SVOBODNA SLOVEN I) A LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 6 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 28 de febrero - 28. februarja 2002 DO KDAJ ŠE PREVARE IN ŽALITVE? Novi koraki z vseljevanje BOŽIDAR FINK V parlamentarnem družbenem redu republikanske oblike je šef države državljan, ki je po splošnih volitvah izbran za določeno mandatno dobo. Kot tak ima samo z ustavo določene pristojnosti in je zanj kot predstavnika države predpisano protokolarno obravnavanje. Posebej je zavarovan proti sramotitvam, a le v primeru, da so sramotitve storjene v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Drugače pa je povsem podvržen nadzoru javnosti in ga ni treba obravnavati s strahom in svetim spoštovanjem. Priznanje dostojanstva, ki ga državljani dajejo sodržavljanu predsedniku zaradi njegove funkcije, pa mora biti vzajemno. Predsednik mora spoštovati vso državno skupnost, ne samo svoje volivce, in se v navzkrižjih o vprašanjih, ki globoko razdvajajo družbo, ne sme opredeljevati tako, da se očitno postavlja na eno stran proti drugi. Ker ima pravico do svojega mnenja, ga načeloma sme izpovedovati, a le tako, da je povsem jasno, da govori zgolj kot zasebnik. Kadar nastopa javno, pa se redno predstavlja kot nosilec funkcije, in tedaj mu pristaja, da se ne opredeljuje in da ostaja nepristranski. V zadnjem času se sedanji predsednik republike vse pogosteje in določneje oglaša o vprašanjih naše polpretekle zgodovine. V izjavah, odgovorih na javna vprašanja, govorih na enostranskih prireditvah (Dražgoše) in drugje so njegova izvajanja po vsebini taka, da ni nobenega dvoma o njegovi pristranosti. Radikalizacija v zadnjem letu mandatne dobe zbuja posebno pozornost. Neposredno se namreč pridružuje dejavnikom, ki vztrajajo pri stari zaroti komunistične partije iz leta 1941 in še vedno ponavljajo neresnice o zgodovinskih dogajanjih v dobi revolucije. V času, ko se pred slovensko in svetovno javnostjo odpirajo žrela, ki so nekdaj požirala žrtve komunističnega nasilja, se naslednikov in zagovornikov povzročiteljev zločinov polašča buda zadrega in nemir. Izmišljujejo si taktične poteze, kako naj bi se izvili iz obtožb, da bi obdržali čast, oblast in imetje. Pri tem se obnašajo tako, da svoje žrtve navidezno pomilujejo in njihove svojce vabijo k spravi, obenem pa nanje zvračajo krivdo in jih celo obdajajo z nečastnimi obtožbami. V taka prizadevanja se torej vpleta predsednik republike in vse kaže na to, da hoče imeti pri stvari vodilno vlogo. Zavzema se za nekakšno spravo, a ne za tako, ki bi prinesla s seboj odkritje vse resnice in popravo krivic, ampak za spravo, po kateri naj bi nekdanji revolucionarji ter njihovi nasledniki in zagovorniki vendar že enkrat imeli mir. Po njegovem namreč stranke po spravi ne bi več izkoriščale mrtvih v političnih igrah moči. Ker tega ne delajo stranke kontinuitete, je očitno, da hoče predsednik utišati izvorno demokratične stranke. V zvezi s povojnimi poboji predsednik razglaša, da gre za zločin in da se je treba do zločina primemo obnašati. V isti sapi pa ublažuje težo zločinskih dejanj. Označuje jih za ,,tragična povojna dejanja”, ki jih je treba obžalovati, morda obsoditi z nekakšno politično izjavo, katere osnovo naj bi pripravili pravniki, zgodovinarji in politologi. O pravosodnih organih ni besede. Znanstveni strokovnjaki naj torej izvlečejo iz zadrege nekdanjo partijo z ugotovitvijo, da njen sistem odločanja le ni bil tako enosmeren in absolutno veljaven pri odločanju v državnih in vojaških ustanovah. Partija tudi ni toliko kriva, saj jo delno opravičujejo okoliščine tistega časa. Sicer pa, da je poboje ukazala in izvrševala jugoslovanska država, ne pa partija s svojimi organi in partizani. Njegov izrek o primernem obnašanju do zločina je torej prazen, saj zločin kliče kazen, te pa ni, če ni krivde in krivca, ki bi ga bilo mogoče sodno preganjati. Tako Nad. na 2. str. Bronasta medalja na Ol Slovenija je na moštveni tekmi v smučarskih skokih na Zimskih olimpijskih igrah osvojila prvo kolajno za Slovenijo v ponedeljek, 18. februarja. Več kot 20.000 ljudi je navdušeno pozdravilo Petra Žonto, Roberta Kranjca, Primoža Peterko in Damjana Frasa, ko so stopili na zmagovalni oder. Slovenski „orli" so žareli od sreče, da jim je bronaste kolajne obesil okrog vratu štirikratni olimpijski zmagovalec v teku na smučeh Rus Vladimir Smirnov. Za njimi so na oder stopili še drugouvrščeni Finci in presrečni prvi Nemci. S fenomenalnim skakanjem so prekosili sami sebe, saj so nastopili skoraj brez napake in v boju za bron pripravili eno najprijetnejših senzacij Ol, ko so hladnokrvno porazili Avstrijce, medtem ko so bili Japonci brez možnosti, da bi se vmešali v boj za odličja. Slovenija je začela s solidnim skokom Frasa, ki je moštvo pripeljal na peto mesto (1. Finska, 2. Nemčija, 3. Avstrija, 4. Japonska). Peterka je, čeprav mu je veter, ker se je skrilo sonce, pihal v hrbet, preskočil Japonce in Slovenijo postavil na stopničke, s katerih je ni nihče več izrinil. Po tretji predaji je Slovenija celo vodila, saj je Robert Kranjec izvedel pravo bravuro, Nad. na 2. str. venski imož Peterka 21. februarja se je vršil na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu drugi sestanek z zvezi z vseljevanjem Slovencev iz Argentine. Ponovno so zastopniki raznih ministrstev, državnih zavodov, parlamenta in civilnih družb razpravljali o problemih in njih reševanju v zvezi s pojavom naseljevanja. Sestanek je vodila državna sekretarka Magdalena Tovornik. Gre za pomembno tematiko, s katero se je odprl širši slovenski prostor. Gospa Tovornik je je med drugim podala predlog, da se oblikuje manjša delovna skupina z nalogo konkretne izdelave „ponudbe" za Slovence iz Argentine. Ponovno je predstavila aktivnost Urada v zvezi s pripravo brošure, ki ima pomembno vlogo za osebe, ki se vračajo. Brošuro je predstavnik Urada dodatno opremil z informacijami, ki so jih prejeli od pristojnih organov. Med drugim je na seji je Franci Feltrin, predsednik slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa poudaril pomen take brošure. Pričakujejo popolne informacije v primerih, kot so zapleti v zvezi z nostrifikacijami diplom. Informiral je o pobudi Slovencev iz Kanade za denarni prispevek za pomoč. Do-sedaj SSK razpolaga z informacijo o interesu 10 družin za preselitev. Pavlinka Kocmur je v zastopstvu Slovenije v svetu opozorila na problematiko socialnega sporazuma in v zvezi z vprašanjem dvojne obdavčitve pokojnin ljudi, ki se vračajo. Na društvu so prejeli 38 prošenj (gre za 104 osebe) za pomoč pri prihodu v RS. Menila je, da bi bilo primerno razmisliti o organizaciji posebnega tečaja slovenskega jezika za povratnike. Roman Gruden od ministrstva za Šolstvo je navzoče seznanil, da bodo z njihove strani bodo podprli prijave ne samo za tečaje učenja slovenskega jezika, temveč tudi za študij v RS. V okviru ministrstva razmišljajo o uvedbi asistentov za španski jezik na šolah, kar pa je odvisno predvsem od interesov in želja samih šol. Ponovno je poudaril, da so nostrifikacije visokošolskih diplom v pristojnosti Univerz, medtem ko je za konkretno vprašanje priznanja poklicnih diplom pristojen oddelek v okviru ministrstva. Gruden je tudi obvestil o skorajšnjem odprtju slovenskega lektorata v Argentini, kar je gotovo korak izredne pomembnosti tudi za slovensko skupnost v Argentini. DS Tovornik je predlagala ustanovitev posebne operativne delovne skupine z vključevanjem: 1. Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (koordinator), 2. Urad za priseljevanje in begunce, 3. Društvo Slovenija v svetu (vključuje tudi interese SIM in SSK), ter 4. vladna raven (ministrstva). Zaposlovanje v Sloveniji Glede možnosti zaposlovanja v Sloveniji povzemamo informacijo, ki jo je pripravil Miha Šepec, vodja pri Centralni službi Zavoda za zaposlovanje v Ljubljani. Stanje je sledeče: Po osamosvojitvi in prehodu v tržno-ekonomski sistem gospodarstva so se tudi razmere glede možnosti zaposlovanja v Sloveniji bistveno zaostrile, posledica tega je bilo veliko povečanje števila brezposelnih in zmanjšane možnosti novega zaposlovanja. V zadnjih dveh letih pa so se razmere nekoliko umirile, obseg brezposelnih pa se je stabiliziral in znaša okrog 100.000 oseb, kar je približno 12 % stopnja brezposelnosti. Kljub bistveni zmanjšanim možnostim zaposlovanja pa v določenih panogah in za določene poklice še vedno obstaja precejšnje pomanjkanje delavcev in v teh poklicih in dejavnostih obstajajo dokaj realne možnosti za zaposlitev tudi za naše izseljence in njihove potomce, ki bi radi prišli v Slovenijo in našli ustrezno zaposlitev (glej 2. str.). V prilogi objavljamo seznam poklicev, kjer so potrebe po delavcih bistveno višje, kot je število brezposelnih oseb prijavljenih pri zavodu za zaposlovanje, kar pomeni, da so v okviru teh poklicev precej velike možnosti za zaposlitev. Seveda pa je konkretna zaposlitev odvisna od trenutnih potreb posameznega delodajalca, kar seveda pomeni, da kljub deficitarnosti določenega poklica ni nujno, da so v vsakem trenutku na razpolago prosta delovna mesta. Informacije o konkretni in aktualni ponudbi prostih delovnih mest so dostopne pri vsaki območni službi Zavoda za zaposlovanje, vsa odprta delovna mesta pa so že nekaj časa dostopna tudi na spletni strani Zavoda: www.ess.gov.si, kjer lahko tudi osebe iz tujine pridobijo konkretne podatke o vseh odprtih delovnih mestih in v primeru ustrezne ponudbe tudi naslovijo svojo prošnjo na delodajalca, ki razpisuje prosto delovno mesto. Postopek zaposlitve izseljencev, ki imajo slovensko državljanstvo, je v bistvu enak kot za domače delavce, v primeru zaposlovanja potomcev slovenskih izseljencev, ki nimajo slovenskega državljanstva in njihovih družinskih članov, pa je potrebno pred zaposlitvijo pridobiti še delovno dovoljenje. Delovna dovoljenja izdaja Zavod za zaposlovanje. Potomci slovenskih izseljencev imajo pravico do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja, kar pomeni, da so glede zaposlovanja in dela praktično izenačeni s slovenskimi državljani in lahko poljubno izbirajo delodajalca. V primeru družinskih članov pa zakon določa, da mora za dovoljenje zaprositi delodajalec, ki bi jih zaposlil, in to dovoljenje velja le za tega delodajalca. Vse informacije o postopkih izdaje delovnih dovoljenj so dostopne pri Centralni službi zavoda za zaposlovanje, Ljubljana, Glinška 12, tel: 00-386-1-4769959. TABELA POKLICEV, ŠPORTNO DELOVANJE KI SO NAJBOLJ ISKANI .... .... 2 SLOVENCEV V URUGVAJU . 4 O, LJUBLJENA KAKO GLEDA „MLADINA" LJUBLJANA ....3 NA POVRATNIKE 4 ~ Poletna šola slovenskega jezika Od veleposlaništva RS v Argentini smo dobili naslednji razpis, s pripombo, da je veleposlaništvo vedno pripravljeno posredovati dodatne informacije. Filozofska fakulteta v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi tuji jezik tudi v letu 2002 organizira Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo potekala med 30. junijem 2002 in 27. julijem 2002. Udeleženci, ki moraji biti stari najmanj 17 let, lahko izbirajo med dvo- in štiritedenskim tečajem, rok za prijavo pa je 31. maj 2002. Vse informacije o poletni šoli so dostopne na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/ center-slo/tecaji Še posebej bi želeli opozoriti, da je na omenjeni strani tudi informacija, da bo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije podelilo nekaj štipendij za šolnino za-mejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev, rok za prijave za pridobitev štipendije je 30. april 2002 (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Sektor za mednarodno sodelovanje v šolstvu, g. Roman M. Gruden, Trg OF 13, Sl - 1000 Ljubljana). Na spletni strani so. navedeni tudi pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. Ker bi želeli vzpodbuditi ohranjanje slovenskega jezika, namerava v letošnjem letu Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu poleg šolnine kriti tudi stroške bivanja za dvotedenski tečaj ter 50 % stroškov prevoza za udeležence iz čezmorskih držav. Štipendije v omenjeni višini bodo zagotovljene za: 10 udeležencev iz ZDA 10 udeležencev iz Avstralije 10 udeležencev iz Evrope skupino maturantov iz Argentine (25) skupino maturantov iz Kanade (20) Kandidati bodo izbrani iz prijav na zgoraj navedeni razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. TABELA POKLICEV, KJER SO POTREBE PO DELAVCIH VEČJE OD ŠTEVILA BREZPOSELNIH OSEB 1 Pridelovalci rastlin 12 Kemiki 2 Predelovalci hrane 13 Farmacevti 3 Gozdarji 14 Gumarji 4 Papirničarji 15 Izdelovalci gradb. 5 Geologi materiala 6 Rudarji in bogatiIci rud 16 Keramiki in sorodni 7 Monterji in inštalaterji 17 Izdelovalci oblačil 8 Mehaniki in strojniki 18 Usnjarji in krznarji 9 Elektrikarji 19 Izdelovalci obutve 10 Računalničarji 20 Grafiki in sorodni 11 Poklici za prenos 21 Geodeti informacij 22 Gradbeniki Bronasta medalja... Nad. s 1. str. ko je s 133 metri dosegel najdaljši skok dneva v slogu, v kakršnem je konkurenci naganjal strah v kosti Ammann. Zadnji slovenski mož v prvi seriji, Peter Žonta je zadržal na varni razdalji Avstrijce. Po prvi seriji je bil vrstni red: 1. Nemčija 498,8 točke, 2. Finska 489,1, 3. Slovenija 483,9, 4. Napetost v vseh taborih je naraščala, saj se je obetal ogorčen boj med Nemci in Finci za zlato ter med Slovenci in Avstrijci za bron. Fras, prvi Slovenec v drugi seriji, je z zagrizenostjo in borbenostjo ubranil tretje mesto pred Avstrijci. Ko pa je Peterka izvedel enega najboljših skokov letos, so v slovenskem taboru začeli slaviti, vriskati, se objemati, zastava je bila pripravljena ... Prednost pred Avstrijci je namreč narasla na neulovljivih 20,2 točke in bi moral zadnji Avstrijec Hoellwarth „skočiti na tribuno za iztekom", da bi razposajene Slovence prikrajšal za bron. POTRETI SLOVENSKIH BRONASTIH SKAKALCEV PRIMOŽ PETERKA (1979) Moravče; največji uspehi: dvakratni skupni zmagovalec svetovnega pokala (1997 in 1998), 13 zmag na tekmah za svetovni pokal, zmagovalec novoletne skakalne turneje, 5. mesto (velika skakalnica) in 6. mesto (srednja skakalnica) na Ol leta 1998 v Naganu, 6. mesto na SP (svetovnem prvenstvu) v poletih 1998 v Oberstdorfu, 5. ekipno na SP leta 1999 v Ramsauu. DAMJAN FRAS (1973) Ljubljana; največji uspehi: 5. mesto na ekipni tekmi na SP leta 1999 v Ramsauu in leta 2001 v Lahtiju, 20. mesto na SP (svetovnem prvenstvu) v Ramsauu (velika skakalnica), 6. mesto na poletni veliki nagradi (2001), 5. mesto na svetovnem pokalu v Innsbrucku leta 2001. PETER ŽONTA (1979) Ljubljana; največji uspehi: 15. mesto na SP leta 1999 v Ramsauu in 5. mesto na ekipni tekmi, 1. mesto v ekipni tekmi na mladinskem SP leta 1997 v Calga-ryju, 7. mesti na tekmah svetovnega pokala v Harra-chovu (1999) in Predazzu (2000), 11. mesto na poletni veliki nagradi 2001, 3. mesto na tekmi svetovnega pokala v Hakubi leta 2001. ROBERT KRANJEC (1981) Kranj; največji uspehi: 4. mesto na tekmi svetovnega pokala v Bischofshofnu (2002), 8. mesti na tekmah svetovnega pokala v Innsbrucku in Zakopanah (2002). /Z ŽIVLJENJA TONE MIZERIT 23 Komunalci in sorodni 24 Poklici v cestnem prometu 25 Železničarji 26 Ladjarji 27 Žičničarji 28 Poklici v pretovorni dej a v 29 Trgovinci 30 Poki. za gostinstvo in turizem 31 Ekonomisti in sorodni 32 Pravniki 33 Vzgojitelji in učitelji 34 Poki. za teles. kult. in rek. Jezikoslovci in sorodni Naravoslovci Kulturniki' Gledališčniki in sor. Glasbeniki Poklici v zdravstvu 35 36 37 38 39 40 Pripravila Služba za analitiko, CS Podrobnosti še na spletni strani www.ess.gov.si Do kdaj še... Nad. s 1. str. se vidi, da ■ hoče kot zadnji prvak slovenske komunistične partije zagovarjali svojo nekdanjo združbo pred obtožbo strašnega zločina, in zmotno misli, da sme to opravljati tudi z mesta najvišjega organa države. Predsednik varuje svoj nekdanji in sedanji krog pred obsodbami najprej nekoliko zadržano, iskanje pravnih ovir pa prepušča strokovnjakom, ki bodo morda ugovarjali z razlogi absolutnega zastaranja, neobstoja in neuporabnosti kazenskega zakona, negotovosti pravnega statusa žrtev, dolžnosti poslušnosti, starostnih bolezni in drugimi. Tako menda pričakuje, da ne bo nihče prizadet zaradi revolucije in njenih žrtev, opravičena pa bo tudi partija, če je na njej sploh kakšen madež. Pri vsem dokaj izbranem slogu, ki sicer ne zakriva pristranosti, pa se predsednik republike ne izmika notranjemu podnelu in napada nasprotno stran z obrekovanjem o kola-borantstvu. Kolaboracija naj bi po njegovem bila sploh poglavitni ,,greh”, ki je bil povod in podlaga poznejšim tragičnim dogodkom. Če je predsednik o tem prepričan, je v inte- lektualni zmoti, ki bi ji visoki funkcionar ne smel podlegati ali naj bi se vsaj vzdržal tako odločnega izjavljanja, ki draži drugače prepričane. Če bi o tem ne bil prepričan, bi pa to bilo taktiziranje za sektaške interese in prelamljanje obljube, da bo delal po vesti za blagor Slovenije. Videti je, da pri nekaterih ne uspeva dokazovanje, da odpor revoluciji ni bilo kolaborantstvo. Odpor revoluciji, katere nosilna sila je bilo partizanstvo, je bil namerjen samo proti komunističnim teroristom, ne pa proti tistim, ki so se pridružili partizanstvu s čistim namenom, da se bojujejo za narodno svobodo. Kolikor je bilo za odpor revolucijskemu nasilju treba pridobivati okupatorjevo privoljenje, je bilo že zaradi nujnosti preživetja upravičeno po naravnopravnih načelih in izrecno dopuščeno po mednarodnopravnih pravilih. Zato je očitek kolaboracije, ki naj bi bila po predsednikovi sodbi nedopustna in za narod hudo škodljiva, nespoštljiv do naroda in nevreden visokega mesta, s katerega je večkrat izrečen, posebno še, ker predsednik sam ugotavlja, da se je kolaboraciji pridružil precejšen del ljudstva. Kako je treba presojati sodelovanje z okupatorjem, naj pokaže primera, ki je bila že kdaj ponudena. Dva soseda sta sprta na smrt in pri enem se zaneti požar v hiši. Drugi sosed pride pomagat gasit v strahu, da ne bi ogenj zajel tudi njegovega poslopja. Morda bi sosedu celo privoščil, da mu vse pogori, vendar z njim vred zajema iz istega vodnjaka in gasi iste plamene. To pa seveda dela iz dm-gačnega nagiba in z različnim namenom kot sosed. Ni dvoma, da drug z drugim sodelujeta, a to ni kolaboracija v takem pomenu, kot se zlohotno pripisuje odpornikom proti revoluciji. Prispodoba ne simbolizira elementov naše situacije, prikaže naj samo, kako je pri moralnem ocenjevanju v dobri ali slabi smeri treba presojati sodelovanje po namenu, ne po zunanjih okoliščinah. V velikem spopadu, ki v posledicah Še zdaleč ni končan, se mlada republika očiščuje nesnažnosti, ki so ji ostale po začetni veliki prevari in po totalitarnem vladanju sistema, ki ga je s partizanstvom vsilila komunistična partija. Predsednikova funkcija je vsaj načelno v tem, da pospešuje proces očiščevanja, in to tako, da se odreka pristranosti in vnaprejšnjim sodbam o namenih in dejanjih ene strani, predvsem pa žaljivega obrekovanja nekdanjih nasprotnikov revolucije. Družina, 3-2.2002 Vse teče po starem, uglajenem tiru. Dejansko v enem tednu ni bilo važnejših novic in položaj se bistveno ni spremenil, ne na boljše ne na slabše. A tft tudi ni dobro, ker pomeni zamujanje časa, ki ga država nima v izobilju. Zamujena ura se ne povrne. Zunanja fronta. Ni mogoče govoriti o kakem napredovanju, ko je bilo jasno povedano, da dokler Argentina ne predstavi stvarnega in zanesljivega načrta, kar predpostavlja državni proračun za letošnje leto, Mednarodni denarni sklad ne bo potrdil nikakršne pomoči. Ameriški finančni minister O'Neil je še posebej poudaril, da je Argentina po lastni krivdi zašla v sedanji položaj in naj se iz njega tudi sama izmaže. Brez notranje ureditve pa ne bo podpore FMI. Proračun. To je tista bistvena točka. Vlada ima sicer že vse pripravljeno, a potrditev mora priti s strani kongresa. Tu pa se položaj zaplete in sicer tudi zaradi zadržanosti provinc, ki nočejo urediti svojih računov. Znajdemo se torej v položaju, v katerem imamo sicer močno vlado (podpirajo jo peronisti, radikali, ostanek frepasistov in včasih celo ARI), a ki je brez moči do guvernerjev. S temi potekajo pogajanja, ki naj te dni rodijo zaželene sadove. Kdo - vlada? Obstoječi položaj opravičuje naše vprašanje. Razlago pa najdemo najprej v zgodovini, kjer je na podlagi »obstoječih paktovČ prišlo do federalne države, nekoliko bliže pa v Menemovih političnih manevrih, ko je za'-nadvlado odvzel politično moč strankam in jo prenesel na guvernerje. Njemu samemu se je potem zatikala ta poteza, toliko bolj sedaj na njenih posledicah trpi Duhalde. Da bi pa govorili o kakih „osamosvoji-tvenih podvigih" posameznih provinc, je pa popoln nesmisel. Socialni položaj. Brezposelnost je tisti dejavnik, ki vlado najbolj skrbi. Nevarnost socialnih izbruhov po državi ni prešla. Po.uradnih podatkih je samo meseca janaurja 30.000 oseb izgubilo službo v okolici velikih mest. Če številko posplošimo na vso državo, de povzpne na 50.000. To sovpada s ugotovitvami, da je januarja industrijska proizvodnja padla za 18,4% v primerjavi z istim mesecem lanskega leta. Najbolj prizadet je bil avtomobilski sektor (-65%) in tekstil (-56,15). Kar 51,7% prebivalcev Velikega Buenos Airesa spada v sociološko kategorijo „revnih". Njihovi mesečni dohodki ne dosežejo niti 150 pesov. Inflacija. Januarja je dosegla 2,3%. Za mesec februar vlada pričakuje 7% in na tihem upa, da se bo marca položaj nekoliko umiril. A najhuje je, da na podočju prehrane cene rastejo bolj odločno. Moka in olje sta presegli 30% po-višice. Seveda potegnejo za sabo testenine, ki so običajna jed revnih ljudi. Zato je vedno močnejši pojav, da ljudje v supermarketih segajo po vedno cenejših znamkah, medtem ko tradicionalne, boljše a dražje znamke nazadujejo v priljubljenosti. To pot ljubezen ne gre skozi želodec, temveč skozi žep. Petrolejska vojna. Da je mera težav polna, so se pričela dražiti avtomobilska goriva. Najprej Shell, nato še Esso sta podražili bencin. A to je posledica širše „vojne" med petrolejskimi družbami in vlado. Petrolejski sektor je bil v teh letih eden najbolj cvetečih in donosnih. Z devalvacijo se le še pospeši možnost in kompetititvnost izvoza. Vlada zato namerava izvoz obdavčiti z 20% takso, petrolejke pa se nagibajo k davku 8% na proizvodnjo. Ne pridejo do skupne točke in posledice trpi vsa družba. Socialni davek? Tudi nekatera podjetja iz drugih področij, zlasti iz vrst privatiziranih sektorjev storitev, so blestela v preteklih letih. Ni morda prišel čas, da nekaj dobička vrnejo? To je misel Cerkve, ki je prosila velepodjetja, naj prispevajo nekaj fondov v poseben socialni sklad. Temu je pritegnila vlada, ki namerava poseben davek „samo za to pot" z enakim socialnim namenom. To pa je izredno nevarno. Po eni strani vemo, da davki „samo za to pot" odgovarjajo argentinski tradiciji „za vedno". Po drugi strani pa bo vladi težko zagotoviti, da bodo nabrani fondi res vsi in nedvomljivo šli v socialne namene. Treba bo najti drugačno rešitev. Izvoz. Tisti, ki so pričakovali neke vrste izvozno eksplozijo, so malce razočarani. Kljub ugodnim okoliščinam zaradi novega valutnega sorazmerja to ni nekaj avtomatičnega. Po drugi strani pa se država še naprej srečuje z carinskimi zaprekami. Te dni je v ZDA potovala posebna delegacija, ki skuša, da bi v Was-hingtonu bolj ugodno gledali na argentinski izvoz. Argentina ima probleme za vstop v ZDA kar se tiče železa, mesa, citričnih sokov, manija in mleka. Tudi med je eden osporavanih pridelkov. Opevana „prosta trgovina" torej ni tako blesteča, kot bi si človek mislil. Dolar. Vlada je zatrdila, da je pravična cena 1,60 in 1,70 in da bo končno vrednost ta. A zaenkrat dolarju tega očividno še niso povedali, ker mirno počiva v okolici dveh pesov. SLOVENCI V ARGENTINI Umrla je Ivana Stajnko Kar smo družina in prijatelji pričakovali, je Bog odločil. Leta sta jo duhovno oskrbovala pristavska dušna pastirja prof. France Bergant in zadnje čase dr. Alojzij Kukoviča. Vse nedelje sta ji na dom prinašala sv. obhajilo. Prof. Bergant jo je počastil z obiskom ob njeni 90-letnici. Njegova nenadna smrt v planinah jo je zelo užalostila. Zadnji božič, že pod težo bolezni, je lepo preživela s hčerkami. Zadnjič jim je darovala svoj sladki smehljaj in dejala: „Deklice, jaz bom kmalu umrla". Bog jo je poklical k Sebi prav na nedeljo, njen vedno zaželen praznik, nekaj minut pred šesto uro 27. januarja. Ivana se je rodila v Logatcu kot hčerka trgovca Godine. Mladostna leta je preživela pri stricu Milavcu in končala trgovske študije v ljubljanskem liceju. V pisarniških službah v Mariboru in Murski Soboti je spoznala pravnika Alojzija Stajnka in se z njim poročila. Družinski blagoslov jima je podelil rpariborski škofijski dekan Munda. Politične razmere in spremembe za mladega in sposobnega pravnika Stajnka niso bile ugodne. Ponujali so mu več mest in končno so ga imenovali za nl/wxjn/tQn n I I/O I/ Novem mestu. To službo je opravljal do konca vojne, ko so se številni Novome-ščani odločili za umik pred rdečo vojsko, so beguncem sledili tudi oče Stajnko, žena Ivana in hčerke Ivica, Marjana in Lojzka,. Družina je po dolgi peš hoji prešla avstrijsko mejo in se naselila v Judenburgu in Feuerbachu. V triletnem življenju v taboriščih je mati Ivana ve-dnp znova izpričevala svojo ljubezen do hčerk. Zaradi pomanjkanja hrane je pomagala v kuhinji in v šivalnici in tako zmanjšala skrb za hčerke in moža. Trdo preizkušena družina je končno skozi Genovo priplula meseca oktobra 1948 v Argentino. Prvo zatočišče je našla v skromnem stanovanju v Ciudade- li. Tu je preživela pet let, v naslednjih pa si je zgradila v Castelarju lep novi dom, ponos Stajnkove družine. Ljubezen jih je vezala, da so preboleli pred 13. leti očetovo smrt in sedaj še mamino, ki je dočakala 96 let. Pokopali so jo v lepem paiu. hurlinghamskem pokopališču, kjer počiva z drugimi slovenskimi rojaki. Sožaljem prijateljev in znancev se pridružuje tudi uredništvo Svobodne Slove- nije. S.S. O, ljubljena Ljubljana! V hrvaškem časopisu „Oslobodjenje" je 6. I. izšel članek pod naslovom „Mesta sveta govorijo", ki govori o zgodovini mesta Ljubljana, pisan v prvi osebi ednine, ki se takole glasi: Legenda pravi, da ko so Argonavti pluli po Donavi do Jadranskega morja, so stopili tukaj na zemljo in tako sem bila rojena. Narodna galerija hrani podatke o mojem nastanku že 2000 let pred Kristusom, a vseeno se počutim zelo mlado. Dobila sem prvotno ime po Rimljanih ki so prišli v te kraje in nadaljevali z že obstoječimi zgradbami. Imenovali so me „Emona". Pred koncem 6. stoletja so Rimljane zamenjali Huni. Potem so prišli Slovani, ki so ponovno gradili na ostankih mesta. Prvič so me pisno omenili leta 1144. Najprej so me imenovali ,,Laibach" v nemščini in šele potem so mi Slovenci dali lepo ime „Luwigana", kar je bilo sčasoma spremenjeno. Leta in stoletja sem bila vmešana v razne vojaške bitke, a nikoli nisem bila slabša kot leta 1895, ko me je porušil nadvse močan potres. Kdo ve, kaj bi bilo z menoj in koliko časa bi r Slovenci in olimpijski duh v Urugvaju Urugvaj je dežela, katere prebivalstvo je mešanica različnih narodov in kultur. Kot je v navadi, se pripadniki istega naroda srečujejo ob različnih dogodkih v svojih klubih. Kljub temu, da približno tri in pol milijonsko prebivalstvo sestavlja veliko različnih kultur, nikoli ni bilo konfliktov med le-temi. Še več, lahko rečemo, da se razumejo bolje kot v katerikoli drugi državi. Zato ni čudno, da se je porodila ideja o imigracijskih blimpijskih igrah. Povejmo še, da klubi že nekaj časa med seboj sodelujejo, v glavnem plesne skupine posameznih skupnosti. Predstavniki narodnostnih skupnosti so prvič sedli za skupno mizo leta 1985 in ustanovili Urugvajski priseljeniški inštitut. Ta je s pomočjo Olimpijskega organizacijskega komiteja skrbel za realizacijo Imigracijskih olimpijskih iger. Takoj na začetku so določili, da bodo igre vsaki 2 leti in da ob pripravi posameznih iger predsedovanje inštitutu prevzame druga narodnostna skupnost. Tekmovanje, ki poteka v olimpijskem duhu, si je izbojevalo mesto znotraj urugvajskega amaterskega športa in seveda privilegiran položaj med klubi priseljenih narodov. Že od začetka pomoč pri izvedbi in pokroviteljstvo nudijo Ministrstvo za šolstvo, občina glavnega mesta Montevidea, Urugvajski olimpijski komite in še razni drugi zavodi ter imigracijski predstavniki. Olimpijsko gibanje, kar bi tudi lahko rekli tem olimpijskim igram, se je zelo hitro razširilo in danes šteje več tisoč atletov iz 15 klubov, ki tekmujejo v več kot 20 športnih panogah. Slovenci so bili do leta 1991, torej do osamosvojitve, del jugoslovanske ekipe. Od takrat naprej, pravzaprav od leta 1993 dalje, pa nastopajo samostojno. Cilj imigracijskih olimpijskih iger ni zmagati, največji poudarek je v dobrih odnosih med skupnostmi različnih kultur, prijateljstvu. Na to so še posebej ponosni. Nekdo se je vprašal, koliko je vredna ena noč poslušanja Armenca, ki poje tango, medtem ko Rus pleše z Jugoslovanko; ko bele in črne roke igrajo na boben, medtem ko Afričan pleše s Španko, Srb s Slovenko, Nemec z Judinjo urugvajski „candombe", to je posebni urugvajski karnevalski ritem, igran s tremi bobni? Sam si je tudi odgovoril in pisec teh vrstic se mu pridružuje trdeč, da to nima cene. Toda kot vsako tekmovanje, tudi na imigracijskih olimpijskih igrah ne moremo mimo zmag in porazov ter pripadajočih točk in kolajn. Tako je slovenska skupnost r*c\/<-»jilo 'i mocto leta 1003, G. moeto leta 1995, 2. mesto leta 1997 in 1999. Leta 2001 pa 1. mesto. Do zdaj so osvojili 25 zlatih, 30 srebrnih in 25 bronastih medalj. Skupaj torej 80 kolajn. Če omenimo še dosežke Jugoslavije, ko so Slovenci nastopali znotraj te ekipe: enkrat prvo mesto in trikrat drugo mesto. Še nekaj podatkov po panogah. Slovenci so dozdaj osvojili prva mesta v naslednjih športih: carambola in casin posamezno (to sta vrsti biljarda), conga (igra s kartami), kegljanje (3 do 6 let), kegljanje moški posamezno, moški peterica, ženske pari in ženske peterica, remi (igra s kartami) ter streljanje s pištolo ekipno; pri drugih panogah so osvojili mesta med prvimi petimi. Povejmo še, katere so te discipline: backgamon, košarka, namizni tenis, nogomet, odbojka, biljard, ribolov, šah in truco (igra s kartami). Po Radiu Ognjišče, 24. februarja PISMA BRALCEV FMI, Argentina in Svobodna Slovenija Gospod urednik! Imam vtis, da Svobodna Slovenija objavlja nekritično nekatere zadeve na podlagi informacij, ki jih dobiva iz levičarskih virov. V članku „lz življenja v Argentini" z dne 14. 2. 2002 berem: „Kot so že tolikokrat njegovi predniki, se je tudi Duhalde uklonil diktatom Mednarodnega denarnega sklada... Ti gospodje so svojevrstna klasa. Svetujejo, narekujejo, ukazujejo, le denarja ne dajo." Imam občutek, da so besede „uklonil diktatom" tendenčnega značaja. Argentina je suverena država in kot taki ji Sklad (FMI) ne more ukazovati, jasno pa je, da je v interesu Argentine dobiti pombč od FMI in drugih mednarodnih organizacij. Brez te pomoči Argentini grozi katastrofa. Toda FMI nima z Argentino dobrih izkušenj, ker je skozi desetletja dobivala mnogo denarne pomoči, toda ta pomoč, kakor se opaža, ni rodila sadu. Povečal se je državni dolg na tako višino, da država niti obresti ne more plačevati. Nobena država pa ne more imeti na daljši rok velike razlike med dohodki in stroški. Ni kriv FMI, če je Argentina slabo upravljala izposojeni denar. Jasno je, da bi državne oblasti v Argentini morale po svoji lastni iniciativi izvesti resen načrt, ki bi predstavljal ravnotežje med socialnimi in gospodarskimi potrebami, t. j. brez deficita in odstraniti bi bilo treba vzroke, ki so povzročili socialno krizo. Kakor izgleda sedanja vlada gre v tej smeri, a ima težave. Vsak dan opažamo spremembo ukrepov, toda glede znižanja državnih in provincijskih stro- Giovanni Pieroni: Ljubljana, 1639 trajalo, da bi se znova postavila na noge, če ne bi bilo takratnega župana Ivana Hribarja, ki je zbral skupaj najboljše arhitekte in urbaniste za mojo hitro obnovo. Kmalu sem dobila nov, modern in še lepši videz. Nemogoče bi bilo omeniti vse, ki so na katerikoli način sodelovali, a enega moram obvezno imenovati. Med obema svetovnima vojnama je arh. Jože Plečnik zgradil nešteto poslopij v lastnem slogu, zato so me po njem imenovali kar »Plečnikova Ljubljana". Danes sem 10 let glavno mesto nove države pod imenom Slovenija in istočasno njen kulturni, politični, gospodarski in izobraževalni center. Imam preko 40 osnovnih šol, okoli 30 gimnazij in eno univerzo s 14 fakultetami in 3 akademijami. Nisem pregosto naselje-• na niti premajhna, nasprotno, imam naravo in lepe skrite kotičke, ki so jih druga velika mesta že pred časom zgubila. 3 If If X Ivan Vavpotič: Plečnikovo Tromostovje, 1930 Skratka, nimam preveč prebivalcev. Glede zadnjega popisa leta 1991 v mestu živi nekako 270.000 ljudi, v predmestjih in okolici pa še okoli 50.000. To je moja zgodovina. Vsekakor te vabim, da me obiščeš, da spoznaš in vidiš vse, kar ti lahko nudim. Vesela bom, če boš prišel. Prepričana sem, da ti ne bo žal!!! Prevedla Marjana Pirc škov je prav malo doseženega. Zato se ne moremo čuditi, če tudi FMI ni ekspedi-tiven s posojilom. Avtor članka nato nadaljuje: „FMI denarja ne da, dokler se jim argentinski gospodarski načrt ne bo zdel stvaren. No, saj je v redu; če bi bili le tako vestni tudi v preteklosti." Po mojem vtisu je ta zadnja avtorjeva izjava v protislovju z njegovo izjavo navedeno v prvem odstavku tega pisma, ko se zdi, da avtor ne more razumeti, da FMI ne posodi denarja in jih obtožuje diktatorstva. Z avtorjevo željo, da bi moral biti FMI bolj vesten v preteklih časih, pa soglašam. Toda FMI je človeška organizacija in torej zmotljiva. Vsekakor pa ne moremo zahtevati od FMI, da tudi sedaj nadaljuje z istimi napakami kot v preteklosti. Morajo biti bolj previdni. Da se pa ne ponovijo napake iz preteklih časov zopet sedaj, pa je tudi v interesu Argentine same. Kar pa se tiče devet mi-Ijard dolarjev pa avtor pravi, da je to bil »pravzaprav že prej obljubljen a nikoli dostavljen denar". Če že avtor to zadevi sploh smatra potrebno omeniti, pa mislim, da bi bilo primerno istočasno bralcem objasniti, da denar ni bil dostavljen, ker Argentina ni izpolnila dogovorjenih pogojev. Brez te pojasnitve bi mogoče kak bralec Svobodne Slovenije tolmačil, da je bil FMI tisti, ki ni izpolnil svoje obljube. S spoštovanjem Janez Truden Delno sem smislu tega pisma odgovoril že v članku v prejšnji številki. V glavnem smatram, da g. Truden kritizira moje zadržanje do FMI. Osebno sem prepričan, da je tudi FMI delno kriv argentinske krize. Ne moremo opravičiti destletnega sprenevedanja le z opravičilom, da je „človeška organizacija" in kot taka „zmotljiva". Če kritiziramo vse zadnje argentinske vlade, njih korupcijo in nesposobnost, moramo vsaj enako kritizirati zadržanje Sklada, ki je komaj nekaj let nazaj stavil Argentino za zgled, sedaj pa noče priznati svoje krivde. Poleg tega v samih ZDA vrsta gospodarskih izvedencev, med njimi kak Nobelov nagrajenec, smatra politiko FMI za popolnoma zgrešeno sploh glede njihovih posegov po vsem svetu. Kar pa se tiče omembe vpliva „levičarskih" virov, ima pač g. Truden vso pravico, da smatra tako. Meni se ne zdi. Sicer pa naj upošteva, da je tudi avtor teh člankov „človeški" in kot tak „zmotljiv". Zato pa so strani Svobodne Slovenije vedno odprte mnenjem in kritikam bralcev. Tone Mizerit SLOVENSKI UTRIPI KAKO PRISTOPA SLOVENIJA V EZ Stanje kmetijstva in njegov položaj v Evropski zvezi, v katero želi vstopiti Slovenija, je najbolj kočljiva točka pristopanja. Slovenija v pristopnih pogajanjih za poglavje kmetijstva od Evropske zveze pričakuje jasno diferenciacijo med državami kandidatkami, je pred odborom za kmetijstvo v Evropskem parlamentu poudaril slovenski minister za kmetijstvo Franci But. „Evropska komisija mora pri pripravi pogajalskih izhodišč upoštevati specifični položaj slovenskega kmetijstva, kajti v nasprotnem primeru bi imela širitev zanj izjemno resne posledice. Kmetje namreč pri izplačevanju neposrednih plačil ne bi bili v enakovrednem položaju, kmetijska proizvodnja pa bi se morala zmanjšati za 10 do 20 odstotkov," je svoje prepričanje utemeljil But. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je v Izoli predstavilo osnutek predloga zakona o morskem ribištvu, ki na nekaterih področjih na novo in prvič ureja to gospodarsko panogo in jo usklajuje s pravnim redom EZ, zaradi česar bo potrebno prehodno obdobje za uskladitev statusa ribiča. Ta po pravnem redu EZ nima statusa kmeta in ribištvo ni opredeljeno kot kmetijska dejavnost. V prehodnem obdobju bo potrebno urediti status za 65 oseb v treh obalnih občinah, ki imajo na davčnih uradih prijavljen status kmeta-ribiča, je povzel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But. Zakon obsega 10 poglavij in uvaja nova področja v ribištvu, kot so upravljanje z ribolovnimi viri, javne službe v ribištvu, financiranje v ribištvu, promet z ribami in nadzor nad izvajanjem ribiške politike. Zunanji ministri EZ so na zasedanju v Bruslju pozvali Evropsko komisijo, naj na podlagi krovne finančne strategije za Širitev ter nanjo podanih pripomb čimprej pripravi predlog izhodišč za pristopna pogajanja z državami kandidatkami za tri najzahtevnejša in na denar vezana poglavja pravnega reda EZ, to je za kmetijstvo, regionalno politiko in proračun. Kot so povedali diplomatski viri, so ministri takšno odločitev sprejeli brez razprave. AVSTRIJA PODPIRA SLOVENIJO Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-VVal-dner je na Dunaju posvarila pred gospodarskimi posledicami zavlačevanja ali blokiranja načrtovane širitve Evropske zveze. Poudarila je, da je širitev zveze „zgodovinski popravek" in še naprej ostaja ena izmed prednostnih nalog avstrijske zunanje politike. „Avstrija je ena od gonilnih sil širitve," je dejala Ferrero-VValdnerjeva. Zatrdila je še, da Avstrija v zvezi s širitvijo EZ ne bo grozila z vetom (kakor je bilo slišati glede Slovenije in njene nuklearke), po njenih besedah pa je treba dvostranske probleme s kandidatkami za članstvo rešiti še pred vstopom slednjih v EZ. Ob tem je izrazila prepričanje, da bo dobrososedski pristop omogočil tudi rešitev vprašanja avnojskih sklepov in Be-neševih dekretov, ki sta Bernarda Fink Ko je mezzosopranistka mednarodno znana Bernarda :ink dobila nagrado iz Prešernovega sklada za svoje jmetniško delovanje, je v Cankarjevi dvorani tedaj bilo prisotnih kakih dvajset njenih prijateljev in rojakov iz \rgentine. Nekateri so se že preselili v Slovenijo prej, drugi )a so bili slučajno na obisku v Ljubljani. Pri pogostitvi po ilavju so se posebej zbrali okoli Bernarde in ji čestitali, vied njimi sta bila tudi bivši predsednik vlade dr. Andrej Bajuk s soprogo Kristino, druga dva Prešernova nagrajenca z Argentine Zorko Simčič in seveda njen brat Marko z fružinama, podpisani in drugi, razni Bernardini prijatelji iz zamejstva in Slovenije. Žal se zaradi dela njen mož Zdravko ni mogel udeležiti ;lovesnosti. Vsi so se z njo vred veselili nagrade, ki je tudi sriznanje vsej slovenski skupnosti v Argentini. T. Debeljak Bernarda Fink z diplomo Prešernovega sklada Spremembe v uredništvu Novega glasa Od ustanovitve in začetka izdajanja tednika Novega glasa (Gorica, Trst) leta 1996 je bil njegov odgovorni urednik dr. Drago Legiša. Na njegovo prošnjo - iz zdravstvenih razlogov - je odbor Goriške Mohorjeve zadruge, ki izdaja list, sprejel odstop, potem pa je na njegovo mesto imenoval časnikarja in književnika Jurija Paljka, ki je član uredništva tudi od njegove ustanovitve. Jurij Paljk se je rodil leta 1957 v Velikih Žabljah na Vipavskem. V življenje Slovencev v Italiji se je aktivno vključil konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let, ko je študiral na tržaški univerzi. V Novem glasu sodeluje od vsega početka, še pred tem pa je že pisal v Novem listu (ki se je potem združil v eno glasilo s Katoliškim glasom), poleg tega pa se v slovenskem in širšem prostoru uveljavja kot pesnik in pisatelj. Ž odstopom z mesta odgovornega uredništva je dr. Drago Legiša končal svoje dolgoletno aktivno časnikarsko poslanstvo, ki ga je začel leta 1954 v tržaškem Novem listu tudi z odgovornim uredništvom. Vsekakor pa bo še naprej sodeloval - v kolikor mu bo zdravje dopuščalo - saj, kot med drugimi tudi sam pravi, „smo časnikarji kot duhovniki: 'in aeternum'." Juriju Paljku želimo mnogo uspehov in zadovoljstva pri novi nalogi, dr. Dragu Legiši pa še mnogo zdravih let! sporni točki v odnosih Avstrije s Slovenijo in Češko. Avstrija se veseli, da bo s Slovenijo kmalu v isti družini, tako 'da se bosta lahko bok ob boku borili za obojestranske, pa tudi evropske interese, je tudi ob začetku enodnevnega uradnega obiska v Sloveniji na Brdu pri Kranju poudaril avstrijski kancler Wolfgang Schuessel. Slovenija, ena najbolj kvalificiranih kandidatk za vstop v Evropsko evceo, bo po njegovih besedah leta 2004, najkasneje pa 2005, postala članica povezave, v razširjeni zvezi pa bo postalo pomembno regionalno partnerstvo po modelu držav Beneluksa, ki bo malim in srednje velikim državam omogočilo, da se bo njihov glas bolje slišal, je dejal. Schuessel je pred vrnitvijo v domovino v Ljubljani spregovoril na posvetu s temo Avstrija-Slovenija, preteklost in sedanjost. Kot je poudaril, od vseh članic EZ proces širitve povezave najbolj zadeva prav Avstrijo, ki ima 1300 kilometrov zunanje meje s štirimi kandidatkami za vstop v EZ. Ob tem je poudaril, da so prednosti sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo očitne in da še nikoli ni bilo boljših pogojev za prihodnost kot sedaj, kar je po njegovih besedah treba izkoristiti. Avstrija želi videti Slovenijo v EZ in ji bo na tej poti pomagala, je zatrdil. Prevod evropske zakonodaje v nacionalni jezik je v sklopu pristopnega procesa k EZ. treba zagotoviti, saj je dostopnost do zakonov v lastnem jeziku temeljna pravica vsakega evropskega državljana. Takšen je bil eden od poudarkov na seminarju, ki ga je s ciljem spodbujanja precej počasnega prevajalskega procesa v Sloveniji za slovenske prevajalce in pravne redaktorje v Ljubljani pripravila služba Evropske komisije za tehnično pomoč in izmenjavo informacij. Slovenija je po prevajanju oziroma zagotavljanju pravno revidiranih in tako neoporečnih prevodov evropske zakonodaje v nacionalni jezik med najpočasnejšimi kandidatkami za članstvo, na kar je bila opozorjena tudi v zadnjih dveh letnih poročilih Evropske komisije o opravljenem napredku. V Sloveniji zelo primanjkuje neposrednih prevajalcev v razne jezike Evropske skupnosti. KAKO PA V NATO V okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju Slovenije v zvezo NATO je potekal javni pogovor z naslovom Ali je NATO res edina možnost, ki ga je pripravil urad vlade za informiranje. Na pogovoru so med govorniki nastopili zunanji minister Dimitrij Rupel, predsednik Društva pisateljev Slovenije Tone Peršak in redni profesor na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Rudi Rizman, v razpravi pa so sodelovali številni predstavniki slovenskih političnih strank in gibanj. Rupel je menil, da kritiki slovenskega vključevanja v zvezo NATO največkrat ne ponujajo nobene alternative, tiste, ki jih ponujajo, pa so nerealne, saj ne upoštevajo dejanskega varnostnega položaja v mednarodni skupnosti. Kot nasprotnik članstvu v zvezi NATO pa je nastopil Peršak, za katerega ni glavno vprašanje, ali je članstvo v zavezništvu edina alternativa, temveč vprašanje, ali je članstvo v NATO najbolj smiselna možnost. NEURJE V BOLIVIJI Bolivijsko prestolnico La Paz je prizadelo hudo deževje, ki je doslej po uradnih podatkih terjalo 69 žrtev. Največ žrtev se je utopilo v naraslih vodah, ki so posebej v torek zalile ulice prestolnice. Ta naliv je bil najhujši, kar ga pomnijo na območju. DVOJE SESTANKOV POGOVOR O PRESELJEVANJU V SLOVENIJO Ker se je slučajno nahajal v Argentini predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu mag. Boštjan Kocmur, je bil naprošen, da razloži problematiko in reševanje novega dogajanja o vračanju v Slovenijo, V petek, 22. februarja je bila gornja dvorana v Slovenski hiši več kot polna. Nad 100 mladih - in tudi starejših -se je zanimalo za to predavanje. Najprej je predsednik ZS Tone Mizerit pozdravil vse navzoče in predstavil mag. Boštjana Kocmurja. Ta je nakazal, kaj so v Sloveniji pripravljeni nuditi novim naseljencem iz Argentine razni vladni odrgani, in tudi pojasnil nekaj možnosti in dal nasvete, ki naj bi olajšali preselitev. Glavno je to problem stanovanja, služb in šolanja. Odgovarjal je na številna vprašanja in tudi že neuradno dobil več desetin prijav za preselitev. INFORMATIVNI SESTANEK SLOGE Zaradi sedanjega ekonomskega položaja v Argentini je prizadeta tudi slovenska hranilnica in posojilnica SLOGA. Zato je upravni odbor priredil informativni sestanek obeh SLOG (Mutuala in Zadruge) z naslovom Sloga v sedanjem družbeno-gospodarske položaju. V Slomškovem domu se je 23. februarja zbrano nekaj sto članov Sloge. Sestanek je pričel predsednik Sloge Franc Tomazin, vodil pa ga je Avgust Horvat. Sindik Božidar Fink je predstavil svoj pogled na sedanji položaj in predlagal potrpljenje. Upravnik Sloge Marjan Loboda je nato podal izčrpno, s številkami podprto poročilo o stanju Sloge. Poudaril je, da je finančni položaj družbe soliden, uravnovešen in da so dolgovi posojil podprti z zadostnimi garancijami. A zaradi argentinskega položaja se je pretrgala denarna veriga: ni denarnih vlog in ni plačil dolgov, ker dolžniki enostavno nimajo denarja. Za več kot pol leta pa je tudi prepovedana možnost sodnijske izterjave. Sloga kot druge finančne zadruge ne spadajo pod določbe za banke, tako da so ostale ob strani. Federacija vseh zadrug se trudi, da se zanje podajo jasna pravila, a dosedaj ni imela uspeha. Zato se ne da vnaprej določiti, kaj bo. Šele po zopetnem steku argentinskih finančnih procesov se bo Sloga lahko dvignila, saj je njeno poslovanje krito. Sledila je dolga vrsta vprašanj, ki jasno kažejo stisko, ki so jo doživeli člani Sloge, ker ne morejo dvigniti svojih prihnnI/o\/ I nhnrln n ti i^cnn nr\nlz a v o I A -» -m E/a C Ipoo rti kriva, kar pa je sedanji finančni položaj v Argentini. TD Prihajajo Slovenci iz Argentine Zaradi gospodarskih težav nazaj v domovino Prav je, da beremo tukaj, kako sprejema Slovence iz Argentine Mladina, levičarski mesečnik. V vseh zadevah izredno prostaški, list komunistične anarhične mladine, „vse zbil", do konca protiven slovenski samostojnosti. Sedaj smo mu mi priljubljena tarča. Naš dobrepoljsko-vide-mski informator nam je znova poslal eno tipično dobrepoljsko, ki se dogaja v času dramatičnih gospodarskih sprememb. Argentinci so, recimo, postavili nov svetovni rekord v postavljenih predsednikih. In marsikomu pri nas ni ušla stiska, v kateri so ,,naši rojaki, Slovenci v Argentini" skupaj z ostalimi Argentinci. Tako so zapisali v prvi letošnji številka dobrepoljskega cerkvenega lista Oznanila. Ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, ki je zadolžen za Slovence po svetu, je nedavno poročal o življenju Slovencev v Argentini: „Z velikim veseljem sem sprejemal pomlad narodnega in verskega življenja Slovencev v Argentini." Kakšna je pomlad, ki jo „pod-«pira redni slovenski verouk"? V mladih družinah se „opaža odprtost za življenje, matere so pri otrocih, televizijo in intemete so za- mrznili. " V nadaljevanju pa obrazložili, da bi se precej čez-morcev rado vrnilo na grudo svojih prednikov. ,,Ker naša država za repatriacijo ne kaže posebnega posluha, bi se morali verni ljudje zganiti (...) in poiskati začasna bivališča." Dobrepoljski župnik Franc Škulj v nadaljevanju poziva svoje farane: „Verjetno bi kdo mogel sprejeti koga in mu nuditi začasno bivališče. Ti ljudje niso zahtevni in bi bili hvaležni za vsako pomoč. " Če bodo dobrepoljskemu zgledu sledile še druge župnije po državi, morebitna priselitev tisočev rojakov privede še kakšnega nadobudnega žogobrca, da ga popeljemo v Korejo. Čarovnik tipa Božja roka Janez Maradona bi bil dober krancelj čudežni reprezentanci ... Tomiča Šuljič Mladina, februar 2002 NOVICE IZ SLOVENIJA MO ESLOVENIA, POZITIVNE ŠTEVILKE Odhod Francozov La entronizacion en Carintia Statistični urad Slovenije je sporočil, da je Slovenija lani izvozila za 9,3 milijarde dolarjev blaga, kar je nominalno za šest odstotkov, realno pa za 5,2 odstotka več kot leta 2000. Blagovni uvoz iz tujine je nominalno ostal na približno enaki ravni kot leto poprej, realno pa se je zvišal za pol odstotka, in sicer na 10,1 milijarde dolarjev. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je bil tako prvič po letu 1997 nižji od milijarde dolarjev, saj je dosegel 892,8 milijona dolarjev, kar je za 490,9 milijona dolarjev manj kot leta 2000. Pokritost uvoza z izvozom je bila 91,2-odstotna, kar je precej bolje kot leta 2000, ko je bila 86,3-odstotna. VARUH MEJE Na 52. berlinskem filmskem festivalu so nagrade podelile tudi neuradne žirije, ki so spremljale Berlinale. Tričlanska žirija Manfreda Salzgeberja, posvečena nekdanjemu direktorju sekcije Panorama, je svojo nagrado podelila slovenskemu filmu Varuh meje režiserke Maje Weiss in estonsko-latvijskemu filmu Dobre roke Peetra Simma. Nagrada je sicer namenjena inovativnemu filmu iz sekcije Panorama, podjetje Laser Video Titraglas pa bo producentu filma Varuh meje dodelilo 12.500 evrov v obliki tehničnih uslug. NOV/PRENOVLJENI NAKUPOVALNI CENTER Podjetje Spar Slovenija je v nakupovalnem središču BTC odprlo novozgrajeni nakupovalni center Citypark, ki s 25.000 kvadratnimi metri prodajnih površin predstavlja prvi del projekta največjega Interspara v Evropi. Slednji naj bi po dokončani gradnji pokrival skoraj 97.000 kvadratnih metrov površine, kjer bo obiskovalcem v pritličnem delu ponujal več kot 64 različnih trgovin in lokalov ter 1500 parkirnih prostorov. Drugi del projekta bo zajel popolno prenovo in ureditev dosedanjega nakupovalnega centra, ki bo danes zaprl svoja vrata, končan pa naj bi bil jeseni. ŠE NAGRADE Nikogaršnja zemlja Danisa Tanoviča je dobila še nagrado francoskih filmskih kritikov, Prix Moussinac, kot najboljši tuji film minulega leta. Zveza francoskih filmskih kritikov te nagrade podeljuje od leta 1946. To je že 34. nagrada filmu, ki so ga skorajda v celoti posneli v Sloveniji. - Svojo prvo zlato rolo pa si je s 25.000 gledalci prisluži z levom prihodnosti ovenčani slovenski film Kruh in mleko režiserja Jana Cvitkoviča. Nagrado od leta 2001 podeljujejo vsakemu slovenskemu ali koprodukcijskemu filmu s pomembnim slovenskim ustvarjalnim deležem, ki preseže obisk 25.000 gledalcev. SLOVENCI ŠPORT A|BOLJŠI V PLANICI NAJ NORČK Bine Norčič je zmagovalec tekme smučarskih skakalcev za celinski pokal v Planici. Na 90-metrski skakalnici je bil s skokoma 96 in 99 metrov za dve in pol točke boljši od Nemca Joerga Ritzerfelda (97m/ 98m), tretje mesto pa je zasedel Avstrijec Manuel Fetner (97m/95m). Dobro so se odrezali še drugi slovenski predstavniki, saj so se kar štirje uvrstili med deseterico najboljših. - Po posamični zmagi Bineta Norčiča so Slovenci na Kontinentalnem pokalu v Planici zabeležili zmago tudi v ekipni konkurenci. V postavi Rok Benkovič, Primož Zupan-Urh, Blaž Vrhovnik in Bine Norčič so za štiri točke premagali Nemčijo, tretje mesto pa so zasedli Finci. ZLATO, SREBRO IN BRON V JUDU Po velikem uspehu slovenske judoistke Petre Na-reks, ki je na četrtem turnirju za svetovni pokal v avstrijskem Leondingu zmagala v kategoriji do 52 kg, so se izkazale še tri reprezen-tančne