PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina pračama v gotovini p_____________n m i.
Abb postale I gruppo - LCIlft o5 lir
Leto XVIII. - Št. 4 (5088)
TRST, petek 5. januarja 1962
Leone in Merzagora odredila objavo zapisnikov preiskovalne komisije
PSI je odobril programski dokument za podporo socialistov vladi levega centra
Bivši minister Togni je zaprosil predsednika poslanske zbornice, naj čimprej določi datum za razpravo o Fiumicinu - Socialistični poslanci zahtevajo kaznovanje vseh, ki so odgovorni za nepravilnosti pri gradnji mednarodnega letališča - Tudi PSDI pripravlja programsko izjavo levega centra
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Predsednik poslanske zbornice Leone in predsednik senata Merzagora sta sporazumno sklenila objaviti v parlamentarnih aktih celotno besedilo zapisnikov o zasliševanju prič pred preiskovalno komisijo o gradnji letališča v Fiumicinu. Bivši minister Togni je poslal Leoneju brzojavko, v kateri ga prosi, naj določi datum za razpravo o zadevi Fiumicino, v katero bo posegel tudi sam, ker je osebno prizadet; vodstvo
zasedanju centralnega odbora \ sankcije, k-i so jih uvedli pre-
nO AQ /i aV«1 w*	U__ ..	, _ i. i .	,	_ . .
skupine socialističnih poslancev pa je predložilo tajništvu zbornice resolucijo, v kateri se zahteva kaznovanje vseh, ki so odgovorni za nepravilnosti v zvezi z gradnjo letališča v Fiumicinu.
Danes se je sestalo vodstvo PSI in odobrilo programski dokument gospodarske komisije stranke. Po seji so izdali sporočilo, ki ga je pripravil Lombardi. Sporočilo se glasi:
((Poročilo gospodarske komisije PSI izhaja iz jasnega razločevanja med politiko načrtovanja in gospodarsko politiko obrata v levo. Za PSI je glavni cilj uravnotežen razvoj italijanskega gospodarstva z demokratičnim načrtovanjem, ki naj uresniči predvsem nujne reforme strukture. Demokratična metoda načrtovanja zahteva kot bistveni rekvizit avtonomno vlogo sindikatov in krajevnih ustanov in omogoča — v okviru vsedržavnega gospodarskega načrta — ohranitev tržnega mehanizma, ki naj ne bo podvržen pritisku zasebnih monopolističnih skupin, hkrati pa podrejen temeljnim odločitvam javne oblasti. Podrobno so označeni cilji načrtne politike glede šole in znanstvenega raziskovanja, kmetijstva, industrije, tercialnih dejavnosti in socialnih služnosti, hkrati pa vključeni v perspektivo mednarodne politike sodelovanja z zaostalimi deželami, izven vsakršne neo-kolonialistične težnje.
»Ukrepe gospodarske politike, ki jih je moč takoj izvršiti kot pripravo za politiko načrtovanja (za katero še ne obstajajo politični in parlamentarni pogoji), in ki morejo označiti danes obrat v levo v gospodarski politiki, narekuje potreba po odstranitvi določenih ovir strukturnega značaja in potreba po ustreznih nujnih in učinkovitih ukrepih za dosego tega cilja. Ti ukrepi obsegajo Javne Programske odločitve, povezane s točnimi finančnimi obvezami, na naslednjih področjih:
«A. Sola znanstvenega raziskovanja (izgradnjo določenega števila učilnic, določeno število novih profesorjev, strokovno izobrazbo, ustanovitev Političnega organa in znanstvenega odbora za reorganizacijo in načrtovanje znanstvenega raziskovanja).
»B. Kmetijstvo (ustanovitev Središč za razvoj, odpravo spolovinarstva in predkapitalističnih oblik kolonata, načrtovanje investicij, razvoj za-drugarstva, reorganizacijo tržnih struktur in reformo Fe-derconsorzi).
((C. Industrija (splošno načrtovanje javnih in zasebnih investicij po točnih kriterijih uravnoteženega razvoja).
«C. Služnosti in civilni po-
goji (bolnišnice, ljudska stanovanja, poenotenje sistema minimalnih pokojnin, okrepitev javnega prevoza, urbanistični zakon).
((Pogoji in instrumenti za uresničenje takega programa ležijo v vrsti vladnih obvez in zakonodajnih in upravnih ukrepov, med katerimi je vredno omeniti naslednje: rezervirati javni šoli vsa sredstva namenjena šolstvu; formalna in vsebinska jamstva za stvarno izvrševanje sindikalnih in političnih svoboščin na delovnem mestu in izdati v ta namen statut pravic delavca v tovarni; nacionalizacijo električne industrije; ukinitev fiskalne imunitete, ki jo uživajo privilegirane skupine davkoplačevalcev, z odločno okrepitvijo sredstev za ugotavljanje davčnih utaj in, v ta namen, z vpogledom finančne uprave v registracijo bančnih vlog; ustanovitev .urada za načrtovanje', ki ga sestavljata odbor ministrov in odbor znanstvenikov; sanacijo krajevnih financ z organsko reformo in s takojšnjim večletnim načrtovanjem finančnih posegov v breme države:	uveljavljenje deželne
ureditve kot bistveni element demokratičnega načrtovanja.«
S programskim dokumentom se je strinjala tudi levica PSI, Valori pa je pripomnil, da bo v centralnem odboru izrazil svoje nesoglašanje s politično linijo, ki jo stranka namerava uveljaviti, da bi dosegla uresničenje tega programa. Na
PSI bo ta dokument obrazložil Lombardi, namestnik tajnika De Martino pa bo vključil ta programski dokument v splošno politiko PSI, ki jo je odobril kongres v Milasu, hkrati pa bo analiziral notranji politični položaj, zlasti v zvezi z bližnjim kongresom KD.
Vodstvo PSDI se bo sestalo 18. t. m.; razpravljali bodo o poročilu Saragata in predsednika študijske komisije Pretija v zvezi s sestavo programa, ki ga stranka namerava predlagati za svoje sodelovanje v morebitni vladi levega centra. Program ne bo zajel le socialna vprašanja, ampak tudi vprašanja notranje in zunanje politike.
A. P.
----«»---
Mikojanov obisk v Gvineji
MOSKVA, 4. — Prvi podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan je odpotoval davi z letalom na uraden obisk v Gvinejo. Njegov obisk v Gvineji bo trajal približno en teden.
Iz Rabata poročajo, da bo Mikojan prespal v tem mestu in bo nadaljeval pot jutri zjutraj. Agencija Tass javlja, da bo Mikojan po obisku v Gvineji obiskal tudi Gano, in sicer na vabilo predsednika Nkrumaha.
Ukinitev sankcij proti San Domingu
SAN DOMINGO, 4. — Svet organizacije ameriških držav je danes sklenil odpraviti vse
teklega avgusta proti republiki San Domingo, ker smatra, jo, da je stopila na pot demokracije. Prihodnjo nedeljo bo prispela v San Domingo posebna misija ZDA, ki bo proučila položaj dežele in njene potrebe, zlasti kar zadeva tehnično pomoč. Tudi tajnik organizacija ameriških držav Mora j« odpotoval iz Wa-shingtona v San Domingo, kjer se bo zadržal štiri dni in se razgovarjal s predsedni-kom Balaguerjem in voditeljem opozicije Bonnellyjem,
vedno v zvezi z vprašanjem tehnične pomoči dominikanski republiki.
WASHINGTON, 4. — Menši-kov, ki je bil štiri leta ruski veleposlanik v ZDA, se je danes vkrcal na «Queen Elizabeth. in se prek Cherbourga in Pariza vrača v Moskvo. Pred odhodom je dal tisku krajšo izjavo, v kateri je podčrtal, da so se odnosi med ZSSR in ZDA, v razdobju ko je bil veleposlanik v Washing-tonu, .nekoliko izboljšali, da pa je treba storiti še mnogo«.
Francoski ultrasi nadaljujejo pokole nad nezaščitenimi prebivalci Alžirije
V sredo so ubili 127 Alžircev, mnogo pa jih ranili, včeraj pa so padle nove številne žrtve, ki jih zahodne agencije povečini zamolčujejo - Ben Heda je prispel včeraj v Rabat - Mednarodna pozornost je obrnjena na bližnjo sejo alžirske vlade
PARIZ, 4. -- V Tunisu je minister za informacije v alžirski vladi Mohamed Jazid sporočil, da so francoski ultrasi ubili včeraj v Alžiriji 127 Alžircev, ranili pa so jih več sto. V izjavi, ki jo je objavil tiskovni urad alžirske vlade, poudarja alžirski minister za informacije, da je vzrok številnih incidentov histerizem nekaterih Francozov, ki nadaljujejo pokole in linčanja med nezaščitenimi Alžirci.
Danes so francoski ultrasi obnovili napade na ne-
zaščiteno alžirsko prebivalstvo v Oranu, že zgodaj zjutraj so raztrosili letake, v katerih pravijo, da so vsi moški od 18. do 45. leta, ki živijo v Alžiriji, »mobilizirani«, da se »uprejo zapustitvi Alžirije in da se ohrani enotnost narodnega o-zemlja«.
Takoj po prenehanju policijske ure, t.j. ob 7. zjutraj, so začele skupine francoskih ul-trasov napadati Alžirce, od katerih so pet ranili. Napadi so se nadaljevali ves dan, in policija je, kakor običajno,
povečini stala ob strani, ali pa ni dovolj učinkovito nastopila. Okoli poldne so poročali o treh mrtvih in osmih ranjenih. Ob 18. uri pa je število narastlo na pet, ranjenih pa na 23. To so seveda uradni podatki. Število žrtev pa je mnogo večje, kakor je razvidno tudi iz poročila alžirske vlade o včerajšnjih dogodkih, ko so uradno javili, da je bilo med neredi 37 mrtvih.
Pozno zvečer so javili, da je bilo pri današnjih spopadih in atentatih v Alžiriji u-bitih 13 oseb, 46 pa ranjenih. V Oranu je bilo 9 ubitih in 28 ranjenih.
Skupine alžirskih borcev pa
■■■■ m ■■mil n iiiii iiii   Hlinim          
Potrjen razgovor poslanika Krolla v sovjetskem zunanjem ministrstvu
Bonnska vlada je takoj pojasnila, da nikakor ne gre za ^vmešavanje v Thompsonovo sondiranje» - Clay pojde na poročanje v Washington
WASHMGTON, 4. — V diplomatskih krogih javljajo da je ameriška vlada sporočila francoski, britanski in zahodnonemški vladi, da so se razgovori v Moskvi spodbudno začeli in da se bodo v kratkem nadaljevali To je sporočil Charles Bohlen francoskemu, britanskemu in zahodnonemškemu poslaniku, katere je včeral do-vabil Dean Rusk v ameriški državni departma. v Dalje pravijo, da je Boh-
len povedal, da sta Gromi-ko in Thompson govorila o sedanjem stanju v Berlinu ter da so bili zavezniški poslaniki obveščeni, da ameriški državni departma predvideva, da bo prihodnji te-
den lahko poslal Thompso-
...................................umi..........
Sestanek izvršnega odbora CEH
Novella, Santi in Lama poročali o delu delegacije CGIL v Moskvi
Poudarili so, da je moskovski kongres Svetovne sindikalne zveze sprejel večino spreminjevalnih predlogov CGIL, ki je na ta način odprla nove perspektive za razvoj mednarodnega delavskega gibanja ■ Milanski delegat se s tem mnenjem ne strinja
RIM, 4. — Izvršni odbor CGIL je danes poslušal poročilo svojega generalnega tajnika Agostina Novelle o V. kongresu Svetovne sindikalne zveze v Moskvi. Novella je obširno obrazložil akcijo CG IL v predkongresni fazi ter poudaril važnost dejstva, da je odšla delegacija na kongres v Moskvo z enotnim stališčem vseh struj CGIL in s takim gledanjem' na mednarodna vprašanja, na podlagi katerega se je mogla doseči največja enotnost med delavci raznih držav. Spričo ta-
DANES
Čeprav se resnično še vedno vsa svetovna Javnost zanima tudi danes za glavno mednarodno vprašanje — o posledicah prvih razgovorov Thompson-Gromiko — moramo govoriti najprej o tisti krvavi in vroči vojni, ki že toliko let spremlja hladno Vojno. V Alžiriji ni bilo namreč predvčerajšnjim samo 40 mrtvih, kot so poročali Francozi, temveč 127, kot poročajo Alžirci. Ultrasi pa so počeli tudi včeraj nova divjaštva in Pokole nad Alžirci in francoska poročila o trinajstih mrtvih bodo gotovo jutri demantirali Alžirci. Vendar pa se v vso to kri mešajo neke optimistične vesti o velikem Pomenu prihodnje seje alžirske vlade in o tem, da se bo Prihodnjih pogajanj z Alžirci Udeležil osebno sam de Gaul-*e in tako končno zajamčil njihov uspeh.
Njegovemu veleposlaniku v ^DA kakor tudi britanskemu in nemškemu pa Je ameriška vlada sporočila, da so se razgovori v Moskvi »spodbudno *ačeli», kar je hkrati tudi pr-vi spodbudni podatek po teh razgovorih. Morda bo k vsemu pripomogel tudi Mac Mil-lanov razgovor z Adenauerjem, ki bo čez štiri dni v Bonnu, kjer se sedaj nacistični krogi zopet jezijo na aktivne-
ga veleposlanika Krolla in ga zopet dolžijo preveč samostojnih pobud v sovjetskem zunanjem ministrstvu.
Toda zahodnjaki se trenutno najbolj kregajo sedaj v Bruslju, kjer razpravljajo o začetku druge faze skupnega evropskega tržišča. Doslej so se sporazumeli o tako pičlem številu vprašanj, da jih ni vredno niti omenjati. Zdi se pa, da italijanski minister Colombo nima lahkega dela, saj bo danes načei * Nemci in Francozi najbolj kočljivo vprašanje — zaščitnih klavzul za sočivje in sadje.
Njegovi kolegi v italijanski vladi in demokristjanski stranki pa se bodo morali v kratkem dokončno izreči o predlogu socialističnega programa za levi center, ki ga je danes vodstvo PSI dokončno odobrila V Italiji se še kar brez konca in kraja nadaljuje razvoj škandala z letališčem Fiumicino; predsednika obeh delov parlamenta sta včeraj sklenila da se objavijo sedaj tudi vsj zapisniki o vseh zasliševanjih med parlamentarno preiskavo. Kot je znano vsebujejo ti zapisniki marsikaj kočljivega o delovanju raznih ministrov, njihovih sodelavcev, njihovih sorodnikov in sorodnic.
kega nastopa delegacije je kongres sprejel dobršen del spreminjevalnih predlogov CG IL glede programa, tako da je bil končno bistveno spremenjen v smislu italijanskih predlogov. Tudi končni poziv vsebuje tiste enotne zahteve, ki iih je predložila delegacija kljub določenim nerazumevanjem in težavam, katerih vzrok pa je različnost položaja in pogojev, v katerih delujejo sindikati v posameznih državah.
• Mislimo, je nadaljeval Novella, da lahko trdimo, da je akcija italijanske delegacije prispevala k uvajanju novih in bolj globokih elementov demokratičnega življenja znotraj Svetovne sindikalne zveze. 2e sama glasovalna izjava s pridržki, ki jih vsebuje, je po-trdila_ veljavnost programskih stališč in splošne politične linije CGIL, doslednost naše organizacije pri reševanju nacionalnih in mednarodnih vprašanj. CGIL se je na ta način vključila v SSŽ s svojo dejansko fiziognomijo brez obotavljanja in brez odrekanja in je dala nove perspektive svoji mednarodni akciji«.
Nato je Novella govoril o mednarodni politiki demokrist-janskega sindikata CISL in o vlogi, ki jo ta organizacija igra v okviru mednarodne CISL. Pri tem je govornik izrazil željo da bi italijanska CISL znala najti tisto moč, voljo in sposobnost, s katero bi se na pozitiven način uveljavila v mednarodnem okviru. Svoj govor je Novella zaključil s poudarjanjem nujnosti, da CGIL v prihodnjih mesecih poglobi perspektive svoje mednarodne akcije na liniji, ki jo je njena delegacija zagovarjala na moskovskem kongresu,
V razpravi, ki je njegovemu poročilu sledila, je govoril najprej Bruno Di Pol, tajnik delavske zbornice iz Milana. Poudaril je razloge zaradi katerih ni v Moskvi glasoval z ostalimi delegati iz Italije in dejal, da se ne strinja z No-vello, ki je nekje drugje izjavil. da so bile teze italijanske delegacije «v bistvu vključene v končni dokument«. Po mnenju Bruna Di Pola se italijanska delegacija sploh ni strinja, la z zaključnimi dokumenti. Dejal je, da «bi negativno glasovanje pomenilo hkrati tudi dejanje spoštovanja pravil demokratičnega življenja, kajti
ta pravila se ne smejo posilje vati s tako vrsto kongresne razprave, ki avtorizira vsak poseg, vsak tudi temeljni spor samo zato, da se končno pride do običajne in prividne soglasnosti.«
Med razpravo je govoril nadalje — med 'drugimi — tudi Luciano Lama, ki je dejal, da je bil precejšnji del predlogov CGIL v celoti vključen v besedilo kongresnih dokumentov ali pa obširno izkoriščen. Toda «vrednost akcije italijanske delegacije ne leži samo v količini in kakovosti predlogov«. Da bi se «moglo objektivno v celoii presojati, je potrebno upoštevati tudi perspektive, ki jih je odprla delegacija CGIL za okrepitev in razvoj demokracije v Svetovni sindikalni zvezi«. ((Potrebno je gledati v prihodnost — je zaključil Lama — da bi se razumelo, zakaj predstavlja stališče delegacije CGIL na kongresu zelo važen prispevek k razvoju borbe mednarodnega delavskega gibanja, k njegovi enotnosti in k njegovemu napredku.«
Pomožni generalni tajnik CGIL, socialistični poslanec Fernando Santi, je nato med drugim poudaril zadovoljiv potek diskusije in podčrtal zlasti odmev, ki ga je imelo stališče CGIL na kongresu pri delavstvu vsega sveta, v tisku ter v sindikalnih in političnih krogih. Se prav posebej pa je Šantl poudaril, da je delegacija CGIL glasovala za zaključne elemente kongresa zato, ker so bili v Moskvi v splošnem doseženi pozitivni politični rezultati.
«Naše nasprotno stališče bi zmanjšalo politični pomen naše bitke za obnovo SSZ na podlagi enotnosti in demokracije in bi ta pomen postal tudi nerazumljiv,« je dejal Santi, ki je končno poudaril nuj-nost, da «OGIL vztraja pri razvoju znotraj SSZ in izven nje pri svoji mednarodni politični liniji za dosego bolj. šega sporazumevanja z vsemi sindikati predvsem kapitalistične Evrope in da bi SSZ postala taka organizacija, ki bi vedno bolj odgovarjala stvarnim potrebam delavstva vsega sveta«.
Po razpravi je izvršni odbor CGIL odobril izjavo, katero besedilo bo objavljeno j vanje hladne vojne,« poudar-jutri,	1 .............. - ■
nu, tako da je moralo bonn-sko zunanje ministrstvo pozneje pojasniti, da Krollovi razgovori «niso spadali v o-kvir zahodnih sondiranj v Moskvi«. Vendar pa niso ta pojasnila nikogar zadovoljila. Sprašujejo se, čemu se je Kroll takoj odzval vabilu Gro-mika, čeprav je vedel, da bo Thompson čez nekaj dni obnovil razgovore, ln to z odo. britvijo bonnske vlade. Znova se je vnela polemika. Liberalna stranka, kateri pripada Kroll, je poudarila, da gre za spletke, kar je dokaz »Živčnosti in negotovosti v nekaterih zahodnih političnih kro. gih« zaradi razvoja berlinske krize in nemškega vprašanja. Tiskovni urad omenjene stranke pravi, da bi bil čas, da se «razprši nezaupanje do Zahodne Nemčije«.
Tudi zahodnonemški list »Koelnische Rundschau« piše, da ni izključeno, da bi nekateri zahodni krogi radi videli, da bi bil Kroll razrešen svoje funkcije.
V Bonnu se Je bivil ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy sestal danes z A-denauerjem. Se prej se je razgovarjal i podpredsednikom bonnske vlade Erhardom. Kakor je znano, je bil Mac Cloy včeraj v zahodnem Ber. linu. Danes pa so sporočili, da bo Kennedyjev predstavnik v Berlinu general Lucius Clay konec tega tedna odšel v Washington na poročanje predsedniku.
Iz Londona poročajo, da bo Mac Millan prišel na obisk v Bonn in bo imel 8. in 9. januarja razgovore z Adenauerjem. Spremljal ga bo zunanji minister lord Home. —*»----------------
Javorški pri Segniju
RIM, 4. — Italijanski zunanji minister Antonio Segni
nu nova navodila, ki bodo omogočila nov sestanek z Gromikom.
Zatrjuje se, da namerava Sovjetska zveza za sedaj pustiti, naj v Berlinu ostane sedanje stanje in da je pripravljena nadaljevati sedanje poizvedovalne stike.
V	Londonu je predstavnik Foreign officea sporočil, da ie britanski poslanik v Moskvi poslal podrobno poročilo o razgovoru Thompsona z Gro. mikom. Dokument sedaj proučujejo.
V	Bonnu je državni tajnik von Eckardt izjavil, da bo treba potrpeti še nekaj časa, preden bo lahko prišlo do sestanka zunanjih ministrov, ki bi bil predvsem posvečen berlinskemu vprašanju«. Pripom-nil je, da bonnska vlada i-skreno želi, da bi prišlo do take konference, ter da upa, da se bodo z bonnsko vlado posvetovali, preden bodo začeli prava pogajanja.
Predstavnik zahodnonem-škega zunanjega ministrstva pa je danes potrdil, da ie nemški poslanik v Moskvi Kroll imel 27. decembra politični razgovor v sovjetskem zunanjem ministrstvu z nekim podrejenim funkcionarjem. Pripomnil je, da je pobudo za razgovor dal Gromi, ko in da so bili zahodni poslaniki obveščeni o vsebini razgovora.
V	Bonnu pa poudarjajo, da Kroll ni dal nobene pobude za morebitna pogajanja in tudi ni skušal vmešavati se v «sondiranje», ki ga je začel
ameriški poslanik Thompson. _	_	_____ ______
Vendar pa je ta novica po-1 je sprejel danes jugoslovan-vzročila mnogo hrupa v Bon-1 skega veleposlanika v Rimu
Komentar beograjske <Borbe>
Trockistične zamisli glasila KP Kitajske
Dvom v možnost zagotovitve svetovnega miru je znamenje nezaupanja v sile socializma
(Od našega dopisnika) I tavlja, da so koncepcije uvod'
BEOGRAD, 4. — v članku pod naslovom «Odsotnost socialistične perspektive« komentira glavni urednik »Borbe« Jože Smole novoletni uvodnik glasila komunistične partije Kitajske «Zen Min Zi Bao«. «Borba» ugotavlja, da je za razliko tiska Sovjetske zveze in tiska ostalih vzhodnoevropskih držav, ki je v svojih novoletnih člankih postavil težišče na miroljubno koeksistenco in borbo za splošno pomiritev, «Zen Min Zi Bao« napadel osnovna načela koeksistence. »Brezkompromisna borba za osvoboditev teptanih kolonialnih narodov in ultraradikalne protiimperiali-stične fraze uvodnika ,Zen Min Zi Bao’ služijo, piše .Borba’, samo kot opravičilo listu, ki iz določenih razlogov ne verjame v mir. Vse, kar vsebuje omenjeni članek, v katerem se protikolonialistična in protlimperialistična borba povezuje s tezo, da vzhodni veter prevladuje nad zahodnim vetrom, služi za razpiho-■ vanje hladne vojne,« poudar- čenju je skoraj povsem odtr-J ja Jože Smole. »Borba« ugo-*galo prednji del lokomotive.
Mihajla Javorškega, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. Ob tej priložnosti sta Segni in Javorški izmenjala misli o nekaterih mednarodnih vprašanjih in o nadaljnjem razvoju jugoslovansko-italijanskih odnosov.
----«»---
Combc noče prave pomiritve
LEOPOLD VILLE, 4. — Pred-sednik kongoške vlade Adula je poslal Combeju pismo, s katerim zahteva, naj se ka-tanška pokrajinska skupščina skliče v oporišču Kamini pod zaščito OZN. Combe je že pred dnevi zavrnil tako zahtevo. Sklicanje skupščine v Kamini bi omogočilo, da se zasedanja udeležijo tudi poslanci, ki so Combejevi nasprotniki in ki pripadajo stranki »Balubakat«, skupno s pripadniki Combejeve stranke «Conakat». Poslanci stranke »Balubakat« ne morejo priti v Elisabethville, ker jim grozi nevarnost, da jih Combe aretira ali kakor koli eliminl ra. Combe pa je odredil začetek zasedanja pokrajinske skupščine v Elisabethvillu. N.a današnji seji je bilo navzočih samo 35 poslancev od skupnih 70. Prvi je govoril Com-be, ki Je obtožil osrednjo vlado, da je večkrat prekršila ustavo. Pripomnil je, da »Ka-tanga ne bo spoštovala temeljnega zakona, če ga ne bodo spčštovali tudi leopoldvill-ska vlada, Združeni narodi in tuje države, ki vodijo osrednjo vlado v Leopold-villu«.
Combe je nadaljeval, da • absolutne svobode ni*, in da so »najboljši sporazumi tisti, ki izhajajo lz medsebojnih koncesij«, »Zapomnite si, da ste Katanžani, toda Kongoža-ni so vaši bratje in morate delati za zgraditev enotne in velike Afrike. Katanga mora biti združena s svojimi brati Konga, toda mora ostAti dovolj svobodna, zato da ne bo njena usoda nepreklicno začrtana tistega dne, ko se bo senca komunizma razgrnila nad to deželo, in ko bo Gizenga prevzel oblast zaradi večine, s katero razpolaga njegova ..........................;up-
njege
»kupina v leopoldvillski sk_r šemi. Tistega dne bo Katanga
nika popolnoma v skladu z nekdanjimi koncepcijami Trockega, ki je videl uspeh komunizma samo v »permanentni revoluciji« Prav tako, kakor ni svoj čas Trocki videl perspektive socializma v Rusiji, tako se tudi danes v kitajskih propagandnih organih poraja avom v možnost zagotovitve svetovnega miru. »Ta dvom pa ni nič drugega, zaključuje .Borba’, kot svojevrstno znamenje nezaupanja v sile socializma.«
B. B.
znova pripravljena, enotna svojih voditeljih, na borbo za svobodo in demokracijo«.
Zatem je skupščina ustanovila dve komisiji, ki bosta proučili sporazum med Com-bejem In Adulo v Kitoni.
Iz Salisburyja poročajo, da je rodezijska vlada zavrnila zahtevo U Tanta, naj sprejme Jja svoje ozemlje opazovalce OZN, da se zagotovi da ne bodo iz Rodezije prihajali v Kongo plačanci in da se tjakaj ne bo pošiljalo orožje. Welensky pa je povabil U Tanta v Rodezijo.
Civilni predstavnik OZN v Katangi George Ivan Smith je prispel sinoči v New York. Med drugim je izjavil, da se zdi, da »gredo stvari sedaj v dobro smer«. Pripomnil pa je da je očitno, da nekatere inJ dustrijske družbe aktivno pomagajo Combejevi osebni vojski in njegovim vojaškim ope-racijam.
so nadaljevale* svojo akcijo proti pripadnikom OAS. Okoli 14. ure so napadle kavarno v središču mesta, pri čemer so ranile enega policijskega agenta in enega vojaka. Na pomoč so prišli policaji, ki so začeli streljati. Alžirski borci so se zabarikadirali v bližnjo hišo, in prišlo je do prave bitke.
V hišo, kjer so se zabarikadirali alžirski borci, so streljali s strojnicami iz oklepnih avtomobilov. Med bojem je padel en policaj in en Alži-rec. Osem Alžircev se je pozneje predalo.
V	popoldanskih urah je bil ubit tudi neki alžirski občinski svetovalec v Oranu v bližini uradov francoskega lista *L’Echo D’Oran».
V	oranski bolnišnici so zdravniki in osebje začeli stavko, ker je policija odpeljala ranjenega moškega, glede katerega so zdravniki izjavili, da ne more še zapustiti bolnišnice. V bolnišnici opravljajo samo najnujnejše delo.
Tudi v Alžiru je na vse zgodaj prišlo do atentatov. V prvih jutranjih urah so bili izvršeni štirje atentati, pri čemer so bile štiri osebe ranjene. Okoli poldne je bil izvršen peti atentat.
V	Sidi Bel Abbes so pripadniki tujske legije surovo napadali veliko skupino alžirskih žensk, ki so demonstrirale po ulicah in prepevale borbene pesmi. Do incidentov je prišlo po pogrebu alžirskega borca, ki so ga včeraj ubili francoski vojaki.
Medtem je glavna pozornost še vedno obrnjena v Rabat, kjer so se zbrali vsi ministri alžirske vlade na posvetovanje. Ben Heda je prispel nocoj skupno z dvema ministroma. Kakor običajno ob zasedanjih alžirske vlade, so se začela v političnih krogih v Parizu in drugod številna u-gibanja. V Parizu trdijo nekateri, da bodo v bližnji prihodnosti objavili sporočilo o ustavitvi ognja v Alžiriji, drugi pa celo trdijo, da bo alžirska vlada počakala v Rabatu osvoboditev svojega podpredsednika Ben Bele, ki je zaprt v Franciji. Danes se je razširila novica, ki pa še ni potrjena, da je imel Ben Heda dolg telefonski razgovor z Ren Belo. To je po mnenju opazovalcev izredno važen dogodek.
V	Tunisu ocenjujejo prihod Ben Hede in bližnji sestanek alžirske vlade kot - nadaljnjo
■niuiliiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiminiiimiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliimHiiiiilHiiilHimiu
Zasedanje ministrov skupnega tržišča
Še velika nesoglasja med šestimi vladami
BRUSELJ, 4. — Svet mini-1 sedanjih predlogih komisije, strov evropske gospodarske Nizozemska je zahtevala, naj skupnosti je nadaljeval danes svet določi vsaj glavna načela svoje delo. Zjutraj so imeli I skupne politike za mlečne is* najprej ožjo sejo, na kateri1 delke, glede katerih ni še jas-
težnjo vlade za okrepitev solidarnosti med državami Magreba. Po daljšem obdobju se bo alžirska vlada prvič sestala v Rabatu in razpravljala o perspektivah morebitne politične rešitve alžirskega vprašanja. V krogih, ki so blizu alžirski vladi v Tunisu, pa opozarjajo, da so ugibanja svetovnega tiska, da bo zasedanje v Maroku samo spektakularno, netočna. Poudarjajo tudi, da ni pričakovati osvo. boditev Ben Bele in tovarišev. Prav zato ni pričakovati, da bi na tem zasedanju dokončno razpravljali o francoskih predlogih in sklicali svet alžirske revolucije. Ko bo alžirska vlada mnenja, da je nastopil trenutek za sklicanje sveta revolucije, bo svetovna javnost vedela, da gre za odločilni trenutek in preokret; tako poudarjajo v Tunisu. Edino svet revolucije je pristojen, da odloča o prekinitvi ognja, oziroma o koncu oboroženih akcij proti francoski vojski. Po mnenju tunizijskih krogov ni pričakovati, da bo do takšne odločitve prišlo na sedanjem zasedanju vlade v Maroku, ker pogajanja s Francijo niso še dosegla tako zadovoljivega razvoja. Tiskovna agencija alžirske vlade je v zvezi s pogajanji poudarila, da zahteva alžirska vlada jamstva o svobodi in iskrenosti glasovanja o samoodločbi, ki naj pripelje do neodvisnosti. Francija pa hoče predvsem jamstva za zaščito svojih interesov.
Tunizijski list »Jeune Afrl-que» piše med drugim: »Kar je gotovo, je samo, da se bodo pogajanja, ki so se bila začela med izvedenci, nadaljevala. Mnogo možnosti je, da pride v nekaj dneh ali v nekaj tednih do sporazuma o ustavitvi ognja. Misli se, da bo mogoče naglo začeti uradna pogajanja. General de Gaulle je sporočil, da namerava osebno voditi razgovore, „ zato da ne bi bili brezuspešni. Ce se bo alžirska vlada strinjala, bodo pogajanja na pariškem področju. Generala de Gaulla bosta pri pogajanjih baje spremljala Debre in Jo-xe». List zaključuje, da se na obzorju že opaža mir, »ker je na obeh straneh dobra volja«.
V zvezi z vsemi temi ugibanji pa je treba poudariti, da je alžirska vlada svoj čas opozorila, da so edino njena uradna sporočila glede pogajanj merodajna.
so se sporazumeli, da bodo nadaljevali delo do sobote opoldne in ga nato prekinili do ponedeljka zjutraj. Italijanska delegacija je vztrajala, naj se določi rok 13. januarja do katerega bi se morali sporazumeti o prehodu v drugo fazo.
Sporazumeli so se tudi o vrstnem redu, po katerem naj razpravljajo o posameznih vprašanjih. Popoldne je bila nova seja, ki se je končala okoli 8 zvečer. Sporazumeli so se še o nekaterih vprašanjih, vendar pa so ministri pri določitvi svojega delovnega programa sklenili, da bodo o naj. težavnejših vprašanjih razpravljali na zadnje, predvsem o zaščitnih klavzulah in o koordinaciji cen.
Danes so v glavnem razprav, ljali o naslednjem: 1. Organiziranje vinskega trga: določili so splošna načela. Sestavili so seznam vin, ki bodo dopuščena k prosti cirkulaciji na podlagi kriterija o «spričevalu o kakovosti«.
Sklenjeno je bilo tudi, da bosta Italija in Francija v letu 1962 (Francija predela mnogo vina več, kakor ga potrebuje) uvozili samo 150.000 ha vina iz drugih držav.
2.	Organiziranje trga s sočivjem in sadjem: na splošno ni bilo o tem še nič sklenjeno. Francija vztraja pri jasno začrtani organizaciji, medtem ko Italija in Zahodna Nemčija menita, da mora biti zbli-žanje tržnih sistemov postopno in v skladu z dejanskim stanjem (ki je naslednje: samo Nizozemska razpolaga s pravo tržno organizacijo na tem sektorju). V pričakovanju sporazuma je Italija dosegla odobritev nekaterih njenih predlogov.
3.	Sektorij ki niso všteti v
......................................
HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI TREVIGUU
MILAN, 4. — Na postaji Vi-dalengo, 4 km od Treviglia, na progi Milan-Benetke, je motorni brzovlak »Freccia del-le Dolomiti«, ki je vozil smu. čarje iz Calalza, trčil v brzo-vlak št. 198, ki se je komaj premaknil s postaje. Pri tr-
Do sedaj so prepeljali v bol-mšnico v Treviglio 40 ranjenih. Pri trčenju so se smrtno ponesrečili; strojevodja mo. tornega vlaka in dva potnika. -------------»»----
Potopljena ladja
ATENE, 4. - Zaradi hudega viharja se je grška tovor-
na ladja »Costantin Bousess« potopila na odprtem morju kakih 15 milj oa Pireja; pri tem je od 9 članov posadke zgubilo življenje 7 mornarjev. Kapitana in mornariškega vajenca so našli v nekem majhnem čolnu.. Ladja je prevažala žito iz Tracije.
nih predlogov. Francija j« postavila pogoj, naj se isto stori glede govejega mesa in slad. korja. Italija pa je pri tem načela vprašanje oljčnega olja in maščob. O tern bodo govo-rili jutr.i
4.	Proizvodi živilske industrije. Dokler bodo cene kmetijskih surovin v posameznih državah članicah različne, lahko nastane v živilski industriji konkurenca, na podlagi katere je treba plačevati osnovne proizvode po višji ceni, kakor jih plačujejo konkurenti drugih držav. Sprejeli so pravilnik. na podlagi katerega bo v takih primerih mogoče uvesti petodstotne «i»enačevalne pristojbine« na izmenjavo številnih proizvodov, kakor so pivo, čokolada, biškoti, marmelada, sladoled itd.
5.	Uveljavitev konkurenčnih pravil v kmetijstvu. Člen 42 rimske pogodbe izključuje kmetijski sektor iz uveljavljanja splošnih pravil, ki se ti-čejo monopolov, dumpingov itd. Svet ministrov mora določiti, kako naj se ta pravila prilagodijo kmetijstvu.
Nocoj^ se je italijanski minister Colombo sestal s predstavniki nemške vlade, s katerimi je govoril o zaščitnih klavzulah za sočivje in sadje, o katerih bodo govorili jutri. To vprašanje je najbolj kočljivo, in v zvezi znjim je še oster spor zlasti med Francijo in Zahodno Nemčijo.
---«»----
Atentat na sedež KPF
PARIZ, 4. — Neznanci so danes streljali z brzostrelko Proti sedežu francoske komu. nistične stranke in pri tem ranili enega od čuvajev, ki dan in noč nadzorujeta dohode na sedež. Očividec, ki je sedel v kavarni na nasprotni strani ulice, je izjavil, da se je svetlorumen avto približal sedežu KPF, izstrelil tri ra-fale proti balkonu v drugam nadstropju, nato pa odbrzel. --------------«»--—
LIZBONA, 4. — Zvedelo se je, da je bil portugalski pesnik in dramaturg Luis Stan Monteiro aretiran. Vzroki a-retacije niso znani. Zatrjuje pa se, da je aretacija v zvezi z nedavnim napadom na vo-jašnico v Beji. Do danes so v zvezi s tem aretirali nad 40 oseb.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5, najnižja 3.1, ob 19. url 4; zračni tlak 1021. narašča, vlage 38 odst., veter 19 km vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo raz. burkano, temperatura morja 10 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 5. januarja
Simeon
Sonce vzide ob 7.46 ln zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 6.19 in zatone ob 15.51
Jutri, SOBOTA, 6, januarja
Trije kralji
Iz sindikalnega življenja
Pred ponovno enotno stavko delaveev trgovskih tiskarn
Danes zanimiva tiskovna konferenca o delovanju Nove delavske zbornice-CGIL na našem področju v preteklem letu
Vsedržavne -sindikalne orga- skoro vseh volitvah članov no.
nizacije delavcev trgovskih tiskarn so odbile stališče delodajalcev in sklenile, da se bo stavkovna bitka prizadetih delavcev še zaostrila. Delodajalci so namreč glede obnovitve delovne pogodbe pristali samo na povišanje plač, o vseh ostalih vprašanjih pa niso hoteli niti razpravljali. Delavci pa upravičeno zahtevajo, da se temeljito izpremeni delovna pogodba te stroke, ki mora odgovarjati modernim časom. Tokrat stavka ne bo izvedena po vsej državi istočasno in bodo pokrajinska sindikalna vod. stva pravočasno obvestila prizadete delavce na stavko, ki bo v prihodnjem tednu. Tudi trajanje stavke ne bo povsod enako, ter so samo določili, da bo stavka trajala od enega do treh dni.
* * *
Danes ob 18. uri bo na sedežu Nove delavske zbornice -CGIL tiskovna konferenca, na kateri bo govoril tajnik Bono-mo Tominez o rezultatih borb in delovanja sindikalne organizacije v preteklem letu. Kot smo že podčrtali je tržaška CGIL lani dosegla pomembne uspehe in to tako glede vpisovanja članov, saj je za 4 odstotke povečala članstvo, kot zlasti glede vrste ostrih in težkih sindikalnih borb, k; jih je lani vodila. Pomembno je tudi dejstvo, da se je CGIL skoro v vseh primerih posrečilo ustvariti sindikalno akcijsko enotnost, pa čeprav je to v lokalnem okviru zaradi izrednega položaja Delavske zbornice dokaj težko. Vendar pa so se ob koncu leta odnosi med obema sindikalnima or. ganizaci.jama zaostrili, na kar je po vsej verjetnosti vplivala nervoza nekaterih članov vodstva Delavske zbornice, saj je CGIL uspelo odnesti pri
tranjih komisij pomembne zmage in je v vseh (z izjemo enega) večjih podjetjih občutno napredovala, medtem ko je Delavska zbornica nazadovala. Tudi ta pojav nedvomno odra. ža pravilno stališče CGIL in njeno borbeno ter enotno dejavnost.
Seja miljskega občinskega odbora
Na predvčerajšnji seji milj-skega občinskega odbora je župan poročal o ukrepih občine in Občinske podporne u-stanove v prid žrtvam nedavnega požara v begunskem taborišču pri Orehu. Občinski odbor je izrazil zadovoljstvo zaradi takojšnjega in učinkovitega posega ter se je zahvalil Občinski podporni ustanovi za konkretno pomoč, ki jo je nudila pogorelcem.
Na seji so odborniki med drugim tudi odobrili prošnjo za zvišanje nove stolpnice med Ul. D'Annunzio in Ul. XXV. aprila, tako da bo nova stavba imela po novem 12 nadstropij in približno 90 stanovanj.
Končno so odborniki še proučili prošnjo in načrte za gradnjo novega hotela na področju med Sv. Rokom in Tenkim rtičem, potem pa so sprejeli še nekaj sklepov upravnega značaja.
Taksa za vžigalnike
Inšpektorat državnih monopolov obvešča javnost, da je 31. decembra zapadla veljavnost potrdil o plačani taksi 300 lir za vžigalnike. Imetniki teh 'vžigalnikov morajo zato
Naročniki,
čitatelji!
Kdor bo poravnal celoletno naročnino za
j . -	- n 3 d m ct m o q on rr, o v b::
1962 do 15. januarja, bo pripuščen k nagradnemu žrebanju, ki bo konec januarja. Med starimi in novimi naročniki bomo izžrebali dva, ki se bosta zastonj udeležila našega izleta v Dalmacijo, poleg tega pa bomo izžrebali še deset drugih lepih nagrad.
Jasno je, da prejme vsak naročnik, ki poravna naročnino za celo leto, tudi lepo slovensko knjigo.
z načrti avtostrade Verona-Brenner in avtostrade Trst-Videm-Trbiž. Vse te tri ceste so vključili v resolucijo, ki jo bo v kratkem izročila ministru Zaccagniniju komisija, ki so jo izbrali na tem zasedanju. Furlanijo-Julijsko krajino zastopata v tej komisiji predsednik videmske pokrajine odv. Candolini in tržaški župan dr. Franzil.
Kar se tiče rezultatov zasedanja v Trevisu, je župan dejal, da je na njem nastalo
.......................IIIIII1IIIII1.IH.......................lili."ulili..
Tri mesece stara deklica se je zadušila po dojenju
Mrtev otrok poleg spe£e matere
Oče, gasilec, se je po končani nočni službi vrnil domov in zaskrbljen zbudil ženo • Otrok je bil že mrtev - Vzrok smrti: mleko in stisnjena obleka, ali pa objem speče matere?
kupiti nove kolke z veljavnostjo za 1962.
Omenjena uprava sporoča tudi, da so v tobakarnah zajeli prodajati novo vrsto kresilnih kamnov s premerom 2.6 ter dolgih 4 mm. Prodajna cena znaša 30 lir za vsak kos.
V	zadnjih 7 dneh 96.000 ton prometa v tržaškem pristanišču
V	zadnjih 7 dneh je šlo skozi tržaško pristanišče nad 96.000 ton blaga. Največji tovor je prispel z neko dansko motocisterno, ki je iztovorila nad 25.000 ton surovega olja. Največji delež je pripadel prihodom, in sicer kar 60.600 ton blaga proti 25.500 tonam blaga v odhodu.
V rimskem parlamentu
Interpelacija K Pl
za pravite Slovencev
Poslanec Vidali je naslovil na predsednika ministrskega sveta Fanfanija pismeno interpelacijo v zvezi z nedavnim procesom proti našemu glavnemu uredniku. V svoji interpelaciji Vittorio Vidali poudarja, da je ob tej priliki prišlo do ponovne kršitve člena 5 posebnega statuta Spomenice o soglasju iz leta 1954, ki predvideva, da lahko pripadniki slovenske narodnostne manjšine uporabljajo svoj materinski jezik v državnih uradih ter tudi na sodiščih.
Tržaško kazensko sodišče pa je ob priliki omenjene obravnave zavrnilo zahtevo obto-ženčevega branilca naj dovoli uporabo slovenščine, naj imenuje tolmača ter naj poskrbi za slovenski prevod obtožnice.
V svoji interpelaciji poudarja Vittorio Vidali, da je vladni komisar dr. Palamara izjavil že leta 1955, da je treba smatrati Spomenico o soglasju za popolnoma izvedljivo. V tej zvezi interpelant pripomi-
nja, da so se tedaj tržaške sodne oblasti ravnale po navodilih dr. Palamare ter da so smatrale ta navodila kot avtentično tolmačenje nekaterih pravnih norm.
Zato Vittorio Vidali meni v svoji interpelaciji, da je zgrešeno tolmačenje tržaških sodnih oblasti o pravni veljavnosti londonskega sporazuma, in še posebej določil posebnega statuta. Ni mogoče sprejeti tezo — trdi interpelant — da se lahko uveljavijo samo nekatera določila sporazuma, a druga ne. Taka tolmačenja samo škodijo demokratičnim pravicam Slovencev ter tržaškemu prebivalstvu sploh.
Spričo, tega Vittorio Vidali poziva predsednika ministrskega sveta naj poskrbi za to, da se bo Spomenica o soglasju spoštovala ko mednarodna obveznost ter naj se enkrat za vselej napravi konec politiki, ki škoduje stvari demokracije v Trstu ter miroljubnemu sožitju med Slovenci in Italijani.
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllIllllllllllllllllllllUftlllllllllllllllllllllllllllllllHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Izjava tržaškega župana
Enotna zahteva za gradnjo avto cest v Treh Benečijah
Na zasedanju v Trevisu so se zmenili, da bodo zahtevali, da se zgradijo ceste na Brenner, v Muenchen m Trbiž
Predvčerajšnjim je bilo v Trevisu važno zasedanje, posvečeno cestnemu omrežju na področju Treh Benečij. Trst je zastopal na zasedanju župan dr. Franzil. Navzoč je bil tudi minister za finance Trabucchi. O rezultatih in namenih tega zasedanja je dal župan tukajšnjemu radiu izjavo. Povedal je, da je zasedanje sklical predsednik beneške trgovinske zbornice inž. Musilli, ki je tudi predsednik družbe «Autostrada Alema-gna>, ki je že več let neposredno zainteresirana na gradnji avtostrade, ki bi povezala Benetke z Muenchenom, in sicer skozi Treviso, Belluno, Cortino d’Ampezzo, Toblach in Aurinske Alpe. Inž. Musilli pa je postavil to vprašanje v širši okvir vsega vprašanja cestne mreže v Treh Benečijah. Zato je povabil na zasedanje vse parlamentarce in upravne oblasti iz Veneta, T ri-dentinske in Gornjega Poadiž-ja, ter Furlanije-Julijske krajine
Kruta usoda je hudo prizadela mlada zakonca, 30-let-nega Arnalda Feltrina in njegovo 21-letno ženo Marijo roj. Verzegnassi iz Drevoreda iyAnnunzio 68. Med spanjem poleg svoje mamice se je namreč zadušila njuna prva in edina hčerkica, komaj tri mesece stara Cinzia. Truplo malega otroka leži v mrtvašnici glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, nesrečna zakonca in
popolno soglasje vseh predstavnikov iz Treh Benečij glede zgraditve cestne mreže, ki bo dvignila severovzhodno področje Italije na takšno raven, ria kakršni so prometno najbolj razviti predeli države. Tako bodo cestne zveze z Evropo omogočile razvoj gospodarskih, turističnih in političnih odnosov, kakršne želijo vsi.
---«»----
Obdaritev otrok za sv. tri kralje
Ob prazniku sv. treh kraljev bodo razne ustanove in združenja obdarila otroke. O-troci uslužbencev notranjega ministrstva vladnega komisariata in prefekture dobe darila ob 9.30 v Avditoriju v Ul. Teatro Romano-Ob "tl bodo v mali dvorani gledaljšča «Ve,r-di» obdarili otroke pokrajinskih uslužbencev. V neki mestni kino dvorani bodo ob 10.30 Zato so načrt za avtostrado I razdelili darove otrokom ob-Benetke-Muenchen orisali ter črnskih uslužbencev, pri če-razpravljali o njem skupno j mer bo tudi kratek spored.
1.300 darilnih zavojev bodo prejeli oskrbovanci pokrajinske uprave. Te darove bodo razdelili v pokrajinski palači ob 9. uri, v Miljah ob 10.30, v Dolini ob 11. uri in v Nabrežini opoldne.
Darove bodo delile še razne organizacije, in sicer ENAO LI ob 10. uri in Italsider ob 10. uri v neki kino dvorani. V nedeljo zjutraj pa bodo v Avditoriju razdelili darilne zavoje otrokom finančnih straž.
Občinska uprava pa je razdelila 200 darilnih zavojev slaščic in obleke otrokom družin, ki prebivajo v skupnih občinskih bivališčih. Zavoje je dala na razpolago državna loterijska ustanova.
Vsedržavno združenje polio-mielitičnih invalidov bo razdelilo svojim potrebnim članom 6. in 8. t. m. na sedežu v Ul. F.abio Severo 8, in sicer od 10. da 13. in od 17. do 20, ure okrog 300 darilnih zavojev, ki vsebujejo živila.
Jutri ob 9. uri bodo v športni palači na razstavišču tržaškega velesejma razdelili darilne zavoje otrokom pripadnikov javne varnosti.
njuni svojci pa so vsi potrti od žalosti, saj so imeli zelo radi Cinzio in jih je nesreča zadela kot strela z jasnega.
Otrok je že nekaj ur ležal mrtev na postelji poleg svoje matere, ki je trdno in mirno spala, dokler je ni okrog 9. ure ves zaskrbljen zbudil njen mož. Arnaldo Fel-trin je že od 10. februarja 1957 v službi kot gasilec. Pred-siaočnjim je služboval v gasilskem domu na Trgu Nic-
raj okrog 8. ure. V bližnji kavarni je spil kavo, pozdravil kolege in odšel domov. Prišel je malo pred 9. uro in je odšel naravnost v spalnico. Prižgal je luč in zagledal ženo, ki je spala, zraven nje pa otroka, ki se mu je zazdel preveč bled in miren. Zbudil je ženo in jo je opozoril na otroka. Poskušala sta jo prebuditi, klicala sta jo in dvignila s postelje, toda vse je bilo zaman. Njuna zlata Cinzia, njun zaklad in upanje,
colini in je končal službo vče-1 mala deklica, ki je bila ve-
Druga smrtna prometna nesreča
Z vespo ie treščil v zadnji del tovornika
Nesreča se je zgodila na cesti Opčine-Trst skoraj v enakih okoliščinah kot v torek na avtomobilski cesti
Druga smrtna prometna nesreča na našem področju se j« zgodila sinoči na cesti Op-čdne-Trst, približno 300 m od obeliska v smeri proti Trstu. Tudi tokrat, kakor v torek, j* zgubil življenje motorist, ki je z vespo treščil v zadnji del tovornika, ki je vozil pred njim. Sinočnja huda prometna nesreča je v vsem podobna nesreči, ki se je v torek zvečer zgodila na avtomobilski cesti pri Opčinah, saj sta v enakih okoliščinah zgubila življenje dva motorista in oba po rodu iz Istre. Tokrat se je smrtno ponesrečil 83-letni Luigi Viezzoli, po rodu iz Pirana, ki je stanoval na Opčinah št. 1112,
Viezzoli se je z vespo peljal nekoliko po 18. uri z Opčin proti Trstu. Verjetno ni zapazil pred seboj tovornika z evidenčno tablico CO 81364, ki ga je vozil 35-letni Giuseppe Frigerio dz Coma, in je treščil v zadnji desni del prikolice. Pri tem se je tako močno udaril, da si je prebil čelo in je zgubljal možgansko snov. Z rešilnim avtom so ga sicer kmalu nato pripeljali v bolnišnico, toda že med prvim pregledom v sprejemnici je podlegel hudim poškodbam. Domnevajo, da Viezzoli ni verjetno pravočasno zapazil tovornika, ker je bil kratkoviden in je imel močne naočnike.
selje staršev, je bila že mrtva.
Mati in oče nista več vedela, kaj bi napravila. Vsa sta bila iz sebe. Skoraj bi ponorela. Naglo sta otroka zavila v malo odejo in zletela z njim po stopnicah. Na cesti sta ustavila prvi avto in zaprosila šoferja, da jih je odpeljal v bolnišnico. Vsa potrta od žalosti, a vendar z drobtinico upanja sta pohitela k dežurnemu zdravniku, toda zdravnik je kaj kmalu ugotovil, da je bil otrok že mrtev. Čeprav so v bolnišnici že navajeni na take primere, je žalostni prizor vse presunil. Očetu so kar tekle solze po obrazu in se je ves tresel, njegova žena pa je stala vsa okamenela, nema, kot kip.
Truplo malega otroka so na to prinesli v mrtvašnico in se je začela preiskava. Vzrok smrti bodo ugotovili po obdukciji. Po prvem pregledu trupla pa domnevajo, da je smrt nastala zaradi zadušitve, in to morda zaradi preveč stisnjene obleke okoli vratu, kar je lahko preprečilo otroku, da bi po dojenju požrl ali povrnil mleko. Morda pa je otrok umrl, ker ga je lahko med spanjem mati nehote potisnila k sebi.
Funkcionarji komisariata javne varnosti so seveda zaslišali tudi nesrečno inater. Povedala je, da je okrog pol sedme ure podojila otroka, nato je zaspala in je imela otroka pri sebi v postelji. Zbudila se je šele okrog 9. ure, ko jo je prebudil mož; Cinzia pa je bila takrat že mrtva.
Oče in mati sta hudo prizadeta, ker je bila Cinzia njun prvi otrok in sta bila na deklico zelo navezana. Poročila sta se avgusta 1959. Porod je bil zelo težak in je bilo v nevarnosti življenje matere, vendar se je vse srečno zaključilo. Arnaldo in Maria sta živela in delala samo za njuno Cinzio, zdaj pa jima jo je kruta smrt iztrgala iz 1 rok.
V Trstu kroži 47.500 vozil
V Trstu kroži okrog 30.500
tisoč. Skupno je torej v Trstu 47.500 vozil, to je 7000 več kot konec leta 1960. V letu 1961. so Tržačani plačali 550 milijonov takse za motorna vozila vseh vrst.
----«»---
Hud požar v ind. pristanišču
Včeraj okrog 11. ure je v tovarni vezanih plošč Paniz-zoli in Tacconi v Ul. Flavia 53 v industrijskem pristanišču nastal hud požar, ki je povzročil 10 milijonov lir škode. Zgorel je namreč stroj, ki je bil toliko vreden. Požar je nastal v sušilnici in gasilci so imeli dobro uro dela, da so ga pogasili.
Tatovi še kradejo vozila in drugo
Tatov) motornih vozil ne-moteno nadaljujejo s svojim poslom, čeprav ne v toliki meri kot pred dnevi. Franco Mase iz Ul. Artemidoro 4 je prijavil, da so mu ukradli neznanci vespo, ki jo je parkiral v Ul. Gallina. Tullio Chia-ma iz Ul. Monte San Gabriele 45 se je pritožil, da so mu ■ukradli lambreto, ki jo je parkiral v Ul. San Daniele.
Umberto Barbolini iz Mira-marskega drevoreda 29 pa je prijavil policiji, da so neznanci ponoči razbili šipo izložbenega okna njegove mehanične delavnice ter odnesli 21 kg mineralnega olja. Skoda znaša 15.000 lir.
Iz poročila trgovinske zbornice
Prišlo je več lurislov
Porast življenjskih stroškov
Padec kupoprodaj z nepremičninami Živahne kupčije trgovin na drobno
Tržaška trgovinska zbornica je objavila redno poročilo o gospodarskem in socialnem položaju našega področja v preteklem letu. Nekatere izmed teh uradnih podatkov smo že objavili, vendar pa so v poročilu tudi drugi zanimivi in značilni podatki.
Tako navaja poročilo zbornice, da se je tudi lansko leto ugodno zaključila turistična sezona, saj so v prvih enajstih mesecih zabeležili 587 tisoč 985 nočnin italijanskih in 213.196 nočnin tujih turistov, medtem ko so v istem razdobju lanskega leta zabeležili 578.979 nočnin italijanskih in 201.132 nočnin tujih turistov. Napredek sicer ni izreden in zlasti glede tujih tu-
Urnik trgovin za praznike
Slov. gospodarsko združenje sporoča, da je prefektura določila naslednji urnik trgovin za praznike;
DANES 5. januarja
Vse trgovine so odprte do 21. ure.
SOBOTA, 6. Januarja
Vse trgovine so zaprte, razen: mlekarne in pekarne 7 -12, mesnice 6 -13, slaščičarne 8 - 21.30; brivci, frizerji, cvetličarne in fotogra. fi 8 -13.
NEDELJA, 7. januarja
Normalen nedeljski urnik.
ristov absolutno vzeto ne posebno velik. Vendar pa je treba upoštevati, da je lani prišlo do zaostritve odnosov z Avstrijo in da zato tudi avstrijskih turistov skoro ni bilo. Znano pa je, da so za naše področje avstrijski turisti takoj na drugem mestu po številu za Jugoslovani.
Glede trgovine na drobno ugotavlja poročilo, da so se novembra povečale prodaje in da je bilo zlasti živahno povpraševanje po zimskih oblačilih. Zalog je bilo povsod dovolj, ker so jih izpopolnili in je bilo kroženje blaga izredno hitro.
tem ko je znašal novembra 1960. leta 65.65. Vendar pa je realno povišanje življenjskih stroškov prav gotovo bilo znatno bolj občutno in je draginja bolj narasla, kot to izhaja iz uradno računanih indeksov. Znano je namreč, da indeks računajo na isti način, kot so to delali 1938. leta. Prilike pa so se v tem dolgem razdobju povsem spremenile in tako se je tudi temeljito spremenila struktura stroškov tipične družine ter torej logično tudi indeks stroškov, ki jih taka družina ima. -------------«»----
Natečaj za arhivarje
Notranje ministrstvo je razpisalo 3. oktobra lani javni natečaj za 7 službenih mest državnih arhivarjev. Natečaja se lahko udeležijo absolventi pravne, politične in filozofskih fakultet, stari od 18 do 30 let. Prošnje naj interesenti vložijo do 9. februarja na kabinetu vladnega komisarja dr. Mazze.
.--«»----
Urnik pošte za praznik
Jutri, 6. januarja, bodo o-srednji poštni urad za korespondenco ter vsi drugi poštni uradi v mestu in okolici omejili svoje delovanje na predpoldanske ure. Poštna u-prava sporoča, da se bo vršila samo enkratna dostava pisemskih pošiljk. Na omenjenih uradih bo tudi brzojavna služba omejena na predpoldanske ure. Neprekinjeno brzojavno službo bo vršil samo osrednji brzojavni urad. Popolnoma pa odpade na vseh poštnih uradih vsaka druga služba.
Pojutrišnjem bo veljal v vseh poštnih uradih nedeljski urnik.
Poštna uprava sporoča, da jutri, izjemoma, ne bo deloval poštni urad Trst 3 v Borzni ulici kjer so v teku razna popravila. Kljub temu pa bodo imetniki poštnih predalov lahko prevzeli korespondenco, ki jim je namenjena.
---«»---
Nevaren sostanovalec
V ambulanti glavne bolnišnice so včeraj dopoldne nudili prvo zdravniško pomoč 36-letnemu Giovanniju Nesichu
Sšaailiss««
JU,
januar-noVember 2.809 kupoprodaj v prijavljeni vrednosti 5.831 milijonov lir, medtem ko so 1960. leta zabeležili 3.120 kupoprodaj nepremičnin v prijavljeni vrednosti 7.158 milijonov lir. To pomeni, da je najhujša gradbena mrzlica polagoma popustila, odnosno da so si družine, ki jim sredstva dopuščajo, povečini že uredile svoja stanovanja.
Tudi lani so se občutno povišali življenjski stroški in pravi uradna statistika, da v enem letu za 3 odstotke. Indeks življenjskih stroškov je lanskega novembra namreč dosegel 67.62 (osnova stanje 1938. leta je enako 1), med-
Dejdl je, da ga je predvče-rajšfljim zvečer napadel 'in' pobil ter ranil po obrazu in desni rami neki njegov sostanovalec; ni vedel pa, kako se piše.
Vauer daruje 1500 lir za Dijaško Matico.
OafloftR

Prosvetno društvo ul. Cankar*
priredi v nedeljo 14. Januarja 1962 izlet v Lokve. Vpisovanje do 9. januarja v društvenih prostorih, Ul. Monteechi 6-IV. nad. vsak večer od 19. do 20. ure.
Stališče ustanove UNIRE
Kje tiče vzroki spora o konjskem dirkališču
Razpisali bodo natečaj za dodelitev dirkališča drugi družbi
Vse kaže, da bo konjsko dir. kališče na Montebellu še dolgo počivalo. Neki turinsk; list piše, ida se bodo konjske dirke ponovno pričele šele, ko bo uprava dirkališča izročena novi družbi, za kar pa bo razpisan reden natečaj. To pa se utegne zavleči dva do tri mesece.
Do tega je prišlo, ker je nastal iz finančnih razlogov spor med tržaško družbo kojnskih
. _____ _____ _____= ______ dirk in vsedržavno družbo
avtomobilov. 25.000 je osebnih UNIRE, ki odgovarja za vse, " "	.............kar je v zvezi s konjskimi dir-
kami. Ta spor se je nanašal predvsem na program za leto 1962. Tu v Trstu so zahtevali, da se določi za letos 96 dni
vozil. V primeri z lanskim letom se je to število zvišalo za 5200. Kar se tiče motociklov, se je njih število zvišalo od 15.000 na več kot 17
aiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiimiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiHiiimmnmHHmHmmmmmiiii
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Salute, Ul. Giulia 1; Serravailo,
Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. FeJ
Dne 4. januarja 1962 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 11 oseb
UMiRLI SO:	70-letnl Carlo
Pian, 84-letni Luigi Delise, 57-letni Carlo Scrignar. 86-letna Francesca Cergol por. Renko, 58-letnl Placido Pirrone, 92-letni Francesco Dambrosi, 69-letna Maria Lugnan vd. Debolli, 86-letna Amaiia Comar vd. Corrier, 35-letni Renato Ban, 88-letni Anton Kmet, 40-letnt Mirko Slama. ---------------«»-----
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2; Picčiola. Ul. Oriani 2; A11 a
Valute
| Trst	
dolar	619.60
švicarski frank	143.55
funt šterling	1741.87
francoski frank	124.60
marka	155.19
šiling	24.—
pezeta	10.26
di tiar	— .65
marenge	4950 —
1 zlato	710.—
luga 46 (Sv. Alojzij).
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3, prevladujoče)
jabolka 1 . . . . • jabolka II : » . ! hruške 1
hruške II . t ! » • pesa ... !!!•
zelje ...i...
cvetača .........
ohrovt ..........
cikorija ..,••• čebula
koromač ........
razna solata . • • krompir .... paradižnik ....
zeleni radič II
41	200	65
83	94	94
47	212	83
77	165	129
29	129	71
141	200	176
106	153	129
38	88	50
35	65	55
47	65	55
59	165	94
41	70	41
71	106	94
60	80	70
71	118	um
150	288	225
33	61	46
100	165	141
150	500	175
200	375	288
70	100	90
100	150	125
Večina blaga se prodaja po prevlad, cenj (3. stolpec).
dirk ob skromnem zvišanju nagrad, v Rimu pa niso hoteli pristati na več kot 60 dni dirk, upoštevajoč pri tem lanske rezultate kakor tudi dejstvo, da so v Trstu nagrade med naj-nižjimi v Italiji, tako da se konjskim lastnikom ni splačalo imeti konj v hlevih.
Potemtakem se bodo morale sedaj ustanoviti nove družbe, kj se bodo nato udeležile natečaja, katerega bo razpisal za upravljanje tržaškega konjskega dirkališča UNIRE. Vsa zadeva s tržaškim dirkališčem pa se vleče že od leta 1957. Komisar UNIRE odvetnik Pe-diconi je izjavil nekemu športnemu listu, da je moral UNIRE že leta 1957 preklicati dogovor s tržaško družbo za konjske dirke, da bi uredi; z njo odnose, kakor tudi da bi obnovili naprave na dirkališču kar bi omogočilo njegovo redno poslovanje. UNIRE je že večkrat zahteval od tržaške družbe za konjske dirke, naj uredi tribune za gledalce, saj je bilo na račun teh tribun že dosti nerganja. Družba je sicer obljubila, da ne bo obnovila le tribun marveč tudi urade, kjer se sprejemajo stave, vendar je ostalo le pri obljubah. Zaradi tega je moral UNIRE odločno poseči vmes. Pri tem se družba ne sme pritoževati, saj so jih dali na razpolago kar tri leta časa, da bi lahko mirno vse uredila. Zdi se, da so tudi lastniki konj in osebje razumeli, da ni drugega izhoda, kot da se položaj na dirkališču končno normalizira.
UNIRE zahteva, da tržaška družba konjskih dirk uredi z njim svoje odnose, kar se preteklosti tiče, ter da se preda dirkališče novi upravi, ki bo zagotovila njegovo redno obratovanje.
----«»----
* Na ortopedskem oddelku je včeraj dopoldne umrla 84-letna Marina Milesa vd. Gasparini iz Ul. Ronchetto 67 ki je 20. decembra nerodno padla v veži svojega stanovanja in si zlomila levo nogo.

x>ooo
Slovensko gledališče v Trstu
Jutri, 6. t. m. ob 15. uri v Prosvetnem domu «A. Sirka v Križu
Giuseppe Luongo
BARABAU
ZMAJ SCDMCROELAV
mladinska igra v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku
PONOVITEV ob 18. uri v Prosvetnem domu «A. Sirka v Križu
V nedeljo, 7. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maja
Anton Pavlovič Cehov
«Na veliki cesti»
Dramski mozaik v dveh delih
v priredb; Jožeta Babiča tvorijo enodejanke:
NA VELIKI CESTI — LABODJI SPEV — TRAGIK PO SILI — O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA
Prevod Janko Moder Režiser: Jože Babič Scenograf:
inž, arh. Ernest Franz Glasba: Pavle Merku
ooooocooooooooooooo
( olepaliSCa ]
VERDI
Kot je znano, bodo presledek v operni sezoni izpolnili nastopi raznih gledaliških skupin. Prva bo nastopila 9. januarja skupina, ki jo vodi Lucio Ardenzi in kateri pripadajo: Ornella Vanoni, Paolo Ferrari, Paolo Carlini, Di-na Sassoli, Mario Maranzana, Gianni Galavotti, Angela Car-dile in Roberto Pescara. Igrali bodo tridejanko Marcela Acharda »Idiot«. Režiser je Sil-verio Blasi. Sledijo «Dnevni-ki», zabavno aelo v treh dejanjih Piera Benedetta Bar-tolija.
V	gledališki blagajni so že na razpolago vstopnice.
Tržaški filatelistični klub «L. Košir*
V	nedeljo 7. t.m. bo v prostorih kluba, Ul. Monteechi 6, redni sestanek od 10. do 12. ure. Dospele so novitete. Člani naj na sestanku poravnajo članarino. Vabimo filateliste začetnike, posebno mladino, na sestanke, kjer dobijo napotke v filatelijo.
PODI IZ FURNIRJA po 330 lir k«, m — Les.ve za domačo uporabo iz mehkega ln trdega lesa, vseh velikosti, močne izdelave — se orodajo v Ulici Gam-t'nil 9t. 3.
TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri ponovitev za abonma I «11 Saltuzza«, Andrea Calme. Režija Giovan-ni Poli. Rezerviranja in prodaja vstopnic v prodajalni gledališča tel. 24r839 in v galeriji Protti tel. 36-372.
MODERNO
6. itn 7. januarja bo znani kinematografski komik Alberto Sorrentino predstavil kubansko subreto Moro Lamor in sijajne deklice «Christian Baleta« v reviji »Lapsus show».
C
KINO
Nazlonale 16.00 »Napad sto in enega« (La carica dei Cento e uno). VValt Dlsneyev film v teohnlcolorju. Najboljše voščilo Za leto 1962.
Fenke 15.30 «L’occhlo caldo del cielo«. Eastmancolor, Rock Hudson, Kirk Douglas, Doro-thy Malone.
Excelslor 15.30 »Madame Sans Gene«. Technicolor. Sophia Loren, Robert Hosseln.
Grattacielo 16 00 «Baraba». Technicolor Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine, Katy Jurado
Arcobaleno 16.00 «Razporoka po italijansko« (Divorzio alTitalia-na). Marcello Mastroianni, Daniela Rocca. Prepovedano mladini.
Supercinema 15.30 «Can-can». Cole Porterjev film.
Alabarda 16 00 «Steza ljubimcev« (lil sentiero deglt amanti). — Technicolor, Susan Haywarth, John Gavin.
Aurora 16 00 «Sovražnlka» G due nemici).
Cristallo 16.30 «Dvojni obraz maščevanja« (I due volti della vendettai. Technicolor. Mar-lon Brando. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Bagdadski tat« (II ladro d; Bagdad). Techni. color, Steve Reeves.
Capitol 15.30 «Vrača se september« (Torna settembre). Technicolor Rock Hudson, Gina Lollobriglda Zadnji dan.
Imoero 16.30 «Topli veter« (Ven-to caldo).
Italla 15 30 «Don Camlllo, a ne preveč monsignor« (Don Camlllo monslgnore ma non trop-pol. Fernandel, Gino Cervi.
Massimo 16.00 «Macist proti He-rakleju v Dolini nevšečnosti« (Maciste contro Ercole nella Valile dei euai). Technicolor. Raimondo Vianello, Gino Bra-mleri, Liana Orfei.
Moderno 16.00 «Hlša sedmerih sokolov« (La časa dei sette fal-ohi). Robert Taylor, Linda Christian.
Astra 16.30 »Gulllverjeva potovanja« (I viaggi dl GuHiver).
Astoria 16.30 »Seminole«. Technicolor. Rock Hudson, Antho-ny Quinn, Barbara Hale.
Vlltorio Veneto 16.00 »Caffč Eu-ior>a» Blvvis Presley.
Ideale 16.00 »Kraljica Amaconk« (La regina delle Amazzonl). Ed Fury, Daniela Rooca. Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 «Pot velikanov« (La strada de; giganti). Technicolor. Ohelo Alonso, Hildegard Knef.
Abbazla 16.00 »Gola gre po sveto (Va nuda per ii mondo). Technicolor. Gina Lollobriglda. Prepovedano mladini.
Odeon 16.00 «Stena lz blata« — (La parete di tango). Tony Ourtls, Sidney Poitier.
Skedenj 16.00 «Crimen». Alberto Sordi, Silvana Mangano. Nino Manfredi.
V .SUPERCINEMA» * sporočilo
predvaja danes ob 15.30
20th Century Fox
ponovno film
0^0^ 0^0^ 0^0^ 0^0^04» 04*0^0^ 0^04» 0^(
CAil-CM
t
S
0*0»0»0 •0«0»0»0»0»0»0»0'
•0«0*0*0*0*0*04»0*0*0»0«0«0*0*0*0»0
Cole Porterja
v čudoviti tehniki
TODD-AO TECHNICOLOR
Nastopajo štirje prvaki filmskega platna
FRANK SINATRA-SHIRLEY MACLAINE MAURICE CHEVALIER ■ LOUIS JOURPAN
Produkcija; JACK CUMMINGS Režija:	WALTER LANG
Da omogočita
VSEM
da si ogledajo to sijajno umetnino m edini kinodvorani v Trstu, opremljeni z napravo
TODD-AO
sta ravnateljstvo kina
in ravnateljstvo
»EH 1
določili vstopnino
300 lir
— 3 _
S. januarja 19®
KAJ KRITIZIRAJO MLADI?
Problemi
ameriških
študentov
NEW YORK, januarja. — Kaj je glavna ovira, da se ameriška študentovska mladina politično ne aktivizira in ne vključuje v politično borbo? Kakšni so razlogi, zaradi katerih v ZDA ne more priti do nastanka močnejše nacionalne organizacije? Zakaj še vedno obstaja med študenti določena apatičnost?
Najbolje je, da na to odgovorijo študenti sami. Herb Mills, podpredsed. študentovske stranke na kalifornijski univerzi Berlley je napisal na pr. nedavno, da je »položaj študentov nasproti strukturi sile družbe takšen, da so njihovi pogledi in mišljenja lahko in tudi so veliko ignoriranje«.
»Zavedajoč se tega — pravi Mills — in v svesti si nujne potrebe, da se družba spoprime s problemi, ki jih za-skrbljajo, so študenti pripravljeni, da uveljavijo taktiko s katero bodo sposobni postaviti te probleme na način, ki ga družba ne bi mogla ignorirati«. To je razlog, pravi on, da se pojavlja vtis, da se študenti izmikajo direktnim, posameznim akcijam in da se osredotočijo na probleme brez nekega širšega pogleda na svet in svoje poslanstvo, brez neke ideologije. Take direktne akcije »manifestirajo težke dvome mnogih študentov glede vrednosti tistih ustanov, ki bi morale postaviti in rešiti vprašanja s katerimi se po mišljenju študentov, srečuje Amerika.
Najosnovnejša želja in upanje, ki tiči za politično akcijo tako liberalnih kot radikalnih študentov je... da se u-stvari ozračje, v katerem bosta politična debata in diskusija zopet mogoči. Reagirajoč na obdobje, v katerem je bila politična debata zadušena z vse objemajočim machartizmom in samozadovoljstvom, študent občuti nujno potrebo, da se bavi s politiko, kakršne koli vrste že, ki bi zopet bila legitimna...« »Čeprav mnoge stvari otežkočajo ponovno uvajanje politike v ameriško življenje, so določeni činitelji vendarle izredno važni. Stil ameriškega političnega življenja in še bolj njegov strankarski sistem, sta že od nekdaj povzročala postavljanje proble-
janski porast gibanja v cam-pusu niso velike... Morda je naj večji kamen ovire politična atmosfera v ZDA. Pravzaprav ne obstaja pomembno gibanje v nobenem delu družbe, ki bi bilo za družbeno spremembo. Delavski sindikati so birokratizirani in neaktivni, če ne tudi ko-rumpirani. Organizirani libe-talci so se kompromitirali na šlevilnih vprašanjih in pristali na sodelovanje z »redom« do takšne stopnje, da ne predstavljajo več skupine proti redu...«
Tretji študent, ki je poleg Millsa in Altbacha izrazil svoje mišljenje v okviru simpozija, ki ga je organizirala »Univerzitetna misel«, Franck Kofsky, prav tako zanika, da bi obstajalo študentovsko gibanje. Po njegovem mnenju «študenti oklevajo, da bi se pridružili kateri koli od obstoječih političnih skupin, ker tem skupinam ni usoelo, da bi izdelale ideologijo, Iti bi primerno odgovarjala sedanji realnosti.« »Med tako imenovanimi .nepolitičnimi' študentovskimi organizacijami preprečuje strah, da bi se jim ne očitalo, da so rdeče, formiranje širokega socialnega programa radikalnega značaja in akcija ostane tako omejena na enega ali največ nekaj «skromnih» ciljev.«
Kofsky meni, da bi študenti morali iziti iz študentovskih krogov in mobilizirati ne samo nezadovoljne, socialno prizadete, temveč tudi najbolj radikalno nezadovoljne, to je mladino. Protivi se, da se črncem, ki se borijo za enakopravnost državljanov ZDA, stalno vsiljujejo metode miroljubne borbe. Je za zvezo z «Britanci» in »generacijo. ki je v znak protesta ustanovila svojo lastno družbo« in s »črnimi muslimani« ki zagovarjajo ustvaritev črnske države v Ameriki. »Elita, ki je na oblasti — pravi Kofsky — ne bo poslušala dostojno formuliranih vlog in protestov; da bi vplivali na tok zgodovine, kar je prav tisto, kar hočemo doseči, pa če se tega zaveda- , mo ali ne, bo treba pokazati vsaj politično moč,. To pa za- . hteva mnogo ljudi, mnogo več kot se lahko nadejamo, da jih lahko združimo v študentovskem gibanju, dokler
Vsak dan novi proizvodi tz istrskih tovarn
ISTRA V POGOJIH NOVE LJUDSKE OBLASTI
Gospodarski napredek Pulja in načrti za letošnje leto
Povečanje industrijskih kapacitet ■ Rekonstrukcija mnogih objektov, elektrifikacije, vodovodov itd. ■ Nova stanovanja, šole, ambulante in turistični objekti
Istra je v letih odkar je bila priključena k Jugoslaviji s samoodločbo njenega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi, zelo napredovala. Pod Italijo je bila zanemarjena tako v gospodarskem kot še bolj kulturnem pogledu, saj sc se njeni oblastniki v nekaterih obalnih mestecih zanimali samo za njih lastno blagostanje na žuljih hrvaške in slovenske večine istrskega ljudstva. Danes nas že bežen skok v Koper in njegovo okolico, v Piran in še kam prepriča o tem, da je Istra v ogromnem gospodarskem razmahu, ki odpira nove perspektive za nesluten dvig standarda njenega ljudstva. Nekoliko manj smo morda poučeni o napredku Pulja in puljske občine, čeprav vemo, za velike mednarodne uspehe puljske ladjedelnice in tovarne Diesel motorjev «Ulja-nik«, katere proizvodi že o-svajajo svetovni trg. Zato prav gotovo ne bo odveč če
^^.in„P.0lAUČ_"°„ t®?!**”?!! ostane to v mejah univerzitetnih študentov...«
ŽIVKO MILIC
——«»----
Jacquclinc Kcnncdy najmodernejša v 1.1961
NEW YORK, 4. — 2000 mod. nih izvedencev, risarjev in ravnateljev ženskih revij z vsega sveta, je na povabilo najvidnejših modnih krojačev proglasilo soprogo ameriškega predsednika Jacqueline Ken-nedy za najlepše oblečeno žensko v preteklem letu.
Predsednikovi soprogi sledijo v tesni razdalji razne druge dame, ki jih poročilo sicer navaja poimensko, vendar ne po' kakem določenem vrstnem redu. Seveda ni treba poudar-jati, da gre samo za »dame iz najvišjih elitnih krogov«
težko. Povečanje blagostanja mnogih družbenih slojev je vneslo samozadovoljstvo med sile, ki so jih prej zaskrblja-la socialna, ekonomska in politična vprašanja. Vzporedno s povečanjem ekonomskega blagostanja mnogih je prišlo tudi do prave kampanje propagiranja in reklamiranja srednjega razreda «su-barnita« kot «avtovizije» celotne družbe. To je zopet imelo ogromen vpliv na izmikanje spopadom, na krepitev samozadovoljstva in na občutek nemoči. Razen tega je istočasno z začudujočim Povečanjem narkotikov, ki jih proizvajajo kot sredstvo za množične komunikacije, zavzelo take razmere, da je to obrnilo in zavzelo pozornost nekoliko preostalih družbenih kritikov. Govoreč metaforično se zdi, kot da se je «sovražnik» preselil iz Wall Streeta na Madison A-venue. Težko je priti izza Pročelij. Končno in naravno Je tudi hladna vojna v znatni meri stimulirala tradicijo Ignoriranja problemov in popolnoma onemogočila politično debato. Spričo takih velikih težav morda ne preseneča, da študentom ni uspelo v njihovih naporih naelektri-ziratj liberalne in progresivne sile družbe. Ta «neuspeh» Pa ni kriv toliko kolikor so krivi tisti družbeni sektorji, ki si sicer vedno lastijo naziv ((liberalni«, ki pa doslej niso odgovorili na napo-ze študentov, da vzpostavijo stik 7 njimi...«
Philiphe Altbach, vsedržavni predsednik Študentovske zveze za mir, kateri je edino uspelo postati vsedržavno gibanje za mir, vsaj v svoji organizacijski strukturi, za razliko od Millsa ne veruje, da bi sploh obstajalo nekaj takega kot »študentovsko gibanje«.
((Stavke, potniki svobode, demonstracije proti Komiteju za protiameriško delavnost ■n pohodi miru« bi dali slutiti, da obstaja znatno število študentov, ki jim je pri srcu družbena odgovornost in ki so pripravljeni delovati. Taka aktivnost kaže, da apatičnost izpred deset ali celo pet let začenja izginjati, dokazuje pa tudi, da je vse doslej bila politična aktivnost študentov brez podpore in brezciljna...«
Njegovo mišljenje je, da študenti nimajo niti ideologije, niti organizacije, ki bi jih mogla voditi in niti vodstva, ter da so študent, vodstva birokratska. Kakor Mills, tudi on išče opravičila v okolju v katerem študenti delujejo:	((Treba je predvsem
Poudariti, da možnosti za de-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitini,i,m,nnuni,i„„,„„l„lilniiIIIIIIIIIIIIIIIM|t||1
s, nekoliko ogledamo Kater: so bili uspehi puljske občine v preteklem letu m katere naloge so si tamkajšnjo oblasti zastavile za leto 11)62. podatke o tem povzemamo po intervjuju, ki ga je ’al p.-ed sodnik ljudskega oc.bora obči ne Pulj Anton Bubič za re-ški «Novi list«.
Planske naloge ca leto 1961 so bile na področju gospodarstva, razen v kmetijstvu in gradbeništvu, v celoti uresničene in celo presežene V Kolikor niso bile reallznaae v kmetijstvu in gradbeništvu so bili temu vzrok objektivni razlogi, predvsem vremenske reprilike in pa zmanjšanje obsega investicij ter zoženje gradbeniške dejavnosti. V preteklem letu so bila prizadevanja gospodarskih organizacij usmerjena v glavnem na rekonstrukcijo, za povečanje obstoječih kapacitet in na zamenjavo izrabljenih sredstev za delo, kar se je odrazilo na porastu proizvodnje, na njeni
................................................................„„„„.........,»■■„,......»mu,,,,,,,..................„„„.................
ZAKULISJE SEDANJE POLITIČNE BORBE NA MALTI
Katoliški nadškof na otoku Malti v obrambi anglikanskega imperija
Nadškof Gonzi se boji, da bi izgubil svoje ogromne zemljiške privilegije - Kakšen bo izid skorajšnjih volitev?
otoka Malte in središču nadškofije, je bilo pred nekaj dnevi objavljenega nekaj povsem edinstvenega:	sir Mi-
chael Gonzi, nadškof Malte, je s posebnim obvestilom o-pozoril vse prebivalce otoka, da bodo izključeni iz cerkve, če bodo na volitvah v začetku tega leta glasovali za voj ditelja laburistične stranke Doma Mintoffa. Nadškof je pozval vernike, naj glasujejo samo za stranke, ki so predane cerkvi. S tem je prišel do viška že stari spor, tako značilen za usodo tega otoka.
Sicer pa se tudi drugače dogaja z Malto nekaj zanimivega. S svojimi 316 kvadratnimi kilometri in 327.000 prebivalci se lahko primerja s Ciprom že zato, ker je mali otok, ker je že dolga leta britanska kronska kolonija in važna britanska pomorska baza v Sredozemlju. Razlika je le v tem, da na Cipru živijo Grki (s turško manjšino) tako da ima ta otok matično deželo, medtem ko je Malta nima. Maltežani so posebna narodnost in ni nobene večje države, ki bi z etničnimi argumenti lahko zahtevala Malto zase. Nekoč je to poskušala sicer Italija, toda iz povsem imperialističnih motivov, ki so danes odpadli. Raz-
V Valletti, glavnem mestu vilo pa se je na njej poli.
tično življenje, nastale so politične stranke in z njimi težnja po neodvisnosti odnosno po spremembi starega kolonialnega režima. Leta 1947 je Velika Britanija dala Maltj nov ustavni sistem. Dotlej je bila uprava v rokah britanskega guvernerja. Dana ji je bila določena avtonomija. Voljen je bil parlament in sestavljena vlada na parlamentarni osnovi, čeprav je nad vsem še vedno ostal guverner.
Na Malti je več strank. V zadnjem času je najmočnejša bila Laburistična stranka pod vodstvom 45-letnega Doma Mintoffa, sina ladijskega kuharja, ki je študiral v Oxfor-du, postal arhitekt in se poročil s hčerko britanskega admirala. Druga po moči je Nacionalistična stranka pod vodstvom dr. Borga Oliviera Manjša je Progresivna ustavna stranka, ki jo vodi Mabel Stricklandova. Od Mintoffa se je v zadnjem času odcepil Pellegrini in ustanovil Krščansko delavsko stranko. Po letu 1947 so bili nekaj časa na vladi Olivierovi nacio. nalisti, ,nato pa do januarja 1959 Mintoffovi laburisti, dokler ni bila ustava ukinjena in dokler ni ponovno prevzel vso oblast guverner, tako da ni več ne parlamenta in ne
Petek, S. jannarjs 1»«2
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših
Večerni komorni 23.00: Prenos RL.
koncert;
Nacionalni program
6.30: Vreme na italijanskih
brez besed; 11.35: Uroš Krek: Simfonietta; 12.05: Bučar: Nekaj žumberškiih zapoje ZVK; 12.25: Melodije ob 12.25: 13.30: Radi bi vas zabavali; 13.50:
dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; morjih; 7.00: Jutranje melodl- Kvintet bratov Avsenik; 14.35: 13.30: Glasba po željah; 17.00:	je. 8,30- Omnibus- 12.20: Glas-
Za prijeten uvod Igra orkester ben.i album; 13.30:	Glasbena
Armando Sciascia; 17.20:	Pe- zabava; 15.15:	Poje Corrado
sem in ples; 18.15: Umetnost, Lojacono; 16.00: Program
Romeo in Julija kot ju je videl Charles Gounod; 15.2.0: Arthur Rutoinstein zaigra nekaj nokturnov In valčkov Frede-
književnost in prireditve; 18.30: otroke; 17.20: Operna glasba- rica Chopina; 15.45: Jezikovni 1-11-	17 50. l2 sveta jazza. 20 00; pogovori; 16.00: Vsak dan za
Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev; 18.45: Bizet: »Lepa deklica iz Pertha«, suita; 19.00:	Sola in vzgoja:	19.20:
Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 2.0.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Portret v miniaturi: Sofia Loren; 21.00; Koncert operne glasbe; 22.00: Novele 19. stoletja; 22.25:	Mo-
derna sonata; 22.50: Od tradicionalnega jazza do dobe svvinga.
Glasbeni album; 21.00: Simfo- vas; 17.05: Portreti iz stare ita-nični koncert; 22.45:	Morton
Gould ln njegov orkester.
lijanske glasbe; 17.38:	Sveto-
mir Nastasijevlč:	Vizija ko-
sovske devojke, simfonična pesnitev; 18.10: Mehika v pesmi in plesu, 18.25:	Poje zbor
SKUiD Svobode Tine Rožanc; 19.05: Uvertura In dva prizora lz opere Ivan Susanin Mi-haila Glinke; 20.00: Hammond orgle; 20.15:	Tedenski zuma-
heni iarn^Too-: p f J'*! nje-politični pregled; 20.30: I-
//. program
9.00: Jutranje melodije; 10.00: Pesmi v špiritu; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Renato Rascel predstavlja; 14.00: Naši pevci; 15.00:	Posvetilo
beni carnet; 16.00: Program ob Štirih; 17.30:	Radijska revija
glasbe; 21.15: Oddaja o morju .nrlnolV^j«.a £2? in pomorščakih; 22.15: Po sve-
grata dva pihalna kvinteta; 20.45; Štiri sto let klavirske
7.10: Dobro jutro s kitari-
12.25: Tretja stran; 14.20: J pe- na^asb™"8313*1 21'45: Veier' til jazza; 22.45:' Glasbeni^lnter-
smi brez besed 14.45; Stare vile v furlanski nižini; 15.00: Državni pregled koncertistov 1961; 15.45: Gianni Safred pri marimbi.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba za vas; 12.45: Glasba za vas
///. program
17.00; Skladbe Igorja Stra-vvinskega; 18.30: Antonio Vivaldi: Psalm 126 za alt -in orkester; 19.30:	GuHlaume Lan-
dre:	simfonične permutacije;
20.00 : Vsakovečerni koncert: 21.30: »Hughle« — enodejanka 011. dei); 13.40: Poje" akadem- 0'Neila; 22.30:	Eksperimentalne skladbe; 23.05:	Skladbi
Brahmsa in Schuberta.
Slovenija
8.05: Jakov Gotovac: Suita iz opere Morana; 8.20: Z zabavnimi melodijami od Urala d0 Plrenejev; 9.25- Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Od tod ln ondod; 11.00: Marjan Vodopivec: Tri sklad-
ski zbor »Tone Tomšič«; 14.00: Vedro in popularno; 14.30: O-peretne melodije; 15.30:	Domače aktualnosti; 16.00:	Glasovi in orkestri; 16.30:	Da-
našnje teme; 16.40: Franz Schubert in njegove simfonične skladbe; 17.40: Orkestra Maria Pezzotte in Guentherja Fuhli-soha; 18.00: Prenos RL; 19.00: Prijetni ritmi z Li Causiem; 19.30: Prenos RL; 22.15: Trobenta Oheta Bakerja; 22.35:
mezzo; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Zaplešite z namlj
Ital. televizija
17.30: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45:	Lik avtorja
(Paolo Stoppa); 19.15: Božični koncert iz Vatikana; 2.0.20: Šport; 20.30:	Dnevnik;	21.05:
»Lunine vode« — komedija v treh dejanjih; 23.10; Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: «Pri jatel j Oharlot« — komične figure Oharlieja Chaplina; 22.05:	Dnevnik:	22.45:
Potovanja Johna Guntherja: »Proti Antarktiki«.
Jug. televizija
19.30:	Tajni dnevnik dr.
Hansona — serijski film; 20.00:
vlade. Zakaj je prišlo do tega?
Kriv naj bi bil Mintoff. On je namreč vodil borbo za u-kinitev kolonialnega položaja Malte tako, da bi postala integralni del Velike Britanije.
To pomeni, da takrat m bij za neodvisnost temveč ravno nasprotno. 'Imel je svoje argumente: Malta je, pasivna, s spremembami v strategiji in modernizacijo vojnih sredstev izgublja pomen kot pomorska baza, ukinja se njen stari arzenal in zmanjšuje gospodarska delavnost. Ce bi Malta bila del britanske države, bi se z njo moralo ravnati kot z vsakim delom te države in dolžnosti londonske vlade bi bile večje. V londonski parlamente bi prišli trije malteški poslanci.
Britanski laburisti so bili za to, ne pa tudi konservativci:
Mintoff ni uspel. Olivier, vod. ja nacionalistov pa ie bil za to, da se ukine kolonialni status, ni pa zahteval popolne neodvisnosti, temveč le položaj dominiona.
Zanimivo je bilo stališče katoliške cerkve oziroma nadškofa Gonzija. Maltežani so pretežno katolicami. Gonzi je bil proti temu, da bi Malta postala integralni del Velike Britanije, ker bi v tem primeru s svojo katoliško cerkvijo prišel v podrejen položaj glede na dejstvo, da obstaja v Veliki Britaniji anglikanska cerkev, katere najvišji predstojnik je kraljica.
Izgubil bi častne in materialne privilegije, to je zemljisKo posest. Zato je ostro udarjal proti Mintoffu.
Ko pa je Mintoff doživel neuspeh s svojim načrtom, je prešel na povsem nasprotno pozicijo; začel je ostro kam-panjo za popolno neodvisnost Malte in je postal celo radikalnejši od Oliviera. Mintoff .ie razgibal množice, prišlo je do demonstracij in stavk in ogrožena je bila celo sama pomorska baza. Mintoff je grozil; «Ce ne bomo mogli živeti v neodvisnosti, bomo pozvali kako veliko silo, ni važno katero, in ji odstopili bazo samo če bo dobro plačala.«
Seveda je pri tem mislil na Amerikance .morda pa tudi na katero drugo silo. Da bi vozel »presekal«, je London 5. januarja 1959 ukinil ustavo in guverner je prevzel vso oblast.
Vendar pa tako ni moglo večno ostati. Nedavno je bil v Londonu sprejet nov status za Malto, ki ne bi bila več »kronska kolonija«, temveč I vilegije.#
»kronska država«. Na čelu bi Taka je ta bitka, ki jo ji bil guverner kot nekakšni na eni strani vodi nadškof ustavni monarh. Obstajala bi 1 sir Michael Gonzi, ki pa o-
vlada s predsednikom in sedem ministri ter parlament s 50 izvoljenimi poslanci, kateremu bi vlada odgovarjala. Vse odločbe vlade pa bi morala ratificirati londonska vlada, ki bi jo na Malti predstavljal komisar (British High Commissioner). To pomeni, da bi razen guvernerja, ki bi imel pod seboj policijo, tudi ta komisar vse nadzoroval in odobraval ali zavračal, samostojno pa odločal posebno v zunanji politiki, vojaških in ekonomskih vprašanjih v kolikor vplivajo na zunanje odnose. Očitno je, da bi vladi ostalo le malo. Na to predvsem ostro reagira Dom Mintoff, ki pravi, da je to ((brutalna žalitev za malteški narod«.
Po novem statusu bi morale v začetku letošnjega leta biti volitve, od katerih bo mnogo odvisno kaj bo s tem statusom. Ce bi dobil veliko večino Mintoff, bi bilo to zelo neugodno za London. Ravno zato pa je sedaj objekt odkritih in zakulisnih napadov tistih činiteljev. ki vidijo v njem nevarnost. In po-vsem normalno je, da so se London, nacionalisti in nadškof Gonzi znašli v tihi zvezi proti Mintoffu. Razvila se je ostra medsebojna besedna bitka in med nadškofom Gon-zijem ter Mintoffom prihaja tudi do takih besednih izmenjav:
GONZI; «Mintoff trdi, da je katoličan, a nikoli ne prihaja v cerkev. Oženil se je s protestantkinjo iz Anglije. 2e leta vodi borbo proti cerkvi.«
MINTOFF: »Nadškof je zaskrbljen. Boji se, da bo izgubil svoje velike privilegije. 2eli, da bi za vedno ostali zakoni, ki ga bodo branili pred kritiko tiska. Ni zadovoljen ,da ima v posesti tretjino obdelovalne zemlje na otoku in še naprej hoče imeti v suženjstvu naša življenja«
GONZI: »Mi se nikoli nismo mešali v politične spore. Nas zanima izključno nauk cerkve in odklanjamo, da bi nas političarji v tem preprečevali. Mintoff pa skuša odcepiti cerkev od države in izriniti duhovnike v sakre-stije.«
MINTOFF: »Cerkev je bila proti integraciji z Veliko Britanijo zato, kar Velika Britanija ni katoliška država. Sedaj se cerkev upira popolni neodvisnosti Malte, ker bi to ogrozilo njene obsežne pri-
večji ekonomičnosti in pocenitvi. V tem smislu je bilo največ storjeno v ladjedelnici in tovarni Diesel motorjev »Lljanik«.
Prav tako je bilo v puljski občini izgrajenih več novih industrijskih objektov, med katerimi zavzema najpomembnejše mesto začetek gradnje tovarne plino-betona «Siporex», za katero bo do njene dokončne zgraditve investiranih nad eno milijardo in pol dinarjev. Zgraditev te tovarne je zelo pomembna za celotno puljsko gospodarstvo. Njena perspektiva je velika saj bo prispevala k hitrejši, cenejši in ekonomičnejši gradnji in opuščanju klasičnih gradbenih materialov.
V trgovini se je oskrbovanje glede na leto 1960 povečalo za 25 odst. Velik uspeh je predstavljala tudi zgradi tev vodovoda Raša-Pulj, za kar je bilo investiranih eno milijardo in 700 milijonov dinarjev. Dograjenih je bilo nad 900 stanovanj in odprti dve šoli. Rekonstruiran je bil znaten del električne in vodovodne mreže itd. Marsikaj je bilo storjenega tudi na področju novih turističnih kapacitet. Tako je bila dokončana gradnja prve etape turističnega naselja na Podstinju, katerim je Pulj dobil nad 200 novih ležišč in nad 600 novih prostorov v gostinstvu. Za tu ristični razvoj Pulja je bil vsekakor odločilen vsakoletni filmski festival v Areni, za katerega je bilo že sklenjeno da bo ostal v Pulju tudi v bodoče. Zaradi tega že izdelujejo načrte za rekonstrukcijo Arene, pri čemer pa se ne bo v ničemer spremenila njena zunanjost.
In načrti za prihodnje leto? Predsednik Anton Bubič pravi, da pričakujejo od novega leta celo več kot od leta 1961 in da temeljijo ta pričakovanja na doslej ustvarjenih kapacitetah in na novih investicijah. Predvideva se porast vrednosti proizvodnje za okrog 15 odst. glede na leto 1161. Tak porast predstavlja nedvomno pomemben doprinos po izvršitvi petletnega načrta in krepitvi gospodarstva. V njem bo zopet najipočneje zastopano področje industrije na katerem bo za nadaljnjo rekonstrukcijo in 'modernizacijo investiranih nad tri mi-liiarde dinarjev. Zaradi tega pričakujejo povečano produktivnost dela, ki jo stimulira tudi nov gospodarski sistem.
V cilju realizacije začrtanega plana predstavlja eno največjih nalog, poleg rekonstrukcije in razširitve že ob-a!oječih kapacitet, dokončna dograditev in poskusno obratovanje tovarne «Siporex», ki bo dokončana v sredini leta 1962. V nove prostore se bo lotos preselila tovarna kovinskih proizvodov, povečale pa se bodo tudi kapacitete livarne za okrog sto odstotkov. Vežno postavko predstavlja tudi dograditev turističnega Francoza Formisa, ena°"pa"de” J naseli' »Podstinje«, kjer bodo lo nekega neznanega franco-! uredili še 410 ležišč in parskega avtorja.	I kirni prostor za 700 avtomo-
čitno ni sam, sir Guy Grant-ham, admiral in guverner Malte čeprav je protestant, nikakor ni nezainteresiran. Nasprotno. Tudi on meni, da je problem Malte mogoče rešiti v kritičnem trenutku z manjšo eskadro in da se Malta niti s stotinami Mintoffov ne bi mogla osamosvojiti. So pa tudi taki, ki menijo, da je tako pojmovanje preživelo. Težko si je sicer zamisliti na Malti gverilsko vojno kot na Cipru, toda Mintoff je V ’letih 1958 in‘1959 znal povesti množice v Zelo neprijetne stavke in' demonstracije. Izid volitev je precej negotov. Nadškofov očitek, da je Mintoff «Fidel Castro Malte«, bi lahko imel u-činek — nasproten pričakovanemu.
, -----------«»---
Tatvina umetniških slik v Bergamu
BERGAMO, 4.	— Tatvine
umetniških slik še niso prenehale. Komaj danes so v Bergamu odkrili tatvino umetnin, ki je bila sicer izvršena že 31. dec. Okradenec je zobozdravnik Germano Damaschi, kateremu so neznani tatovi iz njegove vile, med njegovim bivanjem v Parizu odnesli več platen v vrednosti kakih 50 milijonov . lir. Ena izmed u-kradenih slik je bila iz Tizia. nove šole, neka druga delo
Na Japonskem se je začel lov na delfine, katerih meso je za Japonce prava poslastica. Kot kaže gornja slika, je bil prvi ulov kar dober
....................................................................................................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za
be za violino ln klavir; 11.11: TV dnevnik; 20.20: Film; 22.30: Dve Mendelssohnov!	Pesmi TV dnevnik — II. izdaja.
nadaljevanje začetega dela bo treba precej poguma. Dobro razumevanje z osebo, ki jo ljubite. Odlična fizična forma.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prijetna novost pri delu, ki vam doslej nj bilo všeč. Razširitev kroga znancev in prijateljev. Zadovoljstvo umetniškega značaja
DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Zašli boste v trenutno apatičnost. Zanimiv večerni program: dobili boste prijetne obiskovalce. Zdravje dobro.
RAK (od 23.6. do 2.2.7.) Ne skušajte tekmovati s finančno močnejšimi konkurenti, pozabiti bo treba na neprijetno prete-
Gk®
kilost. Zdravje potrebno nege.
LEV (od 23.7, do 22.8.) Delo, za katero odgovarjate, zahteva mnogo vztrajnosti. Nasvet družinskega člana bo dobrodošel. Zdravje brez posebnosti.
DEVICA (do 23.8. do 22.9.) Možno znatno povečanje zaslužka. Nzpačna čustva vas bodo odtujila dragi osebi. Zdravje zelo dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Vaše štališče utegne naleteti na kritike kolegov. Omejiti se bo treba pri izdatkih. Pri zdravju več previdnosti.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Primeren trenutek za nove poslovne navezave. V diskusijah naj prevlada realizem. Zdravje potrebno nege.
STRELEC (od 23.11. do 2.0.12.)
bilov. Investicije za ta dela so že zajamčena in z njimi bo Pulj dobil res moderno turistično postojanko.
Za boljše oskrbovanje v trgovini bodo letos odprli Središče za oskrbovanje s poljedelskimi proizvodi, samopostrežno prodajalno za izključno industrijske prehrambene artikle in modernizirali vrsto že obstoječih.
Intenzivno se bo v novem letu nadaljevala tudi stanovanjska izgradnja, avtomatična telefonska centrala se bo povečala za 600 novih številk in odprli bodo več javnih telefonskih govorilnic. Znatna sredstva bodo določena za potrebe šolstva. Začele se bodo priprave za otvoritev šolskega centra, za zgraditev delavskega doma, za otroško zavetišče v predelu Verude, za dokončno ureditev splošne bolnišnice in nekaterih sektorskih ambulant. Nadaljevali bodo tudi z elektrifikacijo in kanalizacijo v Pulju.
iitiiiimtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinftiiitnttiiiMM
13. T. M, V AVDITORIJU |
Manjše spremembe ne bodo spremenile bistvenega dela programa. Ne dramatizirajte trenuten spor v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
Vaš dinamizem vam bo pomagal Izvleči se iz zadrege. Upoštevati bo treba dovzetnost ljubljene osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.)
Po dolgem zavlačevanju bo prišla rešitev nekega problema.
Pred vsakim sklepom je potreben dvakratni premislek.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Napaka, zagrešena zaradi raztre-1
senostl, vas utegne drago stati. I	„ ____
Pismo s prijetno vsebino. Mož- nas v prepričanju, da ga n« nost zdravstvenega dopusta. I bodo hoteli zamuditi.
Pomembni
koncertni
dogodek
V soboto 13. t. m. bo v Avditoriju simfonični koncert orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane, ki ga bo vodil naš mladi tržaški rojak Boris Švara in na katerem bo kot solist nastopil prav tako naš rojak pianist Aleksander Vodopivec.
Za naše glasbeno življenje bo to vsekakor zelo pomemben dogodek iz dveh razlogov; prvič, ker sodi orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, kljub njegovi vsakoletni spremenljivosti v zasedbah inštrumentov, med najodličnejše orkestre, ki žanje za svoje vsakoletne nastope priznanje tudi najbolj zahtevne strokovne kritike; drugič pa zato, ker se nam bosta predstavila dva naša mlada tržaška glasbenika, ki sta izšla iz vrst glasbene šole naše tržaške Glasbene Matice in ki sta nato nadaljevala študije na Akademiji zo glasbo v Ljubljani Boris Švara se je predvsem posvetil dirigentstvu. Tokrat bo prvič nastopil v Trstu. Solist Aleksander Vodopivec je prav tako začel svoj glasbeni študij pri tržaški Glasbeni Matici in ga nato nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer se je posvetil klavirju in teoretičnim predmetom ter kompoziciji. V Trstu, kjer trenutno poučuje na glasbeni Soli Glasbene Matice in tako obilno vrača znanje, ki mu ga je posredovala v začetku glasbena šola, je že nekajkrat nastopil r sklopu prireditev Glasbene Matice. Tokrat pa se nam bo tudi on prvič predstavil z obsežnim m izredno zahtevnim Rahmaninovim koncertom za klavir in orkester, ki predstavlja preizkusni kamen za vse mlade pianiste.
Naj predstavimo v neka) besedah Se orkester. Sestavlja ga skoraj 90 godbenikov, izključno študentov akademije. Je kompletno zaseden v vseh instrumentalnih skupinah. Letos je z istim pro-gramom kot bo nastopil pri nas, gostoval že v Celju, po tržaškem gostovanju pa bo nastopil še v Zagrebu in verjetno tudi v Mariboru.
Program koncerta obsega Beethovnovo uverturo sEg-mund« opus 84, Rahmaninov Koncert za klavir in orkester v c-molu, št. 2, op. 18 v treh stavkih ter Dvorakovo Simfonijo v e-molu št. 9 (S), op. 95, elz novega svetas v štirih stavkih.
sEgmund» sodi. poleg «F-leonores št. 3 prav gotovo med najbolj globoka iv muzikalno najzahtevnejša Beethovnova dela. Za Rahmaninov Koncert smo že omenili, da predstavlja enega izmed biserjev Rahmaninove glasbene ustvarjalnosti, medtem ko je Dvorakova simfonija slz novega sveta» gotovo najboljše in najlepše simfonično delo tega velikega češkega skladatelja, ki ga je napisal v Londonu pod vtisom indijskega sveta, ki pa je vendarle prepleteno s slovanskimi folklornimi prvinami.
Na ta pomemben dogodek že sedaj opozarjamo vse ljubitelje simfonične glasbe pri
S seje pokrajinskega odbora
V dvorani občinskega sveta v Gorici
Povračilo stroškov za volitve Jfrirr"f'T
. .	,	dneva matere m otroka
Gorici, Sovodnjam m Doberdobu
Ukrepi za pospešitev pripravljalnih del za ureditev bivših občinskih cest
V sredo 3. t. m. je imel pokrajinski upravni odbor svojo prvo sejo v novem letu, ki ji je predsedoval dr. Chien-taroli.
Predsednik je najprej poročal o sestanku predstavnikov Treh Benečij, ki je bil v Padovi 29. decembra lani. Poročal je tudi o avto cesti «A-lemagnas, s katero nameravajo povezati Benetke z Muen-ehenom v Nemčiji.
Odbornik za javna dela je tudi dal kratko poročilo o delih na pokrajinski cesti Fa-ra-Gradiška.
Nato je odbor proučil vrsto upravnih zadev in jih povečini odobril. Tako so odobrili nakup obleke za uslužbence pokrajinske umobolnice, izplačilo letnega prispevka kemičnemu kmetijskemu zavodu ter povračilo stroškov za pokrajinske volitve občinam Gorica, Sovodnja in Števerjan. O-
dobrili so tudi izplačilo raznih drugih računov.
Glede uslužbencev so obravnavali ureditev njihovega sta-leža, odobrili so izplačilo ene odpravnine, imenovanje ocenjevalne komisije za sprejem asistenta v pokrajinski gluhonemnici itd.
Glede javnih del so odobrili zaključno likvidacijo nekaterih del, izplačilo stroškov za načrte raznih cestnih del in sprejeli ukrepe v zvezi z vzdrževanjem pokrajinskih poslopij ter naprav v njih in dokončno izvedbo del, ki so v teku.
Po zanimivem poročilu o napredku pripravljalnih del za ureditev bivših občinskih cest, ki so prišle pod pokrajinsko upravo, so bili sprejeti sklepi, ki naj bi omogočili pokrajinskemu tehničnemu uradu pospešitev teh del, da bi lahko čimprej začeli z
MHiuiuuiiiiiuimiiiuiiHHniiiiiiimiiHHiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
S seje občinskega odbora v Gorici
25 milijonov lir posojila za kanalizacijska dela
Poljski čuvaj na poskuinji in razpis natečaja za tri uradnike
V sredo zvečer je imel občinski odbor v Gorici pod predsedstvom župana dr. Po-terzia svojo prvo sejo po novem letu.
Na predlog odbornika za javna dela Lupierija so odobrili kupoprodajo nekaterih zemljišč, dalj« nekatera izvedena dela in 1,300.000 lir za nekatera izredna vzdrževalna dela. Nekemu krajevnemu podjetju so poverili dobavo pogonskih sredstev za občinska vozila v tekočem letu.
Proučili so tudi prošnjo družbe »Autovie Venete* za
•iniiimniiiiiiiiiiiiiiiiiijflltiMilMiiiiiiiiiinitn
C
KINO

CORSO. 16.00: »Kralj kraljev*, J. Hunter in S, McKenna. Ameriški barvni film v ci-nemascopu.
VERDI. 17.00: »Don Camillo — monsignor, toda ne preveč*, Femandel in G. Cervi. Italijansko-francoski črnobeli film.
V1TTORIA. 17.00: »Dogodivščine Pipa, Pluta in Paperina*. Barvna slikanica Walta Di-sneya. Sledi kratki barvni film »Tretji Disneyland» CENTRALE. 17.15: »Trojanska vojska*, S. Reeves. Italijan-sko-francoski barvni film v cinemascopu.
dezurW*lIkahna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia 242, tel. 31-51.
temperatura včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,4 stopinje ob 13. uri, najnižjo 3 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odstotkov, dežja je padlo 2,4 mm.
garancijo krajevnih uprav za najetje dodatnega posojila pri gradnji avtoceste Trst-Gorica-Videm.
Na predlog dr. Milocca so ugodno rešili nekaj prošenj za brezplačno zdravniško pomoč in nekaj za sprejem v Dom onemoglih v Ločniku. Sprejeli so tudi sklep, da bodo zaprosili pri državni blagajni v Rimu za 25 milijonov lir posojila za finansiranje nadaljevalnih del pri mcstnj kanalizaciji.
Občinskemu svetu pa bodo predložili pet osnutkov pogodbe z INGIC za najetje posojil s kritjem iz občinske trošarine. Odobrili so tudj razne Izdatke v znesku 840.000 lir.
Končno so odobrili imenovanje poljskega čuvaja na po-skušnjo ter razpis natečaja za dve službeni mesti *a dodatnega računovodjo im za dodatnega geometra.
---«»----
Plačilo letne takse za motorna vozila
Avtomobilski klub v Gorici sporoča vsem zainteresiranim, da na njegovem sedežu v Ul. Roma že pobirajo takso za vsa motorna vozila za leto 1962. Z lansko značko za takse bodo lahko krožili avtomobili in avtobusi še do 10. januarja, kamioni in prikolice do 15. januarja in motocikli do 25. januarja.
Do 13. januarja bodo za člane kluba vršili službo pri posebnem oknu na sedežu, da jim ne bo treba čakati. Obenem bodo obnavljali tudi članstvo za tekoče leto in sprejemali nove člane.
Bencinska nakazila za ja-nuar-februar bodo začeli razdeljevati v drugi polovici januarja. Vsa plačila in obnove se lahko opravijo tudi v podružnici ACI v Tržiču, Ul. Blaserna.
njihovo izvedbo.
Odobrili so tudi načrt in stroške za njegovo izvedbo za spominsko ploščo pokrajinskim uslužbencem, ki so padli med zadnjo vojno. Ploščo bodo postavili v kapelici v pokrajinski umobolnici.
Na predlog odbornika za zdravstvo so odobrili nakup nekaterih delov, s katerimi bodo izpopolnili napravo za anesteziranje v pokrajinski umobolnici.
----«»----
Nesreča na mostu čez Sočo pri Pierisu
Padel je z mosta in izginil v valovih
V zgodnjih urah včerajšnjega dne je prišlo na mostu čez Sočo pri Pierisu do žaloigre, ki Jo Je povzročila nerazsodnost in mladeniška objestnost 20-Ietnega študenta Riccarda Passonija iz Pierisa, in ki Je z življenjem plačal nepremišljene akrobacije na ograji o-menjenega mosta.
Passoni Je prebil večer .2. t. m. v družbi z nekaterimi sovrstniki v Portorosegl. Pozneje se Je zadržal nekaj ur v nekem javnem lokalu v Pierisu. Nekaj čez polnoč se Je odpeljal s tremi prijatelji proti Fiumicellu. Ko so prišli na most čez Sočo Je Passoni ustavil avto. Kljub svarilom prijateljev je Passoni prestopil o-grajo na mostu ter se začel pomikati po zunanjem robu. Nenadoma je izgubil ravnotežje ter padel v reko z višine 15 m. V hipu je izginil med valovi narasle Soče. Cez nekaj sekund se je sicer še prikazal na površju ter skušal plavati, čeprav ga je zimski plašč zelo oviral. Nato pa se Je do-dončno potopil. Karabinjerji ln gasilci so včeraj ves dan iskali njegovo truplo, toda brez uspeha.
Materam bodo razdelili 18 diplom in 250 zavoj*ev
Kot je običajno vsako leto za praznik treh kraljev, bo tudi letos uradna proslava dneva matere in otroka, ki je že 12. taka manifestacija po zadnji vojni na Goriškem.
Uradni del proslave v Gorici bo v občinski sejni dvorani v Ul. Crispl z začetkom ob 11.30 ter se je bodo udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti. Ob tej priliki bodo razdelili posebne diplome 18 materam, ki so redno obiskovale materinski posvetovalnici v Gorici ali v Ločniku. Od teh jih je iz Gorice 15 in sicer: Annamaria Codarin, Florinda Lamanda, Nadina Ippolito, Rosa Monti-co, Giuseppina Marega, Lui-gia Mosca, Pasqua Palmisano, Giuliana Vizzini, Grazia Rus-sian, Ada Bettiol, Gigliola Tommasella, Maria Zei, Cvetka Rijavec in Eda Okroglič. Iz Ločnika pa so: Giuseppina Bregant, Edda Furlani in Ed-da Pizzi.
Ob 12.30 bo v prostorih materinske posvetovalnice v Ul. Virgilio skupno kosilo za revne matere, ki prejemajo tukaj hrano, in za nagrajenke, ki so doma izven mesta. O-menimo naj še, da bodo pri
Urnik trgovin za praznike
Pokrajinska zveza trgov, cev v Gorici sporoča, da bo v veljavi za 6. In 7. januarja naslednji urnik:
PETEK, 5. Januarja: vse trgovine so lahko odprte do 20. ure.
SOBOTA, 6. januarja: v dopoldanskih urah bodo odprte samo pekarne, mlekarne in cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
NEDELJA, 7. januarja: do 13. ure bodo odprte samo mesnice, pekarne, mlekarne in cvetličarne, medtem ko bodo vse ostale trgovine zaprte.
•iiiii*iiiu«iiMiii«i«iiiiiiiii«i«i«M>iAa«i>Mi«>iMiiiii»Bia>*ii*iai>»atM«tiiiiiiaiiiiiiii««aiai«iiiiiii«iMiiiiia
Vesti iz Št. Mavra
Italijanske kolonske družine so se skoraj vse izselile
Počasi napredujejo dela pri gradnji ceste v kamnolom
Iz naše vasi pod Sabotinom se bolj poredkoma oglašamo. Toda tudi nam prinaša življenje vsak dan kaj novega. Cesta po vasi je za nas še vedno veliko vprašanje. Po vsakem dežju bi jo bilo treba popraviti, ker jo voda razrije. Ker nimamo cestarja, je z vzdrževanjem velik križ. Ce se hoče naš kraj. turistično uveljaviti, tedaj je dobra cesta glavni pogoj, če hočemo privabiti turiste.
Ze od poletja dalj« trije delavci gradijo cesto h kamnolomu. Graditi »o jo pričeli na kraju, kjer je med vojno strmoglavilo nemško letalo, in sicer na kraju, ki je kakšna dva kilometra od križišča, kjer se začenja vojaška cesta. Cesta proti kamnolomu bo tekla v vodoravni višini. Gradi jo podjetje Tacchino. Zadnje čase so delavci pričeli uporabljati kompresor, da bi bili kos trdi skali, toda delo polagoma napreduje. Ce bodo
hoteli kamnolom izkoriščati, bodo morali z gradnjo ceste pohiteti.
V zadnjem času se je spremenil sestav prebivalstva. Koloni, ki so poprej delali na Barnabovem posestvu, so se izselili. Ena družina se je izselila v Padovo, druga v Tar-čent, ostali dve pa v druge kraje Furlanije, od koder so prišle po prvi svetovni vojni obdelovat zemljo zemljiškim gospodom. Sedaj je na Barnabovem posestvu samo en slovenski kmetovalec, ki v sezoni najame delavce, da lahko zemljo obdelujejo in pospravijo pridelek. Dve izmed hiš, iz katerih sta se izselili italijanski družini, sta še vedno prazni. Veliko zgradbo, ki je bila prav tako Barnabova last in ki je nekoliko više od cerkve, je za dosegljivo ceno kupil neki domačin, ki je z zgradbo zadovoljen, saj je kar velika in tudi na lepem kraju.
uradni svečanosti razdelili tudi 250 zavojev z oblačili tistim materam, ki so najbolj marljivo obiskovale materinsko posvetovalnico.
----«»-----
Obmejni promet v Beneški Sloveniji
Nad 12.500 prehodov v decembru
V	preteklem decembru so na raznih mejnih prehodih na področju Beneške Slovenije zabeležili prehod 12.515 oseb v okviru maloobmejnega o-sebnega prometa med tem področjem in sosednim področjem v Sloveniji. Od tega je šlo preko meje 1538 italijanskih in 10.523 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov je bilo na bloku pri Stupici in sicer 9.315. Na splošno se je število prehodov nekaj zmanjšalo v primeri s preteklim novembrom, kar pa je le sezonskega značaja in se to ponavlja vsako leto.
Mednarodni promet s potnimi listi na mejnem prehodu pri Stupici pa izkazuje 1179 prehodov italijanskih državljanov, od tega 596 pri izhodu in 583 pri povratku v Italijo. Istočasno je šlo tu preko meje v obeh smereh 1663 tujih državljanov. Z italijanskim avtobusom na progi Ce-dad-Tolmin je decembra potovalo 377, z jugoslovanskim pa 1455 potnikov.
-----
Rojstva, smrti in poroke v občini Števerjan
V	občini Števerjan je bilo v 1961. letu 10 rojstev, 5 smrti in 12 porok.
Rojstva:	Ivana Medvešček
(rojena v Steverjanu), vsi o-stali otroci so se rodili v Gorici:	Gianpaolo Hlede, Josi-
pina Simšič, Štefan Humar, Franko Trpin, Mavricij Koršič, Magdalena Miserit, Danila Kumar, Alojz Marega, Mavri-cija Vogrič.
Smrti: 71-letna Uršula Grav-nar, 33-letni Albert Mužič, 54-letna Štefanija Pertot poročena Lango, 64-letna Francka Ja-kin vdova Bizaj in 55-letna Klementina Štekar.
Poroke: Herman Jerkič iz Gorice in Liljana Colet iz Gorice, Leopold Koršič iz Jazbin in Romana Bizaj iz Jazbin, Enzo Munič iz Gorice in An-na Zamparo iz Gorice, Cosi-mo Morone iz Gorice in Mar-gerita Klanjšček iz Steverja-na, Valentin Terčič iz Stever-jana in Emilija Tomažič iz Steverjana, Libero Conzutti iz Gorice in Marta Tomažič iz Steverjana, Ivan Terpin iz Steverjana in Livija Rijavec iz Gorice, Giovanni Cociancig iz St. Lovrenca in Ana Tinta iz Steverjana, Franc Čadež iz Gorice in Adrijana Zorzut iz Steverjana, Silvano Cibini z Oslavja in Marija Juretič iz Steverjana, Jožef Prinčič iz Steverjana in Marija Maraž iz Steverjana, Enio Tami iz Gorice in Jolanda Ianni iz Gorice.
----«»---:
Rojstva, smrti in poroke v občini Doberdob
V	mesecu decembru sta bili v doberdobski občini dve poroki, rojstev in smrti pa ni bilo.
Poročili so se: Marino Ge-rin in Marija Ferfolja, Karlo Fogar in Claudia Pizzo.
Italijanski smučarji pred težkimi nalogami
13. in 14. t. m. v Ifengenu nastop alpskih tekmovalcev
Zaradi pomanjkanja snega odloženo tekmovanje v Adelbodenu
MILAN, 4. — Čeprav je zima v primerjavi z lansko precej ostra, pa vendar ponekod primanjkuje snega, na katerem bi lahko nastopili smučarji. Zaradi tega so morali odlo|iti tekmovanja v alpskih
disciplinah v Adelbodenu v Švici. Tega mednarodnega nastopa so se nameravali udeležiti tudi Italijani, ki bodo morali počakati še nekaj dni preden se bodo lahko pomerili v mednarodni konkurenci. Italijani bodo namreč prihodnji ponedeljek odpotovali v Wen-gen, kjer se bodo udeležili tekmovanja Lauberhorn, ki bo 13. in 14. t.m. V soboto pa bo zapustila Italijo ženska smučarska reprezentanca, ki bo nastopila na mednarodnem tekmovanju v Grindelvvaldu.
Včeraj so se vrnili domov člani italijanske reprezentance za nordijske discipline, ki so bili na skupnem treningu na Švedskem. Njihov trener Nilsson, ki se je vrnil danes v Italijo, je izjavil, da je zadovoljen s formo, ki so jo med več kot enomesečnim treningom dosegli De Florian, De Dorigo, Di Bona, Steiner, Bacher, Manfroi, Mayes, Mar-tinelli, Schenatti, Stella, Stuf-fer in Della Mea. Kot dokaz je Nilsson navedel dejstvo,
llllllllllllllllllllltllllllllllllllUlIMlIllllllllllll
Vandalska dejanja v Doberdobu
V	Silvestrovi noči so nekateri pobalini v Doberdobu razbili žarnice, ki razsvetljujejo Ulico Roma, Goriško ulico ter Trg sv. Martina.
Polovica vasi ie sedaj v popolni temi. Upamo, da bo občina čimprej nadomestila raz. bite žarnice.
Občani obsojajo tako dejanje, ki res ne dela časti fantom, ki so to napravili z namenom, da izkažejo fantovsko moč.
Prepričani smo, da se to v bodoče ne bo več zgodilo, saj razsvetljava koristi vsem in zato mora sleherni občan paziti na občinsko premoženje kot na lastno. V vsakem primeru takšna dejanja dokazujejo pomanjkanje vzgoje in srčne kulture, ki se izkazuje na najrazličnejše načine, in sicer s slabim, neolikanim obnašanjem, z uničevanjem javne lastnine, skratka z načinom življenja, ki naši manjšini ne prinaša nobenega ugleda. S tem niti od daleč ne mislimo trditi, da je to splošen pojav. Nasprotno.
le.
----«»-----
Najdeni predmeti
V	uradu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7-II. hranijo naslednje najdene predmete:
Tri ženska in dve moški kolesi, dva para usnjatih rokavic, dve verižici iz žlahtne kovine, dva obeska iz žlahtne kovine, eno zaponko in en žlahten prstan, 1 športno platneno torbico, eno pleteno torbico in torbico jz plastičnega materiala, tri denarnice z razno vsebino, tri knjige, ženski dežni plašč iz plastike, nepremočljivo najlonsko čepico, tri denarnice z nekaj denarja, štreno bombaža, kolo za kamionček, tri nosilce za ključe, tri pare naočnikov za vid in ene za sonce, en otroški čeveljček, škotsko volneno odejo in sedem fotografij.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu.
da je De Florian, pa čeprav je bil med tekmovanjem z najboljšimi švedskimi tekači v Aelvadenu šele deseti, pustil za seboj celo vrsto najboljših tekmovalcev s severa, ki se V upanju, da jih povabijo v švedsko ali norveško reprezentanco, vestno pripravljajo za svetovno prvenstvo, ki bo na Poljskem. Zanimivo je, da je De Florian prispel na cilj po 18 km teka manj kot 1 minuto za znanim Jernbergom.
V prihodnjih dneh se bodo priprave stopnjevale in se nadaljevale v Zoppe v Cadore, kjer bo v soboto prvo tekmovanje v tej disciplini. Odsoten bo samo Bacher, ki se je posvetil nordijski kombinaciji in bo v tej panogi prvič
nastopil skupno z Enzom Pe-rinov v soboto v Andermattu.
ATLETIKA
SAO PAULO. 4. — Vsako leto organizirajo v Sao Paulu tradicionalno atletsko tekmovanje, ki sledi znani Silvestrovi «corridi». Tudi letos so se udeležili tega tekmovanja številni atleti, ki so se pomerili v raznih panogah. V teku na 5.000 m je zmaga] Nemec Ku-bicki, ki je v zadnjih metrih premagal zmagovalca Slvestro. vega teka Angleža Hymana. Italjan Antonelli je zasedel peto mesto za Portugalcem De Oliveiro in Brazilcem Zeve-dom, ki je dosegel nov državni rekord. V teku na 3.000 m z ovirami je zmagal Grk Pa-vavasiliu, na 1.500 m Francoz Bogey, na 10.000 pa Belgijec Clerk.
PLAVANJE V AVSTRALIJI
Dvakrat izboljšan svetovni rekord na 220 jard metuljček
SYDNEY, 4. — Med plavalnim dvobojem Avstralija-Japonska, ki) je bil v olimpijskem bazenu Nord Sydneya, sta Avstralca Neville Haynes ln Kevin Derry izboljšala svetovni rekord v plavanju na 220 Jard v metuljčkovem slogu.
Haynes, ki ima 18 let, Je pre-laval progo v 2’14”9, medtem ko je 16-letnj Derry rabil za isto 1 sekundo več. Svetovni rekorder na 200 m Japonec Harvo Yoshimuta je s časom 2’17”4 prišei tretji na cilj. Prejšnji rekord na 220 Jard je s časom 2’17”4 pripadal Hay-nesu, ki ga je dosegel 14. Januarja lani,
* * *
SYDNEY, 4. — Med ženskim plavalnim prvenstvom Novega južnega Walesa ln komaj 16-letna Avstralka Linda Mac Gill presenetila z zmago na 220 jardi metuljček. MacGillo-va je preplavala progo v 2’38"8, medtem ko Je sedanja rekorderka in bronasta olimpijska kolajna Jane Andrevvs priplavala druga do cilja.
iilliiiiiiilliiilliiiiiliiiittmmiiiiiiliitiiiiiiiiiiiintimnMmiimiiimimimmiimmntmmiliimmmiiliiliiliiimiiiiMliiliiiiiiiimiliiiimiiiiMiiM
Tenis za «0range Cup»
Američani premagali v finalu Juž. Afriko
Južnoafričani so v polfinalu izločili Italijo, Američani pa Avstralijo
MIAMI BBACH, 4. — Italijanska teniška ekipa, ki se udeležuje mednarodnega juniorskega turnirja za «Orange Cup» je bila izločena iz nadaljnjega tekmovanja.
Italijani so prišli do polfi.
Za najboljšega vratarja
Cudiciniju (Roma) nagrado «Combi>
nala, kjer so doživeli v srečanju z Južno Afriko nepričakovan poraz. To je bilo največje presenečenje dneva, še posebno, ker so Italijani že vodili z 1:0, Maioli je namreč premagal Afričana Brebnorja s 6:4, 7:5. V drugem srečanju pa je Snyman odpravil Dal Monteja s 6:1, 6:2 ter tako izenačil stanje. Za določitev zmagovalca je bila potrebna igra parov, med katero sta južnoafriška teniška igralca odpravila italijansko dvojico s 7:5 'in 6:3.
V	drugem polfinalnem srečanju so Američani presenetili z zmago nad favoriti. ZDA je namreč premagala Avstralijo z 2:1 in se tako uvrstila v finale, kjer se bo spoprijela z ekipo Južne Afrike.
Teniška ekipa ZDA je danes premagala v finalu Južno A-friko s 3:0 in si tako osvojila juniorski pokal. Najboljši igralec turnirja je bil Američan Pasarella.
V	srečanju za tretje in četrto mesto je Nemčija premagala Argentino s 3:0.
BOKS
Ni tekmecev za Duilia Loia
RIM, 4. — Organizator boksarskih srečanj Rino Tom-masi je naprosil ameriškega «matchmakerja» Fragetto, da Di mu poslal seznam razpoložljivih ameriških boksarjev siednjelahke kategorije. To pa zato, da izbere tekmeca svetovnemu prvaku vvelter junior kategorije Duiliu Loiu, kj bi moral nastopiti februarja v Rimu. Vse kaže, da bo Fra-getta odgovoril danes ali jutri.
V prejšnjih dneh so organizatorji skušali pridobiti za dvoboj z Loiem Američana Morgana, ki je že znan v Ita-
liji, ker je 1961. leta premagal Giordana Camparija. Ker so nastale nepredvidene zapreke se lahko izključuje možnost dvoboja med Loiem in temnopoltim Morganom, pa čeprav je ta izrazil željo, da bi nastopil proti tržaškemu boksarju.
Glede svetovnega prvenstva mušje kategorije med sedanjim prvakom Tajlandcem Ponejem Kmgpetchem in evropskim prvakom Salvatorejem Burru-nijem, je Tommasi izjavil, da trenutno ni nobenih pogajanj. Za sedaj pričakujejo pismo, ki ga je poslal prokurator taj-landakega boksarja italijanskemu kolegu. Vse bo torej odvisno od vsebine pisma.
Na sliki: Rascel čestita Čudi-ciniiju ob zmagi nad Interjem
TURIN, 4. — Vodstvo nogometnega kluba Juventus je sklenilo podeliti nagrado «Com. bi 1960/61» za najboljšega vratarja članu Rome Cudiciniju. Zelo verjetno bodo vratarju izročili trofejo ob priliki srečanja Roma-Juventus, ki bo 21. t. m.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllltlll
Priprave Italijanov za
Čile
24. t. m. drugi zbor najboljših igralcev
Prihodnji trening bo na stadionu Flaminio v Rimu
MILAN, 4. — Po sestanku tehnične komisije za sestavo italijanske nogometne reprezentance, ki je bil na sedežu FIGC v Milanu in katerega so se udeležili predsednik odbora za državne reprezentance dr. Spadaccini, tajnik
istega Scarambone ter vsi trije selektorji Mazza, Ferrari in Herrera, so objavili kratko poročilo z navedbo razporeda bodočega dela.
Komisija je proučila izsledke priprav, ki so bile včeraj v Florenci ter je potrdila, da bosta tudi prihodnjič dve trening tekmi. Prihodnji zbor nogometašev bo 24. t.m. v Rimu, kjer bo na stadionu Fla-
minio zjutraj tekma med enaj-storico B in drugo enajstorico A lige z igralci, ki jih v glavnem niso uporabili med včerajšnjim treningom. Popoldne bo drugo srečanje med dvema enajstoricama igralcev A lige. V prvem moštvu bodo v večini igralci, ki so bili že na florentinskem zboru, v drugem pa na novo povabljeni nogometaši.
Seznam povabljencev bodo objavili v četrtek 18. t.m.

Iz krvi
■I
rdeče
V odgovor Miha mu zabrusi:
»Kdo me iz krčme bo podil?
Kar pridi semkaj in poskusi, jih bo že, komunist, dobil.
Domov sem mislil že oditi, ker se na delo mi mudi in moram nekaj še storiti; ker pa berač me ven podi, zato nalašč še tu ostanem, od svoje mize se ne ganem.»
Martinek Spak zdaj k njemu skoči, za vrat ga prime in zlasa, okrog ušes ga dvakrat poči, in k vratom s silo ga peha.
Dolžan mu Miha ne ostane: po buči Česne ga močno, da kožo mu z lasmi posname, v sedalo brcne ga krepko.
Ker dober zgled za sabo vleče, zato so vsi že sredi gneče.
Na mah po sobi završi, ko veter med vrhovi; na mah se moštvo razdeli, kot čreda pred volkovi.
Martinek sem in Miha tja, v gostilni tabora sta dva.
Vsak svojo moč poskuša in divje se priduša.

Najprej steklenke z miz lete, že vino tla namaka, kozarci sem in tja frče, kot strele iz oblaka.
Stolov se loti vneti trop, po glavah klesti: lop, lop, lop, da sape jim zmanjkuje, da les že iskre kuje.
V tej stiski Dolef trepeta, pod mizo brž se skrije. Zaman, nekdo ga že mečka, grozeče mu zavpije:
»Priznaj, da jaz sem nad U drugače ti bo, Dolef, joj!
Ti vse kosti preštejem, na gnoj te svoj posejem*
Stric Dolef milo zaječi: »Prijatelj, nehaj,* pravi,
»potrl mi boš vse kosti, nikar me tak ne gnjavi!
Vse, kar želiš, prav vse tl dni te za sorodnika priznam in če se ti zahoče, si še lahko — moj oče.*
Tako tadva med sabo sta z jeziki se borila, medtem ko druga množica se Je v resnici bila.
Se krčma od prahu zmrači, od krikov, vikov zrak ječi;
krčmar zaman vzdihuje, zaman si... plešo ruje.
Bregova dva sta si v laseh: berači in bahači;
ker bil berač je prej pri tleh, sedaj bahača tlači. —
2e/Mihu pešajo moči, njegovim več do zmage ni, zdaj zdaj bo četa mala čez prag se v beg pognala.
In res so Mihovi zbežali, dejal bi, veter jih je vzel.
Med temi, ki so tu ostali je Martin Spak tako začel:
»Z denarjem ti bom jaz pomagal. France, naj nič te ne skrbi 1 Ne bo te Miha še odžagal, dokler Martinek Spak živL Možje, ki z mano tu sedite, nocoj za moj denar ga pijte!*
IVO BRNČIČ 12.111.1912 - maja 1943
Brnčič — literarni kritik, esejist, pesnik, pisatelj in dramatik je osrednja osebnost generacije pred zaprtimi vrati, kot je sam imenoval svoj rod. Rodil se je 12. marca 1912 v Gradišču (Sveta Trojica v Slovenskih goricah) očetu Hrvatu in materi Slovenki. Študiral je jugoslovansko književnost in srbohrvatski jezik n« univerzi v Ljubljani ln Zagrebu doštudiral leta 1935, a šele leta 1940 dobil mesto suplenta na gimnaziji v Drnlšu na Hrvatskem. Poprej je bil nekaj časa v preiskovalnem zaporu, ker Je bil osumljen komunističnega delovanja. Po letu 1941 je bil mobiliziran v domobranstvo NDH, vendar Je bil povezan
z narodnoosvobodilnem gibanjem. Zaradi tega in zaradi nameravanega prestopa k partizanom je bil do junija 1942 zaprt v zaporih v Zenici. V maju 1943 so ga nekje v vzhodni Bosni ubili četniki. Kdaj in kje Je to točno bilo in kje Je Brnčičev grob, se ne bo najbrž nikoli izvedelo.
Brnčič Je sodeloval pred vojno v Ljubljanskem Zvonu, Književnosti, Sodobnosti
in Modri ptici. Objavljal Je pesmi s socialno tematiko, črtice in novele, napisal realistično dramo iz slovenskega malomeščanskega življenj* »Med štirimi stenami« (u-prizorjena v ljubljanskem gledališču), predvsem pa je pomemben kot progresivni literarni kritik in teoretik. V številnih esejih je razčlenjeval domače kulturno življenje, odgovarjal na pereča vprašanja človeka, kulture in umetnika tedanjega časa. Razen znanega eseja aGeneraclja pred zaprtimi vratin in dveh esejev o Cankarju v Modri ptici Je objavil še več kulturnopolitičnih esejev: Intelektualec in sodobna družba, Umetnost, progres in progresivnost, Umetnost in tendenca. Za Cankarjevo podobo, Poglavje o smrti itd. Vse njegovo literarno delo je mogoče spraviti pod skupni imenovalec: zahteva po revolucionarni preobrazbi življenja, po preroditvl družbe in slovenske kulture, zahteva po socialno m psihološko utemeljenem realizmu, ki bo odseva 1 stvarne družbene in človeške odnose ter osveščal zavest slovenskega človeka v smislu revolucionarne borbe za nove družbene odnose. Brnčič Je bil široko razgledan mislec, estet in kritik, goreč zagovornik socialnega realizma, ki se je tedaj v letih pred drugo svetovno vojno uveljavil kot vodilna umetniška smer v slovenski literaturi.
Cankarjeva založba je tiskala po vojni izbor esejistike in kritičnih sestavkov Iva Brnčiča pod naslovom (Generacija pred zaprtimi vratin (1954), v posebni knjigi pa izbor pesmi, proze ter dramo «Med štirimi stenami« (Balada, 1956).
(Nadaljevanje sledi)
RFDNISTVO- TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel, št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: četrt-letna 1800 lir polletna 3500 lir celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, C	or	21-928 tekoči račun Dri Narodni banki v Liubliam 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.—
Odgovorni urednik:	STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst