JPoHrilnS plačamy jFotpytnt% Štev. 8. V Ljubljani, dne 22. februarja 1934. Posamezna Stev. Din 1*— Leto XVII. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak žetrtek Naročnina za tnzematvo: Četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za Inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711. Naše vrste morajo biti neomajne Z dežele smo prejeli naslednji dopis: Poročila o občnih zborih organizacij Jugoslo-venske nacionalne stranke na deželi nam pričajo, da je razmah naše vsedržavne stranke v dravski banovini splošno razveseljiv. Nedvomno je, da se tudi med slovenskim ljudstvom vedno močneje utrjuje spoznanje, da nam posebno v sedanjih hudih časih velika in enotna stranka zelo pomaga do ugodnega razvoj? in napredka vsega našega gospodarskega, prosvetnega in socialnega življenja. Vse države, posebno pa mlade, potrebujejo čvrste hrbtenice, in ta je pri nas v Jugoslovenski nacionalni stranki in njenem neomajnem načelu o edinstvu naroda in države. Razveseljivi so pa pri nas tudi glasovi, ki zahtevajo, da se v stranko ne smejo vse križem sprejemati ljudje, o katerih iskrenem prepričanju obstajajo resni dvomi. Naša stranka mora biti družba neomajnih in značajnih somišljenikov in ne smejo v njej imeti prostora ljudje, ki obračajo plašče po vetru, kakor jim kažejo zgolj osebne koristi. Izkoriščevalcev, ki so se vrinili k nam samo zato, da bi plezali po tej lestvi do svojega osebnega smotra, ne potrebujemo. Zlorabniki so stranki samo v škodo in pomeni njihovo sodelovanje v stranki le kuženje dobrih somišljenikov. Jugoslovenska nacionalna stranka ima močno življenjsko osnovo v svojem velikem smotru, ki smo ga gori očrtali in ki bi ga lahko označili tudi z utrditvijo državljanske zavesti. Miada država potrebuje ogromno dela na tem poprišču. Močna je že v naši državi zavest, da izven Jugoslavije ni za nas življenja, a mora postati še močnejša. Doseči mora stopnjo starih držav. Vzemimo za primer Francijo. Pač ni Francoza, ki bi mu ne bila že v krvi zavest, da je francoski državljan, ki se nima ozirati nikamor drugam, pa četudi so politične razmere doma še tako razrvane. Tako zavest bo gojila in krepila pri nas le stranka značajnih somišljenikov. Kdor prihaja v naše vrste iskat čistih osebnih koristi in slepomišit, da bi ob prvi ugodni priliki te vrste razkropil, ga je treba že zdaj postaviti pred prag. Na vodilnejših mestih naj bodo v Jugoslovenski nacionalni stranki borci, ki se ne vdajo maloduš-nosti in ki ne sedejo na lim vsakemu krivemu preroku, ki zavratno ali pa tudi glasneje izkuša izpodkopavati stranki tla. To je treba povedati, da bodo prav vse naše organizacije na straži. In še tole je treba nagla-siti: Glasovi, ki zahtevajo čiste vrste, so najboljši dokaz za krepko življenjsko silo stranke. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Naš kralj je dalje odredil dvorno žalovanje, ki bo trajalo 15 dni, to je od 18. februarja do 4. marca. Belgijski kralj se je smrtno ponesrečil Vsa Belgija žaluje za svojim priljubljenim vladarjem V soboto popoldne se je belgijski kralj Al-.bert I. odpeljal v spremstvu svojega sluge z avtomobilom, ki ga je vodil sam, v okolico Na-murja. Pri Marche les Damesu je pustil slugo pri avtomobilu, sam pa je krenil na bližnjo pečino. Ker se do večera ni vrnil, je sluga to sporočil telefonično v Bruselj, odkoder so poslali oficirsko patrolo v Namur. Po dolgem iskanju so šele ob 2. ponoči našli v neki globeli kraljevo truplo, ki je imelo hude poškodbe na glavi. Jasno je bilo, da se je kralj ubil pri padcu s skalnate stene. Kralj Albert I., ki je bil strasten planinec, je izkušal, kakor sklepajo, splezati na ne-lahko dostopno pečino. Od mraza razpokano skalovje pa se je odkrušilo pod njim, tako da je kralj padel po pobočju proti cesti. Truplo so prepeljali v grad Laaken, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Prestolonaslednik princ Leopold in njegova soproga princesa Astrid, ki zasedeta belgijski prestol in ki sta se zadnjih 10 dni mudila v Švici, sta dobila vest o smrti belgijskega kralja v nedeljo zjutraj in sta po nekaj urah odpotovala čez Bern in Basel v Bruselj, kamor sta prispela v nedeljo ob polnoči. Hči pokojnega kralja, italijanska prestolo-naslednica Marija Jose, ki biva sedaj v Napoliju, je bila obveščena o žalostnem dogodku kar naj-obzirneje, ker pričakuje čez mesec dni porod. Najbrž se zaradi tega tudi pogreba ne bo mogla udeležiti. Pač pa je njen soprog, italijanski prestolonaslednik Umberto odpotoval v Bruselj. Belgijska vlada je izdala spričo vladarjeve smrti proglas na belgijski narod, v katerem objavlja, da je vladar Belgije umrl v žalostnih okoliščinah na večer pred 251etnico, ko je zasedel prestol. Proglas naglasa globoko žalost vsega belgijskega naroda zaradi nenadne smrti vladarja, ki je vedno požrtvovalno služil svoji domovini. Belgija je v njem izgubila voditelja, ki je v miru in vojni samo mislil, kako bi delal in živel za svojo domovino. Belgijski ministrski svet je sklenil, da se bo pogreb pokojnega kralja Alberta I. vršil danes v četrtek. Novi kralj bo zasedel prestol v petek. Truplo pokojnega vladarja so v ponedeljek prepeljali z gradu Laakna v kraljevsko palačo v Bruslju. Ko je šel sprevod mimo groba neznanega vojaka, je po vsem mestu nastala enominutna tišina. „ „ * Kakor poročajo iz Beograda, je Nj. Vel, kralj Aleksander odredil, da se pogreba Nj. Vel. belgijskega kralja Alberta I. udeleži posebno odposlanstvo, v katerem bodo Nj. Vis. knez Pavle, poslanik v Bruslju Petar Pesič in zastopnik vojaškega odposlanca v Parizu letalski podpolkovnik Dušan Radovič. Odposlanstvo bo položilo na krsto pokojnega kralja Alberta venec Nj. Vel. Položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji fe lagoden. Glasilo katoliške duhovščine v Lvovu na Poljskem «Gazzeta Koscialna* objavlja dne 28. januarja članek o položaju katoliške cerkve v Jugoslaviji. Iz članka povzemamo: «V zadnjem letu so se pojavila v nekih tujinskih listih poročila, da je katoliška cerkev v Jugoslaviji zapostavljena in v nekaterih krajih celo preganjana. Taki glasovi so se začeli širiti zlasti po objavi znane protisokolske poslanice jugoslovenskega škofov-stva. Takrat so nekateri nepoklicani branitelji katolištva zvali na pomoč ves svet, da bi se rešila ,ogrožena katoliška vera v Jugoslaviji'. V resnici pa ni bilo sploh nikakega nasilja proti katoliški cerkvi v Jugoslavijo Nato člankar opisuje današnji položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji. «Po ljudskem štetju z dne 31. marca leta 1931, je med 13,394.038 jugoslovenskimi prebivalci 5,217.847 katoličanov in 6,758.501 pravoslavnih Državna prispevka za te dve veroizpovedi sta znašala v državnem proračunu za leto 1933./1934. za katoličane 27,696.440 Din, a za pravoslavne 38,326.630 Din. Prvi pogled kaže, da je razlika zelo velika. Toda treba je pomisliti, da je število pravoslavnih za eden In pol milijona večje, to je skoro za eno četrtino in da ima pravoslavna cerkev v Jugoslaviji svojega jrhovnega poglavarja in svoja vrhovna cerkvena oblastva. Kar se tiče plač, državna blagajna stalno plačuje vse škofe in druge višje duhovnike. Plače značajo za škofe po 7000, za kanonike pa 3000 do 4000 Din mesečno. Župnikom in kaplanom država ne priznava plač razen na podiočju barske nadškofije, kjer so vsi duhovniki iz dobe črnogorskega kraljestva državni nameščenci. Povprečno doseže na tem področju župnik v teku 30 službenih let mesečno 3400 Din in ima pravico do pokojnine. Dohodki ostale katoliške duhovščine, ki ni v državni službi, so: Vsi župniki in kaplani brez razlike dobivajo od države mesečne prispevke po 450 do 800 Din. Razen tega imajo vsi duhovniki brez razlike stalne železniške legitimacije za polovično vožnjo na državnih železnicah in par-nikih. Katoliški duhovniki imajo dalje čisto proste roke v pogledu bere, to je prispevkov žup-Ijanov v blagu, živilih in drugem. Mimogrede naj se navedejo še nekatere cerkvene pristojbine. Tako stane na primer tiha maša navadno 15, peta maša 50 do 100 Din, pogrebi 100 do 200 Din. Za krste niso določene posebne pristojbine, pač pa se dajejo prostovoljni prispevki. Za poroke se navadno računa po 100 do 150 Din. Naravno je, da se v zadnji dobi občuti splošna gospodarska stiska tudi pri teh dohodkih duhovščine, toda temu niso niti najmanj krivi ne vlada in ne ostala državna oblastva. P 1 ——— Stran 2 = Naposled še nekaj o odnošajih najvišjih državnih činiteljev do katoliške cerkve v Jugoslaviji. Kar se tega tiče, se lahko odločno ugotovi, da temelje ti odnošaji na resnični in iskreni strpnosti, ki je v ostalem zajamčena vsem veroizpovedim. Tako je na primer verski pouk predpisan za vse šole razen za vseučilišča. Šolska mladina mora vse nedelje in praznike redno zahajati k sv. maši, trikrat letno k spovedi in obhajilu, za enkrat na leto pa so določene še posebej tridnevne duhovne vaje za vso srednješolsko mladino. Vojska ima svoje posebne vojaške katoliške duhovnike in katoliški vojaki morajo najmanj enkrat na leto k spovedi in obhajilu- Vsem državnim nameščencem, ki hočejo na božja pota, na primer v Lurd, Rim, Sveto deželo ali drugam, dovoljujejo ministrstva potrebni dopust in poleg tega še znižano- vožnjo na železnici. Tudi za domača božja pota in za katoliške zbore v raznih mestih dovoljuje prometno ministrstvo poseben popust na železnicah. V Beogradu se je nedavno pričela akcija za gradbo katoliške katedrale. Beograjska občina je brezplačno darovala zemljišče v obsegu okoli 5000 kvadratnih metrov in v vrednosti več milijonov dinarjev. Oblastva so dovolila, da se smejo za cerkev zbirati prispevki po vsej državi. Praiv tako pa so dala tudi dovoljenje za posebno loterijo, ki je bila preračunana na 50 milijonov dinarjev dohodkov. Loterija se iz raznih razlogov ni posrečila, čeprav so jo posamezna ministrstva ..priporočala. V Srbiji se neprestano otvarjajo nove katoliške župnije in se grade nove cerkve, tako na primer samo v zadnjem času v Kraljevu, Nik-,šiču in Zajetaru. Nj. Veličanstvo kralj tudi sam .poklanja iz svojih sredstev velika darila za katoliške cerkve. Tako je na primer samo v zadnjem času daroval za cerkvene zvonove v Zaječaru 10.000 Din, za popravilo katedrale v Djakovu 100.000 Din, za obnovo katedrale v Senju 200.000 dinarjev in tako. naprej. V Beogradu je obstajala .prej samo ena edina katoliška župnija, danes jih > pet. Iz vseh teh dejstev se jasno vidi, kolika strpnost vlada v Jugoslaviji nasproti katoliški cerkvi. Razumljivo je, da se pojavijo od časa do časa kaki nesporazumi, vendar pa to nikakor ne iz-preminja splošnega položaja, ki je brezpogojno zelo ugoden za katoliško cerkev, zlasti če se upošteva, da katoličani v Jugoslaviji ne predstavljajo večine in da doslej še ni sklenjena cerkvena pogodba med Jugoslavijo in Vatikanom.» ' ;- ~:«DOJV Politični pregled Kakor smo že zadnjič pisali, se je vršila v Avstriji prava državljanska vojna med upornimi socialisti in vojaštvom. Dr. Doll-fussovi vladi se je naposled posrečilo udušiti upor. V bitkah so se rabili celo topovi. V vseh teh spopadih j& padlo več tisoč ljudi. Udušitvi upora so sledile številne aretacije socialistov in je bilo po prekem sodu mnogo upornikov obsojenih na smrt. Precej socialističnih voditeljev je pobegnilo v tujino- Zdaj je spet po vsej Avstriji vzpostavljen mir. Heimwehrovci =o po udušenem uporu socialistov začeli svo^o posebno politiko in že govore, da bi bil potreben povratek Habsburžanov. Baje jih v načrtu za postavitev, Otona Habsburškega za avstrijskega vladarja podpira tudi Italija. Zdaj so spet oživeli tudi avstrijski narodni socialisti. Londonski «DaiIy Mail» poroča iz Miinchena, da so nemški narodni socialisti stavili po radiu avstrijskemu ministrskemu predsedniku dr. Doll-fussu zahtevo, da mora sprejeti v vlado tudi zastopnike narodnih socialistov, sicer bodo avstrijski narodni socialisti priredili oboroženo vstajo. Kakor javljajo iz Rima, je ves fašistični tisk začel hudo gonjo proti Nemčiji in zahteva, da se mora Nemčija odreči težnji po priključitvi Avstrije kakor tudi zahtevi po uvedbi narodno-socialistične vladavine na Dunaju. V nedeljo so bile v Bolgariji občinske volitve, pri katerih so dobile vladne ciranke 56 odstotkov vseh glasov. Največ glasov med posameznimi strankami pa je dobila Zveza krrietijcev, dasi je njene volilce izkušala strahovati policija. Izidi občinskih volitev v Bolgariji vsekako kažejo željo bolgarskih kmečkih množic po izpremembi sedanje vladavine. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! » št. 8 BERIČEVO. V nedeljo 25. t. m. bo v Kmet-skem domu razstava izdelkov gospodinjskega tečaja, ki ga je priredila banska uprava pod okriljem Društva kmečkih fantov in deklet. Razstava bo odprta ves dan. Ob 16. uri bo slovesen zaklju-i ček z govori, deklamacijami in petjem. Vabimo vse, da si to poučno razstavo ogledajo. ČRNOMELJ. Preosnovi naših podružnic Kmetijske družbe posveča sresko načelstvo vso pozornost. Med drugimi se je zadovoljivo preosnovala podružnica Kmetijske družbe v Tribučah. Od 21 v letu 1933. je naraslo število članov na 52, kar je zelo razveseljiv pojav. Podružnica je zelo delavna in se resno bavi z organizacijo vnovčevanja kmetijskih pridelkov. V poštev prihajajo v prvi vrsti perutnina in jajca (izvoz). Tudi se članstvo zanima za nakup motorne mlatilnice in za ustanovitev živinorejske selekcijske organizacije. Podružnico vodita požrtvovalno predsednik g. Miko Gabrijan iz Pribincev in tajnik g. Gavro Lumbar. Tudi podružnica Kmetijske družbe v Črnomlju se je po izdatnem počitku vzdramila k novemu življenju ter se bo čisto preosnovala in poživila. Novi odbor s predsednikom g. Antonom Grahkom in tajnikom g. Vizjakom na čelu je začel ugotavljanje podružnične imovine, ki znaša nekoliko lepih tisočakov in ki jih bodo stari in novi člani ' gotovo z veseljem pozdravili. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Na pustno nedeljo je igral Sokol «Rodoljuba iz Amerike>>. Burka je lepo uspela, kar je pričalo burno odobravanje občinstva, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Najbolj so se odlikovali v igri sestre Belčeva. Sabadmova in Repova in bratje Belec, Golar, Kosi in Novak. Tudi ostali igralci so bili dobri. Gotovo bi bil uspeh še večji, če bj bil oder primernejši in dvorana večja. Po igri se. je razvila prijetna zabava z maškerado, ki so jo obiskale posrečene maske. Pa še večkrat tako. FLANINA PRI SEVNICI. V nedeljo 25. t. m. ob pol 12. bo v gostilniških prostorih g. Jožefa Špana redni občni zbor občinske organizacije JNS. Na zbor se vabijo člani in somišljeniki! MALA NEDELJA. Dramski odsek sokolske čete je z uprizoritvijo burke na pustno nedeljo dosegel lep uspeh. Vsi igralci so lepo igrali svoje vloge in navzočno občinstvo zelo zabavali. Obisk je bil zadovoljiv. Neodpustno pa je, da so neka- I- DVA ČLOVEKA : Svoje blažene matere... Kajti, Judita, o Ju-,dita, moja mati je bila po meni odrešena svojega trpljenja; duša moje matere je zaradi ljubezni njenega sina prišla iz ognja v vicah tja v nebeško blaženost! Izpolnil sem njeno najbolj vročo željo; storil sem tisto, za kar je hotela poprositi Ma-dono: Ostal sem v Rimu, v Rimu sem postal duhovnik. Njegovo poslednje sredstvo, da me je docela podjarmil, je bilo demonsko. Bral je v moji duši, v njenem najglobljem, najbolj skritem, najtemnejšem dnu. . . Zakaj potem, ko mi je živo popisal boj in trpljenje, ki me čakata, mi je naslikal zmago v tem boju; blaženost, ki bo sledila temu trpljenju. Ponižen, siromašen duhovnik bom in — gospodoval bom; gospodoval nad človeškimi du-. šami! Gospodovalno življenje, kraljevsko življenje so mi oznanjala njegova zgovorna usta. Saj je bil tudi on sam skromen, siromašen duhovnik, obenem pa vladar, kraljevski človek! Jaz sem bil sin grofa Enne, potomec prastarega, plemenitega rodu. Dobro! Sinovi dninarjev in kmetov so bili duhovniki, postali so škofje, kardinali... T o je bil med vsemi čudeži katoli- ške cerkve največji: ribičev sin je lahko postal namestnik Kristov na zemlji. Kakor demon je pograbila sila teh besed mojo slavohlepno, gospodovanja željno dušo. Veliko, neizmerno, ki je kronalo duhovnikovo delo na meni, se je zgodilo tako-le: Zarana nekega dne je bilo. Zarana je spričo velike vročine zapustil papež Rim, da pojde na svoje poletno domovanje v Albeirskih gorah. Takoj po svečani maši je bil določen čas za odhod. Ko je šel gospod Sebastijan Schvvarz z menoj v Vatikan, je bilo še mračno. Krenila sva po cesti, ki vodi k vatikanskim vrtovom, in stopila skozi vrata za švicarsko telesno stražo v palačo. Ker sem vedel, da trpi moja mati zaradi mene v ognju, sem bi! tako obupan, da življenja zame ni bilo več življenje. Tudi to jutro sem čutil vse, kar sem videl in slišal prav tako, kakor ne bi bilo od tega sveta. Šla sva v Vatikan, ki ni ne poslopje ne palača, ampak mesto, ki so ga zgradila mnoga stoletja in ki bo ostalo dolgo časa na zemlji, kakor vsi zemeljski gradovi vladarjev. Z nama so prihajali tudi mnogi cerkveni mo-gočniki, rimske veličine in imenitne žene, tako da je bila na dvoriščih, stopnicah in hodnikih huda gneča. Skozi ozka vrata sva prišla v zelo visoko, zelo zelo dolgo in ne zelo široko dvorano, kjer je bilo skoraj temno. Na oltarju, ki je stal ob eni izmed ozkih sten, je gorelo šest mogočnih voščenk. Plapolale so z rdečkastim sojeni nad zmešnjavo temnih titanskih postav. Te postave, ki sem jih komaj lahko ločil po obrisih in barvah, so pokrivale ves visoki zid nad oltarjem do obokov pod stropom. Na tej in še na vseh drugih stenah se je videlo, kakor da bi silila od vseh strani kopica teles, da bi poslušala, kako bo sveti oče bral mašo. Razsvetljen pa jf bil samo oltar z gorečimi voščenkami; in vse drugo je bilo kakor zavito v mračne tenčice. Zakaj v kapeli je bilo še zelo mračno in samo od ene strani je silila zviška jutrnja svetloba vanjo. Za visoko marmornato omaro sem dobil prostor zraven gospoda Sebastijana Schvvarza. Bil sem precej daleč od oltarja, toda prav njemu nasproti. Torej prav nasproti tisti legiji postav; videlo se je, kakor bi mnoge prihajale iz globine* prihajale na dan iz črnega prepada, in njega napadale. Moje oči, ki so se počasi privadile mraku, so razločile v senci, kako se je na levi od oltarja odpirala zemlja in kako je črna zemlja bruhala iz sebe mrtvece: trupla in okostja! Tisti, ki so vstali, so silili iz neizmernega prostora, in za sabo so jih vlekli tisti ostali, ki so že prišli više. Stisnjeni krog teles se je gnetel z obrazi, ki so pričali o največjem strahu in največjem upanju, ki so bili polni očaranja in so obupovali, okoli mogočnika, ki je nalik golemu titanu dvigal roko, kako bi sodil. Drhteča žena z na prsih pre-križanimi rokami se je stiskala h kolenom strašnega orjaka, prosila milosti, boječe moledovala. Toda videlo se je, kakor bi sodeča roka delila samo pogubljenje .., Pod neusmiljenim sodni-> Šport je zdrav, toda lahko se prehladite vsled majhne neprevidnosti, radi tega mislite takoj po prvih znakih na ASPIRIN tablete jn na Bayerjev križ (J), ki jamči za njihovo pristnost. V. i.. •JUGEFA" k. i. Zajrcb. Gajev« 32. OjU« |< rrjim. pod S. br. 437 od 10. I. 193-». ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Občinska organizacija JNS je imela te dni letno glavno skupščino v dvorani g. Kratkega. Prisotnih je bilo 86 članov in čez 40 drugih somišljenikov, ki bodov si pristopili k organizaciji. Zbor je otvoril predsednik g. Ivan Pipan. Tajnik g. Ivan Šmajdek in blagajnik g. Anton Kremžar mlajši sta podala svoji poročili. O delovanju narodne skupščine in o splošnem gospodarskem stanju v državi je poročal narodni poslanec g. Albin Koman, o bano-vinksi skupščini pa banovinski svetnik g. Volen-tin Babnik. Skupščina je bila zelo živahna in poslanec g. Koman je na razna vprašanja tolmačil stališče sedanje vlade. Priporočal je pristop v JNS, ker le v tej je moč, kar so že pokazale lanske občinske volitve. Pri volitvi odbornikov je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom g. Ivanom Pipanom. Članarina za leto 1934. je bila določena na letnih 6 Din. Zaradi neupoštevanja organizacijskih pravil pri zadnjih občinskih volitvah je bilo iz stranke izključenih 18 članov. ŠMARTNO PRI LITIJI. V petek 16. t. m. se je na povabilo sreskega načelstva. v Litiji sestal sreski odbor za izvršitev javnih del v litijskem srezu. Sestanka so se udeležili zastopniki iz vseh občin litijskega sreza. Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev sreskega odposlanca v banovinski od- bor za javna dela. Izvoljen je bil g. Josip Strman, župan iz Šmartnega. Razpravljalo se je tudi o vseh nameravanih javnih delih, ki se naj izvrš® v tem letu v občinah našega sreza. Zlasti se j® pretresalo vprašanje nujno potrebne gradbe zasavske ceste. Sklenilo se je, da se posreduje na vseh pristojnih mestih, da se gradnja zasavske ceste prične letos, ker le tako pridejo naši delavci spet do rednega zaslužka. Zupanu g. Josipu Str-manu izkazano zaupanje ponovno dokazuje, da uživa naš župan na vseh mestih zaupanja Mi, ki poznamo županovo nesebično delo, vidimo v njegovi osebi jamstvo za neumorno delovanje in upamo, da ga bodo zastopniki vseh občin litijskega sreza pri njegovem delu krepko podpirali* — Novoustanovljeni Sokol v šmartnem se najlepše razvija, kar izpričuje telovadnica, ki je vedno polna telovadcev, katerim načeluje brat Miro Pistotnik. Vabimo naklonjeno občinstvo, da podpira Sokola ter mladino redno pošilja k telovadbi. — Dramski odsek je v tej sezoni priredil dve veseloigri, ki sta bili prav dobro obiskani. — Sokolski občni zbor je bila veličastna počastitev jugoslovenske narodne misli. Sklenili smo, da pojdemo na delo za čim večji razmah Sokola v naši občini. teri člani čete namesto domače posetili igro v sosedni fari. S pripadniki čete, ki izrabljajo sokol-ske znake le v dosego služb pri naprednjakih in za osebne koristi, a se ne menijo za sokolske predstave ter še znance odvračajo od obiska, bi bilo treba temeljito obračunati. RADEČE. Predzadnjo nedeljo se je vršil shod JNS v dvorani hotela «Jadrana» v Radečah. Zbralo se je okrog 400 somišljenikov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Shod je otvoril župan in predsednik naše organizacije g. Anton Polanc, ki je podal izčrpno predsedniško poročilo, v katerem je posebno poudarjal veliko zmago pri občinskih volitvah in uspešno borbo za ohranitev sreskega sodišča. Nadaljnji poročili sta podala gg. Bogomil Trepečnik mlajši in Robert Premerstein. Naposled je bil ponovno soglasno izvoljen dosedanji odbor z županom g. Polancem na čelu. Poslanec g. Alojzij Drmelj se je v svojem govoru obširno bavil z gospodarskimi in finančnimi vprašanji, ki jim vlada posveča največjo pozornost. Razložil je znane gospodarske uredbe ministrskega sveta in se izrekel za zopetno uvedbo banovinske trošarine na vino in žganje, ki se bo porabila za javna dela. Nato je g. Ambrož podal podrobno poročilo o političnem položaju in o delu in organizaciji JNS. Banovinski svetnik g. Ravnikar je poročal o proračunskem zasedanju banovinskega sveta in razložil proračun naše banovine. Iz bednostnega sklada bo določenih 75.000 dinarjev za regulacijo hudournika Sapote, kar bo zelo velikega pomena za občini Radeče in Sv. Jurij pod Kumom. Mogoče bo zaposliti precejšnje število brezposelnih, posebno iz vrst bivših rudarjev in steklarjev. Obenem pa bo ves kraj zavarovan pred tem nevarnim hudournikom. SV. JURIJ POD KUMOM. Predzadnjo nedeljo popoldne se je vršil v gostilni predsednika občinske organizacije JNS g. Martina Rovana shod JNS. Gostilniški prostori so bili nabito polni zboroval-cev. O delovanju odbora JNS in o domačih političnih razmerah je izčrpno poročal neumorni tajnik g. Leopold Knez, ki je duša vsega nacionalnega gibanja v naši občini. Posebej je omenil uspešno borbo za ohranitev samostojne občine. Ostro je grajal one, ki so ob priliki občinskih volitev poizkusili napraviti zmedo med našimi somišljeniki. Pri volitvah je bil z majhnimi iz-premembami izvoljen stari odbor z gg. Rovanom in Knezom na čelu. Nato sta govorila še narodni poslanec g. Drmelj in g. Ambrož, radeški župan pa je poročal o regulaciji Sapote. kom pa je bila kakor živ oblak kopica angelov, ki so z glasovi trobent klicali k sodbi; in zgoraj kerubini, kakor bi bučeče hiteli navzdol na oblačkih, glasnikih viharja. Kogar je na materino priprošnjo strašni Bog sprejel med srečne, tisti je občutil nebeško blaženost; tisti pa, ki zanj ni bilo odpuščanja — ki zanj ni prosila mati — je omahnil v večno globočino... V sencah in barvah sem videl pri nejasnem odsevu počasi vstajajočega dne strašno poslednjo sodbo. Toliko bolj mistično in strašno je delovala na moj docela zmedeni duh. Svoje matere sem se spomnil. Bilo mi je, kakor bi jo bil videl. Stala je tam pred menoj na steni, nad oltarjem, na levi. Zavita je bila v mrliško ogrinjalo in roke je žalostno iztezala, glavo je nagnila nazaj kakor v obupu, videlo se je, da tava docela sama skozi neizmernost, da išče svojega sina, ki je zaradi njega umrla, ki je zaradi njega trpela v ognju vic. Iskala me je. Ce me bo našla med milijoni, me bo prijela za roko in vzdignila navzgor: tja, kjer se je drhteča Mati oklepala kolen svojega sodečega sina. Mati je hotela prositi za svojega sina, da njen sin ne bo pogubljen, ker je pustil trpeti dušo svoje matere v vicah. Nepremično sem strmel na samotno iščočo ženo v neizmernosti. Skoraj bi bil na ves glas zakričal: «Mati! Mati! Mati! Tu sem! Odpusti mi! Storil bom tudi to — zaradi lebe!» V svoji vročični domišljiji nisem opazil, da je prišel papež in stopil k oltarju. Petje otroškega zbora je iznenada splavalo skozi oboke kakor glasovi duhov. Zdelo se mi je, da je začela množica plavajočih keru-binov peti za poslednjo sodbo; tako nezemeljsko je donelo to petje, kakor bi prihajalo navzdol, iz odprtega neba. Videl sem papeža. V beli obleki je stal pred oltarjem. Roke je dvigal, kakor bi ukazoval mrtvecem, naj vstanejo in pohite h Gospodu in Odrešeniku — k Sodniku in Maščevalcu; saj je imel tudi moč razvezovati in vezati na zemlji, preklinjati in blagoslavljati. Tedaj se je zgodilo nekaj čudovitega. Solnce je vzšlo. Njegovi prvi žarki so padali skozi okno v kapelo in na sliko poslednje sodbe. Vsa zalesketala se je podoba svetega očeta; vsa zalesketala se je bela podoba božjega Maščevalca; vsi zalesketali so se angeli in kerubini, ki so klicali k sodbi in nosili s seboj zmagoslavno Kristovo mučilno orodje: vrv in križ, trnjevo krono in kopje, žeblje in bič. Bila je slava. Bila je glorija! Zlati soj velike nebeške plamenice je tako iznenada prišel v temo, dojem je bil tako silen, da so se vsi v kapeli zdrznili. In med vriskajoče petje otroškega zbora je dal Pij IX. svoj blagoslov. Ko sem se dvignil s kolen, sem pogledal navzgor. Tedaj sem opazil visoko nad sabo plavajočega Boga Očeta in Stvarnika, kako je trgal mrak, kako je dejal svojim pravkar ustvarjenim svetovom prvo svetlobo, kako je odhitel odondod in na škrlatnih oblakih ter ustvaril prvega človeka — prva dva človeka. Tudi božansko lepoto prvih dveh ljudi sem občutil v tisti veliki uri, ko sem mislil, da je na Michelangelovi sliki poslednje sodbe samotno blodeča žena duh moje rajne matere, ki ne bo rešena prej muk v onju, dokler ne bo njen najmlajši in najbolj ljubljeni sin izpolnil njene najbolj vroče želje ter postal siromašen služabnik Gospodov, ponižen hlapec cerkve — kraljevski gospodovalec nad človeškimi dušami. Tako se je zgodilo, da je postal iz mladega gospoda Roka v Rimu pater Pavel. Deseto poglavje. Še zmeraj: «Kako je postal iz mladega gospoda Roka pater Pavel.?. Dve leti pozneje... Ne, še zmeraj ni na mojem obrazu izpre-membe črt, izraza in pogledov, ki bi izdajali, kaj sem: siromašen služabnik najvišjega Gospoda, ponižen hlapec edino zveličavne cerkve, ge zme-raj nosim svojo glavo preveč pokoncu, še zmeraj je moja hoja preveč moška in ponosna. In molil sem, kakor le more človek moliti; svojo mater sem izmolil iz vicl Boril sem se z Bogom za dušo. svoje matere, bil sem se z njim, / VINICA NA KOLPI. Sadjarstvo je zelo važna gospodarska panoga za Belo krajino. Spoznanje, da nam bo med ostalimi panogami zlasti sadjarstvo pomoglo spet na noge, si postopno utira pot med prebivalstvom. Poročali smo že, da se osnuje na Vinici občinska drevesnica, za katero je dala občina brezplačno na razpolago potrebno zemljišče. Zdaj se pa ustanovi še tako potrebna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki se bo gotovo dobro razvijala, ker so Viničani veliki ljubitelji sadjarstva. Kratke vesti Tedenski tržni pregled SVINJE. Na svinjskem sejmu v Mariboru so bile cene: prascem, 5 do 6 tednov starim, po 100 do 200 Din, 7 do 9 tednov starim, po 140 do 150 Din, 3 do 4 mesece starim, po 200 do 250 Din, 5 do 7 mesecev starim, po 330 do 360 Din, 8 do 10 mesecev starim, po 450 do 500 Din, 1 leto starim 680 do 850 Din; kilogram žive teže 7 do 8 Din, mrtve teže 9-50 do 10 Din. = Spored kmetijskih radijskih predavanj v letošnji zimi. Marca: 4. ob %8.: O konjskih boleznih (dr. Veble Franc); 4. ob 16.: Pomladna dela v sadovnjaku. (Flego Anton); 11: ob %8.: Komasacije ali zložbe (inž. Pire Alfonz); 11. ob 16.: O perutnini in perutninarstvu (inž. Wenko Beno); 18. ob %8.: Vinograd pomladi (inž. Zu-panič Ivo); 18. ob 16.: O zelenjadarstvu (Štrekelj Josip); 19. ob %8.: Naše planine in planšarstvo (inž. Pire Alfonz); 19. ob 16.: O napravi umetnih travnikov (inž. Sadar Vinko); 25. ob %8.: Čebelarsko vprašanje naše dobe (profesor Verbič Josip). — Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi 27. t. m. enodnevni tečaj o trsni rezi v šolskem vinogradu v Trški gori, in sicer od 8. do 12. in od 14. do 16. Vinogradniki naj prinesejo s seboj trsne škarje. Nadalje priredi 3. marca na šoli enodnevni k 1 e -t a r s k i t e č a j od 18. do 12. in od 14. do 17. Sejmi 27. februarja: Metlika, Ig; 1. marca: Planina pri Sevnici, Velike Poljane, i Toplice pri Novem mestu, Konjice, Krka, Nova vas na Blokah, Marenberg, Cirkovce; 2. marca: Velenje; 3. marca: Vransko, Oplotnica, Koprivnica, Gornja Ponikva. Vrednost denarja 4 Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28-5 %): 1 nizozemski goldinar za 23-08 do 23-20 Din; 1 nemško marko za 13-54 do 13-65 Din; jI angleški funt šterling za 176 do 177-50 Din; 1 ameriški dolar za 34-30 do 34-59 Din; 100 francoskih frankov za 225-82 do 226-94 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 303-53 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8-65 do 8-85 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 305 do 308 Din. * Nj. Vel. kraljica na družabni prireditvi Kola srbskih sester. V beograjskem Oficirskem domu je Kolo srbskih sester v soboto zvečer priredilo slovenski ples, kateremu je prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Lepi družabni prireditvi so dale poseben sijaj slikovite narodne noše iz raznih slovanskih pokrajin. V nedeljo popoldne je Nj. Vel. kraljica sprejela v avdijenci predstavnice ženskih društev iz raznih pokrajin, ki so sodelovale pri prireditvi. Po sprejemu je bila čajanka v prostorih starega dvora. * Posojilo za regulacijo Ljubljanice odobreno. Finančni minister je v torek podpisal odlok, s katerim dovoljuje ljubljanski mestni občini najetje posojila v višini 6,683.000 Din za regulacijska dela na Ljubljanici v teku letošnjega leta. Mestna občina bo najela posojilo pri Poštni hranilnici. Za kritje posojila bo prispevala država 2,227.666 Din, ostanek pa se bo odstotno razdelil med mestno občino, banovino in Odbor za osuševanje ljubljanskega barja. S tem je vprašanje regulacije Ljubljanice končro urejeno, kar bo toplo pozdravila vsa ljubljanska javnost. Največja zasluga za ugodno rešitev tega vprašanja, ki je bilo desetletja neprestano na dnevnem redu in katerega rešitev je bila še prav posebno težavna v sedanji gospodarski stiski, gre brez dvoma ljubljanskemu narodnemu poslancu g. dr. Kramerju, ki je zastavil ves vpliv, da to vprašanje ni bilo pomaknjeno z dnevnega reda, kakor se je to zgodilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri mnogih drugih javnih delih. Neumorno se je trudil za rešitev tega vprašanja tudi ljubljanski podžupan profesor g. Jarc. Tudi v socialnem pogledu pomeni ta uspeh veliko pridobitev, kajti z nadaljevanjem regulacijskih del bo zopet našlo kruha in zaslužka mnogo delavnih rok. Ljubljana dolguje za ta uspeh prav posebno priznanje svojemu poslancu, ministru g. dr. Albertu Kramerju. * Dravski banovinski svet je končal letošnje zasedanje v četrtek z odobrenjem uredbe o občinskih uslužbencih. Razpravo o banovinskih davkih, trošarinah in taksah je končal banovinski svet predzadnji torek. * Koliko listov ima Jugoslavija. Iz «Novinar-skega glasnika* posnemamo naslednje številke o stanju jugoslovenskega tiska: V dravski banovini se tiska 129 listov^ od teh je 6 dnevnikov, 31 tednikov, 44 mesečnikov in 49 drugih. V savski banovini: 316 listov, in sicer 7 dnevnikov, 47 tednikov, 87 mesečnikov in 183 drugih. V pod-dročju Beograda, Pančeva in Zemuna: 173 listov, od teh 3 dnevniki (tu očividno ni vštet list «Štam-pa»), 22 tednikov, 68 mesečnikov in 80 drugih. Donavska banovina ima 112 listov, in to 4 dnevnike, 23 tednikov, 38 mesečnikov in 37 drugih. Moravska banovina: 12 listov, od teh 10 tednikov, Primorska banovina: 17 listov, od teh 2 dnevnika, 10 tednikov in 5 drugih. Zetska banovina: 15 listov, od teh 13 tednikov in 2 druga. Drinska banovina: 36 listov, od teh 2 dnevnika, 10 tednikov, 7 mesečnikov in 17 drugih. Vrbaska banovi-nai ma samo 1 tednik («Vrbaske novine*). Var-darska banovina: 10 listov; od teh izhaja «Var-dar* trikrat na teden. * Volitve delavskih zaupnikov v Trbovljah. Za nedeljske volitve delavskih zaupnikov je vladalo med delavstvom v rudarskih revirjih izredno veliko zanimanje. Udeležba na voliščih je bila velika, saj beležijo nekateri obrati skoro stoodstotno udeležbo, povprečno pa je znašala udeležba okroglo 90 %. Izidi volitev po posameznih obratih trboveljskega rudnika so nastopni: v za-padnem okrožju: združeni marksisti in klerikalci 438 glasov, Narodna strokovna zveza 186 glasov; v vzhodnem okrožju: združeni 350, Narodna strokovna zveza 120; na Dobrni: združeni 56, NSZ 71; Premagal sem ga; pustiti je moral dušo moje matere po moji molitvi in mojem boju. Zdaj si blažena po ljubezni svojega sina. Blaženo se smehljaje gledaš name z višav... In vendar — kaj je"verdar, da vzlic temu nisem dober kristjan, da vzlic temu nisem zvest služabnik Gospodov, da vzlic temu nisem pobožen hlapec katoliške cerkve? Nekaj je v meni, kar se ni docela ubito, kar še ni docela poduhovljeno: še zmeraj je v meni kos človeka! To je hrepenenje človeškega bitja. Hrepenenje — po čem? Gospod, ti mogočni Gospod v nebesih in življenju, po čem hrepeni moje mlado srce? Po veselju sveta, po veselju nad tem, da diham, po sreči živega bitja, po — življenju! Ne smem hrepeneti; vsako hrepenenje živega bitja moram v sebi zadušiti, zatreti do najtišjega giba; najtišji gib je smrten greh. Kaj bi še mogel drugega povedati? Mislim na izpremebe v sebi od tistega poletnega jutra v sikstinski kapeli. Dugi dan me je huda vročica priklenila na posteljo. Jaz bolan? Mladi gospod Rok bolan? Ali se je to sploh moglo zgoditi? Ali se je moglo mlado drevo sredi srečne pomladi iznenada posušiti? Vesela žival z gora iznenada omahniti na tla, čeprav je ni zadela krogla? Orel, ki se je dvignil k oblakom in krožil nad vrhovi, iznenada pasti iz bližine solnca z ohromelimi krili na tla? Ležal sem v mali rumeni hiši, ki ji je solnce že davno požgalo cvetoči vrt, in nisem nič več vedel o življenju. Dolge tedne sem ležal brez zavesti v vročici. Rad bi bil umrl, toda umreti nisem mogel, na življenje in smrt sem se moral boriti s koščeno ženo, ki je hotela vzeti mladega gospoda Roka, še preden je postal pravi mladi gospod Rok. Prečastiti gospod Sebastijan Schvvarz mi ni povedal; vendar pa vem, vem, da nisem bil med svojimi blodnjami v svetem Rimu ob rumeni Tiberi, ampak na gradu Enni, ob zelenem Eisacku, da sem se mudil v Vahrnu pod kostanji, da sem jezdil pod njihovimi oboki iz vej na svojem plavcu in da sta mrcini skakali ckoli mene. Prišli smo na Platterjevo domačijo. «Judita! Judita!* Vriskal sem to ime in okoli mene so vriskale gore in doline, drevesa in grmovje, nebo in zemlja: «Judita! Judita!* Ona je bila tam! Nežna in vitka, tako jasnega obraza in v njem so se črne oči nenavadno globoko zamišljeno upirale v svet, ki je vriskal z menoj. Svoje temno oblačilo je imela na sebi. Njene živali so bile z njo: kuna in ruševec, srebrni fazan in oba sokola... «Ali si srečno zbrala ves svoj zverinjak, čarovnica?* sem ji za vriskal, skočil s konja, planil k njej, jo hotel objeti, hotel sem se jokati in se smejati, hotel sem omahniti pred njo, z obema rokama sem jo hotel objeti in jo poljubiti. Kaj pa je to? Nisem se je mogel dotakniti? Negibno sem stal; čutil sem, da mi mora srce počiti, če je ne stisnem v svoje roke, če je ne poljubim; čutil sem, da se ne morem zganiti: zame je postala nedotakljiva! Juditka s Platter-jeve domačije nedotakljiva za mladega gospoda Roka, ki jo je vendar tako iz srca — ne, tako strastno, tako goreče ljubil. Šla je mimo mene: s široko, široko odprtimi očmi, tik mimo mene in me še pogledala ni. Sploh me ni videla. Živali so ji sledile. Še Judi-tine živali se zame niso zmenile! Šla je skozi cvetni vrt; šla čez travnik, v kostanjev gozd. Čedalje globlje je šla vanj. Vedel sem, da jo bo gozd pogoltnil, da se bo v njem izgubila, če se ne bom mogel zganiti in pohiteti za njo. In niti uda nisem mogel premakniti! Tudi če bi ne šlo samo za moje, ampak tudi za Judi-tino življenje — nisem mogel! Ušla je mojim pogledom. Še enkrat ni obstala, še enkrat se ni ozrla ... Prečastiti gospod Sebastijan Schwarz mi ni ničesar povedal o mojih blodnjah; sam pa vem, da se mi je bledlo in se teh blodenj spominjam, kakor bi bile dolgotrajne, tesnobne sanje. Bil sem v globoki temi, zdelo se mi je, da plavam v višavah in da padam v prepade. na dnevnem kopu Neži: združeni 112, NSZ 77; na separaciji: združeni 269, NSZ 103; pri zunanjem obratu: združeni 51, NSZ 49; v osrednji delavnici in električnem obratu: združeni 106, NSZ 29 glasov. Kakor pri volitvah v trboveljsko občino, tako so se tudi pri teh volitvah združili socialisti in klerikalci, kar je bilo napovedano že na sobotnem shodu v Delavskem domu, kjer so pozivali tudi žene, da pomagajo rešiti, kar se rišiti da. * Volitve delavskih zaupnikov v Kisovcu. Burne volitve rudarskih obratnih zaupnikov so se vršile v nedeljo v kotredeški obratni pisarni. Navzočen je bil kot zastopnik rudarskega glavarstva g. inž. Zupančič. Takoj ob pričetku je prišlo med člani komisije do nesoglasja. Predsednik komisije višji inšpektor g. inž. Lepornik je vztrajal pri zahtevi, da se volijo kakor dosedaj zastopniki za vsak obrat posebej. Isto stališče je zavzel tudi član komisije NSZ, medtem ko je zastopnik marksistov zahteval, da se volitve vrše skupno za vse obrate, kakor je to zahtevala II. rudarska skupina. Po enournem odmoru so se pričele volitve. Marksisti in klerikalci so volili vezano, in sicer z volilnimi listki, na katerih je bilo napisanih vseh šest zaupnikov in šest namestnikov. Nasprotno so volilci NSZ volili svoje zaupnike za vsak obrat zase. Volitev se je udeležilo 90 odstotkov vsega delavstva. Skupna lista je prejela od 300 do 329 glasov, to pa zato, ker so šteli vse glasove obratnega delavstva skupaj. Lista NSZ je prejela do 150 glasov. Za kisovški obrat je bilo 236 upravičencev; od teh je prejela NSZ 118 do 124 glasov, torej nadpolovično večino, in bi bila izvolitev treh zaupnikov popolnoma upravičena. Ker so pa šteli skupne glasove vseh obratov (tudi kotredeškega in zunanjega), so bili izvoljeni nasprotniki. Gotovo pa je že danes, da bo vodstvo obrata Kisovca upoštevalo izvolitev zaupnikov, ki so prejeli v tem obratu večino, ne pa zaupnike, ki sta jih volila tudi ostala obrata. NSZ bo vložila protest proti načinu volitev. Dosedaj so se vedno in povsod volili zaupniki za vsak obrat posebej. Letos pa je bila izjema za Zagorje in Mežico. Tudi glasovnice niso bile žigosane in so nekateri z njimi razpolagali. Razglašeno tudi ni bilo po obratih, da bodo po odredbi II. rudarske skupine skupne volitve. Vedeli so za to samo marksisti. Volitve so pokazale velik uspeh kisovškega delavstva, organiziranega v NSZ, ki ima v obratu večino. To so tudi nasprotniki dobro vedeli, zato se je volitev izvršila po njihovem načinu. Jasno je pa dokazano, da je padla trda postojanka marksistov v Kisovcu. * Na poti v Zagreb se podraži mleko za 300 odstotkov. Na zborovanju kmetov pridelovalcev mleka iz 10 srezov v Velikem Grdjevcu so ugotovili, da se mleko iz vasi do Zagreba zaradi mnogih posrednikov in njihovih dobičkov podraži za 300 odstotkov. Zagreb dobiva okrog 60 odstotkov potrebnega mleka od mlekarskih podjetij. Ta imajo svoje organizacije za zbiranje in prodajanje mleka in so prvi posredniki navadno vaški trgovci. V večjih krajih, kakor na primer v Belovaru so zbiralnice mleka in je tam na delu že druga vrsta posrednikov, tretji posredniki pa so pri onih zbirališčih mleka, kjer se izvrši pasteriziranje in se potem mleko z avtomobili ali pa z vlakom odpravlja v Zagreb. Pregledi, izvedeni od higienskega zavoda v Zagrebu, so že ponovno ugotovili, da je mleko v Zagrebu slabše po kakovosti kakor pa mleko, ki so ga organi zavoda pregledali po vaseh. Poleg tega je v mleku tudi mnogo več bakterij, kakor jih je bilo ugotovljenih pri prvih pregledih po vaseh. Velika množica posredovalcev torej mleko v veliki meri podražuje, pri tem pa ga tudi poslabša in spravi vanje mnogo kali in nevarnih bolezni. * Seja ljubljanskega sreskega odbora za javna dela. Dne 14. t. m. se je vršilo v sejni dvorani Kmetijske družbe prvo zasedanje sreskega odbora za javna dela pod predsedstvom ljubljanskega sreskega načelnika g. Znidariča. Seje so se udeležili vsi od občinskih odborov izvoljeni člani, po večini župani občin ljubljanskega sre-za. G. načelnik je orisal način, po katerem se bodo izvrševala postopno različna javna dela iz državnih prispekov, in to v prvi vrsti dela, ki so splošno koristna. V drugi vrsti pa pridejo šele v poštev dela, ki so krajevnega značaja, kakor naprave in razširjenja vodovodov, znižanje kakega klanca, odstranitev hudega cestnega ovinka in podobno. Vsak odposlanec je v imenu svoje občine povedal in obrazložil svoje želje, ki so se vse zapisale in se bodo pretresale spet v banovin-skem odboru, ki se bo sestal potem, ko bodo vsi srezi določili svoje odposlance. Kot odposlanec v banovinski odbor za ljubljanski srez je bil soglasno izvoljen vrhniški župan g. Stanko Hočevar, ki je obljubil, da bo storil vse, da se bodo želje posameznih občin izpolnile. Poudaril je, da se morajo v načrt vzeta javna dela izvršiti, ker so nujno potrebna in obče koristna. Prav posebno nujnost in važnost jim je pa priznati zato, ker se bodo zaposlili z njimi številni brezposelni, ki pomenijo danes največjo skrb vsakega župana. * Prodaja na dražbi pod desetino vrednosti. V dobi gospodarske stiske tudi marsikateri dober, gospodar ne more izpolnjevati svojih obveznosti* Posledice tega so tožbe, rubežnl in nazadnje dražbe. Taka dražba se je pred dnevi vršila pri nekem obrtniku v Zagorju ob Savi. Zarubljeni predmeti so bili prodani pod desetino vrednosti, to pa zato, ker so bili predmeti ocenjeni kar v naglici. Na tej dražbi so bili prodani trije po pol leta stari prašiči za 80 Din. Še tistega dne je kupec prašičke prodal za 500 Din in tako zaslužit 420 Din. Kočija, voz, šivalni stroj, seno in razna orodje so bili prodani za okroglo 400 Din, dasi je vse skupaj vredno kakih 5000 Din. Tu bi bilo treba nekaj ukreniti, ker nikakor ne gre, da se nekateri tako okoriščajo na račun bednikov, ki jih je kruto udarila usoda gospodarske stiske, stiske. * Smrt bosanskega veterana. Komaj so se za« prla vrata tega sveta za starim Čukom iz Kisovca, že je odšel za njim drugi veteran, Franc Praš-nikar z Bušenj, po domače Nabušenčan. Dosegel je starost 83 let. Visokega moža so poznali daleč okrog. Priljubljen je bil zaradi svoje zgovornosti, ki je očitovala precejšnjo naobrazbo, ki si jo je pridobil v širokem svetu. Posebno rad je pripovedoval o svojih doživljajih pri zavzetju Bosna leta 1878., katerega se je udeležil s 17. polkom V bitki pri Ljvnu je bil odlikovan, napredoval je do nadlovca in bil po trinajstih letih službe leta 1884. odpuščen. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Begunci iz Avstrije. Zadnje dni je pribežala iz Avstrije v Maribor več avstrijskih socialnih demokratov. Mejo so prekoračili v St. Ilju v Slovenskih goricah in v Prekmurju in jim naša ob-lastva niso delala ovir. Vsi uživajo kot politični begunci pravico zatočišča po mednarodnih določbah. Večina beguncev je bila brez sredstev in zato so mariborski socialisti uvedli nabiralno akcijo. Kakšna bo nadaljna usoda teh beguncev, ni znano. * Strojevodja je preprečil železniško nesrečo. Mariborski večerni vlak št. 9016 se je odpeljal 15. t. m. s postaje Dravograda-Meže po voznem redu ob 20.22 proti Prevaljena za Avstrijo. Na progi med Guštanjem v bližini Malgajevega spomenika pa je strojevodja vlaka začutil udarec izpod stroja in v hudi slutnji z bliskovito naglico ustavil drveči vlak. Ko sta s kurjačem pregledala Soteščan: 6 Dedinja grajskih zakladov «Ako je resnično vaše priznanje, tedaj odredite takojšnjo preiskavi. Tista bela žena je bila pri kneginji v spalnici... Opozarjam vas na pretečo nevarnost...» «Motite se, plemenita!» ji je rahlo oporekel. «Zadeva je nujna», je silila v kneza. «Nobe-nega trenutka ne smemo zamuditi.* «Ustregel vam bom, čeprav ne verjamem v nevarnost.* Knezu je gorela strast iz njegovega pogleda. Zvijačnica pa je priganjala: cHitro, hitro! Sicer nam bo prikazen ubežala.» Pozval je služabnika ter mu naročil, naj pokliče načelnika nočne straže. «Preiščite vse hodnike!* se je glasilo povelje. «Na dvoru se je pojavila bela žena... Pričakujem natančnega poročila.* Načelnik se je priklonil in odšel na delo. «Ugodil sem vam, moja lepa prijateljica,* se ji je dobrikal Julijan, zajet od njene mreže. «Zdaj pa zahtevam plačilo...» «Bojim se, da ne bi naju kdo iznenadil... Kaj poreče kneginja, ako bi izvedela?* cDovolite, da vam zaprem vaša zlata usta.* — Privil jo je k sebi ter jo strastno poljubil. Zapeljivka je v namišljeni sramežljivosti povesila glavo, , «Milostiva, poklanjam vam svoje srce*, ji je odkrival ljubezen. «Bodite moja, samo moja...» Zvijačnica ga je zavrnila: cMoj jasni knez, to se ne more zgoditi. Nikdar, nikdar!* «Zakaj ne?* je zahteval pojasnila. «Med nama je prepad, ki ga ni mogoče premostiti .. .* «Vse je mogoče, milostiva!* Zdravnik se ni upal izreči. ^Prepričajte se!* je ponovila odločno svojo zahtevo. «Voda je sladka*, je odvrnil, ko se je dotaknil z jezikom tekočine. clreba jo je natanko preiskati.* «Preiščite jo takoj!* je zahtevala nova članica knežjega dvora. ^Predrznosti* si je mislila grofica. Nekaj jo je sunilo kakor z nožem v čutečo dušo. «Bolnici je potreben mir*, je odstranil nepotrebno osebje. «Ali upate v ozdravljenje?* je Gizela skrbno poizvedovala. «Storil bom vse, kar bom mogel*, ji je obljubil ter jo prijazno odslovil. Ostati je smela le služabnica, katero je izbral a strežnico. «Ali je kneginjo kdo posetil?* jo je vprašal, ko sta bila sama. «Nihče*, mu je Gdgovorila služabnica. «Že več dni ni bilo tujega obiska.* prečiti. Deklica je prišla pod kolo in je s hudimi poškodbami na glavi umrla takoj na kraju nesreče. Tragična smrt deklice je za njeno mater, vdovo, tem hujši, ker so šele v nedeljo pokopali njenega moža, odnosno dekličinega očeta, tovarniškega delavca Antona Grosmana. Truplo uboge deklice so prepeljali v mrtvašnico. Kolikor se je dalo ugotoviti, ne zadene pri nesreči šoferja ni-kaka krivda, nego je le golo naključje zahtevalo svojo žrtev. • Požar. Nedavno je v zgodnji jutrnji urih na-sta ogenj pri posestniku Kalanu, po domače Zni-darju, v Slapah. Goreti je začelo na skednju, ki je zgorel. Gasilci iz Zgornjega Kašlja so bili takoj na mestu in obvarovali sosedna, le nekaj metrov oddaljena poslopja, da se niso vnela. * Žrtev tramvaja v Ljubljani. Te dni je pri2^ na Zaloški cesti v Ljubljani do hude nesreče, ki je že tretja, odkar je izvedena po Ljubljani krožna proga. Skoro čudno je, da se tramvajske nesreče v Ljubljani tako hitro vrste druga za drugo. Na Zaloški cesti je tramvaj podrl 451et-nega posestnika Pavla Logondarja iz Zabnice pri Škofji Loki. Logondar je dobil pri padcu resen pretres možganov in hude notranje poškodbe. Njegovo stanje je resno. Uradna preiskovanja potrjujejo, da se more Zamahnil je prežimo z roko in rekel: cNisemj, mu je odvrnila brez bojazni. «Sle-parica bi se rada ovenčala s knežjo krono...* «Vi pa se izpreminjate v prikazen in strašite po hodnikih... Ali je to dostojno?> «To sem storila zaradi opazovanja*, je pogumno priznala. cTista bela žena je zalezovala kneginjo... Kaj ste iskali ponoči v njeni spalnici?* Grofica je vztrepetala. Zabolela jo je krivična obdolžitev. Kneginja je mislila, da se Gizela boji za njeno zdravje. «Kaj se je zgodilo, vam ne morem povedati. Preveč bi se prestrašili, kar bi vam škodovalo. . .* «Ponoči se mi je moralo nekaj pripetiti. Poprej sem bila še zdrava in krepka...* duje. Po najnovej-j ših raziskovanjih ameriškega učenjaka Learyjai je pa zelo verjetno, da zmerno uživanje alkohola; zdravju lahko koristi. Leary se je opiral na dej-i stvo, da se najde pri alkoholikih mnogo manj želodčnih kamnov kakor pri popolnih abstinentih in da se pri alkoholikih nikakor ne pojavlja pot apnenje žil prej kakor pri abstinentih. Nasprotne se je dognalo, da je ožilje pri ljudeh, ki uživajo alkohol vedno le zmerno, v razmerju s starostjo! izredno dobro ohranjeno. IHaščeuanje mrfoega gospodarja (Pripovedka.) Potočar ni bil srečen v zakonu. To ga je tako potrlo, da si je sklenil vzeti življenje. Poprej pa je zagrozil ženi: «Ti si me uničila pred smrtjo, a jaz te bom po smrti...» Moža so našli mrtvega in so ga pokopalii Takoj prvo noč po pogrebu ga je videl hlapec sedeti v veži za kamenito mizo. Prikazoval se je tudi drugim, pa ne le ponoči, marveč tudi podnevi. Videli so ga povsod, kjer so hoteli. Največ je pretrpela njegova žena. Duh umr-i lega moža ji ni dal ne miru ne pokoja. Najhujes je bilo ponoči. Kamor se je genila, je čula votloj ropotanje. Molila je in dajala za maše, pa vse skupaj ni pomagalo. Domačega župnika je prosila, naj ji pomaga. Naročil ji je, naj se zbere drugo noč 12 mož v. njeni hiši. Storila je tako. Okrog enajste ure je prišel gospod župnik. Pri sebi je imel štolo in blagoslovljeno svečo. Kmalu je pričelo v veži strahovito ropotati. Duhovnik je pozval možake, naj pričnejo^ glasno moliti. Nadel si jc štolo in odšel s prižgano«! svečo. j Vrnil se je čez kake pol ure ves premočen^ «Mislil sem, da ga bom pregnal v planine, pa mis ni uspelo», je začel pripovedovati. «Odpravil sernj ga sicer iz hiše, kamor se ne bo nikdar več po*-vrnil, vendar pa bo ostal na domači zemlji, kjer se bo mučil do sodnega dneva ...» Gospod je govoril resnico. Pri Potočarju je nehalo strašiti. V gozdu za Lazom pa je vsako noč strašno lomastilo. Tam so videli drvarji čudno žival, ki se je potikala med grmovjem. S o t e š č a n. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Uspeh zdravljenja tičnih bolečinah, prehladu, za masažo, pri trganju v sklepih, bolečinah v križu, obrazu in po vsem životu imajo radi doma pravi Fellerjev Elsa-fluid, ki je že preko 36 let v rabi Fellerjev Elsa-fluid se dobiva v lekarnah in trgovinah te stroke po 6 Din, 9 Din in ___________________________________ 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavojček (9 poskusnih da je zdravje porušeno. Pri revma-iali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici) 58 Din, prvi vrsti v prepoznanju vzroka bolezni, kakor nas zavisi v pravega opozarja prav za prav že sama pri-roda s tem, da nam da čutiti bolezen, 3 zavojčki samo 159 Din od lekarnarja Evgena V. Fellerja, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina). Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje Sp. br. 509 z dne 24. marca 1932. Pomnite! Elsa-fluid ostane Elsa-fluid! X Po 27 letih je izpregleclal. V očesni bolnišnici v Londonu so na nekem bolniku izvedli prav mojstrsko operacijo, ki je dala vid slepcu, ki že 27 let ni videl solnca. Ko je bil star dve leti, je zaradi neke očesne bolezni oslepel. Operater je slepcu menjal roženici ia obeh očesih, ki so ju vzeli drugim ljudem. Bolnik je nato izpregledal. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Zaušnice. , Sodnik: «Obtoženec vam je torej dal zaušnico. A kaj se je zgodilo potem?* Tožitelj: «Potem sem dobil od njega še tretjo zaušnico.* Sodnik: «Drugo, ste mislili reči.* Tožitelj: «Ne, drugo sem dal jaz njemu...* Dvojčka. Sinček: «Mamica, moj prijatelj Jožek je danes dobil sestrico. Pravkar sem jo videl!* Mama (ki je vedela, da sta dvojčka): «Kaj, samo eno?» Sinko: «Da, toda ta je nekaj posebnega. Leži S vozičku ter ima na vsakem koncu eno glavo.* Lahko poizkusi. A: «Ali mislite, da mi bo vaš krojač napravil ipbleko za poznejše plačilo?* ^ B: «Ali vas pozna?* A: «Mislim, da ne.* B: fNo, potem lahko poizkusite.* Rastlinojedec. A: «Postal sem rastlinojedec.* B: «Po nasvetu zdravnika?* A: «Ne! Po nasvetu mojega mesarja, ki mi (noče več dajati mesa na upanje.* Mater božjo je hotel oslepariti. ^ Pri umiku avstrijskih vojakov čez neko reko ,v Rusiji je Petračevega Janeza, ko je brodil čez vodo, odnesel tok. Ves prestrašen je prosil Marijo pomoči: «Mati božja, nt.jdebelejšo svečo ti kupim, če me rešiš.* Komaj je Janez to obljubo izustil, že je zagrabil za vejo, ki je molela od brega. Videč, da se je poceni rešil, pravi: «Mati božja, ne bo nič, sveče so predrage.* A v tem trenutku se veja odtrga in Janez pade v vodo. Ves prestrašen vzklikne: «Ali, Mati božja, ti pa res ne poznaš nobene šale.. .> Krogli se naj ogne. Ko so se vojaki odpravljali na vojno, je mati •Ješpernica spremljala svojega sina do voza in ga poučevala: «Jenže, ljubi moj Jenže, ko boš videl, da bo krogla letela proti tebi, se ji ogni, ogni!* >ne ure od Din 35'— naprej. Zapestne ure od Din 66*— naprej. Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri H. SUTTNER, Ljubljana 6 PREŠERNOVA ULICA 4, poleg frančiškanske cerkve. Cenik zastonj in franko. Cenik zastonj in franko. 0090000000 o o OOO0OOOOOOOO OOoOOOOOO 00 o OOOOOOOOOOOO OOOOOOOO 0000 Zahtevajte ponudbe! Prospekti in vzorci brezplačno! Zakaj luknjičasta zidna opeka? 1. Zato ker je taka opeka izborna izolacija proti mrazu in vlagi. 2. Zato ker je taka opeka za 30% lažja od polne zidne opeke. 3. Zato ker pri taki opeki prihranite na prevozu in temeljih. 4. Zato ker Vam bo stanovanje suho in gorko. 5. Zato ker taka opeka ni dražja a boljša od polne zidne opeke. Zdi>užene opekarne d. d. Ljubljana Miklošičeva cesta št. 15 — Telefon 27-33 Zahtevajte brezplačni cenovnik LJUDSKA v Mariboru, Grajski trg št. 7/1. registrirana pomožna blagajna paznanja vsem svojim cenjenim članom kakor tudi vsemu občinstvu dravske banovine, da je njen obstoj popolnoma zagotovljen po dosedanjem dotoku mesečnih prispevkov od dne 1. novembra 1933., torej od uveljavljenja novih pravil. — V se govorice o našem zavodu, da bo prenehal, oziroma likvidiral, so lažnive. Proti razširja-teljem takih novic boro-o sodnijsko postopali. |39 Blagajniško načelništvo. Chrom tenka anker z 8 kam. precizna ura Din 160'— Ista ura bolj tenka z 10 kam. relief bro.čanik Din 200 - Roskopf prima Din 70-— Prima budilka z 1 zvoncem Din 75-— 5'etna garancija. Za neustrezaječe vrnem denar. A. Kiffmansi, Maribor 143 Specialist samo za boljše ure! v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zahval. Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Dotnafa pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ulica št. 16. ^ Za Vas imamo: Violine . . 69Din Gltare . . 138Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ Tambure . G8 „ Gramofone 465 „ Zahtevajte brezplačni katalog. MEINEL & HEROLD tovarna glaflbll pr. poslr. MARIBOR št. 104 MALI OGLASI Kmetje dolžniki! Pri ureditvi Vaših dolgov ste ali boste naleteli na razne ovire kljub temu, da ste zaščiteni. Obračajte se za pomoč vselej na «Zaščito», edino zadrugo te vrste v Sloveniji, ki na zadružni podlagi urejuje za svoje člane tudi vse po uredbi o zaščiti kmeta. «Zaščita», registrirana zadruga z omejeno zavezo, Ljubljana, Masarykova cesta 14/11. Vsem dolžnikom! Za Vas posluje «Zaščita», registrirana zadruga z omejeno zavezo, Ljubljana, Masarykova cesta 14/11. Zaupajte svoje težave, poverite ureditev svojih, obveznosti zadrugi, ki je v neštetih primerih posredovala med upniki in dolžniki z dokazanimi in odličnimi uspehi. 42 Ženitna ponudba. Starejšega železničarja ali drugega državnega uslužbenca želi poročiti srednjeletna posestnikova hči. Ponudbe na upravo «Domovine» pod: