DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, Bosno in druge evropske driave znaâa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, nan»ènino in oznanila tiskaroa J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. o škropljenju trt. Nasi vinofj^radniki dobro poznajo strupeno roso (peronosporo) in se jc tudi po pravici bojijo, kajti ne samo, da more pridelek tekočega leta na množini in dobroti bistveno zmanjšati, da celo uničiti, temveč tudi vinsko trto samo more tako oslabiti, da pogine v krajšem času, kakor od trtne uši, ako ji nismo pravočasno pomogli. Kljub temu se v premnogih slučajih ne izvršuje škropljenje ali se pa isto izvrši površno in ne ob pravem času. Da i tu napredujemo in da ae doseže splošno pravilno škropljenje z bakreno — vapneno zmesjo, da vzdramimo iz nebriŽnosti tudi one, ki sebi in svojim sosedom silno škodujejo, ker ne škropijo, v to svrho naj služi sledeči opis o širjeuju in razvijanju strupene roae, kako uničuje vinsko trto ter na kakšen način se ji najuspeštieje v bran postavimo. Kakor znano, od meseca junija, časih tudi pozneje, kakršno je vreme, prikažejo se na spodnji strani listov ob žilah sprva ozke proge in med njimi bele lise neki moki podobne, bele plesni, ki se z vsakim dnevom povečajo, druga z drugo združijo in naposled vso spodnjo listno ploskev preprežejo. Na zgornji strani postanejo Usti nad napadealmi mesti najpopred rumenkasti, potem rumeno-rujavi, sesukajo se ob robeh, posušijo se polagoma in odpadejo. Tudi mlade poganjke, razcvetja in jagode napada plesen in jih istotako pokonča. Brez listov pa ne more ne trta živeti, ne grozdje sladko postati in dozoreti in take zaporedoma več let po strupeni rosi napadene trte se ne morejo uspešno ustavljati drugim nezgodam in poginejo v nekaterih letih. ]\Ied neukimi vinogradniki je često razširjeno mnenje, da to trsno bolezen povzročajo mrzla rosa, megla, preobilica dežja ali celo umetna gnojila in nienijo „kakor je prišlo, tako bode prešlo''. To je popolnoma napačno. — Dandanes je žitje strupene rose, opazovano pod drobnogledom, povsem odkrito in znano i» se vrsi tako le: Kali ali trosi strupene rose prezimijo v odpadlih trsnih listih kot tako imenovano „zimsko trosje". — 'l'o zimsko trosje je okovarjeno z močno, trdno kožico, je zelo vztrajno ter tako majhno, da ga je opaziti le močnim povečalnim steklom. Njegovo število je neizmerno, zakaj v enem samem listu se ga zaredi nad pol drugi milijon. Kakor vsako rastlinsko bitje, kali tudi ozimno trosje le v dovoljni toploti in vlagi; dolgotrajna vro- čina ali huda zima ugonobi ozimno trosje. Odtod prikazen, da se strupena rosa v zelo vlažno-toplih spomladih posebno razsirjuje. Ozimno trosje kali v spomladi ter izcimi v kratkem času kaljivo „poletno trosje". To zelo majhno, nežno in mehko poletno trosje raznosijo vetrovi na vse kraje; na ta način popada trosje na gornjo stran trsnega listja. V suhem vremenu ohrani poletno trosje kaljivost le 8—10 dnij, potem pa pogine; iz tega si vsak lahko raztolraači, zakaj se bolezen v suhih letinah ne more zelo razširjati. Ako je pa vreme vlažno in ob enem toplo, razdeli se tros v 4—G urah na 5—8 „rojeeih trosek", a vsaka teh troaek zarine se v notranjost lista, kjer se razvije glivično podgobje (nitkovje). Čez 8—10 dnij opazimo na spo dn ji strani lista bele proge, podobne solitrskim marogam na vlažnem zidu {pod povečalnim steklom vidijo se na teh progah cele tratice belkastih glivic). — List poru-javi in se posuši. Zakaj? Škodo povzroČuje ta glivica s tem, da njeno pod-gobje listno staničje razdere ter tako kroženje soka, o kojem glivica Živi, prepreči. Glivica se prehrani z rastlinskim sokom na račun lista in ga pokonča tem lažje, ker se neverjetno naglo razmnožuje. (O ogromni razploditvi dobimo pojni, ako zvemo, da en sam list more zaplo-diti do pol milijona trosov !j — Glivica sama pa ne pogine istočasno kakor list ali drugi trsoví deli, ki jih je uničila, ampak živi na njih do prihodnje spomladi, O tem času zanese veter njeno seme (zimsko trosje) zopet na mlado listje, da prične z nova svoje v začetku označeno ničvredno delo. Če si z drobnogledom natančno ogledamo nastopajoče glivične tratice na spodnji strani listov, vidimo mnogo šopkov glivičnili nitic — „trosonosov" — a na njih hruškicam podobno poletno trosje. To trosje veter na enak način raznasa, kakor ozimno trosje in pride na isti način na zgornjo stran listov. Ako je listje ob času, ko to poletno trosje pada, z bakreno-vapneno zmesjo že poškropljeno, pogine trosje na njih in za tak strupeni učinek zadostujejo zelo majhni deli tega sredstva. Na to lastnost — tu imamo zajedavko v oblasti — se opira pokončevanje trosja z bakreno zmesjo. Vapno dodajamo zaradi tega, da se tekočina bolj prime listnih in trsnib delov in da jo deŽ ne izpere; tudi kaže vinogradniku očitneje, do kje je škropil. Iz tega vzroka ne smemo čakati, dokler se bolezen na listju že vidi, temveč s sredstvi proti striipeiii rosi, torej s škropljenjem, se bolezen odvrača le s tem uajveč, da f^livični kali, padajoči na gornjo strau listja, tam smrtonosne bakrene spojine že najdejo in po njih konec store. Kot popolnoma zanesljivo sredstvo, s katerim ubranimo vinska trto strupene rose aH pa preprečimo njeno razširjanje, ako je že v vinoj^radu, je tedaj bakreno-vapuena zmes. Kadar jo pripravljamo, ravnajmo tako-le: 1.) Posodo (n. pr. polovnjakj napolnimo z vodo in obesimo potrebno množino bakrene j^alice v platneni vrečici tako v njo, da je popolnoma pod vodo. ■ V ne-kolikili urali se je galica raztopila in vrečica, v kateri je ostala morebiti kaka nesnaga, se potegne iz vode. 2.) V kaki drugi manjši posodi (n. pr. v škafu) raztopimo potrebno množino ugaSenega vapna v vodi ; to treba pridno mešati. Tako nastali vapneni belež vlijemo v raztopino od bakrene galice, ko smo jo dobili pod točko 1., in bakreao-vapnena zmes je gotova. Pravilno narejena bakreno-vapuena zmes je višnjeve barve. 3.) Pr vik rat moramo trte poškropiti pred cvetjem; za zmes vzamemo na 100 1. vode 1 kg. modre galice in 2 kg. ugašenega vapna. 4.) Po cvetju moramo takoj v drugič škropiti z enako moČuo zmesjo. 5.) IVav toplo gre priporočati škropljenje v tretje, kar se naj izvršuje ob koncu julija aH začetku avgusta. Ob vlažno-toplein poletnem vremenu bi kazalo na vsak način škropiti tretjikrat. Gledé na porabljenje bakreno-vapnene zmesi treba zapomniti to-le: A. Tekočino moramo razdeliti po vseh trtnih delili, jilaati po gornji strani listov ia sicer kolikor mogoče jednakomerno ; najpopolueje dosežemo tu s trtno Škropilnico. H. Predno napolnimo škropilnico, moramo zmes v posodi vsakokrat prav dobro izpremešati. C. Škropiti smemo le ob suhem vremenu ; tndi ne opravljamo tega dela, dokler ni zginila rosa iz listja. Aku po škropljenju kmalu dežuje, moramo kakor hitro mogoče z nova poškropiti. D. Zmes mora biti posebej pripravljena za vsako škropljenje, in se mora tudi v kratkem, v 4—5 dneh porabiti, K. Več kakor trikrat je treba škropiti le v hudo deževnih poletjih, kakor kaže potreba. Pri prvem in drugem škropljenju je tuđi grozdje poškropiti. — Na suho ali zeleno cepljene trte je treba škropiti kmalu potem, kadar so odgnale, in sicer večkrat v kratkilt presledkih. Za škropljenje se poslužujemo posebnili trtnih škropilnic, najčistcje modre galice in prav dobrega ugašenega vapna, v katerem se ne nahaja pesek in druge primesi, ki ga «torč za to delo nesposobnega. Iz,opisanega uničevanja in življenja strupene rose sledi za vse vin()gradnike, da je med vsemi vinograd-skimi opravki škropljenje proti strupeni rosi smatrati kot najvažnejše delo. Zato naj nobeden vinogradnik ne zamudi o pravem času škropiti, da 8 tem ne škoduje ne le sebi, ampak tudi svojim sosedom ! Dobri vzgledi in spodbudne besede boljáili in naprednili gospodarjev naj i tu v občni blagor upli-vajo ne vso okolico ! Naše razmere. Novomesto leži sredi vinorodne Dolenjske, ima železnico in je zaraditega važna točka za vinsko trgovino. Zlasti sedaj, ko se prideluje po naših vinogradih od leta do leta več vina, je Novomesto poklicano, da stori kaj več za razvoj trgovine z domačim pridelkom. V ta namen se je ustanovilo tudi kletarsko društvo. To društvo ni nastalo iz sebičnih namenov, tudi ne iz gole dobičkarije, ampak osnovalo se je edioo le v to svrlio, da obrača pozornost vnanjih odjemalcev na domače blago in da lajša in povzdiguje vinsko trgovino tako, kakor zahtevajo današnje razmere. Ce se je v Novem-mestu odprla trgovina za istrijanska vina, potem ne smemo rok križem držati in gledati, kako nam vnanja vina spodrivajo domaČi pridelek. V Novemiîiestu bi se moralo po vseh gostilnah dobiti dobro domače vino. To je naše mnenje! Sedaj pa poglejmo, kaj se vse toči ! V mestu in v Kaudiji se po gostilnah močno točijo od drugod vpeljana vina, V tej gostilni dobiš štajersko vino, v drugi vipavsko, tam zopet istrijansko, v oni dalmatinsko itd Ali ni to obžalovanja vredno, ako pomislimo, da se dobi dosti dobre kapljice doma? Človek bi niČ ne dejal, ko bi naši gostilničarji ne dobili za primerno ceno domačega vina in ko bi bili zaraditega res prisiljeni iskati potret)na vina po drugih krajih. AH to ni istina! Dosti jasen, ob enem pa tudi dosti žalosten dokaz o tem je to, da 80 začeli tudi že v naaem mestu odpirati takozvane „vinotoče'^ Ni še dolgo tega, da se je na glavnem trgu v hisi, kjer je bila nekdaj posta, odprl tak vinotoč, ki ima prav dobra vina, a jili toči le zaraditega na drobno, ker ni pravega kupca blizo. In kakor se govori, bo še par takih vinotočev nastalo v. našem mestu. Ti vinotoči ne koristijo prav nič našim gostilničarjem, aH opravičeni ao in potrebni, da se spravi dontači pridelek v denar. Kaj pa bomo začeli, če bo ležalo dobro blago po kletčh, ko so stroški za obdelovanje vinogradov od leta do leta večji? Ko bi bilo domače vino predrago aH pa preslabo, potem bi se dali taki odnošaji še kako opravičevati, ali tako se ne dajo, kajti resnica je, da se potoči pri nas tudi mnogo slabšega vina kakor je naše, pa tudi mnogo takega, ki bi ne smelo najti pivca v našem kraju. Le pojdimo v Vipavsko dolino, pa poglejmo, koliko se tam potoči drugega vina! Tam ne dobimo dolenjskega cvička, pa tudi štajerskega vina ne. Tam se toči le domače blago. Ce gremo na Štajersko, nam postrežejo tudi le z domačo kapljico. In take razmere najdemo povsod po_ vinorodnih deželah, kjer je kaj zavednosti doma. Pri nas se pa točijo vsa mogoča vina, dočim se morajo domača vina razpečavati v „vinotočih". Kam pa pri^ demo na ta način? V našem kraju bi morali na to delati, da se toči pred vsem domač pridelek, saj se dobi v izvrstni kakovosti po naših goricah. ,Je le treba, da se pravočasno ž njim preskrbimo! Če ne bodemo domaČega pridelka cenili, ampak kupovali vina od tujih agentov, potem tudi ne smemo zalitevati, da se bodo naša vina drugod cenila. Saj je dosti žalostno, če ne moremo v domačem kraju poatreČi tujcem z dobrim dolenjskim cvičkom, ampak jim moramo ponujati atajeraka vina ! Ali je potem kaj čudnega, če al ljubljanski jjo etilni carji pomagajo sami do cvička, kakor vedo in znajo? — Bil acm zadnjič v Ljnbijani v gostilni, ki je dobro obiskana. Naročil sem čaeo dolenjskega cvička, ali kakáno pijačo sem dobil ? Tako, da sem jo pustil in naroČil raje četrtinko belega Štajerca. Ali ni žalostno, da moramo po takili mestih piti ponarejene cvičke, doČim ni Ka domače blago potrebnili odjemalcev? To so razmere, ki potrebujejo nujne odpomoČi, razmere, ki niso zdrave in katerim treba prej ko prej napraviti konec ! Zabtevajmo po gostilnah povsod dobro domače blago in stvar se mora obrniti na bolje ! Politični pregled. +00 milijonov kron je zalitevala vojna uprava pri delegacijah za izredne potrebe, kakor nore topove, puške itd. l^'iiiančni minister je sicer rekel, da ae bode novo posojilo odplačalo v 25. letih iz vojnega pvora-Čnna, a v resnici se bo odplačilo pokrivalo s prihranki komaj dve ali tri leta, potem pa bodo to plačevali davkoplačevalci, to se itak ume. Bodo modre glave že iztaknile kaj novih davkov do tedaj. Med 12 delegati jih je samo 5 glasovalo proti, med njimi tndi dr, Sit-steraič. Vlada je torej zmagala. Človeku so skoro zdi, da se Avstrija pripravlja na vojsko, k(> kar tako mahoma zahteva toliko vsoto za vojaštvo. Ijjubimo Avstrijo in želimo, da je močna, a dvomljivo je, da bi jo močno storilo še tako izvrstno orožje, če vlada ne poskrbi za mir med narodi 8 tem, da jim dá pravic, kakor se gre, če se ne zavzame za vsestransko tlačene nižje sloje. Močni so sami sebi dosti, da se branijo, braniti treba alabe in zanje skrbeti. Resno poostrile so se razmere med papežem in francosko vlado. Predsednik francoske Ijudovlade je bil prvi poglavar katoliške cerkve, kije po 1. 1870 obiskal italijanskega kralja v Rimu, Onega leta so namreč T.ahi s silo in krivico vzel! papežu Uim in ga proglasili za glavno mesto združene Italije. Ce torej kak katoliški vladar laškega kralja obišče v Rimu, stem hoče reči : prav 80 storili Lahi, da so papežu vzeli Rim. In zato je papeževa vlada protestirala proti dohodu francoskega predsednika v Rim, poslala tako protestno pismo hVan-coski in drugim katoliškim državam. To je l^Vancoze tako silno zbodlo, da so odpoklical! svojega poslanika pri Vatikanu in se njih iramasonska vlada reano pripravlja napovedati boj cerkvi do skrajnosti. Tako^ se Francozom otepa njih politiska nedelavnost. „Volitve se bode izvršile tudi brez nas", rekli so in držali roke križtui, ťraniasoni, soc. demokrati in liberalci pa so med tem apravili avoje ljudi v vse Javne zastope in tako potegnili vlado nase. Svarilen zgled katoličanom vseh dežel, da se poslužujejo vestno in z vnemo tudi svojili državljanskih pravic, Japonci so tudi okusili opotečnost sreČe: 15. m. m. potopili sta se jim, zadevši ob povodne mine, dve najlepši in najboljši ladiji s približno 900 možmi V neki bitki na suhem izgubili so 12.000 mož. Prodirajo sedaj proti Port Arturju in ga hočejo tudi tu napasti, a imajo dan na dan velike izgube. Med RusI vlada še vedno veliko navdušenje za vojsko, med vojaštvom vzoren red in tudi kužnih boleznij ni, kar je gotovo velicega pomena. To vse daje nam trdno in veselo upanje, da zmagajo konečno Rusi. V RIM! še tri svetišča sv. Petra. Spomin na prvega piipeža, sv. Petra, ohranjen in pove-hfiau je še v treh drugih svetiščih. Prvo je m am er tinska jeČa, Ob vznoZju Kapitola stoji cerkvica z imenom „sv. Jožef tesarjev", pod to je ime-novaufi ječa. Ta obstoji iz dveh prostorov: zgori) i je pet metroy visok in približno toliko širok. Tla zgornjega prostora tvori 2 metra debel obok spodnje ječe, ki je visoka malo nad dva metra in nima već svetlobe, kakor jo prihaja skozi imenovano odprtino. V to strašno ječo, ki je najstarejša državna jeia, spuščali ao po vrvi obsojence, da, so tu lakote konec vzeli a i pa bili z vrvjo zadavljeni. Veljake tujih podjarmljenili narodov ali pa znamenite domače »pomike so tu spravili iz sveta. Kralj Jllgurta, přišedši v to ečo, je dejal: „To je mrzla kopel", in po šestih dneh je umrl akote. V to jećo sta bila po starem izročilu zaprta prvaka apostolov sv. Peter in Pavel pred svojo amrtjo. Jetniška paznika Proces in Martinijan in 40 drugih vjetn kov sta izpre-obrnila v tej jeci. A ni bilo vode. Na prošdjo svetnikov pa priteče studenec in vode je dosti za sv. krst. Studenec teče še danes. V ječi stoji aedaj altar in je tako ta kraj groze in nasilja posvečen. Rim stoji na sedmerih giičih, eden njih se imeuuje „Ja-nikul", ali kakor so ga nazvali v srednjem veku „Montorio". Ta grič je med sedmerimi najvišji ter nudi najlepši razgled na večao mesto. Zato so ga kar na kratko tudi imenovali „zlati grič". Res ni mogoče popisati tega razgleda, Človek je kar zamaknjen v to krasoto narave in Človeškega dela. Na tem griču je bil, kakor veli izi'očdo, sv. Peter križan, po lastni izrecni želji, z navzdol obrnjeno glavu. Kakor je nekdaj Jezus Kristus raz križ na Kalvariji premagal ves svet, tako si je sv. Peter od tu zgoraj s trpljenjem in krvjo podvigel bogati, razkošni, razuzdani Rim in ga pokristjanil. Majhen, okrfigel tempelj, sloneč na 16. stebnli iz granita, nosi lepo kuplo: tu je stal križ sv. Petra. Delo je priprosto, a umetno izvršil slavni Bramante. Stoji pa ta tempelj na dvorišču frančiškanskega samostana. Samostan in cerkvico sta piizidala plemenita vladarja španska, Ferdinand in Izabela. Španski kralj Filip III. je dal napraviti prekrasni prostor, odkoder uživaš prej omenjeni Čudovit razgled. Dejanje apostolov pripoveduje; Herod je dal sv. Petra vjeti in vreči v ječo, ter zvezati z dvojno verigo. Angelj G^is-podov pa je čudovito oprostil apostola. Prvim kťÍ,ítjanom se je posrečilo dobiti te veiige in imeli so jih za dragocen spomin. L. 436. prenesla jih je soproga Teodozija II., cesarica Eudoxija v Carigrad. En del je dala shraniti v nalašč zato pozidano cerkev, drugi del pa poslala v Rim svoji iičeri Eudoxiji, soprogi cesarja Valentinijana UI. Tedaj, leta vladal je sv, cerkev papež Leon 1. Veliki. Vpričo ogromne množice primerjal je papež ta del verige z ono. ki jo je ursil sv, Peter v mamertinski ječi. In glej čudo, ko obe verigi zbliža med seboj, združite se v eno. V spomin tega di^gudka in za shranitev verig posvečenih po trpljenju prvega apostola, pozidala je Eudoxija krasno cerkev, ki se imenuje „sv. Peter v vezeh". Temeljito prezidati jo je dal papež Julij II. In ta veliki prijatelj umetnosti je cerkev obogatil z umetnino, ka-koršne svet nima, to je znani Mojzes Hihelangelov. Imelo je to biti veličastno grobiáče imenovanega papeža, a ladi različnih okolnostij ni slo. Na maimornatem podstavku sedi Mojzes, nad 3 m visok. Umetnik ga nam predstavlja, govorečega izvoljenemu ljudstvu, a ne krotkega Mojzesa, marveč polnega jeze in nevolje. Tabli postave trdo tišči pod levo pazduho, z rokama pa sega po valoviti bradi, glava pa mu je obrnjena po strani. Vse žile in mišice s« napete, ustni jezno polne: v trdem marmorju je Čudovito nataníno in lepo pokazana vsa notranja razburjenost Mojzesa, ki se ga je pač morala polastiti, ko je, přišedši iz Sinaja, ug]edal v ostudnem malikovaaju ljudstvo, ki je pred kratkim Bogu obljubljevalo zvestobo Človek kar čaka, ktdaj bo slišal grom iz ust Mojzesovih, tako živo in naravno je izvršil veliki umetnik svoje delo. Vernike vlečt'jo v to cerkev verige sv. Petra, a če imajo količkaj uma in okusa, ne morejo prezreti te čudovite umetnine. Piše se nam: Iz Novega mesta, (Poročilo občnega zbora obrtne zadruge. [Konec] DauaSnje obrtne zabruge nimajo tistega pomena kot nekdaj, kar bi bilo želeti ; zapreke se imajo pripisovati birokratizmu in liberaliiemu kapitalizmu. Mi pa vktjub temu ne smemo držati rok križem, ampak delovati na to, da se zboljSa obrtni stan, kateri je nekak steber državi. Po razmotrivanju na merodajnem mestu so spoznali, da se vendar mora nekaj napraviti, kajti 60 00 obrtnih zadrug v naši dršavi ni več zadovoljno s praznimi obljubami, ampak vsi ti obrtniki, ki ao zastopani v teli zadrugah, zahtevajo odločno izprememb. Z ozirom na predgovornika g. Maloyiča se strinja govornik tudi s tem, da se stori nekaj tudi proti takozvanim ftišarjem. Upati je, da se s tem omeji, če se vpelje skušnja sposobnosti! Naši zastopniki v delegacijah so izposlovali od vojnega ministra, da je obljubil dati vsa erarična dela za vojne potrebščine, eno tretjino malemu obrtništvu potom zadrug. — Lansko leto je dobila čevljarska zadruga enako naročilo, s katero so zadovoljni nje Člani, ker je bil povoljen zaslužek. Navajal je potiebo osnovati pridobninske in surovinske zaloge, katere povsod dobro vspevajo, Če so pod dobrim nadzorstvom. Vzel je za izgled čevljarsko «adrugo s svojo surovinsko zalogo v Ljubljani, katera dobm posluje. NaglaSal je potrebo npeljave obrtnih razsodišč, tudi na Kranjskem, kar bi bilo velike koristi obrtništvu v laznih sporih, ker sedanja sodišča brez izvedencev ne morejo pravilno razsojati. Med drugimi posameznostimi omenja govornik potrebo ustanovitev mojsteiske bolniške blagajne in starostno zavarovanje mojstrov. Vpeljavo knjigovodstvenih kuizov, kateri bi bili velike koristi z ozirom na kalkulacijo (to je določitev prave cene izdelkom, predno se isti izn'šč). Kazstava strojev bi bila tudi posebno priporočilna, kakor tudi splošna razstava obrtnih izdelkov dežele Kranjske, kar bi bilo pač pomembno k na-daljnemu obrtnemu razvoju. Govornik je napravil s svojim dolgim in natančnim pojasnilnim govorom na poslušalce najboljši utis, kar znaci dolgotrajno odobravanje. K besedi se oglasi zvezni načelnik g. E. Franclieti, kateri je naglašal, kako žalostno je pač za obrtni stan, ako so nekateri Člani tako malo razsodni, da se protiyijo vsaki koristni napravi. Govornik nekako tako-Ie poroča nadalje: Žalostno je pač to, da se nahajajo starčki-obrtniki, ki so nasprotniki raznim koristniiii napravam, katere mi mlajši obrtniki snujemo, kar bode ravno njim samim v koiist. Kako bi bili mi našim prednikom hvaležni, Če bi bili osnovali pred pol stoletjem starostno zavarovanje, ki bi brezdvomno donašalo marsikateremu obrtniku podpore v onemoglosti in starosti. Mi nameravamo to storiti s pomočjo deželne zveze, v kateri naj bi bilo zastopanih vseh 42 obrtnih zadrug v naši deželi, v kateri se nahaja 16.790 obrtnikov. Vse to je pa malenkost in kaže, kako malo je razvita pri nas obrtnija, še manj pa obrtna organizacija nasproti drugim deželam, posebno Ďeško, naj bi bilo nam v izgled. Povdarja, kako koristna je v tem osnovitev deželne zveze obrtnih zadrug, potom te se zamore postaviti obligatorično zavarovanje za starost in bolniška blagajna. Dalje govornik omenja, koliko obrtniki žrtvujejo v razne druge namene, n. pr. za razna društva, od katerih pa kljub temu nima nikakega dobička pričakovati. Slednji naj dotične zneske obrača v svojo korist, po izgledu drugih stanov. Vsled poznega Časa zaključi svoj govor ter konečno vabi k pristopu obrtne zveze. Govorniku se častita s ploskanjem, kar je govoril malo, 8 jako dobro. Besede prosi g. Malovič, kateri podpira predgovornikov predlog, da naj se sklene, da pristopi naša zadruga k zvezi. "Utemdjuje svoj predlog s tem, kar eden sam obrtnik ne more doseči, ker se na posameznega nikjer ne ozirajo, toraj več uspeha je pričakovati, Če se cela zadrnga zanj potegne, še več je pa, če se potegnejo vsi obrtniki, združeni v teh 42. obrtnih zadrugah. Kar ni mogoče posamezni zadrugi osnovati z ozirom na visokost stroškov, to se doseže v skupnosti. Potreba ustanovitve mojsterske bolniške blagajne in starostno zavarovanje je možno postaviti m trduo stališče le polom deželne zveze. Povdarja nadalje, kako je potreba obrtnega časopisa v slovenščini, kateri naj bi bd obrtnikom na razpolaganje za mali znesek, kateri naj bi donašal vse, obrta tikajoče se zadeve. Kako važna je vsaka sprememba, katera se izvrši na merodajnem mestu, ako jo zna obrtnik tudi porabljati in ga večkrat varuje stroge kazni, kej' danes naj bi bil obrtnik tndi jurist, toliko se od njega zahteva. Vsled pomanjkanja v izobrazbi zaostajamo za našimi tovariši, kateri so več srečni, ko so se mogli več izobraziti v svojem poklicu. Govornik povdarja, Če bi imeli svoj obrtni list, bi bil gospod instruktor v njem naznanil svoje uradne ure, da je ž njim mogoče občevati v obrtnih zadevah, kakor je to storil edino v „Slovenskem Narodu", ker je bil napačno informiran z zatrdilom, da je ta list med obrtniki najbolj razširjen. Govornik je želel, da se naj v prihodnje razglasi taka važnost po di'ugih listih, da ljudstvo z^o važnosti. Radi te točke je postala precejšnja debata, katera je imela kolikor toliko politično l:ce, dasi ni imel govornik tega namena, delovati za politično propagando. Nato Be sklene enoglasno, da pristopi zadruga k zvezi. G. Dr. Blodek, obrtni instruktor, povzame besedo ter obžaluje, da nima več časa na razpolaganje, da bi obširneje pojasnil o važnih točkah, katere si je naložil. Pojasni o vpeljavi knjigovodstvenih kurzov, to je, da se zbere več pnnka željnih obrtnikov, katere se podučuje v zapisovanju obrtnih dohodkov, stroškov in inventarja, da zamore slednji obrtnik, kateri svoje knjige tako vodi, vsaki Čas pngledati in dokazati stanje svoje imovine, kar koristi veliko radi kredita, če ga obrtnik potrebuje. Ta poduk, ali kurz se vodi z državno subvencijo, ali podporo brezplačno, ob enem zadostuje 30 — 40 članov, Če je mogoče ene obrti skupaj. Taki poduki kažejo povsod najbolje vspehe in so v korist obrtnikom samim. N. pr. trgovec, ako ne zna voditi svojih, tudi ne more dolgo časa peljati, ali vsaj vspešno ne svoje trgovine, nič menj pa je koristno za obrt uištvo. Sklene se, da se se letos vpeljajo taki poduki tudi v Novem mestu in je splošno zanimanje zanje. Dalje priporoča gosp. Dr. Blodek o rastavah vajenčevdi izdelkov, kakoršne razstave so tudi drugod vplivale k večjemu veselju v poduku in koristno za nadaljni razvoj obrtništva. Upati je, da se taka razstava prihodnje leto osnuje v Ljubljani za celo deželo. Na Štajerskem pa še letos dve. O vstanovitvi bolniške blagajne pomočnikov po pbročilu Maloviča ni priporočilno, da bi zamogla ista dobro vspevati z ozirom na prepičlo število pomočnikov. Po debati in pojasnilu gosp. Kregarja se sklene, da se ista še opusti za sedaj, ker bi s tem več Škodovalo delodajalcem kakor sedaj in več prenapetosti provzročilo med delodajalci in delojemalci, posebno če bi bil primankljaj v blagajni. Konečno se vrši volitev novih odbornikov in namestnikov za dobo treh let sledeče gg. odbornikom: Anton Sedlar, kolar v Kandiji, Ivan Pintar, slikar, Josip Ausec, vrvar, Lovro Puš, čevljar,' vsi v Novem mestu, in Hinko Dolenc, fotograf v Kandiji. Namestnikom; Ivan Svetec, brivec v Novem mestn, Jože Pavlin, krojač v Kandiji. S tem je bil dnevni red končan ob šesti uri popoldan. G. načelnik Frančič se zahvali vsem gospodom poročevalcem, ki se niso ustrašili dolgega pota iz Ljubjane in ne stroškov ki so si jiii s tem povzročili, enaka tudi vsem vdeležencem kterih je bilo prej malo proti številu Članov. Dostavek poročevalca: Žalostno je pač za nas ako se tako malo zavedamo svojih dolžnosti proti skupnem delovanju, to je pokazala pičla vdeležba članov. Marsikateri zahteva od načelništva zboljšanja za obrtni stan, da bi pa kaj deloval v to: to je pa že odveč. Niti toliko se neče potruditi, da bi prišel k važnim razpravam, kakor je občni zbor. Slednji bi rad, da bi drugi sejali, kadar je zrelo on pa žel. Nikakor pa ne premisli, da vsaita Uka razprava vzsme dokaj časa posameznemu obrtniku, ki pri tem deluje, čas je pa tudi denar. 'Za-ldstno je paè to, da uekateri obrtniki pri vsaki priložnosti zabavljajo proti odboru, nekaj takih duševnih revežev je prišlo «a (ibéni zbor ne z uamenom, da bi jih zanimala razprava, t^mveć da bi po svoji stari navfldi pozabavljali proti odboru in 8 tem hujakali druge. Vsem takim puhhtglavcem naj bode enkrat za vselej povedano, da obrtniki postajamo vedno za-vednejsi in ne lodeaio sledili takim na lim. Svojo modrost naj obdrže sami zase in íe tudi ostanejo doma, vsaj sramote ue bodejo nam delali pred tujci! [z Novega mesta. Presknšnja novih kapiteljskih orgelj, o katerih so „Dol Novice" v zadnji številki poročale, se je izvršilo nad vse sijajno, Najodlićnejaega občinstva je bila pro-srrana kapiteljska cerkev polna, in tudi od bliř^njih krajev so prihiteli tako gg. duhovniki, svetna gospoda i glasbeniki, se nadjajoč, da kakor se drngekrati zadovoljni vračajo v svoje idilične sosedne kraje od glasbenih večerov, ta yeČer se kaj posebnega čujejo. Točno ob 8. uri, se oglasijo org! e in Hartmanova predigra otvori interesantni program. Naš sp osno priznani orgeljski virtuoz g. Hladnik nam jo je prednašal izborno iniitujoč orkestralne efekte, načrtane v partituri ^ že tu se je pokazala milina, značajnost posameznih spremenov, nas presenetilo stopnjevanje s pp do tť in nazaj. Z vsako orgeljski) točko so orgije pokazale novo lepoto, novi spremeni očui ovali 80 najrazvajenejše ubo, nove krasne harmonije polnile, dušo. Glede moči orgelj in spretnosti g. Hladnika je nadki ilovala Bahova predigra, a nepozabni utis je prouzročila Calhiertso\a („t^rošnja"). Pii cesarske himne varijacijah je ugajala posebno ta v molu c, damam in ona z okraski ilavte, katere briljantni glasi so se igrali kot vodometne kapljice na nežnih akordih Salicionala. Pevske točke je izvajal kapiteljski zbor, združen s slavnim Dol. pev, društvom in pevci C. kr. gimnjfzije (nad 70 pevcev), prav dobro, vsaj je znano, da je iiFise mesto v glasbenem ozirn paČ prvo za Ljubljano. Posebno ugajala je Kiharjeva pesem (a capella), ter prekrasni koralni «Adoro Te", Le Hladnikov psalm nam je v koncertni dvorani z orkestrom spremljan bolj ugajal. Enoglasna sodba je bila, da se takega cerkveno glasbenega užitka ne čuje •»iiogokrat in zadovoljni so bili naši najrazvajeneji glasbeniki. Orgije je kolavdiral p. č, g. P, Hngolin Sattner, ter bil navdušen o njih finih sprenienih povdarjajoć, da so to pač najin teresantiiejše in najboljše orgije pri Slovencih, Posebno očarale so našega dičnega skladatelja g, Parmo, kateri je kot mojster inSliumectacije bil preseneten o karakteristiki posameznih spremenov kot: Violine, Salicionala, Gambe, Oboe, Flavt in Cello. Gospod kolavdator piše v pohvalni oceni y Cerkv. Glasbeniku med drugim : Flavte so jasne, prijetne, miitura sicer bliščeča, a ne kričeča. Violina, čudovita imitacija goael. Neka posebnost je Qiiintatôn. Oboe spominja prav na pravo oboo. Voix coelestis je prav nežna Aedina, ki dobi tresočo sapo. V pedaUi se odlikuje Violin s krepkim vijolinskim tonom, Subbaa je voljan, zdaten; Octavbas kremenit, Cello nežen, ne premočan. Kakšne kombinacije so mogoče, sprevidi vsak, kdor primerja de\et spremenov driizega manuala z deveterimi prFega. Tako bogat drug manuala s tako značilnimi spremeni imajo mab)katere srednje orgije. Cena orgijam je 7.800 K, toraj pride na en spremen 354 K brez omare; v to svoto je všteto že: transport do Novega mesta, hrana in stanovanje monterjev, brez vsakih drugih obveznosti. Mojster je natančno spolnil termin postavljanja. Garantira deset let. Orgije so solidno, lepo delo, popolnoma odgovarjajo pogodbi, mojster zasluži vsestransko pohvalo. Na binkoštno nedeljo po pridigi ob polu deseti uri, v kateri je v izbornem govoru risal gosp. kapiteljski vikar raz-'oerje med cerkvijo in umetnostjo, je blagoslovil mil, g, prošt stuje za 40 ur; navijati se pa da na dva načina in tudi na dva načina kazalce obračati. Okvir iu vsi sestanki so iz različuih kovin. — Ker pa uro ni bilo mogoče popoinomu s prostimi rokami izdelati, naroČil je učencu njegov oče kot učni mojster g, Alojzij Reitz star. stroje za rezanje koles in lovivk, ki so bili po naročilu v Švici izgotovljeni, — Omenjena ura je pravo umetniško delo, katero povsem hvali mladega umetnika. Tacega potrpljenja polnega in težavnega dela nam še dosedaj ni izvršil Dolenjec, Torej moramo le čestitati k takemu velikemu uspehu nmr-Ijivosti in pridnosti. Le tako napiej! — Naš nadepolni urar je pa tudi vzgled vsem učencem, kako zamore Človek napredovati s vstrajnostjo in ljubeznijo do svojega poklica. — Kdor si uro ogleda, sploh ne verjame, da je to lastnoročni izdelek vajenca, ako bi nam tega ne dokazale priče urai'.skih mojstrov in različne druge priče, katere so zasledovale in opazovale njegovo delo. Lahko ae pa vsakteri sam prepriča o tem stro-kiivneni napredku omenjenega vajenca pri g. Alojziju Reitz-u uraiju v Rudolfovem, kjer so ura in pomožni stroji na ogled. Želeti je, nuj bi se takšna domača umetnost ob irvi priliki raztavila v dosego 'zaslužene pohvale, kakor tudi v dokaz dejstva, da imamo tuđi na Dolenjskem zmožne glavice, ki se pa žalibog le prepogostokrat prezirajo, — Vse slovenske liste pa uljuduo prosimo za blagovoljni ponatis teh vrstic, da se tako pohvali, séznani in priporočuje domača tvrdka in domaČa umetnost. — Na zahtevanje se vpuslje ura slavnim uredništvom na ogled. —H (Občni zbor) dolenjskega kletarskega društya v Novem mestu se je vršil v četrtek, dné 19, maja t. 1. Iz poročila na-čelništva povzamemo, da se društvo polagoma razvija, da pa je upati z ozirom na reelno podlago njegovo, da ae bo društveno delovanje v prid domačega vinstva od leta do leta kjepkeje razvijalo. Obžalovati je le, da se producenti in kon-sumenti Se tako malo zanimajo za društvene težnje, da si je vse delovanje le njim v korist namenjeno. Društvo pii vsem tem izkazuje povoljne uspehe. Iz računskega sklepa po letu 1903 je razvidni», ďa ima društvo 7C.3R7-77 K aktiv, 4290 K pa.«iiv'in 3,347 77 K čistega premoženja. Denarnega prometa je 13 221-38 K. Račun zgube in dobička kaže prebitek 29'14 K. Majhna svot^a to, a društvu je tudi po prvi irsti le na tem ležeče, da se pospešuje trgovina z domačim pridelkom in da že v pri-em času pri tem brez izgube izhaja. Društvo je sklenilo, pričeti že letos tudi z nakupovanjem grozdja Tako upa, da bo doseglo ne le v gmotnem oziru ugodnejše uspehe, ampak dít bode tudi producentom in kousumentom nasproti svojo nalogo ložje izvrševalo in lažje pripomoglo k ugodneji prodaji dolenjskega pridelka. (Zahvala.) Vsem velecenjenim damam, slavnemu „Do-len skemu pevskemu društvu, pevskemu zboru slav. o. kr. više gimnazije, sploh vsem, ki so tako neutiudno in požrtvovalno sodelovali pri preskuanji in ob blagoslovu novili orgelj v dneh 17. in '22. majnika, se tem potom /a ves trud najuljudneje zahvaljuje Predstojništyo kapit. in mestno-župne cerkve v Novem mestu. (Neprestane tožbe) se čujejo radi zlovoljnih poškíidb in tatvin na grobeh našega pokopališča. Bo pač treba prvega, ki ga kdo pri tatvini zasači, pošteno kaznovati. (Temeljni kamen) nove cerkve v Cerkljah pri Krškem blagoslovil je slovesno presvetli g. knez in šk'f dr, Anton Bon. Jeglič, dne 26. maja ob ogromni udeležbi žup-Ijanov in duhovščine. (Bohinjski predor) so z veiikimi slavnostmi prebili zadnjega maja, (Volitev.) Dne 18. maja 1904, je bila v Št. Jerneju volitev za občinsko starešinstvo, izvoljen je zopet za župana g. Jožef Polanc iu sicerv šestikrat. Svetovalcem naslednji gg.: Franc No vose! c, Franc BambiČ iz Št, Jerneja, Jožef Cudovan iz Čadraža, Jožef Cerkovnik iz G, Verbpolja, Jožef Mart inčič iz Brezja, Janez Oern e iz Grube^j, Andrej Grabnar iz Razdertega. (Vabilo.) Od 1. do 6, junija t. 1. bodo v rísalnxi c. kr. gimnazije razstavljeni izdelki učencev tukajšne obrtue nadaljevalne šole. Vsi, ki se zanimajo za napredek obrtnega šolstva, se uljudno vabijo, da si jih ogledajo, — C, kr. gimn, ravnateljstvo, kot vodstvo obrtne nadaljevalne šole. — V Rudolfovem, 1. juniju 1904. (Kratko navodilo) glede škropljenja trt proti peronospori. 1, Proti peronospori se Škropi najmanj trikrat na leto. 2. Na 1001 vode se vzame za vsako škropljenje 1 kg modre galice in 2 kg ugašenega ali pa 1 kg neugašeiiega apna. Za vsako Škropljenje je pripraviti svežo zmes, ker stai'a ne učinkuje, 3, Prvo škro )ljenje se vrši takrat, kadar so mladtke zrastle pol metra do ge, to je najpozneje začetkom junija. 4, Drugo škroftljenje se vrši 3 tedne pozneje, torej takoj po cvetju. 6. Tretje škropljenje se vrši 4 tedne po drugern, torej proti koncu meseca julija, 6, Pri prvem in drugem škropljenju je tudi grozdje dobro poškropiti. 7. Več kakor trikrat je treba škr opiti siiHio V liudc) děZěťULh pol6tjib^ kiikor potrcbd- 8, Na suho ali zeleno cepljene trte je Ireba škropiti kmalu potem, kadar so odgnale, in sicer večkrat v kratkih iresledkih. 9, Ďe je po škropljenju deževalo, preden se je ga ica dobro posušila, je treba kar najhitreje nanovo poškropiti. Boliuslav akalicky, o. kr. vinarski nabornik za Kianjsko (Razpis natečaja,) Rizpisuje se na Primor.skt'm mesto potovalnega poljedelskega učitelja se slovenskim učnim jezikom in sicer za politiSki okraj Tolmin iu občine trnovske planote s sedežem v Tolminu. Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev določene so v poselnem službenem navodilu in obstojé večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu dajo poljudna s praktičniini dokazili združena predavanja o različnih strokah domaČega kmetijstva, posebno pa: o poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, sirarstvu in sadjareji. Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se pogodbeno in za sedaj za jedno poskušno leto; oni so pomožni organi c. kr. namestništva in se pridelijo eventu^liio kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Poljedelski pot^ivalni učitelji dobivajo letnino 1800 K, stalni potni paušal 1000 K, stanovina od 300 K in paušal za nabavo književnih in strokovnih pomočkoř od 100 K, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. Po preteku vsakih štinh let po-voljenega službovanja, poviša se gornja letnina in sicer stin Htiriletja po 250 K. Prosilci zi to mesto vložiti morajo svoje zadostno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja do najdalje 30. jun. 1904,_ pri c, kralj, namestništvu. Oni prosilci, ki so položili skušnjo učiteljske sposobnosti za pouk na kmetijskih šolah ali ono za sadjarstvo in vinarstvo na c. kr. visoki šili za p(dje-delatvo na Dunaju, imajo prednost kakor tudi oni prosilci, ki zamorejo dokazati zsdostno znanje drugih deželnili jezikov V Trstu dne, 4. majnika 1904, - Od c, kr. primorskega names tništva. (Zrt 11. zasedanj« porotnih obravnav), katere se bodo pričele 6. junija t. 1. pn tukajšnem okrožnem sodiéóu, izžrebani so glaťnitu porotnikom naslednji gospodje: Lovrenéié Jakob, pos. in trg, i« Sudraiiue^ GloboĚnik Janez, \elepos. iupan iz Dubrave; Fatur Anton, pos iz Višnje gore; Miklitsch Ignsc, pns ill trg iz Trave; Miiller Jgnac, pos, in trg. n Ćrn(imlj:i; K^ce Jurij, pos. iz Stdevice; Bizjak Autoii, pog \7. Ko.stanjevice; Kosćak Jožef, poB. in gost, iz Mirne peći; Zesser Fi'anc, pos. in trg, iz Krwkega ; Hnč Franc, pos. in žnpan iz Gur. Pnitikev; Ni>vosel Jurij, pos. iz Per à; Skvarc Janez, pos. iz Dol. Skopic; Luscher Jatiez, pus. iz Staldorfa; Rade Mihael, pos. in gost. iz Pied^rada; Bukovec J^tnez, pos, in gost. iz Merzlelužť; Majerle Marko, pos. in mes. iz Starega-trga; Pirker Franc, pos. in tig, iz Ribnice; llucha Anton, pos. m ivg. iz Metl'ke; Zure Antun, pos, in trg. iz Črnomlja: Podbaj Andrej, pos in mes. iz Ribnice; Matzelle Jakob, pos. iz Vrfcen; Teraelič Janez, pos. iz Viher; Repovž Jmez, pos, in tig, iz Dvoia; Sinrm Pavel, pos. Iz Srearice; Krische Anton, pos, in trg. iz Stare loke; Skubic Anton, pos, iz Dednegadola; Jakiitsch Jnnez, pos, in gost. iz Moosvalda; Kiinc Avgust pos. in trg. iz Črnomlja; Vidmar Leopold, pos. in gost. iz Straže; Tiirk Andrej, poi. in mes, iz Vtšnje gore; Seme Anton, pos. iz Zatićine; Poljautc Auton, poa. iz Gabroťšce; Pctrić Janez, pos. in župan iz Tiiševid'ila; Fajdig^i Anton, pog. in gogt, iz Temenice; Braune R<)btrt, pos. iz Kočevja; Škerbec Janez, pos in gost, iz Brež. — Nadomestnini porotnikom izžrebani so biti naslednji gg: Kosir Jurij, pos. iu gost. iz Broda; Petrić Anton, pos. iz Prečne; Iloïsky Ludvik pos in pek, Miillev Anlim pus. in gost, Brnnner Maks, pos. in gost., Košiček Franc, pos,, Ko.š.Ček Jožef, pns. in gost,, Sali Ant'in, pos. in gost., Guštin Adolf, pos. in trg. iz Novfga mosta, (Današnji liât) obsega dvanajst strani, » * . * (Današnji številki) je priloženo naznanilo o izdaji jaku zanimive knjižice: Rusko-Japonska vojska na Djljnem vzliodu. — Nrtfočuje se pri upravnistvu „Dam in Sreta" v Ljubljsni, Posamezni zvezki po 20 vinarjev dobivajo se tuli v prodajiilni J. Krajec nasi, v Novem mest«. (Najnovejša as t r on o m i č n a sanjska knjiga.) Zi laiikoverne in radovedne in tnili zabaveželjne ljudi najboljša knjiga, da si preganjajo dolg čas ob zimskih nočeh in poletir.h popoldnevih. Stane I K 50 h, prodaja jo pa J. Krajec naisl, v Novem mestu, lla/iie stvari. * (Potujoča vila.) V Uhnu so pred kratkim preložili neko vilo na drug prostor. Dřonadsiropno poslopje so položili na železniško progo, nalašč zato po.stavljeno, ter jo za 80 metrov daleč premaknili- Tudi su obrnili poslopje za 90 stopinj in je znižali za 70 cm, ne da bi se pripetila kaka nezgoda. * (Kdaj začenja novo leto?) Novo leto začenja jako različno pri raznih narodih. Rusi praznnjejo novo leto za 13 dni pozneje, nego mi. Pri Perzijanih in Turkih, ki se ravnajo po niesečnh letih, ki niso enako dolga, zaČenja^ novo leto v aprilu, včasih celo v majnikn, Japonci in Korejci so do 1. 187a, praznovali novo leto v febiuvarju ali sušen, zdaj je (»bh ijajo enako z nami. Trdovratni Kitajci imajo novo leto po mlaju, ki je prvi po onem času, ko solnce nastopi v znamenju vodarja, V Srednji Evropi velja za novo leto srednje evropski enotni čas, za Francijo in Belgiju zabodno-evropski, ki zaostaja BO miiuit za srednje-evropskim, v Rusiji inRumuniji velja izliodnuevropski Čas, ki je za eno «n» naprej, kakorpri nas. Nii/uaiiila mestnega magistrata. (Seja občiuBkega odbora) v KudulfoTem 2 0J K, Tem nekaterfiii preillogom ugovarja g. Uns tin, ter 7.abtOTa sledeče v zapisnik s;irejetl: Pri kamnoeeskem delu. da bi se ilelali posamezni stebri mesti» eamu is treb iz šestib kosov in to prvi radi varnosti stavbe ill drngič radi efekta, dalje ravno tako, da bi se naredili podložni kamni (Wideringsteíne) mesto iz Balierergratiita, iz Klinker opeke. Pri st.opnjiuan izvzemsi v klet zabteva, da se iste narede iz predpisanega kamna in ne iz nuietnega kamna, ravno tako ngovtirja proti temu, da bi S9 opustilo tablanje tl^orane, kakor tndi pruti temu, da bi se naredila Solnišipe in ne prf iz varnostnih ozirov. Kar se ie dotedai vže črtalo iz proračuna je rastl ka ud jioluženili pou jdb, pri g. Olivi za K 12 h, pri g Tiiiraieâ za 449(5 ii iJi) b in bi diufis stavba stila, uko se ista odda g. Olivi (Î1.76J K 57 b, g, Tiinniea pa 66,477 K 41 b, tiiriij več za 4707 K HI h, — Ako ae pa v jiostev jfujljd, da pe bijdo kleti zmanjšale iu s tem tudi zidovje v kletib odpadlo, kar bi znaSalo 8Ô0 K, pri stebrih 14[)0 K, pri stopnjicab lOOD K, pri /elezjn 000 K, pri steklu in pri šalnzijah 127 K, nbupaj 44i7 K, bi stala stavba, ako se odda gospodn Olivi 67,292 K, aI;o pa gospodu Tilnnies 61.000 K 11 b. — Gospod župan otvori splošno debato o teh predlogih, Rizni gg. odborniki so jiredlagali, da se v posameznih toČIcah posebej gla.suje ter razpravlja, na kar «e je preSlû na pođamezue t.jřke. Pri zidarskem« delu, točka 31, unj se opnsti Rabitsobiik v II, iiadstrojiju. Ta predlog se sprejme a večino ijla^ov, 2.) Pri kamnoseškem a delu, točka 3, se spre.iine z večino glaftov predlog odseka; pri točki i. se sprejme soglasno, da fc naredi jnidbižni katuni k domačega oziroma kraškega kamna, ter stopnji e v klet iz hrastovih dil; ]iTÍ točki, tí. 7, 8, O, 11, 13, 13, se sprejme, ds se stopujice naredijo iz predpisanega kamna. 3,j Pri tesarskemu delu, točka 7, se predlog oilseka sprejme z veiino glasov. 4.) Pri kleparskemu delu, točka 19, se sprejme soglasno predlog odseka, b,) Pri niizarskenin delu, točka 45, 46, sprejme se predlog odseka z večino glasov, C.) Pri pleskarskem delu, točka 3, h, se sprejme z večino glasov predlog oiistka. 7.) Pri stekhrakemw delu se sprejme predlog odseka. — Ker je s tem prekoračena si-oj čas dovoljena svota za stavbo, stavi odsek predlogi a) da se kredit od 60.000 K do 70.000 K zviia ter bi d\ sa delo oddň stavbenemu mojstru g. Job. Olivi kot iiajceiiejSetnn ponudniku. Oba predloga se soglattno sprejmeta. — 3 ) Blučajnosti, Gospod Župau poro'a, da je rodbina Panser v Rudolfovem doposlftla občini znesek 200 K s priatavkom, da se isti znesek razdeli med mestne reveže v najkrajSem čssn. Za do darilo se g. župan v imenu meitnih revežev zalivali, ter se je ista zahvala rodbini Pauser pismeno doposlnla. — Ker je dnevni red končan, gospod župan sejo zaključi. Smeîsilica. * (To je žeja!) Na parnik btidenskega jezera je prijadral Bavarec, ki je svojo aicfir veliko mero pDŠteno prekoračil. Vznemirjnl je vse anpotiiike z raznimi izbruhi svoji dobre volje. Kapitan mu grozi: „Dam Vas vreĆi v jezero, íe niste mirni". Na to Bavarec: „Kaj? Molčite! Le Tržite me notri, pa Vam popijem vso to Inžo, da se boste s svojo kočijo po pesku donm vozili". (Seja občinskega odbora) v Rudolfovem z dne 27. in^ja 1904-Navzoči; župan: g. pl. Slad tvič ; svetovalca: gg. Kosman, Umek ; odborniki: gg, BarboriĆ, Bruner, Ffriič, tlandini, Oolia, Moratic, Mramor, Skale, Smola; tAjuik Štukelj. Gospod župan konstatuje sklepčnost odbora, otviiri sejo, imenuje kot overovatelja zapisnika današnje seje gg. Umeka iu Rarboriča ter preide k diievnomn redu: 1, Č;tanje zadnjega zapisnika z dne 11. maja 1904 št. 83J, Zajiisnlk se prečita ter odobri, 2) Puročilo županstva o izvršeni dražbi sejmske sotoruine in prostornine. Ko je gospod župan naznanil, da je pri dražbi 18. maja 1.1, stavil g. Frano Košiček ia Enilolfovega najviši ponuJek v zuesku 5150 K se dražba po soglasnem sktepu (iobii, (»obirtiiije proBtortiine in šot ruitie odda v sakup gospodu Franc Količku pijil udobreuimi pogoji zn 6150 K za tri leta to je: od 1, junija 1904 do 31. maja I'J07, — 3.) PoroĚilo vodovodnega odseka. Gopod župan poroia, da je mestni zaitop v «roji seji dne maja sklenil, da stranke, stanujoče v hiSi IL 262 imajo plačati za iipeliaTo vode, vsaka 12 K na leto. le mlogov, da bi taka posebna pristojbina oeugodno delovala na druge posestnike je vodovodni odsek sklenil, da mestni zastop ta Bvojeiasni sklep razveljavi, ter vsako posebno pobiranje za upeljavo vode popolnoma opusti. Po debati v tej zadevi se predlog odseka % večino glasov sprejme. 4.) Poročilo županstva o pritožbi g, Jane»» Petriča proti podelitvi dovi tjeuja stavbe hiše_g, Andreja Agiiitsoha. Goipod župan prebere pritožbo Janexa Petrič, katera se glasi: Ugovarjam toraj sledeče: Ue^tiio ěupatistvo je brez ttjoje vednosti dovolilo, stavbo graditi An-lreju Agnitsuba. Ni ce gledalo na tn, kakor se je za časa pokojnega Wolfa tia Ikodo lilša moje. Graditi se je stavba začela prav ua tihem v ainipatičnem potu, ter oskrunili ste ttii biáo na veljavi, ako mestno županstvo to tako pusti. Torej uljudno prosim, da bi mestno županstvo blagovolilo zid po postavi uazaj pomakniti. Drugaue prisiljen sem droga pota ukreniti, in pognati se jsn pravico řevnili in b'igatib. V Biidolliiveni, due 20. maja 1904. Janez Petrif, zidar. — lia to puda g. župan oltňirno pojasnilo glede stavbene irto ter povdarja, da je ulica ua koncu med Aguitsehevo iu Rosmauovo biSo 4'G5 m. firoka, ter da se bo iiirjava ulice morala nadaljevati, ko se bode hiše na drii ň strani svuj Či«s zidale, ne gre pa, da bi se g. Agi:itscbu dovolilo zidanje v oviuku, paČ pa se je potegnila ravna črta po ulici iu je isti brezplačno odstopil zemljiSiia pred liiSo v daljavi 5'8() X kakor tudi umakii'l vrtno škarpo za 70 cm. tako, da je na zgornjem delu ulica pridobila na prostoru Ko bodo nasprotne h-še v določeni stavbeni črti stale, bo ulica Sirija, s tem laglje pristopna in pravilnej.^a. Po debati, v kateri so razni gg. odborniki povdarjali, da hišnim posestnikom, kateri liočejo svoje hiše bodisi popraviti ali novo graditi, sosedje z raznimi težavami nasprotujejo, ter da mora občina gledati na to, da se v Novem mestu kolikor mogofe pospefluje in podpira veselje do popravljanja starib kakor tudi zidanja novih hiS, nadalje, da ,Tanez Petrič si hišni poseetnik, toraj tudi ujtovarjsti ne more proti stavbi g. Andreja Agnitecha. G. župnu predlaga, da se ugovor Janeza Petriča kot neutemeljen odbije. Ta predlog suglasno sprejme. 5.' Volitev enega člana v upravni odbor meitne hranilnice. Izvoli se soglasno g. Adolf Pauser jun, — ti.) Volitev pre-gteje^aloev račnnskegn zakljui^ka mestne hranilnice za 1 1903. Kot pre-glejevalei se izfolijo g' epodje: Gandiui, Pauser, Vidic. 7.) Poručila ub^žnega od«eka. Na predlog ubiûnega odseka se Dolliofova ustanova podeli sledečim revežem; Jerl Berčič, Amaliji Hočevar, Ivani Ilovar, Jožefi Kobe, Mariji Kohetič, Marku Badei, Urši Keške, franja Ruš, Ani Skul in Mariji Žagar. 8.1 Slučajnosti. Gospod župan prebere tneuilno pogodbo z Nežo Zupančič iz Cegelnice glede menjave njene boste z njivo mestne občine ter predlaga, da se ta pogodba odpoSlje vis, deželnemu odboru v odobrenje. Ker je ta zamenjava glede na arondiranje mestne boste priporočljiva, p/edlaga, da meslni udbur to pogodbo udubri. Ta predlog se Boglftsno sprejme. — Ker je dnevni red končan, g. župan sejo zaključi. Loterijske številke. TRST, 14. maja 1 44 37 88 69 CRADEC, 21 maja 87 13 3 69 88 TRST, 28, maja 77 67 13 30 26 Tržne cene dne 30. maja 1904 v Rudolfovem. imenovanje Ilnktl, po Imenovanje Hek t 1, 1)0 i h ,r K ' Il K 1 âenlca...... 13 93 LeCa .... i. ■ "'1 1 ____ Ež....... 12 0;) fiob . , , , — — Eonista..... 11 38 A.jda , . . , 12 36 Oves...... 7 48 Proso , , , . 11 38 Jeúnien..... y 7G 11 38 Krumpir..... 5 85 Lan .... . . ; — — Fizul...... 11 38 Jajoa 1)0 8 2a 40 vinarjev. Grah...... — — Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila lo Kathreinerjevo Knelppovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. rostornii prodajalna v hoveni iHCstu, lui glavnem trgn št. í)á je L 18. avgustom 11M>4, i>od iigodninti pogoji za odoati. NatanĚiieje ravno tam. Kdor hoče dobro vino piti Mora k J akšetu v Kandijo priti. Tam dobi se rizling, ortliber — — črnina, portugalc Ne bo se kesal nikdar Kranjc! (143-2-2) Ck o, a n> Hij T m = a s sz: B « -D . rt> l-t 3 tL. a P f3 ja « Œ P 3 = g" C » i-i : ^ 3 > " d S 3 —t. v> s v-ť tu ^ (u H 3 s B) T= ? => Ô-» ' 3 — to ~ -i 3 O ST u> v> T3 —t O (n N P d m o «i — o D> O ^ ^ 3 i'I i ^ o (a tJ p t tr" w s, 3 P o tD ro CO o ť—f P 5" rsn m CO » o ^ e. o i' — B) ^__ BI H- (D S!>' •P x- o cr 2 tSlM "OHiaai^v A 3U30 dUZOA dUBZjUZ 0|dZ ■ptS OL o ^ o o i H O Pri gozdnem uradu v Steinwand, pošta Toplice pri Rudolfovem se sprejme ij . m kattri les sami pripravljajo. NataiiÈneje pri imenovanem uradu. otel nOîi Imif v hmmé CCí^ Vsak ponedeljek in torek od 8. do 6. ure pJombovaiije, operacije, zamena posameznih zob in cehb zobovij v kavfuku ali zlatu, z nebesom ali biez njega, po najinoderuejih metodah C®0 m m rreje 105 gld. Vsa zubnoteliniSka dela ae izvršujejo v koncesioniraneni zobnotehniškem alellejit Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. (234-24-17; (, 116-0-3) Otona Seydla. Keil-ov lak najizvrstnejše mazilo za tla iz mehkega lesa. Keil-ovR bela glazura za umivalue itiize 46 kr. Keil-ov zlati lak za okvirje 20 kr. Keil-ovo či'fiilo za tla 45 kr. Keil-ov lak za slamnike v vseh barvali je vedno v zalogi liri v Rudolfovem. Slaiîa obstoječe iz treh sob, kuliiaje in zraven J spadaj oči h prostorov je takoj oddati pri I gosp. Ludvik Ferliču v liiidolforem, Glavni " trg 8t. Bii. (111-0-3) t^^ Prodam po nizki ceni še dobro rabljiv u 20-3-3) Franjo Picelj, čevljar v Novem mestu. s ■<1 0) ts] p o Oq p g^p^ m p rt- tri- řtl > IP Í2Í S > Đi 3 W pe-PJ o fp pu SgJ «< ^ Cr-g P O (TD ua (D ■g S en i-Ji. cn pj 'O d O P5 ^ Hj i as rti •< ■ F P ^ g. 3' S'i" P — ;; f? B B S © h- p, B ^ B »a. " s t» co MW I cd" b^^B I SU s : t s c/> s g-g-a e. 1 Ot o tc o (S p. gs- ^ g =■>=. fî ^ P (f fp" C B ■s* o. B ««o " o S SS* fi ® (T " I" Or o S'» s B i ^ B g- £L o o â H » -i 9 " —• s ' -T- S (78-24-0 nežno, čisto lice brez peg, mehko tn gladko kožo ter cvetoča polt, uniiva naj se z ztiauim iiiediciu^^kini Bergmann-ovim lilijinim milom 'ygS^ (s zuaniko: 2 rudarja) tvruke BERGMANN & Co. Draždane in Tečen ob Elbi. Dobiva se tudi iio 60 h komad pri lek. S. pl. SLADOVIČ-u in v trgovini g. A[(. OBLAK-a v Novem mestu. Imam v kleti Trep ïx^ÏEstpIitz^oT pristnega belega in črnega vina, nekaj rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. Vse solidno postavljeno na tukajšnji državni kolodvor po primarno nizki ceni. Ivan Pujmann, ■ 258-15-15) posestnik in trgovec Vodujan-Dignano, Istra. Ženske lase zmešane in rezane kupujem na maJo in veliko. Plačam J" od zdaj mnngo višjo ceno. — S tem opozarjam nabiralce las na moj naslov, — Ivan Svetec, brivec, Rutioifovo, Glavni trg (nasproti mestne liiše). (a72-a4-l4) Zdravje je najvoijc bogastv Zdravje jo največje bogastvo. S Zahtevajte pri nakupu Cia5-24-3> 0 kà 0 Schicht-ovo štedilno milo Ono je ziijiunčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. liJi^ Pere izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. n^j pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELENA GEORa SCHICHT, Aussig. - Dobiva se povsod! Mil evroi>ejHkein ozemlju. Največja toviii-ua te vrste Dobiva se povsod! mo9i m M- mwm ir atko Ma I o vi C mizar v Novem mestu v lastni hiši poleg davkarije. Piipdi'oĆHiii se vljiidno slav. občinstvu in prečast. duhovščini tukaj tn po deželi za vsa k mizarski stroki spadajoia dela, katera izvršujem s sti'oji solidno, toćmj in ceneje nego vsak drugi. Za ysa pri meni zgotovljena dela iRinčini eno leto! V zalogi imam tudi vedno gotove mrliške krste vsake velikosti ceneje nego drugje. {55-10-4) mizarski pomočnik te mi^î^itî^ se takoj vsprejmeta. ""^šiirJi Natančneje pri IVAN KASTELIC-u, mizarskem mojstru v Novem mestu. (uio i) 2Z1IIS umu te! katera se bo vršila pri Beli cerkvi (1431 10. juniju 11)04 ob 10. uri dopoludîie za popravo župnijske cerkve iu župnijskih gospodarskih poslopij istotam po predloženem načrtu in odtibrenetn troškovniku do skupnega zneska 5250 K. — Ti so v upogled d» dražbe v tukajšnjem župnišču. Stavbeni odbor pri Beli cerkvi. je takoj na prodaj pod ugodnimi pogoji. — Več pove lastnik g. Ludovik Fertič, gostilničar in mesar v Kudolfovem, Glavni tl'g 62. (112-0-3) Sprejme se I kateri zna dobro vozove izdelovati, pri Petru Gorupiču, kovaškemu mojstru v Kandiji pri Rudolfovem, (131-3-3) Lepe obhailne podobice u r dobivajo se v prodajalni J, Krajec nasi, v Rudolfovem. Prodaja po Ji^"* originainiti Glavna zaloga za Rudolfovo l»ri Vsaka res praktična gospodinja, katera dobroto email knliîiijslie posade ne le jio Eisd innanjosti barve, temveî samo le po nje vstrajnosti, trpežnosli pri rabi in niïiti coni iiela, k«iiuje damkues ediuo le sivo emailirano Glavna zaloga za Rudoitovo liri tovarniških cenali ÍF^anc-u PLETERSKI j secesijon-email- ipranc-u PLETERSKI J).» predleiečib j trgovina z ineSauim J tovarniških cenikib. blai^Dm, komanditně družbe P. WESTEN, Šopronj-Ligetfalu. trgovina z meSanm blagom. (63-0-0) Prodaja po originalnih tovarniških cenah po predležeúib tovarniških ceuikib. Odgovorni urednik Fr, Sai. Watzi. izdajatelj in založnik Urban Horvat. Tiek J. Krajoc nasi. Priloga ,iDol. Nov." étev. U, z dne 1. junija 1904. t Raynokar je pričela izhajati [ pusko'^japonska ] Vsebina I. snopića: Vojska se je.začela. — Kdo se vojskuje? — Port Artur. — Japonska zvijafa. — Prvi streli na morju. — Po prvem boju. — Japonski načrt. — Rusija se pritožuje. — Japonci se izgovarjajo. - Morski boj pri Cemulp». — Iz japonskega romana. Slike: Zgradbe za Azijsko Ricsijo na pariSki razstavi. - Kronanje ruskega carja Nikolaja II. v Moskvi I. 1894. - Rtiske carske insignije. Ruska carska rodbina. — Port Artur. ~ Port Artur. Pristanišče in trdnjava. — Rusko bojno brodovje pred Port Arturjem ob začetku vojske, — Ruska oklopnica „Retvizan". — Mucu Hito, japonski cesar. — Haruko, japonska cesar ca. — Japonski admiral Togo, napadalec Por) Arturja. — Japonci se iz-krcavajo na Koreji. — japonski pomorski minister admiral Jamanioto. — Male japonske torpedovke napadajo ruske oklop- nice. ^ Priporoča se skupno naročanje! j Kdor naroči deset izvodov, dobi enega zastonj! Veliki boj v Vzhodni Aziji med belim in rumenim piemenom se je začel. Gotovo j'e, da bo boj dolgotra en in krvav. — Že dosedanji dogodki so razburili ves svet in tudi v slovenskem narodu vsi sloji z napeto pozornostjo zasledujejo bojne dogodke. Odkar so azijske tolpe pred stoletji preplavljale naàe deže e, morile in požigal^ po evropskih pokrajinah, še ni bilo tako velikega in pomenljivega boja med belim in rumenim ilovekom. Zato se je odloČilo založništvo,,Dom inSveta", da začne izdajati pod naslovom Vojska na Daljnem Vzhodu natančen popis boja in lamošnjih krajev. To delo i/haja v snopičih po šestnajst strani dvakrat na mesec. Vsak snopič ima svoj zavitek. Preskrbljeno je, da bo delo bogato okrašeno z mnogimi slikami. Da se more vsakdo naro-řiti na to velezanimivo delo, smo nastavili ceno kar najnižje, Naročnina za cn letnik ■ 24 snopičev) stane 4 K 80 v. 'ol letnika (12 snopič ) stane 2 K 40 vin. Posamezni snopiči se dobe v bukvarnah edino le po 20 v. Naročnina se naj pošilja na naslov: Upravništvo „Dom in Sveta*' v Ljubljani. Na naročila brez naročnine se ne bo oziralo!