Posamezna Številka 10 dinarjev Poštnin« platana v lotovta) Ma)i e . of m SociaBsttint not netoTSib uue na pihala ob 20. uri. V ponedeljek, 2. avgusta: J.' Jalen: »SRENJA«, drama v 4 konjih (uprizori IZUD Cem-šenik). ' V torek, 3- avgusta: Radovan ^obec: »PLANINSKA ROZA«. °¥>ereta v 3 dejanjih (uprizori »Svoboda« Radeče). V sredo, 4. avgusta: Ogrina: »V LJUBLJANO JO DAJMO!« Veaejoigra v , 3 dejanjih (igra pD Kotredež). V četrtek, 5. avgusta: Namftz-“oteniški turnir ob 15. uri v Do- »Partizana« in Domu SD Proletarca. . V petek, 6. avgusta: Kotar-•'arslji turnir na stadionu Prale-"*rca ob 15. uri. — A. Bene-»DVA DUCATA RDEČIH •»OE«. igraj0 člani gledaTiiške-*a kolektiva »Svobode«, Lofce-fUs*vec. Pričetek ob 20. uri. soboto, 7. avgusta: Roko-tekma ne stadionu Pro. 1~tar'-'a Ob 16. uri: Ivan Can-7?r= »POHUJŠANJE V DOU-Šentflorjanski«, farji v treh dejanjih (uprizori , Jj'<'djlwkj kolektiv »Svobode I« '•fihrje). Predstava ob 20. uri. lt»si ncdeUo. 8. avgusta: Keg-jv k| turnir na kegljišču SD saar nega sprevoda od Sršena na Lokah ob 8. uri. Odhod slavnostnega sprevoda od Boriška na telovadišče TVD »Partizan« ob 9. uri. Slavnostno zborovanje ob 10. uri na telovadišču TVD »Partizan«. Po slavnost, nem zborovanju otvoritev zdravstvenega doma ln Tovarne konfekcije »Sava« Popoldne ljudsko Prvoborec I. revirske čete Ivan Som-Bojan je kot predsednik okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje spregovoril nekaj pozdravnih uvodnih besed, nato F« imel slavnostni govor. V njem je poudaril, da je Dan vstaje, 22. julij, ki je z zakonom proglašen za narodni praznik, za nas revirčane še poseben praznik, t. j. da je bila pred 13 leti na obronkih Cem-šeniške planine ustanovljena I. revirska četa, v kateri so se zbrali najboljši sinovi naših revirjev. V tej četi so bili tedaj: Sergej Kraigher, Alojz Hoh- lakar, ki je bil pred 13 leti star 8 mesecev, ko so mu Nemci odgnali očeta in mater v inter. nacijo. Slladj partizan je dejal: »Tudi jaz sem partizanski dn! Dovolite tudi meni, čeprav sem majhen in še mlad, da izkažem hvaležnost vsem, ki so se borili za domovino. Tudi jaz sem se boril tri let« sam. Brez staršev sem Ml. Komaj osem mesecev mi je bilo, ko je prihrumel gesta po in mi očeta in mamico s sHo odvnei. Očeta so v Dachau poslali, ljubo mater pa v Auschwitz. Dve sestrici in bratec z menoj smo sirote ostali kraut, Lojze Ribič, Ivan Keše, sami. Da je bilo še več gorja, Pavle Baloh, Ivan Gorjup, Jože dom so rodni nam zažgali. Oče-in Viktor Umek, Alojz Avsec, tov oče nas je gostoljubno pod Alojz Zaubi, Perše, Franc Zu. svojo streho vzel. Kruha nam pan, Janez Janc, Ivan Strojin, je dal in nas tolažil, da bo oku- Nestl pa je predal r&port partizanskih patrulj iz Zagorja, Hrastnika in Trbovelj tov. Ivanu Somu-BiOjanu. V naslednjem je predsednik Mestnega odbora ZB NOV Trbovlje tov. Janez Zalaznik pozdravil vse navzoče, med njimi preživele borce I. revirske čete, tovariše Dolfija Hohkrauta, Franca Kralja-Cin-ka, Jožeta Umeka-Zepija, Ivana Soma-Bojana, Petra Kosa-Pe-truško. narodnega heroja Zvoneta Okrogarja-Nestla, Klukeja in druge. Tončka Ceč, Lojze Zupan, Ivan Som, Dušan Bastič, Vilko Vresk, Franc Vresk, Janez Pečnik, Radej, Franc Vratanar, Milan Mrzel, Curk, Pivec, Nande Sn-štar, Franc KasteUc-Džon. Franc Kralj-Cink, Fric Keršič, Alojz Jovan, in iz Hrastnika Majcen in Zužman. — Istočasno pa so zagorski borci ustanovili na Cemšeniški planini svojo skupino, ki se je pozneje vključila v I. revirsko četo. V tej skupini so bili: Kinkaj, Kovič, Tomažič, brata Dergan, Grahek in drugi. — Tov. Ivan Sora je v naslednjem govoril o razvoju I. revirske čete in njenih uspehih, nato pa odkril spominsko ploščo, ks je vklesan« v spomenik in simbolizira upor revi rčanov proti okupatorja. V naslednjem so bila razdeljene odlikovanja borcem in borkam okraja Trbovlje. Pred spomenikom je zatem spregovoril še 13-letni Jože I»- paterja itak hudič vzel. — Prišlo je leto IMS hi v cvetju maj, prinesel nam je svobode rej. D8 je svoboda zasijala, gre zahvala vsem stavenoMm fantom, ki so se borili za našo lepšo bodočnost. Dn smo jbn ra res hvaležni, spomenik naj ta stoli, ki pountm bo rodovom priča, kako sna domovina vae Mnbttf. Slava podlim borcem! Zn domovino hi Tite — naprej!« Marsikatero oko se je orosilo med govorom tega mladega parttoono. — Sledilo je polaganje vencev pred spomenik, nato pa so molki pevski zbor »Zarja« in mešani pevski zbor »Svobode II.« Iz Trbovelj ter godba aokljuSH slovesnost. V prijetni dražbi so se Se dolgo raKgovarjaM in obujali lepe partizanske spomine vsi udeleženci tega lepega Mervja. Pred občinskim praznikom t Zagorje Rudnik Zagorje v dobi okupacije Mlade kapitalistično-fašintične države Nemčija in Italija v Evropi, Japonska na daljnem Vzhodu so terjale novo delitev sveta. Svoj imperializem so utemeljevale s potrebo po večjem »življenjskem prostoru«, a prvi smoter mu je bij duh, ki je preveval hitlerjevce: »Deutschland iiber allesl« in fašiste z »Mare no-strum«. Kot spodsekane so padle Avstrija, Cehoslovaška in Poljska. Staro Jugoslavijo, ki je za njimi prišla na vrsto, so zrušila nacionalna in socialna nasprotja dvignilo svojo pest in udarilo z njo po okupatorju. Gola je bila ostal še dalje last Trboveljske premogokopne družbe pod upravo nemške »Energleversorgung , Sudsteiermark« n sedežem v Mata pest, a je v trdih borbah oje- riboru ozirom« v Gradcu, klenila in nazadnje zdrobila oku- ] Zt v aprilu je prišla na rudnik patorja ter njegov mit o nad- . oborožena rudniška zaščita, tako človeku. i imenovani »Werkscbutz«, ki je no bili zasedel vrne važnejše rudniške katerih objekte, da bi omogočil okupa- Del te udarne pesti tudi zagorski rudarji, občina ima na dan 9. avgusta vsakega leta svoj občinski praznik v spomin na tedanje usodne dni in junaški odpor njenih občanov. Napad fašističnih sij na Jugoslavijo je imel za posledico, da so Nemci v začetku aprila 1941. leta zasedli Zagorje in ter proslula peta kolona. Fašisti v Zagorju.1 so imeli v njej lahek plen. Toda i proglasili premogovnik za »Go-rajanje na | pozabili so, da je ljudstvo še ži- ! ringwerke«, kar pa so že po telovadišču TVD »Partizan«. I velo. To delovno ljudstvo je I enem letu preklicali. Rudnik je na kegljišču ob 8. uri zjutraj-p. ob 9. uri. 9tmrt in cilj 1,^“ Grčarjem. Nogometni turovi !«rlšču SD Proletarca uri. Finalne nogometne n-J® tudi tam ob 15. uri. Slavit,,*** akademija na telovadi-^ »Partizan« ob 20. uri. R J,! b°«edeljek, 9. avgusta: ob 5. uri zjutraj. Siav-•» seja LOMO Zagorje ob “ri Zjutraj. Odhod »iavnost-^. 7. V prosti naravi in med cvetjem preživljajo naši najmlajsi lepe dni torju neovirano delovanje rudnika in preprečeval morebitne sabotaže. Z okupacijo po nemških, ita-j lijanskih, madžarskih in bolgarskih zavojevalcih se jc začela štiriletna doba osvobodilnih borb, ki je navdajala $ trdovratnim odporom tudi zagorske rudarje. Pod takimi pogoji je nastopil premogovnik svojo dobo okupacije, dobo miniranja okupator-jevega vojnega goepodaratva, s čimer je na najbolj učinkovit način spodkopaval njegov vojni potencial. O tem pričajo obilna sabotažna dejanja iz tega časa in žrtve, ki so padle za ustvaritev socialistične Jugoslavije iz vrst zagorskih rudarjev in ostalega prebivalstva. Prvi sabotažni čin je bil izvršen že v juliju 1941. leta v rudniški separaciji. Ko je strojnik v nedeljo po konča-nih popravilih dal v obrat pogonski motor stare separacije, je ta eksplodiral; na sponkah motorja je imel privezane tri patrone razstreliva Zaradi tega je bilo aretiranih 6 električarjev, ki pa so jih po kratkotrajnem zaporu izpustili, ker nieo našli krivca. Ponavljajoče se sabotaže so prisilile Nemce, da so morali svoj »Werk«chutz- okrepiti. Hkrati pa so v avgustu istega leta začeli z večjimi aretacijami, zapiranjem in izseljevanjem, pozneje tudi s streljanjem in obešanjem zagorskega prebivalstva in rudarjev. Izseljevali so jih sprva v NDH, pozneje pa v razne nemške dežele in v taborišča smrti v Nemčiji. Prvi, ki je padel zahrbtno zadet od žandarm-ske krogle, je bil rudar Karel Regancin. Delavce, ki so izostajali od dela, je »Werk*chutz« kontroliral na njihovih domovih in jih odganjal na delo. Pogost^ mu je pomagalo orožništvo. (Nadaljevanje n« 3. strani) V gospodarskih odborih Zvezne ljudske skupščine M Urini) pia za leto 15 Hrasiniško rudarstvo v dobi kapitalistične eksploatacije POROČAL JE TOV. SERGEJ KRAIGHER — IZHODIŠČNI TOČKI ZA LETO 1955: LETOŠNJA PROIZVODNJA IN NOVE TOVARNE — POMEMBNI DVIG KMETIJSKE PROIZVODNJE V soboto je bila pod predsedstvom Miilentije Popoviča skupna seja odborov za gospodarstvo obeh domov Zvezne ljudske skupščine. Direktor Zavoda za planiranje Sergej Kraigher je obrazložil načrt družbenega plana za leto 1955. Po skupni seji sta odbora imela še ločeni seji, kjer sta se dogovorila za bodoče delo. Pričakujejo, da se bo začela razprava o družbenem planu za leto 1955 septembra, še pred tem pa bodo plan obravnavali v javni razpravi. Tov. Sergej Kraigher je med drugim poudaril, da se gospodarska politika v planu za leto 1955 na vseh področjih in v vseh panogah, kjer je to možno, v glavnem navezuje na gospodarsko politiko In ukrepe iz leta 1954, s čimer sta zagotovljena stabilnost v gospodarstvu ln nepretrganost v poslovanju gospodarskih organizacij. Spremembe so predvidene le tam, kjer jih zahtevajo spremenjeni materialni pogoji in kjer so že letošnje izkušnje pokazale, da so spremembe nujne. Nato je navedel nekaj številk merjavi z letom 1954 za 8,2 odstotka ali v primerjavi z letom 1953 za 13,6 odstotkov, narodnega dohodka pa v primerjavi z letošnjim letom za 8.3 odst* v primerjavi z lanskim letom pa za 11,5 odst. Potrošni sklad bo v okviru tega povečanja porasel za 6,4 odst., presežek dela pa za 9,7 odst. Tov. Kraigher je omenil dve značilnosti družbenega plana za leto 1955. Proizvodnja temeljne industrije se veča še naprej, vendar je za predelovalno industrijo značilno, da viden prvi pomembnejši dvig kmetUske proizvodnje, ki ga v pogojih novega gospodarskega sistema omogočajo uspehi, ki smo jih dosegli doslej v industrijski graditvi, in uspehi, ki so predvideni za napredek kmetijske proizvodnje. Dalje Je tov Kraigher poudaril, da sta izhodiščni točki za prihodnje leto letošnji obseg proizvodnje in nove tovarne, nato pa govoril 0 gospodarskih ukrepih za izpolnitev nalog V prihodnjem letu ter o izvozni kot osrednjem vprašanju naše plačilne bilance. Ob koncu je govoril še o investicijah in plačilnem sistemu. Dejal je, da se bo obseg industrijskih investicij zmanjšal od 66,4 odst. v letu 1952 na 52 odst. v letu 1955. Težišče investicijske graditve bo prihodnje leto v dograditvi osnovnih objektov ka- ___________ narašča vrednost njene proiz-j pitalne graditve in finansira- Dejal je, da v letu 1955 lahko J vodn je hitreje kot v prejšnjih nju investicij, ki so pomembne pričakujemo povečanje celotne- letih. Druga značilnost je viza vse naše gospodarstvo v go-sa družbenega proizvoda v pri- tem, da je prihodnje leto pred-1 spodarsko nerazvitih področjih Jugoslavija na etiopskem trgu e nepomembne trgovinske posle, s podpisom odprle široke možnosti blagovne izmenjave Do 1953 smo imeli s to deželo le medsebojne pogodbe pa so se Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Etiopijo je bila med obema svetovnima vojnama malenkostna in razvijala se je v glavnem preko posredovalcev in reeksportnih poslov. Po drugi svetovni vojni pa do leta 1951 neposredne izmenjave malone sploh ni bilo. Dokler ni v avgustu 1953 prispela v Ad-dis Abebo jugoslovanska trgovinska delegacija s Francem Leskoškom na čelu, smo imeli z Etiopijo le nepomembne trgovinske posle: dobava tekstilij, emajlirane posode in nekaterih kemikalij. Večina jugoslovanskih podjetij se je z nezaupanjem lotevala vprašanja izmenjave z Etiopijo zaradi njene velike oddaljenosti od Jugoslavije in nepoznavanja tega afriškega trga. Avgusta 1953 pa je bila podpisana jugoslovansko-etiopska trgovinska pogodba, ki pravzaprav pomeni prvo trgovinsko pogodbo z drugo deželo. S tem so se odprle široke možnosti blagovne izmenjave z Jugoslavijo. Za etiopski trg, kakor sploh za vse sosedne afriške in sred-njevzhodne trge se že od nekdaj zanimajo Italija, Nemčija, Japonska, Indija, Švedska, Grčija irr druge dežele. Te države, njihovi predstavniki in blago imajo v Etiopiji že trgovinsko tradicijo. Tam poslujejo že desetletja njihovi predstavniki in velike tvrdke so celo pripravljene dati kapital za investicije. Etiopske oblasti pa spričo tega niso nič kaj navdušene, saj ne zaupajo predstavnikom velesil, ki bi lahko nekega dne gospodarsko in politično ogrožale neodvisnost njihove domovine. Razen tega so svetovne tvrdke zmeraj pošiljale na trg blago pod povprečnimi evropskimi normativi in ga prodajale ondotnim potrošnikom zelo drago. Za kakšno jugoslovansko blago se zanimajo v Etiopiji? Mirno lahko rečemo, da pride v piji zainteresirana na nakupu kave, žvepla, kož in voska, plačuje pa etiopsko blago s kti-ringom ali pa s prostimi dolarji . Večja blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Etiopijo pa je zlasti važna za sosedne afriške in bolj oddaljene arabske trge. Ugodni zemljepisni položaj Etiopije omogoča uspešen pregled teh trgov, ker je Etiopija zelo blizu Ekvatorialne Afrike. Iz tega središča bi lahko jugoslovanski gospodarski krogi zajeli neraziskane trge Kenije, Tanganjika, Adena, Jemena in druge. Na teh trgih Jugoslavija po vojni zaradi velike oddaljenosti ni imela vpogleda v njihove potrebe in se na njih sploh ni uveljavila. V Etiopiji so se zadnja leta lotili velikih javnih del; začeli so popravljati in graditi ceste ter elektrarne ob jezeru Koka. Etiopska država je določila znatna sredstva za popravilo in zgraditev pristanišč Masaue in Asaba ter za nakup ladij. Javna dela v Etiopiji so zdaj v glavnem v rokah Nemčije, ki ji je pripravljena dati tudi posojila. Razen Nemcev se ukvarjajo S javnimi deli posamezne francoske tvrdke. Češkoslovaška je pred leti zgradila v Addis Abebi tovarno streliva, v kateri delajo izključno strokovnjaki iz CSR. Holandci urejajo velike farme sladkornega trsa in grade slad- korno tovarno, zgraditi pa nameravajo tudi tovarno preje. Državna uprava in cesar Haile Sellasie sta pozdravila Jugoslavijo na etiopskem trgu. Njuna želja je da bi se blagovna izmenjava med obema deželama povečala, ker lahko postane Jugoslavija s svojo razvito industrijo in mnogimi izvoznimi predmeti, ta katere se zanima prijateljska Etiopija, važen činitelj v razvoju njenega gospodarstva. Tudi tu »o nesreče terjale človeške žrtve, tako 6 zastrupitev s plini, 3 vdori, 2 padca v jašek, 2 stisnjenji in še dve drugi nesreči. Ena izmed najbolj strašnih nesreč, ki jQ je doživelo hrastniško rudarstvo, je nesreča, k; se je zgodila v ojstrški jam, ob koncu novembra 1932 leta Električna iskra je zažgala bencin v razplinje-valcu in v rezervoarju bencinske lokomotive. Kaj kmalu so se vneli tudi priklopljeni vozički in lesene obočne opore. Gost dim je zajel 16 rudarjev na bližnjih odkopih. Sedem jih je našlo zasilen izhod, ostali pa so tavali v dimu dokler niso omagali zaradi zastrupitve. Tri rudarje je našla reševalna ekipa v bližini ognja, ki jim je zaprl pot — ostale pa po daljšem iskanju za bližnjimi vrati in v vozičkih. Prve tri je uspelo še rešiti, ostali pa so podlegli posledicam zastrupitve. Na zadnji poti je spremljala te rudarske žrtve 13.000-glava množica rudarjev, svojcev in ostalih iz celega Zasavja. Tedanja rudniška uprava se jim je skromno oddolžila z veličastnim spomenikom in 20.000 din, ki jih je namenila preostalim svojčem žrtev. * Sedaj pa nekaj podatkov o stanju delavstva In o proizvodnji premoga. Leta 1857 je po Zapiskih iz kronike hfasthiškl rudnik produciral 336.000 q premoga s 170 delavci, leto pozneje pa nekaj ftad pol milijona centov s 400 rudarji. V letu 1882 je nakopalo skoro isto število ljudi 674 930 q premoga — leta 1921 pa je rudnik Hrastnik nakopal z 925 delavci 1,230.200 q premoga Ojstrške jame so po podatkih iz kontrolhe knjige z dne 16. 11. 1885 dale z 200 možmi 3000 ton premoga mesečno Od leta 1918 dalje pa sem imel na razpolago tako imenovane »obratne izkaze« s podatki o množini pridob- Kotiček za nase aospodin.e UŽIVAJMO SADJE! Jejte sadje, če le mogoče, vsak dan, toda ne preveč naenkrat! Jejte sadje, če le mogoče, na prazen želodec, torej na tešče, ker se tedaj sadje najbolj izrabil Uživajte, kolikor mogoče, sveže surovo sadje! Ce tega ni, jejte suho! Surovo 6adje ima v naj višji meri vse snovi, ki Jih je v njem nakopičilo sonce, Kuhano šli drugače pripravljeno sadje je dobro in je pa je škodljivo, ker draži prebavila. Jejte le snažno sadje! Ce kupite sadje na trgu, ga pred uživanjem umijte v čisti vodi. Najboljše je, če ga operete pod vodovodom. Jejte sadje neolupljeno! V olupkih in tik pod njimi so važne hranilne snovi, ki jih zgubimo, Če sadje olupimo-Kdor nima zob, naj sadje zdrobi V kašo. Bolniki pa naj uživajo tekoče sadje — 6veže pri- zdravo uživati, vendar veliko pravljen sadni sok. izgubi na svoji vrednosti. Sadje dobro prežvečite! Le Uživanje semen povzroča ohromitev volje in udov. Pritisk krvi se silno zviša, zaradi česar eo uporabljali ekstrakt semen kot maščevalno sredstvo. Kdor ga je použil, ga je zadela kap. Razen tega Imajo semena vpliv tudi v seksualnem pogledu; dekleta, 'ki so nosila samo venec iz zrn okrog vratu, so zapadala moškim, kadar so ti to hoteli. Cvetov« drevesa uporab* poštev malone vse jugoslovan- j ljajo radi tudi moški, ki jih sko blago, namenjeno izvozu j jedo pečene v jajcih, s poprom Jejte samo zrelo sadje! Zrelo;dobro prežvečeno sadje je lahko sadje nikdar ne škoduje, če gaj prebavljivo, uživamo zmerno. Nezrelo sad-' mniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiitiiiiM Strupeni rdeči lizol (EryUrina) polago. V začetku so prihajali v klub seveda samo moški z V sedanjem trenutku čutijo v Etiopiji največjo potrebo po tekstilijah, obutvi, usnju in usnjeni galanteriji, konfekciji, lesenem pohištvu, pa tudi po nekaterih živilih, kakor so razne konserve, marmelada, sardine itd. Razen tega potrebujejo velika mesta Addis Abeba, As-mara in Masaua zaradi hude stanovanjske krize mnogo montažnih hiš, zlasti lesenih, pa tudi električnih in vodovodnih potrebščin ter raznih dinamo strojev in motorjev. Prvi predstavniki naših izvoznih podjetij so se pojavili v Addis Abeb i v začetku letošnjega leta. Navezali so stike z etiopskimi gospodarskimi krogi; ki so se zelo zanimali za blagovno Izmenjavo z Jugoslavijo. Sklenjene so že pogodbe za izvoz obutve, tekstilij, galanterije, pohištva in raznega kmetijskega orodja. Da bi dosegla jugoslovanska podjetja vsa svoboda razen skupnega na trgu čim večji uspeh, je spanja. Prostore za klub Je bilo ustanovljeno podjetje »Ju- dal na razpolago Kitajec L! na masti, kot pri nas bezeg. Posledice zastrupitve so pa tako silne, da jo nekateri raziskovalci primerjajo s slovitim strupom curare. V večini primerov sledi smrt. Po zaužitju tega strupa se pričnejo prizadeti navadno divje smejati, brbljajo razne neumnosti, pri čemer igra spolnost glavno vlogo. V vseh teh primerih jo smrt nastopila navadno dva dni po zaužitju strupa. Domačini pravijo, da vpliva seme na ženske kot ogenj; mlada dekleta, ki so jim dajali semena, so se uda-jala neznanim moškim, kolikor so hoteli. Mlade Indijanke pa kljub temu ta semena zelo častijo, ker jim nadomeščajo moža Leta 1903 so ustanovili v mestu Oklahoma naravni okultni klub. v katerem naj bi v prvi vreti rešili seksualni problem. Clano-m kluba Je bila dovoljena go-Etiopija«. Za zdaj obsega to podjetje nekaj izvoznih in proizvodnih podjetij Jugoslavije, pa tudi drugim našim, na etiopskem trgu zainteresiranim podjetjem je omogočena vključitev v to organizacijo. Posamezna jugoslovcmska podjetja lahko tudi sarmstojno nastopajo na tem trgu. Jugoslavija je v Etio- Hung Cu. Člani kluba so morali prihajati v prostore z rdečim! maskami. Tudi razsvetljava Je bila rdeča. Na koncu pojedine je dobil vsak par košček fižola, od katerega sta pojedla vsak po eno polovico. Kitajec je bil zelo previden in je skrbel. cU le bilo za vsak primer tudi medicinskih moči dovolj na raz- nekaj ženskami. V kratkem Času pa ni bilo v mestu nol>ene žene ali dekleta, ki ne bi nič vedela o čudežnem fižolu. Kdor ni upal obiskati tega salona, si je to zanimivo sredstvo lahko kupil. Zrna so bila z mošusom parfumlrana in s sladkorjem ter vanilijo pražena. Po zaužitju so postali vsi izredno živahni, pri način, da njivo, kjer Je posejana, obdelajo z zelo širokim pasom nasadov koruze, Celo v glavnem mestu Mehike so izsledili nasade konoplje, in sicer na Strehah hiš. Uporabno pa je samo Ustje cvetoče rastlino samice. Ltstje sc lahko jč, pije ali kadi. Običajno se listje hitro posuši ln zmeša s tobakom. Stara roba nima narkotičnega Mirko Grešak: Opojna sredstva in magični strupi (Nadaljevanje in konec) ženskah je naetopll brez vzroka močan smeh, ki mu je sledila huda utrujenost. Zgodilo se je, da so mlada dekleta sredi plesa obvisel« na rokah plesalcev, ki so Jih zvlekli v zato pripravljene prostore. Ob njih so občepeli tudi njihovi partnerji, ln so običajno skupno, popolnoma nedolžno prebili tamkaj po dva dni v visokem stanju opojnoatl Mehiški hašiš (rožamarija) Morfij ln kokain ata dostopna gornjim dosettisočem, tudi alkohol stane denar, hašiš pa raste v vseh tropskih deželah kot plevel, ni pa še mnogim znano, da se pod imenom »rožamarija« skriva enaka rastlina v Mehiki. Najbrž Je v prejšnjih ča* kimi zdravili je tudi kvas. Ze v starih časih so ga uporabljali proti raznim boleznim. Zla- iitiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii najst cigaret je stalo okrog 60 din — z eno cigareto Pa se Je lahko opojilo deset ljudi. Koliko so zaslužili trgovci s tem blagom, si lahko mislite. V resnici so tudi v Mehiki že zaplenili zaloge do 60 tisoč kg listja. V Baltimoru so odkrili največjo doslej znano plantažo v vrednosti 70 milijonov din. Zanimivo je, da uživajo ta strup zelo pogosto šoferji, čigar posledica so navadno razbiti avtomobili. Na zunaj je mogoče vsakega uživalca strupa takoj spoznati, ker vedno zanemarja svojo zunanjost in ima stalno vnete oči Veseli niso nikdar ln Imajo pozornost vzbujajočo rdečo barvo na obrazu kot stari žganjarji. Pri svojem delu mnogo vzdihujejo, tudi če počivajo. Ce nimajo droge na razpolago, dobijo astmo m solzen J e oči. Slina jim sili iz ust, a se ne poskušajo obrisati. Pogosto napihujejo lica kot majhni otroci in napravijo čestokrat v takem stanju samomor, ki pa ga zakrijejo s simulirano nesrečo. Droga vpliva enako na živali kot na ljudi. Javna tajnost v Mehiki je, da dojelo bitom pred borbo v areni listje rožmarije. Prav tak postopek Imajo pri borečih se petelinili. Znan Je znanstveni poizkus prof. Srofa, ki Je vzel 70 miligramov droge. Eno uro po zaužitju strupa je dobil šumenje po vsej glavi, kakor da bi voda vrela. Istočasno je imel občutek, kakor da ga obsvet-ljuje močna luč, tako da je postal na pojav pozoren. S posebno lahkoto ln brzino je doživel nešteto prividov, ki pa na-slcdnj-1 dan ni vedel o njih ničesar. Neki drug Američan Je nihal po sobi. Mislil je namreč, da se je izpremenll v lokomotivo. 1900 so dogradili 12 hiš (št 125 —136) za 48 poročenih in 1 enonadstropni Samski dom. Leta 1906 so postavili na rudniku hišo za 2 poročena uradnika (št. 27). Lfeta 1907 so spet zgradili 1 enonadstropno hišo (št. 111) za 18 poročenih delavcev Leta 1909 so dogradili 3 enonadstropne hiše (št. 157—159) za 20 poročenih rudarjev. — Leta 1914 so dobili rudarji svo'o prvo kopalnico s 6 prhami in 3 kopalnimi kadmi, leta 1923 pa so jo povečali na 13 prh in 5 kopalnih kadi Leta 1920 so postavili na rudniku v Hrastniku stanovanjsko barako (št. 30) za 9 po očenih delavcev. Leta 1923 so dozidali 1 dvonadstropno hišo (št 167) za 18 poročenih delavcev — leta 1924 je pa rudnik postavil enonadstropni Samski dom (št 163) z dvema sobama ln kuhinjo za 70 samcev in 1 stanovanjem zn poročenega delavca nadalje 1 dvonadstropno stanovanjsko zgradbo za 6 nižjih uradnikov (št. 189). V letih 1925-26 je rijtl-hik sezidal 1 dvohadstroaho stanovanjsko hišo (št. 47) za 3 1 oženjenih rudarjev ter vilo rudniškega ravnatelja (št 58). Leta 1937 je rudnik adaptif 1 18-druŽinško hišo (št 83) — Za primerjavo naj omenim ša gradbeno aktivnost po naši osvoboditvi, Po letu 1945 so ha rudniku Zgradili 83 eno- in dVo-sobhih stanovanj s kuhinjo in ustreznimi pritiklinami v u enonadstropnih hišah in devetih barakah ter dva Samska domova za 192 samcev. — Rudnik Ojstro ni zapustil pomembnejših stahovanjskih zgradb Se nekaj besed o odnosih TPD do svojih rudarjev. Ti niso bili vedno najprisrčrtejši. DelhlČatji TPD sp Pospravljali velike dobičke ln z njimi lene dividende — rudarji pa so dobili boljše mezde in jamske prilike. Kadar so bili prvi zadovoljni so godrnjali drugi in obratno. Običajno pa je bilo tako, dq so bili zadovoljni le prvi, zat0 je prišlo do številnih štrajkov Najpomembnejši so bili leta 1889, 1903. 1920. 1921, 1923 1934 in 1939. Ojstrčani so stavkali že 1883. in 1884. leta. Natasneš-hejši Štrajk je bil Usti iz leta 1889. Delavci so takrat dosegli osemurni delavnik, 100-odstotno zvišanje mezde za akordno delo in 4 odst. za tako imenovano gosposko dnino. Tov. Lojze Hof-bauer trdi. da so delavci takrat dosegli tudj pravico praznovanja 1. maja. M. O. zdravilo t sti Je pomagal kvas pri zdravljenju mozoljev te kožnih tvorov- Moderna medicinska znanost je odkrila velik posneti in zdravilno vrednost hormonov in Vitaminov. -Glede vitaminov so preiskali tudi kvas. Tako so našli v njem vitamine iz skupine B, dragocene aneinske kisline, snovi, ki pospešujejo rast ter razne krista-liinične snovi, ki so telesu zelo pptrebne. Zaradi trti snovi in spričo okoliščino, da ima kvas 10 odst. beljakovin, Je le-ta postal ne samo zdravilo, marveč tudi dragoceno hranilo. V zadnjem času So dognali, da je kvas velikega pomena Za zdravljenje sladkorne bolezni, ker njegovo delovanje prihrani telesu dragoceni tesnite, od katerega je največ odvisen pptek te bolezni. Znanstveniki sodijo, da vitamin! skupine B, ki jih je v kvasu zelo mnogo, krepijo proizvodnjo inzulina. Vitamin B2 deluje v našem organizmu podobno kot insulin, 6 so obljubljali ljudem vse ®>ogoče dobrote, ki da jih bodo deležni v tretjem rajhu. Kako J® v resnici delali z našim prebivalstvom, naj nam osvežijo sP°min sledeča de jetra: naše ljudi so poklicali Pred svojo »rasno komisijo«. Ko-Pdr j« ta potrdila, da je prave rase, * P*' sprejet kot član v »f?tet-Jscher Heimatbund« in je dobil e ono legitimacijo. Z njo Je bil P^zian kot nemški državljan " Preklic, t. j. državljanstvo so d '*hko odvzeli vsak čm brez T®dbe vzroka. Kogar p« ko- misija ni potrdila, ni mogel biti nemški državljan in so ga prištevali med tako imenovane »Schutzangehčrige«. Kdor se pa ni zglasil pri tej komisiji, tega so prištevali med protidržavne elemente. Bil je v nevarnosti, da ga bodo izgnali iz države ali pa poslali v kakšno njihovo koncentracijsko taborišče Ti »zaščitena« niso imeli nobenih državljanskih pravic. Okupatorske oblasti so jih preganjale kot manj vredne člane človeške družbe. Ti nesrečni ljudje so bili ^ — kakor so Nemci sami cinično rekli — »vogelfrei« — kakor divjačina, ki jo smeš po mili volji ustreliti, če se ti le zljubi. Tak nesrečnež je moral izpolnjevati vse dolžnosti državljana: moral je plačevati vse bolniške prispevke, vendar ni dobil v bolezni nobene bolniške podpore, prav tako ni imel pravice do pokojnine. 2ivilske nakaznice Je dobil z manjšimi obroki kot ostali. Prav tako so ravnali s tistimi, ki so jim odvzeli zeleno legitimacijo, katero so nadomestili z belo, s čimer so bili izbrisani iz začasnega državljanstva. Kogar so pa šteli za popolnoma zanesljivega ter se zlasti odlikoval pri delu v njihovem »Helmatbundu«, tega so na slovesen način s ceremonialnim aktom v pisarni »Hei matfounda« sprejeli kot stalnega nemškega državljana — dobil ic rdečo legitimacijo! Ze v jeseni leta 1941 so z-j čele nastajati po naših rudniki) težave s preskrbo jamskega lesa zlasti krajnikov Za jamski opaž ker je pač mnogo žag ustavilo delo. Ta čas je uprava rudnikov sklenila s firmo Friemann & Wo!i v Zvrickauu pogodbo za pošitj-ko električnih jamskih svetilk ki so jih v jami uvedli leta 1943 Leta 1942 so Nemci ustanovili v Zagorju tri leta trajajočo nemško šolo za vzgojo rudarske ga podmladka — kopačev. V šolo so sprajemali le sinove svo jih simpatizerjev oziroma član nemške mladine v »Heima* bundu« In člane »Hitlerjugend« Koliko pa so bili !e-ti v resnici njihovi privrženci, vidimo it tega, da je večje število teh učencev sodelovalo v NOV (Se nadaljuj«)1 rali izvršiti partizani Ribič, Silas in Jovan. Veliko razočaranje v vrstah članstva Partije rudarskih revirjev je napravila ugotovitev, da je Brglez postal izdajalec. Zaradi njegovih izdaj je bilo v revirjih ustreljeno preko 300 ljudi. V noči od 8. na 9. avgust 1941. leta (od petka na soboto) so partizani napadli žandarme-rijsko postajo ▼ Zagorju. Vrgli so več ročnih gTanat in nato obstreljevali žandarmerijsko postajo s puškami. Istočasno Je drugi oddelek revirskih partizanov napadel z ročnimi granatami nemško obratno stražo (Werkschutz) na rudniku Zagorje, v kateri so fašisti zbirali denuciante in razne hinavske tipe. Nemški fašisti so imeli več mrtvih in ranjenih. Partizani so se umaknili pravočasno in brez izgub. Isto noč so partizani razrušili še cesto med Trbovljem in Zagorjem, uničili telefonske žice in telegrafsko omrežje. To akcijo so izvršili komunisti Jože Umek, Alojz Ribič in Milan Mrzelj. Partizani so izpraznili tudi dve skladišči smodnika in skladišče za prehrano. t. julija so partizani organizirali v Trbovljah veliko napisno akcijo po stanovanjskih hišah v Trbovljah, betoniranih ograjah in celo na sami iandarmerijski postaji. Natresli so tudi mnogo I žebljev po cesti, j Dne 2. avgusta 1941. leta so partizani izpraznili skladišče celjske cestne uprave na Katarini (to akcijo so izvedli Alojz Ribič, Franc Kastelic-Džon, Ciril Curk, Ladko Majcen in Anton Vratanar-Antonescu). — 3. avgusta so partizani razstrelili glavni elektromotor na rudniški separaciji v Zagorju. Dne 16. septembra 1941 so uporniki likvidirali narodnega izdajalca in člana »Werkschutza« v Trbovljah, Franca Tausla To se je zgodilo ob pol 6. uri zjutraj. Dne 26. decembra so partizani pri svoji akciji zažgali strojne objekte na rudniški separaciji v Hrastniku. Ubita sta bila nočni čuvaj in stražar. Ta udarna skupina je dobila stike s savinjsko četo in skupno z njo izdelala načrt za napad na rudnik v Zabukovci. Napad Je vodil Janez Pečnik. Revirska ln savinjska skupina sta nastopili vsaka s svoje strani; Juvan, Silas in Curk so imeli nalog, da napadejo z bombami »Werkschutz«, Savinjčani pa da pomagajo z druge strani. Najbolj sta se približala postaji »Werkschutza« Ribič in Curk, ki sta zmetala bombe. Pri tej akciji je bil ubit stražar in zaplenjena ena puška. Partizani so bili izdani in so se morali v naglici umakniti precej razkropljeni V Belih vodah se je revirska četa združila s Pohorci. Imeli so 18 mož in 3 mitraljeze. Meseca oktobra je revirska četa zasedla za dve uri mesto Šoštanj. Blokirala je žandarmerijsko postajo, zažgala žago, napravila napad na »Heimatbund« in nemškega župana. Od tu se je četa umaknila v Strmenice, kjer je morala zaradi stalnih letalskih izvidov počakati cel dan v gozdu. Od tu dalje je šla v Dobrovlje, kjer se je skupno formiral Štajerski bataljon. Komando je prevzel Stane. Tu so bile izrečene tudi prve pohvale. Bataljon je štel 67 mož. V Savinjski dolini je prišlo do večjega boja z Nemci, ki je trajal štiri ure in pol. Nemci so udarili od vseh strani: Braslovč, Nazarja in Krope. Njihova formacija je štela okrog 3.000 mož. Nemci so računali, da se bodo partizani umikali proti Mozirskim planinam — nasportno pa je šla četa proti Vranskemu in se prebila skozi nemško zasedo. Posamezne grupe so se prebijale ločeno proti SL Juriju, Grajski vasi do Griž in Črnega vrha. Drugi dan je bila revirska grupa, ki se je umikala proti Črnemu vrhu, izdana in proti večeru obkoljena. Prebila se je s Črnega vrha čez Krvavico, Reko in Prebolda do Griž. Tu je skupina prišla skupaj s Stanetom, Žnideršičem in Skalo ter napravila načrt za pohod na Kozjansko, v tako imenovani izseljeniški pas. Namen grupe je bil prodreti do Brežic, da prepreči izseljevanje naših ljudi. V brežiškem pohodu pa so bili partizani izdani, ker je bil ujet kurir v Celju in tudi ubit. — Borba je trajala 21 dni ter se je razvijala na področju Sy. Helene, Planine in Jur-kioštra ter Rimskih Toplic, Slivnice in Ponikve, V tej borbi je bilo ubito' ali ranjeno okrog 30 partizanov, kar pa z izgubami na nemški strani ne moremo niti primerjati. (Dalje prihodnjič) Napad na rudniške naprave v Hrastniku in uničenju partizanske skupine i. štaierskens bataljona Porodi o oroiniikega okrožja Trbovlje z dne 22. januarja 1942 orožniškemu komandantu za Sp. Štajersko o napadu na rudniške naprave v Hrastniku in uničenju partizanske skupine /. Štajerskega bataljona. Predmet: Poročilo o položaju in o delovanju. V noči na 26. XII. 1941 je 13 oboroženih banditov napadlo stražo strojnih objektov trboveljske premogokopne družbe v Hrastniku ter s streli iz pištol oziroma pušk ubilo rudniškega stražarja Pavla Bastardija ter nočna čuvaja Jožefa Tazarja in Karla Tuška. Nato so zažgali strojne objekte na II. separaciji in s tem povzročili okrog 6000 RM škode. Ob sodelovanju gestapa, varnostne službe, zaščitne policije in orožništva je bilo zaradi teh dogodkov v Hrastniku zaprtih 19 oseb. 27. xn. 1941 okrog 16. ure je pomož. policist Ferdinad Tkauz, ki je prideljen orožniški postaji Hrastnik, na poti v Dol hotel le. gitimirati nekega nepoznanega, okrog 25 let starega fanta. Neznanec je potegnil iž žepa pištolo in sprožil tri strele proti Tkauzu, ki je bil laže ranjen v prsni koš. Neznanec je nato pobegnil v bližnji gozd. Takojšen pregled okolice je ostal brez uspeha. 28. XII. 1941 okrog 20. ure je pobegnil iz trboveljskih zaporov neki Ivan Kralj. 29. XII. ga je zaščitna policija ustavila v Zagorju in ga na begu ustrelila. 5. I. 1942 je bila orožniška postaja v Trbovljah opozorjena, da se zadržuje pri posestniku Francu Jagru na Sv Katarini, občina Trbovlje, deset partizanov, ki so baje prisilili domačine, da jih prehranijo. (Partizanska skupina I. Štajerskega bataljona, ki je tam prezimila). To partizansko bando, ki se je utrdila v gospodarskem po. slopju in je bila bogato založena z mimicijo in ročnimi granatami, je uspešno obvladala zaščitna policija, orožništvo in varnostna služba iz Trbovelj. V | spopadu je bil rezervni narednik zaščitne policije v Trbovljah, Josef Kraus, ubit s tremi streli. Partizani so ustrelili tudi službenega psa, ki je bil dodeljen orožniški postaji v Trbovljah. Tri osebe, ki so bile na straž: so pobegnile, ko so opazile do ličijo, in izginile v bližnjem gozdu. Neki partizan je skočil s skednja in skušal zbežati. Zadele so ga številne krogle in je obležal mrtev. Ker brez velikih lastnih izgub ne bi biio mogoče doseči bandi tov, je bilo gospodarsko poslop. je zažgano. Pri tem je poginilo tudi 9 telet in 2 konja, zgorelo je tudi vse poljedelsko orodie Posestnik Jager, ki ni v nobeni zvezi z banditi, ima okrog 50 tisoč RM škode. Z vseh strani obkoljeni partizani se niso vdali niti tedaj, ko je bilo gospodarsko poslopje v plamenih. Streljali so do zadnjega trenutka. Ko je ogenj zajel ves objekt, je nastala močna eksplozija. Eksplodiralo je najbrž kako razstrelivo ali več ročnih granat. Ugotovili smo, da je 6 banditov umrlo v plamenih (ali pa zaradi eksplozije). Od 10 mož partizanske skupine jih je bilo tako 7 ubitih. 9. januarja 1942 so sporočili orožniški postaji v Trbovljah, da se zadržujejo pri posestniku Prašnikarju na Sv. Planini, občina Trbovlje št. 6, štirje oboroženi banditi. Močna udarna četa zaščitne policije v Trbovljah pod vodstvom nadporočnika iste policije Wildena, orožništva, gestapa in varnostne službe iz Trbovelj je odšla na posestvo, kjer so našli 4 partizane, ki so(se branili s streljanjem iz pušk in z ročnimi granatami. Ko so uvidelL da je borba brezizgledna, so se skušali rešiti skozi lino na strehi. Trije so bili na begu ustreljeni. Ugotovljeno je bilo, da so bili ustreljeni Franc Sušman in Ferdinand Šušter iz Trbovelj ter Franc Bajda iz Hrastnika, Ti možje so posestniku Prašnikarju pred prihodom policij« pripovedovali, da so izvršili napad na železnico med Zidanim mostom in Bregom oziroma med Zidanim mostom in Hrastnikom in da imajo v načrtu še druge akcije. Udeležili so se tudi napada na orožniško postajo in na rudniško stražo v Zagorju (9. avgusta 1941). Gasilski pionirji so letovali Tretji gasilski kongres, ki je bil v letošnjem aprilu na Bledu, je med drugim sprejel sklep, da bodo letošnje poletje v Gasilski šoli v Medvodah organizirali počitniško kolonijo za gasilske pionirje. Upravni odbor Gasilske zveze Slovenije je ta sklep realiziral in poslal 40 pionirjev iz desetih okrajnih GZ v kolonijo. Dne 1. julija t. 1. so se vsi pionirji zbrali v Medvodah. Čudno so se gledali — pa saj ni nič čudnega — sešli so se tamkaj iz Prekmurja, Gorice, Jesenic, Trbovelj, Novega mesta itd. Sprva so se pionirji smejali raznim dialektom, zlasti Idrijčanu in klepetavemu Goričanu, prav kmalu pa so si postali veliki prijatelji j sama po sebi. Med in si tovariško stisnili roke. Igra ! lom je bilo seveda jih je združila tako tesno, da se bodo še dolgo spominjali lepih dni, ki so jih preživeli v Medvodah. Da pa bi prijetno povezali tudi s koristnim, so uvedli vsak popoldan šolo za Izprašane pionirje — gasilce. Večina jih je, ki znajo še prav vešče opravljati z gasilskim orodjem. Tu pa so se naučili trodelnega napada z brentačo in vedrovko. Največje veselje so pa imeli z malo motorko. Vsak bi bil rad strojnik ali pa prvi napadalec. Spo-' znali so tudi še drugo orodje, opravo in razne aparate za gašenje. Poleg praktičnega dela z orodjem so se naučili o preventivnih merah, o organizaciji, obravnavali so nadalje pravilnik za pionirje in se vzgajali v pravem tovariškem duhu. Da pa niso pozabili na strum-nost in disciplino, je umevno resnim de-dovolj priložnosti za razvedrilo, za igro, za razne izlete v bližnjo okolico itd. Motilo jih je le muhavo vreme, da se niso mogli kopati, čeprav so vsak dan tako poželjivo obračali oči po zapeljivi Savi in Sori. Nebo pa je ostalo trdovratno zamreženo s temnimi oblaki. Dobre volje pa kljub temu ni manjkalo. Ne samo vrišča, tudi resnega učenja po učilnicah, v spalnicah in drugih kotih je bilo dovolj; vsi so se namreč vneto pripravljali na prvi izpit gasilskih pionirjev, t. j. na izpit za izprašane pionirje. Samozavestno so stopali pred komisijo in pogumno odgovarjali na vprašanja iz štirih skupin: organizacija, delo z orodjem, spoznavanje orodja, osebna oprava in preventivna služba. Pionirji dobro vedo za velike stroške, ki jih je prevzela na venije, da jim je omogočila to prvo letovanje. Pionirji so pa ▼ zahvalo obljubili, da bodo svoje znanje prenesli med svoje tovariše po naši domovini in vneto širili gasilsko zavest med mladino. S tem pa bo tudi dosežen namen, ki so ga imeli pred očmi vsi, ki so uvideli potrebo tudi po takih kolonijah. Prva kolonija se je že vrnila domov, druga je nastopila letovanje 18. L m. Tudi gasilska organizacija *e je uvrstila med množične organizacije, med ustanove, ki jim je mladina pri srcu in jo želijo vzgojiti v mlad, požrtvovalni in mmi i 1 ■1 mmmmmm. A, ■jstea : .i J ' | .te % ■«)>?>** <’* t % % tb ■ s v,fj. -* . sišmm m /m ■f P fr. ,■ A tv * ' m W * liil lih mz m m ^ tki m.. m % i <&».'*'i M: ■.:>{- 0«UUl«l MUtMtO * v, svoj račun Gasilska zveza Slo- j nesebični kader gasilcev V. G. Prod 25 loti so na Lo&cdt ustanovili gasilsko društvo Petindvajset let ni tako dolga i in velikega. In kakor se je zgo-doba, čeprav se v tem številu I dilo marsikaj in mnogokaj v iet zgodi ----( vsej naši domovini, tako se je zgodilo tudi v naših krajih. Tako pravijo rudarji-gasilci na Lokah nad Zagorjem Naj vam v ilustracijo še novem da so bralci »Zasavskega vestnika« na Lokah slabe volje, Če ne najdejo kakih novic tudi iz svojega ožjega kraja. Tak0 so mi nedavno, ko sem pisal o potovanju pevcev top'iške »Svobode« v Francijo, Ločani hudo zamerili, ker v članku nisem omenil, da potujejo z njimi tudi pevci loške »Svobode«. Seveda so imeli popolnoma prav. Toda Človek vedno kaj povabi. In to , e je tudj meni zgodilo. Zato upam, da zamera ne bo prehuda, posebno ker je današnji 'tanek namenjen aktivnim ga-:'.cem prostovoljnega gasilske-a društva iz njihovega kraja. Pred 25 leti so na Lokah usta-ovili gasilsko društvo. Prve ‘emelje zanj *o postavili rudarji r kmetje: Kokole Cencelj. Loj-' Ašič ter sedanji pedpredsed-• trboveljskega okraja tov rkeljc. Društvo je v začetku :>’.o le 25 članov a se je po-' (Nadaljevanje na 5. strani) r W *mm. A -v. Y':t f ličili* H y~: V zadnjih dneh v naših revirjih TitBOHIE Popravek. — V 29. Številki »Zasavskega vestnika« nam je tiskarski škrat na strani 4 v drugem stolpcu članka »Teden planincev« izmaličil besedo stavka v 9. vrsti. Ta stavek se pravilno glasi: »V petek zvečer je predaval tov Janko Blažej ob prikazovanju slik o Himalajskem pogorju — v soboto zvečer so pa trboveljski planinci prižgali kresove itd.« — Uredništvo. I. Invalidski teden ZVVI okraja Trbovlje. — V času od 18. do 25. julija se je vršil prvi Invalidski teden Zveze vojnih invalidov, združen z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Sam pričetek Invalidskega tedna ni bil dobro pripravljen, zato je odpadlo več prireditev, v splošnem pa je Teden invalidov dosegel svoj namen ter lahko njegove organizatorje vseeno pohvalimo, zlasti za zadnje dni, ko so bile številne športne prireditve, ki so se jih udeležili tudi invalidi iz Kranja, Novega mesta. Jesenic, Ljubljane, Maribora, Slov. Gradca, Celja, Zagorja in Hrastnika. Preteklo soboto je bilo tekmovanje v kegljanju in no- gometu, v nedeljo pa v šahu, namiznem tenisu in nadaljevanje v kegljanju. Ob zaključku redakcije lista je bilo še tekmovanje v kegljanju posameznikov — v moštvenem tekmovanju pa je zmagala ekipa invalidov iz Trbovelj. — Podrobnosti o Tednu invalidov bomo še poročali. Planinski dan na Kumu. Delavno PD »Kum« v Trbovljah, ,v katerem so včlanjeni planinci in ljubitelji prirode iz spodnjega dela trboveljske doline, bo priredilo v nedeljo, 1. avgusta, na Kumu svoj I. Planinski dan. — Jutri v četrtek, ob 19. uri bo to društvo predvajalo propagandni planinski film v kinu »Svobode-Zasavje«, v soboto pa bodo imeli planinci tega društva prijeten večer ob kresu na Kumu, kjer bo sodeloval tudi kmečki godbeni trio. V nedeljo, 1. avgusta bo PD »Kum« ob pol 11. ur* dopoldne odkrilo na svoji planinski postojanki Kum spominsko ploščo padlim tovarišem-planincem. Pri tej slovesnosti bodo sodelovali tud- godba in pevci. Po spominskem slavju bo na Kumu planinsko rajanje. H USTlik Gospodinjska šola se bo preselila. Odkar je mestni ljudski odbor sklenil, da bo dosedanjo gospodinjsko šolo preselil v ustreznejše prostore, in sicer v bivšo Pečnikovo vilo ob Savi, je število priglasitev za to šolo naraslo, tako da je trenutno vpisanih okrog 30 gojenk. Za gospodinjsko šolo pa med starši žal še ni povsod pravilnega razumevanja. Izgleda, da številne matere ne uvidijo pra-vega pomena te šole in koristi, ki bi jih lahko imele njihove hčerke od te ustanove. Tudi v Hrastniku na žalost opažamo med starši vse premočno težnjo, da je treba otroka neposredno po izpolnjenem 14. letu zaposliti, da si bo sam služil kruh. Ali ne delamo otrokom krivico? Al' ni dosti bolj pametno, če nudimo dekletom potreben pouk, da bodo nekoč dobre gospodinje in matere, kot pa je trenutna korist, ki jo ima družina od zaposlenega otroka? Nujno bi svetovali mnogim hrastniškim materam: Ne bedite vendar kratkovidne, ko odločate o bodočnost; In blaginji svojih otrok! Njihova sreča je tudi vaša sreča! Zato pokažite tudi za gospodinjsko šolo več zanimanja kot doslej! Preimenovanje naselij. — Na zboru volivcev so med drugim sprejeli sklep, da se dosedanje naselje Sv. Marko in Sv. Katarina preimenujeta: prvi v Oste nek. medtem ko bi se naselje, ki zajema kotlino nad Rinaldovo gostilno, imenovalo Čeče. Naselje v soteski od vključno Ri-naldove gostilne do Ravnikarjevega mostu pa se bo odslej imenovalo Boben. Odpoved lokala. — Ker ni bilo krajevne potrebe, se je bivša gostilna »Pri Hercogu« opustila. Zvedeli smo pa, da je lastnica hiše odpovedala lokal Za trgovino, čeprav sodimo, da je trgovina na tem kraju potrebna. Dobro bi bilo, če bi tov. Hercogova uvidela potrebo te trgovine, ki so se je rudarji zaradi bližine in solidne postrežbe tako navadili, da bi jo težko pogrešali. Kaj mislite vi k temu, dragi bralci? Tabornik] *o marljivi. Hrast-nižki taborniki so s pomočjo okrajnega odbora ZB organizirali taborjenje otrok padlih borcev. Tako so omogočili pionirjem, ki letujejo v Retečah, da se ob lepih dneh kopajo v topli Sort in uživajo oddih v naravi. Od 1. avgusta dalje pa bo ta borilo okrog 40 mladih tabornikov na zeleni gozdni jasi tak ob kopališču v Pulju. Taborno vodstvo pripravlja vse potrebno, da bo taborjenje kar najbolj prijetno. Izvidnikom iz Pulja so pa taborniki v zameno omogočili taborjenje v Rimskih Toplicah. Tako bodo obo’i spoznali nove kraje in utrdili prijateljstvo, kar je ena izmed glavnih nalog taborništva. Proletarec — Rudar 1:1 (0:0). Pretekli četrtek smo bili prič$ najboljši tekmi mladega nogometnega moštva hrastniškega Rudarja. Mladi nogometaši so se zavedali, da tekmujejo z nevarnim nasprotnikom in so napeli vse sile, da bi dosegli kar najbolj častni rezultat. Doseg’i pa več. in sicer moralno zmago nad rutiniranim nasprotnikom; v prvem polčasu je Proletarec igral z nekaj igralci 'n. drugega moštva, medtem ko eo prišli v drugem polčasu v Ogrinc, kar pa ni bilo dovolj za zmago' gostov. Pri domačinih so se odlikovali zlasti Hlebc, Oberčkal in Bedenik, še posebno pa novi vratar Orožen. Sodnik Vanelli iz Trbovelj je odlično vodil tekmo, kar na naših igriščih le poredkoma srečamo Praznik Dneva vstaje v Hrastnika. Ze dan pred praznikom je pohitela rudarska godba na pihala iz Hrastnika v Črnomelj, ki je pred desetimi leti odšla korporativno v partizane, kjer je nastopala kot godba VII. korpusa. Z več avtomobili so se odpeljali v Belo krajino še drugi Hrastničani in deputadja RK. Na predvečer praznika pa so v Hrastniku člani SD »Brat. stva« v štafeti z baklami prenesli venec pred spomenik padlih. Isti večer je bil v dvorani Sp. Hrastnika koncert pevskega zbora in godbe na pihala Svobode II v okviru I. Tedna invalidov okraja Trbovlje. Nerazumljivo pa je, da je bil ta koncert slabo obiskan. Na Dan vstaje je odšla partizanska patrulja na Vrhe in z njo več Hrastničanov — oni pa, ki so ostali doma, so na ta praznik z velikim veseljem posluša:! v popoldanskih urah reportažo Radia Ljubljana »Hrastnika rudarska godba v partizanih«. ZAGORIE Zanimivo predavanje. V petek, 23. t. m., je bilo v Zagorju predavanje o osnutku novega zakona za social, zavarovanje. Predaval je direktor Zavoda za socialno zavarovanje okraja Trbovlje, tov. Karel Rupnik, ki je v svojih izvajanjih najprej orisal zgodovino zakona o socialnem zavarovanju, nato pa nakazal sedanje probleme tega važnega zavarovanja. Poslušalci so posegli tudi v diskusijo, v kateri je bilo zlasti govora o nepravilnostih pri uvrstitvi raznih upokojencev v pokojninske razrede. Odkritje spgminske plošče, V nedeljo, 25. julija, je OO ZB NOV na Vačah odkril v Selu spominsko ploščo 32 padlim borcem NOV, v nedeljo, 1. avgusta, pa bo slavnostno odkritje spomenika žrtev NOV v Ravenski vasi (Sv. Urh). Začetek slovesnosti bo ob 9. uri dopoldne. Na tem spominskem slavju bodo sodelovali godba na pihala in pevci iz Zagorja. Nova tovarna v Zagorju. V Zagorju so v teku živahne priprave na otvoritev nove konfekcijske tovarne »Sava« ki jo bodo — kakor poročamo na drugem mestu — slovesno odprli na dan občinskega praznika mesta Zagorje, dne 9. avgusta t. 1. Ob tej priložnosti bodo Prosvetno delo ima tudi svoje nasprotnike V našem listu smo že poročali, da so slovenski izseljenci v ZDA na pobudo tov. Jožeta Brica, doma iz Gradiških lazov pri Litiji, kupili za šmarsko osnovno šolo kinoprojektor na ozek trak Ta aparat deluje izredno dobro in je njegov dosedanji upravljalec tov. Franc Gruden, šol. upravitelj, obiskal s tem aparatom že več vasi li_ tijske okolice, kjer je predvajal razne filme in tako doprinesel svoj delež k prosveti v naši dolini. V zadnjem času pa 1e bila vložena proti predvajanjem šmarskega kinoprojektorja pritožba. Oblast je uvedla preiskavo ki je ugotovila, da si ta prosvetna ustanova ne kopiči dobičkov in se spričo visoke izpo-sojevalnine za filme vzdržuje le zaradi požrtvovalnosti sodelujočih. Ovadba torej ni bila utemeljena. Litijski košarkarji so sodelovali na tekmah v Medvodah Te dni so praznovali v Medvodah občinski praznik NOV. Med drugim so imeli na programu tudi vrsto športnih tekmovanj. Iz Zasavja so se udeležili košarkarskega tekmovanja tudi Iz Litije in okolice SHHSs a& ka» Ass tev za veliki revirski kraj. spominske zastavice. Iz Radeč in okolice V Radečah so odkrili spomin sko ploščo. Na Dan vstaje slovenskega ljudstva, 22. julija, so ob dveh popoldne v Močilnem pri Radečah odkrili ploščo v spomin padlim partizanom TV Staniče, ki so darovali svoja življenja za svobodo v februarju leta 1945. Slovesnost v Zidanem mostu na predvečer Dneva vstaje. — Na predvečer praznika Dneva vstaje so v Zidanem mostu in v okolici zagoreli kresovi. V Zidanem mostu so imeli ta večer slavnostno akademijo s sodelovanjem godbe in pevskega zbora — dne 22. julija pa je bila v Zidanem mostu pred spominsko ploščo žrtvam NOB žalna slovesnost. Tudi letos uspeh »Mlklove Zale«. — Ljudska igra »Miklo-va Zala«, ^ki jo je lansko leto z nepričakovanim uspehom uprizoril gledališki kolektiv ra-deške »Svobode«, je doživela uspeh tudi letos. Predstava »Miklove Zale« je v petek, 16. jul ja, zaradi slabega vremena odpadla, pač pa je gledališki 80-le'irci dveh upokoienih rudarskih uslužbencev v hrastniški občini sta praznovala pred dnevi dva sošolca rudarska uslužbenca v pokoiu — 80-letnici življenja, in sicer: dne 20. julija tov Jakob Restar ‘er 21 tov. Domin,k Majctn v Hrastniku. Pm se je rodil v vasi Praprotno, drugi pa v naselju Log v stari Logarjevi hiši Oba sta hodila v staro hrastniško šolo, ki so jo morali leta 1922 zaradi plazu po dreti. Bila sta oba zelo bistra cenca. kar je razvidno že iz nekdanjih šolskih katalogov. Restarju je umrl oče rudar, ko je bil star 4 leta. Leta 1889 po koTTs fUidWaldmeister«. Pravimo ji tudi prvenec. Naši ljudje jo kaj radi nabirajo kot zdravilno zelišče. Redkost naših gozdov je pa lisasta kopriva, vsekakor zanimivost, in se razločuje od ostalih kopriv. Omeniti moram še grašlco Iz družine stročnic. Vrsta grašic je bogata, saj šteje celo 35 vrst. Planincem in predvsem mladini je všeč lepo, rdečemodro cvetov je, ki pa se spreminja In ga je opaziti tudi v svetlejših bar. vah. Enako nadaljnje cvetice, ki jih je v precejšnji množini; med njimi je tudi repeia zlatica, no — teh ne manjka nikjer, vendar se Kopitnik dlči z zlatico, ki je zelo redka, t. j. zlatorumena zlatica, ki ima močne, mesnate Jedvičaste liste. Je strupena cvetica, čeprav je zaščitena in je nihče ne trga. Tej podobna je kalužnica, ki jo najdemo ob potokih in močvirnih krajih. V senčnih gozdovih pa se nam med ostalim rastlinjem pokaže zimzelen s svojim dolgim, poleglim steblom in ima pokončno cvetoče vejice. — Na-J dalje je o gozdu najti tudi kukavice z rumenobelimt drobnimi cveti, medtem ko smo na travniku srečali kukavice z rdečerja-vimi cveti. To so cvetice, ki so vsakemu vet ali man/ poznane. Obrnil bi se še k našim redkim cveticam, ki jih skriva Kopitnik. Med njimi je avrlkel ali lepi jeglič, ki raste po apnenih skalah pri nas na Knpitnlku in Kozjem, medtem ko rasle v Alpah v produ. Pri nas ga najdemo v skalnatih razpokah, od koder se v spomladanskem vetriču nalahno pozibava tn je varen pred grabeži. Druga taka cvetica in poseb- Ko se spuščamo po zadnjem delu poti proti Rimskim Toplicam, se v zahvalo lepotam, hi smo jih videli na Kopilniku, ozremo še enkrat nazaj proti njegovemu vrhu. Pogled nam obstane na slikah, tako imenovanih bo-rovkah, tl smo jih pri sestopu obšli. Nepozabno nam ostane v spominu obisk tega vrha obljubljamo se radi, da se povzpeli nanj še in še. Ko-Ra. Obvestilo letnikom 1936 Glede na sestavo rdkrutnc-ga spiska za letnik 1936 mestne občine Trbovlje naročamo vsem mladincem, rojenim leta 1936, sledeče: Vsi mladinci, ki so se rodili leta 1936. ki stalno stanujejo v občini Trbovlje tn morebiti niso prejeli poklica LOMO Trbovlje, da se zglasijo pri vojnem referentu na občini, naj to obvezno store do 2. avgusta 1954 pri vojaškem referentu trboveljske občine zaradi vpisa v rekrutni spisek. Opominjamo, da pridejo v poštev samo tisti mladinci letnika 1936, ki se doslej še niso priglasili za vpis. Štev. 120(54. Trbovlje, dne 19. julija 1954. LOMO Trbovlje vojaški referent Trbovlje, v soboto 24. julija. — Danes sta se v trboveljskem mestnem kopališču pomerili reprezentanci ljubljanske »Ilirije« in domačega »Rudarja«. Zmagali so gostje z rezultatom 83:63. Rezultati; Zenske 50 m, metuljček: 1. Jana Medved (I) 0:43.2, 2. Jelka 2muc (R) 0:52.4. Zenske 100 m crav/l: 1 Nada Goršek (R) 1:36.4, 2. Anica Perme (I) 1:41.0. Zen kt 100 m klasično: 1. Slav: Irt (R) 1:42.8, 2. Polona Brili j (I) 1:45.0, 3. Manca Kočar (R) 1:45.1. Zenske 100 m hrbtno: 1. Metka Hočevar ! (1) 1:49,9, 2. Hilda Sešlar (R) 1:51,7. Zenske, štaiela 4 x 50 m, 1. Ilirija (Perme, Hribar, Hočevar, Medved) 2:54.0, Rudar (Sešlar, Grošelj, Kočar, Goršek) 2:58.2. Moški 400 m crawl: 1. Silvo Glas (R) 6:05.4, 2. Pavle Biber (I) 6:10,0. Moški 200 m klasično: 1. Peter Sivič (I) 3:10.6, 2. Vili Vr- in za- | craw/. bomo Šah v Trbovljah V nedeljo, 18. julija, so člani šahovske sekcije SD Rudarja odigrali v svojih klubskih prostorih šahovski brzotumir za mesec julij. Akoravno se je tekme udeležilo samo 9 šahi-stov, je bil turnir močno zaseden, saj sta manjkala le dva »asa«. Po dve uri trajajoči borbi je zmagal mladinec Hinko Jazbec- Remiziral je samo s tov. Ruglom, medtem ko Je ostale partije dobil. Drugo mesto sta sl delila Mirko Sribar in bošek (I) 3:10.8, 3. Marijan Santo (R) 3:35.0. Moški 100 m hrbtno: 1. Dušan Lunder (I) 1:24.4, 2. Miha Turk (R) 1:29.3. Moški 100 m crawl: 1. Franc Letnik (R) 1:08.7, 2. Martin Karlin (I) 1:13.5. Moški 100 m metuljček: izven konkurence: Borut Pirc (I) 1:17.6, 1. Peter Sivič (I) 1:23.3, 2. Vili Vrbošek (I) 1:82.2, 3. Marijan Santo (R) 1:34.0. Moški, šlateta 4 x JOOm, crawl: 1. Rudar (Turk, Glas, Pleskovič Letnik) 5:05.4, 2. Ilirija (Pleško, Hartman, Horaung, Karline) 5:28.7. Iz tekmovanja »o izpadli skoki, ki se bodo pri povratnem dvoboju v. ta namen točkovali dvojno. Vaterpolo: Ilirija (Sivič, Bi- ber, Šifrer, Hartman, Lunder, Karlin, Homung — Rudar (Santo, Dolanc, Turk, Letnik, Glas, Pleskovič, Kocjan). Ilirija : Rudar 12:5 (4:2). Sodil je dobro Dušan Brozovič iz Ljubljane. Tekmovaire za ookal mnršila Tita Rudar II (Trbovlje)—Proletarec (Zagorje) 3:0 (1:0) V tekmovanju za pokal maršala Tita je v nedeljo drugo moštvo Rudarja v Trbovljah premagalo nogometno moštvo Proletarca iz Zagorja, ki je nastopilo kompletno, razen Judeža in Kurenta. Zmaga Rudarja je bila zaslužena. Pred 1000 gledalci je tekmo dobro sodil Sumi iz Hrastnika. V finalu Zasavja se bosta sre- čali moštvi Rudarja I. in Rudarja n. V predtekmi smo videli lep nogomet, poln kombinacij in uspelih potez naših najmlajših, od katerih bi se lahko starejši dosti naučili. V prvi tekmi so pionirji Rudarja II premagali pionirje Dobrne s 6:1 — v naslednji tekmi pa so pionirji Rudarja I. pre-magali pionirje ZSD Celje s 7:0. V počastitev Dneva vstaje so tekmovali v kegljanju Da počasti Dan vstaje slovenskega ljudstva, je kegljaški klub SD »Bratstva« v Hrastniku priredi! v četrtek, 22. julija, tekmovanje v kegljanju, ki se ga je udeležilo 7 ‘kegljaških moštev našega okraja. — Prvo mesto je doseglo »Bratstvo I« iz Hrastnika z 262 prevrnjenimi klini, drugo Končni vrstni red je naslednji; 1. Hinko Jazbec ml. 7,5 točke, 2.-3. M rko Sribar in Robert Frece 6, 4. Vili Rugel 5,5, 5. Ludvik Oprešnik 4, 6-, Robert Frece, ki je na tem tur- Dušan Gala 3, 7.—8. Ivan Hor-nirju zelo dobro igral. Razoča- vat in Ivan Pajk po 2 točki, ral Pa je tokrat favorit Ivan 9. Milan Pavelšek brez točke. mesto »Rudar« iz Trbovelj z 247 klini, tretje mesto »Svoboda-Za-savje« z 244 klini, četrto mesto 2. moštvo »Svobode-Zasavje« z 211 klini, peto mesto »Proletarec« ,z Zagorja s 198 Umi, šesto mesto • »Bratstvo II« s 179 klini ter sedmo mesto »Svoboda« iz Rade«. s 167 klini. JLA (LJUBLJANA) : BRATSTVO 4:0 V nedeljo Je odigralo moštvo JLA (Ljubljana) tekmo z nogometaši »Bratstva* v Hrastniku-Igra se je končala s 4:0 v kori* gostov. Pajk. H. J. VELIKA 77 Hi * »M/n, c hi loAitu ULTDKNE GOSPODARSKA AL ffUUUhOtSHi t€>U€H prireditve n OD 7. DO 15. AVGUSTA 1954 NMFrlTI MN 28 •/. POPUSTA NA Z E L E Z N C- IN AVTOBUSIH KlUBvl VHfl RAZSTAVA Kino »Svoboda-Center« V Trbovljah (Delavski d«n> ' predvajal ameritški film • SLABEM GLASU«. Predstav od petka do ponedeljka ■s K«**” od sobote do ponedeljka-