Kokšarov, Špiler in Stojanović še štiri leta Caftè' UŽITEK V DOBRI KAVI II PHAŽAHNA;03/713-2666i ST. 85 - LETO 62 - CELJE, 26.10.2007 - CENA 1.25 EUR 9770353734051 URŠKA SELIŠNIK UVODNIK Hitrocestni pomisleki Pa jo imamo, to famozno traso hi-trocestne povezave od avstrijske meje do avtoceste oziroma tako imenovan severni del tretje razvojne osi. Pripravljavci'so pregledovali kar 31 možnosti, 26 so jih resneje preučili, nato sestavili posamezne odseke in skupek tega v torek predstavili županom. Podobno, kot so traso pripravljali v popolni tajnosti, vsaj uradno je ni poznal nihče od tako ali drugače odgovomihzacestnipromet, so tudi na predstavitev v Dravogradu povabili samo župane, ki jim bo trasa še delala kakšen problem. Seveda je to potrebno, toda verjetno tudi Mozirje, Polzelo ali nenazadnje Žalec zanima predviden potek hitre ceste, saj naj bi ta po optimističnih napovedih vplivala tudi na njihov razvoj in nadaljnje življenje. Vendarle ne, praktično od začetka te zgodbe nastopajo samo izbranci. In kakor je slišati, so še ti pripravljavcem oziroma predlagateljem trase povzrotili sive lase. Mnogi se še spomnimo, kako je bib ob majskem obisku vlade v Saša regiji na »cestnem« pogovoru v Šoštanju: potem koje velenjski župan Srečko Meh prisotne pozval, čLa bi se o trasi prepirali šele jeseni, je vsem za mizo, ki so sedeli nasproti v dvorani, skoraj zastal dih.- Od presenečenja namreč, saj je župana Meha praktično ubogala cela dvorana. In podobno stanje se je, kakor je slišati, nadaljevalo na torkovi predstavitvi - župani so se s predlagano traso vsaj načeloma strinjati brez prehudih pripomb. No, še sreča, da bomo ostali samo pri načetih, ker je že slišati, da se, če ne drug, občani ne bodo strinjali. V neposredni bližini predvidene trase se namreč v tem času dograjuje plinovod in roko na srce, v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki zaradi hitre ceste ne bodo bistveno bliže avtocesti - bodo pa res imeti, eno samo veliko gradbišče. V tem kontekstu so zelo verjetne tudi govorice, ki krožijo po kuloarjih, namreč da so bili zaradi precej nepričakovanega konsenza županov nekateri izjemno neprijetno presenečeni. Če bodo traso potrditi tudi v občinskih svetih, izgovorov skoraj ne bo. Lokalnim skupnostim namreč ne bodo mogli očitati krivde, ker prve lopate največjemu optimizmu navkljub ne bodo zasajene leta 2008. Še pomnite, kdo je to zatrdil? Res, da se za kakšno leto niti optimisti ne bi obremenjevali. Toda glede na silne vsote denarja, ki ga bodo potrebovali za gradnjo hitre ceste, bo treba najti še kakšnega krivca, da bomo lahko gradnjo hitre ceste od Holmca do Šentruperta zategnili še za kakšno leto. ■Ci I i Kasaze 34, Petrovče PRODAMO • 13.000 m2 zazidalnega zemljišča (industrijska gradnja) - v enem kosu 6.036 m2 tlorisne površine proizvodnih in skladiščnih prostorov (hal) Prodamo v kompletu ali posamezno. Informacije na telefon: 03/713-6100 Od Holmca do Šentruperta po hitri cesti Župani skoraj brez pripomb sprejeli predlagano traso severnega dela tretje razvojne osi www.radiocelje.com NW Drava Velenje Komu štajerski glasovi? V zadnjem času se v medijih pojavlja kar nekaj ugibanj o novembrskem kongresu SLS, na katerem naj bi, vsaj zaenkrat tako velja, delegati med kandidatoma, sedanjim predsednikom Janezom Podobnikom in celjskim županom Bojanom Šrotom, izbrali novega predsednika. Kakor je slišati, naj bi štajerski del stranke podpiral Šro-ta, čeprav si vnaprej rezultata glasovanja nihče ne upa napovedati. Zagotovo bo del vloge odigral Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS, ki poudarja, da ni pomem-- Št. 85 - 26. oktober 2007 - bno, na čigavi strani je. »Mislim, da sta oba kandidata zelo dobra, obstaja celo možnost, da se bosta do kongresa dogovorila, da bo eden kandidiral za predsednika in drugi- za podpredsednika. Sam bom aktivno sodeloval z enim ali drugim, do kongresa pa se ne bom izjasnjeval, koga podpiram. Enako je v poslanski skupini. To bi bilo namreč nekorektno, vsak ima svoje mišljenje, predvsem pa vsi zelo dobro delamo z obema.« US Od torka je znana trasa severnega dela tretje razvojne osi, ki so jo strokovnjaki po analizah različnih možnosti ocenili kot najbolj primerno. Predlagana trasa od avstrijske meje do avtoceste (na eni od predstavitev so jo poimenovali Presečnikova varianta, ker je delno rešitev predlagal poslanec in nekdanji minister za promet Jakob Presečnik) sicer ni najkrajša, vendar zajame največ prebivalstva in tudi gospodarstva, zato so jo strokovnjaki predlagali kot najbolj optimalno. Trasa, Jdjg predlagana kot najustreznejša kombinacija več različic, poteka od mednarodnega mejnega prehoda Holmec do Poljane, po Mežiški dolini južno od Prevalj in severno od Raven na Koroškem ter pri Otiš-kem Vrhu preide v Mislinj-sko dolino; Okoli Dravograda poteka kpfrvzliodna, južna in zahodna obvoznica, na glavno smet pa se priključi pri Otiškem Vrhu. Naprej poteka v koridorju obstoječe glavne ceste, skozi predor Gradišče vzhodno mimo Slovenj Gradca in Podgorja. Trasa skozi predor Graška gora pride v Šaleško dolino, kjer teče vzhodno mimo Škalskega jezera, skozi pokriti vkop po zahodni strani Velenja, skozi predore severno od Gore Oljke in pri Letušu preide v Savinjsko dolino. Od tam naprej poteka v koridorju obstoječe regionalne ceste, zahodno mimo Polzele in se pri Šentrupertu priključi na avtocesto Al. Kombinacija ima navezo-valno cesto Velenje, ki poteka od priključka pri Škal-skem jezeru skozi predor v naselje Konovo. Skupno je trasa od Holmca do Šentruperta dolga od 60 do 70 kilometrov, kakor pa so nakazali ustvarjalci, novih tras ne bodo pripravljali. Dva tedna za opredelitev Kot je poudaril velenjski župan Srečko Meh", so bih na torkovi predstavitvi, kamor so bili vabljeni samo župani iz občin, kjer bo hitra cesta, dokaj zadovoljni z izbrano traso. »S to potezo smo župani zadovoljni. Trasi, vsaj kar se makrolokacij tiče, nihče ni nasprotoval, saj rešuje večino problemov - za Velenje na primer tranzitni in tovorni promet ter navezavi do Šoštanja in Gorenja. Kakšne bodo mtoorešitve, je še prekmalu govoriti. Pomembno se nam je zdelo stališče, da v ospredju ni samo promet, temveč je trasa sestavni del tretje razvojne osi. Torej navezuje razvojna in turistična središča, poslovne cone in ni daleč od občinskih središč. Če rečem preprosto, imam vtis, da smo se na torkovem srečanju strinjali s predlaga-. no traso,« je povedal Meh. Še največ pomislekov, vsaj ,■ tako je bilo slišati, so imeli v . občini Braslovče, koder bo speljan praktično celoten del savinjskega dela hitre ceste, vendar je župan Marko Ba-lant povedal, da se bodo o uradnem stališču o predlogu opredelili na seji občinskega sveta. V občinah imajo namreč dva tedna Časa, da se opredelijo do predlagane trase. O delu cestne povezave, ki leži na »našem« koncu, so že v sredo razpravljali župani občin Braslovče, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, seje občinskih svetov pa lahko pričakujemo po krompirjevih počitnicah. Kakor je napovedal župan Meh, bi lahko strokovne podlage za sprejetje državnega lokacijskega načrta pripravili še letos. »Ker sem nepopravljiv optimist, upam, da bi se prva dela lahko začela že prihodnje leto,« napoveduje Meh. Osnovni cilj nove prometne povezave med avtocesto Al Šentilj-Koper in mejo z Republiko Avstrijo je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem prostoru t. i. tretje razvojne osi. Funkcija nove prometne povezave bo predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi. V tem okviru so s traso zadovoljni tudi v zgornjesavinjskih občinah, čeprav poslanec Jakob Presečnik napoveduje, da povsem brez težav pri sprejemanju predlagane trase verjetno ne bo šlo. URŠKA SELIŠNIK Uradni in neuradni dvomi V ponedeljek po 12. uri, ko bo Državna volilna komisija (DVK) k doslej preštetim glasovom iz domovine prištela še glasovnice, ki bodo do takrat prispele iz tujine, bodo znani uradni rezultati prvega kroga predsedniških volitev. Takrat bo predvidoma DVK tudi razpisala drugi krog volitev, napovedan za 11. november. Če seveda ne bo prišlo do zapletov. V drugem krogu bo zanesljivo Lojze Peterle, ki je prejel največ glasov, po neuradnih podatkih 279.104. Ob njem bo najverjetneje kandidat za predsednika Danilo Türk, ki je prejel 239.815 glasov, kar je le 3.677 glasov več, kot jih je prejel tretjeuvrščeni Mitja Gaspari (236.138 glasov). Majhna razlika v številu prejetih glasov med drugo- in tretjeuvršče-nim je še dodatno podpihnila že tako za marsikoga sporen način pošiljanja glasovnic našim državljanom, ki živijo v tujini. DVK je namreč deset dni pred volitvami poslala glasovnice s priloženo volilno karto na naslove 39.903 volivk in volivcev s stalnim prebivališčem v drugih državah. Po mne- nju opozicijskih strank naj bi bilo to sporno. V to je prepričana tudi predsedniška kandidatka Elena Pečarič (prejela je 8.593 glasov), ki je na ustavno sodišče naslovila pobudo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor, na upravno sodišče pa še tožbo zaradi ravnanja DVK. Očita ji sporno pošiljanje glasovnic v tujino kot tudi domnevno kršenje pasivne volilne pravice in temeljnih svoboščin zaradi po njenem mnenju »protizakonite uporabe praznih glasovnic, ki jih je DVK poslala v tujino«. Naj spomnimo, da so doslej naši državljani s stalnim bivališčem v tujini lahko glasovali razen na naših predstavništvih tudi po pošti, vendar so morali za to zaprositi. Letos pa so jih najprej pozvali, naj sporočijo, če želijo glasovati po pošti, potem pa so večini (približno za 35 tisoč niso imeli podatkov o državi bivanja ali naslovov) poslali glasovnice. Menda so jih nekateri dobili tudi več, drugi spet nobene. Takrat se bo tudi pokazalo, koliko so na rezultate volitev vplivali glasovi iz tujine, vedelo se bo, kdo gre v drugi krog in če bo ta res 11. novembra. MBP KJE SO NASI POSLANCI Krzno, gate in linč Začelo se je z napovedmi o pogrebni maši, končalo s kompromisom o odloženem glasovanju, tako da tudi po oktobrski seji državnega zbora ni jasno, kakšna bo usoda slovenskih pokrajin. Večji del opozicije je v sredo zapustil obravnavo svežnja treh pokrajinskih zakonov o vsebinski zasnovi pokrajin, njihovem financiranju in načinu volitev, ker jih po njihovem mnenju ni mogoče obravnavati in sprejemati, ne da bi poznali, koliko bo pokrajin, kakšna bodo njihova območja in kakšne bodo volilne enote za prve volitve v pokrajinske svete. Skratka, pokrajinsko zakonodajo želijo v paketu. Poslanci SD-ja so v dvorani ostali, kljub temu, da so še pred dvema tednoma tudi oni zahtevali celoten sveženj pokrajinske zakonodaje in zaradi tega bojkotirali obravnavo omenjenih treh zakonov na odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Tako se jih je prijel očitek, da so postali »tihi partner« vlade oziroma del »koalicije za invalidne pokrajine«. V LDS-u niso pozabili spomniti, kako je predhodnica današnjega SD-ja leta 1991 omogočila sprejem zakona o denacionalizaciji, ko je ostala v dvorani. V SD-ju se obtožb otepajo z besedami, da gre za preveč pomembna vprašanja, ki ne dopuščajo delitev na opozicijo in koalicijo. Zato menda niso kolaboranti, pač pa želijo s sodelovanjem pri obravnavi »tvorno prispevati h končni podobi zakonov«, kot pravi velenjski poslanec Bojan Kon-tič. Očitno se tudi v koaliciji zavedajo, da je ustanavljanje pokrajin brez sodelovanja opo-zicije izgubljanje časa in energije. Na predlog vodje poslanske skupine SLS-a Jakoba Pre-sečnika so namreč odločanje o dopolnilih k prvim trem zakonom o pokrajinah odložili, dokler ne bodo vloženi naslednji trije zakoni in bi hkrati opravili tretjo obravnavo vseh šestih zakonov. Sredino zasedanje se je začela s skoraj uspelim pokrajinskim pučem LDS-a, saj so predlagali preložitev drugega branja zakonov o pokrajinah, volitvah in o njihovem financiranju na prihodnje seje, ko bodo poslanci na mizah imeli še zakon o volilnih enotah, o ustanovitvi in številu pokrajin ter »tehnični« zakon, v katerem bi bile natančno naštete vse pristojnosti, ki bi jih ministrstva prenesla na pokrajine. Sprva je namreč v klopeh sedelo samo 20 poslancev vladajoče koalicije in če ne bi jutranja utrujenost grabila tudi opozicije (od možnih 38 opo-zicijcev se jih je zbralo le 24), bi pokrajinski udar zlahka uspel. Opozicija (nekateri pred dvorano zaradi obstrukcije, poslanci SD-ja v dvorani med razpravo) je opozarjala, da bodo pokrajine podobno kot občine finančno odvisne od države, ker jim predlagana zakonodaja daje premalo lastnih denarnih virov in ker bodo praktično brez premoženja. Milan M. Cvikl je opozoril, da je vlada v popravku zakona o financiranju pokrajin njihove prihodke povečala na račun trošarin na alkohol in tobak, vladne stranke pa zavračajo dopolnilo opozicije, naj pokrajinam da večji delež dohodnine. »Kar sama se ponuja teza, da naj se pokrajine razvijajo samo na račun tega, kako ga ljudje tam pijejo in koliko pokadijo, ne pa, koliko delajo,« je karikiral Cvikl. »Gospod Cvikl, imate krzneni plašč, želite pa še krzneno kapo. V Lendavi, v Slovenskih goricah, v Halozah pa nimajo za zimo niti kratkih gat, vi bi jim sesuli še te kratke gate,» mu je odvrnil Franc Pukšič (SLS). Opozicija je ta predlog imenovala kar Jahkovičev amandma, saj bi večji deleže dohodnine najbolj koristil najbogatejši Ljubljani. »Če ga bomo sprejeli, bodo Kontiča, ki ga je predlagal, v njegovi bodoči pokrajini Saša najbrž linčali,« je rogaški župan Martin Mi-kulič (NSi) dregnil v kolega iz opozicije. »Če sem slišal prav, potem bi kakšnega posameznika lahko v bodoče imeli kar za mersko enoto za pokvarjenost v tem parlamentu,« mu Kontič ni ostal dolžan. Matjaž Han (SD) pa je ponovil besede svojega strankarskega kolega Dušana Kunira in z njimi povzel strahove, da se bodo pokrajine sfižile »v mesto za odpadle politične kadre, ki bodo dobili fine fotelje, narod pa še vedno ne bo vedel ali je prišel na upravno enoto ali na pokrajino ali kar na občino, nazadnj e pa bo za vse kriv kar župan občine«. SEBASTUAN KOPUŠAR DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 105 televizijskih in 65 radijskih programov AKCIJA JESEN 2DD7! PRIKLJUČITEV NA KRS 1*2 PROMOCIJSKA PONUDBA! PRIKLJUČEK KRS + INTERNET (liC -—-— Dodatne informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mail: internet@cekabel.net > Sekiro ^TURNŠEK Hofer Ponudba cvetja in aranžmajev velja od 15. do 30.10.2007 sporoča Sveče so del naše stalne ponudbe. ponudbe Krizantema različnih barv, s 3 cvetovi, lonček 014 cm Nagrobni aranžma v glineni posodi, 019 cm stoječ «>iirina G3:65 cmali • višina ca.aočm, širinaca.60cm Oljne lučke, 5 kosov Nagrobni aranžma v glineni posodi, 016 < • ležeč dolžine ca. 60 cm, širi • stoječ: višine ca. 55 cm, širin 3. is cm ali Nagrobna sveča, 5-dnevna različne barve Krizantema, mnogocvetna različnih barv, lonček 0 Hoter trgovina d.o.o. www.hofer.si DOGODKI Projekt, ki mu ni enakega Podpisan sporazum o sofinanciranju projektne dokumentacije - Izšla zloženka za vsa gospodinjstva V Gastužu pri Žički kar-tuziji so v petek župani 13 občin iz porečja Dravinje z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom podpisali sporazum o sofinanciranju izdelave dokumentacije za projekt Celovito urejanje porečja Dravinje, minister in Nevenka Colnarič iz Centra za upravljanje s porečjem Drave v ustanavljanju pa sta podpisala delovni program podrobnejšega načrta ravnanja z vodami Dravinje s Polskavo. Skupni projekt 13 občin, Inštituta za okolje in prostor, Centra za upravljanje s porečjem Drave ter Ministrstva za okolje in prostor RS ima štiri cilje: neoporečno oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, sodobno urejeno odlaganje odpadkov ter ureditev porečja Dravinje, ki bo med drugim zagotovila tudi večjo poplavno varnost na tem območju. »Gre za projekt, ki mu ni enakega v Slo- veniji,« ocenjuje koordinatorica projekta dr. Cvetka Ri-barič Lasnik, ena od avtoric zloženke, ki jo je za vsa gospodinjstva na območju izdal Inštitut za okolje in prostor. »Ljudje morajo vedeti, kaj se dogaja, saj projekt delamo zanje. Želimo si njihovo sodelovanje.« Podpis sporazuma o financiranju izdelave projektne dokumentacije so spremljale predvsem želje, da podpisano tudi uresničijo. Nenazadnje so se k temu ministrstvo in župani s podpisi tudi zavezah. Sicer pa je, kot je dejal minister, »projekt srečna zgodba, saj bo izkoristil obilo evropskega denarja, znanje stroke in občin, ki so stopile skupaj.« Vsekakor bodo zagotovljena sredstva za pripravo dokumentacije olajšala prve resne korake k uresničitvi. O celotni vrednosti projekta je zaenkrat še težko govoriti, saj se bo še spreminjala. Naložbe bodo razdeljene na več faz. Najdlje so priprave za odvajanje in čiščenje od- padnih voda, ki vključujejo izgradnjo komunalnih čistilnih naprav in primarnih vodov. Financirala se bo iz Ko-hezijskega sklada EU. Vloga, ki so jo zanj že pripravili, je težka 50 milijonov evrov. Ko bo vloga potrjena, bodo na vrsti prvi razpisi za izgradnjo. Kot je nadaljnji potek opisala mag. Bernarda Pod-lipnik, generalna direktorica direktorata za evropske zadeve in investicije, bodo vlogi za sofinanciranje čistilnih naprav in primarnih vodóv sledile vloge, povezane z oskrbo s pitno vodo, nato pa še s centrom za ravnanje z odpadki, ki bo za 55 tisoč prebivalcev v Slovenski Bistrici. »Pri financiranju pričakujemo 60 odstotkov denarja iz EU. V projekt bo vključen ves denar, zbran z okoljskimi dajatvami. Država bo iz proračuna prispevala 10- do 15-od-stotni delež. Stroški občin bodo torej DDV in približno 10 odstotkov vrednosti projekta,« je seznanila župane Podlipnikova. Dr. Cvetka Ribarič Lasnik, Nevenka Colnarič, Janez Podobnik in predsednik programskega sveta projekta. Urejanje porečja Dravinje, ki je bilo prvotno predvideno čisto na koncu, zdaj stopa v ospredje (tudi zaradi zadnjih poplav). Za ta konjiški župan Miran Gorinšek del mora zagotoviti denar država in kaže, da bo to tudi storila. Center za upravljanje s porečjem Drave (v ustanavljanju), ki ga vodi mag. Nevenka Colnarič, je že pripravil program urejanja povodja Dravinje s Polskavo. MILENA B. POKLIČ Delavnice za spoznavanje poklicev ye£ m|ac|osti Čedalje večje potrebe po deficitarnih kadrih in i sta vprašanja delodajalcev, ali res ni primernih delavcev, ki bi zapolnili prazna delovna mesta, predstavljajo le dva izmed razlogov, zaradi katerih Šolski center Celje vsako leto konec oktobra odpre svoja vrata. Vsaka izmed šol je infortnirala obiskovalce o novostih v izobraževalnih programih, in to v informativnih gradi- vih, še bolj pa so mlade pritegnile motivacijske delavnice, skupaj jih je bilo skoraj 40, v katerih so spoznah osnovne značilnosti poklicev, ki se jim zdijo zanimivi in ki morda predstavljajo njihovo bodočo poklicno pot. Dileme, kam po osnovni šoli, so vsako leto enako pereče, zato ne preseneča obisk preko 800 obiskovalcev v dopoldanskem in popoldanskem času. NP Debaterji spet zmagujejo Debatni klub Gimnazije Celje-Center je v lanskem šolskem letu praznoval 10. obletnico obstoja. Debaterji so v tem času dosegli številne uspehe na regijskih, državnih in mednarodnih turnirjih, udeležili pa so se tudi svetovnih debatnih tekmovanj. Mentorja debatnega kluba sta prof. Mateja Glušič Lenarčič in prof. Miha Gartner. Tudi letošnje šolsko leto so mladi debaterji začeli uspešno. Na prvem srednješolskem angleškem debatnem turnirju 13. oktobra v Ljubljani so osvojili 1. mesto (ekipo so sestavljali Blažka Hunski, Tjaša Ribič in Žan Žveplan). Žan je bil razglašen za najboljšega govorca, Blažka pa za tretjo govorko turnirja. Da zmaga ni bila naključna, je potr- dil tudi izjemen uspeh na mednarodnem debatnem turnirju v angleškem jeziku teden dni kasneje v Ljutomeru. V konkurenci 86 debaterjev iz šestih držav so Blažka, Tjaša in Žan edini zmagah v vseh sedmih debatah. Debatirali so o prepovedi kajenja v restavracijah, o kriminalizaciji sovražnega govora in o tem, ah res medijsko izpostavljanje ženskam bolj škodi kot koristi ter ali je pozitivna diskriminacija res najboljši način za dosego enakih možnosti... V slovenski ekipi za prihodnje svetovno debatno prvenstvo v Washingtonu bo tako ponovno tudi dijak Gimnazije Celje-Center, in sicer je predlagan drugošolec Žan Žveplan. Debaterji Gimnazije Celje-Center Pod tem sloganom se bodo jutri, v soboto, in v nedeljo v Celju na kongresu zbrali predstavniki Mlade Slovenije, podmladka Nove Slovenije (NSi). Več kot 200 delegatov in gostov bo poročalo o svojem delu, opravili pa bodo tudi volitve v organe Mlade Slovenije. Na kongresu pričakujejo številne goste, med njimi predsednika NSi dr. Andreja Bajuka, več ministrov, pa tudi kandidata za predsednika države Lojzeta Peterleta. Na kongresu bodo podelili tudi priznanja politične akademije ter obravnavali resolucije o visokem šolstvu, mladih v informacijski družbi, za več mladih družin, o meji s Hrvaško ter nosilno resolucijo kongresa: Več mladosti. BS Proti gripi tudi v ZD Celje S cepljenjem proti gripi so začeli tudi v celjskem zdravstvenem domu. Cepijo v pritličju ZD, vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Cena cepljenja je 11 evrov. Za kronične bolnike, ki so mlajši od 18 in starejši od 65 let, je cena cepljenja 6 evrov. Cepljenje priporočajo vsem, ki se želijo zaščititi proti gripi. Še posebej otrokom, starejšim in kroničnim bolnikom. S cepivom proti gripi se ne smejo cepiti osebe, ki so imele hudo alergijsko reakcijo po predhodnem cepljenju s tem cepivom, imajo alergijo na katero od sestavin cepiva ali če so alergične na kokošja jajca. Cepljenje je potrebno preložiti pri akutno obolelih s povišano telesno temperaturo. AB VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o. Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si «vww.vo-ka-celje.si I.MJ.I.I.IMIM Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in _prijaznega okolja._ Uspešna akcija Drobtinica na Konjiškem Lakota in bolezni trkajo na vrata Zdrave prehrane si četrtina Slovencev ne more privoščiti - Zaradi podražitev živil še več bolezni med najrevnejšimi - Cindi poziva k ukrepom državo V primerjavi z velikim delom sveta je Slovenija bogata dežela, kjer hrane ne primanjkuje. Pa vendar je med nami vedno več ljudi, ki gredo zvečer spat brez večerje. Pa ne zato, ker bi želeli shujšati - ampak ker nimajo denarja, da bi si to lahko privoščili. Še veliko več pa je takšnih, ki v stiski pač kupujejo tisto, kar si lahko. Praviloma je najcenejša ravno hrana, ki je vse prej kot zdrava. Posledice se že poznajo. Cenejša je praviloma biološko manj vredna, a energetsko bogata hrana, ki vodi v debelost, ta pa v številne kronične nenalezljive bolezni. Kot so ugotovili v Cindi Slovenija, se nezdravo prehranjujejo predvsem upokojenci ter prejemniki socialne pomoči, pa tudi mladi med 25. in 35. letom. Torej ljudje, ki imajo najnižje dohodke. Pri njih odkrivajo tudi največ kroničnih obolenj. Dokazano je v Sloveniji je očitna tudi razlika med ekonomsko bogatejšim zahodnim delom države ter revnejšim vzhodnim delom, kjer je bis- tveno več bolezni srca in ožilja, pa tudi drugih. 600 evrov na mesec za štiri Pravica do hrane, ki jo je v ospredje postavil letošnji svetovni dan hrane (16. oktober) je ena izmed osnovnih človekovih pravic, saj omogoča preživetje. Ob naraščajoči revščini torej marsikdo tudi pri nas ne more v polnosti uresničevati te pravice. Raziskava Cindi, s katero so ugotavljali stroške nakupa živil za zagotavljanje uravnotežene prehrane, je namreč pokazala, da bi stroški zdrave košarice živil za povprečno štiričlansko družino z dvema srednješolcema brez zadnjih podražitev mleka in mesnih izdelkov znašala okoli 600 evrov na mesec, kar je 73 odstotkov povprečne neto plače na zaposlenega. Za zadovoljitev dnevnih potreb po sadju in zelenjavi bi posameznik na dan porabil od evra do evra in pol. Ob predpostavki, da dve osebi prejemata dohodke, upoštevajoč povprečno neto plačo na zaposleno osebo, predstavlja- V mednarodno akcijo ob svetovnem dnevu hrane Hun-gar day se je letos v Sloveniji vključilo 12 območnih organizacij Rdečega križa. Na Konjiškem, kjer so akcijo poimenovali Drobtinica in jo prvič speljali že pred sedmimi leti, je tokrat več kot uspela. Z njo so zbrali denar za rekordnih 717 toplih obrokov, ki jih bodo dobili socialno ogroženi otroci iz vseh petih osnovnih šol. Na stojnicah v Konjicah, Ločah, Zrečah in v Vitanju so prodali 605 enot podarjenega kruha in tako zbrali preko 900 evrov, ljudje so primaknili še za dobrih 450 evrov prispevkov. Izkazale so se pekarne in društvi kmečkih žena Zarja in Lipa, ki so podarile rekordno število hlebcev kruha, mladi prostovoljci in aktivisti Rdečega križa, pa tudi ljudje, ki so obiskali stojnice. V povprečju je v Sloveniji 15 odstotkov debelih ljudi: med višjimi družbenimi sloji 12 odstotkov, med družbeno najnižjimi sloji pa kar 23 do 25, odvisno od regije. Kako se bomo borili proti debelosti med otroki in odraslimi, če bo velik delež populacije zaradi visokih cen kakovostne hrane jedel poceni hamburgerje, klobase, mast, zaseko in pil poceni sladkane pijače? (Cindi) jo stroški nakupa živil za štiričlansko družino približno 37 odstotkov, za petčlansko družino že 45 odstotkov povprečnega družinskega proračuna. »Kje so ostale življenjske potrebščine? 1« se sprašujejo na Cindi. ^ r Nakup živil je očitno precejšnje breme že za čisto povprečne družine. Kaj pa vsi tisti, ki imajo nižje prihodke, kjer je zaposlen samo eden ali celo nihče? Če sami ne pridelajo sadja in zelenjave, se lahko od obojega kar poslovijo. Koliko si jih pa lahko privošči, da bi za samo ti dve vrsti živil na mesec odšteli od 28 do 46 evrov - na osebo! Še mleko in kruh po zadnjih podražitvah postajata za marsikoga razkošje. Ukrepati mora država! Če se bodo cene živil še povečevale, se bo še poslabšalo prehranjevanje vseh z nižjimi prihodki, s tem pa tudi njihovo zdravje. Cindi je zato naravnost ogorčen ob zagotavljanju vlade in ministrstev, da so ob poviševanju cen nemočni - Št. 85-26. in jih poziva k ukrepanju. Interesi trga pač ne bi smeli biti pred interesom za zdravje prebivalstva. Da država lahko vpliva na prehrano prebivalcev, dokazujejo nekatere druge evropske država. Na Danskem so na primer bolj obdavčiti živila, ki vsebujejo več maščob in sladkorja, razbremenili pa so zdravju koristna živila in tako izboljšali prav prehrano socialno šibkejših. Samo dokumenti o pre-hranski politiki so premalo. »Vprašajmo se, kakšen delež otrok iz socialno šibkih družin si bo lahko privoščil zdravo prehrano v vrtcih in šolah, kakšen delež delavcev iz socialno nižjih družbenih slojev, ki so prehransko in zdravstveno najbolj ogroženi, bo jedel na delovnem mestu uravnotežene, drage obroke. Zagotavljanje zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga (in zdravega bivalnega ter delovnega okolja) vsem ljudem, tudi najbolj ogroženim - tukaj se začenja vlaganje v zdravje pa tudi v socialno ekonomski razvoj družbe,« pravijo v Cindi. MILENA B. POKLIČ Po statističnih podatkih iz leta 2004 živi v Sloveniji pod pragom tveganja revščine 12,1 odstotka ljudi. Če k tem prištejemo prejemnike socialnih pomoči, naraste število na četrtino prebivalstva. Natančnih podatkov za današnji čas ni. Slovenska Karitas in Rdeči križ pa potrjujeta, da se nanje obrača vedno več ljudi, ki potrebujejo pomoč. Vida Vuga iz Mozirja: »Že pred podražitvami sem vedno gledala na ceno in pazila, da sem kupovala cenejše izdelke, tako da bom to počela še naprej. Še vedno pa bom kupovala za zdravje pomembna osnovna živila in si raje, kot da bi varčevala pri tem, ne bom privoščila drugih, manj pomembnih stvari.« Anica Križnik iz Celja: »Podražitve hrane bodo zagotovo vplivale na zdravje ljudi. Sama največ denarja porabim za nakup sadja, ki se mu (še) nisem pripravljena odreči. Zaenkrat gre, upam le, da se cene tako sadja kot zelenjave ne bodo še bolj povišale. Potem ...« Bernarda Pečnik iz Vojnika: »Spadam med srečne-ki imajo možnost, da ve- Betka Ahmetovič-Seidl iz Štor: »Mislim, da bodo višje cene v trgovinah najbolj prizadele mlade družine, saj se bodo starši na račun svojega zdravja odpovedali sadju, zelenjavi ter še marsičemu, da bodo poskrbeli za otroke. Itidi jaz bom v bodoče kupovala manj, saj so čino sadja in. zelenjave prj?. „jjpkojning zelo nizke.« delajo doma. Mislim pa, da KŠ DARS zaposluje več prostih delovnih mest CESTNINSKEGA BLAGAJNIKA (m/ž) za cestninsko področje Ljubljana, Postojna, Vransko, Slovenske Konjice, Hrušica, Novo mesto, Kozina. Rok za oddajo ponudb z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kopijami dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je 8 dni po objavi. podrobnejše informacije dobite na spletni strani www.dars.si ANKETA Kupujemo, kar lahko Draga živila se poznajo v vsakem žepu, najbolj seveda v tistih, v katerih je tako in tako že zelo malo. Večina, tudi naši naključno izbrani sogovorniki, mora pred obiskom trgovine premisliti, kaj lahko kupi, čemu pa se bo treba odreči. Dokler se da, ne v škodo zdravja. bodo podražitve vplivale na zdravje tistih ljudi, ki živijo v mestih in doma ne morejo pridelati ničesar.« V Žalcu zahtevajo enakovredno obravnavo Večina slovenskih sadjarjev ostala brez povračila po lanski suši - Rešitev v namakalnih sistemih V tem jesenskem času, ko tako ali drugače še odstranjujemo posledice septembrske vodne ujme, so v sredo v Žalcu govorili o lanski suši, ki je poleg drugih kmetijskih pridelkov prizadela tudi sadjarje. Dokler je veljalo, da slovenski sadjarji s strani države niso upravičeni do povrnitve škode, so bili v Žalcu tiho. Sedaj pa naj bi sadjarji v občinah Brežice, Krško in Sevnica po sklepu vlade prejeli delno povračilo škode, zato so v sredo Žalčani v imenu spodnjesavinjskih občin zahtevali enakovredno obravnavo. »Zahtevamo obrazložitev, zakaj v državi izigravajo dogovore. Tega odgovora ne dobimo niti v Kmetijsko gozdarski zbornici niti v ministrstvu za obrambo. V bistvu želimo samo enak status, torej, da smo poleg posavskih občin povračila deležni tako v Žalcu kot na primer v Lenartu, skratka povsod po Sloveniji, kjer je bila škoda povzročena,« je povedal žalski župan Lojze Posedel. Lanska suša je v občini Žalec v sadjarstvu skoraj razpolovila pridelek oziroma povzročila 40-odstotno škodo. Številko je potrdila tudi državna komisija za ocenjevanje škode, ki dela pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Kot je pojasnila direktorica Sadjarstva Mirosan Milena Bukovec, so bile druge kmetijske kulture upravičene do povračila škode po suši. »Če bi sadjarstvo izpadlo v celi Sloveniji, bi imeli enak štart in bi se lahko pri trgovskih gigantih potegovali za višjo ceno, tako Po podatkih tehničnega direktorja Vlada Knrherja je lanska suša v Sadjarstvu Mirosan povzročila 41 odstotkov škode, kar pomeni dobrih tisoč ton izpada pridelka. pa je zaradi naknadno uvrščenih posavskih občin onemogočeno enakopravno po- slovanje,« trdi Bukovčeva. Po besedah Zlatke Gutman Ko-bal, specialistke za sadjarstvo pri mariborskem kmetij sko-gozdarskem zavodu, so na območju Spodnje Savinjske doline že 15. junija lani pripravljali prva poročila o škodi, ki je nastala zaradi suše. »Takratno ministrico za kmetijstvo smo opozarjali, da trajni nasadi v Savinjski dolini niso le hmelj, temveč tudi sadovnjaki,« je dodala Kobalova. Občina bo skupaj s svetovalno službo pripravila potrebna dokazila, čemur bo žalski Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo dodal podrobnosti o vremenskih razmerah in vodnih podatkih v Spodnji Savinjski dolini. »Upamo, da bodo podatki, ki jih bomo posredovah pristojnim ministrstvom, osnova, da se škoda v sadjarstvu po celi Sloveniji enakopravno obravnava,« je sredin pogovor sklenila Nataša Gaber Sivka, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v žalski občini, hkrati pa opozorila, da je njihova naslednja poteza gradnja namakalnih sistemov, s katerimi bi lahko omilili posledice suše. Dejanja »Seveda delamo na tem,« odgovarja tehnični direktor Mirosana Vlado Korber, »toda pravne prepreke so tako velike, da je namakanje skoraj nemogoče. Mimo sadovnjakov teče Savinja, vendar je podtalnico prepovedano črpati. Študije za globinske vrtine stanejo več milijonov, sami brez pomoči države pa tudi ne zmoremo izjemno drage naložbe v akumulaci- je.« Po podatkih Danice Je-zovšek Korent iz Razvojne agencije Savinja je za območje šestih spodnjesavinjskih občin žalski IHP izdelal študijo o potrebah po gradnji namakalni sistemov, ki bi lahko pomenila korak naprej. Kakor je opozorila Kobalova, se v Sloveniji od leta 1994 na gradnji namakalnih sistemov in zaščiti proti toči ni storilo praktično nič, čeprav bi lahko v sadjarstvu na tak način zaščitili do 80 odstotkov pridelka. »Slovenija je ena najmanjših pridelovalk jabolk v EU, vendar brez modernizacije pridelave ne moremo govoriti o konkurenčnosti. Verjetno bo treba nekoga prisiliti, da z besed preidemo na dejanja,« meni Kobalova. US, foto: NM Brez nič ni nič! Za inovacije premalo interesa ali premalo znanja? -Letos rekordno malo prijav Včeraj je Regionalna gospodarska zbornica Celje slavnostno podelila priznanja za inovacije v regiji za leto 2006. Letos se je sicer na razpis prijavilo izredno malo podjetij, vsega le pet, ki so prijavile šest inovacij. Delni razlog za majhno število prijav bi lahko iskali tudi v letos malce poznem razpisu zbornice, a le-ta ne more biti tudi edini, meni predsednik upravnega odbora zbornice Aleš Mikeln. »Ni težava v tem, da ni interesa, morda je premalo znanja o tem, kako spodbujati inovacije. Problem pa je tudi na strani države, ki namesto a-plikativnega znanja še vedno bolj spodbuja temeljne raziskave. Ta slika je na primer v Avstriji že davno obrnjena ravno nasprotno, saj država za aplikativni razvoj nameni devetkrat več denarja kot za temeljnega. Kot je še dodal Mikeln, so se v Čometu spodbujanja inovacij lotili tako, da so organizirali poseben projekt menedžment idej, najboljše inovatorje pa kasneje tudi nagradijo. V Uniorju, ki so prejeli dve priznanji, med njimi tudi najvišjo, imajo prav tako urejeno posebno službo, ki zbira predloge za Žepni ključ za zamenjavo napere je inovatoiju Jožetu Kamenšku prinesel zlato priznanje, Uniorju pa 240 tisoč evrov. inovacije. Kako pa jih nato še finančno ovrednoti, im> vator Jože Kamenšek, ki je prejel za inovativen ključ za demontažo verižnika in napere na kolesu zlato priznanje, ne zna natančno povedati. »Pričakujem, da bo poleg moralne podpore prišla tudi finančna, a zdaj izdelek še ni dolgo na trgu. Po določenem obdobju pa se običajno naredi izračun, koliko je inovacija prinesla podjetju.« Ključ žepne izvedbe, ki je tudi za trženjsko izvirnost prejel priznanje (dobila ga je Klavdija Koje), je lani podjetju prinesel 240 tisoč evrov prihodkov. Srebrna inovacija mag. Tomija To-minška iz Cinkarne Celje je poleg finančnega prihranka v višini 200 tisoč evrov zmanjšala obremenitev okolja zaradi proizvodnje titanovega dioksida, obenem pa bodo sadro, ki je dosedaj bila le odpadni del, uporabili v kmetijstvu za določena gnojila ter v gradbeništvu. Trojica inovatorjev iz družbe Bosio je bronasto priznanje prejela za posebno žarilno peč, s katero so močno poenostavili čas toplotne obdelave litih valjev. Bronasto priznanje so prejeli tudi dijaki z mentorjem Šolskega centra Celje za konstrukcijo naprave za lomljenje tla-kovcev ter družba Comet s skupino inovatorjev za poseben testimi stroj, vreden 60 tisoč evrov. ROZMARI PETEK Eni o delu, drugi o plačah V Celju so se včeraj o delu in delavskih plačah pogovarjali tako menedžerji kot sindikalisti. Seveda vsak na svojem koncu in vsak s svojo iztočnico. Sestanek sindikatov je bil predpriprava na shod 17. novembra, delodajalci pa so v pogovoru z vodjo celjskega Zavoda za zaposlovanje želeli doseči spremembe pri socialnih pomočeh brezposelnim. Delodajalci so namreč še vedno najbolj ogorčeni nad brezposelnimi, ki zaradi ugodnejših socialnih transfer-jev, kot bi znašala njihova bo- . doča plača, delo odklanjajo. »K meni na razgovor pride z berglo, po mestu pa se vozi s športnim kolesom,« je na upravnem odboru Regionalne gospodarske zbornice Celje slikovito komentiral eden izmed delodajalcev. Nihče izmed njih pa ni izpostavil slabih plač in delovnih pogojev. So se pa o tem bolj razgovorih predstavniki sindikalnih združenj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki so se včeraj v okviru predpriprav na protestni shod 17. novembra v Ljubljani srečah v Celju. Kot je povedal predsednik celjske območne zveze svobodnih sindikatov Srečko Čater, delavci ne pristajajo, da se rezultati, s katerimi se država predstavlja v Evropi, ne bi reflektirali tudi v plačah delavcev, ki so primerjalno z Evropo bistveno nižje. »Naš delavec v povprečju zasluži 35 odstotkov tistega, kar dobi za enako delo delavec v Evropi. Ob tem pa si menedžerji delijo po nekaj tisoč delavskih plač nagrad, vse pogosteje pa smo priča tudi nenormalno hitri privatizaciji in dokapitaliza-ciji družb iz denarja, ki je ustvarjen na osnovi presežne vrednosti.« Bo shod omehčal delodajalce pri plačah ali delavce pri izbiri dela? RP Gorenje naj e-podjetje Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za visoko šolstvo v torek razglasila naj e-podjetja. Po mnenju žirije je med velikimi podjetji naj e-podjetje Gorenje, ki si je naslov priborilo pred finalistoma Studiem Moderno in Merkurjem. Kriteriji za izbor naj e-podjetja se nanašajo na celovito in uspešno vpeljavo procesov in tehnologije e-poslovanja. Med malimi so za naj e-podjetje razglasili študentski servis, nagrado za naj e-rešitev pa je dobilo podjetje SAOP. Organizatorji žehjo s podelitvijo nagrade naj e-podjetje zagotoviti medijsko priznanje podjetjem, ki vlagajo v e-poslovanje, ob tem pa spodbujati uvajanja novih e-reši-tev v poslovna okolja ter zagotoviti pregledno bazo in promocijo dobrih praks. US Z leve Mirjana Dime Perko, članica uprave Gorenja za področje financ in ekonomike, kije nagrado prevzela, Tanja Majda Lesni-čar, vodja e-poslovanja v Gorenju, ter Jože Steblovnik, direktor informatike in telekomunikacij Gorenja. I etOl I partner i najbcljslm cimom ©judj< veliko začetnico POZOR, HUD PES Zofka Čakš največ dela z dementnimi ljudmi. Vsega so krivi sorodniki Zofko Čakš so v zdravstvo usmerili sorodniki, ki so ji odsvetovali učiteljski poklic Ko se je Zofka Čakš vpisala v srednjo zdravstveno šolo čim se želi ukvarjati v življe- ji še ni bilo povsem jasno, kaj prinaša delo z ljudmi, nju, saj je s sodelavci in sta- Čeprav si je tega vedno želela. Preden je odšla v zdravs- novalci že takrat navezala od- tvo, je razmišljala o pedagoškem delu. A so jo njeni so- lične stike, rodniki, med katerimi je veliko učiteljev, odvrnili od na- ivkučnio mere, da bi postala učiteljica tujih jezikov. »Še danes mi iimisnje ni žal, da so me pregovorili. Mislim, da se kot učiteljica so sestavni del ne bi dovolj dobro znašla,« svojo takratno odločitev poz- poklica dravlja Zolka. ,2 pri!tekiih let so ji v spo- V družini je bilo šest otrok, cev Šmarje pri Jelšah. »Če- minu ostale slabe izkušnje z in kot kaže, je bil vpliv so- prav sem doma iz Šmarja, do nekaterimi sorodniki stano-rodnikov res velik, saj so se prakse v 2. letniku srednje valcev. »Nekateri so zahtevah kar trije odločili za poklic šole, nisem vedela, da ima- preveč. Ko so v dom pripe-zdravstvenega tehnika. Med- mo v kraju tudi dom upoko- ljali nepokretno osebo, so miteni ko brat dela v celjski bol- jencev. Na to me je opozori- slili, da bo ta po bivanju v nišnici, sestra, ki ima pet la sošolka, s katero sva po- domu znova hodila, kar pa otrok, skrbi za bolno taščo, tem skupaj opravljali prak- zaradi bolezenskega stanja ni Zofka Čakš pa je že 24 let za- so v tem domu.« Takrat je bilo mogoče. Včasih so reci-poslena v Domu upokojen- spoznala, kaj jo veseli in s mo otroci preveč oddaljeni od staršev ali pa zaradi za- V našem uredništvu se je doslej nabralo že 1.780 ku- poslitve nimajo časa in ne mo-ponov, samo ta teden pa smo prejeli 235 vaših glasov. reì° skrbeti za njih, zato jih Hkrati pa smo dolžni opravičilo Kristini Učakar, so- dajo v dom. Potem jim je pa cialni oskrbovalki v okviru pomoči na domu v občinah težko in ne vedo, kako se jim Vransko in Tabor, ki smo jo v našem časopisu predsta- približati, in zato na vse navili prejšnji teden in njen priimek pomotoma zapisali čine iščejo vzroke v zaposle-napačno. nih v domu.« Zofka poudarja, da je de- 1. Majda Makovšek..................................434 glasov |<)V domu zelo pestro. Oprav- 2. Cvetka Operčkal................................................341 zdravstveno nego, največ 3. Klavdija Brežnik.............................................. 262 f,1Sd pa naim>nl oskrbi de- 4. Branko Koštomaj............................................. 258 Im.ntnih ljudi, torrj listih, ki 5. Sabina Kolar..................................................... 128 miajo zaradi bolezni težave 6. Sonja Mastnak...................................................92 / mišljenjem, orientacijo, ra- 7. Olga Zidan..........................................................48 /.»mevanjem in govorjenjem. 8. Ivanka Tofani.....................................................44 Zottu jc za to dc|0 usposob- 9. lomica Kordiš....................................................38 Ijpna, saj je opravila poseben 10. Brigita Muškotelc...............................................33 enoletni toča), na katerem sc je naučila, kako se približati V^S I I J .....! takšnim ljudem, ki so sicer j^TJ-udje Z veliko zacetmco; lahko zelo odklonilni. A Zof- ■ „, . ....... .... , ! ko so dobro sprejeli in ob na- ; Glasujem za (ime in pnimek, točen naslov ah naslov ustanove): ; šem obisku z veseljem sto- ; _____________________________ ______________I pili pred objektiv fotoapara- ; ! ta. Kljub temu, da dela s sta- ; m 1 t ' rostniki, je njena delovna pot ! Mfla«sl«»fi»m pri™ik, «lica, kraj: i ve,n^rle P0'e?ana tudi, z ! ; mladimi, saj skrbi za prosto- ! •_______Hj.___j|.......... ___»___f___I.....; voljce iz osnovnih in srednjih ! I šol, ki prihajajo pomagat v ! dom. j Kupon pošljite na Novi tednik, PreSernova 19,3000 Celje. Dela tildi V ; Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hiänega darila, ! . _ ------- ----------- ------------------------prostem času Nagrajenka tega tedna, ki bo prejela majico Novega ted- Delo v domu upokojencev nika, je Bojana Revinšek, Šmarčna 11, 8294 Boštanj. se v marsičem razlikuje od - Št. 85 - 26. oktober 2007 drugih v zdravstvu. »To je zelo naporno delo. Vezan si na tri izmene, tu je nočno, nedeljsko delo. Zlasti če te doma čaka družina, otroci, je težko uskladiti vse skupaj.« Prostega časa ima malo. Rada se pošali,"da ima dan zanjo premalo ur. A proste trenutke izkoristi za vožnjo s kolesom, rada tudi kaj speče. Svoj poklic opravlja tudi v prostem času, saj doma skrbi za bolne starše, večkrat pa priskoči na pomoč tudi tistim, ki v njenem domačem okolju zaradi bolezni potrebujejo pomoč. »Jaz sem takšen človek, da pri delu nikoli ne gledam na uro. Tudi če je delovni čas potekel, mi ni težko ostati nekaj minut dlje. Sicer se ne počutim dobro, če ne opravim zadanega dela.« To pa se z leti spreminja. Nega je postala zahtevnejša, saj v dom prihaja vse več bolnih ljudi. Pa tudi različne nove aparature je treba obvladati, zato se stalno izpopolnjuje. Razmišljala je tudi, da bi se zaposlila kje drugje, a ne za to, ker bi ji bilo v šmarskem domu hudo, pač pa si želi pridobiti še več znanj. »Rada bi šla še na katerega od specialističnih oddelkov v bolnišnici, da bi pridobila nekaj dodatnih izkušenj, ki bi mi prišle prav ne samo v domu, ampak tudi pri kakšni pomoči na terenu.« Meni, da je delo v domu posebno delo, drugačno, kot tisto v bolnišnici, saj se morajo ljudje počutiti kot doma. »Pohvala mi malo pomeni, zadovoljna sem, če vidim, da je delo dobro opravljeno in če so ljudje z menoj zadovoljni. Vemo, koliko danes pomeni beseda, koliko pa izraz človeškega telesa.« ANDREJ KRAJNC Drek Drek je naš stalni spremljevalec, mislim, da se lahko tukaj bolj ali manj, odvisno od zaprtosti, vsi strinjamo. Spremlja nas veš čas. O njem je celo napisana zgodovinska knjiga, študija, ki si jo lahko poiščete v knjižnici, Francoza Laporteja. Do dreka imamo različna ljudstva, civilizacije, obstoječe in že davno propadle, precej različen odnos. Še zdaj se živo spominjam mojega prvega soočenja z indijskim drekom, ko sem opazil, da imajo ljudje na indijskem podeželju pravzaprav za edino estetsko izživljanje na razpolago prav drek. Le-te-ga so sproti pobirali za posušenimi kravami in ga vestno zbirali v nekakšne zigu-rate, ki so jih potem okrasili tako, da so v te kupe dreka zasadili svoje prste in pustili prosto pot domišljiji, da bi tako nastali čudoviti mean-drični vzorci, dekor brez pri- Spominjam se tudi, kako so se recimo lokalni vodniki v Rimu hvalili s tem, da so imeli že Rimljani izdelan ogromen kanalizacijski sistem t.i. cloaco maximo in kako so bih lokalni vodniki v Sarajevu ponosni, da so v mestu turških sarajev imeli kanalizacijo zgrajeno pred Parizom. Drek je prav tako prisoten neprenehoma : v sproščeni medčloveški ko-munikačiji;':Recimo angleška beseda shit jèpostala pravzaprav med mladimi že tako popularna, da tvori vsako drugo poved ali pa vsaj vedno znova stoji na koncu stavka kot nekakšna pika na i. Drek nas pravzaprav tudi spremlja v našem vsakdanjiku, nam na nek način pripoveduje zgodbo sodobnega človeštva. Ničkolikokrat sem naletel na to, da so določeni, preobljudeni kraji, prava svetišča scaline in predvsem dreka, predvsem pa nekakšen dokaz iznajdljivosti človeške rase. Seveda govorim o raznoraznih obcestnih postajališčih, kjer se v času dopustniških dni ustavi na tisoče dopustnikov, ki iščejo naravno pot za to, da izpraznijo nakopičeno v se- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotinail.com bi, pri tem pa si morajo pomagati na različne načine, če jih pač ujame biološka ujma v primeru, da nimajo pripravljenega. papirja. Prav tako je drek pogosti spremljevalec na naših ulicah. Dostikrat, ko se recimo odpravim proti domu in pešačim po mestnih pločnikih, opazim drek na prav nenavadnih mestihi povsem blizu utečene poti, kjer bi bilo potrebo pravzaprav nemogoče opraviti, vsaj v teku dneva, saj bi zadeva lahko imela predznak ekshibicionizma. Zvečer pa je seveda vse skupaj precej lažje. Prav zanimivo je, ko vidiš vse te oblike kakcev, ki ti marsikaj povedo tudi o zdravstvenem stanju predhodnih lastnikov. Predvsem pa je zanimivo to, da lahko že po obliki iztrebkov slutiš, kdo je povzročitelj pog-nojitve. Lahko, da je iz vrste homo sapiens, lahko je iz družine zveri, glodalcev, trobčarjev. Da drek le ni nekaj tako zelo ogabnega in da smo z njim kar lepo sprijaznjeni, dokazuje tudi egipčanski simbol sreče, skarabej, ki je pravzaprav podoba hrošča govnača, ki priden predeluje iztrebke slona in na ta način skrbi za naravni krogotok. No, pri nas se seveda resneje ukvarjajo z drekom Številne druge živali, tistega s cest, predvsem pa pasjega, pa se želimo čim prej znebiti. No, k meni je zadnjič prišel nek lastnik psa, ki mi je rekel, da naj napišem članek o tem, da v mestu ni vrečk za pasje iztrebke; da naj na to spomnim komunalo, mestno oblast. Evo, pa sem jo, da bi premišljeval še o čem drugem kot dreku. ififww.radiocelje.com »Če sem Jaz gazela, me gospodarstvo močno skrbict »Ob podatkih novinarjev Dnevnika, da smo med stotimi izbranimi, nato med desetimi, petimi in tako naprej, sem bil začuden. Malo v šali sem celo izjavil, da če bomo mi regijska gazela, me bo slovensko gospodarstvo začelo skrbeti, saj nimam občutka, da smo pomemben dejavnik v gospodarstvu, četudi malem. Pri nas delamo sproščeno, letos bomo delali pet do šest sobot, nikoli ne delamo popoldne, naši monterji po Sloveniji delajo tako, da so vsak dan doma, plače so dobre, takšnega ali drugačnega izsiljevanja ali iskanja slabega dela ni, tudi postavitve nekih visokih ciljev ni. Nekaj jih sicer postavim, a tudi če jih ne dosežemo, pri trinajsti plači nisem preveč stiskaški. Zdaj po analizi vidim, da se je naš razvoj intenzivneje začel po letu 2003; Nekje po 40 odstotkov znaša letni napredek pri prodaji, pri prihodkih, na žalost je zelo podobno tudi po stroških. Vse kaže, da se je vzpon, ki je tudi mene presenetil, začel v letih 2002. 2003.« Rudi Kronovšek, ustanovitelj Termotehnike iz Braslovč, ki je letošnja regijska gazela - »Pri nas delamo sproščeno« - Borec pri 65 letih Včeraj so v Ljubljani slavnostno razglasili letošnjo slovensko gazelo, najhitreje rastoče podjetje. Najvišji laskavi naziv sicer ni pripadel letošnji savinjsko-zasav-ski regijski gazeli, podjetju Termotehnika iz Braslovč, in njenemu ustanovitelju Rudiju Kronovšku, ji je pa regijski naziv, če drugega ne, na vrata prinesel novinarje, ki so malo več pozornosti kot država namenili toplotnim črpalkam. Izdelku, zaradi katerega je podjetje začelo teči kot gazela. Skromnemu možaku, ki se izredno rad pošali ter hkrati brez dlake na jeziku pove tudi kakšno manj prijetno resnico, na prvi pogled ni videti, da vodi tako uspešno podjetje, ki je lani z 19 zaposlenimi ustvarilo 2,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ali kar sedemkrat več kot pred petimi leti. Še posebej, ker ne mara visokoletečih ciljev. Na pot podjetništva se je izpod peruti velikega kolektiva podal relativno pozno. Šele pri petdesetih. »Ta preskok iz dolgoletne službe v podjetništvo ni bil načrtovan, kar je videti tudi iz tega, da mi danes na območju, kjer sem začel, že primanjkuje prostora.« Prej ste bili zaposleni v Gorenju. Koliko časa in kaj je bil razlog, da ste odšli na svoje? V Gorenju sem od leta 1970 do 1992 delal na področju razvoja in raziskav. Leta 1985 je bil ustanovljen inštitut, v katerem sem bil kot inovativno in raziskovalno usmerjen inženir izredno zadovoljen. Tam sem dobil delo, ki mi je bilo pisano na kožo. A to so bih še socialistični časi. Denar je Gorenje dajalo ne glede na rezultate, učinkov inštituta namreč ni nihče nadziral, bili pa so - jasno - slabi. Tudi če se je kaj dobrega naredilo, ni šlo v realizacijo ... In ko je prišlo do politične spremembe, so takšni inštituti in raziskovalne enote, pod narekovaji povsod, ne samo v Gorenju, odmirali. Denarja za »zga-njanje teorije« ni bilo več, poleg tega se je Gorenje odloči- lo, da se bo vrnilo k svojemu osnovnemu programu bele tehnike. Imel sem več možnosti, pri čemer bi se lahko prezaposlil, a sem se odločil, da grem raje na svoje. Že v Gorenju ste vodili projekt proizvodnje sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Kako ste prišli na idejo toplotnih črpalk? Dolga zgodba. Že v Gorenju sem bil borec. Ne vem, mogoče imam takšno smolo, da delam na področjih, ki širše niso preveč popularna ah pa jih javnost ne podpira. Kot športnik sem namreč dolga leta igral odbojko in že takrat sem na veliko kritiziral, da se v košarki lahko izda posebna izdaja časopisa zgolj zato, če se glavni zvezdi »šniruc« od-veže, medtem ko o odbojki ni bilo nikoli nič napisano. Počasi sicer res ugotavljam, da gre mogoče za šport, ki je za širšo javnost malce dolgočasen, pri čemer sem se prej stalno boril in dokazoval, da si zasluži vsaj kakšno vestič-ko v »cajtngih«. No, s toplotnimi črpalkami je podobno. S fanti s solarnega področja smo si büi (in smo še) vedno navzkriž o tem, kaj je boljše, vedno smo se »rukali« in drug drugega prepričevali. Sam sem med prvimi v celjski regiji vgradil kolektorje in redno opravljal vse meritve. Tako sem ugotovil, da je to sicer dobra zadeva, a so prihranki, vseeno preskromni. No, še nisem prišel do toplotnih črpalk. Glede na to, da sem glede na izkušnje obvladal vso hladilno tehniko, sem sprva svojo tržno nišo videl v komercialnih hladilnikih v su-permarketih. A brez težkih vez in podkupovanja nisem mogel priti zraven. Potem sem si rekel, da se tega ne grem, in sem začel razmišljati o nečem, kar bi trgu lahko prodajal prosto, brez nekih težkih povezav z lobiji. Tako sem prišel poleg hladilnih in ogrevalnih sistemov do razvoja toplotnih črpalk. Lahko rečem, da sem s tem povsem zadovoljen, edino divja konkurenca, ki nam sicer ni do kolen, nas že malo jezi. Pri čemer smo lahko glede na nikakršno »propagando« države s prodajo zelo zadovoljni. Kolikšen pa je potemtakem prihranek gospodinjstva, ki si vodo ogreva s toplotno črpalko? Naložba v toplotno črpalko je najmanj polovico cenejša kot naložba v solarni sistem, s tem da, če gledamo praktično, imaš s toplotno črpalko na pipi vedno toplo vodo, tako poleti kot pozimi (če imaš v prostoru več kot pet stopinj, sicer pa se dogreva z oljem ah s plinom). Izraba sonca je takrat, ko ga je dovolj, ideal- menijo prihranek tako za okolje kot družinski proračun. Toplome črpalke namreč s pomočjo geosonde, zemeljskega kolektorja, izrabljajo toploto podtalnice, v toplejših krajih celo kar zraka. Povrnitev naložbe v takšen sistem ogrevanja je odvisna od sreče kupca - če ima blizu talno vodo, se povrne že v štirih do šestih letih. Zadnjič ste ministru Podobniku omenili, da ste zaradi prostorske stiske izgubili že tri tuje poslovne partnerje. Kako ste sicer zadovoljni s poslovanjem v tujini? Izvozimo približno 20 odstotkov. V Avstriji smo v katalogu najbolj znanega proizvajalca bojlerjev v Evropi. Kot kvalitetnega proizvajalca so nas zaslediti sami in z nami podpisati pogodbo za proizvodnjo toplotnih črpalk za njihove bojlerje. S tem so povezane tudi določene težave, tako da se s tem ne bi nič hvalil, saj je to trd kruh. Tam nas namreč še vedno gle-dajo kot nekakšne Balkance, čeprav nas kot tehnike zelo cenijo. Vam je kdaj žal, da ste odšli na svoje? To se, ko sem obremenjen, živčen, nervozen, večkrat sprašujem. Ko se pogovarjam s kolegi iz Gorenja, mi pravijo, naj mi ne bo žal. Tisti časi, ko sem še delal v velikem podjetju, so bili res povsem drugi časi, kot so današnji. Zdaj je tudi tam ena sama napetost, eno samo nagajanje. Da, po tistih, mojih sproščenih časih mi je žal. A glede na to, da je v lastnem podjetju vse odvisno do lastnikove sposobnosti, je takšna pot svojevrsten izziv. Lahko rečem, da mi je skorajda žal, da se za samostojno pot nisem odločil že prej. Ne vem pa, koliko časa bom še zmogel te napore. Zadnji dve leti denar resda ni več takšen problem, kot je bil pred leti, ampak to pri mojih letih ni več pomembno. ROZMARI PETEK na rešitev, a ko vreme malce ponagaja (že če na hitro preračunate, ugotovite, da je zgolj sončnega vremena malo), so težave večje. Strošek za pripravo tople vode izven kurilne sezone s pomočjo toplotnih črpalk znaša od 60 do 80 evrov, s sončnimi kolektorji pa nekje 20 evrov. Razlika v letu dni je sicer res v korist sonca. A če bi želel, da bi se naložba povrnila, bi solarni sistem moral uporabljati vsaj 30 do 40 let. Korist toplotne črpalke pa je še v tem, da lahko določen prostor tudi hladi. In kakšen je strošek pozimi? Pozimi je priprava tople vode precej manj problematična kot poleti. Sistem je povezan z običajnim načinom ogrevanja stanovanja, ki pozimi tako ali tako dela z optimalno močjo, do 95-odstot-kov. Poleti je ogrevanje vode na olje ali plin precej dražje od toplotne črpalke ravno zato, ker izkoristek teh peči pade na 35 do 40 odstotkov. Dodatnih stroškov pozimi tako rekoč ni. Te toplotne črpalke delujejo na elektriko. Koliko bo na cenejšo pripravo sanitarne vode s toplotno črpalko vplivala napovedana podražitev elektrike? Podražitve že dolgo zasledujem. Cena električne energije ima očitno pridih določenega socialnega trenutka. Pri tem ni res, da je naša energija občutno cenejša kot v drugih državah. Gre največ za 20 odstotkov razlike. Z naslednjim letom jo bodo podražili za eden do dva odstotka. Če bi bolj pozorno opazovali, bi ugotovili, da se nafta in plin bolj dražita, kot naj bi se elektrika, poleg tega pri toplotnih črpalkah le 20 odstotkov cene energenta vpliva na stroške ogrevanja. Če bi se torej teoretično elektrika podražila za sto odstotkov, bi se to pri stroških priprave tople vode poznalo le v višini 20 odstotkov. Kje ste pri prodaji toplotnih črpalk za ogrevanje? Če se pri sanitarnih toplotnih črpalkah lahko pohvalim, da smo glede uporabe v Sloveniji kar v sami evropski špi- ci, pri ogrevalnih toplotnih črpalkah precej capljamo zadaj. Opazi se nižji standard v Sloveniji, manjša kupna moč in tudi manjša podpora države, ki je sicer vrednostno podobna ostalim državam, ni pa zanesljiva. Poleg tega so prijave zapletene, sami svetovalci in. projektanti sistemov ne poznajo kaj dosti in vse to ljudi odvrača, da bi se masovne-je odločali zanje, čeprav po- w Ostajajo na okopih Krajani centra Celja še naprej proti študentskim »zabavam« Po sestanku med vodstvom Mestne četrti Center in vodstvom celjskega občinskega oddelka za finance in gospodarstvo glede odpiralnega časa novega Centra za mladinske dejavnosti v Miklošičevi ulici v Celju ostajajo vsi vpleteni na postavljenih okopih. Krajani preko vodstva mestne četrti nadaljujejo prizadevanja proti podaljšanemu obratovalnemu času centra, vodstvo centra poskuša na vse načine zagotoviti red, v občinski stavbi pa pravijo, da so nemočni, saj imajo gostinci zakonsko možnost podaljšanja delovnega časa 30-krat na leto. Tako bi lahko na kratko povzeli dosedanje pogovore o protestih krajanov MČ Center zaradi kaljenja nočnega miru med prireditvami, ki jih Center za mladinske dejavnosti pripravlja ob koncih tedna. Na sestanku v občinski stavbi so si izmenjali informacije in se dogovorili za sestanek 6. novembra. Takrat bodo skupno ugotavljali, ah se je stanje izboljšalo in ali bodo krajani tudi s peticijo in z drugimi oblikami protesta nadaljevali prizadevanja proti podaljšanemu delovnemu času, ki je ob koncih tedna do 4. ure zjutraj. V mestni četrti sicer priznavajo, da se je stanje popravilo, a ne dovolj, da bi kar tako pristali na podaljšano obratovanje, ki po koncih z alkoholom začinjenih zabav povzroča hrup in nered po okolici. V centru pravijo, da so naredili vse, kar je v njihovih močeh. Red zagotavljajo z varnostniki, obiskovalce osebno in tudi z novimi pred centrom nameščenimi tablami opozarjajo, naj ne zganjajo hrupa, ker si bodo le tako še naprej zagotovili delovanje centra ... Na eni strani je treba priznati, da imajo stanovalci na svojih okopih prav, ko v tem gosto naseljenem delu ožjega mestnega središča zahtevajo nočni mir in red. Po drugi plati pa tudi centru (z izjemo, da med prireditvami prevladujejo alkoholni partyji) ni kaj očitati. Res se trudijo, da bi zadostili zahtevam krajanov. A med obema okopoma je še vedno črta frohte, na kateri »kraljujejo« nočni razgrajači. Na naše poročanje o domnevni pasivnosti policije, ki naj se po izjavah prizadetih krajanov ne bi odzvala na prijave kršitev nočnega reda in miru, so se odzvali tudi v Policijski upravi Celje. Sporočajo, da so prejeli tri prijave in se na vse tudi odzvali, pravni in odgovorni osebi so zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru izdali tudi plačilni nalog. Sicer pa so policisti v centru opravili tudi poostren nadzor in ukrepali zaradi kršitve Zakona o omejevanju porabe alkohola^ Pravni in odgovorni osebi so izdali plačilna BRANKO STAMEJČIČ Gasilska vaja s Tušem Ob koncu letošnjega meseca požarne varnosti bo Gasilska zveza Celje skupaj s Tušem pripravila večjo vajo, v kateri bodo preizkusili usposobljenost zaposlenih v podjetju in gasilcev. Skupna vaja zaposlenih, prostovoljnih in poklicnih gasilcev, reševalcev in policije bo danes ob 16. uri. Člani prostovoljnih gasilskih društev Mestne občine Celje in Občine Štore se bo z gasilsko tehniko zbrali pred dvorano Zlatorog in na bivšem prostoru prevozniškega podjetja ter se na alarm odpravili na območje pretovornega centra Tuš. Vaja bo imela dva dela. V prvem bodo preizkusili usposobljenost za reševanje v primeru požara ali druge nesreče zaposlenih v Tušu, v drugem pa usposobljenost gasilcev in delovanje gasilskega poveljstva. »Po vaji bodo predstavniki Mestne občine Celje pregledali enote v vaji sodelujočih gasilcev in drugih ter njihovo opremo. V dneh po vaji bo opravljena analiza vaje z ugotovitvami in morebitnimi navodili za odpravo težav,« je povedal po- veljnik GZ Celje Vinko Sentočnik. Vaja ženskih gasilskih enot GZ Celje, ki bi morala biti konec tedna, pa je prestavljena na začetek novembra in bo v Štorah. Sicer pa po besedah Vinka Sentočnika v letošnjem mesecu požarne varnosti ni bilo običajnih večjih praktičnih aktivnosti, ker so domala vsi operativni gasilci in drugi teden dni sodelovali v odpravljanju posledic po naravni katastrofi s poplavo, plazovi in drugimi nevšečnostmi. Prihajajo čarovnice Haloween po ameriško, po naše pa noč čarovnic, je med novodobnimi prazniki v Sloveniji tisti, ki se je ob valentinovem najbolj prijel. In ker je noč čarovnic vedno zadnjega oktobra, bo največ »čarovniških« praznovanj in zabav prav v začetku prihodnjega tedna. Ples čarovnice prireja Zavod Celeia v Celjskem domu. Prireditev bo v torek ob 16. uri. Program so zasnovali tako, da ne bo dolgčas ne mla- dim in ne starim čarovnicam. V pripravljenem programu bodo otroci lahko videli ples čarovnic, se zabavah s pojočim čarodejem, sodelovali v izboru za mis čarovnic in za naj čarovniški krik. Skozi us-tvarjalnice jih bo vodila Mihaela Jezernik, izdelovali bodo lahko tudi čarovniške pripomočke ah se udeležili delavnice začaranih plesov. Za najpogumnejše bo zanimivo iskanje duhov, ki so se zaklenili v kavarno Celj- skega doma. Vrhunec programa pa bo muzikal Čarovnik iz Oza, ki so ga pripravili učenci iz brežiške osnovne šole in v katerem nastopa kar 74 otrok. Organizatorji pripravljajo tudi čarovniško tržnico z zeliščnimi napitki in zvarki, medenimi izdelki, s sirom, kostanjem, palačinkami, sladkarijami in še čim. Za čarovniško zabavo odraslih pa bo zvečer poskrbel DJ Ico. BS Na eni izmed slik je Slavica upodobila tudi Stari grad Celje na slikah Do 9. novembra bodo v Mercator centru Celje razstavljena nekatera dela Slavice Bider-man, na katerih je upodobila mestne znamenitosti in zgodovino Celjskih grofov. Razstavo je naslovila Knežje mesto skozi čas. Pripravila je tudi nekaj tekstov, na katerih si lahko obiskovalci razstave preberejo zanimivosti iz celjske zgodovine. Odločila se je, da bo del sredstev, ki jih bo dobila s prodajo slik, namenila za pomoč ljudem, ki so utrpeli škodo v poplavah. KŠ Živahne počitnice V Celju so, kot je v navadi že VTSto let, tudi ob prvih počitnicah v tem šolskem letu pripravili pester izbor najrazličnejših brezplačnih športnih dejavnosti za mlade. Možnosti za udejstvovanje v različnih športih in v različnih športnih objektih so pripraviti občinski oddelek za družbene dejavnosti. Športna zveza Celje ter ZPO. Program, ki ga financirata Mestna občina Celje in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, se bo začel v ponedeljek in trajal pet dni, vanj pa so vključene aktivnosti, kot so plavanje, drsanje, kegljanje, mati nogomet, badminton in fitnes. Večina dejavnosti bo celjski osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom na voljo v objektih Golovca, drsanje pa v Mestnem parku. Uporaba vseh objektov in dejavnosti je brezplačna in na lastno odgovornost. BS Satanski soneti Ob letošnji noči čarovnic Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pripravlja multimedijski koncertni projekt Satanski soneti, katerega avtor in glavni solist je celjski baritonist Boštjan Korošec. Projekt, ki zajema klasično glasbo z malo drugačnim pristopom, bosta dopolnila akordeonist Tomaž Mar-čič in plesalka Anka Rener. Obljublja se pravi posladek za oči in ušesa ter dela največjih skladateljev 20. stoletja: Wolfganga Jacobija, Kalevija Aha, Trenta Rez-norja in Martina Gorea. Satanskim sonetom bo moč prisluhniti na treh mističnih lokacijah: v soboto, 27. oktobra, v Grajski kašči na Planini pri Sevnici, v ponedeljek, 29. oktobra, v Graščini Tabor pri Vojniku ter še v torek, 30. oktobra, v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje. Vsi koncerti bodo ob 19.30 uri. MG 4L GARANT di Polzela é^JiDJB Ifef^'T Industrijska prodajalna Polzela VyilVllNI Tel. 03 703713», 7037131 POLZELA VELIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI • pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri kredit, takojšnja dobava • promocijska ponudba novih spalnic DORINA IMÜ IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.sj, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Ukrepi po poplavi Celjski svetniki se tudi na zadnji seji niso izognili razpravi o odpravljanju posledic nedavnih poplav v občini, še bolj veseli dejstvo, da so mnoge od 13 zastavljenih nalog že začeli uresničevati. Iz poročila o uresničevanju sprejetih sklepov je raz vidno, da sta Nivo in Agen cija RS za okolje (Arso) oči stila dele strug Ločnice, Pe-čovniškega potoka, Koprivnice, Sušnice in Savinje, kar je stalo 107 tisoč evrov. Arso je ob tem predlagal še 13 ukrepov, ki naj bi jih delno sofinancirala tudi mestna občina in pri katerih gre za posege v struge Savinje, Koprivnice, Sušnice, Posevčnice, Vo-glajne, Hudinje in vzhodne Ložnice. Ti posegi bodo stali več kot milijon evrov. Še bolj pomembno se zdi, da sta se slednjič Arso in občina dogovorila tudi za skupno pripravo programa ukrepov za povečanje poplavne varnosti, predvsem pa za pripravo potrebne prostorske dokumentacije, kar bo omogočilo začetek del. Za financiranje tako priprave dokumentacije kot še zlasti za iz- vedbo predvidenih del ob Savinji s pritoki in ob Voglajni in Hudinji s pritoki pa bo treba zagotoviti veliko denarja. Gre namreč za rešitve ureditev odvodnjavanja, meteorne kanalizacije in za druge ukrepe, ki so potrebni in bi močno izboljšali poplavno varnost, so pa tudi dragi. Program teh del naj bi svetniki obravna- vali že decembra, pri zagotavljanju denarja zanje pa računajo na nepovratna evropska sredstva in dolgoročne kredite. Občanom, ki so bili prizadeti v poplavi in so škodo prijavili, so vnovič obljubili oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v naslednjem letu, če bodo za to zaprosili do konca leta. Končna bilanca poplave v občini Celje pa je takšna: poplavljenih je bilo 357 stanovanjskih objektov in 45 podjetij. Poškodovanih je bilo še 59 drugih objektov, zlasti cest, nastali pa so tudi novi zemeljski plazovi. Štiri od slednjih že sanirajo. BRST Javna podjetja -dobro Celjski mestni svetniki so na zadnji seji med drugim obravnaval tudi poslovanje javnih podjetij, ki jih je ustanovila občina. Svoje poslovanje so tako predstavili direktorji Javnih naprav, Vodovoda-ka-nalizacije, Energetike, ZPO, Turistično rekreacijskega centra. Zavoda Celeia, Celjskega mladinskega centra in Zavoda Socio. Poslovanje podjetij so svetniki v razpravi pretežno dobro ocenili, tudi izgube v novoustanovljenem Turistično rekreacijskem centru, ki gospodari s Celjsko kočo, so razumljive zaradi lanske mile zime. Je pa svetnike prav pri obravnavi tega dela informacije zmotila slaba izvedba gradnje hotela Celjska koča, ki jo je med drugim povzročil izjemno kratek rok za gradnjo. Po zagotovilih predstavnikov centra napake sprotno odpravljajo v reklamacijskih rokih. Nekateri od svetnikov so se razgovorih tudi ob podatku, da ima podjetje VO-KA v vodovodnem omrežju kar 40-odstotne izgube, vendar je direktor mag. Marko Cvikl pojasnil, da so te posledica hitre in razmeroma nekakovostne gradnje omrežja v 70., 80. in 90. letih. Toda tudi tako visoke izgube vode niso kritične, saj je za zdaj v omrežju dovolj vode, sicer pa se v poprečju v vodovodnih omrežjih v Evropi izgubi kar petina vode. Zdaj podjetje vsa zbrana amortizacijska sredstva namenja nujnim obnovam omrežja, pri čemer tudi zamenjujejo ekološko sporne salonitne cevi. Nekaj pripomb je letelo tudi na neurejena mestna parkirišča, ki niso asfaltirana, na njih pa vseeno pobirajo (visoko) parkirnino. Direktor ZPO Ivan Pfeifer je pojasnil, da velik del s parkirninami zbranih skoraj 400 evr-skih tisočakov še vedno namenjajo odkupu garažne hiše Glazija, v pogovorih so tudi za odkup garažne hiše v Celeia parku, preostanek denarja pa namenjajo prioritetno urejanju parkirišč, ki so v lasti mestne občine. BS Ravnateljica Marijana Kolenko je skupaj z učencema Andrejem Hernavsom in Marušo Breznik predstavila delovanje šole v letošnjem letu. Pivovarji brez najemnine Celjski mestni svetniki so na zadnji seji po pričakovanjih sprejeti predlog ZPO, da Rokometni klub Celje Pivovarna Laško oprosti plačila najemnine za dvorano Zlatorog za vse treninge in tekme. Predlog so podprle vse svetniške skupine in tudi vsi odbori mestnega sveta, ob tem pa so opozorili na pomen tega kluba za Celje in na njegovo vlogo pri predstavljanju mesta vEvropi. Govora jebilo tudi o tem, da je v proračunu kluba, ki presega seštevek proračunov vseh ostalih športnih klubov v Celju, delež javnih financ silno skromen. Z letno dotacijo vred ne presega 7 odstotkov, kar je v primerjavi s klubi v tujini izjemno skromno. V Španiji, na primer, lokalne skupnosti in pokrajine dotirajo tudi do 40 odstotkov za potrebe svojih klubov. Najemnina dvorane za tekme in treninge bi znašala 150 tisoč evrov letno. Nekateri svetniki so ob tem opozarjali na pomen športa, ki je vzvod za promocijo države in mesta, a v isti sapi zabičali, da je treba enake pogoje zagotoviti tudi vsem ostalim klubom, ki dosegajo »evropske« rezultate. Zelo zanimivo pobudo pa je v zvezi s tem dala mestna svetnica in direktorica muzeja novejše zgodovine Andreja Rihter. Klubu je namreč ponudila strokovno pomoč pri promociji v lastnem mestu. »V sodelovanju bi lahko nastala zelo pomembna muzejska zbirka o 60-letni zgodovini kluba, ki bi lahko postala tudi zametek novega muzeja,« je dejala. BS Prvi prvošolci za 30 let OŠ Lava Celjska Osnovna šola Lava letos praznuje 30. obletnico obstoja. Ob tem so predstavili delovanje šole in spomnili na tiste projekte, ki mlade pripravljajo na uspešno vseživljenjsko učenje. Jubilej OŠ Lava bo zaznamovala zadnja generacija pe-tošolcev, ki še obiskujejo osemletko, kajti naslednje leto se bodo otroci v šoli prvič učili devet let zapored. Zadnji dve leti so stopili tudi na pot sprememb in prevzgoje v pozitivnih medosebnih odnosih. Osnovnošolcem v srce polagajo pravila obnašanja, zaradi katerih bodo kasneje v življenju imeli prednost pred ostalimi. Naučiti jih želijo odgovornosti, spoštovanja in dobrih delovnih navad. Vse te vrednote in načela so zapisali v Etični kodeks učencev. Ravnateljica šole Marijana Kolenko je povedala, zakaj je njihova šola nekaj posebnega: »Prizadevamo si vpeljati višjo kulturo medsebojnih odnosov ter tako pripraviti učence na življenje. Zelo ponosni smo tudi na naše kulturne in športne dosežke.« V šoli uvajajo tudi zdrav način življenja in prehranjevanja. Letos bodo dobili eko zastavo, ki od njih zahteva tudi ekološko varovanje in ozaveščanje. Ob 30. obletnici so imeli na šoli več prireditev. Učenci so pripravili likovno razstavo, ogledali so si lahko lutkovno predstavo in poslušali pesmi Romane Kranjčan in Nuše Derenda, ki je prišla na šolo kot posebno presenečenje. Včeraj so pripravili dan odprtih vrat, ki so ga obiskali starši in nekdanji učitelji. Pripravili so tudi osrednjo prireditev, kjer je v kulturnem programu nastopila prva generacija prvih razredov s pesmijo, ki so se je pred mnogimi leti naučili v šoti. Nastopili so tudi sedanji šolski pevski zbori in plesne skupine. KŠ, foto: GK Odprta vrata V nedeljo so prizadevni člani Prostovoljnega gasilskega društva Trnovlje pripravili dan odprtih vrat. Predstavili so tehniko in prikazali nekaj vsakodnevnih nevarnosti, ki prežijo v vsakem domu, kot je eksplozija povsem običajne doze pod pritiskom, če pride v stik z ognjem ali povečano temperaturo (lak za lase, deodorant ipd.). Sicer pa tr-noveljski gasilci beležijo častitljivo starost, društvo je bilo ustanovljeno davnega leta 1924. Danes njihovo vrste štejejo kar 110 članov in članic vseh starosti, od tega jih je 39 v gasilski operativi. So pa trnoveljski gasilci še pred eno pomembno akcijo, nabavo novega gasilskega vozila' ŽB, foto: MG trnoveljskih gasilcev TABOR il ■ Matic Osovnikar pospešeno varčuje. Kaj pa vi? Vsi, ki se do 20. decembra 2007 odločite za Pospešeno varčevanje, prejmete darilo in se potegujete za potovanje v tople kraje. '* <,, www.hypo-alpe-adria.si O HypoGroup ALPE ADRIA II. Osnovna šola Žalec je medobčinska ekošola, ki izobražuje in vzgaja učence s posebnimi potrebami. V šolo prihaja 44 učencev iz 13 občin. Učenci, ki niso samostojni v javnem prumetu, teh je trenutno 21, se vozijo s šolskim kombijem, ki na dan opravi okrog 350 kilometrov. Glede na obsežnost in zahtevnost terena, je bil star kombi dotrajan, zato so spodnjesavinjske občine, ki so ustanoviteljice II. OŠ Žalec, prisluhnile potrebam in zbrale nekaj manj kot 20 tisoč evrov za nakup novega kombija. Slovesnost ob prevzemu novega kombija so pripravili v ponedeljek. Ravnateljica šole Danica Vončina Veligovšek se je zahvalila vsem občinam, ki so zbrale denar. Kot je poudaril žalski župan Lojze Posedel, imajo občine za takšne potrebe dovolj posluha, tako da pri zbiranju sredstev ni bilo težav. Krajši kulturni program so pripravili učenci šole. TT Delavni levški gasilci Prostovoljno gasilsko društvo Leveč izvaja v oktobru, mesecu požarne varnosti, vrsto dejavnosti. Prejšnji teden so tako organizirali ogled poklicne brigade Celje za člane društva in mladino, na četrtkovem dnevu odprtih vrat pa so malčkom iz vrtca Leveč pokazali opremo in delo gasilcev na temo evakuacije iz objektov. Svojo pripravljenost ob primeru požara so preizkusili tudi v nedeljo pri rondoju v Levcu, ko so izvedli meddruštveno vajo gašenja požara. V tem mesecu bodo gasilci opravili še pregled hi-drantnega omrežja in požarno ogroženih objektov v kraju in sodelovali z drugimi društvi v kraju in s krajani. MJ Državni uradniki zaobšli Prebold Z OBČINSKIH SVETOV Bo izbran Zavod sv. Rafaela? VRANSKO, TABOR - Storitev pomoč družini na domu je od leta 2002 na območju Tabora in Vranskega opravljal Zavod Pelikan Karitas Ljubljana oziroma njegova območna enota za pomoč na domu Vransko. Koncesijska pogodba je zavodu lani decembra potekla in so jo podaljšali, vse dokler se ne bo zaključil postopek za podelitev nove koncesije. Na Vranskem si želijo, da bi bila ta podeljena Zavodu sv. Rafaela Vransko, ki se na razpis, ki bo objavljen predvidoma prihodnji mesec, intenzivno pripravlja, kot pravijo na občini. O podelitvi koncesije in o razpisu zanjo so odločali tudi taborski svetniki, ki pravijo, da bo izbran tisti, ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje. Storitev koristi okoli 13 uporabnikov in zanjo plačujejo 4,47 evra na uro, njihovo upravičenost do oskrbe pa določa center za socialno delo. V zavodu bosta tako zaposleni tudi dve izvajalki, ki sta že doslej opravljah to delo. So pa vranski svetniki Zavodu sv. Rafaela in Župniji Vransko na zadnji seji podelili tudi soglasje za opravljanje institucionalnega varstva. Gre za razširitev obstoječe dejavnosti v domu za starostnike, ki naj bi ga dokončah do leta 2009, in sicer za 30 postelj. Po poplavah TABOR - Tudi v Taboru so se, kot to sedaj počnejo v drugih savinjskih občinah, svetniki na zadnji seji seznanili s poročilom o nastali škodi po septembrskih poplavah. Skupna škoda je ocenjena na dobrih 338 tisoč evrov, od tega na komunalni infrastrukturi nekaj več kot sto tisoč evrov. Ta-borčani bodo zato od države do konca novembra prejeli 19 tisoč evrov za najosnovnejša dela na cestah, vodovodu in kanalizaciji ter 5 tisoč evrov za sanacijo plazov. MJ S slovesnosti pred II. OŠ Žalec Nov kombi za prevoz učencev Sestanka predsednikov krajevnih odborov Kaplja vas, Dolenja vas, Prebold -Na Zelenici, Šešče in Sv. Lovrenc ter Matke, ki so se povezali tudi v civilno iniciativo, in predstavnikov Občine Prebold, na katerega so povabili predstavnike okoljskega ministrstva in republiške agencije za okolje, se ni udeležil nihče izmed povabljenih. Namen sestanka je bil, da od pristojnih terjajo odgovore glede zadrževalnikov na Žovneškem jezeru in nad nekdanjo Tekstilno tovarno Prebold ter ureditve jezu na reki Bolski v Kaplji vasi. Želeli so tudi izvedeti, kaj bodo naredili za izboljšanje poplavne varnosti in kdaj bo narejen lokacijski načrt urejanja zadrževalnikov v Savinjski dohni. Ugotavljajo tudi, da so nasipi ob reki Bolski in Trnavci potrebni izboljšanja. Od pričakovanega pa nič, kot ogorčeno pojasnjuje preboldski župan Vinko Debelak. »Ogorčenje je precejšnje. Zbrali so se vsi, ki zastopajo in predstavljajo prizadete občane, na sestanek pa nikogar. Brez opravičila in brez dopisa, da jih ne bo! Ministru za okolje Podobniku smo poslali dopis, s katerim želimo izvedeti, kako delujejo njegove službe in ali kot davkoplačevalci lahko kaj vprašamo in dobimo odgovore ah nam je ta pravica odvzeta. Dopis bomo naslovili tudi na poslance v DZ iz Savinjske doline.« Preboldčani potemtakem menijo, da jim po takšni ignoranti ni treba več iskati soglasij in se bodo čiščenja propusta pod mostom v Dolenji vasi, čiščenja brežin in vzdrževanja vodostaja na Žovneš; kem jezeru, v kolikor ne bo do dobili podatka, kdo je od govoren za njegovo vzdrže vanje, lotih sami. Zoper od govorne, ki so opustili sana cijo posledic neurja pred os mirni leti in izvajanja ukrepov na Žovneškem jezeru, pa bodo podali kazensko ovadbo, še poudarja Debelak. MATEJA JAZBEC Foto: DN Za nekaj manj kot 1,3 milijona evrov škode je v Preboldu nastalo v septembrskem neurju s poplavami. Na stanovanjskih in gospodarskih objektih je tako za 850 tisoč evrov škode, podjetja in zasebniki so utrpeli za 420 tisoč evrov škode, kar je trenutno ocenjena škoda, saj nekateri škode niso prijavljati preko lokalne skupnosti, temveč neposredno na državne inštitucije, kot so to storili v podjetju Schefe-nacker. Na komunalni infrastrukturi je škode za 25 tisoč evrov, kar pa ni zadoščalo za povrnitev stroškov s strani države za obnovo cest, kanalizacije in vodovodov. Za sprožitev zemeljskih plazov v Mariji Reki, ki je odnesel del poti do domačije ob cesti Matke-Zahom in ob objektu Wolf, so v Preboldu za sanacijo prejeli 2.550 evrov interventnih državnih sredstev. Občina je imela pri izvajanju najnujnejših ukrepov, v kar so všteti stroški delovanja gasilskih enot, odvoza odpadkov in nakupa opreme za intervencijo, predvsem črpalk, 52.500 evrov stroškov. Mar ignoranca državnih uradnikov pomeni, da se lahko v Preboldu sami lotijo : LAŠKO \ ŠENTJUR V okviru akcije Športno-kulturnega društva Ma-kondo Verjemi v svoj koš je bilo po vsej državi obnovljenih že veliko športnih igrišč. Danes bodo enega takšnih odprli tudi v Dob-ju. Kot pravita vodja akcije Esad Babačič in ambasador Jure Košir, želijo mlade na ta način spodbuditi k aktivnemu in zdravemu preživljanju prostega časa. Ker pa je ogromno igrišč po državi zanemarjenih in neprimer- nih za športno udejstvova-nje, so se v društvu lotili obnov. V Dobju bodo tako danes namenu predali 13. obnovljeno košarkarsko igrišče v okviru akcije. Ob 12. uri pričakujejo na košarkarskem igrišču pri stari osnovni šoli organizatorji tudi velika imena slovenske košarke Dušana Hauptmana, Slavka Kotnika in Sandija Čebularja. PM ra^iicilj® "„•■äff "www.radiocelje.com HiiM-iMiiH'i'iL'iiiMi'ihirii'i-iw.'iiiì'n'WBa Vse za vašega malčka (otroška oblačila, program za nedonošenčke, otroška kozmetika, avtosedeži. otroški vozički in posteljice, previjalne mizice, igrače...) AKCIJA ta hip: - otroški vozički in avtosedeži (50 % popusta), - majice z dolgimi rokavi (30 % popusta) - otroške trenerke od 12.-16. leta Vabljeni tudi v prodajalno BISER z bogato izbiro ženskih torbic, pasov, modnih dodatkov in kozmetike. LAK v novih prostorih Laški akademski klub (LAK) je pred tednom zadihal v novih prostorih. Iz prostorov Šmocla, kjer so se člani kluba doslej sestajali in družili, so se ob 50-letnici kluba preselili v Trubarjevo ulico 3, kjer imajo svojo pisarno, klubski prostor in skladišče. Ob odprtju je bilo prisotnih več generacij LAK-ovcev, med njimi tudi prvi predsednik društva Jože Erjavec, ki je skupaj s sedanjim predsednikom Miho Mirtom slove- sno prerezal rdeči trak. Fotografije, ki so razstavljene v prostorih, so med obiskovalci obudile spomine na nji hova študentska leta in leta ki so jih preživeli v LAK-u. Z odprtjem novih prosto rov je LAK začel tudi z urad nimi urami. Te ima ob sre dah in petkih med 17. in 19 uro. LAK je prvo brucovanje pripravil leta 1957 in od takrat le izjemoma prelomil tradicijo sprejemanja zelenih študentov med stare bajte. Sicer je LAK prostovoljno, iz-venštudijsko združenje študentov Upravne enote Laško, ki so se povezali z namenom druženja, izmenjave izkušenj in kulturnoumetniškega ustvarjanja. Poleg brucovanja društvo vsako leto prireja tudi tradicionalni akademski ples, v zadnjih letih pa organizira še različne izlete, športne ter adrenalinske dejavnosti in predavanja. BA Napačno parkirana vozila ovirala reševanje V enem od blokov na Rimski cesti v Laškem je zagorelo, zaradi nevarnosti zadušitve in gostega dima, ki se je vil po hodnikih, pa so morali posredovati gasilci in iz višjih nadstropij stanovalce pravočasno rešiti na varno. K sreči je šlo le za eno od večjih gasilskih vaj v okviru meseca požarne varnosti. K sreči tudi zato, ker so se ob tem pokazale pomanjkljivosti, na katere lahko reševalci naletijo takrat, ko gre zares in časa za razmišljanje ni. Na Rimski cestì v Laškem je bilo tisto sobotno dopoldne veliko vozil parkiranih na po- ti, ki je sicer namenjena za intervencijska vozila, zato so imela ta pri dostopu do bloka vehko težav. Na vaji je sodelovalo pet reševalcev iz Zdravstvenega doma Laško, ki so prispeli na kraj dogodka z dvema reševalnima voziloma, 30 gasilcev gasilske enote PGD Laško, ki so na kraj prispeli s petimi intervencijskimi vozili, ter trije poklicni gasilci poklicne gasilske brigade iz Celja, ki so preizkusili tudi novo pridobitev - gasilsko platformo. Vajo sta si ogledala in jo ocenila kot zadovoljivo tudi župan občine Laško Franc Zdolšek ter predsednik gasil- ske zveze Laško Jože Raj h, medtem ko je reševalce usmerjal direktor ZD Laško Marko Ratej. »September in del meseca oktobra sta bila sicer za našo gasilsko operativno enoto zahtevna, saj smo poleg reševanja v času poplav sodelovali na več gasilskih vajah v občini, naše delo pa smo predstavili tudi prvošolčkom v OŠ Primoža Trubarja ter za zaključek aktivnosti v mesecu varstva pred požari izvedli evakuacijo varovancev iz varovanih stanovanj v Debru,« je ob zaključku akcije povedal poveljnik PGD Laško Roman Cerovšek. MM Za dobjanske športnike in rekreativce LAK-ovci prvič v novih prostorih: (od leve) Ana Ulaga, Zoran Špec, Nika Košak, Aljaž Zorko, Neva Grašič, Matej Špec, Katja Goluh, David Jelene, Urša Sojč, Miha Mirt, Doroteja Špec, sedi Matic Košak Celjski rogisti praznovali v Gorici Člani Lovskega kluba Celjski rogisti so minuli petek v Gorici pri Slivnici s slavnostnim koncertom obeležili 25-letnico svojega delovanja. Predsednik Ferdinand Frece je ob tej priložnosti podelil priznanje ustanovnemu članu Blažu Potočniku, Savinjsko kozjanski zvezi lovskih družin pa plaketo. Lovska zveza Slovenije je sedanjemu strokovnemu vodji Celjskih rogistov Matjažu Gabru podelila znak za zasluge. Krešimir Špoljar pa je za 31 let glasbenega in kulturnega udejstvovanja prejel zlato Gallusovo značko. Ob srebrnem jubileju so Celjski rogisti izdali bilten, v katerem so v besedi in sliki povzeli najpomembnejše mejnike delovanja. Obiskovalci so na slavnostnem koncertu prisluhnili še Pevskemu zboru lovske družine Škale, vokalni skupini Grič z Večjega Brda, trobilnemu kvartetu Finale iz Šentjurja in Zasavskim rogistom. MN Gasilci so prikazali reševanje iz višjih nadstropij z novo pridobitvijo - gasilsko platformo. Vendarle na obstoječi lokaciji Svetniki v Šmarju pri Jelšah so na zadnji seji po dveh urah in pol razprave z večino glasov podprli predloga, da občinska uprava nadaljuje aktivnosti za ureditev stare šole in dodatnih prostorov občinske uprave v prizidku na severni in zahodni strani obstoječe občinske stavbe. Že pred sejo občinskega sveta smo pričakovali dolgo razpravo, saj je gradnja novih prostorov za občinsko upravo že v preteklih mesecih med svetniki povzročala burne razprave. Nekateri občinsko upravo še vedno vidijo v prostorih stare šole, kjer so zdaj predvideni prostori za glasbeno šolo in društva, prav tako pa so pričakovali natančnejšo finančno konstrukcijo in terminski načrt izvedbe del. Župan Jože Čakš je pojasnil, da bodo tega izdelali šele v naslednji fazi priprave projekta, saj so tokrat predstavih le idejno zasnovo in pred nadaljevanjem aktivnosti potre- bujejo potrditev predvidene lokacije na občinskem svetu. V sedanji občinski stavbi sta tako občinska uprava kot upravna enota in obe potrebujeta dodatne prostore za kvalitetno delo. Prizidek na severni strani bi tako za okensko poslovanje z občani uporabljala upravna enota, ki bi zasedla tudi del prostorov, ki jih danes še uporablja občinska uprava. Ta bi nove prostore dobila v zahodnem prizidku, obdržali pa bi tudi prostore v tretji etaži obstoječe stavbe. S tem bi vse svoje službe z danes štirih lokacij združila pod eno streho. Hkrati pa bi uredili vhod s skupno informacijsko pisarno in varnostno službo. Stara šola je po mnenju občinskega vodstva idealna za prostore glasbene šole, ki danes uporablja učilnice v osnovni šoli. Poleg te bi v drugem nadstropju prostore pridobila številna društva, od katerih nekatera že danes delujejo v tej stavbi. Od kod denar? Prizidka bosta stala 1,15 milijona evrov, ureditev stare šole le malo manj, zato je nekatere svetnike zanimalo, kdaj bodo naložbo sploh lahko izpeljali in ah bo ta vplivala na katero od obstoječih predvidenih naložb. »Za zaključek naložbe bodo potrebna vsaj tri leta. Prihodnje leto bi pridobili projektno dokumentacijo, do leta 2010 pa bi obnavljali prostore. Vse je odvisno od finančnih sredstev občine. V občinski proračun bomo investicijo vnesli šele takrat, ko bomo imeli dovolj sredstev za ta projekt,« pojasnjuje župan Jože Čakš. Po podatkih upravne enote pa ima ta za svoj del naložbe že zagotovljenih malo več kot 600 tisoč evrov. Čeprav je bilo na seji izraženih nekaj pomislekov, ki so jih svetniki postavili na skupni imenovalec, da ne nasprotujejo novim prostorom, želijo le racionalno porabo denarja, pa je ob glaso- Takole bo po izgradnji prizidkov izgledala stavba, v kateri imata sedež občina in upravna enota Šmarje pri Jelšah. vanju večina svetnikov dvig- od prihodnjih sej znova pri- no, koliko bosta naložbi stanila roko za nadaljevanje ak- čakujemo burno razpravo, h občino, tivnosti. In tako lahko na eni saj bo takrat natančno zna-* ANDREJ KRAJNC Z otvoritve razstave botaničnih risb na gradu Podsreda. Na desni Zagorka Simić, ena redkih poklicnih ilustratork na področju botanične risbe. Spoznajmo kukavičevke Na gradu Podsreda bo do konca oktobra na ogled razstava botaničnih risb Zagorke Simić. Z razstavo na likovni način beležijo stanje rastja na zavarovanem območju Kozjanskega parka. Na razstavi Pogled in risba, ki jo je zavod Kozjanski park slovesno odprl v petek, posebej opozarjajo na najbolj ogrožene kukavičevke oziroma orhideje in svišče, ki jih je zaradi varovanja najprej nujno dobro spoznati. Avtoriea Simičeva je diplomirala na grafičnem oddelku likovne akademije v Beogradu ter se zadnja leta posveča botanični ilustraciji, pri čemer je med redkimi poklicnimi ilustratorkami. Prav tako je znana kot avtorica ali soavtorica 50 slovenskih poštnih znamk ter knjige 110 travniških rasthn Slovenije. Razstavo v Kozjanskem parku spremlja katalog. Svetovni splet v vsako vas V občini Šmarje pri Jelšah bodo uredili javne e-točke z brezžičnim dostopom do svetovnega spleta v sedmih krajih, kjer naj bi bila možnost 24-uraega dostopa na dan. Pogodbe med ministrstvom za gospodarstvo in občino, ki je uspela na javnem razpisu ministrstva, so v fazi podpisovanja, projekti pa naj bi bih udejanjeni v 60 dneh. Občina bo za ureditev sedmih javnih e-točk prejela približno dvajset tisoč evrov nepovratnih sredstev, za kar mora med drugim urediti primerne prostore s po dvema računalnikoma ter širokopasovnim dostopom do svetovnega spleta. V občinski upravi pravijo, da bodo skušali omogočiti občanom brezplačen brezžični širokopasovni dostop do interneta v čim večji oddaljenosti od posamezne e-točke, pri čemer računajo na razdaljo do štiristo metrov. Brezplačen dostop bo občanom zagotovljen za obdobje vsaj dveh let. V skladu z javnim razpisom bo Občina Šmarje pri Jelšah uredila javne e-točke v osnovnih šolah v Šmarju, Šentvidu, Svetem Štefanu, na Sladki Gori, v Mestinju, Kristan Vrhu in Zibiki. BJ Ceste, pločniki in parkirišča V sredo so v Šmarju pri Jelšah s slovesnostjo zaključili obnovo nekaterih cest v središču kraja. Popolnoma prenovljeno podobo že dober mesec kaže magistralna cesta na odseku od zdravstvenega doma do občine, ki jo je preplastila republiška direkcija za ceste, občina pa je ob njej uredila pločnika. Prav tako je obnovljeno in razširjeno križišče pri šmarski poslovalnici Pošte Slovenije. S tem je omogočeno lažje zavijanje zlasti avtobusom, s preureditvijo dovoza do pošte pa bo tudi lažja dostava poštnih pošiljk. Od pošte do doma upokojencev so delavci Rakeževo ulico so razširili in ob njej uredili parkirišča, saj so doslej vozniki avtomobile puščali kar na pločniku. podjetja CM Celje uredili kanalizacijo do zbirnega kanala, razširili cesto in zgradih dvanajst novih parkirišč, ki so jih na tem odseku zelo potrebovati, saj so vozniki avtomobile doslej parkirali kar na pločnikih. Najprej so bila tudi pri pošti predvidena štiri parkirišča za njihove stranke, a jih ob obnovi niso uredili. Vse naložbe skupaj so stale dobrih tristo tisoč evrov. AK in grozdje je postalo vino. Martinovanje v Ormožu 8. - 11. november 2007 Sejem kletarske opreme, vina, turizma in obrti smotana<, pa še omet je odpadal, tako da me je bilo kar strah spat. Nova mi je pa >ful< všeč,« je povedal dolgoletni varovanec Janez Mo-čenik. Podobno so z novimi prostori zadovoljni ostali va- rovanci ter zaposleni, čeprav so se na večji objekt morali kar nekaj časa navajati. »Zdaj je edino, kar mogoče malo pogrešamo, bivši velik graščinski park,« je povedala direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna Jožica Grubelnik, »ampak to je v primerjavi s tem, da zdaj nismo več utesnjeni, malenkost.« Največja prednost novogradnje, ki je od obstoječega Novega gradu, kjer so do-sedaj bivali varovanci, oddaljena le nekaj metrov, je ta, da omogoča nemoteno delo z osebami, ki se težko gibljejo. V večjem objektu ima jo prostore za vzgojo ir braževanje, bivanje in tehnično oskrbo, manjši del pa zajema telovadnico in fizioterapijo z dvema masažnima bazenoma. Postopoma bodo v dom sprejeh še kakšnih 35 Nefrološko srečanje v Zrečah V nedeljo, 28. oktobra, se bo ob 15. uri v večnamenski dvorani Term Zreče začelo 12. nefrološko srečanje, ki ga pripravlja Društvo ledvičnih bolnikov Viva iz Vojnika. Društvo združuje vse, ki želijo ohranjati zdravje in so ža to pripravljeni tudi kaj narediti. Zasnovali so ga ljudje, ki se kljub odvisnosti od umetne ledvice niso predali bolezni. V društvu so aktivni zlasti na humanitarnem in športno rekreativnem področju, ob tem pa ves čas skrbijo za strokovno izobraže- vanje. Na njihova letna strokovna srečanja prihaja iz leta v leto več ljudi iz vse Slovenije, ki želijo vedeti več o tem, kako ohranjati zdravje, če pa do bolezni že pride, kaj storiti, da preprečijo invalidnost. Na letošnjem srečanju v Zrečah bo doc. dr. Damjan Kovač iz Kliničnega oddelka za nefrologijo v Ljubljani spregovoril o presaditvah ledvic v Sloveniji, Andrej Drozg iz oddelka za ledvične bolezni in dializo celjske bolnišnice o zdravljenju s peritonealno dializo ter prim. Marijan Mo- Komemoracija v Konjicah Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB ill Občina Slovenske Konjice sta pripravili osrednjo komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve danes, v petek, ob 11. uri, na konjiškem pokopališču. Razpored ostalih komemoracij (tudi za Vojnik in Dobrno) smo objavili že v torkovi številki Novega tednika. MBP Zaradi kanalizacije prestavili občinski praznik Največja prednost novega objekta je predvsem v večji mobilnosti oseb, ki se težje gibljejo. Prej sankališče, sedaj bivališče Varovanci CUDV Dobrna so se iz dotrajane graščine vselili v nov objekt Uradno je datum vojniš-kega občinskega praznika že mimo, saj bi ga morali praznovati 4. oktobra. Že lani so napovedali, da bodo letošnjega pripravili v novi večnamenski dvorani v Novi Cerkvi, ki pa še vedno ni končana. Že poleti je bilo jasno, da dela do uradnega datuma ne bodo zaključena, zato je bilo rečeno, da bo praznovanje teden kasneje. Kot kaže, pa ga v tem mesecu še ne gre pričakovati. »Dvqrana je si- cer že zgrajena in bi bila dokončana že do občinskega praznika,« pojasnjuje župan Beno Podergajs, »vendar so težave nastale pri ureditvi kanalizacije ter zunanje ureditve.« Kanalizacijo bodo sedaj, tako Podergajs, uredili za širši zahodni del Nove Cerkve, ki še ni bila priklopljena na čistilno napravo. »Takšna rešitev je stroškovno najbolj optimalna in bila bi prava neumnost, če tega ne bi naredili sedaj. Sploh zato, ker imamo v Novi Cerkvi že zgraje- no čistilno napravo. Vendar prebivalci sprva nad njo niso bili najbolj navdušeni.« Omenjena kanalizacijska rešitev večnamenske dvorane ter večjega dela naselja bo stala okoli 40 tisoč evrov, »a mislim, da je to sprejemljiv strošek, saj smo izgradnjo kanalizacije v Novi Cerkvi na tiho planirali že za prihodnje leto.« Naložba bo, dodaja Podergajs, zagotovo strošek prihodnjega proračuna občine. RP otrok, mladostnikov ali odraslih oseb z zmernimi ali težjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Center, ki je v preteklosti večkrat menjal ime, že preko 60 let skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Vsaj zadnjih dvajset let prostori Novega gradu za bivanje niso bih več najbolj primerni, pred tremi leti pa je občina za gradnjo novega doma ponudila zemljišče, ki je varovancem pozimi služil kot sankališče. Kaj bo sedaj ministrstvo naredilo z odsluženo graščino, še ni znano. Občina si prizadeva, da bi jo dobila nazaj, saj bi potem zanjo lažje našla primerne najemnike. Sicer pa je po prostorskem planu za območje Novega gradu planirana zdravstvena dejavnost ah ureditev varovanih stanovanj. ROZMARI PETEK Pomlajene vitanjske ceste V vitanjski občini so že prevlekli z asfaltom vse cestne odseke, ki so jih načrtovali za letos. Poleg tega so pripravili že polovico podlag za asfaltiranje novih cestnih odsekov. V soboto so že slovesno odprli Antonovo cesto v Vitanju, 3. novembra bo odprtje posodobljene ceste v Stenici, nekoliko kasneje pa še ceste v Hudinji. MBP Regata za Čebelo, vino za poplavljene Lions klub Konjice je na svojem jesenskem srečanju predal Dragici Pavrič, predstavnici zavoda Čebela -dnevno varstvo Karitas v Slovenskih Konjicah, ček v vrednosti 2.722 evrov. Denar so zbrali na prvi regati v organizaciji LC Konjice, v zavodu pa bodo s podarjenim denarjem kupili terapevtski pripomoček za razgibavanje. Na tokratnem srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki prijateljskih klubov iz Rogaške Slatine in s Ptuja, so zbirali denar za pomoč najbolj prizadetim v poplavah v Dravinjski dohni. Z dražbo vin, ki jo je vodil vinski vitez Drago Medved, so v ta namen zbrali 4 tisoč evrov. MBP Stanko Kolar, ki je vodil regato. Dragica Pavrič ter bivši predsednik Lions kluba Konjice Ervin Jančič. čivnik iz HemoDialà v Vojniku o ključnih zdravilih za zdravljenje kroničnih ledvični bolezni. Strokovne prispevke bodo objavili tudi v glasilu društva Viva Aquarius. Po predstavitvi strokovnih tem bodo lahko udeleženci v pogovoru zvedeli še marsikaj zanimivega. Na srečanje vabijo vse, ki trpijo zaradi bolezni ledvic, njihove svojce, medicinske sestre in družinske zdravnike. Srečanje bo popestrila folklorna skupina Jurij Vodovnik s Skomarja. MBP Lango'VW iznane švicarske blagovne znamke in za izgradnjo profesionalne prodajne mreže a celjsko regijo ( Slovenj Gradec, Velenje, Celje, Žalec,...) večje število : ZASTOPNIKOV - SVETOVALCEV > vsaj srednješolske izobrazbe > dober prodajalec in demonstrator > izkušeni v direktni prodaji in komunikativni > fleksibilni in motivirani, usmerjeni lyjspehu > aktivno delo na področju prodaje in komunikacije > možnost ljudem ponuditi kvalitetnejši način življenja > motivirajoče nagrajevanje po uspehu > delo v timu ljudi z visokimi cilji Potem ste ta prava oseba za nas! Vaše ponudbe in strukturiran življenjepis pošljite najkasneje do 30.10..2007 na naslov: Lango d.o.o., Rojčeva 18,1000 Ljubljana , tel.: +386 1 520 70 47 email:lango@lango.si Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE Tudi delo s čopičem je težaško delo Zmaga na Nizozemskem pričan Aškerc, zato s predsednico Likovne sekcije Laško Nevenko Fantinatto razmišljata; da bi slikarski extempore v kraju pripravili večkrat na leto, v vsakem letnem času. Tokrat so slikarji ustvarjali na temo Gre po stezi čez polje zeleno, kar pomeni, da so imeli na voljo široko paleto možnosti ustvarjanja. Presenetila jih je celo snežna ploha, a se niso vdali. Ustvarjena dela so ob koncu ex-tempora razstavili na Aškerčevim, še prej pa so se okrepčali z golažem, ki ga je pripravil Avgust Aškerc, re- koč: »Tudi delo s čopičem je težaško delo, zato je prav, da se najejo pravega drvarske-ga golaža.« Dogajanje na Aškerčevim so sklenili s kulturno prireditvijo, na kateri so nastopih člani KD Antona Aškerca, cerkveni mešani pevski zbor Rimske Toplice in člani Literarne skupine Laško. Ustvarjena dela bodo novembra postavili na ogled v Aqua Romi, v naslednjih mesecih pa naj bi dela razstaviti še v osnovnih šolah, ki nosijo ime Antona Aškerca. BA Med 18. in 22. oktobrom se je Mešani pevski zbor celjske I. gimnazije pod umetniškim vodstvom profesorice Alenke Goršič - Ernst udeležil 8. mednarodnega pevskega festivala Voices Unlimited v mestu Veldhoven na Ni zozemskem in osvojil prvo mesto. Gre za prvi zbor, ki je za- udeležile tega tekmovanja stopal Slovenijo in mesto Celje na tem festivalu ter se tako pridružil več kot 25 državam sveta, ki so se od leta 1986 Mlade pevke in pevci iz Celja so se zelo dobro odrezali, saj so med zbori, ki so prišli iz 14 držav, osvojili prvo mesto Mladi pevci in pevke celjske I. gimnazije so na Nizozemskem osvojili prvo mesto. Trinajst ljubiteljskih slikarjev, članov Likovne sekcije Laško ter likovnih društev iz Celja, Radeč in Trbovelj se je v soboto zbralo na Aškerčevim, se razkropilo po domačiji ter ustvarjalo na slikarskem ex-temporu. Skupino slikarjev je v goste na svojo domačijo povabil Avgust Aškerc, predvsem z namenom, da bi nekoliko popestril dogajanje v kraju. V okolici Senožet v Rimskih Toplicah nasploh je namreč toliko zanimivosti in znamenitosti, da bi se moralo tu večkrat kaj dogajati, je pre- in dosegli 99 točk. Tekmovali so v kategoriji a cappella. Po tekmovanju pa so si dijaki ogledali tudi nekaj nizozemskih znamenitosti, čeprav je bilo časa bolj malo. Pevska tradicija na I. gimnaziji sicer sega že v čas pred 2. svetovno vojno. Sedanja zborovodki-nja Alenka Goršič - Ernst ga je prevzela leta 2004 in je na uspeh svojih pevk in pevcev zelo ponosna: »Občutki so nepopisno lepi. Tudi člani žirije so bili zelo zadovoljni in so nam ploskali po vsaki zapeti pesmi, kar se ne zgodi pogosto. Po tekmovanju so nam tudi čestitali, ker je bil naš nastop zelo profesionalen.« Pred mladim zborom pa so že novi načrti. Za naslednji nastop pripravljajo tradicionalni božično-novoletni koncert skupaj s šolskim orkestrom. KŠ Odslej se bodo slikarji na Aškerčevini srečevali bolj pogosto. 115 min., (The Heartbreak Kid), romantična komedija Režija: Bobby Farrelly Igrajo: Ben Stiller, Michelle Mona-ghan. Jerry Stiller, Malin Akerman, Carlos Mencia, Rob Corddry Že v Planetu Tuš! Stalna razstava glinastih figuric SEDEMDttlSKOMlH Vrhunski koncert V času predsedovanja Slovenije Evropski uniji se bo zvrstilo tudi veliko kulturnih dogodkov. Eden največjih bo slavnostni koncert Slovenske filharmonije, ki bo v Bruslju 12. marca. Filharmonija bo javno generalno vajo za ta koncert opravila v celjski dvorani Zlatorog, je na seji celjskega mestnega sveta povedal župan Bojan Šrot. Koncert bo predvidoma 10. marca, z njim pa bo Celje dobilo vrhunski kulturni dogodek. BS V mali dvorani Doma krajanov v Andražu so odprli stalno razstavo zbirke šaljivih glinenih figuric avtorja Mirana Čobala. O avtorju in njegovi zbirki sta govoriti umetnostna zgodovinarka Milena Moš-kon in umetnostna kritičarka Ifigenija Simonovič. Miran Čobal je bil rojen v Velenju, njegov oče pa v Do-briču pri Andražu, kjer je bila mama Alojzija pred prvo svetovno vojno učiteljica. Leta 1923 se je družina z dvema otrokoma, hčerko Darinko in sinom Miranom, preselila v Ljubljano. Miran je v Ljubljani končal fakulteto za strojništvo, v Zagrebu pa medicinsko fakulteto. Upokojil se je leta 1981 in živi v Ljubljani. Slikati je začel že v mladih letih, saj je bil znan kot ilustrator in akvarelist. Nato se je posvetil glini, izdeloval je glinene fi- Miran Čobal ob glinasti gure in jih združeval v šaljive kompozicije. Po daljšem premisleku je letos krajanom Andraža podaril zbirko 17 šaljivih glinastih figuric, ki naj bi bila ljudem v zadovoljstvo, predvsem pa spomin na njegove starše. Župan Občine Polzela Lju- igurici Martina Karpana bo Žnidar se je avtorju zahvalil za njegov celotni opus, ki je kulturno obogatil Andraž. V kulturnem programu so nastopili Vaški godci, Andraški oktet, učenci šole, člani gledališke sekcije in MePZ Andraž. TT Poslikava vinskega hrama v Šmarju pri Jelšah Mož z zlato roko Času čas ni sovražnik Malokdo ve, da je bil Zdravko Čas prvi mentor danes mednarodno uveljavljenemu umetniku Rudiju Španzlu, doma iz Zabukovice. Rudi Španzl, ki je tudi izbral Časova dela in jih pripravil za razstavo v Savinovem salonu, je v katalogu med drugim zapisal: »Dodobra sem ga spoznal na počitniškem delu v žalskem »reklam« servisu leta 1964. Prijatelj mojega očeta me je veselo sprejel. Bil je razumevajoč in dobrohoten mož, nesebično je pred mano zidal lepoto črke, lepoto barve in risbe ter lepoto fotografije. Pri njem sem spoznal »malštok« - slikarsko palico, ki sem jo kasneje s pridom uporabljal kot črkoslikar in kot slikar na Akademiji za likovno umetnost, kjer je niti profesorji niso več prepoznali. Postala mi je tudi žezlo in preko nje si včasih neskromno predstavljam, da sem kralj. ... Zdravko Čas ima pomenljivo ime: služilo mu je zdravje in tudi čas mu ni bil sovražnik. Živel je v času, celo pred njim. Po naravi discipliniran mož ni zapadel v boemska odstopanja in ekshibicije, kljub temu, da vrši poklic, ki se takšnega početja rad dotika.« Rudi Španzl v svojem videnju mentorja ni spregledal, da je bil Zdravko Čas »prvi oblikovalec, dizajner celotne likovne podobe Savinjske doline«. Zdravko Čas v elementu Kljub letom je živahen gospod, ki spregovori besedo ah dve z vsakim, ki ga pozna. S prijatelji rad zaide na sprehod ob Savinji, kjer rad pogleda po travnikih z deteljico, da najde eno ali dve takšni, ki prinašata srečo, štiriperesni! To lepo in previdno zloži v majhen notes ali denarnico, vse skupaj pa položi v žep na srčni strani. Zdravko Čas. Sivolasemu gospodu tudi sredi poletja ni težko pod vrat skrbno zavezati kravate. Rad kupi kakšen lažji dnevni časopis. Pravi, da zaradi križanke. Potem sede v kakšen kot enega izmed žalskih lokalov in začne se njegov čas. Če je dobre volje in če pri sosednji mizi opazi zanimiv obraz, ga nariše na kos papirja ali na rob časopisa ali na prtiček pod kavnim lončkom. Vse mu pride prav. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da ima zlato roko. Vse zna narisati. T\idi tiste najbolj zahtevne stvari. Obvlada več vrst pisav. Ljudje vedo za njegove sposobnosti, zato ga tudi zdaj, ko je že več let v pokoju, obiskujejo, da jim kaj nariše, kakšno spominsko diplomo ah kaj podobnega. S Španzlovo spodbudo Rojen je bil v Grižah in po dveh letih se je s starši že preselil v Žalec. V šoli je učiteljica ugotavljala, da ne zna risati. Vendar, Zdravko se ni dal in po raznih peripetijah je leta 1961 v Žalcu prevzel Re-klamservis: »Štiri leta smo skupaj uspešno delali Iko Vi-potnik. Dani Horvat, Ivo Han-žič, kasneje Janko Melanšek in drugi. V praznem prostoru nismo imeli nič, vse smo si morah organizirati sami. Za občino smo delali vse od fotografije do cenikov in reklamnih napisov. Za gostinske in druge cenike smo imeli svoj patent z vstavljanjem imen artiklov in možnostjo menjave cen. Delali smo obcestne sporočilne table za turistične kraje, pri čemer smo bih zelo uspešni tudi v slovenskem prostoru. Takrat ni bilo ustreznih materialov in morah smo se znajti, kot smo vedeli in znah. Mnogokrat smo bih pravi inovatorji,« se je spominjal v pogovoru pred otvoritvijo prve samostojne razstave. V začetku je okleval, da bi razstavljal, pa sta ga pregovorila Lidija Koceli in Rudi Španzl, veliko slovensko likovno ime, ki je razstavo v Savinovem likovnem salonu septembra tudi uredil in postavil. Nato se je konec leta 1966 prestavila v Kinopodjetje Celje, kjer je ostal vse do upokojitve 1. decembra 1990. Potem je še deset let delal honorarno, zdaj pa v glavnem vzdržuje ustvarjalno kondicijo z manjšimi deli za prijatelje in znance. Na razstavi je prikazal vse, kar so včasih delali ročno: od diapozitivov, transparentov, panojev, plakatov do priznanj in diplom. Ob rednem delu je med drugim 25 let risal in ustvarjal sceno za hbojsko revijo narodnozabavnih ansamblov, pripravljal je scene za maškarade v Grižah, Velenju, Žalcu in drugje. Na stene gasilskih domov je upodab-ljal zaščitnika gasilcev sv. Florjana, risal je po kapelah in cerkvah ter na zasebne hiše in še posebej zidanice znamenite Starčke. Poseben hobi mu predstavlja karikatura, saj če ne piše, pa riše. Potem zajadra v spomine ... »Ko sem v letih 1948/49 dobil v Velenju prvo službo, sem med drugim risal tudi portrete Tita, Rankoviča in Kardelja na juto z zidno barvo. Te portrete so potem nosili na prvomajski povorki v Ljubljani. Za opravljeno delo sem dobil pohvalo. Sploh ne vem, kako so me našli. Dobro se tudi spominjam Tedna domačega filma, kjer smo več let uspešno sodelovali. Najtežje je bilo, ker sem moral delati ponoči, ko je bila kinodvorana prazna, da sem lahko na odru risal velike transparente, ki so jih potem obesili na vpadnicah v Celje. Vse sem delal ročno! Ko smo bih mladi, smo vse zdržali.« Iz enega izmed žepov potegne kuverto s črno-belimi fotografijami. Slike spominov! Tudi na igranje trobente, ki jo je kot mladenič uspešno igral v domačih godbah in v takrat popularnem ansamblu Koma, ki se je imenoval po žalskem glasbeniku, žal pokojnem Marjanu Kozmosu. Člani so še bih Jože in Žan Arnšek, ki sta igrala bas in kitaro, Zdravko čas je igral trobento, Marjan Kozmus harmoniko in bobne Džips Majcen. Zdravko Čas se spominja 19. septembra 1954, ko so jih kot edini tak ansambel povabili na vehko zborovanje Štajerska v borbi, ki je hi-lo na Ostrožnem in se ga je udeležil tudi Tito. Zdravko Čas je njega dni vehko fotografiral, saj v Žalcu fotografa ni bilo. Tako je za obisk Nikite Hruščova, ki se je s Titom peljal skozi Žalec, pripravil dva albuma fotografij. Še danes hrani mnoge zanimive posnetke. Izdelal je tudi zanimivo častno diplomo za predsednika Tita, ki je ob 70-letnici rojstva postal prvi častni občan Žalca. Danes fotografira ne več, tudi trobente ne igra, riše in piše pa še vedno. Doma ima veliko črno-belih fotografij svojega Žalca, ki se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Žal marsikaj pravega Žalča-na tudi moti. »Ni mi vseeno, kako se razvija,« pove med pospravljanjem delčka arhiva, ki ga nosi vedno s seboj in ga je pripravljen pokazati tistim, ki jih to zanima. Žal pa je teh vedno manj. In tudi to Zdravka Časa boh. TONE VRABL Dolina mlinov -dolina spominov Nekoč se je na meji med dobrnsko in velenjsko občino vrtelo trinajst mlinskih koles, danes voda poganja le še enega - Jeleni že skoraj zaščitni znak območja V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo prihodnji teden predstavih DREŠINJO VAS. Del dobrnske občine, ki ima daleč najbolj mistično ime, je Dolina mlinov. Čeprav bi se znamenitosti željan obiskovalec ob imenu že veselil pogleda na dolino, bogato mlinov, stanje dandanes še zdaleč ni več idilično. Bilo pa je lepo v dolini, tiste davne dni, ko je zrnje ječalo pod mlinskimi kamni, ko so se dela opravljala v slogi s sosedi, in nenazadnje, ko so ljudje še vedeli, kaj je kmečki »furež«. Potok, ki je svoj čas dajal moč trinajstim mlinskim kolesom, jih je v petdesetih letih prejšnjega stoletja po večini tudi uničil. Zdaj je bolj kot pogon mlinskih koles njegova naloga ta, da razmejuje dobrnsko občino z velenjsko. Hvala bogu jih ločuje zgolj katastrsko, ne pa tudi prijateljsko. Živ dokaz je nedavna pomoč obeh občin pri obnovi edinega mlina, ki še deluje na preverjeno moč vode. Zgornji Vovkov mlin so slavnostno ob sodelovanju turističnih društev obeh občin odprli v začetku septembra, »v načrtu pa imamo tudi obnovo spodnjega, nekaj let mlajšega mlina,« je povedal Drago Pungartnik. »T\idi zanj bi radi, da bi bil znova v funkciji, poleg tega pa bi bil na voljo tudi za oglede.« Kljub navdušenosti se Drago zaradi svojih mladih let najbrž ne spominja več, kako so včasih »nosili v mlin«, ostali sogovorniki vključno z županom Martinom Breclom, pa imajo prizor še kako živo v glavah. Celo mline, ki jih zaradi zaraščenosti sprehajalec sploh ne more več opaziti, znajo našteti z domačimi imeni. Da bi se še kdo izmed lastnikov spomnil in obnovil star mlin, ni znano, vedo pa povedati, da bodo Floijanov mlin ■ spremenili v prijetno stanovanje. A tudi, če bi se pojavil še kdo, ki bi mlin želel obnoviti, bi precej težko našel mojstra, ki bi mlin še znal spraviti v pogon. V Dolini mlinov se en takšen še skriva, »vendar sem za takšna dela že malo prestar,« skromno pravi mojster Franc Dupelnik. »Če bi bil pa malce mlajši, bi bilo dela vrh glave, saj me kar naprej >fehtajcx, a res ne morem. Zgornji Vovkov mlin sem še pomagal spraviti v tek, ker smo sosedje, pa najbrž bom še spodnjega, več pa ne gre. To so dolgotrajna dela, trajajo tudi po par mesecev, saj moraš čisto vsak nov del prilagoditi staremu sistemu, kar pomeni ogromno roč- NOVITEDMK Spomin na dobre stare čase Dupelnik ah po domače Pe-tračev Franc j e tudi lastnik mlina, vendar njegovega ne poganja več voda, temveč elektrika. Sodobnost se je prikradla tudi v kmetijstvo, ki je v dolini še vedno glavna dejavnost, saj se skorajda vsak kmet preživlja bolj z redno službo kot s kmetijstvom. Tako Franc kot Ladislav Habe imata na kmetijstvo, sploh živinorejo, lepe spomine, a jima »Kam naj jih danem, mojster?« Takšni prizori oživijo le ob času tradicionalne Mlinarske nedelje v mesecu septembru. v vasem le-to že dolgo ni prvobitna dejavnost. »Thdi osnovni principi živinoreje se spreminjajo, zdaj je popularno, da imaš krave kar na odprtem, ker menda najbolj uživajo pri minus petih stopinjah,« je malce po-komentiral Franc Habe, »pri tem pa strokovnjaki, ki to predavajo, ne vedo, da teličku najbrž v mrzli zimi ne bo fino prikukati iz toplega trebuha. Ko sem to omenil strokovnjakinji, mi je v odgovor dejala, da naj pa tako planiramo, da se bodo telički porodili poleti.« »Vsa ta Evropa je prinesla tudi, da na kmetijah ne poznamo več kolin,« je dodal Ladislav Habe. »Pravzaprav je Čisto tako, kot je bilo v prvih letih po vojni, ko je bilo klanje doma prepovedano.« Ob spominu na stare čase se je Ladislav prešerno nasmehnil in iz rokava stresel še kup zanimivih štorij tistih davnih dni, na koncu pa piamenljivo dodal: »Veste, materialnih stvari imamo dandanes resda več, druženja pa je manj. Včasih smo, vsi brez denarja, drug drugemu pomagali, pa je ravno tako bilo prav.« Zbirateljstvo v spomin na stare čase Razlog za tokratno prijetno druženje v dolini je bü Novi tednik, prijetni gostitelji pa so bili Lamperčkovi. Natančneje Bernard Drev z ženo ter zetom Erwinom Einfaltom, ki mu zadnja leta pomaga pri oskrbi črede jelenov in muflonov. Divjad pa ni Drevova edina strast, saj že nekaj časa »na kup vlači«, kot sam pravi, stare, odslužene kmetijske Mlini so celo v Dolini mlinov že postali redkost. Enega je pod streho spravil zbiralec starega kmetijskega orodja Bernard Drev. Strast do zbiranja motorjev se je pri Petru Habetu zaradi prostorske stiske malce umirila, še vedno pa je vnet zbiralec vsega, kar ja povezano z Dobmo. stroje, med katerimi so poleg mlina še razne mlatilni-ce, lesena škropilnica in podobno. »Počasi, mogoče naslednje leto, bom stroje pod kozolcem razstavil in odprl nekakšen mali muzej,« pravi Drev, »za zdaj pa jih le skladiščim na suhem, da jih ne bi zob časa še bolj načel.« Ze dodobra načete kovance, sekire, bojno orožje in vse, kar je povezano z Dobrno, pa pod drugo streho čuva strasten zbiralec Peter Habe. Že pred vstopom v šolo je fantič zbiral stare žepne ure, kasneje motorje, razglednice, sablje, že nekaj časa pa se njegova zbirka ponaša še z bogatimi najdbami antike in srednjega veka. Večino slednjih je našel kar na domačem, dobrnskem teritoriju. »Tole sekiro sem našel v bližini Pungartnikovih, te kovance in obesek pri Kačjemu gradu,« hiti naštevati Peter. Na vprašanje, kako sploh ve, kje kaj iskati, pa je povsem vsakdanje odgovoril: »Pa saj to se vidi. Glede na vzpetine pogledaš, kje je bil prehod najlažji, tam je gotovo vodila pot. Pa vhodi v jame in gradove so bogati predvsem z ostanki bojnih izstrelkov. Nato pa najdbe iščem z detektorjem. No, pravzaprav sem jih, sedaj tega zaradi spremenjene zakonodaje ne počnem več.« Spomini ljudi, ki z dolino, bogato z mlini, dihajo vse svoje življenje, resda nostalgično dišijo pretežno po starih dobrih časih, kljub vsemu je življenje v vaseh od Loke do Črnove tudi dandanes prijetno. Če ne verjamete, se na naslednji jesenski sprehod podajte tja. Mogoče boste imeli srečo in pri izdelovanju košev, pletenk opazovali Ladislava, se pogovorih z mlinarskim mojstrom Petračem ali prisluhnili jesenskemu ruku jelenov na domačiji Lamperček. ROZMARI PETEK Pri Pungartnikovih hranijo še cenik mletja žita, kije menda edini daleč naokoli. Naši sogovorniki so »zapozirali« pred več kot 350 let staro hišo. Lastnik Bernard Drev (zadnji z desne) je skupaj z zetom Erwinom Einfaltom notranjost že dodobra obnovil. Poleg Erwina stoji svetnik in nadebudni ohranjevalec mlinov Drago Pungartnik, v prvo vrsto pa so se postavili (z leve) mlinarski mojster Franc Dupelnik, mojster suhe robe ter starih zgodb Ladislav Habe ter biokmetovalec Franc Habe. Kokšarov do leta 2011 ; tudi Špiler in Stojanović Koleno Davida Špileija je utrpelo poškodbo po trku s soigralcem Aljošo Rezaijem na tekmi s Kielom. sednik kluba Tone Turnšek je razložil: »S tem nadaljujemo dolgoročno strategijo kluba, ko smo opustili podpisovanje enoletnih pogodb. Tistim mladim igralcem, za katere imamo strokovno zagotovilo, da so kvalitetni, predlagamo podpis zvestobe za daljše obdobje. Tako se nam je uspelo dogovoriti s Špilerjem in Stojanovičem, za katera smo prepričani, da bosta naslednja štiri leta krojila usodo celjskega rokometa. Ni pa več skrivnost, da bomo štiriletno pogodbo podpisali še z Edijem Kok-šarovom!« Stojanović je z reprezentanco Srbije na turnirju v Nemčiji, Špiler pa je odpovedal priprave s slovensko selekcijo zaradi poškodbe, tako kot tudi Miladin Kozli-na. Dirigent celjske igre je v prejšnji sezoni na klopi presedel preveč časa, v konkurenci z Denisom Špolja-ričem, zato pravi: »V primerjavi z lansko sezono imam končno tudi želeno minuta-žo. Vesel sem, da smo se dogovorili za podaljšanje, saj sem v klubu zelo zadovoljen. Celje je velik klub in upam, da bo sedanja zasedba več let igrala skupaj in prišla do od-mevnejših rezultatov.« Medtem mnogi pričakujejo, da se bo skušalo na vsak način zadržati tudi izvrstnega krožnega napadalca Renata Sulica, ki menda že ima vabilo enega od evropskih velikanov. V sredo je na prijateljski tekmi v Širokem Brijegu za Hrvaško zabil 5 golov naši reprezentanci, ki je izgubila z 32:29, danes pa sledi vnovični medsebojni obračun, v Splitu. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ ALEKS ŠTERN Med sezono 2010/11 naj bi eden najboljših celjskih športnikov vseh časov počasi že prevzemal trenersko taktirko. Se bo Renato Sulič tako kot nasprotnim obrambam «izmuznil« tudi celjskemu vodstvu glede nove pogodbe? Za rokometni klub Celje Pivovarna Laško bodo vsaj do leta 2011 nastopali organizator igre David Špiler, desni zunanji napadalec Aleksandar Stojanović in tudi Edi Kokšarov. Špiler in Stojanović sta že no in naj bi zvestobo še za podpisala štiriletni pogodbi, dve dodatni sezoni podalj-Kokšarov pa še ima dvelet- šal v naslednjih dneh. Pred- Aco Stojanović je na slovenskem supeipokalu v Velenju pogumno začel svojo drugo celjsko sezono Če bo prevzel primat na mestu desnega zunanjega napadalca, očitno ni odvisno le od njega. MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI V 2. ligi Engrotuš, med veterani Klateži Obe moštvi sta si že pred zaključkom lige zagotovili prvi mesti. Zaključno dejanje na Skalni kleti je bilo sinoči, ko je bila odigrana dodatna tekma za prvaka 1. lige. V 2. letni ligi je v 11 ekipah nastopilo 165 igralcev. Na 110 tekmah je bilo v povprečju doseženih 5,7 golov. Največ jih je dal Marko Kukovič (Triglav) 36, sledita Matevž Čater 18 (Kompole) in Jernej Podkrajšek 17 (Novem Champion pub). Engrotuš je zbral 51 točk, KMN Kompole 44, Amaterji 41, Ti02 Cinkarna 38, Novem Champion pub 34, Etol in Triglav 24, Banka Celje 23, Elektro Kerš 16, Sintal 12, Merkur diskvalificiran. Po treh letih brez polfinala V polfinale pokala Nogometne zveze Slovenije so se uvrstili Domžale, Koper, Maribor in Interblock. MIK CM Celje je izgubil v Domžalah s 3:1, edini gol'je dosegel Simon Sešlar. Pred odhodom v slačilnico je po prvem polčasu pri rezultatu 2:1 drugi rumeni karton prejel Marko Križnik (inddent je izzval Jankovič), odločitev sodnika Skomine pa je praktično zapečatila usodo Celjanov, pri katerih so manjkah poškodovani Miroslav Radulovič, bolni Ognjen Lekić in kaznovani Marlon Rogerio Schwantes. Brazilec se bo jutri vrnil v moštvo na gostovanju pri Kopru, Radulovič bo še celil poškodbo, Lekić je vprašljiv, na tribuni pa bosta še kaznovana Križnik in Gorazd Gorinšek. DŠ V znamenju sosedskih derbijev VIKEND POD ü KOŠI Sobota, 27. 10. £ Liga UPC Telemach, 3. i ^ krog, Šentjur: Alpos - Hop- [ pre-česat< reko Lučnico od Bele do Luč in ničesar,« še pove. Mlinarjevi počasi verjamejo, da nikoli ne bodo izvedeli, kaj se je zgodilo z njihovo mamo. So pa prepričani, da se Marija ni odločila kar tako oditi, saj zato ni imela razlogov niti ni bilo tega v njeni naravi. »Najslabše je, da ničesar ne veš. Še svečke ne moreš prižgati,« po kratkem pogovoru zaključi Ana. MATEJA JAZBEC ........ .. _ _, _ V sredo popoldne so v Strmci pri Laškem svojci prijavili izginotje 53-letne J. J. Nekaj minai pred 17. uro so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Laško in tamkajšnji policisti začeli z iskalno akcijo. Preiskali so večji del območja in nekatere objekte, toda pogrešane v sredo niso našli. Iskanje so zaradi teme prekinili, z akcijo pa so nadaljevali včeraj. Natančen vzrok izginotja ni znan, policisti pa naj bi ugotovili, da ne obstaja sum kaznivega dejanja. Možno je, da je imela ženska zdravstvene težave. Do zaključka redakcije nismo prejeli informacije, da bi Sojenje f zaprto za ■ ® javnost Na sredinem sojenju Danijelu Bedraču - zaradi kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - javnost ni smela biti prisotna. Kot smo že poročali, je Bedrač leta 1999, ko je bil vzgojitelj v celjskem kriznem centru za mlade, imel intimni odnos z dvema osebama, starejšima od 15 let, s sta bili še vedno mladoletni. S tem naj bi Bedrač zlorabil svoj položaj, saj sta mu bili osebi zaupani v varstvo. Znano je, da odnos ni bil pod prisilo, ampak naj bi mladoletnici vanj privoliti. Po neuradnih podatkih Bedrač dogodka ne zanika, kljub njegovi želji, da bi novinarji na obravnavi bih prisotni, je sodni senat pdločil drugače, kar je razumljivo, saj sta bili oškodovanki v času dogodka mladoletni. Bedraču, ki je bil nekaj časa tudi vodja celjskega doma za brezdomce, grozi tudi do pet let zapora. Danes o Beriši Kot smo že poročati, je za danes na Okrožnem sodišču Celje razpisan začetek sojenja celjskemu policistu Mateju Boberi. Ta je leta 1999 streljal v Naserja Berišo, potem ko ga je s kolegom poskušal na begu ustaviti. Beriša je zaradi hudih poškodb umrl. Okrožno državno tožilstvo v Celju je sicer po končani kriminalistični preiskavi okoliščin streljanja odstopilo od kazenskega pregona. Obtožbo za umor sta nato vložila odvetnika Beriševih, Marjetica Nosan in Milan Krstič. JAZ IN KLUB ZAČETKI Že v ranem otroštvu je bila moja najljubša igrača žoga. Živel sem v bližini nogometnega igrišča, zato sem tam preživel večino časa. Za nogomet me je navdušil stric, ki je bil vratar v domačem klubu, sam pasem začel trenirati pri desetih letih in že na prvem treningu sem se odločil, da bom golman. KLUBI DO SEDAI NK Budučnost Banoviči (BiH), .NK Zmaj Tuzla (BiH), NK "Cèlje, NK Anži Mahačkaia (RUS), NK Mura NAJ OBRAMBA Obranjena enajstmetrovka na zadnji prvenstveni tekmi med NK Mura in NK Maribor. Zaradi te tekme je NK Maribor izgubil naslov državnega prvaka. NAJ VESELJE Povabilo v A reprezentanco Bosne in Hercegovine NAJ ŽALOST Izgubljeno finale pokala z NK Koper, na katerem sem se tudi poškodoval in sem moral igrišče zapustiti že v četrti minuti prvega polčasa. PORTRETTEDNA AMEL MUJČINOVIĆ Arena/ zmagovalcev #1 Bi preživela, če bi Javna razsvetljava delovala? V času nesreče v Šmarjeti v Rimskih Toplicah, ko je avto do smrti zbil peško Ano Šmid, javna razsvetljava ni delovala Rumena luč nad tragičnim prehodom je sicer gorela, ne pa tudi luč javne razsvetljave. Slednja bi, roko na srce, vidnost zelo povečala. Zgornje vprašanje bo gotovo razjezilo kar nekaj odgovornih za stanje javne razsvetljave na kraju, kjer se je tragična nesreča zgodila. Toda dejstvo je, da javna razsvetljava ob prehodu za pešce v Šmarjeti, ob glavni cesti Rimske Topli-ce-Hrastnik, 16. oktobra, ob 6.17, ni delovala! Zdaj, po nesreči, luči delujejo normalno. Na neosvetljenem oziroma zelo slabo osvetljenem prehodu za pešce je življenje izgubila 78-letna Ana Šmit. Bila je na poti k maši za svojo sestro, ki je umrla pred dobrim mesecem. Na kraju nesreče smo se srečah z nekaj sosedi, mladim duhovnikom tamkaj šnje župnije ter z bratom in sestro pokojne Ane Šmit, Francem Ivškom in Jožico Po-tušek. S solzami v očeh se spominjata tragičnega oktobrskega torka. Ob pločniku in prehodu za pešce ob rožah gorijo sveče. Natanko pred desetimi dnevi je v njuno 78-letno sestro na označenem prehodu za pešce trčil voznik osebnega vozila iz Hrastnika. Za Šmitovo je bil udarec vozila premočan. Do pločnika na drugi strani ceste sta jo ločila le še dva koraka, a vozilo je naredilo svoje. Šmitova je po trku mrtva obležala več kot pet metrov stran, na drugi strani ceste. »Gre za nevarno cesto,« so nam povedali krajani. V preteklosti je na-tem odseku umrlo že več ljudi! Vsak dan jo prečkajo otroci, ki gredo k verouku, prečkajo jo številni pacienti zdravstvenega doma ... »Ljudje pa vozijo kot divjaki,« pravijo. In res, medtem ko smo stali na pločniku in se pogovarjali, so mimo nas z neprimerno hitrostjo švigala tako osebna kot tovorna vozila. Prehitevali so kljub dvojni polni črti! Zakaj luči niso gorele? Po naših podatkih v času nesreče, v kateri je umrla Ana Šmit, ni gorelo nekaj luči javne razsvetljave, rumena luč na znaku za prehod za pešce pa naj bi utripala. A jesen je tu in ob 6.17 je bila kljub ranemu jutru še vedno tema. Bi voznik avtomobila peško pravočasno opazil, če bi luči gorele? Poskušali smo dobiti odgovor, kdo skrbi za javno razsvetljavo na tistem območju. Poklicali smo na občino Laško, kjer so nam podali isti odgovor kot nekomu na občinski spletni strani. »Po posvetovanju z Elektrosig-nalom iz Celja, ki ima praviloma na Celjskem v upravljanju vso javno razsvetljavo ob državnih cestah, le- Sestra in brat pokojne Ane Šmit, Jožica Potušek in Franc Ivšek, prižigata sveče v spomin sestri. ta s strani Direkcije RS za ceste v občini Laško ni bila predana Elektrosignalu oziroma Javnemu podjetju Komunala Laško. Torej je nihče nima na seznamu upravljanja. Tako je tudi za razsvetljavo v križišču v Šmarjeti. S pristojnimi si prizadevamo, da bi problem rešili v najkrajšem času in da bi bilo križišče smotrno in pravilno osvetljeno.« Odgovore smo nato iskali še pri drugih sogovornikih in sodeč po le-teh ni res, »da javne razsvetljave na tem delu nima nihče na seznamu upravljanja«. Enaka vprašanja: ali je znano, da v tistem času na tem odseku niso gorele luči, kdo skrbi oziroma vzdržuje omenjeno javno razsvetljavo, zakaj le-ta ni bila ustrezno urejena, kako so in ali bodo ukrepali ..., smo poslali še na tri naslove in sicer na celjski Elektrosignal, Direkcijo RS za ceste ter na celjsko policijsko upravo. Odgovori Gre za državno cesto. Na celjskem Elektrosignalu pravijo, da njihovo podjetje po pogodbi z Direkcijo RS za ceste med drugim vzdržuje tudi prehod za pešce v Rimskih Toplicah (kovinski steber z ročico, na kateri je nameščena svetilka na vrhu droga, znak prehod za pešce, svetilka pod znakom in dva rumena utripalca). Za vzdrževanje javne razsvetljave v tem kraju pa njihovo podjetje nima sklenjene nobene pogodbe. Izvajajo tudi redne obhode in vse napake odpravljajo še dodajajo. Po pogodbi je namreč treba narediti obhod in odpraviti vse napake na cestni razsvetljavi enkrat mesečno. Pri Elektrosignalu navajajo, da napake odpravijo še hitreje, saj se odzovejo tudi, če jih kdo pokliče. Dan po nesreči so jih obvestili o nedelovanju razsvetljave na prehodu. Te napake so takoj odpravili. Z Direkcije RS za ceste so nam posredovali naslednji dopis: »V skladu s 44. členom Zakona o javnih cestah je za vzdrževanje površin, objektov in naprav na, ob ah nad vozišči državnih cest v naselju, kamor sodi tudi osvetljenost prehodov za pešce, zadolžena pristojna občina, za tiste izven naselja, pa Direkcija RS za ceste.« Je iz njihovega odgovora razvidno, da je za javno razsvetljavo torej vendarle odgovorna občina? Podobno so nam odgovorih tudi na celjski policijski upravi: »Dve luči javne razsvetljave, ki osvetljujeta del ceste oziroma pločnik Zdraviliške ulice (bližina križišča z državno cesto in tudi prehoda za pešce v Šmarjeti), ob prihodu policistov na kraj nista delovali.« Za ti dve in bolj oddaljena tretjo luč so policisti ugotovili, da so se občasno same izklopile in vklopile. Prav tako ni gorel^uč; ^ gu, ki je ob prehodu za pi ce (nosilni dróg prometne ga znaka, rumenih Utripajo čih luči in razsvetljave pre hoda za pešce, ki so nameš čeni neposredno nad preho dom za pešce). Od navedene signalizacije, nameščene nad prehodom za pešce, je bil osvetljen prometni znak prehod za pešce, pod njim pa sta goreli z obeh smeri rumeni utripajoči luči, pravijo na pohciji. Kaj pomeni to, da so se luči občasno same izklopile in vklopile, na pohciji ne pojasnjujejo. Občani namreč trdijo, da na tem delu javna razsvetljava ni delovala že več dni pred nesre čo. Sicer pa na policiji pra vijo, da je: »... za javno raz svetljavo na območju ploč nikov in kolesarskih stez pristojna občina, za svetlobno prometno signalizacijo z osvetlitvijo prehoda nad samim prehodom za pešce na državni cesti pa Direkcija RS za ceste. Ta ima sklenjeno pogodbo z vzdrževalcem navedene svetlobne prometne signalizacije in osvetlitve nad prehodom za pešce v Šmarjeti, Elektrosignalom Celje.« Toda policijska preiskav verjetno še ni konča na, saj dodajajo, da bodo po trebna še dodatna strokov na in izvedenska mnenja. Verjetno tudi v preiskavi ni čisto jasno, zakaj luči niso delovale in predvsem, kdo to.odgovarjal. Nekdo "lamrec moral, ko bo zadeva prišla do sodišča. Kristalno jasno je namreč, da se bo voznik, ki je nesrečo povzročil, skliceval na ne-delujočo luč javne razsvetljave ob prehodu za pešce. Toda vprašanje je, če je edini krivec za smrt Šmitove le voznik. SIMONA ŠOLINIČ Ana Šmit je na Celjskem že četrta smrtna žrtev med pešci, samo v oktobru sta življenje izgubila dva. »Pešci so najbolj ogroženi v prometu. Delež mrtvih na 100 poškodovanih je med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev in to kot dvakrat višji, kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjih. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi od oktobra do januarja^ V teh mesecih je dan najkrajši, oziroma so neugodne vremenske razmere najpogostejše. Večina nesreč, .skoraj 70%, se zgodi v temnem delu dneva. Tako je bilo tudi v zadnjih dveh oktobrskih primerih,« pravijo nä celjski policiji. EBBBi Vabljeni na XLV. Salonski večer v petek 16.11.07 ob 20. uri. Preživite prijeten večer ob glasbi ansambla ZLATI MUZIKANTJE in se nasmejte humoristu TONIJU GAŠPERIČ. Okušali boste slastne martinove jedi kuharskih mojstrov Zdravilišča Laško. Za vstopnino in večerjo s kozarcem izbranega vina k vsaki jedi boste odšteli 35 €. Rezervacije in informacije: 03 7345 122 w.zdravilisce-lasko.si; info-azdravilisce-laskosi S Palmo jx> wthi... USEE počitnice jemljemo resno |OD 21.9. NA NOVI LOKACIJI - TRG C^SSH^S^^?^^ ZIMA 07/08: Kranjska gora, app3 Potepuh, 27.12.-2.1.. najem, 495€"Bad Kleinklrchheim, app 5 Reicht, 27.12.-2.1., najem, 760€; JESENSKI ODDIH: Portorož, h.Neptun, vikend paket od 102€" Koper, h.Žusterna, 4 dni že od 160€" Moravske toplice, h.Ajda, 3 dni že od 151€* Terme Banovci, h.Zeleni gaj, 5 dni od 2566* Terme Lendava, h.Lipa,7 dni od 308€- Terme Tuhelj, vikend paket od 85€" Toplice Sv.Martin, vikend paket že od 80€* Umag, h.Sol Koralj, 3 dni od 87€* Poreč, h.Parentium, 3 dni od 87€" Pag, h.Luna, I od 150€; ' . " ' 15„22; 12. 3'«' Brambach in Graz, S. In 22.12,18.906- Boflttov» mest -iilstkimll In Styer, 15. in 22.12.,Z9€*Mariazo«. B. In 22.12.. 23.90€" «arovski in Innsbruck, 15.12., 376 - ODHODI IZ CELJA IN LJUBLJANE! Najmlajšim so bile namenjene zanimive ustvarjalne delavnice. - Št. 85 - 26. oh,ober 2007 MtC Buče in šentjurske Buč'nce V Šentjurju so v soboto poskrbeli za svojevrstno promocijo občine. Rdeča nit atraktivne prireditve z naslovom Buč'nce so bile buče na tisoč in en način. Čudovite jesenske barve in obilje pridelkov so pričarali za oči in okuse nepozaben prizor. Pobuda za prireditev je prišla s strani časopisa Šent-jurčan, ki je na ta način obeležil tudi akcijo izbora najlepših rož ter najlepše okrašene okolice. Medtem ko so v preteklih letih zgolj opozarjali na lepo urejene stanovanjske hiše, domačije, lokale, podjetja in okolico, so se letos odločili še za ocenjevanje. V okviru akcije so obiskali, fotografirali in ocenili 30 objektov, ob pomoči strokovne komisije pa izbrali šest najlepših. V soboto so tako podelili nagrade in priznanja Jožici Vengust, Darji Teržan, Darji Padež-nik. Dragici Kovačič in Ireni Zdolšek. Posebno priznanje je prejela tudi KS Šentjur - mesto za lepo urejena krožišča. Darovi jeseni in polepšana okolica Z akcijo želijo vse v občini spodbuditi k večji skrbi za lepo okolje, saj sicer društev, ki bi skrbela za tovrstne ak- tivnosti v Šentjurju, večinoma ni. V pripravo zaključne prireditve so se vključili številni soorganizatorji, med drugim tudi Zavod Etno Eko, ki je pripravil restavratorsko delavnico in Ljudska univerza Šentjur. Prireditev, ki je privabila številne radovedne obiskovalce, je v sodelovanju z mestom Kikinda iz Srbije, ki dneve buč organizirajo že 22 let, postala tudi mednarodna. Številni sodelujoči so pripomogli, da so imeli obiskovalci kaj videti. Med drugim so se na šentjurski tržnici predstavili Društvo kmetic Šentjur, Čebelarsko društvo Blagovna, Društvo prijateljev mladine, folklorni društvi in Šentjurja in Dramelj, Društvo podeželske mladine Šentjur ter podružnična osnovna šola Prevorje. Buče, buče in še enkrat buče! Organizatorji so poskrbeli za obujanje običajev, povezanih z bučni-cami, mogoče je bilo poskusiti jedi iz buč, lepo aranžirane pa so bile paša za oči. Letos najtežje, najdaljše in najbolj zanimive buče niso izbirali, so se pa obiskovalci lahko pomerili v hitrostnem trebljenju buč. Medtem ko je dišalo po golažu, zavitkih, juhi in kruhom z dodatkom buč, pa so si vsi skupaj obljubili, da se srečajo tudi naslednje leto. Vam pa v poku-šino prav tako nudimo malce okusa po bučah. POLONA MASTNAK Foto: GAŠPER GOBEC AćJtLMOJA ZA ROGLO, KRVAVEC, GOLTE IM CELJSKO KOČO. DO 20 % CENEJE! PLAČILO NA OBROKE !!!!! BI jM Ü JI'?^ I /,'l'M jliuMAG htl 4" 2 X polp, že 57 EUR/os • KOSTANJEVI DNEVI V LOVRANU htl Bristol vikend paket od 53 EUR/os IM'liVUJ'I.'UM:JillUMAG.POREČ RABAC,OPATIJA,BOHINJ , 27. 10: ■MCnMWi»«roMBMU.aB.10. j Saiumm in imun, 23.11. I nusm.19. 11..25.12._I 27 13. 1KIH M < ftNOČ ČAROVNIC V GARDALANDU 31.10. - zadnji odhod • BEOGRAD 27.-28.10.- zadnja mesta • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 27.-28.10. zadnja mesta mest • ČUDOVITA BUDIMPEŠTA 27.-28.10.-zadnja mesta • NAKUPOVANJE V ARIZONI (BiH) 24.11. WMr'M.'f.W.HWIIMU.B DUNAJ (1..8..15. in 22.12.) • SALZBURG (8.in 15.12.) • MÜNCHEN (8. in 22.12.) • CHRISTKINDL- obiščite Božička (22.12.) Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotniin imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoija.na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Končno čiščenja nabrežine Savinje na Polulah Na celjski debati 26. marca 2001 - Kdaj bomo spet plavali - je takratni minister mag. Janez Kopač dejal: »Pripravlja se združitev vodarske stroke, da bo zakon o vodah lahko sprejet, saj se pripravlja že celih 9 let. Denarja za sanacijo poplavljenih območij v RS je dovolj, samo pravilno ga je treba porazdeliti, ali pa je nesmotrno porazdeljen v republiki.« To gotovo drži, saj strokovnjaki povedo, da se mnogo denarja, namenjenega varovanju pred poplavami, usmerja v gradnjo treh hidrocen-tral na spodnji Savi. Po izve- RAZSTAVA OB SLOVENSKEM LETU SVETEGA PISMA IN BLIŽNJI 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (1508 2008) »To je dobra beseda!« (1 Kr 18 24) Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a 29. oktober - 8. december Ponedeljek. 29. oktober, ob 18. uri. dvorana pod Celjskim stropom v Pokrajinskem muzeju Celje in avli knjižnice Iz programa: V uvodnem programu sodeluje ženski kvintet komornega zbora Emanuel s solistom Matevžem Kinkom. sledi predstavitev zbirke BIBLIA SLAVICA (sodelujejo akademik dr. Jože Krašovec. dr. Majda Merše, dr. Mihael Clavan). predstavitev Svetopisemske družbe Slovenije in Petek, 2. november, ob 18. uri. Gregor Čušin: Čušinov evangelij: Celjski dom Organizatorji: Osrednja knjižnica Celje. Svetopisemska družba Slovenije. Ljubiteljsko gledališče Teharje. Zavod Celeia Celje Medijski sponzorji: C) dri \ denem planu izgradnje črpališča zalednih vod je pogojena izgradnja desno obrežnega nasipa ali zidu Savinje izpadla, zato smo bili že četrtič poplavljeni. Savinja je čudovita alpska reka! Ko pa se spremeni v deroče vodovje ter ruši in poplavlja vse v svojem dosegu, takrat nenapovedano spravi vse prizadete v obup. Groza je gledati v popolni nemoči uničevanje domov in ustvarjenih dobrin! Blaž Potočnik v brošuri Slovenski vodar 9 v članku Savinja in njene poplave obširno in točno piše s presunljivimi podatki o planiranih, a neizvršenih nujnih ukrepih za ukro-titev reke. Vsem, ki se »mačehovsko obnašajo« do poplav, priporočam, da ga preberejo, tistim, ki še niso doživeli poplave, pa zato, da bodo mogli dojeti grozote vodne ujme. Preberejo naj tudi Sobotno prilogo časopisa Delo z 29. septembra 2007, kjer strokovnjak slovenskega vodnega gospodarstva Rok Fazarinc v članku Železnike bi lahko rešili, Savinjo bi lahko ukrotili podrobno razloži nekaj kočljivih tem, na katere stroka opozarja že mnogo let, pa jim politika ne prisluhne. Citiram: »Investicija 70 milijonov evrov v zadrževalnike (že pri poplavi 1990 so bili izdelani projekti od Solčave, Luč, Ljubnega, Nazarja, Mozirja ... za 12 zadrževalnikov, ki niso nikoli bili izvedeni do konca, op.p.), je enako vredna, kot če bi Savinja ob zadnji poplavi 18.-19. septembra prestopila levi breg nad mestom.« Dejal je tudi: »Imam občutek, da se država nekako zanaša na statistiko, če vodarji rečemo, da je kje šlo za 100-letne vode, mislijo, da jih pač naslednjih 100 let ne bo.« Diletantske izjave ministrov in drugih »strokovnjakov« so bile omenjene neštetokrat v vseh medijih. Kaj se dejansko dogaja? Kdo lahko odgovori o porabi sredstev, njih višini za protipo-plavne potrebe, odplavljenih v »mirne« vode? O brezbrižnosti izvršne oblasti do poplav govorita svetnika MO Celje Jože Bučar in Bernard Krivec v časopisu Delo s 30.11.1999 in 13. 12. 2000 v člankih Minister brani medvede, kdo bo poplav-ljence in Divje živali streljajo, poplavljence utapljajo! Ponovne odprte debate Kdaj bomo spet plavali do danes ni bilo več! Bliža pa se 1. november, za njim 5. november! Ah bomo Polulčani in vsi ostati Krvodajalske akcije v novembru Rdeči križ vabi na krvodajalske akcije. Kri bo mogoče darovati 8. novembra v gasilskem domu v Rogatcu, 15. v osnovni šoli v Lučah, od 20. do 23. v domu učencev v Velenju, 22. v gasilskem domu v Preboldu in 29. v kulturnem domu v Šmarju. V Celju je kri mogoče darovati vsak ponedeljek, torek in sredó na transfuzijskem oddelku SB od 7.30 do 10.30. KŠ prizadeti od poplav lahko mirno spali, bomo sigurni, da nas Savinja spet ne zalije? Zakaj je treba doživeti grozo, utrpe-ti škodo, ki se ne bo nikoli več popravila? Upam, da bodo sklepi svetnikov MO Celje z izredne seje 8. oktobra izvedeni, uresničeni, mi pa s tem zavarovani! Čiščenje polulske nabrežine se je po 14 letih vendarle začelo, tudi sekanje »gozda« -ali pa bo tudi varnostni zid (v programu je bil že 1998 takoj za Liscami), zgrajen pravi čas? Ali bo pritisk na republiško izvršno oblast dovolj močan, tudi na sklade in zaščito, urejanje okolja pri EU, da bo končno zagotovljeno dovolj sredstev za zaščito pred poplavami? Za konec pa še tole; kje je ljubezen do sočloveka, odgovornost, zavest in spoštovanje do narave, da nam na poplavljene nabrežine odlagate ostanke gradbenega materiala in ostale odpadke? Mar ni storila poplava dovolj? Kdo bo pobiral zastave (plastične vrečke raznih firm) z dreves in obstoječega grmovja? Kje je solidarnost - humanost? Opazili pa smo, da je na zadnji seji mestnega sveta bil v akcijskem načrtu mejnih ukrepov izpuščen varnostni zid na Polulah. Zato se vprašamo, ah bodo zopet pozabili na nas, Po-lulčane, ki smo oddaljeni le 1,5 km od Celja?! SLAVKO ZGOZNIK, član Iniciativnega odbora za protipoplavne ukrepe KS Pod gradom Popis avtomobilov predi Tušem Bralka iz Celja je hudo razjarjena poklicala Modri telefon, ker naj bi jo na parkirišču trgovine Tuš ob Ljubljanski cesti pregnali, češ da ni stranka te trgovine. Kot pravi, je uslužbenki pojasnila, da gre v trgovino, a ji ta ni verjela. Kot dodaja, ji je uslužbenka dejala še, da je parkirišče namenjeno le za stalne stranke trgovine, zato si je le-ta zapisovala tudi registrske številke parkiranih avtomobilov. Nesporazum je pojasnila Anja Marjetič, vodja odnosov za stike z javnosti Skupine Hiš: »Naši stranki se za vse nevšečnosti, do katerih je prišlo pred Tuševim super-marketom na Ljubljanski v Celju, iskreno opravičujemo. Razlog zanje gre iskati v varnostnih ukrepih, ki smo jih morati sprejeti za nemoteno delovanje parkirišča in naše trgovine nasploh. Gre namreč za edina brezplačna parkirna mesta v središču Celja. 2e pred časom se je začelo redno dogajati, da so parkirišče že pred samim odprtjem trgovine v celoti zasedli obiskovalci okoliških ustanov, kot so zdravstveni dom, bolnišnica in šolski center, kljub temu da je ta prostor namenjen izključno našim strankam, na kar opozarja tudi obvestilo na parkirišču. Zato smo bili prisiljeni v jutranjem času uvesti varnostno službo, ki obiskovalce, ki niso namenjeni v trgovino, prijazno opozori, da so ta parkirna mesta namenjena le kupcem Tuševega supermar-keta. Obžalujemo, da je zaradi tega nastal nesporazum med našo stranko in varnostno službo, in upamo, da razume nujnost uvedbe omenjenih ukrepov, ki smo jih sprejeli zgolj zaradi spoštovanja in upoštevanja rednih pritožb naših strank, da ne morejo parkirati na njim namenjenem parkirišču. Naloga varnostnika je, da opozarja obiskovalce o namembnosti parkirnih mest in si nikakor ne zapisuje številk registrskih tablic, kakor je stranka morebiti razumela. Vsekakor pa bomo raziskati, ali je bil njen odnos do stranke skladen z opisom delovnih nalog in v nasprotnem primeru ukrepali, da do takih okoliščin ne bo več prišlo.« RP • Brezplačna uporaba Prospieta i ieto. • Brezplačna izdaja SECURIO kartice (velja za prv 120 novih komitentov). • Vnesli so trn plačevanje trajnitosv tobrezpteft hkrati pa jih bodo tudi t leto brezplačno voditi PROBANKA finančna skupina TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po-ročcila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - vodenje oddaje Na zdravje! (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Z ušesi po zemljevidu - Albanija, 12.00 Novice,12.15 Maraton glasbenih želja 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 28. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Vera Haliti, sodna tolmačka za albanščino, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Kranj) i^aiifH^ffT 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo sklàdbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, Ì5.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30 100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop,. 7.00- 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi - župan Občine Laško Franc Zdolšek, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Časovni stroj, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.20 Portret tedna, 13.20 Mah O -pošta, 13.30 Mah O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30. Dogodki in Odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko piamo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Casanova, Ì9.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Ču-kurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo-OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žolgar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Robin) VRTILJAK POLK IN VALČKOV Malce je bilo treba improvizirati. Na vhodu v dvorano Zlatorog so tehniki Radia Celje postaviti začasni studio in skrbeli, da so bili prenosi brezhibni. Seveda je bila ekipa deležna nemalo pozornosti s strani poslušalcev in obiskovalcev. Želja po skupinskem fotografiranju tudi ni manjkalo. (Foto: NM) Dva dni na nogah Dva dni je bila ekipa Radio Celje na nogah pred in v dvorani Zlatorog ter skrbela za prenose rokometnih tekem in radijske utrinke z zabave - za vse tiste, ki se nam niste pridružili v živo, ampak ste nas spremljali preko radijskih sprejemnikov. Na koncu pa smo skupa) z Wemerjem zapeli »fldijo...« Do naslednjega leta in 54. zmage Radia Celje. (Foto: GG) CELJSKIH 5 plus 1. MAMINE S0L2E-MODRIJANI (4) 2. K0SPETJEVEČER-P0DKRAJSKI FANTJE (6) 3. NA0HCETI-SL0VENSKI ZVOKI (1| 4. JUTRI BOLJŠE BO - ZREŠKA POMLAD (3) 5. BUZUSRCA- ŠMARSKIMUZIKANTJE (2) PREDLOG ZA LESTVICO: NA MARTINOVO-ANS. POET SLOVENSKIH 5 plus l ČEŽ PLOT-AJDA (2) 2. NAMOJIPOT1-MEHINSMEH (4) 3. DARILO NEVESTI - SNEŽNIK ( 1 ) 4. DINAR TOLAR, EUR0- ANS. BRATOV GAŠPERIČ (3) 5. VRTNARSKA POLKA - PREPIH (5) PREDLOG ZA LESTVICO: KAKO PREBOLETI - ANS. NAVEZA Nagrajenca: Slavica Grosek,Brecljevo44, Šmarje pri Jelšah Irena Sluga. Dobrna 13b, Dobrna Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnia s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Nina Pader je izkoristila čas pred oinodom na oder in se s profesorico glasbe Brig"".o Juler lotila krajšega tečaja igranji na flavto. ' jkamo na slavnostni koncert. (Foto: GG) Naši novinarji, tehniki in voditelji so dokazali, da se dobro znajdejo tudi v vlogi povezovalcev prireditve. Takole sta se v napoved nastopa skupine Sexplosion vživela novinarka Mateja Jazbec in tehnik Mitja Miklavc. Usklajena, ni kaj... (Foto: GK) 1. OBLAK ZA DVA-TABU 2. ZARADI UPANJA-NEISHA MGAZMANO-ZLATKO 3. ZAMUVIGA 4. VAŽNDAZ* 5. LE! i FOOT MAMA SANJE-EVAČERNE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MOJA - T0ŠE PR0ESKI POVEJ-KARMEN STAVEC 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.3g Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festiva-ljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Univox) Z ušesi tokrat v Albanijo Kaj če bi tokrat pokukali malce izven Evropske unije? Kako vam zveni, denimo, Albanija? Dežela je zaradi dolgoletne popolne izolacije od ostalega sveta še dokaj slabo poznana. Vendar pa jo zmeraj bolj spoznavajo številni popotniki, ki ne morejo prehvaliti prijaznih domačinov. Pa neskončnih plaž ob morju, divjih gora, na novo oživelih mest, ki so jih iz sociahstične sivine prebarvali s - Št. 85 - 26. oktober 2007 slikovitimi pročelji ... O letih represije še zmeraj pričajo številni bunkerji po tej prostrani deželi. To in še marsikaj vam ponujamo v oddaji z Ušesi po zemljevidu, ki bo na sporedu Radia Celje v soboto ob 11.10. Kot običajno si bomo tudi tokrat postregli z lokalnimi dobrotami in poslušali tradicionalno albansko glasbo. Vabljeni na popotovanje s Polono Mastnak. Vedno sem si rada precej upala Goga Stefanovič Erjavec je plesalka, koreografinja, pedagoginja, umetniška vodja Plesnega foruma Celje. V kar 32 letih delovanja je »zastrupila« s plesno dejavnostjo številne generacije mladih, med njimi so nekateri danes v svetu mednarodno uveljavljeni plesalci. Vsa leta ji kot organizator koncertov in prireditev stoji ob strani soprog Dušan. Predolg je seznam uspešnih plesnih, gledaliških predstav, multimedijskih projektov ... Med najnovejšimi je zapisana predstava Hororskop, vnovič na oder postavljena otroška plesna humoreska Krava v cirkusu avtorice Bine Štampe Žmavc, prejšnji konec tedna so bili forumovci izbrani za nastop na festivalu Živini plesni dnevi v ljubljanskem Cankarjevem domu, trenutno se intenzivno pripravljajo na noč čarovnic v Celju ... Ob prenatrpanem delovni-ku pa Goga najde čas še - seveda, prav zaradi tega se je kratek modni sms razvlekel v pravi ženski klepet - za urejanje svoje vizualne podobe. S svojstvenimi, izbranimi oblačili, ki pritegnejo pozornost in pri nežnem spolu pogosto tudi željo po posnemanju. Kakšen je spomin na prvo obleko, kaj ste kot punčka nosili najraje? V prvih razredih osnovne šole sem bila precej fantovska, na kratko postrižena, spominjam pa se krilca z visokim pasom in pentljo, ki sem jo nosila ob 7. rojstnem dnevu, in lakastih balerink, ki so najbrž sprožile v meni prve plesne navdihe, haha. MODNI SMS: GOGA STEFANOVIČ ERJAVEC Gaga Stefanovič Erjavec Če bi si zgolj zaradi oblačenja oziroma takratne mode lahko izbrali določeno zgodovinsko obdobje - kje se vidite? Otroci cvetja, hipijevsko obdobje, 70. leta. Čeprav sama nisem nikoli spadala v nobeno gibanje, niti hipijevsko, mi je bila všeč njihova svoboda kombiniranja, barvitost. Okus je sicer relativen pojem, vsi ga imamo. Samo eni dobrega, drugi pa slabega, v skladu s trenutno veljavnimi estetskimi merili. Kakšen je po vašem slab okus? Slab okus se kaže v pomanjkanju idej, neosebnem pristopu, kopiranju dragih, kopičenju vseh mogočih stilov, potrebi po razkazovanju sebe in imetja, bodisi v oblačenju ah svojem bivalnem okolju. Kdaj se počutite najbolje oblečeni in kakšno vlogo imajo pri tem modni trendi? Zelo odvisno od priložnosti in razpoloženja. Že od nekdaj rada kombiniram oblačila »po svoje«. Vedno sem rada eksperimentirala pri oblačenju in si precej upala, tudi na račun kakšnih komentarjev na cesti. Bistveno je bilo samo to, da sem se počutila dobro in svobodno, da sem bila jaz res jaz. Tako je skozi leta nastal »Gogin stil«, ki je samosvoj in neodvisen od trendov?« - Kakšno je vaše mnenje o poplavi vizualnih informacij o najnovejši modi »za sodobno žensko, ki ve, kaj hoče«, videvamo pa to modo na anoreksičnih 14-letnih manekenkah? "Jo je zaskrbljpjg jajoče. Nevarno nike, ki si po teh kriterijih postavljajo ideale in zabredejo v zdravstvene težave. Tista ženska, ki ve, kaj hoče, tega prav gotovo noče. Zakaj na eni strani agresiven marketing z zapove-dovanjem mladosti, lepote, zdravja - na drugi strani pa realnost, ki kaže vedno več debelih, nezdravih ljudi zanemarjenega videza? Vse je podrejeno interesu profita. Marketinški prijemi so natančno usmerjeni v psihologijo potrošništva, saj vemo, da je vedno več nezadovoljnih in nesrečnih ljudi, ki svoje probleme in frustracije »zdravijo« nezdravo. Ker hlastajo za ideali, jih namesto v sebi iščejo zunaj sebe, v raznih zlaganih podobah, ki jih vsiljujejo mediji. Če se ne sprejmemo takšne, kot smo, če se nimamo radi, se to odraža v nas in na nas'. Kako iščete »prave koordinate« pri urejanju vizualne podobe vaših hčera? Se je ta zraven kdaj prikradel problem uporništva? Tako 21-letna Gea kot 15-letna Graša imata občutek za estetiko, barve in oblačenje. Tudi skozi svojo zunanjo podobo kažeta svoji ustvarjalni osebnosti in domišljijo. Gea rada kreira in si je maturantsko obleko skreirala sama. Njen zaščitni znak je dober modni dodatek,, Grašin pa skoraj vedno ovit Šal òkrog vratu ah klobuk na glavi. Vsaka ima svoj stil in, vsaj kar se mode tiče, nista bih nikoli uporniški. Največji kiks, ki si ga je moda kdajkoli privoščila in najbolj nesmrtno oblačilo, ki preživi vse trendovske muhe enosezonke? Kiks je zame vse, kar omejuje svobodo gibanja, na primer stezniki v viktorijanskem slogu. Nesmrten pa je gotovo večni džins in seveda mala črna obleka, ki nas vedno rešuje, ko ne vemo kaj obleči za posebne priložnosti. VLASTA CAH ŽEROVNIK Foto: SHERPA Petek, 26. oktober: Ob 4.53 nastopi polna Luna v Biku. Ravnajte zelo pazljivo, saj gre ta dan za kombinacijo zelo nasprotujočih si principov energij ob spremljavi previsokih čustvenih energij, nepopustljivosti in strasti. Potrudite se, da sprostite svojo energijo, lahko pokažete navdušenje, vendar naj bo v zmernih mejah. Ne pretiravajte s čustvi, s svojimi izjavami, tudi ne pri denarju. Potrudite se, da vas pri vsem vodi zmernost. Pametno je poiskati kompromise. Velika pozornost velja tudi v prometu, možnost nesreč in nezgod je zelo povečana. Sobota, 27. oktober: Luna bo v trigonu z Venero, zato si lahko z odlično organizacijo vzpostavite red na več področjih. Planiranje bo vključevalo tudi preživljanje vikenda in praznikov, ki prihajajo. Ta aspekt vam prinaša kar nekaj sreče in uspeha v odnosih, napredek v poslovnem smislu ter pri financah, zato je čas dober tudi za nakupe ah prodajo. Uspešno bo tudi dogovarjanje. Nedelja, 28. oktober: Luna kmalu po polnoči prestopi v Dvojčka. Dopoldne je ugodno za planiranje, popoldne pa za konkretno akcijo. Napet aspekt med Luno in Saturnom'blokira vse aktivnosti povezane z umskim delom, dogovarjanjem, finančnimi posli, nakupi in prodajami. Ponedeljek, 29. oktober: Kar trije napeti aspekti bodo obremenjevali ta dan: Luna v kvadratu z Venero in Uranom in v opoziciji z Jupitrom. Občutki na ljubezenskem področju bodo zelo intenzivni, obarvani z nekim posebnim sijajem. Gre za novo rojstvo ali preporod čustvovanja in doživljanja intimnih vezi, tudi za nekontrolirana in težje razumljiva čustva. Zvečer bo Luna tudi v opoziciji s Plutonom. Previdno pri tem aspektu, dvignejo se lahko nezavedne she. Torek, 30. oktober: Luna vstopa v Raka, kar bo spodbudilo potrebo po draženju z domačimi, družinskimi člani. V tem času boste uspešnejše urejevali tudi uradne zadeve, sklepah dogovore, opravljali težje, zahtevno umsko delo in lažje izpolnjevali tudi ostale dolžnosti. Več pozornosti boste namenjali tudi starejši generaciji. Prisotna bo potreba po bolj intenzivni povezanosti z ostalimi ljudmi in po izmenjavi mnenj. Sreda, 31. oktober: Luna je še vedno v Raku in obeta prijetno energijo. Ponoči bo v ugodnem trigonu Jupitra z Neptunom, dan je ugoden za druženje, ozračje v partnerstvih bo sproščeno. Zaradi aspekta Plutona pa je ta čas dober tudi za revitalizacijo notranjih moči in globoko preobrazbo. Razmislite, na katerem področju jo morate doseči. Četrtek, 1. november: Luna bo že zgodaj zjutraj prešla v Leva, kar bo povzročalo, da bosta razum in čustva delovala skladno. Moč presoje bo čudovita, zato izkoristite ta vpliv za vzpostavitev boljših medsebojnih odnosov. V tišini misli se boste vračali v preteklost in se spominjali vseh, ki niso več z vami. Zvečer se Merkur postavi v direktno gibanje, vse od 12.10 je bil v retrogradnem. To bo prineslo nov val sveže, nove energije in odstra nilo marsikatero oviro in za preko, ki vam je bila postavljena v življenje v zadnjem obdobju. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GÖRDANA gsm 041 404 935 09014 2443 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 1428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrolog inja@dolores.si www.dolores.si OPTIKA _j§> ulolsir PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 ^jjggj] www.novitednik.com ATKA I iuuhìvuUo nekaj prUinutite ZA AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI NOVI TEDNIK Dobra prodaja hibridov Japonska Toyota je največji izdelovalec in tudi prodajalec hibridnih vozil, pri čemer je treba prišteti tudi tisto, kar naredi in proda »družinski« Lexus. Od leta 2000 pa do letošnjega 31. julija so namreč v Evropi prodali več kot sto tisoč hibridnih vozil. Zanimivo je, da so več kot 50 odstotkov teh vozil prodali v zadnjih 13 mesecih. ~ MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI AVTO D Elf irnim^ KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE Mariborsko 66, Celje KOMPRESORJI KUME tel.: (03) 428.62.70 TURBO KOMPRESORJI www.avtodelìreo |M SERVO VOLANSKE ČRPALKE MOHCT mm Goberšek Milon .P Šentjur i _ g StHTJUB 03/746 11 00, SMBftit 03/819 02 41 VCIIKA IZBIRA PNCVMATIK PO UGODNIH CCNAH iU Leveč 56c, 3301 Petrovče Prodaja vozil Nissan 0342545 22 03 42545 23 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Nissan A mam Mixim bi bil za mlade Mixim se imenuje novo Nis-sanovo koncepmo vozilo, ki naj bi bilo namenjeno predvsem mladim. Mixim je na pogled kupe, voznik sedi na sredini, po en sedež je še na vsaki strani. Ker naj bi bil mixim torej namenjen mladim, bo armatura precej podobna računalniški tastaturi. Za pogon pa naj bi skrbel električni motor oziroma dva električna motorja, ki bosta svojo moč prenašala na vsa štiri kolesa. Tudi audi TT RS? Pri Audiju bodo menda kmalu poslali na trge novo izvedenko kupeja TT v izvedbi RS. Vozilo naj bi poganjal 2,5-litrski petvaljnik, ki bo ponujal približno 350 KM. Drugi podatki še niso znani, verjetno bo avto dosegel največ 250 km/h, do 100 km/h pa pospešil v približno 5 sekundah. SHIFT_ individuality MOŽNOST MENJAVE STARO ZA NOVO PRODAM FORD galay 1,9 diesel, letnik 1997, reg. do 1/2008, prodam. Telefon 031 855-509. 5449 MOTOR Tomos alpino, modre barve, letnik 2006, prevoženih 35 km, reg., prodam za 750 EUR. Telefon 041 804-302, popoldan. Š729 FORD mondeo, letnik 2001, prevoženih 33.000 km (1.8 k.m.), prvi lastnik, prodam za 7.500 EUR. Telefon (03) 5452-394. 5540 KUPIM OSEBNI avto, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 361-304. 5257 PRODAM MIZARSKO delovno mizo »hoblpank« ugodno prodam ali menjam za prašiča za zakol. Telefon 041 725-088. 5468 STlSKALNICOza sadje, 110l,napritiskvode, malo rabljeno, prodam. Telefon (03) 5488-081. 5523 TRAKTOR Stayer 18 ps, letnik 1957, plorévi-no potrebno obnoviti, prodam. Telefon 041 664-733. 5522 TRAKTOR 4«4,90 km, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 506-383. Š734 NOV traktor Umb 80TLSLUXS, 80 konjskih moči, z vso osnovno in vso dodalno opremo, ugodno prodam. Telefon 031 673-673. Opeka, d. 0. o., Suha pri Pre-dosljah 28,4000 Kranj. n PRODAM ŽALEC, center. Manjšo stanovanjsko hišo prodam za 149.000 EUR. Telefon 041 389-238. 5446 NA Dednem Vrhu pri Vojniku prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in 79,81 m2 zemlje. Telefon 041946424. 5476 iw.pgp-nepremicnine.ee LAŠKO. Stanovanjsko hišo, na parceli 617 m2, uporabne stanovanjske površine je 95 m2, hiša je podkletena, z garažo, nahaja se blizu zdravilišča in nove šole, približno 600 m, vseljivo takoj, ugodno podamo. Telefon (03) 5731-875,031318-315. 5493 KMEČKO hišo v Šentjurju, v naselju, 600 m', prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 589439. Š727 NA mirnem kraju v okolici laškega prodamo 12 ha, vse v enem kompleksu. Telefon 051 624-250, (03) 5488-081. 5523 Tops d. o. o.. UBca XIV. Divizije 14.3000 Celje 1974, nt sli 707 m2, si Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n PODČETRTEK. Prodamo pritličje enostano-vanjske hiše, 134 m2 stanovanjske površine, 120 m2 dvorišča, zgrajeno 1850, obnovljeno 1934, za 65.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gaj-ba.net. n ije, svetovanje )s lastništva pri nepremičninah 18 km iz Celja, smer Rogaška Slatina, prodam. Telefon 041 664-733. 5522 CEUE, Košnica. Atrijsko hišo, 700 m2 lepe parcele, prodam. V račun vzamem tudi stanovanje. Telefon 031420-902. Ž210 v neposrediibMvame nogavic Pol zela, prodamo. Hql, d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234. n POSLOVNI prostorv Celju, objekt Rimljanka pri mestni tržnki, 1. nadstropje, v velikosti 22,50 m2, primeren za trgovsko ali drugo poslovno dejavnost, prodamo za 16.988 EUR. Telefon 051 370-666; www.maksimilijan.si; Maksimilijan, d. 0. 0., Ljubljanska c. 5, Celje. n LAŠKO, Spodnja Rečica. Prodamo stanovanjsko hišo z dvoriščem, stavbišče 122 m2, dvorišče 514 m2, približno 200 m2 stanovanjskih površin, zgrajeno 2002, vseljeno2005,za 179.435,82 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Ktbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gaj-ba.net. n PUNINA pri Sevnici, prodamo poslovno gostinski objekt v obratovanju, na lepi lokaciji, klet 169 m2, pritličje 169 m2, mansarda 169 m2, dvorišče 389 m2, zgrajeno 1992, prenovljeno 2000, za 473.143,05 EUR. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gaj-ba.net. n LEMBERG pri Novi Cerkvi, prodomo stanovanjsko hišo z garažo, bivalne površine 150 m2, obnovljeno 1980, dvorišče cca 300 m2, ostalo zemljišče cca. 1600 m!, za 90.000 EUR. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n LOVRAN pri Opatiji, prodamo hišo - počitniški objekt nedaleč od centra naselja, 50 m2 površine, 250 m oddaljeno od morja, zgrajeno 1930-1940, prenovljeno 2004-2005, za 72.000,00 EUR. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://sveto-vanje.gajba.net. n KUPIM STAREJŠO hišo, v Celju ali okolici (Vojnik, Ljubečna), takoj kupim. Telefon 041 672-374. 5390 PARCELO ali nadomestno gradnjo, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 352-267. 5390 PARCELO v okolici Celja kupim. Resen kupec Telefon 041 960-002. 5432 V CELJU z okolico kupim hišo. Pogoj: sončna lega. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. • 5530 ODDAM PISARNEv 5. nadstropju objekta Maksimilijan na Ljubljanski c. 5 v Celju, v skupni velikosti 79,77 m! (28+24,35+27,42 m2), skupaj ali posamezno, oddamo za mesečno najemnino 13,40 EUR/m2. Telefon 051 370-666; www.maksimili-jan.si; Maksimilijan, d. 0.0., ljubljanska c. 5, Celje. n io ali www.itovitednik.coin nnmsm PRODAM CEUE, Delavska ulica. Prodam garsonjero, 3D m1, wc na hodniku, rena 23 500 ElIR. Telefon 041 97IM9B. 5452 «■a kateri zlato spi srce, ki nas neskončno ljubilo do zadnjega je dne. V SPOMIN 3. novembra bo minilo 5 let, kar nas je zapustil dragi mož in oče JANEZ JOHAN SALOBIR iz Trobnega Dola (11.5.1925-3.11.2002) Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žena Marija, hčerka Marija z družino in sin Janko z družino FERLIČ iz Laškega - deklico, Olivera ŠTEFANČIČ iz Žalca - deklico, Gina PRODANOVIČ iz Celja - deklico, Aleksandra STAGOJ iz Vojnika - dečka. Ona Agota ČEPAITYTE GAMS iz Velenja - deklico. 20. 10.: Arta BYTYQI iz Žalca - dečka, Tanja ŠMAR-ČAN iz Žalca - dečka, Katja PREMRU KAMPUŠ iz Slovenskih Konjic - deklico. 21. 10.: Mojca BOHAK iz Velenja - dečka. 22.10.: Ana RAK iz Braslovč - deklico, Vikica RAJKOVAČA iz Šempetra - deklico, Patri- cija GROSMAN iz Velenja -dečka, Nives TAVČAR iz Laškega - deklico, Irena ROMIH iz Celja - deklico, Alenka JAZBINŠEK s Planine pri Sevnici - deklico, Sabina LAH iz Grobelna - deklico, Špela UPLAZNIK z Gomilskega -dečka, Mihaela SAMBOL iz Žalca - deklico. 111 POROKE Celje Poročili so se: Marijan NEMEC iz Celja in Viljenka VALENČIČ iz Hoč, Igor ZORČIČ iz Brežic in Nataša VREČAR iz Štor, Tine KOVAČIČ iz Celja in Gabrijela VRBANČIČ iz Maribora, Boris TRIFUNOVIČ iz Žalca in Nataša BREZNIKAR iz Vojnika. Laško Poročili so se: Matjaž KRESE in Tanja KOBAL, oba iz Ljubljane, Robert VASLE in Alenka OGRAJENŠEK, oba s Ponikve pri Žalcu. Velenje Poročila sta se: Urška ŽIVIC in Boris BLATNIK, oba iz Šoštanja. IMACIJE Iztrošeno telo od bolezni, utrujena duša od bolečin je zaspala za večno in bo naš trajen spomin. ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovila draga teta BERNARDKA TEPEŠ z Ljubečne, Na travniku 7 Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Alojzu Kostanjšku za opravljen cerkveni obred. Posebna hvala medicinskemu osebju kardiološkega in pulmološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki ste ji zadnje ure življenja nudili strokovno medicinsko pomoč in nego. Žalujoči vsi njeni Kot je usahnil rožic klas, tako sem usahnil tudi jaz, tam pri Bogu se darujem, svoje drage pričakujem. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega si na, brata in strica JOŽEFA SPESA iz Šentjurja, Poljska ulica 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pod. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in sočutne besede. Žalujoča: mama Olga in brat Emil z družino V 84. letu je tiho odšel naš ljubljeni mož, oče in dedi FERDO ZAGERNIK Pogreb bo v petek, 26. oktobra 2007, ob 15. uri, na Mestnem pokopališču v Celju. Maša bo po pogrebu v cerkvi sv. Jožefa. 50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Marjeta in Vincencij KRAJNC iz Velenja. Laško Umrli so: Ana BOŽIČ iz Celja, 86 let, Ana ŠMIT iz Rimskih Toplic, 78 let, Štefanija BRODNIK iz Celja, 82 let, Anton KOLAR iz Slovenskih Konjic, 71 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Terezija KOZINC iz Šentjurja, 91 let, Albina JANČIČ iz Šentjurja, 87 let, Lidija PUŠNIK iz Celja, 69 let. Velenje Umrli so: Franc SERDO-NER iz Žalca, 88 let, Janez OJSTERŠEK iz Celja, 93 let, Ferdinand PRAŠN1-KAR iz litije, 84 let, Alojzija PLAZAR iz Sevnice, 54 let, Mojca PEČOLER iz Velenja, 51 let, Ana TAMŠE iz Velenja, 78 let, Marija SOVIČ iz Šoštanja, 86 let. Že leto je minilo, odkar prezgodaj si odšel, a srce ni še pozabilo, kako, kako si Ti trpel. Mučna misel nas obdaja, da nazaj Te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spet snidemo. V SPOMIN Še vedno nas spremlja boleč spomin na 22. oktober, ko nas je pred letom dni za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, brat in stric CIRIL JEZERNIK iz Arclina 8, Škofja vas (2.7.1927-22.10.2006) Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite pri njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Žena Justina, sin Ludvik, sin Ciril z družino ter ostalo sorodstvo Tam nekje na širnem nebu tvoja duša spi. Angeli so jo objeli, da bi jo čuvali... (S. Gregorčič) ZAHVALA Tiho nas je zapustila ljuba mama, tašča, teta, ljubljena babica in prababica »Jelka« MARIJA LUBEJ roj. Vajncerl iz Zadobrove 11 (20.12.1915-16.10.2007) Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nas tolažili v težkih trenutkih slovesa, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi, ki smo jo imeli radi, jo bomo zelo pogrešali. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice ROSVITE SORCAN roj. Vodeb (8.9.1943-14.9.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in Zdravstvenemu domu Celje za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala govornici gospe Tatjani Logar za nagovor ob slovesu. Hvala zdravniškemu in medicinskemu osebju pulmo kardiološkega in intenzivnega oddelka bolnišnice Celje in gospodu župniku mag. Branku Bre-zovniku za opravljeno sveto mašo. Hvala pihalnemu orkestru štorskih železarjev ter godbenikoma Mateju in Aljoši za odigrano žalostinko. . Žalujoči: mož Tone, sin Vladimir, hčerka Katarina in ostalo sorodstvo www.radiocel|e.com - Št 85 - 26. oktober 2007 - Že je leto dni nazaj, ko v očeh ugasnil je mlad smehljaj. Molče s solzami se borimo »naj bo le mora«si želimo. A, žal, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. Odhoda najdražjih ni moč preboleti in v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica na dlani leži, o ves čas zanikamo, ker nas boli. V SPOMIN 30. oktobra 2007 bo minilo leto dni, kar nas je z vedno zapustil BOŠTJAN ZORKO -CANI Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: mamica, ati ter brata Roman ii v meglicah, razpetih prek nebes. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše najdražje mami, tašče, omike in sestre MARIJE RATAJC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Prav posebna zahvala velja osebju bolnišnice Celje, nefrološkemu oddelku, osebju Špesovega doma v Vojniku, gospodu prim. Marijanu Močivniku z dializnega oddelka, gospe Marini Srebočan za poslovilni govor, gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentarju za zaigrano melodijo. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni Srce tvoje ne bije, bolečinnetrpiš, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te, mama, več med nami i ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, ome, prababice in tete TEREZIJE GAJŠEK iz Kompol (11.10.1916-16.10.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Vidinim in Cvetkinim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala dr. Jesenškovi iz Zdravstvenega doma Štore, patronažni službi Štore in patronažni službi Šentjur, pevcem Rogla, gospodu Tržanu za ganljive besede slovesa ter gospodu župniku Župančiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Zagajšek in gospodu Pergerju za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Vida z otroki, hčerka Cvetka, vnuk Dejan z družino ter ostali sorodniki KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do Ratatouille vsakdan: 16.25 sobota, nedelja: 11.20.13:40 Fui gas 3 vsak dan: 21.20 sreda, petek, sobota; 2310 sobota, nedelja: 11:10 ' Gasilca pred oltarjem vsak dan: 17.00 sobota, nedelja: 12.00 :■;■■: Zvozdni prah vsak dan: 15,55/18:35 sobota, nedelja: 13.10 i 19.19 Knjižnica Velenje- preddverje Primož Trubar monodramo Matjaža Kmecla o začetku slovenske knjige in pismeno-sti bo izvedel igralec Anatolštem 19.30 Kulturni dom Šentjur ___ Buah Pumaj... Danica Mav Dr-hač koncert popularne klasične in za- 20.00 Dom H. slovenskega tabora Žalec Sata doba slovenske popevke. Coda Express, Coda singers in posebna gostja Elda Viler Glasbeni abonma in izven 21.00 Local Celje Condor travel karaoke , veliki finale s podelitvijo glavne na- vsak dan: 15.35,18.00 Gospod Brooks vsakdan: 18.45 Petelinji zajtrk vsakdan: 15.30,1810.21:10 sreda, petek, sobota: 23.59 sobota, nedelja: 12.30 ; Sodem dni skomin vsakdan: 16.00.18.30,21.00 sreda, petBk. sobota: 23.3tt \ sobota, nedelja: 1:1:00,13.30 Ugrabitev vsakdan: 15.40.18.10,20.50 sreda, petek, sobota: 23.35 sobota, nedelja: 13.00 Noi čarovnic: Vstajenje sreda: 20.00 , Zlo vstaja vsak dan: 17.30 ponedeljek, torek, če&tek, petek, sobota, nedelja: 19.30, 21.30 petek, sobota: 23.40 sreda: 22.10 Žaga 4 ponedeljek, torek, sreda, petek, sabota, nedelja: 19.20.21.40 sreda, petek, sobota: 2350 vsak dan: 20.30. sreda, petek, sobota: 22.50 sobota, nedelja: 12.40 9.00 Knjižnica Velenje - preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem novih in rabljenih knjig 17.00 Kulturni dom Šentjur Kokolorek • gledaliSkàrisaiìka Bučarijada razstava inizrezovanjebuč, čarovnica, jedi iz buč... 20.00 Kulturni dom Šentjur Poljubljanje z mr. Beanom romantična komedija i'JiliMiM 18.00 Knjižnica na Muzejskem trgu To je dobra beseda odprtje razstave o Svetem pismu Biblia Slavica predstavitev zbirke RAZSTAVE PETEK 18.00 Kako se poročiti Si ostali samski 20.00 Val SOBOTA 16.00 Niko: Divji valovi : 21.00 Koncert Košta #0 Brothers NEDELJA 18.00 Vol 20.00 Kako sa poročiti in ostati samski TOREK 19.00 Metal Planet SREDA 20.00 Življenje v rožnatem PETEK 18.00 Moškoženske zadeve SOBOTA 18.00 Boumov ultimat SOBOTA 20.00 Moikoženske zadevo NEDELJA 20.00 Boumov ultimat ~ PRIREDITVE j PETEK.26.10. 10.30 Gimnazija Celje-Center Jaz in moja solidarnost veliki dobrodelni koncert za pomoč prizadetim v nedavnihpoplavah 18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje pri Celju V • . Cognitus odprtje razstave 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah -spodnja dvorana Od Zajca do Morrisona pesniško-kantavtorski večer Ipavčeva hiša Šentjur: razstava likovnih del udeležencev poletnega extempore Ponikva 2007, do 25.11. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: razstava umetniške fotografije članov Fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja, do 2. U. MNZC - Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josip Pelikan (188S-1977) kronist, do 30.6. 2008. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Bogdana Čobala, do 30.10. Mestna občina Velenje - preddverje: razstava Graščinski parki Šaleške doline ter razstava Ali drevo boli? Hotel Štorman Celje - razstavni prostor razstava likovnih del slike (akril na platno- krajine in tihožitja) Vlada Geršaka, do 31.10. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Mozaik: razstava XV. Mo-zaikove slikarsko-kiparske kolonije 2007, do 27. 10. Fakulteta za logistiko Celje: razstava umetniške fotografije Jureta Krava-nje, do 30.10. Avla splošne bolnišnice Celje: razstava Svetovni dan hrane, gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole, do 31. 10. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogledpostavi prikazuje bogato tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31. 3. 2008. Papirnica Leonardo: razstava del likovne šole Umbra, do 15.11. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike) likovne skupine Prijatelji iz Celja, do 30.10. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Almi M. Karlin, mavrični svet Schützovih glazur. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bó volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 www.novitednik.com Izobraževanje: ŠMOCL in Microsoft Unlimited Potential ponujata mobilno učilnico za računalniško opismenjevanje, izvajajo 10- in 20-urne brezplačne tečaje za osnove, urejevalnik besedil Word, podatkovne baze Excel, rabo intemeta in Outlooka, predstavitveni program PowerPoint. Prijave na 03/733 87 44, 051 425 953 in na info@smocl.com (s pripisom "za UP"). Po novem lahko v ŠMOCL-u preko prodajnega sistema EVENTIM, kupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na spletni strani: www.eventim.si V okviru Mladinskega centra ŠMOCL iščemo prostovoljce (ženski ali moški spol) za delo pri dveh projektih (Mladinske delavnice in Prijateljski nasveti) , ki ju nameravamo izvesti v šolskem letu 2007/08. Projekta se bosta izvajala v osnovnih šolah znotraj celjske regije. Poskrbeli bomo tudi za strokovno usposabljanje prostovoljcev, v kolikor bo to potrebno. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: vnedeljo, 28. oktobra, bohinjski Matterhorn (Lisec, 1653 m). Izpred parkirne hiše na Glaziji ob Ljubljanski cesti krenemo z naročenim avtobusom ob 5. uri. Prijave za izlet sprejemamo v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. ZELENJAVA BUČKE 1,5-2,3 BUCN0 OLJE 2,53 BUTVA 3-3,1 CVETAČA 3 ČEBULA 1.3-1.5 ČESEN 56 FIŽOL V ZRNJU 66 FIZ0L STR0CJI 2-3 JAJCEVCI 1.5-2,5 KOLERABA 1.52 KORENJE 1-1.5 KROMPIR 0,6-1 KUMARE 1-1,5 0HR0VT 1-1,5 PAPRIKA 1-1.5 PAPRIKA RDEČA 1.5 PARADIŽNIK 2-2.2 PETERŠIU 46 PESA 1,5-2 POR 2,5-3,5 REDKEV CRNA 1,5-2 RADIČ 2-3 SOLATA GlAVNATA 2 ENDIVIJA 2.5 MAJNISKA 2 ŠPINAČA 3 REPA 0.8 REPA KISLA 1,8 ZELJE PRESNO 0,7-1 KISLO ZELJE 1.67-1.7 ZELENA 2,5-3 SADJE ANANAS 1-2,5 "fcF celjski mladinski Petek, 26. oktobra, ob 19.00 Avdicija za neuveljavljene glasbene talente vseh stilov in zvrsti. Risarsko-slikarski tečaj Organiziramo tečaj risanja in slikanja. Vabljeni vsi, ki bi radi poglobili svoje znanje vkreativnem svetu. Rednodogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Minikoncert skupin Diego in Tavžn- Uradne ure: pisama Cesta Miloša 2i-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Svetovanje otrokom in mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. BANANE 1,1-1.4 BRESKVE 2.5 GROZDJE BELO 1,5-2,9 GROZDJE RDEČE 1.5 GRENIVKE 1.7 HRUŠKE 1,5-2 JABOLKA 0.8-1.4 JAGODE 4 KAKI 2-3 KIVI 2 LIMONE 1.7 MANDARINE 2-2,99 OREHI CEU 4 OREHI JEDRCA 6-10 POMARANČE 1,8 FIGE 3.5 GOBE SUHE 10 DAG 5-10 JURCKI 2040 ŠAMPINJONI 2.5-3 KOSTANJ 1-2 MARONI 8 MED 46 MLEČNI IZDELKI SMETANA 4 SKUTA 3,6 SLADKA SKUTA 4 JAJCA 0.12-0,16 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI PESA 1,5 KORENJE 1.5 KROMPIR 1 ZELJE 1 PARADIŽNIK 2,5-3 JABOLKA. M.5 CENE NA CELJSKI TRŽNICI Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor. Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- roc grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, RADIO CELJE Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agenrija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka HOROSKOP Ona: Nekdo, ki mu brezmejno zaupate, vas bo razočaral inpokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje, da stisnete zobe in mu ne pokažete zadrega. Predvsem pa pomislite na maščevanje... Orv Ne boste se mogli pritoževati nad pomanjkanjem partnerkine nežnosti in pozornosti, kar vam bo vsekakor zelo godilo. Obeta se vam prijeten pogovor v mesečini, ki pa bo prinesel tudi manjše presene- TEHTNICA ___'¥! Ona: Šele takrat, ko prijatelj odide, spoznaš, koliko je to prijateljstvo res pomenilo. Skušajte se izogniti tej preizkušnji in popravite napake, ki ste jih storiti. Seveda nekaj podobnega velja tudi za drugo stran. On: Prijatelj se bo sicer trudil, da vas razvedri in čeprav mu ne bo uspelo, tega nikar ne pokažite. Ves vikend se boste dolgočasili, vendar bodite nekoliko taktni, sicer se vam bo maščevalo! Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov za nakup v trgovinah Modetexa Laško in triurna karta za kopanje v Termah Olimia 2. nagrada: bon za tri klasične pice v gostišču Hochkraut Tremerje 3. - 5. nagrada: karta za kopanje na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), 1& jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do torka, 30. oktobra 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 19. oktobra 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 83 Vodoravno: SIPA, ARAL, OMARE, BONEC, VOK, ROMAN, AIDA, ULJ, ABO, METROPOLA, SMER, MAOR, SOMAN, KORALA, LIFERANT, ATOMIKA, JAMA, TI, TOBOL, RJA, USTAŠ, IVI, AA, KRTINA, ČUKI, ŠTIRI, TA, IRAČANI KENDO, SG, ROD, SOHA, ŠT, TEORETIK, LOVAČA, ONDINA, RAI, IRE, SCENARIST, OCENA, TARAS, UTA, MASER Geslo: Njuna romanca se je končala. Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 20 evrov za nakup v trgovinah Modetexa Laško in triurno karto za kopanje v Termah Olimia, prejme: Zdenka Podvornik, Sodinova 10, 3202 Ljubečna. Ona: Sprejeli boste partnerjevo ponudbo, ki se bo v veliki meri ujemala z vašimi pričakovanji o skupnem življenju. Tildi drugače se bodo začele stvari v zasebnem življenju obračati na bolje. On: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo kmalu nudila izjemno ugodne poslovne povezave s celim kupom ugodnosti. Nikar ne skoparite z denarjem, saj se vam bo investicija bogato obrestovala. 1|2 [3 4 6 |7 [8~ 11 . 12 Tl3 116 '17 18 19 Ona: Prihajate v obdobje, ko boste morali kar najbolje izkoristiti tiste lastnosti, ki so vaša najboljša stran. Nikar ne mešajte ljubezenskih afer s poslovnimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obrne proti vam. On: Vse bolj se boste začeti zavedati, da je treba v življenju nekaj spremeniti in si vzeti nekaj več časa tudi zase in za svoje bližnje. Sedaj boste na tem področju narediti pravi ko- DVOJČKA J*-5™1" * Ona: Spremenite odnos do partnerja. Ljubezen ni stvar ene strani, potruditi se morata oba. Nezavrzite obetavnega razmerja, ker vam bo kasneje še močno žal! Raje se ozrite okrog in naredite to, kar morate! On: Pri delu se vam bo končno nasmehnila sreča in uspeli boste realizirati dolgo načrtovano dejanje. Izkoristili boste prav vse, kar vam bo v prid, in si tako v obilni meri narediti prednost pred konkurenti. Ona: Prisluhnite, kaj vam hočejo povedatiljudje, saj je znano, da stvari, ki se tičejo nas samih, nikoli ne opazimo. S tujimi pogledi na stvar si boste lahlco ustvarili popolnoma novo sliko celega problema. On: Zabavno bo še veliko bolj, kot so vaše najbolj drzne predstave. To se bo še najbolj pokazalo prav na ljubezenskem področju, kjer vam zadnje čase ni šlo vse tako, kot bi želeli. Tokrat bo povsem drugače. 2. nagrado - dve karti za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Irena Miklav, Ljubljanska 20 a, 3000 Celje. 3. - 5. nagrado - bon v vrednosti 8 evrov za nakup v lokalih Romana Brgleza z Vranskega, prejmejo: Franc Brečko, Selo nad Laškim 15, 3270 Laško, Jožica Zalokar, Krivica 42, 3262 Prevorje in Nevenka Rabuza, Vodice 2 b, 3230 Šentjur. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Presenečeni boste nad ravnanjemprijateljev, vendar pa bo presenečenje predvsem s pozitivnega vidika. Izkoristite dobro voljo v svoji okolici in si ustvarite pogoje za uresničenje skritih ciljev. On: Kar naenkrat vas bo prevzel občutek, da vas nekdanja partnerka pogreša bolj, kot to kaže navzven. Najprej boste sicer make zadržani, vendar vam bo že prvi vtis ob srečanju razodel tisto pravo resnico. DEVICA jii Orni: Prizadevali si boste pomiriti razgrete glave v okolici in pri tem tudi dosegli precejšen uspeh. To vam bo povečalo ugled v družbi, s tem pa se vam bodo tudi odprla vrata, ki so bila doslej zaprta. On: Prizadevati si boste ponovno osvojiti srce partnerke, kar vam bo tudi uspelo. Pomiritev bo prišla ravno ob pravem času, saj so pred vami dnevi, ko bo treba pošteno pljuniti v roke in ne bo časa za ljubezen. Ona: Nekdo vam bo skušal škodovati, saj vam zavida uspehe, ki ste jih dosegli predvsem z iznajdljivostjo. Nobenega vzroka ni za zaskrbljenost, saj se boste z malce previdnosti z lahkoto izognili nastavljenim pastem. On: Prav je, da zadeve razrešujete tako, da imate v mislih tudi čustva tistih, ki vam nekaj pomenijo. Sprva se vam bo vse skupaj sicer malo zatikalo, vendar se bo kaj kmalu vse postavilo na pravo mesto. KOZOROG Ona: Nikar se ne spuščajte v nič tveganega, saj vam zvezde niso ravno najbolj naklonjene. Vse ob svojem času in na svojem mestu. Raje se posvetite le-narjenju, kjer ste zadnje čase postali pravi pravcati mojster. On: Čeprav se vam bo sprva dozdevalo, da ste zašli v slepo ulico, boste kmalu našli pravo rešitev. Pravzaprav ste imeli veliko srečo, vseeno pa boste stvari postaviti na svoje mesto. Konec dober, vse dobro! Ona: Sprememba, ki bo priš-lapovsem nepričakovano, vam bo prinesla kup prijemih posledic. Težko se bo odloäti, a poskusite z varianto, ki vam bo prinesla tako poslovno kot tudi emocionalno afirmacijo. On: Trenutno ste v precej stabilnem zdravstvenem položaju, kar vam dopušča malo bolj lagodno življenje. Seveda si lahko zdaj privoščite tudi kakšno manjšo razvado, ki vas bo vsekakor razveselila. Ona: Okusili boste srečo, a boste še vedno iskali nekaj več. Je že tako, da vam ni nobena stvar po godu, pa naj bo še tako lepa. Pazite, da se vam takšno obnašanje ne bo maščevalo in vas privedlo do zloma. On: Nič dobrega se vam ne obeta! Najbolje bo, če boste zelo previdni, predvsem pa se ne spuščajte v tvegane ljubezenske kombinacije. Nekdo vas bo opomnil, kar vas bo rešilo precej neprijetne situacije. ZAČIMBA (RAMIZ) POMOČ: HOD-hoja, KROMOSKOP-priprava za primerjavo barv, NESTOR-starosta, RASPUTIN-ruski menih (Grigorij), TOKARA-otočje na Japonskem RUMENA STRAN Postavne mladenke tria Select so poskrbele za pravo vzdušje in navduševale predvsem moški del občinstva. Navdušena sta bila tudi urednica Radia Celje Simona Brglez in voditelj Silvester Javornik. Članov zasedbe Pijamas nizke temperature v sobotni noči niso prav nič motile. Najprej so ogreli občinstvo na odru, v zakulisju pa zabavali vse ostale. In pozirali fotografom... Aleš Pajovič, zlati dečak celjskega rokometa, rokometaš nemškega Kiela, se je na superpokalu legend znašel v vlogi gledalca. »Ati, a je bil gol ali ne?« (Foto: AŠ) FASADERSTVO MUGLER Kosovelova 16 3000 CEUE . =®gf .. - GSM 041 651 ŠT Tel 03 490 O ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 1314 Naj nas goba brcne! Aktiv Društva novinarjev Celje in Gobarsko društvo Bisernica sta na Kmetiji odprtih vrat Slemenšek v Razgoiju minulo soboto pripravila že tradicionalni gobarski piknik. Novinarji so za en dan postavili svoja peresa v predal in v roke vzeli košare ter se podali v gozd. Kljub dežju so se vračali s polnimi košarami, nekateri celo z gobami, ki so jih takrat videli prvič. Člani Bisernice vsako leto pripravijo tudi posebno tekmovanje v poznavanju gob, letos je vsak novinar imel natančno deset minut, da prepozna čim več gob. Za najboljšega se je tudi tokrat izkazal novinar dela Brane Piano, sledil mu je novinar Radia Slovenija Miran Korošec, na tretjem mestu pa je pristala dopisnica Dela Damjana Stamejčič. Naša ekipa se med najboljše ni uvrstila, je pa iz gozda prinesla največjo gobo in tako »potolkla« novinarske kolege. Najdbo smo poimenovali Goba s posebnim pomenom. Sšol, foto: TT Nocoj Je avdicija? Danes, v petek, ob 19. uri bo v celjskem mladinskem centru avdicija za mlade glasbene talente in vse tiste, ki še bodo na kakšen drugačen zanimivi način predstavili komisiji v stilu pokaži, kaj znaš. Avdicijo Organizira Tina Team na čelu s Ce-ljanko Tino Pulko, pevko in fotomodelom, in z medijskim pokroviteljstvom Novega tednika in Radia Celje. Vsi, M jih je zanimal nastop na avdiciji, so se morali prijaviti s prijavnico iz Novega tednika ali na spletni strani www.tinateam.si. 13 kandidatov bo imelo jutri po pet minut časa, da se predstavijo in nastopijo. Več zanimanja je bilo za glasbene nastope kot za pokaži, kaj znaš, kjer so prejeli je le nekaj prijav. Zmagovalec bo prejel 6-dnevno potovanje na Krf, poleg tega pa mu lahko zmaga na avdiciji odpre možnosti, da uspešno zajadra v glasbene vode. fotografi, med katerimi pa je Iđ, po njenih besedah, najbolj zanimiv Bob Coulter. »On je zagotovo najbolj >odštekary fotograf, s katerim sem sodelovala. Sicer ponavadi slika le gole ženske, pri meni pa je naredil izjemo in preživel, da sem bila spodobno oblečena,« pove simpatična ijavolaska. Vroče in hladno S fotografijami se še enkrat spomnimo minulega glasbeno-rokometnega konca tedna pred in v dvorani Zlatorog. Bilo je vroče in hladno. Dogajanje in vreme, namreč. Foto: GK Že res, da je nogometaš MIK CM Celja Simon Sešlar po duši predvsem žogobrc. Kar pa ne pomeni, da si v spremstvu dela svojega podmladka ne ogleda rad tudi kakšne dobre rokometne tekme.