Pailois« ptačana v (fotovmt. •Ne Post««buhr bar bezahlt ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO .IN DEŽELO 'Pifcii - cena 11 Ddr »ezciuiu -__ _ DRUŽINSKI TEDNIK Leto XVI. V Ljubljani, 6. aprila 1944. štev. 14 (751) | Bolje je nositi suh dežnik kakor mokro obleko. Slovenski rek. »DRUŽINSKI TEDNIK« hi, »Ja ob četrtkih. D r e d n U t T o I * nprkvt v Ljubljani, Miklošičeva 14/311. FoStnl predal št. 253. Telefon St. 88-32. — Rgčun poštne hranilnice t Ljubljani St. 15.3U3. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. V* odiovot jo treba priložiti 2 liri v mianikau. . NAROČNINA *h leta 10 lir, ‘It let* 20 Hr, vse leto to Ur. — V tujini 64 lir na leto. — NaroCoin® ja treba plahti vnaprej. CENE OCLAGOV V telestnem delu: enostalpEna pet itn* vrst* nit njen prostor (višin* 8 min in Širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Malt o K1 a • ■ i : beseda 0.60 lire. Oelasnl davek povsod te posebej. Pri večkratnem naročilu popust. L Danes: Trije zlati ključi j Naša nova pravljica (01. str. 4.) | IIIUlimillllllNIIIIMIIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIHd Pernice potopile v Severnem morju u nšilcev in komt -Piihrerier glavni slan. 4. aprila. l*NK. Vrhovno poveljstvo oborožen ul •'* javlja; Zaimdiio od Berezovke »o se izjalovil; ponovni sovjetski napadi. Pri Cernovicah severno od Dniestra bijejo naše čete lie glede na težavne Vremenske in prometne razmere še nadalje težke boje. Mesto Tarnopol Smo obdržali kljub ponovnim si lovi-, pni boljševiškim napadom. Pri tem se ie posebno obnesel 949. grenadirski polk Dod vodstvom polkovnika Sehon-*e‘da. Nr področju pri Brodili so Sovjeti vna veg m0Btih zaman napadli. Na-cete so s protinapadi razbile sovražile sile Severno od Kovlja ie prišlo do silo-vitih krajevn-ih bojev. Stotnik Bolm in s ,jnik Reiche. bataljonska voditelja v J:eS?tn erenadirskem polku, sta se na j>f>nscu odlikovala s svojo zgleduo Hrabrostjo. Južno od Pskova so Sovjeti po dovozu nadaljnjih sil nadaljevali s svo-* ‘ n Prebiralnimi poskusi. Naše cete £,„v„ >»udih bojih zabeležilo nov po-P°len obrambni uspeh ter uničile 24 sovražnikovih oklepnikov. S tem so JCublH boljševiki na teni odseku v Mdniih treh dneh 172 oklepnikov. V Italiji smo severozahodno od Cas-®j]ia zavrnili možne sovražnikove na-»kakovalue Cete Privedli »mo uiet-mke. . Neki severnoameriški bombniški oddelek je izvršil dne 3. aprila straho-Valni napad na Budimpešto. Neki na-dalmii. slabši oddelek ie napadel madžarsko prestolnico v pretekli noži V stanovanjskih predelih ie. nastala škoda. Prebivalstvo ie imelo izuube. Nemško in madžarsko protiletalsko topništvo ter nemški in madžarski lovci so Sestrelili 17 sovražnih letal. Na Severnem morju so našo podmornice v zadnjih dneh napadlo sovražne oddelke vojnih ladij ter potopilo 14 rušilcev in korvet, med njimi več velikih rušilcev razreda »Tribal«. V zvezi s temi boji so skušala včeraj britanska letala, ki so se dvitrnila g letalonosilk, napasti neko norveško oporišče vojne mornarice. Napad ie lastna obramba razbila ter zaradi te-dn ni iiuel polueea uspeha. Pri tem le sestrelila bojna ladja »Tirpitz« štiri, neki predstražni čoln pa dve sovražnikovi letali. GOVOR dr. GOBBELSA Nemški narod bo tesno zbran okrog Fuhrerja' premagal vse težave in zmagal Berlin. 1. aprila. Pokrajinski vodia minister dr. GSbbels je v petek zvečer govoril na velikem zborovanju berlinskega vodstva narodno - socialistične stranke o političnem in vojaškem položaju. Deial ie med drugim, da ie pri presojanju vojnega položaja, zlasti v časih vedno novili dogodkov mnogo bolj koristno, da se bavi človek namesto z dnevnimi poročili s temelji nemškega voievauja. da tako črpa moč za ono globoko silo prepričanja. ki ie potrebna z* moralno, in materialno obvladanje kriz in težav, ki so neizogibno vezane z vsako voino. Dr. Udbbels je oiiozoril na težave v boju narodno-«ocialističnega_ gibania za oblast, o katerih so bili često tudi že mislili, da so nepremagljive. hna-ko težka in naporna ie junaška uveljavitev narodno-aorialistienega ,K®1-eha v borbi s nlu tokratakim in boli-ševiškim. sovražnikom. »Od nun pa smo tako duševno kakor duhovno in tudi moralno daleč močneisi. .Proti nekaterim materialnim prednostim, ki jih imajo, smo se obdržali s svoio visoko kvaliteto in z globljim umstvenim pogledom. V tej voini ne beležimo le zmag. ampak tudi udarce.« ie dejal dr. Gobbel«. »Toda mi narodni socialisti smo v težavah zrasli in uh bomo zato tudi najbolje premagau. Prav v kritičnih časih ne sme vodstvo bojujoče se skupine nikdar odstopiti od svojih načel. . Za nas obstoji v tem boni za našo življenjske pravic« in za življenjsko osnovo našega naroda le ena sama možnost: zmagal Nasi sovražniki gledajo na vedenje nemškega naroda kakor na čudež. Strmo stoje pred tem dokazom nezlomljive ljudske volje. Ne morejo »j razložiti, da narod, lej se je leta 1918. tako sramotno zrušil, danes, v petem letu vojne, ni pokazal niti najmanjšega znaka popustljivosti ali slabosti. Nemški narod ie danes,.nrav istj kakor takrat, toda — iti to" ie velika razlika — ima drugo vodstvo ter ga ie stranka prevzgojila in politično izšolala. Zaradi notranjega prečiščenja. ki ga fe doživela že pred prevzemom oblasti, predstavlja danes narodno - socialistična stranka politično vodstvo. Iti mu narod brezpogojno za-upa. Kakor ie prišel narodno-aocialistični pokret na oblast s strnitvijo politične inteligence iu fizične sile. tako bomo tudi to voino vodili ne le vojaško, temveč tudi politično in bomo tako zmagati: zakaj, ne bije boja le orožje. temveč tudi sila duha. Prav tako kakor pred letom 1933. so naši nasprotniki. če jih gledamo zgolj številčno. ponekod močnejši. Iinnko kakor takrat tudi danes ne odloča o izidu boja saiuo številčno razmene.« Minister ie nato primerjaj z nemškimi uspehi zavoženi politični iu vojaški položaj današnje Anglije. Anglija ie leta 1939. napovedala Nemčiji voino. ker ni hotela trpeti, tla bi dobil It e i cli Gdansk iu del poljskega prehoda. V Angliji so mislili, da bi to motilo evropsko ravnotežje, kar seveda nikakor ne bi bilo v skladu r angleško zahtevo o naiodni varnosti. Dr. Gflbbels ie potem s krepkimi argumenti dokazal .svojo trditev o majajočih se britanskih ciljih te vojno ter ie izjavil, da mora Anglija, ki ie takrat odrekala nemškemu luuodu njegovo pravico do življenja, sedaj gledati. kako ie to preprečevanje nemške pravice vedlo do uničenja evropskega ravnotežja no sovjetskem boljševizmu, kar povzroča v Angliii sami nevarnost. da bi io ta strup okužil iu porušil. Ko io prešel na vojaški položaj, ie opozoril dr. Gobbela. da predstavlja vzhodno bojišče samo del skupno nemško strategije. Razvoi na vzhodu lahko pravilno presojamo le v zvezi z ostalimi važnimi operativnimi nalogami, ki jih ie treba rešiti v okviru skupnega nemškega strateškega načrta. Enako kakor nemški obstanek na vzhodu ie važna zavrnitev angloame-rišlce invazije na zahodu. Kajti slednja bi lahko predstavljal« presečišče te vojne. Ce so ie sovražnik v te.i stvari še vdajal iluzijam, potem mu ie že cassitiski primer pripravil zelo hudo razočaranje. Angleži in Američani, ki še upaio, da nemškega lovskega letalstva nikjer več ni, pa sedaj enako do- življajo prav obratno sliko te uvoie utvare. V primeru invaziia bodo brez dvoma povsod naleteli na nemške rezerve. o katerih danes, tako vsai sklo-pamo iz njihovih iziav. nimajo uikake ali pa zelo nepraviluo sliko. Minister jo poudaril, da ie trdno prepričan, da bo nemško poveljstvo lahko mirno obvladalo veliko odločitev na zapadu. če bi do njo prišlo. »Z ogromnimi koraki so v političnem in v vojaškem razvoju te vojne približujemo veliki krizi.< ie izjavil dr. Giibbels. »Ta kriza Pa vsebuje v sebi za politično izšolanega človeka prav tako malo strahu, kakor ne razburja veščega zdravnika kriza pri kaki bolezni.« Z enakim zaupanjem in samozavestjo. ki sta označevala njegova preiSnia izvajanja, se je dr. Gobbela naposled bavil z vprašanjem letalsko vojne. De: jul jo. da ni mogoče zanikati, da bi teror sovražnikov ne povzročal Nemcem mnogo težav in bolečih žrtev. To pa prav nič ne izpreminia dejstva, da ga ie treba prestati. Celo letalski teror je za Nemce še veduo znosnejši kakor uničevalni mir. ki so aa Nemcem namenili njihovi sovražniki. Sicer pa kažejo skušnjo, da se dado z naporom vseli sil premagati tudi naivoc-ie težave letalske vojne. Saj niso mogli Anu>ki v enem samem odseku na Pm8takem 381 mrtvih komunistov, v x ? tei!a 80 izgubili komunisti tudi #i r ? 200 ujetnikov. Ti so izpove-da so imelo tolpo izredno hude Jzgube zaradi napadov bojnih letal, penici so zaplenili v teh bojih tudi mnogo streliva, opremo in živil. Posebno bodo komunisti pogrešali zaple-niene radijske in telefonsko »Diirate m stromico. BESEDA. DVE O DOMOBRANSTVU „Kdor noče, d naj se ne boji, d bi aa neoboroženega pobili, temveč se raJSI odloči za oborožen odpor, a Dl se moral zapisati temu ali onemu izmu, ki Je tuj njegovemu srcu." Deutsche Adria - Zeitung, ugledni tržaški dnevnik, ki smo pa ža nekajkrat imeli priložnost citirati, je te dni objavil uvodnik vod naslovom »Spaten und Gevvehr« (Lopata in puška). članek je pisan zelo iu> in stvarno in je važen tudi za Ljubljančane, zato i/a ponatislcujemo v izčrpnem izvlečku. Vse do jeseni 1043, je Jadransko Primorje spadalo k tistim srečnim področjem, ki niso nič ali pa samo posredno občutila vojne dogodke. Prebivalci so živeli normalno življenje; sicer je tudi tu vojaštvo obvladovalo sliko ulice, toda meščanskega življenja ni omejevalo. Ta mirna slika se je pa izpremenila v trenutku, ko sp po Badogliovi izdaji Angloamericani, računajoč s takojšnjim zlomom Nemčije, začeli gledati v področje Jadranskega Primorja izhodišče svojih nadaljnjih vojaških operacij. Bliskoviti poseg nemške vojske je to možnost razpršil pač vse hitreje, kakor so na splošno pričakovali. Tako je bilo tej deželi prihranjeno, da bi postala neposredno bojišče. In če ne bi od časa do časa padale izpod neba bombe osvobojevalcev sveta in... osrečcvalcev, bi spet .lahko nastopilo stanje, kakor jo bilo pred jesenjo 1943. Vendar so se »osvoboditelji« drugače odločili. Kar se ni bilo posrečilo zavezniškim armadam in njihovim pomočnikom, naj bi dosegel Tito s svojimi tolpami. Napeli so vse strune; podžgali in razplauitili so narodnostna nasprotja med prebivalstvom, da so dobili opravičilo za umor in požig. Tam pa. lejer so ni zdelo primerno izrabiti narodnostna na-sproUa za bojno geslo, je poslala zdruzujoči činitelj in nositeljiea »osvobodilne misli« moskovska rdeča zvezda. Boi tolp ni naperjen samo proti oddelkom nemške vojske, temveč si je zadal vse daljnosežnejši cilj: z načrtnim izpodkopavanjem naj bi se zrušila zgradba, ki temeljita na njej evropska morala in kultura: s splošnim osiromašenjem naj bi postala množica voljno orodje v rokah Moskve in njenih agentov. In tako tudi ta prostor ni _ ostal obvarovan pojavov, ki potrjujejo absolutno voljo po splošnem uničenju. Uboj. umor. rop in požig spremljajo pot, ki po njej hodijo tolpo. Pri njih ni govora o zakonih bojevanja, kakor so ga civilizirani narodi priznavali že pred stoletji in uzakonili v mednarodnih pogodbah. S časom se je tudi vtie boli zabrisala meja med tolpami, nastopajočih pod enotnim povelj; stvom in ki jim ni mogoče odrekati nekakšne načrtnosti v vojskovanju, in med manjšimi tolpami zločincev, ki na svojo roko brez cilja in načrta more in požigajo. V prihodnosti v se bo ta meja še bolj zabrisala, čim bolj bodo spričo padajočega dotoka ljudi in materiala tolpe v stiski. Nemška vojska je v mnogih krajih dokazala, kako hitro je mogoče udu-šiti teror tolp. če pa v nekaterih predelih dopuščamo pojave, ki niso v soglasju s ciljem Nemčije, zgraditi nov evropski red, je v ozadju nedvomno tehten sklep naših vodilnih mest, ki morajo v tem času reševati še vse važnejše naloge. Vrstni red za reševanje teh nalog odloča nemška vojska. Noben teror ne more iz-premeniti tega načrta. Banditstvo za potek vojne nikakor ni odločilno in tudi posredno ne more vplivati na razvoi vojaških odločitev na evropskih frontah. Iz tega spoznanja izvirajo tudi ukrepi nemško vojske proti tolpam na tem prostoru. Čeprav so naše sile izredno zaposlene na vzhodu, na jugu in na zahodu Ev; rope. smo vendar docela zmožni, tudi v predelih, ki jih ogrožajo komunistično tolpe, zagotoviti za nas vojaško važne proge in zveze. Kar sc dogaja zunaj teh vojaških vplivnost-nih območij, torej na levo ali na desno od železnic, cest in oporišč, nas sme ta trenutek lo v drugi vrsti zanimati, dokler ogroža glavnina bol jševizma na vzhodu Nemčijo in Evropo. Če danes tu, jutri tam pogori naselje ali domačija, če tolovaji izropajo mirna prebivalce, jih prisilijo v svoje vrste ali celo umore, zbuja to kajpak v nas človeško sočutje, vendar ne more napotiti našega vodstva, da bi pozabilo na previdno gospodarjenje s silami, ki_ jih zahtevajo, raz-sežna bojišča, in jelo sile drobiti, samo zato, da bi zavarovalo vsakega posameznega prebivalca na tem ozent- Prebivalci te dežele bi bili neodpustljivo kratkovidni,^če bi zahtevali od Nemcev varstvo življenja in izgradnjo prihodnosti, ne da bi sami izpričali toliko življenjske sile in življenjske volje, da bi pri tem delu sodelovali. Saj jo ne samo gmotno. am: pak tudi življenjsko ogrožen sleherni prebivalec, ki hoče ▼ miru in na varnem izvrševati svoj poklic in živeti v okolju svoje družine 1 Tua rc» upi-turl Za prav tvojo stvar gre, za tvoje življenje, z* tvoj* premoženje, z* blaginjo tvoje družine! Zato. meščan, lahko pripomoreš, da kmetu ne bo treba oddajati svojih pridelkov tolpam, namesto da bi jih vozil v mesto. In ti. kmet, takisto lahko pripomoreš, da bo krava ostala v tvojem hlevu in je ne bodo zaklali komunisti! In ti, mladenič, ki hodiš z rokami v žepu na sprehod, tudi ti lahko nekaj storiš, da ti ne bodo vrata v prihodnost ostala enkrat za vselej zaprta. In ti, delavec, moraš imeti gotovost, da boš lahko danes in jutri gibal svoje marljive roke, da boš sluzil kruh sebi in ohranjal skupnosti plod svoje marljivosti I Pomagaj si sam. in Bog ti bo pomagal! Uvidevni možje, ki imajo srce na pravem mestu, so že dalje časa izvajali posledice in se uvrstili v domače domobranske enote. Po, prastari pravici. ki si jo vzame ogroženo _ bitie samo z neba, so prijeli za orožje da branijo dom in premoženja preti ban: diti. Ker so morali nastopiti proti organiziranim zločincem, so se tudi sami morali organizirati, če naj bo njihova borba uspešna. Tako so se rodile domače domobranske čete: vse bolj kakor svetovnonazome ideje jih ie spočela potreba po samoobrambi. Moti so kdor misli, da so bo zaple. tel v veliki boj svetovnih nazorov, če se bo prijavil v vrsto organizacij, ustanovljenih v obrambo domovine. Kdor noče. da bi ga neoboroženega pobili, temveč se rajši odloči za oborožen odpor, naj se ne boji. da bi se moral zapisati temu ali onemu «»m, ki je tuj njegovemu srcu. Kdor se odloči za domobranstvo, so ne opredeli ne za narodni, socializem ne za kakšen drug svetovni nazor, temveč za svojo lastno stranko, stranko svojih rojakov, ki so z njim ene volje: rešiti domovino kaosa._ Velika organizacija domobranstva je tu. Za orožje sposobni možje morajo tej organizaciji vliti življenja in duha. Samo nekaj je za to potrebno: dobra volja, zaupanje v lastno moč in vera v prihodnost. Govoreč o Trstu, pravi pisec: Nihče ni prisiljen priglasiti se v domače zaščitne oddelke ali pa v nemško ali italijansko vojsko. Vsakdu naj se sam odloči, kie je bolj na mestu. S puško v rokah ali z lopato — izpolnjevanje te dolžnosti vsekako ne slu^i ..rimo enemu trenutku, temveč vse bolj njegovi Prihodnosti, zavarovanju njegovega dela, blaginji njegov« družine. Kominterslovenščina Slovenci smo se že od svoje narodna prebuditve dalie med vsemi slovanskimi narodi najbolj trudili, da bi očistili svoj jezik in našli za vsako tujo besedo ustrezajoči domači izraz. Zlasti smo pa še pazili na to, da ne bi uvedli v svojo materinščino zloženk in skovank, ki nasprotujejo samemu duhu slovenščine. Morda smo bili v marsičem celo preveč tankovestni. toda s tem smo dosegli, da jo postala književna slovenščina tako cista in samosvoja kakor le malokateri jezik Evrope. Kdor pozna slovanske jezike, ve, kako daleč so v tem zaostali za nami tudi Hrvati, briti in Bolgari, da ne govorimo o Čehih in zlasti še o Rusih in Poljakih. Kdor hoče govoriti ali pisati res čisto slovenščno, ne potrebuje dandanes skoraj nobene tujke voč._ razen v redkih 'primerih tehničnih izrazov novejših iznajdb, kakor so radio, kino, avto itd. Na ves ta naš stoletni trud za či: stost slovenščine so pa pljunili prvi prav komunisti in pričeli ustvarjati iz našega lenega jezika mednarodno žlobudro, kakor so jo v llusiji_ žo ustvarili iz ruščine in ostalih_ jezikov SSSR. Namesto da bi svoje gibanje lopo imenovali komunistično stranko, so napravili komunistično partijo; namesto da bi se imenovali kot pripadniki te stranke strankarii, si pravijo partizani; namesto da bi sklicevali zborovanja, se shajajo na mitinge; namesto da bi jih vodili poveljniki, jim poveljujejo komandanti; namesto da bi jim opravljali društvene posle tajniki, jim jili opravljajo sekretarji itd., itd. Poleg tega so uvedli v slovenščino take spake, kakor so politkomisar (doslej smo Slovenci poznali samo polite cucke!), kominterna, profinterna. kolhoz, sov-he* itd. Same skovanke iz tujih okrajšav, ki niso samo grdo, ampak tudi nasprotne vsem temeljnim pravilom slovenščine. Nazadnje so pa »obogatili« slovenščino še s neštetimi ugankami od OF preko NOV do AVNOJ, in celo ime svojega vrhovnega poglavarja Broza so sestavili iz zacetnic organizacije Tajna /nterna-cionalna Teroristična Organizacija — TITO. Gotovo se ie žo kdo vprašal, zakaj komunisti tako načrtno in dosledno kvarijo čistost slovenščine s tujimi žlobudrami in spakami. Ali morda samo iz malomarnosti in nerazumevanja našega jezika? Nikakor ne. Ali torej iz kakšnih drugačnih, ooseb-nejših namenov? Da, v vsem tem je načrt in cilj! Kakor je osnovna težnja vsega komunizma. oropati vsak narod njegovo narodne zavednosti, tako je tudi nie-gov namen, zabrisati počasi vse tisto, kar mu je posebno svojsko in po čemer bi se mogel razločevati od drugih, in ker je jezik najliolj svojska svojina vsakega naroda, so je treba spraviti najprej nadenj in ga pomednaroditi, ali kakor bi komunisti povedali — internacionalizirati. Počasi je treba napraviti iz njega vesoljni žargon, ki naj bi služil vsem komunističnim robotom od Nove Zemljo do Kcrguelov in od Kamčatko okoli sveta ao Aljaske. In ta žavgtvn robotov naj bi bil brez duha in duše, samo tvarno sredstvo za t,varno sporazumevanje. strojno občilo 'za stroie. To je prvi namen, ki ga zasledujejo komunisti s pačenjem jozikovvi_n torej tudi s pačenjem lepe slovenščN ne. Poleg tega pa imajo komunisti še druge namene, preračunane na posebno človeško dojemljivost za vse, kar je tujega, nejasnega in skrivnostnega. Ze. od nekdaj je bilo povprečnemu Slovencu imenitno in »no: bel« vse tuje, posebno če tistega m popolnoma razumel. In izkiru^aioc to našo slabost, so komunisti dušo-slovno doumeli, da bo našemu pre-proščaku. povprečnežu in polrazum-niku mnogo bolj imenitna pot na »miting« kakor na domače zliorovanje. Že ta sama skrivnostna beseda »miting« more vplivati ugodno n«.radovednost radovednih. Kcliko bolj skrivnostni pa so še izrazi, kakor na pr. komanda, politkomisar, partija, partizanstvo, kolektiv in seveda še OF. NOV. AVNOJ itd. l)a, res, to je čisto nekaj navora nekaj takega, česar prejšnje slovenske stranko niso ne imele ne poznale, f.e zato — si mislita slovenski preproščak m polinteligent — mora biti komunizem nekaj zelo imenitnega in »nobel«. Kakor pri vsem, je torej tudi v tem zvita zahrbtna preračunanost za slepitev in lov žrtev. Vse to ni morda šele iznajdba kakšnih »tovarišev« Kidričev. Kardeljev. Baeblerjev in ostalih »odreševalcev« Slovencev. Nikakor. tako modri niso iz lastnih nagibov. Oni ae poslužujejo samo načinov in metod, ki so jih zasnovali in preizkusili že davno pred njimi mednarodni brezdomovinci in vesoluu juilie v moskovskem Kremlju. Na naših slovenskih komunistih ni najmanjšo lastne dlake; ves njihov kožuh ima všito znamko »Made in SSolt«. Is Moskve so črpali vso Sfojo modrost in od ondod dobivajo vsa navodila, enako za moritev poštenih Slovencev; kakor za požige in rope ter za pate- Zavedni Ljubljani! V času. ];o na5| domobranci vodi in svoio požrtvovalno in težavno borbo « komunizmom, potrebujejo naivečie moralne opore 9 strani onih za katerih varnost, življenje in imetje se borijo. Vedeti morajo, v čigav blagor žrtvujejo svoj čas in svojo kri, vedeti morajo, da stoji narod z njimi, da njihove žrtve snrejema z globoko hvaležnostjo. da iih obdaja s svoio ljubeznijo. ki so io vredni kakor nihče drugi. Verno, da naši iiudje soie do domobrancev v svoiih srcih takšne občutke in da iih tudi pokažejo, kadar le morejo. Toda potreben ie bi] še javen, vsemu svetu viden izraz takšnega spoštovanja, hvaležnosti, ljubezni do naših junaških protikomunističnih borcev, ki naj iib pri njihovem delu podkrepi, iih navda z vedno novim zaupanjem v svoi lastni narod, iim da gotovost, da niso osamljeni, temveč da iih na vsakem koraku spremljajo goreče želie in vera ljudstva v njihov dokončni uspeh, Zato ie izšla iz naroda božična protikomunistična spomenica, ki so io podoisali najprej naši najvidnejši Predstavniki vseh stanov in slojev. Njiin se ie v ogromnem številu pridružilo slovensko delavstvo, kar ie izredno dragocen dokaz njegove zavednosti in dejstva. davnimn z zločinskim komunizmom ničesar skupnega. Medtem so tudi ponekod v pokra iini organizirali tako akcijo in se je zlasti Novo mesto izkazalo z visokim številom podpisnikov. Naposled se ie pričelo podpisovanje spomenice po uradih in hišah, kar ie dalo kot rezultat 30.000 podpisov in kar pomeni za Ljubljano izredno mnogo zlasti še. če upoštevamo, da pri tein ne pridejo v poštev mladini niti domobranci sami in da ie šo mnogo ljudi, ki so bili ob pobiranju podpisov zdoma ali iz urada odsotni In venomer vprašujejo, kdai in kie bodo to lahko nadoknadili Za vse takšne primere, vsem. ki doslej še niso imeli priložnosti, izpričati h podpisom spomenice svoio zavednost in ki to želijo storiti, se nudi nova možnost n tem. da lim bo božična protikomunistične spomenica na razpolago od 1. do 6. aprila (t. i. do vštetega današnjega dne) v vratarjevi loži na magistratu. Vsi sodelavci in sodelavke naj svoio delo zaključijo in podpisne pole takoj vrnejo. Ob to i priložnosti se iim tudi zahvaljujemo za vso požrtvovalnost, ki so io pri delu tako radevolje pokazali. Kdor še ni podpisal spomenice, nai zdaj to storil Zaveda naj se, da te to zgodovinski akt in da bo v bodočnosti vsakdo lahko s ponosom pokazal na svoi podpis' kot dokaz, da ie bil v usodnih časih na pravem mestu. Protikomunistični odbor. II Prispevek k analizi naše o farske psihoze 99 N ©STRM • ft Gnilo sklicevanje gnilih značajev na gnile predvojne razmere »Jutro« je pretekli teden prineslo pod naslovom »Kdo je kriv« tehten članek, ki bi ga moral brati sleherni Slovenec. Da seznanimo Uidi naše bralce s ptičevimi izvajanji, jih po-natiskujemo v celoti. če skušamo po primeru zlagane fraze o naprednosti analizirati nekaj nadaljnjih značilnih fraz. ki se jih je posluževala OF v svoji agitaciji za zavajanje nepoučenega ljudstva. naletimo takoj tudi na frazo o »prejšnji napj gnilobi«, ki da je nujno izzvala narodni odpor in ga stopnjevala v »množični, revolucionarni ljudski pokret«. Če bi to frazo trosili med ljudmi samo komunisti, bi ji — razen demagoškega — ne pripisovali pomena. Toda zanimivo je. da so ji najbolj nasedali in jo vneto razširjali tudi tisti pristaši OF. ki prej nikdar niso bili komunisti, temveč so nasprotno pripadali vsem mogočim drugim strankam in skupinam, od katerih so mnoge nosile odgovornost za prejšnji naš razvoj. V tej zvezi lahko za hip prezremo vse poklicne konjunkturiste in koristolovce, ki svojega prepričanja nikdar niso imeli, temveč so se pehali le za tem, kar jim je trenutno prinašalo naj-veČji osebni dobiček. Tu mislimo bolj na tiste rojake, ki so se nekoč trkali na prsa in s ponosom izjavljali, da so tega ali onega političnega prepričanja, ki pa so svoje nekdanje prepričanje zatajili, ko se je pojavila OF, in so strumno zajadrali v njene komunistične vode. Pri tem so se v opravičevanje svoje nedoslednosti in neznačajnosti pod vplivom komunistične agitacije najrajši in najčešče sklicevali na »prejšnje gnile razmere«. Zato je treba o tem spregovoriti par stavkov. Res je, pred vojno so bile pri nas v marsikaterem pogledu precej gnile razmere. Vprašanje pa je, ali je ta gniloba izvirala samo iz vodstva, ali pa je bila nujn« posledica splošnega pojava, ki je zajemala tudi širše plasti naroda. Mislimo, da nam te druge domneve nič bolje ne potrjuje kakor okolnost, da so mnogi nasi ljuaje, zlasti meščani, s tolikšno lahkoto menjali svoje prepričanje in zatajili vso svojo preteklost tisti mah. ko so prišli pod udar agitacije OF. Tu pa se postavlja načelno vprašanje morale vsakega posameznika, ki je za presojo družbene morale nedvomno temeljnega pomena. Bolj ko danes opazujemo nekatere naše posameznike, ki so pred vojno brusili svoj jezik in vihteli kopja v tem ali onem političnem, samo ne v komunističnem smislu, pa so se kasneje brez pomislekov postavili v ko- munistično službo, moramo nujno zaključiti, da gre v vseh teh primerih za uskoška dejanja., ki nam_ odkrivajo pomanjkanje najosnovnejše osebne morale. Čim več je takih primerov, tem bolj gnila in moralno pokvarjena je seveda tudi družba, v kateri takšne dvoživke žive. In prav razvoj OF nam je pokazal, da ni šlo le za osamljene primere takšne neznačajnosti pri nas. temveč, da je komunizem dejansko črpal svojo moč pod krinko OF prav v teh neznačajnih, moralno pokvarjenih, načelno breznačelnih dvoživkarskih tipih, ki pa se niso omejevali samo na »vrhnjo plast« našega naroda, temveč so se rekrutirali prav iz vseli stanov, iz vseh poklicev in vseh slojev našega ljudstva. Ali so torej mogle biti naše prejšnje razmere kaj boljšega ko gnile, če se je pa v uri preizkušnje pojavilo vsepovsod toliko neznačajnih in moralno pokvarjenih ljudi, ki so s svojo nemoralo sproti okuževali še tisto, kar je bilo v njihovi okolici zdravega? • Zato je povsem napačno, ako ob upoštevanju teh dejstev zvrača kdo vso krivdo za naš razkroj v zadnjih treh letih samo na »prejšnje gnile razmere«, kakor da bi teh razmer ne bili v veliki meri sami zakrivili s svojo splošno moralno dekadenco, ki so jo potem mnogi pod udarom duhovnega terorja OF stopnjevali do nesmisla. Samo tako si je namreč rao- goče razlagati, zakaj so se nekateri udje, ki so se nekoč ponašali s svojim ustaljenim političnim prepričanjem, od tedna do tedna, od meseca do meseca lovili za novimi političnimi prividi in se oprijemali novih »odrešilnih« naukov. Moralno trdni in značajni ljudje bi tega gotovo ne počeli! Brez takšnih ljudi pa ni politične zrelosti — ne pri posameznikih. ne pri narodu. Če ie torej toliko naših ljudi v tako usodnem trenutku odpovedalo, je to samo dokaz, da ti ljudje tudi včeraj niso bili zdravi in da so torej sami vsaj sokrivi «prejš-njih gnilih razmer«, v kolikor jih niso celo neposredno sami povzročili. Iz teh globljih moralnih razlogov, ki ne zajemajo samo naše. »vrhnje plasti«, temveč se v precej enakomerno porazdeljeni obliki razširjajo na vse sloje našega naroda, smatramo tudi sklicevanje simpatizerjev OF na »prejšnje gnile razmere« za navadno in puhlo frazo ki je bila de-magoško vržena med ljudi, da bi jih preslepila in pridobila za vse mogoče »radikalne« samovoljnosti ki so jih v zakulisju pripravili slovenskemu narodu njegovi komunistični izkoreninjenci. Tudi v tej brezvestni spe- kulaciji komunističnega vodstva vidimo nov dokaz velike moraine dekadence, ker bi se sicer ne moglo zgoditi,. da bi ljudje Kidričevega, Bae-blerjevega in Kardeljevega kova nastopali kot »vodilna plast«. Zdrave sile v narodu so proti njim sicer ta-koj reagirale, vendar ie bilo nezdravih na žalost še vedno dovolj, da so to zločinsko »vodstvo« vzdrževale. Med takšne nezdrave sile pa moramo nujno šteti zlasti tudi vse tiste, ki so se brez pomislekov in ugovorov pridružili in podredili komunistom, čeprav sami — kakor so zatrjevali — nikdar niso bili komunisti. Tu je mogoče samo dvoje: ali so bili komunisti že prej in so neznačajno in nemoralno svoje prepričanje prikrivali, ali pa so moralno že tako propadli, da so se svojemu prejšnjemu prepričanju gladko odpovedali in se na vrat na nos oprijeli novega »evangelija« iz golega koriBtolovstva. Oboje je dokaz njih moralne pokvarjenosti. Zato prav gotovo nihče izmed njih nima pravice, da se v opravičevanje svojega uskoštva sklicuje na »prejšnje gnile razmere«, kajti jasno je, da brez moralno poštenih ljudi nobena družba ne more biti poštena. Nepristranski presojevalec zato ne bo pripisoval zla. ki je s komunistično revolucijo zajelo naš narod, samo »prejšnjim gnilim razmeram«, kakor bi to radi prikazali simpatizerji in agitatorji OF, temveč bo glavno odgovornost za ta naš razkroj iskal predvsem v našem moralnem razkroju, v nemoralnem političnem dvoživ-karstvu in načelni breznačelnosti množice tistih ,ki so zatajili vsa svoja čustva in prepričanja ter obračali plašč po vetru, kakor ga obračajo še danes. Kako daleč smo že zavozili s svojo »narodno moralo«, nam naposled izpričuje okolnost, da se prav tista klika, ki pravi, da ruši »vse staro«, češ da je bilo »vse gnilo«, v tolikšni meri poslužuje najrazličnejših starih korifei. na kaetre nedvomno odpada velik del vse »prejšnje gnilobe«. Odveč bi bilo tu navajati imena, saj jih čivkajo že vrabci na strehi... Mislimo torej, da bi najbolje storili vsi tisti, ki se zavzemajo za OF »zaradi prejšnje gnilobe« pi-i nas. da bi šli nekoliko vase, se potrkali na prsa in skesano priznali: »Nostra culpa...« Zdravi del našega naroda pa se prav ob teh spoznanjih zaveda, da nam je za našo obnovo po vojni potrebna predvsem — popolna moralna regeneracija »od glave do peth«! A. S. „So€ialna pomol Ker ie bila »Zimska pomoč« priklicana v živlienie meseca novembra 194H. kakor že samo ime pove. določena za omilienie socialn^ bede v vseh oblikah v zimskih mesecih. odrejam: »Zimska pomoč« preneha poslovati dne 31. marca 1944. izvzemši zadeve, ki so v zvezi z nieno likvidacijo: poročilo o svojem delovanju kakor tudi o dohodkih iu izdatkih ter o prebitku v denarju in blagu sestavi do 30. aprila 1044: poročilo dobi javnost na razpolago v časopisju. Vse zadeve »Zimske pomoči« kakor tudi niene teriatvo in obveznosti prevzame »Socialna pomoč«, ki prične poslovati 1. aprila 1944 z osebjem in sredstvi preostale »Zimske pomoči«. »Socialna pomoč« se kot javna, skrbstvena ustanova vključi v organizacijo skrbstvenih zavodov, stoječih pod vodstvom in nadzorstvom »Pok ra buškega podpornega zavoda«. Kniižno tombolo, ki io ie »Zimska pomoč« s tolikim jzeledom na uspeh zasnovala, bo sama »Zimska pomoč« tudi izvedla do kraia. zaradi česar se organu »Zimske pomoči«, določenemu za izvršitev teli zadev, stavliaio na uporabo osebje in sredstva, dokler in kolikor bodo potrebna. Edinole ta akcija se bo pod nazivom »Zimska pomoč« se vodila do svoiesa zaključka junija 1944. in sicer pod vodstvom in nadzorstvom »Socialne pomoči«. Ljubljana. 30. marca 1944. P rezident: Div. general Rupnik »je slovenščine. Tudi kadar lažejo, da se bojujejo za »osvoboditev in zedinjenje Slovencev«, lažejo po naročilu svoiih kremeljskih gospodarjev, katerih hlapci so. Zmaga komunizma bi zato pomenila ne samo konec slovenske narodne zavednosti in vsega tistega, kar sestavlja našo slovensko narodno podlago, ampak tudi konec slovenščine. Polagoma bi se spremenila v nekakšen komunistični volapik. v katerem bi postopno izginila popolnoma brez sledu. Zakaj, popolno »osvoboditev.« Slovencev bi komunisti dosegli šele tedaj, ko bi bili »osvobojeni« vsega, kar nam daje svojstva posebnega sl >: venskega naroda, ko bi torej bilj »osvobojeni« svoje temeljne bitnosti ter vključeni kot brezimna čreda v brezimeno vesoljno čredo »kominter-naroda« (komunističnega mednarodnega naroda). Naš jezik bi sp najbrž potem imenoval »kommterjezik«. v katerem bi ustvarjali »komuvterlite-raturo« pod vodstvom ‘o nadzorstvom »kominterpolitkomisarjev« kot »Kom-interslovcnci«. Boj proti komunizmu pomeni zato tudi boj za slovenščino in njeno čisto lepoto, za katero je žrtvovalo svoj trud in znanje toliko največjih moz našega naroda, od Trubaria mimo Prešerna do pravkar umrlega Breznika. S. S. Po krvavih s Angleški časopis razkriva ljudomilosf sovjetskih odreševalcev Te dni je angleški tednik »\Veekly Eovieiv« v svojem komentarju o vojnih dogodkih napisal: »Zdaj, ko se je sovjetska armada spet približala baltiškim državam, je prav razumljivo, da se prebivalstvo teh državno izkušnjah med junijem 1940 m junijem 1941 boji novih deportacij v primeru sovjetske zasedbe.« Znano je, piše angleški tednik da-Ljej da. je .bila sovjetska, vlada ze te- izdelala načrte, da je treba eno - - - tj i n o vsega prebivalstva baltiških držav deportirati v notranjščino eno drže —■ vse to ugotavlja navedeni angleški obzornik — naslednja dejstva: Iz Estonske so Sovjeti deportiran 60.911 Estoncev raznih slojev in obojega spola. 40.737 iz mest in 20.174 s kmetov. Doslej še prav ničesar ne vemo o usodi teh nesrečnežev. Iz Le-tonske so Sovjeti deportirali okrog 60.000 ljudi. Boljševiki »o večino od njih poslali v neobljudene predele evropskega dela Sovjetske zveze, v Sibirijo v Kazakstan in v Altaisko gorovje. Tudi te nasilne jzselitve je zmotil nepričakovani nemški sunek, o čemer priča razmemo »majhno število« deportirancev. Bati se je pa. da bodo Sovjeti te deportacije nadaljevali. posebno ker imajo se 30°/* imen ljudi, ki jih označujejo za »sovražnike ljudstva«. Med dokumenti, ki so iih našli v sovjetskih arhivih, so tudi navodila za nasilno izselitev protiboljševiskih elementov iz Litve. Estonske in betonske. Iz njih je razvidno, da sovjetska vlada iz baltiških držav odstrani vse, ki »novi vladi« niso simpatični. Te »politične, ujetnike« so boljševiki zaprli v juliju 1940 po tako imenovanih volitvah. Tisti, ki so volili sovjetskega kandidata, so dobili na svoj potni list rdeč pečat, vsi ostali pa sinjega, vijoličastega ali zelenega. Tiste, ki so jih odpeljali, bo sovjeti aretirali v zgodnjih jutrnjih urah, jim pregledali,. listine in preiskali. ali imajo orožje, nato jim pa odpeljani Litovec, ki se mu je posrečilo lijiti Sovjetom. Njegove izpovedi o deportaciji so priobčili ameriški časopisi. Sovjeti so politične ujetnike venomer trpinčili. Mnogi so pri tem zblazneli, druge so pomorili, mnogo jih je pa brez sledu izginilo. Po informacijah litovskega diplomatskega zastopstva v IVashingtonu je danes 50.000 Litovcev v sovjetskem ujetništvu. Kakor poroča De-vvinis, so hermetično odrezani od sveta. Zanimivo na gornjem poročilu je dvoje: 1. da je izšlo v angleškem ča: sopisu: ta okoliščina namreč v jarki luči osvetljuje razmerje med zahodnim in vzhodnim »zaveznikom« in kaže, kako Angleži, kadar jim ne gre za njihovo neposredno usodo, cenijo Sovjetijo in njene kulturonosne metode; 2. da se navedbe angleškega lista o sovjetskih deportacijah iz baltiških držav prečudno ujemajo z nam že tri leta znanimi številkami iz haitijskih in nemških virov. Menda je obširnejši komentar za pismene ljudi odveč. Zatemnitev od 20.30 do 6. Prijava prenočišč za morebitne bombardiiance Alj morete biti gotovi, dn ob morebitnem bombardirauiu ue bo porušeno prav Vaše domovanje? In kie boste tedai iskali zavetja vsaj za prve dni. da ne ostanete na cesti? Pri sosedu.-znancu, prijatelju. sorodniku!? Morda, toda kai pa. če bodo tudi vsi tisti na katere se sedal zanašate, sami enako prizadeti, da Vam pri najboljši volil ne bodo mogli pomagati, ampak bodo . še sami potrebni pomoči? Za tak primer pa že sedaj misli Slovenski Rdeči križ. da bo tudi za Vas vnaprej preskrbljeno vsai ležišče. .. Razposlal ie vsem družinam pismen poziv, nai bi mu iavile koliko lindi bi mogle po bombnem napadu prostovoljno snreieti pod streho. Če bi vsaka družina v Ljubljani ponudila vsai eno ležišče, bi bilo tako vnaprej pripravljenih 27.000 ležišč in nikomur bi ne bilo treba v nesreči prenočevati v zasilnih prenočiščih na slami. Ali bi tofei ne hoteli tudi Vi — pac po svoji zmogljivosti — javiti kolikim nesrečnežem bi nudili ob po- ' trebi zaprošeno pomoč? Zato ne zavrzite vabila Rdečega križa, ki ste sa fiU .pa. !?*?, boste dobili hkratu z aprilskimi živilskimi nakaznicami, ampak so um po svoji vesli odzovite. Predmetne nriiave bodo služile samo namenu, ki ie na vabilu naveden. Vsak dvom, o iskrenosti te akciie v tem smislu io popolnoma neutemeljen. Navedba o spremembi zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev Na podstavi £§ 4, 20 ln SO zakona o pokojninskem ttft varovan ju c dne 80. oktobra 1933» Sl i. 65/7 ia 1. 1084. in na podlagi Člena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine i dne 20. septembra 3043, it. 4, Sl. 1. 278/6G la 1. 1943, odrejam : Clen 1. Plačilnim razredom po § 4. odstavek 2 znkona o pokojninskem* ep varovanju ra-meifiencer v besedilu člena 7 naredbe Visokega komisarja ta Ljubljansko pokrajino * dne 16. julija 1042, £t. 150. Sl. 1. 280/50. s« dodajata XI. ln XII. plačilni razred, plačilni razred X. pa ge dopolni pri Čemer se dejanski letni prejemki »n letni zavarovani pre* Jtrnkj razdelijo naslednje: X. 25.201,— do 28.200.— 27.000 XI. 28,201.— do 81.200.— 3O.O0Q XII. 81.201.— in več 83.000 čl, 2. § *‘9. odst 4 zakona o pokojninskem zavarovanju namcfičencev v besedilu čl. 3 navedbe Visokega komisarja r. dne 16. julija 1942 se isprcmeui in se glasi: jnn.au, «u tma.iu j pustili 20 minut časa. da, so se orne-Kli in vzeli s seboj najpotrebnejšo obleko, hrano itd. Ne glede na starost in zdravje so jih nato strpali v živinske vagone in jih odpremili v Sibirijo brez vode in brez sleherne zdravstvene pomoči. Ženske, ki so po poti rodile otroke, so pri pustili ob progi njihovi usodi. Največ tako imenovanih političnih ujetnikov — poroča angleški časopis dalje — so aretirali v juliju 1940 in jih zasliševali z najhujšimi izsiljeval-nimi metodam. O tem poroča dr. De-winis, ugleden Litovec, ki je pa ze prod svojo aretacijo postal severno-, ameriški državljan in ga je ameriško poslaništvo v Moskvi leta 1942. osvobodilo. Kolikor je znano, je to edini Komunistična kronika »Tovariši« med seboj Tako imenovana »Garibaldijeva brigada«. sestavljena iz italijanskih in slovenskih komunistov, ie te dni d<> živeto razkroi. Do nedavnega sta H načelovala komandant Darko in politični komisar Dušan iz Kobarida. Te dni sta pa dobila povelje, da mora »brigada« odriniti na Hrvatsko. toda komandant in politični komisar ara se uprla. Komunisti so iu proglasili za izdajalca in iu ustrelili. Moštvo, se ie medtem razbežalo na vso strani, tako da za razbitje te komunistične enote pi bilo treba niti napada od zunat. Komai je čakal Te dni sta se domobranski posadki v Škofljici iavila dva prisilna mibili-tiranea, ki so iu komunisti nasilno pobrali meseca februarja in iu odpeljali v Stari trg. Mobiliziranca sta čakala, da se bo ponudila primerna priložnost za beg. Ko se ie to zgodilo, sta zgrabila komunističnega stražarja in mu hotela vzeti orožje. Doživela sla pa veselo presenečenje.. Stražar tima ie ves vesel prostovoljno izročil orožje in iz tava. da ie že sam dolgo čakal priložnosti, da bi jo ucvrl. Tako so »bežali vsi trii« in so javili domobrancem v Škofljici. »Kaj je bile tega meni treba? .. .< Pred kratkim te le okrog Žužemberka potikala manjša komunistična tolpa. Med tiiimi le bila tudi neka »tovarišica«. mlada, razvajena Ljubljan- čanka. ki jo je po 8. septembru »osvobodilno navdušenje« zaneslo v bosto. Hodila ie od hišo do hiše in tarnala: »Blagor tistim, ki so ostali v Ljubljani! Kai ie bilo meni tesa treba? Čisto po lastni krivdi zdai tnkai uši pasem in perem te strgane cape! Prav tisti, ki so nas najbolj gonili v hribe, pa sede lepo skriti na varnem...« Bridko, toda prepozno spoznanje. Prepozno za mlado dekle, prepozno pa tudi za niene starše, ki niso znali obdržati svojega otroka na pravi poti. Qund licet Jovj. nun licet bovi Te dni ie hotel neki kmet v Mateni I plačati komunistom davek z njihovimi bonu lu tih ie dobil za živino. Komunistična »davkarija« pa takšnega denarja ni hotela sprejeti in ie zahtevala »poštene« lire. Dvojen dokaz: komunisti ne ceniio kai prida svoiih »vrednostnih papirjev«, prav kakor no svojega gesla, da io pravica za vse enaka. Komunisti priznavajo... Po navadi komunisti svoie izgube trmasto taie in prikrivajo. Včasih ,so pa le preočitne in prevelike, da bi Jih mogli meni nič tebi nič zamolčati. In tako piše štab Cankarjeve »brigade« dne 23, februarja 1944 glavnemu štabu: »Naknadno so se preverilo izgube iz akciie 21. t. m. in naslednje: I. bat. 2 mrtva (puškonntraljezeč in pomočnik) in I pogrešan kurir, ki je šel v štab brigade in ie verjetno mrtev. III. bataljon: 7 mrtvih, od teh cela čelna komanda, izvzemši namestnika politkomisarja prve čete. Padli so: komandir Stepanič Jože. njegov namestnik Račika Avgust, pohtomi&pr Umberger Miha, pohtdelegat .Ciglarič Jože. Vogel Franc, Stremfel in Plankar Pri tem io sovražnik zaplenil b pušk in lahki minomet. Na istem mestu so bili ranjeni nadalje triie tovariši. katero pa ie uspelo rešiti. Artilie-rija: 8 mrtvih, 11 pogrešanih in 2 ranjena,« Grozotno povelje »Glavni štab« komunistov — poroča »Slovenec« z dne 31. marca — ia izdal novelic, da moraio vsi odredi ta-koi »likvidirati« iz svojih čet vso spolno bolne in okužene ženske. Prav tako ie treba »likvidirati« vse noseče ženske, ker so vojski samo v breme. Hkrati pa odreja štab, da so i_zvr°l mobilizacija zdravih žensk od >7. do 85. leta. Dobra stran komsnističnib napadov Komunistični napadi imaio vendarle tudi svoio dobro strun. Med borbo namreč prebežj k domobrancem po CAvsdi večje itevilo prisilnih mobilizirancev. ki bc sicer ne morejo izmil z-niti budnim očem politkomisar jev. Tako ie Dri zadnjem komunističnem napadu na Pijavo gorico v noči na 27. marca pribežalo k domobrancem osem prisilnih mobilizirancev. Tudi od drugod javljajo, da pri vsakem napadu dezertira nekaj prisilnih wo-biliziraiicev k domobrancem. Plačilni MoFcCr.o Od prispevka odpade i »Južbo lejaJcft nameAron rarred v Urah v Urah v Urah J. 30.— 30.— — II. 45.— 45,— — 1X1. 00.— 60.— — IV. 00.— 78.— 12 — V. 320.— 93.— 27.— VI. 150.— 105.— 45 — Vil. ISO.— 115.— 65.— VIII. 210.— 12.5,— 86.— IX. 240.— 135.— 106.— X. 270.— 145.— |25.— XI. 300.— 155 — 145.— XII. 330.— 105.— 305.— Cl. 3. InvabdF.Mm rentam y f 10 zakona pokojninskem zavarovanju nftDU-fcčencev v besedilu čl. 10 naredbe Visokega komssrja z dne 18. julija 1942. ee doda po bCFedllu »X. 6.400.— . . . 20.150« r.aslednje besedilo: »xi. 6.000.— 9.000.— 22.500.— XII. 6.600.— 0.900.— 495.— 27.750.—« Cl. 4. ©term 12 nnredhe VJsokcfra komisarja i dne 16. julija 1042. o rer.tah (vStcvfil dra-ginjsko doklade) se doda po besedilu »X 27.000,— 30.000« naslednje besedilo: »XI. 30.000.— 9.000.— 12.000.— 18.000.— * 30.000.— 3.V33.—. XII. 53.000.— 0.900.— 13.200.— 10.800.— 33.000.— 86.667.—.« Čl. 6. Ta naredim stopi v veljavo na dan objave r SluEbentm listu fiefa Ljubijun«ke pokrajine i obvezno močjo od 1. januarja 1944 Prezident poJtraJinske uprave: div. general Rupnik s. r. 6 komunistov obsojenih na smrt Kakor poroča »Deutsche Adria-Zei-tung«, ie izredno sodišče zn javno varnost na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« 23. marca obsodilo na emrt tele člane komunističnih toln. ko so iim pri obravnavi dokazati, da so vodilno in dejansko sodelovali pri zločinih, ki »o jih zakrivili: 1. Jože Dendič. roj. 28 inn. 1975., sin Ivana In Eufemije. poljedelski delavec. doma v okolici Pazina: 2. Elo Malenšeli. roj. 4. nov. 1917 v Lokvi, trgovski pomočnik na Su2; !:u: 3. Franc fitrekeli, roj. 2. marca 1920 na Stari Vrhniki, sin Janeza in Tere-ziie. mesar v Liubliani: 4 Jože Forzs. roi. 11- avgusta 1895 v Ciritezu pri Buzetu, sin Antona in Marije, kmet v Ciritezu: 5: Ivan Poropat. roi. 8. marca 1921 v Danah, provinca Pulj. sin Matije in Uršule, kmet v Danah: 6. Jože Žvokelj, roj 10. doc. 1921 na Slapu pri Vipavi, sin Josioa in Ro-zaliie, slikar in pleskar na Slapu pri Vipavi. Proti ostalim olitožencem >e postopanje izločeno, ker so potrebni nadaljnji dokazi in ker morajo preveriti njihove navedbe. Kri 15,000 nedolžnih Slovencev nas kliče, da se Slovenci strnemo v eno in da *o svofo voljo izpričamo s podpisom na protikomunistični spomenici! Zdravo in blagoslovljeno Veliko noč želita vsem svojim naročnikom in bralcem Uredništvo in uprava »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« Vrhovni komisar za operacijsko Mflrotj« »Jadransko Primorje« ie izdal odlok. s katerim ie dosedanjo odredbo o prijavi spremenil in poostril. !? teni odloku se mora vsaka oseba, ge_ stalno ali začasno naseli na področju »Jadranskega Primorja«, ali Dride na obisk k sorodnikom. prijaviti naipozneie v 24 urah na občini, v kalen se ie nastanila. Osebe, ki na ozem-■’*?..ze.d&li fasa bivaio. pa se že niso oniavile. moraio to storiti v roku ?ne2* tedna. Kršilci tega odloka bodo Kaznovanj z globo do 20.000 lir in za- ’J>rn do 3 mesecev. slovenska knjiga in Zimska pomoč, v zadnji številki smo med slikarji, ki opremljajo kniige za tombole Zimske polnoči, po pomoti navedli tudi L. Perka namesto G. Birolle. Po odredbi šefa Pokrajinske uprave mora biti Ljubljana od B. aprila dalie zatemnjena od 20.30 do 6. V sedanjem telefonskem imeniku za Ljubljansko Dokraiino ie na prvi strani objavljeno, da inoreio lindie medkrajevne pogovore pri ja viti na številki »O«, informacije o naslovih in številkah telefonskih naročnikov pa dobe. če kličejo številko 9. Ker sta zdaj obe ti številki ukinjeni, je treba °d 1. aprila dalie medkrajevne nogo; oriiavliati na številko 4500 ali 4o00. ffa teh dveh številkah se odslej ?°be tudi informacije o naslovih in številkah telefonskih naročnikov. ljubljanski potrošniki dobijo na odrezek »7 _ A p< osnovne živilske nakaznice v aprilu 100 eramov bonbonov na osebo. Prodaiaio jih naslednje trgovine: M. Jeras, Miklošičeva 34; '»Bonbon', Miklošičeva 30: E. Resman, nalača Bate. »Mimosa«. palača Kredit-ne. banke; R. Sline. Bletweisova: Šu-Bll< Gradišče 7: in Vavpetič. Celovška. P« razpisu šefa Pokrajinske uprave y L| ubija n e i dne 28. marca 1941. so izpiti, ki so jih dijaki opravili na urzavnih in zasebnih srednjih in medanskih šolali v Črnomlju. Kočevju, Novem mestu. Ribnici in Šmihelu pri ^ovem mestu no 8. septembru 1943., neveljavni. V tei dobi so imeli ome-!*iene kraje zasedene uporniki in se izoiti niso vršili po zakonskih predpisih. dogajale so se na tndi razne nepravilnosti. Prizadeli učenci moraio izpite.še enkrat opravili. Zglase nai se i spričevalom uri ravnateljstvu svojega zavoda ali kakšne druge šole iste vrste, na bodo dobili vsa potrebna navodila. Na praznik 25. marca je nastal na Rožniškem hribu pod Francoskimi okopi požar, ki ie naredil precei škode/ Zanetil ea ie nedvomno neki sprehajalec. ki ie iz neprevidnosti vrgel tlec cigaretni ogorek v suho travo. Sprehaialei nai bodo previdnejši, saj vedo. da ie spomladi v gozdu vse polno suhega dračia. ki se izredno hitro vname. Z nepremišljenostjo lahko povzroče občutno škodo. Ljubljanski potrošniki dobijo v aprilu grah na odrezke št. 23. 24. 25. -26 in 27. fižol pa na odrezke št. 18, 19, 20. 21 in 22 nakaznice za krompir. Ljubljančani sc kljub ponovnim opozorilom policije še zmerom ne drže zatemnitvenih predpisov v večernih alarmih. Se zmerom nekateri tako malomarno zatemne okna. da prodira svetloba skozi vse špranje. Policija ponovno opozaria. da bo tudi najmanjše prekrške glede zatemnitve naistrože kaznovala. Za zatemnitev stanovanjskih in poslovnih prostorov odgovarjajo najemniki, za zatemnitev vež in stopnišč pa gospodarji.hiš. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, ie ugotovil, da so začeli nekateri mlini kršiti določila uredbe o mletiu žita z dne 5. februarja 1942. in da meliejo strankam žito. ne da bi otl njih zahtevali mlevski list. Nekateri posestniki so pa začeli mleti žito na domačih pripravah, ki bi morale biti po naredbi plombirane in zapečatene. Prehranjevalni zavod opozarja. da vsa določila uredbe o mletju še zmerom veljajo in bo prestopke glede mletja žita strogo kaznoval. Novi tefaii pomočnic za prvo hišno pomoč se bodo začeli šele do velikonočnih praznikih, in sicer 17. aprila. Mestni fizikat vabi vse hišne gospodarje. ki v svojih hišah še nimajo izučenih pomočnic, nai iih k tem novim tečaiem prijavijo. To nai store tudi oni gospodarii, ki imajo svoje hiše v zunanjem nevarnostnem pasu mesta. Prijave sprejema vodstvo zdravstvene protiletalske zaščite v mestnem fizi-katu. Tiskovni urad Vrhovnega komisarja za operacijsko področje ».Jadransko Primorje« sporoča, da je zaradi omejitvenih ukreD0>v glede uporabe električnega toka v Trstu prepovedano uporabljati dvigala v hišah, kj imajo mani ko pet.nadstropij. Javna knjižnica Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice) na Miklošičevi cesli 22. v Ljubljani ie od 3. aprila dalje odprta vsak delavnik od 9. do 12. in od 10. do 19. ure. Osebne vesli POROČILI SO SE: beneKa^ortrt^l1"8- Antnn 0lYaid> n*8elnik *rad-hrl£l» n„Čtlka direkcije drž. iel. in gdč. Ga-t> ik Pnkt»r“i ura'lnica; K- dr- Jo«e Gogala, J f • . S.!?*' ‘"'(■že delodajalcev In gd«. vwi Orehkov^eV‘! «• *»*• J“i» v“<* *» «*»«• čestitamo! UMRLI SO: V Ljubljani: Marija Mosetičevi; Jože Mekinda; Ivan Prosen, pekovski mojster in posest. J/k; Franc Oblak; Franc Centa; Franc Schott, nrančnf računski uradnik v pok.; Ivan Petek; Antonija Rogarjeva; Minka Vugova; Josip Mah-»»c; Katarina Čeparjeva; Pavla »tihftdolnikova; Janez Mandelc; Marija Potokarjeva; Bogomir >*feie. • Naše sožalje! Lfst^U MOritžfnskega tednika** MUHE MATERE NARAVE Nikoli ne bi smeli živali primerjati s človekom; naimani pa žuželke — in vendar žive nekatere izmed njih tako. da nehote vzkliknemo: »Tega so se naučile pri človeku.« ali pa: »Tetra smo se mi pri n iih naučili!« Posebno velia to za mravlje, ki so iih njega dni celo imenovali »ljudi v malem« Prav kakor mi liudie, imajo mravlje svoie države, ki ie v njih vse natanko organizirano. Vsaka teh živalc ima. svojo določeno življenjsko nalogo. Nekatere so vrtnarice, druge živinoveike. tretje pestunje, med mravljami s-rečaš pa tudi delavce, vojake in vzgojitelje. Ali so tore) te male gozdne živalce inteligentna bitja? Ali uravnava niih žitje in hiti«, niih na videz premišljeno ravnanje zavedna miselnost? Oglejmo si torei izrez iz njihovega življenja pobliže. Po umetno zgrajeni gozdni cesti — kajpak so jo spet zgradite mravlje same — koraka odelek rdečkastoriavih orjaških mraveli-ama-conk z izvidniki, s pratežem in varnostno zadnjo stražo. Po v opni diši. Kdo bo žrtev napada? Nedaleč odtod stoii trdnjavica marljivih in prikupnih črnorjavih mravelj. Pod zemljo kipi njih razgibano življenje. polno truda in dela. Pravkar vrtnarii zakopavajo užitne gobice. Tedaj Da v mimo žitie udari alarm. Nenadno mravljišče oživi, kakor bi kdo dregnil vanj. Nekje ie vdrla vani rdeča amaconka in se že bori s prednio stražo. Preplašene pograbijo črne negovalke bele bube in se skušajo rešiti iz obleganega mravljišča. Če se iim nesreči priti na nrosto. splezajo z dragocenim tovorom na grmiče in bilke da tako zavarujejo bodoči zarod pred napadalkami Medtem pa rdečke prodirajo vse globlje in globlje v črno mravljišče. Zagrizeno se skušajo priboriti do izbic. kjer so shranjene bube. Brž ko se jim to posreči, zgrabi vsaka vsai eno bubo in z njo jadrno zanusti mravljišče. Črni vojaki iih zasledujejo. Boi traja več dni. Na koncu so vendar rdeče zmagovalke Vračajo se z dragocenim plenom v svoie mravljišče: tamkai iih ljubeznivo in prijateljsko sprejmejo majhne Črnorjave mravlje, prav takšne, s kakršnimi so se rdečke teh nekai dni borile. Previdno iim vzamejo bube iz rok in iih odneso v domače izbe. Kaj na to pomeni? Kai počno črnke v kraljestvu rdečk? Črne mravljice so sužnje rdečih. Tudi nie so rdečke nekoč, med davnimi dnevi, odnesle izpod rodne strehe kot bube v svojo državo. Zdi se', da so rdeče amaconke izredno bistre. Amaconke dobro vedo. da bi že razvite ujetnice nikoli ne bile dobre in zanesljive sužnje, zato jih vselej ugrabijo že kot bube. iih tako rekoč »adop-tiraio« že pred rojstvom Črne mvav-lijce. ki se izležeio v rdSčem mravljišču. sno^tiiieio amaconke kot svoie starše in niti na misel iim ne Dride. da bi se uprla Prepričane so. da mora hiti tako. Po priroicnem mravljinčjem instinktu vrše v rdeči državi prav tisto delo. ki bi ga onravliale doma. če bi tam ostale. Mislijo namreč. da so doma. Volino grade svojim gospodom podzemeliske palače z neštetimi izbicamj in sobanami, volino ' upičijo in nabirajo hrano in krmijo z nio amaconke. In zdaj smo prišli do tistega cilia, ki ga zasleduje mati narava s svojo nenavadno muhavostjo in hkrati čudovito doslednostjo. Amaconke same namreč ne bi mogle živeti. Hraniti se moraio s hrano, ki iim io podaiaio črne mravljice iz svojega želodca, iz svojih list. Male črne mravlje, vzgojene v rdeči državi, na žive v prepričanju. da mora biti tako. Domače in naropane bube nesuieio z materinsko liubezniio kakor bi negovale svoj zarod vPri svojih črnih starših doma. Tn te črne mravliice. po naravi boieče in nebojevite. se postavijo pogumno v bran slehernemu napadalcu na rde- čo trdnjavo, kakor da bi bila rdeča država njihov prava domovina. Čeprav se zdi neverjetno, ie neizpodbitno. da amaconke brez svojih Črnih suženj sploh ne bi mogle živeti. Niih čeljusti so namreč oblikovane tako. da z njimi lahko imenitno napadajo in kradejo tuje bube. ne morejo pa z niimi jesti. In tako morajo pustiti, da iih črne mravlie vse življenje Ditaio To tudi opravičuje niih ravnanje. Brez črnih mraveli bi silni, rdeči rod amaconk že zdavnaj izumrl. Vsaka amaconka mora imeti vsaj štirideset črnih suženj, če hoče živeti. Niih življenje, življenje razvajene gospode, je Pa vendarle odvisno od skromnih. Črnih suženj. Človek se nehote vpraša kai bi se zgodilo, če bi se črne mravlie na lepem zavedale svoie važnosti in se uprle. Vendar ie živlienie naibrže urejeno tako. da mati narava teea ni-kolLne bo dopusitla. (Hamburger Illustrierte) | fOtLfatd^jstooi Ti i mii § |ii||'yr | NAPISALR. HARRER Ko sem proti večeru hodil po mestnih ulicah, je nenadno stopil k meni neki tuj gospod, me objel, potrepljal po rami in vzkliknil: »Dagobert, kako dolgo se že nisva videla! Kaj te je pripeljalo v naše mesto? Čudiš se, kako sem se spremenil, kajne? Ana, pridi bliže! Poglej, to je moj stari prijatelj iz dijaških let.« Presenečeno sem ga pogledal. Ko je mož naposled obmolknil in se mi je približala njegova debelušna žena, sem zašepetal: »Motite se, gospod! Jaz nisem Dagobert.« Mož se mi je zasmejal in dejal: »Pomisli, Ana, Dagobert pravi, da se me spominja Se ko sem bil suh pobič. Seveda ne inore vedeti, kako si Najprimernejši nadomestek gimnastike za vsakogar, je brezorožna samoobramba dšiu - džitsu šola za spretnost, prožnost in prisebnost. Poučuje strokovnjak vsak torek in četrtek za gospode: od 17. do 20. za dame: od 20. do 21. Gimnastična sola, Muzejska ul. 3. pritličje vsa ta leta skrbela zame. Ana, pozdravi vendar mojega ljubega prijatelja.« Gospa Ana mi je ponudila roko in me pozdravila. Kaj 6em hotel? Priklonil sem se ji in ji podal roko. »No, tako,« se je spet oglasil njen mož. »Zdaj moraš z menoj preživeti današnji večer. Povabim te k sebi na dom. Ne ugovarjaj, Dagobert!« Misel, da me bo nekdo zastonj pogostil, me je razveselila. »Saj vendar moram...« sem skušal ugovarjati. »Molči!« me je prekinil neznanee. »Moraš z menoj. Saj sj imava vendar toliko povedati. Obujala bova spomine na najine šolske tovariše, na skupne doživljaje. Boš videl, kako prijeten večer bo. Ana nama bo skuhala kaj dobrega za- pod zob. Tudi za vino boš poskrbela, Ana, kajne?« »Moj mož je znorel,« se je zdajci oglasila gospa Ana. »Povabi vas na večerjo, a dobro ve, da nimam prav ničesar doma. Trgovine so pa zdaj tudi že zaprte. Saj ne morem ničesar kupili. Gotovo me razumete, dragi gos|»d?« Prikimal sem. Prav dobro sem jo razumel. »Sicer se pa vaš mra moti...« sem spet skušal priti do besede. »Ali res misliš, da se motim?« se je zasmejal neznanec. Potem me ne poznaš. Ne bom prej miroval, dokler ue beš privolil v moje povabilo.« Ana je Zardela. Morda od jeze, morda zato, ker ji je bilo nerodno. Potem je dejala, da je njen mož čudak in vprašala, če je bil že v šoli takšen. »Seveda sem bil,« je namesto mene odgovoril njen mož. »Zdaj pa pojdi z menoj, Dagobert.« »Ernst, res nimam doma ničesar, kar bi lahko ponudila tvojemu prijatelju,« je spet spregovorila gospa Ana. »Dobro,« je potem rekel njen mož. »Potem bom Dagoberta pač povabil k »Srebrnemu tigru«. Tebe, draga Ana, seveda najin pogovor najbrže ne bo posebno zanimal.« »Da, da!« je zastokala gospa Ana. »Kar sama pojdita v gostilno! Pazite na mojega moža,« mj je potem naročila in mi ponudila roko v slovo. Obljubil sem ji. Komaj je gospa zavila za ovinek, se mi je njen mož nasmehnil in dejal: »Najlepša hvala, gospod, da ste mi pomagali. Možje pač še zmerom skupaj držimo, vsaj zakonski možje. Ne morete si misliti, kako težko »i pri ženi izvojujem kakšen prost večer.« »Torej ste danes preizkusili svojo najnovejšo nakano,« sem ozlovoljen vzkliknil, »Dobro se zabavajte!« To rekši sem hotel oditi, a neznanec me je zadržal, rekoč: »Ostanite! Tako nisem mislil. Moj gost ste! Z menoj morale v našo stalno gostilno. Moji prijatelji, ki me že pričakujejo, vas bodo radi sprejeli v svojo sredo in vam kot mojemu rešitelju izkazali posebno čast.« Tako sem res odšel z njim v gostilno pri ,Srebrnem tigru' in se prav prijetno zabaval. Ernst je postal moj priiatelj. Pri vsej zadevi me moti samo to, da me Ernstova žena Ana še zmerom imenuje Dagoberta, meni je pa prav to ime tako zoprno. DAMSKA IH OTROŠKA KKGJACiCA Salon jožicr Grum LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA to IV (POPREJ Bl,KlWMbOVA C. 17. NAKLJUiJE Spoznala sta se v nekem maihnem pariškem barn. Ona ie bila dovtipna Parižanka. ne ravno lepa. zato i>a tembolj mikavna, on Da pravi kavalir, ravnih, širokih ram. visoke postave in izrazitih oči. Že po prvem plesu si je osvojil njeno Brce. , Kmalu sta sedela v udobnem kotičku bara in prijetno kramljala. Pozabila sta na okolico in se popolnoma potopila v pogovor. »Rada bi vedela, kai »te Po poklicu?« ie vprašala ona. Ko ie Da videla, da mu ie zaradi njenega vprašanja postalo nerodno, ie dodala: »Oprostite. da sem tako radovedna...« »Ravnatelj velike manufakturne trgovine sem,« ie odgovoril elegantni : OKVIRJI ZA SLIKE t V VELIKI IZBIRI, NIZKE CENE I. GAMBERGER KOLODVORSKA UL. 18 ZAMAŠKE stare, neuporabne in vsakovrstne odpadke kupimo v vsaki količini. Emonska e. 2. dvorišče — pisarna. TORBICE, rokavice, čevlje itd. barvajte s spceialno barvo, ki usniu ue škoduje. Efaks, Napoleonov tre. VAJENKO za damsko krojaštvo (šiviljo) sprejme modni Balon Genica, Zaloška cesta 18. gospod in se vljudno priklonil. »Pisem se Louis Duval.« »Zdaj vant bom še jaz zaupala svoj poklic,« ie nekoliko zmedeno sprego-vorila njegova plesalka. »Tajnica sem v neki veliki tovarni za parfume.« Louis ie občudoval svojo plesalko in moral priznati, da sla ii eleganca in uglajenost že nriroieni. Dekle_se te naslonilo na oblazinjen naslanjač in pogledalo Louisa s pogledom. spričo katerega ie pozabi! na veš svet. Zavedal se ie samo še da f® te do ušes zaljubil v to dekle, katero ie .danes prvič srečal. Ko ie pa potem Germa i no tako ii ie bilo ime,v spremil do taksija, ie bil zelo razočaran. Vprašal io ie, kdai bi se prihodnjič sestala, a ona ie odločno deiala: »Ne govorite mi o sestanku Prepustite najino usodo nakliučiu Morda naju bo lepega dne spet privedla skupaj.« * Od tedaj ie minilo Štirinajst dni. Louis svoie plesalke ni pozabil. Venomer ie moral misliti nanjo, zmerom mu je bila niena podoba pred očmi. Hrepenel je po niei in si želel, da bi vsai pet minut lahko z nio govoril. Hkrati Sa ie oa pekla vest, ker se ii ie zlagal in ji povedal napačen poklic. Ali bi pa bila Germainn prav tako. ljubezniva z niim. če bi vedela, da je navaden krojač ki zasluži na teden komaj štiri sto frankov? A nekega dne ie Louisu vendar priskočilo naključje na pomoč. Ko ie zatopljen v misij stopal Po neki pariški ulici, io ie zdaici zagledal pred seboj. Naslednii trenutek ga ie tudi ona opazila in veselo vzkliknila Ko sta potem zavila v nark in se pomenkovala, ie Louis pogumno spregovoril: »Nekai vam moram priznati, gosno-dična. Lagal sem vam. ko sem deial, da sem ravnatelj velike manufakturne trgovine. Navaden krojač sem. a čedalje močneje čutim d« vas ljubim in ne morem brez vas živeti. Žal mi je. da vam že zadnjič nisem povedal resnice.« Germaina ie obstala. Zdelo se ie. ko da bi se ii kamen odvalil s srca. »Tako sem vesela.« ie vzkliknila. »Zakaj ste veseli?« se je začudil Louis. »Ker ste mi tudi -vi zamolčali svoj pravi poklic Tudi iaz nisem tajnica, temveč sobarica. Res ie Pa. da ie moj gospodar tovarnar parfuma.« »Ah, torej tudi ti nisi,« je jecljal Louis. »Torei sva oba...« Dalie ni mogel. Izza oblakov ie prisvetil mesec in obsijal dva srečna človeka, sklenjena v tesen obiem. 10 zapivedi o vedenja v zaklonišču 1. Ohranite mir in red! 2. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim, 3. Kajenje je prepovedano. _4. Bodite obširni do mater * majhnimi otroki, da starejših in bolehnih oseb. 5. Živali ne sinejo v zaklonišče. 6. Otroške vozičke pustite zunaj zaklonišča! 7. Vsakdo naj ima pripravljeno žepno svetilko. 8. Ne pozabite zakloniščne prtljaga 9. Rediteljevim odredbam se mor* vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor so bo upiral, ga sme reditelj zapoditi ii zaklonišča, ali ga pa kaznovati, 10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje občestvo pred škodo. 0 zaklinjanju kač NAPISAL dr. med. MANFRED OBERD0RFFER Pot v Hugli nas ie vodila skozi smrdečo ulice Kalkutte z bednimi kočami in še bedneišimi liudmj v njih, s svetimi kravami, med vrvežem ku-liiev, rikš. bivolskih vpreg in avtov. Stranska pot se ie odcepila v Dum-Dum, krai ki ie dal ime zloglasni krogli. Še nekai ovinkov in naš avto se ie ustavil v velikem, toda razpadajočem parku starinske palače. V nekem vogalu tega parka živi v maihnem, posebnem poslopju »kačii doktor«. izredno izobražen, simpatičen indijski zdravnik, ki te objavil že več pomembnih znanstvenih del o kačjem strupu in njega učinku. Tudi zdai se bavi z zanimivimi poskusi na tem področju. Zdelo se nii ie, da ie ta mož pravi, da se obrnem do niega z vpraiaajem, ki trotovo zanima vsakoea Evropca: kakšna ie skrivnost zakli-niačev kač. Če vidiš na Ceylonu ali morda tudi v Port-Saidu prvič zakliniača kač. kako igraie obvlada sikajoče kobre, boječ se jih mani kakor krotkih zajcev, se ti zazdi, da se po niih skrivnostni vzhod razodeva Evropcu v vsej svoji čudni, temni moči. Nehote se ti zazdi, da so ti bramani podedovali po svojih prednikih neke nadnaravne sile. ki iih mi no poznamo. Mnogi pravijo, da zakliniači kače »hipnotizirajo«. in si ne delajo bogve kakšnih skrbi več o tem problemu. Jaz bi mif Pa rad prodrl do dna. Na dolgih potovanjih po zahodni in srednji Afriki in na lovu v pragozdu sem imel mnogo opravka s kačami. Vendar v centralni Afriki nikjer nisem srečal kačjih zakliniačev, čeprav lam mrgoli strupenih gadov in modra- »ev. Vendar Afrika ni domovina kraljevske kobre. Res sem v Sudanu videl zaklinjate gadov, toda vsem tem kačam so prej odstranili žleze strup-nice, da niso bile nevarne. Šele v Egiptu, kjer živi neka dalinia sorodnica indijske kobre, naia haie, se prične domovina pravih zakliniačev kač. Doslej sem oa videl zaklinjati samo prave kobre-naočarke. ne glede na to. ali sem srečal zaklinjače na Ceylonu. v severni ali iužni Indiji, v Birmi, na Malajskem otrociu ali v Siamu. »Krotke« strupenjače sem videl samo v Penangu. na Malajskem otočju. Tamkai hranijo zelo lepe »diamantne gade« v posebnih prostorih, prepojenih z mamili iz maka in kadila. Kače so tako rekoč omotične in se ne zmenijo za opazovalce. Niih gojitelji jih hranijo s kokošjimi jaici. Če hočeš, lahko takšnega omamile* nega gada pobožaš ali vzdigneš, pa se še ne zgane ne. Niti gobca ne odpre. Eni teh kač sem razklenil čoliusti. Videl sem. da ima očitno še žleze strupnice, sai v niih bližini ni bilo nobene brazgotine. Kakšna ie. pa predstava pravega kačjega zakliniača? Iz odurte košare se izvije kobra. Zdaj še nima napetega vratu. Iskajoč šviga z glavo sem in tja. Zdai io zakliniač oplazi a tenko šibieo po vratu. Kobra švigne kvišku, Vrat se ii napne in na niem se pokaže značilna slika naočnikov. Medtem je pa že zakliniač ponesel k ustom piščal in že igra nanio skrivnostno meiodiio. Pri tem se prav narahlo ziblie v bokih. Kobra jame prav tako nihati z glavo sem in tia. Zviie se v svitek, samo še vrat in glava nihata v ritmu, ki ga igra zakliniač. Tako mine nekai minut. Zdai iztegne zakliniač levico in poboža kačo po dolgem vratu, io po-čehlja po naočnikih la po spodnji čeljusti. Zdaj se možak primakne bliže. Kača postaja drznejša, nieni zamahi glave pa odločnejši. Počasi se kobra odvija. Zakliniač io pritegne čisto k sebi. le Če ie posebno spreten, dovoli, da z vsem svojim telesom počiva na eni njegovi roki. Zdai. zdai se jame spet počasi odmikati od nie. Na lepem neha igrati. Vzame piščal iz ust in se prikloni gledalcem. Hkrati se pa ustavijo tudi nihliaii kačie glave. Kobra vseka predse, toda zakliniač ie že tako daleč, da aa ne more več doseči. Čudež vzhoda ie končan. Le redkokdaj si zakliniač oviie kačo okrog prsj ali vratu, to delajo samo naispretnejšu zakaj, bomo izvedeli pozneje. Kai se torei zgodi s kobro med »zaklinjanjem«? »Kačji doktor« iz Kalkutte mi ie razložil ta čudež na kobri, ki smo ii pozneje vzeli toliko strupa, da bi mogla usmrtiti pet liudi. S šibico zakliniač kobro iz primerne daljave razdraži. Kače daboia. črna mamba ali krait bi ob takšnem udarcu takoi vsekale in pičile. Kobra se pa boji. Nikoli, če zasliši žabo ali nod-gano. ne napihne vratu. Samo zaznavanje nečesa nepoznanega io more tako vznemiriti, da pokaže naočnike. Boji »e in iz strahu bi vsekala, če bi le vedela, kam. Histerična ie kakor stara devica, ki nekaikrat Izpremeni barvo in mora zbrati ves svoi pogum, preden se loti človeka. In prav zato te za zaklinjanje primerna samo kobra in nobena druga strupenjača. Zdai pa pride najvažnejše. Višnu, paznik, poklekne nekai korakov od razjarjene strupenjače. Nobene piščali nima. p« tudi sicer nj slišati nobenega zvoka iz vrta Njegova desnica se pav počasi dvigne proti kačii glavi. Ves čas se ta desnica giblje, krttži. niha. niti za en trenutek ne obmiruje. In tei roki. edino tei. sledi kačja glava. Ne upa si vsekati, ker mora v odlomku sekunde menjati smer nameravanega udara In to menjavanje smeri zbere vso njeno pozornost tako zelo. da usahnejo vsi drugi občutki. Tukaj ie sovražnik. Tukaj ie nevarnost. Ta rjava stvar, ki ii pleše pred očmi sem in tia in ki ie ne pozna. Pri zaklinjacih igra vlogo te roke konica piščalke, ne pa nien zvok Gibanje. to ie tisti čar. ki vklepa kobro, da ne vpiči. Isti noskus koncentracije ponovimo lahko s onlico. Brž ko io nehamo gibati kača vseka Zdai ie Pa še vsa v čaru te roke. In tako očarana ie. da paznik hkrati Docasi iztegne levico in strupenjač« pogladi po vratu, prav kakor zakli-njači na trgu. Kačia elava na še zmerom sledi desnici, ki ne obmiruje niti za eno sekundo. To torei ie rešitev Čudeža. Kobra se ne more odločiti, v katero smer bi udarila, zakai čas za to odločitev ie prekratek, ker nihaioča roka prehitro spreminja svoio smer. Edinole kobra se tako dolgo obotavlja Krait ali smrtnostrupena daboia sta vse boli odločni. Po navadi hitro vsekata in na žalost le Dreposroeto zadeneta. Kobro si upajo oviti jsakliniači okrog telesa samo tedai. če so ii v mladosti nasuli v žleze strupnice peska skozi urez od zunaj. Tako namreč strupnice okrne in ne proizvaiaio več struna. Vendar sem se prepričal da sicer za-klinjači delaio največ s strupeniačami, ki imajo še strupnice. Če namreč samo strupnik izrinemo, si dosti ne oo-magamo. ker kmalu nato zraste nov. Zdai smo torei razložili skrivnost ilidiiaklh zakliniačev kač. V resnici ni skrivnost in nima Prav nič opravka z nadnaravnimi močmi. Prastara izkušnja in izredna spretnost sta ss združili v izrazu, ki pa ni vreden prav; nič manj spoštovanja, če ni »čudežen«. (>Miinchener Medit. Wochensc!irifti) 4 DRU22N8K1 TEDH1K 6. IV. 1944. Razsodba modrega kadija Napisal Friedrich VVallisch Kadi je zagledal pred svojo hišo veliko množico ljudi, ki je vpila in Buvala nekega mladega moža. Nekaj časa je kadi to njihovo početje gledal, potem je pa zapovedal množici, naj mladeniča pusti pri miru in naj mu povedo, kaj je zakrivil. Tedaj je stopil iz množice Dželal, ki je imel svojo prodajalno pri treh cipresah, in spregovoril: »Mladenič, ki ga vidiš v naši sredi, se imenuje Emin. Ko je bil še otrok, smo ga vsi radi imeli. Potem je pa lepega dne odšel zdoma in se ni več javil. Vsi smo mislili, da so šakali v puščavi do kosti oglodali njegovo suho telo. Danes po tolikih letih se je pa Emin nenadno vrnil. Prišel je v mojo hišo in dejal, da se je vmil iz daljnih krajev in bi mi rad prodal 6voje blago. To samo na sebi še ne bi bilo nič hudega. A mož je mene in mojo družino zelo razžalil. Stopil je namreč v hišo, ne da bi sezul čevlje, da je bila mera še bolj polna, je pa snel turban z glave. »Dželal je govoril resnico,« je priznal Emin. »Stopil sem v njegovo hišo z odkrito glavo in s čevlji na nogah. Vsevedni Alah pa ve, da nisem imel namena Dželala, ki ga poznam še iz otroških let, žaliti in se mu rogati.« Množica ljudi se je začela njegovim besedam rogati in vpiti. Kadi je pa dvignil desnico in vprašal Emina: »Zakaj si se torej tako hudo pregrešil?« »Kor se nisem spomnil, da vladajo v moji domovini takšni običaji. Potoval, sem namreč dolgo let v deželi zahajajočega sonca, ki jo tamkajšnji prebivalci Franki imenujejo Evropo. Od njih sem se navadil stopati v hišo s čevlji na nogah in razoglav.« Kadi je nejevoljno zmignil z glavo in rekel: »Ali misliš, da ti bom verjel, da v Evropi vsi ljudje žive proti običajem dostojnosti?« »Tako je, gospod!« je potrdil Emin. »V deželi zahajajočega sonca bi bili ljudje užaljeni, če bi kdo prestopil prag njihove hiše s klobukom na glavi in bosonog.« »Laže!« je.kriknila muožiea. »Se pred kadijevim obličjem nas zasmehuje!« Emin je položil roko na srce in dejal: »Prisegam, gospod, da sem govoril resnico. Tako je, kakor sem rekel. Sicer pa vladajo v Evropi še druge za nas nemogoče navade. Ženske na primer tam nosijo mehke, nagubane obleke, moški pa hlače, kakor pri nas ženske. Tam se ljudje niso dolžni trikrat na dan umiti, kakor nam je zapovedal Alah, ženske si ne barvajo prstov in rok z rdečilom, temveč si posipajo obraz, ramena in roko z moko!« »Laže! Laže!« je spet kriknila množica. s Kako more vedeti, da si ženske z moko posipajo telo? Ali je bil paznik v kakšnem haremu?« »Pustite, da nadaljujem,« je zaprosil Emin. »V Evropi ženske hodijo nezakrite po cesti in jih vsak lahko vidi. Kadar se zabavajo, odkrijejo ženske svoja ramena in roke. Vsak zakonski mož tedaj pokaže svojo ženo tudi svojim prijateljem. Ponoči, ko vlada pri nas po Alahovi zapovedi tišina in tema, zagori pri Frankih po cestah in hišah toliko luči, da celo mesec obledi v njihovem svitu. Ljudje stanujejo v hišah z več nadstropji, torej drug nad drugim in ne dfjig poleg drugega kakor pri nas. V stanovanja hodijo po kamuitnih lestvah.« »Emin je bil najbrže v deželi opic ne pa v Evropi,« se je oglasil eden izmed množice. »Motiš se,< ga je zavrnil Emin. »Franki so prav tako ljudje kakor mi. Zdaj pa, ko sem se vrnil domov, se mi zdi, da moji rojaki žive ko opice. Franki slikajo tudi umetniške slike, na katerih nastopajo moški, da. celo ženske. V Evropi imajo pa še druge posebnosti. Po gostilnah človek ne sme stopiti k ognjišču in si izbrati jed, ki mu ugaja. Uostilničar mu prinese list, na katerem so napisane vsemogoč) jedi in človek si izmed njih mora izbrati pravo. Prav tako stoje tam velike hiše, ki jih imenujejo gledališča. Gospodar takšne hišo ima mnogo sužnjev in suženj. Ti med seboj govore, pojo, včasih streljajo drug na drugega, |>otem se pa spet objemajo in poljubljajo. Gospodarjevi gostje pa sede na oblazinjenih sedežih in to blazno igro molče gledajo. Včasih gospodar pošlje v okrepčilo svojim gostom jedi in pijačo, gostje mu tega ne zamerijo, temveč ga še bogato poplačajo z denarjem...« »Dovolj! Dovolj!« ga je jezno prekinil kadi. »Ničesar nočem več slišati. Tudi moje potrpljenje ima svoje meje!« Po teh besedah se je kadi obrnil k Dželalu: »Poslušaj,« je rekel, »Emin je hudo razžalil tebe in tvojo družino, n kljub temu ga ne morem kaznovati. če so se vse te čenče porodile v njegovi glavi, potem je znorel. Morda ga je obsedel vrag, ali pa ga je kdo zaklel, če je pa vse to res, kar nam je pripovedoval, potem se ne čudim, da mu je pogled na ta čudni daljnji svet zmešal pamet. Peljite ga h komu, ki se peča z zdravilstvom ali zaklinjanjem. Naj se ga on usmili!« O, fa pisava! Peter in Pavel sta bila prijatelja. Dobra prijatelja. Skupaj sta gulila šolske klopi. Skupj sta hodila v kino in pozneje sta skupaj ponočevala po kavarnah in gostilnah. Nenadno je pa prišel prelom. Peter je končal medicinski študij in se kot novopečen zdravnik odpeljal v neko mesto na drugem koncu države. Peter in Pavel sta imela pa tudi sorodne lastnosti; med njimi je bila tudi lenoba za pisanje pisem. Tri leta so minila, preden je Peter pisal Pavlu prvo pismo. In celo tega ne bi bil storil, če ne bi bilo pismo važno. Glasilo se je namreč: »Ljubi Pavel! Po treh letih se bova vendarle lahko’ videla. Že zelo se veselim, da bova nekoliko pokramljala! Službeno moram na daljše potovanje in se bom v petek pripeljal z brzo-vlakom skozi tvoje mesto. Ker bo vlak dvajset minut stal, bova lahko skozi okno vagona govorila. Prišel bom torej v petek ob 17.24 in bom sedel v predzadnjem vaoonu. Pričakujem te na postaji in te, stara sablja, pozdravljam. tvoj Peter.« Pavel je dobil pismo. Zelo se ga je razveselil, kakor se je razveselil slehernega pisma, ki ga je dobiL Vendar ni znal prebrati drugega kakor podpis cdnošiljalca. (Zdravniki imajo namreč, kakor znano, zelo nečitljivo pisavo.) »Mogoče,« se je obrnil k svoji ženi, »boš pa ti znala prebrati, kaj piše. Poskusi!« Njegova žena je poskusila, a zaman. »Veš kaj,« se je zdajci domislila, »stopi k lekarnarju. Ti pač doh-tarsko pisavo bolje poznajo.« Roke, ki nikoli ne počivajo. Bolgarska pastirica še na paši prede za dom in za družino. Pavel je odšel s pismom k lekarnarju. ,»i,iubi gospod.« je vljudno pričel, »vi poznate pisave zdravnikov. Ali bi mi lahko tole prebrali?« »Prav rad,« je ljubeznivo odgovoril lekarnar, »potrpite trenutek!« Vzel je pismo in odšel v sosedno sobico. Po nekaj minutah se je vrnil s stekleničko v rokah. »Tako,« je zadovoljno dejal, »lukaj je recept. Zjutraj, opoldne in zvečer po tri kapljice in kmalu vam bo od-ieglo. Skupaj štiri marke osemdeset.« Peter in Pavel se poslej še šest let nista videla. Križanko šlev. 11 1 23456789 POMEN BESED Vodoravno: 1. Poslednji dom. Gorje, če ni zdrav. — 2. Moško krstno ime. Shramba za akte. — 3. Civiliziranemu človeku skoraj bolj potrebna kakor krojač ali šivilja. Medmet. — 4. Oziralni zaimek. Pravilna beseda za napačno rabljeno edinieo. — 5. Rokodelec. — 6. Noe jo je prvi potreboval za neki namen. Tiskovna kratica. — 7. Prislov. Nanj tisk rad apelira. — 8. Krstno ime nekdaj zelo slavne filmske igralke. Del živalstva — 9. Svojilni zaimek. Neprijetno čustvo. Navpično: 1. Zločin. Verstvo. — 2. Otroku prvi za mamico. V vojni redkost. — 3. Cenjeno pri koritarjih. Tiskovna kratica. — 4. Nedoločni za imek. Sredozemski otok. — 5. Ni nikomur odgovoren. — 6. Dar nebes. Uradni spis. — 7. Predlog. Pospeševalec glasbene kulture. — 8. Cerkveni odličnik. Ima od Ezava dalje slab sloves. — 9. Človek s polnimi us*' samohvale. Rokodelska bratovščina. ŠAH Problem št. 11 Sestavil W. A. Shinkman (1902) Beli: Kc6, Dg2, Se7, (3). Crni: Ke5, Pd3, d4 (3). Mat v treh potezah. Se ni dobro potrkal na vrata, kar se oglasi izza vrat debel glas: »Izgini, ali pa te bom pahnil čez rob — dol na zemljo!« Vendar se Jakec ne ustraši. Mirno mu pove, da je prišel po drugi zlati ključ. Nekaj časa je bilo za vrati vse tiho, nap«.sled pa zagodrnja skrivnostni gias: »Zaslužil si ga, ker si bil pogumen. Tu ga imaš.« In neka reka mu pomoli zlat ključ. Rešitev križanke št. 10 Vodoravno: 1. takoj. — 2. ak’; cev; pi. — 3. samaritan. — 4. oda; čreda. : Ana. — Avala; ilo. — 7. — 8. gr; med; ce. — 9. Navpično: 1. laso; alga. — 2. kadaver. — 3. Marat. — 4. Aca; Alo-.ma. — 5. Kerč; Apel. — 6. ovira; ♦ ide. — 7. tenis. — 8. padalec. — S9. mina; ocet. Ves srečen odhiti Jakec s ključem k orlu, ki ga že nestrpno pričakuje. Potovanje je zda| minilo ko bi trenil in Jakec se spet znajde na trdi zemlji z drugim zlatim ključem v rokah. »Zdravsivuj Veliki orel« še zakliče za njim, ko je že izginjal v višavah. Spet sede Jakec na bližnji kamen in začne premišljevati, kako bi prišel do zadnjega ključa. Ves obupan vzdihne: »Oh. nobenega živega bitja ni, ki bi mi pomagalo!« »Kdo tako govori?«, *e zdajci nekaj oglasi izza njegovega hrbta. Jakec se hitro obrne in zagleda na listu bližnjega grma majčkeno gosenico. »Tu sem in ti hočem pomagati!«, mu zakliče gosenica. »Udari trikrat z desno nogo po zemlji in začel se boš pogrezali vanjo. Ko prideš v votlino, boš videl tara velikega zmaja. Ta zmaj ima tretji ključ.« Takoj nato se je gosenica izpremenila v metuljčka in odlrfotala. (Dalie prihodnjič) Rešitev problema st. 10 1. Db2—f2, Kc4Xe5; 2. Sd5-f6. !Ke5-d6; 3. Df2-c5mat 1 Ke4Xd5; 2. Df2-e3, Kd5-d6: f 3. De3—c5 mat 1 e6Xd5; 2. Se5-d7, kar kol:. ► 3. DF3 ali Sc5 mat. PADAR NAPISAL H. BETHGE Neki padar — sani se ie kajpak imet za izvrstnega zdravnika — ie moral nekoč h kovaču, ki ga ie mučila huda vročica. Zapisal mu ie neko zdravilo in se poslovil Kovač ie Poskusil zdravilo in se nakremžil. ker ie bilo grenko. Ni se dolgo obotavljal: priiol ie stekleničilo in zlil zdravilo na nod. Takoi nato ie poklical ženo in ii naročil, nai mu prinese lonec kislega zelia. »Zelje Čudovito diši,« je deial. »dai mi ga. ga bom pokusil.« Žena se je smejala in naložila možu zvrhan krožnik zelia. Kovač ga ie s tekom pospravil. Ko ie drugi daj) snet prišel padar k niemu v vas. mu ie kovač deial: »Tvoie strašno zdravilo sem vrgel proč toda najedel sem se izvrstnega kislega zelia in vrocica. ie izginila.« Padar se ie začudil, šel svoio not in si zapisal v svoio padarsko knjižico: »Kislo zelie dobro za vročico.« Nekai dni nato ie padaria poklical neki kroiač ki ie nrav tako zbolel za hudo vročico. Padar mu ie zapisal kislo zelje. Bolnik ie le nerad iedel kislo zdravilo, toda upajoč, da mu bo pomagalo, se ie premagal in poiedel zvrhan krožnik. Ko ie prišel drugi dan padar h krojaču, ie ves prestrašen videl, da ie mrtev. Izrazil ie torei vdovi sožalje, ii pojasnil, da ie nie; neniu možu zanisal tisto zdravilo, ki ie o niem vedel, da naihitreie pomaga in odšel. Se med potio si ie pa zapisal v svoio padarsko knjižico pripombo: »Kislo zelie dobro za vročico, toda samo za ROMAN * NAPISAL MARIJ S K AL AN Toda naslednjega dne je Nada zno-va preživljala iežke trenutke. Nenadoma so jo divje napadle misli na grde govorice o njej in njena jeza na Jcvca se je stopnjevala tako zelo, da se ji ni mogla upirati. Zbežala je od doma in preiskala vse mesto, da bi 9a_ našla. Zgrizla bi ga in strgala. Nič ji ni bilo mor, kaj bi potem govorili o njej, in tudi zavest, da bi Dušan zaradi tega trpel, je ni megla zadržati. Toda našla ga ni. Bil ie gotovo na potovanju. Tako se je spet umirila in kmalu je bila zadovoljna, da je pravočasno odpotoval. Samo da ga nikoli ne bi srečala! Nazadnje je pa celo čisto pametno preudarila: »Prav za prav tudi z njim nisem postopala lepo. Izkoristila sem ga na urd način, da mi je neprostovoljno pomagal osvojiti si spet Dušanovo ljubezen. Ali ni v vsem tem poleg komike tudi nekaj tragike? Vzbujala sem mu upanja, moji nameni pa so bili popolnoma nasprotni. Tudi vsak drug bi v takem položaju podivjal. Kaj bi storila šele jaz, če bi me kdo tako izkoristil!« Pomirjena je odšla v novo stanovanje in se z neskončno ljubeznijo lo-bla razmeščanja drobnarij, Dušanovih, svojih in novih, ki sta jih bila v zadani času nakupila. Potem je poskušala, kako bi najbolje razpostavilo stole v jedilnici. Z zadovoljstvom ie ogledovala novo veliko preprogo, ki io ie Dušan kupil po njenem okusu. Pokrivala je skoraj vsa tla v jedilnici, na njeni sredini je pa stola miza. Ko se ji je zazdelo, da ie našlo najprimernejšo razvrstitev, je sedla na Kavč in vsa srečna občudovala lepo pohištvo, prosojne zavese, stvari v veliki kredenci, luster s petimi žarnicami in veliko vazo, v katero ie prinesla razkošen šopek rumenih in rdečih vrtnic, ki so zdaj širile po sobi prileten vonj. »Ah, da!« si ie rekla nenadno. »Kako ic vse tu iepol In io bo poslej moj m Dušanov dom. Najin skupni dom. Saj je življenje vendorle lepo! Če bi bila takrat skočila v Gruberjev pre!. >, vsega tega ne bi doživela. In kdo ve, kako bi bilo tam? Nemara ni vse tako zelo preprosto? Človek mora živeti, dokler mu je usojeno. Samo v življenju lahko še kaj pričakuje; v smrti ne more ničesar.« Tako io ie našel Dušan, ko je prišel po kosilu s postreščkom, ki je prinesel iz starega stanovanja njegove ster—’ e slike. Stekla mu ie vsa sončna nasproti in ga objela. 6il je vesel, da jo je našel tako vedro. In v tej vedrini je bila lepa kakor cvetoča pomlad tam zunaj v prirodi. XXI. Poročila sta se brez zunanjega bleska in razkazovanja. Dve priči in nič več, kosilo v restavraciji v štirih in potem aviotaksi, ki ju je odpeljal na železniško postajo. Dan pozneje sta sedela na terasi letoviškega hotela ob obali severnega Jadrana in slrmela na morje, ki s? je lesketalo v zalivu v svojem večno nemirnem valovanju. Junijsko nebo je bilo jasno in temnomodro. V lovorikah ob ograji jc šumel veter in pozibaval veie palm na verandi. Nad morjem so se kriče spreletavali galebi. V daljavi se je dvigalo nad gladino nekaj jader ribiških čolnov, doli v kopališču so se pa kopali in sončili letoviščarji. »Ali bi si bil mogel zamišljati tisti večer ob koncu januarja, ko me je Boljak potisnil v tvojo sobo, da bom že junija tvoja žena?« jc nenadoma vprašala Nada. Nasmehnil se ie in dejal: »Prav tako malo, kakor da bom sedel danes na tej verandi.« »Tudi jaz bi se bila smejala, če bi mi bil kdo rekel, da tisto najino srečanje ne bo ostalo brez nasledkov,« je rekla Nada. »Toda čudovito: že takoj nato se je pričelo v meni nekaj dogajati. Prvo, česar sem se zave- V 24 URAH barva, plisira in k?mično čisti obleke, klobuke itd. škrobj in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in tika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA dela, je bila neznosna radovednost, če je mogoče, da si zaljubljen v Maro. Ali veš, kaj je rodilo to radovednost?« »Kako naj bi vedel?« »Rodila io ie ljubosumnost.« »Ni mogoče.« »Neverjetno, o resnično. Bila sem ljubosumna na Maro prej kakor sem te ljubila. Ljubosumnost ie hodilo pred ljubeznijo. Ne smeš sc zato čuditi, če sem bila tudi pozneje tako brezmejno ljubosumna na vsako žensko, ki se ti je približala. Če ne bi bilo Mare, ie nemara sploh ne bi bila vzljubila.« »Smešno,« je rekel Dušan; »na Maro nisem nikoli mislil. Sama se mi je ponujala. Potem se je za nekaj časa oklenila Boljaka, pa se je jc kmalu naveličal. Nazadnje ie izginila iz našega kroga.« »Prav tako bi se bil ti naveličal mene, če se ne bi bilo med nama dogodilo vse tisto, kar se je,« je rekla Nada. »Mogoče,« ji je odgovoril. »Človek niti po doživljenih dogodkih ne more vedno ugotoviti, kakšni vzroki so jih prav za prav rodili. Mnogo odločilnega se dogaja v naši podzavesti, do katere ne moremo priti z mislijo. Samo slutimo lahko. Nemara je pa tako tudi edino prav. Če bi si gradili življenje sami po miselnih zasnutkiti, bi utegnilo biti neizmerno dolgočasno « »Da,« je rekla Nada. »Po vsej priliki ne bi postavili v svoj' proračun nobenih pasiv.« »Misliš muk in trpljenj « »Seveda. Muke in trpljenja so potrebna, da po njih občutimo in pravilno vrednotimo trenutke sreče, če teh ne bi bilo, sploh ne bi vedeli, kaj je lepo.« »Postalo bi biezlično,« je dodal Dušan. »Prav tako kakor sonce, ki bi vedno sijalo. Nihče še ga ne bi več veselil.« »Res,« je pritrdila. »Kdor hoče biti deležen najvišje slasti, mora spoznati tudi najgloblje muke. Samo življenje v viharjih je izpolnjeno z vsebino, ki je dragocenejša od enoličnosti tišine, pa če je ta iišra tudi sama slast. Sreča postane v negibljivosti tako brezmejno prazna, kakor postane plehka in usmrajena stoječa veda. To spoznanje je dozorelo v meni v zadnjem času do jasne zavesti.« »Ko si premišljeval o življenju z menoj?« je vprašala. »Da, ko sem premišljevo) o tem, ali nej se s teboj poročim eli ne « »In si se zato odločil za poroko?« »Da.« »Kljub temu, da si vedel kakšna sem?« »Prov zato.« »In se ne boš nikoli kesal?« »Tega ti ne morem obljubiti. Nemara bodo napočili trenutki, ko bom prepričan, da sem storil veliko neumnost. Todo ti naj te ne plašijo, kakor ne bodo mene. Na boli nevarno pot bi bila stopila, če bi si slepo zatrjevala, da takih trenutkov nikoli ne bo. Morda bi se tedaj najin zakon kmalu razdrl zaradi razočaranj. Toko sc ne bo.« »Ali si o tem zares tako trdno prepričan?« ga je vprašala in ljubeče pogledala. »Sem,« je rekel, »ker boš s svojim vsak dan drugačnim obrazom sama poskrbela za to, da se te ne bom naveličal.« Zasmejalo se ie in tudi on se je nasmehnil. Tako nasmejana sla, držeč se za roke, odšla z verande doli na morsko obalo. Sonce se je nagibalo proti zahodu in sence so oznanjale bližino večera. Stopala sta po peščini in poslušala šepet valov, ki so se poigravali s peskom in odtrganimi halogami. Dalje prihodnjič HUMOR Klobuk » Dobro,« pravi gospa Maria, »vzela bom tale klobuk zn 150 lir. Prosim pa, da mi napišete tri račune. Enega za mojega moža, na njein naj bo napisano,, da stane klobuk 100 lir, dru. gega za mojo prijateljico, nanj napišite, da stane klobuk 250 lir, enega pa zame in na njeni 'navedite pravo ceno.* Skrbna mati »Gospe Stiskačevj nikdar ni prav. ee gre njen^i hži sama v restavracijo.« »Zakaj pa ne?< »Ker mora polem sama plačali.« Konec romana »Ali se roman, ki ga bereš, konca slabo ali dobro?« »Tega ne morem reči. Na koncu se glavna junaka poročita.« V trgovini Gospod Zmeda pride v neko konfekcijsko trgovino in nemirno bega sem in tja. Eden izmed prodajalcev ga vpraša: »Ali ste kaj Izgubili?« »Da, svojo ženo.« mn odgovori Zmeda. »Žalne obleke dobile v prvem nadstropju,« se vljudno prikloni prodajalec. Dobra rešitCT šef: »Gospod Krof. že spet v pisarni ‘»pite.« Uslužbenec: »Veste, gospod šef. doma mi je otrok vso noč jokal, pa nisem mogel spati.« Šef: »Zakaj ga pa potem nisle prinesli s seboj v urad?« V knjigarni Gospod Cmok je prišel v knjigarno in prosil prodajalko, naj mu knjigo, ki jo je bil pred nekaj dnevi kupil, zamenja. »Kaj vam pa v njej ni všeč?« »Konec.« se odreže Cmok. Lovska »Plonkar je stavil z menoj, da bo na lovu toliko ustrelil, da ne bom mogel nesti.« >No, in kdo je stavo dobil?« .»Ploijkar. Ustrelil je kravo,« Slab varuh »Mamica, ali imam tudi jaz angela varuha?« vprašuje štiriletni Janko svojo mater. »Soveda,« pritrdi mati. »Kje je pa potem ta varuh, kadar mo našeškaš?« se čudi otrok. Profesorska »Tu vidite svojevrstno lobanjo gorile,« razlaga profesor svojim učenT cem. »V našem mestu imamo samo dve takšni. Eno ima mestni muzej, drugo pa jaz.« Dovolj vzroka ima Ravnatelj: »Žal mi je, a odpustiti vas moraui iz službe.« PoitnaTalec ljudi »Zakaj beračite? Saj ste vendar dovolj krepki, da bi lahko delali,« ošteva gospa Mernikova mladega berača, ki jo je prišel prosit miloščine. »Hm,« meni berač, »saj ste tu d j vi dovolj lepi, da bi lahko šli k filmu, pa vendar rajši stojite pri štedilniku.« Zadovoljno muzaje se, je odhajal minuto nato premeteni postopač po stopnicah s petlirskim bankovcem v rokah, ki mu ga je podarila Mernikova gospa. Pri redeievalki Vedeževalka: »Srečali boste nekega mladega moža, se z njim poročili in odšli na dolgo poročno potovanje.« Stranka: »Ali kvarte ne povedo, kaj bo moj mož rekel na to?« Neumestno vprašanje Oče: »Janezek, ali vež, zakaj sem te našeškal?« Sinček: »Takšen si torej, očka? Niti ne veš. zakaj me tepeš!« Bogastvo »Ali je tvoj zaročenec bogat?« »Pa So kako! Že pet mesecev skupaj bodiva, pa še ni obubožal.« Narobe svel »No. kako ti kaj ugaja v gostilni pri ,Debeli raci'?« »NiČ kaj. Vino je novo. natakarica pa stara.« Zagotovilo Pacient: »Kaj pa. če se vam operacija na meni ne bo posrečila?« Zdravnik: »Bodite brez skrbi, tega ne boste doživeli.« Ogenj Gospod Dreta pride v majhno mesto in prenoči v nekem hotelu. Zdajci ga zdrami krik: »Ogenj 1 Ogenj!« »Kako brezobzirni so ljudje,« zazeha Dreta, vstane in vrže skozi okno škatlico vžigalic. Janezkova modrost Janezek je vljuden in priden deček Dobro si je zapomnil, da si ljudje voščijo za Božič in Veliko noč Ker so tl prazniki že minili, on bi pa kljub temu rad svoji babici kaj lepega voščil, zamišljeno strmi v koledar in premišlja. Naposled se mu z jasni obraz. Vzame pero in pisemski papir, ter z okornimi črkami napiše: »Draga babica! Srečen Vnebohod ti želi tvoj Janezek.« Prepozno Vedeževalka: »Varujte se nekega velikega, vitkega, črnolasega moškega.« Gospa Golobova: »Prepozno, sem se že poročila z njim.« Okna zaklonišč morajo biti pioti zračnemu pritisku zavaro- a mujiiui ic jnuiuc.i „ j * » ■ „ Uslužbenec: »Zakaj neki? Saj nisem vana vsa.] * deskami, med ka-ničesar naredil.« jlere vsujemo peska. Se bol|Si Ravnatelj: »Prav zato. dragi moj.« ISO pa hlodi. OBVESTILA .ŽECOZr. zadruge malih gospodarjev Rodua krmila *a mesec april bo delila zadruga matih gospodarjev šele Po velikonočnih nruznikih. počenši i 11. a-irilom 1914. Vsak član prejme po 2 kg zdroblienke na enoto, močno krmilo na le na želio. Za koze so na razpolago otrobi. Kuncereici nai pn-neso ob priliki prejema krmil s seboj potrdila, koliko kožic so že oddali zadrugi. Vrstni red ie naslednji: Prvi teden delitve (11, aprili številke 1 do 1000. drugi teden (17. april) številke 1001 do 2500. tretii teden (24. anril) številke 2501 do 4000 in čez. Abecedni red za posamezne dneve ie ta-le; Ponedeljek črke A—G. torek H—N. sreda O—R. četrtek S—Z. Ponovno orosimo. da se vsi prejemniki krmil točno drže vrstnega reda, da ne bo zamere, ako bodo zavrnieni. če pridejo ob nepravem času. Ob uetkih ni redne delitve krmil, pač pa ie na razpolago: klaino apno, kostni zdrob, krvna moka močno krmilo. melasa, seno. topinambur, korenje. pesa. semena iu umetna gnoiila. Ob sobotah le zaprto. Jajca v umetno valjeuje sprejema zaqruaa samo vsak petek ob 9. uri dopoldne. Sprejeti more le 600 iaic naenkrat. Vsak član. ki odda v va-i li1®' ,ni,e!me Potrdilo s točnimi podatki. kdai na) pride oo neoplojena iaica in kdai pp izvaljene piščance. Odpadke volnenih ali bombažnih pletenin in tkanin odkupuje zadruga vsak petek P 0 u o 1 d n e proti potrdilu o prvenstveni pravici do odkupa Pieie za pletenino. izdeJane iz teh odnadkov. Med take odpadke šteiemo tudi odoadke starih nogavic, raznih krp. odreskov itd. V pisarni prejme '*Rk interesent šo posebel. okrožnico, v ktiterj s« vsa tozadevna navodila. t>a tudi ostala poiasnila frlede dobave valilnih iaic, oddaje kunčjih kožic, sled« kunčjih plemenjakov itd. Kunčje kožice, pravilno posušene, brez moljev odkupuje edinole Žecoza. vsak petek dopoldne i.n popoldne. Ob tej priliki tudi zameniaVa zadruga članom surove kožice za izdelane proti primernemu plačilu. Obolele živali ie treba takoi ločiti od zdravih ter je najbolje, da vsak primer bolezni takoj pošljemo v veterinarsko ambulanto na Domobranski cesti štev. 21. ki poslu ie vsak dan od 14.—16. ure popoldne. Le tako zajezimo razpasenie bolezni posebno pri perutnini, kjer nastopaio v zadnjem času razne množične bolezni kot kolera, kuga itd. . Borza *a nakup in prodajo malih živali prav živahno posluje v pisarni malih eospodarjev na Gallusovem nabrežju 33. Povpraševanja za nakup in prodajo živali, valilnih iaic. krmil itd. so prav živahna ter se vse vestno beleži na oglasno desko ki služi za posredovanje kupčij med člani Topinambur ali papeška repica ie pri zadrugi spet na razpolago v omejeni količini. Topinambur ie izvrstna krma za perutnino, kunce, koze in prašiče, posebno v tem času, ko primanjkuje reicem korenia in pese. Perutnini kuhamo to krmilo. 2a zmečkamo jn mešamo z otrobi. Tei mešanici dodamo še malo krvne moke, in kostnega zdroba, pa imamo najboljšo mebko krmo. Kuncem, prešitem in kozam polagamo le surove eomolie. Sedaj ie prilika, da 6i člani nabavijo gomolje za razmnoževanje te rastline, ki tudi zelena daje dovoli sočno krme kuncem in kozam. Vsestranska uporaba topinamburja ie bila opisana v listu Mali gospodar leta 1940. Društvo Mali gospodar Ljubljana bo tudi letos dodeiievalo svojim članom brezplačne plemenske živali, predvsem kunce in kozice. Zanimanci na| pošljejo pismene priiave do 15. aprila na naslov društva, kjer dobe tudi potrebna poiasnila. Gospodarske knjige o raznih panogah malega gospodarstva so stalno na razpolago v pisarni malih gospodariev. KULTURNI TEDNIK Napoleonova velika ljubezen. V mesecu marcu je izdala Dobra knjiga kot osemnajsti zvezek svojih publikacij francoskega pisatelja Octava A n -b r y i a zgodovinski roman »Napoleonova velika ljubezen«, ki ima v izvirniku naslov »Mariia Walewska<. Octave Aubrv spada med tiste znane francoske pisatelje, ki so si s svoiimi. zlasti zgodovinskimi, ali biografskimi romani, pridobili širok krop čitatelfev. ne moremo iih Pa prištevati k zares velikim romanopiscem tega genra. niti v samem francoskem niti v ostalem svetovnem leposlovju. Njegova glavna odlika ie. da ostaja v svojih delih zvest izbrani snovi, katero dobro preštudira. in da zna pisati tako. da osvaja čitatelia Zlasti v lahkotnosti pripovedovanja ie mojster, vreden vsega priznanja. Vse te odlike nam razodeva tudi njegov roman »Napoleonova velika ljubezen«, s katero nam ie zdaj predstavljen v vzornem prevodu Vladimirja Levstika. Res ie. da Aubrv ne sega v vse globine psiholoških fines, zato pa ostaja resničen in prikupen. Mimo tega nam riše tudi do- Ali ste bili kdaj en sam dan lačni? Torej veste, kako hudo je stradati ali prezebati. Zimska pomoč je posredovala, da Ustim, ki so ostali brez strehe, ni bilo treba okusiti tega najbolj grenkega spoznanja. Podpirajte jo v plemenitem prizadevanju in prispevajte zanjol Naslov: Gosposvetska cesta 2,1, tel. št. 47-57. Račun pošt. hran. št. 16.580. voli zgodovinsko ozadle zgodovinske zgodbe o Napoleonu in poljski grofici Mariji VValevski. ki se ie naiprei približala velikemu osvoievalcu sveta iz zgolj patriotičnih poljskih nagibov, upajoč pridobiti ga za osvoboditelja njene nesrečne domovine, ie pa pozneje začutila do nieea resnična čustva. kakor jih ie tudi on do nie. Tako sta se našli v vihariih začetnih let prejšnjega sloletia. ki so bili v tako marsičem podobni našim sedanjim. dve srci. da vzplamtita v ljubezni. katere spomin ne bo nikoli pozabljen. Ta njuna liubezen se ie razvila v čudovito idilo v tragediii. in nam zgovorno dokazuje, kako ostajajo ljudje ljudje, tudi če iih usodna naključja postavijo na same vrhunce zgodovinskih dogaiani. Tragika v tei idili pa ie v tem. da nista niti Napoleon niti lepa mlada Poljakinja dosegla svojih ciljev Njuno liubezen so ubile neizprosne nujnosti, niegovi politični načrti in zasnutki so se zrušili, in Poliska ie bfla obsojena iti dalie skozi inferno usode, izvirajoče pred vsem iz nesrečnega geopolitičnega položaja. Kakor Pri Francozih in pri vseh v katerih jezike ie roman že preveden, bo našla »Napoleonova velika ljubezen« v Levstikovem prevodu tudi pri nas hvaležne bralce. Steuben: Brzonožec iu Puščica. V tisku in založbi Narodne tiskarne ie izšel nedavno T. Volk ti n a prevod Fr. Steubena mladinske povesti »Brzo-nožee in Puščica«, obsegajoč 108 strani in obilo izvirnih ilustracij. Podnaslov povesti ie »Bela dvojčka v utetnlštvu pri Indijancih«, kar nam že samo po sebi pove. da imamo pred seboi novo »indijanerico«. katere pozna mladina pri nas in drugod pred vsem po spisih Karla Mava. Vendar moramo Steudenovo povest z. Divjega zahoda prišteti med kvalitetnejše mladinske spise, do česar ie upravičena žo oo zasnovi, izvedbi in lepem slogu. Mi- mo tega ie pisana stvarno in mestoma zelo toplo, da nedvomno osvaja mlada srca. Njena posebna odlika ie na še v tem. da nam ne prikazuje Indijancev kot zlobnih in zavrženih bitii. marveč jih riše z vso človeško razumevnostio in obiektivnoslio Posebno prikupno so upodoblieni dvanajstletni indijanski junak Tekumze in niegovi tovariši Savanske bratovščine mladih gorskih levov. Mladi čitatelil bodo mogli iz te zgodbo spoznati resnično indijansko življenje v zdai že zaključeni preteklosti. boli objektivno in resnično na\ zorno kakor iz mnogih drugih. Čedna" ilustracija močno poživlia tudi sicer grafično prikupno knjigo Cena broš. kniigi ie 25 lir. Razstava Lojzefa Perka. V Kosovem salonu (v prehodu Nebotičnika) ie priredil mladi slikar Loize Perko razstavo svojih noveišib del in nam tako ponudil priliko za širši vpogled v svoje snovanje in razvoj. Perko se ie pričel posvečati slikarstvu pred leti kot diletant in ie bil močno ood tujimi vplivi (zlasti pod Miheličevim). Nadaljnje izobraževanje in vztrajno delo mu ie Pa omogočilo, da ie pričel boli in boli dobivati svojo osebno noto. ki ie zdai že več ali mani izoblikovana. Prav to ie dokaz, da ie slikarska osebnost, Razstava ori Kosu nam aa prikazuje že ko’ enotno ubranega kraiinaria. portretista in kompozicio-nista. ki sicer še ni prečiščen do zadnjih konsekvenc, ki pa nam zagotavlja v na dal jem razvoju še kvalitet neiše dozorevanje, V tem upaniu na. potrjuje posebno še njegova izredna pridnost in vztrajnost. Stil. ki si e* Perko ustvaria. ie asimilacija oleitien tov več smeri modernega slikarstva k j pa se počasi zlivajo v harraoničm sintezo. Ti elementi segalo od impresionizma preko ekspresionizma . do nove stvarnosti. Mimo lega se pričenja Perko uveljavljali tndi kol grafik. Ali se tudi vi vsega bojite? Večin,i ljudi je žrtev strahu. Mnoge ljudi muči neki nedopovedljiv strah, tako da v življenju ne morejo prav uspevati in napredovati. Čeprav se tega niti ne zavedajo, se zmerom nečesa boje, bodisi odgovornosti, bodisi srečanja z nekaterimi ljudmi ali tega, da bi morali biti samostojni tam, kjer so se doslej na druge naslanjali. Prav zato izpuste marsikatero priložnost, ki bi jim pomagala do boljšega in bolj harmoničnega življenja, in prav zaradi tega slraliu pogosto ukrenejo marsikaj narobe. Nekateri ljudje so pa zmerom slabe volje in potrti. Preplašeni gledajo v prihodnost, vedoč, da utegnejo doživeti (udi marsikaj neprijetnega. Boje se, da bodo bolni in da ne bodo mogli hoditi v službo. Vselej, kadar Izvedo, da je zbolel ali umrl kakšen njih znanec, se zboje tudi sami zase. So ljudje, ki se boje, da bodo obubožali ali da se jim bo kaj hudega zgodilo. Sami ne vedo kaj. Morda kakšna nesreča. Morda bodo ob čast, oh premoženje, ob ljubljeno bitje. Kar venomer so izprašujejo, kaj bi kazalo storfti, da bi se zavarovali proti takšnim morebitnostim. Kaj bo z njimi na stara leta? V duhu že vidijo ubožnico, kjer bodo morali bedno životariti poslednja leta svojega življenja. Polni črnih slutenj so, nikoli vedri nikoli veseli. Med takšnimi preplašenimi ljudmi so tudi tisti, ki se nečesa boje, pa sami ne vedo, česa. Že če pismonoša potrka na vrata, se stresejo In prestrašijo. Če se takšen strah stopnjuje, se zgodi, da si tak bolnik —■ saj la »trah je že bolesten — po več dni "ie upa v družbo ali na ulico. Strah nas muči zato, ker podležemo sugestiji. Na svetu ni ničesar, česar bi se človek bal ie toliko časa vnaprej. Bojimo se neposredno nevarnosti in se hkrati tudi zavarujemo proti njej. Ce pa stalno mislimo na kakšno nevarnost, jo tako rekoč prikličemo. Obvladati strah, pomeni premagati nevarnost, ki nam morda res grozi. Zato drži pot do skladnega duševnega življenja samo čez obvladanje strahu. Morda ste tudi vi med tistimi, ki se vsega bojite. Bolezni. Revščine. Nesreče. Torej morate ukreniti vse, da strah premagate. Strah lahko premagamo, če se mi: postavimo po robu in ugotovimo: zc kaj se bojim? Česa se bojim? Storii bom vse, da se tisto, česar se bojim, ne bo moglo zgodili. Torej je ta strah odveč. Po malem se boste navadili, gledati strahu v oči, navadili se boste pa tudi občutka samostojnosti in prepričanja, da se moremo proti vsem ujmam in nadlogam boriti. Se en način je, kako premagamo strah. Sprijaznimo se z dejstvom, ki se ga bojimo. Vse dotlej, dokler se skušamo boriti proti stvari, ki nam grozi, smo z njo v sovraštvu. Brž ko jo pa priznamo in smo celo pripravljeni pretrpeti jo, nam odlei.e in strah izgine. Tako je tudi naš najvišji učitelj učil, da moramo ljubiti svoje sovražnike in potrpežljivo prenašati trpljenje, dobro vedoč, da se bomo tako izognili brezplodnemu strahu. Roljše je torej, da se sprijaznimo z neizogibnimi stvarmi, ki se jih bojimo, ker si tako pridobimo več svobodne volje in samozavesti, tako da ti »strahovi« nimajo več nad nami uničujoče moči. n. s. NAS NAGRADNI NAIFČA) Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 1« lir Jetrni zrezki Iztisni jetrno klobaso v posodo, dodaj 1 jajce, ščepec. majarona, popra, sesekljane Čebule, česna in petršilia in pretlačenega kuhanega riža in oaoli. Nato vse dobro premešaj, izoblikuj »rezko, potresi jih z moko in dai peci. Ce hočeš imeti omako daj v mast žlico moke in gorčice ali Da paradižnikove mezce in zalii z vodo. S. Makaronov narastek Skuhaj primerno količino dobro opranih makaronov in razrezano cvetačo. V kozici zarumeni na olju drobno zrezano čebulo in vse skupaj ohladi. V ohlajeno olie vmešaj jajčni rumenjak, makarone in cvetačo, nato pa rahlo primešaj šo sneg. postavi v vročo pečico in speci. I). F. Kostanjeva potica Napravi, kakor pač moreš, dobro testo. Med tem ko testo vzhuia. pripravi nadev: 'h k? posušenega kostanja. ki fift dobiš zdai v trgovinah, zmelii na strojčku za mletje orehov. Ca popari z umetnini mlekom, dodaj maščobe, malo sladkorja, malo marmelade. cimeta, vanilijeveca sladkorja. ‘A do 4 zmlete klinčke in če imaš. tudi malo žganja. To vse dobro premešaj iti dai v zaprlo posodo vsaj za eno uto. Vzhaiano testo zvaljaj, namaži z nadevom zvil in speci. Potica bo prav dobra skoraj takšna kakor orehova. ]>. V. * Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične ’ Gospodinjec, pltfc čamo 10 lir. Znesek dvianete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti oožiiiamo šele takrat, ko se nabero več takšnih nakazil — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tedniku*. Kotiček «a Praktiku« Kos podi n io.. Ljubljana. Poštni predal 253. Vpliv svetlobe na razve) dojenčka Ni doluo teaa. kar sem bik pri neki svoji znanki, mladi, srečni mamici. Kajpak sem io zaprosita, naj mi pokaže svoj zakladek. Pritisnila ie prsi na usta in me peljala v otroško sobo. kjer jo novopečeni princ spal spanje pravičnega. Soba ie bila velika, zračna obrnjena proti iuttu. Presenetilo me io pa. da je bila aredi dneva zastrt* z rebračami. Vprašala som znanko. zakai ie sobo zatemnila. »Tako otrok boljo spii. ker t£a svetloba ne moti.« mi ie odgovorila. Raz-ložila sem ii. da otroka »vetloba prav trotovo ne moti. razen če ni neposredna. Sc torej otrok ne leži neposredno pod električno svetilko ali tako. da mu sije sonce naravnost v obraz. Sicer pa otrok brez škode spi v čisto svetli sobi. Znanka me ie nekoliko nejeverno poslušala. >Moia mati mi je povedala, da »mo mi vsi — in bilo nas ie šest — spali v zagrajenih sobah tudi podnevi,« ml j« naposled dejala. Videla sem. da ie nisem prepričala. zato bom napisala teh nekaj besed vsem tistim, ki so še ne zavedajo. kakšnega pomena ie svetloba za adravje naših najmanjših Po velemestih so stanovanja potro-alo temačna, posebno kuhinje »o obrnjeno na dvorišče iu imaio premalo •retlobe. Mati ima P« rada svojec« ljubljenčka zmerom tik sebe in zato prenese otroško košarico v kuhinjo. In tako je otrok večino svojih prvih mesecev ne samo v slabo razsvetljenem prostoru, temveč tudi v zraku, nasičenem s soparo in raznimi izparinami. In niati ie namesto otroku koristila. še Škodovala. Otrok ne moro skočiti ali pasti iz košarice, zato Ca brez škode pustite spati iu počivati sam etra v naisvetlei-šein prostoru v stanovanju. Tudi ni res. da bi otroka svetloba pri spanju metila. Naše matere in babice so pač živele v tem zmotnem prepričanju, ker niso bile poučene. Zato ie bilo pa tedaj tudi toliko rahitičnih, bledičnih otrok, ki se jim še danes poznajo poslediee angleške bolezni Zdravniki »o namreč ugotovili, da ie pomanjkanje svetlobe, svežeca zraka in sonca slavni v;, rok te l>olozni. ki ute sine imeti zle posledice za vse življenje, če je ne zdravimo, ali šo bolje če ie ne preprečimo. Preprečimo io pa prav lahko. Imejmo otroka kar največ na zraku, nu soncu, mi svetlobi. Vsaj na svetlobi, če že stanovanje ni sončno. Skoraj vsako stanovanje ima pa kakšen svetel prostor. Uredimo ca torei za otroka! Sonce zamori bakterije, zato so najprimernejše otroške sobe tiste, ki so najbolj sončne. Sonce, sijoče skozi steklo, pa nima tiste čudotvorne moči kakor sonce, ki neposredno pride do naše polti. Zato moramo otroka tudi večkrat peljati na zrak. na vrl. v park. na travnik, kamor koli že. samo da je ozračje mirno in ni prahu. Zelo zdravo jo. če otroka s košaro vred postavimo k odprtemu oknu na sonce. To velia kajpak za tisti letenski čas, ko je zrak tako topel. da se otrok no more prehladiti, če ie okno odprto. Spanje dojenčka pri zatemnjenem oknu ie samo nepotrebna in slaba razvada Navadimo otroka spati pri dnevni svetlobi, pa bomo imele mani debi, hkrati pa mani skrbi, da .bi otrok zbolel za angleško boleznijo. Prvo dni bo otrok »icor nekoliko nemiren. kor ie vajen spati v temi, tod« v nekaj dneh ne, bo privadil in bo spal mirno in trdno kakor ponoči. tu) Jt/m I (Tt trije modeli to rluai itrečuo u »Pnitlnikl tednik« ib mio Dtli la obJ*vtJenl.) Tri moderne in elegantne športne obleke za prve pomladne dni. Prva oblek« je temnomodra, okrašena s pošivki. Široki pas ie temnordeč — Druga obleka je dvodelna in vijoličaste barve. Vložek ob vratu je bel. — — Kockastonimena tretja obleka je primerna samo za vitke postave. Pas je moder. Obleka se zapenja z zadrgo do ovratnika. ZA VSAKO NEKAJ Če ie tvoja torbica izgubila lesk. io umij s toplo vodo. ki si ii pridala nekaj kisa. Potem io z mehko krpo toliko časa dreni, da bo torbica popolnoma suha. * Če ti ranica na prstu, ki si si j® po nerodnosti zarezala z nožem, noče nehati krvaveti, položi nanio košček vate. namočene v vroči vodi- Ranica se bo takoj zaprla in kri ne bo vec tekla. * - Madež od rdečila (rdečeča »črnilaO ■ .jflpravis iz. platna, volno in svile nai-hitreie s svežo corčieo. ki io na debelo namažeš na rdeče mesto in pu-stis na biacu čez noč. Drugi daii blaco dobro izplakni v mlačni vodi, * v Preden se lotiš dela na sajastem štedilniku, si roke dobro namili. Ne-anaca se iiotem ne bo tako prijela in jo boš r. lahkoto izniila. * Če si 7. vročim likalnikom perilo nekoliko zasmodil«, a niti šo niso prežgane, zdrgni madež v borovi vodi in ffa potem dobro izplakni. pa bo ie- gitiil. * Šivanke vv kuhinji kaj rade riave. To proprečiš. če iih večkrat vbodeš v kos mila in jih potem dobro izbrišeš. Če te oči zaradi dole e ca branja ali slabega sedeža v kinu skele, sl pola-ei nanje toplo obkladke. Gotovo te jezi. če ti obleka zmerom znova zdrkne z obešalnika. Ovij obešalnik na obeh koncih z ozkim gumastim trakom, pa te nevšečuoat ne bo več jezila. ■s Konce prstov pritisni tesno na sence, zapri oci. potem iih Pa če/, nekai trenutkov spet počasi odpri. Ce si si pred tef vaio obraz dobro natrla s kakšno mastno kremo, se boš po liiei počutila vso boli svežo. Kdaj se rode nsiveiji otroci Neki ameriški znanstvenik ie deset let preiskoval razne vplive, ki učinkujejo na rast otrok. Prišel ie do spoznanja, da se največji otroci rode vsako leto v mesecu maju. juniju in juliju. Najmanjši otroci se pa rode v februarju, marcu in aprilu. Sreduie-velLki otroci zagledajo luč sveta v mesecih avgustu, septembru, oktobru in novembru. Isti učenjak tudi trdi. da vplivajo na velikost otrok pri rojstvu tudi razne druce okoliščine. Tako ni vseeno, ali sta oče in mati mailme, velike ali srednje postave. Med najbolj značilne okoliščine Pa spada soeialni Jabolka so zdrav sad .labolčiia lupina ic posebno priporočljiva za živčne Iiudi. V mnogih klinikah in sanatorijih zdravijo živčno boln" samo z jabolčnimi lupinami. Marsikatero živčno bolezen tako čisto ozdravimo, ali pa vsaj omilimo. Jabolka delujejo na sokove potrebne za krepitev možganskega delovania. Prav zato se tako pogosto zgcdiv da si zaželimo iabolka Če »mo duševno nr.do utrujeni Razeu tega Pa jabolko učinkuje takoj pomirjevalno tudi v trenutkih nenadnega razburjenja. Jabolko ie odlično zdravilo za žolčne kamne razen tega pa pospešuje ugodno delovanje lodvie in ureja prebavo. Najboljše ie. če iemo iabolka zjutraj na prazen želodec. Vendar jih ne smemo lupiti, saj so tik pod tupjiio najvažnejši in najkoristnejši vitamini. Prosna iabolka »o. kakor vse presno sadje, mnogo boli zdrava kakor kuhana. Ljudje, ki trpe za nespečnortjo. bi morali tik prod spauiem potešit eno jabolko ali dve in knialu Ivi se jim spanje izbolišalo. Jabolko razen tega vežo želodčno Visliuo in io zato priporočljivo tudi z« vse tiste, ki trpe za zgago in podobnim* želodčnimi nadlogami. Nazaduje ia jabolko zelo koristno tudi za higieno kože, Prav zaradi slabe prebave, zaradi slabega spanj« in duševnih depresij imamo grdo. nečisto polt, V vseh teh primerili m> jabolka izvrstno zdravil#. DARMOL najbolj«« odvajalno vodstvo položaj staršev. Če so starši premožni, imaio po navadi močnejše in večje otroke, kakor če so siromašni. Najbrže je to tudi v zvezi s prehrano matere v nosečnosti Prav tako vpliva prehrana noseče matere tudi na sik»1 otroka. V vojni, ko ie prehrana če že no slabša, pa vsaj drugačna kakor v mirnem času. se prav zato rodi več dečkov kakor deklic, medtem ko se v mirnem času rodi več deklic kakor dečkov. Kako sušimo puh? Marsikatera gospodinja ima dama mnogo perja oskubljenih kokoši, toda zanemarjeno in smrdeče se kvari po temnih kotih, ftkoda ie takšneca perja, kor ga lahko porabimo v gospodinjstvu. posebno ker ie puh zdaj drag in ga ie težko dobiti. Poskrbimo torej, da izkoristimo perje vsake odslej zaklane kokoši. Čo naj bo puh dober, mora hiti či#t in brez duha. Zato kokoš, preden jo zakoljemo, okopajmo in poskrbimo, da se posuši v prostoru, kjer se ne more več umazati. Zaklani kokoši izpulimo perje iu puh: puli mečemo v posebno vrečico iz blaga. Te vreče postavimo v peč. ki ie v njej takšna toplot« kakor tedaj, ko vzamemo že dobro pečen kruh iz nie. Peč torei no »me biti ne prevroča, ne prehladna. Ta toplota zamori ves mrčes, ki le morebiti še ostal v perju ali puhu. vzame pa tudi ves neprijetni vojn. ki se po navadi drži sveže oskubljenega perja. Tako luhko očistimo in odpravimo vonj iz svežega perja, prav tako pa lahko razkužimo in odpravimo duh i« starega puha ali perja. Če ca. za- prtega v vrečo, položimo za več ur v toplo peč. Kajpak moramo pa šo; posebej poudariti, da peč ne sme biti ; prevroča, da se perje ne vname ali ; pa osmodi. Obkladki Za ncqo polli so tudi obkladki nujno potrebni. Povzroče namreč živahnejši krvni obtok po koži in iz-podbude lojnice k čiščenju. Če ie tvoja polt suha, delaj vroče obkladke, za mastno poli so pa priporočljivi mrzli. Postopek z obkladki le čisto preprost. Vzemi plaineno krpo. jo zlož.i in pomoči v vroč kamilični ali bezciov čaj. Nato jo nekoliko ožmi in položi za dve minuti na obraz. To ponovi petkrat, potem pa obraz dobro izplakni v mlačni vodj in zbriši z brisačo. Nato se še namaži s kakšno dobro mastno kremo. Ne več mlade ženske, ki opazijo, da so se jim z leti znoinice razširile, ne smejo delati obkladkov z vročo vodo. Tako bi se jim znoinice le še bolj odprle. Namesto obkladkov z vročim kamiličnim ali bezgovim čajem, lahko delaš tudi obkladke z vročo vodo, ki si ji pridala nekaj kapljic navadneaa olja. Te obloge pomagajo predvsem bledičnim ženskam. Koza postane po njih nežno rožnata in mehka. Mrzle obkladke smeš delati samo tedaj, če ima tvoja polt velike, razširjene znoinice in si videli utrujena. Tedaj naredi takole: Precej veliko platneno krpo pomoči v ledenomrzlo vodo, jo dobro ožmi in položi na obraz. Krpo pusti na koži le malo časa, približno tako do!qo, da se ogreje. Zato mrzle obkladke poqosteie menjaj kakor vroče. Sicer naj pa ves .postopek trata kakšnih pet minut. Nato si obraz dobro umij v mlačni vodi iu obriši in namaži z mastno kremo. Najboljše ie, da si obkladke delaš zvečer, ko ne misliš več zdoma. Tedaj si obraz najprej dobro umij z milom in vodo, pripravi vse potrebno za obkladke, nato pa lezi v posteljo tuko, da bo telo čim boli sproščeno. Zqlavie naj bo trdo in v isti višini kakor ostala postelja Blazine ne potrebuješ! Vsak teden si določi en dan. ko boš zvečer polagala na obraz obkladke. Tako boš polit pomaoala. da bo dolgo ostala mladostna in napeta. Tudi majhni* qubice boš z njimi odpravila. vehke p« zqladiia, da ne Bodo več videti tako globoke. Kakšni so vaši nohti? Vsaka ženska hi imela rada lepo oblikovane roke. dole« prste in tanke členke. Narava seveda tega ni podarila vsaki. One. ki Pri niih narava s svojimi darovi skoparila, tri morale zato negi rok posvečati 5e posebno i>ažn io iu tako doječi ono slona io. ki že moji na lepoto, ali io Pa včasih celo prekaša. Pametna žouska tudi pri negi rok ne ho pretiravala. Nohti nai ne bodo predolgi in kričeče pordeceni. tenivee lopo na kratko pristriženi, čisti in zdravi. Če si iih katera poloscj v* belim lakom ni Prav nič hudega, ce ji to ugaja. Kožo na rokah pa natbolte negujete tako, da io večkrat na dan natrete z mastno k rento, seveda na morate prej roke dobro umiti v precet vroči milnici. Hu, ta kurja očesa! »K zobozdravniku in k ped iker ju me prav nič ne vieče,« mi je ondan rekla neka znanka. Sodeč po njenih zobeh res ni pogosto pri zobozdravniku, čeprav bi bilo nedvomno boljše, če bi se večkrat oglasila pri njem. Nog ji pa nisem videla, ker je bila obuta. Zato sem jo vprašala, ali ima res tako boleče noge. »In še kako!« je vzkliknila. »Oti-scance imam in kurja očesa, da je joj!« »Gotovo nosite premajhne ali preozke čevlje,« sem si drznila pripomniti. »O. ne. samo čevljarji mi jih nikoli prav po meri ne narede.« Kakor koli že, otiščanci in kurja ot. sa so poslediea slabo negovanih nog ii. nremajhne obutve. Najboljše je, da se sprijaznimo s številko svoje noo-e in nosimo dovolj velike čevlje, ga se tako izognemo boleznim nog. Ce smo si «a že nakopale kurja očesa ali otiščance, hodimo redno k pedi-kerju. da nam bo nogo spot »v red spravil«. Od česa vsega dobimo otisčanee, debelo kožo in kurja očesa? Orl premajhnih, pa tudi od prevelikih čevljev, od zgubančene podloge na podplatih, od zgubančenih opetnic, od raztrganih in nabranih nogavic, od jedkega prahu, ki nam razjeda polt, skratka od slabe nege nog in neprimerne obutve. Zdravila za kurja očesa, ki o njih beremo pogosto v časopisih, so po navadi jedka in silno razjedajo kožo okrog kurjega očesa. Zato je boljše, da si damo kurje oko izrezati ali zdraviti pri strokovnjaku, ki ima pri roki potrebno orodje in tudi potrebno razkužilo, če teče kri. Kajpak moramo prej nogo namakati, da se koža zmehča in odmoči. Imamo pa tudi neka jclomačih zdravil za kurja očesa, ki jih ne kažo omalovaževati. Med njimi je vroča kopel v vodi. ki smo ji pridali olupljenega divjega kostanja. Štiri litre kropa zmešamo z dvema pestema kostanja, počakamo, da se primerno ohladi, in nato v tej vodi namakamo noge. če* noč si nato na kurje oko navežemo rozino česna, čebule ali limone. Takšen obkladek naredimo več noči zapored; kmalu se bo kurje oko tako omehčalo, da ga ne bo težko ia-krpati. Vnetega kurjega očesa ne smemo rezati ali zbadati, temveč ga samo razkužimo z žganjem ali kakšnim drugačnim alkoholom, pa bodo bolečine kmalu ponehale. Dobro je, čo imamo hudo občutljiva ali celo odprta kurja očesa zavarovana a čist* krpico, da ne prideta do njih prah i« druga umazanija. Raraufaebar; K. Bratuia, Jouni*li»t; ferautirortlich« Redaktetir: 13. Kern, JournalUt; Druckerei: Merkur, A. G. In Ljubljana; fUr di© Drtickerol verantwortlieh: O. Mihslek Ljubljnua. — Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja M, Kerm, »ovloar; tiaka tlakama Merku* d. d, v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalck — r«i » Ljublj«iu. •lis to