmann).4 Nachdem die Blutzeu-gen vvie jeder andere bestattet vvorden vvaren, unterscheidet sich ihr Andenken nicht von der iiblichen antiken Totenehrung, zu der die Feier der Gedachtnistage (d.h. die Wiederkehr des Todestages) und das Mahi am Grab gehoren, vvas in den Bereich der Familienreligiositat fallt. Sichtbaren Ausdruck konnte die Martyrer-verehrung im allgemeinen erst nach der Mailiin-der Vereinbarung im Jahre 313 erlangen, vvelche freie Religionsausiibung der Christen ermoglichte. Die zunehmende Martyrerverehrung spiegelt sich nun auch in der Architektur vvider. Eines der friihen Beispiele ist das Mausoleum derChristin Asklepia in einem Friedhof (Marusinac) vor den Mauern der antiken Stadt Salona (Solin) ' F. W. Deichmann, Einfiihrung in die christliche Archaologie (1983) 54. 3 13. Kotting, a. O., 8. 4 F. W. Deichmann, a. O., 55. 5 E. Dyggve, R. Egger, Der altchristliche Friedliof Marusinac, Forschungen in Salona 3 (1939) 10 ff. bei dem heutigen Split in Kroatien.5 Die vvohlha-bende Frau lieB den Leichnam des Tuchvvalkers Anastasius, der vvahrend der diokletianischen Verfolgung den Martyrertod erlitten hatte, in ihren und ihres Mannes Grabbau bringen (Abb. 1). Der Sarkophag des Martyrers erhielt seinen Stand-ort in der Apsis des Untergeschosses des Mau-soleums und zvvar durch eine Mauer vom iibri-gen Grabraum mit den beiden Sarkophagen ge-trennt. Ein Fenster ermoglichte allerdings den Blick auf den Sarg des Heiligen. Die ubervvolbte Kam-mer vvar an der Westseite vom ObergeschoB her zu betreten. In der Apsis des Obergeschosses vvird ein Altar von E. Dyggve vermutet. Die Entste-hung des Mausoleums vvird meist schon in den Jahren nach der Verfolgungszeit, nach 304 n. Chr., angesetzt. Neben den Martyrern spielen andere Heilige und ihre Grabbauten in der einschlagigen Literatur keine Rolle. D. Korol hat auf den quadra-tischen Grabbau des Heiligen Felix Nola hinge-vviesen, der in hohem Alter am Ende des 3. Jh. starb.6 Das mittlere der drei Graber stammt vom kurz zuvor verstorbenen Bischof Maximus; da-neben die Graber des Bischofs Quintus und des Bekenners Felix (Abb. 2). An der Deckplatte des Heiligengrabes sind zvvei kreisrunde Locher zu beobachten, sogenannte fenestellae, durch die die Glaubigen die Gebeine des Confessors beriihren konnten. Erst nach der Verfolgungszeit vvurde zvvischen 303 und 305 der quadratische Grabbau errichtet. Daraus entvvickelte sich allmahlich ein Pilgerheiligtum. Paulinus von Nola, Statthalter in Kampanien, zieht sich nach seiner Amtszeit mit gleichgesinn-ten Freunden an diesen Wallfahrtsort zuriick, errichtet eine Dreikonchenkirche, beschreibt die besondere Ausstattung des Pilgerheiligtums und laBt vveitere Reliquien zubringen. SchlieBlich vvird Paulinus zvvischen 410 und 431 Bischof von Nola. Wahrscheinlich hat man, vvie die Christin Asklepia, die Scheu von der Offnung des Grabes iibervvunden, indem man vorgab, den Martyrer in eine vviirdige Begrabnisstatte zu iiberfiihren. Bald herrschte die Auffassung vor, daB auch Partikel des Korpers fiir die Gegenvvart des Martyrers geniigen. Damit vvurde auch einer groBeren Zahl Abb. 2: Cimitile/Nola: Grab des HI. Felix (f) und Grabbau (gerastert) (nach D. Korol). von Glaubigen die Bestattung "ad sanctos" er-moglicht. Nachdem in der theologischen Interpretation der Zusammenhang zvvischen dem Blut-zeugnis der Martyrer und der Opferhingabe Christi geschaffen vvar, stand auch der Verbindung von Martyrergrab und Altar nichts mehr im Wege. Damit konnte die Translation der Martyrergebeine in die Kirche erfolgen. In Rom und Thessaloniki hin-gegen vvendete man sich gegen die Ubertragung und Abgabe von Reliquien der Martyrer, die in den Coemeterien ruhten. Ein Beispiel dafur, daB vvir einen Reliquien-behalter samt Inhalt nicht deuten konnten, vvenn vvir nicht die Inschrift hatten, gibt uns ein Fund im Pilgerheiligtum von Tebessa in Nordafrika (Algerien). Die Entdeckung vvurde in einem Trikonchos gemacht, vvelcher am Anfang des 5. Jh. entstand.7 In der Mittelapsis vvurden das Mosaik und Reliquienbehaltnis einer alteren Periode gefun- 6 D. Korol, Die fruhchristlichen Wandmalereien aus den Grabbauten in Cimitile/Nola (1987) 32 f., Taf. 11. Vgl. Abu Mina: H. Ch. Noeske, in: Tesserae. Festschrift fiir J. Engemann, Jahrbuch fiir Antike und Christentum. Erganzungsband 18 (1991) 278. Das Beispiel in Abu Mina zeigt, daB dic Pilger Ol durch die Offnung der Platte auf ein Heiligengrab gossen und Miinzen einwarfen. Unter der Offnung stand ein GefaB, das aber nicht zuganglich war. Der Miinzeinwurf machte es fiir das EingieBen von Ol und fiir das Herstellen von Beriihrungsreliquien unbrauchbar. Der Wandel der Beniitzungsart der fenestella zeugt von veranderten Vorstellungen. 7 J. Christern, Das fruhchristliche Pilgerheiligtum von Tebessa (1976) 107 ff. Abb. 3: Tebessa, Pilgerheiligtuni: Miirtyrerinschrilt (Novellusmosaik) in der Mittelapsis des Trikonehos an der Kirche (nach J. Christern). I......... den. Das Mosaik, nach dem Stifter als Novellus-Mosaik bekannt, zeigt im wesentlichen Inschrif-ten in den einzelnen Feklern (Abb. 3). Im Kranz (Siegeskranz) vverden 7 Miirtyrer genannt, deren Todestag auf den 22. Dezember f a lit. Die groBe-ren Felder beinhalten jevveils Grabinschriften mit einem Namen und die Angabe "in pace." Lector Donatus, Diakon Victor und zvvei Frauen namens Florentina und Septimina sind zu erkennen. In einer der beiden schmalen Zeilen besagt die Stifterinschrift, dali Diakon Novellus das Geliib-de eingelost hat. In der anderen schmalen Zeile vvird eine Fluchformel fiir den Fall der Grab-zerstorung vviedergegeben. Da die Grabinschriften keinen Bezug zu den Sarkophagen haben, handelt es sich eigentlich um Memorialinschriften, vveshalb offenbar auch keine Altersangabe vor-kommt. Eigentlich "eine ideelle Grablege adsanctos", vvie es J. Christern formuliert.8 Die Bedeutung der Re!iquien vvird in der spiiteren Bauperiode durch die Gestaltung des Trikonehos deutlich. Beim Reliquiar handelt es sich um ein Tonge-faB unter dem Martyrerkranz im Mosaik (Abb. 4). Das GefaB besaB urspriinglich einen Deckel mit Gipsverstrich. Der Deckel in 3 Teilen und Reste des Gipses lagen innerhalb und auGerhalb des Topfes. Diese Umstiinde zeigen an, daB das Re-liquiar schon einmal geoffnet vvorden vvar, bevor es mit zvvei Dachziegeln bedeekt und das Mosaik verlegt vvurde. In der schvvarzen Erde des Tonge- x J. Christern, a. O., 120. Abb. 4: Tebessa, Trikonchos: Reliquiar und Lage des Reliquiars unter dem Boden (nach J. Christern). faBes befanden sich: Ein kleines Bronzestiick mit zwei kammartigen Zahnen mit Schnur umwickelt (ca. 1 cm lang), ein weiteres Bronzestiick mit Stoff umvvickelt, ein Knochennadelfragment (3 cm), 1 Knochenstiickchen und zvvei Zahne. In dem Topf in Tebessa sind vielleicht die Bronze-stticke und das Beinnadelfragment als Beriihrungs-reliquien zu verstehen. Diese konnten von einem Martyrergrab stammen oder einem Ort des Heilsgeschehens im Heiligen Land. Heilige Erde vvurde bevvuBt eingefiillt. Der Reliquie als physikalisches Objekt haftet keinerlei Information an. Ihre Bedeutung vvird durch entsprechende Inschriften oder durch die Translationslegende charakterisiert.9 Die Heili-gen- bzvv. Translationslegende - sovvie die zuge-horigen Zeremonien - machen erst die Reliquie fiir die Gesellschaft, fiir die Christengemeinde bedeutsam. Wenn am Aufbevvahrungsort keine Inschrift vorhanden ist, kann dieser nur aufgrund des Analogieschlusses vom Archaologen bestimmt vverden. MaBgeblich kann die zentrale Lage im Kirchenraum oder die spezielle Bauvveise und Ausgestaltung des Loculus sein. Und hier ergibt sich bereits aufgrund des Erhaltungszustandes die Frage, ob es sich um eine vertiefte geschlossene Kammer oder um eine einseitige offene Kammer oder um ein vertieftes Becken handelt. Diese Unsicherheiten haben bekanntlich zu groBen Deutungsproblemen bei der spatantiken Kirche in Lavant gefuhrt.10 Die Reliquienkammer vvurde anfangs fur ein Taufbecken gehalten. Die Frage der Rekonstruktion vverden vvir spater noch besprechen. Oftmals sind die erhaltenen Spuren schvver zu deuten. Klar ist die Situation noch, vvenn sich z. B. eine Felsgrube im Zentrum des Presbvteriums befindet und noch Mortelreste der einstigen Ausmauerung erkennbar sind, vvie dies z. B. in der Westkirche, der ersten Kirche auf dem Hemmaberg, der Fall vvar.11 Die letzten detaillierten Beobachtungen an den Reliquienkammern in der Bischofskirche von Teurnia und in der vierten Kirche auf dem Hemmaberg haben uns Aufschliisse iiber die Konstruktion geliefert. Die Beispiele sollen da-her am Anfang unserer Betrachtungen stehen. In Teurnia handelt es sich um eine Reliquien-kammer (50 x 50 cm), die 1,15 m in den Presbyteriumboden eingetieft ist12 (Abb. 5). Der Boden besteht aus einem Ziegelsplittestrich. An der Ostvvand ist unter der Altarbasisplatte eine Nische von 30 x 23 cm ausgebildet, in der urspriing-lich der Reliquienbehalter, vielleicht ein GlasgefaB, stand. An der Westseite sind Langsmauern 42 cm vorgezogen; eine vvestseitige Abmauerung fehlt jedoch. Die Kammer vvurde mit Bauschutt (Stei-ne und MortelgrieB) gefullt angetroffen, in vvel- 9 J. Geary, Arch. Austr. 64, 1980, 112 f. 10 F. Miltner, Jahreshefte des Osterr. Archaologischen Institutes, 40, 1953, Bbl. 44 f. J. Fink, Kirche und Leben, Kirchen-blatl fur das Bislum Miinster 31, 1957, 10 f. 11 F. Glaser, Das fruhchristliche Pilgerheiligtum auf dem Hemmaberg (1991) 141 Abb. 50,51. 12 F. Glaser, Carinthia I 176, 1986, 112. Ders., Carinthia I 177, 1987, 64 f. Abb. 5: Teurnia, Bischofskirche: Rekonstruktion der Reliquien-kammer (F. Glaser). chem noch eine einseitig glatte Marmorplatte steckte. Aus den Beobachtungen ist zu schlieBen, daB die Kammer urspriinglich an der Westkante des Altares geschlossen war und dafiir die verstiirzte Marmorplatte Vervvendung gefunden hatte. Die vorspringenden Zungenmauern konnen dadurch erklart vverden, daB die Kammer vvestseitig bis zur Dedikation der Kirche offen blieb. Der H6-hepunkt der Kirchenvveihe bestand in der Beiset-zung der Reliquien des Martyrers. AnschlieBend vvurde die Kammer verschlossen und der Raum zvvischen den Zungenmauern aufgefullt. In ahnlicher Weise vvurde auch der Reliquienloculus in der vierten Kirche auf dem Hemmaberg gestaltet,13 aber den veranderten Bediirfnissen angepaBt (Abb. 6). Zuerst vvar eine Grube ausgehoben vvorden, die bis 88 cm unter das Bodenniveau des Presbyteriums reichte. An drei Seiten einer Marmorkiste vvaren drei Marmor-quader versetzt vvorden, von denen zvvei ein Kreuz in vertieftem Relief tragen. Die 38 cm hohe Kiste (89 x 49 cm) vvurde aus einer Spolie gearbei-tet, das Relief abgeschlagen und an drei Seiten mit Kreuzen in erhabenem Relief versehen (Abb. 7). Die genannten Ouader trugen urspriinglich die Altarbasisplatte. An der Westseite blieb zvvi- Abb. 6: Hemmaberg, vierte Kirche: Rekonstruktion der Reliquienkammer (F. Glaser). schen der Basisplatte und der Steinkiste ein Abstand von 28 cm, sodaB der Reliquienbehalter in die Kiste gestellt vverden konnte. Das Reliquiar vvar aus Kalksandstein gefertigt. Die Antefixe (bzvv. Akrotere) des Deckels besaBen zvvolf Kreuze in Champleve-Technik: die vertieften Flachen um die Kreuze vvaren mit rotem Stuck gefiillt, um Inkrustation nachzuahmen. Westseitig an die Konstruktion der Kammer schloB eine ausgemauerte Arbeitsgrube an. Die Trockenmauern der Grube vvaren leicht geboscht. Auch in diesem Fall vvar es moglich, bei der Kirch-vveihe den Reliquienbehalter in die vorgesehene Kiste unter dem Altar zu stellen und anschlie-Bend an der Kistenvvestvvand eine Mauer aufzu-ziehen, fiir die man vveitgehend Marmorspolien vervvendet hatte. Westlich der Altarmensa konnte eine Mosaik-inschrift angebracht gevvesen sein, vvodurch sich die Randbordiire im unendlichen Rapport des Rautenornaments erklaren lieBe.14 Wie schon zuvor von R. Egger vvird immer vvieder die These von den erfahrenen Pliinderern ver-treten, vvelche die Reliquienkammern bei derSuche nach Edelmetallbehaltern zerstort hatten. Sovvohl auf dem Hemmaberg als auch in Teurnia zeigt sich, daB die Kammern an der "richtigen" Seite, niim-1 ich an der Westseite, geoffnet vvurden, um die Reliquien zu entnehmen. Daraus ist vvohl zu schlieBen, daB abziehende romische Bevolkerung "ih-ren" Heiligen mitgenommen hat, vvie dies mehr- " F. Glaser, Carinthia I 182, 1992, 22 ff. Die Ausgrabungen der 4. und 5. Kirche auf dem Hemmaberg vvurden vom Fonds zur Forderung der vvissenschaftlichen Forschung groBziigig und entscheidend unterstiitzt. 14 F. Glaser, Carinthia 1 181, 1992, 52, Abb. 3. -jr Abb. 7: Hemmaberg, vierte Kirche: Ansicht der Reliquienkammer (F. Glaser). fach bezeugt ist.15 Fiir Noricum ist beispielsvvei-se die Exhumierung des HI. Severin anzufiihren, dessen sterbliche Uberreste bis nach Lucullanum bei Neapel gebracht wurden. Reliquien des Mar-tyrers Quirinus von Siscia befanden sich in Savaria und wurden von fliehenden Pannoniern nach Rom gebracht. Diese Beobachtungen konnen auch zur Interpretation alterer Grabungsbefunde herangezogen vverden (Abb. 8). Im Fall der friihchristlichen Kirche in Imst hatte R. Egger angenommen, daB die 1,25 m tiefe iibervvolbte Kammer (90 x 90 cm) an der Westseite offen gevvesen vvare, sodaB der Glau-bige den Reliquienbehalter hatte sehen und Bertihrungsreliquien hatte herstellen konnen.16 Doch haben auch die vvestlich vorspringenden Zungenmauern keinen AbschluB, vvelcher fiir die Festigkeit des Bodens notvvendig vviire. Vielmehr vvar diese Kammer auch nur bis zur Kirchvveihe offen, um nach der Beisetzung der Reliquien eine VerschluBplatte zvvischen den leicht divergieren-den Zungenmauern zu versetzen (Abb. 8). Abb. 8: Imst, St. Laurentiuskirche: Rekonstruktion der Reliquienkammer (F. Glaser). Die vorziiglich erhaltene Reliquienkammer in AmpaB in Tirol ist 1,22 m in den Boden eingetieft.17 An die Hauptkammer (128x56 cm) schlieBt eine 15 Eugippius, Vila S. Severini 49,7; 46,2. F. Glaser, Das fruhchristliche Pilgerheiligtum auf dem Hemmaberg (1991) 81. E. Toth, Rom. Osterr. 17/18, 1989-1990, 268 mit Anm. 17; 278 mit Anm. 63. H. Berg, Bischofe und Bischofssitze im Ostalpen-und Donauraum, in: Die Bayern und ilire Nachbarn 1 (1985) 85. 16 R. Egger, Osterreichische Zeitschrift fiir Kunst und Dcnkmalpflege 17, 1963, 164 f. 17 W. Sydow, VerOffentlichungen des Museum Ferdinandeum 66, 1986, 76, vertrat die Aulfassung, daB die Kammer vvestseitig anfangs dauernd, spiiter teilweise offen gevvesen vviire, um die Reliquien zu sehen und zu beriihren (W. Sydow, a. O. 95). Abb. 9: AmpaB, Pfarrkirche: Rekonstruktion der Reliquien-kammer (F. Glaser). 57 cm hohe iibervvolbte Nische (65 x 53 cm) an, in welcher der Reliquienschrein aus Marmor vorgefunden vvurde (Abb. 9). Die Offnung der Nische vvar urspriinglich mit einer Platte verschlos-sen, vvorauf die vertikalen Falze an den Fenster-randern hinvveisen. Die Stufen besitzten unregel-maBige Tritthohen von 47,4 cm, 14,2 cm und 41,1 cm. Die Hohe der untersten Stufe vvurde durch das Vorlegen eines (zu) kurzen Quaders reduziert. Die ungleichmaBigen Stufenhohen und die schragen Trittflachen zeigen an, daB keine standige Benutzung vorgesehen vvar. AuBerdem ist zu bemerken, daB es fraglich ist, ob die Glaubigen iiberhaupt das Presbyterium betreten durften. Vor allem ist zu bedenken, daB die Reliquienkastchen im Alpen-Adria-Gebiet und im Balkanraum so gestaltet vvaren, daB man nicht mittels einer Offnung den Inhalt beriihren konnte. (Im Gegensatz dazu zeigen syrische Reliquiare oder der Sarkophag des HI. Nikolaus Offnungen fiir das EingieBen und das Auffangen von Ol).18 Vielmehr sind die steinernen Schreine vvie klei-ne Sarkophage und die Reliquienkammern vvie verkleinerte unterirdische Grabbauten gestaltet. Wenn man die bekannten Uberreste der Reli-quienkammern von St. Andreas in Lienz (Patrias- dorf)19 und jene in der Kirche von Lavant20 be-trachtet, so fallt die Ahnlichkeit der Anlagen auf. Ein Unterschied zu den bisher besprochenen be-steht im vvesentlichen darin, daB die Verschliisse der Reliquienkammern ostseitig liegen. In Lienz ist die 71 cm tiefe Kammer (52 x 110 cm) aus vviedervervvendeten Marmoplatten her-gestellt (Abb. 10). Ostlich schlieBt eine Arbeits-grube aus Bruchsteinmauervverk an (Abb. 10). Nach der Beisetzung der Reliquien anlaBlich der Kirch-vveihe konnte die eigentliche Kammer von der Arbeitsgrube her verschlossen vverden. In Lavant ersetzte in der zvveiten Bauperiode ein rechteckiger Saal die Apsis der alteren Kirche, um die Reliquien aufzunehmen, die urspriinglich in der Apsis untergebracht vvaren.21 Im angebauten rechteckigen Saal befindet sich ein nur um eine Stufe erhohtes Presbyterium mit Klerusbank. Im Zentrum des Gevierts befindet sich eine zvveiteilige Kammer. Die vvestliche ver-putzte Kammer (81 x 70 cm) ist gegeniiber dem Estrichniveau des Presbyteriums 98 cm eingetieft (Abb. 11). Die Bodenplatte besteht aus einem 14 cm tiefen Marmorbecken, dessen kreisrunde Mitteloffnung von einem Wulstring umgeben ist. Die vvestliche verputzte Kammer vvird von der ostlichen Kammer (115 x 67 cm) nur durch ein 13 cm starkes Mauerchen getrennt. Rings um die vvestliche Kammer verlauft in einem Abstand von 42 cm eine 19 cm hohe Steinsetzung, die urspriinglich an die Deckplatte angeschlossen hatte. Die Deckplatte vvar gleichzeitig die Altarbasisplatte, vvie es die analogen Beispiele nahelegen. Dem-nach vvar auch die ostliche Kammer verschlossen vvorden, um von der Klerusbank her den Altar zu erreichen (Abb. 11). Da das Trennmauerchen auBerst schvvach ausgebildet ist, muB man dar-auf schlieBen, daB die ostliche Kammer nicht aufgefiillt, sondern mit einer Deckplatte verschlossen vvurde. Die ostliche Kammer vvurde also hier als Arbeitsgrube geniitzt. Nach den angefiihrten Beispielen hatte die vvestliche Kammer als Aufbevvahrungsort fiir den Reliquienschrein ge-dient, vvelcher auf der Bodenplatte aus Marmor stand und deren Mitteloffnung verdeckte. Dieses seichte Marmorbecken stammt von einem kleinen Springbrunnen und vvurde hier als Spolie vervvendet.22 18 U. Peschlovv, Istanbuler Mitteilungen 23/24, 1973-1974, 225 ff. E. M. Ruprechtsberger, in: Syrien. Von denAposteln zu den Kalifen (1993) 419 ff. Katalog Nr. 46: Die Offnung am Deckel zum EingieBen wird nicht beschrieben. Nr. 47. Nr. 48. 19 L. Zemmer-Plank, Verdffentlichungen des Museum Ferdinandeum in Innsbruck 54, 1974. 20 F. Miltner, Jahreshefte des Osterr. Archaologischen Institutes, 40, 1953, Bbl. 41 ff. 21 F. Glaser, Das friihchristliche Pilgerheiligtum auf dem Hemmaberg (1991) 50, Abb. 138. 22 St. Karwiese, miindliche Mitteilung. žzmcmrm 4 Reliquiengrab, Westwand 13 Trittstein 6 Boden 5, Estrich 14 Apsismauer 7 Arbeitsgrube, Nordwand 15 Klerusbank 11 Reliquiengrab, Bodenplatte 21 Boden 5, Estrich 12 Arbeitsgrube, Ostwand 42 Anstehendes Erdreich Abb. 10: Lienz, St. Andreas (Patriasdorf): GrundriB und Schnitt der Reliquienkammer mit Arbeitsgrube (naeh L. Zemmer). Abb. 11: Lavant, vvestliche Kirche: Rekonstruktion der Reliquienkammer (F. Glaser). Betrachten wir nach den bisherigen Ergebnis-sen den quadratischen eingetieften Mortelboden (1,10 x 1,10 m) in der fiinften Kirche auf dem Hemmaberg:23 Der Mortelboden ist gegeniiber dem erhaltenen Estrichboden im Bereich der nordlichen Treppe 50 cm eingetieft. Handelt es sich dabei um die Uberreste einer Reliquienkammer oder um die eines Beckens? Im vvesentlichen bieten die MaBverhaltnisse Vergleicsmoglichkeiten. Bei den gezeigten Kammern vvird nur in Imst eine Flache von 90 x 90 cm erreicht. Die Tiefen der Reliquien-kammern liegen zvvischen 90 und 125 cm, abge-sehen von St. Andreas mit nur 71 cm. Der Mortelboden auf dem Hemmaberg vveicht daher in sei-ner Tiefenlage und mit seinen Ausdehnungen von den Reliquienkammern ab. Es sind auBerdem keine Spuren einer angeschlossenen Arbeitsgrube vor-handen. Wollte man den eingetieften Boden in der 5. Kirche auf dem Hemmaberg mit der Kirche in Lavant vergleichen, so fehlt auf dem Hemmaberg im Raum ein entscheidendes Vergleichsmerkmal, namlich die Klerusbank. Vielmehr handelt es sich bei dem eingetieften Boden auf dem Hemmaberg um den Rest eines Taufbeckens. Die Anordnung der Abschrankung und Stufen laBt sich gut mit der Taufkirche in Vranje vergleichen.24 Kehren vvir zuriick zu den Reliquiengrabern. In Salona/Marusinac hatte man um die Mitte des 5. Jh. den Sarkophag des HI. Anastasius aus dem Mausoleum der Asklepia in die Apsis der siidli- chen Kirche von Marusinac gebracht.25 Als Be-halter vvurde ein Sarkophag - vielleicht der ur-spriingliche - vervvendet, den die Ausgraber bereits beschadigt angetroffen haben. Bis zu einer Tiefe von 1,28 m vvar er in den Boden eingesenkt und mit einer Deckplatte versehen. Westlich vor dem Sarkophag erstreckt sich eine 1,88 m lange und 66 bis 70 cm breite ausgemauerte Grube. Die Westwand des Sarkophages durchbricht eine kleine rechteckige Offnung (16,5 x 23,0 cm). Die Spuren an den Seitenflachen und der Falz in der Offnung lieBen E. Dyggve und R. Egger auf ein Metalltiirchen schlieBen, dessen Rahmen in den seichten Einarbeitungen verkeilt vvar. Diese Anordnung vvird der ersten Phase der Aufstel-lung des Sarkophages im Mausoleum zugeordnet. Die Klammerlocher an der AuBenflache vveisen demnach darauf hin, daB in einer zvveiten Periode ein VerschluBstein eingesetzt und befestigt vvurde. Vielleicht vvar die Offnung bereits verschlossen, als der Sarkophag in die Kirche iibertragen vvurde. E. Dyggve und R. Egger nehmen in der vvestlichen Kammer eine Treppe an. Da Spuren in dieser geschiitzten Tiefenlage fehlen, miiBte sie aus Holz gevvesen sein. Nach dem VerschlieBen der Offnung vvare ein Zugang nicht mehr notvvendig gevvesen. Vor al-lem kann man in Analogie zu den gezeigten Beispielen den Altar iiber dem Reliquiensarkophag annehmen und miiBte nicht vvie E. Dyggve knapp neben der offenen Treppe einen Altar setzen. In der friihchristlichen Apostelkirche von Iulia Concordia blieb unter der vollstandigen Altar-basisplatte die 80 cm tiefe Reliquienkammer (100 x 38 cm) erhalten.2hDer ostlich anschlieBende Kammerteil ("Arbeitsgrube") befand sich bereits neben dem Altar, vvar urspriinglich geschlossen und mit Mosaik bedeckt. Eine detaillierte Doku-mentation liegt nicht vor. Eine VerschluBplatte oder eine Abmauerung zvvischen Reliquienkammer und Arbeitsgrube darf fiir den urspriinglichen Zustand angenommen vverden. In der Basilica S. Maria delle Grazie in Grado schlieBt vvestlich an die Basisplatte der Mensa eine Deck- bzvv. Bodenplatte an, vvelche vielleicht den Zugang zur Reliquienkammer birgt.27 Untersuchungen unter den Platten hat man noch nicht vorgenommen. 23 F. Glaser, Carinthia I 183, 1993, 170 ff. 24 P. Petru, Th. Ulbert, Vranje pri Sevnici. Starokršćanske cerkve na Ajdovskem gradcu, Kat. in monogr. 12 (1975) 43 ff., Abb. 17a. Vgl. F. Glaser, Carinthia 1 183, 1993, 178, Abb. 7. 25 E. Dyggve, R. Egger, Der altchristliche Friedhof Marusinac, Forschungen in Salona 3 (1939) 19 f. Die Deckplatte des Sarkophages war nicht die Standplatte des Altares. Demnach ist fiir die Mensa eine eigene Basisplatte zu ervvarten. 26 G. Dei Fogolari, Concordia paleocristiana, in: Iulia Condordia dall'eta romana ali eta moderna (1978) 198 ff., Abb. 27 P. L. Zovatto, Memorie St. Forogiul. 39 (1943-1951) 23 ff., Taf. 15. Abb. 12: Saben, siidliche Kirche: Rekonstruktion der Reliquienkammer (F. Glaser). In der spatantiken Kirche auf dem Abhang des Burgberges von Saben befand sich innerhalb des Presbyteriums eine 1,20 m tiefe Kammer (105 x 65 cm).28 In ihrer Ostwand war eine Nische (40 x 45 cm) ausgespart (Abb. 12), welche urspriing-lich den Reliquienbehalter aufnahm. Zur Kammer fiihrte vvestseitig eine nur 40 cm breite Trep-pe, von der sich vier Stufen erhielten. Wenn ein Gevvolbe das Altarpodium etvva 80 - 90 cm iiber-ragt hatte - vvie die Ausgriiber vermuten - dann hatte man auch die ca. 50 cm hohe Nische fiir den Reliquienschrein iiber dem Bodenniveau un-terbringen konnen.29 Die enge Treppe (40 cm!) schlieBt eine rege Benutzung durch die Glaubigen aus. Vermutlich vvar die Kammer vvie die ver-gleichbaren Beispiele verschlossen. Als vertikale VerschluBplatte einer Reliquien-kammer ist auch die Nonnosus-Inschrift in Molzbichl zu deuten.30 Dadurch vvird die schrage Abarbeitung an der Oberkante der Riickseite verstandlich, vvenn die Abmessungen der Offnung exakt dem PlattenmaB entsprach (Abb. 13). Das Problem ergibt sich, vvenn links und reehts der Platte die Zungenmauern einer Arbeitsgrube vorhanden sind, sodaB man den Stein vertikal anheben konnte. Das vorhandene Klammerloch gerade an der Sichtseite ist kein Hinvveis auf eine Spolie, sondern auf den VerschluB mittels Klammer: der Raum dafiir vvar in der Inschrift ausgespart (Abb. 13). Aufgrund der Bearbeitungs-spuren gehort sie also zu jenem Typus von Reliquienkammern, den vvir in gutem Erhaltungs- 28 V. Bierbrauer, H. Nothdurfter, Der Schlern 62, 1988, 277. 29 Bei der zeichnerischen Ausfiihrung eines Aulrisses vverden die Probleme der besehriebenen Rekonstruktion (siehe Anm. 28) deutlich: Bei einer erhaltenen Hohe von 80 cm und einer lichten Breite der Kammer von 65 cm sovvie bei erhal-tenem Gevvolbeansatz kann sich kein Gevvolbescheitel von "knapp 2 m" ergeben. 30 F. Glaser, K. Karpf, Ein karolingisehes Kloster. Haierisches Missionszentrum in Karnten (1989) 4. Abb. 13: Molzbichl: VersehluBplatte einer Reliquienkammer mit Nonnosus-Insehrift (F. Glaser). zustand aus der Bischofskirche in Teurnia ken-nen. Wenn man bedenkt, daB die Beisetzung der Reliquien der Hohepunkt der Kirchweihe darstellt,31 wird auch die Bedeutung der Inschrift besser verstandlich: + Hic re[quies] /ci(t) servus Xplil(CTTOv) / Nonnosus diac(onus) Iqui vixit annos/pl(us) m(inus) CIII obiit / //// Non (as) Septemb(res) / et deposit(us) est in / hunc loco XIII Kal(endas) / Aug(ustas) indict(ione) XI / tertio (anno) post cons(ulatum) / Lampadi et Ores/tis v(irorum) c(larissimonim) Das heiBt: Hier ruht der Diener Christi, der Diakon Nonnosus, der ca. 103 Jahre lebte. Er starb am 2. September und wurde am 20. Juli an diesem Ort im elften Jahr der Indikation bestattet, drei Jahre nach dem Konsulat der viri clarissimi Lampadius und Orestes. Die Angabe des Todestages (2. September) ist vvichtig, um die jahrlichen Gedachtnisfeiern zu " F. W. Deiehmann, A. Tsehira, Jahrbuch des Deutschen Archaologischen lnstitutes 72, 1967, 105. Spatantike und friihes Christentum. Ausstellung im Liebieghaus. Museum alter Plastik Frankfurt am Main (1984) 676 f. Kat. Nr. 251 mit Lit.: Das Elfenbeinrelief in Trier zeigt eine Kirchvveihe. Die kaiserliche Stiflerin steht vor dem Bau, daneben erseheint der Kaiser. Auf einem prunkvollen Wagen bringen zwei Kleriker den Reliquiensehrein, dessen Beisetzung den Hohenpunkt tler Dedikation darstellen wird. Im Hintergrund das Volk der Stadt. Ehren des Heiligen abzuhalten. Die Beisetzung der Reliquien wird auf den 20. Juli des Jahres 533 datiert. Das heiBt, daB an diesem Tag eine Kirche im Raum Molzbichl gevveiht vvurde. Demnach ist die Inschrift in die Kategorie der Bauinschriften einzuordnen. Daraus vvird auch die genaue Da-tumsangabe verstandlich: den Tag der Einvveihung eines Heiligtums in einer Bauinschrift festzule-gen, ist im romischen Kulturkreis bekannt, vvie z. B. fiir Mithrastempel.32 Ein seltenes Fundstiick stellt eine reliefierte Marmorplatte (110 x 80 cm) in Parentium/Poreč dar, die dem Altar der euphrasianischen Kirche des 6. Jh. zugeordnet vvird.33 Dieser Altar soli die Maurus Reliquien aufgenommen haben. Die Platte zeigt im Relief einen Bogen mit einer Muschel, vvelcher auf Saulchen ruht. Uber der rechtecki-gen Offnung in der Platte befindet sich ein Gie-bel mit Kreuz und Vogeln; iiber dem Giebel sind zvvei Delphine angebracht. Die Inschrift am Bogen lautet: + Famul(us) D(e)i Eufrasius Antis(tes) temporib(us) suis ag(ens) an(num) XI a fondamen (tis) D(e)o iobant(e) s(an)c(t)e aecl(esie) catholec(e) hunc loc(um) cond(idit). "Der Diener Gottes Eufrasius Antistes lieB im 11. Jahr seiner Amtszeit auf GeheiB des heiligen Gottes diesen Ort (= dieses Gotteshaus) der katholischen Kirche vom Fundament auf errich-ten." Mit der Vervvendung des Begriffes locus kniipft Eufrasius an die Maurus-Inschrift (duplicatus est locus) an. Unverstandlich vvare der Hinvveis auf die ecclesia catholica, vvenn vvir nicht vviiBten, daB Eufrasius zu den Schismatikern des Dreikapitel-streites gehorte. Papst Pelagius I. tadelte ihn im Jahre 559/560 vvegen nefanda scelera und der Storung der Kircheneinheit. Diese Kritik macht erst die Formulierung in der Inschrift verstandlich. Daraus vvird vvohl abzuleiten sein, daB der Neubau erst nach dem Schreiben des Papstes zu datieren sein vvird. Die hochrechteckige Offnung in der 80 cm breiten Platte vvar fiir das Einbringen des Reliquien-kastchens vorgesehen. Hinvveise auf eine VerschluB-vorrichtung sind nicht bekannt. Das Herstellen von Beriihrungsreliquien vvar aufgrund der An- ordnung der Offnung in Bodennahe nicht mog-lich. Wahrend bei den gezeigten Beispielen der Mensaaltar und das darunterliegende Reliquiengrab zvvei getrennte Elemente darstellen, vvird in Poreč der "Altarkasten" gleichzeitig zur Reliquiengrab.34 Die Vorstellung, daB am Altar die Martyrergebeine beriihrt vvorden seien, brachte offenbar E.B. Thomas dazu, bestimmte Platten mit halbkreis-formigen Ausnehmungen Altaren zuzuordnen.35 Die Vorstellung vvar, daB durch die halbkreisformige Offnung die Reliquien hatten beriihrt vverden konnen. Die Vermutung hat auch die Datierung beeinfluBt. M. Nagy hat nun eindeutig aufgrund von Par-allelen die Platten als Bestandteile von Mono-podien erklaren konnen, die im romischen Kulturkreis in verschiedenen Zusammenhangen vor-kommen konnen.36 An der Platte von Dunapentele sind nicht die Spuren einer Libationsrohre zu erkennen, sondern die Reste einer Wasserleitung, vvie dies pompejanische Beispiele belegen. Die Platte aus Obuda dagegen zeigt an der Untersei-te das Zapfloch eines Tischbeines und gehort zu einem Typ von Monopodien, vvie sie z.B. auch von Ollampen bekannt sind oder auf Reliefs erscheinen: Charakteristisch fiir das Monopodium ist, daB die hintere Kante gegen die Wand gesetzt vvurde. Ein Monopodium konnte auch eine Votivgabe darstellen, vvie eine Weiheinschrift an Herkules auf einer Platte in Carlisle zeigt (CIL III 6528). Die gefundenen Monopodiumplatten konnen demnach aus einem Heiligtum, aus einer Villa, aus dem Garten oder aus einem Grabbezirk stam-men und dem 1. bis 4. Jh. n. Chr. angehoren. Die drei Platten von Dunapentele diirften von zer-storten Grabern des 4. Jh. kommen. Sind Gruben im Bereich des Presbyteriums durch die Grabungen zu erfassen, kann leicht darauf geschlossen vverden, daB Reliquien unter dem Altar beigesetzt vvaren. Gelegentlich fehlen allerdings solche Gruben bei den Altaren fiir die Eucharistiefeier, vvie vvir dies von der groBeren Kirche auf dem Kučar, von der ostlichen Doppel-kirche auf dem Hemmaberg und von der Kirche extra muros (sogen. Friedhofskirche) in Teurnia kennen. Im besonderen vvaren natiirlich Details zur Lage der Reliquiengraber in Pola, Nesactium, 32 Z. B. G. Piccottini, Mithrastempel in Virunum (1994) 15. Tempelbauinschriften: CIL III 4800; III 5565; VIII 6979; IX 5177; IX 5294; XI 3614; XIV 2112; XIV 2410; XIV 2795. 33 M. Prelog, Die Euphrasiusbasilika von Poreč (1986) 97, Taf. 2. A. Šonje, Poreč, Die eufrasianische Basilika (1987) 2 14. 28. 34 Vgl. die Altiire in Pomposa und Ferrara: R. Farioli, 30. Corso Cult. arte rav. biz. 30, 1983, 234 f. 35 E. B. Thomas, Arh. vest. 29, 1978, 573 ff. 36 M. Nagy, Fol. Arch. 39, 1988, 135 ff. Betiga, Parentium oder Aquileia wiinschenswert. Daher miissen wir auf andere Beispiele zuriick-greifen, die in den benachbarten Regionen lie-gen. In der Kirche extra muros in Teurnia hat R. Egger im Presbyterium des Hauptschiffes keine Grube feststellen konnen und hat vermutet, daB sich das Reliquiar zvvischen den Saulchen der Altarmensa befand, eingelassen in die Basisplatte des Altares.37 Eine solehe mittlere Vertiefung kennen wir von der Standplatte des Altares in der Basilica Santa Maria delle Grazie in Aquileia: Diese Ausnehmung stammt jedoch von einer Mittelsaule der Mensa.38 In Teurnia vvurde in der sudlichen Seitenkapelle ein Reliquienbehalter festgestellt (Abb. 14)\ fiir die nordliche Seitenkapelle konnte man ebenfalls einen solehen vermuten. Uber dem Reliquiengrab stand ein Tisch. Wahrend im Hauptschiff die Mitte Abb. 14: Teurnia, Kirche auBerhalb der Stadtmauer. Reli- ohne Abschrankung blieb, vvurde hier die Schranke quienschrein und Altar in der sudlichen Seitenkapelle. in die Mitte gesetzt (Abb. 15), vvie dies vom SO- Abb. 15: Teurnia, Kirche auBerhalb der Stadtmauer. Abschrankung und Altar in der sudlichen Seitenkapelle 37 R. Egger, Frilhchristliche Kirchenbaulen im siidlichen Norikum (1916) 29. 33. Das von R. Egger vorgebrachte Beispiel in der spatantiken Kirche von Brioni stellt keine Parallele dar, weil hier eine seichte L-formige, asymmetrisch gelegene Einarbeitung keine derartige Funktion haben konnte. Richtig bei A. Griss, Jb. Allktle. 5, 1911, 85, Abb. 11. 38 P. L. Zovatto, Mem. Si. Forogiul. 39, 1943-1951, 23 ff., Taf. 15. Abb. 16: Hemmaberg, ostliche Doppelkirchenanlage: Apsis der Memorialkirche. genannten Asterius-Mausoleum in Karthago bekannt ist.39 Links und rechts blieben seitliche Zugange zur Apsis (Abb. 15). In Teurnia vvaren auf den Pfeilern Saulchen eingezapft, die zusam-men mit den Pilastern einen Architrav trugen (G. Gruber).40 Diese Anordnung vvar auch fiir die ostliche Doppelkirchenanlage auf dem Hemmaberg maB-geblich.41. In der Kirche fiir die Eucharistiefeier fehlt die Reliquiengrube; in der Memorialkirche ist sie in der Apsis faBbar. Die Abschrankung vvar hier aus Holz und darf analog zur Marmoraus-fiihrung in Teurnia rekonstruiert vverden: Eine mittlere Schrankenplatte aus Holz und seitliche Zugange. Die seitlichen Zugange erklaren auch den geringen Abstand zvvischen Klerusbank und Schrankenplatte. Dieses Abgrenzen der Apsis konnte zum Bei-spiel durch Vorhange oder durch das Einfiigen eines Bildes im Mittelfeld noch gesteigert vverden. Details, die maBgeblich sind fiir die Raum-vvirkung. Auf dem Kučar vvaren nur in der klei-neren Kirche, der Memorialkirche, Reliquien vorhanden.42 In Vranje kommen Reliquiengruben sovvohl beim Altar der Gemeindekirche als auch in der rechteckigen Apsis der Taufkirche vor.43 Die sogenannte Dreikonchenkapelle ("trichora") an der Kirche S. Eufemia in Grado vvird in der Uberlieferung als capella di S. Marco bezeich-net. S. Tavano denkt, daB sie urspriinglich den Heiligen Hermagoras und Fortunatus gevveiht vvar und bezeichnet den Bau als "martyrion."44 Wo und vvie in dieser Kapelle die Reliquien unterge-bracht vvaren, vvird nicht ausgesprochen. Die Unterbringung in Wandnischen ist ebenfalls in Betracht zu ziehen, vvie vvir dies aus Grabern im Balkanraum kennen.45 Allerdings muB die Wand sovveit erhalten sein vvie in Khan Khalde,46 um uberhaupt eine Nische festzustellen. In St. Ste-phan in Chur konnte man unterhalb einer Nische einen Reliquienstollen beobachten und aufgrund der Parallelen und Zusammenhange die Funkti-on erklaren.47 Wenn vvir die gezeigten Beispiele der Reliquienloculi betrachten, so steht die Auffas-sung eines Grabes im Vordergrund. Dieses Grab vvar nicht sichtbar, vvar aber durch eine Mensa gekennzeichnet. Es gibt offenbar keinen Fall mit einer Vorrichtung fiir die Beruhrung der Reliquien. Man gevvinnt den Eindruck, daB die Loculi gleich-sam Grabkammern (Mausoleen) in Miniaturform darstellen. Die besprochenen Beispiele sollen zeigen, daB vvir nicht nur im Presbyterium mit Reliquien zu rechnen haben, sondern auch in eigenen Kapellen und Apsiden. Zeitliche Krite- 39 N. Duval, A. Lezine, Melanges d'archeologie et d'hisloire 71, 1959, 339 ff. Dies., Cahiers archeologiques 10, 1959, 71 ff. Die miichtigen Fundamentblocke im Mosaikboden sind nur zu erklaren, wenn darin eingezapfte Schrankenpfeiler eine 1'reistehende Mittelplatte zu halten hatten. 40 Enlgegen der Annahme R. Eggers, Friihchristliche Kirchenbauten im siidlichen Norikum (1916/17),daB die Pfeiler einen pinienahnlichen AbschluB besessen hatten, konnte G. Gruber die vorhandenen Spuren in Analogie zur Bischofskirche riehtig als eingetiefte Plinthenlager von Saulchen deuten. 41 E Glaser, Das friihchristliche Pilgerheiligtum auf dem Hemmaberg (1991) 61 f. 42 J. Dular, Arh. vest. 29, 1978, 528 ff. S. Ciglenečki, Izd. Hrv arh. dr. 10, 1986, 137 ff. 43 P. Petru, Tli. Ulbert, Vranje pri Sevnici. Starokršćanske cerkve na Ajdovskem gradcu, Kat. in monogr. 12, (1975) 24 ff. 44 S. Tavano, Grado. Guida storica e artistica (1976) 105 ff. P. L. Zovatto, Reallexikon fiir byzantinische Kunst 11 (1971) 914 s. v. Grado: Aufbewahrungsort der Reliquien von Heiligen und Miirtyrern. 45 W. Sulser, H. Claussen, Sankt Stephan in Chur (1978) 136 ff. 4(> N. Duval, J. P. Caillet, Arclieologie au Lavant. Recueil R. Saidali, Collection de la maison de 1'orient mediterraneen 12, Sčrie areheologique 9 (1982) 311 ff. 47 W. Sulser, H. Claussen, Sankt Stephan in Chur (1978) 146. rien lassen sich an der Bauweise der Reliquien-kammern bislang nicht ablesen. Detaillierte Beob-achtung des Ausgrabers vvird auch in Zukunft zurvveiteren Kenntnis notvvendig sein und jevveils eine sachgerechte Rekonstruktion ermoglichen. Die Reliquien und damit die Martyrerverehrung und das Pilgervvesen sind maBgeblich fiir die Ent-stehung von Doppelkirchenanlagen und beson-dere architektonische Ausgestaltung von Rau-men. Dr. Franz Glaser Landesmuseum fiir Karnten Museumgasse 2 A-9021 Klagenfurt "Zwiebelknopffibeln" del tipo Keller 6 da Aquileia Maurizio BUORA Izvleček Avtor podrobneje obravnava tip poznorimskih čebulastih fibul Keller 6. Njihovo število se je v zadnjem času močno povečalo, zato jih je zbral v izčrpnem katalogu in tipološko razvrstil v tri variante. Pojavile so se v zadnjem desetletju 4. st. v uporabi pa so bile še v prvi polovici 5. st. Njihova razširjenost kaže na uporabo pri vojakih kot pri izpostavljenih uradnikih. Pogosto so bile odkrite pri vojaških oddelkih vzdolž Donave pa tudi ob cestah v notranjosti. Izpostavlja njihovo prisotnost v pomembnih križiščih severne Italije, kjer jih je mogoče ožje povezati z vojaškimi poveljstvi ob donavski meji. Obravnava tudi problem upodobitev tovrstnih fibul v 6. st. Abstract This article studies the late Roman bulbous fibulae of the Keller 6 type in detail. Their quantity has greatly increased in the recent period, and thus they are presented in an ex-haustive catalogue and are typologically classified into three variants. This type appeared in the last decades of the 4th century and stili was in use in the first half of the 5th cen-tury. Their distribution vvould indicate usage by bureaucrats as vvell as soldiers. They have frequently been found at sites of military detachments along the Danube, as vvell as along roads in the interior. Their presence at important crossroads of northern Italy is noted, vvhere it is possible to connect them specifically vvith military commands along the Danubian border. The problem of classifying such fibulae to the 6th century is also discussed. Da qualche anno a questa parte si registra nella letteratura archeologica europea un rinnovato interesse per le fibule. Per quanto questi materiali possano vantare oltre un secolo di bibliografia specifica, numerosi territori e soprattutto numerosi fondi museali rimangono del tutto inesplorati. In particolare in Italia le fibule del periodo im-periale romano (e a maggior ragione del tardo periodo imperiale) appaiono del tutto trascurate in opere d'insieme, con 1'ovvio risultato di una scarsa conoscenza della relativa terminologia, dei problemi che esse comportano ma anche delle indicazioni di carattere cronologico che esse possono apportare da parte degli archeologi e in genere degli studiosi del mondo antico. Riteniamo che da questo panorama deludente si elevi alquanto il Friuli, ove fin dagli anni Cinquanta e Sessanta vi e stata una sporadica attenzione per le fibule, a opera di studiosi tedeschi come il Werner e il Fischer, e nell'ultimo quindicennio un'ampia bibliografia, che e nata da una sorta di dialogo internazionale tra studiosi francesi, sloveni, tedeschi e friulani.1 Si pubblicano qui le "Zvviebel-knopffibeln" di Aquileia del tipo Keller 6, la cui comparsa viene comunemente datata entro 1'ul-timo decennio del IV sec. d. C. Per quanto la communis opinio consideri le "Zwiebelknopffibeln" come fibule proprie dell'ele-mento militare2 non tutti concordano su questo punto, anzi esistono teorie recenti che vi vedono piuttosto una sorta di distintivo caratteristico dei civili.3 Gli scavi hanno portato alla constatazio- 1 Si čitano qui solo, in ordine cronologico, gli studi recenti di Adam-Feugere 1982, di Guštin 1986, Buora, Candussio, Demetz 1990 c Buora, Candussio, Prottel 1990 oltre ai testi riediti in Quaderni friulani di areheologia 2, 1992. 2 Per una discussione si rimanda a Prottel 1988 cui va aggiunto, per Pambito locale, Prottel 1990 e, da ultimo, Ruprechtsberger 1995. -1 Specialmente Kuhnen 1988. lunghezza cm 1 i @ ® i j i \ ® 1 9 48 ® 1 —(60 V25 0) ® 6 (2 K y z) (s- — vi (T DOS ) ■-•-f- i I 1 | i 1 t> (49) i i i -1- (S) (s) i i (3) - ! -- i 8 ,S) 1 -i- I i 10 8 i_i_i-i-i--«-1-1---•--t 4 5 6 Fig. 1: Grafico delle dimensioni relative alle dimensioni delle fibule edite (Dis. G. D. De Tina). larghezza cm j-1 ne che fibule del genere potevano essere depo-ste raramente anche in tombe femminili o di bambini, ma cio puo dipendere da vari fattori di carattere affettivo o da rapporti di parentela e non sembra escludere un utilizzo prevalente da parte dell'elemento militare. L'ultima studiosa che si e soffermata critica-mente su queste fibule, che ama definire del tipo Prottel 6 (dopo il magistrale contributo di que-st'autore apparso in Jb. Rom. Germ. Zentmus).4 ricorda i rinvenimenti di "Zwiebelknopffibeln" nelle 16 tombe di bambini rinvenute in cinque 4 Prottel 1988. necropoli della Pannonia. Peraltro una sola di queste appartiene al tipo Keller 6, quella trovata nella tomba 927 di Intercisa (cat. n. 51): essa era di dimensioni piu piccole degli altri esemplari e quindi poteva in effetti essere normalmente portata da vivo dal bambino. Va rilevato che un'altra fibule, appena leggermente piit grande, e stata trovata nella tomba n. 100 (di un adulto, di Tokod (cat. n. 48)). Se consideriamo il grafico relativo alle dimensioni degli esemplari integri pubblicati (com-presi quelli di cui si da notizia nel presente studio) riportato alla fig. 1 si vede come in realta si abbiamo due gruppi numericamente equivalen-ti: uno comprende gli esemplari lunghi piu di 8,5 e 1'altro quelli che misurano da cm 7,8 in giu. Possiamo considerare decisamente piccoli gli esemplari che sono lunghi fino a 6,8 centimetri. Se dovessimo giudicare solo sulla base delle dimensioni, diremmo che erano adatte a bambini anche le fibule n. 24 dalla tomba n. 556 di Kaiseraugst (che e la piu piccola tra quelle qui presentate) e poi una fibula da Carnuntum (cat. n. 26) e una da Sucidava (cat. n. 59). A questo proposito si ricorda opportunamente che anche il figlio di Stilicone, nelPomonimo dittico, porta una fibula del genere. La standardizzazione delle "Zvviebelknopffibeln" e la loro diffusione in tutti i territori dell'impero sembrerebbe corro-borare 1'ipotesi di una diffusione legata all'ele-mento militare. Ma va osservato che quelle del tipo 6 (Keller 6 o Prottel 6) paiono presenti, per quanto finora si sa, quasi esclusivamente in Europa e in un solo caso in Africa, ove si ritiene che il pezzo possa aver fatto parte di un tesoro interrato intorno alla meta del V sec. d. C. Ovviamente e da tener conto del fatto che le ricerche sul materiale di epoca romana e tardoromana delle province orientali dell'impero sono in genere molto rare. Rispetto al tipo Keller 5 le "Zvviebelknopffibeln" del tipo Keller 6 presentano un arco assottiglia-to nella parte superiore.3 L'elemento distintivo piu evidente risulta la lavorazione a giorno dell'ar-co, che per lo piu ha la parte superiore piatta. Al posto del tradizionale aggancio dell'ardiglione nel piede, 1'ardiglione veniva inserito dal braccio fino al piede e quindi si avvitava il bottone terminale sinistro, collegato con il perno della cerniera, come gia indicato dal Motefind nel 1916.'' E' un ele-mcnto questo che e comune in tutte le fibule del nostro gruppo, ma si trova anche nella fibula d'oro massiccio con 1'iscrizione Iuliane vivas del Kunsthistorisches Museum di Vienna, il cui sta-to frammentario non consente una migliore clas-sificazione.7 Si e ritenuto che si tratti di prodotti di officine imperiali, contrassegno speciale di alti ufficiali e funzionari, forse anche usati come doni personali dell'imperatore. A parte due esemplari in oro massiccio (da Poitou, cat. n. 7 e da Tenes, cat. n. 63) gli altri sono di bronzo dorato. Va detto che 1'esemplare di Tenes (fig. 2:1) e anche il piu grande, in assoluto, a rimarcare il suo carattere eccezio-nale. Anche 1'esemplare di Poitou, di cui cono-sciamo solo il piede e il bottone laterale sinistro, doveva essere di notevoli dimensioni, certo superiore a 9 cm di lunghezza totale (fig. 2: 4).Si individuano alcuni gruppi, caratterizzati da va-rie somiglianze. Sarebbe facile aumentare a dismisura il numero delle varianti, prendendo in considerazione que-sto o quel carattere formale. A una distinzione piu precisa si oppone lo stato della documenta-zione: alcuni esemplari sono stati editi molto tempo fa con criteri diversi da quelli attuali e anche la documentazione iconografica, quando esiste, appare talora approssimativa. Accade perfino che lo stesso esemplare, in due pubblicazioni diverse, appaia disegnato in maniera differente. Preferiamo in-dicare solo in linea di massima alcuni raggrup-pamenti, all'interno dei quali sussistono alcune differenze che naturalmente possono dipendere o dal capriccio dei fabbricanti o dalle modificazioni della forma nel corso del tempo. VARIANTE A (Fig- 2) Comprende esemplari di grandi dimensioni (ad es. Tenes, cat. n. 63) e piu ridotti (es. Bize, cat. n. 11; Ptuj, cat. n. 56). Nella nostra suddivisione, che ha soprattutto un valore classificatorio, allo scopo di meglio comprendere le varianti nei diversi esemplari, prendiamo in considerazione come elemento essenziale il decoro del piede, che e anche la parte meglio documentata. Raramente si conosce il prospetto della fibula e altri dettagli, come il profilo di bulbi, paiono in generale meno significativi, dal momento che ad es. nella fibula di Wels (fig. 3: 12) ne compaiono due tipi differenti. 5 Per la puntualizzazione dei caratteri morfologici si rinvia a Keller 1971, con la successive precisazioni di Prottel 1988. 6 Motefind 1916. 7 Su cui, da ultimo, Noll 1974, p. 26 (A 38) con precedente bibliografia. Fig. 2: Variante A. 1 Tenes, cat. n. 63; 2 Bize, cat. n. 11; 3 Ptuj, cat. n. 56; 4 Poitou, cat. n. 7; 5 Icklingham, cat. n. 4; 6 Budapest, cat. n. 43; 7 Lorena, cat. n. 6; 8 Mainz, cat. n. 13. II nostro gruppo ha bulbi a profilo poligonale, spesso desinenti con ghiera perlinata (anche se in vecchie riproduzioni questo dettaglio non appare sempre rilevabile). La decorazione sulla cresta del braccio pare in genere semplificata. II rap-porto tra lunghezza dell'arco e del piede varia da 3/4 a 4/5. Elemento in comune e la terminazione a T della parte del piede collegata aH'arco. Le appendici a giorno possono avere tre o quattro incavi. Vi appartengono sicuramente l'esempla-re di Mainz (cat. n. 13), quello della Lorena (cat. n. 6), quello del Poitou (cat. n. 7) e quello di Ptuj (cat. n. 56). Incerta l'appartenenza di un esem-plare da Budapest, cat. n. 43 (ma la riproduzione non e molto chiara) e forse la fibula di Sirmione (cat. n. 40). Potrebbe appartenere a questo sottogruppo anche une semplare di Aquileia, purtroppo privo di bulbi. In esso la parte del piede colegata all'arco si allarga a trapezio, secondo un modello che troveremo riproposto a Sucidava (cat. n. 60) e ricompare in altre varianti, anche nella stessa Aquileia. Vario anche il tipo di cresta sul braccio trasversale. Abbiamo il tipo che potrem-mo definire ad andamento lineare, con fori lar-ghi (ad Aquileia, fig. 4: 9), quello con spalle oblique e con fori piccoli (ancora ad Aquileia, fig. 3: 1). La distribuzione geografica degli esemplari e molto ampia e va dalla Gran Bretagna alla Germania, dalla Francia all'Ungheria, comprendendo anche 1'Italia settentrionale (Sirmione, forse Aquileia) e la Slovenia. VARIANTE B (Fig. 3) Si differenzia dal primo gruppo in quanto le pelte e le sporgenze laterali tendono ad assume-re una forma rettangolare. Sembrano appartenervi solo poche fibule tra cui una di Aquileia (cat. n. 34), una di Sucidava (cat. n. 59) e quella di Gerona (cat. n. 62). Fig. 3: Variante B. 1 Aquileia, cat. n. 34; 2 Gerona, cat. n. 62; 3 Celei, cat. n. 59; 4 Aquileia, cat. n. 31; 5 Aquileia, cat. n. 32; 6 Lorch, cat. n. 29; 7 Conca di Lubiana, cat. n. 55; 8 Kaiseraugst, cat. n. 25; 9 Windisch, cat. n. 23; 10 Piatra-Frecatei, cat. n. 61; 11 Kaiseraugst, cat. n. 24; 12 Wels, cat. n. 30; 13 Aquileia, cat. n. 33; 14 Aquileia, cat. n. 36. Presenta bulbi piramidah o a cipolla, in gene-re fortemente schiacciati. Sul braccio trasversale si trova una cresta molto articolata, con un foro per parte (cat. n. 31), oppure meno articolata, senza fori (cat. nn. 29 e 32). Carattere distintivo sembra essere l'allargamento della parte superiore del piede. II piede stesso puo avere sezione quadrangolare (conca di Lubiana, cat. n. 55) o piu spesso triangolare, con i lati rettilinei (Aquileia, cat. nn. 31,32 e n. 34; Lauriacum, cat. n. 29; Augst, cat. n. 25). VARIANTE C (Fig. 4) Sembrano uscite da un'unica fabbrica e sono caratterizzate dalle estremita delle pelte desinenti a globetto e dall'andamento particolare verso la coda. Appartengono a questo gruppo la fibula di Windisch (Vindonissa), cat. n. 23, quella della tomba n. 927 di Dunaujvaros (Intercisa), cat. n. 51, quella di Eining (Abusina), cat. n. 18 e quella di Wels (Ovilava), cat. n. 30 e forse anche quella di Metz (cat. n. 9). In genere queste fibule sono caratterizzate da bulbi molto piatti. Si differenzia quel-la di Wels perche ha la stessa terminazione del piede, ma manca il tondino tra le estremita delle pelte e i suoi bulbi (tra 1 altro tra loro diversi) hanno forma allungata. Anche a motivo della diffusione "danubiana" si puo ritenere che siano uscite da un unico centro di produzione che ri-forniva quell'area o le truppe e i funzionari ivi stanziati. Paiono doversi accostare tra loro l'esemplare di Colonia della collezione Niessen (cat. n. 15) e quello della tomba n. 306 di Sagvar (cat. n. 49) per una notevole larghezza delle peltee la stessa terminazione del piede e la presenza di due forellini, uno per parte, verso le estremita della cresta sul braccio trasversale. Infine fanno parte a se alcune fibule che non rientrano negli schemi proposti o per la sovrab-bondante decorazione (es. Lankhills, cat. n. 3 e Moray Firth, cat. n. 2) o per il diverso disegno delle pelte ai lati del piede (Oudenburg, cat. n. 12 e Cortrat, cat. n. 8). E' possibile che questi raggruppamenti derivino dall'attivita di officine diverse. Varia la forma dei bulbi, rispettivamen-te a cipolla, con base circolare, a esagono con lati rettilinei o concavi e infine a punta poliedrica, senza che questo risulti sempre carattere discri- minante. Molto varia e la decorazione sulla cresta del braccio trasversale, che riprende forme presenti nel pieno IV sec. in altre varianti delle "Zvviebelknopffibeln" e non risulta, nel nostro caso, significativa. Cambia anche la sezione dell'arco, in genere molto sviluppato in altezza: essa puo essere triangolare o trapezoidale, con lato superiore piu o meno sviluppato. L'elemento piu ca-ratteristico e certo il piede, con la tipica decorazione. Esso puo avere sezione triangolare, con la base piu larga in alto, ma anche quadrata, come in un esemplare della conca di Lubiana (cat. n. 55). La decorazione del piede presenta volute, piu o meno sviluppate, con estremita ingrossata e arrotondata oppure volute alquanto schematiche, la cui terminazione risulta rimpicciolita: si ritie-ne che questo carattere, che risulta frutto di un certo schematismo, possa contraddistinguere gli esemplari piu tardi, come alcuni di Aquileia (cat. n. 34), Metz (cat. n. 9), Wels (cat. n. 30). Per quanto riguarda le dimensioni, si rimanda a quanto espresso sopra. La lunghezza oscilla da cm 10,5 a 6 e conseguentemente la larghezza varia da 4 a oltre 6 cm, in modo da mantenere lo stesso rapporto di 3 a 2 tra lunghezza complessiva e larghezza del braccio, terminazioni globulari comprese. Fibule di questo tipo sono alquanto rare e, come si e detto, paiono diffuse solo nelle province occidentali dell'impero, con massime presenze lungo il corso del Danubio, ma anche nella Gallia settentrionale. Le ragioni della rarita dipendono certo dal pregio di questi oggetti, frutto di una lavora-zione molto lunga e accurata e dalla materia impiegata, preziosa come l'oro (due soli esemplari conservatici) o il bronzo dorato. Si aggiun-ga che nel periodo in cui furono in uso venne meno, in vari luoghi, l'abitudine di porre oggetti personali nelle tombe, per cui viene a mancare una primaria fonte archeologica. II Keller ne elenco nel 1971 appena 18 esemplari,8 oggi il numero complessivo e triplicato: dai soli castelli della Rezia se ne conoscono 5.9 A mia conoscenza se ne possono oggi elencare almeno 63, in parte note attualmente solo dalla bibliografia; ma di sicuro altre inedite si conservano in numerosi musei e attendono ancora di essere conosciute. Un esemplare, quello di Cortrat (cat. n. 8), sembra tuttavia da espungere a motivo della sua diversita morfologica che lo rende non paragonabile agli altri. Una buona meta degli esemplari noti viene dalla zona del limes, ma se ne trovano anche all'interno dei confini e 8 Keller 1971, p. 219, lista 11. 9 Si veda Prottel 1988, p. 371. Fig. 4: Variante C. 1 Coll. Niessen, cat. n. 15; 2 Sagvžr, cat. n. 49; 3 Oudenburg, cat. n. 12; 4 Tokod, cat. n. 48; 5 Tokod, cat. n. 47; 6 Moray-Firth, cat. n. 2; 7 Lanckhills, cat. n. 3; 8 Cortrat, cat. n. 8; 9 Aquileia, cat. n. 37; 10 Celei, cat. n. 60; 11 Dunaujv&ros, cat. n. 51; 12 Metz, cat. n. 9; 13 Eining, cat. n. 18; 14 Tortona, cat. n. 41; 15 Tortona, cat. n. 42; 16 Dunaujvaros, cat. n. 52; 17 lnvillino, cat. n. 39; 18 Belgrado, cat. n. 58. poi non e da escludere che per il loro pregio alcuni esemplari siano stati portati anche in zone anche molto lontane da quelle occupate dai soldati romani.10 CRONOLOGIA La loro comparsa si data generalmente dall'ul-timo decennio del IV sec. alla meta del V e probabilmente poco oltre.10 La fibula di Poitou si trovo con una moneta di Arcadio." Qualche problema presenta lo strato di bruciato di Celei (Sucidava) - con due delle nostre fibule (cat. nn. 59 e 60) -che alcuni attribuiscono a una data intorno al 410, altri al 442-447.12 Se e vero che la Britannia nel 422 era completamente in mano ai Sassoni, do-vremmo ipotizzare una data di fabbricazione anteriore per gli esemplari cola rinvenuti. Ana-loga cronologia vale per l'esemplare della villa nell'agro di Gerona, in Spagna ove presenze e ornamenti romani non sono piu plausibili dal terzo decennio del V sec. Fino a quell'epoca anche per i funzionari imperiali era d'obbligo in servizio vestire la divisa militare. In molti casi possiamo accor-dare il rinvenimento di queste fibule con altre tracce archeologiche o documenti che parlano della effettiva presenza di soldati nelle medesime localita. Cosi a Metz si conosce la presenza del numerus Misiacorum:13 un'iscrizione funeraria di Aquileia databile non prima della meta del IV sec. menziona lo stesso numerus.14 Nelle due localita, Metz e Aquileia, viene poi posta la presenza di un gynaecium (Not. dign. occ. XI, 59 e XII, 27), ovvero di una fabbrica di tessuti per l'esercito e la corte imperiale intorno al 430 d. C.15 Alcune di queste fibule compaiono in alcuni castelli della Rezia, appartenenti al limes Donau-Iller-Rhein. A Burghofe (Summontorium) stazio- navano truppe della legio III Italica ed equites stablesiani iuniores; gli stessi equites stablesiani iuniores (forse dipendenti o collegati ai seniores di stanza ad Augusta Vindelicorum) erano acquartierati a Gundremmingen (Phebiana), a Regensburg (Castra Regina) truppe della III le-gione Italica, ad Eining (Abusina) truppe della Cohors III Brittorum .16 Ora il centro di Regensburg (Castra Regina), non e menzionato nella Notitia dignitatum, compilata forse intorno al 430, per cui si e supposto che a quella data il sito fosse abbandonato.17 Va ricordato che a Regensburg (Castra Regina), particolarmente nel quartiere nord-orientale, e venuta in luce ceramica di tipo germanico in cosi gran quantita che se ne e tratta la conclusione che qui fossero acquartierati solamente gruppi germanici. La nostra fibula, da una tomba della Grasgasse, e stata senz'altro attribuita a un ufficiale che deve aver prestato servizio nella guarnigione intorno al 400 o nei primi decenni del V secolo.18 Oltre che a Regensburg, anche a i rinvenimenti di Burghofe e Grundringen, da dove provengono alcune delle nostre fibule, hanno dimostrato la presenza di soldati originari della Germania orientale, evidentemente inqua-drati nell'esercito romano e vestiti alla romana, nella prima meta del V sec.iy La stessa conside-razione probabilmente vale per altre fibule pro-venienti da necropoli che hanno attestato la presenza di soldati anche nei decenni iniziali del V sec. come Richborough (Rutupie) o Oudenburg o Sagvar. Dobbiamo ricordare che anche a Piatra Frecatei e stata individuata una necropoli a inu-mazione con elementi non indigeni, che sono stati messi in relazione con i foederati presenti nell'esercito romano cola stanziato.20 II singolare rinvenimento della grotta di Bize, nell'Aude, entro una delle due grotte che furono frequentate fin dai piu antichi tempi del paleolitico,21 trova qualche 10 Tale forse il caso di quella che si ritiene proveniente da Moray Firth (cat. n. 2). 11 Prottel 1988, p. 369. 12 La datazione tradizionale al 442-447, aecolta in Prottel 1988, p. 369, e anticipata al 410 da Harhoiu 1980, p. 102 sulla base degli studi numismatici di Poenaru Bordea 1970. 13 CIL III, 4328. 14 /. A. 2920. 15 Altri esistevano a Milano, Sirmium etc. per lo piu in luoghi di forte tradizione manifatturiera in campo tessile, efr. Not. dign. occ. XI, 49; Calderini 1930, pp. 109 e 324. 16 Si veda Czysz, Dietz, Fischer, Kellner 1995, pp. 434-436. 17 La data di compilazione dell'opera oscilla secondo gli studiosi dal 425-426 al 430, cfr. Dietz 1985a e da ultimo Sannazaro 1990, p. 38. 18 Cfr. Keller 1989, p. 433. 19 Fischer 1988, p. 43. 20 Harhoiu 1980, p. 106. 21 Per la frequentazione antichissima delle grotte di Bize (poste a una ventina di ehilometri a NE di Narbona) e la storia degli scavi che hanno prodotto testimonianze dal Musteriano in poi si veda Farizy 1992. consonanza con le grotte del Carso triestino, dove nel periodo tardoantico si rifugiarono civili e anche soldati.22 In Italia settentrionale si conoscono finora una decina di queste fibule: per un paio di esemplari, da Aquileia e da lnvillino, sussistono dubbi sul-1'effettiva appartenenza al gruppo. Se ne ricava che in Italia settentrionale esisteva almeno un sesto del totale, presente, in base a quanto finora sap-piamo, soltanto in due o tre localita. Risulta di grande interesse la presenza di una di queste fibule nella villa imperiale di Sirmione, ove sono attestate truppe dall'avanzato IV sec.23 lnvillino non sembra aver avuto importanza tale da accogliere un alto funzionario civile o milita-re che portasse fibule del genere. Nell'insieme la presenza di otto (ammesso che tutti appartenga-no a questo tipo) esemplari da Aquileia appare molto significativa e probabilmente connessa alla cospicua presenza di queste fibule in area pannonica, ovvero collegata ai movimenti di truppe e ai loro stanziamenti nell'area altoadriatica e lungo il limes danubiano. Non e strano pensare che queste fibule derivino dalla presenza di truppe e dei relativi ufficiali di origine germanica nella stessa Aquileia e anche a Sirmione. La variazione del sistema di inserimento dell'ardiglione nell'arco degli esemplari aquileiesi lascia pensare che essi possano aver avuto un certo scaglionamento nel tempo. Vi e notizia del rin-venimento in Aquileia, nella zona del cimitero cristiano della Beligna, di altra fibula in lamina dorata, forse di questo tipo o del tipo 5. Aquileia piu volte fu sede di alti comandi militari e dello stesso "entourage" delPimperatore o di alti generali, come Stilicone. Questi, nel famoso dittico che porta il suo nome, portava appunto una fibula del genere.24 Per varie ragioni risiedevano in citta alti funzionari o comandanti che certo posse-devano uguali caratteri distintivi. Nel 400 1'irn-peratore Onorio soggiorna ad Aquileia25 e nel 401 Stilicone viene vinto al Timavo da Alarico che cinge d'assedio Aquileia. Dopo la venuta degli Ostrogoti e poi dei Visigoti, nello stesso decen-nio, si devono menzionare le vicende legate all'usurpatore Giovanni (425) per finire con il noto assedio di Attila (452). Appare, infine, del tutto degno di interesse che fibule di questo tipo siano state trovate solo nella citta di Aquileia e siano del tutto sconosciute nel resto del Friuli. La medesima Notitia dignitatum menziona per Aquileia oltre alla presenza del Gynaecium, sopra men-zionato, del praepositus thesaurorum ovvero del responsabile dei magazzini pubblici (nella diocesi Italia annonaria altri si trovavano ad Augusta Vindelicorum, Milano e Roma).26 Va rilevato che, in base alla conoscenza attua-le, piu di meta degli esemplari finora noti delle nostre fibule vengono dai territori della Rezia, del Norico, della Pannonia e dell'Italia settentrionale. Circa un terzo del totale proviene dalle province del Norico e della Pannonia. Nella gran parte sono stati rinvenuti in citta o meglio, in quest'epoca, luoghi fortificati posti presso il confine danubiano come Lorch (Lauriacum), Bad Deutsch Altenburg (Carnuntum) e Szony (Brigetio). Come nel caso di Burghofe (Summuntorium) si evidenzia la presenza di piu esemplari dalla stessa localita. Alcuni altri vengono da localita poste nelle retrovie, ove i soldati potevano essersi ritirati dopo il con-gedo o dove potevano stazionare truppe di re-troguardia di origine barbarica, da utilizzare in caso di necessita o in generale per presidiare le zone interne (Wels (Ovilava), Sagvar, Sisak (Siscia) e Ptuj (Poetovio)). II caso di Sagvar, ove la fibula e stata trovata in una tomba femminile, pare essere isolato: infatti potrebbe trattarsi di un regalo o di un ricordo di carattere familiare e in se non strettamente legato alla presenza locale di truppe. E' possibile che alcuni rinvenimenti siano da porre in relazione con i provvedimenti per la riorganizzazione del limes pannonico del 409.27 Tali provvedimenti sono gia stati messi in relazione con lavori documentati a Carnuntum28 e a Tokod (Cardabiaca).29 A Carnuntum e gia stata supposta la presenza di foederati di origine gota o marcomannica.30 In questo centro militare di grande importanza anche nel V sec. e nota dalla Notitia dignitatum la presenza di truppe della legio XIV gemina,il 22 Degrassi 1929 = 1962. 23 Boschi, Roffia 1987, p. 35. 24 Cfr. Prottel 1988, p. 369. 25 Bonfioli 1973, p. 147. 26 Calderini 1930, p. 109; Dietz 1985a, p. 274. 27 Soproni 1985. 28 Kandler 1980; Soproni 1985, p. 81. 29 Soproni 1985, p. 59. 30 Grunevvald 1980, p. 31. 31 Soproni 1985, p. 82 (Not. Dign. occ. XXXIV, 26). mentre a Cardabiaca, pure citata nella Notitia, erano collocati gli auxilia insidiatorum?2 Infine una parte della necropoli intorno aH'accampamento militare di Brigetio fu certo in uso nel primo decennio del V sec.,33 il che fa supporre che truppe abbiano stazionato fino a quel momento nel luo-go fortificato. Certamente dalla fine del V secolo le truppe non dovevano essere piu stanziate sul Danubio, anche se singoli elementi della di-visa possono essere sopravvissuti, per varie ra-gioni, ancora per qualche decennio. Certo non va escluso l'utilizzo anche da parte della popolazione civile, come potrebbe dimostrare il rinvenimento di una di queste fibule in una villa nei pressi di Gerona (cat. n. 62) in un contesto che non e ben noto e che solo in via di ipotesi e stato attribuito all'iniziale V sec.34 Non e tuttavia da escludere qualche fenome-no, forse completamente isolato, di persistenza di queste fibule anche in un periodo molto avan-zato. Secondo il Prottel le nostre fibule nell'ulti-ma fase ovvero nel terzo centrale del V sec. sa-rebbero coesistite con quelle del tipo Tenes-Desana, come dimostra l'omonimo rinvenimento di Tenes, che comprende materiali vari, d'oro, anche del IV sec.,35 quando erano ormai generalmente in uso le fibule del tipo Desana. Sembra plausibile l'interramento del tesoro di Tenes con le vicen-de legate all'espansione dei Vandali in Africa, anche se la fibula del tipo Desana, probabilmente fab-bricata dallo stesso artigiano, e stata datata alla fine del V sec.36 Le due fibule della necropoli di Tac (Herculia), attualmente in corso di studio da parte di L. Barkoczi, provengono da tombe che sono state attribuite agli ultimi decenni del V sec.37 Per quarito riguarda la cronologia la Sedlmayer ricorda la presenza di fibule del genere in raffigurazioni del V sec. e anche successive, come sulla spalla dei dignitari che partecipano al cor-teo di Teodora sulle pareti di S. Apollinare Nuo-vo a Ravenna e altrove. Certo non e facile distin-guere nei dettagli differenze nella rappresenta-zione di oggetti che possono aver avuto mutamenti non troppo evidenti nel corso del tempo. Di fatto la Sedlmayer, consapevole della totale assen-za di fibule del tipo P 6 da Ravenna e in genere dall'Esarcato, non porta alle estreme conseguenze questo confronto, riconoscendo un certo tradi-zionalismo negli artisti che, anche quando pre-sentavano immagini private, potevano copiare da modelli piu antichi e forse erano indotti a raffi-gurare anche i santi con caratteri "arcaici" inten-dendo volutamente accentuare il loro distacco dal mondo moderno e della moda. Possiamo natu-ralmente credere che le fibule qui raffigurate siano quelle successive al tipo P 6, ovvero le preziose fibule del tipo Desana, che potevano essere solo d'oro e pertanto riservate ai dignitari di rango piu elevato. In effetti il numero elevato di queste fibule rinvenute in Aquileia (elenco parzialmente ag-giornato in La Pannonia e Pimpero romano, Milano 1994, pp. 204-205) potrebbe far pensare che sulla costa adriatica il loro uso si sia spinto ben oltre la meta del V sec., ma con cio contrasta la totale assenza a Ravenna e negli altri centri bizantini dell'Istria. Riteniamo, pertanto, che solo in par-ticolari circostanze queste fibule possano essersi spinte fino all'inizio del VI sec., fenomeno che ammette varie possibili spiegazioni all'interno di una deposizione tombale. Possiamo anche aggiungere che e ben difficile che un oggetto in qualche modo sensibile alla moda, come appunto le fibule, possa aver manifestato una durata per molte generazioni, come dovremmo ammettere se accettassimo un uso delle Keller 6 dalla fine del IV all'inizio del VI: sembra invece ragionevole ammettere una circolazione per una durata di almeno cinquanta o sessant'anni. Possiamo concludere che le fibule del tipo Keller o Prottel 6 possono essere ritenute, come gia indicato dal Feugere, uno dei fossili guida o degli indicatori piu significativi per rivelare la presenza di truppe e di comandi organizzati neU'ambito del limes e delle retrovie nei primi decenni del V sec. La loro distribuzione sta a significare da un lato la conservazione della divisa militare e dei distintivi del grado di ufficiali romani anche da parte di comandanti in molti casi di probabile origine barbarica e dall'altro la struttura distributiva delle 32 Soproni 1985, p. 60 (Not. Dign. occ. XXXIII, 50). 33 Soproni 1985, p. 56. 34 Erice Lacabe 1995, p. 203. 35 Hcurgon 1958; Pirzio, Biroli, Stefanelli 1992, p. 276. 36 Ibid.; Prottel 1988, p. 370. 17 Ringrazio per l'informazione la dr. Eva Petres deH'lstvan kiralv Muzeum di Szekeslehervar e la cortesia del dolt. L. Barkoczy. truppe, in parte considerevole dislocate lungo il Danubio, ma anche in posizioni di retroguardia e soprattutto in centri nodali dell'Italia settentrionale, come Aquileia o Sirmione o Dertona (Tortona), che dobbiamo supporre fossero in stret-tissimo collegamento con i comandi militari posti al confine danubiano. Un'ultima osservazio-ne riguarda 1'ubicazione di queste tre localita, poste ugualmente lungo la via Postumia, ma al punto di incrocio con altri importanti assi viarii. Tortona, in cui gli ultimi scavi tendono a porre in sempre maggior risalto la fase tardoantica38 e dove esi-steva, come ci informa Cassiodoro, una fortifica-zione, era al punto di incontro tra la Postumia e la via Emilia e controllava l'accesso a mare al porto di Genova, ma anche eventuali incursioni dai valichi della parte occidentale delle Alpi. Truppe stanziate a Sirmione, luogo naturalmente for-tificato, erano in grado di bloccare eventuali ag-gressori dal Brennero e da altri valichi del set-tore trentino, mentre da Aquileia si potevano controllare gli altri valichi, da Trieste al passo di Monte Croce Carnico. Sembra plausibile, dunque, che in questo caso la casualita dei rinvenimenti possa dipendere da una maggiore importanza nei piani strategici riservata a que-ste tre localita. ELENCO DELLE FIBULE TIPO KELLER 6 Integrazione dell'elenco offerto in Keller 1971, p. 219, lista n. 11 e aggiornamento della lista presentata in Buora 1994. Regno unito 1. Riehborough (Rutupie) (Keller 1971, n. 1). 2. Probabilmente dalla eosta di Moray-Firth (Keller 1971, n. 2 = Prottel 1988, fig. 8: 4); 7,8 x 5,1 cm (fig. 4: 6). 3. Lankhills, tomba 322 (da ultimo Prottel 1988, fig. 8: 3); 8,1 x 6 cm (fig. 4: 7). 4. Ieklingham (Suffolk) (Hatt 1985, p. 135, n. 507, f. 58); (fig- 2: 5). Francia 5. Parigi, Mus. ant. naz., prov. ignota (Keller 1971, n. 3). 6. Lorena (Keller 1971, n. 4); (fig. 2: 1). 7. Poitou, con moneta di Arcadio (Keller 1971, n. 5); (fig. 2: 4). 8. Cortrat, tomba n. 30 (Keller 1971, n. 6 = Prottel 1988, fig. 8: 1); 7,8 x 5,1 cm (fig. 4: 8). 9. Metz, (regione di), Metz mus. inv. n. 3034 (Civilisation 1983, p. 308, n. 267 1); 9,4 x 5 cm (fig. 4: 12). 10.) Monceau-le-Neuf, tomba 1 (Bohme 1974, p. 295, tav. 129: 14). 11. Grotta di Bize en Minervois (Feugere 1985, p. 424, tav. 165, n. 2048); lungh. 7,8 x largh. (attuale) 3,2 x H 3,2 cm. Priva dei bottoni laterali (fig. 2: 2). Belgio 12. Oudenburg, tomba 111 (Prottel 1988, fig. 8: 2); 7,8 x 6 cm (fig. 4: 3). Germania 13. Dintorni di Mainz (Keller 1971, n. 7); (fig 2: 8). 14. Prov. ignota (Keller 1971, n. 8). 15. Colonia (Coll. Niessen, n. 3477 = Keller 1971, n. 9); 8,9 x 5,5 cm (fig. 4: 1). 16. Prov. ignota (Keller 1971, n. 10). 17. Prov. ignota (Keller 1971, n. 11). 18. Eining (Abusina) (Prottel 1988, p. 371, nota 170 = Bajuvvaren 1988, pp. 43 e 372); 9,3 x 5,5 cm (fig. 4: 13). Da un tomba di un ufficiale probabilmente di origine germanica, sepolto all'inizio del V sec. La localita ha dato ceramica del tipo Friedenhain databile fino alla meta del V sec. (Czysz, Dietz, Fischer, Kellner 1995, p. 407). 19. Regensburg (Castra Regina), Grasgasse (Prottel 1988, p. 371, nota 170 = Bajuvvaren 1988, p. 43). Dalla tomba di un ufficiale dell'inizio del V sec. 20., 21. Burghofe (Summuntorium), due esemplari fram-mentati in corso di pubblicazione da parte di Prottel. 11 luogo fu occupato fino alla meta del V sec.: e incerto se un solidus del 457/474 possa essere in relazione con la paga dei soldati (Czysz, Dietz, Fischer, Kellner 1995, p. 430). 22. Biigle presso Gundremmingen (Prottel 1988, p. 371, nota 174); priva del piede. Fortificazione tardoantica con presenze di foederati della Germania orientale fino alla prima meta del V sec. (Czysz, Dietz, Fischer, Kellner 1995, pp. 430-431). Svizzera 23. Windisch (Vindonissa) (Motefind 1916, fig. 17 = Simonett 1947, p. 33, fig. 10: 1 = Keller 1971, n. 12); 9,6 x 6 cm (fig. 3: 9). 24. Ziirieh, mus. inv. n. 20141, da Kaiseraugst, tomba 556 (Keller 1971 n. 13 = Ettlinger 1973, p. 141, tav. 29: 5 = Riha 1979 n. 1496); 6,2 x 3,6 cm (fig. 3: 11). 25. Ziirieh, mus. inv. n. 24642, da Kaiseraugst, tomba n. 1309 (Riha 1979, n. 1497); 8,8 x 6,2 cm (fig. 3: 8). Auslria 26. Mus. Bad Deutsch Altenburg (Carnuntum), cfr. Kovrig 1937, p. 85; 6,6 x 4 cm. 27. Mus. Bad Deutsch Altenburg (Carnuntum), cfr. Kovrig 1937, p. 85; lungh. 7,5 cm; (M. v. Groller, Rom. Lim. in Osterr. 8, 13). In realta non e chiaro se a Carnuntum ve ne siano 38 Si veda, a questo proposito, tra gli ultimi studi, Zanda 1993, Zanda 1994 e Zanda, Prosperi 1995. Ringrazio per la cortese disponibilita la dott. Margherita Bolla, direttore del Museo del Teatro Romano di Brescia, la dott. Franca Maselli Scotti, direttore del Museo archeologico di Aquileia, e la dott. H. Sedlmayer, che in vario modo hanno contribuito al miglioramento del testo. due o addirittura tre. II eatalogo dell'esposizione del museo presenta alla vetrina 13 una fibula (inv. n. 16.196) lunga cm 7,1 x 3,5, le cui misure non coincidono con nessuna delle due precedenti. 28. Vienna, Naturhist. mus., prov. ignota (Kovrig 1937 p. 85); 8,5 x 5,5 cm. 29. Lorch (Lauriacum) (Jobst 1975, n. 300); 8,6 x 6 cm (fig. 3: 6). 30. Wels (Ovilava), mus., dal cosi detto Galgenhiigel in Lichtenegg (Sedlmayer 1995, p. 178, n. 135) lungh. 8,4 (at-tuale, orig. 10 ca) x largh. 5,9 cm (fig. 3: 12); degno di nota il fatto che i due bottoni laterali hanno forma diversa. Italia 31. Aquileia, mus., inv. n. 17.776; dorata; lungh. (attua-le) 8,6 (orig. 10 ca) x largh. (attuale) 4,7 (orig. 6) 6 x H 2,8 cm (fig. 3: 4). Priva del bottone centrale, del braccio sinistro e dell'ardiglione. 32. Aquileia, mus., inv. n. 17.800; com modestissime tracce di doratura; 7,2 x 4,5 x H 2,4 cm (fig. 3: 5). 33. Aquileia, mus., inv. n. 24.205, con tracce di doratura. Braccio trasversale a sezione esagonale. Rimane solo la parte anteriore della fibula. Lungh. (attuale) 4,2 x largh. (attuale) 4 (orig. 4,4) x H arco 2,8 cm. Arco lungo 4,2 cm. Rimane solo il bottone sinistro (mobile?) a piramide, molto piccolo. 34. Aquileia, mus., s. n. inv., rimane solo il piede, lungo 4,2 cm, con foro nella parte anteriore per infilare l'ardiglione. In origine dorata (fig. 3: 1). 35. Aquileia, mus., inv. n. 24.211; dorata. Priva dei brac-ci, ardiglione e parte del piede. Lungh. 4,8 x largh. (attuale) 2.1 x H arco 2,1 cm (fig. 3: 13). 36. Aquileia, mus., inv. n. 68.488. Tracce di doratura. Priva del bottone sin. (a vite), dell'ardiglione e del piede. Lungh. attuale 4,2 x largh. (attuale) 3,6 (orig. 5) x H arco 2,3 cm (fig. 3: 14). 37. Aquileia, mus., inv. n. 51.708; priva dei bottoni terminali e dell'ardiglione. 7,6 x 3,8 x 3,1 cm; piede 5,2 cm (fig. 4: 9). 38. Aquileia, mus. s. n. inv. (116). Restano solo arco e braccio, senza piede, bottoni, ardiglione. 39. lnvillino, (appartiene al nostro tipo ?) (Bierbrauer 1987, tav. 46: 4); (fig. 4: 17). 40. Sirmione, villa romana; lungh. 9,8 x largh. (attuale) 4.2 (orig. 5,6) x H 3,7 em (Boschi, Roffia 1987, p. 35; Bolla 1996, in štampa). 41. Tortona, museo, inv. 460; lungh. 6,7 x H 2,5 cm (Antici) Gallina 1986, p. 122, tav. 7: 17); (fig. 4: 14). 42. Tortona, museo, inv. 461; lungh. 6,9 x H 2,8 cm (An-tico Gallina 1986, p. 122, tav. 7: 18); (fig. 4: 15). Ungheria 43. Budapest, mus. senza prov., (Keller 1971 n. 15); (fig. 2: 6). 44. Keszthely, ora a Budapest, mus. naz. (Kovrig 1937, p. 85). 45. Szony (Brigetio), Vienna, Kunsthist. mus.(Kovrig 1937, p. 85); 5 x 3,2 cm. 46. Szony (Brigetio), Jokai m. Komarom (Kovrig 1937, p. 85); Lungh. cm 7,5 x 4,6 cm. 47. Tokod (Cardabica), tomba 48 (Prottel 1988, p. 371, nota 170); 6,9 x 4,4 cm (fig. 4: 5). 48. Cardabiaca - Tokod, tomba 100 (Prottel 1988, p. 371, nota 170); 9,4 x 5 cm (fig. 4: 4). 49. Sagvar, tomba 306 (Prottel 1988, p. 371, nota 170); 7,2 x 4,6 em (fig. 4: 2). 50. Sagvar, tomba 20 (Burger 1966, tav. 90: 4). 51. Dunaujvaros (Intercisa), tomba n. 927 (Vago, Bona 1976, tav. 26: 6 e 36: 1); lungh. 6,8 cm (fig. 4: 11). 52. Dunaujvaros (Intercisa), tomba n. 131 (appartiene al nostro tipo?) (Vago, Bona 1976, tav. 36: 2); rimane solo la parte anteriore, larga 5 cm (fig. 4: 16). 53. Tac (Herculia), museo, inv. n. 74.253.1, dal sepolcreto meridionale di Margittelep (tomba 383) (inedita). 54. Tac (Herculia), museo, inv. n. 74.258.2, dal sepolcreto meridionale di Margittelep, tomba 390 (inedita). La necropoli, inedita, comprende 250 tombe per cui non e chiara l'appar-tenenza etnica dei defunti; Bierbrauer 1980, p. 141 si pone il problema se qui nel V sec. vi fossero solo non Romani o anche Romani sopravvissuti. Slovenia 55. Conca di Lubiana (Slabe 1982-1983, p. 67, n. 3); fram-mento di piede, lungh. 3,8 cm ca (fig. 3: 7). 56. Ptuj (Poetovio), mus. (Ciglenečki 1993); 7,1 x 4,4 cm (fig. 2: 3). Croatia 57. Sisak (Siscia) (Saria 1928, p. 80; Keller 1971 n. 14, non presente in Koščević 1980); 8 x 4,7 cm. Serbia 58. Belgrado (Singidunum) (Bojović 1983, n. 453); a motivo della cerniera inseribile a vite nel braccio; L. (dalla sommi-ta del bottone alla fine dell'arco) x largh. 4,2 cm (fig. 4: 18). Romania 59. Celei (Sucidava) (Keller 1971, n. 16 = Harhoiu 1980, p. 103 = Tudor, Sucidava III, fig. 41: 8); 6 x largh. (orig.) 4,2 cm (fig 3: 3). Da strati di incendio e distruzione, intorno al 410. 60. Celei (Sucidava) (Keller 1971 n. 17 = Harhoiu 1980, p. 103 = Tudor, Sucidava III, fig. 41: 12) 9 x 6,2 cm (fig. 4: 10). Da strati di incendio e distruzione, intorno al 410. 61. Piatra-Frecatei (Petre 1987, p. 61); 9 x 6 em ca (fig. 3: 10). In tomba di una necropoli a inumazione della Scytliia, destinata interamente a persone estranee alla popolazione locale, del periodo compreso entro il 430 d. C. Spagna 62. Plan de 1' Horta, Gerona (Erice Lacabe 1995, pp. 204-205, n. 516) Largh. 6,5 cm (circa) (fig. 3: 2). Da una villa riccamente pavimentata e con una architettura di una certa entita, posta non lontano dalla via Augusta, ne/l 'ager Gerundensis (Tarragona). Algeria 63. Tenes (Keller 1971 n. 18 = Gerharz 1987, n. 163); 10,5 x 6,3 cm (fig. 2: 1). Oro. Parte di un tesoro interrato con fibula del tipo Desana, forse nei decenni centrali del V sec. (da persone provenienti dall'Italia (?) ADAM, A. M. e M. FEUGERE 1982, Un aspect de 1'artisanat du bronze dans Pare alpin oriental et en Dalmatie au Ier s.av.J.-C.: les fibule du type dit "de Jezerine". - Aquil. Nos. 53, cc. 129-188. BAJUWAREN 1988, Die Bajuvvaren. Von Severin bis Tassilo 488-788. - Cat. della mostra, Miinchen. BIERBRAUER, V. 1980, Zur ehronologisehen, soziologisehen und regionalen Gliederung des ostgermanisehen Fundstoffs des 5. Jahrhunderts in Siidosteuropa. - In: Die Volkeran der mittleren und unteren Donau im funften und seehsten Jahrhundert, Denkschr. Phil.-hist. KI. Osterr. Akad. Wiss.l45, 131-142. BIERBRAUER, V. 1987, Invillino - Ibligo in Friaul I. Das spatromische Castrum und die fruhmittelalterliche Siedlung. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 41. BOHME, H. W. 1974, Germanische Grabfunde des 4. bis 5. Jahrhunderts zwischen unterer Elbe und Loire. - Miinch. Beitr. Vor- u. Fruhgesch. 19. BOHME, H. W. 1986, Das Ende der Romerherrschaft in Britannien und die Angelsachsische Besiedlung Englands im 5. Jahrhundert. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 33/2, pp. 469-574. BOJOVIĆ, D. 1983, Rimske fibule Singidunuma. - Muzej grada Beograda. Serija zbirke i legati 12. BONFIOLI, M. 1973, Soggiorni imperiali a Milano e ad Aquileia da Diocleziano a Valentiniano III. - Ant. Altoadr. 4, pp. 125-150. BOSCHI, R. e E. ROFFIA 1987, Sirmione. - Milano. BUORA, M. 1994a, I rapporti tra arco alpino orientale, Pannonia e le province del medio Danubio attraverso lo studio delle fibule. - In: La Pannonia e 1'impero romano. Atti del convegno internazionale, Roma 13-16gennaio 1994, pp. 193 - 212, Milano. BUORA, M. 1994b, Fibeln germanisehen Ursprungs im Archaologischen Museum Aquileia. - Germania 72, pp. 606-611. BUORA, M., A. CANDUSSIO e S. DEMETZ 1990 = 1992, Fibule "ad arpa" o del tipo Almgren 65 in Friuli. -Aquil. nos. 61, c. 77-94 = Quad. friul. arch. 2, p. 65-84. BUORA, M., A. CANDUSSIO e P. M. PROTTEL 1990 = 1992, Spatromische Scharnierfibeln aus der Region Friuli-Venezia Giulia. - Germania 68/2, pp. 612-627 = Quad. friul. arch. 2, pp. 85-116 (con nuova appendice). CALDERINI, A. 1930, Aquileia romana. Ricerche di storia e di epigrafia. - Milano. CARNUNTUM 1992, Carnuntum. Das Erbe Roms an der Donau. - Katalog der Ausstellung d. Arch. Museums Carnuntinum in Bad Deutsch Altenburg. CHADWICK HAWKES, S. 1964, Kieger und Siedler in Britannien vvahrend des 4. und 5. Jahrhunderts. - Ber. Rom. Germ. Komm. 43-44 (1962-1963), pp. 155-231. CIGLENEČKI, S. 1993, Arheološki sledovi zatona antične Petovione. - In: Ptujski arheološki zbornik, pp. 505-520, Ptuj. CIVILISATION 1983, La civilisation romaine de la Moselle a la Sarre. Vestiges romains en Lorraine, au Luxembourg dans la region de Treves et en Sarre. - Mainz am Rhein. CLARKE, G. 1979, The Roman Cemetery at Lankhills. -Winchester Studies 3, p. 205 e fig. 97, 532. CZYSZ, W„ K. DIETZ, T. FISCHER e H. J. KELLNER 1995, Die Romer in Bayern. - Stuttgart. DEGRASSI , A. 1929 = 1962, Le grotte carsiche nell'eta romana. - Le grotte d'ltalia, pp. 161-183 = Scritti vari di antichita II, Roma, pp. 723-748. DIETZ, K. 1985a, Die Notitia Dignitatum, ein Orts-und Truppenverzeichnis. - In: Die Romer in Schvvaben, Arbeitsheft / Bayer. Landesamt f. Denkmalpflege 27, pp. 273-275. DIETZ, K. 1985b, Das Ende der Romerherrschaft in Riitien. - In: Die Rdmer in Schwaben, Arbeitsheft/Bayer. Landesamt f. Denkmalpflege 27, pp. 287-288. ERICE LACABE, R. 1995, Las Fibulas del Nordeste de ta Peninsula Iberica: siglos I a. e. al IV d. e. - Zaragoza. ETTLINGER, E. 1973, Die romisehe Fibeln in der Schweiz. - Bern. FARIZY, C. 1992, Bize, grotte di. - In: Dizionario dipreisto-ria II. Giacimenti, abitati e necropoli, monumenti, p. 107, Torino. FEUGERE, M. 1985, Les fibules en Gaule meridionale, de la conqueete a lafin du du Ves. ap. J,-C. - Rev. arch. Narb. Suppl. 12. GERHARZ, R. R. 1987, Fibeln aus Afrika. - Saalb. Jb. 43, pp. 77-107. GRUNEWALD, M. 1980, Zum spatromischen Fundstoff im Legionskager Carnuntum. - In: Die Volkeran der mittleren und unteren Donau im funften und seehsten Jahrhundert, Denkschr. Phil.-hist. KI. Osterr. Akad. Wiss. 145, pp. 29-31. GUŠTIN, M. 1985, Appunti sulla fibula tardo La Tene di tipo Nova vas. - In: Celti ed Etruschi nell'Italia centro-settentrionale dal V sec. a. C. alla romanizzazione. Atti del colloquio internazionale (Bologna 1985), pp. 543-549, Bologna. HARHOIU, R. 1980, Das norddonaulandische Gebiet im 5. Jahrhundert und seine Beziehungen zum spatromischen Kaiserreich. - In: Die Volkeran der mittleren und unteren Donau im funften und seehsten Jahrhundert, Denkschr. Phil.-hist. KI. Osterr. Akad. Wiss. 145, pp. 101-116. HATT, R. 1985, Iron Age and Roman Brooches. A second Selection of Brooches from theAuthor's Collection. - Oxford. HEURGON, J. 1958, Le tresor de Tenes. HOLTER, K., W. RIESS e S. ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER 1980, Stadtmuseum Wels. Katalog. - Wels. I.A. = J. B. BRUSIN, InscriptionesAquileiae I-III, 1991-1993. - Udine. JOBST, W. 1975, Die romisehe Fibeln aus Lauriacum. -Forschungen in Lauriacum 10. KANDLER, M. 1980, Archaologische Beobachtungen zur Baugeschichte des Legionslagers Carnuntum am Ausgang der Antike. - In: Die Volker an der mittleren und unteren Donau im funften und seehsten Jahrhundert, Denkschr. Phil.-hist. KI. Osterr. Akad. Wiss. 145, pp. 83-90. KELLER, E. 1971, Die spatromische Grabfunde in Siidbayern. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 14. KELLER, E. 1989, La politica di Roma nei confronti dei Germani nella Raetia secunda nel IV e V secolo dopo Cristo. - In: Die Romer in den Alpen 11 Romani nelle Alpi, pp. 423-438, Bozen. KOŠČEVIČ, R. 1980, Antičke Fibule s Područja Siska. - Zagreb. KOVRIG, 1.1937, Die Haupttypen der kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien. - Diss. Pann. II/4. KUHNEN, H. P. 1988, Zvviebelknopffibeln aus Palastina und Arabia. Uberlegungen zur Intepretation einer spatromischen Fibelform. - Zeitschrift des Deutsches Palastina Vereins 104, pp. 92-124. MOTEFIND, H. 1916, Zur Geschichte der Lottechnik in Vor-u. Fruhgeschichtlicher Zeit. - BonnerJb. 23, pp. 132-189. NOLL, R.1974, Vom Altertum zum Mittelalter. - Katalog d. Antikensammlung d. Kunsthistorisches Museum Wien 1, Wien. PATEK, E. 1942, Verbreitung und Herkunft der romischen Fibeltypen von Pannonien. - Diss. Pan. 11/19. PIRZIO BIROL1 STEFANELLI, L. 1992, L'oro dei Romani. Gioielli di eta imperiale. - Roma. POENARU BORDEA, G. 1970, Contribution a 1'histoire du Bas-Empire Romain a la lumiere des deux tresor monetaires des IVe-Ve siecle, decouvertes a Celeiu. - Dacia 14, pp. 289-295. PROTTEL, Ph. M. 1988, Zur Chronologie der Zvviebelknopffibeln. - Jb. Rom. Germ Zentmus. 35, pp. 347-372. PROTTEL, Ph. M. 1993, La fibula di Lavariano. - In: Mortean, Lavarian e Cjasielis, pp. 119-122, Udine. RIHA, E. 1979, Die romisehen Fibeln ausAugst und Kaiseraugst. - Forsch. in Augst 3. RUPRECHTSBERGER, E. R. 1995, Neuervverbung einer spatantiken Scharnierfibel des Typus Hrušica. -Kunstjahrbuch d. Stadt Linz 1994/1995, pp. 167-177. SANNAZARO. M. 1990, Notitia Dignitatum utriusque imperii. - In: Milano eapitale, cat. della mostra, p. 38, Milano. SARIA, B. 1928, Fibeln mit Sperrvorrichtungen. - Vjes. Hrv. arh. dr. 15, pp. 73-80. SEDLMAYER, H. 1995, Die romisehen Fibeln von Wels. -Wels. SLABE, M. 1982-1983, Versuch einer Darstellung der Besiedlung des Talkessels von Ljubljana. - Arch. lug. 22-23, pp. 63-69. SOPRONI, S. 1985, Die letzten Jahrzehnte des Pannonischen Limes. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 38. VAGO, E. B. e I. BONA 1976Der spatromische Siidostfriedhof. - Die Graberfelder von Intercisa 1. Maurizio Buora Civici Musei e Gallerie di Storia e Arte Castello 1-33100 Udine Arheološki drobci vojaških prvin pozne rimske dobe na Gorenjskem Andrej VALIČ Izvleček Avtor obravnava strateško pomembnost slovenskega območja v poznorimskem času, ki je doživelo številne prehode vojska in večje vojaške spopade. To izpričujejo pisni in arheološki viri. Na boku glavne pohodne vojaške smeri pa so bili tudi pomembni stranski prehodi v severnoitalsko območje. Takšna smer je bila pot ob Savi navzgor čez Kanalsko dolino proti Italiji. Njen značaj posredno nakazujejo nekatere utrdbe v bližini ceste, najdbe poznorimskega orožja in posredno jamske postojanke. Abstract The article discusses the strategic importance of the Slo-venian region in the late Roman period, vvith its numerous expeditions by armies and major military conflicts. This is proven by vvritten and archaeological sources. Important se-condary passes into the northern Italic region also existed on the flanks of the main military routes. Such a route ex-tended upstream along the Sava River through the Kanalska valley tovvards Italy. Its character is indirectly indicated by several fortifications in the vicinity of the road, finds of late Roman vveapons, and cave strongholds. Historični viri nam sporočajo, da so bili v poznem rimskem času, posebej v drugi pol. 4. st., pri današnjih krajih Ptuj, Trojane, Ljubljana, Vrhpolje blizu Ajdovščine in Oglej hudi prestižni vojaški spopadi med različnimi vojskovodji in pretendenti za rimski prestol. Boji so potekali v kratkih časovnih presledkih. Značilne arheološke vojaške ostaline izpričujejo vojna dejstva in njihove posledice: uničevanje, plenjenje, zažiganje in rušenje. Spopadi se vključujejo v sklop in potek razpadanja rimskega imperija in v začetek preseljevanja ljudstev čez sedanje slovensko ozemlje. Njihov vpliv sega še v sodobnost. Napadi se začenjajo iz vzhodne, panonske smeri in sežejo prek julijskoalpskih vrat in prehodov v severnoitalski prostor. Poglavitna vhodna prodorna smer poti se ravna po generalizirani najkrajši ravni črti skozi ključna strateško pomembna rimsko-dobna mesta: Poetoviona - Celeia - Emona -Aquileia (si. 1,9) (Petru 1976). Po razdelitvi na vzhodni in zahodni del rimskega cesarstva so Alpe (Alpes luliae) s predgorjem ne le naravna ločnica, ampak z zgrajenimi statičnimi obrambno-varovalnimi utrdbami tudi ge- neralna strateška državna in vojaška meja. Vključena je v državni varovalni sistem imenovan Claustra Alpium Iuliarum (Sašel et al. 1971). Ta vojaška ovira je bila izdelana načrtno in postopoma. Potekala je od izvira Save prek Notranjske do Kvar-nerskega zaliva. Dokončno je bila dograjena v drugi pol. 4. st. Najboljša možnost varovanja, največja teža in moč obrambe je bila osredotočena na najvišje prehodno območje, na značilni kraški svet na vzhodni strani hrušiškega prehoda (Lanišče, Hrušica). Z vojaškega stališča je vzpon od Vrhnike prek Logatca in hrušiškega prehoda do Cola in Ajdovščine v vsakem letnem času zahtevna operacija. Vzpon čez prelaz je zahteval precejšnjo fizično moč vojakov (si. 1). V globino in širino julijskoalpske obrambne črte je bilo vključeno tudi geografsko zaledje Julijskih Alp, dolina Soče in doline gornjesavskih pritokov Sore, Kokre, Tržiške Bistrice in Save Bohinjke. Iz zaporednega prikazovanja zgodovinskih rimskih vojaških prizorišč v drugi pol. 4. st. so razvidni začetni in postopni vojaški preboj kraških zapor iz vzhodne panonske strani in sklepni boji Ad Pirum Castro Celeia-Poetovio Aquileia A manevrski prostor bilke pri Frigidu SI. 1: Pohodna etapa A - prečni presek. Abb.l: Marschroute A - Querschnitt. v ravninskem predelu zahodne cesarske strani. V vojaškem preboju in prostem prehodu alpskih hru-šiških vrat se zaznava začetek preseljevanja ljudstev čez slovensko ozemlje na italsko ozemlje. Čas zaporednih vojaških pohodov iz zahodne smeri proti vzhodni smeri rim. cesarstva Leta 351/352 Magnencij Leta 378 Leta 388 Magnus Maximus Leta 394 v kraju Petoviona Atrans Emona Ad Pirum Petoviona Aquileia Evgenij Fluvius Frigidus rim. cesarstva Konstancij II Alatej in Safrak Teodozij Teodozij Na boku glavne pohodne vojaške smeri so bili še možni stranski prehodi na severnoitalsko ozemlje. Med temi bočnimi stranskimi smermi je tudi odcep ravninske poti ob Savi navzgor iz Ljubljane (Emona) prek Ladje pri Medvodah in Kranja (Car-nium) po Zgornjesavski dolini v Trbiž; tu se navezuje na Kanalsko dolino. Razen rečnih prehodov Sore in Save ter manjše soteske pod Ajdno med Mostami in Koroško Belo za dolino Završnice ni bilo večjih naravnih ovir in zaprek. Pot je tipično ravninska in daljša od glavne poti. Je pa lažje prehodna. Del te rimske poti se sklada s poznejšo omembo zgodnjesrednjeveške poti, imenovane "via Chreinariorum" pot Kranjčanov (Kos 1960, 51,52). V zgodnji rimski dobi je bilo sedanje gorenjsko ozemlje vojaško in politično strateško nepo-meno. To nam potrjujejo zgodnjerimske najdbe in najdišča iz prvih treh stoletij našega štetja. Funkcionalno večji in celo poglavitni pomen je imelo to območje v pozni rimski dobi, v času preseljevanja ljudstev in staroslovanske naselitve. Pretekla arheološka izkopavanja in rekognosciranja so pokazala, da je bila bočna stranska, pomožna vojaška cestna smer branjena in zaravorana pred možnimi vojaškimi prodori. Vključena je bila v globalni obrambno varovalni državni sistem Claustra Alpium Iuliarum. Poznorimskodobna gorenjska smer poti je bila postopno in ustrezno zavarovana ter branjena z zidanimi štirikotnimi ali večkotnimi obrambnimi obcestnimi stolpi (monopyrgia, speculae), ki so bili še dodatno utrjeni s prečnimi zemeljskimi okopi in varovalnimi jarki: Gradišče nad Pivko pri Naklem (Valič 1968), Novi grad pod Sv. Jakobom nad Potočami (si. 2) (Valič 1990) in Gradišče nad Sotesko (si. 3) (Leben, Valič 1978). Njihova pozicija je smiselna in funkcionalna. Imajo dominantno lego in so stacionirani na pomembnejših križiščih cest, ob vhodu oziroma izhodu iz dolin ali nad prečenjem rek. So naravno zavarovani s strmino. Z naravnimi ovirami obvladujejo poti in prehode. Postavljeni so kot postojanke - straže. Razdalja med Emono, Gradiščem nad Pivko ter Gradiščem nad Sotesko je okoli 22 rimskih milj ali 30-35 km, kar pomeni dnevni pohodni čas. SI. 2: Novi grad, Stari grad - Pusti grad nad Potočami, Preddvor. Podolžni profil po terenu. Abb. 2: Novi grad, Stari grad, Pusti grad oberhalb von Potoče, Preddvor. Langsprofil des Gelandes. Poznorimski gorski zavetišči na Ajdni nad Potoki (nadm. viš. 1046 m) nad vhodom v Gornje-savsko dolino v zavetju Karavank (Leben, Valič 1978) in pri Sv. Jakobu nad Potočami (nadm. viš. 960 m) nad vhodom v dolino Kokre (Corcas) (Valič 1990), sta očitno povezani z nižje ležečima dislociranima vojaškima zidanima stolpastima utrdbama. Zgrajeni sta v njunem strmem vznožju. Prva postojanka se veže z Gradiščem nad Sotesko (nadm. viš. 724 m) nad cesto Potoki-Koroška Bela in strugo Save (Leben, Valič 1978) in druga z gradom Novi grad nad Potočami (nadm. viš. 644 m) nad vhodom v kokrško dolino (Valič 1990). Naselbini sta bili višje in varno odmaknjeni od obrambno-va-rovalnih vojaških utrdb. Poti po teh dolinah prečno povezujejo Koroško in Furlanijo. V neposrednem zaledju pozno-rimskega Carniuma (Kranj) in v zavetju gora so še drugi naravno in z obzidjem zavarovani naseljeni kraji; npr. Gradišče nad Bašljem (Valič 1975), na gori Sv. Lovrenca nad Bašljem (si. 4,5) (Valič 1977) in Ajdovski gradeč pri Bohinjski Bistrici (si. 6,7) (Gabrovec 1975a). Zavarovana so z varovalnim obzidjem ali zidano ogrado. Iz pisnih virov so znani deli različne vojaške opreme in oborožitve. Opisan je način nošnje in bojna pehotna oprema rimskih vojakov. V staro ustaljeno sestavo rimskodobne oborožitve se uvrščajo piramidalno oblikovane puščične osti z Gradišča nad Pivko pri Naklem in pri Sv. Jakobu nad 725-- Sl. 3: Gradišče nad Sotesko, Koroška Bela - Potoki, podolžni profil po terenu. Abb. 3: Gradišče oberhalb von Soteska, Koroška Bela - Potoki, Langsprofil des Gelandes. SI. 4: Pogled na poznoantični postojanki Gradišče nad Baš-ljem in goro Sv. Lovrenca nad Bašljem (foto: D. Holynski). Abb. 4: Blick auf den spatantiken Fundort Gradišče ober-halb von Bašelj und dem Berg Sv. Lovrenc oberhalb von Bašelj. Potočami. Znana je oborožitev dveh ilirskih legij z novo vrsto orožja. Značilen primer tega dobro ohranjenega poznorimskega pehotnega orožja je bil odkrit v zidnih ruševinah v poznoantični gorski postojanki na Ajdni nad Potoki (Valič 1985a). Puščica ali kopje je izdelano v obliki puščične osti s krilci. Zadek je obtežen z bipiramidalno svinčeno utežjo. Trn za nasaditev je odlomljen. Izdelana je iz kvalitetnega jekla brez rje. Arheološko se uvršča v t. i. tip plumbata. Dolga je 16,3 cm (si. 8). Ta zvrst orožja se pojavi v 4. st. našega štetja (Volling 1991; Degen 1992). Plumbata so bila odkrita v poznorimskih najdiščih - krajih ob poteh, utrdbah, zatočiščih, postojankah in refugijih. Najdišča v Sloveniji, t. j. Ajdna nad Potoki, Vrhnika (Horvat 1990, 11,36,140,360) in Hrušica (Giesler 1981, 76), so razvrščena ob prodorni vojaški vzhodni smeri, na SI. 6: Poznorimska utrdba Ajdovski gradeč pri Bohinjski Bistrici (foto: D. Holynski). Abb. 6: Spatromische Befestigung Ajdovski gradeč bei Bohinjska Bistrica. SI. 5: Poznorimski obrambni zid zgrajen v tehniki "ribje kosti" na gori Sv. Lovrenca nad Bašljem (foto: D. Holynski). Abb. 5: In Opus-spicatum-Technik errichtete spatromische Befe-stigungsmauer auf dem Berg Sv. Lovrenc oberhalb von Bašelj. strateško varovanem območju. Ta zvrst orožja iz rimskega vojaškega arzenala je imela zelo udarno napadalno in obrambno moč. V mnogih poznorimskih postojankah odkrivajo različne dele vojaške oborožitve in opreme. Prebivalci so se pred sovražnikom zavarovali na različne načine. Le tako se je ohranilo življenje, ki je preživelo vojne ujme na odmaknjenih naravno zavarovanih naselbinah. Domnevamo, da je bil ajdenški primerek orožja v uporabi dalj časa. Tudi druge arheološke najdbe iz tega najdišča nakazujejo daljši časovni razpon. Značilne vojaške posledice poznorimskih vojnih razmer se arheološko odkrivajo v opustelih mestih na poti od Petovione do Akvileje. Odkriti in opisani so ostanki stavb oziroma nasilno porušenih krajev s požganinami (Neviodunum, Ad Pirum, Castra, Petoviona, Celeia). Zavrženi in razmetani rimski novci dokazujejo plenjenje in poprejšnji beg prebivalstva na varnejša, odročna mesta. Težke posledice vojaških spopadov, predvsem beg in skrivanje prebivalcev rimskih mest, se kažejo tudi na obrobju poglavitnih bojev. Takšno stanje nam kaže prenašanje novcev in njihov zakop na varnejša in skrita mesta. Začasno varnejša skrivališča, trenutna pribežališča in zatočišča, so bila v tistih časih tudi kraške jame: Predjama pri Postojni (Korošec 1982), Ajdovska luknja (si. 10) (Valič 1985b), Ajdovska jama v Bohinju (Valič 1985b), Dunaj pri Jereki v Zgornji bohinjski dolini (Gabrovec 1975b), Ciganska jama na pobočju Gobovca (si. 11) nad staro cesto Kranj - Radovljica (Leben 1975), jama nad Godičem pri Kamniku (Josipovič, Kajfež 1992) itd. Skrivališča v jamah leže nad krajevnimi potmi in so skrita tujcem. Odkrite najdbe novcev na skritih mestih v kraških jamah in previsih obsegajo čas 1 .-4. st. našega štetja. SI. 7: Ajdovski Gradec pri Bohinjski Bistrici - geodetski posnetek utrdbe. Abb. 7: Ajdovski gradeč bei Bohinjska Bistrica - geodiitische Aufnahme der Befestigung. Po vojnih dogodkih se je spremenilo življenje prebivalstva na tem območju. Novci so izgubili lastnika in absolutno nominalno vrednost. Odkrivajo nam stopnjevan konec rimskih vojaških pohodov in prestižnih vojn ter začetek preseljevanja ljudstev na slovenskem ozemlju. ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. - Ljubljana. DEGEN, R.1992, Plumbatae. Wurfgesehosse der Spatantike. - Helvetia archeologica 92, 139-147. GABROVEC, S. 1975a, Ajdovski gradeč. - V: ANSl, 164. GABROVEC, S. 1975b, Jereka. - V: ANSl, 167. GIESLER, U. 1981, Die Kleinfunde. - V: Ad Pirum (Hrušica). Spatromische Passbefestigung in den Julischen Alpen, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 31, 51-127. HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela 1. razr. SAZU 33. JOSIPOVIČ, D. in T. KAJFEŽ 1992, Godič. - Var. spom. 34, 214-215. KOROŠEC, P. 1982, Predjama konec 4. do sredine 5. stoletja. - Arh. vest. 33, 84-114. KOS, M. 1960, Starejša naselitev na kranjski ravnini. - V: 900 let Kranja, 51-73, Kranj. LEBEN, F. 1975, Ciganska jama. - V: ANSl, 172. LEBEN, F. in A. VALIČ 1978, Ajdna. -Arh. vest. 29, 532-545. PETRU, P. 1976, Zaton antike v Sloveniji. - Ljubljana. ŠAŠEL, J. et al. 1971, Claustra Alpium Iuliarum I. - Kat. in monogr. 5. VALIČ, A. 1968, Gradišče nad Pivko pri Naklem. - Arh. vest. 19, 485-508. VALIČ, A. 1975, Bašelj. - V: ANSl, 172. VALIČ, A. 1977, Sv. Lovrenc pod Storžičem. - Var. spom. 21, 188-189. VALIČ, A. 1985a, Ajdna nad Potoki. - Var. spom. 27, 265-272. VALIČ, A. 1985b, Ajdovska luknja pri Soteski v Bohinju, Radovljica. - Var. spom. 21, 272-274. VALIČ, A. 1986, Ajdna nad Potoki. - Var. spom. 27, 265-272. VALIČ, A. 1990, Poznoantično najdišče sv. Jakob nad Potočami pri Preddvoru. - Arh. vest. 41, 431-438. VOLLING, T. 1991, Plumbata-Mattiobarbulus -MAPTZOBAPBOYAON? - Archaologischer Anzeiger 1991, 287-298. SI. 8: Plumbata - jeklena železna ost s krilci in svinčeno utežjo z Ajdne nad Potoki (foto: D. Holynski). Abb. 8: Plumbata - Stahleisenspitze mit Fliigeln und Bleige-vvicht von der Ajdna oberhalb von Potoki. Archaologische Funde von Militarelementen der spatromischen Zeit in Gorenjsko Zusammenfassung Die historischen Ouellen berichten iiber zahlreiche militarische Auseinandersetzungen in der spatromischen Zeit, besonders in der zvveiten Halfte des 4. Jhs., im heutigen slo-vvenisehen Gebiet. Die Julischen Alpen vvurden damals mit den Sperrmauern Claustra Alpium Iuliarum befestigt. Sie ver-liefen von der Savaquelle iiber Notranjsko zum Ouarnero. Aus militarischer Sicht vvar der Aufstieg von Vrhnika iiber Logatec, den Durchgang von Hrušica bis Col und Ajdovščina in jeder Jahreszeit ein schvvieriges Unterfangen. Die Be-steigung des Passes erforderte eine erhebliche physische Kraft der Soldaten (Abb. 1). In die Verteidigungslinie der Julischen Alpen vvar auch SI. 9: Shematičen prikaz generalnih rimskodobnih strateških smeri vojaških prodorov na ozemlje sedanje Slovenije s pohodno etapo A. Abb. 9: Schematische Darstellung der romisehen strategisehen Hauptrouten des militarisehen Vordringens in das Gebiet des heutigen Slovvenien mit den Marschetappe A . deren Hinterland mit eingesehlossen: das Soča- bzw. Ison-zotal, die Taler der oberen Savazufltisse, der Sora, Kokra, Tržiška Bistrica und der Sava Bohinjka. Neben den miltarisehen Hauptrouten gab es noch andere Durchgange zum norditalisehen Raum. Zu diesen Sei-tenrouten gehort auch die Abzvveigung des durch die Ebene fiihrenden Weges entlang der Sava von Ljubljana (Emona) iiber Ladje bei Medvode und Kranj (Carnium) durch das obere Savatal nach Tarvisio, wo der Weg durch das Kanaltal vvei-terfiihrt. AuBer der Uberquerung der Fliisse Sora und Sava sovvie der kleineren Schlucht am FuBe der Ajdna zvvischen Moste und Koroška Bela hinter dem Završnicatal gab es keine groBeren natiirlichen Hindernisse. Hier handelt es sich um einen typischen Flachlandvveg, der langer ist als die Haup-troute. Er ist aber leichter passierbar. Ein Teil dieser Romer-straBe stimmt mit der spateren Ervviihnung des friihmitte-lalterlichen Weges "via Chreinariorum" iiberein, dem Weg der Kranjer. In der friihromisehen Zeit vvar der heutige Bereich Go-renjskos in militariseher, politiseher und strategiseher Hin-sicht ohne Bedeutung. Das bestatigen fruhromische Funde und Fundorte aus den ersten Jahrhunderten n. Chr. Eine funktional griiBere und sogar vvesentliche Bedeutung hatte das Gebiet Gorenjskos dagegen in der spatromischen Zeit, zur Zeit der Volkervvanderung und der Ansiedlung der Sla-vven. Die bisherigen archaologischen Grabungen und Rekog-noszierungen haben ergeben, daB die militarisehe Seitenroute gegen mogliche militarisehe Einfalle gesichert vvar. Sie vvar eingesehlossen in das globale staatliche Verteidigungssystem. Die spatromische Gorenjsko-Route vvurde nach und nach angemessen abgesichert und durch gemauerte vier- oder mehr-eckige StraBenvvehrtiirme (monopyrgia, speculae) befestigt, die zusatzlich durch querverlaufende Erdvvalle und Schutz-graben befestigt vvaren: Gradišče oberhalb von Pivka bei Naklo (Valič 1968), Novi grad unterhalb von Sv. Jakob oberhalb von Potoče (Abb. 2) (Valič 1990) und Gradišče oberhalb von Soteska (Abb. 3) (Leben, Valič 1978). Ihre Lage ist sinnvoll und funktional. Sie vvurden systematisch und planmaBig ge-baut. Ihre Lage ist dominant und sie sind an den vvichtige-ren StraBenkreuzungen oder am Eingang bzvv. Ausgang von Talern oder oberhalb von FluBuberquerungen stationiert. Sie sind durch Steilhange natiirlich gesichert. Mit natiirlichen Hindernissen beherrschen sie die Wege und Ubergan-ge. Sie vvurden als Wachtposten aufgestellt. Die Entfernung zvvischen Emona, Gradišče oberhalb von Pivka und Gradišče oberhalb von Soteska betragt ca. 22 romische Meilen oder 30-35 km, vvas eine Tagesroute darstellt. Die durch diese Taler verlaufenden Wege stellten zvvischen Karnten und Friaul eine Querverbindung dar. Im un-mittelbaren Hinterland des spatromischen Carnium (Kranj) und im Schutz der Berge liegen noch andere natiirlich und mit einer Befestigungsmauergesicherte besiedelte Orte: Gradišče oberhalb von Bašelj (Valič 1975), Sv. Lovrenc oberhalb von Bašelj (Abb. 4,5) (Valič 1977) und Ajdovski gradeč bei Bohinjska Bistrica (Abb. 6,7) (Gabrovec 1975a). Befestigt sind sie durch eine Befestigungsmauer oder eine gemauerte Umzaunung. In den schriftlichen Ouellen vverden Teile von versehie- SI. 11: Rimskodobna jamska postojanka Ciganska jama (fo-to: D. Holynski). Abb. 11: Romischer Hohlenfundort Ciganska jama. gehort er zum Typplumbata. Die Lange betragt 16,3 m (Abb. 8). Die Waffengattung tritt im 4. Jh. n. Chr. in Erscheinung (Volling 1991; Degen 1992). Plumbata-Fundorte (Abb. 9) deuten darauf hin, daB sie in spatromischen Fundorten entdeckt vvurden - in Orten an StraBen, Befestigungen, Zufluchtsstatten, Stiitzpunkten und Refugien. In Slovvenien gibt es folgende Fundorte: Ajdna oberhalb von Potoki, Vrhnika (Horvat 1990,11,36,140,360), Hrušica (Giesler 1981,76). Dieser Waffentyp aus dem romischen VVaffenarsenal hatte eine ausgesprochen groBe Schlagkraft, sovvohl bei der Offensive als Defensive. Die schvvervviegenden Folgen der militarischen Auseinan-dersetzungen, vor allem die Flucht und das Verstecken der Bevolkerung romischer Stadte, sind auch in den Randbe-reichen der groBen Schlachten erkennbar. Auf einen sol-chen Zustand vveist der bevvegliche Besitz von Miinzen und deren Vergrabung an sicheren und verborgenen Orten. Voriiber-gehend sicherere Schlupfvvinkel, momentane Zufluchtsstatten vvaren in diesen Zeiten auch die Karsthohlen: Predjama bei Postojna, Ajdovska luknja (Abb. 10) und Ajdovska jama im Bohinj, Dunaj bei Jereka im oberen Bohinj-Tal , die Hohle Ciganska jama auf der Hang von Gobovec (Abb. 11) oberhalb der alten StraBe Kranj - Radovljica, die Hohle oberhalb von Godič bei Kamnik (Josipovič, Kajlež 1992). Die Verstecke in den Hohlen liegen oberhalb der Ortsvvege und sind den Fremden verborgen. Die entdeckten Munzfunde an den verborgenen Orten in den Karsthohlen und Uber-hiingen umfassen die Zeit vom 1.-4. Jh. n. Chr. Nach den Kriegsereignissen verandern sich die Lebensverhaltnisse der Bevolkerung in diesem Bereich. Die Miinzen verlieren ili-ren Eigentiimer und den absoluten nominalen Wert. Sie enthiillen uns das eskalierende Ende der romischen Feldzii-ge, die Prestigekriege und den Beginn der Volkervvanderung im slovvenischen Gebiet. SI. 10: Rimskodobna jamska postojanka Ajdovska luknja v Soteski v Bohinju (foto: D. Holynski). Abb. 10: Romischer Hohlenfundort Ajdovska luknja in Soteska im Bohinj. dener Militiirausriistung und Bevvaffnung aufgefuhrt. Be-schrieben vverden die Art und Weise des Tragens und die Kampfausriistung der romischen Infanterie. Zur alten ublichen Zusammensetzung der romischen Bevvaffnung gehoren die pyramidalformigen Pleilspitzen aus Gradišče oberhalb von Pivka bei Naklo und beim Sv. Jakob oberhalb von Potoče. Bekannt ist die Bevvaffnung zvveier illyrischer Legionen mit einem neuen Waffentyp. Ein charakteristisches Exemplar dieser gut erhaltenen spatromischen Infanterievvaffen vvurde im Ma-uerversturz in dem romischen Gebirgsstiitzpunkt auf der Ajdna oberhalb von Potoki entdeckt (Valič 1985a). Der Pfeil oder das Speer ist in Form einer Pfeilspitze mit Fliigeln angefer-tigt. Das hintere Ende beschvvert ein pyramidales Bleige-vvicht. Der Dom zum AufspieBen ist abgebrochen. Er vvurde aus hochvvertigem Stalil ohne Rosi hergestellt. Archaologisch Andrej Valič Gorenjski muzej Tavčarjeva 43 SI-4000 Kranj Mariborsko - bistriško območje v poznorimski dobi Mira STRMČNIK Izvleček Članek obravnava tri poznorimska najdišča na mariborsko - bistriškem območju, s poudarkom na višinski postojanki Ančnikovo gradišče. Izsledki izkopavanj zadnjih petnajstih let so doprinesli vpogled v materialne ostaline, znotraj katerih se nakazujejo časovne in vsebinske razlike. Abstract This article discusses three late Roman sites in the Maribor - Bistrica region, vvith emphasis on the elevated stronghold of Ančnikovo Gradišče. The results of excavations throug-hout the past fifteen years offer an overvievv of the material remains, vvhich indicate various chronological and contex-tual differences. Mariborsko območje zajema ozemlje, ki ga omejujejo na severu Slovenske gorice, na JZ severovzhodni obronki Pohorja, na jugovzhodu se odpre dolina Dravskega polja, robno območje obsežne Panonske ravnine. Njegova lega na stičišču treh geološko in gospodarsko pogojenih različnih območij je vplivala na naselitev v vseh časovnih obdobjih. Sedanja podoba leg antičnih ostalin nazorno izpričuje naselitvene težnje v rimskem času. Gostota najdb govori za naselitvene pasove sredi skrčenih gozdov, katerih eden je segal od Slivnice do Ruš, drugi od Miklavža do Pobrežja, tretji pa od Melja do Kamnice. Po stanju raziskav lahko rečemo, da se glavna naselitvena os naslanja na rodovitno pohorsko vznožje v smeri severozahod-jugovzhod ob rimski obdravski cesti kot hrbtenici rimske kolonizacije. Prav prehodnost mariborskega območja, kije - mimogrede povedano - temeljna stalnica poznejšega razvoja mesta, se nakazuje v smeri Celeia-Flavia Solva na eni strani in Poetovio-Virunum na drugi, kar pa ni brez pomenske odvisnosti od panonskega Poetovia na vzhodu in noriškega Virunuma na zahodu. Najstarejše pragodovinsko in rimsko naselitveno jedro smo pred nedavnim odkrili v Hočah; odkrilo je novosti glede smeri rimske kolonizacije, ji dalo nove razsežnosti in omogočilo nova spoznanja. Med najpomembnejše pričevalce svoje dobe sodi območje vile rustike na Betnavi, JV od Betnav-skega dvorca ob Radvanjskem potoku. Najdišče v predvideni velikosti 100 x 90 m še ni v celoti raziskano, saj smo med tremi manjšimi izkopavanji odkrili le okrog 300 kvadratnih metrov kulturne plasti na različnih območjih (si. 1). Če rezultate na kratko povzamemo, smo poleg 9 m dolgega kamnitega zidu še nedoločenega gradbenega objekta odkrili obrise jam za stojke (si. 2), potekajoče v smeri sever-jug in vzhod-za-hod, ki nakazujejo pravokotni tloris lesene stavbe. Na jugozahodnem obrobju najdišča, kjer so bile tudi površinske najdbe najbolj povedne, smo odkrili del stavbe z dobro ohranjenim hipokav-stom (si. 3). Doslej smo raziskali tri različno velike prostore s hipokavsti, ki jih je povezoval skupni prefurnij. Iz opeke grajeni stebriči so stali na zbitem tlaku, med sabo so bili povezani z oboki, tla pa so bila prekrita z marmornimi ploščami. Ob steni smo našli še nekaj ometa z raznobarvno poslika-vo, katere motivi so bili speljani večinoma v geometrijskem vzorcu ali ploskovno obarvani. Med drobnimi najdbami je bilo največ grobe hišne lončenine, ki ima v številnih različicah še največ tipskih podobnosti s sosednjimi najdišči ob južnem Pohorju. Med posodjem so zastopane različne vrste frag- SI. 1: Betnava. Tloris izkopavanj. Abb. 1: Betnava. GrundriB der Grabungen. mentirano ohranjenih keramičnih primerkov (t. 1: 3-18), med katerimi je največ ostankov loncev, skled in pokrovov. Posode so bile v glavnem izdelane iz peščene gline, večinoma pomešane s kremenčevimi zrnci in apnencem, ki se je v precejš- Sl. 2: Betnava. Jama za stojko. Abb. 2: Betnava. Pfostenloch. nji meri stalil ob žganju gline. Barvnih primerkov je zelo malo, uvoženega posodja pa zaenkrat nismo odkrili. Če se nekoliko ustavimo pri keramiki, vidimo, da navzven nagnjena ustja v ostrem pregibu z ramenom navadno govorijo za obod trebušastega oziroma jajčasto-ovalnega profila, pri čemer se -zaradi fragmentarne ohranjenosti - nanašamo na številne primerjave z znanimi lonci iz sosednjih najdišč ob Južnem Pohorju, ki jih S. Pahič datira v čas od 2. do 4. st.1 Znane so tudi iz najmlajšega dela rimske naselbine Colatio v sedanjem Starem trgu pri Slovenj Gradcu.2 V skromni ornamentiki prevladuje metličast okras oziroma nabrazdanc in glavničaste črte, plitvi vrezi in malo fragmentov z valovnico. Ob vrednotenju gradiva ugotavljamo, da keramične oblike ne izstopajo iz z novci opredeljenega ohlapnega časovnega okvira med drugo polovico 3. stol. in drugo polovico 4. stol. (t. 2). Datacijska izpo-vednost novcev (pri čemer upoštevamo tudi de- 1 S. Pahič, Nekaj podatkov o grobi hišni lončenini z najdišč ob Južnem Pohorju, Arh. vest. 30, 1979, 388 ss z izčrpnimi paralelami; isti, Najdbe z rimske ceste Slovenska Bistrica - Pragersko, Arh. vest. 29, 1978, 129 ss. 2 M. Strmčnik-Gulič, Najnovejši podatki iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, Arh. vest. 35, 1984, 185 ss. SI. 3: Betnava. Tloris prostorov s hipokavstom. Abb. 3: Betnava. GrundriB der Riiume mit Hypokaustum. pojsko najdbo 57 novcev ob enem od stebričkov) še dopolnjuje križna fibula,3 ki jo P. M. Prottel opredeljuje v tip 2 - varianto 2B (300-340),4 in ledvičasto oblikovana pašna spona ter odlomek ojačitvene obrobe pašne spone.5 Opozoriti moramo še na bronast kraguljček (t. 1: 2), ki ima 3 W. Jobst, Die Romisehen Fibeln aus Lauriacum, Forschungen in Lauriacum 10 (1975) 91 ss. 4 P. M. Prottel, Zur Chronologie der Zvviebelknopffibeln, Jb. Rom. Germ. Zentmus. 35, 1988, 347 ss, Abb. 2: 8. 5 M. Sommer, Die Giirtel und Giirtelbesehldge des 4. und 5. Jahrhunderts im romisehen Reich, Bonner Hef. z. Vorgesch. 22, 1984, t. 84: 2-8. SI. 4: Piramida. Pogled na najdišče z juga. Abb. 4: Piramida. Blick auf den Fundort von Siiden. vzporednico v kraguljčku z Ajdne nad Potoki.6 Kra-guljček je časovno in tipološko manj značilen in se na splošno redko pojavlja, npr. v Dravljah (iz prve polovice 6. st.),7 tipološko podobni so v be-lobrdski kulturi; te Niederle uvršča v tipično slovansko nošnjo.8 Za poznavanje mariborskega arheološkega območja pa je pomembno odkritje sledov poznorimske postojanke na Piramidi na levem bregu Drave (si. 4). Med sondiranjem grajskih ostalin Gornjega Maribora na gradiškem griču nad Mariborom (si. 5) smo spoznali, daje prvotna mariborska trdnjava (in castro Marchpurgh) vendarle stala na starih kulturnih tleh. Kulturna plast je bila zaradi sred-nje- in novoveških posegov močno poškodovana in uničena, zasledili smo jo le v dolžini 2,50 m v severnem profilu sonde 1 v debelini 30-35 cm (si. 6). Žal je podatek preskromen, da bi prepričljivo opredelili naravo spremnih najdb. Na prvem mestu se lahko opiramo na bronasto iglo, okrašeno s skupinami prečnih vrezov (si. 14: 1). Podobne igle najdemo na Gradcu pri Prapretnem,9 tipološko podobne pa so bile najdene tudi v Invilli- Ohranila se je še bronasta igla z okroglo glavico in deljenimi odebelitvami na vratu (si. 14: 5), kiji najdemo še najboljšo primerjavo na To-novcovem gradu.11 Spremno keramiko (si. 14: 3-5), kije temnosivo žgana, luknjičava in okrašena z eno ali večtračno valovnico, datacijsko dopolnjuje poznorimski novec, ki pa je zaradi zlizanosti točneje nedoločljiv. Na tem mestu bi bile nujno potrebne nadaljnje arheološke raziskave, ki bi lahko prostor natančneje kulturno in časovno opredelile. Slovenjebistriško območje pa se ponaša s poz-norimsko utrjeno postojanko, poimenovano Anč-nikovo gradišče, ki se vključuje v verigo sočasnih višinskih utrdb,12 katerih poznavanje se je v zadnjem času precej povečalo.13 Leži na 750 m visokem strmem pomolu tik nad sotesko Bistrice, severno od Jurišne vasi na tinjskem delu Pohorja (si. 7). Na dostopnih predelih je bila opasana z obrambnim zidom, ki se je v tehniki gradnje in po masivnosti popolnoma prilagajal naravnim danostim zemljišča. Z dosedanjimi izkopavanji od 1986 dalje smo v okviru mladinskih raziskovalnih taborov in s sofinanciranjem občine Slovenska Bistrica odkrili del severnega in jugozahodnega obrambnega zidu, na katerega se vežejo stanovanjski objekti, del obrambnega stolpa na južnem, lažje dostopnem pobočju, s sondiranjem pa smo ugotovili tudi razpon naselbine. Poseljen je bil tudi njen jugovzhodni del proti prepadnim stenam, kar je v primerjavi s prvotnim vedenjem znatno povečalo naselitveni areal (od prvotnih okrog 6000 na kakšnih 7500 kvadratnih metrov površine), kar pa je glede na takratne geografsko-gospodarsko-politične danosti dokaj razumljivo.14 Najprej smo izkop zastavili na severni strani kope, kjer znaša sedaj skupna dolžina odkritega zidu že 22,60 m (si. S). Če na kratko povzamemo: zid je bil grajen iz večjega lomljenega kamenja in A. Valič, Ajdna nad Potoki, Var. spom. 23, 1981, 266, si. 92. 7 M. Slabe, Dravlje -grobišče iz časa preseljevanja ljudstev, Situla 16 (1975) t. 11: 32; isti. Poznoantični staroselski grob iz Dan pri Starem trgu, Arh. vest. 25, 1974, 417, t. 1: 2. 8 L. Niederle, Rukovet slovanske areheologie (1931) 269. 9 S. Ciglenečki, Rezultati prvih raziskovanj na Gradcu pri Prapretnem, Arh. vest. 32, 1981, 417 ss; isti, Hohenbefesti-gungen als Siedlungsgrundeinheit der Spatantike in Slowenien, Arh. vest. 45, 1994, 239 ss, Abb. 5: 15. 1,1 V. Bierbrauer, Invillino - Ibligo in Friaul 1. Die romisehe Siedlung und das spatantik- fruhmittelalterliche Castrum, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 33 (1987) npr. 1. 85: 1-13. 11 S. Ciglenečki, Hohenbefestigungen als Siedlungsgrundeinheit der Spatantike in Slowenien, Arh. vest. 45, 1994, 239 ss, t. 6: 16. 12 S. Ciglenečki, Symposium zu Fragen der spatantiken und volkervvanderungszeitlichen Keramik, Arch. Austr. 68, 1984, 313 ss. 13 S. Ciglenečki, Polis Norikćn. Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami, (Podsreda 1992). Ciglenečki (op.9) 239 ss. 14 P. Petru, Poznoantična poselitev Slovenije, Arh. vest. 29, 1978, 359 ss. SI. 5: Piramida. Tloris izkopavanj. Abb. 5: Piramida. GrundriB der Grabungen. vezan z močno malto, širok je bil 1,50 m na na- sondo 2), kjer je strmina polagoma vse večja, pa ravno nezavarovanem delu, nižje (ob preseku s 1,20 m. Zid je bil zgrajen na živi skali, pri največ- SI. 6: Piramida. Južni in severni profil sonde 1. Abb. 6: Piramida. Sud- und Nordprofil von Schnitt 1. SI. 7: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Pogled na najdišče s severozahoda. Abb. 1: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Blick auf den Fun-dort von Nordwesten. jih padcih še dodatno temeljen, ohranil pa se je še med 0,60 in 1,40 m visoko. Zanimivo je še opozoriti na zalom obrambnega zidu na prehodu med položnim v bolj strmo pobočje; tam je zamaknjen za približno 45 stopinj proti pobočju 2,40 m v dolžino, potem pa je usmerjen proti JV kope. Na notranji strani zidu seje ohranilo ognjišče, polkrožno zaključeno (1,50 x 0,57 cm) s 25 cm debelo ožgano vrhnjo plastjo. Po 2,80 m zidu se zaključi z dokaj enakomerno klesanimi podolž-nimi kamnitimi bloki. Zunanja stran zidu je bila dodatno okrepljena in zemljišče izravnano s tremi marmornimi ploščami, ki so tukaj najverjetneje v drugotni legi. Naj mimogrede omenim, da smo v bližini cenjenih rimskih kamnolomov belega drobnozrnatega pohorskega marmorja v Šmart-nem in okolici. Na tem delu je potrebno posebej omeniti številne grude železove žlindre, ki skupaj s kovaškimi izdelki nakazujejo kovaško obrt v naselbini. Tako so se dobro ohranile kovaške klešče z razširjenima krakoma (t. 3: 1), dva levoročna železna srpa (t. 3: 2,3), razno orožje, npr. sulična ost - pilum (t. 3: 9), štiriroba puščična ost s krilci (t. 3: 8), dalje železni ježek za oviranje konjenice (t. 3: 6). Orožje je bilo najdeno tudi znotraj stavbe ob južni strani obzidja in je zastopano s štirimi puščičnimi konicami, od tega so tri masivne pira- midalne kvadratnega preseka (t. 5: 7,8,14), tem se na splošno pripisuje vzhodni, nomadski izvor,15 in ena triroba z globokimi žlebovi (t. 5: 13), z analognim primerekom na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici ,16 Lahko rečemo, da so na slovenskih višinskih utrdbah pogoste in splošno značilne zanje.17 Ob južnem delu obrambnega zidu smo odkrili štirikotni tloris objekta, ki se je vezal na obzidje in ga je istočasno uporabljal za svojo steno (si. 9). Temelj je bil zgrajen iz prosto zloženega kamenja na kamnito-peščeni podlagi 30-70 cm pod sedanjim nivojem, odvisno od padca terena (si. 10). Usmerjen je S-J, velik okrog 10 x 6 m na zahodni in 3,50 m na vzhodni stranici, višina ohranjenega temelja se je gibala od 30-60 cm. Znotraj stavbe sta se ohranili dve ognjišči in tri obzidane jame za nosilne stebre, vkopane v sterilno peščeno podlago. V letih 1993 in 1994 pa smo usmerili raziskave na JZ predel kope, kjer je zdaj dohod in je bila tudi prvotno slabše naravno zavarovana. Na tem delu se je ohranil temeljni sloj obzidja vezanega z močno apneno malto v širini 1,70 m, ki je v rahlem loku zavijalo proti južnemu robu, kjer se je na prehodu v nasip stopničasto zožilo na 90 cm in se nadaljevalo proti prej omenjeni stavbi oziroma na njeno južno steno. Znotraj smo lahko zasledili kar 14 delno obzidanih jam za lesene stebre (si. 11). Kot kaže, je leseni objekt stal tik notranje strani obzidja in ga bomo z nadaljnjimi izkopavanji skušali tlorisno povezati. Kulturna plast temnosive in črne sipke prsti, pomešane z drobci žganine in oglja, s posameznimi odlomki opeke in grudami hišnega lepa s sledovi plev in prepleta, je bila debela od 10 do okrog 50 cm. Globina in intenziteta plasti se je s padcem in stanjem zemljišča spreminjala. Podobno kot na drugih istodobnih najdiščih na celotnem vzhodnoalpskem območju, s katerim je časovno in kulturno močno povezana, je vodilna groba hišna keramika z vsemi svojimi splošnimi tehnološkimi lastnostmi. Keramika po barvi, sestavi in oblikovanosti pripada tipični poznoantični materialni kulturi. Vzporednice ima na istodobnih višinskih utrdbah,18 predvsem na Vipoti, Ko-rinjskem hribu, iz nekoliko oddaljenega sosed- 15 V. Sokol, Das spatantike Kastrum auf dem Kuzelin bei Donja Glavnica, Arh. vest. 45, 1994, 199 ss, t. 2: 1-6. 16 T. Knific, Vranje pri Sevnici - Drobne najdbe z Ajdovskega gradca (\.\91A),Arh. vest. 30, 1979, 732 ss, risba 119. 17 S. Ciglenečki, Potek alternativne ceste Siscia - Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času od 4. do 6. stoletja, Arh. vest. 36, 1985, 255 ss, t. 9: 18,19 (Korinjski hrib), t. 10a: 17,18 (Limberk pri Veliki Račni), t. 11: 16,17 (Polhograjska gora). 18 Npr. Ciglenečki (op.11), s podrobno literaturo. Za Vipoto: S. Ciglenečki, D. Pirkmajer, Zatočišče poslednjih Celjanov na Vipoti, Arh. vest. 38, 1987, 217 ss. Za Rifnik: L. Bolta, Rifnik pri Šentjurju, Kat. in monogr. 19 (1981). Za Tinje: S. Ciglenečki, Tinje nad Loko pri Žusmu in problem raziskovanja slovanskih naselbin v Sloveniji, Arh. vest. 33, 1983, 179 ss. vkopi in jame estrih črna plast zemlje s keramiko, žel. žlindro (kulturna) temnorjava plast s keramiko (kulturna) svetlorjava siva peščena plast rumena peščena plast (kult. sterilna) ognjišče SI. 8: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Del severnega obrambnega zidu. Abb. 8: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Teil der nordlichen Befestigungsmauer. SI. 9: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Jugozahodni del obrambnega zidu in štirikotni objekt. Abb. 9: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Siidvvestlicher Teil der Befestigungsmauer und viereckiges Objekt. stva pa je podobno keramično gradivo iz Invilli-na.19 V splošnem lahko rečemo, da se izsledki dosedanjih raziskav močno navezujejo na III. poselitveno fazo na Kuzelinu, datirano v zadnjo četrtino 4. in prvo polovico 5. st.20 Po obliki so zastopane skoraj vse vrste, največ je ostankov loncev SI. 10: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Temelj vzhodne stene štirikotnega objekta na jugozahodnem delu. Abb. 10: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Fundament der Ostwand des viereckigen Objektes im sudwestlichen Teil. ter globokih in srednje globokih skodel, po velikosti prevladuje srednje veliko posodje, precej pa je tudi manjših primerkov, predvsem čaš. SI. U: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Jugozahodni del obrambnega zidu z jamami za stojke. Abb. 11: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Siidvvestlieher Teil der Befestigungsmauer mit Pfostengruben. 19 Bierbrauer (op. 10) t. 85: 1-13. 20 Sokol (op.15) npr. t. 4. SI. 12: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Bronast kipec Merkurja. Abb. 12: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Bronzene Mer-kurstaluette. Po oblikovanju vrhnjih zaključkov ustij jih moremo razporediti v več skupin z različicami v detajlih: navzven nagnjena ustja v ostrem pregibu z ramenom čestokrat pričajo o obodu poudarjenega jajčasto-ovalnega profila. Ramena loncev so različnih naklonov in prehajajo največkrat v nižji sedlasto vbokel različno profiliran vrat. Razlike so tudi v izdelavi spodnjega dela trupa, saj je velikokrat rahlo vbokel, s poudarjenim ali stanjša-nim dnom. Robovi ustij so pri loncih enostransko odebeljeni in imajo različno oblikovane zožene in profilirane vrhove. Tega ne moremo reči za skodele in sklede, katerih ustja so večidel uvi-hana in so lahko tudi obojestransko odebeljena. Oblikovni izraz posodja še dopolnjuje ornament, ki se omejuje večinoma na vodoravne metličaste poteze in na eno- ali večtračne valovnice, včasih pa se pojavijo tudi plitve pokončne zareze in vti- Sl. 13: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče. Bronast kipec Apolona. Abb. 13: Jurišna vas -Ančnikovo gradišče. Bronzene Apol-lostatuette. si. Omeniti moramo še tri primerke skodelic z loš-čeno površino in vrezi na rdeči barvni podlagi. Steklo posodic je ohranjeno v drobcih rumene in zelenkaste barve; po obliki lahko sklepamo na polkroglaste čaše z vbočenim dnom in upognjenim robom ustja. Analogije najdemo spet na Ku-zelinu.21 Predstavo o življenjski ravni in hišni opremi do določene mere dopolnjujejo na videz neznačilni ostanki raznih klinov in žebljev, domnevno vratno in drugo okovje, železni noži z ravnim ali ukrivljenim rezilom, pa tudi svinčena utež, ter žrmlja s še ohranjeno svinčeno patrico.22 Pomembna materialna in duhovna sled sta bronasti plastiki bogov Merkurja (si. 12) in Apolona (si. 13), ki nakazujeta trgovske stike z okolišem ali izpričujeta duhovni svet prebivalcev te višinske postojanke. Zaradi njene parcialne raziskanosti pa pomena obeh božanstev ne moremo zanesljivo opredeliti. 21 Ib., t. 1: 17. 22 Foto: 1. Tušek, M. Strmčnik-Gulič, B. Kovačič; tlorisi in profili: M. Lubšina-Tušek; table: D. Oman, M. Kajzer. a SI. 14: Maribor - Piramida (1985). Sonda 1. 1,5 bron; ostalo keramika. M. vse = 1:2. Abb. 14: Maribor - Piramida (1985). Sehnitt 1. 1,5 Bronze; das iibrige Keramik. M. alles = 1:2. KATALOG Maribor - Piramida 1985 (si. 14) 1. Bronasta igla okroglega preseka; okras prečni vrezi; dolžina 15,45 cm. 2. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena; okras vrezane valovnice. 3. Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras izmenično vrezane večtračne valovnice in horizontalne linije. 4. Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezane večtračne valovnice in horizontalne linije. 5. Bronasta igla okroglega preseka; okras odebelitve na vratu; dolžina 9,40 cm. Betnava 1983 (I. 1) 1. Bronasta fibula; dolžina 5,80 cm. 2. Bronast kraguljček; višina 2,70 cm. 3. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena. 4. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena in luknjičasta. 5. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina delno glajena; okras pod ustjem horizontalno nerazčlenjeno rebro. 6. Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena; okras horizontalne vrezane linije. 7. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 16,15 cm. 8. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 21,65 cm. 9. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj svetlo rjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 17,60 cm. 10. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj neenakomerno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras metli-čenje; premer ustja 29,70 cm. 11. Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj neenakomerna od rdeče do sive; površina delno glajena in luknjičasta; premer držaja 4,40 cm. 12. Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer držaja 4,40 cm. 13. Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer držaja 7 cm. 14. Odlomek dna; barva zunaj in znotraj neenakomerno sivorjava; površina delno glajena; premer dna 10,55 cm. 15. Odlomek dna; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena; okras sledovi sivega premaza. 16. Odlomek dna; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer dna 5,45 cm. 17. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj neenakomerna od svetlo rjave do temno sive; površina delno glajena; okras metličenje; premer dna 11,35 cm. 18. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj neenakomerna od rdeče do sive; površina delno glajena in luknjičasta; premer dna 6,80 cm. Betnava 1981 (l. 2) 1. Odlomek steklenega ustja; barva motno rumena; premer ustja 2,80 cm. 2. Odlomek steklenega ustja; barva zelena. 3. Odlomek steklene posode; barva svetlo zelena. 4. Odlomek stekla; barva svetlo zelena. 5. Odlomek stekla; barva svetlo zelena. 6. odlomek železnega predmeta;,dolžina 6,35 cm. 7. Železni žebelj; dolžina 5,20 cm. 8. Železni žebelj; dolžina 4,90 cm. 9. Železni žebelj; dolžina 4,30 cm. 10. Odlomek bronastega pašnega okova. 11. Odlomek železnega obročka okroglega preseka. 12. Železen žebelj; dolžina 8,95 cm. 13. Odlomek železnega predmeta. 14. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina delno glajena. 15. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena in luknjičasta. 16. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena. 17. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena. 18. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj neenakomerna od svetlo do temno sive; površina delno glajena. 19. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta. 20. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj svetlo rjava; površina glajena. 21. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 13,10 cm. 22. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena; premer ustja 8,20 cm. 23. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena; premer ustja 21,90 cm. 24. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena. 25. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj rumenorja-va; površina glajena; okras ostanki rdečega premaza; premer ustja 24,80 cm. 26. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temnosiva do črna; površina delno glajena; okras vrezana cik-cak linija; premer ustja 15,30 cm. 27. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj siva; površina glajena; premer ustja 8,80 cm. 28. Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj neenakomerna od svetlo do temno sive; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezana valovnica. 29. Odlomek ostenja; barva zunaj rdeča, znotraj temno siva; površina glajena. 30. Odlomek ročaja; barva siva; površina delno glajena. 31. Odlomek dna; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer dna 4,30 cm. 32. Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj temnosiva do črna; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavni-čenje. 33. Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj svetlo rjava; površina glajena; okras horizontalno nerazčlenjeno rebro. 34. Odlomek dna; barva zunaj in znotraj oranžna; površina glajena; premer dna 5,40 cm 35. Odlomek trinožne posode; barva zunaj in znotraj rjava; površina delno glajena; premer dna 10,35 cm. Jurišna vas - Ančnikovo gradišče 1986 (t. 3) 1. Železne klešče; dolžina 39,60 cm. 2. Železni srp; rezilo klinastega preseka; predrt nastavek za držaj; dolžina 37,40 cm. 3. Železni srp; rezilo klinastega preseka; predrt nastavek za držaj, v predrtini zakovica; dolžina 34,40 cm. 4. Železni predmet z zanko in Železno žico v njej; dolžina 10,45 cm. 5. Odlomek železnega predmeta; dolžina 10,60 cm. 6. Odlomek železnega ježka; dolžina ohranjenega kraka 2,30 cm. 7. Odlomek železnega tulca; dolžina 2,80 cm, premer 1 cm. 8. Železna puščična ost kvadratnega preseka; dolžina 5,40 cm. 9. Železna puščična ost kvadratnega preseka; dolžina 9,50 cm. 10. Železna predrta ploščica; luknjica kvadratne oblike; premer ploščice 2,80 cm, premer luknjice 0,40 cm. 11. Železen nesklenjen obroček; premer 3,75 cm. 12. Železen sklenjen obroček; premer 1,70 cm. 13. Železen nož; rezilo klinastega preseka; nastavek za držaj trapezoidnega preseka; dolžina 17,50 cm. 14. Železen nož; rezilo klinastega preseka; nastavek za držaj trapezoidnega preseka; dolžina 16,50 cm. 15. Odlomek železnega noža; rezilo klinastega preseka; dolžina 5,75 cm. 16. Železen nož; rezilo klinastega preseka; nastavek za držaj pravokotnega preseka; dolžina 13,40 cm. 17. Odlomek železnega noža; rezilo klinastega preseka; nastavek za držaj kvadratnega preseka; dolžina 7,15 cm. 18. Odlomek železnega noža; rezilo klinastega preseka; dolžina 6,40 cm. 19. Železna okova z zankama; en okov dvakrat predrt, v eni predrtini zakovica; skupna dolžina 13,20 cm. 20. Železni predrti ploščici - okova; dolžina 4 in 4,40 cm. 21. Železni ploščici - okova; ena predrta, druga z izboklino; dolžina 2,10 in 2,40 cm. 22. Odlomek železnega predrtega okova; dolžina 4,80 cm. 23. Železen okov z zanko; dolžina 4,10 cm. 24. Železen okov z zanko; dolžina 4,60 cm, dolžina vsakega kraka 3,50 cm. 25. Železen obroč ovalne oblike; premer 3 do3,70 cm. 26. Železen žebljiček; dolžina 3,40 cm. 27. Železen žebljiček; dolžina 3,85 cm. 28. Železen žebljiček; dolžina 4,90 cm. 29. Železen predmet z ušescem. tordiran; dolžina 8,30 cm. 30. Železen predmet kvadratnega preseka; dolžina 9 cm. 31. Železen predmet kvadratnega, na vrhu pa okroglega preseka; dolžina 9,35 cm. 32. Železen predmet kvadratnega preseka; dolžina 16,20 cm. Jurišna vas - Ančnikovo gradišče 1986 (t. 4) 1. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj siva do rjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 15,50 cm. 2. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj neenakomerno sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 15,30 cm. 3. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer ustja 15,40 cm. 4. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj neenakomerna od temno sive do oranžne; površina delno glajena; okras metličenje; premer ustja 18 cm. 5. Odlomek ustja; barva zunaj temno siva, znotraj rjava do rdečkasta; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 17,45 cm. 6. Odlomek ustja; barva zunaj temno sivorjava, znotraj rjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer ustja 14,10 cm. 7. Odlomek ustja; barva zunaj rdečkastosiva, znotraj svetlo sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 17,10 cm. 8. Odlomek ustja; barva zunaj neenakomerna od rdeče do sive, znotraj siva; površina delno glajena; premer ustja 15,90 cm. 9. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena; okras metličenje; premer ustja 16,05 cm. 10. Odlomek ustja; barva zunaj rjava, znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 13,25 cm. 11. Odlomek ustja; barva zunaj temno siva, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras horizontalne kanelure; premer ustja 13,40 cm. 12. odlomki posode z ročajem; barva zunaj in znotraj rja-vooranžna; površina glajena in luknjičasta; okras vtisi v horizontalnih vrstah in ostanki rumenozelene glazure na zunanji in notranji strani; premer ustja 8,60 cm, premer dna 3,20 cm, višina 5,85 cm. 13. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer ustja 12,25 cm. 14. Odlomek ustja; barva zunaj od sive do rjave, znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras vtisi v loku. 15. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezane horizontalne linije in valovnica; premer ustja 11,35 cm. 16. Odlomek ustja; barva zunaj oranžna, znotraj svetlo do temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras izmenično vrezane horizontalne linije in dvotračne valovnice. 17. Odlomek ustja; barva zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras izmenično vrezane horizontalne linije in dvotračne valovnice. 18. Odlomek ustja; barva zunaj siva, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezana valov-nica. 19. Odlomek ustja; barva zunaj neenakomerna od rjave do črne, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje. 20. Odlomek uteži; barva neenakomerna od svetlo rjave do temno sive; površina glajena; na površini vrezi; premer luknjice 1 cm. 21. odlomki posode z ročajem; barva zunaj in znotraj sivorjava; površina glajena; premer ustja 8,10 cm, premer dna 6,50 cm, višina 19,15 cm. Jurišna vas - Ančnikovo gradišče 1992 (/. 5) 1. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj oranžna; površina glajena; okras na obeh straneh ostanki rdečega premaza (imitacija tere sigilate ?); premer ustja 23,60 cm. 2. Odlomek posode; barva zunaj svetlo rjava, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 15,80 cm. 3. Odlomki posode z izlivom ali ročajem; barva zunaj svetlo rjava do oranžna, znotraj neenakomerna od sive do rdečeo-ranžne; površina glajena; okras na zunanji strani ostanki ru-menozelene glazure; premer ustja 4,10 cm, premer dna 7,25 cm, višina 19,50 cm. 4. Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj od sive do svetlo rjave; površina delno glajena in luknjičasta; okras dve horizontalni in lokasta kanelura. 5. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj od sive do svetlo rjave; površina delno glajena in luknjičasta; okras horizontalni in lokasti kaneluri. 6. Železno šilo kvadratnega preseka; dolžina 14,65 cm. 7. Železen predmet kvadratnega preseka; dolžina 7,35 cm. 8. Železna puščična ost kvadratnega preseka; dolžina 7,10 cm. 9. Železen strgalnik; rezilo klinastega preseka, ročaj pravokotnega preseka; dolžina 16,50 cm. 10. Železna fibula; dolžina 6,35 cm. 11. Železen nož; rezilo klinastega preseka; na nastavku za ročaj trnast izrastek; dolžina 11,40 cm. 12. Odlomek železnega noža; dolžina 5,85 cm. 13. Železna triroba puščična ost; trn okroglega preseka; dolžina 6 cm. 14. Železna puščična ost kvadratnega preseka; dolžina 8,45 cm. Jurišna vas - Ančnikovo gradišče 1994 (t. 6) 1. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje. 2. Odlomek stekla; barva svetlo zelena. 3. Železen žebljiček; dolžina 3,20 cm. 4. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva do črna; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje. 5. Odlomek ostenja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta. 6. Odlomek dna; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer dna 12,85 cm. 7. Železen sveder; dolžina 26,15 cm. 8. Železen sveder; dolžina 23,90 cm. 9. Svinčena utež z Odlomkoma Železne zanke; premer 3,80 cm, višina 3,40 cm. 10. Odlomek ročaja; barva svetlo siva; površina delno glajena in luknjičasta. 11. Odlomek ustja; barva zunaj siva do rdečerjava, znotraj siva; površina delno glajena in luknjičasta; premer ustja 14,70 cm. 12. Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj siva do rjava; površina delno glajena in luknjičasta; premer držaja 4,10 cm. 13. Odlomek ustja; barva zunaj siva do rjava, znotraj siva do rdečerjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer ustja 14 cm. 14. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj neenakomerna od sive do svetlo rjave; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 17,10 cm. 15. Odlomek posode; barva zunaj in znotraj temno siva do črna; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 17,10 cm. 16. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj oranžna; površina glajena; okras vtisi na ustju; premer ustja 11,60 cm. 17. Odlomek ustja; barva zunaj siva, znotraj svetlo do temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje; premer ustja 14,20 cm. 18. Odlomek ustja z ročajem; barva zunaj in znotraj svetlo siva; površina glajena; okras horizontalni žleb na ustju. 19. Odlomek ostenja; barva zunaj svetlo rjava, znotraj sivorjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras vrezana valovnica in glavničenje. 20. Odlomek ustja; barva zunaj siva, znotraj rdečerjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje. 21. Odlomek ustja; barva zunaj in znotraj temno siva; površina delno glajena in luknjičasta; okras glavničenje. 22. Odlomek posode; barva zunaj bledo oranžna, znotraj oranžna; površina glajena; okras na notranji strani ostanki rumenozelene glazure; premer dna 16 cm. 23. Odlomek pokrova; barva zunaj in znotraj temno siva do rjava; površina delno glajena in luknjičasta; okras metličenje; premer oboda 14,40 cm. Der Raum Maribor und Bistrica in spatromischer Zeit Zusammenfassung Der archaologische Bereich von Maribor und Bistrica liegt an der Kontaktstelle dreier unterschiedlich geologisch und vvirtschaftlich bedingter Gebiete, die die Ansiedlung in al-len Entwicklungsphasen bedingen. Die heutige Lage antiker Funde bezeugt anschaulich die Besiedlungstendenzen in romischer Zeit. Dem heutigen Forschungsstand nach zu urteilen, stiitzt sich die Hauptbesied-lungsachse an der romischen DraustraBe auf das fruchtbare Randgebiet des Pohorje in der Orientierung Nordwest-Siidost. Zu den bedeutendsten Zeugen seiner Zeit gehort das Areal der villae rusticae in Betnava, siidostlich des Barockpalais. Unter den Kleinfunden ist grobe Gebrauchskeramik vor-herrschend; die zahlreichen Varianten haben die groBte Typenahnlichkeit mit den in den benachbarten, am Siid-Po-horje gelegenen Fundorten entdeckten Exemplaren, die S. Pahič in die Zeit vom 2. bis zum 4. Jh. datiert.1 Zu finden vvaren sie auch im jiingsten Teil der romisehen Siedlung Co-latio im heutigen Stari trg bei Slovenj Gradec.2 Die GefaBe vvurden hauptsachlich aus Sandlehm hergestellt. Gefarbte Exemplare kommen sehr selten vor, auf importierte GefaBe sind vvir vorerst nicht gestoBen. In der Ornamentik sind vor-herrschend: die Besenstrichverzierung und die Kammstric-hornamentik sovvie der Flachstich; Fragmente mit Wellenli-nienverzierung sind dagegen vvenig zahlreich. Wie vvir bei der Beurteilung des Materials feststellen konnten, fallen die Keramikformen nicht aus dem durch die Miinzen bestimm-ten zeitlichen Rahmen zvvischen der zvveiten Halfte des 3. und der zvveiten Halfte des 4. Jhs. (Taf. 2). Wichtig fiir die Kenntnis des archaologischen Bereiches von Maribor ist die Entdeckung der Spuren eines spatromischen Fundortes auf der heutigen Piramida am linken Drava-Ufer (Abb. 4). Die Kuiturschicht vvar vvegen der mittelalterlichen und neuzeitliehen Eingriffe stark beschadigt und zerstort; vvir konnten sie nur in einer Liinge von 2,50 m im Nordprofil von Schnitt 1 in einer Dicke von 30-35 cm ausfindig machen (Abb. 6). Leider ist die Angabe zu beseheiden, als daB vvir den Cha-rakter der Begleitfunde iiberzeugend bestimmen konnten. An erster Stelle stiitzen vvir uns auf eine mit einer Gruppe von Ouerstichen verzierte Bronzenadel (Abb. 14: 1). Ahnliche Nadeln kommen auch auf dem Gradec bei Prapretno9 vor, eine typologische Ahnlichkeit ist auch in lnvillino10 zu beo-bachten. Erhalten ist noch eine Bronzenadel mit rundem Kopf und geteilten Verdickungen am Hals (Abb. 14: 5), die be-sten Parallelstiicke finden sich auf dem Tonovcov grad.11 Die Begleitkeramik (Abb. 14: 3,4), die dunkelgrau gebrannt, fein-porig und mit einem ein- oder mehrfachen Wellenlinien geschmiickt ist, erganzt hinsichtlich der Datierung die spatromische Miinze, die aufgrund der Abnutzung nicht ge-nauer bestimmbar ist. Der Raum Slovenska Bistrica vvurde von Ančnikovo gradišče beherrscht, das zu den zeitgenossischen befestigten Hohen-siedlungen12 gehort. Es liegt auf einem 750 m hohen steilen Vorsprung unmittelbar iiber der Bistrica-Schlucht, nordlich von Jurišna vas (Abb. 7). An den zuganglichen Stellen vvar sie von einer Befestigungsmauer umgeben, die sich der Bau-technik und ihrer massiven Beschaffenheit nach den natiirlichen Gegebenheiten des Geliindes vollkommen anpaBte. Bei den bisherigen, seit 1986 durchgefiihrten Grabungen vvurde ein Teil der nordlichen und siidvvestlichen Befestigungsmauer freigelegt; daran schlieBen sich an ein VVohngebaude und ein Teil des Turmes am leiehter zuganglichen Siidhang. Durch Sondierungen gelang es uns, auch den Umfang der Siedlung festzustellen. Besiedeit vvar auch deren siidostli-cher Teil steilvvandvvarts, vvas im Vergleich zum ursprunglich angenommenen Umfang das Besiedlungsareal erheblieh ver-groBerte (von urspriinglich ca. 6000 auf 7500 m2 Oberfla-che). Die Befestigungsmauer an der Nordseite vvar aus gro-Beren Bruchsteinen errichtet und hatte einen starken Mortel-verband; an dem natiirlich nichtbefestigten Teil vvar sie 1,50 m breit, im niedrigeren Bereich (bei Schnitt 2) dagegen 1,20 m; hier vvird das Gelande schon allmahlich steiler. Die Ma-uer vvurde an einen natiirlichen Felsen fixiert, an den Stellen mit groBtem Gefalle vvurde sie zusatzlieh noch fundamentiert. Die Mauerreste sind heute zvvischen 0,60 und 1,40 m hoeh. An der Mauerinnenseite ist eine Herdstelle erhalten. Zahlreiche Eisenschlackenklumpen deuten zusammen mit den Schmiedevvaren auf eine Schmiedevverkstatt in der Siedlung hin. Am siidlichen Bereich vvurde der viereekige GrundriB eines Gebaudes entdeckt, das an der Befestigungsmauer angebaut vvar und sie als Wand nutzte. Im siidvvestlichen Bere ich ist eine in starkem Kalkmortelverband stehende Fundamentschicht der Befestigungsmauer in einer Breite von 1,70 m erhalten; sie verlauft in einem sanften Bogen in Richtung Siidrand, vvo sie sich am Ubergang zur Aufschiittung stufenartig auf 90 cm verjiingt und sich dem oben ervvahnten Gebiiude bzvv. dessen Siidvvand zu fortsetzt. Die Kuiturschicht aus dunkelgrauer und schvvarzer lok-kerer Erde, die mit Brand- und Holzkohlenbrocken, einzelnen Ziegelfragmenten und Hiittenlehmbrocken mit Spuren von Spreu und Flechtvverk vermiseht vvar, hatte eine Breite von 10 bis ca. 50 cm. Die Tiefe und Intensitiit der Schicht veriinderte sich mit dem Gefalle und dem Zustand des Geliindes. Ahnlich vvie in den iibrigen gleichzeitigen Fundorten im gesamten Ostalpenraum, vvomit sie in zeitlicher und kultu-reller Hinsicht eng verbunden ist, ist unter den Funden grobe Gebrauchskeramik mit ali ihren allgemeinen technolo-gisehen Eigenschaften vorherrschend. Die Mehrzahl der Keramik gehort nach Farbe, Struktur und Form zur typischen spatantiken Keramik. Parallelen finden sich in zeitgenossischen befestigten H6hensiedlungen,ls vor allem auf der Vipota und dem Korinjski hrib; in der etvvas entfernteren Nachbar-schaft konnen vvir uns auf die Keramikfunde aus lnvillino'1' stiitzen. Die bisherigen Untersuchungsergebnisse kniipfen sehr eng an die III. Besiedlungsphase auf dem Kuzelin an, die in das letzte Viertel des 4. und die erste Halfte des 5. Jhs. datiert vvird.20 Mira Strmčnik Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor Slomškov trg 6 SI-2000 Maribor T. 1: Betnava (1983). Naselbinske najdbe.1,2 bron; ostalo keramika. M. 1,2 = 1:2; 3-18 = 1:3. Taf. 1: Betnava (1983). Siedlungsfunde. 1,2 Bronze; das ubrige Keramik. T. 2: Betnava (1981). Naselbinske najdbe. 1-5 steklo; 6-9,11-13 železo; 10 bron; ostalo keramika. M. 1-13 = 1:2; 14-35 = 1:3. Taf. 2: Betnava (1981). Siedlungsfunde. 1-5 Glas; 6-9, 11-13 Eisen; 10 Bronze; das ubrige Keramik. T. 3: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1986). Naselbinske najdbe. Vse železo. M. 1-3 = 1:4; ostalo 1:3. Taf. 3: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1986). Siedlungsfunde. Alles Eisen. M. 1-3 = 1:4; das iibrige 1:3. T. 4: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1986). Naselbinske najdbe. Vse keramika. M. vse = 1:3. Taf. 4: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1986). Siedlungsfunde. Alles Keramik. M. alles - 1:3. T. 5: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1992). Naselbinske najdbe.1-9 sonda 1; 10-14 sonda 2; 1-5 keramika; 6-14 železo. M. 1-5 = 1:3; 6-14 = 1:2. Taf. 5: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1992). Siedlungsfunde. 1-9 Schnitt 1; 10-14 Schnitt 2; 1-5 Keramik; 6-14 Eisen. T. 6: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1994). Naselbinske najdbe. 1,2 površinski najdbi; 3 plast 1; 4-6 plast 2 (gl. 20-30 cm), 7,8 plast 2 (notranaja stran obzidja); 9 plast 2 (gl. 30-40 cm); 10 plast 3 (gl. 30-50 cm); 11,12 plast 3 (gl. 40-50 cm); 13-23 plast 3 (gl. 50-70 cm). 2 steklo; 3,7,8 železo; 9 svinec; ostalo keramika. M. 2 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 6: Jurišna vas - Ančnikovo gradišče (1994). Siedlungsfunde. 1,2 Oberflachenfunde; 3 Schicht 1; 4-6 Schicht 2 (20-30 cm tief), 7,8 Schicht 2 (Innenseite der Befestigungsmauer); 9 Schicht 2 (30-40 cm tief); 10 Schicht 3 (30-50 cm tief); 11,12 Schicht 3 (40-50 cm tief); 13-23 Schicht 3 (50-70 cm tief). 2 Glas; 3,7,8 Eisen; 9 Blei; das iibrige Keramik; M. 2 = 1:2; das iibrige 1:3. Skupina poznorimskih grobov iz območja izkopa za stanovanjski blok B-2 v Rabelčji vasi - zahod na Ptuju Ivan TUŠEK Izvleček Jeseni 1980 in spomladi 1981 je strokovna ekipa Zavoda za spomeniško varstvo Maribor opravila arheološka zaščitna izkopavanja v Rabelčji vasi - zahod na območju izkopa za novi stanovanjski blok B-2. Med temelji že opuščenega starejšega rimskega objekta, lončarske delavnice, smo našli skupino devetih rimskih skeletnih grobov. Grobovi so prosto vkopani v rumeno ilovnato plast, brez sledov oblog, usmeritev je različna, po najdbah pa sodijo v poznorimski čas, 4. in 5. stoletje. Abstract Archaeological rescue excavations vvere undertaken in the autumn of 1980 and the spring of 1981 at Rabelčja vas - West by a professional team from the Office for the Proteetion of Monuments of Maribor, in an area vvhere foundations for a nevv apartment building (B-2) vvere being dug. Among the foundations of a previously abandoned earlier Roman structure (a pottery vvorkshop), a group of nine Roman skeleton graves vvas diseovered. The graves vvere very simply buried in a yellowish loamy layer, vvithout any further overlying strata, and according to the finds they vvere classified to the late Roman period of the 4th and the 5th centuries. Pri arheoloških zaščitnih izkopavanjih v Rabelčji vasi - zahod v pozni jeseni 1980 in spomladi 1981 je na območju današnjega stanovanjskega bloka B-2 (SI. 1) strokovna ekipa Zavoda za spomeniško varstvo Maribor1 izkopala in dokumentirala temelje rimskega objekta - lončarske delavnice s sušilnico, vodne zbiralnike, prostor za pripravo gline, ki seje uporabljala za izdelavo rimske lončeni-ne, rimske lončarske peči ter poznorimske grobove. Rimske gradbene ostaline so bile močno poškodovane in delno tudi prekopane s srednjeveškimi in mlajšimi odvodnimi jarki. Slabi temelji rimskega objekta, ki so bili zloženi iz rečnih oblic v obliki ribje kosti, ponekod vezani z apne-no malto, med oblice pa so bile vstavljene tudi polomljene tegule in opečne plošče, nikakor ne kažejo na močnejšo nadgradnjo.2 Mešana zidava temeljev, vkopanih v rumenorjavo ilovico, ki imajo ponekod tudi tanjšo gramozno podlago, pa govori za rimski objekt (lončarsko delavnico) iz poznorimske dobe. Podobno velja tudi za lončarske peči pravokotne oblike, ki so bile po izdelavi sodeč v uporabi le krajši čas. Zahodno, jugozahodno in južno od omenjenega rimskega objekta pa se širi rimsko severovzhodno žgano grobišče, kjer smo odkrili med žganimi grobovi tudi manjše število skeletnih grobov. Grobišče leži severno od glavne rimske ceste proti Savariji z odcepom za Mur-so. Žgani grobovi po obliki pokopov (prosti vko-pi, žare in pokopi v opečne konstrukcije) in pri-datkih sodijo predvsem v 2. in 3. stoletje, manjše število še v 1. stoletje, mednje pa so globlje vko- 1 Strokovna ekipa Zavoda za spomeniško varstvo Maribor (danes Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor) je izkopavala pod vodstvom dipl. arheologa - konservatorja Ivana Tuška in sodelavcev preparatorja Stanka Gojkoviča ter študentk arheologije Marije Lubšina Tušek in Mojce Vomer Gojkovič. Sodelavcem se ob tej priliki zahvaljujem za opravljeno terensko delo v slabih vremenskih razmerah, kasnejšo preparacijo gradiva, terensko dokumentacijo in izris tabel. 2 Zunanji slabši videz temeljev je morebiti pogojen tudi z obdelovanjem površine, saj je oranje do 20 cm pod površino ležeče rimske temelje dobro zrahljalo in delno uničilo. SI. 3: Ptuj. Rabelčja vas - zahod. Pogled na rimske skeletne grobove, vkopane v prostore opuščene lončarske delavnice z zahoda (foto: Ivan Tušek). Abb. 3: Ptuj, Rabelčja vas - West. In den Versturz des romischen Topfereikomplexes eingegrabene, spatromische Skelettgraber. vo sterilno ilovnato plast, nekateri vkopi grobnih jam pa so temelje rimskega objekta tudi poškodovali, kar nedvomno dokazuje, da so bili pokopi na tem prostoru opravljeni po opustitvi in propadu rimskega obrtniškega objekta. Usmeritev skeletnih grobov je sicer različna, vendar po pridatkih sodijo v poznorimsko obdobje. OPIS GROBOV IN PRIDATKOV Grob 1 (/. 1) Grob 1 je bil prosto vkopan žgani grob z grobno jamo elipsaste oblike v velikosti 40 x 50 cm. V grobni jami smo med žganino zasledili kalcinira-ne kosti in manjše kose opek. Brez pridatkov. Grob 2 (t. 1) Grob 2 je bil skeleten in usmerjen JZ-SV ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 45 cm pod sedanjo površino. Ohranjen je bil le spodnji del skeleta (polomljeni stegnjenici), saj je zgornjega uničila grobna jama žganega groba 1. Zgornjega dela grobne jame nismo zasledili, saj je bil verjetno uničen ob strojni obdelavi nekdanje njivske površine. Ohranjena grobna jama skeletnega groba je imela velikost 50 x 40 cm. Najdene so bile kosti nog in koščki polomljene opeke. Ležal je v prostoru 5. Brez pridatkov. Grob 3 Grob 3 je bil skeleten in usmerjen skoraj v smeri J-S ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 60 cm pod sedanjo površino. Tudi pri tem grobu je bil v grobni jami velikosti 100 x 50 cm ohranjen le še spodnji del skeleta, in to le še sledi stegne- Sl. 1: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Lega skupine poznorim-skih grobov. Abb. 1: Ptuj, Rabelčja vas - West. Lage der spatromischen Griibergruppe. pani tudi rimski skeletni grobovi, ki po pridatkih sodijo tudi v pozno 4. stoletje. Med temelji rimskega objekta smo našli od drugega dela grobišča ločeno skupino devetih rimskih skeletnih in enega žganega groba (SI. 2-4). Grobne jame skeletnih grobov so bile v večini vkopane v rumenorja- Sl. 2: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Pogled na ostanke rimske lončarske delavnice ob arheoloških zaščitnih delih na B-l in B-2 leta 1981 (foto: Ivan Tušek). Abb. 2: Ptuj, Rabelčja vas - West. Blick auf die Reste der romischen Topferei bei den archaologischen Rettungsgra-bungen an der Stelle der VVohnblocke B-l und B-2 im Jahr 1981. SI. 4: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Skupina poznorimskih grobov, vkopanih v ruševine rimskega lončarskega kompleksa. Abb. 4: Ptuj, Rabelčja vas - West. In den Versturz des romisehen Topfereikomplexes eingegrabene Gruppe spatromischer Graber. nic, kolkov in vretenc. Zgornjega dela grobne jame in skeleta nismo odkrili, vendar je bilo vidno, da je izkop grobne jame poškodoval iz kamnitih oblic zidani temelj rimskega objekta. Ležal je v prostoru 1. Brez pridatkov. Grob 4 (f. J) Grob 4 je bil skeleten in usmerjen S-J ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 70 cm pod sedanjo površino. V grobni jami velikosti 170 x 55 cm so bile ohranjene le kosti nog, zgornji del groba pa je bil uničen. Ležal je v prostoru 5. Ob kosteh pokojnika so ležali drobci stekla in nekaj fragmentov keramike, ki so lahko ostanki grobnih pridatkov ali pa so prišli v grobno jamo z zasutjem, saj je bila nad grobovi kulturna plast že pred pokopi opuščenega in uničenega rimskega objekta. Grob 5 (t. 1; si. 5) Grob 5 je bil skeleten, usmerjen J V-SZ ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 1 m pod sedanjo površino. Grobna jama je bila velika 170 x 50 cm. Skelet je bil ohranjen v celoti, pokojnik pa je imel roke prekrižane na trebuhu. Ležal je v prostoru 7. Pridatki: 1. Bronasta ornamentirana čebulasta fibula ob levi ključnici (t. 1: 1). 2. Bronasta pašna spona s poškodovanim bronastim okovom za pripenjanje na pas, na katerem sta dve kvadratni luknji za zakovice (t. 1: 2). 3. Perforiran bronast jermenski zaključek am-foraste oblike ob isti golenici (/. 1: 3). 4. Stožčasta steklena čaša z rahlo upognjenim dnom in odebeljenim ustjem svetlo zelene barve ob golenici (t. 1: 4). SI. 5: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Delo na terenu s skeletnima groboma 5 in 6 v ospredju (foto: Ivan Tušek). Abb. 5: Ptuj, Rabelčja vas - West. Feldarbeit mit den Ske-lettgriibern 5 und 6 im Vordergrund. Grob 6 (t. 2; si 5) Grob 6 je bil skeleten in usmerjen skoraj V-Z ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast 1 m pod sedanjo površino. V grobni jami velikosti 180 x 55 cm so bile ohranjene precej preperele kosti pokojnika, ki je imel levo roko stegnjeno ob telesu, desnico pa položeno čez trebuh. Ležal je v prostoru 7. Pridatki: 1. Ob desni ključnici je bila obročasta železna fibula rombičnega preseka z razprtima nazaj zavihanima zaključkoma ter jezičkom trikotnega preseka (t. 2: 1). 2. Na medenici je ležala pravokotna, s cikcakas-timi vrezi okrašena bronasta pašna spona z ostanki tkanine in jezičkom, ki se zaključuje v obliki kačje glavice, ter poškodovanim bronastim okovom za pripenjanje na pas (t. 2: 2). 3. Podolgovata zdrobljena steklena gubanka tem-nozelene barve s polkrožno vbočenim dnom in izvihanim ustjem (t. 2: 3). Grob 7 (/. 3; si. 6,7) Grob 7 je bil skeleten in usmerjen skoraj V-Z ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast. Grobna jama v velikosti cca 200 x 60 cm pa je presekala tudi gramozno podlago temelja zidu rimskega objekta. Kosti pokojnika so bile močno preperele. Ob glavi pokojnika je ležal kos tegule. Grob je ležal v prostoru 6. Pridatki: 1. Ob desni ključnici je ležala bronasta orna-mentirana čebulasta fibula (t. 3: 1). 2. Visoka stožčasta steklena čaša, ki ima proti sredini vbočeno prstanasto dno in rahlo navzven upognjeno ustje (t. 3: 2). 3. Ob levi nogi je bil sivo žgan manjši enoročajni vrček s prstanasto nogo (t. 3: 3). SI. 6: Ptuj. Rabelčja vas - zahod. Pridatki v grobu 7 (foto: Ivan Tušek). Abb. 6: Ptuj, Rabelčja vas - West. Beigaben in Grab 7. Grob 8 (t. 2) Grob 8 je bil skeleten, usmerjen SV-JZ ter vkopan v rumenorjavo ilovnato plast. Skelet je bil slabo ohranjen, pokojnik je imel desno roko stegnjeno ob telesu. Velikost grobne jame je bila 175 x 55 cm. Ležal je v prostoru 6. Pridatki: 1. Ob desni stegnenici je kot pridatek ležala bronasta ornamentirana čebulasta fibula (t. 2: 1). Grob 9 (r. 4; si. 8) Grob 9 je bil ženski skeletni grob, usmerjen SV-JZ; grobno jamo v velikosti 200 x 60 cm je imel vkopano v rumenorjavo ilovnato plast, delno pa tudi v temelj zidu rimskega objekta. Ležal je v prostoru 6. Pridatki: 1. Ob levi strani glave srebrna igla - lasnica s čebulasto glavico (t. 4: 1). 2. Bronasta zapestnica na čez trebuh sklenjenih rokah (/. 4: 2). SI. 7: Ptuj. Rabelčja vas - zahod. Fibula iz groba 7 (foto: Bine Kovačič). Abb. 7: Ptuj, Rabelčja vas - West. Fibel aus Grab 7. SI. 8: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Ženski skeletni grob 9 (foto: Ivan Tušek). Abb. 8: Ptuj, Rabelčja vas - West. Frauenskelettgrab 9. 3. Okoli vratu ogrlica iz jagod, ki so bile narejene iz modre, zelene, temno zelene, rumene in bele steklene mase (dve okrogli jagodi sta imeli tudi pozlato (t. 4: 3). 4. Bronast novec (t. 4: 4). 5. Bronast novec (t. 4: 5). 6. Steklena stožčasta čaša iz svetlozelenega motnega stekla, ki ima rahlo upognjeno dno in navzven izvihano odebeljeno ustje (t. 4: 6). 7. Med stopali nog je bila steklena bučka - bal-zamarij iz svetlozelenega motnega stekla z vbočenim dnom, prstanasto nogo in izvihanim, na koncu ode-beljenim ustjem ter rahlimi poševnimi kanelura-mi na trebuhu (t. 4: 1). 8. Sledovi koščene zapestnice Grob 10 (t. 3) Grob 10 je bil skeleten in usmerjen JV-SZ; imel je grobno jamo v velikosti 180 x 55 cm, vkopano v rumenorjavo ilovnato plast. Skelet pokojnika je zelo dobro ohranjen, levo roko ima stegnjeno ob telesu, desnico pa položeno čez trebuh. Pridatki: 1. Ob levi stegnenici bronasta pašna spona z ovalnim okovom za pritrditev na pas, na katerem so vidne tri okrogle luknje za zakovice (/. 3: 1). 2. Bronast pašni zaključek srčaste oblike s sledovi usnja ali tkanine na spodnji strani (t. 3: 2). Med skeletnima grobovoma G 5 in G 6 v prostoru 7 je ležal v zasipni plasti tudi sivo žgan fragmentiran vrček z rahlo izvihanim ustjem in ozko prstanasto nogo, ki ima nad največjim obo- Sl. 9: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Skeletni grob 10 (foto: Ivan Tušek). Abb. 9: Ptuj, Rabelčja vas - West. Skelettgrab 10. dom vrezani dve plitvi kaneluri (f. 2: 1). Ker je tretjina vrčka, od ustja pa čez največji obod poškodovana, lahko domnevamo, da je tudi ta imel ročaj, saj je po obliki in velikosti zelo podoben vrčku iz G 7. Nadalje pa je tudi možno, da je kot pridatek ležal v enem od poškodovanih grobov G 5 ali G 6. Ob tem pregledu grobov in pridatkov v njih naj poudarim še raznolikost v usmeritvi skeletnih grobov. Pokojniki so bili prosto položeni v grobne jame, saj ni nikjer sledov grobnih skrinj ali konstrukcij, le skelet v G 5 ima ob nogah ob rob grobne jame položenih nekaj kamnov. OPREDELITEV GRADIVA Od kovinskih pridatkov so bile v grobovih zastopane bronaste pašne spone z okovi za pritrditev na pas (G 5, G 6 in G 10), in ob njih tudi dva bronasta pašna zaključka (G 5 in G 10). Bronasta pašna spona s pravokotnim okovom iz G 5 ima analogije v grobovih na Ptuju in tudi drugod po Sloveniji in datirajo v drugo polovico 4. stoletja.3 Analogije za bronasto pašno spono z ovalnim okovom za pritrditev na pas iz G 10 imamo tako pri nas (grobišče na Zg. Bregu na Ptuju), kakor tudi po ostali Evropi in so datirane v pozno 4. in zgodnje 5. stoletje.4 Po E. Kellerju sodi v skupino grobov s čebulastimi fibulami tipa 3-5, ki datirajo v sredino in drugo polovico 4. st.5 V ta čas pa E. Keller datira tudi bronaste jermenske zaključke amforaste oblike.6 3 M. Sagadin, Antične pašne spone in garniture v Sloveniji, Arh. vest. 30, 1979, 308 s. 4 Ib„ 310 s. 5 E. Keller, Die spatromischen Grabfunde in Siidbayern, Miinch. Beitr. z. vor- u. Fruhgesch. 14 (1971) 56 ss, Taf. 25: 4; 35: 5; 16: 6; 17: 6. 6 Ib„ 65 s. Podobne pravokotne spone kot je tista iz G 6, so našli na grobišču na Zg. Bregu na Ptuju7 in na Srednješolskem centru na Ptuju kjer nedvomno sodijo v 4. in 5. stoletje. V to obdobje sodita tudi perforiran bronast pašni zaključek amforaste oblike (G 5) in srčast bronast pašni zaključek (G 10). Oba imata vrhnji del po dolžini razcepljen in sta bila z zakovicami pritrjena na pas ali pašne okrasne jermene. Podobni so najdeni skupaj s čebulastimi fibulami in pašnimi sponami iz druge polovice 4. stoletja,8 z ostalimi pridatki v grobovih pa sodijo tudi v začetni del 5. st. V obravnavanih poznorimskih grobovih sta dva tipa bronastih čebulastih fibul. V G 5 je bronasta čebulasta fibula tipa 3b po E. Kellerju,9 ki po novčnih pridatkih v grobovih iz Panonije in Recije sodijo v čas od okoli 340 do okoli 360.10 Sem sodita tudi v G 5 najdena jermenski zaključek amforaste oblike in bronasta pašna spona z jezičkom in štirio-glatim okovom za pritrditev na pas.11 Podobno fibulo tipa 3b po E. Kellerju smo našli tudi v G 8, vendar zaradi poškodovanosti v grobni jami ni bilo drugih najdb. Ornamentirana bronasta čebulasta fibula iz G 7 po E. Kellerju sodi v tip 4a12 in je po novčnih pridatkih iz grobov v Panoniji, Reciji in Noriku datirana v čas med okoli 350 in okoli 380. Čebulaste fibule so po mnogih avtorjih predvsem del moške noše in se v provincah pripisujejo delavnicam, ki so izdelovale bojno opremo za vojake.13 Ravno zaradi tega je možno, da so bili pokojniki v omenjenih poznorimskih skeletnih grobovih vojaškega stanu, morebiti veterani, po činu višji pa je bil verjetno pokojnik v G 7, ki je imel vojaški plašč na desnem ramenu spet z veliko, lepo ornamentirano bronasto čebulasto fibulo, ki je imela za iglo tudi varnostno zaponko. Možu višjega vojaškega stanu pa je lahko pripadala pokojnica v G 9 z bogatim nakitom in bronastima novcema. Od nakitnih predmetov iz ženskega G 9 je zanimiva ogrlica iz raznobarvnih steklenih jagod (v dveh je bila tudi pozlata), od katerih so manjše okrogle oblike in predvsem temno modre barve, večje pa imajo ploskve brušene v obliki raznih po-liedrov. Gre nedvomno za vpliv novega časa na domače prebivalstvo v poznorimskem obdobju in z ostalimi pridatki sodi v drugo polovico 4. stoletja. Srebrna igla - lasnica s čebulasto glavico iz istega groba, kije bila mogoče uporabljena tudi za spenjanje mrtvaškega ogrinjala, je težko časovno določljiva. Kronološko pa sovpada z gradivom in iglo s svinčeno glavico iz groba 8 iz Zg. Brega na Ptuju, ki je datirana v drugo polovico 4. stolet-ja.14 Za datacijo ženskega skeletnega G 9 sta pomembna v grobu najdena bronasta novca, ki sta slabo ohranjena, tako daje eden nedoločljiv, drugi, pomemben za poznorimski čas, pa pripada cesarju Konstanciju II. (351-361). V čas 4. in 5. stoletja sodi tudi obročasta železna fibula z razprtima, nazaj zavihanima zaključkoma, rombastim presekom ter jezičkom trikotnega preseka iz G 6, kakršne so bile najdene tudi v Reciji.15 Datirane so v 4. stoletje. Med steklenimi pridatki v skeletnih grobovih zavzemajo posebno mesto visoke stožčasto oblikovane čaše z zaobljenim ravnim ali rahlo vbo-klim koničastim dnom in ravno zaključenim ali rahlo navzven zavihanim odebeljenim ustjem v G 5, G 7 in G 9. Podobni najdemo tudi na grobišču na Zg. Bregu na Ptuju, kjer ju datirajo v konec 4. stoletja.16 V Somogyszilu so z novci cesarjev Va-lentinijana in Valensa datirane v drugo polovico 4. st.17 V G 9 pa smo našli tudi stekleno bučko - bal-zamarij z visokim vratom, navzven zavihanim ter na koncu odebeljenim ustjem in prstanastim dnom. Podobne so našli na grobišču na Zg. Bregu na Ptuju18 in tudi na ostalih ptujskih grobiščih, pred- 7 I. Miki Curk, Poetovio I, Kat. in monogr. 13 (1976) 311 s. 8 Ib„ 315. 9 Keller (op. 5) 34. 10 Ib„ 37 s. 11 Ib„ 45-47. 12 Ib„ 34. 13 R. Koščević, Antičke fibule s područja Siska (Zagreb 1980) 35. 14 A. Dular, Rimske koščene igle iz Slovenije, Arli. vest. 30, 1979, 283. 15 Keller (op. 5) 55 s. 16 Z. Subic, Tipološki in kronološki pregled rimskega stekla v Poetovioni, Arh. vest. 25, 1976, 46 ss. 17 A. Sz. Uurger, Das spatromische Graberfeld von Somogyszil, Font. Arch. Hung. (1979) Taf. 1: 2 (grob 2); 2: 4 (grob 6); 8: 9 (grob 38). 18 Šubic (op. 16) 42. vsem v skeletnih grobovih na grobišču v Rabelčji vasi - zahod. Datirajo v drugo polovico 4. stoletja. Odlično analogijo imajo na grobišču Csakvar, kjer pa se ta oblika ne pojavi pred 1. 380.19 Fragmentirano stekleno gubanko z dolgim vratom in zelene barve iz G 6 je zaradi zdrobljenosti nemogoče v celoti rekonstruirati, vendar podobne sodijo v 4. stoletje. Prav tako so bile najdene na grobišču na Zg. Bregu na Ptuju,20 pa tudi na grobišču v Rabelčji vasi (grobovi še niso pripravljeni za objavo). Od keramičnih pridatkov smo našli le dva sivo žgana vrčka iz kvalitetne sive prečiščene gline (eden med G 5 in G 6, drugi pa v G 7) s presegajočim ročajem, rahlo izvihanim ustjem, kroglastim trebuhom in ozko prstanasto nogo. So značilni za poznorimsko obdobje in najdeni v mnogih grobiščih druge polovice 4. st.21 V ženskem skeletnem G 9 smo našli ogrlico iz raznobarvnih steklenih jagod. Zelo podobna ogrlica je bila najdena v ženskem skeletnem grobu 38 v Somogyszilu,22 ki je datiran z novci cesarjev Va-lentiniana I in Valensa v drugo polovico 4. stoletja. Petoviona, ki je ležala na stičišču alpskega in panonskega sveta, je zelo zgodaj občutila nemirne čase na vzhodnih mejah rimske države in tudi čas notranjih zdrah v boju za oblast. Vojaški pohodi skozi Petoviono in krvave državljanske vojne so slabile moč države, istočasno pa so tudi postopoma pustošile ter v 4. in začetku 5. stoletja uničevale mesto, ki se je počasi krčilo in izgubljalo svoj obrtniški in trgovski pomen. Posebno vzhodni, izpostavljeni del mesta ob rimski cesti Poetovio-Savaria na levem bregu Drave, današnja Rabelčja vas s sosednjimi mestnimi predeli, je počasi usihal že od druge polovice 3. stoletja naprej. Med ruševine rimskih objektov in drugih ostalin (tudi med starejše žgane grobove) so začenjali vkopavati skeletne poznorimske grobove, ki pa imajo po tradiciji poleg predmetov osebne noše še druge pridatke in nimajo reda pri usmeritvi. Takih skupin poznorimskih grobov s pridatki in različno usmeritvijo je od Sp. Hajdine do Rabelčje vasi na Ptuju še več in ravno ti dokazujejo, da so bili taki grobovi največkrat vkopani v gradbene ostaline opustošenih mestnih četrti. Tudi obravnavani skeletni grobovi so bili prosto vkopani, grobne jame so ponekod poškodovale gradbene ostaline predhodnega rimskega objekta, v njih pa nismo zasledili nobenih grobnih konstrukcij ali sledov lesenih skrinj. Kostne analize sicer še niso opravljene, zanesljivo pa lahko trdimo, da so kosti pokojnikov pripadale odraslim osebam. Pet grobov je bilo moških (G 5, 6, 7, 8, 9), eden je bil ženski (G 10), treh (G 2, 3, 4) pa zaradi poškodovanosti grobnih jam in pomanjkanja najdb ni mogoče opredeliti. Ob teh grobovih ne smemo pozabiti, da so bile v neposredni bližini poznorimskih skeletnih grobov odkrite tudi ostaline 5. mitreja, ki je živel s svojimi častilci, povečini uradniki in vojaki veterani, še v 4. stoletje, ko je proti koncu stoletja tudi v Petovioni počasi prevladalo krščanstvo.23 Nadalje je mogoče, da so omenjeni poznorimski skeletni grobovi pripadali pokojnikom vojaškega stanu, ki so bili povezani z dogodki na območju Petovione v času krvavih državljanskih vojn v 4. stoletju med Konstancijem II. (351-361) in Mag-nencijem, ki se je poražen vrnil leta 351 izpred Vinkovcev mimo Petovione ali med Teodozijem (379-395) in Maksimom leta 388, mogoče pa tudi ob priliki zajetja Konstancija Gala v palači izven mesta leta 361.24 19 A. Salamon, L. Barkoczi, Pannonien in nachvalentinianischer Zeit (376-476), v: Severin zvvischen Romerzeit und Volker-vvanderung (Linz 1982) 157 ss, Abb.ll: 3. 20 Šubic (op. 16) 43. 21 Salamon, Barkoczi (op. 19) 157, Abb. 9. 22 Burger (op. 17) 30, Taf. 8: la (grob 38). 23 I. Tušek, Peti mitrej v Ptuju, Arh. vest. 41, 1990, 267 ss. 24 M. Abramič, Poetovio (Ptuj 1925) 20 s; I. Curk, Rimljami na Slovenskem (Ljubljana 1976) 39. Eine Gruppe spatromischer Graber aus dem Ausschachtungsbereich des Wohnb- locks B-2 in Rabelčja vas - West in Ptuj Zusammenfassung Bei den archaologischen Rettungsgrabungen in Rabelčja vas - West in den Jahren 1980 und 1981 im Bereich des heutigen Wohnblocks B-2 (Abb. 1) vvurden die Fundamente einer romisehen Topfervverkstatte, Wassersammelbecken, ein Raum zur Lehmvorbereitung und romische Brennofen vom Team des Denkmalschutzamtes (Zavod za spomeniško varstvo) freigelegt und dokumentiert. Die romisehen Baufunde vvurden durch den rezenten Aushub von AbfluBgraben ziemlich stark beschadigt. Westlich und siidlich eines jiingeren romisehen Gebaudes erstreekt sich das nordostliche romische Brand-graberfeld, das nordlich der romisehen StraBe Poetovio - Savana liegt. Unter den Fundamenten und den Raumen des spatromischen Gebaudes fanden vvir eine Gruppe von neun spatromischen Knochengnibern und ein Brandgrab (Abb. 2-4) die in einer sterilen gelbbraunen Lehmschicht eingegra-ben vvaren, durch den Aushub von Grabern vvurden auch die Fundamente der romisehen Topfervverkstatte beschadigt. Unter den Beigaben in den Skelettgrabern sind kleine Flaschen, Giirtelschnallen und Zvviebelknopffibeln vorherr-schend. An Keramik fanden vvir zvvei graugebrannte einhenklige Kriige aus gut gereinigtem Lehm. Sovvohl das Glas- als auch das Keramikmaterial laBt charakteristische Formen aus der zvveiten Halfte des 4. Jhs. erkennen. Bronzene Giirtelschnallen (G 5) vvurden auch in anderen romisehen Skelettgrabern in Ptuj und andersvvo in Slo-vvenien entdeckt; sie stammen aus der zvveiten Halfte des 4. Jhs.' Die bronzene Giirtelschnalle mit ovaler Beschlag (G 10) vvird in das spiite 4. und den Beginn des 5. Jhs. datiert.4 Die bronzene Giirtelschnalle mit ovalem Beschlag, die drei kleine Locher aufvveist, und die Riemenzunge in Herzform aus G 10 gehoren nach E. Kellers Ansicht in die Graber-gruppe mit bronzenen Zvviebelknopffibeln des Typs 3 bis 5, die in die Mitte und die zvveite Halfte des 4. Jhs. fallen.5 In diese Zeit gehoren auch die nierenformigen Giirtelschnallen und die perforierten bronzenen Riemenzungen in Am-phoraform.6 Aus dem 4. Jh. stammen auch die bronzene Giirtelschnalle mit rechteckigen Rahmen, die Zick-zack-Einschnitte an der Schnallenrahmen und die zum Teil erhaltene Beschlag zur Befestigung am Giirtel (G 6).7 Aus dieser Zeit stammen auch die eiserne Ringfibel, ein perforierter Bronzerie-menzunge in Amphorenform (G 5) und ein Bronzericmen-zunge in Herzform (G 10).K Besonders charakteristisch in den Skelettgrabern sind or-namentierte bronzene Zvviebelknopffibeln in verschiedenen GroBen (G 5, 7 und 8), die zusammen mit den anderen Beigaben und iihnlichen Grabeinheiten in Slovvenien und iiber dessen Grenzen hinaus in die spatromische Zeit fallen. Die groBte und schon verzierte Zvviebelknopffibel hat eine Si-cherheitsnadel. Viele Autoren betrachten Zvviebelknopfna-deln vor allem als Teil mannlichen Gebrauchsschmucks und schreiben sie in den Provinzen Werkstatten zu, die Kamp-fausriistungen fiir Soldaten herstellten.11 Gerade deshalb kann es sich bei den Verstorbenen in den besagten Skelettgrabern um gefallene oder auf andere Weise umgekommene romische Soldaten mit ihrem Befehlshaber handeln (G 7), dessen Sol-datenmantel an der Sehulter mit einer groBen ornamentier-ten bronzenen Zvviebelknopffibel zusammengehalten vvurde, die mit einer Sicherheitsnadel ausgestattet vvar. Zum hohe-ren Schicht konnte auch die Frau in G 9 mit reichem Schmuck (silberne Haarnadel, Halskette aus bunten Glasperlen, ein Knochen- und Bronzearmband) und Bronzemiinzen gehoren. Im Frauengrab (G 9) vvurden zvvei schlecht erhaltene Bronzemiinzen entdeckt, vvovon eine Kaiser Constantius II. (351-361) gehort, die andere ist dagegen unleserlich. Petoviona, das an der Kontakstelle des Alpenlandes und der pannonisehen Welt lag, hat schon friih die unruhigen Zeiten der Miiitiirziige durch die Stadt zu den Ostgrenzen des romisehen Reiches und der blutigen Biirgerkriege er-lebt, die die Stadt im 4. Jh. vervviisteten und zerstorten. Langsam vvurde sie kleiner und biiBte an seiner Bedeutung fiir Han-del und Gevverbe ein. In die Trummer der romisehen Ge-biiude begann die einheimisehe Bevolkerung der spatromischen Zeit Skelettgriiber einzugraben. Den Verstorbenen vvurden trotz Durchsetzung des Christentums noch immer in die Graber neben den Gegenstiinden der personlichen Tracht Beigaben hinzugefiigt. Die Regellosigkeit bei der Graborientierung deutet darauf hin, daB in dieser Zeit im heutigen slovvenischen Raum das Christentum noch nicht fest vervvurzelt vvar. Angesiehts dieser Graber diirfen vvir nicht vergessen, daB in unmittel-barer Nahe der spatromischen Skelettgraber auch Funde des 5. Mithraums entdeckt vvurden, das seine Glaubigen, in der Mehrzahl Beamten und Soldaten, noch im 4. Jh. aufsuchten und das mit den iibrigen heidnisehen Heiligtiimern Petovio-nas gegen Ende des 4. Jhs. zerstort vvurde, als sich auch hier das Christentum langsam durchzusetzen begann.2-1 Daraus ist zu sehlieBen, daB sich das nicht mehr so stark durch Bautatigkeiten gepragte, sondern den Gefahren an-gepaBte beseheidenere Leben in Petoviona im 4. und 5. Jh. fortsetzte. Mit dem neuen Glauben breitete sich unter der romisehen Bevolkerung ein neuer Geist und Lebensstil aus, vvas sich besonders in der materiellen Kultur bei der Bear-beitung und den Formen der Keramik-, Glas- und Mctall-produkte in den Grabern vviderspiegelte. Ivan Tušek Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor Slomškov trg 6 SI-2000 Maribor T. 1: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Grobovi 1,2,4,5. 1-3 bron; 4 steklo. M. = 1:2. Taf. 1: Ptuj, Rabelčja vas - West. Graber 1,2,4,5. 1-3 Bronze; 4 Glas. M. = 1:2. T. 2; Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Med groboma 5 in 6: 1 keramika. Grob 6: 1,2 bron; 3 steklo. Grob 8: 1 bron. M. = 1:2. Taf. 2: Ptuj, Rabelčja vas - West. Zvvischen den Grabern 5 und 6: 1 Keramik. Grab 6: 1,2 Bronze; 3 Glas. Grab 8: I Bronze. M. = 1:2. T. 3: Ptuj, Rabelčja vas - zahod. Grob 7: 1 bron; 2 steklo; 3 keramika. Grob 10: 1,2 bron. M. = 1:2. Taf. 3: Ptuj, Rabelčja vas - West. Grab 7: 1 Bronze; 2 Glas; 3 Keramik. Grab 10: 1,2 Bronze. M. = 1:2. T. 4: Pluj, Rabelčja vas - zahod. Grob 9: 1,2,4,5 bron; 3,6,7 steklo. M. = 1:2. Tuf. 4: Ptuj, Rabelčja vas - West. Grab 9: 1,2,4,5 Bronze; 3,6,7 Glas. M. = 1:2. Poznorimski grobovi z grobišča pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju Mojca VOMER-GOJKOVIČ Izvleček Grobišče pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju spada k tipu grobišč z obzidanimi parcelami. Opredeljeno je v čas od 1. do začetka 5. stoletja. Med triinšestdesetimi grobovi jih ima enaindvajset pridatke, po katerih jih datiramo v poz-norimsko obdobje. Najdbe so statistično obdelane, opravljeni sta bili delna antropološka analiza in poizkus rekonstrukcije noše. Abstract The cemetery of Dijaški Dom at Rabelčja vas near Ptuj can be classified as a cemetery vvith vvalled parcels. It has been dated to the period from the Ist to the beginning of the 5th century. The thirty-six graves contain twenty-one grave goods that can be dated to the late Roman period. The finds are analyzed statistically, and partial anthropological analy-sis has been undertaken, as vvell as an attempt to reconstruct the attire. Izkopavanja na prostoru Dijaškega doma v Rabelčji vasi na Ptuju so se pričela novembra 1978 in končala junija 1981. leta. Raziskan prostor je obsegal okoli 2000 m2. Vodil jih je Ivan Tušek v sodelovanju z Miro Strmčnik-Gulič in Stankom Gojkovičem, terenske risbe sta izdelali Mojca Vomer in Marija Lubšina-Tušek, gradivo za objavo so izrisale Mojca Vomer, Marija Lubšina-Tušek in Nej-ka Uršič-Jesenik. Antropološko analizo je opravila na terenu mag. Tatjana Tomazo-Ravnik, novce pa je opredelil mag. Peter Kos. Stoletna raziskovanja rimske Petovione so potrjevala razvoj mesta ob Dravi. Nekropole, ki so bile odkrite v tem času, dokazujejo življenje tudi v poznorimski dobi. Ena takih je bila tudi ob Dijaškem domu (si. 1). Izkopavanja so obsegala prostor same stavbe Dijaškega doma (izkopavanja 1978/79) ter okolico severno in vzhodno od stavbe (Vomer-Gojko-vič 1996). Grobišče predstavlja zaključeno celoto, saj je bilo z vseh strani omejeno: na severovzhodu so potekali odvodni jarki, tu in pa na vzhodni strani je bilo grobišče poškodovano, saj je bil na tem prostoru sadovnjak oziroma brajde. Na vzhodu sta bili dve in na jugozahodu ena peč za pečenje keramike. Do njih so potekali jarki, ki so pone- Sl. 1: Lega grobišča pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju. Abb. 1: Lage des Griiberfeldes beim Schiilerheim in Rabelčja vas in Ptuj. kod posegli tudi v grobišče. Le na severozahodu je bilo grobišče omejeno s sterilno rumeno ilovico, na severni strani zaradi predhodnih zemeljskih del rezultati niso znani (si. 2). SI. 2: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Tloris grobišča. Abb. 2: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. GrundriB des Griiberfeldes. Humusno plast je posnel buldožer, in sicer v debelini približno 20 cm. Pod njo seje začela temno rjava ilovnata plast z drobci rimske opeke, peskom in kosi rimske keramike. Ta plast je segala do globine 40-60 cm, pod njo se je pričenjala rumena ilovnata plast. Rumena ilovnata sterilna plast se je počasi dvigala proti južnemu in vzhodnemu robu izkopa skupaj s terenom. Skupno je bilo od-kopanih triinšestdeset grobov, med trinajstimi žganimi pa je bil en prazgodovinski. Bili so vkopani na različnih nivojih v rjavorumeno ali rumeno sterilno ilovico. Najgloblji je bil na globini 120 cm, SI. 3: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Pogled na izkopavališče iz leta 1981 (foto: Ivan Tušek). Abb. 3: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Blick auf die Grabungsflache aus dem Jahre 1981 (Foto: Ivan Tušek). najvišji le 15-20 cm pod površino, največ pa jih je bilo na globini 50 cm. Grobišče spada v tip grobnih parcel in je bilo sestavljeno iz treh delov: velika in mala obzidana grobna parcela ter grobovi, ki so ju obdajali (si. 3). Na grobišču so pokopavali kontinuirano od 1. do začetka 5. stoletja. Obe grobni parceli sta bili najverjetneje zgrajeni v 2. stoletju, saj so grobovi v njih iz tega časa. Del grobišča je bil zajet v 10,5 x 14 m veliki grobni parceli, omejeni z zidom iz oblic različnih velikosti, ki so bile ohranjene v več vrstah. Grobna ograja je imela na vzhodni strani odprtino -verjetno vhod h grobovom. V notranjosti te velike grobne parcele je bilo devet grobov: dva žgana, eden zidan z opeko in pet skeletnih, nekaj grobov se je držalo kamnite ograje z zunanje strani ali pa so bili vsaj v bližini. Večina grobov je bila v severnem delu. V sami veliki obzidani grobni parceli so bili tudi številni drugi vkopi, ki pa, kljub temu, da so nekateri imeli obliko grobnih jam, niso bili grobovi, saj v njih ni bilo ne kosti ne kakršnih koli grobnih pridatkov. V njej so bili še vkopi nepravilnih oblik, v katerih je bilo kamenje, in odtočni kanali, ki so vodili do bližnjih peči. Severno od velike grobne parcele, omejene s kamnito ograjo, je bila na severni strani grobišča še manjša, 3,5 x 4,5 m velika grobna parcela. Na zahodni strani se je zaključevala v kamnit plato. V njej so bili štirje grobovi. Največjo površino je zavzemal žgan grob 48, dolg 260 cm, prek kate- rega je bil skeletni grob 49 na tegulah, pokrit s strešnimi opekami (oba pa sta bila poškodovana zaradi vkopa sadnega drevesa). Vzhodni stranici kamnitega zidu male grobne parcele je bil prilagojen grob 53; pri tem so zid nekoliko poškodovali. Kamni, ki so ostali, so zapolnjevali prostor med zidom in nogami skeleta, tako da so gradili nekakšno kamnito grobnico. Vzporedno z zahodno stranico velike grobne parcele so bili štirje platoji, zidani iz oblic, postavljenih v več vrstah v obliki ribje kosti. Največji med njimi je meril približno 2 x 3 m. Zunaj grobnih parcel je bilo 49 grobov, od tega 10 žganih. Nekaj grobov seje držalo zidov grobnih parcel. Grob 23 je bil ob južni strani platoja male grobne parcele. Ob severnem zidu velike grobne parcele je bil grob 24, pravokotno na zahodni zid pa grob 30. Ostali grobovi so bili predvsem na severni in zahodni strani grobišča. Grobovi na severni strani so bili izključno skeletni. Večina poznorimskih grobov je bila na severnem oziroma zahodnem delu grobišča. V manjši grobni parceli sta bila le grob 49, ki je poškodoval žgan pokop v njej (si. 4), in grob 53 ob vzhodnem zidu te grobne parcele. Edini poznorimski grob, grob 14, na južni strani velike grobne parcele je poškodoval s tegulami obložen žgan grob. Skeleti so bili pokopani brez nekega reda, vendar je bila večina usmerjena jugovzhod-severozahod ali jug-sever, kar pa nima nobenega pravega pomena, saj ti skeleti niso bili vkopani na istem ni- SI. 4: Ptuj - Rabelčja vas. Dijaški dom. Žgan grob 48 in skeletni grob 49 v mali grobni parceli (foto: Ivan Tušek). Abb. 4: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Brandgrab 48 und Skelettgrab 49 in der kleinen Grabparzelle (Foto: Ivan Tušek). voju, tudi enakega načina pokopa ni bilo in so se razlikovali tudi po grobnem inventarju. Smer lege poznorimskih grobov je bila največkrat, sedemkrat, jugovzhod-severozahod, petkrat je lobanja na vzhodu in štirikrat na jugu. Smer zahod-vzhod so imeli trije skeleti, po enkrat pa sever-jug in severozahod-jugovzhod. Način pokopa je bil zelo različen. Večina skeletnih grobov je bila prosto vkopana v rumeno ilovico in položena v grobno jamo. Skelet je bil lahko položen na tegule ali na kamen. Med grobovi, ki so bili obloženi s kamni, je bil najzanimivejši grob 53, ki je bil očitno prilagojen zidu male grobne parcele, saj je imel spodnje okončine celo nekoliko poševno premaknjene; grob je sicer delno poškodoval vzhodni zid in iz njegovih kamnov je bila sezidana ravna linija grobnice. Grob 52 je imel poleg kamnov iz peščenca ob straneh mlinske kamne - žrmlje (si. 5). SI. 5: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Skeletni grob 52, obdan s kamni, med njimi so žrmlje (foto: Ivan Tušek). Abb. 5: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Skelettgrab 52, um-geben mit Steinen, darunter befindet sich ein Mahlstein (Foto: Ivan Tušek). Tudi grob 49 je imel opečnato konstrukcijo: položen je bil na tegule in pokrit s strešnimi opekami, ki so bile najdene ob njem (si. 6). V mnogih primerih je bil skelet položen na kamen. Grob 23 je imel za podlago kamnite plošče in oblice, pod glavo pa opeko; grob 39 pa je imel pod lobanjo položen večji kamen iz peščenca. Za podlago groba 45 sta bili dve vrsti kamnov, pod lobanjo dva iz peščenca, pod medenico skrilavec. Grob 58 je imel v grobu dve opeki. Pri načinu pokopa se je pojavil kot posebnost tudi dvojni pokop: grob 9 je imel pri dveh odraslih pokojnikih pokopane kosti manjšega prežvekovalca, v grobu 38/39 pa sta bila pokopana odrasel in otrok. Med grobnim inventarjem so bronasti novci, nekajkrat se je pojavila tudi pašna spona ali pa čebulasta fibula. Med pridatki so najpogostejše bronaste, nato koščene zapestnice, večinoma v kombinaciji z ogrlicami iz steklenih jagod. Najpogostejši pridatek so bile steklene posode raznih oblik, med njimi največkrat nizke polkrožne čaše in visoke podolgovate čaše. Keramičnih pridatkov je bilo izredno malo; koščki keramike v grobovih SI. 6: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Skeletni grob 49, detajl z bronasto zapestnico, uhanom in bronastima novcema (foto: Ivan Tušek). Abb. 6: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Skelettgrab 49. Detail mit Bronzearmring, Ohrring, und zvvei Bronzemiinzen (Foto: Ivan Tušek). so bili večinoma le iz zasipa groba in niso bili vanj položeni kot običaj, ampak so bili tam le po naključju. Dvanajst grobov je bilo brez pridatkov. Med grobovi so bili pri kopanju najdeni tudi različni, večinoma bronasti predmeti. Zunaj grobov sta bila steklena skledica gubanka in steklen vrček (si. 7). OPIS GROBOV IN NAJDB Grob 9 Dvojni grob. Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico na globini 45 cm. Od obeh skeletov sta bili ohranjeni lobanji z vratnimi vretenci. Zgornji skelet je zavzemal pravilno lego in je imel ohranjeni še lopatici, obe ključnici in obe nadlahtnici. Ležal je na vzhodnem delu spodnjega skeleta. Čez prsi sta imela položene kosti in zobe neke živali (prežvekovalec - ovca, koza ?) Po dolžini grobne jame so bile razmetane medenične kosti, deli reber in dolgih kosti. Velikost grobne jame je bila 210 x 85 cm. Smer lege skeleta je bila J-S. V sredini grobne jame je bil bronast novec, manjši, delno poškodovan novec je bil pri živalskih kosteh, po grobni jami pa so bili razmetani še deli keramike in železa. 1. Bronast novec (DIOCLETIANUS Fol 304/ 305 Tic RIC 47(a) ST__), pr. 2,7 cm. 2. Bronast novec (VALENTINIANUS I. Cen 364-375 ? RIC? ? Tip rv.: Securitas Reipublicae), pr. 1,66 cm. 3. 2 kosa železa. 4. Del roba ustja posode iz rdečerjavo žgane gline, mešane s peskom. 5. Del roba ustja posode, iz rjavočrne žgane gline, mešane s peskom. 6. Različni kosi rimske keramike. Grob 14 Skeletni pokop, prosto vkopan v rumenorjavo ilovico in je delno poškodoval žgani grob 15. Bil je na globini 35 cm pod humusno plastjo. Ob kosteh glave so bile najdene steklene ploščate zelene jagode. Ohranjene so bile kosti nog in delno rok. Na mestu, kjer bi morala biti medenica, je bil prežgan bronast novec - ob levi strani skeleta, ob nogah, pa sta bili fragmentirani stekleni posodi. Smer lege skeleta je bila Z-V. 1. Ogrlica iz ploščatih steklenih jagod motno zelene barve (steklena masa) (t. 1: 1). 2. Poškodovana steklena podolgovata čaša iz svetlo zelenega motnega stekla (t. 1: 2). 3. Poškodovan steklen vrček s širokim rebrastim ročajem in dolgim vratom ter navzven zavi- Sl. 7: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Izven groba 57, steklo. M. = 1:2 Abb. 7: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. AuBerhalb von Grab 57, Glas. M. = 1:2. hanim profiliranim ustjem iz zelenega stekla (t. 1: 3). 4. Deli ostenja steklene posode z ročajem ze-lenomodre barve (t. 1: 4). 5. Deli proti vrhu ostenja steklene posodice z "okrasnim trakom" svetlo zelene barve (t. 1: 5). 5. Del roba dna steklene posodice temno zelene barve. 5. Del dna z delom ostenja steklene posodice rjavkaste barve, rob dna je temno rjav. 8. Sledovi bronastega predmeta nedoločljive oblike. 9. Korodiran kos železa. 10. Del ustja posode iz temno rjavo žgane gline. Grob 21 Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Ohranjene so bile delno kosti glave, obe nadlahtnici, medenica in kosti nog. Velikost grobne jame je bila 200 x 80 cm. Dolžina skeleta je bila 155 x 40 cm. Smer njegove lege je bila J-S. Med koleni je bila steklena čaša. Pridatki: ženski grobovi neopred. moški grobovi 42 49 54 24 30 45 14 43 9 21 41 52 39 38 55 58 57 23 34 50 53 uhan X X prstan X X jagode X X X X X X X koše zapest. X X X X bron. zapest. X X X X X X X polki, čaša X X X X X X X podolg čaša X X X X X bron. fibula X X X X br. pas. spona X X X žel. pas. spona X bron. okov X želeaia X keram. vrček X novec X X X X X steklo X X X bron X X železo X keram kosi X X X X X X X X SI. 8: Ptuj - Rabelčja vas. Dijaški dom. Preglednica pridatkov v grobovih. Abb. 8: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Ubersicht iiber die Grabbeigaben. 1. Steklena polkrožna čaša z vbočenim dnom iz svetlozelenega motnega stekla (t. 1: 1). 2. Del steklene posode iz belega stekla, okrašene s snopom vodoravnih vrezov (/. 1: 2). 3. Kosi steklene čaše s prečno narebrenim ročajem iz motnega belega stekla (t. 1: 3). Grob 23 Skeletni pokop, vkopan v rjavo ilovico. Grob je imel za podlago kamnite plošče, oblice in opeko; bil je na globini 50 cm. Skelet je bil močno poškodovan. Smer lege skeleta je bila SV-JZ. Med desno ključnico in nadlahtnico je bila čebulasta fibula, ob levi nogi v višini kolena pa steklena podolgovata čaša. Grob je ležal med veliko in malo grobno parcelo. 1. Bronasta križna fibula čebulastega tipa s podolgovato ploščato nogo, okrašeno po sredini s trakom žigosanih kvadratkov, na vsaki strani so skupine po tri na začetku in dva vrezana krožca z vdolbino na sredini na koncu noge. Lok trape-zastega preseka je po sredini okrašen s trakom žigosanih kvadratkov in prečnim rebrom z vrezi. Fibula ima dve čebulasti glavici, ki sta povezani z narebrenim sprednjim delom, rebra so okrašena z vrezi; namesto sprednje čebulaste glavice je luknja. Vidni so še sledovi železne igle. Noga je J preseka (t. 2: 1). 2. Poškodovana steklena čaša iz belega prozornega stekla (t. 2: 2). 3. Steklena podolgovata čaša z vbočenim dnom iz zelenkastega stekla, okrašena z vzporednimi snopi tankih vodoravnih vrezov (t. 2: 3). 4. Del ustja steklene posode iz belega prozornega stekla. 5. Del ostenja posode iz sivorjavo žgane gline, mešane s kremenčevim peskom, okrašen s prečnimi vrezi. Grob 24 Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 40 cm pod humusno plastjo. Skelet je bil poškodovan. Na prekrižanih rokah so bile zapestnice, na desni roki bronasta, na levi pa koščena in bronasta zapestnica. Ob nogah je bil vrček, na medenici bronast prstan, pri glavi pa ogrlica. Smer lege skeleta je bila JZZ-SSV. 1. Ogrlica iz 16 jagod iz steklene paste: 1 modra, 14 belih in 1 svetlo zelena (/. 2: 1). 2. Del tanjše koščene zapestnice kvadratnega (?) preseka, okrašene s prečnimi vrezi, je močno preperela in se drži koščene zapestnice (t. 2: 2). 3. Poškodovana koščena zapestnica polkrožnega preseka, okrašena s podolžnimi vrezi in skupinami treh vrezanih krožcev s piko na sredini (t. 2: 3). 4. Bronasta zapestnica okroglega preseka z raz-klenjenima presegajočima koncema, ki sta razširjena in okrašena z rebri (t. 2: 4). 5. Bronasta zapestnica okroglega preseka z raz-klenjenima koncema, ki sta odebeljena, okrašena je z vrezi (t. 2: 5). 6. Bronast prstan okroglega preseka (t. 2: 6). 7. Vrček z ročajem iz temno sivo žgane gline (t. 2: 7). 8. Deli ostenja posode iz svetlo do temno rjavo žgane gline, mešane s peskom, faktura je porozna; okrašeni so z metličastim okrasom. Grob 30 Skeletni pokop, prosto vkopan v zelo peščeno rjavorumeno ilovico. Grobne jame ni bilo opaziti. Velikost skeleta je bila 152 x 35 cm, smer njegove lege V-Z. Na rokah, ki so bile sklenjene na medenici, so bile zapestnice in prstan, ob nogah je bila steklena čaša. Grob je ležal ob zahodnem zidu velike grobne parcele. 1. Ogrlica iz 45 temno modrih steklenih jagod (/. 3: 1; si. 9). 2. Bronast prstan z železno odebelitvijo ovalnega preseka (t. 3: 2). 3. Del bronaste trakaste zapestnice (/. 3: 3). 4. Deli koščene zapestnice ploščatega prese- SI. 9: Ptuj - Rabelčja vas. Dijaški dom. Ogrlica iz groba 30 (foto: Bine Kovačič). Abb. 9: Ptuj - Rabelčja vas, Schulerheim. Halskette aus Grab 30. ka, okrašene s podolžnim (2 ?) vrezom ob strani in skupinami dvojnih krožcev s piko v sredini; speta je bila z bronasto zakovico (t. 3: 4). 5. Deli koščene zapestnice ovalnega preseka, okrašene s podolžnima vrezoma, med katerima so vrezani krožci s piko v sredini (t. 3: 5). 6. Deli koščene zapestnice ovalnega preseka, okrašene s podolžnima vrezoma ob straneh, med katerima so skupine vrezanih krožcev s piko v sredini (f. 3: 6). 7. Steklena polkrožna čaša iz zelenega motnega stekla (t. 3: 7). 8. Del ostenja posode iz rjavo žgane gline mešane s peskom, prelom je črnorjavo žgan, faktura je porozna; okrašen je z metličastim okrasom. Grob 34 Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavorumeno ilovico. Ohranjene so bile samo lobanjske kosti. Smer lege skeleta je bila verjetno S-J. Na desni strani pri glavi je bila bronasta čebulasta fibula. 1. Bronasta križna fibula s tremi čebulastimi glavicami in podolgovato ploščato nogo, ki je okrašena s podolžnim rebrom, ob njem pa so na vsaki strani vdolbnice - 8 oziroma 7; noga je J preseka (t. 3: 1; si. 10). 2. Del bronastega okova, ki ima na vrhu zanko (t. 3: 2). 3. Del ostenja posode iz temnorjave žgane gline, mešane s peskom. Grob 38 Dvojni grob skupaj z grobom 39. Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavorumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Dobro ohranjen skelet je imel desno roko skrčeno ob medenici. Velikost grobne jame je bila 190x 65 cm (za dvojni grob), skeleta pa 168 x 40 cm. Smer lege skeleta je bila SI. 10: Ptuj - Rabelčja vas. Dijaški dom. Bronasta fibula iz groba 34 (foto: Bine Kovačič). Abb. 10: Ptuj - Rabelčja vas, Schulerheim. Bronzefibel aus Grab 34. JJV-SSZ. Na desni nogi je imel stekleno razdrobljeno čašo gubanko in polkrožno čašo. 1. Zdrobljena štirikotna steklena čaša - gubanka z vbočenim dnom iz mlečnega stekla (t. 3: 2). 2. Zdrobljena steklena polkrožna čaša iz rjavega mlečnega stekla (t. 3: 3). 3. Del posode, tera sigilata, iz svetlo rdeče žgane gline s temno rdečim premazom in okrasom visečih girland (t. 3: 4). Grob 39 Dvojni grob skupaj z grobom 38. Skeletni pokop, prosto vkopan v rjavorumeno ilovico. Skelet je imel slabo ohranjene spodnje okončine, desni del medenice in stegnenice je bil položen na levi stegnenici skeleta iz groba 38. Ob lobanji oziroma pod njo je imel položen večji kamen iz peščenca. Smer lege skeleta je bil JJV-SSZ. Ob notranji strani desne golenice je bila bronasta pašna spona. 1. Ovalna bronasta pašna spona s trnom in pravokotno oblikovanim okovom, ki ima ohranjeno še eno zakovico za pritrditev pasu (t. 3: 1). 2. Del ostenja posode iz svetlo rdečerjavo žgane gline, ki je na zunanji strani barvana s temno rdečerjavo prevleko in okrašena s pasom navpičnih vrezov. 3. Del ustja sklede iz temno sivo žgane gline. Grob 41 Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 60-65 cm. Skelet je imel desno roko skrčeno na prsih, levo pa pol-stegnjeno na medenici. Velikost grobne jame je bila 190 x 80 cm, skeleta 165 x 43 cm. Smer lege skeleta je bila SZ-JV. 1. Steklena polkrožna čaša iz zelenkastega stekla, okrašena z vzporednimi snopi tankih vodoravnih vrezov (t. 4: 1; si. 11). SI. 11: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Steklena čaša iz groba 41 (foto: Bine Kovačič). Abb. 11: Ptuj - Rabelčja vas, Schulerheim. Glasbecher aus Grab 41. SI. 12: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Bronasta zapestnica iz groba 49 (foto: Bine Kovačič). Abb. 12: Ptuj - Rabelčja vas, Schulerheim. Bronzenes Arm-band aus Grab 49. 2. Steklena kroglasta posodica z dolgim ozkim vratom, rahlo vbočenim dnom in podolžnimi rebri po trebuhu, iz motnega rjavega stekla (t. 4: 2). Grob 42 Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 40 cm. Skelet je bil slabo ohranjen in je imel roke sklenjene v naročju, širina grobne jame je bila 40 cm, velikost skeleta 133 x 36 cm. Smer lege skeleta je bila SV-JZ. 1. Bronasta zapestnica okroglega preseka z raz-klenjenimi konci, katerih eden je kvadratno razširjen, drugi pa le malo odebeljen (t. 4: 1). 2. Jagoda iz zelene steklene paste, ovita in pre-taknjena z bronasto žico (f. 4: 2). 3. Člen bronaste verižice (t. 4: 3). Grob 43 Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 40 cm. Skelet, ki je bil dobro ohranjen, je imel na desni roki zapestnico, ob desni, premaknjeni golenici je imel stekleno čašo, na desni strani med rebri kos opeke. Velikost grobne jame je bila 170 cm. Smer lege skeleta je bila S-J. 1. Bronasta zapestnica ovalnega preseka z raz-klenjenimi konci, okrašenimi z dvema zaporednima dvojnima krožcema in rebri (t. 4: 1). 2. Steklena podolgovata čaša iz zelenkastega stekla (t. 4: 2). 3. Del ostenja posodice tankih sten iz sivo žgane gline, premazane s sivočrno barvo; okrašen je s prečnimi vzporednimi vrezi. 4. Del ostenja posodice tankih sten iz sivo žgane gline. Grob 45 Skeletni pokop, pod glavo je imel dva kamna iz peščenca in večji lomljenec (skrilavec) pod medenico. Grob je bil na globini 30 cm. Skelet je imel roke prekrižane; spodnji del nog je bil uničen. Smer lege skeleta je bila J V-SZ. Na desni roki je bila bronasta zapestnica, na levi pa dve koščeni. 1. Ogrlica iz 27 podolgovatih cevastih jagod iz zelene steklene mase (t. 5: 1). 2. Bronasta zapestnica ovalnega preseka z raz-klenjenima koncema, kvadratasto razširjenima in okrašenima z rebri (/. 5: 2). 3. Del koščene zapestnice polkrožnega preseka; bila je verjetno zlomljena in popravljena z bronastimi zakovicami: dva kosa speta z bronasto zakovico, spodnji del okrašen z vrezano podolžno črto in delom krožca, zgornji pa ima vrezana dva koncentrična krožca s piko v sredini; del z luknjico za zakovico v sredini, okrašen z vrezano podolžno črto spodaj in zgoraj, na njem se pozna sled dela koščene zapestnice, s katero sta bili speti; del z dvema luknjicama za zakovico, okrašen z vrezano podolžno črto (t. 5: 3). 4. Dela koščene zapestnice polkrožnega preseka: del, okrašen z vrezano podolžno črto in z dvojnimi krožci s piko v sredini; del, okrašen z vrezanim dvojnim krožcem s piko v sredini (t. 5: 4). 5. Steklena polkrožna čaša iz zelenkastega stekla, okrašena z vzporednimi snopi tankih vodoravnih vrezov (t. 5: 5). 6. Del ostenja posode (amfore), kjer se stika ročaj, iz svetlo rdeče žgane gline. Grob 49 Skeletni pokop, ležal je na tegulah prek žganega groba 48, pod lobanjo je imel strešno opeko. Desna stran skeleta je bila poškodovana (verjetno z jamo za sadno drevo), ohranjene so bile le lobanja, leva roka, delno leva stran reber in del desne golenice. Smer lege skeleta je bila J-S. SI. 13: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Bronasta pašna spona iz groba 53 (foto: Bine Kovačič). Abb. 13: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Bronzene Giirtelsch-nalle aus Grab 53. Ob desni strani lobanje sta bila dva novca, ob levem ušesnem delu bronast uhan, na levi roki pa bronasta zapestnica. 1. Uhan iz bronaste žice, ki ima dve svitkasti odebelitvi in se končuje v zanko (t. 5: 1). 2. 5 jagod iz zelene steklene mase: 2 podolgovati, 3 okrogle (t. 5: 2). 3. Bronasta zapestnica kvadratnega preseka z razklenjenimi konci, ki sta okrašena s tremi pari dvojnih krožcev s piko v sredini, po sredini pa so vrezi, postavljeni v podolžno črto; na eni strani so vidni še vrezi ob straneh (?. 5: 3; si. 12). 4. Bronast novec (VALENS Cen 364-375 ? RIC ? ? Tip rv.: Securitas Reipublicae), pr. 1,9 cm. 5. Bronast novec (nedoločljiv Cen 2. pol. 4. st. ? RIC ? ?) slabo ohranjen, pr. 1,56 cm. Grob 50 Skeletni pokop, prosto vkopan v temno rjavo ilovico. Grob je bil na globini 40 cm. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. 1. Bronasta fibula rombičnega preseka z razprtima, nazaj zvitima koncema; zgornji del je okrašen z dvojnimi poševnimi cik-cak vrezi (t. 5: 1). 2. Del ostenja posode iz temnorjavo žgane gline, okrašen s prečnimi vrezi, na katere so vrezani podolžni široki vrezi. 3. Del prehoda iz trebuha v vrat vrča iz svetlo rdečerjavo žgane gline. Grob 52 Skeletni pokop, obložen s kamni. Grobna jama je bila obložena s peščenci in dvema kosoma žrmelj, vkopana je bila v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Velikost skeleta je bila 30 x 40 cm, smer njegove lege JV-SZ. 1. Železna pašna spona (t. 6: 1). 2. Del železne spone (t. 6: 2). SI. 14: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Koščene zapestnice iz groba 54 (foto: Bine Kovačič). Abb. 14: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Knochene Arm-bander aus Grab 54. 3. Bronast novec (VALENTINIANUS I. Cen 364-367 Sis RIC 7(a)iv D SISC), pr. 1,92 cm. Grob 53 Skeletni pokop, grobna jama je bila obložena s kamni oziroma prilagojena zidu male grobne parcele. Zid male grobne parcele je bil nekoliko poškodovan, kamni pa so bili uporabljeni sekundarno za gradnjo zidu pri grobu. Grob je bil na globini 60 cm. Od skeleta so bile ohranjene lobanja in spodnje okončine. Smer lege skeleta je bila JV-SZ. 1. Bronasta pašna spona, trikotne oblike in pol-krožnega preseka; v okroglem zaključku ima še železno zakovico, ohranjen ima tudi trn (t. 6: 1; si. 13). 2. Bronast novec (CONSTANTIUS II. Cen 351-361 ? RIC ? ? Tip rv.: Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik (3)), pr. 1,74 cm. 3. Dno posode iz svetlorjavo žgane gline, prelom je sivo žgan (t. 6: 3). 4. Del ostenja posode iz svetlo do temno rjavo žgane gline, mešane s peskom, porozne fakture, okrašen z metličastim okrasom. 5. Del ostenja posode iz rdeče do rjavo žgane gline, okrašen z metličastim okrasom. Grob 54 Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Grob je bil na globini 50 cm. Skelet je bil lepo ohranjen inje imel roke sklenjenene na medenici. Smer lege skeleta je bila SZ-JV. Na lobanji je bil bronast novec, pod njo na levem ušesnem delu bronast uhan in steklene jagode, na levi roki je bilo 5 koščenih zapestnic, na desni pa bronasta. 1. Ogrlica iz 26 jagod: 5 podolgovatih (1 prozorna) iz bele steklene mase; 4 okrogle iz temno zelene steklene mase; 1 kvadratna iz zelene steklene mase; 1 podolgovata iz motne zelene steklene mase, pretaknjena z bronasto žico; 8 modrih okroglih (1 fragmentirana) iz steklene mase; 2 kvadratni zlepljeni iz modre steklene mase; 1 bronasta; 4 bronaste pretaknjene z bronasto žico, bile so v bližini železa (igle) (t. 7: 1). 2. Deli ozke koščene zapestnice ovalnega preseka, neokrašena (t. 7: 2). 3. Deli koščene zapestnice ovalnega preseka, neokrašena (t. 7: 3). 4. Bronasta zapestnica, verjetno ovalnega preseka, je močno patinirana in fragmentirana; ima razklenjene konce, kvadratno (?) razširjene (t. 7: 4). 5. Deli koščene zapestnice ploščatega preseka s presegajočima koncema, ki sta speta z dvema bronastima zakovicama (sedaj manjkata); okrašena: med podolžnima vrezanima črtama so skupine od 4 do 8 vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 7: 5; si 14). 6. Deli koščene zapestnice ploščatega preseka, okrašena z vrezanima črtama ob robovih, med katerima poteka valovnica iz vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 7: 6). 7. Deli koščene zapestnice (2 ?) ploščatega preseka, je zvita in okrašena: med dvojno vrezano črto ob robovih so skupine različnega števila vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 7: 7). 8. Bronast novec (M. AURELIUS (za LUCILLA) As 164-169 Rim RIC?), izrabljen in korodiran, pr. 2,62 cm. 9. Del železne igle okroglega preseka, okrašene s prečnimi vrezi (t. 7: 9). 10. Del bronastega uhana, patiniran, na obročku iz bronaste žice so visele tri bronaste žice, na katerih so bili spiralasti svitki iz žice; uhan je pritrjen na zgornji (ušesni) levi del spodnje čeljustni-ce (t. 7: 10). Grob 55 Skeletni pokop, vidni so bili le obrisi kosti. Globina groba je bila 100 cm. Smer lege skeleta je bila V-Z (sodeč po pridatkih). 1. Bronasta križna fibula s tremi čebulastimi glavicami in podolgovato ploščato nogo, okrašeno z vdolbinicami (2?), noga je J preseka (t. 6: 1). 2. Steklena polkrožna čaša z rahlo vbočenim dnom iz svetlo zelenega stekla, okrašena z vzporednimi snopi tankih vodoravnih vrezov (t. 6: 2). Grob 57 Skeletni pokop, prosto vkopan v rumeno ilovico. Skelet je bil slabo ohranjen in je imel roke sklenjene na medenici. Velikost grobne jame je bila 170 x 50 cm, dolžina skeleta pa 160 cm. Smer njegove lege je bila JJV-SSZ. Oba pridatka sta bila ob nogah. 1. Slabo, delno le v sledovih ohranjena bronasta pašna spona srčaste oblike (t. 7: 1). 2. Steklena podolgovata čaša iz svetlozelene-ga motnega stekla (t. 7: 2). Grob 58 Skeletni pokop, vkopan je bil v rjavo ilovico in verjetno obdan s pokončno postavljenimi opekami; ostali sta še dve. Grob je bil na globini 60 cm. Kosti skeleta so bile premešane, na mestu so bile le nartne kosti z deli golenic in piščali. Grobna jama ni bila opazna, velikost skeleta je bila 124 x 40 cm. Smer lege skeleta je bila J-S. 1. Deli steklene polkrožne čaše iz rjavega motnega stekla. 2. Deli steklene podolgovate čaše iz belega motnega stekla. 3. Kos železa kvadratnega preseka. 4. Del ostenja posode iz rjavo žgane gline, mešane s peskom, porozne fakture, okrašene z vodoravnim metličastim okrasom. 5. Del ostenja posode iz svetlo žgane gline, verjetno prevlečene z rdečo barvo, okrašene s pol-krožnimi kratkimi vrezi. 6. Del ostenja posode iz sivo žgane gline, prevlečene s črno barvo in okrašene s podolžnimi vrezi. Opis najdb zunaj grobov: 1. Bronasta križna fibula čebulastega tipa s tremi glavicami, od katerih je srednja pritrjena na lok (ni vlita skupaj s fibulo); noga poškodovana, med nogo in lokom je odprtina, lok ima trikotni presek; igla železna, sedaj manjka; fibula deformirana, najdena je bila na globini 15 cm v rjavi ilovici. 2. Steklena polkrožna čaša iz motnega zelenkastega stekla, najdena severno od groba 45. 3. Steklen vrček z ročajem iz zelenkastega stekla, vrat ovit s stekleno nitko, najden 1,5 m proti vzhodu pravokotno na grob 44, na globini 80 cm, v rumenorjavi ilovici (si. 7). 4. Del ostenja steklene čaše gubanke z zelo širokim ustjem iz zelenega prozornega stekla, najdene na površini. TIPOLOGIJA IN DATACIJA Brez pridatkov so bili naslednji grobovi: v veliki grobni parceli grob 29 in grob 33, v mali grobni parceli grob 47 in grobovi zunaj obeh grobnih parcel: grob 12, grob 31, grob 37, grob 40, grob 44, grob 46, grob 51, grob 60 in grob 61. Samo po novcih lahko datiramo grob 9, ki ima dva novca, novec iz začetka 4. stoletja in novec iz tretje četrtine 4. stoletja, po katerem je grob tudi datiran v tretjo četrtino 4. stoletja. Grob 39 ima ovalno bronasto pašno spono s trnom in pravokotno oblikovanim okovom (t. 3: 1). Datirana je v drugo polovico 4. stoletja (Sagadin 1979, 308 ss, t. 7). Železna pašna spona iz groba 52 (t. 6: 1) je ovalne oblike, zato lahko njegovo časovno pripadnost sklepamo tudi po ramenski sponi enake oblike in po bronastem novcu iz tretje četrtine 4. stoletja. Tudi grob 53 ima kot pridatek poleg bronastega novca iz sredine 4. stoletja pašno spono trikotne oblike v predrti tehniki, okrašeno s stilizi-ranimi živalskimi glavicami (t. 6: 1). Podobna pašna spona, prav tako lita v enem kosu, je bila najdena na Bavarskem (Svvoboda 1986 a, 76, t. 1: 16; 33: 16), druga pa pri izkopavanjih Miinster-berga v Breciji. Oba kosa sta označena kot va-lentinijanska, vsekakor po letu 360 (Bender, Svvoboda, Heiligmann 1976, 316, Abb. 4, 7). Redki znani kosi so raztreseni od Panonije do Anglije. Maloštevilne grobne celote kažejo, da se pojavljajo te spone v vojaških grobovih konec 4. stoletja (Svvoboda 1986 b, 91 ss; Bohme 1986, 485 ss, Abb. 5: 2, op. 33 in 35). Podobna pašna spona je bila najdena tudi v grobu 29 iz Somogyszila na Madžarskem (Burger 1979,27, t. 5), ki ima v svojem inventarju tudi keramični vrček (v našem je le spodnji del), še eno spono in orožje. Grob 57 ima v svojem grobnem inventarju samo v sledovih ohranjeno pašno spono srčaste oblike (t. 7: 1). Še najbolj je podobna primerom pašnih jezičkov iz Intercise, ki jih Alfoldijeva datira v 4. stoletje (Alfoldy 1957 a, 461, si. 103: 6). Podolgovata steklena čaša, ki je v tem grobu (t. 7: 2), spada v konec 4. in še v 5. stoletje (Isings 1957, 130, tip 106 d). Podobne čaše so bile zelo pogost pridatek petovionskih grobišč (Šubic 1974, 46, t. 7: 53, tip 57). S tem je grob jasno postavljen v začetek 5. stoletja. Pomemben pridatek moških grobov je križna fibula s čebulastimi glavicami, po Kellerju tip 4A, datirana v pozno 4. stoletje (Keller 1971, 38 ss, Abb. 11: 9). Čebulasta fibula (t. 2: 1) iz groba 23 sodi v tip Keller 4A in je datirana v čas med ca 350 in ca 380 (Keller 1971, 38 ss).Tudi v grobu 34 je čebulasta fibula z nogo, okrašeno s podolžnim rebrom, ob katerem so vdolbinice (t. 3:1). Datirana je prav tako v čas med ca 350 in ca 380 (Keller 1971, 38 ss). Bronastega okova (t. 3: 2) ne moremo točno opredeliti. Tudi grob 55 je datiran s čebulasto fibulo (t. 6: 1) in okrašeno polkrožno stekleno čašo v 4. stoletje. V grobu 50 je bronasta fibula z razprtima, nazaj zvitima koncema rombičnega preseka in okrašena na zgornjem zunanjem delu z dvojnim poševnim cik-cak vrezom (t. 5: 1). Tovrstne fibule sodijo v 4. st (Keller 1971, 55 s; Jobst 1975, tip 36; Bojovič 1983). Žal tri fibule, opredeljene kot pašne spone, iz grobišča na Zgornjem Bregu, ki je sicer datirano v 4. in 5. stoletje, niso bile najdene v grobovih. (Mikl-Curk, 1966, 46 ss; Miki 1964-1965, 259 ss). Bronaste zapestnice najdemo v devetih grobovih. Vse so z razklenjenimi konci, ki imajo različne okrase in so datirane v 4. stoletje (Budja 1979, 243 ss; Pahič 1969, 248 ss; Alfoldy 1957 a, 418 ss). Podobne bronaste zapestnice z razklenjenimi stiliziranimi živalskimi zaključki so pogoste v grobovih druge tretjine oziroma druge polovice 4. stoletja (Keller 1971, 53 s, 101, Abb 27: 3-7; t. 21: 5; 36: 11; 40: 4). Grob 24 je edini, ki ima v svojem inventarju dve bronasti zapestnici. Poleg njiju (t. 2: 4,5) ima še dve koščeni zapestnici, eno okrašeno s podolžnimi vrezi in skupinami po tri vrezane krožce s piko v sredini ter eno tanjšo, okrašeno s prečnimi vrezi, datirani v konec 4. stoletja (t. 2: 2,3). Grobovi s podobnim inventarjem so znani tako s Ptuja (Šubic 1972, grob 9, t. Y138: 2) kot tudi z madžarskih najdišč (Alfoldi 1957, 484 s, t. 84: 15; Burger 1979, 29 s, t. 7). Prstan (t. 2: 6) (Mihovilič 1979, 223 ss) in ogrlica iz steklenih jagod (f. 2: 1) (Bertoncelj-Kučar 1979, 254 ss) nista ozko datirana, pridan lonček (t. 2: 7) pa sodi prav tako v omenjeno časovno opredelitev (Poczy 1957, 85 s, t. 21: 6). Grob 30 ima poleg bronaste zapestnice, od katere je ostal samo majhen fragment in je zato ni mogoče podrobneje opredeliti (t. 3: 3), še tri koščene zapestnice istega tipa kot v grobu 24: ena okrašena s podolžnima vrezoma ob straneh, med katerima so krožci s piko v sredini (t. 3: 5), druga ima med podolžnima vrezoma skupine vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 3: 6) in tretja s skupinami dvojnih krožcev s piko v sredini (t. 3:4) (Šubic 1972, grob 9, t. Y138: 2; Alfoldy 1957 b, 484 s, t. 84: 15). Tudi v grobu 30 sta prstan in ogrlica (t. 3: 2,1) iz steklenih jagod, ima pa še stekleno polkrožno čašo (t. 3: 7), ki spada v sredino oziroma v drugo polovico 4. stoletja (Isings 1957, 133, tip 96; Šubic 1974, 45, t. 7: 56 oz. 57, tip 53 oz. 54), tako da takšno časovno opredelitev samo še potrjuje. Tudi steklena jagoda (t. 4: 2) in člen bronaste verižice (t. 4: 3) iz groba 42 ne spremenita časov- ne oznake, ki mu jo daje bronasta zapestnica (t. 4: 1). Grob 43 ima poleg bronaste zapestnice ovalnega preseka z razklenjenimi konci, okrašenimi z dvema zaporednima dvojnima krožcema in rebri (t. 4: 1), v svojem inventarju še stekleno podolgovato čašo (t. 4: 2) in ga tako datiramo v začetek 5. stoletja (Isings 1957, 130, tip 106 d). V grobu 45 (t. 5) je razen prstana enak inventar kot v grobu 30 (t. 3). Z vodoravnimi snopi vrezov okrašena steklena polkrožna čaša potrjuje časovno opredelitev v konec 4. stoletja (Isings 1957, 116, tip 96). Bronasto zapestnico pravokotnega preseka z razklenjenimi konci, okrašenimi s tremi pari dvojnih krožcev s piko v sredini, med njimi pa so vrezi, postavljeni v podolžno črto (t. 5: 3), ima tudi grob 49, ki ima poleg nje še ogrlico iz steklenih jagod (f. 5: 2), uhan in dva novca, datirana v čas druge polovice 4. stoletja. Grob 54 z bronasto zapestnico (/. 7: 4) in petimi koščenimi zapestnicami (Alfoldy 1957 b, 484 s, t. 84: 15,17) se časovno ne odmika od ostalih: prva koščena zapestnica ima med podolžnima vrezoma skupine vrezanih krožcev s piko v sredini (t. 7: 5), druga skupine vrezanih krožcev s piko v sredini med dvojno vrezano črto (t. 7: 4), tretja ima med vrezanima črtama ob robovih valovnico iz vrezanih krožcev v sredini s piko (t. 7: 6), četrta je neokrašena (t. 7: 3), prav tako neokrašena je tudi peta zapestnica, ki pa je ožja od prejšnjih (t. 7: 2). Koščene zapestnice Keller deli v štiri tipe (Keller 1971, 106 s) Naše neokrašene zapestnice spadajo v tip 1, okrašene pa v tip 2. Enak okras kot omenjene imajo koščene zapestnice iz groba 61 in 143 z grobišča v Somogyszilu (Bur-ger 1979, 36, t. 12; 59, t. 24). V svojem inventarju ima grob 54 še sledove bronastega uhana (t. 7: 10), ogrlico iz steklenih jagod (/. 7: 1), železno iglo (/. 7: 9) in novec, ki pa je iz tretje četrtine 2. stoletja, vendar grob zaradi časovno poznejših najdb datiramo v konec 4. stoletja. Najpogostejši pridatek v grobovih so steklene čaše različnih oblik: pojavijo se kar v štirinajstih grobovih, poleg tega pa so v dveh grobovih še drobci stekla, ki pa se jim oblike ne da rekonstruirati. Od teh je najpogostejša polkrožna čaša (Isings 1957, 113, tip 96), datirana v pozno 3. in 4. stoletje. Imajo jo grobovi: grob 21 (t. 1: 1), grob 30 (t. 3: 7), ki sem ga obravnavala že pri bronastih zapestnicah. Okrašene z vodoravnimi snopi vrezov so datirane v 4. stoletje (Isings 1957, 116, tip 96). Takšne so v grobu 41 (t. 4: 1), 45 (t. 5: 5) in 55 (t. 6: 2). Grob 38 ima poleg nje (/. 3: 3) še stekleno čašo gubanko (/. 3: 2), ki pa, kljub temu da je značilna za starejše obdobje (2. stoletje), ne vpliva na časovno opredelitev. Grob 41 ima poleg okrašene polkrožne čaše (t. 4: 1) še stekleno kroglasto steklenico z vboče-nim dnom in dolgim ozkim vratom, okrašeno s podolžnimi rebri po trebuhu (t. 4: 2). Tudi ta je opredeljena v čas druge polovice 4. stoletja (Isings 1957, 70, tip 52 b; Šubic 1974, t. 3: 27, tip 29). Tudi grob 45 sem obravnavala že pri bronastih zapestnicah, grob 55 pri čebulastih fibulah, pri grobu 58 pa je bila poleg polkroglaste oblike še steklena podolgovata čaša, datirana v začetek 5. stoletja. Po številu druga najbolj zastopana steklena posoda v teh grobovih je podolgovata čaša, in sicer v petih grobovih, ter je datirana v konec 4. in v začetek 5. stoletja (Isings 1957, 130, tip 106 d; Šubic 1974, 46, t. 7: 53, tip 57; Petru 1969, 176, t. 5: 15). Grob 14 ima še steklen vrček s širokim rebrastim ročajem iz zelenega stekla (t. 1: 3) in ogrlico iz zelenih ploščatih jagod. Žal je vrček preveč razdrobljen, da bi lahko natančno rekonstruirali njegovo obliko in s tem tudi določili njegovo časovno pripadnost. Grob 23 sem obravnavala že pri fibulah, grob 43 pa pri bronastih zapestnicah, grob 57 pri pašnih sponah, vsi trije pa imajo omenjeno podolgovato stekleno čašo; imajo tudi grob 58, ki sem ga opredelila že pri steklenih polkrožnih čašah. Žal je bila trebušasta steklenica z valjastim vratom, ki ima ovito stekleno nitko, odebeljenim profiliranim ustjem, prstanasto nogo in trakastim ročajem (si. 7) najdena zunaj grobov, saj tudi ta spada v čas večine grobov grobišča Dijaški dom v Rabelčji vasi, to je v čas druge polovice 4. stoletja (Šubic 1974, 42, si. 5, t. 4: 38, tip 28). Prav tako zunaj groba je bila najdena še steklena polkrožna čaša (Vomer-Gojkovič 1996, t. 21: 19), ki spada v čas druge polovice oziroma konec 4. stoletja, kot je bilo že omenjeno. Pol-kroglasta steklena skodelica gubanka, ki je bila najdena na površini, spada tudi v konec 4. stoletja (Isings 1957, 147, tip 117; Vomer-Gojkovič 1996, t. 21: 23). NEKAJ MISLI O GROBOVIH Grobovi zunaj obzidanih grobnih parcel Zanimivost pri grobovih zunaj grobnih parcel so dvojni grobovi. Grob 9 je imel žal ohranjena samo zgornja dela obeh skeletov, ki sta imela čez prsi položene kosti manjšega prežvekovalca, kar bi lahko potrjevalo mnenje, da so pokojnikom pripravili popotnico. Nekoliko moti dejstvo, da so bile kosti prosto položene v grob, popotnico bi najbrž položili v za to pripravljeno posodo. Priložena sta bila še dva novca. Drugi dvojni pokop je grob 38/39. V njem sta bila pokopana odrasel moški in otrok, ki je bil, sodeč po pridatku (bronasta ovalna pašna spona), tudi moškega spola. Odrasli skelet je imel na nogah stekleno čašo gubanko in polkrožno stekleno čašo, otrok pa pod glavo kamen. Po starosti in spolu skeletov lahko sklepamo, da sta bila v grobu pokopana oče in sin oziroma ded in vnuk. Moški v tem grobu je bil namreč edini na grobišču (mišljeni so antropološko analizirani skeleti), ki so bili ki ima oznako "maturus", tako sodimo, daje bil med istočasnimi pokopi najstarejši in morda celo vodja celotne skupine. Skeletni grob 14 je poškodoval žgan grob 15, kije imel skrinjo iz tegul. Zaradi omenjenega vkopa groba 14 so bili pridatki med seboj premešani; glede na ostale skeletne grobove lahko trdimo, da sta spadala h grobu 14 steklena podolgovata čaša in steklen vrček z rebrastim ročajem. Iz okvirja ostalih grobov odstopajo tudi zelene jagode iz steklene mase, ki so ploščate. Ženska v grobu 30 je imela bronast prstan, ki je prava redkost na grobišču, saj sta bila najdena v grobovih samo dva. Ob prstanu so bile v grobu še koščene in bronaste zapestnice, značilni inventar ženskih grobov na tem grobišču, in pa steklena polkrožna čaša. Pokopana je bila pravokotno na zahodni zid velike obzidane grobne parcele, kar pa je edinstven primer, saj so ostali grobovi, ki so bili v bližini zidov, vzporedni z njimi. Tudi grob 45 je zanimiv, saj je bila zaradi podolgovate steklene čaše premaknjena desna golenica pokojnice, ki je imela na roki bronasto zapestnico. Skelet v grobu 52 je bil obložen s kamni iz peščenca, med katerimi so bile tudi žrmlje. V njem je bil pokopan otrok. Poleg bronastega novca je imel v grobu še železno ovalno pašno spono in še del druge železne pašne spone, ki pa je bila najdena na desnem ramenu; verjetno je to del spone, kije spenjala ramenski jermen (Bullinger 1969, si. 49). Izredno zanimiv je ženski skelet iz groba 45, ki je imel deformirano lobanjo in poškodbo, izrastek na levi roki. Ležal je na kamnih iz peščenca in skrilavca. Pri glavi je bila polkrožna steklena čaša, na rokah pa so bile dve koščeni in ena bronasta zapestnica. Tudi skelet v grobu 54 je bil ženski. To je bil izredno bogat grob, v njem je bila pokopana naj- starejša ženska na grobišču. (Tudi tu so mišljeni antropološko analizirani skeleti.) Po številu pridatkov in starosti pokojnice lahko sklepamo, da je bila tu pokopana prva ženska v družini ali skupnosti. To je bil grob z najbogatejšim inventarjem, ki se sicer ne razlikuje od inventarja v ostalih grobovih. Na desnem temenu je bil novec, na levem priušesnem delu spodnje čeljustnice uhan, okoli vratu ogrlica in v njeni bližini igla, na levi roki so bile koščene zapestnice, na desni pa bronasta. Zanimivo je, da se med petimi koščenimi zapestnicami okras ne ponavlja; dve sta brez okrasa, vendar različno široki. Tudi steklene jagode so zelo različne, pri eni je ohranjena celo bronasta žica, na katero so bile nanizane, na ogrlici pa so bile še bronaste jagode. Zanimivo je tudi dejstvo, da v tako bogatem grobu ni bilo ostankov steklenih čaš, kakor bi lahko pričakovali glede na število in bogastvo ostalih pridatkov. Med veliko in malo grobno obzidano parcelo sta bila dva groba. Grob 23 je bil otroški in je ležal na kamnitih ploščah, oblicah in opeki. Na desnem ramenu je imel čebulasto fibulo, ob nogah pa dve stekleni čaši. Grob 24 je pripadal ženski. To je edini grob z dvema bronastima zapestnicama, v njem pa je bil tudi prstan. Med nakitom so tudi ogrlica iz belih jagod iz steklene paste in koščene zapestnice. Vendar je to eden redkih grobov, ki so imeli pridano keramiko, v tem primeru je to vrček z ročajem. Grobovi v mali obzidani grobni parceli Skelet iz groba 49 je ležal na tegulah prek groba 48, bilje pokrit s strešnimi opekami, ki so bile razmetane v njegovi neposredni bližini. Daje bila pokopana ženska, kažejo pridatki, kot so: bronasta zapestnica na levi roki, uhan iz bronaste žice na levem ušesu in jagode iz steklene mase. Zanimivo je, da je bil tudi v tem grobu, kakor tudi v grobu 54, samo en uhan. Žal je bil tudi ta skelet poškodovan, saj ga je poškodoval skupaj z žganim grobom 48 poznejši vkop. Manjkala mu je leva stran, na roki katere bi bile verjetno tudi koščene zapestnice, kakor so bile najdene v skoraj vseh grobovih, kjer so bile pokopane predstavnice ženskega spola. Konstrukcijsko med najzanimivejšimi grobovi je bil grob 53 ob vzhodnem zidu. Prostor za grob so vkopali v del vzhodnega zidu male grobne parcele, kamenja pa niso zavrgli, temveč so z njim zgradili nov zid, ki je potekal nekoliko poševno ob prej omenjenem, prostor med obema so zapolnili s preostalim kamenjem. Vendar je bil tudi tako pokop- ni prostor premajhen in so morali pokojniku nekoliko premakniti noge. V njem je še pašna spona trikotne oblike, narejena v predrti tehniki. Ohranjena sta trn in zakovica v spodnjem zaokroženem delu. Na okovu ima na vsaki strani stilizirano konjsko glavico, ki gledata proti trnu, griva pa je speljana po zunanjem trikotnem delu okova proti spodnji okroglini. Pokojnik je imel pri sebi še bronast novec iz druge polovice 4. stoletja. PRIDATKI V GROBOVIH (SI. 8) Vsi grobovi niso imeli pridatkov. Med obravnavanimi skeletnimi pokopi je bilo štirinajst antropološko analiziranih. Med njimi je bilo šest takih, ki bi zaradi pridatkov spadali med moške. Med temi so bili trije otroški grobovi, ki so imeli v svojem grobnem inventarju pašne spone ali fibule. Pašno spono so imeli štirje grobovi, bila pa je vsakič drugačnega tipa. Dvakrat je bila pašna spona v grobu v kombinaciji z novcem, enkrat s stekleno čašo. Fibula je bila zastopana štirikrat: enkrat obročasta in trikrat čebulasta. Te niso nikoli enake, saj se med seboj razlikujejo tako po velikosti kot po okrasu, a so vedno bronaste. Poleg fibule je bila v grobnem inventarju treh grobov še steklena čaša, polkrožna ali podolgovata. Med antropološko dokazanimi moškimi skeleti sta bila dva brez tipično moških pridatkov; v svojem inventarju je imel eden stekleno čašo gubanko in polkrožno stekleno čašo ter košček tere sigilate, drugi pa je imel stekleno podolgovato in stekleno polkrožno čašo. Zanimivo pri moških pokopih je, da so bili pridatki zelo enolični: štirikrat pašna spona, štirikrat fibula, dva novca, vendar v petih grobovih steklena čaša, ponekod celo dve skupaj. Pri tem je zanimivo tudi to, da so bile v moških grobovih prisotne samo čaše, ni pa stekleničk. Upoštevani so samo antropološko analizirani moški skeleti; kolikor bi upoštevali tudi grob 41, ki je imel po videzu skeleta moški pokop, potem to seveda takšno ugotovitev izključuje, kajti v svojem grobnem inventarju je imel ob polkrožni čaši še kroglasto stekleničko. Antropološko analiziranih je bilo osem ženskih grobov. Značilni pridatki ženskih grobov so ogrlice iz steklenih jagod, ki so prisotne v sedmih grobovih, in bronaste oziroma koščene zapestnice v prav tako sedmih grobovih; v štirih so bile najdene oboje. Iglo smo našli skupaj z ogrlico in novcem v grobu s pridanim uhanom in zapestni- co. Dva novca sta bila v grobnem inventarju skupaj z ogrlico, uhanom in zapestnico. Steklenine je bilo manj kot v moških grobovih, vendar je bila tu steklenička; v grobu je bil vrček s širokim narebrenim ročajem s stekleno podolgovato čašo in ogrlico iz zelenih ploščatih jagod. Steklena čaša je bila še v dveh grobovih, in sicer obakrat skupaj z zapestnico, enkrat pa je bil pridan še prstan. Keramična posoda je bila še v enem grobu, in sicer v kombinaciji z ogrlico iz belih jagod iz steklene mase, prstanom in zapestnicami, od katerih sta bili dve bronasti in ena koščena. Antropološko nedoločenih je bilo sedem grobov. V enem grobu sta bila novca. Tudi steklene čaše so v dveh takih grobovih, ki so bile lahko v kombinaciji s stekleničko. Ostali antropološko nedoločeni skeleti imajo pridatke, po katerih bi jih lahko prisodili k moškim pokopom. Osem grobov je imelo moške pridatke - 38,1 % 5 moških - 62,5 % 3 otroci - 37,5 % Osem grobov je imelo ženske pridatke - 38,1 % Pet grobov je imelo atipične pridatke - 23,8 % 2 moška - 40 % 3 nedoločljivi - 60 % Moški grobovi: spona 4 krat - 40 % fibula 4 krat - 40 % novec 2 krat - 20 % steklo 5 krat - 50 % tera sigilata 1 krat - 10 % Spona in fibula se nista pojavili nikoli skupaj. Novci so bili samo v grobovih s pašno spono. V grobovih so bili samo fragmenti keramike in so vanje prišli z zasipom. Ženski grobovi: ogrlica 7 krat - 87,5 % zapestnica 7 krat - 87,5 % igla 1 krat - 12,5 % uhan 2 krat - 25 % prstan 2 krat - 25 % novec 2 krat - 25 % steklo 4 krat - 50 % keramična posoda 1 krat - 12,5 % Pri ženskih grobovih so se prepletali predmeti med seboj in je bilo v enem grobu tudi več primerkov enakega predmeta. To so bile predvsem zapestnice, ki so ali bronaste ali koščene. Ogrlica se je pojavila v kombinaciji z iglo, s steklom in keramiko, samo s steklom, v kombinaciji s koščenimi in bronastimi zapestnicami (6 krat); po dvakrat sta prisotna še uhan oziroma prstan, ki nista nikoli skupaj v grobu. Tudi zapestnice so v kombinaciji s steklom ali so edini pridatek. Trije grobovi so bili nedoločljivi. V enem grobu sta bila dva novca, v ostalih dveh stekleni pol-krožni čaši, enkrat v kombinaciji s steklenim vrčkom. Samo en grob je imel kot pridatek keramiko -vrček (4,8 %). V nekaterih grobovih so bili še koščki keramike, ki so prišli v grobove z zasipom. Če bi upoštevali, da se pojavi steklenina večkrat v moških grobovih (5:4), bi pripisali lahko neopredeljena grobova s steklenimi posodicami moškim. Tako bi dobili naslednjo sliko: 12 moških 8 ženskih 1 neopredeljen, z dvema skeletoma in dvema novcema. krožci s piko v sredini. Bile so različno široke, neokrašene vedno ožje; razlikujejo pa se tudi po preseku, od polkrožnega do ploščatega. Koščene zapestnice so bile manj pogoste kakor bronaste. Možno je tudi, da so jih ženske lahko nosile glede na starost, saj so bile vse, ki so jih imele, že odrasle, največ jih je imela ženska, za katero je antropološka analiza pokazala, daje doživela najvišjo starost. Tudi prstan je spadal k ženski noši, vendar je zanimivo, da ga že omenjena ženska ni nosila. Zanimivo pri koščenih zapestnicah je tudi to, da so bile nekatere zlomljene in zatem popravljene, tako da so del zapestnice pokrili z drugim delom in ju nato speli z bronasto zakovico. To nam dokazuje, da so ženske take zapestnice resnično nosile v času svojega življenja in jim jih niso pridali samo v grob. NOŠA Pomemben element pri grobovih so raznovrstni pridatki, ki ne kažejo samo na določene pogrebne oziroma obredne običaje, ampak tudi na družbeni sloj, ki mu je pokojnik pripadal. Otroški skeleti se ne razlikujejo od odraslih. Ženska noša Ženske so imele lase spete z lasnico ali pa z iglo pripeto pokrivalo. Igla ali lasnica je bila železna. V ušesih so imele uhane. Na grobišču pri Dijaškem domu sta bila najdena dva uhana, in sicer po en v grobu. Oba sta bila pripeta na levo uho pokojnice. Bronast uhan v enem izmed grobov je bil iz žice z zanko in kvačico na koncu, drugi je imel na bronasti žici tri viseče žice s svitkom na koncu. Okoli vratu je imela ženska tudi ogrlico iz steklenih jagod, različnih po številu, barvi in obliki. Naslednji del ženske noše, kot lahko sklepamo po pridatkih pričujočega grobišča, so zapestnice. Te so bogato zastopane v ženskih grobovih. Bronaste zapestnice so vedno kačastega tipa, se pa razlikujejo med seboj po okrasu na zaključkih. V grobovih se pojavljajo posamezno, imamo pa tudi primer, ko je nosila ženska po dve. Poleg bronaste zapestnice je imela še koščene, vedno v kombinaciji z bronasto zapestnico. Ženske so jih nosile na levi roki, in sicer po več skupaj. Večinoma so bile okrašene, vendar se okras nikoli ne ponavlja; večkrat so ob robovih vzdolžni vrezi, med katerimi so krožci s piko v sredini. Ti so postavljeni posamezno ali v skupine ali pa so vrezani v valovnico. Na zapestnicah se pojavijo tudi dvojni Moška noša Bila je enostavnejša kot ženska. Moški so imeli pašno spono ali fibulo, nikoli pa obeh skupaj. Pašne spone so bile različne oblike oziroma tipa, imamo pa tudi komplet pašne spone s spono na ramenskem jermenu (Bullinger 1969, si. 49). Fibule so bile večinoma čebulaste. Obročasta fibula ima vrezan motiv smrekove vejice. Drugih pridatkov, ki bi sodili k noši, v moških grobovih ni bilo. SKLEP Grobišče na prostoru stavbe Dijaškega doma in njene okolice v Rabelčji vasi na Ptuju je obsegalo 63 grobov. Del grobišča je bil zajet v veliki grobni parceli, omejeni z zidom iz oblic. Poleg velike grobne parcele je bila na njeni severni strani še manjša grobna parcela, ki seje na zahodni strani zaključevala v kamnit plato. Ostali grobovi so bili razporejeni okoli obeh grobnih parcel brez nekega določenega reda. Zunaj obzidanih grobnih parcel so bili tudi temelji iz rečnih oblic ter grob z nagrobnikom, z opekami obzidani grob in sarkofag. Skeletni grobovi so bili razporejeni v veliki in mali grobni parceli ter okoli njiju. Med njimi je bilo enaindvajset grobov, ki bi po pridatkih časovno sodili v poznorimsko obdobje. Pri teh gre očitno za večjo skupino ljudi s podobnimi pridatki v grobovih. Tako imamo v njih čebulaste fibule ali pašne spone v kombinaciji s stekleno posodo in bronaste ter koščene zapestnice skoraj vedno v kombinaciji z ogrlicami iz steklenih jagod ali stekleno posodo. So pa bili ti grobovi večinoma zunaj grobnih obzidanih parcel, skeletni pokopi, ki so bili v njih, pa so bili oplenjeni največkrat že prej. Tako v ženske kakor tudi v moške grobove so bile položene steklene posode. Po njihovi obliki jih ne moremo ločiti v ženske ali moške pridatke, dejstvo pa je, da so bile pogostejše v moških grobovih. Steklene posode so bile ob odkritju že zdrobljene, vendar še neraznesene; bile so v grobove dane in pozneje zdrobljene zaradi teže zemlje. Prav tako so bili tudi novci položeni v grob le kot običaj. Keramike v grobovih ni, z izjemo enega keramičnega vrčka; kosi keramike so le iz zasipa. ALFOLDY, M. R. 1957a, Schmucksachen. - V: Intercisa II, Arch. Hung. 36, 399 ss. ALFOLDY, M. R. 1957b, Knochengegenstande. - V: Intercisa II, Arch. Hung. 36, 477 ss. BENDER, H., R. M. SWOBODA in B. HEILIGMANN 1976, Neuere Untersuchungen auf dem Miinsterberg in Brei-sach (1966-1975) 2. Die romische und nachromische Zeit. - Arch. Korrbl. 6/4, 309 ss. BERTONCELJ-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. - Arh. vest. 30, 254 ss. BOJOVIĆ, D. 1983, Rimske fibule Singidunuma. - Beograd. BOHME, H. W. 1986, Das Ende der Romerherrschaft in Bri-tannien und die angelsachsische Besiedlung Englands im 5. Jahrhundert. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 33, 469 ss. BUDJA, M. 1979, Kovinske zapestnice v rimskih grobovih Slovenije. - Arh. vest. 30, 243 ss. BULLINGER, H. 1969, Spatantike Gurtelbeschldge. - Diss. Arch. Gandenses 12. BURGER, A. Sz. 1979, Das spatromische Grtiberfeld von So-mogyszil. - Fontes Arch. Hung. ISINGS, C. 1957, Roman Glass from dated Finds. - Groningen, Djakarta. JOBST, W. 1975, Die romisehen Fibeln aus Lauriacum. - Forsch. in Laur. 10. KELLER, E. 1971, Die spatromischen Grabfunde in Stidba-yern. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 14. KOVRIG, I. 1937, Die Haupttypen der Kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien. - Diss. Pann. 2/4. MIHOVILIĆ, K. 1979, Prstenje i naušnice rimskog doba Slovenije. - Arh. vest. 30, 223 ss. MIKL, I. 1964-1965, K topografiji rimske mestne četrti na današnjem Zgornjem Bregu v Ptuju. -Arh. vest. 15-16, 259 ss. MIKL-CURK, I. 1966, Poznoantično grobišče na Zgornjem Bregu v Ptuju. - Čas. zgod. narod. 2, 46 ss. PAHIČ, S. 1965, Antične gomile v Slovenskih goricah. - Čas. zgod. narod. 1, 10 ss. PAHIČ, S. 1969, Antični in staroslovanski grobovi v Brezju nad Zrečami. - Razpr. 1. razr. SAZU 6, 215 ss. PETRU, P. 1969, Rimski grobovi iz Dobove, Bistrice in Pe-trušnje vasi. - Razpr. 1. razr. SAZU 6, 5 ss. PETRU, S. 1969, Antično steklo iz dolenjskih grobov. - Razpr. 1. razr. SAZU 6, 161 ss. POCZY, K. Sz. 1957, Keramik. - V: Intercisa II, Arch. Hung. 36, 29 ss. SAGADIN, M. 1979, Antične pašne spone in garniture v Sloveniji. - Arh. vest. 30, 294 ss. SVVOBODA, R. M. 1986a, Die spatromische Befestigung Sponeck am Kaisertulil. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 36. SWOBODA, R. M. 1986b, Zu spatantiken Bronzeschnallen mit festem, dreieekigem Beschlag. - Germania 64, 91 ss. ŠUBIC, Z. 1974, Tipološki in kronološki pregled rimskega stekla v Poetovioni. - Arh. vest. 25, 39 ss. ŠUBIC, Z. 1972, La necropole romaine a Poetovio. - Inv. Arch. Jug. 14. VOMER-GOJKOVIČ, M. 1996, Grobišče pri dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju. - Ptuj. zbor. 6, v tisku. Spatromische Graber vom Graberfeld beim Schulerheim in Rabelčja vas in Ptuj Zusammenfassung Das Graberfeld im Bereich des Schiilerheimes und seiner Umgebung in Rabelčja vas in Ptuj umfal.it 63 Graber (Abb. 2). Ein Teil des Graberfeldes war in einer groBen Grab-parzelle eingesehlossen, die durch eine Rundholzmauer be-grenzt vvar. Neben der groBen Grabparzelle befand sich an deren Nordseite noch eine kleinere Grabparzelle, die an der NVestseite durch ein Steinplateau abgesehlossen vvar. Die iibrigen Graber vvaren um die beiden Grabparzellen ohne bestimm-te Ordnung verteilt (Abb. 3). AuBerhalb der ummauerten Grabparzellen befanden sich auch die Fundamente aus FluBrundholz und ein Grab mit einem Grabstein, ein mit Ziegelsteinen ummauertes Grab und ein Sarkophag. Auf dem Graberfeld vvurden kontinuierlieh vom 1. bis zum Beginn des 5. Jhs. Verstorbene bestattet. Beidc Grabparzellen vvurden vvahrscheinlich im 2. Jh. errichtet, denn die darin befindlichen Graber stammen aus dieser Zeit. Die Skelettgraber vvaren in der groBen und der kleinen Grabparzelle und um beidc licrum angeordnet. Darunter be- fanden sich 21 Graber, die den Beigaben nach zeitlich in die sparomisehe Zeit gehoren vvurden. Die Mehrzahl der spatromischen Graber befand sich im nordlichen bzvv. vvest-lichen Teil des Graberfeldes. In der kleineren Grabparzelle befanden sich nur das Grab 49, das ein darin befindliches Brandgrab (Abb. 4) beschiidigtc, und Grab 53 an der Ost-seite dieser Grabparzelle. Das einzige spatromische Grab, Grab 14, an der Siidseite der groBen Grabparzelle beschadigte ein mit Tegula bedeektes Brandgrab. Bei diesen Grabern handelt es sich offensichtlich um eine groBere Gruppe von Personen mit ahnlichen Grabbeigaben. Darin vvaren Zvviebelknopffibeln (Abb. 10) oder Giirtelschnallen (Abb. 13) zusammen mit GlasgefaBen sovvie Bronze- (Abb. 12) und Knoehenarmbiindern (Abb. 14) zu finden, last immer in Kombination mit Halsketten aus Glasperlen (Abb.')) oder GlasgefaBen (Abb. 11). Diese Graber befanden sich groBtenteils auBer-lialb der ummauerten Grabparzellen, die darin liegendcn Skelettgraber vvaren meist schon zuvor gepliindert vvorden. Sowohl den Frauen- als auch den Mannergrabern waren GlasgefaBe beigegeben worden, die allerdings in den Mannergrabern haufiger anzutreffen vvaren. Die Miinzen vvurden nur dem Brauch nach dem Grab beigegeben. In den Grabern gab es keine Keramik, eine Ausnahme sind nur der Kera-mikkrug (Abb. 7), die iibrigen Keramikstiicke stammen nur aus der Aufschiittung. Mojca Vomer-Gojkovič Pokrajinski muzej Muzejski trg 1 SI-2250-Ptuj 0 20 cm . 0 20 cm T. 1: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Grob 14: 1 steklena masa, 2-5 steklo. Grob 21: 1-3 steklo. M. = 1:2. Tuf. 1: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Grab 14: 1 Glasmasse, 2-5 Glas. Grab 21: 1-3 Glas. M. = 1:2. \ igjgKgr 0 20 cm O 0 20cm T. 2: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Grob 23: 1 bron, 2,3 steklo. Grob 24: 1 steklena masa, 2,3 kost, 4-6 bron, 7 keramika. M. = 1:2. Taf. 2: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Grab 23: 1 Bronze, 2,3 Glas. Grab 24: 1 Glasmasse, 2,3 Knochen, 4-6 Bronze, 7 Keramik. M. = 1:2. T. 3: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Grob 30: 1 steklena masa, 2 bron in železo, 3 bron, 4-6 kost, 7 steklo. Grob 34: 1,2 bron. Grob 38/39: 1 bron, 2,3 steklo, 4 keramika. M. = 1:2. Taf. 3: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Grab 30: 1 Glasmasse, 2 Bronze und Eisen, 3 Bronze, 4-6 Knochen, 7 Glas. Grab 34: 1,2 Bronze. Grab 38/39: 1 Bronze, 2,3 Glas, 4 Keramik. M. = 1:2. T. 4: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Grob 41: 1,2 steklo. Grob 42: 1-3 bron. Grob 43: 1 bron, 2 steklo. M. = 1:2. Taf. 4: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Grab 41: 1,2 Glas. Grab 42: 1-3 Bronze. Grab 43: 1 Bronze, 2 Glas. M. = 1:2. 3 i ooooo 2 a 0 20 cm T. 5: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Grob 45: 1 steklena masa, 2 bron, 3,4 kost, 5 steklo. Grob 49: 1,3-5 bron, 2 steklena masa. Grob 50: 1 bron. M. = 1:2. Taf. 5: Pluj - Rabelčja vas, Schulerheim. Grab 45: 1 Glasmasse, 2 Bronze, 3,4 Knochen, 5 Glas. Grab 49: 1,3-5 Bronze, 2 Glasmasse. Grab 50: 1 Bronze. M. = 1:2. T. 6: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Grob 52: 1,2 železo, 3 bron. Grob 53: 1,2 bron, 3 keramika. Grob 55: 1 bron, 2 steklo. M. = 1:2. Tuf. 6: Ptuj - Rabelčja vas, Schiilerheim. Grab 52: 1,2 Eisen, 3 Bronze. Grab 53: 1,2 Bronze, 3 Keramik. Grab 55: 1 Bronze, 2 Glas. M. = 1:2. T. 7: Ptuj - Rabelčja vas, Dijaški dom. Grob 54: 1 steklena masa, 2,8,10 bron, 3-7 kost, 9 železo. Grob 57: 1 bron, 2 steklo. M. = 1:2. Taf. 7: Ptuj - Rabelčja vas, Schulerheim. Grab 54: 1 Glasmasse, 2,8,10 Bronze, 3-7 Knochen, 9 Eisen. Grab 57: I Bronze, 2 Glas. M. = 1:2. Poznorimske najdbe iz Celja Irena LAZAR Izvleček Avtorica predstavlja poznorimske najdbe iz Celja, nekdanje Celeje, mesta v rimski provinci Norik. Podrobneje so opisane najdbe z grobišča na Bregu, ki sodi v 4. stoletje, in tudi zgodnjekrščanska cerkev z mozaiki in donatorskimi napisi, ki je bila raziskana že v 19. stoletju. Večji del članka je namenjen posamičnim najdbam, ki so večinoma brez naj-diščnih podatkov ali pa so bile najdene v strugi Savinje v Celju. Ta del gradiva je zato obdelan predvsem tipološko. Abstract This article presents the late Roman finds from Celje, once known as Celeia, a city of the Roman province of No-ricum. The 4th century finds from the cemetery at Breg are described in greater detail, as is an early Christian church vvith mosaics and votive inscriptions that had previously been excavated in the 19th century. Most of the article is devoted to the individual finds, the majority of vvhich lack exact pro-venience or than having been found in the bed of the Savinja River in Celje. This part of the material is thus publis-hed primarily in reference to typological elements. Najjužnejše mesto rimske province Norik (Ša-šel 1970, 139) je zraslo iz keltske naselbine, ki je obstajala že v 1. stoletju pred našim štetjem. Raznolike drobne najdbe (Lazar 1996, 279-296), ki jih na eni strani lahko povezujemo s keltskimi naselbinami srednje Evrope in na drugi s hitro razvijajočo se rimsko državo, potrjujejo, daje imela naselbina razvejene trgovske in gospodarske stike od 1. stoletja pr.n. š. dalje. Najdbe velikega števila keltskih srebrnikov in surovcev za njihovo izdelavo dokazujejo, da je v mestu delovala tudi keltska kovnica (Kos 1977, 36). Po prikjučitvi No-riškega kraljestva in nastanku province Norik je tudi naselbina ob Savinji postala del rimske države. Za vlade cesarja Klavdija (41-54) je dobila mestne pravice in ime Municipium Claudium Celeia. Iz arheoloških najdb lahko sklepamo, da je Celeia v prvih dveh stoletjih doživljala hiter razcvet. Iz keltske naselbine, ki je bila verjetno stisnjena ob vznožju Miklavškega hriba, se je rimsko mesto hitro širilo proti severu. Regulacija poplavne Savinje v letih 1955-58 je pokazala (Kolšek 1959, 232), da je bilo področje njene sedanje struge v prvih stoletjih našega štetja del strnjeno pozida- nega mesta. Tako je tudi z arheološkimi najdbami potrjeno, da so se že rimski prebivalci mesta ob Savinji doživeli katastrofo, ki jo je povzročila podivjana reka. Narasla reka očitno ni le prestopila bregov in poplavila Celeje z okolico, ampak si je tudi izbrala novo strugo. S severnega roba naselja si je poiskala pot na jugu in pri tem uničila precejšnji del mesta. Najdbe miljnikov v Celju so dokaz, da se je to zgodilo ob koncu tretjega stoletja (Kolšek 1960-1961, 150). Kolškova se je pri tem oprla predvsem na miljnik Klavdija Gotskega iz leta 268. V prva leta po tem datumu bi po njenem mnenju lahko umestili poplavo, ki je prizadela mesto in dolino ob Savinji. Arheološka zapuščina Celeje je zelo bogata, vendar pa so najdbe zadnjih stoletij precej skromnejše od drugih. Keramično gradivo zaenkrat še ni sistematično obdelano in nam zato ne more bistveno pomagati pri osvetlitvi zadnjih stoletij v življenju mesta. V zadnjem času je Verena Vidrih Perko sistematično pregledala predvsem amfore. Ugotovitve bo predstavila v doktorski disertaciji. Na kratko naj omenim le nekatere njene ugotovitve o najd- bah iz poznorimskih plasti.1 Med gradivom iz Gub-čeve ulice in z najdišča Kreuh naj omenimo odlomke poznoantičnih amfor oblike LR 4. To so amfore vzhodnomediteranskega izvora, najverjetneje za vino. Spremno gradivo so krožniki in kuhinjsko posodje afriške proizvodnje. Perkova je določila krožnike oblike Hayes 50, var. 50 A, datirano v čas od 230 do 325, in oblike Hayes 60, datirane od 320 do 380 n. š. Za 5. in 6. stoletje med gradivom ni našla ničesar, kar bi pomagalo osvetlili razmere v mestu v tem času. Tudi poznoantično grobišče na Bregu, ki se je razprostiralo ob cesti Celeja - Neviodunum, s skromnimi grobovi kaže predvsem na nazadovanje in padec standarda, ki ga je zaznati v tem času po vsem imperiju. Grobišče je bilo odkrito leta 1955 (Bolta 1957, 317) ob regulaciji Savinje, ko so prestavljali cesto, ki pelje iz Celja proti Laškem. Izkopanih je bilo trinajst grobov. Kljub majhemu številu odkopanih grobov se pojavljajo na grobišču štirje načini pokopa. V navadi so bili pokop brez krste, pokop v leseni krsti ali opečnati skrinji in v sarkofagu, sestavljenem iz različnih plošč. Sarkofag, sestavljen iz šestih marmornih in peščen-čevih plošč, je posebej zanimiv. Dve od marmornih plošč, ki so jih uporabili za sarkofag, sta bili nagrobnika (Berce 1956, 399). Eden je služil kot pokrov, na drugem pa so ležali skeleti treh pokojnikov. Prvi nagrobnik je bil v svoji prvotni vlogi postavljen Avreliju Gajanu, državljanu Sirije, in njegovemu vnuku Avreliju Maksimu. Po analizi reliefnih upodobitev in epigrafskih značilnosti je Kolškova datirala nagrobnik v začetek 3. stoletja (Berce 1956, 403). Drugi napis je pripadal družini Nundina Respekta. Na spodnjem delu nagrobnika je upodobljeno kotno merilo in grezilo, zgoraj pa nedokončana reliefa pokojnikov. Nagrobnik je bil izdelan v začetku 2. stoletja (Berce 1956, 405), ob koncu 3. stoletja mu je bil dodan še en napis. Morda sta nagrobnika v svoji prvotni vlogi stala prav na grobišču ob južni vpadnici v mesto, vsekakor pa na enem od celejanskih grobišč. Vodna ujma ju je verjetno podrla ob povodnji, kot odličen gradbeni material pa sta dobila novo vlogo kot dela sarkofaga na poznoantičnem grobišču. Pridatki v grobovih so bili zelo skromni. V sarkofagu so bili najdeni trije skeleti. Med pridatki so bili glinen lonček, ogrlica iz raznobarvnih steklenih biserov (zdaj izgubljena) in majhen uhan iz zlate žice. Lonček je izdelan iz slabo prečiščene gline, visok 9,7 cm, spodnji del je zožen v nogo, na ostenju so pasovi valovnic. Podoben lonček je znan iz Dobrteše vasi pri Celju (Bolta 1957, 319, si. 4), fragmente sorodnih posod pa predstavlja tudi Strmčnikova (1992, 230, t. 1: 1,3) med gradivom z Ančnikovega gradišča. Najdbe uvršča v 4. in 5. stoletje na podlagi keramičnega in tudi numizmatičnega gradiva (Strmčnik 1992, 226). Grob 2 je bil sestavljen iz tegul in samo delno ohranjen, pridatkov ni bilo. V grobu 3 je bil najden ženski skelet. Na roki je bil bronast prstan, preprost obroček polkrožnega preseka, in fragment keramike. Tudi v grobu 4 je bil ohranjen skelet ženske. V roki je imela nečitljiv bronast novec, ob nogi pa je bil najden novec Konstancija Gala (351-354) in fragment keramike. V grobu 8 je bil najden siv glinen lonček z od-lomljenim ročajem. Podoben lonček je poznan iz groba 5 na Ptuju pri cerkvi sv. Jurija (Jevremov 1990, t.l: 5), ki je glede na značilne pridatke datiran v drugo polovico 4. stoletja. Tudi v poznorimskih grobovih na Madžarskem poznamo primerjave za lonček iz groba 8, npr. Intercissa (Vago, Bona 1976, t. 7: 5), Pecs (Fiilep 1977, t. 43: 4). Grob 10 je pripadal otroku, pri nogah je ležala fragmentirana sulica, pri glavi pa dva žeblja in fragment brona.2 Grob 13 je vseboval dve stekleni posodi. Obe sta kroglaste oblike z dolgim vratom, ki se tik nad obodom nekoliko zoži in nato razširi v daljši vrat.3 Po Isingsovi pripadata obliki 103 (Isings 1957,122). V Sloveniji so znane te vrste stekleničk na Ptuju (Curk 1976, t.l: 12,15). Najzgodnejši primerki so znani iz Kolna iz 3. stoletja, najbolj razširjena pa je oblika v 4. stoletju, kar potrjujejo tudi najdbe z grobišč v Kolnu in Carnuntu (Isings 1957,122). Grobovi 5,6,7,9,11 in 12 so bili brez pridatkov, tudi skeleti so bili dokaj slabo ohranjeni. Kot posamična najdba je bila med izkopavanji na Bregu najdena tudi steklenička iz prozornega stekla s kratkim kroglastim trupom z vboklim dnom in močno navzven izvihanim vratom. Po Isingsovi pripada obliki 104 b (Isings 1957, 124), ki je značilna za konec 3. in 4. stoletje. Sorodne stekleničke so znane med drugim s Ptuja (Jevremov 1990, t. 3), Osijeka (Bulat 1976, t.l: 1), Pecsi (Fiilep, 1977, t. 41: 2) in Akvileje (Calvi 1969, t. 23). 1 Mag. Vereni Perko se zahvaljujem, ker mi je dovolila uporabiti podatke iz svoje še neobjavljene disertacije 2 Predmeti po izkopavanjih niso bili konservirani in so razpadli. Rekonstrukcija ni mogoča. 3 Ohranjena je samo ena od obeh stekleničk, druga je pogrešana po poplavi 1990. BAZILIKA IN NJENE NAJDBE O krščanski Celeji v 4. in 5. stoletju ni literarnih virov, zato so arheološki ostanki toliko pomembnejši. Konec 19. stoletja so ob gradnji poštnega poslopja naleteli na ostanke starokršćanske cerkve. E. Riedl, ki je izkopavanja vodil, v svojem poročilu piše o ostankih dveh cerkva (1898,220), vendar kasnejše ugotovitve kažejo, da so ostanki na jugu del kopališkega kompleksa iz 2. in 3. stoletja (Kolšek 1984,342). Cerkev je stala na vzhodnem robu mesta, njene približno ugotovljene mere so 13 m v širino in okrog 29 m v dolžino. Tla so bila bogato okrašena z mozaiki, ki med drugim omenjajo do-natorje ob gradnji bazilike. Med njimi so diakon Justinijan, sholasticus (advokat) Leon, orienta-lec Abraham. Glede na ornamentalne motive mozaikov v glavni ladji B. Djurič domneva, da so bili mozaiki položeni že v začetku 5. stoletja (Djurič 1977, 552). Odkritja v letih 1989 in 1990 bo predstavila kolegica Alenka Vogrin. Pri izkopavanjih v Gosposki (prej Zidanškovi) ulici leta 1968 so v zasipu bombnega kraterja odkrili fragment napisa s krščansko simboliko. Na napisu je upodobjen kristogram z alfo in omego, na levi je golob v letu. Napis je fragmentaren, zato ga ni mogoče rekonstruirati. Paralele je Kolš-kova našla v Italiji, v Ogleju, in na podlagi tega datira napis v začetek 6. stoletja (1984, 344). Drugo gradivo lahko predstavimo le po tipoloških značilnostih, saj gre v glavnem za najdbe iz Savinje in za posamične najdbe iz Celja, ki so brez natančnih najdiščnih podatkov. Navadno je v opombi pripisano le "iz starega muzeja" kar pomeni, da so najdbe prišle v muzej verjetno konec prejšnjega ali v začetku tega stoletja. KOLENČASTE FIBULE S PERESOVINO V LUPINI Zaenkrat je znana iz Celja le ena v celoti ohranjena fibula tega tipa. V Jobstovi razdelitvi kolenčastih fibul so te fibule opredeljene kot tip 12, s podvariantami A-G (Jobst 1975, 59). Lok ima presek D, noga je zaključena z gumbom. V Sloveniji so bile te vrste fibul najdene npr. v Drno-vem (Petru S., Petru P. 1978, t. 10: 35,36) in na Ptuju (Curk 1976, t. 24: 6,7). Po Jobstovi razdelitvi bi jo lahko pripisali varianti 12 A (Jobst 1975, 60, t. 15). Poleg fibul iz Lavriaka najdemo sorod- ne oblike tudi v Saalburgu in Zugmantlu (Bohme 1972, t. 8: 438-441; 9: 446-451). Fibule iz Lavriaka, ki so bile najdene v datiranih slojih civilne naselbine, omogočajo datiranje na konec drugega in prvo polovico 3. stoletja, primerek fibule, najden v kopališkem predelu Viruna, pa kaže na uporabo variant A in B do sredine 3. stoletja (Jobst 1975, 60). KOLENČASTE FIBULE S PLOŠČICO NAD PERESOVINO Pri teh fibulah peresovina ni skrita, ampak samo pokrita s kvadratno ali polkrožno ploščico. Ploščica služi kot okrasni element, saj je pogosto tudi okrašena. Vrsta 13, ki po Jobstovi (1975, 63) delitvi zajema to vrsto fibul, se na podlagi oblike ploščice in okrasa na njej deli v variante A-F. Vse fibule iz Celja imajo polkrožno oblikovano ploščico, ki je pri nekaterih fibulah še nekoliko manjša, daje spodaj videti peresovino, pri drugih pa jo ploščica povsem pokriva in včasih tudi presega. Ta vrsta fibul sodi med najpogostejše tipe fibul s ploščico nad peresovino, saj so bile najdene na britanskem polotoku, v zahodnih provincah in na alpskem območju (Jobst 1975, 64). Del fibul lahko uvrstimo v varianto C, kamor sodijo fibule s polkrožno ploščico brez okrasa. Enake fibule so znane tudi z Drnovega (Petru S., Petru P. 1978, t. 10: 27,29) in Ptuja (Curk 1976, t. 24: 1,2,4,5). Pod varianto D so zbrane fibule, ki imajo na ploščici okras t. i. volčjega zoba, s primerjavami ponovno na Drnovem (Petru S., Petru P. 1978, t. 10: 26,28,34). Stratigrafija v Lavriaku je Jobstu omogočila opredelitev fibul v časovno obdobje od konca drugega stoletja do prehoda iz 3. v 4. stoletje (1975, 66). Velika večina oblik pa se najpogosteje pojavlja v prvi polovici 3. stoletja. Posebej velja omeniti zelo dobro ohranjeno srebrno fibulo, najdeno v Levstikovi ulici ob severnem obzidju.4 Lok je dvojen, predrt, nad dvojno samostrelno peresovino je majhna trikotna ploščica. Med objavljenim gradivom s slovenskih najdišč nisem zasledila fibule, ki bi popolnoma ustrezala fibuli iz Celja. Nekaj delno ohranjenih fibul z enako oblikovanim lokom pa je med gradivom s Ptuja (Curk 1976, t. 25: 38) in Drnovega (Petru S., Petru P. 1978, t. 10: 40,43). Zunaj Slovenije se najdejo podobne fibule v Lavriaku (Jobst 1975, t. 4 Zaščitna arheološka izkopavanja v Levstikovi ulici v Celju so potekala v letih 1991-92 pod vodstvom Darje Pirkmajer. Gradivo še ni objavljeno. 25: 188), Saalburgu in Zugmantlu (Bohme 1972, t. 15: 655,656,662,667). Po Jobstu gre za obliko 16, varianto A, časovno pa sodijo v tretjo tretjino 2. in na začetek 3. stoletja (Jobst 1975, 73). ČEBULASTE FIBULE Zadnja skupina fibul so križne oziroma čebu-laste fibule, ki sodijo med najpogostejše tipe poznorimskega obdobja in jih časovno uvrščajo v obdobje od 290 do leta 400. Z njihovo tipologijo se je ukvarjalo več avtorjev. Keller (1971, 31) jih deli v 6 tipov, pri Jobstu so (1975, 91) opredeljene kot tip 26 z več variantami, Rihova pa jih je uvrstila v skupini 6.4 in 6.5 s podvariantami (1979, 171). V zadnjem času je podrobneje razčlenil tipologijo in časovno opredelitev teh fibul tudi Prottel (1988). Tri fibule iz Celja (A 135,156, 157) lahko pripišemo tipu 2, varianti B po Prottlu (1988, 353, Abb. 2: 3,4). Fibuli A 135 in A 157 imata faceti-rane gumbe, fibula A 156 pa ima gladke gumbe, ki se zaključujejo z malimi čepki. Noga je skoraj enako dolga kot lok. Fibula A 156 ima na loku in nogi okras kratkih prečnih zarez ter okras štirih očesc na koncu noge in na prehodu noge v lok. Podoben okras na nogi ima tudi fibula A 157, le da ima ta ob prehodu noge v lok le dve vdolbini oziroma očesci. To vrsto fibul umešča Prottel v čas od 300 do 340 (1988, 357). Fibula 139 ima nogo daljšo od loka in na koncu rahlo razširjeno, po vsej dolžini je okrašena z očesci. Po sredini loka poteka plitva kanelura, gumbi so čebulasto oblikovani in se zaključujejo s čepki. Po Prottlovi delitvi bi jo lahko pripisali vrsti 3/4 B (Prottel 1988, 359, Abb. 4a: 6). Sorodna fibula iz Lavriaka (Jobst 1975, 101) je bila najdena v grobni celoti, datirani v čas Va-lentinijana I (364-375). Ker so te fibule, kot sem omenila na začetku, brez najdiščnih podatkov, ne morejo služiti kot opora pri različnih časovnih opredelitvah. Med poznorimske najdbe sodi tudi lepo ohranjena oljenka z upodobitvijo sedemkrakega svečnika. Tudi ta najdba iz Celja je brez točnih najdiščnih podatkov. Oljenko s podobnim motivom poznamo v Sloveniji tudi iz Tominčeve jame pri Skocjanu (Degrassi 1962, 733). Časovno opredeljujejo te vrste oljenk v čas od konca 4. do 6. stoletja. Oljenka iz Bakra, ki jo hrani zagrebški Arheološki muzej, s sorodnim okrasom ob robu, pa je datirana v 4. stoletje (Vikič-Belančič 1971, 159). Na koncu naj omenim bogate najdbe z bližnje Vipote, ki jih poznamo po objavi Ciglenečkega (1993, 213). Morda bodo nove raziskave na bližnjih poznoantičnih naselbinah pripomogle tudi k razjasnitvi slike o zadnjih desetletjih življenja v Celeji. OPIS PREDMETOV Vsi spodaj opisani predmeti so shranjeni v Pokrajinskem muzeju Celje. 1. Lonček iz grobe sivorjave gline z okrasom valovnie na ostenju, v. 9,7 cm. Celje, Breg, grob 1, inv.št. A 184. 2. Uhan z zanko, zlato, pr. 1,8 cm. Celje, Breg, grob 1, inv. št. A 780. 3. Ovratnica iz raznobarvnih steklenih biserov. Celje, Breg, grob 1, izgubljena. 4. Prstan, bron, pr. 2,1 cm. Celje, Breg, grob 3, inv. št. A 606. 5. Lonček iz sive gline z odlomljenim ročajem, v. 14,5 cm. Celje, Breg, grob 8, inv. št. A 183. 6. Steklenička iz brezbarvnega stekla, v. 13 cm. Celje, Breg, grob 13, inv. št. A 342. 7. Steklenička iz brezbarvnega stekla, ohr. v. cca 11 cm. Celje, Breg, posamična najdba, inv. št. A 404. 8. Fibula z dvojno samostrelno peresovino, srebro, dl. 6 cm. Celje, Levstikova ulica 1991, zač št. 1248. 9. Kolenčasta fibula, bron, dl. 4,7 cm. Celje, struga Savinje, inv. št. A 2300. 10. Del loka in peresovine fibule, bron, vel. 2,8 x 2,5 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 179. 11. Fibula z majhno polkrožno ploščico nad peresovino, bron, dl. 3,5 cm. Celje, struga Savinje, inv. št. A 3794. 12. Fibula s polkrožno ploščico nad peresovino, bron, polizdelek ?, dl. 3,6 cm. Celje, inv. št. A 132. 13. Del kolenčaste fibule s polkrožno ploščico nad peresovino, bron, vel. 3,3 x 3,5 cm. Celje, struga Savinje, inv. št. A 19459. 14. Kolenčasta fibula s polkrožno ploščico nad peresovino, noga okrašena s cik-cakom, bron, dl. 5,4 cm. Celje, struga Savinje, inv. št. A 2167. 15. Kolenčasta fibula s polkrožno ploščico nad peresovino, ploščica okrašena z vrezi na robu, bron, dl. 3 cm. Celje, Stanetova-Levstikova 1986, inv. št. A 20370. 16. Kolenčasta fibula s polkrožno ploščico nad peresovino, na ploščici okras volčjega zoba, bron, dl. 4,5 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 137. 17. Križna fibula, bron, dl. 6 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 140. 18. Križna fibula, bron, dl. 6,8 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 157. 19. Križna fibula, bron, dl. 6,2 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 139. 20. Križna fibula, bron, dl. 6,7 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 158. 21. Križna fibula, bron, dl. 6,7 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 156. 22. Del loka in peresovine križne fibule, bron, vel. 4,7 x 4,9 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 135. 23. Del loka in noge križne fibule, bron, dl. 6,2 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 150. 24. Del križne fibule, bron, vel. 5,3 x 2,1 cm. Celje, struga Savinje, inv. št. A 19530. 25. Del križne fibule, bron, vel. 3,7 x 2,3 cm. Celje, struga Savinje, inv. št. A 2356. 26. Del kr ižne fibule, bron, vel. 3 x 2,8 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 179. 27. Oljenka z upodobitvijo svečnika na gornji strani, glina, dl. 11,6 cm. Brez najdiščnih podatkov, inv. št. A 3737. BERCE, V. 1956, Dva nagrobnika iz Brega v Celju. -Arh. vest. 7, 399-407. BIERBRAUER, V. 1987, Invillino - Ibligo in Friaul. I. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 33. BOLTA, L. 1957, Rimsko grobišče na Bregu v Celju. - Arh. vest. 8, 317-327. BOHME, A. 1972, Die Fibeln der Kastelle Saalburg und Zug-mantel. - Saalb. Jb. 5. BULAT, M. 1976, Antičko staklo u Muzeju Slavonije. - Arh. vest. 25, 88-101. CALVI, M. C. 1969, I Vetri romani del Museo di Aquileia. -Aquileia. CIGLENEČKI. S. 1993, Zgodnjekrščanske najdbe z Vipote nad Pečovnikom. - Arh. vest. 44, 213-220. DEGRASSI, A. 1962, Le grotte carsiche nell'eta romana. -Seritti vari di antichita 2, 723-748. FULEP, F. 1977, Roman cemeteries on the territory of Pecs (Sopianae). - Fontes. Arch. Hung. ISINGS, C. 1957, Roman Glass from Dated Finds. - Arch. Traiectina 2. JEVREMOV, B. 1990, Pozlačeni čebulasti fibuli iz Poeto-vione. - Arh. vest. 41, 389-402. JOBST, W. 1975, Die romischen Fibeln aus Lauriacum. - Forsch. in Laur. 10. KOLŠEK, V. 1959, Nekaj prispevkov k topografiji rimske Celeje. - Celj. zbor. 1959, 230-257. KOLŠEK, V. 1960-1961, Dva miijnika iz Celja. - Arh. vest. 11-12, 147-151. 28. Pokrov malega sarkofaga, marmor, vel. 16,5 x 10,3 cm. Celje, poslopje pošte, inv. št. L 161. KOLŠEK, V. 1984, Nekaj podatkov o zgodnjem krščanstvu v Celeji. -Arh. vest. 35, 342-345. KOROŠEC, P. 1974, Arheološke raziskave na Svetih gorah nad Sotlo. - Arh. vest. 25, 483-517. KOS, P. 1977, Keltski novci Slovenije. - Situla 18. LAZAR, I. 1996, Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Celja. - Arh. vest. 47, 279-296. PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum. - Kat. in monogr. 15. PLESNIČAR-GEC, L. 1983, Starokršćanski center v Emoni. - Kat. in monogr. 21. PROTTEL, P. M. 1988, Zur Chronologie der Zvviebelknopf-fibeln. - Jb. Rom. Germ. Zentmus. 35,1, 347. RIEDL, E. 1898, Reste einer alt-christlichen Basilica im Boden Celeja's. - Mitt. Zent. Komm. 1898, 219-225. RIHA, E. 1979, Die romischen Fibeln aus Augst und Kaiser-augst. - Forschungen in Augst 3. STRMČNIK, M. 1992, Ančnikovo gradišče. - Var. spom. 34, 226. ŠAŠEL, J. 1970, Celeia. - V: RE Suppl. 12, 139. VAGO, E. B. in I. BONA 1976, Der spatromische Siidost-friedhof. - Die Graberfelder von Intercisa 1. VIKIČ-BELANČIČ, B. 1971, Antičke svjetiljke u Arheološkom muzeju u Zagrebu. - Vjes. Arli. muz. Zag. 5, 97-182. VOGRIN, A. 1991, Arheološko najdišče Kreuh. - V: Celeia antiqua, 15-20, Celje. Spatromische Funde aus Celje Zusammenfassung Celeia, die siidlichst gelegene Stadt der romischen Provinz Noricum (Šašel 1970, 139), entstand aus einer starken kelti-schen Siedlung (Lazar 1996, 279-296). Die Stadtrechte erhielt es zur Zeit des Kaisers Claudius und erlebte in den ersten Jahrhunderten einen schnellen Aufschvvung und seine Blute. Im Unlcrschied zu den reichen Funden aus den ersten Jahrhunderten (Kolšek 1959, 232; Kolšek 1961, 150) sind die Funde aus der spatromischen Zeit erheblich bescheidener. Das Keramikmaterial ist noch nicht systematisch erforscht. Ervviihnt seien nur die Feststellungen V. Vidrih-Perkos, die vor allem die Amphoren systematisch untersucht hat. Unter dem Material aus der Gubčeva ulica und von der Fundstat-te Kreuh bestimmte sie die Fragmente der spatromischen Amphoren LR 4. Ihr Begleitmaterial sind Teller und Gebrauchskeramik afrikanischer Produktion. Per k klassifizierte die Tellerform als Hayes 50, Variante 50A (290-325) und Hayes 60 (320-380). Fiir das 5. und 6. Jh. charakteristische Formen hat sie nicht entdeckt. Das spatromische Graberfeld am Breg, das sich entlang der StraBe Celeia-Neviodunum erstreckt, wurde 1955 entdeckt (Bolta 1957, 317). Es vvurden 13 Graber mit besehei-denen Beigaben freigelegt. Die Funde datieren das Graberfeld in das 4. Jh.; ervviihnensvvert sind die vier versehiede-nen, auf dem Graberfeld festgestellten Bestattungsvveisen. Zu den besonders interessanten Funden gehiirt die friihchristliche, schon Ende des 19. Jhs. erforschte (Riedl 1898, 220) Kirche mit reichen mehrfarbigen Mosaiken und Aufschrif-ten, die nur noch auf dem Papier erhalten sind (Djurić 1977, 552). Ervviihnensvvert ist auch das bei den Ausgrabungen von 1968 entdeckte (Kolšek 1984, 344) Fragment einer Inschrift mit Christogramm von der Gosposka ulica. Die Kleinfunde vverden nach typologischen Merkmalen vorgestellt. Es handelt sich hauptsachlich um Funde aus der alten Museumssammlung und Einzelfunde aus dem Savinja-FluB in Celje ohne genauere Fundortangaben. Irena Lazar Pokrajinski muzej Muzejski trg 1 SI-3000 Celje T. 1: Celje - grobišče na Bregu. 1,2 grob 1; 3 grob 3; 4 grob 8; 5 grob 13; 6,7 posamezni najdbi. 1 zlato; 3 bron; 5,6 steklo; 2,4,7 keramika. M. = 1:2. Taf. 1: Celje - das Graberfeld am Breg. 1,2 Grab 1; 3 Grab 3; 4 Grab 8; 5 Grab 13; 6,7 Einzelfunde. 1 Gold; 3 Bronze; 5,6 Glas; 2,4,7 Ton. M. = 1:2. Taf. 2: Einzelfunde aus Celje und aus dem Savinja-FluB in Celje. 1 Silber; 2-19 Bronze. M. = 1:2. Svete Gore nad Bistrico ob Sotli v poznorimskem obdobju Paola KOROŠEC Izvleček Predstavljena je faza 4. in 5. st. na pomembnem poz-noantičnem in slovanskem najdišču Svete Gore nad Bistrico ob Sotli. Avtorica izpostavlja drobno gradivo, ki po njenem mnenju predstavlja ostanek manjše uničene nekropole na pobočju. Poleg nekaterih bronastih predmetov so predvsem pomembni drobci importirane boljše keramike. V poznorimski čas stavlja del obrambnega zidu in zidano zgradbo na strmem južnem pobočju. Obrambni stolp domneva na vzhodni strani zgornje terase. Poseljenost vrhnje terase dokazuje ostanek zidu, ki je bil odkrit ob današnji cerkvi. Arheološke ostaline pričajo o postojanki v sklopu lokalnega obrambnega sistema. Abstract The phase of the 4th and 5th centuries at the important late Roman and Slavic site of Svete Gore above Bistrica on the Sotla River is discussed in this article. The author pre-sents fragmentary material that she considers to represent the remains of a small destroyed cemetery on a slope of the hill. In addition to several bronze objects, fragments of im-ported fine pottery are particularly important. Part of a de-fensive vvall and a walled strueture on the steep southern slope can be classified to the late Roman period. A defen-sive tower could have been located on the eastern side of the upper terrace. The settlement of the top terrace is shown by remains of a wall diseovered next to the present-day church. The archaeological remains indicate the existence of a post within the complex of a local defensive system. Glede na pripravo obširne publikacije o najdbah in objektih, ki so bili odkriti med dolgoletnimi arheološkimi raziskovanji na Svetih Gorah in na prevalu pod njimi, bodo ob tej priložnosti le bežno prikazane najdbe iz 4. in 5. st. Te v bistvu predstavljajo samo kratko obdobje življenja, ki je potekalo na tem hribu in kažejo le na ozek segment rimske dominacije v teh krajih.1 Da bi bolje razumeli odkrite najdbe, ki jih bomo prikazali, je pomembno poudariti, daje hrib skrajni odrastek gorskega hrbta Tisovca oziroma osamelec s 526 m nm. v., ki ima zelo strmo oblikovana vsa pobočja, razen vzhodnega, kjer se kakih 60 m nižje s širokim prevalom veže s sosednjim vrhom Rož-ca. Njegova dominantna lega nad celotnim Ob-soteljem in nad dolino Zelenjak, naravno povezavo s Hrvaškim Zagorjem, kaže, sodeč tudi po arheoloških najdbah, da je imel že v rimskem času zelo velik pomen (si. 1). Čeprav so hrib narav- ni dejavniki in gradbena dela od rimskega časa dalje do zdaj nenehno preoblikovala in so se tako na njem zabrisale številne sledi življenja iz sta- Sl. 1: Svete Gore. Pogled z vzhoda. Fig. I: Svete Gore. A vievv from the east. 1 P. Korošec, Svete Gore v času zatona antike, Arh. vest. 29, 1978, 519 ss, si. 1. Pridobljene drobne najdbe s tega najdišča sodijo v rimsko, zgodnjesrednjeveško obdobje in tudi v visoki srednji vek ter v čas renesanse. rejših časov, seje iz obdobja 4. in 5. stoletja ohranilo nekaj pomembnih ostalin, med katere sodijo drobni predmeti in tudi gradbeni objekti. Drobne najdbe, kot najbolj pomembno kulturno kazalo tega obdobja, so bile odkrite v glavnem na osrednjem delu vzhodnega pobočja, na prostoru desno od začetka sedanjih betonskih stopnic, ki so najbližja pot na vrh hriba. Kljub prizadevanjem, da bi za to območje ugotovili strati-grafske podatke, to ni bilo mogoče, ker gradivo izhaja iz erozijskih usedlin v višjih legah, ki so se na tem prostoru ustavile za ostankom zidu in objektom, o katerem bo govora nekoliko pozneje.2 Od kovinskih predmetov sta razen netipičnih fragmentiranih železnih nožev predvsem zanimivi dve bronasti, na vrhu fragmentirani in pod kotom zviti igli. Sodita k dvema različnima tipoma. Ena je okroglega preseka, neokrašena, druga pa je v srednji tretjini štirioglato skovana in okrašena s cikcakastotrakastim motivom v tehniki klinastega vreza.3 Oba tipa igel se zelo pogosto pojavljata v poznorimskih, zanesljivo datiranih grobnih inventarjih na številnih nekropolah. Ornamentika druge igle se tesno veže s tehniko, uporabljeno na bogato okrašenem vojaškem pašnem okovju, datiranem v zadnjo tretjino 4. in v začetek 5. st. (si. 2: 3). V ta čas sodi tudi fragment cevastega narebrenega okova, kije lahko samostojno obrobljal pašni jermen ali pa je bil pritrjen na spono bogato okrašenih paradnih častniških vojaših pasov. Po številnih natančno datiranih najdbah iz vojaških grobnih inventarjev na številnih nekropolah je možno zato tudi njega zanesljivo datirati v čas 3. tretjine 4. do začetka 5. st.4 Na vzhodnem pobočju je bilo najdenih več fragmentov debelejše pločevine iz zlitine svinca in bakra ter fragmentov tanjše pločevine iz brona; gre lahko za dele različnih predmetov (lahko tudi vojaških rekvizitov) (si. 2: 4-9). Iz tega obdobja je bilo v usedlini in drugod na terasi najdenih nekaj kovancev Valensa, Valenti-nijana in drugih rimskih cesarjev iz časa zatona imperija.5 Tudi koščenih predmetov ni veliko. Mednje lahko štejemo na enem koncu nekoliko obrabljeno ali morda odlomljeno koščeno letev glavnika, njegovega toka ali kakega drugega predmeta - šatu-lje ali relikviarijev. Ne glede na to, h kateremu predmetu je fragment sodil,6 ga ornament časovno opredeljuje v isti čas kot že zgoraj omenjene druge najdbe (si. 2: 2). Druga najdba je koščen obesek7 vretenastocilindrične oblike. Delno podobni obeski so znani z več slovenskih, predvsem utrjenih najdišč, za katere pa ravno tako ni stra-tigrafskih podatkov.8 V primerjavi z najdbami iz drugih rimskih provinc vidimo, da so taki obeski na splošno značilni za vojaške grobne inventarje 4. in 5. st.,9 katerih nekropole se vežejo na utrdbe ali utrjene postojanke z vojaško posadko (si. 2: l).1" V usedlini je bilo med drugim najdeno določeno število fragmentov steklenih kozarcev zvončaste oblike z neznatno odebeljenim vertikalno, blago navzven ali navznoter upognjenim ali lijakasto razširjenim ustjem in z ravno odrezanim robom. Po najdenih fragmentih sodeč so imeli tudi ti ravno, kroglasto izbočeno ali usloče-no dno. Izdelani so bili iz naravno zelenega prozornega ali temnoolivnega stekla. Ta tip kozarcev je znan iz številnih grobnih inventarjev v vseh rimskih provincah in je zanesljivo datiran ravno tako v 4. in 5. st.11 Med najdbami je bilo največ keramike. Čeprav ima med njo prvo mesto t. i. provincialna lonče-nina, ki ima značilno fakturo in dobro znane oblike, je bolj zanimiv pojav fragmentov sredozemske tere sigilate. V glavnem sodijo vsi primerki k izdelkom zahodnih delavnic, le en večji fragment patere kaže značilnosti vzhodnosredozemske keramike.12 Od oblik so zastopane patere s cilin- 2 Del drobnih predmetov je bil že objavljen v začasnih poročilih o Svetih Gorah. P. Korošec, J. Korošec ml., Arheološke raziskave na Svetih Gorah ob Sotli v letu 1974, Arh. vest. 29, 1978, t. 1: 2-6; t. 6: 3-6,10; t. 7: 1. 3 Oddaljeno analogijo kaže igla s Tinja nad Loko pri Žusmu, S. Ciglenečki, Polis Norikon (Podsreda 1992) si. na str. 70. 4 H. W. Bohme, Germanische Grabfundc des 4. his 5. Jahrhunderts, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 19/2 (1974). 5 Novce je določil P. Kos. 6 Korošec, Korošec ml. (op. 2) 439. 7 Mnogi avtorji jih zaradi podobnosti opredeljujejo v splošnem kot prejna vretena. 8 Kot npr. na Korinjskem hribu, Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici, na Gradcu pri Prapretnem, na Gradišču pri Dunaju, Rifniku, itd. '' K. Sagi, Die spatromische Bevolkerung der Umgebung von Kezsthely, Acta Arch. Hung. 12, 1960, 187 ss; E. B. Vago, 1. Bona, Der spatromische Siidostfriedliof, Die Graberfelder von Intercisa 1 (1976) 203; Fundber. aus Schwaben 15, 1959, 165 s., t. 32: 11,12; E. Keller, Die spatromische Grabfunde in Sudbayern, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 14 (1971) 181; D. Svoljšak, Staroselski grobovi na Ledinah v Novi Gorici, Goriški letnik 12-14, 1985-1987, 108, 120, t. 2: 1. 10 J. B. Kirk, E. T. Leeds, Three early Saxon graves from Dorchester, Saxoniensia 17-18, 1954, 63 s; G. Arvidsson, Volsgarde 8 (1954) 65, si. 47. 11 Korošec, Korošec ml. (op. 2) 447 in op. 131, t. 1: 4. SI. 2: Svete Gore. Površinske najdbe. Fig. 2: Svete Gore. Superficial finds. drično oblikovanim zgornjim delom posode ali pa s poševno navzven izvlečenim širokim ustjem, ki je pri nekaterih primerih tudi okrašeno z odtisnjenim motivom smrekovih vej ter nekaterih drugih oblik, ki jih težko opredelimo. V tej skupini je tudi fragment oljenke, ki je bila ob robu zgornje ploskve okrašena z dvojnimi punciranimi krož- 12 Fragment patere, produkt vzhodnih sredozemskih delavnic, je bil napačno pripisan zahodnim delavnicam; ib. 445, t. 7: 1. 13 Ni izključeno, da med t. i. afriškimi oljenkami ni bilo tudi primerov, izdelanih v isti tehniki, le da so pod vplivom vročega olja pri uporabi spremenile barvo. Podobno okrašeno oljenko omenja med najdbami iz Siska (B. Vikič Belančič, Antičke svjetilke u Arheološkom muzeju u Zagrebu, Katalozi Arh. muz. u Zagrebu 2 (1976) št. 303, t. 17: 6, t. 24: 16). Zdaj je v znanstveni literaturi ta vrsta keramike s pomočjo številnih avtorjev (Lamboglia, Sala-monson, Čremošnik, Curk, Brukner, Vikič Belan-čič, Pavišič idr.) zanesljivo datirana v 4. in 5. st. Ne glede na njeno rabo v nekaterih večjih, zlasti rimskih mestnih središčih,14 je zdaj v nasprotju s pojavi na postojankah, ki so bile na ozemlju južno od Emone,15 v severnih krajih zaenkrat bolj redka.16 Spričo lončarskih delavnic v različnih središčih,17 ki so izdelovale poleg produktov za gradbene potrebe in lončenine za vsakdanjo rabo tudi sigillato, je gotovo, da navzočnost te skupine na Svetih Gorah pomeni uvoženo blago.18 Med keramičnimi najdbami je ravno tako zanimiv pojav fragmentov posod, ki so bile prevlečene z ru-menorjavim ali zelenim svinčenim loščem in po obliki posnemajo sredozemsko tero sigilato. Poleg oblih čaš, majhnih melnic in nekaterih drugih oblik se je tu pojavljal tudi tip patere z izvleče-nim širokim ustjem (t. I). Čeprav se loščena keramika pojavlja z različnimi tipi posod na zelo širokem ozemlju rimskega cesarstva, so primeri, ki posnemajo omenjeno sigillato, relativno redki.19 Čeprav so bile odkrite številne lončarske delavnice, ki so v posameznih središčih proizvajale tudi loščeno keramiko,20 navadno jo zato v znanstveni literaturi opredeljujejo kot domač produkt, pa zaenkrat ni znano, katere med njimi so posnemale omenjene tipe mediteranskega posodja. Ne glede na to so dokazane oblike, ki to skupino uvrščajo v isti čas kot omenjeno sigillato, t. j. v čas 4. in 5. st. Od številnih najdb iz starejših in mlajših obdobij, ki so jih odkrile arheološke raziskave, bi bili to glavni tipi drobnih in keramičnih najdb, ki zanesljivo označujejo poznorimsko obdobje na Svetih Gorah. Čeprav ni podatkov o tem, od kod izhajajo in v kakšnem kontekstu so bile uporabljene, jih je verjetno mogoče opredeliti kot dele grobnih inventarjev manjše uničene nekropole. Domnevamo, da seje nahajala na do- ločenem odseku na pobočju med severovzhodnim robom zgornje terase in omenjeno stavbo ter zidom ob betonskih stopnicah. Za to domnevo bi med drugim govorili tudi odkriti grobovi iz mlajših obdobij tega najdišča, po katerih bi njihov pojav lahko razumeli kot nadaljevanje tradicije poko-pavanja na tem prostoru.21 NEPREMIČNE NAJDBE Širjenje ceste z buldožerjem za lažji dovoz gradbenega materiala za obnovo cerkev na vrhu hriba pa je po naključju odtrgalo na cesti nekaj več kot širino roba pobočja in s tem odneslo od 6 do 8 m dolg in 1,50 m do 1,80 m ali 2 m širok kos zidu, ki je ležal pod zgornjim delom severnega pobočja.22 Zid je bil sestavljen iz različno velikih in različno lomljenih kamnov, povezanih z debelimi plastmi malte, ki je bila sestavljena v glavnem iz negašenega apna, pa tudi iz neznatnih drobcev žgane gline ali keramike. Po razmetanih kamnih in sledeh apnene malte je ugotovljeno, da je zid potekal delno vzporedno s potjo, ki pelje s severne strani okoli na zgornjo teraso. Ker se je debelina zidu na zgornjem koncu proti vrhu hriba na strani ceste izklinjala, je gotovo, da je svojčas potekal zid navzgor delno tudi po njeni sredini, na določeni razdalji, 10-15 m dalje pa je moral prečkati na (njeno) drugo stran. Nekoliko odmaknjeno od zidu proti pobočju hriba navzgor je bil vzporedno z zidom dvoprostorni objekt. Stal je na umetno zravnani terasici, ki je bila pridobljena z globokim vsekom v pobočje. Stavba je imela na zahodni steni vhod in nasproti njemu tudi vhod v drugi prostor, v katerem je bilo manjše ognjišče. Zaradi zaraščenosti okolice z visokimi drevesi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je stavba imela v nadaljevanju še kak prostor, prav tako pa tudi ne, ali je omenjeni zid potekal še naprej proti vzhodu v smeri betonskih stopnic.23 14 Npr. njihov pojav v Emoni, Petovioni in drugod. 15 Npr. Hrušica, Predjama, Križna gora idr. 16 Na Vipoli je bil najden samo neznaten fragment ustja posode, ki ga avtorja pripisujeta obliki Hayes 58 (S. Ciglenečki, D. Pirkmajer, Zatočišče poslednjih Celejanov na Vipoti, Arh. vest. 38, 1987, 225, t. 1: 20). 17 Neviodunum, Petoviona itd. 18 Takšno pomembno središče je Petoviona, zlasti kjer so jih odkrili v Rabelčji vasi in drugje v tem mestu. ''' Nekaj fragmentov omenjajo med najdbami z Ajdovskega gradca pri Vranju (P. Petru, T. Ulbert, Vranje pri Sevnici, Kat. in monogr. 12 (1975) si. 30: 69,70; S. Ciglenečki, Rezultati prvih raziskovanj na Gradcu pri Prapretnem, Arh. vest. 32, 1981, t. I: 1; t. 4: 44. Delavnice, ki so med drugim izdelovale tudi loščeno keramiko, so znane z območja Panonije - zlasti Resatusa v Sirmiju - toda ni znano, ali tudi oblike, ki posnemajo tipe MTS. Na tem prostoru je bila odkrita sonda 5 in 5a z germanskim pokopom, dalje proti jugu pa je znana majhna staroslo-vanska nekropola. Pred uničenjem tega zidu je na njegovi s travo obrasli zgornji površini potekala manjša pot. --1 Glej situacijski plan Rifnika s stavbami št. 6 in 11 (1.. Bolta, Rifnik pri Šentjurja, Kat. in monogr. 19 (1981) ter opis za Križno goro (M. Urleb, Križna gora pri Ložu, Kat. in monogr. 11 (1974) 63 s., t. 42 in t. 43 - gradivo). Ne glede na te nejasnosti je gotovo, da je bila stavba namenjena bivanju. Lega zidu in njegova masivnost prepričljivo govoritav prid temu, da je bil objekt v vlogi zapore, t. j. obrambnega zidu, kije na tem bolj položnem pobočju branil dostop na vrh hriba. Razporeditev objektov, tehnika, v kateri so bili grajeni zidovi, narekuje glede na številne vzporednice na različnih podobnih najdiščih sklep, da je bil na tem prostoru odkrit del utrjene naselbine, katere osrednji del je bil gotovo na zgornji terasi. Bolj ali manj analogne utrdbe, ki jih poznamo s skoraj celotnega ozemlja Slovenije, zlasti pa na območju med Savinjo, Voglajno, Sotlo in Savo,24 dovoljujejo hipotezo, da je kljub skoraj popolnemu uničenju ostalin tega časa mogoče na zgornji terasi v določeni meri pričakovati zgornja bivališča. To potrjuje odkriti del obrambnega zidu in tudi prostor, na katerem se je nahajal. Širok navpičen vsek na skrajnem severnem koncu zgornje terase kaže, da je bil na tem mestu večji del hriba odnesen; gotovo je nekdaj segal navpično in morda celo čez omenjeno pot pod njim. Poleg nekaterih drugih podatkov najdba mošnjička s srebrniki in svetinjico na tem prostoru25 prepričljivo govori zato, da je ta del hriba izginil nekako pred 16. oz. 17. st. bržkone zaradi pridobivanja kamna.26 Na tem izpostavljenem delu, od koder se je širil še bolj širok razgled na dolino, kot je mogoč z roba terase, je prej morala stati stavba oz. stolp, ki so ga prvotno verjetno uporabljali za stražarnico ali opazovalnico.27 Po tem, da v večkrat omenjeni usedlini ni bilo sledu o opekah ali posebno klesanih kamnih, ki bi govorili o ruševinah zidanega objekta, je mogoče domnevati, da je bil objekt zgrajen iz lesa na trdni kamniti podlagi.28 Da je morala v 4. oz. 5. st. ta stavba nenadno dobiti na koncu obrambni pomen oz. funk- cijo, dokazuje med drugim to, da je bil spodnji obrambni zid, sodeč po načinu zidave, sezidan na hitrico. O tem, da je razen tega na terasi stal še neki drugi objekt, zgrajen v solidni tehniki, govori fragment zidu, katerega spodnji del je bil odkrit in situ pod vzhodnim starim stopniščem, ki je vodilo pod zvonik Marijine cerkve.29 Kaj naj bi stalo na prostoru omenjene cerkve, brez arheoloških raziskav ni mogoče točneje določiti. Po pojavih na podobnih najdiščih je mogoče domnevati, daje lahko na tem mestu stalo rimsko svetišče iz prejšnjega obdobja, prav tako ni izključeno, da je tu obstajala tudi zgodnjekrščanska cerkev,30 ki pa že zaradi omejenega prostora ni mogla imeti večjih razsežnosti. Ne glede na druge stavbe, za katere je po analogijah mogoče domnevati, da so se verjetno nahajale v utrjenem delu terase, oba odkrita objekta z gotovostjo pričata, da so bile Svete Gore v 4. in 5. st. eden od členov obrambnega sistema, ki je deloval na tem območju. Po najdbah, omenjenih v Blatt Rogatec,31 po tistih , ki so bile odkrite zlasti pri nedavni ureditvi ceste, ki pelje od Bistrice ob Sotli mimo Podčetrtka proti Celju, ter po najdbah, znanih v notranjosti hribovitega območja, v zakotnih krajih in zavetjih,32 kaže, da so se Svete Gore nahajale v prostoru, ki je bil že od 1. st. dalje pod rimsko oblastjo.33 Toda kljub njeni izpričani navzočnosti je gotovo, da so bili osnovni substrat celotnega območja staroselci, še prepojeni z globoko latensko miselnostjo. V nasprotju z večjimi, t. j. mestnimi središči, ki so že v prejšnjih stoletjih opuščala stara izročila in sprejemala z romanizacijo marsikatere nove pridobitve,34 na območju, na katerem se nahajajo Svete Gore, v življenjskih navadah ni zapaziti takih sprememb. Najbolj nazorno med drugim kaže na to splošna odsotnost tere sigilate iz za- 24 Ciglenečki, Pirkmajer (op. 16) si. 13. S. Ciglenečki, Hdhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Oslalpenraum, Dela 1. razr. SAZU 31 (1987). 25 Korošec, Korošec ml (op. 2) 447 s., si. 1. 26 Tedaj je bil verjetno zamenjan nekdanji presbiterij v Marijini cerkvi, stavba pa nadzidana. V istem času je bilo domnevno zgrajeno tudi obzidje okoli petih cerkev. 27 Prejkone je prvotno nadzirala ceste, ki so potekale po prostrani dolini, ter tudi druge, ki so se vzpenjale proti hribu in nadaljevale v hribovit svet Orlice in bolj oddaljenega Bohorja. 28 Tudi ptujski trdnjavici na turnirskem prostoru in na Panorami sta bili zgrajeni iz lesa. 29 Pri odkrivanju prostora z južne strani ob zvoniku, kjer se je nahajal del staroslovanske nekropole, smo pod stopniščem odkrili zunanjo stran nekega zidu. Pozneje so bile z prizidanimi stopnicami z južne strani onemogočene nadaljnje raziskave. S0 Na tem mestu ne omenjamo ločne preklade nad vrati Jurijeve kapele, ki jo I. Stopar opredeljuje kot "del venca nekega starega bazena, piscine", ker je taka opredelitev dvomljiva. Enako ostaja - kjub poskusom branja, napis na njej dvomljiv. Strokovno se časovne opredelitve razhajajo tudi glede majhnega reliefa na njeni fasadi. 31 J. Klemene, B. Saria, Archaeologische Karle vom Jugoslawien: Blall Rogatec (Zagreb 1939). 32 Npr. najdba iz Pišec. 33 Poleg številne keramike sodi v ta čas tudi vozlasta fibula, najdena na vrhu pred betonskimi stopnicami. 34 Kot kaže v tem okolju posodje iz Neviodunuma. hodnih, t. j. galskih in germanskih lončarskih delavnic, s katerih produkti so se izdatno zalagale mestne naselbine Norika in Panonije. Tu so v glavnem prevladovale prvine z arhaično vlogo, ta je zaznavna predvsem v keramiki in končno tudi v imenskih ostalinah.35 Pojav MTS pa se veže za čas, ko so Svete Gore dobile obrambni pomen; v bistvu ne predstavlja uvoženega blaga,ampak se veže na prihod neke višje vojaške ali cerkvene osebnosti, ki je poznala rimsko omiko. Kljub skromnosti arheoloških najdb iz 4. in 5. st. dobivajo Svete Gore novo kulturno razsežnost iz svoje preteklosti, ki ni nič manj pomembna od ugotovljene predromanske vsebine kapel sv. Jurija in sv. Martina36 ter od likovne ugotovitve in še nedognanega napisa na Jurijevi kapeli,37 katerih izvor bi bilo mogoče že zaradi rustikalnosti poiskati prav v tem kulturnem okolju. Svete Gore above Bistrica ob Sotli in Late Roman Period Summary Over many years, archeological researches on Svete Gore, a high hill (526 m) vvith very steep slopes and vvide vievvs of the valley belovv, have revealed very important cultural remains. Although there has been very heavy erosion acti-vity and endless reconstructions on the entire site of the hill vvhich have torn apart the remains of previous centuries, there stili have been many remains to confirm that there vvas life, especially from Roman times. Because there is a monograph to be published on the relevant material the author is pre-senting here only a short paper of the finds from the 4th and 5th centuries. From the small finds vvhich confirm the era are tvvo bronze hair pins, fragments of a bone plate, a bone appendix in the shape of a short cylindrical spindle, and a fevv fragments of a glass cup in the shape of a beli. As for ceramic pots, aside from the ordinary provincial pottery there should be noted appearance of terra sigillalla chiara pots and ceramic pots vvhich are copying the shapes of previous ceramic groups. The money from that period is represented by coins of the emperors Valens, Valentinian etc. In the north-east on the most approachable part of the hill there has been diseovered arehiteetural objeets vvhich present part of a defense vvall and behind it a building vvith tvvo fireplaces. The shape of the hill and the above remains are the best proof that this vvas a fort; on the edge of the north part of the terrace there vvas standing, in the author's opinion, a vvooden observation or defense tovver on a place vvhere the hill gas been cut off in the 17th century. On the basis of some finds the author is presuming that in the place vvhere to-day the church of St. Mary is situated there vvas also standing a cult object, probably Christian, although it vvould be neces-sary to confirm the theory vvith archeological researches. The small finds are likely to represent tomb inventory so the author is not excluding the possibility that on the site vvhere a small necropolis vvas excavated the inhabitants of the hill vvere burying their dead in the early beginnings of the 6th and 1 lth centuries. With these remains and diseovered objeets Svete Gore can be placed in the group of forts vvhich vvere part of a defense system against incoming barba-rians betvveen the rivers Savinja, Voglajna, Sotla and Sava. Although there are several finds vvhich prove the presence of Roman cultural superstrueture in this area, numerous provincial traditions, above ali ceramics and remaining names of Romanized people, shovv that this area in this period vvas inhabited by natives vvhere, according to terra sigillalla cliia-ra, there vvas only one Roman or Romanized public, m i I i -tary or church olficial present. Paola Korošec Resljeva 3 SI-1000 Ljubljana F. Štele, Vorromanisehes aus Slovvenien, v: Festsclirifl fiir Rudolf Egger. Beitrage zur alteren europaischen Kultur Ge-schiclile I (Klagenfurt 1952) 367 ss; J. Korošec iun., Sv. Jurij in sv. Martin na Svetili Gorah na Bizeljskem v predromanski dobi, Arh. vest. 21-22, 1970-1971, 195-220. E. Cevc, Dvoje zgodnjesrednjeveških figuralnih upodobitev na slovenskih tleh, Arh. vest. 3, 1953, 214 ss; isti, Srednjeveška plastika na Slovenskem (Ljubljana 1963) 22 ss; isti, Slovenska umetnost (Ljubljana 1966) 10 ss; P. Korošec, Še nekaj misli o zgodnjesrednjeveški figuralni plastiki v Sloveniji, Arh. vest. 21-22, 1970-1971, 253 ss. T. 1: Svete Gore. 1-13 mediteranska keramika; 14-23 loščena keramika. M. = 1:2. Pl. 1: Svete Gore. 1-13 terra sigillatta chiara; 14-23 glazed potterry. Scale = 1:2. Rimskodobna keramika z Ajdovščine pri Rodiku Verena VIDRIH PERKO Izvleček Prispevek je analiza keramike odkrite s sistematičnimi arheološkimi izkopavanji leta 1993 in površinskega terenskega pregleda, narejenega avgusta 1995. Med zgodnjerimskim gradivom se pojavlja keramika s črnim premazom, keramika tankih sten, padanska sigilata in oblike zgodnjih italskih amfor in sivo kuhinjsko posodje z očitno prazgodovinsko tradicijo. Med poznim posodjem je dobro zastopana afriška sigilata, pogoste so tudi amfore. Namizno posodje je večidel lokalne proizvodnje in večkrat posnema oblike sigilat. Sodeč po poznorimskem uvoženem posodju, ki je prihajalo iz severnoafriških provinc, je bila naselbina dobro oskrbovana s hrano severnoafriškega izvora, s katero je bila plačana an-nona - davek v obliki prehrambnih izdelkov. Abstract This article contains an analysis of the pottery finds from systematic archaeological excavations in 1993 and a field survey carried out in August 1995. The early Roman material inc-ludes pottery vvith black slips, thin-vvalled pottery, Po valley sigillata, and forms of early Italic amphorae and grey coo-king vessels in an evident prehistoric tradition. Afričan sigillata is vvell represented among the late pot-tery, and amphorae are also common. The table vvare is mostly of local production and frequently imitates the forms of the sigillata. Judging from the Late Roman imported pottery from the North Afričan province, the settlement vvas vvell supplied vvith food from north Afričan sources, from vvhich the anno-na - a tax in foodstuffs - vvas paid. Na Ajdovščini pri Rodiku je v letih 1993 in 1995 Arheološki oddelek Filozofske fakultete pod vodstvom dr. Božidarja Slapšaka nadaljeval sistematična raziskovanja (ANSl 1975, 132). Med prejšnjimi večletnimi raziskavami so bili na najdišču odkriti sledovi prazgodovinske, zgod-njeantične in poznoantične naselbine (Slapšak 1977b; Slapšak 1978; Slapšak 1985) kije bila verjetno središče Rundiktov. Njihovo ime je omenjeno na napisu iz klavdijskega obdobja, najdenem pri Materiji, približno 5 km od sedanje vasi Rodik (Slapšak 1977a). Raziskano je bilo tudi naselju pripadajoče grobišče Pod Jezerom (Istenič 1987). IZKOPAVANJA 1993 Pričujoči pregled obsega vse v letu 1993 izkopane in pri površinskem terenskem pregledu iz leta 1995 zbrane povedne keramične najdbe: to so odlomki, ki imajo ohranjeno ustje, ročaj ali dno, razpoznavno fakturo ali ornament.1 Gradivo je bilo razdeljeno v skupine: fino namizno posodje, namizno posodje, groba hišna keramika in amfore (Vidrih Perko 1994, 120-132). K zgodnjemu finemu namiznemu posodju prištevamo neznaten odlomek ostenja keramike s črnim premazom in odlomek čaše tankih sten iz zgodnjega obdobja. Keramika s črnim premazom spada v najstarejšo antično poselitveno plast, verjetno iz avgustejskega obdobja (Horvat 1990, 116, op. 32; Horvat 1993, 11). Odlomka ostenja čaše tankih sten (si. 1: 1) z okrasom, izvedenim s koleščkom, zaradi neznatne velikosti ne moremo datirati natančneje kot okvirno v 1. st. po Kr. Okras koleščkanja v pasovih se na keramiki tankih sten pojavlja na Štalenskem vrhu v kompleksu 5, obdobje III, kije datiran med leta 15-25 po Kr. (Schind- 1 Ostalo gradivo v obdeluje in pripravlja za objavo izr. prof. Slapšak s sodclavci. ler-Kaudelka 1975, 167 s). Odlomek skodelice, okrašene z vrezanim, mrežastim ornamentom (si. 1: 2), je posnetek posodja tankih sten z enakim okrasom, značilen za tiberijsko obdobje. Takšen okras se pojavlja na skodelicah v 6. kompleksu s Štalenskega vrha, datiranem med leta 20-30 po Kr. (Schindler-Kaudelka 1975, 167, t. 39: 130). K zgodnjemu finemu namiznemu posodju prištevamo tudi nekaj odlomkov ostenja padanske sigilate, okvirno datirane v 1. st. po Kr. Med navadno namizno posodje sodijo številni odlomki ustij vrčkov, vaz in ročajev, ki časovno niso natančneje opredeljivi. Sodeč po glini so lokalne proizvodnje. Med lokalne izdelke sodi tudi v celoti ohranjena oljenka pečatnega tipa (si. 1: 3); zaradi zelo slabe izdelave in hruškaste oblike bi jo mogli uvrstiti med poznoantične izdelke. Odlomek sklede s širokim robom (si. 1: 4) je sekundarno prežgan in slabo ohranjen. Sodi k oblikam poznih skled s širokim robom, znanih med poznoantičnim glaziranim posodjem (Leben, Šubic 1990, t. 13: 231) ter razširjenimi oblikami afriške in fokejske sigilate (Hayes 1972, 140-144 in 329; Hayes 1980, 525). Zaradi sekundarne prežgano-sti ni moč identificirati fakture, vsekakor pa je očitno, da gre za fino, uvoženo posodje. Zelo razširjeno poznoantično fino namizno posodje je bila afriška sigilata. Najdeni so bili številni odlomki, lahko prepoznavni po značilni opečnato rdeči barvi, premazani površini in posebno trdem žganju (Carandini 1981, 11-18). Nekatere z ohranjenim'ustjem lahko natančneje časovno opredelimo. Odlomek (si. 1: 5) je zaradi neznatne velikosti težko opredeljiv. Vendar se oblika ustja (velikost premera ni določljiva!) ujema z obliko sklede Hayes 81 B, št. 8, datirano v drugo polovico 5. st. (Ha-yes 1972, 129, si. 22: 8), iz Kartagine pa je znana iz konca 4. in 5. st. (Atlante, 105, t. XLVIII: 4). Odlomek (si. 1: 6), okrašen z motivom žigosane smrekove vejice, sodi najverjetneje k motivu št. 77 po Hayesu. Motiv se pojavlja na posodju afriške sigilatne produkcije D2, kot stil A (ii) je datiran v čas od 350 do 420 (Hayes 1972, 218, si. 42, št. 77; Atlante, 128, žig št. 143; glej tudi Mac-kensen 1985, 33). Ustje skodelice (si. 1: 7) se ujema z obliko Lam-boglia 57, datirano v čas med 420-475. Oblika, ki ima z zarezi okrašeno ustje, je domnevno starejša od oblike z neokrašenim ustjem (Hayes 1972, 121, si. 21, oblika 73, št. 1; Atlante, str. 72, kjer navaja depozit iz Abu Mene, datiran v čas okoli 480, z veliko količino skodelic istega tipa, večidel neokrašenih). Sorodne oblike je slabo ohranjen odlomek skodelice neokrašene različice (si. 1: 8). Prištevamo jo k obliki Hayes 73 A in sodi v isti čas. Odebeljeno ustje skodelice (si. 1: 10) je posnetek sigilatnega posodja oblike Hayes 73 ali sorodne in okvirno sočasno podobni afriški obliki (Hayes 1972, 121). Dna sklede (si. 1: 9) zaradi premajhne ohranjenosti ne moremo natančneje identificirati, verjetno pa sodi k eni izmed priljubljenih oblik skled iz 4. in prve polovice 5. st., ki so pogoste tudi na Ajdovščini, najverjetneje k obliki Hayes 59 ali 61, ki se tudi sicer zelo pogosto pojavljata in sta znani v mnogih različicah (Atlante, 82-84). Odlomek sklede (si. 1: 11) se še najbolj približuje obliki Hayes 65, št. 1, datirani v 4. in začetek 5. st. (Hayes 1972, 111: si. 18; Atlante, 82). Odlomek ustja sklede (si. 1: 12) sodi k obliki Hayes 61 B, št. 33, iz prve polovice 5. st. (Hayes 1972, str. 105: si. 17; 33). Široka polkroglasta skleda na si. 1: 13 sodi k obliki Hayes 64, št. 2. Po Hayesu sodi v zadnjo četrtino 4. st., v Atlante je oblika datirana v prvo polovico 5. st. (Hayes 1972,109-111; Atlante, 87). Groba hišna keramika ima značilno porozno in neporozno fakturo, ki kaže le v prelomu številna primešana drobna bela zrnca apnenca, ki je med žganjem večidel zgorel ali kasneje izpadel.2 Keramika ni služila le za kuhanje, temveč očitno tudi za pripravo in shranjevanje živil. Med oblikami so večidel lonci z izvihanim ustjem (si. 1: 14-17,19,20), konične sklede, latvica s plastičnim ušescem (si. 1: 18) in pokrovi (si. 1: 21). Oblike, posebej latvice s plastičnim ušescem, so močno vezane na prazgodovinsko kaštelirsko keramiko tega območja (Istenič 1987, 108). Prazgodovinska tradicija je opazna tudi na drugih kraških najdiščih (npr. Povir Merišče, Osmuk 1976, t. 1: 1-3). Groba hišna keramika je neokrašena ali okrašena z vodoravnim žlebljenjem in preprostim met-ličenjem (si. 1: 21). Zelo izpoveden je odlomek ostenja lonca, okrašenega z večtračno vrezano va-lovnico (si. 1: 22). Valovnica na grobi kuhinjski keramiki se le redko pojavlja pred koncem 4. st., kar je dobro razvidno na keramiki s Hrušice in Martinj Hriba (Rodriguez 1992; Leben, Šubic 1990, 313-354,1.11: 190; t. 12:210-212). Večtračna vrezana valovnica pa je zelo pogosta na posodju iz poznega 5. in 6. st., npr. v Piranu, med gradivom, izkopanim pri Sv. Juriju, datiranim v pozno 5., 6. 2 Ker niso bile opravljene arheometrične raziskave so moje ugotovitve le domnevne. SI. 1: Ajdovščina pri Rodiku, izkopavanja 1993. Vse keramika. M. = 1:3 Fig. 1: Ajdovščina near Rodik, 1993 exeavations. Ali pottery. Scale = 1:3. in zgodnje 7. st. po Kr., kjer je veliko temnega kuhinjskega posodja okrašenega z večtračno vrezano valovnico (V. Vidrih Perko,/lcta Rei. Cret. Rom. Faut. 34, 1995, 241-248). Groba hišna keramika je bila oblikovana ali dodelana na vretenu, v notranjosti posode največkrat ni opaziti potez od oblikovanja z roko. Lisasta površina in krhkost ostenij posodja zgovorno pričata o načinu žganja, ki ni potekalo v pravi lončarski peči, temveč v t. i. kopi, pri kateri rado pride do vdorov zraka, kar povzroča lisasto površino keramike (Petru 1976, 224). Za obliko izvihane-ga ustja lonca (si. 1: 15) je najti najboljše vzporednice na grobišču, med gradivom 1. in 2. st. (Istenič 1987, gr. 4, t. 7: 2; gr. 6, t. 10: 7). Poznoantični so odlomki izvihanega ustja loncev z izrazitim vratom na si. 1: 16,17,19 in 20. Številne vzporednice so med gradivom z Ledin v Novi Gorici (Osmuk 1985-1987, 79-104, t. 5: 11-14; Povir Me-rišče, Osmuk 1976, t. 1: 4; Leben, Šubic 1990, t. 10-12). Med keramiko, izkopano v osemdesetih letih, je bilo med amforami več zgodnjeantičnih oblik: zgodnje vinske amfore oblike Lamboglia 2 ali Dres-sel 6 A italske proizvodnje in oblika Dressel 6B za olje, italske ali istrske proizvodnje, ter amfore za garum španske proizvodnje (Pesavento Mat-tioli 1992, 41,46,61). Med amforami, najdenimi leta 1993, prevladujejo izdelki afriškega izvora, na kar kaže trda, raska-va, opečnato do rjavordeča glina z majhnimi belimi in prozornimi vključki, neredko z gosto, belkasto kremasto površino. Pri nekaterih odlomkih je opazna sled nanašanja premaza z lopatico. Med najpogostejšimi identificiranimi odlomki so poznoantične cilindrične amfore in spatejoni, t.j. tip Keay XXV in tip Keay XXVI (Keay 1984, 184-219).3 K varianti amfor oblike Keay XXV C (Ostia IV, 143) z razširjenim ustjem in odebeljenim, pre-segajočim robom prištevam odlomke na si. 2: 23,24,25 (Keay 1984, si. 78: 11). Oblika je enaka obliki Ostia IV, 142-145. Pogosta je med 4. in sredino 5. st. (Keay 1984, 194, si. 78: 14). Zgodnje oblike ustij malih amfor, imenovanih spatejon (Keay XXVI A, B, C, D), so zelo podobne oblikam ustij poznoantičnih cilindričnih amfor in jih je na podlagi odlomkov z rekonstruiranim premerom zelo težko razlikovati. Značilna oblika je zastopana z variantami tipa Keay XXVI B, D, F in G (o problematiki razlikovanja Mac-kensen 1992, 245, z navedeno literaturo). Odlomek na si. 2: 26 se ujema z obliko Ostia IV, 163 in je torej identičen tipu Keay XXVI B (Keay 1984, 212). Odlomek na si. 2: 27 ustreza obliki Ostia IV, 164, to je tip Keay XXVI D (Keay 1984, 213). Naštete oblike spatejonov so značilne za 4. in zgodnje 5. st. (Keay 1984, 215). Ustja na si. 2: 28-31 prištevam k obliki Ostia IV, 572 oziroma k tipu Keay XXVI F (Keay 1984, 213), ki je značilna za 5. in se pojavlja še v 6. st (Keay 1984, 216). Odlomka ustij na t. 2 : 32 in 33 sodita k obliki Ostia IV, 570 ali tipu Keay XXVI G, ki je prav tako ustaljena oblika v 5. st. Iz Kartagine je znana tudi iz plasti datiranih v 6. st. (Keay 1984, 216). Odlomek ustja na si. 2: 34 sodi k poznoantič-nim cilindričnim amforam tipa Keay XXV S ali k spatejonom oblike Ostia IV, 162 oziroma tipu Keay XXVI A. V obeh primerih je datacija enaka: 4. in začetek 5. st. (Keay 1984, 197 in 216). Ročaj amfore (si. 2: 36) po obliki in značilni pe-skasti, sivozelenkasti glini prištevam v skupino poznoantičnih amfor skupine LR 1 vzhodnosredozem-skega izvora (tip Keay LIII, Keay 1984, 268-278). V Sloveniji so značilne predvsem za najdišča 6. st. Najdemo jih med gradivom iz Predjame, Bašlja, Sv. Duha pri Črnomlju, Kieslsteina v Kranju, Sv. Pavla nad Vrtovinom. V večjih količinah se pojavljajo predvsem na poznoantičnih obalnih najdiščih v Piranu in Kopru (Korošec 1955, t. XVI, 1; Sagadin 1991, 221; Svoljšak 1985, t. 9, 141). Izpričane so tudi na jadranskih najdiščih (Mardešič 1994, kat. št. 2), v plasteh zgodnjega 5. st. pa je znana iz depozita S. Giacomo degli Sciavoni, Molise (Al-barella, Ceglia, Roberts 1993, 198, fig. 19: 147). Po obliki preseka ročaja in plitki narebrenosti ostenja, predvsem pa glede na tipično bogato sljud-nato glino smemo odlomka na si. 2: 37 in 38 z gotovostjo prišteti med poznoantične oblike amfore LR 3 (Keay 1984, 286-289: F (fabric) št. 17 se pojavlja v vseh primerih), poimenovane tudi egejski vrči (tip Keay LIV, Keay 1984, si. 124, 7-18). Egejski vrči z enim ročajem so značilni za čas do konca 4. st., v 5. in 6. st. pa se pojavi oblika z dvema ročajema. Zaradi fragmentarnosti ne moremo presoditi, katera izmed oblik se pojavlja na Ajdovščini in tako lahko odlomke datiramo le okvirno od 4. do 6. st. (Keay 1984, 286). Prav tako sodijo v poznoantični čas odlomki narebrenega ostenja in odlomek ostenja z bar-botinskim okrasom (si. 2: 39). Z veliko gotovostjo jih smemo prišteti k skupini poznoantičnih amfor vzhodnomediteranskega ' Pri Italijanih je tovrstno posodje imenovano "contenitori cilindrici della tarda eta imperiale" in "spatia". D. Mana-corda, Anfore; A. Carandini, C. Panella, Ostia IV. Le Terme del Nuota tore, Studi Misc. 23, 1977, 171 in 211. (\ N L V T \ > i 27 7 i i 30 i i i i f 31 (J 25 7 ) 26 il i i 29 32 3 \ 1 i ' 33 34 35 O o 36 37 U i / 38 39 40 V ^ v 41 42 (X . 43 ^ 45 7 44 46 J/ 47 48 SI. 2: Ajdovščina pri Rodiku, 23-39 izkopavanja 1993; 40-48 terenski pregled. Vse keramika. M. = 1:3 Fig. 2: Ajdovščina near Rodik, nos. 23-39, 1993 excavations; nos. 40-48, field survey. Ali pottery. Scale = 1:3 izvora, t. j. k skupini LR 4, tip Gaza, in LR 5-6 (Keay 1984, 278-283, fig. 121-123). V isto skupino, brez natančnejše opredelitve, sodita tudi odlomka z značilno, v prelomu dvobarvno glino. KERAMIČNO GRADIVO, ZBRANO PRI POVRŠINSKEM TERENSKEM PREGLEDU I (si. 4 in 5) Gradivo s terenskega pregleda 1993 in 1995 (prvi del) je obsegalo 3818 najdb. Kamenja je 0,68 %, žlindre 3,59 %, opeke 21,90 % in neidentificira-nega gradiva 14,72 %, vse drugo pa je keramika (59,11 %). Vsi pomembnejši odlomki so predstavljeni v pričujočem katalogu. Preostalo gradivo je bilo statistično obdelano in je prikazano na si. 1 in 2. Med keramiko je bilo največ navadnega namiznega posodja - 41,59 %. Na podlagi makroskopskega opazovanja gline smo ga razdelili v dve skupini. Odlomki posodja z brisano ali celo glajeno površino iz prečiščene, trdo žgane gline so bili uvrščeni v skupino NI, medtem ko je za skupino N2 značilno posodje z neobdelano površino iz slabo prečiščene, srednje do mehko žgane gline. Zagotovo je posodje slabše kvalitete lokalnega izvora, medtem ko bi utegnilo biti posodje boljše vrste uvoženo iz bližnjih italskih delavnic. Nedvomno seje gradivo na površini zaradi vremenskih vplivov drobilo na manjše delce, tako da nas količina najdenih odlomkov ne preseneča. Predvidevamo, da so odlomki še slabše žgane kuhinjske keramike v nekaterih primerih tudi razpadli, kar je tudi vplivalo na končno število odlomkov, kajti kuhinjskega posodja je bilo najdenega sorazmerno malo - 5,58 %. Veliko je odlomkov amfor, kar je razložljivo z velikostjo posode in debelino ostenja ter seveda z visoko kvaliteto tovrstne keramike. Razdelitev na zgodnje in poznoantične oblike se je zdela na podlagi neznatnih odlomkov preveč tvegana in je zato nismo upoštevali. Vsekakor pa so jasno prevladovali odlomki, ki so po fakturi sodeč sodili k afriškemu posodju, med njimi tudi identificirano ustje, ročaj in zatič amfore tipa Keay XXV oz. XXVI. Afriška sigilata se je zaradi izjemne kvalitete tudi na površini zemlje dokaj dobro ohranila; le v nekaterih primerih je poškodovan premaz, oblika posode pa težje prepoznavna. Menim, da ve- liko odlomkov afriške sigilate kaže na prvotno količino. Med površinskimi najdbami je tudi nekaj žigosanih odlomkov, ki jasno datirajo glavnino poz-noantičnega gradiva. V rubriki zgodnja fina keramika je zajeta vsa zgodnjerimska fina namizna keramika: nekaj drobcev italske sigilate, odlomek keramike s črnim premazom in nekaj odlomkov posodja tankih sten. Četudi imajo tovrstni keramični izdelki navadno zelo tanko ostenje, je keramika visoko kakovostna. Zato menim, da odstotek identificiranih najdb pomeni realni delež zgodnjeantičnega posodja na Ajdovščini. Delež pa se vsekakor lahko še spremeni na drugih območjih naselbine. Zaradi tenke plasti zemlje na Ajdovščini in količinske primerjave med izkopanim ter gradivom, najdenim pri površinskem pregledu, je delež zgod-njerimske keramike verjetno realen. Grafično prikazano razmerje med deležem zgod-nje- in poznorimskega uvoženega finega posodja v celoti gotovo izraža dokaj realno sliko razmerja med zgodnje- in poznoantično poselitvijo Ajdovščine. II (si. 2: 40-48; si. 3: 49-73) Med gradivom, zbranim pri površinskem terenskem pregledu, je bilo najdenih veliko opek in žlindre, kar zaradi naselbinske narave najdišča seveda ni presenetljivo. Pojavljata se dve vrsti opek: številnejša rdeča, trše žgana in manjštevilna svetla, drobljiva z velikimi rjavimi in rdečimi vključki.4 Opeke se večkrat pojavljajo nasekane v obliki kock za tlakovanje. Drugo keramiko s terenskega pregleda prav tako lahko razvrstimo v štiri glavne skupine: fino namizno, namizno in kuhinjsko posodje ter amfore. Vsa opazovanja so makroskopska in temeljijo na študiju izkopane keramike z Ajdovščine ter na primerjavi z gradivom iz drugih poznoantičnih slovenskih najdišč. Pri analizi in statistični obdelavi gradiva moramo upoštevati izpostavljenost najdišča, močne vremenske vplive (veter, dež) in specifičnost kraških tal, kar je nedvomno veliko pripomoglo k hitrejšemu razpadanju navadnega slabše žganega namiznega in kuhinjskega posodja, medtem ko se je prav dobro žgana afriška keramika nedvomno veliko bolje ohranila. 4 Makroskopsko spominja na zgodnjcantične amfore oblike Dressel 6A. SI. 3: Ajdovščina pri Rodiku, terenski pregled. Vse keramika. M. = 1:3 Fig. 3: Ajdovščina near Rodik, field survey. Ali pottery. Scale = 1:3. Med uvoženim posodjem prevladujejo odlomki afriške keramike sigilatne proizvodnje s premazi in žigosanim okrasom ter nepremazano posodje in odlomki amfor. Med identificiranimi oblikami so posebej pogosti krožniki oblike Hayes 50 B in posnetki te oblike (si. 2: 40-42), priljubljene v drugi polovici 4. in neredko še v začetku 5. st. (Atlante, 65). Pogosti so tudi odlomki nepremazanih oblik skled in pokrovov s temnejšim robom, npr. odlomka ustja na si. 2: 43 in 44. Razlikovanje med oblikama je oteženo zaradi neznatne velikosti odlomkov (Atlante, 212, t. CIV: 5,6). Posodje je brez premaza in ga lahko vzporejamo z oblikami skled in pokrovov afriške proizvodnje, datiranih v daljše obdobje od 3. do začetka 5. st. (Atlante, 212). Odlomek ustja skodelice na si. 2:45 lahko vzporejamo samo z obliko Delgado 1968, III, št. 1, ki sodi k razvejeni družini skodelic oblike Hayes 70-74. Oblika je datirana v obdobje od 1. 360 do okoli 470 (Atlante, 70, t. XXX: 15). Tudi odlomek ustja druge skodelice (si. 2: 46) je pripadal podobni skodelici. Po obliki razširjenega roba jo uvrščamo k obliki Hayes 71 B iz konca 4. in začetka 5. st. (Hayes 1972, 119; Atlante, 71). Oblika roba se dobro ujema s skodelico iz Sperlonge (Atlante, t. XXX: 19). Odlomek ustja krožnika (si. 2: 47) sodi h krožnikom Hayes 67. Po obliki ustja, velikosti premera in predvsem po debelini ostenja še najbolj ustreza pozni obliki Hayes 67, št. 28, ki je običajna za drugo polovico 5. st. (Hayes 1972,112-116; Atlante, 88, t. XXXVII: 10,11). Ne smemo pa prezreti zaobljenega roba ustja ajdovskega primerka, ki se razlikuje od značilnega klasičnega visečega roba te variante (Hayes 1972, si. 19, št. 28; tudi Mackensen 1985, si. 2: 2,3). Kljub omenjenemu odstopanju menim, da gre za pozni primerek krožnika oblike Hayes 67, predvsem zaradi njegove grobe izdelave in debelih sten. Med skledami so bili tudi pri terenskem pregledu pogosto najdeni odlomki ustij oblike Ha-yes 61 B, št. 48-50 (Hayes 1972, 100-107, si. 17: 33). Odlomek si. 2: 48 moremo zaradi izoblikovanosti ustja in ostenja natančneje pripisati istočasni obliki Deneauve 1972, II, C771 (Atlante, 84, t. XXXV: 6). Enake oblikovne značilnosti kaže tudi odlomek na t. 3: 49. Žigosani okras v podobi dellinčka (si. 3: 51) je bil skoraj zagotovo del dna široke sklede sorod- ne oblike (Hayes 1972, 219). Motiv delfina sodi po Hayesu k motivu št. 179 (Hayes 1972, 259 in si. 48: 179, e), v stil A(iii), in je datiran v obdobje med leta 410-470 (Atlante, 123; Mackensen 1985, 32). Delfini so redek okras, ki se pojavlja v zgodnejšem obdobju. Torej sodi ajdovski odlomek dna sklede, okrašenega z žigosanim motivom defina, v prvo polovico 5. st. Pri drugem odlomku dna, okrašenega z žigom rozete in odtisom zobatega koleščka (si. 3: 52), gre najverjetneje za okras v zgodnejšem stilu A(ii). Odtis v obliki zobatega kolesca je najbližje žigu št. 33 in rozeti št. 44 po Hayesu. Oba motiva sta pogosta na krožnikih oblike Hayes 67. V obeh primerih sodi odlomek v drugo polovico 4. in prvi dve desetletji 5. st.(Hayes 1972, 236 in 239). Odlomek ustja z odebeljenim visečim robom (si. 3: 53) je zaradi neznatne velikosti težko natančneje opredeliti, saj se oblika roba ne ujema z nobeno od doslej znanih. Po debelini ostenja je odlomek zagotovo del krožnika. Poudarjen viseč rob je značilen za obliko Hayes 68, ki sodi v čas od 370 do 425 (Atlante, 121; Hayes 1972, 116: si. 20).5 Najbolj pozni izdelki so prihajali na tržišče do srede 5. st. (Atlante, 121, t. LV; 6). Vendar se debelina ostenja ajdovskega odlomka nikjer ne stanjša in ne nakazuje značilnega prehoda roba v drugi del ustja (Atlante, 121). Vsekakor pa lahko opazimo, da se poznejše oblike ustij z visečimi robovi od starejšega posodja bistveno razlikujejo in zato je opredelitev odlomka k obliki 67 ali 68 dokaj ustrezna (Atlante, 99, t. XLVII). Med gradivom, zbranim pri površinskem terenskem pregledu, so redki odlomki zgodnjeantič-nega finega namiznega posodja. Med najpoved-nejšimi je odlomek ostenja čaše tankih sten z okrasom reliefnih paličic (si. 3: 54). Take čaše so znane s številnih avgustejskih najdišč. Na Štalenskem vrhu so datirane med leti 25 in 10 pred Kr. (Schind-ler-Kaudelka, 1975, 39 ss). Takšni sta tudi čaši iz srednjeavgustejske plasti iz Ljubljane in iz groba št. 174 z Beletovega vrta (Vičič 1994, 25-80, t. 5: 11, v fazi lila; Knez 1992, t. 62: 9). V zgodnjeantično obdobje sodijo tudi odlomki padanske sigilate neugotovljive oblike (Schindler, Scheffenegger 1977, 18: fabrikat B; Conspectus 26). Odlomek pečatne oljenke (si. 3: 55) sodi po fakturi in kvaliteti izvedbe med zgodnejše primerke italske proizvodnje iz druge pol. 1. ali 2. st. po Kr. (Istenič 1987, gr. 1 - t. 1: 2; gr. 2 - t. 3: 2; gr. 3 -1. 5: 2; gr. 6 -1. 9: 2; Alram-Stern 1989, 36 ss; Istenič 1993, 313). Med najdbami, ki sodijo k običajni namizni keramiki, ni časovno zelo občutljivih oblik. V odlomku na si. 3: 56 prepoznamo posnetek krožnika oblike Hayes 50 B. Skledica si. 3: 57 je morda posnetek oblike Hayes 81. Sicer pa so oblike čaš, vrčev, vaz in krožnikov z ravnim dnom ustaljene (si. 3:58-65). Pojavljajo se predvsem lokalne fakture. Glina je razmeroma prečiščena, oksidacijsko žgana, večinoma mehka, brez premazov in okrasov (Istenič 1987, 108). H grobemu kuhinjskemu posodju sodijo odlomki ostenij in izvihanih ustij loncev (si. 3: 66-69). Med gradivom je tudi odlomek ročaja vrča. Vrči se pojavijo med grobo sivo keramiko šele v poznem obdobju (Miki Curk 1973, 894 in op. 65). K uvoženi kuhinjski keramiki sodi odlomek na-rebrenega ostenja t.i. egejskega lončka (si. 3: 70). Posodje je znano že iz nekropole (Istenič 1987, 69-136, grob 7- t. 11: 1; grob 6- t. 9: 5; Istenič 1988, 99-109) in z naselbinskih izkopavanj (Kv. 1, plast 2a, neobjavljena izkopavanja 1981). Na ajdovskem grobišču je bila najdena v grobu 6 oblika iz hadrijanskega obdobja. (Istenič 1987, t. 9: 5; Hayes 1983, 97-170, str. 105, op. 19; Sac-kett, 1993, 170-172: si. 5, 6). Grob je datiran v prvo polovico 2. st. z oljenko tipa Buchi Xa (Istenič 1988, 108). V slovenskem prostoru so znani odlomki egejskih lončkov tudi s Hrušice (Gie-sler 1981, 245, Liste 74/9, t. 51: 7,8) in iz poznoantičnih jamskih zavetišč (Turk et al. 1993, 45-96, 61). Dokaj pogosti so namreč tudi v poznoantičnih najdiščih v Sredozemlju (Albarella, Ceglia, Roberts 1993, 180). Med amforami je nekaj odlomkov, ki jih s primerjavo s starejšim izkopanim gradivom zlahka prepoznamo kot odlomke ostenij oblike Dressel 6B, rodoških amfor ter starejše oblike Lambo-glia 2 ali Dressel 6A (Pesavento Mattioli 1992, 58; Horvat 1993, 5, 17). Obliki Lamboglia 2 in Dressel 6A sodita v poznorepublikansko oziroma avgustejsko obdobje in prvo polovico 1. st. po Kr., oblika Dressel 6B pa se začenja v sredini 1. st. pred Kr. in se skupaj z poznorodoško vrsto pojavlja še vse 1. in v začetku 2. st. po Kr. (Be-zeczky 1995, 55). Med odlomki ostenij amfor po fakturi v veliki večini prepoznamo afriške. V nekaj primerih so ohranjeni ročaji in zatič tipične oblike (si. 3: 71,72). Med ustji je odlomek si. 3: 73 edini prepoznaven. 5 Oblika Hayes 67, št. 8, oziroma Lamboglia 42, ima zelo podoben, vendar vodoraven rob ustja; datirana je v prvo polovico 5. st. Po obliki in rekonstruiranemu premeru sodi k varianti C tipa Keay XXV, t. j. Ostia IV, 144, ki se pojavlja med 4. in sredo 5. st. (Keay 1984,185, si. 78: št. 14). Najdenih je bilo tudi nekaj odlomkov ostenij amfor z narebreno površino. Prepoznamo jih lahko kot poznoantične amfore vzhodnosredozemske-ga izvora, a neidentificiranih oblik. ZAKLJUČEK Keramika z izkopavanj se lepo dopolnjuje z gradivom, najdenim pri površinskem terenskem pregledu. Grafično prikazano razmerje med deležem zgodnje- in poznoantičnega uvoženega finega posodja verjetno izraža dokaj realno sliko razmerja med zgodnje- in poznoantično poselitvijo Ajdovščine (si. 4 in 5). K zgodnjeantični keramiki sodijo odlomki čaš in skodelic iz keramike tankih sten, drobec keramike s črnim premazom, padanska sigilata in njeni posnetki. Zgodnjeantične so tudi nekatere oblike grobe hišne keramike lokalne izdelave (lonci, latvica in pokrov), ki so močno vezane na prazgodovinsko kaštelirsko tradicijo. Podobne oblike se pojavljajo tudi na grobišču (Istenič 1987, t. 2: 2,3; 12: 2). Datacijo najzgodnejše ajdovske antične plasti na konec 1. st. pred in v prvo polovico 1. st. po Kr. izpričujejo tudi ostanki zgodnjih amfor oblike Lamboglia 2 / Dressel 6 A. Odlomek ostenja tankih sten z okrasom reliefnih paličic pa datira najstarejšo fazo še natančneje v avgustejsko obdobje. Med gradivo, ki sodi v hadrijansko obdobje, sodijo med drugim egejski lončki, ki pa se kot je znano, lahko pojavljajo tudi v kasnejših plasteh. Poznoantično obdobje je zelo dobro dokumentirano predvsem s številnim in raznovrstnim uvoženim posodjem. Predvsem je to afriška sigilata in njeni posnetki ter po vsej verjetnosti tudi fo-kejska sigilata ali njeni posnetki. Med najzgodnejše spada krožnik oblike Hayes 50 A, vendar številčno povsem prevladuje pozna oblika Hayes 50 B in njeni posnetki. Značilne so predvsem široke sklede oblike 61 B in njej sorodne ter oblike Hayes 64, in Hayes 65, vse v poznih variantah, značilnih za konec 4. in prvo polovico 5. st. V isto obdobje ali malce kasneje so datirane skodelice oblike Lamboglia 57, Delgado 1968, III, št. 1, Hayes 71 B in Hayes 73 ter krožnik oblike Hayes 68. Med oblike, ki se lahko pojavijo še po sredi 5. st., sodita skodela oblike Hayes 81 in krožnik oblike Hayes 67, št. 28. tip / type št./no. % namizno posodje 1 / tablevvare 1 202 5.29% namizno posodje 2 / tablevvare 2 1386 36.30% afriška sigilata / ARSW 70 1.83% amfore / amforae 329 8.62% fina zgodnja keramika / early imperial finevvare 5 0.13% kuhinjsko posodje / coarseware 213 5.58% egejski lonček / aegean cooking pottery 2 0.05% opeka / brick 836 21.90% žlindra / slag 137 3.59% kamen / stone 26 0.68% mlajša obdobja / modern ceramics 3 0.08% neidentificirano / undefined 562 14.72% ostalo / other 47 1.23% vsota / sum 3818 100.00% SI. 4: Ajdovščina pri Rodiku, terenski pregled, vse gradivo. Deleži posameznih zvrsti keramike in ostalih najdb. Fig. 4: Ajdovščina near Rodik, field survey, ali material. Parts of individual types of pottery and other finds. Večina oblik torej izpričuje pozno 4. in prvo polovico 5. st., enako tudi žigosani okrasi. Na čas po sredini 5. st. negotovo kažeta le dve obliki, kar dobro omejuje časovno umestitev večine gradiva. Med poznoantičnimi amforami prevladujejo afriške; predvsem poznoantiče oblike cilindričnih amfor in spatejoni - tip Keay XXV in XXVI. Po fakturi, okrasu in tipičnih odlomkih ročaja so bile nekajkrat prepoznane poznoantične amfore vzhodno-mediteranskega izvora oblik LR 1, LR 4-6 in egejski vrči LR 3. Poznoantične cilindrične amfore so posodje za afriško olje, medtem ko so bili spatejoni, egejski mali vrč, amfora tipa Gaza in LR 1 predvsem vinska embalaža, včasih sicer uporabljeni tudi za druge tekoče prehrambne izdelke. Med poznoantično grobo kuhinjsko posodje sodijo lonci s pokončnim vratom in izvihanim ustjem ter odlomek, okrašen z večtračno valovnico, ki sodi v najkasnejše obdobje naselbine, torej prvo polovico in sredino 5. st. Primerjava časovno občutljivih oblik afriške si-gilate z Ajdovščine z oblikami, ki jih srečamo v depozitu iz zgodnjega 5. st. iz Molise, potrjuje da- 40.00% 35.00% 30.00% 25.00% 20.009! 15.00% 10.00% 5.00% 0.00% —namizno— posodje 2 tableware 2 Tipcka brick amfore amforae afriška sigilata ARS\y □ kuhinjsko posodje coarscwarc ncidcntificirano undefined fina zgodnja keramika carly imperial fincwarc egejski lonček aegean pot žlindra —steg— kamen stone mlajša obdobja younger eeramics _ ostalo other JUL SI. 5: Ajdovščina pri Rodiku, terenski pregled, vse gradivo. Deleži posameznih zvrsti keramike in ostalih najdb. Fig. 5: Ajdovščina near Rodik, field survey, ali material. Parts of individual types of pottery and other finds. tacijo ajdovskega gradiva v prvo polovico in sredo 5. st. (Albarella, Ceglia, Roberts 1993, 166; Tortorella 1987, 287). V depoju iz Molise je bila tudi amfora oblike LR 1, ki je sicer v našem prostoru značilna predvsem za najdišča 6. st. (Korošec 1955, t. XVI, 1; Sagadin 1991, 221; Svoljšak 1985, t. 9, 141; Albarella, Ceglia, Roberts 1993, si. 19: 147). Med amforami istega depoja je identificirano tudi ajdovskemu podobno ustje spatejona, Keay XXVI A, zelo pogosta oblika amfor v 4. in prvi polovici 5. st. (Albarella, Ceglia, Roberts 1993, si. 19: 150 a in b). Ni pa poznih oblik spatejonov, tipov Keay XXVI F in G, ki so pogoste na Ajdovščini. Iz pregledanega gradiva je razvidno, da med njim ni časovno občutljive uvožene keramike sred-njeantičnega obdobja. Po primerjavah z bližnjimi primorskimi najdišči bi lahko pričakovali navzočnost zgodnjih oblik afriške sigilate, vendar se pojavljajo predvsem oblike, značilne šele za 4. st., največ pa je tipičnih za prvo polovico 5. st., skupaj z istočasnim afriškimi amforami. Ni tudi časovno občutljivega gradiva iz druge polovice in konca 5. st. Analize keramičnega gradiva se ujemajo s poprejšnjimi datacijami naselbine do sredine 5. st. (Ciglenečki 1987, 157 in 163) in jih dobro dopolnjuje analiza statistične slike keramike, zbrane pri terenskem pregledu. Iz navedenega in že znanega lahko domnevamo, da je bila Ajdovščina pomembna strateška točka v zaledju klavster/' Sodeč po poznorimskem uvoženem posodju, ki je prihajalo iz severnoafriških provinc, je bila naselbina dobro oskrbovana s hrano severnoafriškega izvora, s katero je bila plačana annona - davek v obliki prehrambnih izdelkov (Wickham 1988, 183-193). Iz bližnje okolice Ajdovščine pa je znanih še nekaj poznoantičnih najdb in najdišč: Škocjanske jame z najdbami od 3. do prve pol. 5. st. (ANSl 1975, 132) in Roška špilja (ANSl 1975, 133). Na Vrhpolju pri Kozini so pri Velikem Gradišču in na Mandrijah pri izkopu za ptt - jarek naleteli na antične ruševinske plasti. Med gradivom so omenjeni odlomki amfor iz rdeče žgane gline, afriška sigilata in olivnozelena steklena čaša (Osmuk 1989). V najdišču Luknja v Lazu je bila najdena rimska oljenka (ANSl 1975, 132). 6 Vsekakor bo slika dopolnjena šele z dokončnimi multidisciplinarnimi študijami, ki jih pripravlja Arheološki oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom izr. prof. Božidarja Slapšaka s sodelavcem mag. Branetom Mušičem. Zahvale Na tem mestu se najlepše zahvaljujem izr. prof. Božidarju Slapšaku, ki mi je omogočil sodelovanje pri terenskem pregledu na Ajdovščini v avgustu 1995 ter me vspodbujal pri študiju keramičnega gradiva zbranega pri izkopavanjih v akciji 1. 1993. Statistični in grafični pregled je pripravil študent Dimitrij Mlekuž. Posebej toplo se zahvaljujem študentkam Nataši Čepe, Mojci Jančar in Bernardi Zupanek za potrpežljivo sodelovanje pri pregledu gradiva in pripravi kataloga in Idi Murgelj za risanje. Dr. Jani Horvat se zahvaljujem za pazljivo branje prispevka in vse nasvete. KATALOG Izrisano je bilo vse izpovedno keramično gradivo. Vsi premeri so rekonstruirani. Seznam kratic A = afriško (opečnato rdeče, trdo, raskavo) AS = afriška sigilata AS - D = afriška sigilata D produkcije AS - C = afriška sigilata C produkcije b — barva D = dolžina EG = egejsko F — faktura KI = grobo, sivo kuhinjsko posodje, porozno, mehko K2 = grobo, sivo kuhinjsko posodje, neporozno, trdo LR = poznoantične oblike LR C = fokejska sigilata NI = namizno posodje, trdo žgana, dobro prečiščena glina N2 = namizno posodje, slabše žgana glina z več nečistočami neid. = neidentificirano ohr. v. = ohranjena velikost ohr. dol. = ohranjena dolžina rdu = rekonstruiran premer ustja rdd = rekonstruiran premer dna Tst = keramika tankih sten V = višina vel. = velikost Barve so določene po Munsell Soil Color Charls (Nevv York 1992). Abbreviations A = Afričan (burnt red, hard, coarse) AS = Afričan sigillata AS - D = Afričan sigillata (D production) AS - C = Afričan sigillata (C production) b = color D = length EG = Aegean F = fabric KI = coarse gray cooking vvare, porous, soft K2 = coarse gray cooking ware, non-porous, hard LR = Late Roman forms LR C = Phocaean sigillata NI = table vvare, hard fired, vvell refined clay N2 = table vvare, poorly fired clay vvith many inclusions neid. = unidentified ohr. v. = preserved size ohr. dol. = preserved length rdu = reconstructed diameter of the rim rdd = reconstructed diameter of the base Tst = Thin vvalled pottery V = height vel. = size Ali colors are cited according to the Munsell Soil Color Charls (Nevv York 1992). Keramično gradivo z izkopavanj 1993 Slika 1 1. SE 102, kv. VIII/ 21. Odlomek ostenja skodelice tankih sten z okrasom koleščka- nja v vodoravnem pasu; b: premaz 10 YR 3/1, prelom 10 YR 6/1; F: Tst; siv prelom, črna površina, trdo žgano; ohr. vel. 2,1 x 2,6 cm. 2. SE 102, kv. E VIII/ 21. Odlomek spodnjega dela trebuha z ravnim dnom čaše z vrezanim okrasom mreže; b: 2.5 YR 7/1, površina 2,5 YR 5/1; N 1, sivo, posnetek keramike tankih sten; V: 3,3 cm. 3. SE 161, kv. E VIII/ 7. V celoti ohranjena oljenka pečatnega tipa grobe izdelave; b: 5 YR 5/8; F: N 2; Vel. 9x6 cm. 4. SE 113, kv. E VIII/ 6. Odlomek ostenja sklede s poševno izvlečenim robom tik pod ustjem nedoločljive oblike; F: LR C (?), sekundarno prežgan; ohr. vel. 3 x 2,4 cm. 5. SE 113, kv. E VIII/ 7. Odlomek ustja sklede oblike Hayes 81 B (?); b: 2.5 YR 5/8; F: AS; ohr. vel. 1,8 x 2,1 cm. 6. SE 127, kv. E VIII/ 10. Odlomek ravnega dna krožnika nedoločljive oblike z delom žigosanega okrasa v obliki smrekove vejice; b: 2.5 YR 5/8; F: AS-D; ohr. vel. 2,8 x 3,2 cm. 7. SE 168 kv. E VIII/ 7 Odlomek ustja okrašenega z zarezami skodelice oblike Lamboglia 57; b: 2.5 YR 5/8; F: AS-C; ohr. vel. 2 x 4,5 cm. 8. SE 103, kv. E VIII/9I/9. Odlomek ustja skodelice oblike Hayes 73; b: 2.5 YR 6/8; F: AS-C; ohr. vel. 3,7 x 3 cm. 9. SE 103, kv. E VIII/ 10. Odlomek dna sklede ali krožnika nedoločljive oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: AS-D; ohr. vel. 6,5 x 5 cm. 10. SE 108, kv. E VIII/ 10. Odlomek ustja skodelice, posnetek AS oblike Hayes 73; b: 5 YR 6/6, prelom 5 YR 6/2; F: N 1, oranžna površina, siv prelom; ohr. vel. 3 x 2,5 cm. 11. SE 113, kv. E VIII/ 16. Odlomek ustja skodele oblike Hayes 65; b: 2.5 YR 6/8; F: AS, Dl; V 4,2 x 4 cm. 12. SE 113, kv. E VIII/ 16. Odlomek ustja sklede oblike Hayes 61 B; b: 2.5 YR 6/8; F: AS, D; ohr. vel. 5,6 x 5 cm. 13. SE 110, kv. E 25/ 9. Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 64; b; 2.5 YR 6/8; F: AS, D; ohr. vel. 4,5 x 6 cm. 14. SE 112, kv. E 25/ 9. Odlomek ostenja lonca z izvihanim in zaobljenim robom ustja; F; K2; ohr. vel. 2 x 3,2 cm. 15. SE 113, E VIII/ 11. Odlomek lonca z izvihanim in zaobljenim robom ustja; F: KI; ohr. vel. 2,5 x 3 cm. 16. SE 113, kv. E VIII/ 11. Odlomek lonca z izvihanim in zaobljenim robom ustja; F: KI; ohr. vel. 4,6 x 5 cm. 17. SE 113, kv. E VIII/ 11. Odlomek ostenja lonca z izvihanim in posnetim robom ustja; F: K2; ohr. vel. 1,8 x 3,2 cm. 18. SE 121, kv. E VIII/ 24/ 55. Več odlomkov ostenja konične sklede s pokončnim in zaobljenim robom ustja, tik pod ustjem ovalen, plastično izbočen, prilepljen ročajček; F: K2; ohr. vel. 6,2 x 5,2 cm. 19. SE 113, kv. E VIII/ 11. Odlomek lonca z izvihanim in zaobljenim robom ustja; F: KI; ohr. vel. 2,1 x 3 cm. 20. SE 112, kv. E VIII/ 6. Odlomek lonca z izvihanim in zaobljenim robom ustja; F: KI; V 2,5 cm. 21. SE 121, kv. E VIII/ 24/ 55. Odlomek ostenja koničnega pokrova z zaobljenim robom ustja, z luknjico za izparevanje tik pod ustjem in finim, vodoravnim žlebljcnjem po vsej ohranjeni površini; F: KI; ohr. vel. 9 x 7,2 cm. 22. SE 149, kv. E VIII/ 11. Odlomek ostenja lonca z okrasom večtračne vrezane valov- nice; F: K2; ohr. vel. 4 x 3,8 cm. Slika 2 23. SE 22/40 134, kv. E VIII/ 6,7. Odlomek ostenja z ustjem amfore oblike Keay XXV, C; b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A s premazom; ohr. vel. 4 x 3,6 cm. 24. SE 35/51 103, kv. E VIII/ 13. Odlomek ostenja z ustjem amfore oblike Keay XXV, C; b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A s kremastim premazom; ohr. vel. 6,7 x 5 cm. 25. SE 113, kv. E VIII/ 9. Odlomek ustja amfore oblike Keay XXV, C; F: A? (sekundarno prežgano); ohr. vel. 2 x 3,2 cm. 26. SE 113, kv. E VIII/ 7. Odlomek ustja amfore oblike Keay XXVI, B; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 3,3 x 3,6 cm. 27. SE 112, kv. E VIII/ 17. Odlomek ustja amfore oblike Keay XXVI, D; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 3,4 x 4,3 cm. 28. SE 134, kv. E VIII/ 6,7. Odlomek ostenja z delom ročaja in ustjem amfore oblike Keay XXVI, F; b: 2.5 YR 4/8; F: A; ohr. vel. 7 x 5,6 cm. 29. SE 105, kv. E VIII/ 15. Odlomek ostenja z delom ročaja in ustjem amfore oblike Keay XXVI, F; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 8,3 x 6 cm. 30. SE 105, kv. E VIII/ 15. Odlomek ustja amfore oblike Keay XXVI. F; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 3,6 x 4 cm. 31. SE 103, kv. E VIII/ 15. Odlomek ustja amfore oblike Keay XXVI, F; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 2,5 x 4 cm. 32. SE 113, kv. E VIII/ 6. Odlomek ustja amfore oblike Keay XXVI, G; b: 7.5 YR 7/4; F: neid. 2; ohr. vel. 5x4 cm. 33. SE 113, kv. E VIII/ 6. Odlomek ustja amfore oblike Keay XXVI, G; b: 2.5 YR 4/6; F: A; ohr. vel. 3 x 2,6 cm. 34. SE 104, kv. E VIII/ 15. Odlomek ustja amfore oblike Keay XXV, S (?); b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 2,5 x 3 cm. 35. SE 113, kv. E VIII/ 16. Odlomek spodnjega dela stebričastega zatiča spatejona; b: 2.5 YR 5/6; F: A; V 3 cm. 36. SE 113, kv. E VIII/ 11. Odlomek ročaja okroglega preseka amfore nedoločljive oblike; b: 10 YR 7/3 površina, prelom 2.5 YR 5/6; F: LR 1; D 9 cm. 37. SE 112, kv. E VIII. Odlomek ročaja amfore oblike LR 3; b: 5 YR 5/4; F: LR 3; D 6 cm. 38. SE 113, kv. E VIII/ 11. Odlomek ostenja amfore LR 3; b: 5 YR 5/4; F: LR 3; ohr. vel. 6 x 4,5 cm. 39. SE 112, kv. E VIII/ 18. Odlomek vodoravno narebrenega ostenja amfore nedoločljive oblike; b: 7.5 YR 4/3; F: LR 4; ohr. vel. 4,8 x 3,1 cm. Katalog najdb s terenskega pregleda 40. C X, D 4. Odlomek ustja krožnika oblike Hayes 50 B; b: 2.5 YR 5/8; F: AS-C; ohr. vel. 2 x 2,5 cm. 41. B X, C 8. Odlomek ustja krožnika, posnetek oblike Hayes 50?; b: 2.5 YR 5/8, temna sredica; F: N2; ohr. vel. 2,8 x 1,9 cm. 42. A VIII, F 7. Odlomek ustja krožnika oblike Hayes 50 B?; b: 2.5 YR 5/8; F: AS, D ?; ohr. vel. 1,5 x 1,1 cm. 43. D IX, F 7. Odlomek ustja pokrova; b: 2.5 YR 5/8; F: A, brez premaza; ohr. vel 1,3 x 3 cm. 44. F X, G 3. Odlomek ustja krožnika; F: AS ?, sek. prežgano; ohr. vel. 4,5 x 1,8 cm. 45. E VII, C 4. Odlomek ustja skodelice oblike Hayes 71; b: 2.5 YR 6/8; F: AS-D; ohr. vel. 2,7 x 3,8 cm. 46. E VII, H 3. Odlomek ustja skodelice oblike Hayes 73 A?; b: 2.5 YR 5/8; F: AS; ohr. vel. 2,3 x 2,3 cm. 47. C X, H 8. Odlomek ustja krožnika oblike Hayes 67; b: 2.5 YR 5/4; F: AS-D; ohr. vel. 5 x 6,6 cm. 48. E 7, F6. Odlomek ustja sklede oblike Hayes 61 B; b: 2.5 YR 5/4; F: AS-D; ohr. vel. 7x5 cm. Slika 3 49. G VIII, F 5. Odlomek ustja sklede oblike Hayes 61 B; b: 5 YR 5/8; F: AS; ohr. vel. 3 x 2,3 cm. 50. E VIII, I 5. Odlomek ustja sklede oblike Hayes 61 B; b: 2.5 YR 5/8; F: AS-D; ohr. vel. 4,3 x 3,8 cm. 51. DV, J 6 (slučajna najdba). Odlomek ravnega dna krožnika neidentificirane oblike z žigosanim okrasom delfinov; b: 2.5 YR 5/8; F: AS, D 1; ohr. vel. 3,5 x 4,6 cm. 52. CX, H 8. Odlomek ravnega dna sklede z delom žigosanega okrasa rozete in odtisom zobatega koleščka; b: 2.5 YR 5/8; F: AS DI; ohr. vel. 1,7 x 2 cm. 53. D IX, F 7. Odlomek ustja krožnika oblike Hayes 67 (?); b: 10 R 6/8; F: AS, D; ohr. vel. 1,3 x 1,9 cm. 54. A VIII, J 4. Odlomek ostenja čaše tankih sten z reliefnim okrasom pokončnih paličk; b: 5 YR 5/4 površina, prelom siv; F: Tst; ohr. vel. 1,8 x 1,8 cm. 55. Z IX, H 5. Odlomek ramena oljenke pečatnega tipa; b: 2.5 YR 5/8; F: N 1, mehka; ohr. vel. 1,3 x 2,4 cm. 56. Y IX, F 1. Odlomek ustja krožnika z uvihanim in zaobljenim robom; b: 5 YR 5/5; F: N 2; ohr. vel. 1,5 x 1,6 cm. 57. B VIII, B 8. Odlomek skodele, poševno odrezan rob ustja in del ostenja; b: 10 YR 7/6; F: N 1; ohr. vel. 3,4 x 2 cm. 58. F VIII, B 8. Odlomek odebeljenega ustja krožnika; b: 7.5 YR 6/8; F: N 1; ohr. vel. 2,2 x 1,7 cm. 59. C VII, E 7. Odlomek ustja čaše; b: 2.5 YR 5/8; F: N 1; ohr. vel. 1,2 x 1,3 cm. 60. E VII, A 4. Odlomek spodnjega dela trebuha in ravnega dna vrča; b: 5 YR 5/8; F: N 2; ohr. vel. 6x4 cm. 61. Y X, I 8. Odlomek spodnjega dela trebuha in prstanaste noge sklede ali vrča; b: 5 YR 5/8; F: N 2; ohr. vel. 3 x 2,7 cm: 62. V III, I 7. Odlomek ustja in ostenja posode nedoločljive oblike; b: 10 YR 7/6; F: N 2; ohr. vel. 2,8 x 2,6 cm. 63. D IX, J 3. Odlomek ustja vrča z nastavkom trakastega ročaja; b: 7.5 YR 6/8; F: N 1; ohr. vel. 3,4 x 3,5 cm. 64. A VII, E 3. Odlomek odebeljenega ustja vrča; b: 10 YR 7/6; F: N 2; ohr. vel. 1,7 x 1,9 cm. 65. D VII, B 7. Odlomek ostenja krožnika z odebeljenim ustjem; b: 2.5 YR 5/8; F: N 1; ohr. vel. 1,4 x 1,3 cm. 67. A VIII, E 4. Odlomka ostenja lonca z izvihanim, odebeljenim in posnetim robom ustja; F: K 2; ohr. vel. 3,7 x 6,4 cm. 68. Y X, H 10. Odlomek lonca z izvihanim in zaobljenim robom ustja; F: K 2; ohr. vel. 4,2 x 2,1 cm. 69. B VII, C 10. Odlomek izvihanega ustja lonca z žlebom na robu; F: K 2; ohr. vel. 2,4 x 1,6 cm. 70. C X, B 4. Odlomek narebrenega ostenja egejskega lončka; b: 5 YR 5/8; F: EG; ohr. vel. 2,7 x 2,4 cm. 71. G VIII, C 7. Odlomek ročaja elipsastega preseka amfore, nedoločljive oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. dol. 4,2 cm. 72. A VIII, H 4. Odlomek zatiča amfore spatejon; b: površina 10 R 5/6, notranjost siva; F: A, sekundarno prežgana glina; ohr. viš. 1,8 cm. 73. G VIII, B 5. Odlomek ustja amfore tipa Keay XXV, C; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 2,5 x 3 cm. NERISANO GRADIVO Keramične najdbe i izkopavanj 1993 74. SE 102, kv. VIII/ 14. Odlomek ostenja z delom ročaja ovalnega preseka amfore, tip Keay XXVI; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 4x6 cm. 75. SE 149, kv. E VIII/ 18. Več odlomkov ostenja in trije odlomki ročaja ovalnega pre- seka amfore, nedoločljive oblike; b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A z belim premazom, nanešenim z lopatko; ohr. vel. 5,6 x 5 cm. 76. SE 122, kv. VIII/ 23, 22. Odlomek ostenja amfore nedoločljive oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 10,5 x 6 cm. 77. SE 113, kv. E VIII/ 9. Odlomek ostenja amfore z delom ročaja D preseka; b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A s premazom; ohr. vel 4 x 6,7 cm. 78. SE 113, kv. E VIII/ 11. Odlomek ostenja amfore LR 3; b: 5 YR 5/4; F: LR 3; ohr. vel. 5x4 cm. 79. SE 113, kv. E VIII/ 7. Odlomek narebrenega ostenja amfore nedoločljive oblike; b: 7.5 YR 4/3; F: LR 4, rdeče rjava; ohr. vel. 3,5 x 3 cm... 80. SE 113, kv. E VIII/ 6 . Odlomek ostenja vrča ali amfore nedoločljive oblike z delom ročaja ovalnega preseka s širokim osrednjim žlebom; b: 7.5 YR 4/3; F: neid. 3; ohr. dol. 5 cm. 81. SE 113, kv. E VIII/ 6. Odlomek ostenja amfore - spatejona z delom ročaja; b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A z intenzivno kremasto površino; ohr. dol. 6 cm. 82. SE 112, kv. E VIII/ 18. Odlomek narebrenega ostenja amfore nedoločljive oblike; b: 7.5 YR 4/3; F: LR 4-5, notranja stran opečnato rdeča, zunanja sivo rjava; ohr. vel. 4,5 x 3,5 cm. 83. SE 113, kv. E VIII/ 16. Odlomki ostenja amfore LR 3; b: 5 YR 5/4; F: LR 3; ohr. vel. 4 x 3,4 cm. 84. SE 113, kv. E VIII/ 9. Odlomek ostenja amfore nedoločljive oblike; b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A z beige premazom; V 4,3 cm. 85. SE 113, kv. E VIII/ 9. Odlomek masivnega, koničnega zatiča amfore tip Keay XXVI; b: 2.5 YR 5/8; F: A brez premaza, rjavo rdeča; ohr. vel. 5 x 5,4 cm. 86. SE 113, kv. E VIII/ 9. Odlomek spodnjega dela trebuha in koničnega zatiča amfore tip Keay XXVI; b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A s premazom; V 5 cm. 87. SE 149, kv. E VIII/ 17. Več odlomkov ostenja amfore nedoločljive oblike; b: 2,5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A z belim premazom, nanešenim z lopatko; ohr. vel. 4 x 5, 6 cm. 88. SE 146, kv. E VIII/ 16. Odlomki ostenja amfore nedoločljive oblike; b: 2.5 YR 5/8, premaz 5 YR 6/4; F: viola z belim premazom; ohr. vel. 6,4 x 5 cm. 89. SE 130, kv. E VIII/ 12. Odlomek ostenja poznoantične cilindrične amfore; b: 2.5 YR 5/8; F: A; premer trebuha 14 cm. 90. SE 113, kv. E VIII/11. Odlomek lahno narebrenega ostenja amfore nedoločljive oblike; b: 7.5 YR 4/3; F: LR 4-5; V 4 x 3 cm. 91. SE 113, kv. E VIII/ 11. Odlomek ostenja poznoantične cilindrične amfore (?); b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A s premazom; premer trebuha 11 cm. 92. SE 110, kv. E VIII/ 6. Del ročaja amfore LR 3; b: 5 YR 5/4; F: LR 3; ohr. dol. 3 cm. 93. SE 103, kv. E VIII/ 9. Odlomek dna krožnika ali sklede nedoločljive oblike z žigosanim okrasom krogov; b: 2.5 YR 5/8; F: AS, DI; ohr. vel. 6,5 x 5 cm. 94. SE 103, kv. E VIII/ 10. Odlomek dna sklede neidentificirane oblike z žigosanim okrasom koncentričnih krogov; b: 2.5 YR 5/8; F: AS, D; ohr. vel. 1,5 x 2,4 cm. 95. SE 103, kv. E VIII/ 14. Odlomek koničnega masivnega zatiča amfore tip Keay XXVI; b: 2.5 YR 5/8; F: A; V 6,3 cm. 96. SE 105, kv. VIII/ 15. Odlomek trakastega ročaja vrča nedoločljive oblike; b: 10 YR 6/6; F: N 2; V 4,5 cm. 97. SE 120, kv. E VIII/ 11. Več odlomkov ostenja amfore tip Keay XXVI; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 5 x 3,8 cm. 98. SE 102, kv. E IX/ 3. Odlomek ostenja posode nedoločljive oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: AS, D; ohr. vel. 1,7 x 1,7 cm. 99. SE 122, kv. E VIII/ 23. Več odlomkov ostenja amfor nedoločljive oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 5x6 cm. 100. SE 121, kv. E VIII/ 24/ 55. Odlomek ostenja konične sklede; ustje z zaobljenim robom in okras pravilnega, plitkega vodoravnega žlebljenja po vsej ohranjeni površini; F: K; ohr. v. 7 cm. Keramične najdbe s terenskega pregleda 101. D IX, J 3. Odlomek ustja krožnika; b: 2.5 YR 5/8; F: N 1; ohr. vel. 1,5 x 1,5 cm. 102. D IX, J 3. Odlomek trakastega ročaja; b: 2.5 YR 5/6; F: N 1; ohr. dol. 3,6 cm. 103. C X, D 1. Odlomek ustja amfore nedoločene oblike; b: 2.5 YR 6/6; F: A; ohr. vel. 2,3 x 2,2 cm. 104. C X, I 2. Odlomek narebrenega ostenja amfore nedoločene oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: LR 1; ohr. vel. 2 x 2,6 cm. 105. C X, B 2. Odlomek ročaja amfore nedoločene oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: A; ohr. dol. 5,4 cm. 106. I X, G 2. Odlomek trakastega ročaja vrča; F: K 1; ohr. dol. 2,5 cm. 107. B X, I 14. Odlomek ostenja amfore nedoločene oblike; b: 2.5 YR 4/8, premaz 5 YR 6/4; F: A; ohr. vel. 4 x 6,2 cm. 108. A X, G 7. Odlomek ustja čaše; F: N 2; ohr. vel. 1,8 x 1,5 cm. sekundarno prežgano? 109. A X, D 5. Odlomek lonca, izvihano ustje s posnetim robom; F: K 2; ohr. vel. 5 x 2,4 cm. 110. C X, D 4. Odlomek ramena pečatne oljenke; b: 2.5 YR 5/8; F: N 1, mehka; ohr. vel. 1,5 x 1,5 cm. 111. B VIII, B 8. Odlomek ustja skodelice; b: 10 YR 6/6; F: N 1; ohr. vel. 3,4 x 2 cm. 112. A VII, H 1. Odlomek ostenja posode nedoločene oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: AS C/D z ostankom premaza; ohr. vel. 3,2 x 2,7 cm. 113. H VIII, I 6. Odlomek narebrenega ostenja amfore nedoločene oblike; b: 2.5 YR 5/8; F: LR; ohr. vel. 4,6 x 3 cm. 114. D X, H 7. Odlomek zatiča amfore spatejon?; b: 5 YR 5/8; F: A; ohr. vel. 5,5 x 5 cm. 115. D X, C 10. Odlomek narebrenega ostenja amfore nedoločene oblike; b: 10 YR 7/3 površina, prelom 2.5 YR 5/6; F: LR 1; ohr. vel. 3,6 x 4 cm. 116. B X, G 5. Odlomek pokončnega ustja čaše z odebeljenim robom; b: 5 YR 5/8; F: N 2; ohr. vel. 2,1 x 1,6 cm. ALBARELLA, U., V. CEGLIA in P. C. ROBERTS 1993, S. Giacomo degli Schiavoni (Molise): an Early Fifth Cen-tury AD Deposit of Pottery and Animal Bones from Central Adriatic Italy. - Pap. Bril. Seli. Rome 61, 157-230. ALRAM-STERN, E. 1989, Die romisehen Lampen aus Carnuntum. - Der romische Limes in Osterreiech 35. ATLANTE, Atlante delle forme ceramiche I. Ceramica fine romana nel bacino mediterraneo. - Enciclopedia dell'arte antica, classica e orientale, Roma 1981. BEZECZKY, T. 1995, Amphorae and amphora stamps from the Laecanius workshop. - Jour. Rom. Arch. 8, 41-64. CARANDINI, A. 1981, Introduzione. - V. Atlante, 11-18. CONSPECTUS, Conspectus formarum terrae sigillatae Itali-co modo confectae. - Mater. z. rom.-germ. Ker. 10, 1990. CIGLENEČKI, S. 1987, Hohenbefestigungen aus der Zeit vom з. bis 6. Jli. im Ostalpenraum. - Dela 1. razr. SAZU 31. GIESLER. U. 1981, Die Kleinfunde. - V. Ad Pirum, Spatromische Passbefestigung in den Julischen Alpen. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 31, 51-125. HAYES, J. W. 1972, Late Roman Pottery. - London. HAYES, J. W. 1980, Supplement to Late Roman Pottery. -London. HAYES, J. W. 1983, The Villa Dionysos Excavations, Knos-sos, The Pottery. - Ann. Brit. Sch. Ath. 78, 143-170. HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela 1. razv. SAZU, 33. HORVAT, J. 1993, Začetek rimske dobe na prostoru zahodne Slovenije. Neobjavljena disertacija. - Ljubljana. ISTENIČ, J. 1987, Rodik - grobišče Pod Jezerom. -Arh. vest. 38, 69-136. ISTENIČ, J. 1988, Kuhinjsko posudje egejskih lipova na nalazištu Rodik-nekropola pod Jezerom. - Diadora 10, 1988, 99-110. ISTENIČ, J. 1993, Oljenke z zahodnega grobišča Petovione. - V: Ptujski arheološki zbornik, 311-330, Ptuj. KEAY, S. J. 1984, Late Roman Amphorae in IVestern Medi-terranean, a typology and economic study: the Catalan evidence. - BAR Int. Ser. 196. KNEZ, T. 1992, Novo mesto II. Keltsko rimsko grobišče. - Car-niola archaeologica 2. KOROŠEC, J. 1955, Arheološke ostaline v Predjami. - Razprave 1. razr. SAZU 4. LEBEN, F. in Z. ŠUBIC 1990, Poznoantični kastel Vrh Brsta pri Martinj Hribu na Logaški planoti. - Arh. vest. 41, 313-354. MACKENSEN, M. 1985, Prospektion einer spatantiken Si-gillatatopferei in E1 Mahrine / Nordtunisien. - Dossier, Cedac Cartliage, Institut National d'Archeologie et d'Art de Tunisie, Bulletin 6, Mars 1985, 29-33. MACKENSEN, M. 1992, Amphoren und Spatheia von Go-lemanovo Kale. - V: S. Uenze, Die spatantiken Befesti-gungen von Sadovec (Bulgarien). - Miinch. Beitr. z. Vor- и. Friihgesch. 43, 239-254. MARDEŠIČ, J. 1994, Amfore. - V: Salona Christiana, Arheološki muzej - Split, 25. 9. - 31. 10. 1994, 293-296, Split. MIKL CURK, I. 1973, Zapažanja o temni rimski kuhinjski lončeni posodi v Sloveniji. - Arh. vest. 24, 883-900. OSMUK, N. 1989, Vrhpolje pri Kozini. - Var. spom. 31, 247. OSMUK, N. 1976, Nove antične najdbe v Povirju. - Gor. let. 3, 70-87. OSMUK, N. 1985-1987, Rimskodobna arhitektura na Ledinah v Novi Gorici. - Gor. let. 12-14, 79-104. OSTIA IV - A. Carandini, C. Panella, Le Terme del Nuota-tore. - Studi Misc. 23, 1977. PESAVENTO MATTIOLI, S. 1992, Anfore Romane a Padova: ritrovamenti dalla citta. - Materiali d'archeologia 1, Veneto I, Modena. PETRU. P. 1976, Die romerzeitliche keramisehe Produktion in Jugoslawien. -Arh. vest. 27, 224-231. RODRIGUEZ, H. 1992, Bemerkungen zur relativchrono-logischen Gliederung der siidostalpinen spatromiseh-spatan-tiken Gebrauchskeramik. - V: II territorio tra tardoantico e altomedioevo. Metodi di indagine e risultati. 3 seminario sul tardoantico e l'altomedioevo nell'area alpina e pada-na. Monte Barro-Galbiate (Como), 9-11 settembre 1991, Biblioteca di Areheologia medievale, 159-178, Firenze. SACKETT, L. H. 1993, The Roman Pottery. Knossos, from Greek City to Roman Colony. Excavations at the Unexplo-red Mansion II. - The Brit. Sch. Arch. Ath. 21, Seetion 6. SAGADIN, M. 1989, Kieslstein - Var. spom. 33, 221. SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1975, Die dunwandige Gebrauchskeramik vom Magdalensberg. - Kiirnt. Musschr. 58. SCHINDLER. M. in S. SCHEFFENEGGER 1977, Dieglatte rote Terra sigillata vom Magdalensberg. - Kiirnt. Musschr. 62. SLAPŠAK, B. 1977a, Ad: CIL 5, 698 (Materija): via derec-ta - translata (in fines alicuius) - restituta. - Arh. vest. 28, 122-127. SLAPŠAK, B. 1977b, Rodik pri Kozini. - Var. spom. 21, 260. SLAPŠAK, B. 1978, Rodik-Ajdovščina. -Arh. vest. 29, 546-547. SLAPŠAK, B. 1985, Ajdovščina nad Rodikom, Prazgodovinsko in antično naselje. - Arh. pregl. 26, 135-136. SVOLJŠAK, D. 1985, Sv. Pavel nad Vrtovinom. Rezultati sondiranj leta 1966. - Arh. vest. 36, 195-236. TURK, I. et. al. 1993, Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu. - Arh. vest. 44, 45-96. TORTORELLA, S. 1987, La ceramica africana: un riesame della problematica. - V: Ciramiques Hellenistiques et Ro-maines II, Centre de recherches d'histoire aneienne 70, 287. VIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. - Arh. vest. 45, 25-80. VIDRIH PERKO, V. 1994, Poznoantične amfore v Sloveniji. Neobjavljena disertacija. - Ljubljana. Roman Pottery from Ajdovščina near Rodik Summary This study of the pottery from Rodik encompasses the material from systematic archaeological excavations in 1993, as vvell as field surveys in 1993 and August 1995 at this site (ANSl 1975, 132). The excavation and surveys are continua-tions of earlier research (Slapšak 1977; Slapšak 1978; Slapšak 1985; Slapšak 1987; Istenič 1987) performed by the Archaeological Department of the Faculty of Arts in Ljubljana under the direction of Professor Božidar Slapšak vvith the partici-pation of students and colleagues. The pottery from the excavations (Vidrih Perko 1994,120-126) is supplemented nicely by the material found in the field survey.' The early Roman pottery is composed of tumblers and cups vvith thin vvalls (Fig. 1: 1,2) (Schindler-Kaudelka 1975, 167). A fragment of thin vvalled pottery vvith rod-like decoration is from the early Augustan period (Fig. 3:54) (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ff.; Vičič 1994, 25-80, Pl. 5:11, in phase lila; Knez 1992, Pl. 62: 9), as is probably also true of a fragment of pottery vvith a black slip (Horvat 1990, 116, n. 32; Horvat 1993, 11). Atypical fragments of Po Valley sigillata (Schindler, Scheffenegger 1977, 18; fabric B; Conspectus, 26) and imitations (Schindler-Kaudelka 1975, Pl. 39: 130) cannot be dated specifically. Several fragments of stamped clay lamps vvere also found (Alram-Stern 1989, 36 ff.; Istenič 1993, 313), of Italic and local production (Fig. 1: 3; Fig. 3: 55), vvhich are also knovvn from the Rodik cemetery (Istenič 1987, gr. 1: pl. 1: 2; gr. 2: pl. 3: 2; gr. 3: pl. 5: 2; gr. 6: pl. 9: 2). The table vvare of local production often imitates impor-ted pottery (Fig. 3: 56-58) (Istenič 1987, 108). Several forms of coarse domestic pottery of local production vvere also from the early Roman period, such as pots, small bovvls, and lids (Fig. 7:14,15,18,21) (Istenič 1987, gr. 4: pl. 7: 2; gr. 6: pl. 10: 7), vvhich are closely related to the prehistoric Castellieri tradition (Istenič 1987, 108). The pre-historic tradition can also be noted at other sites in the Kras or Karst geographic region of Slovenia (e.g. Povir Merišče (Osmuk 1976, Pl. 1: 1-3)).2 The vessels are most often de-corated vvith shallovv horizontal channelling or vvhisk decoration (Fig. 1: 21), hovvever a decoration of wavy lines ap-pears on the later vessels (Fig. 1: 22), such as at Piran among the material excavated at the site of St George (V. Vidrih Perko, Acta Rei Crel. Rom. Faut. 34, 1995, 241-248). The dating of the earliest Roman layer to the Augustan period and the first half of the Ist century AD is also indi-cated by remains vvith early forms, that vvere recognizable among earlier excavated material. Among them are amphorae of type Lamboglia 2/Dressel 6A (Pesavento Mattioli 1992, 41,46,58, and 61; Horvat 1993, 5,17). Fragments of amphorae of Dressel 6B type are also common (Bezeczky 1995, 55). The late Roman amphorae are dominated by those of Afričan origin (Kcay 1984, 184-219): primarily in the form of late Roman cylindrical amphorae,3 and other amphora types (Mak-kensen 1992, 245); these are the so-called types Keay XXV, variant C (Fig. 2: 23-24; Fig. 3: 73) (Keay 1984, 184), Ostia IV, 143 (Keay 1984, 189 and 194, Fig. 78:11), and type Keay XXVI, variants B and D (Fig. 2: 26-31), F and G (Fig. 2: 32,33) (Keay 1984, 212-216, Fig. 90:11; 91:13). The fabric, the ribbed surface, and the typical fragments of the handles (Fig. 2: 36-39) led several times to the recog-nition of eastern Mediterrancan late Roman amphorae of the LR 1 shape; i. e. type Keay LIII or related types (Fig. 2: 32,33) (Keay 1984, 268-278; Korošec 1955, Pl. XVI: 1; Sagadin 1991, 221; Svoljšak 1985, Pl. 9, 141; Mardešič 1994, Cat. no. 2; Albarella, Ceglia, Roberts 1993, 198, Fig. 19:147), Palestinian amphorae of forms LR 4-6 (Keay 1984, 278-283, Fig. 121-123), and Aegean jugs of type LR 3 (Keay 1984, 286-289, fabric 17; Keay 1984, 286, Fig. 124: 7-8, vvith literature). Late Roman cylindrical amphorae vvere classified as vessels for Afričan oil, vvhile the other amphora types, the Aegean small jugs, and the Gaza and LR 1 type amphorae vvere primarily used to transport vvine. In many cases, the same forms of amphorae could serve for the transport of various liquid cargoes. The material also included many tiles.4 The main Late Roman imported vessels vvere made of Afričan sigillata (Carandini 1981, 11-18), and imitations of it, as vvell as most likely Phocaean sigillata (Hayes 1972, 329; Hayes 1980, 525), or imitations thereof (Fig. 1: 4) (Leben, Šubic 1990, Pl. 13: 231; Hayes 1972, 140-144). The material produced in Africa also included certain forms of lids or shallovv bovvls vvithout slips (Fig. 2: 43,44) (Atlante, 212, Pl. CIV: 5,6). Among the earliest vvas a plate of the Hayes 50 form (Fig. 2: 40-42), although the later Hayes form 50 B (Atlante, 65) and copies of it (Fig. 3: 56) predominate. Particularly common forms vvere vvide bovvls of type 61 B (Hayes 1972, 105, Fig. 17; 33; Atlante, 82-84) and similar material (Fig. 1: 12; 2: 48; Fig. 3: 49) (Hayes 1972, 100-107, Fig. 17; Atlante, 84; Pl. XXXV: 6), as vvell as type Hayes 64 (Fig. 1: 13) (Hayes 1972, 109-111; Atlante, 87) and Hayes 65 (Fig. 1: 11) (Hayes 1972, 111, Fig. 18; Atlante, 82), common in the later variants, significant for the end of the 4th and the first half of the 5th century. The majority of the material, including fragments of vessels vvith stamped decoration (Fig. I: 6; Fig. 3: 51,52 (Hayes 1972,259, Fig. 48: e; Hayes 1972,236,239; Atlante, 123; Mak-kensen 1985, 32), indicates a date in the 4th century, espe-cially the second half, and in the first half of the 5th century (Hayes 1972, 218, Fig. 42, no. 77; Atlante, 128, stamp no. 143). The style designated as A (i i) is dated in Atlante, to 350-420 AD (Mackensen 1985, 33). The same dating applies to the small bovvls of type Lamboglia 57 (Hayes 1972, 121-124, Fig. 21), Hayes type 73 A (Fig. 7: 7,8; 2: 46) (Atlante, 72, vvhere an example of a de-posit from Abu Mena is cited, dated to ca. 480, vvith a large quantity of small bovvls of the same type, mostly undecora-ted). Certain forms have remained unclassified: Delgado 1968, III, no. 1 (Fig. 2: 45) (Atlante, 70, Pl. XXX: 15), Hayes type 71 B (Hayes 1972,120; Atlante, 71), and Hayes type 73 (Hayes 1972, 121). The dish type Hayes 68 (Hayes 1972, 116, Fig. 68) or a similar form may perhaps also be represented (Fig. 3: 53) (Atlante, 121, Pl. LV: 6; Atlante, 99, Pl. XLVII).5 The forms that appear as early as the mid 5th century includc a Hayes 81 B type dish (Fig. 1: 5) (Hayes 1972, 129, Fig. 22: 8; Atlante, 104, Pl. XLVIII: 4), and a plate of the type Hayes 67, no. 28 (Fig. 2: 47) (Hayes 1972, 112-116; Atlante, 88, Pl. XXXVII: 10,11), very roughly made (Hayes 1972, Fig. 19: 28; also see Mackensen 1985, Fig. 2: 2,3). This fact rather limits the chronological placement of the majo-rity of the pottery material to the mid 5th century. The Aegean pots (Fig. 3: 70) (Hayes 1983, 105, n. 19; Sackctt 1993, 170-172, Fig. 5, 6) in grave 6 of the Rodik cemetery are dated to the first half of the 2nd century by a clay lamp of the Buchi Xa type (Istenič 1988, 108, Pl. 9:5). They are usual among material of the 5th century (Albarella, Ceglia, Roberts 1993, 180-184), and they have also been identified at other Slovenian Late Roman sites, such as Hrušica and at cave sanctuaries (Giesler 1981, 245, Liste 74/9, Pl. 51: 7,8; Turk et al. 1993, 45-96,61). The late Roman coarse cooking vessels of local production (Petru 1976, 224) also include jugs (Miki Curk 1973, 894, n. 65), pots vvith everted rims (Osmuk 1985/1987, 79-104, Pl. 5: 11-14; Povir Merišče - Osmuk 1976, Pl. 1: 4; Leben, Šubic 1990, Pl. 10-12), and lids and bovvls (Fig. 1: 16,17,19,20; Fig. 3: 66-69). A fragment ornamented vvith multiple wavy lines is important (Rodriguez 1992; Leben, Šubic 1990, 313-354, Pl. 11: 190; 12: 210-212), as this is a very charac-teristic decoration on material from the late 5th and the 6th centuries. It can thus be concluded that the fragment of a coarse domestic pot vvith incised multiple wavy lines belongs to the latest phase of the settlement at Rodik, in the period of the first half and middle of the 5th century (Fig. 1: 22). The comparison of a chronologically sensitive form of Afričan sigillata vvith forms of vessels from the early 5th century deposit at Molisa confirms the dating of the latest material from Rodik to the first half and middle of the 5th century (Albarella, Ceglia, Roberts 1993, 166; Tortorella 1987, 287). It is apparent from the surveyed material that the chro-nologically sensitive pottery of the mid Roman period is en-tirely missing. In comparing Rodik to the other coastal sites, the presence of early forms of Afričan sigillata could be expected. Hovvever, the earliest form found at Rodik vvas a Hayes type 50 plate. Late variants of it appear, vvhich are significant for the second half of the 4th and the beginning of the 5th centuries. Afričan amphorae of type Keay XXV and XXVI belong to the same period (Albarella, Ceglia, Roberts 1993, Fig. 19, 150 a and b). Particular note should be made of the presence of late amphorae of type Keay XXVI F and G, and late Roman forms of eastern Mediterranean LR 1 amphorae (Albarella, Ceglia, Roberts 1993, Fig. 19, 147), characteristic for the second half of the 5th century and for the 6th century. The pottery analysis thus agrees vvith the previously knovvn results of earlier research and supplements the statistic analysis of the studied material gathered during the field survey (Fig. 1,2) (Ciglenečki 1987, 157 and 163).6 From the above, and from earlier research, it can be concluded that Rodik vvas an important strategic spot in the hin-terland of Claustra (Slapšak 1985, 136). The analysis of the pottery material indicates that the station vvas vvell supplied vvith provisions of North Afričan provenience, significant for annona, i. e. a tax in foodstuffs. Several other late Roman finds and sites are knovvn in the near vicinity of Rodik: the Škocjanske jame (ANSl 1975, 132), Roška jama (ANSl 1975, 133), Vrhpolje near Kozina, Veliko Gradišče, Mandrije (Osmuk 1989), and Luknja v Lazu (ANSl 1975, 132). Acknovvledgments I vvould very much like to thank Prof. Božidar Slapšak, of the Department of Archaeology, University of Ljubljana, vvho allovved me to take part in the field survey at Rodik in August 1995, and vvho also gave impetus to my study of the pottery material collected during the excavation campaign in 1993. The statistic tables and graphs vvere prepared by the uni-versity student Dimitrij Mlekuž. I particularly thank the students Nataša Čepe, Mojca Jančar and Bernarda Zupanek for their patient collaboration in ins-pecting the material and preparing the catalogue and Ida Murgelj for dravvings. I am grateful to Dr. Jana Horvat, Institute of Archaeo-logy, Slovenian Academy of Sciences and Arts, for having carefully read the article and having made suggestions. Dr. Verena Vidrih Perko Mestni muzej Ljubljana Gosposka 15 SI-1000 Ljubljana Emona v pozni antiki v luči arhitekture Ljudmila PLESNIČAR GEC Izvleček Iz dozdaj znanih podatkov arheoloških izkopavanj je dosegla Emona višek razvoja v arhitekturnem smislu v 4. stoletju po vladavini Konstantina Velikega. Njenega propada ne moremo pripisati hunskemu vdoru leta 452. Nekatere stavbe, npr. starokršćanski center, so bile iz neznanih vzrokov porušene prej, kmalu po letu 423. Nemirni čas 5. stoletja je prizadel Emono, vendar ne v taki meri, da ne bi, sicer tako ekonomsko in arhitekturno osiromašena, z ostankom prebivalcev dočakala druge polovice 6. stoletja. Abstract The data known to the present from archaeological ex-cavations indicates that Emona achieved the culmination of development in the architectural sense in the 4th century after the reign of Constantine the Great. Its ruin cannot be attributed to the invasion of the Huns in 452. Several struetures, such as the early Christian center, were destroyed prior to that, shortly after 423. The troubled time of the 5th cen-tury certainly affected Emona, but not to such an extent that it did not continue to exist, although economically and architectural^ impoverished, vvith the remains of its popula-tion. Tako kot je bil začetek Emone do nedavnega vzrok različnih razmišljanj, dokazovanj o njenih začetkih v povezavi z vojaškim taborom XV. legije, imenovane Apollinaris, in nasprotno, sta tudi njen konec oziroma njeno vključevanje v življenje nemirnega časa pozne antike še vedno predmet različnih razlag. Z vprašanjem poznoantične Emone, z njenimi duhovnimi in materialnimi sledmi se je v preteklosti ukvarjalo precej strokovnjakov, od arheologov do zgodovinarjev. Vsaka razprava je prispevala nekaj novega. Z novimi raziskavami se obzorje razširja. Zgodovinskim virom se pridružujejo materialni dokazi. Včasih so le v obliki drobca keramike ali stekla, dopolnjeni s stratigrafskimi podatki, ki nemalokrat odpirajo povsem nova poglavja življenja, trgovskih stikov in kulturnozgodovinskega stanja določenega obdobja. V članku se bom omejila predvsem na arheološko, to je materialno razlago obdobja pozne antike, in le obrobno na duhovne in ekonomske silnice, ki so določale trdoživi obstoj Emone tudi po drugem pohodu Hunov (452). Pavšalna razlaga o propadu Emone ob tem dogodku ni utemeljena. Hunski vdor jo je očitno sicer hudo poškodoval, vendar je ni povsem uničil. Po najnovejših načrtih poznamo Emono kot močno, zavarovano mesto z visokim obzidjem in or-togonalno obliko. Tlorisna podoba pravilneg pravokotnika je v modularni rekonstrukciji našla razlago že v De-toni-Kurentovi publikaciji (Detoni-Kurent 1963). Poizkus poznejše analize razmerij med posameznimi insulami je na podlagi izkopanih objektov to shemo še izpopolnil (si. 1). Značilnost Emone je v tem, da v celotnem času obstoja ne preseže prvotne ortogonalne sheme. Mesto kot urbana celota ostane nespremenjeno do končnega propada in pozabe. Notranja mreža se do konca podreja precizno načrtovani strukturi. Prenova ali pozidava posameznih arhitekturnih enot nikoli ne preseže načrtovanega obsega ene insule (si. 1). Poglavje zase so predmestja, ki so prav tako podrejena naprej načrtovani shemi. Omenila jih bom le nekaj. Čeprav fragmentarno, poznamo četrt SI. 1: Ljubljana. Načrt Emone z insulami (levo). Študija tlorisa Emone v rimskih merah (M. Marega, V. Kukoč) (desno). Abb. 1: Ljubljana. Plan von Emona mit Insulae (links). Studie des Grundrisses von Emona in romisehen MaSeinheiten (M. Marega, V. Kukoč) (reehts). lončarjev na območju današnje Opere in Štefanove ulice (Šašel 1975, 190; Pajk 1911, 67; Man-tuani 1917, 242 ss; Schmid 1941, 52 ss; Plesničar 1987, 451 ss). Ob desnem in levem bregu Ljubljanice se razteza četrt ribičev in čolnarjev (Šašel 1975,190). Jasno sta začrtana potek in obseg grobišč, ki se razprostirajo ob treh glavnih cestnih vpadnicah (Petru 1972; Plesničar 1972). Vendar so grobišča tudi zunaj teh vpadnic in po vsej verjetnosti nakazujejo cestno mrežo okoli mesta. V četrtem stoletju, takoj po Konstantinovi vladavini, je zaznati v Emoni velik gradbeni in ekonomski razcvet. Kaže se v obsežnih novogradnjah in komunalni ureditvi, vendar njen obseg, odmerjen znotraj obzidanega pravokotnika, ne prenese velikih urbanističnih posegov zunaj ustaljene mreže pravokotno se križajočih cest. Opazimo le prenovo posameznih stavbnih kompleksov z novo funkcijo (iz stanovanjske v javno rabo). Tako se insu-la 32 v bližini foruma v 4. stoletju spremeni v terme in pozneje v starokršćanski center (Plesničar 1983). V tem miniaturnem obsegu mesta, kjer je vsak del površine izrabljen, ne moremo pričakovati večjih in obsežnejših gradenj zahodnega tipa, znanih med Milanom in Oglejem. Zahodni, milanski, ambrozijanski vpliv je viden le v arhi- tekturi baptisterija oziroma njegove oktogonal-ne piscine. Ne glede na prej omenjeno omejitev prostora pri gradnji novih objektov ali (bolje rečeno) pri adaptaciji starih, se notranjost s tem, da ostaja urbanistična shema do konca enaka, prilagaja trendom takratnih kulturnih in umetnostnih tokov iz zahoda. V poslikavi notranjosti posameznih prostorov se opušča impresivnost, risarsko zasnovan prizor prehaja v ploskovite rešitve, kot je to najbolje upodobljeno v termah iz 1. polovice 4. stoletja v hiši 32 (Plesničar 1987b, t. 9:1). Razgibano obdobje 4. stoletja je gotovo močno vplivalo na Emono, ki je bila z lego ob magistrali prizadeta priča številnih dogajanj. Konstantin in njegovi nasledniki so dali Emoni svojsten pečat. Forum je še vedno osrednji prostor mesta. Na območju insule 21 je bilo mogoče ob severnem robu arkadnega hodnika zaslediti ostanke term. Arkadni hodnik je dopoln jen s stropnim ometom, tipičnim ornamentom kaset iz tega obdobja (Plesničar 1973). Na Forumu je imela sedež municipalna uprava. Imel je torej pomembno vlogo v kultu in tr- govini ter javnem življenju, hkrati pa je bil tudi prostor, kjer sta bila bazilika in kurija. Po vsej verjetnosti je bila kurija v podaljšku severnega dela bazilike, prislonjena na njeno apsido in povezana s prvotno stavbo, insulo 20. Kurijo lahko ugotavljamo šele v četrtem stoletju, ko je bila shema Foruma dopolnjena. Velikost te domnevne kurije znaša 80 m2, tlakovana je bila z belim mozaikom. Tu naj bi se sestajal mestni svet decurionov. Bazilika je imela v sklopu foruma večstransko vlogo. Bila je shajališče trgovcev, lahko tudi co-mitia ter sodna dvorana. Zaradi pomembnosti , ki jo je imela, je bila navadno zgradba visoke kakovosti. Poizkus rekonstrukcije jo predstavlja kot dvoapsidalno triladijsko zgradbo. Poleg uradnih poslopij je mesto moralo imeti stavbo za kratkotrajne ali občasne obiske visokih funkcionarjev rimske države ter cesarjev ali njihovih namestnikov. Naj jih omenim le nekaj: leta 364. sta 28. avgusta vladarja Valentinian in Valens, oba panonskega izvora , v Emoni, kjer sta se mudila na potovanju iz Sirmija v Rim izdala dopolnilne odredbe "aurum coronarium" (Cod. Theod. 12.13.2.). Še prej se je sredi 4. stoletja najverjetneje mudil v Emoni tudi Magnenciji, ki se je pred Konstancijem II. umaknil v Emono in Akvilejo. O tem pričajo tudi najdeni Magnencijevi multipli zlatniki (Jeločnik 1968, 201 ss) in srebrne plošče z njegovim pečatom iz insule XV (Cuntz 1913, 193 ss). Pri iskanju ustreznega poslopja, ki bi bilo zgrajeno po splošnih načelnih tlorisnih zasnovah, veljavnih za takšne zgradbe, je P. Petru izbral insulo II na južnem delu mesta (Petru 1975, 13 ss). Odkopal jo je W. Schmid leta 1909 in jo razglasil za pompejansko stavbo oziroma vojašnico, pri čemer je mislil na tlorise stavb Kirurga, Salu-sta oz. Epidija Rufusa v Pompejih (Schmid 1913, t. 4), zaradi žrtvenika, ki ga je posvetil Nemesi in je bil zasut v stavbi, jo je imenoval hiša Primitiviana. V prid praetoriju je bila Petruju predvsem zasnova stavbe, ki je atrijskega tipa ter neposredna bližina obrambnega zidu z utrjenimi vrati, možnost za varen beg iz trdnjave. Njen izjemen tloris pa kaže na to, da ni bila stalno naseljena. Glede na arheološke predmete iz te insule je domneva o praetoriju sprejemljiva: kratki meči v sami stavbi (morda del opreme gardistov) ter žrtvenik Ne-mezi, boginji sodstva. Zanimiva je tudi Petrujeva ugotovitev, da so praetoria vplivala na stavbno izročilo vil najvišjega kakovostnega razreda. Poslopja te vrste naj bi bila ne le v vseh rimskih upravnih središčih, ampak tudi ob itinerarskih cestah na razdalji okoli 50 km, kolikor je očitno znašala enodnevna vožnja s kočijo. Četrto stoletje je v Emoni čas, ko mesto doseže najvišjo stopnjo izrabe vsakega razpoložljivega koščka zemljišča, seveda vedno v okvirih parcelacije, kije bila namenjena gradnji v okviru posameznih insul. Pogled na stanje, ki gaje bilo mogoče dopolniti z raziskavami W. Schmida in tistimi po drugi sv. vojni, kaže, da je bila večina zemljišča namenjena stanovanjskim hišam. Mnogokrat so stanovanjske enote mešane, z obrtniškimi delavnicami, npr. steklarska delavnica v hiši 31 (Plesničar 1980-1981, 136 ss). Velikost insul ostane taka, kot je bila v 1. stoletju od začetka prilagojena modularni shemi mesta. Zanimiva je ugotovitev, da se v 4. stoletju nekateri stanovanjski predeli izrazito zgledujejo po panonskem vzoru arhitekture s centralnim, vendar podolgovatim atrijem - hodnikom, ki nadomešča klasično oblikovan atrij italskega tipa. To je predvsem značilno za insulo 15. Glede na do zdaj znane rezultate izkopavanj bi težko govorili o posameznih poganskih temp-ljih. V 4.stoletju je prav gotovo še vedno stal na forumu tempelj, posvečen triadi. Verjetno nič drugačen od tistega, ki so ga zgradili v začetku 1. stoletja. Sicer pa imamo o forumskem templju le malo podatkov. Ostanki masivnih temeljev, ki se v forumskem prostoru modularno vklapljajo v celotni kompleks ter ostanek reliefne metope, potrjujejo njegov obstoj. Manjših ali drugih poganskih objektov ni bilo, čeprav je napisanega gradiva veliko in izpričuje različna, tudi orientalna boštva. Ob odkritju poznoantične latrine - pisoarja v severovzhodnem robu insule 17 (vse v okviru gradbene parcele) je bilo postavljeno vprašanje o pomenu tako velike in javne latrine. Tako velike latrine uvrščamo med javne zgradbe, po njihovi funkcionalnosti pa med hidravlično- higienske objekte, kot so tudi terme in cisterne. Navadno so jih postavljali ob forume ali terme. Časovno opredeljujemo emonsko latrino v konec 4. ali na začetek 5. stoletja z novcem Arkadija, ki je bil najden pod kamnito konstrukcijo pisoarja, datiran v leto 383, kar pomeni, da je latrina prav gotovo mlajša od leta 383 - "terminus ante quem non" (Snoj 1990). Njena velikost presega potrebe zasebne hiše. Insula 17 je bila odkrita le deloma. V prvih dveh stoletjih je bila prav gotovo hiša bogatega lastnika ali najemnika, kar izpričujejo tudi najdene freske iz tega obdobja (Plesničar 1987b, 219 ss, si. 2-4). Kakšna je bila njena vloga v 4. stoletju še ni mogoče ugotoviti. Latrina na njenem severovzhodnem vogalu nas lahko navede na misel, da je moralo biti v neposredni bližini zbirališče velikega števila ljudi. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje, ali je imela Emona v 4. stoletju teater ali amfiteater. Zaradi močnega italskega in sredozemskega vpliva, ki se kaže v materialni in tudi duhovni kulturi, je med antičnimi mesti v Sloveniji imela največ možnosti za to, da se v njej razvije navada javnih iger. Možnosti sta dve: v mestnem jedru ali izven mestnega areala. Pri poizkusu določanja lege amfiteatra ali teatra pa ne smemo prezreti poročila iz leta 1714) zapisanega v Dolničarjevi (Thalnitscher) kroniki "Annales urbi Labacensis"; v kateri pravi, da so novembra 1714 našli pred Nemškimi vrati ostanke amfiteatra ("Annales urbis Labacensis" za november leta 1714). Dolničar navaja naslednje: "Den 15. sind in den grossen Comendischen Garten vor dem Teutschen Thor, als man ein Paumgartzen angelegt in aus Graben grosse Rudera eines am-phitheater endtdekt vvorden" (po D. Arku, posnetek Dolničarjevega rokopisa). D. Arko (Arko 1958, 96) navaja še dva druga vira: J. Nollija in A. Trstenjaka. J. Nolli v knjigi "Priročnik za gledališke diletante" postavlja amfiteater na Mirje, A. Trstenjak pa na mesto starega deželnega gledališča, tja, kjer je zdaj poslopje Filharmonije. Dolničar poroča o najdenih kamnih pred Nemškimi vrati na nekdanji posesti križarjev, kjer je zdaj letno gledališče. Ob urejanju letnega gledališča Križanke, ki sloni na vzhodnem obzidju Emone, niso našli materialnih dokazov v prid temu poročilu. Možnost, daje bilo tu gledališče, obstaja. Teren na tem delu naravno pada proti jugu in vzhodu do struge Ljubljanice, kar bi bilo ugodno za gradnjo gledališča. Na tem predelu tudi ni bilo obrambnega jarka, ki bi oviral gradnjo. Lahko pa Dolničarjevo poročilo razumemo drugače. Morda je ostanke amfiteatra videl pred Nemškimi vrati, zunaj srednjeveškega mestnega obzidja. Zdaj je tu začetek Rimske ceste, kar je znotraj antičnega mesta. V tem primeru moramo poiskati druge vire, ki bi to tezo lahko dopolnili. Lokacija gledališča znotraj mestnega obzidja pride v poštev na predvidevanih insulah 44 in 45. Neposredna bližina foruma ter glavna komunikacija ob zahodnih glavnih vratih (Porta princi-palis dextra) bi bila ugodna lega za tak javni objekt. S stališča antičnega urbanizma in arhitekture in izrabe prostora v tako majhnem arealu, kot ga je imelo na razpolago mesto, je to edina možna lokacija "intra muros". Temu v prid govori še velika javna latrina v severovzhodnem vogalu in- sule, ki bi bila komaj 70 m oddaljena od gledališča. Hiši 44 in 45 še nista raziskani. V komponenti modularnega sistema Emone se vključujeta v znano mrežo razporeditve posameznih insul in zapolnjujeta prostor med dekumanom in cesto I. Zdaj je na tem prostoru ob dekumanu polkrožna historična stavba, ki se povsem prilega starim talnim načrtom. Polkrožno obliko parcele je mogoče zaslediti v Stierjevem talnem načrtu (si. 2). Stie-rovi rokopisni atlasi so v Dunajskin nacionalni biblioteki. Tloris Ljubljane je v drugem in tretjem rokopisu (Cod. 8607), (Cod. 8608). V tretjem rokopisu je tudi opis mestnih trdnjav (Voje 1984, 140 ss, si. 1,2). Nastal je med leti 1650-1660. Polkrožna oblika parcele je vidna tudi v poznejšem Hitzingerjevem načrtu Emone (Korošec 1991, 14). Iz njegovega načrta je mogoče razbrati nekaj stavb ob takratni cesti za Trst (zdaj Rimska cesta), ki se prilegajo polkrožni oblikovanosti parcele. V kakšni meri je ta teza realna, bodo pokazala izkopavanja ali pa sondiranja na tem prostoru. Zanimivo pa je dejstvo, da se v urbanih naseljih srednjeveškega ali modernega časa nove stavbe skoraj vedno prilagajajo že obstoječim ostankom antičnih stavb, posebno če so te izrazitega obsega. To opazimo predvsem pri gledališčih, saj je bil pri novogradnji gradbeni material (kamnolom) pri roki. V Italiji je nekaj primerov, ko se srednjeveška ali moderna arhitektura prilagaja monumentalnim antičnim temeljem. Nemalokrat je bila na ta način s talnimi načrti razpoznavna antična arhitektura (Capoferro-Cencetti 1978, 328 ss; ista 1979, 71 ss; ista 1983, 5 ss). Še zdaj je na tem mestu v polkrožni obliki na Trgu francoske revolucije pozidana historična stavba, ki se povsem prilega starim načrtom iz 17. stoletja. V katerem obdobju naj bi bil teater ali amfiteater zgrajen, je težko reči. Glede na premišljeno razporeditev zazidalne površine lahko verjamemo, da je bil načrtovan od začetka. Kako je potekala pozidava teh markantnih kompleksov, pa kaže Forum, ki se je dokončno oblikoval šele v 2. stoletju ali pa še pozneje. Zato je verjetno, da so tudi teater ali amfiteater zgradili takrat, ko so bile druge, najbolj potrebne zgradbe ali komunalije že v rabi. Podobno je tudi v celi X. regiji (Verzar Bass 1990, 413). Zadnji dve desetletji 4.stoletja sta za Emono zelo pomembni. Prav gotovo je občutila spopad med Teodozijem in Maksimom. Po njunem odločilnem spopadu pri Petovioni leta 388, ki se je SI. 2: Ljubljana. Stierov načrt s polkrožno parcelo. Načrt je nastal med leti 1650 in 1660. Abb. 2: Ljubljana. Stiers Plan mil halbkreisformiger Parzelle. Der Plan ist in der Zeit von 1650 bis 1660 entstanden. odločil v Teodozijevo korist, je Maksimus zbežal v Akvilejo. Teodozij ga je sledil po stari vojaški poti Petoviona - Celeja - Emona. Emonci so takrat sprejeli Teodozija z vsem sijajem, ki so ga premogli, kar zvemo iz Pacatove-ga panegirika, prebranega v senatu. Naslednjega leta 389 je imel v Senatu galski poet, senator La-tinius Pacatus Drepanius, slavnostni govor po zmagi vladarja Teodozija nad uzurpatorjem Magnom Maksimom v Julijskih Alpah (Šašel 1984, 41; Lippold 1980, 2). O tem, da bi Maksimus Emono tudi zasedel, nimamo podatkov. Emona je ostala verjetno nepoškodovana, saj je bilo obrambno obzidje še močno. Je pa to čas ko so po vsej verjetnosti zazidali vse stranske vhode, kar je vidno na severnem in na južnem obzidju. Prav gotovo pa ni Maksimus prizanesel okolici in naselju zunaj obzidja. Dve razrušeni stavbi zunaj mestnega območja ob poti za Oglej, ena ob Gregorčičevi ulici ob glavnih vzhodnih vratih, druga ob začetku Tržaške ceste, kjer je bil najden v ruševinah izgubljen Teodozijev novec, skovan med leti 375-383, sta lahko možnost, da je bila katastrofalna razrušitev v zvezi z nemirnim časom te državljanske vojne (Plesničar 1966, 453 ss). STAROKRŠĆANSKI CENTER Z odkritjem starokrščanskega centra se je v Emoni začelo novo poglavje v raziskovanju pozne antike (Plesničar 1983). V času zadnjih let 4. in začetka 5. stoletja, koje bil v Emoni dograjen bap-tisterij s portikom, kakor navaja napis, Emona ni bila več na višku svojih ekonomskih moči in koje bila gradbena vnema že zdavnaj mimo. Pozidava starokršćanskih objektov je v nasprotju s stanjem, ki ga opisuje sv. Hieronim. Čeprav so gospodarsko propadanje čutili vsi sloji, saj je trgovina pešala in so se dajatve državi večale, je očitno, daje krščanstvo dobivalo vse večji pomen v zasebnem in javnem življenju. Donatorski napisi v krstilnici dokazujejo, da je krščanstvo zajelo vse sloje in da je vladala med njimi dokajšnja socialna raz-slojenost. Pravokotna oblika krstilnice je ponovno dokaz, da je kultna arhitektura nastajala tako, da se je prilagajala starejšim arhitekturnim zasnovam na dokaj utesnjenem prostoru v že izoblikovanem urbanem okolju. Je brez apside, verjetno zaradi pomanjkanja prostora. Osmerokotni bazenček, kije bil po vsej verjetnosti pokrit z baldahinom, ima analogije v ambrozijanskem načinu gradnje, ki je tako značilna predvsem za območje Sredozem- lja. Možno pa je tudi, daje osmerokotna krstilnica nastala pod vplivom okroglih ter oktagonal-nih oblik termalnih in grobnih stavb antične arhitekture, saj se pojavljajo konec 4. in začetka 5. stoletja tudi zunaj milanskega kulturnega kroga. Vplive zahodnih prvin je opaziti tudi v načinu izdelave mozaika, kije pokrival tla krstilnice. Oglejski in severnoitalski vpliv je viden v shemi ornamenta in v polnilnih motivih. Ker je bil v tistem času v Emoni sedež škofije, je bila ob krstilnici gotovo episkopalna cerkev. Tudi možnost dveh bazilik ni izključena (Plesničar 1983, 31). Edini zanesljivi element v staro-krščanskem kompleksu je krstilnica s portikom. Njena funkcionalnost je jasna. Pravokotna arhitektura brez apside se je dvigala nad pritlično grajenim episkopijem in je bila enakovreden dodatek eni ali pa dvema bazilikama, če upoštevamo napis v portiku, ki pravi, daje dal arhidiakon An-tiocus zgraditi oboje, krstilnico in portik, kar pomeni, da je cerkev že stala in bila že pred tem v rabi. Čas dograditve baptisterija in portika ter mozaičnih podov v obeh objektih ni mogoče točno določiti na podlagi donatorskih napisov, ker zgolj besedila ne nudijo za to dovolj opore. Oblike črk približujejo datiranje v konec 4. ali bolje v začetek 5. stoletja (Šašel 1983, 52 ss). Najmlajši novec cesarja Honorija, datiran v leto 423, je bil najden na mozaiku v pogorišču odprtega portika. Izgubljen je bil kmalu po tem, ko je bil emitiran. To nas navaja na misel, daje ta starokršćanski kompleks propadel kmalu po letu 423 (Kos 1983, 75 ss). Kaj je bil vzrok za katastrofalno rušenje in požar, ne vemo. Morda je bil to potres ali kakšna druga naravna ujma. Vse kaže, da objekt ni pričakal drugega pohoda Hunov leta 452. V kakšni meri je uničil Emono drugi pohod Hunov sredi 5. stoletja, je težko reči. Vemo le, da je bil forum porušen in da so iz njegovih ruševin zgradili nov objekt - rotundo (si. 3). To je velika stavba zunanjega premera 13,5 m, zidov debeline 1,4 m, ki so žal ohranjeni le v temeljih. Daje bila rotun-da zgrajena na porušenem forumskem kompleksu, priča tudi dejstvo, da so temelji stavbe prekrili južni zid insule 20 (pril. 1 - profil 3, x = 11, y =1). Poznoantična kapitela pilastrov, vzidana v novodobno stavbo ob rotundi, pa dajeta misliti na sakralno stavbo (si. 4). Najbližje analogije podobnih kapitelov pilastrov najdemo v poznoantični Puli in Virunumu (Marušič 1967,1.13:2; Noll 1954, si. 22). Temu v prid je tudi mali okrogli bazenček severno od rotunde, zgrajen iz ostankov kapitela forumske bazilike (si. 5). profil 4 profil 2 rdečerjava mastna zemlja / rotbraune fette Erde iffŠ&il glina / Lehm IT TI sterilna plast / sterile Schicht L peščen humozen nivo / sandiges Humus-Niveau peščen prodnat nivo / sandiges Kies-Niveau Hfl žganina / Brandschicht omet / Verputz [ \ 1 oblice mešane z malto / Gerolle, mit Mortel gemischt Pril. 1: Ljubljana, Ferantov vrt. Profili 2, 3 in 4 cfr. si. .?. Beil. 1: Ljubljana, Ferantov vrt. Profile 2, 3 und 4, vgl. Abb. 3. SI ?■ I jubljana Ferantov vrt. Tloris rotunde in okolnih zgradb (označen položaj profilov čez rotundo cfr. pri/. /). Abb ?• 1 jubljana, Ferantov vrt. Grundrili der Rotunde und der umliegenden Gebaude (die Lage der Profile durch die Rotunde ist gekennzeichnet, vgl. Beil. !)■ SI.4: Ljubljana. Poznoantična kapitela pilastrov. Abb. 4: Ljubljana. Spatantike Pilasterkapitelle. Bazenček je v premeru meril 2,2 m. Obložen je bil s kompaktnim estrihom. Grajen je bil iz drobnega kamenja lomljenca in fragmentov kapitela bazilike. Rotundo so morali zgraditi kmalu po prehodu Hunov (si. 6). Iz ostankov arhitekture v posameznih insulah, kolikor so bili raziskani, je razvidno, da je bilo življenje v drugi polovici 5. stoletja osiromašeno. Novozgrajene stavbe imajo sicer zidane temelje, vendar je nadzidava lesena (insula 33 ob severnih glavnih vratih). To ne more biti splošna ugotovitev za Emono 5. st., saj imamo za to premalo podatkov. Kolikor pa je bilo mogoče zaslediti ostanke arhitekture 5. in 6. stoletja, so ti zelo skromni, razen rotunde, ki pa je imela dominantno vlogo na najvišjem delu mesta in je sama prevzela vlogo nekdanje forumske bazilike in forum. Položaj, v katerem se je znašla Emona po Ati-lovem pohodu v Italijo leta 452, ni rezultat enkratnega dogodka, temveč skupek ekonomsko in sociološko povezanih dejstev, ki so se nabirala ves čas poznoantičnega cesarstva. To je čas delitve imperija in globoke notranje krize takratnega družbenega reda. Naše ozemlje, in z njim tudi Emona, je v boju za politično oblast raznih posameznikov in ob poznejšem vdoru barbarov služilo kot ščit pred vpadom v Italijo. Prebivalstvo je bilo obubožano, zdesetkano, in kakor toži sv. Hieronim v nekem pismu svojemu prijatelju Heliodoru : ..."rimski svet se podira" (Bratož 1984, 64 ss) . V navedenem članku R. Bratož navaja vso dotedanjo literaturo o zatonu in krščanstvu v Emoni. Znana so tudi Hieronimova pisma emonskim vernicam in vernikom, v katerih se prav tako pritožuje nad negotovimi časi (Lukman 1941, 208 ss in 242 ss). Kakor je videti iz ostankov razvalin foruma in bazilike, ta negotovi čas ni prizanesel niti Emoni. Za boljše razumevanje tega obdobja je potrebnih nekaj historičnih podatkov in letnic. Po Atilovem odhodu iz zgodovine so preživeli v Emoni ali njeni najbližji okolici zimski čas leta 488 Vzhodni Goti, ki jih je vodil Teodorik Veliki. V času priključitve emonskega območja vzhodnogotski državi pod Teodorikom in Atalarikom v obdobju 493-536/8 je verjetno vladalo dokajšnje zatišje, saj so se Vzhodni Goti namestili zunaj Emone, na območju sedanjih Dravelj (Slabe 1975; isti 1978, 425 ss). Iz tega obdobja je zanimiva vzhodnogotska pašna spona, ki je bila brez stratigrafskih podatkov najdena v gredah Jakopičevega vrta v insuli 15. Čeprav so naj-diščni podatki skopi, jo lahko smatramo kot prvi predmet, ki jasno kaže na obstoj vzhodnogotske prisotnosti znotraj emonskega obzidja. Do leta 546/8 je vladal Emoni Bizanc. To kratko obdobje in poznejša langobardska navzočnost, ki pa v Emoni ni zanesljivo materialno dokazana (546/8-568), sta bila le predah pred bližnjo slovansko vihro, ki je zavrla še tiste ostanke roma-nizacijskih tradicij. Langobardski naj bi bil grob, ki ga omenja Miillncr. Uvrstil ga je v čas med prihodom Gotov in odhodom Langobardov. Po zemljevidu II/ 4 pri Miillnerju leži ta grob na območju Snežniške ulice zunaj mestnega obzidja. V zidanem grobu naj bi bilo okostje človeka in konja (Miillner 1879, 54, 56, t. 2: 4 ; Petru 1972, 128). Domnevno naj bi bil langobardski grob tudi v severnem grobišču (Slabe 1984, 57 ss). Na Frtici (fortezza), na sedanji Emonski 12, pa naj bi bili ostanki lan-gobardske trdnjave (Vrhovnik 1932,226 ss). Domnevam, da izhaja ime Frtica iz ostankov vzhodnega obrambnega zidu, na katerem sloni vzhodna fasada stavbe, ki je zato imela videz trdnjave. Ostanki arhitekture na porušenem forumu govorijo v prid trmoglavemu poskusu ohranjanja nek- SI. 5: Ljubljana, Ferantov vrt. Zidovi in okrogli bazenček severno od rotunde. Abb. 5: Ljubljana, Ferantov vrt. Mauerwerk und kleines rundes Becken nordlich der Rotunde danje veličine antičnega mesta, čeprav je nova arhitektura, temelječa na gradbenih sestavinah nekdanjih stavb, čisto drugačna (si. 6). Njena oblika je v primerjavi z baziliko prav nasprotna. Baziliko označuje njena vzdolžna smer in je v bistvu vzhodni zaključek foruma. Rotunda pa je centralna stavba, ki je predvsem v zahodnem svetu druga značilnost starokršćanske arhitekture. Te, tako imenovane centralne stavbe so v tlorisu okrogle ali pa mnogokotne. Njihov izvor moramo iskati v zgodnji antiki, začenši s Panteonom. V pozni antiki se ta tip stavbe uveljavi v sakralni arhitekturi: S. Vitale v Ravenni, Santo Stefano Rotondo v Rimu, Battistero degli Arianni v Ravenni in Battistero degli Ortodossi prav tako v Ravenni, itd. (Cankar 1926 (izdaja 1992), 286 s seznamom najpomembnejših centralnih stavb v imperiju; Bovini 1970; Farioli Campanati 1982, 130 ss). V ta okvir spada prav gotovo tudi osmerokot-na memoria ali krstilnica v Kranju (Valič 1991, 33 ss), ki pa je v svoji talni zasnovi bolj razgibana od emonske rotunde, saj je sestavljena iz treh arhitekturnih delov: oktogonalnega, apsidalnega in portikalnega. Če se omejimo le na arhitekturo, ki jo datiramo v čas po propadu mesta in odhodu večine pre- Sl. 6: Ljubljana, Ferantov vrt. Pogled na zahodni del zidu rotunde. Abb. 6: Ljubljana, Ferantov vrt. Blick auf den westlichen Teil der Rotundenmauer. bivalstva bodisi v Novigrad, morda Koper in Piran ali pa v najbližje refugije, lahko rečemo, da je Emona preživela tudi čas poznega 5. in 6. stoletja. Tudi izkopanine v insulah 29 in 30 ob severnem obzidju ter v insuli 15 na Jakopičevem vrtu dokazujejo življenje po razrušitvi Emone in po odhodu večine prebivalstva bodisi v Istro ali pa bližnje refugije, čeprav izpričujejo ognjišča in tanki sloji glinastega tlaku le skromno obnovljena bivališča (Plesničar 1968; ista 1970-1971,117 ss). Glede odhoda emonske verske skupnosti v istrska obalna mesta je zbral dejstva za in z zadržkom R. Bratož v prispevku (Bratož 1984, 64 ss). To je čas, ko komunalij niso več vzdrževali. Obrambni jarki so bili skoraj do vrha zapolnjeni z blatom in odpadki, stranska vrata so bila zazidana, obzidje je propadalo. Iz možnih rekonstrukcij posameznih arhitekturnih prvin, če upoštevamo le te, lahko domnevamo, da Emona ni utrpela nenadne, katastrofalne razrušitve, kot se je to zgodilo v drugih mestih ob pohodu Hunov. Njen propad je bil povezan s političnim in ekonomskim ozadjem, ki je prizadel obdobje 5. in 6. stoletja. Nekatere pomembne stavbe se se zrušile mnogo prej, še pred sredino 5. stoletja - baptisterij s portikom in domnevna bazilika (Plesničar 1983), vendar se je življenje nadaljevalo. V napol opuščeni Emoni so ostali le vztrajnejši in reveži. Vprašanje je tudi, kakšna je bila in ali je sploh bila povezava med ostankom prebivalstva in vzhodnogotskimi prišleki, ki so imeli v Dravljah svoj zaselek. Trdnih materialnih pričevanj o tem nimamo. J. Sašel je poudarjal, da v zadnji fazi propada mest v Vzhodnih Alpah "ostajata v njih zlasti beda in proletariat in juridično vzdrževana lastnina meščanov" (Ša-šel 1972, 5 ss). Mnenje P. Petruja pa je bilo, daje že "gotska uprava konec 5. stoletja s svojo posadko zapustila mesto, saj ga ni mogla braniti, in postavila v Dravljah svoj zaselek (Petru 1976, 31 ss). Vprašanje je, ali sta bila vzroka za to le slabo stanje utrdb in opustošenost mesta. Morda pa je bilo sožitje med dvema povsem različnima kulturama in civilizacijama nemogoče. Kako dolgo je Emona s preostalimi prebivalci vzdržala v okolju, ki je bilo obdano in upravljano od tujcev, ki so prinašali povsem nove civilizacijske vrednote, lahko razumemo na podlagi predmetov, najdenih v najmlajših plasteh naselbine. Že v sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo v strokovnih revijah objavljenega nekaj gradiva, ki izpričuje obstoj Emone v 5. stoletju.1 Zadnje raziskave embalažnega in jedilnega posodja pa nam prinašajo nove izsledke. Afriško sigillato so uvažali v Emono od 2. stoletja (Hayes 23 A s produkcijo D) do konca 6. stoletja (tip Hayes 91 C), (Hayes 1972,140 ss, in isti 1980,517) (Vidrih Perko 1994, 81ss). Poznoantične amfore so na območju foruma zastopane komaj z 1,4 %, (LR5/6) , vendar so se pojavljale do konca 6. stoletja (Vidrih Perko 1995, 35 , sl.l, 276). V najdišču Starokršćanski center pa je slika nekoliko drugačna. Poznoantične amfore so zastopane s 14,9 % do konca 6. stoletja ( LR 2 ,LR3, LR4, LR7) (Vidrih Perko 1995, 72, si. 2, 277). Iz vsega sledi sklep, da je antični živelj, verjetno v zelo omejenem obsegu, vajen starega načina življenja, vztrajal v Emoni in dočakal drugo polovico 6. stoletja. Emona je živela v tem času le še kot cerkveni in morda tudi kot upravni center. ARKO, D. 1958, Vprašanje amfiteatra v Emoni. - Kroniku 6, 96. BEZECZKY, T. 1994, Amphorae from the forum of Emona. - Arh. vest. 45, 81 ss. BOVINI, G. 1970, Ravenna. - Ravenna. BRATOŽ, R. 1984, Krščanska Emona in njen zaton. - V: Zgodovina Ljubljane, prispevki za monografijo. - Ljubljana. CANKAR, I. 1926 ( izdaja 1992), Razvoj slila 1. - Ljubljana CAPOFERRO-CENCETTI, A. M. 1978, Gli organismi am-fiteatrali in Italia nella loro variabile funzionale. - V: La citta antica 393, Anno 23, 328 ss. CAPOFERRO-CENCETTI, A. M. 1979, Variazione nel tempo dell'identita funzionale di un monumento. - Riv. Arch. 3, 71 ss. CAPOFERRO-CENCETTI, A. M. 1983, II teatro romano di Rimini. - V: Presence de 1'architecture et de 1'urbanisme Romains, 65 ss, Pariš. CUNTZ, O. 1913, Romisehe Insehriften aus Emona. - Jb. Altkde 7, 193 ss. DETONI, M. in T. KURENT 1963, Modularna rekonstrukcija Emone. - Situla 1. FARIOLI -CAMPANATI, R. 1982, La eultura artistica nelle regioni bizantine dell'Italia dal VI all'XI secolo. - V: I Hizantini in Italia, 130 ss, Milano. HAYES, J. W. 1972, Late Roman Pottery. - London. HAYES, J. W. 1980, Supplement to Late Roman Pottery. -London. JELOČNIK, A. 1968, Emonska najdba Magneneijevih mul-tiplih zlatnikov. - Arh. vest. 19, 201 ss. 1 Glavna literatura: Plesničar Gec 1970-1971; Slabe 1975; Plesničar Gec, Sivec 1978; Slabe 1978; Slabe 1984; Bratož 1984; Vidrih Perko 1992; Bezeczky 1994. KOROŠEC, B. 1991, Ljubljana skozi stoletja. - Ljubljana. KOS, P. 1983, Antični novci. - V: Starokršćanski center v Emoni, Kat. in monogr. 21. LIPPOLD, A. 1980, Tlieodosius der Grosse und seine Zeit. -Mtinchen. LUKMAN, F. K. 1941, Sv. Hijeronima izbrana dela. - Celje. MANTUANI, J. 1917, Neznan rimski napis. - Carniola 8, 242 ss. MARUŠIĆ, B. 1967, Kasnoantička i bizantiska Pula. - Kul-turno-povijesni spomenici Istre 6. MULLNER, A. 1879, Emona. - Laibach. NOLL, R. 1954, Fruhes Christentum in Osterreich. - Wien. PAJK, M. 1911, Eine Topferei vor den Mauern der romiBchen Stadt (Emona). - Laibacher Zeitung, 22. 3., n. 67. PETRU, P. 1975, Praetoria in njihov vpliv na tipe rimskih stavb v naših krajih. - V: Antički gradovi i naselja u južnoj Panoniji i graničnim područjima, Materiali 13, 13 ss. PETRU, P. 1976, Zaton antike v Sloveniji. - Ljubljana. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole. - Kat. in monogr. 7. PLESNIČAR, L. 1968, Jakopičev vrt. - Kult. nar. spom. Slov 14. PLESNIČAR GEC, L. 1966, Zaščitna izkopavanja rimske stavbe ob Tržaški cesti v Ljubljani. -Arh. vest. 17, 453 ss. PLESNIČAR GEC, L. 1970-1971, Emona v pozni antiki. -Arh. vest. 21-22, 117 ss. PLESNIČAR GEC", L. 1972, Severno emonskogrobišče. - Kat. in monogr. 8. PLESNIČAR GEC, L. 1973, Emonske freske. - Ljubljana. PLESNIČAR GEC, L. 1980-1981, The Production of Glass at Emona. - Arcli. lug. 20-21,136 ss. PLESNIČAR GEC, L. 1987a, Thin Walled Pottery from Emona. - Acta Rei Cret. Rom. Faut. 25-26, 451 ss. PLESNIČAR GEC, L 1987b, Wall Paintings in Roman Slo-venia. - V: Pictores per provincias, Aventicum 5, Cahiers d'Archeologie Romande 43, 219 ss. PLESNIČAR GEC, L. in I. SIVEC 1978, Emona at the Be-ginning of Great Migration Period. - V: Problemi seobe naroda u Karpatskoj kotlini, 59 ss, Novi Sad. PLESNIČAR GEC, L. in sodelavci 1983, Starokršćanski center v Emoni. - Kat. in monogr. 21. SCHMID, W. 1913, Emona. - Jb. Altkde 1, 61 ss. SCHMID, W. 1941, Emona ni bila vojaški tabor. - Glas. Muz. dr. Slov. 22, 44 ss. SLABE, M. 1975, Dravlje, grobišče iz časov preseljevanja ljudstev. - Situla 16. SLABE, M. 1978, Kulturna sled iz obdobja preseljevanja ljudstev v Ljubljani. - Arh. vest. 29, 425 ss. SLABE, M. 1984, Poskus prikaza poselitve v Ljubljanski kotlini (5. in 6. stoletje ). - V: Zgodovina Ljubljane,prispevki za monografijo, 57 ss, Ljubljana. SNOJ, D. 1990, Antični pisoar iz Emone. - V: Zbornik ljubljanske šole za arhitekturo, 554 ss, Ljubljana. ŠAŠEL, J. 1972, Problem naseljevanja vzhodno-alpskih Slovanov. - Kronika 20/1, 5 ss. ŠAŠEL, J. 1975, Ljubljana. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 190. ŠAŠEL, J. 1983, Napisi v mozaičnih tleh emonske krstne kapele in cerkvenega portika. - V: Starokršćanski center v Emon, Kat. in monogr. 21, 52 ss. ŠAŠEL, J. 1984, K zgodovini Emone v rimskih napisih in literaturi. - V: Zgodovina Ljubljane, prispevki za monografijo, 35 ss, Ljubljana. VALIČ, A. 1991, Osmerokotna stavba pri farni cerkvi v Kranju. - V: Pismo brez pisave, 33 ss, Ljubljana. VERZAR-BASS, M. 1990, I teatri dell'Italia settentriona- le. - V: La citta nell' Italia settentrionale nell'eta Romana, Coll. de 1'Ec. frang. de Rome 130, 411 ss. VIDRIH PERKO, V. 1992, Afriška sigilata v Emoni. - Arh. vest. 43, 93 ss. VIDRIH PERKO, V. 1995, Poznoantične amfore v Emoni. - Ljubljana, disertacija. VOJE, I. 1984, Analiza načrtov Ljubljane iz 16. in 17. stoletja. - V: Zgodovina Ljubljane, prispevki za monografijo, 140 ss, Ljubljana. VRHOVNIK, I. 1932, Trnovska župnija. - Ljubljana. Die Architektur Emonas in der Spatantike Zusammenfassung Den neuesten Planen zufolge ist Emona eine groBe, be-festigte Stadt mit hohen Befestigungsmauern und von ort-hogonaler Form. Ein Charakteristikum Emonas besteht darin, daB es wahrend der ganzen Zeit seines Bestehens das orthogonale Schema nicht uberschreite. Die Stadt bleibt als urbane Einheit von Anfang bis zu ihrem endgiiltigen Verfall unverandert. Das innere Besiedlungsnetz ordnet sicli bis zum SchluB der prazise geplanten Struktur unter. Die Erneucrung oder Bebauung einzelner Architektureinheiten iibersteigt niemals den geplanten Umfang einer Insula. Im 4. Jh., bald nach Konstantins Herrschaft, ist eine in-tensive Bautatigkeit zu beobachten. Am deutlichsten ist dies in der Insula XXXII in der Niihe des Forums erkennbar, wo ein Wohngebaude zu Thermen umgebaut wird und wo spa-ter, am Ende des Jhs., ein fruhchristliches Zentrum entsteht. Ungeachtet der Raumbegrenzung beim Bau der neuen Gebaude, wie z.B. des Baptisteriums in der Insula XXXII, paBt sich der Innenbereich dieser Gebaude den Trends der damaligen Kultur- und Kunststromungen aus dem Westen an. Die ereignisreiche Epoche des 4. Jhs. iibte zweifellos ei-nen starken EinfluB auf die Bautatigkeiten in Emona aus, vor allem in der ersten Halfte dieses Jhs. Das Forum ist noch immer der zentrale Bereich, aber bereichert um die Thermen in der Insula XXI am Nordrand des Arkadenganges, der einen Deckenvcrputz mit Kassettenornament aus dieser Zeit erhalt. Das 4. Jh. ist auch die Epoche kiirzerer oder gelegentli-cher Besuche der Kaiser oder ihrer Stellvertreter. Eine liingere Zeit hielt sich hier Magnentius auf, der sich vor Konstan-tius II. nach Emona und Aijuileia zuruckgezogen hatte. Da-von zeugen auch die zahlreichen Goldmiinzen des Magnentius und die Silberplatten mit seinem Stempel aus Haus 15. Fiir seinen Aufenthalt soli Haus 2 an der siidlichen Befesti-gungsmauer geeignet gewesen sein. Das 4. Jh. stellt in Emona eine Zeit dar, in der die Stadt den groBten Nutzungsgrad jedes zur Verfiigung stehenden Grundstiicks erreicht, natiirlich immer im Rahmen der Par-zellierung, die fiir den Bau innerhalb der einzelnen Insulae bestimmt war. Interessantenveise nehmen sich in dieser Epoche einige Wohnviertel die pannonische Architektur mit zentralem, aber langlichem Gang zum Vorbild, der das klassisch gestal-tete Atrium italischen Typs ersetzt. Im 4. Jh. hatte Emona bekanntlich eine friihchristliche Basilika, ein Baptisterium und einen Bischofssitz. Auf dem Forum stand sicherlich noch ein der Triada gevveihter Tem-pel. Wahrscheinlich war er nicht anders als der, den man zu Beginn des 1. Jhs. errichtet hatte. Kleinere und andere heid-nische Gebaude wurden nicht entdeckt, obwohl das Insch-riftenmaterial zahlreich ist und verschiedene, auch orienta-lische Gottheiten bezeugt. Die kommunalen Einrichtungen sind noch immer intakt, Verbesserungen sind erkennbar, wie z.B. die offentliche Latrine, ein Pissoir, in der Insula XVII vom Ende des 4. Jhs. In dieser Zeit konnte es ein Theater oder ein Amphi-theater in unmittelbarer Niihe von Insula XVII gegeben haben. Die Reste des Theaters oder Amphitheaters sollen nach einem Bericht aus dem Jahre 1714 vor dem mittelalterli-chen sogenannten Deutschen Tor freigelegt worden sein. An dieser Stelle steht noch heute ein historisches, halbkreisformiges Gebaude. Auch Stiers Plan von 1650-1660 zeigt an dieser Stelle eine Parzelle in Form eines Halbkreises. Es ist schwer zu sagen, vvann dieses Amphitheater oder Theater gebaut worden ist. Auf dessen Nutzung noch Ende des 4. Jhs. deu-tet die nahegelegene offentliche Latrine in Haus 17 hin. Die beiden letzten Jahrzehnte des 4. Jhs. sind fiir Emona sehr vvichtig. Es bekommt sicherlich den Konflikt zvvischen Theodosius und Maximus zu spuren. Nach ihrem Ent-scheidungskampf bei Poetovio im Jahre 388, aus dem Theodosius als Sieger hervorging, floh Maximus nach Aquileia. Theodosius verfolgte ihn auf der alten Miltiirroute Poetovio - Celeia - Emona. Theodosius vvurde von den Einvvohnern Emonas glanzvoll empfangen, vvie vvir aus dem Panegyrikus des Pakatus ent-nehmen konnen, den er im Senat vorgelesen hatte. Emona blieb vvahrscheinlich verschont. Man mauerte aber in jener Zeit hochstvvahrscheinlich alle Seiteneingiinge zu, vvas sovvohl in der nordlichen als auch in der siidlichen Befestigungsmauer zu erkennen ist. Von Maximus gevviB nicht verschont vvurde die Vorstadt, vvie vvir aus einigen zerstor-ten Gebiiuden auBerhalb der Stadtmauern, und aus den im Versturz entdeckten, in den Jahren von 375-383 gepragten Miinzen ersehen konnen. In den letzten Jahren des 4. und zu Beginn des 5. Jhs., als, laut Portikusinschrilt, in Emona das Baptisterium und der Portikus fertiggestellt vvurden, steht Emona nicht mehr in der Bliite seiner Kraft. Nach den Donatoreninschriften im Baptisterium zu urteilen, hatte das Christentum alle Ge-sellschaftssehichten erfal.it; die soziale Differenzierung vvar ziemlich groB. Die rechteckige Form des Baptisteriums ist erneut ein Bevveis fiir die Anpassung der neu errichteten Kultgebiiude an die Architekturgrundlagen auf ziemlich begrenztem Raum in einer schon formierten urbanen Umgebung. Es hat niim-lich keine Apsis, vvahrscheinlich infolge des Platzmangels. In vvelchem AusmaB Emona durch den Hunneneinfall Mitte des 5. Jhs. zerstort vvurde, ist schvver zu sagen. Das friihchristliche Zentrum vvar damals schon zerstort, vvas eine in das Jahr 423 datierte Honoriusmiinze bevveist; gefunden vvurde sie auf dem Mosaik des Portikus. Bald nach ihrer Emission ging sie verloren, vvoraus vvir auf die Zerstorung dieses Kom-plexes kurz nach 423 schlieBen. Das Forum vvurde bekanntlich zerstort und aus dessen Triimmern ein neues Gebaude errichtet - eine Rotunde. Das ist ein groBes Gebaude mit einem AuBendurchmesser von 13 m, die Starke der Mauern betrug bis zu 1,5 m. Das Gebaude bedeckt das Fundament der zerstorten Insula XX und reicht bis zur zerstorten Basilika. Die spatantiken Kapitelle der Pilaster, die in das neuzeitliche Gebaude oberhalb des Rotundenfundaments eingebaut vvurden, deuten auf ein sa-krales Gebaude hin. Dafiir spricht auch ein kleines rundes Becken nordlich der Rotunde, das aus Kapitellresten der Basilika errichtet vvurde. Die Rotunde muB nach dem Einfall der Hunnen gebaut vvorden sein, vvahrscheinlich in der zvveiten Halfte des 5. oder sogar im 6. Jh. Sie hat eine dominante Lage im hochstgele-genen Teil der Stadt und iibernimmt selbst die Rolle, die einst die Basilika und das Forum hatten. Nach Attilas Durchmarsch ziehen in Emona die Ostgo-ten ein, die einen Stiitzpunkt an der StraBe nach Carnium haben, dann die Langobarden und schlieBlich die slavvi-schen Stamme. Die Architektur ist nur auf dem ehemaligen Forum monumental. Die Reste der Wohn- und anderen Gebaude sind bescheiden, denn ihre Zahl ist gering, sie sind aus Holz und haben schvvache, haufig Trockenauernfunda-mente. Emona erlitt keine plotzliche, katastrophale Zerstorung, vvie dies bei anderen Stadten beim Durchmarsch der Hunnen gesehah. Sein Verfall hat einen politischen und vvirtsc-haftlichen Hintergrund im 5. und 6. Jh. Die vvohlhabende-ren Biirger ziehen sich zuruck in die Kiistenstadte oder in die Refugien in der Umgebung Emonas, vvie z.B. die Polho-grajska gora. Zuriickgeblieben vvaren nur die armen Leute oder diejenigen, die ihr Zuhause oder ihren Besitz nicht auf-geben vvollten. Materielle Bevveise liefern die Gegenstande aus dem 5. und dem 6. Jh. Die letzten Erforschungen der Verpackungs-und der SpeisegefaBe erbrachten neue Resultate. Spatromische Amphoren sind im Forumsbereich mit 1,4 % kaum vertre-ten (LR5/6), jedoch kommen sie bis Ende des 6. Jhs. vor. Im friihchi islliehcn Zentrum bietet sich ein etvvas ande-res Bild. Spatantike Amphoren sind mit 14 % bis Ende des 6. Jhs. vertreten (LR2, LR3, LR4, LR7). Daraus ist zu schlieBen, daB die antike Bevolkerung in Emona vvahrscheinlich bis zur zvveiten Halfte des 6. Jhs. ausharrte. Emona ist in dieser Zeit nur noch als Kirchen- und vielleicht noch als Vcrvvaltungs-zentrum lebendig. Ljudmila Plesničar Gec Mestni muzej Gosposka 15 SI-1000 Ljubljana Zdenko Vinski (1913-1996) Preteklo jesen nas je dohitela vest, da je v Zagrebu umrl dr. Zdenko Vinski, konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let honorarni profesor za zgodnji srednji vek na Oddelku za arheologijo naše Filozofske fakultete. Rojen je bil leta 1913 v Zagrebu. Študiral je na Dunaju, med drugim tudi pri dr. Patschu, kateremu je posvetil eno prvih razprav, ki jo je izdal v samozaložbi leta 1940 in je v predzadnjem Vjesniku Arheološkog muzeja u Zagrebu ponovno objavljena. Tako je skorajda simbolično sklenjen njegov znanstveni krog. Študija, ki se ukvarja z etnogenezo Antov in Hrvatov je postavljena v prostorsko in časovno širok okvir - njegovo poznavanje ljudstev (podprto seveda z ustrezno literaturo) od neolitika pa do srednjega veka na prostoru Irana, Kavkaza do Panonske ravnice, je spoštovanja vredno. Neglede na letnico nastanka in osnovni problem, ki ostaja še danes nerešen, kaže vse odlike njegovega dela: široko zastavljen problem, podprt z množino literature in nemalokrat so njegove opombe še ena razprava. Dogajanja na zahodnem delu Balkana v poz-noantičnem času, naseljevanja germanskih ljudstev in ostanki romaniziranih staroselcev ter naseljevanje Hrvatov in njihove povezave s karolinškim prostorom so bile glavne teme njegovega proučevanja, čeprav se je ukvarjal vsaj sprva tudi z prazgodovinsko arheologijo. Svojo delovno dobo je preživel v Arheološkem muzeju v Zagrebu. Kmalu po vojni je bil ravnatelj, kasneje pa vodja zgodnjesrednjeveške zbirke, kateri je prav on postavil temelje. Vodil je tudi niz arheoloških izkopavanj, od katerih naj omenim veliko belobrdsko grobišče v okolici Vukovarja in nekropolo iz obdobja preseljevanja ljudstev pod kninsko trdnjavo. Pomebno je bilo tudi njegovo pedagoško delo na Filozofski fakulteti tako v Zagrebu kot v Ljubljani (v letih 1967do 1971), kjer smo dobili z njegovimi predavanji uvid v pestro in nemirno obdobje preseljevanja ljudstev v kar najširšem kontekstu. Na raznih znanstvenih kongresih o zgodnjesrednjeveški problematiki (Hamburg, Rim, Praga, Krakow, Mainz) je imel tehtne prispevke, ki so ga uvrščali med vodilne strokov- njake tistih srečanj. V pokoj je odšel kot znanstveni svetnik, dopisni član HAZU ter član Nemškega in Avstrijskega arheološkega instituta ter častni član Hrvatskega arheološkega društva. V svojih razpravah je nemalokrat zajemal tudi današnji slovenski prostor in gradivo z našega območja. Njegove študije so bile izdane tudi v slovenskih glasilih, kot npr. "Arheološki spomeniki velike selitve narodov v Srijemu" v Situli 2, leta 1957, recenzije (ki pa so skoraj razprave) v Arheološkem vestniku 'mArgu. Bilje eden redkih, ki je razgrnil svoje videnje komplicirane in večplastne problematike kranjskega grobišča na Lajhu (na koncu v Katalogih in monografijah Narodnega muzeja 18, 1980). Vpeljal je tudi arheološki pojem kulturnega prežitka iz pozne antike v zgodnjesred-njeveško obdobje: materialnim ostankom staro-selskega prebivalstva, ki jih je proučeval z njemu lastno natančnostjo na širokem prostoru od Panonije, do severne Italije in preko slovenskega in hrvaškega ozemlja do Albanije, je dal mesto, ki jim gre. Njegova prva študija te vrste je bila prebrana (in objavljena) na arheološkem kongresu v Ljubljani leta 1963: "Poznoantična dediščina v grobovih zgodnjega srednjega veka kot dejstvo in kot problem". Dr. Zdenko Vinski je dal s svojim znanstvenim, muzejskim in pedagoškim delom spoštovanja vreden prispevek k spoznavanju našega širšega prostora v obdobju preseljevanja ljudstev in zgodnjem srednjem veku ter ga pomagal umeščati v pestro evropsko dinamiko tistega časa. Irena SIVEC Marek Gedl: Die Sicheln in Polen. Prahistorische Bron-zefunde 18/4, Franz Steiner Verlag, Stuttgart 1995. ISBN 3-515-06030-8. 119 strani, 79 tabel. V četrtem zvezku osemnajstega oddelka serije PBF so predstavljeni bronasto- in železnodobni srpi s Poljskega. Objavljeno gradivo je avtor zbral v letih 1980-1985 v številnih muzejih, arheoloških zbirkah in arhivih na Poljskem, v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem. Pri delu se je avtor oprl na kronološko shemo J. Kostr-zevvskega, ki je bronasto dobo razdelil na pet period (I-V), njej pa sledi starejša železna doba (Ha C in Ha D). Od skupno 755 srpov (v to število je vključenih tudi dvanajst kalupov) je 683 bronastih in 72 železnih. Med gradivom prevladujejo gumbasti srpi, na jugu se pojavljajo posamezni jezičastoročajni, ni pa kavljastih in tulastih srpov. Več kot polovica srpov izvira iz depojev. Prvi bronasti srpi se pojavijo v depojih s konca II. periode, najpogostejši so v depojih IV. in V. periode, najdemo pa jih tudi še v depojih z začetka starejše železne dobe (HA C). V Ha D jih v depojih ni več, nadomestijo jih železni srpi. Glede na število sledijo srpi iz grobišč. Kot grobni prida-tek se prvič pojavijo v grobovih iz III. periode in se pojavljajo vse do začetka latenskega obdobja. Vglavnem so omejeni samo na območje zahodne Poljske. Skoraj vsi železni srpi izvirajo iz starejšeželeznodobnih grobov lužiške kulture, samo eden je iz grobišča pomorjanske kulture. V naselbinah najdeni bronasti in železni srpi predstavljajo nekaj več kot 6 % vseh. 503 gumbaste srpe avtor najprej razdeli po obliki, potem po stopnji ukrivljenosti rezila, po obliki osnove srpa in po številu in poteku rezilnih reber. Tako razlikuje: - rahlo ukrivljene, trtniku podobne srpe s širokim rezilom in ravno osnovo z enim ali dvema rezilnima rebroma; - močno ukrivljene z ravno, poševno ali koničasto osnovo brez rezilnega rebra, z enim ali dvema rezilnima rebroma; - rahlo ukrivljene brez rezilnega rebra ali z enim rezilnim rebrom; - kolenčasto ukrivljene srpe; - srpe z rahlo privzdignjeno konico z ravno, poševno ali koničasto osnovo; - srpe z močno privzdignjeno konico in - ravne, nožem podobne srpe z ravno, poševno ali koničasto osnovo. Gumbasti srpi lužiškega tipa so razdeljeni po istih kriterijih: - srpi s koničasto osnovo brez rezilnega rebra oz. z enim ali dvema vzporedno s hrbtnim rebrom potekajočima rezilnima rebroma ali z enim, dvema ali tremi rezilnimi rebri, ki se združijo s hrbtnim rebrom; - srpi s poševno ali zaokroženo osnovo brez rezilnega rebra, z enim vzporedno s hrbtnim rebrom potekajočim rezilnim rebrom, z enim ali dvema rezilnima rebroma, ki se združita s hrbtnim rebrom in - srpi s privzdignjeno konico brez rezilnega rebra, ali z enim ali dvema hrbtnemu rebru vzporednima rezilnima rebroma oz. z enim, dvema ali tremi rezilnimi rebri, ki se združijo s hrbtnim rebrom. Miniaturni srpi so praviloma dolgi med 4 in 6 cm. Po obliki hrbta so razdeljeni na ločne srpe in na srpe z valovitim hrbtom. Kratki srpi pomorjanskega tipa so razdeljeni v pet različic: v različico KI?skowo, različico z ravnim hrbtom, različico z rahlo valovitim hrbtom, različico z ločnim hrbtom in z ozko oz. zaokrozeno osnovo in različico s privzdignjeno konico. 56 jezičastoročajnih srpov je razdeljenih po številu in poteku ročajnih in rezilnih reber v tri skupine. V prvi skupini so srpi z dvema ročajnima rebroma, pri katerih se notranje ro-čajno rebro konča pod hrbtnim rebrom ali pa teče vanj. Drugo skupino tvorijo srpi z dvema ročajnima rebroma, pri katerih notranje ročajno rebro preide v rezilno rebro in teče vzporedno s hrbtnim rebrom. V tretji skupini so srpi s tremi ro-čajnimi rebri. Srpe iz prve skupine avtor uvršča v tip Uioara 8 (-§palna-ca 1) (Petrescu-Dimbovita 1978, 39 ss, t. 10; 11), kar drži le delno. V ta tip bi lahko uvrstili srpe št. 498, 499A, 500, 503, 506, 510 in 512, del srpov (št. 501, 502, 505, 507-509, 511) bi sodil v različico Uioara 8a (-Salard 1) (ib. 41 ss, t. 12A), srp št. 499 v tip Uioara 9 (-Salard 2) (ib. 42 ss, t. 13A), srp št. 504 pa v tip Josani 1 (ib. 44 ss, t. 14A). Srpe druge skupine avtor vzporeja s tipoma Uioara 9 (-Salard 2) in Josani 1. Med njimi je srp št. 521B, ki bi moral biti uvrščen v prvo skupino oz. tip Uioara 8 (-§palnaca 1). Srpe iz tretje skupine so po avtorju še najbližje različici Uioara 3 a. S Poljskega je znanih deset kalupov za ulivanje bronastih (gumbastih) srpov; za dva fragmenta pa ni čisto zanesljivo, če sta služila za ulivanje srpov. V glavnem so kamniti (iz drobnozrnatega peščenjaka, eden iz apnenca), dva sta glinasta. V naseljih je najti praviloma fragmente kalupov, skoraj v celoti ohranjeni izhajajo iz grobov. Železni srpi večinoma pripadajo pozni lužiški kulturi, ostali pa pomorjanski kulturi in zahodnobaltski kulturi grobnih gomil. Tipološko so razdeljeni na srpe z vstran zakrivljeno osnovo in srpe s trnastim nastavkom. Izjemna sta srp iz groba iz Biatovvic (ima tulast nastavek za nasaditev) in polkosa iz Slavvna. Pri risbah pogrešam puščico, ki označuje točko ulivanja, v katalogu pa žal niso navedene tudi teže srpov. M. PETRESCU-DIMBOVITA 1978, Die Sicheln in Ru-manien mit Corpus derjung- und spatbronzezeitlichen Horte Rumaniens. - Prahistorische Bronzefunde 18/1. Primož PAVLIN Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 1,2, Die Lanzen und Speere; 3,4, Die Giirtel. Bestandteile und Zubehor, Claus von Car-nap-Bornheim, Jorgen Ilkjaer: Illerup Adal 5-7, Die Prach-tausriistungen. Jutland Archaeological Society Publications XXV: 1,2, 1990; 3,4, 1993; 5-7, 1996. Sredi 19. st. so pričeli na Danskem s prvimi arheološkimi raziskovanji v močvirjih, v katerih so odkrili ogromne količine vojaških najdb iz obdobja od 2. do 5. st. Najdišče v močvirju Illerup Adal je bilo odkrito leta 1950 in kopano med leti 1950 in 1956. Ker so bile najdbe ogrožene zaradi izsuševa-nja močvirja, so med leti 1975 in 1985 potekala nova obsežna raziskovanja. Z rezistenčnimi in magnetometričnimi meritvami, sondiranji in vrtinami so določili obseg arheološkega območja - celotno dno jezerca iz prvih stoletij po Kr. Izkopan pa je bil le ogrožen predel, to je 40 % jezerskega dna (40.000 m2). Pri tem je bilo odkrito več kot 12.000 najdb. Čeprav Illerup ni bil izkopan v celoti, je vendar največje moderno raziskano tovrstno najdišče. Pri razlagi velikih močvirskih najdb orožja raziskovalci izhajajo iz predpostavke, da gre za orožje premaganih napadalcev, ki gaje lokalno prebivalstvo žrtvovalo v vodo. Način analize in objave gradiva z najdišča Illerup je bil tesno povezan z zastavljenimi vprašanji. Avtorja sta preko kronologije in geografske razširjenosti predmetov prišla do interpretacije družbe in zgodovinskih dogajanj. Objava Illerupa se deli v tri velike dele. Bistveni rezultat prvega dela (1. in 2. knjiga) je ugotovitev, da so bila v Illerupu tri velika žrtvovanja, poimenovana "prostor" A, B in C, ter majhno žrtvovanje D. Različna žrtvovanja so definirana z določenimi tipi sulic in kopij, z večjimi skupinami predmetov ("koncentracijami") ter s pomočjo predmetov, katerih fragmenti so ležali na različnih delih najdišča. Žrtvovanje A in B sta bila časovno zelo blizu, datirana okoli leta 200 (faza Clb po severnoevropski kronologiji), žrtvovanje C izvira iz časa okoli leta 400. Žrtvovanje A se je raztezalo čez celotno izkopano področje, drugi dve pa sta bili bistveno manjši. Pred daritvijo je bilo orožje namerno poškodovano. Velik del predmetov so zbrali v vreče in iz čolnov vrgli v jezero (od tod izvirajo skupine najdb), deli ščitov daritve A so ležali na vzhodnem bregu jezera, tretjo skupino pa predstavljajo tisti predmeti, ki so bili posamič vrženi z brega v vodo. V 1. in 2. knjigi je bila tudi raziskana tipološka in kronološka občutljivost sulic in kopij. Ilkjaer je izhajal iz zelo natančne tipologije. Mere, oblike posameznih sestavnih delov in ornament so bili kodirani, nato statistično primerjani, šele na tej osnovi pa so bili določeni tipi. Statistično in grafično so predstavljeni posamezni oblikovni elementi tipov in odnosi med tipi. Avtorje analiziral še kronološki in prostorski položaj tipov v Illerupu, nato pa je zbral tudi podatke o geografski razširjenosti posameznih oblik sulic in kopij. Tipološka študija je bila trdna podlaga za široko analizo drugih skandinavskih močvirskih in grobnih najdb rimskega časa in zgodnjega obdobja preseljevanja ljudstev. Ilkjaer je vzpostavil nadregionalno kronologijo orožja, neodvisno od drugih kronologij, ki temeljijo predvsem na fibulah ali na uvoženih rimskih predmetih. Določil je časovne stopnje skandinavskega orožja ter relativno kronologijo najdb iz grobov in iz močvirij, pri čemer je upošteval tudi tipe, ki v Illerupu niso bili najdeni. V kombinacijski statistiki je časovni redo-sled tipov ročno določil, kajti le na ta način je dobil zelo jasen rezultat. Za obdobje BI do D1 je tako dobil dvanajst časovnih skupin. V drugem delu (knjigi 3 in 4) je Ilkjaer z osebno opremo želel razjasniti izvor najdb in razložiti pomen močvirskih daritev orožja in vojaške opreme. Analizirane so bile konkretne najdiščne okoliščine posameznih skupin. Na obrobju skupin orožja so bili večkrat najdeni kompleti osebne opreme, ki so bistveno pripomogli k analizi funkcije. Tako je vsak vojak nosil dva pasova, širšega z mečem in ožji pas z osebnimi pripomočki. Na ožjem pasu so obvezno viseli nož, kre-silo ter mošnjiček s kresilnim kamnom in drugimi pripomočki, npr. glavnikom, zobotrebci, pinceto. Tudi s pomočjo tipološke analize se je dalo ugotoviti tri vrste spon: spone s konjske opreme, spone s pasov za meče in spone ožjih pasov z osebnimi pripomočki. Tretji del (knjige 5, 6 in 7) je posvečen razkošni (luksuzni) opremi. Študija skuša s tovrstnim gradivom razjasniti hierarhične strukture in preko tega vojaško organizacijo. Analizirana je bila konjska oprema, ščiti, okrašeni s srebrom in bronom, meči, predmeti iz zlata, orodje, bogata osebna oprema in runski napisi. Pokazalo seje, da gre pri izoliranih skupinah orožja za funkcionalne enote. V skupinah so med izkopavanjem natančno dokumentirali lego posameznih predmetov, kar je bilo izredno pomembno za rekonstrukcije. Tako so uspeli rekonstruirati več popolnih garnitur konjske opreme. Očitno je bila konjenica integralni del napadalne vojske. V vseh treh žrtvovanjih skupaj je bilo najdeno več kot 150 rimskih mečev. Torej ni šlo za orožje elite, temveč je rimski meč lahko nosil vsak vojak. Zanimivo je, da so meče v barbarik uvozili brez ročajev, ki so jih potem izdelali domači obrtniki. Po Tacitovih virih naj bi navadni germanski vojaki dobili orožje od vojskovodij, s čimer bi morda lahko tudi razložili izredno homogenost orožja iz Illerupa. Vojaško elito je v Illerupu določalo germansko orožje in znaki - predvsem bogata konjska oprema in luksuzni ščiti. Analiza je pokazala, da je bila luksuzna oprema narejena v rimski tehniki, vendar izdelana v barbarskih delavnicah. Vojščaki na višjih položajih so imeli konjsko opremo, ščite in pasove za meče iz srebra oziroma brona. Vojaki nižjih stopenj so uporabljali skoraj izključno železno orožje in opremo. Tacit in Amijan Marcelin omenjata pri Germanih trodelni hierarhični sistem vojske: kralje, plemiče in navadne vojake. Ta trodelna sestava se dobro vidi na gradivu iz Illerupa, pa tudi v gradivu iz drugih močvirij in germanskih grobov. Tako je bilo v Illerupu odkritih 5 srebrnih, 40 bronastih in 300 železnih ščitnih grb. Luksuzna oprema kaže tudi na tehnološko izpopolnjenost skandinavskih obrtnih delavnic, v katerih so obvladali celo vrsto zapletenih tehnik. Uporabljali pa so dragocene materiale, ki so jih morali skoraj v celoti uvažati. V katalogih, ki sledijo obravnavam posameznih zvrsti gradiva, je bil zaradi izredne količine najdb potreben določen izbor. Tako so objavljene le tiste zvrsti najdb, ki so jih lahko uporabili v analizah: sulice, kopja, pasovi in kar je bilo pritrjeno na njih ter luksuzna oprema. Najprej so predstavljene skupine najdb, ki so bile izredno pomembne za kronologijo ter rekonstrukcije noše in opreme. Sledijo odlične čr-nobele fotografije predmetov, v merilu. Preseki so risani, prav tako je narisan tisti del gradiva, pri katerem je risba bolj izpovedna kot fotografija. Luksuzni izdelki so predstavljeni z barvnimi fotografijami v 7. knjigi. V 8. knjigi bodo avtorji objavili še dokumentacijo izkopavanj. Natančna analiza gradiva iz Illerupa je pokazala, da je šlo za tri žrtvovanja orožja premaganih vojska - torej za enkratne zgodovinske dogodke. V tem je velika razlika in tudi vrednost v primerjavi z grobnimi najdbami. Rezultati širše raziskave pa kažejo posamezne horizonte močvirskih daritev, ki so bili odsev vojn med regijami. V obdobju B2 in Cla (2. st.) izvira močvirsko orožje iz lokalnega prostora, oziroma s področja južno in jugovzhodno od Danske - z območij ob Labi in Odri. Izredno velika vojaška aktivnost se kaže v fazi Clb (okoli leta 200), ko je bilo v času 30 do 50 let kar 12 velikih žrtvovanj orožja (tudi žrtvovanji A in B v Illerupu). Večina bojev v tem času se je dogajala na območju Kat-tegata (preliva med Jutlandom in Švedsko), napadalci pa so prišli iz južne Norveške in zahodne Švedske. Za določitev porekla napadalcev je bila odločilna analiza glavnikov in kresil. Ob koncu faze C2 (okoli leta 300) pa se v močvirjih pojavi material, ki je povezan s srednjo in vzhodno Švedsko. Tudi lega teh močvirij kaže, da je napad prišel z vzhoda po Baltiškem morju. Zgoraj opisani rezultati so le majhen del bogate vsebine sedmih knjig o Illerupu. V delu Ilkjaerja in Carnap-Born-heima najdemo množico metodološko zanimivih analiz ter obilico podatkov o tipologiji, tehnologiji in kronologiji. Izjemna vrednost knjig pa je v tem, da so bile ogromne količine gradiva sicer racionalno, vendar temeljito in hitro po zaključku izkopavanj analizirane, objavljene in interpretirane. Avtorja sta presegla običajne arheološke študije in na podlagi gradiva razložila tudi družbo in zgodovinska dogajanja, ki so stala za najdbami. Ponovno se je pokazalo, da odlične zgodovinske in družbene interpretacije temeljijo samo na trdem delu: najprej na terenu in v laboratorijih, nato pa na natančni tipologiji, študiju najdiščnih okoliščin ter temeljiti analizi širšega geografskega prostora. To so osnove, ki so dale popolno verodostojnost rezultatom. S temi se bistveno širi poznavanje severnoevropske družbe v prvih stoletjih po Kr. in v zgodovinskih virih sicer ne'izpričanega dinamičnega dogajanja, ki je pripeljalo do pritiskov na rimski imperij, selitve germanskih plemen in na koncu tudi do vikinških vpadov v zgodnjem srednjem veku. Jana HORVAT Salona I. Catalogue de la sculpture architecturale paleo-chretienne de Salone. Recherches archeologiques franco-croates a Salone. Collection de 1'Ecole frangaise de Rome 194. Ecole frangaise de Rome - Musee archeologique de Split. Rome-Split 1994. Uredniki: N. Duval, E. Marin in C. Metzger. Besedila so napisali: P. Chevalier, N. Duval, M.-P. Fleche Mour-gues, E. Marin in C. Metzger. 335 str., 100 tabel z risbami in fotografijami. ISBN 2-7283-0313-4. Kamnit arhitektonski okras cerkva in grobov predstavlja gotovo enega najzanimivejših elementov med bogatimi sledovi zgodnjega krščanstva v Saloni. Pri številnih izkopavanjih se je nabrala množica gradiva. E. Dyggve je med obema vojnama objavil katalog arhitekturnega okrasa iz cerkva v Kapljuču in Marusincu, nato pa je delo za dolgo časa zastalo. V sredini osemdesetih let sta se Arheološki muzej v Splitu in Center A. Merlin iz Pariza lotila pomembnega projekta, katerega cilj je bil predstaviti arhitekturni okras v celoti. Naloga je bila zelo težavna med drugim tudi zato, ker za velik del gradiva ni bilo več mogoče ugotoviti natančnih naj-diščnih podatkov. Uvod v knjigo predstavlja sintetični prispevek E. Marina o zgodnjekrščanski topografiji Salone. Poglavje vsebuje aktualno stanje raziskav in pregledno bibliografijo. Jedro knjige tvori odličen katalog arhitekturnega okrasa iz 5. in 6. st. iz mesta Salone in iz bližnje o"kolice. Ker naj-diščne okoliščine pri mnogih primerkih niso več jasne, so predmeti v katalogu razvrščeni po oblikah: okras oken in vrat, ciboriji, noge, mize in podobne plošče, amboni, oltarne pregrade. Posamezne tipe spremljajo uvodni komentarji specialistov. Pri kataloškem opisu je vedno določena vrsta kamna, marmor ali apnenec, ter, kadar se je dalo ugotoviti, še kamnolom. Mere in opis spremlja tudi kakovostna risba, pri posebnih kosih pa tudi fotografija. Za vsak predmet je zbrana popolna bibliografija. Pri pomembnejših primerkih je na koncu dodan komentar z analogijami in elementi za datacijo. Prvotno je bilo v Saloni tudi sorazmerno veliko arhitekturnega okrasa iz uvoženih marmorjev. Pojavljajo se kapite-li iz Tasosa, najpomembnejši pa so izdelki iz prokoneškega marmorja, datirani v 6. st.: oltarna pregrada iz Manastirin in plošče, ki nosijo monogram škofa Honorija. Večina arhitekturnega okrasa je bila narejena iz apnenca, ki so ga lomili na otoku Braču. To so predvsem tramovi nad vrati, dvojni in trojni okenski stebri, stebri in plošče oltarnih pregrad (polne ali s predrtim okrasom), stebri cibo-rijev in oltarjev. Iz zbranega gradiva je jasno vidna lokalna serijska proizvodnja iz kakovostnega kamna. Pomemben del kataloga in komentarjev se ukvarja z mizami različnih lipov in uporabe (oltarne mize, profane mize, mize z grobov). Napisi na mizah, posvečenih škofom in mučencem, so bili izredno pomembni za rekonstrukcijo čaščenja v Saloni. Kamnite mize, ki so jih uporabljali tudi na grobovih, pričajo o preživetju običaja pitne daritve in pogrebnega obeda še v zgodnjekrščanskem obdobju. Na salo-nitanskem področju je grobove včasih pokrivala okrogla, v sredini poglobljena plošča, za katero je bil morda v rabi epi-grafsko izpričan izraz piscina. E. Marin v dodatku knjige na podlagi najnovejše najdbe iz 3. st., domneva uporabo izraza piscina za sam grob. Katalog zaključuje poglavje o razširjenosti salonitanske-ga arhitekturnega okrasa, ki je zastavljeno kot seznam primerjalnega gradiva za najdbe iz Salone, z bogato bibliografijo. Vidi se močna razširjenost v celi provinci Dalmaciji, ki se ujema tudi z razprostranjenostjo braškega kamna. Mednarodno sodelovanje francoskih in hrvaških znanstvenikov je tako obrodilo odličen sad. Kakovosten katalog zgodnjekrščanskega arhitektonskega okrasa daje trdno os- novo za vse nadaljne raziskave. Študije, ki so nastale ob pripravi kataloga, so izredno pomembne za razumevanje kr-ščanstava v Saloni in na širšem prostoru. Prav tako je knjiga važen prispevek za gospodarsko zgodovino, saj so dobro prikazani kakovost, razširjenost in vrsta dalmatinskih kamnoseških izdelkov, po drugi strani pa se vidi tudi uvoz iz velikih bizantinskih kamnoseških središč. Jana HORVAT Maryline Parca: The Franchelti Collection in Rome - In-scriplions and sculptural fragments. Opuscula epigraphica 6. Edizioni Quasar, Roma 1995, 132 str., 18 tabel s fotografijami. V šestem zvezku serije Opuscula epigraphica, ki jo izdaja Univerza La Sapienza v Rimu (izdajatelj S. Panciera) pri založbi Quasar (ta razmeroma nova založba se je posebej specializirala na tiskanje strokovne literature s področja antike in zgodovine in umetnostne zgodovine), je objavljenih 49 napisov in 13 fragmentov kipov in arhitekture "Epigrafske zbirke Franchetti". Zbirka se imenuje po Anni Franchetti, ki je leta 1977 podarila svojo vilo {villa Massenzia) na cesti Appia Pignatelli ameriškemu univerzitetnemu kolegiju Bryn Mawr College; ta je vilo do leta 1983 uporabljal za poglabljanje študija rimske dobe in za svoje poletne programe. Tedaj je Franchettijeva svojo zbirko kamnitih spomenikov podarila italijanski državi in odtlej je večina spomenikov shranjenih v depojih Narodnega muzeja v termah (Museo Na-zionale delle Terme). Zbirko, ki je bila nekoč mnogo večja, je osnoval Benedetto Grandi, lastnik posesti v prejšnjem stoletju. Knjiga je razdeljena na tri kataloge, ki jim sledijo kratek dodatek, indeksi in tabele s fotografijami, pred katalogi pa je seznam kratic in literature. V 1. delu avtorica obravnava napise iz Rima, ki jih je razdelila na senatorske, na napise, ki pripadajo članom viteškega stanu in višjim državnim uradnikom, dalje na napise nižjih uradnikov in obrtnikov, sledijo grški napis (edini v zbirki) in drugi nagrobniki ter kot zadnja nagrobnik iz zgodnjekrščanskega obdobja in ponarejen rimski napis. V 2. delu objavlja napise iz okolice Rima, zgolj nagrobnike, od katerih sta dva vojaška, v 3. delu pa napise neznane provenience, predvsem nagrobnike in fragmente ter spomenike, ki veljajo za izgubljene. V dodatku so obdelani fragmenti rimske skulpture in arhitekture. Spomeniki so predstavljeni po najmodernejših kriterijih, kakršne upoštevajo zvezki serije Supplementa Italica ter novi zvezki korpusa rimskih napisov Corpus inscriptionum La-tinarum. Vsak spomenik je natančno opisan in fotografiran, večina je objavljenih, citati so navedeni kronološko. Sledijo tekstnokritični komentar, ki se nanaša na tehnične in jezikovne posebnosti v besedilu napisa, stvarni komentar in da-tacija, ki je v vseh primerih posebej utemeljena. Stvarni komentar je zelo vsestranski in se dotika najrazličnejših vidikov besedila; avtorica komentira imena, ki se na napisih pojavljajo, imenske formule, sorodstvene povezave navedenih oseb, prozopografske podatke, če so osebe znane, analizira njihove funkcije, če so navedene, stopnje kariere počaščenega ali umrlega ter vrsto drugih podatkov z napisov, kot so npr. geografska imena, nagrobne formule in simbolika na spomenikih. Za nas posebej zanimiv je počastitveni napis za kurul-skega edila (katerega ime ni ohranjeno; "kurulski" pomeni uradnika višjega čina s pravico do določenih zunanjih znakov oblasti), ki so mu ga dala postaviti noriška mesta. Edil je bil morda sorodstveno povezan z enim od guvernerjev province Norik. Koliko mest je bilo na napisu omenjenih, ni povsem gotovo, verjetno pa vsa, in kot kaže, tudi Lauria- cum, ki je dobil mestne pravice po vsej verjetnosti šele v 3. stoletju. Napis je zelo fragmentaren, ohranjena so le imena mest Virunum, Celeia, Teurnia, Ovilava, Aguntum in Cetium, od teh zgolj ime Celeje v celoti (Celeienses). Že AIfoldy je domneval (Noricum, str. 102), da je imela provinca Norik v Rimu stalno predstavništvo, na katerega čelu je bil stationa-rius. To naj bi skrbelo za navezovanje stikov z vplivnimi posamezniki, ki bi noriške zadeve podprli ob različnih sodnih obravnavah in raznih drugih prilikah. Zanimiv je najzgodnejši napis v zbirki, republikanski napis kurulskega edila, ki je poskrbel za zgraditev svetišča oz. nekega javnega posvetnega poslopja. En sam napis iz zbirke je v grščini in v verzih — sicer maloštevilni grški napisi mesta Rima so bili pogosto napisani v verzih — nagrobnik za Moshina iz Smirne, igralca v komedijah, člana lokalnega združenja "umetnikov Dionizija", zaščitnika gledaliških predstav. Nasplošno prevladujejo nagrobniki, na njih omenjene osebe pa kažejo na pisano paleto rimske družbe in njeno raz-slojenost: veliko je bolj ali manj bogatih osvobojencev, tudi vladarskih, nekaj je sužnjev, med svobodnimi državljani so predstavniki vseh stanov, zanimiva in včasih zapletena je njihova medsebojna sorodstvena oz. poklicna povezanost, značilna je dekoracija nagrobnikov in zanimivi razni drugi podatki iz njihovega življenja. Knjiga je vsekakor zanimiv prispevek k rimski epigrafiki in zasluži vso pozornost antičnih zgodovinarjev in arheologov, saj skuša z izčrpnimi komentarji približati epigrafske podatke širšim strokovnim krogom, ki se ukvarjajo z antiko. Marjeta ŠAŠEL KOS Werner Eck: Tra epigrafia prosopografia e archeologia. Vetera 10. Edizioni Quasar, Roma 1996, 432, več tabel. Na željo urednika serije Vetera, od katere je izšlo že enajst zvezkov, (večina je bila predstavljenih v prejšnjih številkah Arheološkega vestnika), je v 10. knjigi eden najuglednejših evropskih antičnih zgodovinarjev Werner Eck objavil sedemnajst člankov, posvečenih različnim temam s področja rimske epi-grafike, prozopografije, antične zgodovine in arheologije, ki jih je ob tej priliki deloma tudi predelal in dopolnil, predvsem tudi z bibliografskimi podatki. Tako pred nami ni knjiga Eckovih ponatisnjenih izbranih del, temveč v enoto povezani daljši in krajši revidirani članki, ki jim je skupno to, da so v veliki meri posvečeni metodam dela na omenjenih področjih — da torej lahko služijo kot zgled vsem tistim, ki bi se želeli tudi sami posvečati interdisciplinarnemu študiju. Člankom sledijo seznam izvirnih naslovov študij in publikacij, kjer so izšli, dalje indeksi in tabele. V prvem krajšem prispevku se avtor ukvarja z načelnim problemom socialne strukture senatorskega stanu in s statistično metodo ugotavlja, da se procentualno lepo odraža dejstvo, da so najuglednejši senatorji v virih najbolje dokumentirani, tako tisti, ki so bili konzuli enkrat ali celo dvakrat ter prokonzuli provinc Azije in Afrike; prokonzulal v teh dveh provincah je bil med najvišjimi stopnjami senatorske kariere. Statistično najslabše so zastopani legati legij senatorskega stanu, kar je razumljivo, saj je bila to ena najnižjih funkcij v okviru eursus honorum rimskega senatorja. Avtor pojasni tudi določena odstopanja od te sheme. Tako je mogoče tudi s statistično metodo ugotavljati relativno politično pomembnost provinc, ki so jih upravljali senatorji, in raznih drugih služb, ki so jih opravljali v svoji karieri. V drugem daljšem prispevku avtor obravnava kriterije napredovanja v okviru senatorske kariere od Vespazijana do konca Hadri-janove vlade. Temu je dodal tudi krajši dodatek z naslovom Nuove eonsiderazioni, v katerem je na kratko zavzel stališče do kritik, ki so se pojavile po izidu njegovega članka v seriji Aufstieg und Niedergang des Romischen Reiches, zdaj starega že več kot dvajset let. Načeloma ostaja pri svojih stališčih. Senatorsko kariero so odločilno oblikovale republikanske funkcije vigintivirat, kvestura, pretura in konzulat, pri čemer je bila kariera posameznega senatorja v nekem smislu "predestinirana" že na samem začetku, saj je bila v okviru vigintivirata funkcija treh viri monetales (ki so imeli nadzor nad kovanjem denarja) prestižnejša od treh viri capitales (ki so imeli neke vrste policijsko oblast). Vmesne funkcije med omenjenimi štirimi glavnimi so bile v veliki meri značilne za principat in so se izoblikovale predvsem pod Avgustom. Se-natorska kariera je deloma potekala avtomatično, deloma pa so na njo vplivali razni dejavniki, ne nazadnje sposobnost posameznika (npr. t.im. homines novi in viri militares) ali vladarjeva posebna naklonjenost in intervencija. Ni pa seveda mogoče na osnovi ohranjenega gradiva (viri so predvsem epigrafski, manj literarni) določiti rigidnih shem, po katerih bi mogli z gotovostjo dopolniti tudi fragmentarne kariere. V prispevkih, ki sledijo, je Eck obravnaval različne krajše in daljše teme, ki sežejo od družbenega razvoja mest v zahodnih provincah, ki so dala večje ali manjše število senatorjev in rimskih vitezov, rimskega vladajočega sloja, do grafitov, ki so bili odkriti v romarskih krajih v pozni antiki. Za naš širši prostor je zanimiv članek o senatorski družini Voluzi-jev Saturninov, saj je bil eden njenih članov, L. Volusius Sa-turninus med drugim tudi vladarski legat v Dalmaciji pod Tiberijem in Kaligulo. V eni od študij Eck obravnava dve senatorski družini Sulpicije Galbe (družina vladarja Galbe) in Livije Ocele (Ocellae) iz Teracine. Sledita dva krajša prispevka, prvi o vladarskih legatih v sami Italiji, o visokih državnih uradnikih torej, ki so podobno kot guvernerji provinc med drugim skrbeli tudi za vrhovno sodno oblast v italskih regijah. Dejstvo, da je Hadrijan Italijo razdelil na nekaj upravnih regij (te niso ustrezale avgustejskim dvanajstim regijam, katerih pomen še ni popolnoma pojasnjen), je pomenilo neke vrste degradacijo matične dežele, zato ni čudno, da je že Antonin Pij to funkcijo odpravil. V drugem avtor obravnava odnos med patronom in osvobojencem, ki je bil obojestransko razmeroma zelo obvezujoč; osvobojenec je bil celo življenje odvisen od svojega nekdanjenega lastnika, pozneje patrona. Posebej bi rada poudarila pomembno študijo o prisotnosti senatorskih družin v mestih rimskega imperija v prvih treh stoletjih po Kr. Eck je zbral vso razpoložljivo evidenco, predvsem epigralsko, o senatorjih, ki so v mestih, iz katerih so njihove družine izhajale oz. s katerimi so bili iz kakršnihkoli drugih ozirov tesno povezani (npr. v provincah, ki so jih upravljali), opravljali bodisi najvišje mestne funkcije bodisi v mestih financirali javne gradnje. Študija je pokazala, da so senatorji čutili moralno obveznost in odgovornost, ki jim jo je narekoval njihov najvišji družbeni status, da so tem mestom pomagali tako finančno kot tudi na druge načine, s prestižem svojega položaja. Tak odnos senatorjev do mest je dokumentiran v enaki meri v mestih Italije kot v mestih rimskih provinc; med mesti, ki so blizu našemu prostoru v antiki, naj poleg Petovione omenim predvsem dalmatinska mesta in Tergeste ter Akvilejo, za katera so bili zaslužni npr. senatorji Mark Valerij Maksimijan (Petovio-na), Gaj Reeij Ruf (Arba), Tit S t a t i I i j Taver (Dirahij), Pub-lij Kornelij Dolabela (Salone), Lucij Fabij Sever (Tergeste), Tit Cezernij Stacij Kvinkcij Macedon Kvinkcijan (Akvileja) in drugi. V smislu Mommsenove trditve, daje latinska epigrafika "po-kopališčna znanost", saj je največji procent ohranjenih rimskih napisov ravno nagrobnikov, je avtor analiziral izpovednost nagrobnih napisov v mestu Rimu, posebej glede na ustaljene nagrobne formule; v članku, ki sledi, pa obravnava grobove in mavzoleje, izkopane pod baziliko sv. Petra v Vatikanu. V naslednjih treh člankih avtor obravnava različne načine, s katerimi so želeli predstavniki najvišjih rimskih slojev, torej predvsem senatorji, a tudi rimski vitezi predstaviti svojo osebo širši javnosti. V času pozne republike so bogati in politično vplivni senatorji posebej v prestolnici imperija, v Rimu radi dali zgraditi (pogosto iz vojaškega plena) pomembne javne stavbe, npr. gledališča, knjižnice, terme in s tem še za več poznejših generacij učinkovito ovekovečili spomin na lastno osebo. Ko je Oktavijan dokončno premagal Antonija in prevzel v svoje roke večino oblasti, je te vrste javno munificenco občutil kot konkurenčno svojemu ugledu. Da pa bi vendarle odlične vojaške poveljnike nagradil za zmage v vojnah, je uvedel kot neke vrste kompenzacijo podelitev triumfalnih odlikovanj (ornamenta triumphalia). Pri najzaslužnejših senatorjih staprinceps in senat izjemoma tudi dovolila, da so jim posamezniki in mesta dala postaviti kipe na javnih mestih v Rimu, sicer pa je v obdobju principata prevladala navada, da so kipe senatorjem postavljali na njihovih posestih in v njihovih rezidencah, kjer so nastajale prave "galerije portretov prednikov". V drugih italskih in tudi pro-vincialnih mestih, kjer ni bilo čutiti neposredne konkurence z vladarjem in člani vladarske hiše, pa se je uveljavila navada, postavljati kipe pomembnim osebnostim na javnih mestih, ki jih je odobril mestni svet. Že v avgustejskem času se je ustalil običaj, da so važne osebnosti, ki so opravljale visoke državne (vojaške in administrativne) službe, sorodniki ali prijatelji, osvobojenci ali sužnji, mestne občine ali posamezni podrejeni počastili s kipi ali počastitvenimi napisnimi ploščami, na katere so dali vrezati stopnje kariere, ki jih je počaščeni dosegel v času svojega službovanja. Ti napisi, ki vsebujejo cursus honorum uglednih posameznikov, odražajo deloma uradno predlogo, na osnovi katere so bile počaščene osebe imenovane v višjo funkcijo, neredko pa tudi njihovo osebno intervencijo; le tako si lahko pojasnimo nekatere anomalije v formulaciji stopenj kariere, predvsem izpuščanje nekaterih funkcij oz. poudarjanje določenih časti. Izbrane in v italijanščino prevedene članke zaključuje študija, namenjena zborniku v čast uglednemu madžarskemu raziskovalcu antike Jeno Fitzu, ki v originalu še ni izšla, ker je zbornik žal že šest let v tisku. V njej Eck obravnava zanimivo tematiko o posvetiteljih kipov na javnih krajih v rimskih mestih, ki so s kipi in napisi na bazah kipov na eni strani obeležili spomin na tistega, v katerega čast so dali kip postaviti (bodisi da je bil to vladar, božanstvo ali ugledna oseba), na drugi pa odločilno prispevali tudi k lastnemu ugledu med sodržavljani. Večina posvetiteljev je to storila diskretno, s tem da je navedla le svoje ime in najznačilnejšo funkcijo oz. stopnjo sorodstvene vezi, nekateri pa so na napisih želeli poudariti predvsem lastno osebo. Stvarno kazalo, ki je dodano na koncu knjige, omogoča, da je tematika še bolj pregledna in različne teme laže dostopne. Knjiga je nedvomno pomemben doprinos k rimski epigrafiki, zgodovini in arheologiji in za te vede nujen študijski pripomoček. Marjeta ŠAŠEL KOS Supplementa Italica. Nuovaserie 13. Edizioni Ouasar. Roma 1996. 328 str., fot. napisov v besedilu. Izšel je že 13. zvezek nove epigrafske serije Supplementa Italica, katere namen je dopolniti stari Corpus inscriptionum Latinarum. Novi zvezki te stare edicije napisov so nedolgo tega začeli ponovno izhajati in prinašajo vse gradivo, tudi tisto, že objavljeno v CIL na začetku tega stoletja, toda izdano po novih kriterijih. To delo bo napredovalo počasi, zato je še vedno smiselno stare zvezke CIL-a dopolnjevati s sprotnimi krajšimi izdajami napisov po antičnih enotah, za Italijo po avgustejskih regijah in po antičnih mestih. To je tudi namen serije Supplementa Italica, ki to svojo nalogo vzorno izpolnjuje. Nekdanja zamisel, da bi rimski napisi Italije izšli v novi izdaji nove zbirke Inscriptiones Italiae, se je v povojnih letih izkazala kot v celoti skoraj neizvedljiva, njeno mesto je v nekem smislu prevzela pričujoča serija, čeprav si je zastavila mnogo skromnejše cilje: stare korpuse zgolj dopolniti, ne pa tudi že objavljenih napisov nanovo objavljati, razen seveda, če gre za večje popravke ali celo novo branje napisov. Trinajsti zvezek prinaša nove napise petih italskih mest iz treh regij: Nursije iz 4. regije Sabina et Samnium (avtorji Romano Cordella in Nicola Criniti), Septempeda iz Pičena (avtorica Silvia Maria Marengo) ter treh ligurskih mest: Var-dacate (Giovanni Mennella in Emanuela Zanda), Forum Ger-ma(—) (Enrica Culasso Gastaldi in G. Mennella) in Pedo-ne (ista avtorja). Kot je v tej publikaciji običajno, je na začetku objavljena izčrpna bibliografija, ki se nanaša na določeno mesto, vsak citat pa je opremljen z znakom za plus ali minus, pač glede na to, ali vsebuje epigrafsko pomembne podatke ali ne. Sledi zgodovinski uvod, v katerem so izvred-noteni vsi novi (novi glede na že obstoječe sintetične študije o teh mestih, največkrat gre za uvodne preglede v CIL-u) zgodovinski ter arheološko-topografski podatki o posameznem mestu. Uvod je dopolnjen s seznamom najdišč napisov. Sledi epigrafski prispevek, ki je razdeljen na dva dela; v prvem so našteti vsi tisti že objavljeni napisi po zaporednih številkah že obstoječih korpusov (največkrat CIL), katerih zdajšnje stanje je kakorkoli drugačno od tedanjega, bodisi daje bilo njihovo čitanje v manjši meri izboljšano oz. so zgubljeni, prestavljeni, poškodovani ali nanovo komentirani. Na zadnjem mestu v vsakem poglavju je objava novih in nanovo prečitanih napisov, ki jim je vsakokrat dodana fotografija ali risba, če pa so izgubljeni, prepis iz ustrezne stare izdaje. Čisto na koncu vsakega poglavja so objavljeni indeksi k napisom, četudi jih je včasih relativno malo. Po tej shemi, ki je do potankosti dorečena, so objavljeni tudi napisi iz prejšnjih zvezkov, za katere izdajateljem ni bilo potrebno spreminjati kriterijev. Na začetku tistega dela prispevka, v katerem so objavljeni novi in revidirani napisi, so na prvem mestu vedno z zvezdico označeni ponarejeni napisi, ki jih je v italskih mestih razmeroma veliko, tako npr. v Nursiji (zdaj Norcia) fiktivna napisa Sertorija in Mecenata (radi so ponarejali napise slavnih osebnosti) ali napis, ki omenja etruščanske povezave z mestom. Sledijo pristni napisi, ki nam z neposredno besedo pričajo o različnih vidikih tedanjega življenja, od tega katere bogove so častili tedanji prebivalci, katerim vladarjem so postavljali počastitvene napise do mestnih funkcij, ki so jih opravljali in nagrobnikov, ki so jih postavljali zase in za svojce. V Nursiji je bil poleg Apolona, Marsa in Jupitra posebej v časteh Herkul, včasih s pridevkom "zmagovalec". Posebej zanimivi so napisi, na katerih se omenja posebnost lokalne mestne uprave, kolegij osmih mož, od katerih sta dva imela oblast župana (duumviri), izpričani pa so tudi octoviri z oblastjo edilov. Pomembna mestna družina so bili Fadeni, Oktaviji in Vetuleni in njihovi člani, predstavniki vladajoče mestne elite, so opravljali to sicer nepoznano funkcijo. V Nursiji, ki je bila ekonomsko in strateško pomembno mesto svoje regije, je bilo najdenih 156 novih napisov, v pi-censkem kraju Septempeda jih je bilo najdenih le dvajset. Zanimiv je nagrobnik osvobojenca Kvinta Anija Akasta, mestnega sevira, člana kolegija šestih mož — verjetno je šlo za svečeniški kolegij — okrašenega z dvema velikima rogovoma izobilja. Mestni seviri so bili največkrat bogati osvobojenci, tipični predstavniki italskega srednjega razreda, ki so radi javno razkazovali svoje bogastvo in ga pogosto tudi hvalevredno porabljali za dobrobit svojega mesta. Novih napi- sov iz ligurskega mesta Vardacate je le šest, najvažnejši med njimi je nedvomno na fragmentarni bronasti tablici ohranjeno pismo neidentificiranega vladarja Klodiju Sekundu, ki je bil ali lokalno izredno ugledna osebnost, ali sorodnik senatorja iz bližnjih Vercel Publija Valerija Silona Klodija Lukrecija Sekunda. V manjšem ligurskem mestu Forum Ger-ma(—) je bilo najdenih devetnajst novih napisov. Pomembna so posvetila boginji zmage Viktoriji, njen kult je bil v širši regiji razmeroma priljubljen in je zelo verjetno odraz čaščenja lokalnih keltskih božanstev Kathubodua in Kanti-smerte. Zanimiv je tudi nagrobnik Vibiju Salviju, ki je bil morda učitelj, magister, če seveda ne gre razložiti besede Magister kot njegov priimek, kognomen. Iz Pedone je znanih dvajset novih napisov; na nekaterih od njih so omenjeni tudi uradniki, zaposleni pri carinskem uradu za pobiranje dvainpol procentnega davka na dobrine, ki so se prevažale po državnih cestah v galskih provincah, t.im. Quadragesima Gallia-rum; v Pedoni je bila namreč lokalna carinska postaja. Tudi iz tega mesteca, ki od sosednjega Forum Germa(—) ni posebej daleč, je znano posvetilo Viktoriji. Z napisi iz Pedone se trinajsti zvezek Supplementa Italica zaključuje; po vsem, kar je bilo o seriji povedanega, ni potrebno še posebej poudariti, da predstavlja nepogrešljiv pripomoček pri študiju antike v najširšem pomenu besede, saj sodi med bazična dela s tega področja. Marjeta ŠAŠEL KOS Nationalism, politics, and thepractice of archaeology. Uredila Philip L Kohl in Clare Favvcett. Cambridge University Press, Cambridge 1995. 317 strani teksta, 12 strani indeksa. ISBN 0 521 55839 5 PB. Nationalism and arcliaeology in Europe. Uredila Marga-rita Diaz-Andreu in Timothy Champion. UCL Press, London 1996. 299 strani teksta, 14 strani indeksa. ISBN 1 85728 289 2 HB. Po letu 1989, ko so se na zemljevid vzhodne in srednje Evrope zarisale nove države, zahodno Evropo pa so preplavili strahovi pred naraščajočimi regionalizmi, rasistično ksenofobijo in antiimigracijsko nestrpnostjo, nam je misel Isa-iaha Berlina o nacionalizmu, ki da ni "od mrtvih vstal" - saj tudi umrl nikoli ni! - vse bližja. Dolgo je namreč zanj veljalo, da je v svetu konsistentnih držav, kjer gradijo življenje enakopravnih državljanov demokratične pravice, zrel za ropotarnico. V letih pa, ko so se - prav z njegovo pomočjo -razlila grozodejstva po Balkanu, v milijone ljudi od Estonije do Krima in še čez pa vgnezdila strah in nepopisno, nedoumljivo sovraštvo, je postalo jasno, daje optimistična teza Erica Hobs-bavvma, češ daje intenzivno ukvarjanje zgodovinarjev z njim znak. kako da se je prevesil "čez najvišjo točko razvoja", samo še iluzija. Zdaj le še popolnoma slepi ali povsem zadrti ne delijo prepričanja z NVilliamom Pfaffom, daje "realnost našega stoletja in bi ga bilo treba razumeti bolj kompleksno, kol je to v navadi". Nepregledna množica socioloških, politoloških in zgodovinarskih teoretikov se neutrudno in predano ukvarja z njim in išče poti, po katerih bi nas pripeljala iz zagate, ki jo imamo z njegovim razumevanjem. Part-hi Chatterjeeju se je, tolikeremu delu navkljub, upravičeno zapisalo, da je narod (in z njim, bi lahko rekli, tudi nacionalizem) ostal "eden od najbolj neteoretiziranih konceptov modernega časa". Naj bo(sta) karkoli že, govorica slednjega je dandanašnji karseda prepričljiva, tako da problemov, ki jih povzroča, ne moremo in ne smemo ignorirati, še manj pomesti pod preprogo; jemati jih moramo resno tudi v arheologiji. V strokovnih arheoloških krogih je kar precej dolgo vladalo prepričanje, daje bila arheologija ancillapoliticae predvsem v nacistični in fašistični preteklosti. Šele v osemdesetih in devetdesetih letih se je začelo samospraševanje tudi zunaj omenjenega okvira. Med vsemi političnimi ideologijami se je ustavilo ob nacionalizmu, saj je prav ta tisti, ki v imenu amor patriae rad izrablja arheologijo pri tvorbi sodobnih mitologij. Za te pa vsak dan znova čutimo, kam vodijo. Prvo knjigo, v celoti posvečeno nacionalizmu v arheološki praksi, sta uredila Philip L. Kohl in Clare Fawcett - Nationalism, Politics, and the Practice of Archaeology. Čeprav se pridružujeta misli, da je imel nacionalizem tudi "pozitivno vlogo v etnično inspirirani arheologiji" (zaradi njega se je oblikoval nov, poglobljen odnos do prostorskih variacij, odpor do rasizma in kolonializma), pa v njej zbereta predvsem eseje, ki se ukvarjajo "z zlorabami odnosa med nacionalističnimi politikami in arheologijo" ter s "problemi, ki lahko izbruhnejo znotraj posameznih kulturnih in rasnih superiornosti, še zlasti z vprašljivim delom določenih političnih gibanj in nacionalnih držav". V uvodnih besedah poudarita vlogo arheologov v službi države, se pomudita ob historiografiji arheologije, da bi pojasnila vzroke dolgo nepriznanih tem nacionalistične arheologije, pokažeta na točke arheološkega zapisa, ki rade postanejo zgodovinski zgled konstruktorjem nacionalnih identitet, ne pozabita pa omeniti tudi nove politične realnosti, v katero se še kako prilegata nacionalistična in "metanacionali-stična" arheologija. Pri razmeščanju razprav v posamezne sklope ju je vodilo geografsko ne vsebinsko načelo. Zelja, da bi pritegnila k sodelovanju pisce z vseh koncev sveta, se jima sicer ni uresničila, je pa vzpodbudila k razmišljanju nekatere povabljence, ki se simpozija, posvečenega problemu, v Chicagu 1991. leta niso udeležili. V petih besedilih se ukvarjajo z razmerjem med arheologijo in nacionalizmom v zahodni, štirje so posvečeni vzhodni Evropi in Evraziji, naslednji štirje pa so osredotočeni na vhodno Azijo. Pridružujeta se jim komentarja, zaupana Neilu Asherju Silbermanu in Bruceu G. Trig-gerju. Bernard IVailes in Amy L. Zoll najprej uvedeta v svojem besedilu nov termin: etnično arheologijo, da bi se izognila pogosti zmešnjavi, nastali zaradi enačenja nacionalne arheologije z nacionalistično. Njuna analiza je sicer usmerjena v etnično zasnovano interpretacijo zgodnjesrednjeveške insularne umetnosti. Arheologija in zgodovina sta jo vseskozi obravnavali v dihotomiji med barbarstvom in civilizacijo, pri čemer sta z etničnimi termini v referenčnem okviru "zaostalih" ali "primitivnih" proti "naprednim" ali "razvitim" dajali v roke političnih apologetov izvrstno orožje. Ustaljeno podobo problematizirata in z novim pregledom že znanega zanikala "etnično čistost" zgodnjih samostanov in krščanskih skupnosti ter trdita, daje mogoče to umetnost razumeli kot "mul-tietnično po razširitvi in multikulturno po izvoru". Daje z demokratizacijo političnega življenja mogoč tudi preobrat v arheološki stroki, nam na španskem primeru predstavi Margarita Diaz-Andreu. Ugotavlja, da si je etnonacio-nalni ideološki koncept frankističnega režima "avro homogenosti" (Kohl - Favvcett) najprej utrjeval z rimskodobnim krščanstvom, kasneje pa "arijsko privrženost" z vizigotsko dobo. Postlrankistična arheologija je zaradi "modificiranega pozitivizma" ali "pragmatskega reformizma" s svojim potapljanjem v minuciozno obdelavo podatkov izgubila čar za nacionalistične mitologe. Katalonija, Baskija in Galicija potrebujejo v novejšem času za utrjevanje etničnih identitet drugačen mitski imaginarij. Ne iščejo ga več v lokalnih ar-heologijah, ki so se tako izognile prej najpogostejši zlorabi - preferiranju določenega arheološkega obdobja. Slednjega se je izdatno posluževal Salazarjev fašistični režim na Portugalskem več kot štiri desetletja. Kutina /.' Lil- lios nas opozori na vlogo bakrene dobe kot reference "zlate dobe", prazgodovinske zrcalne podobe najbolj slavnega obdobja portugalske zgodovine - osvajanj v 15. in 16. stoletju. Kako pomembno vlogo je imela arheologija v Salazarjevi Estado Novo, nam kaže nanovo ustanovljena Academia Portugesa de Historia, ki je ob velikodušni podpori države uspešno pridobivala naklonjenost domače in tuje javnosti s številnimi, čeprav metodološko spornimi izkopavanji. Usodnejša od portugalske in španske zlorabe arheologije v ideološke namene pa je bila tista v Hitlerjevem rajhu. Kot ugotavljata Bettina Arnold in Henning Hassmaitn, je zapuščina "faustovske kupčije" živa še danes. Povojna nemška arheologija ni nikoli zbrala toliko moči, da bi se soočila s preteklo realnostjo politične vpletenosti stroke. Beg pred poglobljeno analizo "znanstvenih" teorij o nemški superiornosti, zgrajenih na arheološkem delu SS-Ahnenerbe in Amt Ro-senberg, je zaznamoval povojni čas s "Kossinnovim sindromom", frustrirane arheologe pa tolažeče pustil v neskončnih kronoloških in tipoloških artefaktnih študijah. Krog hitlerjanskih fantazij se je začel oblikovati že mnogo prej. Produkt razvoja je ukoreninjen v nemškem nacionalizmu zgodnjeromantičnih piscev. David W. Anthony se s svojim esejem pogumno in ambiciozno zoperstavi absolutnemu relativizmu postprocesne (postmodernistične) arheologije. Ugovarjanje argumentirano utemelji s kombinacijo intelektualne zgodovine in dekonstrukcije indoevropskega mita, ki je, z "dvema diametralno nasprotnima interpretacijama v službi dveh ideoloških gibanj (nacizma in ekofemi-nizma)" eksemplaričen primer neverjetnih rekonstrukcij, zgrajenih na zlorabljanju arheoloških podatkov. V drugem razdelku se vrstijo besedila o nacionalistični spregi arheologije v vzhodni Evropi in Evraziji. Timolhy Kuiser razišče vlogo arheologije v nacionalizmih na tleh nekdanje Jugoslavije. Osredotoči se na srbsko, hrvaško in romunsko zgodbo. V njegovi analizi etničnosti, nacionalizmov in marksistične ideologije nam je vseskozi pred očmi Blochova opredelitev zgodovine kot "znanosti o ljudeh v času". Avtor nas opozori, da je esej rezultat petnajstletnega dela v obravnavanem okolju in da v njem ne členi individualnih vlog arheologov, prikazuje pa, kako je "odnos med preteklostjo in sedanjostjo jasno vplival na arheološko interpretacijo in družbenopolitično vlogo arheologije". Trdi, da jc historično dogajanje obeležilo razmišljanje v arheologiji (stoletja invazij in preseljevanj so vložena v arheološki zapis "Brandhorizonten", keramični stili razumljeni kot etnične skupine ...) in prikaže negativno vlogo arheologije v sodobni nacionalistični mitotvornosti. Z razmerji med arheologijo in nacionalizmi v dedinjah nekdanje Sovjetske zveze se ukvarjajo kar trije članki. Viktor A. Snirelman se v kratkem ekskurzu v sovjetsko historično ozadje dvajsetih in tridesetih let sprašuje, kje je vzrok za nenadno etnogenetsko zanimanje, ki je izrinilo iz stroke prejšnje koncepte in metodologije. Ugotovi, da je ideološka klima internacionalizma, ki jo je oblikoval Pokrovski, omogočila "etnogenijo" Bykovskega, nastalo iz predlog Marrovega jezikovnega teoretiziranja. Toda čas, naklonjen tej antirasistični in antinacionalistični arheologiji, je bil kratko odmerjen. Spremenjena domača ideologija in nacistično potvarjanje zgodovine sta hitro izničila vzpostavljeno strukturo. Na arheološko sceno je stopila kombinacija marizma in kosinizma, arheološke kulture so bile rehabilitirane, v arheološkem zapisu pa so se spet prikazale etnične in celo rasne skupnosti. V postscriptu E. N. Černyha je predstavljeno sodobno dogajanje v ruski arheologiji. Perestrojka in glasnost sta prinesli pozitivne spremembe tudi v arheologijo (skrčene finance in propadli projekti so arheologe preusmerili v analize podatkovnih baz), nista pa pometli z nacionalizmom v disciplini. Številni arheologi niso postali "enciklopedični ustvarjalci mitov", kot je rekel Hutchinson za ugledne zgodovinarje v nacionalnih gibanjih preteklosti, ampak podžigalci šovinizma in antisemitizma. Kako prav ima David W. Anthony, ko svari arheologe, da so še kako odgovorni za politične aplikacije svojega dela, spoznamo s člankom Philipa L. Kohla in Goče R. Cechlad-zeja o nacionalizmu, politiki in arheološki praksi na Kavkazu. V njem ugotavljata, da se je večina kavkaških arheologov zapisala "primordialističnemu" (esencialističnemu) konceptu kulture. Verjamejo v etničnost kot nekaj danega, razločevalnih potez med jezikom, etnijo, kulturo in raso ne poznajo. V Azerbajdžanu, Gruziji, Armeniji in na severnem Kavkazu iščejo v arheološkem zapisu "pranarode" Armencev, Gru-zincev, Azerijev, Čečenov, Osetov... Tako daleč gredo, da zanikujejo celo grške kolonije na Kolhidi in spreminjajo "an-tičnajo arheologijo" v "ibersko-kolhijsko". Zgodba se ponavlja tudi v vzhodni Aziji. Enzheng Tong je preveril vpletenost arheologije v politiko Maove Kitajske (1949-1979). Tridesetletno pomanjkanje kakršnihkoli kritičnih misli do arheološke teorije in priseganje na premočrtno evolucijsko teorijo, oprto na marksistični maoizem, je zapustilo nepopravljive posledice. V imenu arheologije v "službi politike proletariata" so kitajski arheologi poudarjali kulturno superiornost Hanov, področje Rumene reke pa ovenčali z "večnim središčem kitajske kulture". Najhujše je bilo v času "kulturne revolucije", ko so uničili mnoge arheološke spomenike. Temu sta se pritaknila še dogmatično zavračanje sodelovanja s tujimi strokovnjaki in popolnoma zastarele izkopaval-ne tehnike v rokah neprofesionalcev. Postmaoističnemu obdobju se posveča Lotharvon Falken-hausen. Regionalizacija kitajske arheologije, pravi avtor, je v osemdesetih in devetdesetih letih ukinila mononuklearni model izvora kitajske civilizacije. S spremenjeno infrastrukturo (ustanovljeni provincialni muzeji in inštituti, delovanje regionalnih izkopavalnih ekip in izdajanje novih strokovnih publikacij) so se kitajski arheologi otresli centralistične odvisnosti, vendar pa je njihovo delo postalo odvisno od naklonjenosti lokalnih administracij. Tabuizacija narodnostnih vprašanj jih sicer odvrača od nevarnosti zlorab, kakršne srečujemo drugod, vendar jih ne rešuje prd nevarnostjo večnega prilagajanja državni politiki. Sarah M. Nelson v svojem prispevku opaža, da je etnični izvor osrednja tema korejske arheologije. Pri iskanju etničnega jedra se arheologi opirajo na mitologijo, na kitajske pisne vire, v arheološkem zapisu pa prisegajo na homogeno skupino "Korejcev", ki da se je priselila iz Sibirije ali morda Kitajske. Vzrok za tako interpretiranje, poudari Nelsonova, je v strastni želji obeh Korej po ponovni politični združitvi. Arheološki pristop je kljub konceptualni različnosti skladen v tem, da ne dopušča nobene etnične pestrosti in zaradi tega iz arheologije umika vsakršne "neskladnosti". Da je državna kontrola v večji ali manjši meri nujno zlo vseh arheoloških praks, nam razodene Clare Fawcett na primeru japonske arheologije. Ako so tamkaj arheologi v predvojnem obdobju iskali etnične nosilce jamonske keramike in podpirali nacionalistično ideologijo cesarskega božjega poslanstva, potem so se, po vzorcu, ki nam je poznan tudi od drugod, v povojnih letih umaknili v varno zavetje "induktivnih in deskriptivnih analitičnih metod" artefaktne tipologije. V obdobje ekonomske in industrijske rasti se je sprožila prava poplava izkopavanj, kar je okrepilo administrativno arheologijo. Finančni prilivi so res izboljšali izkopavanja, profesionalizirali raziskovalne vrste, a hkrati prinesli v arheologijo trdno državno kontrolo in nihonbunka-roit (poskus definiranja enotnosti japonske kulture, nacionalnega značaja in družbe) ter ji odprli vrata v nacionalizem. Kritične besede sta urednika zaupala Neilu Asherju Si I -bermanu in Bruceu G. Triggerju. Slednji je s člankom Alternative archaeologies: nationalist, colonialist, imperialist, ki je izšel leta 1984, tudi prvi problematiziral temo, obravnavano v knjigi. Silberman poudari, da si je večina piscev naložila nalogo preverjanja, kako so nacionalizmi vplivali na "profesionalne standarde obnašanja in raziskovalne tradicije znotraj discipline", sam pa se bo lotil tematike z zunanje, družbene perspektive. Ugotavlja, da si arheološke interpretacije nadevajo narativno obliko. Tudi v predstavljenih "zgodbah" deluje arheolog - heroj, čeprav ni nikoli eksplicitno omenjen. Prav ta pripovedni herojski vzorec je tisti, ki po Silbermanovem mnenju močno vpliva na razumevanje arheologije v javnosti. Prav s tako naracijo se spreminja "historična deskripcija v politični esej" in arheologiji odvzema "objektivnost". Da ni samo nacionalizem tisti, ki sproža "politično razsežnost" arheologije, nas prepričuje, ko pravi, da lahko tudi druge oblike naracije - klasične, biblične, evolucijske - beremo kot "zgodbe neizbežnih osvojitev posameznih dežel in podarja-nja pravic izbrancem, da vladajo". Triggerjevi tipologiji nacionalistične, kolonialne in imperialistične arheologije doda dve novi: turistično in protestno. Prva ne spreminja samo odnosa javnosti do sebe, temveč povzroča premike tudi znotraj arheološke misli, druga pa je tista, ki vrača "odvzeto preteklost". Trigger sklene knjigo z razmišljanjem o dobi, ki je spoče-la nacionalizem in povezanost arheologije z njim. Zadnjih dvesto let je to nihanje med "romantiko, partikularizmom in idealizmom" na eni ter "racionalizmom, univerzalizmom in pozitivizmom" na drugi strani. Etnični nacionalizem in postprocesualizem (arheološka zamenjava za postmoderni-zem) sta na romantični strani. Pridruži se Davidu W. Ant-honyju, ko svari pred relativizmom kot absolutnim principom postprocesualizma. Hkrati pa ne pozabi poudariti vloge, ki jo je imel nacionalizem pri razvoju kulturno-historič-ne paradigme. O njegovi negativnosti za arheologijo meni, da ni nič večja od tistih, ki sta ju odigrala kolonializem in marksizem. O "usodni" prepletenosti nacionalizma in arheologije govori tudi druga knjiga, urejena s sodelovanjem Margariie Diaz-Andreu in Timothyja Championa z naslovom Nationalism and Archaeology in Europe. Zbornik dvanajstih besedil, opremljenih s spremnimi besedami obeh urednikov in zaključnim razmišljanjem Miroslava Hrocha, sc ukvarja z različnimi pogledi na odnos med arheologijo in nacionalizmom. Razlog za tokratni pregled samo evropskega prostora tiči v dejstvu, da sta tako nacionalizem kot arheologija doživela svojo rojstno uro prav tu. Prevladujočo zastopanost zahodnoevropskih avtorjev, nas opozorita Diazova in Champion, ne gre pripisati večji samokritičnosti Zahoda, pač pa strahu Vzhodnjakov pred posledicami, ki bi jih lahko bili deležni zaradi "pretirane" kritičnosti sredi tranzicijske realnosti. Če lahko za prejšnjo knjigo rečemo, da nam je odstrla zaveso z zlorab arheologije v nacionalističnem diskurzu in nam še poglobila antipatijo do nacionalizma, potem lahko za drugo trdimo, da si prizadeva arheološki javnosti pokazati tudi pozitivno vlogo nacionalizma pri oblikovanju arheologije kot znanstvene vede in njene infrastrukture. Seveda pa to ne pomeni, da zapira oči pred negativnimi platmi odnosa ali da bi ga opravičevala. Avtorja poudarjata, da je odnos med arheologijo in najbolj trdoživo politično ideologijo 19. stoletja, po novem pa tudi "kratkega 20. stoletja" (Hobsbavvm), mogoče opazovati z različnih gledišč: oblikovanja in vzdrževanja nacionalnih identitet, institucionalizacije arheologije in njene javne podobe (v šolstvu, muzejih, popularni kulturi, literaturi, glasbi ...). Maric Louise Slig Sorensen na primeru danske izkušnje poudarja štiri razsežnosti odnosa med arheologijo in nacionalizmom; prva je v institucionalizaciji vede, do katere pride šele v trenutku, ko postane ta politično uporabna; druga je v zanimanju javnosti šele takrat, ko se izpolni predhodni pogoj; tretja je v njeni pomembnosti pri odločanju do posamičnih političnih odločitev in četrta v popularnosti, ki si jo pridobi z ustvarjanjem novih sporočil. Sorensenova se osre-dotoča na tiste arheološke manifestacije, ki so prepoznavne v nacionalističnem diskurzu. Poišče "besednjak predmetov in podob" iz narodotvornih mitov. Za primerne sestavine danskega mitskega imaginarija se od arheoloških predmetov zdita uporabna rog in sončni voz, od struktur pa gomila. Da postanejo primerni nosilci "nacionalnih vrednot, ponosa in samozavesti", so najprej filtrirani skozi popularno kulturo. Politične in družbenoekonomske razmere na začetku 19. stoletja (izguba velikega dela nacionalnega ozemlja, prodaja kolonij) so postale ugodno gojišče "iznajdenih tradicij". Ponižani nacionalni samozavesti se je prilegla aluzija na "zlato dobo". To so nacionalistični mitografi našli v prazgodovini; zanjo je bilo potrebno oblikovati arheologijo. Med 1840 in 1860 je bila ta oblikovana v disciplino s celotno infrastrukturo. Danci so si za svojo nacionalno mitsko zgodbo izbrali kmetstvo in z njim "trajni, bistveni" (Ranger) simbol v podobi kompehoje (gomil "velikanov"). V narodne simbole spremenjeni arheološki predmeti so zdrsnili iz literature in poezije v oglase, na politične plakate, spotoma pa izgubili svoj prvotni pomen. Mitska prisvajanja so jih napolnila s čustvi in jih naredila nevarne! Odgovornost, ki jo Sorensenova pri tej zlorabi pripisuje arheologiji, se zdi pretirana, na kar opozori tudi Miroslav Hroch. Drugačno je bilo rojstvo arheologije v Franciji. Za njegovo spoznavanje gre zaslugayl/rti>in Schnappu. Najprej nam pokaže razliko med francoskim in angleškim ter skandinavskim starinoslovjem. Francoski meščanski antikvarji so se posvečali "klasičnim tekstom, numizmatiki in ikonografiji", za topografijo pa niso kazali nobenega posluha. Pred revolucijo so svoje dvome o tem, ali so Rimljani, Galci, morda Franki, prepuščali v pretres zgodovinarjem. Romantiki z začetka 19. stoletja so iskali narodnostne korenine v galski kulturi, vendar jim simbolizem, spleten okrog poražencev pri Alesi-ji, res ni mogel krepiti nacionalne samozavesti, ugotavlja Schnapp. Neoklasicizem je še zmeraj prisegal na rimskost, arheologija pa je bila tudi tokrat izrinjena iz nacionalne mi-totvornosti. Celo Napoleon III. se ni mogel odločiti med Ver-cingetoriksom in Julijem Cezarjem, čeprav je 1860. leta zaukazai izkopavanja - najprej Alesije in po tem še Mont-Beuvrayja. Travme ob porazu s Prusi leta 1870 so bile pravi čas za nastop nacionalistične arheologije. Ker pa sta francoski nacionalizem definirali zgodovina in kultura, ne pa narod, ki bi bil utemeljen na rasi ali etniji, zanimanje za arheologijo ni bilo tako močno kot drugod. Schnapp pravi za francosko arheologijo med 1871 in 1939, daje bila "žrtev državne brezbrižnosti". Francozi v tem obdobju niso gradili lokalnih muzejev, niso poznali zaščitne službe in celo poklicnih arheologov ne. Zakon o zaščiti spomenikov so sprejeli šele 1941. leta, a še lo so zanj morali pot utreti najbolj znani prazgodovinami in klasični arheologi. Odtlej se je institucionalna mreža sicer okrepila, še vedno pa je v krempljih centralizma. In res je, kot pravi avtor, da "arheologija še ni našla svojega mesta" v francoski kulturi, ima pa srečo, da je nevtralna in rešena ideološke navlake. Margarita Diaz-Andreu izhaja v svoji študiji iz ugotovitve o religiozni utemeljenosti španskega nacionalizma. Narodnjaki 19. stoletja so začeli, podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah, zgodovino svojega naroda v srednjem veku. S tem ko so si za svojo narodnostno referenco izbrali kato-lištvo, je bilo nujno iz prebujajoče identitete izgnati drugo vero na Iberskem polotoku - islam. Za večino zgodovinarjev so Arabci predstavljali utelešenje divjega in zlega. Likovna umetnost jih prav zato ni upodabljala, literatura pa jim je tudi namenila zelo malo prostora. V takem ideološkem okolju so tudi prve arheološke študije poudarjale tujost arabske kulture in jo opisovale kot nepomembno epizo- do preteklosti. V navzkrižnem ognju različnih etničnih nacionalizmov je bila odsotnost orientalnih arheoloških zapisov primerna podpora večvrednostnim občutjem. Prav ta pahljača nacionalizmov, okrepljena z občudovanjem angleških, francoskih in nemških intelektualcev do "eksotičnih" muslimanskih spomenikov in kolonialne dejavnosti v severnoafriških deželah so kljub vsemu dali možnost arabskim študijam. Daleč od profesionalne nevtralnosti, prežete z željo po dokazovanju "evropskosti" in v popolnem zanikanju religioznega, so bile neprestana žrtev političnih dogajanj v 20. stoletju. Vsakokrat, ko so arheologi iskali narodove korenine (v rimskih ali vizigotskih prednikih), je bila arabska arheologija še bolj porinjena v zakotje. Prav to poudarjanje razcepljene španske preteklosti pa je po drugi strani omogočilo, da nekateri regionalni nacionalizmi gradijo novodobne mite na islamski simboliki. Carlos Fabiao nam na portugalskem primeru prikaže to, čemur bi lahko rekli uničujoča praksa nacionalistične arheologije. Tudi portugalskim nacionalistom se je za "vstajenje" naroda zdel najprimernejši srednji vek, ovenčan z idilično podobo kmetstva in gradov. Posamezni arheologi so si sicer prizadevali poiskati prednike v ustvarjalcih megalitov ali že-leznodobnih gradišč (zaradi napačnih stratigrafskih podatkov, združenih kar z neolitsko preteklostjo) s povzdigovanjem Viriatusa na slavilni piedestal, namernimi napakami in potvarjanji dejstev, da bi Luzitanijo zapisali portugals-tvu, a jim srednjeveške mitske slike ni uspelo premakniti. Arheologiji niso zmogli priboriti si ustreznejšega mesta. Zakon, ki so ga sprejeli že 1721. leta, o zaščiti vseh spomenikov "Fe-ničanov, Grkov, Rimljanov, Gotov in Muslimanov" je bil le mrtva črka na papirju. Denarja za arheologijo ni bilo, če pa se je že našel, da bi z njim izpeljali kakšen državi naklonjen projekt, je poniknil, ko so arheologi naleteli na nacionalistični ideologiji neljuba dejstva. Fabiao pesimistično zaključuje, da je portugalski primer dober prikaz "zanemarjanja arheologije iz nacionalističnih razlogov". Tudi razmerje med italijansko arheologijo in nacionalizmom ne prinaša, po m\i,\)en]\iAlessandra Guidija, kakšnega posebno pozitivnega razpoloženja. Nacionalistični diskurz najde tako v prazgodovinski kot klasični arheologiji. Prvo so utemeljitelji nacionalne enotnosti uporabili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je kot veda šele začela prav oblikovati. "Teoria pigoriniana" (po arheologu Luigiju Pigoriniju) se je prilegla politični realnosti, saj je bila s svojimi domnevami o bronastodobnih valovih severnih ljudstev, ki da so ponesla na jug razvitejšo kulturo, idealna odslikava unifikacij-skih teženj razvitega severa z zaostalim jugom. Fašizmu se je kot integracijski faktor nacije zdelo prikladnejše klasično obdobje antike. Nova delovna mesta za arheologe, izkopavanja na forumu in v kolonijah, ducejeva podpora sami poroki "novega reda". Politični dogodki 1994. leta so po avtorju napovedali nove možnosti nacionalističnega razcveta v arheologiji. Po mnenju Timothyja Championa, ki nam predstavi Veliko Britanijo, nacionalizmi tamkaj arheologije ne zapreda-jo v svoje mreže. Država, prej politična kot kulturna ali narodna entiteta, ima tri med sabo ves čas tekmujoče nacionalizme. Za angleškega velja, da je zelo šibak, saj deželi po združitvi v 10. stoletju ni nikoli grozila nobena resna zunanja nevarnost, zaradi katere se običajno strnejo nacionalistične vrste. Nobene potrebe ni imela po nacionalnih muzejih, društvih ali nacionalnih arheoloških revijah. Če že, potem je imela arheologija nekaj možnosti sodelovanja pri oblikovanju britanske nacionalne samopodobe, ko so vezno tkivo Angležev, Škotov in Valižanov postali v 18. stoletju Kelti. Drugače je z nacionalizmom na Škotskem. Gojijo ga od združitve dalje, a po Championovem mnenju je arheologija, ki je udeležena v njem, prej v službi samozavedanja kot političnega separatizma. Vse od svojega začetka v 18. stoletju se razvija v narodnem okrilju, organizirana pa je centralistično. Slabše je v Walesu. Tu pred 20. stoletjem o organiziranosti arheologije ne moremo govoriti. Res pa je, da tako kot Škoti tudi Valižani usmerjajo svoja nacionalna čustva v ekonomske probleme in politiko, kulturni nacionalizem pa se izraža z jezikom in literaturo, tako da je arheologiji s tem prizaneseno. Britishness, oprta na kulturno enotnost združenega kraljestva, ki prekriva omenjene nacionalizme, je vase zaverovana oblika nacionalne zavesti, vendar se ni in se tudi danes ne meša v arheološki razvoj in ga ne obremenjuje s političnimi pritiski. Povsem drugače je z arheologijo na Irskem. Gabriel Cooney z raziskavo potrjuje, da je bila arheološko prepoznana preteklost pomemben element pri oblikovanju nacionalne identitete. Sredi 19. stoletja so raziskave Georgea Petrieja, očeta irske arheologije, Williama Wakemana in Georgea Vic-torja Du Noyerja poudarile "zlato dobo" zgodnjega krščanstva kot tisto značilnost irstva, ki ga ločuje od britanstva. Konec 19. stoletja je preporoditeljsko gibanje uporabilo keltske motive iz zgodnjih rokopisov za nacionalne simbole. Tudi Eoin Mac-Neill, ugledni zgodovinar in vodja nacionalnega preporoda, je "pri mitizaciji zgodovine in zgodovinjenju mitov" (Veli-konja) posegel v arheološke interpretacije. Ingo Wiwjorra je označil vlogo arheologije v nemškem nacionalizmu in opozoril, da je bila inspiracija celo rasizmu. 19. stoletje je po njegovo oblikovalo dve različni obliki arheologije - vaterlandische Altertumskunde, izhajajočo iz filologije in prazgodovinsko antropologijo, utemeljeno na rasni ideologiji, prakticirali pa so ju trije tipi avtorjev - profesionalni arheologi, amaterji in psevdoznanstveniki. Koje na začetku 19. stoletja dozorela ideja o združitvi nemškega naroda v enotno državo, se je za podporo enotnosti zdela primerna prazgodovina. Edda, Nibelungenlied in Tacitova Ger-mania so bili trije poglavitni pisni viri, primerni za utrjevanje nacionalne samozavesti; potrebno jim je bilo samo še poiskati podporo z arheološkimi viri. Uspevala je teorija o "kavkaški" rasi z germansko pradomovino na Kavkazu, pa tudi nerazvitost in barbarskost prazgodovinskih Germanov še nista bili potrebni revidiranja. Ob koncu 19. stoletja so bili glasovi po brisanju "tujega" iz germanske preteklosti vse močnejši in prej uveljavljena ex oriente lux je postala "orientalska fata morgana". Antropološka prazgodovina je začela povezovati "visokorasle plavolasce z modrimi očmi germanskega tipa" z dolgimi lobanjami iz srednjeevropskih prazgodovinskih grobišč in potrjevati z njimi "germansko identiteto". Sprva so bile takšne kombinacije res običajne le pri amaterjih in profesionalci so se jim zoperstavljali s kritiko, kasneje pa so se taki rasnohistorični pristopi povezali s Kos-sinnovo "siedlungsarchaologische Methode" in postali običajni v resnih znanstvenih delih. Arheologija je postala stig-matizacijsko sredstvo za slovanske kulture in opravičevalka nemškega Drang nach Osten. Do najhujših zlorab pa je arheologijo pripeljal nacionalsocializem. 1933. leta so začeli uresničevati slogan "arheologija na vsa življenjska področja". Uspešno! Odprli so številna nova delovna mesta in kar precejšen del nemških arheologov je vzel nacistično ideologijo za svojo. Povojna nemška prazgodovinska arheologija se je umaknila med precizne kronologije in tipologije, kot ugotavlja Wiwjorra. Prepustila se je ignoriranju preteklosti, popularna in psevdoznanstvena literatura pa sta še danes polni predvojnega diskurza. Izguba poljske neodvisnosti 1775. leta je vzbudila prepričanje, da brez države lahko preživi le narod, ki se zaveda svoje preteklosti. Takšna prepričanost je pripeljala poljske starinoslovce v podporne vrste narodnega gibanja, razmišlja Wtodzimierz Rqczkowski. V svojih arheoloških interpretacijah so izhajali iz prepričanja, da so predmeti, najdeni na področjih, za katera pisni viri omenjajo poselitev s Slovani, slovanski. Med Prusijo, Rusijo in Avstrijo razcepljena deže- la je videla prihodnost v poudarjanju slovanskosti. Zaradi panslavizma in morda tudi pritajenega strahu pred narodnim ozaveščanjem Belorusov in Ukrajincev na vzhodni poljski meji so se zadovoljevali s slovanstvom arheoloških predmetov in se izogibali večjemu etničnemu členjenju. Na zahodni meji je bilo drugače. Pred pruskim strahom je dobila arheologija večjo moč. Polemike o slovanski in germanski etnogenezi se niso vnemale le med arheologi, temveč tudi med zgodovinarji, etnologi in jezikoslovci. Po prvi svetovni vojni sta izčrpujočo bitko vodila Joszef Kostrzevvski in Bolko von Richthofen. Nacionalistične diskusije se niso bile samo v znanstvenih krogih; prelile so se v časopise in začele oblikovati javno mnenje. Na Poljskem so vpeljali tečaje za učitelje, vrstila so se javna predavanja, v njih pa stereotipi o germanskih osvajalcih in miroljubnih Slovanih. Odkritje železnodobne naselbine lužiške kulture v Biskupinu 1933. leta je odprlo novo možnost "spomeniški zgodovini" (Mit-teraurer). Ta se je okrepila še zlasti po drugi svetovni vojni. Poljska arheologija se je otresla svoje ideološke vloge pri oblikovanju narodne identitete šele v sedemdesetih letih. Etničnost je središčna točka zanimanja Viktorja A. Sni-relmana v nacionalistični ruski arheologiji. Tako sovjetska kot ruska arheologija sta prepredeni z nacionalističnim di-skurzom predvsem v etnogenetskih študijah. Te so bile eno redkih področij, kjer je bilo mogoče govoriti o družbenih problemih s pomočjo "metaforičnega in ezopovskega jezika", kot meni Šnirelman. Popelje nas skozi različne etnoge-netske stopnje raziskav, vsakokrat podprte z družbenopolitičnimi razmerami, v kakršnih so se odvijale. Prvo poudarjeno zanimanje za slovanske starine sega v dvajseta in trideseta leta 19. stoletja, nadomestilo pa je strast do klasičnih predmetov. Začetek ruskega imperija postavijo arheologi v Kijevsko Rusijo, priznajo pa ji le vzhodnoslovansko prebivalstvo, varjaškega nikakor ne. Slovane vidijo že v žarnih grobiščih zgodnje železne dobe ali celo že v neolitskem in halkolitskem arheološkem zapisu, zaščita spomenikov muslimanske arheologije pa se jim dozdeva nepotrebna. Od oktobrske revolucije do poznih dvajsetih let so se krepili etno-nacionalizmi tako ruske kot neruskih skupnosti. Arheologi so bili tisti, ki so oblikovali etnogenetske mitologije Tata-rov, Čuvašev ali Belorusov. Marksizem je konec dvajsetih let naredil odločilni rez. Prazgodovinske korenine etničnih skupin se niso prilegale internacionalistični ideologiji. Izbris je bil mogoč takoj, ko so jih proglasili kot "buržoazni nacionalizem". Teorija univerzalnih razvojnih stopen j je zamenjala "arheološke kulture" s "socioekonomskimi formacijami". Do preobrata je prišlo ponovno med leti 1934-36 z razplamte-lim sovjetskim, kasneje pa še drugimi etnonacionalizmi. Kot odgovor na nacistične etnogeneze Germanov se je pojavila slovanska civilizacija, "očiščena" vsakršnih germanskih vplivov, izhajajoča iz pradavnine. Zanikanje germanske prisotnosti kjer koli na tleh Sovjetske zveze je bilo popolno. Petdeseta leta so bila v znamenju spopadov med ruskim in ostalimi nacionalizmi. Politizacija etnogenez in arheološko podprta sodobna mitotvornost pa segata prav v današnji čas. Giedrius Puodžiunas in Algirdas Girininkas pravita, da tudi Litva ni bila izjema, ko je Evropo romantični nacionalizem 19. stoletja spremenil v iskalko narodovih korenin. 1831. leta je bila zaradi upora proti ruski dominaciji zaprta univerza, intelektualci pa so se namenili z zbiranjem starin povrniti poljsko-litovsko državo. Ponovni upor leta 1863 jim je odvzel pravico uradnega arheološkega raziskovanja. Litovska preteklost je postala predmet najrazličnejših dvomljivih teorij poljskih in ruskih znanstvenikov. Do 1918. leta ni premogla nobenega arheologa domačega rodu; Jonas Puzinas, prvi litovski arheolog, je izdal prvo domačo arheološko knjigo šele 1938. leta. Z litovsko neodvisnostjo 1991. leta je bilo prvič mogoče govoriti tudi o Baltih. Za slovenski primer si Božidar Slapšak in Predrag Nova-kovič postavita vprašanje, ali je mogoča nacionalna arheologija brez nacionalizma. Po izčrpni analizi si odgovorita s "teoretsko da". Vzrok za tako ugodno oceno moremo po njunem mnenju iskati v dejstvu, da so si Slovenci za svoj narodni imaginarij izbrali jezik ali precizneje rečeno literaturo, arheologija pa, kot pomožna veda zgodovine, ni dobila v njem nobene vloge. Nepomembna tudi ni zapoznela institucionalizacija vede, seveda pa morejo pridati k temu še osebne opredelitve posameznikov (Dežmana, Smida, Ložarja), ki so z delom zaznamovali slovenski arheološki prostor. Izvit-je iz nacionalističnih konstruktov v povojnem obdobju je po njunem pripisati spet posameznikom (Grafenauer, Stare, Ga-brovec). Za današnji čas se jima zdi vprašljiva molčečnost "akademske" arheologije (priznavata, da ni vsesplošna) do "novoavtohtonističnega gibanja", ki se z vsakršnimi sredstvi loteva nacionalističnih "zgodovinskih" interpretacij. Da tema, ki jo obravnavata pričujoči knjigi, še zdaleč ni izčrpana, nam napoveduje nova knjiga Johna A. Atkinsona, lana Banksa in Jerryja O'Sullivana, izšla pri Cruithne Press v Glasgovvu. Irena M1RN1K PREŽELI nc