Št. 64 (14.460) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 6. MARCA 1993 Gradimojkupaj. BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ITALIJA / ŠKANDAL O PODKUPNINAH Vlada odobrila politično rešitev Štirje odloki in trije osnutki zakonov RIM - Italijanska vlada je sinoči odobrila štiri zakonske odloke in tri zakonske osnutke, ki zadevajo tako imenovano Politično rešitev škandala v zvezi s korupcijo. Gre za nov normativ o financiranju strank, o depena-lizaciji nekaterih Prekrškov, o deblokadi zakupov, o prizivu računskega dvora na upravno sodišče zoper akte javne Uprave. To so odloki, ki stopijo v veljavo takoj. Trije zakonski osnutki pa zadevajo pospešitev sod-uih postopkov (z dogovarjanjem), spremembe Pri razsodbah po skrajša-Uem postopku in spre-uiembe norm za razsodbe Pretorjev. Zakonski odlok, ki zadeva financiranje strank, sprejema v glavnem smernice, ki jih je odobrila pristojna senatna komisija, vendar z nekaterimi Popravki. Niso predvide-Ue zaporne kazni, vendar °dlok uvaja denarno ka-Zen v vigini trikratnega Zneska sporne vsote, Ce Pa je slednja zelo visoka, 1° država lahko zahteva °d stranke, kateri pripada °ni, ki se je pregrešil. Prav tako predvideva odtok prepoved politične dejavnosti, katere trajanje je odvisno od resnosti Prekrška, za kar so izdelati posebno razpredelnico. Predsednik vlade Amato je tudi dejal, da so poostrili ukrepe zoper tiste Parlamentarce, ki ne posredujejo točnih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Predsednika zbornice in senata bosta lahko poverila finančnim stražnikom ugotavljanje dejanskega premoženja tistih parlame- natrcev, ki ne bodo nudili zadovoljivih in prozornih podatkov. Kar zadeva korupcijo in izsiljevanje ostaja v veljavi normativ, predviden v kazenskem zakoniku, uvaja pa možnost zmanjšanja zaporne kazni, Ce kršitelj vrne tisto, kar je izsilil. Vlada je uvedla tudi depenalizacijo glede nekaterih drugih prekrškov: na primer podpisovanje nekritih Čekov ( kar močno bremeni preture) in ne-prijavljanje nesreč. Tako bi morali razbremeniti prvostopenjska sodišča za 10 do 12 odstotkov njihovega dela. Ni še jasno, Ce bo zakon o financiranju strank vplival na referendum o tem vprašanju. Vse bo odvisno od odločitve kasacijskega sodišča, je še rekel predsednik vlade Amato. Socialistični tajnik Benvenuto je omenil možnost, da bi na Celo dvodomne komisije za institucionalne reforme imenovali nekdanjo predsednico poslanske zbornice Nilde Jotti. Tajnik DSL Occhetto je predlog takoj sprejel in ga ponovil, medtem ko se druge stranke o tem vprašanju niso izrekle. Prihodnji teden ja na vsak treba najti novega predsednika. Medtem je krščanska demokracija zahtevala oblikovanje novega volilnega zakona. Demokri-stjanski senatorji so predložili zakonski osnutek, ki predvideva izvolitev senatorjev s pretežno večinskim sistemom. Predstavnik gibanja Mreža Leoluca Orlando pa je zahteval predčasne volitve in predlagal, naj se parlament odloCi za evtanazijo samega sebe. V Vrstah socialistične stranke pa so še vedno polemike. Valdo Spini je kritiziral Martellija, ki se je včeraj sestal z nekaterimi predstavniki socialistične prenove, medtem ko je Craxi napovedal, da bo vložil tožbo v zvezi z vestmi, po katerih naj bi na računu njegove tajnice dobili 6 milijard lir. Predvsem gre za raCun mojega urada, pravi Craxi, in na njem ni milijard, temveč so kvečjemu milijoni. SKOPJE / NESREČA TERJALA 75 MRTVIH IN 16 RANJENIH Strmoglavilo je makedonsko letalo SKOPJE - Včeraj, nekaj minut po 12. uri, se je na skopskem letališču Petro-vac takoj po vzletu zrušilo letalo Fokker 100 družbe Palair Macedonian z 91 potniki in 6 elani posadke, med temi en Nizozemec - kopilot in en Švicar - mehanik na krovu. Dokončnih podatkov o žrtvah še ni, vendar pa kaže, da je nesrečo preživelo 16 oseb. Po nesreči so v razne bolnišnice prepeljali 26 potnikov, vendar jih je 10 kmalu podleglo poškodbam. Letalo, ki ga je imela v najemu omenjena makedonska družba, je letelo na progi Marjan Kos / Skopje Skopje - Ziirich, potniki pa so bili v glavnem Albanci s Kosova. Po dosedanjih ugotovitvah preiskovalci izključujejo, da bi bila v letalu podtaknjena bomba; opredeljujejo se torej za okvaro ali za napako. Podsekretar v makedonskem notranjem ministrstvu Pavle Trajanov je dejal, da je letalo strmoglavilo nekaj sto metrov po vzletu. Baje se je fokker nagnil v levo, pilot ga je poskušal naravnati, a zaman. Letalo je s kri- lom udarilo ob tla, strmoglavilo in eksplodiralo. Hasneje je eden od preživelih, stevard Zoran Ackovski dejal, da je že med vzletanjem občutil nenavadne tresljaje. Takoj po nsereci je makedonsko ministrstvo za promet imenovalo posebno preiskovalno komisijo, ki bo ugotavljala vzroke nesreče. V Skopje pa so prišli tudi strokovnjaki tovarne Fokker iz Nizozemske. Našli so že obe »črni škatli«, ki beležita pogovore v pilotski kabi- Prva nesreča novega fokkerja 100 DEN HAAG - Fokker 100, dvomotorno reaktivno letalo velja za zelo zanesljivo letalo. Včerajšnja nesreča je namreč prva, odkar je bil leta 1988 fokker 100 vključen v redni promet. Do manjše nesreče je sicer prišlo v Ženevi leta 1989, ko se je zaradi vibracije nalomilo glavno podvozje; to oklva-ro so hitro popravili. Trgovsko je Fokker 100 zelo uspešno letalo: 160 jih je že v prometu, na-daljnih 250 pa je bilo naročenih pri družbi Fokker s sedežem v Amsterdamu. Letalo je opremljeno z dvema Rolls-royceovi-ma motorjema, lahko prevaža 107 potnikov na razdaljo 3.000 kilometrov. V promet ga je prva vključila švicarska drušba Swis-sair, glavni kupoec teh letal pa he ameriška letalska družba American Airli- nes, ki je naročila kar 75 fokkerjev, medtem ko jih je US Air kupila 40. Sicer pa je to letalo kupilo veliko število družb iz številnih držav: Air UK in British Airways iz Velike Britanije, KLM iz Nizozemske, Portugalia iz Portugalske, Gorše Medi-terranee iz Francije, CAAC in China Eastem iz Kitajske, sicer pa iz Vzhodne Azije še Bangkok Airways, Korean Air, Garuda Indonesia, Pelita in Sempati, iz Afrike Air Gabon in Air Ivoire ter iz Južne Amerike Mexicana in Tam. Makedonska družba Pal Air je letalo najela pri družbi AFT (Aircraft Fi-nancing and Trading), joint venture med Fokker jem in Rolls Roy-ceom. (AFP, telefoto APJ ni in delovanje inštrumentov. Letališče Petrovac je vse od uvedba blokade Srbije zelo prometno letališče, saj ga uporabljajo prebivalci Srbije in Črne Gore. Promet je tako prekomerno narasel, letališče je postalo ena naj živahnejših točk na Balkanu in za Makedonijo zelo donosno podjetje. V nekaj mesecih so tam nastala številna nova podjetja, ki se ukvarjajo s potniškim prometom. Sicer pa ima letališče tudi probleme s tehnično opremo. Zaenkrat seveda še ni mogoče govoriti o vzrokih nesreče, ki je že druga v zadnjem letu dni v Makedoniji. Julija lanskega leta je namreč nedaleč od vrha Solunske glave strmoglavilo transportno letalo antonov AN-2 ruske proizvodnje. Vseh šest elanov posadke je izgubilo življenje. Domnevajo, da je tisti nesreči botrovalo hudo neurje, ki je v tistem Času divjalo nad Makedonijo. Vest o nesreči je povzročila val žalovanja, makedonske oblasti pa so prejele številne sožalne brzojavke tudi iz tujine. Med temi sta tudi brzojavki predsednika in premiera Slovenije Kučana in Drnovška. Slovenija je Makedoniji tudi ponudil pomoč štab civilne zaščite Slovenije, predvsem za identifikacijo žrtev; v Sloveniji namreč deluje visoko specializirana ekipa, kin jo sestavljajo visoko usposobljeni strokovnjaki Inštituta za sodno medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Afera Enzo Carra: razrešili tri karabinjerje Milansko poveljstvo karabinjerjev je takoj razrešilo karabinjerja, ki sta v sodno dvorano pripeljala vklenjenega glasnika bivšega tajnika KD Forlanija in pa karabinjerskega častnika, ki je bil tedaj v službi na sodišču. ....................stran 4.. Visoko priznanje prof. Pavletiču Profesor Bojan Pavletič je prejel visoko odlikovanje Reda za zasluge italijanske republike za svoje več kot štiridesetletno delovanje na šolskem področju, med katerim je bil mentor več generacijam zamejske mladine. ....................stran 7.. Dopolnilna blagajna in odpusti v Tržiču Na Tržiškem se spet širijo zaskrbljujoče vesti o krizi v podjetjih z državno udeležbo. V tovarnah Alenia in Meteor v Ronkah zaradi viška delovne sile tvega delovno mesto skupno skoraj 70 zaposlenih, v ladjedelnici pa naj bi konec meseca poslali v dopolnilno blagajno dvesto delavcev in to kar za šest mesecev. Dvajset odpustov napovedujejo tudi v kemičnem podjetju Adriaplast. ....................stran 8.. Jazz in film V Gorici so se zaključila jazz srečanja, ki so bila posvečena saksofonu, njihov obračun pa je vsekakor pozitiven. V Trstu bo drevi pred domačo publiko spet nastopil filmski mojster-amater Aljoša Žerjal, ki bo prikazal izbor svojih filmov. Glasbena matica uspešno nadaljuje s koncertno sezona, gledaliških predstav pa je trenutno v Trstu veliko in med njimi je več zanimivih. O vsem tem na strani kulturnih dogodkov. ...............................stran 20....... TRST / POMEMBNA PRIDOBITEV ZA TRŽAŠKO KREDITNO BANKO BOSNA IN HERCEGOVINA / KARADZICEVE IZJAVE RAZJEZILE CLINTONA Nova agencija Mitnica V neposredni bližini Stare mitnice so sinoči odprli novo agencijo, s katero bo TKB občutno razbremenila svoj daleč pretesen osrednji sedež TRST - s preprosto slovesnostjo v 0žjem krogu poslovnih sodelavcev, go-stov in prijateljev je Tržaška kreditna anka sinoči predala namenu novo Renčijo v središču mesta, ki jo je poimenovala po bližnji Mitnici (na sliki -°to Ferrari). Gre za pomemben korak v življenju tega hitro razvijajočega se °venskega denarnega zavoda, s kate- rim se še bolj približuje odjemalcem svojih storitev, predvsem pa njihovim pričakovanjem po kakovosti denarnega poslovanja. Zbrane goste, prijatelje in poslovne sodelavce banke, ki jih je okusno in funkcionalno urejena notranjost prostorov prijetno presenetila (medtem ko bo treba za dokončno zunanjo podobo še nekoliko potrpeti v pričakovanju ustreznih dovoljenj), je pozdravil predsednik njenega upravnega sveta Egon Kraus, za njim pa je župnik Sv. Antona Novega don Cividin prostore posvetil, medtem ko je škofov vikar gospod Vončina izrekel priložnostno sveto besedo. Na 4. strani Od prihodnjega tedna skupna ameriškoaiska humanitarna akcija VVASHINGTON, SARAJEVO - Radovan Ka-radžič je z izjavo ameriškim Časopisom, Ceš da odmetavanja človekoljubne pomoCi s padali nad Bosno pomeni »hudo napako ameriške administracije« in da bi to lahko pomenilo začetek obsežnejših terorističnih akcij v ZDA, resno razjezil predsednika Billa Clintona. »Ce to niso le govorice,« je novinarjem dejal Clinton, »potem so resno napako naredili oni.« Ameriški predsednik je ob tem še poudaril, da se Američanom ni treba bati Karadžičevih groženj. Ameriški in ruski vojaški strokovnjaki so se dogovorili, da bodo od dvanajstega marca naprej pomoC ljudem v Bosni odmetavala tudi ruska tovorna letala, ki bodo vzletala z ene od vojaških postojank NATO. Amer riški predstavnik na newyorških pogajanjih o Bosni Bartholomew je izrazil previden optimizem glede poteka dogovarjanj o morebitni mirni raz- rešitvi spora. Kljub vsem diplomatskim prizadevanjem pa so tudi včeraj Srbi v Sarajevu napadli enega od človekoljubnih konvojev in predstavnik ZN v mestu je povedal, da usoda treh voznikov napadenega konvoja še ni znana. Poveljnik mirovnih sil v BiH general Phi-lippe Morillon pa se s spremstvom skuša prebiti do Muslimanov na območju Cerske. Z enega najbolj silovito napadanih območij v BiH v zadnjih dneh po podatkih srbskega radia beži najmanj 20.000 ljudi. Medtem se je novi poveljnik Unproforja švedski general Lars-Erich VVahlgren sestal na ločenih sestankih z jugoslovanskim zveznim predsednikom GosiCem ter s poveljnikom jugoslovanskih oboroženih sil generalom Paničem. Na sliki (telefoto AP) veselje v Goraždu ob prihodu humanitarnega konvoja OZN s prehrano in zdravili. DOGODKI - MNENJA Sobota, 6. marca 1993 NOVICE ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE PROTI SRBIJI V PETEK ZVEČER V PREŠERNOVI HIŠI Neurje v ZDA povzročilo 5 mrtvih WASHINGTON - Severovzhodne ameriške države je v zadnjih 24 urah prizadelo hudo neurje, ki je povzročilo vsaj pet smrtnih žrtev. Mrzla fronta zadeva obalo Virginie in Connecticuta, kjer beležijo snežne meteže, poledico in izredno moCne vetrove. V Smithsburgu, majhnem mestu v Marylandu je neurje odneslo streho na osnovni soli Mornarica ZDA prestregla srbsko orožje za Somalijo WASHINGTON - Ladje ameriške vojne mornarice so včeraj pri otočju Seychelles prestregle grško ladjo "Maria", ki je prevažala tovor srbskega orožja somalskim "gospodom vojne”. Ameriška mornarica je bila Marii za petami že dva tedna, saj so vedeli, aa krši trgovski embargo, ki ga je OZN določil do ZR Jugoslavije, istočasno pa je tudi prepovedal izvoz orožja v Somalijo. Glasnik Bele hiše je povedal, da so v zadnjem mesecu ustavili pet ladij, ki so kršile embargo do Jugoslavije. Ubili tri misijonarje OUDAD MENICO - Tri misijonarje, ki so jih konec januarja ugrabili v Panami, so vCeraj našli mrtve. Dva duhovnika sta bila Američana, tretji pa Peru-vianec. Misijonarje verske organizacije "Nova plemena” so ugrabili na meji s Kolumbijo, sumijo pa da gre za panamske in kolumbijske gverilce. Odgovornost za ugrabitev je prevzela ena od gverilskih organizacij, ki so nastale po ameriškem posegu v Panami leta 1989. Nikaragva: strmoglavilo letalo z osmimi osebami MANAGUA - Manjše dvomotorno letalo, ki je prevažalo osem oseb, je vCeraj strmoglavilo v Nigarag-vi, ko je letelo pribižno 70 kilometrov od prestolnice. Vest je sporočil funkcionar letalske družbe Aero Servicios VValter Gutierrez, ki je lastnica družbe. Letalo “Cessna 401“ je letelo med Managuo in mestecem Siuna na atlantski obali. Vzroki nesreče so neznani. Husein dal usmrtiti predstavnika plemena Jibour LONDON - Iraški predsednik Sadam Husein je brez vsakršnega procesa dal ustreliti dve vidni osebnosti plemena Jibour, ki sta bili obtoženi nepoštenosti v odnosu do iraškega predsednika. Iraški državni kongres, organizacija Id v pregnanstvu nasprotuje Sadamovemu režinu je sporočila, da gre za generala Mohameda Biala Al Jabourija in šejka Diri Al Jibourija. Pleme Jibour je doslej Sada-mu zagotavljalo vso politično in vojaško podporo. Bill Clinton zagrozil z ostrejšimi sankcijami Pri Sejšelih ustavili srbsko ladjo z orožjem za Somalijo VVASHINGTON Ameriška mornarica je v petek zjutraj v Indijskem oceanu pri Sejšelih ustavila srbsko ladjo, ki je prevažala orožje v Somalijo. Predstavnik ameriškega predsednika za tisk Stephanopoulos je povedal, da je to že peta srbska ladja, ki so jo morali v zadnjih tednih ustaviti zaradi uveljavitve sankcij proti Srbiji in Črni gori. Ameriški predsednik Bill Clinton pa je pred tem sam posredno odgovoril na grožnje voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, da bo delovanje Združenih držav Amerike na območju nekdanje Jugoslavije privedlo do novih terorističnih dejanj na ameriških tleh. Združene države Amerike in zavezniki nameravajo poostriti sankcije proti Srbiji in iščejo tudi druge poti za končanje državljanske vojne v Bosni, je povedal Bill Clinton in dodal: »Zelo kmalu bomo razložili svoje načrte. Prepričan sem, da lahko naredimo še marsikaj.« Američani in njihovi zavezniki razmišljajo o uveljavitvi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki srbskim letalom prepoveduje polete nad Bosno in Hercegovino, in širitvi pomorske blokade tudi na Donavo. Po besedah ameriškega predsednika sta doslej uveljavitev resolucije - poleg strahu, da bi Združene države s tem vpletli v nenadzorovano vojno - preprečevali »nujnost uskladitve ameriških dejanj z evropskimi zavezniki in nujnost priznanja tradicionalnih povezav med Rusijo in Srbijo«. »Francozi in Britanci tam že imajo svoje vojake, ki bi lahko bili v nevarnosti,« je povedal Clinton. Zato je Bela hiša v evropske prestolnice poslala dve skupini predstavnikov, da bi razpravljali o najboljših načinih za uveljavitev sankcij proti Srbiji. (Reuter, AFP) 1 B j Radovan Karadjič — voditelj bosanskih Srbov Hudi spopadi med Srbi in Hrvati v okolici Benkovca KNIN, ZAGREB - V Kninski krajini na jugu Hrvaške so se tudi v petek nadaljevali boji med srbskimi uporniki in hrvaškimi silami, poroča avstrijska agencija APA, ki se sklicuje tako na srbske kot na hrvaške vire. NjahujSi boji so potekali na območju Benkovca. Beograjska agencija Tanjug je poročala, da so srbske enote na tem območju odvrnile hrvaške napade in celo premaknile linijo fronte za dva kilometra. Tanjug, ki se sklicuje na srbsko vojaško poveljstvo v Kninu, je tudi sporočil, da so hrvaške sile z granatami zasule mesti Kistanje in Bratisko-vadi. Srbske sile pa so izvedle vec napadov v zadarskem zaledju, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Boji, kot navajajo, so potekali tudi na območju vzhodne Slavonije in v okolici Osijeka. Na vsej frontni Črti so srbske enote z granatami obstreljevale položaje hrvaške vojske. Na območju Županje pa so zaradi nenehnih srbskih napadov razglasili splošno nevarnost. (STA) Utišana barvna razpoloženja V Kranju razstavlja slikarka Melita Vovk KRANJ - Osrednji galerijski prostori v gorenjski metropoli ne samevajo, praviloma po zaslugi ustanove, ki bdi nad njihovimi vsebinami - Gorenjskega muzeja. Programska politika razstav, ki jo po odhodu v pokoj dolgoletnega kustosa dr. Ceneta Avguština, vodi Damir Globočnik, je Kranjčanom približala prenekatere-ga priznanega umetnika. Svojevrsten in hkrati že tradicionalen je tudi način odpiranja razstav. Praviloma ob petkih ob 18. uri najprej odprejo razstavo v Prešernovi hiši, ki je na začetku vhoda v stari del mesta, pol ure kasneje pa se obiskovalci sprehodijo po mestu navzdol do galerije v stari mestni hiši. Povprečno se na otvoritvah zbere okrog 40 obiskovalcev, pre-nekateri stalen, zanimiva pa je tudi »družbena« struktura, kajti med njimi na primer praviloma ni opaziti vrhunskih lokalnih politi-kpv. Ustvarjalni način Melite Vovk, akademske slikarke z Bleda, še naprej ostaja samosvoj in hkrati povsod zlahka prepoznaven, je ob včerajšnji prvi večerni otvoritvi novo razstavljalko označil Damir Globočnik in dodal, da so dela, ki jih tokrat predstavlja umetnica, rezultat sproščenega ustvarjalnega trenutka, čeprav Vovkovi ni tuje niti seznanjanje z njeno kritičnostjo do perečih in tragičnih dogodkov, ki se še vedno do- gajajo v naši neposredni so-seSčini. V drugem delu včerajšnjega otvoritvenega slikarskega večera v Kranju se je s svojimi deli predstavila akademska slikarka Brigita Požega-Mulej, rojena Mariborčanka, sicer s statusom svobodne umetnice živeCa na Gorenjskem. Kritik je ob njenih krajinskih slikah zapisal, da jih označujejo dinamika, ritem, po drugi strani pa umirjenost, zadržanost ter svojevrstna odmaknjenost - utišana barvna razpoloženja. Kranj je tako po pred dnevi odprti prenovljeni stalni razstavi elanov domačega društva likovnih umetnikov, te dni bogatejši za dve zanimivi razstavi, in to v svojem središču. (V. B.) Melita Vovk v Kranju (Foto: Srdan Živulovič/TRIO) ZDA / DRAMA SE NADALJUJE VVASHINGTON / JELCIN IN CLINTON DOLOČILA KRAJ SKORAJŠNJEGA SREČANJA Teksaški mesija se še vedno ni predal policiji WACO (Teksas) - Nobene predaje in nobenega samomora. Tako naj bi odločil vodja sekte verskih blaznežev David Koresh, ki že Sest dni kljubuje policiji v svojem ranchu v Teksasu. Koresh je vCeraj izpustil še eno deklico, tako da se je do sedaj reSilo že 21 otrok njegove sekte. FBI meni, da je z njim trenutno ostalo Se 17 otrok, 43 žensk in 47 moških. Agent zvezne policije, ki ima delikatno nalogo, da se pogaja s Kore-shem, je izrazil pre- pričanje, da slednji nima najmanjšega namena ukazati svojim pristašem, da si sami vzamejo življenje. Varnostne sile so se od vedno moCno bale množičnih samomorov, ko so imele opraviti z verskimi fanatiki. Varnostnikom se zdi, da jim je uspelo vzpostaviti z verskim fanatikom odnos zaupanja. Koresh trdi, da njegovi pristaši lahko odidejo kadar hočejo, vendar si policija ne dela utvar, da bi se obleganje lahko končalo ne da bi se njihov vodja predal. Vrh Rusija ■ ZDA v Kanadi Srečanje, ki bo 4. aprila, bo že 28. vrh voditeljev obeh držav od leta 1945 do danes VVASHINGTON Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj sporočil, da bo dvodnevno srečanje na vrhu z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom v kanadskem Vancouvru 3. in 4. aprila. Vancouver je najveeje kanadsko mesto na tihomorski obali, pet ur leta od Wa-shingtona. Oba predsednika sta se o srečanju domenila že pred desetimi dnevi, vendar so kraj srečanja sporočili samo včeraj. Slo bo za delovni sestanek, je dejal Sef Bele hiše, na dnevnem redu pa bo med drugim tudi možnost povečanja gospodarske pomoči nekdanji sovražni supersili. »Govorili bomo o finančnih sredstvih, ne gre pa samo za denar, temveč bom Jelcinu ponudil nekaj konkretnih idej za uveljavitev reforme v Rusiji,« je rekel Clinton. Bodoči sestanek med Jelcinom in Clintonom ne bo prvi, saj sta se že sestala v VVashingtonu med Clintonovo volilno kampanjo. Skorajšnje srečanje na vrhu med Clintonom in Jelcinom bo že 27. med državnimi in vladnimi poglavarji ZDA in Sovjetske zveze oziroma ZDA in Rusije. To bo že 27. srečanje med predsednikom ZDA in voditeljem Sovjetske zveze oziroma Rusije. Prva sta se pred 48 leti na Jalti, na znanem sestanku med drugo svetovno vojno, na katerem je bil izdelan zemljevid povojne Evrope, sestala Franklyn D. Roosvelt in Stalin, nakar so se srečanja tako zvrstila: 17.7. - 4.8.1945, Potsdam - Truman in Stalin; 18. - 21.7.1955, Ženeva - Eisenhover in Bul-ganin; 25. - 27.9.1959, Čamp David - Eisenhover in HrušCov; 16.5.1960, Pariz - Eisenhover in HrušCov; 3.6.1961, Dunaj -Kennedy in HrušCov; 23. - 25.6.1967, Glas-sboro - Johnson in Kos-sigin; 22. - 29.5.1972, Moskva - Nixon in Brežnjev; 19. - 22.6.1973, Čamp David - Nixon in Brežnjev; 27.6. - 3.7. 1974, Moskva - Nixon in Brežnjev; 23. - 24.11.1974, Vladivostok . Ford in Brežnjev; 29.7. - 1.8.1975, Helsinki - Ford in Brežnjev; 15. - 18.6.1979, Dunaj - Carter in Brežnjev; 19. - 20.11.1985, Ženeva - Reagan in Gorbačov; 11. - 12.9.1986, Reykjavik - Reagan in Gorbačov; 7. - 10.12.1987, Wa- shington - Reagan in Gorbačov; 28.5. - 2.6.1988, Moskva - Reagan in Gorbačov; 7.12.1988, New York - Reagan in Gorbačov; 2. - 3.12.1989, Malta -Bush in GorbaCov 30.5. - 3.6.1990, Wa- shington - Bush in Gorbačov; 9.9.1990, Helsinki -Bush in GorbaCov; 30. - 31.7.1991, Moskva - Bush in GorbaCov; 29.9.1991, Madrid -Bush in Gorbačov; 1.2.1992, Čamp David - Bush in Jelcin; 16. - 18.6.1992, Wi-chita - Bush in Jelcin; 2. - 3.1.1993, Moskva - Bush in Jelcin. Po številu srečanj s sovjetskimi oziroma ruskimi voditelji je torej na ameriški strani na prvem mestu George Bush s sedmimi srečanji, na sovjetski ali ruski strani pa je ameriškega predsednika največkrat srečal Mihail GorbaCov, in to kar desetkrat. -w- y zadnjem času se \ / ponovno pojavlja-V jo zahteve po zaprtju ali radikalnih omejitvah delovanja nekaterih ljubljanskih neodvisnih kulturnih centrov. Mestna vlada bo na torkovem zasedanju obravnavala informacijo o dejavnosti Kuda Franceta Prešerna - kot se sliši, na pobudo člana mestnega izvršnega sveta, ki stanuje v neposredni bližini Kuda. Cilj napada naj bi bil Kudov bife. Glede na že pregovorno hortikulturno delovanje mestnih oblasti ne more biti začu- GLOSA PoIfflaiHura ali Kud F. Prešeren? dujoče, da lahko član mestne vlade predlaga obravnavo problematike, ki ne sega na njegovo delovno področje. Ampak pustimo to. Okoliške prebivalce moti predvsem Kudov bife, ki naj bi bil vzrok nočnega kaljenja miru in za katerega v svojih »Specanjih« mestni vladi trdijo, da je osnovna Kudova dejavnost. Se več, po njihovih pismih sodeč naj bi se z bifejem posamezniki celo okoriščali, zato (na kratko) zahtevajo, da se bife v Kudu zapre, da pa bi se to res zgodilo, naj bi delegati krajanov piish v izvršni odbor Kuda Franceta Pre- šerna (!). Pustimo ob strani totalitarnost, ki prihaja »od spodaj«, popolno nerazumevanje in apriorno odklanjanje tovrstne kulture ter težnje po ljudskem prevzemu oblasti v kulturnem centru in se ozrimo po podatkih. Kudova statistika kaže, da so imeli leta 1992 več kot 200 prireditev - kar (statistično) pomeni 4, 5 prireditve na teden - ki jih je obiskalo čez 28.000 ljudi. To so dejstva, ki so vsekakor primerljiva z drugimi kulturnimi Nina Kozinc ustanovami v Ljubljani, le da je Kud za svojo celotno dejavnost prejel le četrtino družbenega denarja. Vse ostale izdatke, od vzdrževanja hiše do programskih stroškov, financimjo z vstopninami, z denarjem, ki ga dobijo od pokroviteljev, s prodajo Kudovih storitev drugim, z bifejem in prostovoljnim. ali slabo plačanim delom. Ali drugače, tako kot v vsebinsko podobnih neinstitucionalnih centrih po Evropi je velik del Kudove dejavnosti in produkcije po- gojen oziroma odvisen od prostovoljnega dela in dobička od gostinske dejavnosti. Vsebina in način delovanja uvrščata Kud Franceta Prešerna med tiste sociokul-turne centre, ki jih danes poznajo vsa večja zahodnoevropska mesta, po padcu socializma pa jih je vse več tudi v Vzhodni in Srednji Evropi. V Kudovih prostorih nastaja in se predstavlja tisti segment kulture, ki iSče nove oblike umetniškega izražanja (v gledališču, glasbi, likovni umetnosti, foto- grafiji), po drugi strani pa skušajo z organizacijo okroglih miz, predavanj in diskusij na teoretski ali praktični ravni posegati v aktualna dogajanja tako na kulturnem kot političnem področju. Neločljivo s tem je povezana družabnost, ki kot tretji (enakovreden) segment označuje vsebino Kuda Franceta Prešerna. Zaradi pomanjkanja tovrstnih prostorov v Ljubljani predstavlja Kud enega redkih prostorov srečevanja, zbiranja in komuniciranja tistega dela prebivalcev »prestolnice«, katerih življenje je usmerjeno navzven, v mestni prostor. Ali kot meni Pavel Gantar, Galerija SKUC in Kud Franceta Prešerna sta nekakšen laboratorij ljubljanske umetniške ustvarjalnosti, prostora, v katerih estetske inovacije prvič pridejo v stik z javnostjo. Zato lahko morebitno vmešavanje mestne politike v sfero kulture, ki bi temeljilo na lokalnih interesih, pomeni zlorabo pooblastil ali vračanje v čase pohkulture. Navsezadnje prinaša stanovanje v širšem1 središču mesta prednosti in pomanjkljivosti. KULTURA Sobota, 6. marca 1993 LITERATURA / INTERVJU S PISATELJEM FULVIOM TOMIZZO Varali, da bi se zbližali Italijanska založba Bompiani je izdala knjigo Razmerja krivde, v kateri avtor brez dlake na jeziku razkriva svojo družinsko intimo Miran Košuta Fulvio Tomizza je umrl. Za sabo pušča v beli ovojnici kopico zapisov, izpovedi, sanj, skic, beležk, a tudi dokončanih poglavij, ki jih pisateljev brat uredi po Časovnem zaporedju v novo, poslednjo avtorjevo knjigo: Razmerja krivde -1 rapporti colpevoli. Tako, z namišljenim umanjkanjem, ki bo ostalo - upam, da čim dlje -zgolj literarno, papirnato, začenja istrski pisec svoj najnovejsi književni trud, ki ga je pod lanski konec leta namenila v vsaj dvaj-settisočkratno branje italijanska založba Bompiani. Kakršen začetek, taksno nadaljevanje: tudi pouver-tume strani so tako v marsičem presenetljive, saj razkrivajo javnosti doslej ne-slutenega in nenavadnega Tomizzo. Iz poeta trnjevih lepot istrske zemlje v delih, kot sta Materada ali Boljše življenje, iz kronista, ki je v romanih Zlo prihaja s severa, Beneška dedinja ali Navzkrižni pobegi pretapljal zgodovino v književnost, se nam Fulvio Tomizza prikazuje zdaj v Razmerjih krivde kot neizprosen samoana-litik, pisatelj, ki se brez sramu in dlake na jeziku potaplja v tolmune svoje protislovne osebnosti, v vrtoglavo skrivnostne nav-pike intime. Avguštinova »confessio« Tomizze se vije kakor grešnikov kriz-pot mimo osmih postaj - poglavij pisateljeve izpovedne muke. Bralec tako poroma od malenkostnih privoščljivosti na delovnem mestu in begotnih hotelskih ljubezni prek življenjsko usodnih odnosov pripovedovalca s hčerko in ženo do njegovih družinskih razmerij z materjo, babico, stricem ter končno vse do misli na samomor pred dnevnikom, ki roman kronološko uokvirja in tematsko zaključuje. Knjiga je vaša Čustvena avtobiografija, skrajno poštena, boleča inkvizicija nad samim seboj. Sprva ste jo nameravali objaviti posthumno najbrž zato, ker se dotika tudi vaših najbližjih. Zakaj ste si premislili? V zaCetku ni bila beseda, literatura, temveč obračun s samim seboj, s svojo družino. Poskusil sem ugotoviti, kdo ima prav in kdo ne. Potem sem se predal pripovedovanju in žareča snov se je zaCela ohlajati, postala je literarno uležana pripoved, knjiga. S presenečenjem sem ugotovil, da je to zame nenavadna, totalna knjiga. Ponudil sem jo v branje ženi, ki je bila sprva prizadeta zaradi vsebine. Potem jo je roman očaral, rekla je, da je mojstrovina, ki zasluži, da jo ljudje poznajo. Za delo je izvedela tudi moja založba Bompiani, ki je želela natisniti poleg Moravie še nekaj avtobiografskega. Iztrgali so mi iz rok rokopis, se zanj navdušili in me prepričali, naj ga objavim. Z izdajo pa sem želel tudi ubraniti svojo literarno čast, ki jo je ob prejšnjih zgodovinskih romanih kritika sistematično načenjala. Kritiki pravijo, da sem v tej knjigi neprepoznaven. Res je različna od prejšnjih, intenzivnejša, obrnjena vame v dobrem in slabem. Ne mislim, da izhajam iz teh strani očrnjen. Človek je tako mno-gostranski, da sem ga hotel zavestno razgaliti tudi v njegovih protislovjih. To je moja ideja literature -življenja: protislovij dejansko ni. Lepo je tudi grdo, poštenjak je hkrati slepar in obratno. Vsaka vrednota, vsako čustvo, celo vsako telo je zdaj lahko lepo, drugič pa grdo, zanikrno. V bistvu smo grozd, sestavljen iz tolikih jagod... Resnični junak knjige je pravzaprav pripovedo-valCeva žena, Ester Va-lenza, fizično varana, miselno in Čustveno nikdar prevarana. Koliko krivde, koliko vaše shizofrenosti je v tem in drugih opisanih odnosih? Zakaj se je treba oddaljiti, da bi bili nekomu (ženi, materi, hčeri ...) resnično blizu, zakaj treba varati, da bi jim bili pravzaprav blizu? V tem ni nikakršnega protislovja, življenje nas navaja k takšni shizofrenosti. Nekoč so bila varanja prikrita, danes pa smo vsi nekakšni Odiseji, ki jih morje sodobnosti premetava od Kalipse do Kirke, od čeri do čeri. Vsega, kar išCemo, pa ni mogoče najti v eni sami ženski, v lastni ženi. Veliko je siren, ki jih ponujata kulturna industrija in konzumistični svet, ko prišepetavata, da se je treba izživeti, poskusiti vse. Pritegnjen sem k temu, toda trdne, prave korenine ostajajo doma. Zato se počutim dvakratno kriv kakor protagonist romana, ki zataji najprej zakonski krov, potem pa zaradi moralnih predsodkov še odnos z drugo žensko. Strinjam se na primer z VValcottom, ko pravi, da je pisatelju prirojen občutek krivde. Sprva sem hotel knjigo celo poimenovati V začetku je bila krivda. In kje se krivda najprej vgnezdi? Predvsem tam, kjer se ne bi smela: v intimnih, družinskih odnosih, ki so včasih tako tesni, da postajajo dušeči in vzpodbujajo k begu. Ob vaši knjigi bi lahko trdil: kakršni odnosi med pari, takšni med narodi. Čeprav je njeno sporočilo intimistično, lahko delno vendarle metafori- zira tudi širša medetni-čna razmerja. Bo kdaj prišlo med Italijanom in Slovencem, ki sobivata kakor zakonca v isti hiši, do tiste vedrine, ki jo namenjate svojemu paru proti koncu romana? Vedrino italijansko-slo-venske vzajemnosti sem zmeraj zagovarjal z vsakim vlakencem svojega bitja. Mogoče so danes stvari zanjo dozorele. Toda moja izkušnja pravi, da lahko pride do nje predvsem med dvema osebama, če se vsaka od njiju nečemu odpove. Med nami, celo med mladino, obstajajo v Trstu še danes prastari tabuji, ki bodo težko dopustili takšno medsebojno razumevanje. Tolaži pa me dejstvo, da imajo tako Trst kot naša dežela in bližnja Istra s prisotnostjo manjšin ter z doseženo suverenostjo Slovenije in Hrvaške zdaj nove, evropske možnosti razvoja, mogoče- celo možnosti oblikovanja tiste skupne regije, ki smo ji včasih rekli Svobodno tržaško ozemlje. Hkrati je treba enkrat za vselej priznati, da prispeva kozmopolitizmu Trsta svoj delež tudi in predvsem slovenska prisotnost. Zavedati se moramo bogastva, prednosti, ki jo daje različnost. V knjigi ste zapisali: »Nisem bil preprosto slo-vanofil, kakor me obtožujejo julijski nazadnjaki (še najprej in slepo protislo- venski), ampak sem že kot otrok izbral najbolj neugodno, obremenjujočo, celo sramotno plat naše bastardnosti.« Vaša dela, polna iskrene simpatije do Slovencev in Slovanov, temu nedvomno pritrjujejo. Prav zato me je zbodlo dejstvo, da na zavihku knjige med italijanskimi in avstrijskimi nagradami, ki ste jih prejeli, ni enakovredno omenjena tudi slovenska Vileni-ca. Zakaj? Na to me je opomnila že Jolka Milic. Besedilo na ščitnem ovitku sestavi založnik. Nagrada Vilenica žal še ni dovolj poznana in uveljavljena v italijanskem kulturnem svetu, zato bi bralcu njeno navajanje ne pomenilo ničesar. Sam sem zelo počaščen, da mi je Društvo slovenskih pisateljev - poleg Handkeja, Kundere in drugih - prvemu namenilo nagrado Vilenica, to pogumno, dalekovidno in ne le slovensko književno priznanje. V biobibliogra-fijah, ki jih sam sestavljam, je Vilenica vedno omenjena. Fulvio Tomizza torej Se zdaleč ni umrl. Pred seboj ima Se kopico belih ovojnic, polnih zapiskov, izpovedi, sanj, skic, beležk, poglavij, ki jih bo sam uredil v druge, naslednje knjige. Za nova srečanja in pomenke z njim, za nova branja - razmerja brez krivde. Kako živi Hrvaška? Slavenka Drakulič Ko se v časopisih pojavi »novica«, da v Zagrebu prodajajo čevlje celo po 550 DEM s klicajem v naslovu, potem je jasno, koliko je ura. To naj namreč ne bi bila novica. Dovolj je samo, če si predstavljamo nekatere nemške Časopise, ki imajo v naslovu ceno 25.000 DEM - prva misel bralca pa bi bila prav gotovo, da gre za nekakšen reklamni trik, ne pa za članek, ki je napisan v resnem tonu in moralnem kontekstu. Že prej se nam je kdaj zgodilo, se pravi v komunizmu, da se je pojavila podobna »novica«, a takrat nam je bilo vsem jasno, da gre za načelo izenačevanja, se pravi za uravnilovko, in da moralno zgražanje nad ceno s prstom kaže na krivico: ali je sploh mogoče, da med nami obstajajo takšni, ki si to lahko .privoščijo? Problem je seveda v tem, da je tudi danes priše-petana prav ista ideja o nemorali: kako je sploh mogoče, da v državi, ki je opustošena od vojne, Čevlji »Sergio Rossi« stanejo pet povprečnih plač - le kdo to sploh kupi? A kakor hitro se ]e ekonomija skušala Uriniti v okvir morale, in potem vse to skupaj v naše glave, vemo, da nekomu ustreza, da namesto iskanja vzrokov 2a povprečen zaslužek 100 DEM išče kupca za Cevlje, ki stanejo 550 DEM, da bi nanj izlil Pravični gnev tistih dr-žavljanov, ki nimajo niti kruh. Kar spomnimo se, v starem siste- mu smo temu rekli zamenjava vzrokov in posledic, katere namen je manipulacija. Le komu je to znova v prid? Pravo vprašanje pa se vendarle glasi, kakšno je danes življenje v Hrvaški, kjer čevlji za 550 DEM predstavljajo pravo čudo? Sleherni mimoidoči bo na to vprašanje odgovoril: težko. Kot v kateri koli državi, v kateri dobršen del prebivalcev živi pod mejo revščine (v Zagrebu okrog 100.000 ljudi živi brez elektrike, ker je ne morejo plačati), se tukaj komaj splača rojevati, a tudi umreti je drago. Oprema za novorojenčka stane, na primer, 1000 mark, najcenejši pogreb pa približno 500 - brez groba seveda. Poglejmo si zdaj plače. Po podatkih Wall Street Journala je povprečno neto izplačilo za uro dela indstrij-skega delavca na Hrvaškem pol dolarja (za razliko od dveh dolarjev v Sloveniji oziroma štirinajst v Švici); pod tem povprečjem so samo še Albanci in Vietnamci. Zato ni prav nič čudno, da je Hrvaška vlada pred kratkim ukazala, da morajo peki peči 40 odstotkov črnega kruha - na katerega ljudje vsako jutro čakajo v dolgih vrstah - zato, ker je petkrat cenejši od belega. Črne napovedi govorijo, da je do bonov za reveže, do razdeljevanja hrane na kartice in do »ljudskih kuhinj« samo še korak - že potekajo popisi revnih gospodinjstev, za katere bo treba, tako računajo, samo letos zagotoviti okrog dva milijona obrokov. To splošno sliko dopolnjuje tudi naraščanje bolezni, kot so garje in tuberkuloza. Korupcije in kriminala sploh ne bomo omenjali, preprosto zato, ker ni natančnih kazalcev, razen ocene, da ima mafija v rokah tretjino gospodarstva. Sklep je jasen, v najboljši in najbolj demokratični državi živimo slabše kot kdaj koli. Pač, če smo že revni, smo vsaj na svojem -edino kar ljudem nikakor ni jasno, zakaj morata biti ti dve stvari zmeraj skupaj? V nedavni anketi Slobodne Dalmacije je skoraj dve tretijne mladih pri tridesetih letih izjavilo, da razmišljajo o začasnem ali stalnem odhodu iz države zaradi ekonomskih razlogov. In medtem ko je v šestdesetih letih Hrvaško s trebuhom za kruhom zapuščal najbolj revni sloj prebivalstva in v osemdesetih intelektualci, zdaj grozi generacijski odliv. Do njega ne bo prišlo zgolj zato, ker je Evropa že postavila zapore na svojih zahodnih mejah. A iz teh odgovorov bi utegnili sklepati še o nekaterih drugih zanimivih ugotovitvah, na primer, koliko ta generacija verjame, da je ta vojna njihova? Da je ta država njihova, če pa ta najbolj vitalni sloj prebivalstva v njej ne vidi svoje prihodnosti? Očitno bi jo pobrisali, če bi le mogli. Za koga potemtakem sploh obstaja ta država - ali samo za tiste, ki iz nje ne morejo pobegniti? Potem se seveda zmeraj najde kdo - običajno kak tujec - s tezo o obveznem socialnem uporu. Socialni upor na Hrvaškem? Dajte no. V že omenjeni anketi se je pokazalo, da 93 odstotkov vprašanih verjame, da je vojna poglaviten in eden najbolj bistvenih vzrokov gospodarske krize na Hrvaškem. Dokler jih bo vladajoča stranka uspela v to še naprej prepričevati, ne samo, da ne bo nobenega socialnega upora, tudi do nobene spremembe oblasti ne bo prišlo. Samo drsenje proti dnu bo, ki ga sedaj komaj opazimo, ker morda sploh ne obstaja. Dna pa ni, saj če cena »življenjske košarice« osnovnih izdelkov za štiričlansko družino znaša točno 550 DEM (kakšno naključje!), ljudje črkujejo že pri petkrat manj denarja. Črkujejo in molčijo. Kako? Najbrž se pravkar dogaja kak tajni eksperiment Sariničeve vlade, kjer gre pravzaprav za preizkus meja človekove izdržljivosti štirih in pol milijona ljudi. Ali pa gre zgolj za to, da so vsi predsednikovi ljudje kripto-komu-nisti, tako da zdaj, ko je revščina pravično razdeljena med 95 odstotkov prebivalcev - Hrvaška končno živi v komunizmu. KRANJSKI KOMEDIJANTI Polona Vetrih Celjski festival Dnevi komedije, na katerem se je letos zvrstilo kar osem predstav iz prav toliko slovenskih gledališč, se nocoj izteka. Kot zadnja gostja - zunaj tekmovalnega programa - se bo predstavila lanskoletna dobitnica naziva žlahtna komedijantka Polona Vetrih s štirimi vdovami v Nicolajevi komediji Blagi pokojniki, dragi možje. Prvč je s to komedijo nastopila v ljubljanskih Križankah v sezoni 1987/88, danes pa bo v tej vlogi nastopila že stodvanajstic. Prva komičarka našega odra Polona Vetrih je o festivalu, komediji in komikih raz-mišlljala takole: Nisem zagovornica festivalov, saj sem mnenja, da so festivali neko nujno zlo v gledališču in za gledališčnike. Vsak festival se že po nekaj letih izrodi; poglejte samo Borštnikovo srečanje, ki je postalo prava razprodaja nagrad. Merjenje umetnosti na vatle se mi zdi vse prej kot civilizirano. Vedno se sprašujem, če nagrade dobijo res tisti, ki si jih zaslužijo in če dejansko na festivalih gostujejo tisti igralci, ki so za posamezne festivale najprimernejši. Ne morem reči, da imamo igralci osebno zadoščenje po tovrstnih gostovanjih. Prideš, odigraš in greš. Zadoščenje je pač to, da te ljudje pridejo gledat, zlasti v Celju. Vseeno sem optimistka in upam, da se bo s tem celjskim festivalom nivo komedije zvišal, saj zal v naSih gledališčih Se vedno prevladuje mnenje, da je vsako sezono potrebno pripraviti komedijo za vsako ceno, samo zato, da se bodo ljudje smejali. Če pa to že storiš, moraš narediti tako, da ljudje občudujejo briljanco igranja in znanje, ki pa ga Slovenci žal nimamo. (M. T.) Konec NA KRATKO Tudi Grumova nagrada Evaldu Flisarju KRANJ - Letos so v najožji izbor za nagrado Slavka Gruma, ki jo vsako leto podeljujejo na Tednu slovenske drame v Kranju (letos že triindvajsetič), prišle predstave: Sanje in strah Drage Potočnjak, Jutri bo lepše Evalda Flisarja, Slastni mrlič Matjaža Zupančiča, Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja in Samomor kitov Sergija Verča. Strokovna žirija v zasedbi: Lado Kralj, Matija Logar, Janez Pipan in Vasja Predan je nagrado soglasno prisodila Evaldu Flisarju, za dramo Kaj pa Leonardo?, ki so jo v režiji Dušana Mlakarja odigrali v Mestnem gledališču ljubljanskem. To je v mesecu dni že druga nagrada Evaldu Flisarju, saj je bil tudi med dobitniki nagrade Prešernovega sklada. (V.S.) Čembalo in kontrabas? Zakaj pa ne? Duo Veronese-Ferrini je v galeriji Kapelice K4 izvedel tvegan, a muzikantsko dražljiv program. Mlada glasbenika iščeta glasbo zunaj umetniško etablirane-ga. Ne zanima ju tisoč in prva reinterpretacija preverjenega opusa, ampak hočeta med prvimi uživati slast ponovno odkritega. Posegata v strani davno napisane zgodovine, ki so bile po neki čudni selekciji izvržene, ker pač niso bile vedno estetsko pri roki. Danes se je njihova zgodovinska »neuporabnost« spričo vseh možnih in ad hoc dosegljivih glasb prevesila v tisto vrsto estetske ekskluzivnosti, ki ponovno omogoča njeno izrazno ponovljivost. Mlada italijanska glasbenika sta si, kot je bilo slišati, zagotovila prepustnico v ložo od muze ljubljenih in njima avantura, komunikativna in igriva, se jima je povsem obnesla. Michele Veronese igra kontrabas, violino in violo da gamba, Luca Ferrini pa klavir in čembalo. Neobičajna kombinacija obeh glasbil je bila že sama po sebi poslastica; čembala kot strogega, motoričnega glasbila in kontrabasa kot mnogo manj definiranega. Okornost kontrabasa, njegova velikost in teža poslušalca predisponira z dvomom v njegove artistične zmogljivosti. Podobno kot pred leti Peter Kowald je zdaj s fleksibilno tehniko presenetil tudi Veronese. V mehkem, a varnem solistovem prijemu je glasbilo zvenelo obvladljivo, do izraza je prišel širok spekter višine, barv in dinamike. Kot bi izdalo svoj videz in se pretvorilo v bolj krhko bitje, kot mu je prisoditi. Pa oči niso varale, ušesa- tudi ne. Stabilnost čembala in nepredvidljivost kontrabasa, sta dosegli svoje: očarljiv spust po neznanem in zanesljiv pristanek v jasni muzikalni logiki. Solista sta igrala nam znane skladbe Violona, Ortiza, Pichija, Phili-psa, Famabyja, Keyperja, Smimova, Schroederja in Dragonettija. Oblikovno in muzikalno dodelanost je bilo slišati v sleherni skladbi, čeprav so razne virtuozne pasaže povzročile tudi časovne zamike oziroma ritmična neskladja. Pri vsem skupaj pa je morda največ vredno dejstvo, da sta Veronese in Ferrini radovedna, svojeglava glasbenika, ki lahko potešita svojo muzikantsko voljo predvsem z drugačnostjo in z izzivom po preseganju. Vsekakor lep podvig za organizatorja - Glasbeno mladino Slovenije. (M. 2.) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 6. marca 1993 MILAN / AFERA ENZO CARRA Takoj so razrešili tri karabinjerje Generalni pravdnik pa je prepovedal kakorkoli snemati dogajanje na sodišču MILAN - Poveljnik karabinjerjev za milansko področje je razrešil podčastnika in karabinjerja, ki sta v dvorano milanskega sodišča pripeljala uklenjenega Enza Carro in tudi častnika, ki je bil tedaj v službi na sodišču. Zaradi tako hitrega ukrepanja so vodstvo karabinjerjev takoj pohvalili razni ministri, slišati pa je bilo še tudi pripombe, Ceš da karabinjerji, predvsem na ravni podofi-cerjev, ne odločajo, kdaj je treba koga ukleniti in kako je treba ukrepati z njim. Na razne pristojnosti in na vestno izvajanje prejetih navodil se sklicuje tudi uradni komunike obrambnega ministrstva, ki najavlja takojšnjo veljavnost sprejete odločitve o razrešitvi treh karabinjerjev. Pri tem pripominja, da je treba še raziskati, kaj se je pravzaprav toCno zgodilo in kakšne so posamične odgovornosti. Vsekakor pa bo sodna obravnava proti Enzi Car-ri, glasniku bivšega tajnika Krščanske demokracije Arnalda Forlanija, prišla v anale kot afera, ki je sprožila žgoCe polemike o osebni svobodi in tudi o pravici do informiranja javnosti. Dan po sramotnem dogodku, ki je tako odjeknil med predstavniki političnih sil in v širši javnosti zaradi televizijskih in foto- Pravodosni minister Giovanni Conso (AP) grafskih posnetkov Enza Carra z okovi na rokah, so zelo očitno prišli na dan očitki, da so pravzaprav sredstva javnega obveščanja nesramna, ker so tako razgalila sramotno ponižanje državljana, katerega krivdo je treba še dokazati. Zato je tudi generalni pravdnik za Milan Giulio Cattelani izdal odlok, s katerim prepoveduje, da bi s televizijskimi kamerami, fotoaparati ali registratorji posneli dogajanje na sodišču, Ce se ne bodo predhodno zedinile vse prizadete strani. O tem je v poslanski zbornici po- ročal pravosodni minister Giovanni Conso, ki je odgovarjal na vprašanja v zvezi z načinom, kako so pripeljali na proces po hitrem postopku Enza Carro, ki ga dolžijo lažnivega pričevanja. Njegovo izvajanje je slonelo na treh različnih poročilih o dogodku, ki so ga pripravili uprava zapora, v katerem je Carra zaprt, karabinjerji, katerih naloga je bila, da ga iz zapora San Vittore pripeljejo v sodno dvorano, in pa sodniki, ki zapornika "prevzamejo”, ko pride v dvorano. In prav sodniki so se po ministrovem mnenju vedli nesporno kulturno in demokratično, saj so dali takoj sneti okovane lisice s Carrovih zapestij in odredili, da se obtoženec posede med zagovornike. Tako Cattelani kot tudi karabinjerji pa v svojih poročilih na-glašajo, da so se fotografi in snemalci vedli izredno agresivno in da so dobesedno napadli Carrovo spremstvo. Vsekakor pa je tudi pravosodni minister Conso, kot je storil že obrambni minister Ando, ki je še posebej pohvalil poveljstvo milanskih karabinjerjev zaradi hitrega ukrepanja, ostro obsodil dogodek, ki je v nasprotju z zakonskimi določili. Pa Čeprav na dosjeju Carre piše, da je treba zapornika najstrožje nadzirati. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA / VČERAJ ODPRLI NOVO AGENCIJO V OŽJEM SREDIŠČU TRSTA Z agencijo Mitnica se TKB bliža odjemalcem in izboljšuje storitve Nova poslovna enota bo razbremenila že dolgo pretesen osrednji sedež Vlasta Bernard TRST - Tržaška kreditna banka je od včeraj bogatejša za novo poslovno enoto. V strogem središču mesta je odprla agencijo Mitnica - Bandera in tako stopila za nov korak bližje k svojim odjemalcem, še zlasti tistim iz severovzhodnih predelov mesta v loku od Sv. Jakoba prek Roco-la, Kjadina, Sv. Alojzija in območja Ulice Rosset-ti. »Vsaka nova poslovna enota je otipljiv dokaz poslovnega uspeha, kaže pa tudi na težnjo našega zavoda, da se bolj približa svojim klientom,« je na kratki priložnostni slovesnosti poudaril predsednik upravnega sveta banke Egon Kraus. Se bolj kot fizična bližina, pa je po njegovih besedah pomembna pripravljenost banke, da svojim odjemalcem sledi s kakovostjo storitev in s kar najbolj ustreznimi odgovori na vse bolj zahtevne potrebe, ki jih imajo varčevalci in podjetniki na denarnem področju. Nova agencija TKB, v kateri bo pod vodstvom Franka Braica in njegovega pomočnika Aleša Roncellija delalo kakih osem uslužbencev, bo pomembno razbremenila že dolgo pretesni osrednji sedež zavoda v Ulici Fabio Filzi, povečala bo operativnost njegovih bančnih služb in omogočila oziroma spodbudila priliv novih klientov. »To bo že peta poslovna enota naše banke, poleg osrednjega sedeža, podružnice v Čedadu in agencij Domjo in Rojan v tržaškem predmestju,« z vidnim zadovoljstvom ugotavlja generalni direktor zavoda dr. Vito Svetina. »Potrebovali bi jih še veliko veC, vendar smo odvisni od dovoljenj, ki jih osrednja Banca dTtalia daje z veliko težavo, saj jih veže na postopnost, s katero se posamezni zavodi razvijajo. Tako že vrsto let Čakamo na dovoljenja za pet dodatnih agencij (npr. v Tržiču, Miljah in na Trbižu), s katerimi bi banka konCno lahko pokrila prostor, kateremu služi in s katerim posluje.« »Za moderne banke, kakršna je naša,« nadaljuje naš sogovornik, »so agencije danes glavne prodajne točke in ker jih imamo premalo, smo si v prizadevanjih za modernizacijo poslovanja zamislili ustanovitev vrste manjših samopostrežnih poslovalnic, tako imenovanih “self corner bank" z najsodobnejšo Okusno in nevsiljivo urejena notranjost nove agencije TKB pri Stari mitnici, delo inž. Sergia Zinija, geometra Giorgia Per-covicha in arh. Mitje Raceta. Poleg podjetja Benedil so vanjo vložili veliko dela tudi domači obrtniki (Foto Ferrari) strojno opremo, s pomočjo katere se bodo lahko odjemalci sami po-služili banke tam, kjer jim bo najbližje. Tako bomo dobili strukturo, v kateri bodo glavni sedež, podružnice in agencije osnova, okrog nje pa bo mreža prodajnih točk, na katerih bo lahko odjemalec sam brez posredovanja dialogiral z banko.« Izplačevanje pokojnin nasploh, še zlasti pa slo- venskim in hrvaškim državljanom, je za banko precejšnje breme in resnici na ljubo vCasih tudi razlog za slabo voljo med upokojenci, ki morajo Čakati na vrsto. Ali bo nova agencija prispevala k skrajšanju vrst? »Ze pred časom smo načrtovali in bomo sedaj v vseh tržaških poslovalnicah tudi uresničili poseben oddelek za izplačevanje pokojnin, tako domačim upokojencem kot upravičencem iz Slovenije in Hrvaške,« napoveduje Svetina. »To bo specializirana služba, ki bo opravljala ne samo bančno, ampak tudi svetovalno službo za upokojence. Po tem načrtu bomo upokojence razdelili med štiri poslovalnice na Tržaškem, tako da bodo lahko pokojnine dvigovali ne samo na osrednjem sedežu v Ulici Filzi, ampak tudi v n,ovi agenciji Mitnica v Ulici Carducci (nasproti pokrite tržnice) in v agencijah pri Domju in v Rojanu. S tem se bo seveda čakanje v vrstah občutno skrajšalo, glede na to, da bodo za upokojence rezervirana posebna okenca, kot so že na osrednjem sedežu zavoda, pa izplačevanje pokojnin seveda ne bo motilo ostalega tekočega poslovanja.« NOVICE SKGZ / KOMISIJA ZA KULTURO RADIJSKA POSTAJA 2E DESET LET RAZVESELJUJE POSLUŠALCE Minister Costa o razdeljevanju zdravstvenih nalepk RIM - Potrebni so takojšnji posegi, da bi se odpravile nevšečnosti, ki so povezane z razdeljevanjem zdravstvenih nalepk in z izpolnjevanjem samo-potrdil; treba je nadalje poseči, da se spremenijo strukturalni aspekti o ticketih in prispevkih. Tako je včeraj dopoldne v poslanski zbornici izjavil minister za zdravstvo Raffaele Costa v odgovor na številna vprašnaja, ki so mu jih zastavile svetovalske skupine glede tega vprašanja. Razpravo je prenašala tudi televizija, odvijala pa se je sintetično: kratkim in jedrnatim vprašanjem so sledili ravno tako kratki in jedrnati odgovori. Minister Costa je vsekakor zagotovil, da bodo o vseh teh vprašanjih razpravljali v ponedeljek na notranjem ministrstu, da bi popravili vse tiste novosti, ki so privedle do številnih nevšečnosti. Izbira o ticketih je bila sicer težka - je dejal minister Costa - bila pa je obvezna zaradi finančne politike, ne pa zdravstvene. Liaačov v Milanu o bodočnosti komunistov MILAN - Vloga in bodočnost komunistov v Rusiji: to je bilo osrednje vprašanje v analizi Egorja LigaCova, bivšega predsednika politbiroja sovjetske komunistične partije, ki je odgovarjal na vprašanja novinarjev na predstavitvi svoje knjige “Enigma Gorbačov" in zasedanja “Razpad SZ“, ki bo danes v Milanu. Ligacov je dejal, da komunisti v Rusiji nimajo več nobene pravice, imajo pa eno samo dolžnost: boriti se morajo za radost naroda. Bivši predsednik politbiroja je tudi analiziral stanje bivše Sovjetske zveze. Država je bila uničena, industrijska in kmetijska proizvodnja se stalno zmanjšujeta, ljudje so vse bolj revni, poleg tega pa se stopnjujejo etnični spopadi. Vsi ti razlogi torej nalagajo komunistom novo nalogo, da ponovno postavijo vprašanje za prevzem oblasti. Komunistično gibanje se širi, oblast pa želimo doseči -je dodal - na zakonit, to je miren in demokratičen način. Vsekakor je Ligačov tudi zavrnil vsakršno obliko sodelovanja z Jeltsinom, ki je po njegovih besedah izpeljal državni udar in komunistično stranko proglasil za nezakonito. Podjetnik De Eccher še vedno v zaporu PORDENON - Podjetnik Claudio De Eccher, do lani na čelu enega najveCjih gradbenih podjetij v Italiji, je Se vedno v zaporu v Pordenonu, kjer ga je včeraj spet zaslišala sodnica Monica Boni. Podjetnika so aretirali v Četrtek, obtožba pa govori menda o nepravilnosti pri opravljanju nekaterih velikih gradbenih del. Gradbeno podjetje Rizzani De Eccher je z 200 milijardami poslovnega prometa in okrog 1000 uslužbenci opravljalo Sterilna pomembna javna dela v Furlaniji - Julijski krajini, med temi na primer nogometno igriSCe v Vidmu. Stari in novi problemi kulturnega delovanja Še v dvomu prispevki za kulturne dejavnosti Večja odgovornost za skupne ustanove TRST - Komisija za kulturo Slovenske kulturno gospodarske zveze je na svoji Četrtkovi seji podrobneje obravnavala položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji na kulturnem področju, ki ga označuje poleg številnih starih problemov, s katerimi se je izčrpno soočal lanski posvet o kulturi, vrsta novih vprašanj kot posledica vsesplošnega zaostrovanja gospodarske krize ter spreminjajočih se družbenih razmer na eni strani in vidnega slabšanja politične klime pod udarci naraščanja nacionalistične nestrpnosti in protislovenskega vzdušja na drugi. Ob vsem tem vzbuja vedno večjo zaskrbljenost negotova usoda deželnega zakona o podpori kulturnim dejavnostim slovenske manjšine, in to v trenutku, ko je v popolno negotovost zavito tudi vprašanje zakonske zaščite manjšine na parlamentarni ravni. Zato je po mnenju komisije potrebna s strani celotne manjšine in predvsem njenih vodstvenih organov večja odločnost, zavzetost in aktivnost pri izražanju upravičenih manjšinskih zahtev. Komisija je obravnavala tudi vprašanja odnosov znotraj slovenskega manjšinskega prostora, tako na ravni različnih teritorialnih ali svetovnonazorskih pogledov kot odnosov znotraj krovne organizacije same. Posebej se je zaustavila ob vprašanju skupnih prizadevanj za takoimenovane skupne kulturne ustanove in ugotavljala, da se Zal še ne uveljavlja v polni meri to načelo delitve odgovornosti, zlasti ne na področju glasbenega šolstva, kjer se združevalni proces še ni udejanjil, kot dokazuje goriški primer. Posebno poglavje je bilo posvečeno Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki se pripravlja na občni zbor in na nekatere kadrovske spremembe in ki je kot množična in nadvse pomembna organizacija v okviru manjšinskega boja za kulturno rast in narodnostno uveljavljanje potrebna Cim večje pozornosti vseh dejavnikov našega javnega življenja. RIM / PREISKAVE O PODKUPNINAH Croxi: Moja tajnica je po krivem zaprta Nadaljuje se gonja proti meni in stranki Jubilej Radia Opčine (in družine Malalan) Neva Lukes RIM - Ne gre za tekoCi račun moje tajnice, temveč za tekoCi račun njegovega osebnega urada, preko katerega je stranka urejala razne aktivnosti in tudi izplačevala uslužbence. Tako trdi bivši tajnik socialistične stranke Bettino Craxi, ki v posebnem sporočilu naglasa, da je "primer Vincenza Tomaselli" ponoven dokaz, da se je proti njemu sprožila prava gonja . V ta okvir sodi tudi objava lažnih ali hote ponarejenih vesti, zato je Craxi zadolžil svoje odvetnike, da nastopijo proti vsem mass media, ki so objavi- li take vesti. Glede računa, ki naj bi bil naslovljen na Vincenzo Tomaselli, Craxi pravi, da gre za raCun, na katerega se niso stekale milijarde, temveč milijoni. Denar pa je bil namenjen za razne aktivnosti stranke v obdobju od leta ’87 do leta ’93. Kot v noti poja-snuje Craxi, so preko tega računa izplačevali vse izdatke, ki so se nanašali na delovanje njegovega osebnega urada, ob tem pa še na vrsto dejavnosti. Vso dokazno gradivo so protizakonito zasegli in pregledali, pravi še Craxi, ki ponovno obsoja sodno oblast, da je v odnosu do njega nasilna. Prav tako je bilo protizakonito in skrajno krivično, da so aretirali Voncenzo Tomaselli, ki je več kot trideset let vestno opravljala svoje tajniške funkcije. Medtem se nadaljujejo razne preiskave glede podkupovanja: v zvezi z deli v zakupu, ki so jih izvedli na torinskem letališču Caselle, je včeraj prejel jamstveno obvestilo socialistični poslanec Felice Borgoglio. Dan prej je podobno obvestilo prejel predsednik družbe Sagat, ki je upravljala letališče, Maurizio Bordon. TRST - 8. februarja je poteklo deset let, ko se je z OpCin prvič uradno oglasila svojim poslušalcem prva in doslej edina zasebna slovenska radijska postaja, ki jo vsi poznamo kot Radio Opčine. »Res je, da je uradna obletnica že za nami. Vendar jo nameravamo slovesno proslaviti v nedeljo, 4. aprila v Zgoniku,« so nam povedali elani družine Malalan, ko smo jih obiskali v njihovi hiši, v Narodni ulici na Opčinah, kjer je tudi sedež radijske postaje. Proslava bo pestra in bogata. Nanjo nameravajo povabiti razne goste, podelili bomo priznanja najzaslužnejšim sodelavcem; igrali bodo ansambli Prizma, Big-ben, Agropop in Happy day. Za dobro voljo bosta skrbela Sergij VerC in Boris Kobal; vmes bo še finalno tekmovanje »Povej ta zadnjo«, pri katerem bodo štiri najboljše humoriste nagradili. Na koncu pa bo za ples in zabavo poskrbel še ansambel Faraoni. »Vse se je pravzaprav rodilo iz moje velike ljubezni do radijskih oddajnikov. Ze kot otrok sem si za igraCo napravil radijski sprejemnik. Kasneje smo ugotovili, da nas ljudje slišijo in tako smo, s pomočjo naših prijateljev, sicer strokovnjakov za radijsko tehniko, nabavili in tudi postavili tri avtomatske oddajnike, kar nam je seveda omogočilo, da smo se zaceli oglašati kar na treh frekvencah,« nam je obrazložil Mitja. Prvo oddajo je Radio Opčine pred desetimi leti posnel v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer so imeli takrat Prešernovo proslavo. Prvi sodelavci radia so bili Mitja, Majda, Zoran in Tatjana (vsi člani družine Mala-na) pa še Igor, Boris, Sabina in Alda. Od tedaj dalje se je število sodelavcev z obeh strani meje vedno bolj večalo ter šteje danes že okrog petdeset rednih sodelavcev, ki vodijo razne oddaje in rubrike, skrbijo za tehniko, reklamo, za dobro delovanje vseh aparatur, predvsem pa za glasbo za vse starosti in okuse, ki jo na tej postaji vrtijo 24 ur na 24. Prav gotovo je družina Malalan edina, ki se je lotila tega dela, ki je dala in še daje na razpolago svojo hišo, ki je ob vsaki uri pripravljena sprejeti tiste, ki želijo kaj povedati, sporočiti, ki je torej vedno v službi Radia Opčine. Prvi studio je družina uredila v prvem nadstropju hiše, ki se od drugih bližnjih hiš razlikuje po tem, da ima na strehi veliko radijsko anteno. Sedaj so prostori radjske postaje v kleti, kjer je poskrbljeno za vse, kar pač takšna postaja potrebuje: diskoteka z okrog 7000 ploščami in 1000 kasetami, na katerih je posneta glasba iz vseh delov sveta. Tu so aparati za avtomatsko režijo, tu so računalniki, snemalne mize, mikrofoni za razna snemanja in kontaktne oddaje itd. »Sedaj imamo že pet oddajnikov; pred Časom smo zaceli še z novo radijsko postajo "Peter Flovvers”, ki je predvsem komercialnega značaja, povezana z glasbo in reklamami, ki je zelo poslušana predvsem po trgovinah in lokalih«. »Lahko se tudi pohvalimo, da smo edina radijska postaja, ki oddaja dvojezične reklame, ki se jih poslužujejo tako podjetja z našega območja, kot tudi z obmejnih slovenskih krajev«. Glasba po željah je seveda vedno ena najbolj poslušanih oddaj, saj zavrtijo vsakomur, ki se oglasi, to, kar je želel slišati. Pri teh oddajah sodelujejo Sabina, Katarina in Denis kot napovedovalci, kot tehniki pa Marko, Stefano, Aleš in po potrebi še drugi. Jutranji val se na Radiu OpCine začenja ob 10.30, ko so na programu razne igre, kvizi, druge zanimivosti, obvestila o prireditvah itd. štirikrat dnevno so na radiu poročila z domačimi, pa tudi z vestmi iz raznih delov sveta. Na radiu potekajo otroške oddaje, oddaja z vedeževalko Lucijo, italijanska oddaja »Un pal-co aVopera«, posvečena operni glasbi, pa oddaja »Za naše ljudi«, nameje-na emigrantom, ki prihajajo v naše kraje na delo, opremljena z njihovo glasbo in raznimi obvestili, ki jih zadevajo. Potem je tu oddaja narodno zabavne glasbe; tu so še politične debate, ki jih ob sredah zvečer vodita v slovenščini odv. Bogdan Bordojijn prof. Samo Pahor, sledi pa oddaja v italijanščini »L’altra Trieste«, ki jo vodi Paolo Parovel. »V oddaji obravnavamo različne teme, kot je na primer vrnitev imen v slovensko obliko, dvojezičnost, vrnitev razlaščenih nepremičnin, vprašanje apologije fašizma, vprašanje zaščitnega zakona, problem mešanih zakonov, pa problem rasizma v Trstu itd.« nam je povedal odv. Berdon. Po-slušacev jim ne manjka. Najdejo se takšni, ki grozijo in žalijo, največ pa je tistih, ki si želijo razgovora, predvsem pa nasvetov. V teh oddajah so že sodelovali vidni slovenski politiki, med temi tudi dr. Janez Drnovšek, kot tudi priljubljeni slovenski športniki, med temi Mateja Svet. «Iz vseh krajev od Vipavske doline, pa vse do Istre in celo iz Ljubljane nas kličejo poslušalci,« so nam povedali Malalanovi. »Naš radio je priljubljen, saj je tu pri nas vse domaCe. Naša vrata so odprta vsem in na to smo resnično zelo ponosni.« Od Malalanovih smo odhajali s prijetnimi občutki z željo, da bi Radio Opčine še dolgo razveseljeval svoje številne poslušalce in preko, svojih številnih programov in oddaj poročal o vsem, kar se dogaja v našem prostoru. To smo jim tudi zaželeli ob odhodu. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 6. marca 1993 TRST / POBUDA ZA OVREDNOTENJE SUVERENE VOLJE NARODOV Evropa naj doživi duhovno renesanso Državni model zavira izgradnjo Evrope regij Drago Gašperlin TRST - Studijski center Evropa narodov je s sodelovanjem predstavnikov organizacij »Hi-storia« Grup p o studi stožci sociali (Pordenon), Unione Paneuropea, Cla-pe Cultural Acuilee, Parlamente culturale della Patria del Friul, kulturnih združenj »Mitteleu-ropa« iz Milana, Verone in Trsta, tržaškega kulturnega društva »Maria Theresia« in Zveze za Primorsko, ki ji predseduje Lucijan Vuga, izdal listino, ki smo jo na včerajšnji tiskovni konferenci v nekem mestnem hotelu izzivalno označili kot morda utopično. Zagotovili so nam, da ni to nobena utopija, seveda Pod pogojem, da se lahko iznebimo izrazito kapitalistične prevlade nad vseCim, da pride resnično do izraza ljudska volja v okviru federalistične decentralizacije oblasti, da prevladata sožitje in solidarnost med drugače mislečimi in med ljudmi različnega narodnostnega izvora oziroma veroizpovedi in siceršnjega svetovnonazorskega prepričanja. Toda preidimo k listini- Ta se zavzema za svobodno, združeno, ne centralistično in federalno Evropo, osnovano na miroljubnem in aktiv- S tiskovne konference Študijskega centra Evrope«narodov (foto Ferrari) nem sodelovanju njenih narodov; predlaga vzpostavitev širokega evropskega prostora - v smislu nove domovine - kjer naj se narodi Čutijo kot sestavni deli velikega mozaika civilizacije; opozarja na potrebo po premeščanju nacionalne državne oblike kot ovire za izgradnjo Evrope regij; ugotavlja, da prilagajanje zahodnjaškemu načinu življenja izničuje duhovno tkivo naših narodov, zaradi Cesar je treba evropske narode zaščititi tudi z ovrednotenjem lokalnih kultur; nasprotuje danes prevla- dujočemu, zgolj ekonomskemu in torej omejujočemu pojmovanju Evrope; si prizadeva potemtakem za federacijo kulturnih, socialnih in političnih skupin v prid nastanku kontinentalnega gibanja, ki bi zmoglo osvoboditi Evropo vsakršne kulturne, finančne, politične in gospodarske odvisnosti; vabi vsa društva, politična gibanja, gospodarske in kulturne sile, ki se prepoznavajo v pričujočem načrtu evropske enotnosti, k prizadevanju za dosego enotnosti evropske celine; in nazadnje poziva k duhovni renesansi Evropejcev ob vstopu v novo tisočletje. Zamisli Studijskega centra Evropa so bržkone dobrodošle, kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu, tudi stvarnosti v Furlaniji-Julijski krajini, od Tržaškega, kjer se znova silovito razpihuje veter revanšižma nad Istro in Dalmacijo, pa do Južne Tirolske, katere vprašanje je bilo slednjič vendarle rešeno, a bi ga utegnila vsaj v teoriji znova potegniti na površje listarsko-misovska politika. MILAN / PO PODATKIH OBJAVLJENIH NA BIT Italija lani manj iztržila od turizma Po devalvaciji lire pa bi se moral trend spremeniti - Največ je bilo nemških turistov Marko Waltritsch MILAN - Italijanski turizem je v krizi. To se preverja s primerjav med številom tujcev, ki so v zadnjih letih prišli na obisk v Italijo, in številom Italijanov, ki gredo počitnikovat na tuje. Sele letos, po padcu vrednosti lire v odnosu do dveh trdnih valut, ameriškega dolarja in nemške marke (v teh dveh devizah se običajno obračunavajo mednarodni posli), ko bo torej treba Italijanom bolj globoko seCi v žep za potovanje na tuje, se bo število takih potnikov najbrž zmanjšalo. Iz istih razlogov se bo najbrž povečalo število tujih turistov, ki bodo obiskali Italijo. Sedanja gospodarska kriza bo najbrž naredila svoje, saj bo manj ljudi imelo na voljo denar za počitnikovanje. Sicer pa iz neke ankete izvemo, da dobri dve tretjini Italijanov meni, da so počitnice nujno potrebne in da se je bolje odreci kakšni drugi stvari kot počitnicam. Takšno mnenje so izrazili na milanski turistični borzi BIT, kjer so podali oceno lanskih turističnih tokov v Italiji. ToCnih in dokončnih podatkov za lansko leto še ni, iz grobih ocen pa POHIŠTVO PUPIS ZDAJ PRISOTNO TUDI V KOPRU Odprtje novih prodajnih prostorov uspeh slovenskega podjetništva Pogovor z enim od sinov pokojnega Stanislava Pupisa iz Sesljana Jože Koren TRST - V zgradbi Ljubljanske banke-Splošne banke v Kopm je pohištve-no podjetje Pupis iz Sesljana pred kratkim odprlo svoje prodajno poslovne Prostore. Gre za pomembno podjetniško pobudo slovenskega zamejskega podjetja v Sloveniji, ki ni samo odraz iniciativnosti njegovih lastnikov, marveč tudi odraz novih možnosti, ki jih ponuja na slovenskih tleh sprostitev tržne konkurenčnosti in angažiranja tujega kapitala. Koprska prodajna podružnica Pupinovega podjetja je prva v Sloveniji, vendar to ne po-ojeni, da ne bi bih Pupiso-vi s svojo pohištveno in storitveno ponudbo na slovenskem in hrvaškem tržišču prisotni že prej; nasprotno, odprtje koprske fi-hjale je samo nova etapa na razvojni poti njihovega Podjetja. Ob odprtju Pupisovega prodajnega centra v Kopm smo se pogovorih z njego-'orn lastnikom in vodjem, Andrejem, enem od treh sinov (druga dva sta Boris in barlo), ki skupno nadaljujejo delo pred letom dni umrlega oCeta Stanislava, začetnika podjetja še Pred drugo svetovno vojno. Kdaj in zakaj ste se od-ločik, da ob dveh prodajnih cuntrih v Sesljanu in Devinu odprete poslovne in Prodajne prostore tudi v Kopru? Za to pobudo se seveda nismo odločili brez tehtnih Premislekov in razlogov. V jnsnici smo na slovenskem ni hrvaškem tržišču prisotni že vrsto let tako s pro-ai° pohištva kot z opremljanjem domov, pisar- niških in podobnih poslovnih prostorov in gostinskih lokalov. Naj samo omenim, da smo poleg raznih zasebnih stanovanj z našo opremo in delom uredili restavracijske prostore hotelskega objekta Vila Marija v Portorožu. Zadovoljstvo naših klijentov in ugled, ki smo si ga pridobiti v Sloveniji, sta nam pred kakimi tremi leti odprla vrata tudi na Hrvaško. Naši klijenti so biti funkcionarji najveCjega hrvaškega industrijskega petrolejskega podjetja INA in ker so biti z nami zadovoljni, smo postati tudi dobavitelji opreme in opremljevalci raznih poslovnih prostorov INA doma in po svetu. To pa nam je kaj kmalu odprlo tudi vrata hrvaške vlade, ki nam je poverila nabavo in opremo ambasade v Moskvi. Odprtje naših prodajnih in poslovnih prostorov v Kopru je tako le nadaljevanje naših prizadevanj in želja, da bi svojo poslovno prisotnost v Sloveniji še bolj utrditi in razviti. Ob tem pa nas je k odprtju prostorov v Kopru vodil še drugi, da tako rečem, praktični razlog. V zadnjih nekaj letih so prihajati k nam v Sesljan in Devin zasebniki in predstavniki podjetij iz Slovenije z namenom, da si pri nas nabavijo bodisi stanovanjsko bodisi poslovno opremo. Realizacija poslov z njimi pa je bila povezana z mnogimi izvozno-uvoz-nimi teževami in sitnostmi tako za nas kot za kupce. Z odprtjem prodajalne v Kopru želimo našim že pridobljenim in novim potencialnim klijentom vse te težave prihraniti. T'<***'] Andrej Pupis s sodelavkama (foto Magajna) Za uspešno poslovništvo na splošno in torej v enaki meri za trgovsko in storitveno dejavnost tudi v pohištveni stroki, velja v tržnem gospodarstvu za glavno pravilo konkurenčna sposobnost. Kakšne so v tem oziru vaše sposobnosti oziroma prednosti? Konkurenčnost ponudbe v poslovanju ima veC komponent in lahko rečem, da imamo v tem oziru kar precej izkušenj. Predvsem je važna kakovost izdelkov in storitev, nič manj vazne so cene, potem pa poslovni prijemi ali kakor se temu zdaj reče, menežerstvo. Podjetje Pupis je že doslej in v zadnjem Času v posebno zaostrenih konkurenčnih pogojih, gradilo predvsem na kakovosti svoje ponudbe in tako bo tudi poslej ob istočasnem najboljšem razmerju med kakovostjo in ceno ob upoštevanju kupne možnosti tržišča na katerem nastopamo. Trdno smo namreč odločeni vztrajati na visoki kvaliteti. To kar zdaj razstavljate v vašem koprskem centru je seveda le del pohištvenega asortimenta, s katerim razpolagate, saj ste tukaj omejeni na 180 kv. m razstavne površine. Kdo so pravzaprav izdelovalci vašega pohištva? Tukaj, kot vidite, razstavljamo spalnice, dnevne sobe, kuhinje, predsobe in še kaj. Vse to pohištvo je izdelek najboj kvalificiranih podjetij iz Severne Italije predvsem na območju Veneta, kjer je koncentrirane najveC italijanske pohištvene industrije in ki je tudi na najvišji kakovostni ravni. Ob tem, da gre za precizno izdelavo, je treba poudariti tudi to, da je italijanska pohištvena industrija vodilna v Evropi glede stilnih novosti, da po feni strani sledi okusu Časa, po drugi pa tudi vpliva na ta okus. Lastne proizvodnje podjetje Pupis nima? To vprašanje zahteva kratek vpogled v zgodovino našega podjetja. Omenil sem že, da ga je ustanovil naš pokojni oče pred vojno, ko se je iz rodnega Tomaja prišel v Trst učit mizarske obrti. Ko se je izučil za mojstra je z družabnikom leta 1939 odprl lastno mizarsko delavnico pri Sv. Vidu in je v njej izdeloval pohištvo v glavnem po naročilu, pozneje pa se.je, verjetno kot prvi obrtnik v Trstu, lotil serijske izdelave in to vse do leta 1966, ko je mizarsko obrt opustil oziroma jo spremenil v trgovsko z zgraditvijo prodajno razstavnih prostorov v Sesljanu ob glavni državni cesti, kasneje leta 1976 pa še drugih prodajno-razstavnih prostorov nekaj km naprej ob cesti proti Devinu. V poslovno dejavnost smo se postopno začeti vključevati vsi trije sinovi in si seveda prizadevali, da bi dobro ime Pupisove firme ohraniti in še povečati, vse v spomin in zahvalo našemu oCetu in vzorniku. Sicer pa naj povem, da je bila vedno tudi očetova želja kot zavednega Slovenca, da bi se naša firma uveljavljala ne le doma paC pa tudi v osrednji Sloveniji. In kakšni so vaši prvi občutki, prvi vtisi po odprtju koprskih prostorov? Ge odmislim samo uradno odprtje, ki se ga je udeležilo veliko število gostov in radovednežev, moram red, da imamo vsak dan res številne obiske potendalnih kupcev, ki se zanimajo tako za asortiment naše ponudbe kot za kvaliteto in ceno in razne oblike nakupovalnih možnosti. Tolikšno zanimanje celo presega naša pričakovanja. Vse to nas navdaja z zaupanjem, da bo naša poslovna iniciativa kmalu zaCela dajati tudi ustrezne komer-tialne rezultate. se zdi, da je število tujih turistov lani padlo za tri do pet odstotkov. Na voljo pa so v Milanu bili podatki o razmerah v Italijanskem turizmu v letu 1991. In ti so zanimivi, pa čeprav se je v letu dni zgodilo marsikaj, kar je ta trend spremenilo, Lani so Spanci pobrali Italiji marsikaterega turista. V Španiji sta bili svetovna razstava in olimpijada in v deželo je šlo veliko radovednežev. Francozi so znali bolje kot Italijani reklamizirati svoje lepote in privabili so veliko tujcev. Nemci imajo svoje probleme, ki sicer turistično vzeto niso denarne narave. Prej so v trumah prihajali v Italijo in druge tople države. Sedaj hočejo videti, kakšen je vzhodni del njihove države, ki jim je bila desetletja zaprt. Zaradi tega mnogi odhajajo počitnikovat v nekdanjo DDR. Italija ima v hotelskem oziru še eno hibo, ki je drugod v Evropi ne zasledimo. Velika večina italijanskih hotelov ima namreč majhne kapacitete, so družinsko vodeni, niso povezani v mreže, kakršne najdemo v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji ali Španiji, da o Združenih državah sploh ne govorimo. V teh državah tudi na krožnem potovanju lahko vnaprej rezerviraš hotelsko sobo v raznih krajih dežele pri eni sami recepciji. V Italiji vsega tega skorajda ni. V letu 1991 je v Italiji bilo na voljo 1.734.000 hotelskih ležišč. To je pomenilo 34 odstotkov vseh ležišč. Drugi so v kampih ali pri zasebnikih. Kar dve tretjini vseh hotelskih ležišč je v Severni Italiji. Polovica le-teh je v štirih deželah: Tridentinska - Južna Tirolska, Emilia-Romagna, Veneto in še Toscana. V letu 1991 je v italijanskih hotelih in drugih prenočiščih bilo vsega skupaj 59.662.000 turistov in 261.693.000 nočitev. NajveC so jih zabeležili v Venetu (7.801.000 oz. 35.204.000). V Furlaniji-Julijski krajini so v tistem letu zabeležili 1.326.000 prihodov in 7.094.000 nočitev. Le 18 odstotkov turistov je potovalo na italijanski jug. Prednjačijo Kampanija, Sicilija in Sardinija. Dobri dve tretjini celotnega turizma v Italiji je treba pripisati domačim gostom. Med tujci seveda prednjačijo Nemci (skoro štiri desetine tujega turizma v državi), za njimi so Francozi, Avstrijci, Angleži, Švicarji, Američanov je bilo poldrugi milijon s skoro 4 milijoni nočitev. V Italijo je prišlo 675.000 Japoncev, ki so prenočili povprečno po 2, 5 noči. V glavnem so obiskali Rim, zatem Lombardijo (v tem primeru gre očitno za poslovne potnike), zatem Toskano (Firence) in Veneto (Benetke). Se en podatek z milanskega BIT. V letu 1990 so tujci v Italijo prinesli 22.853 milijard lir, Italijani pa plačali za svoja potovanja na tuje 14.452 milijard. Italija je torej ustvarila presežek 8.401 milijardo lir. NOVICE Srečanja na Deželi o drugem zdravstvenem načrtu TRST - Deželna komisija za zdavstvo, kateri predseduje Aldo Ariis (PLI) nadaljuje s srečanji, na katerih je govor o drugem deželnem zdravstvenem načrtu. VeC kot 10.000 prebivalcev iz Humina je podpisalo peticijo, ker so zaskrbljeni za usodo tamkajšnje bolnišnice. Podpisniki zahtevajo, da bi bolnišnica ohranila svoje specifične funkcije za zdravljenje težkih bolnikov in da bi ostala kot važna struktura v severo-vzhodnem predelu Furlanije. Namen peticije je - je obrazložil Giovanni Collino - da bi nova huminska bolnišnica ohranila svojo vlogo v novem zdravstvenem naCrtu. Člani deželne komisije so se nato sestali s predstavniki demokratičnega federativnega gibanja, ki so se strinjali z usmeritvijo zdravstvenega načrta; poleg tega so zahtevali, da bi razsodišču za pravice bolnikov zagotovili važnejšo vlogo. Komisija je tudi zaslišala prof. Rotellija, direktorja služb za umsko zdravje v tržaški KZE. Prof. Rotelli se je sicer strinjal z glavnimi smernicami zdravstvenega načrta, nekaj pomislekov pa je izrekel glede postavk, ki zadevajo umsko zdravje. V Gonarsu odprtje nove servisne postaje TRST - Na avtocesti Trst-Benetke, malo pred odcepom za Videm, bodo 12. marca odprli novo servisno postajo “Gonars sud“. Odprli jo bodo na osnovi sodelovanja med delniško družbo Autovie Venete, družbo Autogrill ter IP-Italiana Petroli. Nova servisna postaja se razteza na 22 tisoč kvadratnih metrov in razpolaga z vrsto struktur, ki bodo na razpolago veC kot 80 tisoč vozilom (med temi okrog 17 tisoč tovornjakov), ki se vsak dan prevažajo po cestni mreži družbe Autovie Venete, ki upravlja preko 170 kilometrov cest. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DŽP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, UL dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510,fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Edini s serijskim airbagom Coupe 5 vrat Na željo obroči iz zlitine Mondeo si lahko ogledate in ga preiskusite danes, 6. in jutri, 7. marca Ford Mondeo je edini avtomobil tega razreda, ki ima med serijsko opremo Airbag. Avto, ki ima vse in je namenjen vsem: inteligentni motor MILES 16V, ki ima večjo zmoglivost in manjšo porabo • Servo volan in menjalnik MTX75 e Varnostne pasove s prednastavitvijo napetosti e Sedeže ki preprečujejo zdrs naprej • Jeklene ojačevalne drogove v vratih • Ekološko klimatsko napravo Micronair anti-alergija, ki je v srijski opremi pri verzijah 1.6 GLX, 1.8 in 2.0 • Dodatna tehnološka oprema: ABS s 4 senzorji • Elektronska kontrola pogona (TCS) e Elektronske aktivne obese • Velika možnost izbire Ford: limuzina s 4 vrati in kupe s 5 vrati za isto ceno. Ford Mondeo. Lepota in notranja moč. UL. C ABOTO 24 -ZT 3898111 UL. DEI GIACINTI 2 - ROJAN S 411950 SESLJAN 41/D U 291555 TRST Sobota, 6. marca 1993 NOVICE Nevarnost ukinitve tržaškega departmaja železnic Deželni odbornik za prevoze Giancarlo Cruder je včeraj posegel pri ministru za prevoze Tesiniju v zvezi z nevarnostjo, da bi zaprli tržaški departma državnih železnic. Cruder je v brzojavki, ki jo je odposlal ministru, podčrtal, da bi zaprtje tržaškega departmaja prejudiciralo razne pobude o racionalizaciji sistema prevozov v F-Jk, ki so sedaj v pripravljalni fazi. Deželni predstavnik zahteva, da se departmaja ne ukine v interesu dežele in vse italijanske skupnosti; ob tem pa se sklicuje na posebno geografsko lego F-JK, ki kot edina italijanska dežela meji na države zunaj ES. Deželni odbornik v brzojavki tudi poudarja važnost smernic in ciljev zakona za obmejna območja. Leto ostarelih: pobuda Občine V ponedeljek 8. marca, ob 11.30 bo v dvorani občinskega sveta slavnostna manifestacija ob evropskem letu ostarelih, ki se je bo udeležila širša delegacija sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL upokojencev iz F-JK. Gre za pobudo, ki se vključuje v manifestacije ob evropskem letu ostarelih in solidarnosti med generacijami. Prav zaradi tega je prav Trst tisto mesto, ki lahko pritegne pozornost na vprašanje ostarelih in na važnost dialoga med različnimi generacijami. Občinska uprava želi vsekakor narediti kaj veC v korist ostarelih; pripravljajo se namreč naCrti za vključevanje ostarelih v razne dejavnosti. Manifestacija žensk proti spolnemu nasilju v Bosni Danes od 10. do 12. ure bo Odbor žensk proti spolnemu nasilju v Bosni zbiral podpise na Goldonijevem trgu. Ob 11.30 bodo predstavnice Odbora na tiskovni konferenci orisale cilje pobude o vprašanju, ki že dalj Časa pretresa svetovno javnost. Eksploziv skozi Trst proti italijanskemu jugu Sodnijski in preiskovalni krogi v Bariju ne marajo Črhniti besede o zaplembi okoli 30 kilogramov tratila in aretaciji dveh krajevnih znancev policije, ki so ju opraviti v minulih dneh karabinjerji v neznanem kraju in neznanih okoliščinah v okviru preiskave tržaškega sodstva v zvezi z ilegalnim prenosom razstreliva iz bivše Jugoslavije na italijanska tla. Aretirana sta bila Corrado Čara Damiani (44 let) in Nicola Lorusso (40) iz Barija. Tamkajšnji državni tožilec zanika, da bi bil troti! namenjen atentatu zoper krajevnega politika, sodnika ati varnostnika. TRŽAŠKA OBČINA / NAČRT ZA NOVE LJUDSKE IN CENENE GRADNJE Kolonkovskim vrtnarjem grozijo nove razlastitve Razlastili naj bi 20 tisoč kvadratnih metrov obdelovalnih površin so realistična. Ti in drugi podobni izsledki študije so imeti za posledico, da se je stanovanjska gradbena dejavnost pozneje dejansko preusmerila, in sicer v staro mestno jedro, ki je v dobršni meri tudi zapuščeno. Tako je iz tega ozira zavladal v predmetju in še posebej na Kolonkovcu mir vse do zadnjih dni, ko se je kot strela z jasnega pojavil že omenjeni naCrt za nove ljudske in cenene gradnje. Kaže, da bi nova stanovanja povrh ne gradile zadruge, ampak v glavnem večja tržaška gradbena podjetja, ki so se v zadnjih Časih zaradi vsesplošne krize v državi in še posebej na Tržaškem znašla v težavah. Nove gradnje na Kolonkovcu in pri Sv. Ivanu naj bi torej predstavljale tudi in predvsem kisik za podjetja v težavah. Kmečka zveza je med drugim že zahtevala sestanek z županom Staffie-rijem, da bi obrazložila svoje stališče. KZ v glavnem zahteva, da bi se držali že omenjenega dogovora, po katerem naj ne bi dovoljevali novih stanovanjskih velegradenj pred revizijo občinskega regulacijskega načrta, med drugim pa tudi opozarja, da marsikateremu razlaščencu iz začetka osemdesetih let še danes niso izplačali odškodnin. UL. BRIGATA CASALE OBMOČJE NOVIH RAZLASTI EV UL. COSTALUNGA ŽE RAZLAŠČENO Martin Brecelj V tržaški občini se spet pojavlja nevarnost novih razlastitev kmetijskih zemljišč za ljudske in cenene gradnje. Tržaški občinski odbor je namreč pred nedavnim odobril predlog, da bi nadaljevati z izvajanjemprograma za ljudske in cenene gradnje pri Sv. Ivanu in na Kolonkovcu, kakor je bil v glavnih obrisih začrtan že leta 1981 ob odobritvi variante št. 25 splošnega občinskega regulacijskega načrta. Predlog je zdaj na dnevnem redu tržaškega občinskega sveta, naletel pa je že na vrsto kritik v kmečkih krogih in do njega so zavzeti kritično stališče tudi nekateri občinski svetovalci v okviru pristojne komisije tržaškega občinskega sveta. Zadeva se s kmetijskega vidika posebno pereče postavlja na Kolonkovcu, kjer bi nove gradnje zadale malodane smrten udarec tradicionalni vrtnarski dejavnosti. V načrtu je namreč, da bi tu razlastiti kakih 20 tisoč kv. metrov površin med uticama Brigata Casale in Costalunga. Omenimo naj, da so tu na začetku osemdesetih let že razlastiti za ljudske in cenene gradnje kakih 13 tisoč kv. metrov obdelanih ati vsaj obdelovalnih površin. Proti temu posegu so tedaj odločno na- stopile razne slovenske organizacije, od Kmečke zveze do SDGZ, pa tudi slovenski politični predstavniki ter med drugim vložili pritožbo na deželno upravno sodišče proti sami varianti 25. Deželno upravno sodišče je pritožbo sprejelo in varianto 25 razveljavilo, a to šele lani, se pravi veC ko deset let po njeni odobritvi in potem ko se je na njeni osnovi kajpak deset let tudi gradilo. A mimo tega velja poudariti, da se je ob prvi fazi ra-szlastitev za ljudske gradnje tedanja občinska uprava z županom Cec-covinijem na četu obvezala, da bo revidirala varianto 25, preden bi kdaj v bodoče prižgala zeleno luč za nadaljnje ljudske gradnje na predmestnih območjih. To obvezo je tržaška občinska uprava delno tudi spoštovala, saj je svoj Cas naročila specializirani družbi Oikos iz Bologne študijo o tej problematiki. Študija je med drugim podčrtala, da je varianta 25 predvidevala gradbeno ekspanzijo, kakršno bi potreboval Trst, ko bi se število njegovega prebivalstva približevalo 500.000. Zlasti novejša demografska gibanja pa so pokazala, da takšna predvidevanja ni- ELETTRA / OBISK DEŽELNE KOMISIJE Sinhrotron naj bi stekel avgusta letos Projekt bo stal 300 milijard, delalo bo 500 raziskovalcev Člani deželne svetovalske komisije za industrijo so si ogledali včeraj pri Bazovici prostor, kjer izgotavljajo svetlobni reaktor Elet-tra. Ob tej priložnosti so se sešli predsednik komisije Adalberto Do-naggio in svetovalci Lu-Cio Vattovani (KD), Lui-gi Blasig (PSI), Andrea Wehrenfennig (Federacija zelenih) in Ugo Poli (DSL) s pooblaščenim upravnikom družbe Giuseppom Vianijem in direktorjem znanstvenega projekta Ren-zom Roseiom. Prvi dve svetlobni liniji bota pričeli delovati po Vianijevem zatrdilu že avgusta Jetos-njega leta, vsake štiri mesece pa se jima bosta pridružili še po dve, tako da bo nazadnje v pogonu vsega skupaj enajst linij, sposobnih najvecje sve-tlobnosti, ki pa se bodo s primernim postopkom pomnožile na dvaindvajset; nadaljnjih petdeset z manjšo svetlobnostjo pa naj bi uporabili za druge raziskovalne naCrte. Aplikativna področja Elettre, ki ni le zgolj raziskovalne narave, bodo obsegala po Rose-ievem zatrdilu delo na kemijskem, farmacevtskem, biokemijskem in metalurškem področju, kot tudi na področju polprevodnikov in najnaprednejših vrste materialov. Najboljši katalizator je na primer radij, ki pa ga na vsej zemlji ni toliko, da bi lahko z njim zadovoljili potrebe avtomobilske industrije, so naglasili na sestanku pri Bazovici, zaradi tega se cene vrtoglavo povišujejo. S svetlobnim reaktorjem pa bo mogoče proučiti ustrezno molekularno reakcijo in poiskati drug, cenejši material, s katerim bi nadomestiti radij. Giuseppe Viani je nanizal zatem nekaj osnovnih značilnosti projekta. Konzorcij znanstvenoraziskovalne ustanove in družba Friulia sta bila prva elana, katerima sta se pridružila SPI in ENI-Ricerca, zdaj pa pričakujejo, da pristopi k načrtu še ustanova ENEL. Ves projekt bo stal 300 milijard lir in naj bi ga uresničili v rekordnem Času, saj so prispela vsa potrebna gradbena dovoljenja že marca 1991, kot so izrecno naglasili med včerajšnjim srečanjem na terenu. Ko bo projekt Elettra polno-režimsko zafunkcioni-ral, naj bi se pri vsakdanjem delu izmenjavalo nic manj kakor 500 raziskovalcev. ______CIVILNA DRUŽBA / OBISK NA TRŽAŠKI OBČINI_ Zbornica zdiuženj pri županu z zahtevo po miru in sožitju Med drugim opozorilo na obveze glede občinskega statuta Tržaški župan Staffie-ri je predsinoCnjim uradno sprejel predstavništvo Zbornice združenj in prostovoljstva, ki se je izoblikovala ob lanskih upravnih volitvah in v vsem tem Času deluje kot povezovalni člen med političnim svetom in tržaško civilno družbo. Srečanja na tržaškem županstvu so se udeležili predstavniki ACLI, Združenja za mir in Zveze slovenskih kulturnih društev v zastopstvu 22 večjih združenj, ki na območju tržaške pokrajine delujejo na kulturnem, rekreacijskem, naravovarstvenem, socialno srkbniškem področju in v prostovoljstvu. Od nastanka, ki ga je spodbudila želja po večjem upoštevanju potreb navadnega občana pri javno političnem snovanju, se je Zbornica ukvarjala z nekaterimi večjimi problemskimi sklopi, kot so varstvo okolja, družbeno-skrbst-veni posegi, svet združenj in prostovoljstva. Kot že prej za statute, se je v okviru Zbornice začelo razmišljanje o predlogih glede pravilnikov, ki dejansko uveljavljajo naCela statutov krajevnih javnih uprav. Posebno delovno poglavje te Zbornice pa sta mir in sožitje: tako se je Franco Codega, pokrajinski predsednik ACLI, po uvodni predstavitvi celotne pobude, navezal prav na vprašanje miru in sožitja. Codega je tržaškemu županu ponudil niz stvarnih predlogov za pobude v korist vojnim beguncem z območij bivše Jugoslavije. Damiana Ota Na tem področju se veC posameznih združenj (v prvi vrsti Združenje za mir in ACLI) aktivno soudeležuje z različnimi pobudami, sicer pa ne gre za koordinirano delo. S predlogi Zbornice naj bi se v sodelovanju Občine ustvarili boljši pogoji za stvarnejšo pomoč številnim beguncem, tako tistim, ki se v Trstu zatečejo k sorodnikom ali znancem kot onim, ki se na svoji poti v večja središča mudijo v Trstu začasno in potrebujejo ustrezne informacije. Problematiko in posamezne predloge sta posebej poglobila še VValter Citti, ki med drugim vodi tržaški informativni urad in Gian-franco Schiavone, eden izmed glavnih pobudnikov vsedržavne kam-panije Kolesa za mir (Dai ruote alla pace). Zupan Staffieri se je v svojem odgovoru obvezal, da bo po svojih mo-Ceh pripomogel k uresničitvi izpostavljenih predlogov, sicer pa se je previdno zadržal pri predlogu, da bi se Občina Trst pobratila s hrvaškim mestom oziroma da bi se občinska uprava zavzela za "posvojitev” (in torej konkretno pomoč) vsaj enemu izmed številnih begunskih zbirnih središč. Jasen in tudi nekoliko oster je bil županov odgovor na drugo predstavljeno vsebinsko poglavje, v katerem je zastopništvo Zbornice združenj in prostovoljstva obravnavalo še neu- dejanjene pravilnike občinskega statuta: nova pravila bi morala že pred nekaj meseci stopiti v veljavo, kot določa tudi sam statut. Doslej pa ni bila ustanovljena niti posebna komisija, ki naj bi o pravilnikih razpravljala. V odgovor je župan kratkomalo izjavil, da je to problem zgolj krajevne uprave in nikogar drugega, komisija pa da se pravkar umešCa. Med predlogi, ki jih je Codega v imenu Zbornice združenj in prostovoljstva predstavil tržaškemu županu, sta bila tudi ta, da bi občinska uprava poskrbela za boljše in učinkovitejše posege v korist starejših občanov in pa v pomoC mladim s psihomotoričnimi motnjami. Sedanja pomožna služba je namreč večkrat neučinkovita in nikakor ne zadošCa vsem potrebam. Tudi v odgovoru na to vprašanje je Zupan Staffieri izrazil svojo pripravljenost za sodelovanje, Čeprav je podčrtal velike težave, ki jih tudi tržaška občinska uprava ima glede finančnih sredstev. Obenem je predstavnikom tržaške civilne družbe zagotovil, da je poveril to nalogo pristojni odbornici Polettijevi, ki naj bi do konca prihodnjega aprila'predstavila občinski upravi predlog za izboljšanje skrbstvene službe. OBČINSKI SKLEP O TRGU UNITA Diskriminatorsko omejevanje pravice do manifestiranja Ostro kritični stališči SSk in občinske svetovalke SKP Brune Zorzini Spetič Četrtkov sklep tržaškega občinskega odbora, da se omeji uporabljanje glavnega mestnega trga na "manifestacije visokega državljanskega, zgodovinskega in patriotskega pomena ali velikega kulturnega interesa”, je vzbudila nekaj ostro kritičnih reakcij. Pokrajinsko tajništvo SSk je v tiskovni noti ukrep označilo kot »samovoljno omejevanje temeljne svoboščine izražanja in manifestiranja«, poleg tega pa poudarilo, da si ni mogoCe izogniti sumu, da je »ukrep diskriminatorski do slovenske manjšine, kot se da sklepati že iz načina, kako je krajevni tisk o njem poročal«. SSk bo nastopila na vseh pristojnih ravneh proti temu ukrepu, ki »prav gotovo ni v čast mestu, ki bi hotelo biti odprto«. Ostro kritično stališče je zavzela tudi občinska svetovalka SKP Bruna Zorzini Spetič, ki je o zadevi naslovila tržaškemu županu svetovalsko vprašanje, Zbornici združenj pa odprto pismo. SpetiCeva ugotavlja, da gre za »globoko diskriminatorski in protiustaven ukrep«. Zupana sprašuje, na osnovi katerega razloga ga je občinski odbor sprejel in na osnovi katerih kriterijev bo isti odbor presojal, ali je neka manefestacija patriotska in velikega kulturnega pomena. V pismu Zbornici združenj pa poudarja, da je ukrep u-perjen tudi proti delavcem in mladim in jo poziva, naj ga obsodi. OBVESTILO SDGZ Vrsta odlogov za razne zapadlosti Slovensko deželno gospodarsko združenje na voljo za podrobnejše informacije Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča elane ter vse zainteresirane, da je bilo v zadnjih dneh odloženih več skorajšnjih zapadlosti, pa tudi obveznosti, za katere je rak že potekel. Vsi proizvajalci odpadkov, industrijska podjetja, obrtniki, gostinci in podobno, ki bi biti morati do 1. marca (prvotni rok 28. februarja je med drugim sovpadal z nedeljo in zato so ga prenesli na naslednji ponedeljek) predstaviti deželni upravi prijavo o odpadkih proizvedenih v letu 1992, so še dober mesec zaman čakali na nove obrazce objavljene v Uradnem listu komaj 7. januarja letos in so se zato znašli v nemogoči situaciji. Naj povemo, da so v Trst obrazci na primer prispeli komaj v Četrtek, 25. februarja, zato lahko razumemo, v kakšnem položaju so se znašle stanovske organizacije, ki so morale v nekaj dneh sestaviti vse prej kot preproste prijave za stotine ali celo za tisoč elanov. Seveda se je dan po zapadlosti, v torek, 2. marca, razvedelo, da je bil prvotni rok odložen do konca junija. Naslednji rok, ki je močno skrbel naše podjetnike, je bil 13. marec, do katerega bi morale biti v vseh prostorih, v katerih podjetja izvajajo svojo dejavnost, prilagojene električne napeljave, kot to narekuje zakon številka 46 iz leta 1990. Ko se je izkazalo, da veCina podjetij na vsedržavni ravni ne bo sposobna spoštovati tega roka, so ga podaljšali do 31. decembra 1994. K temu argument se bomo v kratkem vsekakor še povrnili. Veliko bralcev bo nadalje zanimalo dejstvo, da so podaljšali tudi rok za predstavitev do-hodkovnikov (reditometro), ki jih je v zadnjem obdoju prejelo veliko število državljanov. Doslej smo morali v 45 drreh od prejetja vrniti izpolnjeni formular, odslej pa bomo imeli na razpolago 75 dni. Za dodatne informacije je vsekakor na razpolago tajništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Ulica Cicerone 8, telefon 362925 ati 362949. ŠE ENA VRZEL Umrl partizanski zdravnik dr. Dušan Možina Neštetokrat je tvegal svoje življenje pri reševanju in skrivanju ranjencev - Včeraj so se od njega poslovili Se kar številne bivše partizanske borce Kosovelove brigade in XXX. divizije 9. korpusa na obeh straneh meje je globoko presunila vest, da je umrl dr. Dušan Možina, zaslužen in požrtvovalen partizanski in povojni zdravnik. Včeraj popoldne so ga pokopali v rodnih vipavskih Brjah, na zadnji poti pa so se od njega poslovili številni njegovi nekdanji soborci zlasti iz Kosovelove brigade, in predstavniki krajevnih borčevskih organizacij s Krasa in Vipavske doline s prapori svojih domicilnih enot. Dr. Dušan Možina se je rodil 10. marca 1916 v Brjah na Vipavskem v učiteljski družini. Študiju medicine se je na- menil na ljubljanski univerzi in jih nadaljeval v Beogradu, kjer je januarja 1942 tudi promoviral za doktorja splošne medicine. Po povratku v Slovenijo je stažiral v splošni bolnici v Ljubljani, kot zaveden primorski Slovenec in pristaš OF pa se je leta 1943 pridružil partizanom na Primorskem in postal sanitetni referent Kosovelove brigade. Z njo se je med drugim udeležil slavnega pohoda enot XXX. divizije v Beneško Slovenijo februarja 1944 in pomagal s skromnimi sredstvi in pripomočki, s katerimi je lahko razpolagal, ranjenim partizanskim borcem zlasti v spopadih Kosovelove brigade na Kolovratu, kjer je imela OKOLIŠKE OBČINE IN SINDIKAT Srečanje o nabrežinskem zdravstvenem okraju Včeraj je bilo na županstvu v Nabrežini srečanje med odborniki za skrbstvo devinsko-na-brežinske, zgoniške in re-pentabrske občine ter predstavniki sindikalnih organizacij upokojencev CGIL, CISL in UIL. Predmet razprave je bilo pereče vprašanje zdravstvenega okraja v Nabrežini. Prisotni odborniki so poročali o srečanju, ki so ga 22. februarja imeti s predstavniki vodstva Krajevne zdravstvene enote. Ob koncu srečanja so soglasno izrazili negativno mnenje o zadržanju KZE ter zahtevo po soočanju med vsemi zainteresiranimi dejavniki. Vsi so biti tudi mnenja, da bi bilo treba v ta namen sklicati posebno konferenco o uslugah, kot to predvideva zakon 142/90, na kateri bi obravnavali tematiko porazdelitve zdravstvenih uslug po pristojno-stnih območjih. Na srečanju so nato sklenili, da bodo nadaljevati s skupnim soočanjem o teh vprašanjih ter ukrenili vse potrebno, tudi s pomočjo javnih pobud, da se odpravijo hude pomanjkljivosti, ki bremenijo prebivalce tega območja. brigada precej ranjenih, in v vseh drugih bitkah. Po povratku iz Benečije je z brigado prišel v Pr-vaCino, kjer je bil v prvih dneh marca 1944 ob večjih kadrovskih spremembah v vojski imenovan za sanitetnega referenta v štabu XXX. divizije 9. korpusa in na tem mestu ostal skozi številne boje vse do 1. maja 1945 oz. do osvoboditve, ko je prevzel mesto sanitetnega referenta pri Komandi mesta Gorice. Leta 1955 do spomladi 1963 je delal kot kirurg v bolnišnici v Izoli, do leta 1963 do upokojitve pa v bolnišnici dr. Petra Deržaja v Ljubljani. Po upokojitvi je živel v Rožni dolini pri Novi Gorici. Pokojni dr. Dušan Možina je bil med borci izredno priljubljen zaradi svoje velike humanosti, osebne skromnosti in požrtvovalnosti, saj je sam nickolikrat tvegal življenje pri reševanju in skrivanju ranjencev. Bil je eden od tistih slovenskih primorskih zdravnikov, ki so se zavestno podali v boj za svobodo, s svojim znanjem pomagali organizirati vojno saniteto in lajšati trpljenje ranjencev, po potrebi pa tudi civilnega prebivalstva v krajih, kjer so se zadrževale enote XXX. divizije. Zato se ga ob njegovi smrti vsi bivši borci, ki smo se z njim srečevali na primorskih borbenih poteh, predvsem pa tisti, katerim je celil rane in lajšal bolečine, spominjamo z najveejim spoštovanjem in globoko hvaležnostjo. Jože Koren TRST Sobota, 6. marca 1993 7 ŠOLSTVO / TEKMOVANJE ŠOLSKIH GLEDALIŠČ Licej Prešeren z igro Kotharsis o rasizmu Delo dijakinje Matejke Grgič uprizorili v Cristallu Marjan Kemperle Sinoči se je v gledališču Cristallo zaključilo dvodnevno srečanje gledaliških skupin tržaških višjih srednjih Sol, ki so tekmovale za 4. Palio Teatro. Med desetimi nastopajočimi Solarni je tudi letos sodeloval licej France Prešeren: v sredo so nje-ne dijakinje in dijaki Predstavili občinstvu enodejanko sošolke Matejke Grgič Katharsis. Matejka Grgič je že za lansko prireditev napisala dramsko delo, ki je Prineslo Nikli Panizon nagrado za najboljšo igralko. Letos se je Grgičeva lotila zelo aktualne teme - rasizma, in jo obdelala v obliki raziskave, ki jo v Nemčiji pripravljajo štirje dijaki. Alle Menschen sind Briider - Vsi ljudje so bratje, je naslov raziskave, ki jo vodijo Helga (Nikla Panizon), Marta (Daša Bolčina), Merk (Tomaž Fabec), in Eveline (Maja Mezgec). V delu, ki je prepleteno s Pesmimi in citati Kocbeka, Prima Levija in senegalskega pesnika Davida, se štirje protagonisti sprva z grozo zazrejo v lastni izvor, (Nemka Helga spozna, da je hči judovske mate-re> Marto boli posme- Posnetek z igre Katharsis Matejke Grgič v gledališču Cristallo (foto Ferrri) hljivi vzdevek pizza-spaghetti, Merk odgovarja z nasiljem proti tistemu, ki se obregne ob njegovo turško poreklo), ob koncu pa se to samozavedanje sprevrže v odrešujočo katarzo -sprejemanje lastnega jaza. Ko je treba raziskavo predstaviti razredu, spregovori tako namesto pripravljenega gradiva in diagramov spontana notranjost vsakega posameznika, srce, ki bije v njihovih telesih. »Rasist sem, ker odklanjam tisto, kar sem,« »Rasist sem, ker noCem vedeti, kaj sem.« Le s takim priznanjem rasizma v sebi in do samega sebe je mogoCe rasizem tudi preseči, pravijo ob koncu mladi Prešernov-ci. Ta njihov apel je občinstvo sprejelo in ga odobrilo z res dolgim aplavzom. Poleg že omenjenih dijakov so v igri Katharsis nastopili še Deva Pincin, kot vsepovsod prisotna bela vest, ki ob kruti rdeči resnici sleCe svojo belo haljo, profesor Marko Sancin in pevci in glasbeniki Marko Sancin, Evgen Ban (glasbena kulisa je njuno delo), Christian Do- glia, Martina Feri in Paolo Bembi, medtem ko sta za scene poskrbeli Kristina Živec in Eriča Odorico. Poleg naše šole so na tekmovanju nastopili še klasični licej Petrarca, učiteljišče Duca D’Ao-sta, poklicni zavod San-drinelli, tehnični zavod Da Vinci, klasični licej Dante, jezikovni licej Bachelet, likovni zavod Nordio, znanstveni licej Oberdan in učiteljišče Carducci. Nagrajevanje letošnjega 4. Palio Teatro bo v ponedeljek, 8. marca ob 16. uri, vedno v gledališču Cristallo. ~~UpiSTVO / VISOKO ODLIKOVANJE h ŠOLSTVO Profesorju Pavletiču priznanje za zasluge italijanske republike Več kot štiri desetletja je bil mentor generacijam slovenske mladine Profesor Bojan Pav- p j letič, vsestranski za-mejski športni delavec, organizator, pedagog, in novinar je prejel visoko priznanje Reda za zasluge italijanske republike za svoje delovanje na šolskem področju. Priznanje podeljuje ministrstvo za Šolstvo zaslužnim vzgojiteljem, ki so se se Posebno izkazali v teku svoje delovne dobe in so znali s svojim zgledom, znanjem in pripravo obogatiti mlajši rod. , Bojan Pavletič je bil pravcati profesorski veteran. Na pot profe-. sorja telesne vzgoje je zakorakal tam v daljnem letu 1948 in jo je prehodil skozi nepretrganih 44 let vse do upokojitve v lanskem Šolskem letu. V tej dolgi dobi je posredoval več genera-cijam mladih tiste vzgojne prvine, ki so naravnane na odprtost in na zavedanje lastnih državljanskih pravic in dolžnosti; mlade je skratka stimuliral k odgovornemu ravnanju, kina) temelji na osnovnih človeških vrednotah. Pred več kot 20 leti je bil eden od pobudnikov Dijaškega obmejnega srečanja Primor-ske in je bil vse do upokojitve njihov neutrudni organizator. Ta srečanja so bila že od vsega začetka mednarodnega značaja in so zahtevala iz leta v leto večji organizacijski na-Por. Kot koordinator srečanj je dajal prof. Pavletič mladini prave lekcije o organizaciji, ki so jih znali številni mladi po dokončanem študiju prenašati tudi na druga družbena in športna področja. • Na šolskem področju je bil prof. Pavletič poleg tega tudi selektor številnih šolsih reprezentanc, mnogo mladih je usmeril v športne dejavnosti, druge v rekreacijske. Skratka, za številne dijake je bil pravcat mentor. Poleg tega je bilo njegovo plodno delovanje otipljivo tudi izven šolskega okolja. Bil je in je Se izjemen športni organizator, ki ga manjšina visoko ceni, tudi zaradi velikega osebnega prestiža, ki si ga je pridobil z vztrajnim, neutrudnim več kot štiri desetletja trajajočim delom. In to delo se, - visokemu priznanju navkljub, kot bi dejal sam profesor - še nadaljuje. Vedno z istim svetlim ciljem; rasti človeka. Čestitamo, profesor Pavletič! Dijaki liceja Prešeren spet zašli na Novo pot (dijaškega glasila) Vrsta zanimivih tekstov, recenzij, pesmi, humorja, in mega-test Pred kratkim je izšla prva letošnja številka Nove poti, dijaškega glasila dijakov znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren. Dijaki v spremni besedi priznavajo, da je sedanja Nova pot izšla po vnetih prigovarjanjih z visokega (profesorji in ravnateljica). V »Koncu« se tudi zahvaljujejo profesorjem, ki so jim bili v pomoC, proizvod pa je vsekakor ves »njihov«. Njihova je tudi odločitev, da v številko vključijo tudi tekste v italijanščini. »Predvsem nam gre, da bi razčistili nekaj zadev, ki so prišle na dan zaradi tekstov v italijanščini. Kot prvo naj navedemo, da so z Novo potjo seznanjeni tudi italijanski dijaki, ki sodelujejo v sklopu Zveze tržaških višješolskih časopisov (AGST). Poleg tega pa upoštevamo tudi dejstvo, da slovenski dijaki marsikdaj svoj navdih izlijejo na papir v jeziku, ki ni nujno materinščina,« so zapisali. Iz Nove poti je mogoče razbrati številne informacije o dijaškem življenju. Tako je mogoCe izvedeti, da se lahko Evgen Ban kosa v petju z Eltonom Johnom in Ericom Claptonom, saj tako je pokazala anketa. Mnogo je vtisov o gledaliških predstavah, ki so si jih dijaki ogledali, obsežen del številke zavzemajo pesmi (dva cikla v italijanščini), mnogo je humorja (latinskega in dijaškega), v dobro voljo pa spravljata tudi mega-test o TV-odvisnosti in križanka. KINO ARISTON - 21.00 -»Sommersby», r. Jon Ariel, i. R. Gere, J. Foster. EXCELSIOR - 17.00, 18.45. 20.30, 22.15 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20. 22.00 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE DISNEY - 15.00 »La bella e la be-stia». Jutri ponovitev ob 10.00, 11.30 in 15.00. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »2013 -La fortezza«, i. Christopher Lambert. NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Ea-stwood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Trappola in alto m are«, r. Števen Seagal. NAZIONALE TV - 16.30, 18.20, 2015, 22.15 »Giochi d’adulti», r. Alan Pakula, i. Kevin Kline, Mary E. Ma-strantonio. GRATTACIELO - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »La notte e la citta», i. Robert De Niro, Jessica Lange. ^^jjalerJja danes, 6. t. m., ob 17. uri na odprtje razstave CLAUDIO BURANELLO slike MePZ Primorec - Tabor vabi na koncert PESEM V SVET Poje dekliški zbor Vesna iz Križa s spremljavo instrumentalistov Vodi Bogdan Kralj, vezna beseda Marij Cuk Danes, 6. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KD Ivan Grbec - Skedenj Tržaški kinematografski klub vabita na filmski večer KINO ALJOŠE ŽERJALA v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu, ul. Petronio 4 danes, 6. t. m., ob 20.30 IZREDNA RAZPRODAJA Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 Obiščite nas, ne bo Vam žal! MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suora«, i. W. Goldberg. EDEN - 15.30, 22.10 »II sofa delle porcone anali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.00 »Dracula, Francis Ford Coppola. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Domini e topi«, r. Gary Siniše, i. John Malkovich. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II dan-no», r. Louis Malle, i. J. Irons, J. Binoche. RADIO - 15.30, 21.30 »Porno prestazioni d’infer-miere disposte a tutto», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 6. marca 1993 STANKA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 11.24 - Luna vzide ob 15.51 in zatone ob 5.01. Jutri, NEDELJA, 7. marca 1993 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 3 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb pada, veter 12 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 36 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Domini-que Delise, Alex Jerman, Alberto Fedon, Francesco Pastoressa, Fabiana Geri. UMRLI SO: 98-Ietna Ot-tavia Chiari, 82-letni Silvio Tirreni, 87-letna Fausta Tagliapietra, 95-letni Solone Loly, 86-letna Maria Si-gon, 72-letni Evaristo Ar-ban, 84-letni Adalberto Tauceri, 79-letna Natalia Marin, 88-letna Ludmilla Lah, 88-letna Vittoria Bologna, 75-letna Rina Cinera-ri, 83-letni Emilio Sosič, 82-letna Palmira Maria Be-rini, 81-letna Anna Drozi-na, 72-letna Letizia Visin-tin, 84-letna Lucia Denitto, 89-letna Celestina Gardina, 49-letna Floriana Crevatin, 91-letni Francesco Bissal-di, 78-letna Bianca Costan-tin, 81-letna Maria Fifaco. OKLICI: delavec Andrea Tuntar in uradnica Ales-sandra Canestri, zoboteh-nik Stefano Sartori in uradnica Elisa Bombaci-gno, vrtnar Maurizio Pao-letti in gospodinja Marghe-rita Portolan, geolog Paolo Švara in geolog Giuliana Griffi, delavec Adriano Grgič in delavka Elisabetta Maraspin, uradnik Franco Rossi in trgovka Ester Lorber, delavec Antonio Mil-lone in gospodinja Livia Centassi, trgovski potnik Gian Paolo Zupin in trgovka Manuela Bonin, podjetnik Fabrizio Štolfa in dipl. bolničarka Mara Bagagliolo, taksist Massi-mo Sauro in uradnica Ni-coletta Benvenuti, delavec Massimo Chiarelli in pro- dajalka Giuliana Plani, karabinjer Domenico Gatti in vzgojiteljica Paola Toma-sin, delavec Spartaco Sa-vio in trgovka Michela No-la, uradnik Roberto Luin in Solnica Elisa Zenga, trgovec Riccardo Montagner in trgovka Patrizia Cacace, trgovski potnik Mario Griso-nic in uradnica Susanna Delise, obrtnik Roberto Žnideršič in uradnica Vi-viana Urizzi, trgovec Diego Poropat in trgovka Sabrina Pernarcich, Šofer Edoardo Coral in uradnica Rossana Pertot, zapriseženi stražnik Davide Rachelli in prodajalka Tiziana Obrovaz. LEKARNE Od ponedeljka, 1., do nedelje, 7. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20.' do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 'M PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, 8. t. m. na predstavitev publikacije in na razgovor ob zaključku Študije Pavleta Merkuja SVETNIKI V SLOVENSKEM IMENOSLOVJU. Pri pogovoru bodo sodelovali strokovnjaki prof. dr. Franc Jakopin, DuSan Cop, Janez Keber in avtor prof. Pavle Merku. Pogovor bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. OB PRAZNIKU ZENA prirejata KD Primorsko in Zveza žena Mackolje DRUŽABNI VEČER jutri, 7. t. m., ob 17. uri v Srenj-ski hiši v Mackoljah. OB MEDNARODNEM DNEVU ZENA se bodo ženske sreCale v ponedeljek, 8. t. m. v KD Rovte - Kolonkovec - Ul. Monte Sernio 27. Na sporedu: pomen praznika v pesmi. Sledi večerja in družabnost. ZaCetek ob 18. uri. V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU bo danes, 6. t. m. v okviru SREČANJ Z BESEDNIMI USTVARJALCI gost večera pesnik VINKO BELICIC, uvodna beseda Tomaž Martelanc, recital odlomkov iz zadnje Belicice-ve knjige Leto odmrznitve bo podala gledališka skupina Tamara Petaros, pri klavirju Sara Brezigar. ZaCetek ob 18.30. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Jutri, 7. t. m., ob 17. uri praznuje ženski pevski zbor Tabor DAN ZENA. Na veCeru sodeluje MoPZ Tabor, za dobro voljo bo poskrbel Toni Karjola, sledil bo ples. Vabljeni! JUTRI, 7. t. m., ob 17. uri prirejajo trebenske žene ob 8. marcu VESELO POPOLDNE v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo vaški otroci, mladinska skupina SKD Primorec ter klepetulji Vanka in Tonca. KD LONJER - KATINA-RA prireja v ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prosorih v Lonjerju PROSLAVO v počastitev mednarodnega dneva žensk. Vabljene! SKD S. ŠKAMPERLE vabi ob dnevu žena na prikaz dia Katje Kjuder na temo KOREJA - potovanje po deželi riževih polj, budističnih templjev in prijaznosti. Večer bo v ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 v prostorih na Stadionu 1. maj. SLOVENSKI KLUB vabi na torkov večer ob mednarodnem dnevu žena z naslovom POKLON MARIJI MIJOT. O tržaški pesnici bo spregovorila Bogomila Kravos, njene pesmi bodo podali Erika BuzeCan, Nastja Colja in Gleb VerC. Srečanje bo v torek, 9. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. SKD BARKOVLJE vabi na veseloigro NASI GRAJU NA RADIO v izvedbi amaterskega odra J. Stoka s Proseka in Kontovela v nedeljo, 14. t. m. v župni dvorani v ul. Moncolano. ZaCetek ob 17. uri. GLASBENA MATICA TRST - koncertna abonmajska sezona 1992/93, v Četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču Miela v Trstu, Trg degli Abruzzi 3 GODALA IN FAGOT - Godalni kvartet GM in Francesco Furlanich - fagot. Na sporedu Merku, Mendelsson, Reicha in Tesakov. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mieli. □ OBVESTILA ZBOR PRAVOSLAVNE CERKVE SV. SPIRIDIONA v Trstu razpisuje natečaj za mesti tenorja in nizkega basa. Pogoji: poznanje not in praksa v zborovskem petju. Kandidati naj se javijo na tel. 360891 vsak dan od 16. do 19. ure do 8. marca. SKUPINA SONČNI ZAREK pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja PLESNI TEČAJ v prostorih KD Barkovlje - Ul. Cerreto 12. Informacije na sedežu Zadružnega centra - Ul. Ci-cerone 8 - tel. 360324 v uradnih urah. SK BRDINA vabi vse elane, da se udeležijo 26. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER, ki bodo jutri, 7.mar-ca v Trbižu. Informacije in vpisovanje na tel. 212859. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE v Trstu, za LETOVANJE NA PTUJU in v ZELENEM CENTRU V VRHPOLJAH. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (naš telefon 573141). SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI Sv. Ivan -Podlonjer - Katinara priredi v torek, 9. t. m., ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brande-sia 25 JAVNO SREČANJE. Posvečeno bo krajevnim vprašanjem, obravnavanju sedanjega političnega položaja na Tržaškem ter položaja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sodelovali bodo krajevni in pokrajinski predstvniki naše stranke. Vabljeni! JADRALNI KLUB CU-PA vabi Člane na 21. REDNI OBČNI ZBOR društva, ki bo v petek, 12. marca ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v šport-no-rekreacijskem centru v Vižovljah (cesta za Ce-rovlje). Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. poročila predsednika in odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. razrešnica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno. Vabimo vas na predavanje z naslovom KAKO SI SAMI POMAGAMO PRI REVMI, ISIOSU, TEŽAVAH S HRBTENICO TER PREHLADNIH BOLEZNI, ki bo v nedeljo, 14. t. m., ob 9. in ob 11. uri v Domu na Brdini na Opčinah. Vabljeni! & IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU in KMEČKA ZVEZA vabita vse svoje Člane in prijatelje na obisk Kmetijskega sejma v Veroni, ki bo v soboto, 13.3.1993. Za informacije in vpisovanje telefonirati ob delavnikih na št. 382555 in 362941 ali direktno v uradih Kmetijske zadruge -Ul. Travnik 10 - Industrijska cona ali pri Kmečki zvezi - Ul. Cicerone 8/B. SK DEVIN organizira jutri, 7. marca izlet z avtobusom v Trbiž ob priliki ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER. Vpisuje Škrk - tel. 200236. Zaželjeni tekmovalci. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Kropo 10. marca. Vpisovanje vsak dan dopoldne v Ul. Cicerone 8. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešCa, da je odhod avtobusa za izlet v Kropo v sredo, 10. t. m., ob 8. uri iz trga Oberdon. SEKCIJA SPI CGIL KRIZ sporoča, da bo odhod izleta v Provolone jutri, 7. t. m., ob 8.30 izpred spomenika padlih v Križu. SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki tržaškega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 8. t. m. od 19.30 do 20.30. ZVEZA ŽENA RIC-MANJE - LOG obvešCa, da bo odhod za izlet v Furlanijo jutri, 7. t. m., ob 8. uri s parkirnega prostora nad ricmanjskim pokopališčem Prosimo točnost! VII. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE CUK bodo v nedeljo, 14. t. m. na Črnem vrhu pri Idriji. Prijave za izlet z avtobusom sprejemamo v uradih sklada na Narodni ul. 126 med 9. in 12. uro. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa neuCno osebje, da 11. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za premestitve . Morebitne informacije kot tudi obrazce dobite na sedežu sindikata v Ul. Carducci 8. MALI OGLASI OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Ostrouška Zvonko - Zagradec. OSMICO je odprl Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vnaprej se zahvaljujemo za obisk! OSMICO je odprl Pepi Žigon v ul. Flavia di Stra-mare 87/A. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju št. 123. OSMICO je odprl Jožko Colja - Samatorca 21. OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. DIATONIČNI HARMONIKI znamke sitar in plo-ner v odličnem stanju prodam. Tel. 0481/391209. PRODAM vespo PX 150, prevoženih 10.000 km, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 212693 ob uri kosila. PRODAM avto lada ni-va, letnik 1989, bele barve, najboljšemu ponudniku. Tel. St. 229476 ob uri obedov. PRODAM motor honda dominator, 650 kc, letnik 90 oproščen supertakse v odličnem stanju. Na razpolago za poskušnjo. Tel. št. 51853 ob pri obedov. PRODAM citroen viša 2 club s komaj opravljeno revizijo za 1.500.000 lir. Tel. št. (040) 214893. PRODAM vespo PK 50, letnik 1982 za 550.000 lir. Tel. št. (040) 214893. PRODAM motor jamaha xt 600 v odličnem stanju, letnik ’90. Tel. št. (040) 228333. PRODAM štiri zvočnike Subvvoofer in ojačevalec 120 W za avtomobil. Tel. št. 327240. PRODAM skoraj nov štedilnik na drva po ugodni ceni. Tel. št. 327240. KOLE IN DRVA za kurjavo prodajamo. Tel. st. 420604 po 20. uri. 17-LETNI FANT išCe delo kot pek-vajenec. Tel. 53032 ali 363638. RESTAVRACIJA išCe natakarja/co. Tel. št. 226294. MLADO 21-letno dekle z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. St. 200542 ali 200882 ob uri obedov. HIŠNO POMOČNICO išCemo enkrat tedensko. Tel. št. 723010 ob večernih urah. VINOGRADE oddajamo. Tel. št. 231859 ob uri V CENTRU NABREŽINE dajemo v najem prostor 35 kv.m primeren za urade, ambulante ali trgovske obrate. Tel. 212735 od 16. do 18. ure. NUDIM LEKCIJE MATEMATIKE za nižje in višje srednje šole. Telefonirati ob uri kosila na št. 040/814242. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. št. 212688. PRISPEVKI v spomin na sulca Rudolfa Tula darujeta Ermi-nia in Argeo 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Rudolfa Tula darujejo Alojzija, Nadja in Danica 40.000 lir za osn.šolo v Mackoljah. Ob smrti pok. Mariota KrižmanCiCa darujeta Marija in Pepi PeCar 30.000 lir za Bazovski dom. V spomin na Štefanijo Tence vd. Sedmak daruje Ladi 25.000 lir za SD Vesna in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Žene iz Lonjerja in Kati-nare so nabrale za pok. Julijo Miklovec 460.000 lir od katerih darujejo 230.000 za cerkev v Borštu in 230.000 lir za cerkev na Katinari. V spomin na Rudolfa Mahniča darujeta žena Kristina in hci Majda 40.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik - Dolina. Namesto cvetja na grob Angela Kocjana daruje Kristina Mahnič 20.000 lir za pevski zbor F. Venturini od Domja. V spomin na pok. Karla Kanteja daruje bratranec Janko in Danica 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. « Družina Košuta daruje 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Eno leto je minilo, odkar si nas zapustil dragi Alojz Hrovatič Z ljubeznijo se te spominjamo žena Roža, sinova Boris in Branko z družinama ter drugo sorodstvo Repentabor, 6. 3. 1993 ZAHVALA Ob izgubi drage Slave Petaros vd. Bizjak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 6.3.1993 ŠD Primorec izreka Pavlu Sosiču in svojcem iskreno sožalje ob smrti dragega očeta Alojzija Ob težki izgubi očeta Alojzija izrekajo občuteno sožalje prijatelju Pavlu in družini Bogdan, Jan in Franka GORICA 8 Sobota, 6. marca 1993 NOVICE GOSPODARSTVO / KRIZA VSE BOLJ PRISOTNA NA TR2IŠKEM GLASBA / KONCERT SEZONE LIPIZER Natečaj za novinarke na temo Ženske ob meji Izteka se rok natečaja "Zenske ob meji” - "Donne di frontiera”, ki ga je razpisala goriška pokrajinska uprava in ki ob praznovanju 8. marca dobiva še poseben pomen. Rok poteCe 20. t.m. ob 12. uri. Pri natečaju lahko sodelujejo novinarke ali publicistke iz naše dežele in sicer s članki, ki se nanašajo na žensko stvarnost v FJK in ki so bili objavljeni v dnevnem tisku, revijah ali drugih publikacijah v letu 1992. Prispevke bo ocenjevala posebna komisija, v kateri bosta tudi poslanka Tina Anselmi in znanstvenica Margherita Hack. Podelitev nagrade -sredstva je zagotovila Goriška hranilnica - bo 29. marca. Podrobnejša pojasnila nudijo na Pokrajini, kjer je na razpolago tudi razpis nagradnega natečaja. Jutri v socialnem centru koncert ob 8. marcu Ob mednarodnem dnevu žena se bodo danes in v prihodnjih dneh odvijale številne prireditve. V Javnem večnamenskem socialnem centru v ulici Baia-monti pripravljajo jutri ob 16. uri koncert glasbene skupine "Project Bolling”. Skupino sestavljajo Giorgio Samar, Giorgio Tortora, Mariarosa Pozzi, Francesco Leghissa in Giorgio Fritsch. Na, sporedu bodo skladbe Clouda Bollinga, sodobnega avtorja, po katerem je skupina prevzela ime. Vstopnine ne bo. Policisti soudeležni pri štafeti ob olimpiadi fizično prizadetih V Salzburgu bo od 20. do 27. marca potekala olim-piada na kateri bodo tekmovale fizično prizadete osebe. Skrb za organizacijo iger je prevzela avstrijska sekcija mednarodne policijske zveze I.P.A. Pri organizaciji mednarodnega športnega dogodka pa sodelujejo tudi druge stanovske organizacije policistov. Tako bosta goriška in deželna zveza IPA soudeleženi pri spremljanju štafete, ki bo 8. marca odšla na pot iz Trsta proti Vidmu in Avstriji. Dvoboj Fiorelli-Scarano: še en proces odložen Odkar Antonio Scarano ni veC goriški župan, dvorana goriškega sveta ni veC prizorišče živahnih in vCasih zelo ostro polemičnih dvobojev z občinskim svetovalcem zelenih Renatom Fiorellijem. PaC pa se dvoboji med njima nadaljujejo v sodnih dvoranah. Včeraj sta se ponovno srečala na preturi. Fiorellija je policist prijavil zaradi vročega prepira s Scaranom na koncu občinske seje 8. marca 1991. Takrat naj bi Scarano predčasno zaključil sejo in s tem preprečil razpravo o glasbeni šoi, ki jo je zahteval Fiorelli. Sledilo je prefekanje in zmerjanje. Podobno kot že nekajkrat v zadnjih mesecih je tudi tokratni proces bil odločen in sicer na 6. april. V ladjedelnici spet dopolnilna blagajna Iskanje izhoda za ronški tovarni Alenia in Meteor Vlado Klemse Medtem ko vlada pripravlja dekret za krizna območja, v katerem naj bi bili zapopadeni tudi ukrepi za oživljanje gospodarstva na Goriškem -slišati je, da je tik pred objavo - se zlasti na Tržiškem zadnje dni spet širijo zaskrbljujoče vesti o novih posegih po dopolnilni blagajni, tudi v podjetjih, za katera so še do nedavna napovedovali, da imajo zagotovljena naročila za nekaj let. Kriza se očitneje kaže v podjetjih z državno udeležbo: v ladjedelnici, v Meteor-Alenii, pa tudi v tovarni Adriaplast. Alenia - Meteor, ki spada v skupino IRI, se ubada z viškom delovne sile, kot posledici recesije na področju letalske industrije, zlasti kar zadeva proizvodnjo vojaške opreme. V raznih podjetjih v državi, znaša višek delovne sile okrog pet tisoč enot. V Rimu se dveh tovarnah v Ronkah je po številkah sicer omejen, 44 v tovarni Meteor in 22 v Alenii. V odnosu na splošno situacijo je to pravzaprav malo, v odnosu na število zaposlenih v dveh ronskih tovarnah pomeni to skoraj 20 odstotkov'. Ob tem sindikati, ki vodijo pogajanja, ki so zadnje dni obtičala na mrtvi točki, poudarjajo, da je breme zadnjih letih vložena znatna finančna sredstva in da je bilo v ronskem centru letalske industrije predvidenih okrog 700 delovnih mest. Prav z namenom, da se tu zaposlijo viški iz nekaterih drugih podjetij. Število zaposlenih se je ustavilo na polovici in že je govor o višku delovne sile. Izhod? Sindikati predlagajo naj bi v tovarni preusmerili, oziroma pospešili proizvodnjo posebnih naprav za daljinsko nadzorovanje onesnaženosti okolja, oziroma ozr&čja, ministrstvo za obrambo pa naj bi ponovno preučilo nekaj svojih načrtov. Konec meseca pričakujejo povečanje napetosti in zaostritev sindikalnega boja v ladjedelnici. Okrog dvesto delavcev naj bi namreč poslali v dopolnilno blagajno in to kar za šest mesecev. Odločitev naj bi padla v prihodnjih dneh.. Menda ukrep opravičujejo z dejstvom, da bo med dokončanjem ene ladje in začetkom gradnje druge nekameseCni rok, ko za precejšnje število delavcev ne bo dela. Težave se povečujejo tudi v kemičnem podjetju Adriaplast, kjer naj bi v posebne sezname nezaposlenih vpisali kakih dvajset delavcev. V Četrtek so prizadeti javno protestirali pred sedežem trgovinske zbornice v Gorici. Ne izključujejo novih protestnih pobud. [HpODKUPNINE / SODSTVO PREVERJA MARSIKAjj-i Preiskave od Gorice do Tržiča Na spisku osumljenih zaradi javnih del tudi Scarano in Del Ben Sodne preiskave v zvezi z morebitnimi podkupninami in drugimi upravnimi nepravilnostmi se širijo tudi na Goriškem, čeprav so vesti o delovanju preiskovalcev zelo skope. Poleg Gorice, kjer namestnik državnega pravdnika raziskuje ozadje vseh pomembnejših javnih del v zadnjih letih, naj bi preiskave sodstva zajele tudi Tržič. Take vesti prihajajo iz Pordenona po aretaciji Claudia de Eccherja, predsednika istoimenskega gradbenega podjetja, odkoder poročajo, da naj bi karabinjerji zaplenili dokumentacijo v zvezi z deli, ki jih je to podjetje izvajalo tudi v Tržiču in Gorici. Na Goriškem so včeraj zanikali to mož- nost, saj naj bi podjetje de Eccher le posredno bilo v poslovnih stikih z občino Tržič, ko je gradilo vodovod za dovajanje vode iz Soče v Trst. Tudi v Gorici so preiskave v polnem teku. Podžupan Mario Del Ben, ki je še vedno “trdno” na svojem mestu, je poleg zadeve Coop osumljen nepravilnosti (podkupnin?) tudi v zvezi z načrtovano obvoznico pri Standrežu in financar-sko šolo. Prav tako sodstvo raziskuje delovanje bivšega župana Antonia Scarana, zaradi teh in drugih načrtov, med temi avtoporta in drugih javnih del, ki jih je izvajal inž. Gel-serino Graziato, ki je prav tako med prejemniki sodnih obvestil. je pred kakšnim tednom pričelo soočanje, v poskusu iskanja najmanj boleče rešitve. Višek v za Ronke toliko težje, z ozirom, da so bila v Različne govorice petih interpretov Kvintet Nova Evropa v avditoriju Fogar ni vzdržal ravni vrhunskega koncerta Tatjana Gregorič Prizorišče večernih koncertov združenja Rodolfo Lipizer se je iz velike, glasbenim poustvarjalcem precej nenaklonjene dvorane gledališča Verdi, na zadnjem, šestem abonmajskem večeru (26. februarja), preselilo v avditorij Fogar, manjši prostor, ki pa je mnogo bolj privlačen, tako za poslušalce kot tudi za same izvajalce, zlasti elane komornih zasedb. Po nedavnem odmevnem nastopu pianista Andree Lucchesinija sem pričakovala, da bo tudi napovedani glasbeni dogodek vzdržal raven vrhunskega koncerta, saj ime kot je kvintet Nova Evropa obljublja marsikaj (še toliko bolj, ker ga se-stavljajo»priznani instrumentalisti iz najpomembnejših evropskih glasbenih ustanov«, kot smo lahko prebrali v koncertnem listu). Zal se je po prvih odigranih notah pokazalo nasprotno. Večer je bil namreč najprej dogodek, ki ga je poveličevala ideja internacionalnosti, zamisel o dražljivosti formiranja raznorodne družine, ki lahko poišče skupni jezik prav v glasbi, veCer, s katerim so nastopajoči želeli občinstvu predstaviti specifike poustvarjalnega telesa, sestavljenega iz petib različnih okolij. Ansambel Nova Evropa namreč sestavljajo tržaški pianist Guido Scano, oboist Alexander C. Maschat iz Avstrije (glasbenika sta tudi pobudnika ustanovitve kvinteta), madžarski klarinetist Jeno Pados, hornist Antony Gustav Morris iz Velike Britanije in fagotist Bodo Koenigsbeck iz Nemčije. Mednarodna glasbena druščina se je goriškemu občinstvu predstavila z izrazito klasičnim programom, skladbami, kot so jih za tak sestav zapisali F.I. Danzi, W.A. Mozart in L. v. Beethoven (v dodatku še I. Pleyel). Prijetna pobuda glasbenih mojstrov petih različnih držav pa je v izvajalskem, praktičnem poglavju te zgodbe spregovorila zelo medlo, na trenutke celo amatersko zabavno. Očitno je bilo, da se sestav redko srečuje in tako ne zmore na poustvarjalni ravni prikazati prikupnost skupne igre. Uvodna kvinteta Danzija in Mozarta sta šele nakazovala velika hotenja ansambla Nova Evropa, njihova ritmična, intonančna in interpretacij ska razhajanja so se nekoliko ublažila šele v zaključnem delu večera. Morebitno uspešno nadaljnjo pot sestava pa smo lahko resnično zaslutili v dodatku, v interpretaciji Pleyeleve skladbe, ki je omogočila tudi nekatere bolj izrazite solistične nastope in s tem razkrila, da ansambel združujejo sicer solidni instrumentalisti, ki pa zaenkrat še niso uspeli individualnih vrlin vzpeti tudi v profesionalno dopadljivo skupno muziciranje. Koncertna sezona glasbenega društva Lipizer se nadaljuje v Četrtek, 11. marca, ko je napovedan naslednji iz ciklusa večernih abonmajskih koncertov: v Fogarjevem avditoriju bo nastop dua Masayuki Kino (violina -1. nagrada na natečaju Lipizer leta 1983) in Miyako Hašimoto (klavir). Duo Barbara Burgdorf (violina - 2. nagrada na natečaju Lipizer leta 1991) -Sayuri kami (klavir) bo nastopil na nedeljski matineji 21. marca ob 11. uri v avditoriju Fogar, 30. marca pa bo v Katoliškem domu koncert Komornega orkestra iz Caserte, ki ga vodi dirigent Antonino Cascio, solist pri klavirju pa je Umberto Battel. URBANISTIKA / VIDEZ MESTA SE TEMELJITO SPREMINJA GORICA / ŠOLSKI CENTER ŠTANDREŽ KINO □ OBVESTILA Kmalu precejšnje spremembe v goriškem mestnem središču V Ulici 24. maja bo kmalu zrasel nov kompleks palač Marko Waltritsch Dijaki so sami prekrili napise Naveličani čakati na izpolnitev obljube, da bo poskrbela občina Sramotilni fašistični napisi so že več mesecev kazili zid slovenskega šolskega centra v Ul. Puccini. Naveličani čakati, da bo občina izpolnila obljubo, ki jim jo je župan Tuzzi dal na srečanju januarja, so dijaki včeraj poprijeli za čopiče in barvo inposkrbeli sami. (Foto Studio Reportage) MLADINA / PRIDOBITEV Nov Urad za mlade Odprejo ga danes v zavodu Lenassi V zadnjem desetletju je ena osrednjih goriških ulic, Ulica 24. maja (v njej je tudi uredništvo Primorskega dnevnika) zelo spremenila svoj videz. Se bolj ga bo v kratkem: sedaj gradijo eno večnadstropno palačo, kmalu bodo začeli še eno. S tem bodo skoraj vsa poslopja v tej ulici večnadstropna. V avstrijskih časih se je današnja Ul. 24. maja imenovala Ulica Treh kraljev. Razlog temu je bilo dejstvo, da so polja in travniki na južnem delu današnje ulice na goriških mapah označene s slovenskim ledinskim imenom “Pri treh kraljih”. Pravilno berete, v neposredni bližini takratnega mestnega središča (mesto se je konča- lo tam, kjer sta sedaj ulici Barzellini in Cascino) so bili travniki in polja označeni s slovenskim ledinskim imenom. Na nemških in italijanskih zemljevidih izdelanih v prvi polovici prejšnjega stoletja ni drugega naziva kot gori omenjeni slovenski. Današjo ulico so uredili potem, ko so uredili široko alejo, ki je postajo Južne železnice povezovala z mestom. To je bilo takratno Teka-lišče Franca Jožefa danes Korzo Italia. Ob ulici Treh kraljev so bile zgrajene nekatere eno ali dvonadstropne vile, poleg teh pa že takrat nekatere višje stavbe. Med 1. svetovno vojno je bilo precej hiš poškodovanih, zaradi tega so bile nekatere preurejene. Ulica je desetletja ohranila takratno podobo. Do prvih sprememb je prišlo pred kakimi petnajstimi leti. Najprej so podrli tri enostanovanjske vile in na njih mestu zgradili večnadstropno stavbo, v kateri je sedaj tudi knjigarna. Potem so podrli trinadstropno stavbo na vogalu ulice in korza in namesto nje zgradili večjo stavbo v pritličju katere sta banka in knjigarna. V obeh primerih so izginili lepi vrtovi, v stavbi se je vselilo veC desetin družin. Kasneje so podrli neoklasično stavbo, kjer je svojCas bila tovarna sodovke in namesto nje zgradili štirinadstropno stavbo. Pred letom dni so podrli garažo in prodajalno avtomobilov in zgradili petnadstropno stavbo. Gradnja je v teku, stavba bo eno pročelje imela tudi v Codellijevi ulici. Sedaj na županstvu preučujejo še en načrt. Tam kjer je svojCas bilo znano Bramovo skladišče lesa bodo zgradili večjo stavbo oziroma več stavb. Podrli bodo pritlično poslovno stavbo v Ul. 24. maja in dve stanovanjski hiši v Codellijevi ulici. Nove stavbe v ulici 24. maja visoke 5, 4 in 3 nadstropja bodo tiste v Codellijevi ulici 3 in 4 nadstropne, tako da bo upoštevana višina drugih stavb v tej ulici. Pod stavbami bodo uredili parkirišče, v novih stavbah bo prostora za 211 ljudi, v pritličju bodo trgovine. Načrtovalci so predvideli, da bi bil vogal prost, da bi bilo tam nekaj prostora za pešačenje. Pod stavbami naj bi v polkrogu bili povezani ulici 24. maja in Codelli. Z izgradnjo te skupine stavb bo ulica popolnoma spremenila svoj videz. PoveCal se bo tudi avtomobilski promet. Občina bo prisiljena, da v neposredni bližini zgradi parkirišča (že sedaj bi bilo nujno in možno zgraditi podzemsko parkirišče na Senenem trgu (Trg Julija), na voljo pa je tudi velik danes neizkoriščen prostor za kapucinsko cerkvijo. Danes ob 17. uri bodo v prostorih zavoda Lenassi v Ul. V. Veneto odprli nov Urad za mlade. Urad, ki naj bi bil večnamenski servisni center in nasploh prostor za zbiranje ter razne dejavnosti goriške mladine, je uresničitev že stare zamisli mladih, ki delujejo v okviru združenja Gorizia-giovane. To združenje, ki dvakrat mesečno izdaja zelo popularno in koristno informativno glasilo, je že vzpostavilo koristno sodelovanje s pokrajinsko upravo in pokazalo dokajšnjo živahnost in mladostno svežino z raznimi dejavnostmi. Novo pobudo uresničujejo v sodelovanju z občinsko upravo, ki je dala na razpolago prostore. V njih naj bi se snovale in odvijale kulturne, rekreativne, športne in druge dejavnosti v prostem času, ki si jih bodo zamislili uporabniki centra. V voščilu pred odprtjem je občinski odbornik za socialno skrbtsvo Colella zaželel, da bi te dejavnosti ne bile zgolj rutinske, temveč da bi v njih zaživela fantazija in nesebičnost, ki sta značilni za mladinsko delovanje. Območje, kjer bodo zidali nov stanovanjski kompleks (foto Studio Reportage) Božidar Tabaj predsednik rajonskega sveta Rajonski svet v Standrežu je predsi-noči izvolil za predsednika Božidarja Tabaja, izvoljenega na listi SSk. Nadomestil bo dosedanjega predsednika Wal-terja Reščiča, ki zaradi dolgotrajne bolezni v zadnjem času ni mogel aktivno izvajati svojega predsedniškega mandata na čelu rajona. Tabaja, ki je že od lanskega poletja kot podpredsednik nadomeščal Reščiča, so izvolili s tajnim glasovanjem: od osmih svetovalcev je prejel sedem glasov, ena glasovnica pa je bila bela. Ob prevzemu funkcije se je Tabaj zahvalil za zaupanje in se obvezal, da bo po najboljših močeh skušal reševati probleme Standreža, tako kot jih je že jnjegov predhodnik. Reščiču je želel, tako kot vsi navzoči svetovalci, čimprejšnje okrevanje in da bi kmalu spet lahko prevzel svoje mesto v rajonskem svetu. Glede sestave rajonskega sveta gre še omeniti, da se je svetovalka Vilma Brajnik opredelila za predstavico Stranke komunistične prenove in ne več DSL, svetovalec Paciosel-li, pa je izjavil, da kljub izvolitvi na listi PSDI ne predstavlja te stranke, temveč KD, v katero je vpisan. GORICA VITTORIA 18.30-20.15-22.00 »Orlando«. Rež. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. CORSO 17.30-19.45-22.00 »I nuovi eroi«. VERDI 17.15-19.40-22.00 »Gli spletati«. TR2IC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Stefano Quantestorie«. EXCELSIOR 17.30-19.45-22.00 »Sister act -Una svitata in abito da suora«. m PRIREDITVE MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ZUPANČIČ vabi drevi ob 20.30 na koncert v domu Andreja Budala v Standrežu. Poleg domačega zbora se bo predstavil Fantovski oktet iz Dornberka. KD KRAS DOL-POLJA-NE prireja proslavo ob dnevu slovenske kulture jutri ob 18. uri v šoli na Palkišču. Nastopa skupina Kraški dom z Repenta-bra z igro Kdo je kriv? KD SOVODNJE vabi sovodenjske žene k sodelovanju pri razstavi domačih slašCic, ki bo jutri ob dnevu žena. Podrobnejše informacije nudijo Zlatka, Dana in Alenka. ZENSKI ODSEK KD DANICA Z VRHA priredi danes ob 19.30 v domu na Vrhu družabnost ob dnevu žena. Informacije pri Ireni (tel. 882222) in Boži (tel. 882201). PD PODGORA priredi ob dnevu slovenske kulture recital Hodil po zemlji sem naši jutri ob 16. uri v župnijski dvorani v Podgori in ob 18.30 v Gradnikovi kleti na Pleši-vem. Sodelujejo dramska skupina, mešani in mladinski zbor Podgora. Govor: Jan Bednarik. KD JEZERO v Doberdobu vabi v ponedeljek, 8. marca, ob 20.30 na predvajanje filma Danijela Jarca Sejem pripadnosti, ki bo v društvenih prostorih. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO -SMUČARSKI ODSEK, obvešča, da bodo jutri, v nedeljo, 7. marca nadaljevali s smučarskim tečajem na Nevejskem sedlu. Avtobusa bosta odpeljala po že znanem razporedu: prvi avtobus ob 6.45 s Koma in ob 7. uri iz Standreža, drugi pa ob 7. uri iz Sovodenj. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bosta avtobusa v ponedeljek, 8. marca, odpeljala po sledečem redu: prvi avtobus ob 7.15 s Travnika, mimo gostilne Primožič, v Pevmo, na Bukovje in v Podgora; drugi avtobus ob 7.40 iz Sovodenj v Standrež. SEKCIJA VZPI-ANPI na Vrhu vabi člane na sejo, ki bo 12. t.m. ob 19. uri v športnem in kulturnem centru Danica. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi člane in prijatelje na društveno tekmovanje v lovu na postrvi, ki bo v nedeljo, 14. marca, v Romansu (jezero Furlan). Vpisovanje do četrtka, 11. marca, v gostilnah Rubijski grad in Pri Marinotu. j ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THEA - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701. POGREBI Danes ob 8.30 Tereza Božič iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10. uri Alda Cu-min vd. Curci iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, 13.15 Adi-na Scrazzolo vd. Peris-sutti iz splošne bolnišnice v Gonars. PRIMORSKA Sobota, 6. marca 1993 SLOVENSKA OBALA / MARIKULTURA__ Komu gre žetev z morskih njiv? Koko so podjetniki sprivotiziroli tudi morje... Stane Zajec IDRIJA / PRORAČUN Proračunsko leto bo v Idrijski občini kritično Ne bo denarja od prodanih stanovanj in obveznic Artur Lipovž Vojna za piranski zaliv je že dokaj stara zadeva in Ce opustimo zahteve Hrvatov, pristanemo pri tem, da je ob trenutnem premirju zaliv razdeljen brez predhodnega razpisa, kakršnega! je zahteval stari zakon o ribištvu, med tri podjetja z velikimi apetiti: Marikultura, Požar in Lera. Vsa tri podjetja so očitno predmet divje privatizacije, ki se je na morju zaCela že okoli 1982. leta. V isti sa-pi ne smemo pozabiti na Strunjanski zaliv. Tam so se dogajale stvari sicer povsem po pravilih, vsaj kar se tiče razpisa. Pet morskih parcel je bilo dodeljenih privatnikom, tri Pa Drogi oziroma njenemu tozdu Riba. Tukaj pa se začne zgodba o privatizaciji. Vodilni delavci Ribe in njihovi podporniki so si parcele razdelili. Zgodilo se je naprimer, da je bilo ime direktorja dvakrat zapisano na kooperantski pogodbi: na eni strani se je podpisal kot direktor, na drugi pa kot kooperant. Kasneje je na tem zeljniku zraslo podjetje Požar. Pa se vrnimo v piranski zaliv. Ne smemo pozabiti, da so vsa tri Podjetja - nekatera direktno, druga pa posredno -dobivala za svoj razvoj nepovratna denarna sred- stva od občine in republike, ki so bila namenjena za razvoj slovenskega ribištva in marikulture. Na žalost smo deležni le malo (ali nic) sadov iz teh porabljenih sredstev. Vongol in še marsičesa, kar je bilo obljubljeno, nismo videli na trgu, brancine in orade pa plačujemo, kot da so del divjega izlova. Za primerjavo: v Italiji je cena brancina in orad iz gojišč od 14.000 do 16.000 lir, doma pa si dovolimo imeb ceno isto, kot da bi bili ulovljeni na prostosti - 24.000 lir. Pa prav nam bodi! V trenutku, ko brez- pravneži išCejo pravico med seboj (znane so tožbe med podjetjem Požar in Marikulturo ter Požar v.s. Delmar - slednja firma je bila osnova za nastanek Lere), posledice Čuti le kupec in nekaj zanesenjakov, ki pa le s težavo prodajo svoje produkte. Izkušnje kažejo, da je tržno gospodarstvo v trgovini z morskimi sadeži v Sloveniji možno le na ribiških pultih koprske tržnice, večina ostalih ribarnic in večjih potrošnikov pa je podrejenih obstoječim monopolom. Pozdrav dvaintridesetim letom (v Ameriki), pa Čeprav 61 let kasneje. V vsej tej zmedi lahko pridemo še do ribičev in njihovega združenja. Tajnica je gospa Marjana Domnik, ki verjetno dosti ve o (ne) veljavnih pogodbah navedenih podjetij, predsednik po gospod Pečar Franko, eden najveCjih krivolov-cev in učiteljev krivolova na Obali. SluCaj? To naj presodi vsak sam. Sicer pa je znan pregovor: riba pri glavi smrdi. Lahko uporabimo tudi množino, saj glava ni samo ena, kakšna sardela bi se našla verjetno tudi v Ljubljani. POSLOVNEŽI Idrijski Klub podjetnikov Roman Bric IDRIJA - Na ustanovnem zboru so se včeraj sešli idrijski podjetniki in obrtniki, ki se zavzemajo za boljšo organiziranost in učinkovitejše delovanje malih podjetnikov. V občini je registriranih okoli 170 zasebnih in mešanih podjetij, 250 rednih in čez 200 popoldanskih obrtnikov. Glavni cilj prostovoljnega združevanja so skupni interesi, izmenjava izkušenj, izobraževalni programi in skupen nastop pri uveljavljenju podjetniških interesov v okviru državnih ter drugih institucij. Na ustanovnem zboru, sklicala sta ga iniciativni odbor podjetnikov in idrijska obrtna zbornica, so predstavili dejavnost občinskega oddelka za gospodarjenje in Obrtne zbornice Idrija ter vsebino zakona o gospodarskih družbah. V programu dela novoustanovljenega kluba podjetnikov so predvidena redna mesečna srečanja, nudenje sprotnih informacij iz pospeševalne mreže za razvoj podjetništva in organiziranje raznih posvetov ter okroglih miz z aktualno vsebino in problemi, s katerimi se sreCuje razvijajoče se malo gospodarstvo in podjetniki. AJDOVŠČINA - Preteklo leto je bilo izjemno glede na možnosti, ki jih je imela ajdovska občina tako za redno izpeljavo proračunskih obveznosti kot za naložbe v komunalno infrastrukturo in v družbenih dejavnostih. Tako so ocenili ob razpravi o zaključnem računu proračuna elani občinskega izvršnega sveta. Lani sta proračunski učinek namreč okrepila dva moCna vira -sredstva od prodaje občinskih stanovanj in izdane občinske obveznice. Od prodaje stanovanj se je nateklo 65, 3, od prodanih obveznic pa veC kot 60 milijonov SIT, skupaj torej veC kot šestina celotnega proračuna. Zato je občina lahko veC namenila za naložbe, med njimi v urejanje šolskega prostora in v kulturi. Z novo-sprejetim zakonom o financiranju javne porabe občina ne more veC prodajati obveznic (teh je doselj prodala za skoraj 1, 1 milijonov mark): ker je njena zadolžitev lani presegla 10 odstotkov denarja, namenjenega javni porabi. Člani občinske vlade so menili, da je treba posebej opozoriti na denar, ki je bil namenjen malemu gospodarstvu kot prispe- vek občine k njegovemu razvoju. Tako je občina vlagala v komunalno ureditev obrtne cone, v nekdanjih vojašnicah je pred vselitvijo obrtnikov in podjetnikov pre-mošCala stroške najemnine, ogrevanja in del sredstev namenila za podjetniški inkubator. Izhodišče letošnjega proračuna naj bi bila lanska dogovorjena poraba, povečana za 18 odstotkov, kar pa bo premalo za pokritje vseh proračunskih potreb. Investicijsko prednost naj bi imele že začete naložbe: dokončati je treba zgradbo osnovne šole v Podkraju, nabaviti opremo za matično knjižnico, dokončati projekte za šolo v Vipavskem Križu. Vsi šolski objekti, pa tudi centralni vrtec so potrebni nujnih sanacijskih posegov. Druge obveznosti občine so še nadaljevanje izgradnje višinskega vodovoda na Goro, ureditev ceste med Selom in Batujami ter dokončanje ceste med Dupljami in Budanjami. Zagotovo bo manj denarj vplivalo predvsem na materialni razvoj občine. Na seji občinske vlade je bilo ocenjeno, da bo letošnje proračunsko leto kritično. POSTOJNA / PROMOCIJA TURIZMA POSTOJNA Morske njive dajejo bogato žetev.,. (Foto: S. Živulovič CERKNO / TRADICIJA Občina potrebuje strokovnjaka Vsak začetek je težak... Postojnska občina se bo letošnjega sejma Al-Pe-Adria - Svoboda gibanja, ki bo od 22. do 27. marca v Ljubljani, udeležila le pod pogojem, da bo 50 odstotkov stroškov udeležbe plačalo občinsko turistično gospodarstvo ali bolje podjetja Postojnske jame. Tako so se odlicili Člani postojnske vlade, bo so na zadnji seji razpravljali o sodelovanju na omenjeni sejemski prireditvi in o turizmu v občini nasploh. Čeprav so kot pogoj za udeležbo navedli finančne razloge, torej denarno sodelovanje turističnih institucijm, pa se je izka-zalo, da so glavne ovire za uspešno predstavitev ua sejmu vsebinske in kadrovske narave. Ugo- Mateja Godejsa tovili so, da pravzaprav nimajo nikakršnega programa promocije, prav tako pa ne sposobne strokovne ekipe, ki bi ga v treh tednih lahko pripravila. Zaradi tega nekaj elanov IS ni bilo za udeležbo, saj lahko slabo pripravljena promocija turizmu bolj škodi kot nobena. Poleg tega bi Postojna na tem sejmu letos sodelovala prvič -prejšnja leta je zaradi »ozkega dometa in ugleda« ta turistična prireditev spriCo množičnega turističnega obiska ni zanimala - zato je vtis toliko bolj pomemben. Nastale težave so razumljive, saj se je se- danja vladajoča občinska skupina odločila prevzeti krmilo v turizmu, ki je bilo prej dolga leta v rokah Postojnske jame. Pri tem pa so, kot ugotavljajo sami, strokovno in organizacijsko bosi, saj nimajo ne propagandnega materiala, ne človeka, ki bi se v upravi sistematično ukvarjal s turizmom. In ker je vsak začetek težak, so za pomoč tokrat še zaprosili »izkušene« pri Postojnski jami, ki bodo prevzeli organizacijsko plat promocije. Upajmo, da bodo pripravljeni prevzeti tudi polovico stroškov.Pri pripravi na sejem in tudi v bodoče pa naj bi sodeloval tudi 14 danski odbor za turizem, ki ga je na isti seji imenoval IS. KOPER / PODJETJE PRODEX Goja gre v stečaj KOPER - Poročali smo o nameravanem nadaljevanju stavke v koprskem Prodexu, obratu Coje d.o.o. v Kopru, Ce yodstvo delavkam ne bi izpolnilo stavkovnih zahtev. Kot nam je sporočil direktor podjetja Dušan Janež, podjetje ne namerava izpolniti teh zahtev, saj je včeraj na koper-skem sodišču vložil Predlog za stečaj pod-jetja. Krivdo za to je naprtil vsem, ki bi lahko Pomagali, pa niso imeli casa ali volje, med drugim pa je okrivil tudi Obalne sindikate. Vse 21 Robert Rakar delavk bo tako ob službo, prekinjene pa bodo tudi vse poslovne zveze z italijanskim partnerjem Luigi Venezia. Direktor Janež nam je povedal, da se nihče v koprski občini ni trudil, da bi projekt zaživel. Kot je znano, je Goja pred dobrim letom zaposlila delavke nekdanje šivalnice Inde-ja iz Kopra, ki je obrat zaradi stalne izgube zaprl. Polena pod noge naj bi mu metali tudi na inšpekcijskih službah, saj v letu in pol niso izdali dovoljenja za delo, Čeprav je delal v istih prostorih kot Inde, ki je dovoljenja imel. Dušan Janež pravi, da je v boju z državo izgubil živce, pri tem pa mu je najbolj žal delavk. Prevec pritiskov s strani je bilo, zaključuje Janež. Tudi stavke so bile organizirane od zunaj. Skušali so mi dokazati, da obrat ne more poslovati pozitivno. Posledice bodo zdaj nosile zaposlene. Večinoma gre za delavke z nižjo izobrazbo, ki bodo le stežka našle novo zaposlitev. Vojašnico bodo oddali Kdo jo dobi? Partizanske smučine v Cerknem Najstarejši tekmovalec je bil 80-letni Rajko Marenčič. Na smučeh tudi general Slapar... Mateja Godejsa POSTOJNA - Postojnski Izvršni svet bo ministrstvu za obrambo predlagal seznam zasebnikov, ki so zainteresirani za najem prostorov v nekdanji vojašnici v Velikem Otoku in v drugih nekdanjih vojaških objektih. Pred mesecem dni so delavci občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora skupaj s predstavniki obrambnega ministrstva opredelili namenbnost nekaterih vojaških objektov in območij bivše Jugoslovanske armade, ki jih ne bosta uporabljala ministrstvi za obrambo in notranje zadeve. Ti prostori so bili ponujeni v uporabo zainteresiranim podjetjem in zasebnikom z razpisom. Izvršni svet je med številnimi vlogami izbral 17 bodočih uporabnikov prostorov, ki bodo z ministrstvom za obrambo sklenili najemne pogodbe. Nekdanja vojašnica v Velikem otoku, ki bo skoraj v celoti oddana, se bo tako v kratkem spremenila v majhno industrijsko cono, saj bodo v njej sedaj našle primerne prostore različne gospodarske in storitvene dejavnosti, ki so do sedaj zaradi neustreznih prostorov ali utesnjenosti težko delovale. Tako bosta novi, primernejši lokaciji tu dobila tudi Ključavničarstvo Postojna in Cestno podjetje Koper, ki sta zdaj na neustreznih mestih. Roman Bric CERKNO - V spomin na partizanske tekme leta 1945 v osvobojenem Cerknem, so se nekdanji udeleženci NOB in pripadniki teritorialne obrambe severne Primorske v nedeljo zbrali na 17. tradicionalnih “Partizanskih smučinah" v Smučarskem centru Cerkno. V veleslalomu se je pomerilo 75 nekdanjih borcev in 45 pripadnikov teritorialne obrambe, v posameznih kategorijah pa so bili najboljši: Ivanka Kokalj, Mirko Bajželj in Janko Šekli, med pripadniki TO pa Marko Savli. Udeležence je pozdravil tudi poveljnik teritorialne obrambe, general General Slapar - predtekmovalec (Foto: R. Bric) Janez Slapar. Srečanja z smučin" pozdravili uCen-nekdanjimi borci se je ci osnovne in glasbene udeležil tudi idrijski žu- šole ter otaleski oktet.Naj-pan s sodelavci. V kultur- starejši udeleženec tekme nem programu so ude- je bil 80-letni Rajko Ma-ležence “Partizanskih renCiC iz TržiCa. SEŽANA / KULTURA Bogat program glasbenih in gledaliških prireditev v mesecu marcu Olga Knezz - Stojkovič SEŽANA - Prva od kulturnih prireditev, ki jih bo v mesecu marcu pripravil sežanski kulturni dom, je bila včeraj, ko je gostovalo Slovensko mladinsko gledališče z delom A. A. Rozmana Tartuf. Imetniki glasbenega abonmaja bodo 8. marca odšli v Opero SNG v Ljubljano na ogled dveh baletnih predstav in sicer Biset-Scedinove 'Carmen' in B. Bartoka 'Čudežni mandarin’. Obalni komorni orkester se bo s solisti predstavil 13. marca ob 20. uri. Pod vodstvom dirigenta'Boruta Logarja, ki že od ustanovitve leta 1983 vodi orkester, bodo izvajali dela mojstrov baročne glasbe. V petek, 19. marca, so za vokalni abonma pripravili koncertni večer tenorista Krunosla-va Cigoja in sopranistke Olge Šober ob izvajanju komornega orkestra Opere I. Zajc iz Reke. Drama SNG Ljubljana bo za srednješolski abonma in izven (ob 16. in 20. uri) gostovala 22. marca z delom VV.Allena 'Zaigraj še enkrat, sam’ v režiji Borisa Cavazze. Plesna skupina za izrazni ples 'Mehki Čevlji’ je pripravila premiero z naslovom “TV vsak dan“ v režiji in koreografiji Milojke Garzarollo. Premiera bo 26. 3. ob 18. uri, plesna skupina pa bo svoj nastop ponovila na sobotni plesni matineji. Ob torkih in Četrtkih so na sporedu filmske predstave, sobote pa so rezervirane za mladino. NOVICE Idrijski grad Gevverkenegg bo pravi biser IDRIJA - Med najpomembnejše cilje, ki si jih je po besedah ravnatelja prof. Sama Bevka v letošnjem letu zastavil idrijski Mestni muzej, je nadaljnja obnova idrijskega gradu Gevverkenegg. 2e letos bodo v srednji etaži uredili razstavišCni del, s pribhžno 800 kvadratnimi metri površine, v njej pa bo poleg sedanje mineraloške zbirke postavljena tudi stalna razstava 500-letnice rudnika in mesta Idrije. Poleg tega bodo nadaljevali z obnovo idrijske “KAMST“, tehničnega muzeja ob jašku Frančiške, rudarske hiše ter letos zaceli tudi z obnavljanjem Kanomelj-skih klavž in postavitvijo informacijskih tabel v Krajinskem parku Zgornja Idrijca. Za izvedbo celotnega programa so predvideli 92 mihjonov tolarjev, pri Čemer naj bi z lastno dejavnostjo ustvarib dobro petino potrebnih sredstev, polovico naj bi pridobili iz republiških virov, 30 milijonov pa naj bi prispevala občina. (R.B.) Na Idrijci se obeta bogat riblji ulov IDRIJCA - Takole so elani Ribiške družine Tolmin, ki združuje 450 članov, prečesali rečno strugo Idrijce pri Slapu ob Idrijci in Bači pri Modreju, da bi preverili ribji stalež in kvaliteto zaroda. V sodelovanju z Zavodom za ribištvo iz Ljubljane opravijo takšno raziskavo na 4 do 5 let; ponovili jo bodo še jeseni. V Idrijci, ki je pravi raj za ribarenje je največ potočne in soške postrvi, mešane vrste in lipana. Lani so takšno raziskavo odpravili na SoCi, ki je uvrščena med prvo in drugo kategorijo. Po ocenah predsednika ribiške družine Stanka Kovačiča je ribji stalež v Idrijci dokaj visok in obeta dober ulov. Tudi zanimanje tujih ribičev za ribarjenje na Idrijci ponovno narašča. Lani so zabeležili le 10 odstotkov manj tujih ribičev kot leta 1990, ko je Idrijco obiskalo 3500 tujcev. Za stavbno zemljišče naj plačajo vsi IDRIJA - Idrijski izvršni svet se že dalj Casa ubada z neučinkovitostjo Sklada stavbnih zemljišč. Kljub temu da je bilo na izvršnem svetu kot tudi na občinski skupščini sprejetih nekaj konkretnih ukrepov, se problemi ne rešujejo. Zato so zadolžili predstojnike občinskih resorjev za pripravo predloga kadrovskih sprememb in imenovali strokovno skupino, ki naj izdela nov občinski odlok o pobiranju taks za stavb-, na zemljišča, ki naj jih plačujejo v vseh krajevnih skupnostih. To bo tudi eden pomembnih virov njihovega financiranja, čeprav za tovrsten predlog med krajani vaških skupnosti, kjer ga ne plačujejo, ni posebnega navdušenja. Sklad stavbnih zemljišč, ki predstavlja pomemben vir financiranja komunalnih in infrastrukturnih potreb zaradi neažurnih evidenc in neredne izterjave nima načrtovanega pritoka sredstev. Problem pa je povezan tudi z delovanjem davCne službe, o Čemer bi se radi Cimprej dogovorili z direktorjem republiške davčne uprave. (R.B.) Končno do odvoza zapuščenih vozil POSTOJNA - V občini so lani sprejeli pravilnik o odstranjevanju zapuščenih vozil, s katerim so želeli na tem področju varovanja okolja vzpostaviti večji red. Zataknilo pa se je pri iskanju izvajalca, ki bi zapuščena vozila dejansko odvažal in hranil na ustreznem mestu, dokler jih proti dogovorjenemu plačilu ne bi vrnil malomarnim lastnikom. Z iskanjem kandidata za odvoz zapuščenih vozil je sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora začel že oktobra 1991 pred sprejetjem pravilnika. Takrat so zbrati štiri ponudbe, vendar so ugotovili, da je pred izbiro potrebno pripraviti ustrezen pravilnik. Tega so lani tudi sprejeli in ga nato poslali že znanim ponudnikom, da ponovno pošljejo ponudbe. Pozivu se je javil le en obrtnik, ki ima za opravljanje te dejavnosti tudi vsa dovoljenja in ustrezen prostor. Z njim je IS zdaj tudi podpisal pogodbo in obenem določil vrednost točke za izračun cene odvoza in hrambe vozila. Cena odvoza je 2.000 SIT, hramba in varovanje pa 400 tolarjev na dan. (MG) llirskobnistriški »SNEŽNIK« Izšla je deseta številka mesečnika »Snežnik«, časopisa občine Ilirska Bistrica. V njem pišejo o novih prostorih Notranjske hranilnice, o gradnji podgorskega vodovoda, o prvi avtobusni liniji med Reko in Bistrico prek Novokračin, na kateri je pred šestdesetimi leti vozila stara »Satova coriera«, o pobudi za ponovno uveljavitev domačega naselja Trnovo, o kulturnih prireditvah, o bistriških jamarjih, med drugim pa sta objavljena hidi pogovor z bistriškim slikarjem Jožetom Šajnom ter odgovor občinskega poslanca Toneta Senbinca na pismo kolektiva knjižnice Maksa Samsa, ki je bilo objavljeno v 9. številki »Snežnika«. (D.P.) Volitve v Skupnosti Italijanov PIRAN - Volitev V. zbor Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana so bile minulo nedeljo. Volilci so izbirali med 18 kandidati, novi člani zbora pa so: Amalia Petronio, Fulvia ZudiC, Mario Argentin, Ivano Musizza, Boris Bertoni, Sandro Kravanja, Vitto-rio Luša, Mario Lupieri in Lidia Puršic. Od skupno 828 volilnih upravičencev, se jih je volitev udeležilo 656, in sicer v Luciji 291, Piranu 192, Portorožu 74 in v Sečovljah 51. Posamezne funkcije v zboru bodo določiti naknadno. (AN) »Slačifantje« v Tivoliju PORTOROŽ - Club Tivoli bo letošnjega 8. marca najbrž zadel žebljico na glavico, kot se temu reCe: naravnost iz Milana namreč prihaja skupina fantov, ki bo skušala karseda zgovorno zbranim Slovenkam voščiti njihov dan - s streepteasom! Za dobre poznavalke dogajanj v Tivoliju to pravzaprav ni nic novega, opozoriti pa moramo, da gre za povsem sveže moCi. Vse bolj priljubljeni club izrabi vsako priložnost za popestritev ponudbe. Eden od menagerjev Franci Godnjavec je povedal, da se pravkar dogovarjajo okrog nastopa neke atraktivne ukrajinske plesne skupine. Poleg tega pa imajo v rokavih nekaj asov, ki bodo Portorož vsaj za trenutek dvigniti med zvezde. (AN) Sobota, 6. marca 1993 GOSPODARSTVO NOVICE Lani 670 milijonov dolarjev od turizma LJUBLJANA - Kljub skromnim fizičnim rezultatom tujega turističnega prometa v Sloveniji v zadnjih dveh letih znaša devizni priliv od turizma v letu 1992 670 milijonov dolarjev, kar je kar za 99 odstotkov več kot leta 1991, toda še vedno za 22 odstotkov manj kot leta 1990, ko je bila v Sloveniji še »normalna« turistična sezona. Informacija o turističnem prometu v Sloveniji v lanskem letu, ki jo je pripravilo Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS, kaze, da je lani Slovenijo obiskalo 42 odstotkov več tujih gostov kot leta 1991, po številu nočitev pa 40 odstotkov vec. Skupno je bilo v lanskem letu 1,300.000 turistov, od tega 750.000 domačih gostov, 193.000 jih je prišlo iz republik nekdanje Jugoslavije, ki jih uradna statistika še vedno beleži posebej, tujih gostov pa je bilo 422.000. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (WTO) si je privoščilo počitnice v tujini v letu 1992 476 milijonov turistov, ki so v receptivnih tuiističnih državah ustvarili 279 milijard dolarjev deviznega dohodka. Zaenkrat so znani le podatki za leto 1991, po katerih je Slovenija v tem letu zmanjšala število inozemskega turističnega prometa za 73 odstotkov, slovenski deleZ v mednarodnem turističnem prometu pa je znašal 0, 9 odstotka. (N. P.) Minister Osterc potuje v Verono LJUBLJANA - Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc se bo na povabilo italijanskega ministrskega kolega Giovannija Fontane v ponedeljek v Veroni udeležil prireditve Dan kmetijstva in slavnostne otvoritve 95. mednarodnega kmetijskega sejma. Tu pričakujejo kmetijske ministre vseh srednjeevropskih držav pa tudi predstavnike Evropske skupnosti in mednarodnega trgovinskega združenja Efta. Na kmetijskem sejmu bodo sodelovali tudi slovenski proizvajalci živilskih izdelkov. Cena deviz na črnem trgu BEOGRAD - Na tukajšnjem črnem deviznem trgu je nemška marka vCeraj zjutraj stala 14.000 jugoslovanskih dinarjev. V tednu dni se je marka na Črnem trgu podražila za 21,2 odstotka. Za en ameriški dolar je bilo treba vCeraj zjutraj v Beogradu odšteti 21.700 jugoslovanskih dinarjev, v enem tednu pa se je podražil za 20,5 odstotka. Nekoliko počasneje se dviguje cena Švicarskemu franku, ki se je v tednu dni podražil za 16,6 odstotka in je vCeraj zjutraj stal 14.700 dinarjev. (B. B.) EVROPA / POJAV NOVIH VALUT Kaj vse je uspelo »alpski« republiki! Zaradi razpada nekdanjih federacij seje pojavila cela množica novega denarja Jean Burner/ AFP DUNAJ - Zaradi razpada Jugoslavije, Sovjetske zveze in Češkoslovaške se je pojavila cela množica novega denarja v vzhodni Evropi, ki pa je ostal zvečine notranje plačilno sredstvo, izjeme so le slovenski tolar ter Češke in slovaške krone. »Pojav teh novih bankovcev ne bo izboljšal gospodarskega položaja teh držav, prav nasprotno,« meni Peter Havlik, izvedenec za vzhodnoevropske države pri Dunajskem inštitutu za mednarodne primerjalne gospodarske študije. »Republike, ki so izšle iz nekdanje Sovjetske zveze in nekdanje Jugoslavije, razen Slovenije, nimajo na voljo potrebnih instrumentov za učinkovito monetarno in finančno politiko. Nimajo zadostnih deviznih rezerv, prav tako ne izdelkov za izvoz, ki bi jim lahko zagotovili devize na svetovnem trgu.« Na Dunaju, ki je glavno finančno evropsko prizorišče za transakcije z vzhodno Evropo, sta na uradnem menjalnem ser-znamu samo sovjetski rubelj in češka krona. Slovenski tolar menjajo nekatere zasebne avstrijske banke. Vseh drugih valut - estonske krone, latvijskega lata, karbova- netov, začasnega plačilnega sredstva v Ukrajini, hrvaškega, jugoslovanskega, bosanskega dinarja in makedonskega denarja - pa ni mogoče ne prodati ne odkupiti v avstrijski prestolnici. Sloveniji, alpski republiki z dvema milijonoma prebivalcev, nekdaj najbolj cvetoCi jugoslovanski republiki, je v nekaj vec kot letu dni uspelo uveljaviti novo valuto, ki je priznana v mednarodnem finančnem svetu, z bolj ali manj stabilnimi menjalnimi stopnjami. Banki Slovenije je uspelo prepričati slovenske državljane, da so zamenjali svoja konvertibilna sredstva za tolar, zlasti za nakup stanovanj in javnih nepremičnin, kar je omogočilo oblikovanje finančnih rezerv v višini ene milijarde ameriških dolarjev. V skladu s to spretno politiko je oblastem v Ljubljani uspelo hitro doseči konvertibilnost tolarja, kar pomeni, da lahko slovenska in tuja podjetja prosto kupujejo in prodajajo neomejene količine tolarjev za konvertibilna sredstva. Vendar pa je na zunanjem področju ta konvertibilnost omejena, saj sleherni slovenski državljan ob prehodu meje ne sme imeti pri sebi vec kot 60.000 tolarjev, kar je približno 600 dolarjev v enem letu. Samo za primerjavo vzemimo jugoslovanski dinar, ki ga je prizadela skokovita inflacija v Srbiji in Črni gori; prepovedano ga je vnašati in iznašati iz države, ostaja pa plačilno sredstvo na Črnem trgu, kjer velja dvakrat manj. V nekdanji Sovjetski zvezi, baltskih državah in Ukrajini so uvedli nove valute, da bi se vsaj delno izognili hiperinflaciji ruskega rublja in si tako ustvarili sredstva za avtonomno denarno in gospodarsko politiko. Zaenkrat pa ostajajo njihove valute povsem nekonvertibilne, kar pomeni, omejene na funkcijo običajnega plačilnega sredstva v notranjem prometu. V nekdanji Češkoslovaški je monetarna unija med novima republikama Češko in Slovaško, ki sta neodvisni od letošnjega 1. januarja, trajala samo 38 dni. Osmega februarja sta nastali novi valuti: češka in slovaška krona. Uradno sta obe v prosti prodaji med podjetji, medtem ko posamezniki lahko v tujino odnesejo 250 dolarjev na Guverner in tolar (Foto. Srdan 2ivulovič/TRIO) leto. Kot napovedujejo strokovnjaki, utegne Slovaška kmalu sprejeti bolj restriktivne ukrepe in znova omejiti notranjo konvertibilnost svoje valute v strahu pred odlivom deviz in zmanjšanjem denarnih rezerv, ki zdaj dosegajo 1, 2 milijardi dolarjev. Kot predvidevajo strokovnjaki, bi to utegnilo do konca tega leta povzročiti 30-odstotno inflacijo nove slovaške krone. V nasprotju z njo pa naj bi Češka krona utrdila svoj položaj ob zaledju rezerv in konvertibilnih deviznih sredstev, ki do- segajo 3, 2 milijarde dolarjev. Se v ugodnejšem položaju sta poljski zlot in madžarski forint. V vzhodni Evropi je poljski denar edino sredstvo, ki je v celoti konvertibilno, kar pomeni, da lahko vsak poljski državljan in podjetnik prosto kupuje in prodaja neomejeno količino zlotov za dolarje. Kmalu naj bi se mu pridružil tudi madžarski forint, saj ima madžarska vlada sorazmerno mehko postlano ležišče, vredno pet milijard dolarjev deviznih rezerv v konvertibilni valuti. SLOVENIJA, ITALIJA / INTERESI En dan za pogovore Minister Tajnikar in odbornik Saro sestavila spisek interesov Bogo Samsa Na sedežu odbomištva-za industrijo deželne vlade Furlanije-Julijske krajine sta se odbornik za industrijo Ferruccio Saro in slovenski minister za gospodarstvo Maks Tajnikar dogovorila, da bosta v dveh tednih sestavila seznam tem obojestranskega interesa in na tej podlagi priredila dan sodelovanja obeh regij oziroma držav. V daljšem pogovoru sta ministra ugotovila, da so vprašanja sodelovanja zelo številna, kompleksna in interdisciplinarna, zadevajo različna podjetja, ustanove in razna ministrstva. Celotna problematika je vpeta v dvojne mednarodne pogovore: v pogajanja Slovenije z Evropsko skupnostjo za pridruženo Članstvo, pri Čemer italijansko stran še zlasti zanima ohranitev ugodnosti proste industrijske cone, ki bi jo premestiti na Goriško. Poleg tega so gospodarska vprašanja v ospredju razprav o nadgradnji osimskih sporazumov, saj sta tej tematiki namenjeni vsaj dve tretjini celotnih odprtih vprašanj. Ministra sta razpravljala o trgovinski izmenjavi, o vlaganjih v manjše in srednje velike industrijske obrate, kar se je že pokazalo kot učinkovito. Zdaj je na dnevnem redu ustanovitev nekaterih finančnih in bančnih družb. Deželna vlada predlaga, da bo njena finančna družba Friu-lia ustanovila mešano finančno družbo, skupaj s slovensko državo ali od nje izbrano banko. Govorila sta še o infrastrukturi, zlasti cestnih in drugih povezavah, ki sodijo v okvir pošte in telekomunikacij. Daljša razprava se je razvnela o usposabljanju menedžerjev, za kar so možnosti finansiranja po programu Phare, prav tako deželne vlade in zasebnikov, potekati pa so že prvi dogovori obeh univerz. Na tej podlagi bo torej nastal seznam problemov, ki bodo vsebina kasnejših pogovorov. Tako izdelane predloge naj bi obravnavali na uradnem sestanku obeh vlad, ki naj bi bil maja, in na pogajanjih o osimskem sporazumu. Minister Tajnikar se je nato dlje Časa pogovarjal š predstavniki slovenskega zamejskega gospodarstva, vodilnima predstavnikoma finančnih družb Safti in Tržaške kreditne banke dr. Darijem Cupinom in dr. Vitom Svetino. Tudi na tem pogovoru so bila v ospredju razna finansiranja in še zlasti iskanje možnosti za produktivno vlaganje kapitala v 98 podjetij, ki jih zdaj upravlja republiški sklad. INTERVJU / DIREKTOR REPUBLIŠKE CARINSKE UPRAVE FRANC KOŠIR V zadnjem Času je bilo v javnosti slišati precej kritik na raCun carinske službe, Ceš da dela slabo in imajo zaradi nje podjetja težave in velike dodatne stroške. Kako to komentirate? Na očitke smo pisno javno odgovoriti, na žalost pa nam mediji tega niso objavili oziroma niso objavili v celoti. Naš odgovor je zelo jasen: krivda, na katero so biti uperjeni očitki, sploh ni bila naša. Uvozniki in izvozniki se pritožujejo predvsem nad počasnostjo pri carinskem postopku. Zelo sem vesel, da se pri nas veliko podjetij ukvarja z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, saj je tako tudi na tem področju konkurenca večja, vendar moram hkrati reci, da velika večina novih uvoznikov ne pozna carinskega postopka. Pritoževali so se tudi nad staro zakonodajo, vendar smo v njej s spremljajočimi predpisi veliko spremeniti in poenostaviti postopek. Ze iz števila zavrnjenih carinskih deklaracij je razvidno, da je dokumentacija nekvalitetno pripravljena. V veljavni carinski tarifi so menda visoke stopnje za blago, ki ga v Sloveniji nimamo? Ne vem, Ce v Evropi obstaja še kakšna država s tako nizkimi carinskimi stopnjami za uvoz reprodukcijskega materiala v primeru, da se izdelek izvaža. Visoke stopnje so predvsem za blago široke potrošnje. Vendar pa to ni stvar carine, temveč vlade in njene ekonomske politike. Je pa res, da je v svetu tako, da za tiste proizvode, ki jih ni, torej nimaš kaj ščititi, stopnje ne smejo biti visoke. Ge pa so, so samo za »polnjenje« proračuna, torej so tako imenovane fiskalne carine. Kaj se dogaja na področju nove carinske zakonodaje? Od osamo-stvojitve je preteklo že veliko Časa; zakon o carinski službi sicer že imamo, nimamo pa še carinskega zakona in zakona o carinski tarifi, pa tudi same tarife ne. Nekaj odlokov je bilo sicer sprejetih, lahko pa rečemo, da vaša služba še vedno dela po podedovanih zakonih iz časov nekdanje Jugoslavije. Ta zakonodaja se pripravlja, vendar imajo, kot mi je znano, nekateri drugi zakoni večjo prednost pri sprejemanju. Delovno gradivo je pripravljeno, prilagajamo tudi tujo zakonodajo s tega področja. ES je lani sprejela nov carinski zakon. Najbrž se bo Slovenija pri oblikovanju lastne zakonodaje s tega področja temu prilagodila. Zagotovo. To je bil tudi eden od razlogov, da se stvari na tem področju premikajo počasneje, kot smo predvideli. Lani so nam nemški carinski organi svetovati, da počakamo s to zakonodajo prav zato, da bi vanjo lahko vključili vse novosti, ki jih prinaša lani sprejeta zakonodaja Evropske skupnosti. Stara zakonodaja nam delo otežuje predvsem pri samem carinjenju, kar poenostavljamo z uvajanjem za nas novega postopka »-just in time«. To pomeni, da blago carinimo nepo- Alenka L. Jakomin Slovenija je z osamosvojitvijo med drugim podedovala tudi zakonodajo nekdanje Jugoslavije s področja carin, ki je bila sicer nekoliko dopolnjena in prirejena novim razmeram, vendar pa nove zakonodaje še vedno nimamo. Izjema je le zakon o carinski službi. Da imamo pri nas dobro organizirano in opremljeno carinsko službo, so kar nekajkrat povedali predstavniki različnih ustanov iz držav Evropske skupnosti, ki so k nam prihajali na obisk, vendar so nas pri tem vedno primerjali le z vzhodnoevropskimi državami, ki so bile od nekdaj v slabšem položaju. O tem, kaj se dogaja na področju nove carinske zakonodaje, o pritožbah podjetij nad delom carinske službe in o opremljenosti slovenskih carinarnic ter o težavah pri carinjenju blaga na meji s Hrvaško smo se pogovarjali z direktorjem Republiške carinske uprave Francem Koširjem. Franc Košir (Foto: Srdan Živulovič/TRIO) sredno v podjetju, zaenkrat sicer samo surovine in reprodukcijski material. V naslednjih šestih mesecih bi po mojih predvidevanjih dobilo soglasje za tak postopek kakšnih 100 podjetij. Poenostavili smo tudi postopek carinjenja embalaže in začasni uvoz za oplemenitenje ter uvedli enotno carinsko listino. Pričakujem pa, da bo v drugi polovici leta nova zakonodaja že pred poslanci v parlamentu. Nam lahko poveste, koliko prihodkov je imela lani država iz naslova carin? Ne, tega pa res ne vem; točne podatke imajo na ministrstvu za finance. Kje vidite smisel carinskih oprostitev - za katere vrste blaga? Mislim, da bi morali carinske oprostitve v glavnem ukiniti, saj jih imamo menda kar okrog 60. Vsak uporabnik naj državi plača tisto, kar ji je dolžan, potem pa naj od države zahteva tisto, do Cesar je upravičen. Večkrat se namreč dogaja, da se nekoga carine oprosti, pa kljub temu prihaja do obračuna carine, ki jo plaCa konCni uporabnik. To pa je zelo težko nadzorovati. Kako je z opremljeno- stjo slovenskih carinarnic? Program Phare naj bi pri tem menda nudil tehnično in strokovno pomoč. Po osamosvojitvi smo bili ena najslabše opre- mljenih služb v Sloveniji. Podjetja smo dobesedno »fehtali« za opremo, od telefaksov do kopirnih strojev, in še bi lahko našteval. Zdaj pa se že računalniško opremljamo in upam, da bomo imeti že v letošnjem letu računalniško obdelan nadzor podatkov, v naslednjem letu pa bomo skušali opremiti carinike. Obiskali so nas predstavniki Efte in Evropske skupnosti ter pozitivno oceniti naše delo in opremljenost. Phare pripravlja poseben program izobraževanja naših delavcev in denarno pomoč, Čeprav o konkretnih številkah še nismo govoriti. Najbrž je odveC, Ce vas vprašam, ali ste seznanjeni s težavami pri delu carinarnice v Dolgi vasi na mejnem prehodu med Slovenijo in Madžarsko. Kje vidite rešitev teh težav? Pravzaprav naša carinska služba ni kriva za vse težave, glavni krivec je Madžarska. Tako na madžarski kot tudi na naši strani bo treba narediti dodaten plato. O tem smo se pogovarjati prejšnji teden v Gornji Radgoni, kjer smo ugotovili, da moramo plato nekoliko razširili, in odprli še en vhod za kamione. Lokacijska dokumentacija je že pripravljena, dovoljenja pa še ni. Ko bo to izpeljano - upam, da že letos - pri carinjenju ne bi smelo biti veC kolon. Kako je s carinjenjem blaga na meji s Hrvaško oziroma kje največkrat prihaja do težav? Trenutno smo zaradi parkljevke dodatno poostrili nadzor pri pregledu živine. Vendar so veCje težave drugje. Ukinili smo tedensko carinjenje za izdelke, pri katerih je potreben sanitarni in tržni pregled, ker je v Slovenijo prihajalo veliko nekakovostnega blaga, predvsem sadja in zelenjave. Dolgoročno bi morali uvesti prehode, kjer je mogoC prehod le za določene vrste blaga, tako kot imajo to urejeno na Zahodu. Takrat bi bila možna inšpekcija tudi 24 ur dnevno, za našo malo državo pa bi bilo to mnogo bolj racionalno. Slovenija je v zadnjih nekaj letih postala tranzitna država za tihotapljenje orožja in mamil. Koliko so cariniki uspešni pri nadzoru le-tega? To je zelo zanimivo vprašanje, saj k temu problemu Se nismo pristopiti tako strokovno, kot bi morali. Pri tem skupaj s cariniki nastopajo policaji, ki so za to delo veliko bolj usposobljeni. Cariniki opravljajo le običajne preglede, pri katerih včasih naletijo tudi na tovrstno blago. Zato bomo morali na tem področju še marsikaj storiti in ljudi dodatno usposobiti ter temu primemo opremiti. Na kakšen način pa vaše službe nadzirajo oziroma preprečujejo kršenje embarga za blago, ki pride iz Srbije (na primer prek podjetij v Bosni in Hercegovini ali Makedoniji)? To je zelo težko, vendar smo kar uspeSni. Veliko stvari zavračamo, Ce izvora blaga ne moremo ugotoviti. Za blago, ki prihaja iz Bosne ali Makedonije, zahtevamo potrdilo o izvom, ki ga izdaja gospodarska zbornica, vendar tudi tu prihaja do kršenja. Zahtevamo dodatne dokumente, ki so včasih dokaz o resničnem izvoru. Marsikaj nam tudi uide, ker z vsemi načini kršitev nismo seznanjeni. Sprožiti smo že kar precej postopkov na tožilstvu in pri lokalnih sodnikih za prekrške, vendar so ti postopki dolgotrajni in ce se mora blago vrniti, nas Čaka še povračilo povzročene škode. Koliko uslužbencev oziroma carinikov ste po osamosvojitvi zaposlili na novo in ali ste zdaj kadrovsko dovolj usposobljeni? Pred osamosvojitvijo smo imeli zaposlenih 1600 carinskih delavcev, danes pa jih imamo približno 2000. Vendar imamo pri zaposlovanju Se vedno težave, saj nam primanjkuje predvsem ljudi z visoko in višjo izobrazbo. Za opravljanje službe carinika zadošča srednja izobrazba. Vendar nam te številke ne zadoščajo, predvsem v republiški carinski upravi in ljubljanski carinarnici. Ali morajo opraviti kakšno posebno dodatno izobraževanje? Opraviti morajo poseben carinski izpit. Lani smo zaceli z izobraževanjem, ki ga je opravilo 150 carinskih delavcev. Letos bi morali ta izpit opraviti Se drugi. Izobraževalnega centra nimamo, vendar ga dolgoročno niti ne potrebujemo, zato se za sodelovanje pogovarjamo z gospodarsko zbornico, ki ima izobraževalni center v Radencih. Tam bi lahko dodatno izobraževali tudi špediterje in uvoznike. GOSPODARSTVO Sobota, 6. marca 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 5. marec 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 63,50 65,90 8,99 9,67 6,42 7,00 AMTK plus 63,90 64,90 8,90 9,18 6,45 7,00 Avtohiša* 63,50 65,00 8,90 9,50 6,20 6,75 AZur Grosuplje 64,00 64,90 9,00 9,29 6,6U 6,88 9,63 Banka Vipa 62,45 66,69 9,00 6,55 6,80 Bobr Fužine 64,00 64,90 9,00 9,50 6,6U 7,00 Bobr Trzin 64,00 64,90 9,00 9,50 6,60 7,00 BTC terminal Sežana 62,70 65,00 9,00 9,50 6,50 6,70 BTC d.d. Ljubljana 62,00 66,80 8,80 9,60 6,60 7,00 Come 2 Us* 63,50 65,99 9,00 9,20 6,40 6,80 Dom Kaffe Domžale* 64,30 64,80 9,10 9,30 6,60 6,85 Dom Kaffe Kranjska Gora* 63,00 65,00 8,90 9,30 6,50 6,80 Dom na trgu 64,35 65,90 9,10 9,29 6,51 6,79 8,90 9,50 6,60 Euroservis Sežana 63,00 65,50 6,75 Eurotours International 63,80 65,90 8,90 9,40 6,52 6,80 Feniks Markovec Koper* 63,00 64,64 8,92 9,50 6,40 6,90 Feniks Koper* 62,/5 '64,64 8,90 9,50 6,42 6,90 Feniks Portorož* 62,80 64,64 8,90 9,50 6,38 6,75 Galileo - Kozina 62,80 67,00 9,00 9,20 6,54 6,70 Golfturist Domžale 63,50 65,20 8,90 9,40 6,50 7,00 Golfturist Ljubljana 63,60 65,30 9,05 9,40 6,50 6,85 Hida 64,55 64,75 . 9,13 9,18 6,72 6,76 Hipotekarna banka Koper 63,50 66,30 9,05 9,50 6,35 6,78 Hram Rožice Mengeš 64,30 64,80 9,05 9,30 6,6U 6,70 Hranilno kreditna služba 63,00 65,20 8,92 9,45 6,61 7,05 9,12 9,47 6,50 6,95 Idila Sečovlje 63,90 66,30 Ulrika Ilirska Bistrica 63,50 64,68 8,75 9,40 6,45 6,70 Ulrika Slovenj Gradec 62,51 65,50 8,95 9,23 6,46 7,09 •lirika Postojna 63,00 65,00 8,95 9,40 6,57 6,70 •lirika Sežana 63,00 65,49 8,91 9,74 6,59 6,70 Italdesign 63,50 65,50 9,00 9,35 6,65 6,80 Komercialna banka Triglav 63,08 65,95 9,00 9,69 6,40 6,91 Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* 63,00 65,00 9,00 9,20 6,40 6,80 63,00 65,00 9,00 9,20 6,40 6,80 Kompas Hertz Idrija* 63,00 65,00 9,00 9,20 6,40 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 63,00' 65,00 9,00 9,20 6,40 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 63,00 65,U0 9,00 9,20 6,40 6,80 Kompas Hertz Krško* 63,00 65,00 9,00 9,20 6,40 6,80 Kompas Hertz Bled* 63,00 65,00 9,00 9,20 6,40 6,80 Kompas Fintrade 64,00 64,85 8,95 9,25 6,60 6,89 Kompas Holidays 63,80 64,80 8,95 9,20 6,60 6,90 Ubertas Koper* 63,50 64,80 8,92 9,15 6,55 6,75 Ljubljanska banka d.d. Lj. LB Banka Zasavje Trbovlje 63,50 63,00 66,00 65,50 8,98 8,95 9,37 9,31 6,53 6,60 6,93 6,88 LB Dolenjska banka N.M. LB Komercialna banka N.G. LB Splošna banka Celje d.d. LB Splošna banka Koper d.d.* 64,25 66,00 8,97 9,40 6,50 6,90 62,60 63,90 62,24 66,98 65,00 64,60 8,79 8,96 8,75 9,50 9,24 9,18 6,36 6,51 6,27 6,75 6,90 6,62 LB Kreditna banka Mb d.d.* 62,80 65,60 8,92 9,32 6,48 6,74 MA Vir 63,60 65,00 8,90 9,40 6,50 , 6,90 Madai* 63,50 65,00 9,00 9,40 6,65 6,75 Medla* 63,80 65,50 9,00 9,30 6,50 6,80 Otok Bled 63,90 67,10 9,00 9,55 6,70 6,92 Panna 63,80 64,50 9,06 9,20 6,60 6,80 Petrol* 63,50 64,80 9,00 9,30 6,65 6,80 Rigal Solkan Nova Gorica* 63,00 65,00 9,00 9,30 6,67 6,85 Pigal Kobarid* Pigal Obutek* 63,00 63,00 65,00 65,00 9,00 9,00 9,30 9,30 6,67 6,67 6,95 6,95 Pigal Diskont* 63,00 65,00 9,00 9,30 6,67 6,85 Poštna banka Slovenije* Probanka d.d. Maribor 60,90 63,30 66,00 65,50 8,85 9,00 9,19 9,36 6,10 6,40 6,70 6,70 6,89 Publikum Ljubljana 63,50 64,59 8,95 9,29 6,75 Publikum Celje 63,00 65,25 9,05 9,29 6,40 6,79 Publikum Dobova 64,00 65,60 8,81 9,27 6,35 6,63 Publikum Kostanjevica 64,00 65,60 8,81 9,27 6,35 6,63 Publikum Krško 64,00 65,60 8,81 9,27 6,35 6,63 Publikum Maribor 63,00 64,95 8,80 9,30 6,30 6,79 Publikum Metlika 63,80 65,50 8,90 9,40 6,60 6,90 Publikum Mozirje 62,50 65,50 8,95 9,20 6,50 6,90 Publikum Novo Mesto 64,00 65,90 8,90 9,40 6,60 6,90 Publikum Piran 62,80 65,50 9,00 9,30 6,40 6,65 Publikum Sevnica 63,00 66,20 8,90 9,15 6,45 6,79 Publikum Šentilj 63,00 65,60 8,80 9,33 6,30 6,79 Publikum Šentjur pri Celju 63,50 66,19 9,05 9,34 6,50 6,89 Publikum Trebnje 64,00 65,20 8,90 9,15 6,45 6,79 Publikum Zagorje 63,50 65,70 9,00 9,28 6,60 6,95 Publikum Žalec 63,50 65,49 9,05 9,34 6,50 6,99 Roja 63,70 65,20 8,70 9,40 6,50 6,75 Sit-on 63,00 66,00 9,10 9,60 6,20 7,00 SKB banka d.d. Ljubljana** 64,34 64,35 9,14 9,14 6,69 6,69 Slovenijaturist Ljubljana Slovenijaturist žel. post. Jesenice Slovenijaturist žel. postaja Mb.* 64,00 64.00 63.00 64.50 65.50 66,00 9,00 8,90 8,90 9,10 9,20 9,50 6,55 6,50 6,20 6,70 6,80 6,90 SL hranilnica in posojilnica Kr. Slovenska investicijska banka* Sonce 63,50 63,60 65,50 65,50 9,00 9,00 9,25 9,40 6,50 6,40 6,90 6,95 63,60 64,99 8,95 9,35 6,50 7,00 SZKB 63,00 65,20 8,92 9,45 6,61 7,05 Tartarus Postojna 63,15 65,49 8,89 9,49 6,47 6,73 Tentours Domžale 64,00 65,00 8,90 9,40 6,50 7,00 Tori 64,10 65,00 9,06 9,60 6,60 7,00 Tourist Service Portorož 63,20 64,90 8,72 9,22 6,40 6,80 Wolf Ljubljana Ječaj velja danes: * Zaračunavaj 63,00 d provizijo: 64,50 9,00 9,50 6,55 6,80 MENJALNICA H I D A Pokrita tržnica liubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 45 z dne 5. marca — Tečaji veljajo od 6. 3. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija | Avstrija Belgija | Kanada Danska | Finska Francija | Nemčija Grčija | Irska Italija | Rep. Hrvaška Japonska | Nizozemska Norveška j Portugalska švedska | Švica Velika Britanija | ZDA Evropska Skupnost | Španija 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 drahma 100 372 funt 1 380 lira 100 385 hrv. dinar 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 73,0854 884,8817 302,3901 82,5861 1623,0820 1712,1119 1833,8275 6225,8613 6,5527 87,8781 5537,9036 1465,2565 67,3638 1336,0698 6710,2333 149,2962 102,5400 121,0867 86,7262 73,3053 887,5443 303,3000 82,8346 1627,9659 1717,2637 1839,3455 6244,5951 46,2849 151,8061 6,6724 8,0000 88,1425 5554,5673 1469,6655 67,5665 1340,0901 6730,4246 149,7454 102,8485 121,4511 86,9872 73,5252 890,2069 | 304,2099 83,0831 | 1632,8498 1722,4155 | 1844,8635 6263,3289 | 46,4238 152,2615 | 6,5921 88,4609 ' 5571,2310 | 1474,0745 67,7692 | 1344,1104 6750,6159 | 150,1946 103,1570 | 121,8155 87,2482 | Opomba: Tečaj hrvaškega d na valuta plačilno sredstvo. narja se uporablja za izkaze )vanje rezulta tov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenje- Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 6. MARCA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 626,078 623,276 1,249,354 9 125,2157% 124,6551% 124,9354% 100,000 62,608 62,328 124,935 2)BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993: 1,000,000 612,016 611,946 1,223,962 96 122,4031% 122,3893% 122,3962% 100,000 61,202 61,195 122,396 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 5.MAREC 1993 v SIT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Hida 7,00 9,00 Ulrika Ilirska Bistrica 7,20 9,90 Italdesign* 6,00 9,00 Kompas Holidays 6,00 10,00 LB Dolenjska banka 7,00 10,00 Llbertas 6,00 9,00 MaVir 6,00 9,00 Otok 5,44 8,71 Sonce 8,00 10,00 Tentours Domžale 6,00 10,00 Tori 6,00 10,00 Tečaj velja danes: ’, Zaračunavajo provizijo 5. MAREC 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1540,00 1590,00 nemška marka 940,00 965,00 francoski frank 275,00 283,00 holandski gulden 829,00 855,00 belgijski frank 45,00 46,80 funt šterling 2236,00 2307,00 irski šterling 2270,00 2345,00 danska krona 243,00 251,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1235,00 1277,00 japonski jen 12,50 13,80 švicarski frank 1010,00 1035,00 avstrijski šiling 132,00 137,00 norveška krona 220,00 227,00 švedska krona 200,00 207,00 portugalski escudo 9,75 10,80 španska pezeta 12,75 13,80 avstralski dolar 1090,00 1130,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,00 14,75 hrvaški dinar 0,80 1,20 5. MAREC 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,4000 11,9000 kanadski dolar 9,1500 9,5500 britanski funt 16,5500 17,3500 švicarski frank 742,0000 772,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden 612,5000 636,5000 nemška marka 689,8000 715,8000 italijanska lira 0,7170 0,7570 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 146,5000 153,5000 finska marka 186,5000 196,5000 portugalski escudo 7,5500 7,9500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,7000 10,1000 slovenski tolar 10,0000 11,0000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. 5. MAREC 1993 v Lil RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1540,00 1585,00 nemška marka 940,00 960,00 francoski frank 275,00 286,00 holandski gulden 831,00 851,00 belgijski frank 45,50 47,00 funt šterling 2240,00 2290,00 irski šterling 2275,00 2325,00 danska krona 245,00 255,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1240,00 1280,00 švicarski frank 1014,00 1034,00 avstrijski šiling 133,00 137,00 slovenski tolar 14,20 14,70 1 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo ad 6. marca 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 916,3121 919,1547 Francija frank 100 1898,9639 1904,8549 Nemčija marka 100 6447,0000 6467,0000 Italija lira 100 6,7855 6,8065 V.Britanija funt 1 154,5991 155,0787 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni, Pr tečaje na 1 ikonkre trgu de 106,1821 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 106,5115 mo odstopanje jogovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 64,50 64,85 SKB Banka d.d. DEM 64,40 64,60 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 6. marca 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM — — Bank Austria DEM 64,45 64,85 UBK banka DEM 64,40 64,80 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč >ljajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 64,45 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati MOGRAD o zOrich o MILANO O SOFIJA O MADRID LIZBONA i ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI VČERAJ MOSKVA O O MINSK O HAMBURG AMSTERDAM O BERLIN O VARŠAVA AMSTERDAM Q BERLIN O kčln XvTJ /\ . , X ' O praga Xf MflNOHFN O KIJEV O ANKARA KAIRO O D TEMPERATURE OB 13. URI TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -6/-3 OSLO....... -10/1 STOCKHOLM... -2/1 K0BENHAVN... -4/3 MOSKVA...... -16/-5 BERLIN....... -6/0 VARŠAVA..... -13/-4 LONDON...... 1/5 AMSTERDAM... -2/4 BRUSELJ..... 0/2 BONN......... -1/2 FRANKFURT... -2/1 PARIZ........ -1/4 DUNAJ....... -11-2 MUNCHEN..... -10/-4 ZURICH...... -8/0 ŽENEVA...... -3/4 RIM.......... 1/13 MILAN........ -1/5 BEOGRAD..... -6/-1 NICA......... 4/13 BARCELONA... 3/12 BUKAREŠTA... -4/-3 CARIGRAD.... -1/10 MADRID...... 0/13 LIZBONA..... 9/12 EVROPA / NA ZAHODU SONČNO, V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI MANJŠE PADAVINE ATENE . 8/10 pomika proti vzhodu. LARNAKA . 6/12 Nad naše kraje v vi- TUNIS . 6/17 šinah priteka nekoliko ALŽIR . 1/18 toplejši zrak. MALTA . 11/15 JERUZALEM ... . 6/20 KAIRO . 12/24 PLIMOVANJE Danes: ob 2.15 najniže -29 cm, ob 8.02 najvišje 42 cm, ob 14.24 najnižje -57 cm, ob 20.50 najvišje 50 cm. Jutri: ob 2.49 najnižje -38 cm, ob 8.41 najvlšje 45 cm, ob 14.55 najnižje -57 cm, ob 21.46 najvišje 57 cm. topla fronta hladna fronta središče središče ciklona anticiklona okluzija VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val se prek srednje Evrope DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.32 in zašlo ob 17.55. Dan bo dolg 11 ur in 23 minut. Luna bo vzšla ob 15. uri 48 minut in zašla ob 04. uri 59 minut. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE jasno C poloblačno O oblačno nevihta sneg megla pod -20 C° -20/-10 C° -10/0 C" 0/10 c- 10/20 C6 □ 20/30 C” m Jnad 30 C’ ALPE-JADRAN / PREHODNE POOBLAČITVE, NA VZHODU KRATKOTRAJNE PADAVINE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -5/-1 TRST......... -1/4 CELOVEC.... -8/1 BRNIK...... -6/-1 MARIBOR.... -5/-1 CELJE........ -6/0 NOVO MESTO -6/-2 NOVA GOR.... -2/4 MUR. SOBOTA -5/-2 PORTOROŽ..... -1/5 POSTOJNA... -7/-3 IL. BISTRICA. -4/-1 KOČEVJE...... -7/-4 ČRNOMELJ..... -6/-2 SL. GRADEC... -6/-2 BOVEC........ -1/3 RATEČE....... -12/-2 VOGEL...... -13/-8 KREDARICA -21/-18 VIDEM...... -3/3 GRADEC..... -7/0 MONOŠTER... -7/-2 ZAGREB..... -5/-2 REKA........ -2/1 V SLOVENIJI: Zmerno do pretežno SOSEDNJE POKRAJINE: Pooblačilo se bo, oblačno bo, ponekod v vzhodnih krajih v Alpah, na Madžarskem in v notranjosti popoldne kratkotrajne padavine. Hrvaške bodo občasno manjše pa-Najvišje dnevne temperature od 0 do 3 davine, sprva kot sneg, ki bo nato prešel v °C, na Primorskem okoli 6 °C. " nižinah v rahel dež. OBLAČNOSTI dež/sneg ■■■■■ mm na dan pod 10% 44 ** 10-30% 10-30 30-60 50-80% nad 60 nad 80% VETER 5-10 m/s MEGLA nad 10 m/s V SLOVENIJI: V nedeljo bo na OBETI: V ponedeljek se vreme ne bo Primorskem pretežno jasno, spet bo bistveno spremenilo, pihala zmerna burja. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo severovzhodnik. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 63 Maribor 80 Celje 90 Trbovlje 79 Hrastnik 48 Zagorje 134 Šoštanj 34 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 102, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 33, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 100, Sora Suha:95, Ljubljanica Moste: 40, Savinja Laško: 89; Krka Podbočje: 73, Kolpa Radenci: 71, Soča Solkan: 167. HOROSKOP PiSe: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Zdi se, da se boste končno odločili v zvezi z vašo veliko ljubeznijo, vendar je malo verjetno, da se boste prilagodili oziroma strinjali s partnerjevimi idejami. BIK 21-4/20-5: V tem obdobju boste razmišljali o svoji zvezi, ki se je začela silovito in z veliko pričakovanj, sedaj pa vas ne zadovoljuje v celoti. DVOJČKA 21-5/21-6 : Prav kmalu boste lahko dosegli točko preobrata, ki vam bo prinesla bolj ugoden položaj pri finančnih pogovorih, ki se pred kratkim niso izteldi v vašo korist. RAK 22-6/22-7 : Čeprav se vam začetek meseca ni zdel prav obetaven v zdravstvenem smislu, si boste nabrali veliko energije, ki bo prekipevala na vsakem koraku. Ne usmerite jo v napačno smer! LEV 23-7/23-8 : Ce ste nekje vmes med dvema skrajnostma - nakupovanjem in služenjem denarja, potem bo to obdobje za vas sicer skromno, a kljub temu zadovoljivo. DEVICA 24-8/22-9 : Doživljate precej živahno zimsko sezono v druženjih in zabavah. Ce ste zainteresirani, imate lepe možnosti srečati osebo, ki vam bo zavrtela glavo. TEHTNICA 23-9/22-10 : Obeta se vam zatišje, ki vam bo omogočilo, da si vsaj malo oddahnete in premislite o vseh novih potezah, ki ste jih že potegnili ali jih Se nameravate. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ozračje je pravo za ugoden razvoj dogodkov na romantičnem področju in številni med vami so se prav v zadnjem obdobju bolj posvetili domu in družini. STRELEC 23-11/21-12: Izognite se vsakršnemu tveganju tako v čustvenem kot finančnem smislu, saj je tisto, za kar menite, da je povsem vama zadeva, taka samo na videz. KOZOROG 22-12/20-1 : Pri poslovnih pogovorih boste uporabili vso modrost, ki ste si jo nabrali, vseeno pa previdno ravnajte z materialnimi zadevami, saj vaš izbor ne bo najboljši. VODNAR 21-1 /19-2 : Organizirajte si življenje tako, da vam bo ostalo vsaj nekaj ur za počitek in sprostitev, saj se bodo v tem obdobju vrstili trenutki ogromne energije s trenutki izčrpanosti. RIBI 20-2/20-3 : Denarne zadeve bodo ta mesec za vas izjemno ugodne in pridobili si boste nekaj novih točk, toda paziti morate, da vas ne zapelje špekuliranje. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE BELJAK. CELOVE( VARAŽDIN ZAGREB Okarlovac OPAZIN s ZASTOJI X ZAPRTA CESTA A POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA S SAMO Z ZIMSKO OPREMO 989 ŠPORTNA PRIREDITEV EEE GOSTA MEGLA ■ BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne, razen na območjih Ljubljane, Postojne, Novega mesta, Krškega, Celja in Murske Sobote, kjer so ponekod mokre in spolzke, na izpostavljenih mestih pa je velika nevarnost poledice. Zimska oprema je obvezna za cesto čez mejni prehod Jezersko. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč, razen na prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila čakajo za izstop do pet ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope ....-/20 Cimolais -/- Podklošter -/35 Vrhe -/- Claut -/- Bad Kleinkirchheim ...20/50 Lontovž Piancavallo .50/70 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Žabnice/Ovčja vas. -/- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla 411/,H) Raibl :/- Dobrač -/30 Kanin „,-/9h Farni Avoltri -/- Nassfeld/Mokrine „60/80 Cerkno ....-/35 Farni dl Sopra ..40/60 Spittal/Goldeck 5/55 Soriška planina Paluzza-Timau ..20/30 Fleiligenblut „20/140 Vogel ....-/17 Paularo -/- Katschberg ....60/80 Kobla -/711 Pontebba ..40/40 Koralpe/Golica. -/30 Mariborsko Pohorje. ....-/40 Pradibosco ..30/60 Kotschach/Mauthen 20/30 Kranjska gora Prato Carnico -/- Mallnitz „10/150 Pokljuka ....-/Ib Zoncolan „10/40 AVSTRIJA Rog-Črmošnjice.... -/- Sauris „20/30 Arlberg „35/330 Prvine -/- Sella Chianzutan. -/- Seefeld ....20/70 Jezersko. Nevejsko sedlo „30/90 Kitzbuhel ....10/75 Ulovka -/- Višarje „35/60 Obertauern 120/220 Krvavec VENETO Zeli am See „20/100 Črni vrh Sappada „20/90 Schladming/Planai .10/100 V VEDNOST_____________ Vreme v minulem tednu Večji del minulega tedna je bila Slovenija z okolico pod vplivom višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka. Pri tleh je z dotokom novih količin hladnega zraka iznad zahodne Evrope proti Sredozemlju v zahodnem Sredozemlju nastalo območje nizkega zračnega pritiska. Take vremenske situacije povzročajo meteorologom - progno-stikom precej preglavic, saj so pomiki teh sistemov težko predvidljivi, že majhni pomiki pa lahko pri nas povzročijo veliko spremembo vremena. Na primer, predvideno poslabšanje vremena, ki naj bi Slovenijo zajelo preteklo nedeljo, je zamujalo za okoli sest ur, nekaj sončnih ur Cez dan pa je bilo dovolj, da nam je nedelja ostala v spominu kot dan z lepim vremenom. Omenjeno območje nizkega zračnega pritiska se je potem prek srednje Italije in Jadrana do konca tedna pomaknilo proti Črnemu morju. Vreme v Sloveniji in okolici je bilo večinoma oblačno, vec sončnega vremena je bilo v drugi polovici tedna na Primorskem in v Furlaniji. Tam je pihala burja. V notranjosti Slovenije je občasno rahlo snežilo, nekaj centimetrov snega je zapadlo ponekod na Dolenjskem, Notranjskem in Štajerskem. Včeraj so padavine povsod ponehale. V začetku tedna se je začela tudi meteorološka pomlad. Letošnja zima je bila že Šesta zapored, ko je bilo v nižinah snega le za vzorec. Snega je malo tudi v gorah in zaenkrat je vodna zaloga za pomladanske mesece majhna. Za Ljubljano imamo meteorološke podatke od leta 1852 naprej in se nikoli se ni zgodilo, da bi januarja in februarja skupaj padlo tako malo padavin kot letos. Izmerili smo le 8.5 litra padavin na kvadratni meter, povprečna količina je 161 litrov. Zadnje obilnejše padavine smo zabeležili pred skoraj tremi meseci. Prognostične karte dveh evropskih centrov za srednjeročno prognozo kažejo, da obilnejših padavin tudi v prihodnjem tednu ne bo. Janez MarkoSek