flaročninn mesrčno t^ Dih. /.*» možem «l*u 40 Din - ne-delfska mlaja celoletno «t> Din, ib Inozemstvo 1201 )in Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/IH SEOVENEC (*"ek. rnčnn: l.jnb i in nu šl 111.6511 tft 10.349 f.« lusernte, Sarajevo Stv 7563 Zagreb št\ VJ.OU, Praga-I luiitij 24.70" U pr« v n . Kopitarjeva 6. telefon 29'»;: Telefoni arednlgtvai dnevna alniba 205» — nočna 29*. »94 In 20M Uhaja vaak dan sjntraj. razen ponedeljka In dneva po prazniku Masaryk se je poslovit R p red sod ni kom Tomažem Masarykom odjiaja ena najpomembnejših političnih osebnosti iz evropske pozorutee. Masaryk, ki se je odločil ,da izroči državno krmilo mlajšim rokam, ni bil le neki izvoljeni predsednik republikanske države, kakor se to dogaja kadarkoli in kjerkoli, temveč je bil tudi duhovni in politični ustanovitelj in idejni tvorec bratsko češkoslovaške državo celo v mnogo globljem in bolj dobesednem pomenu, kakor moremo govoriti o zaslugah maršala Pilsudskoga za novovstaio Poljsko ali o prerodi tveni vlogi Keinal paše Ataturka za niodoruo Turčijo. Bil je duhovni voditelj češkega naroda v odporu proti habsburški monarhiji, po njenem razpadu pa je postal politični voditelj na novo ustanovljene slovanske države. Ako danes gledamo v duhovno delavnico tega izrednega moža, stoji pred nami skoraj bolj kot filozof in učenjak, kakor pa politik in državnik. Videz je, kakor da ga je proti njegovi volji nase potegnila politika. In vendar je ravno v prepletenosti teh dveh elementov: abstraktne znanosti in praktične politike, izredno srečno združeno v eni glavi Masaryk postal to, za kar ga je dosedaj smatral in ga bo za vso bodočnost cenil češki narod: simbol narodnega voditelja, ki je s svojim delom »zaslužen za narod in državo«. Narodi vedno potrebujejo takih simbolov Tomaž Masaryk, ki se je kot sin preprostega moravskega delavca povzpel na najvišje mesto velike drž.ave, je v teku svojega dolgega in bogatega življenja neprestano razodeval izrazito borbeno naravo, združeno t izredno močno voljo, visoko inteligenco in prebogatim znanjem, ki je bila jioleg tega podprta še s prav izrednim darom, da je namreč znal sredi najbolj težkih in motnih razmer kreniti tisto pot, ki je bila prava in ki je vodila do uspeha. Kazven tega opazujemo pri njem strastveno želio po resnici in skoraj doktrinarno doslednost, da svoja dognanja uveljavi in jim pomaga do zmage, pa čeprav na račun svoje popularnosti (kralje-vodvorski rokopisi). Ko prebiramo njegova dela, nam je jasno, da jo gradil svojo politično miselnost na idejah velike, frane^sve revolucije, zato mu je tudi vse ziv'jenje bil ideal humanitarna demokracija, kateri je vsaj v svojih mlaiših delih primešal >re ;ej socialnih elementov, ki so kot dognanja političnega razvoja v Evropi p>s4all nujen atribut političnega programa. Saj se je kot. znanstvenik najraje pečal s socialnimi in zgodovinskimi problemi, kot DUliicist se jo pa moral baviti seveda tudi z dnevno peli tiko. In tako je že razmeroma zgodaj (1891). kot odjioslanec mladočeške stranko prišel na tedanjo politično tribuno v avstrijski državni z! or na Dunaju. Tedai je eden prvih priče! češki nacionalni politiki vlivati smotre-ne cilje: neusmiljeni boj proti »veleizdaj; niškiiri« procesom in neizprosna borba proti nadvladi nemštva nad narodnimi manjšinami v monarhiji. Tu jo bil tako aosleden, da se jo potegoval cclo za zapostavljeno judovsko manjšino. Njegovo objektivne «u'Učo do narodnostnega vprašanja ga je fcoij kot vsakega drugega usposobilo, da je noz... * postal predsednik sicer nacionalne slovanske države, toda z močnejšimi nemškimi in rna-djarekimi manjšinami. Značilno je. da si je celo med Nemci znal pridobiti tolikšno zaupanje, da je pri zadnjih predsedniških volitvah dobil glasove tudi vseh nemških poslancev in senatorjev. Za Masarykovo zrelo iu razsodno politično presojanje je značilno, da je že v dobi, ko so je med Slovani še vseskozi bohotilo vseslovanstvo — in Praga je v tem pogledu prednačila — obrnil pogled proč od te lope utopije in jasno izpovedal v nasprotju z drugimi češkimi nacionalisti (Kramar), naj Slovani ne pričakujejo svoje rešitve od matu-žke Rusije. Bodočnost Slovanov je temveč gledal v tesni naslonitvi na kulturni za-pad s svojimi človečanskimi in demokratičnimi idejami. Iz knjige »Rusija in Evropa«, ki je izšla tik pred vojno (1913), je jasno razvidno, da je Masaryk že tedaj imel pred očmi jasno vlogo, ki jo mora in ki jo bo slovanski duh igral v koneernu zapadnih evropskih držav, ne več voden in pod kura: telo germanstva, ampak kot čisto svojski kulturen in narodnostni element. Le tako moremo prav presoditi zadržanje Masaryka ob izbruhu svetovne vojne. On je tedaj bil morda edini politik v Evropi ki je takoj vedel. kai hoče. Bil jo prepričan, da je prišel zgodovinski trenutek, ko bo mogoče uresničiti stoletno hrepenenje češkega naroda-Toda kako tvegava in žrtev polna je bila pot do cilja! Takoj po izbruhu vojne ie Ma-snrvk stopil v stik z vodilnimi politiki zapadnih držav in jim na tajnih sestankih v Amsterdamu in v Rimu prvič razodel misel čoške narodne samostojnosti. Pozneje je neumorno na delu v vseh prestolieah entent; nili držav, da pripravila tla češki nacionalni državi. V svoji zadnji knjigi »Spominov«, nam sam popisuje vso strašno trnjevo pot, ki jo je tedaj prehodil za svoj narod in koliko truda ga je stalo, da je pridobil odlo-čilne kroge za svojo zamisel. Vidi se pa tndi, | da je bil Masaryk eden glavnih oblikovalcev | bodoče Evrope čeprav jo do zadnjega ostal ! skrit za kulisami. Tn še nekaj jo razvidno ^ njegovih spisov nihče drugi kot Masarvk bil tisti, ki je Wilsona inspiriral z idejo o samoodločbi narodov, idejo, ki je v na.i- l krajšem času postala mnogo silnejše orožje j v rokah zaveznikov, kakor pa topovi in tanki. Kajti proti tej ideji se osrednji velesili nista z ničemer mogli boriti. Iz nedavno objavljenih spominov polkovnika Housc-.ja .ie tudi' razvidno, da jc bil Masaryk tisti skriti učenjak, ki je z nekaj svojih delavcev ameriške politike oskrboval z znanstvenim ma-torijalom, statistikami, narodnostnimi zem- Novi Ijabtjanski občinski svet Novi župan je dr. Jure Adlešič, podžupan dr. Vladimir Ravnihar -Vsi bivši odborniki so razrešeni svojih dolžnosti in so imenovani novi ljudje Relgrad, dne 16. decembra, m. S kraljevim ukazom z dne 14. decembra 1935 sta razrešena dr. Vladimir Ravnihar kot predsednik mestne občine Ljubljana in Evgen Jarc kot podpredsednik mestne občine Ljubljana. Postavljena sta z istim kraljevim ukazom dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani, zu predsednika mestne občine Ljubljana in dr. Vladimir R a v ii i Ii a r , odvetnik v Ljubl jani, za podpredsednika mestne občine Ljubljana. Z odlokom ministra notranjih del z dne !4. decembru 1935 so razrešeni dolžnosti vsi dosednnji člani občinskega odbora mestne občine Ljubljana in so postavljeni ti-le novi člani občinskega odbora: 1. Andrcjkn Viktor, polkovnik v pokoju v Ljubi ja ni: 2. Dr. Ažinnn Josip, odvetnik v Ljubljani: 3. Babnik Anton, knjigovodja v Zg. Šiški 126; 4. Baš Jože. uradnik in posestnik, štepanja vas št. 69; 5. Dr. Bohinec Joža, direktor OUZD v Ljubljani; 6. Borštnnr Frunc, železniški inšpektor v p. v Ljubljani; ^ I 7. čeme I'"rane, gostilničar, Zaloška cesta 57; j 8. Čeme Josip, posestnik v Zgornji šiški: 1 9. Dr. Debevee Franc, zdravnik v Ljubljani; 10. Dermastjn Karel, profesor v Ljubljani; 11. Florjančič Izidor, posestnik v Dravljah; 12. Gersinič Anton, ravnatelj TPD v Ljubljani: 13. Hribar Rado, industrijalec v Ljubljani; 14. Inž. Horvat Alojzij, vseučiliški profesor v Ljubljani; 15. Jarc Evgen, profesor v p v Ljubljani; 16. Jarc Franc, posestnik v črni vasi; 17. Jenko Avgust, posestnik v Ljubljani: 18. Dr. Kuinušič Josip, odvetnik v Ljubljani: 19. Klinnr Peter, bančni ravnatelj v Ljubljani; 20. Dr. Klinar Tomaž, stolni kanonik v Ljubljani; 21. Koemur Alojzij, ravnatelj in posestnik v Ljubljani; 22. Dr. Korun Milan, odvetnik v Ljubljani; 23. Kozamirnik Viktor, knjigovodja v Ljubljani; 24. Kralj Ivan, trgovski poslovodja v Ljubljani: 25. Krnnjc Silvo, profesor v Ljubljani: 26. Dr. Kušej Rado, vseučiliški profesor v 1 juhi jani: 27. Inž. Lah Rado, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani; 28. Likar Stanko, tajnik OUZD v Ljubljani; 29. Lužar Fortunat, banovinski šolski nadzornik v p. v Ljubljani; 30. Inž. Majce Alojzij, ravnatelj banke Sla-vijec v Ljubljani; 31. Malgaj Tone, pleskar v Ljubljani; 32. Martinčič Avgust, ključavničar v Ljubljani : Ljub- I juh 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 33. Masič Pavel, železniški kontrolor I jani; 34. Mišvelj Miha, mizar in posestnik Ijani; Musnr Jože, mesarski mojster v Ljubljani Novak Avgust, zaseb. uradnik v I jubljnni: Novak Franc, posestnik na Viču; Oražein Josip, posest, in trgovec nu Sclu: Osaiin Josip, profesor v Ljubljani: Pavlič Ferdinand, gostilnam na C.liacah; Pavlin Ivan, posestnik in dežnikur v Ljubljani; 42. Slapar Blaž. delavec \ Rožni dolini: 43. Smersu Rudolf, pravni referent OUZD v Ljubljani: 44. Soss Karel, trgovec v Ljubljani: 45. Dr. Stanovnik Ivan, odvetnik \ Ljubljani. 46. Dr. Stole Franc, konservninr i Ljubljani. 47. Stojer Rajko, ravnatelj in hišni posestnik v Ljubljani; 48. Sušnik Stanko, zasebni uradnik in posestnik v Ljubljani; 49. Šalehar Franc, višji poštni kontrolor v Ljubljani: 50. Tomažič Franc, arhitekt \ Ljubljani: 51. Usenik Ivan, gostilničar v I jubljnni: 52. Vidmar Josip, učitelj v Ljubljani: 53. \Vester Josip, šolski nadzornik v pok. v Ljubljani; 54. Zupan Miroslav, stavbenik v Ljubljani. Zavesa se počasi dviga Abesinija žrtev britskih koristi Zakaj je Anglija, potem ko se je celih pet me- | secev borila kakor lev za Abesinijo oziroma za spoštovanje pakta Zveze narodov, pustila sedaj naenkrat Abesinijo na cedilu — to se danes sprašujejo po vsem svetu. Popolnoma nerazumljivo je, kako je mogla Anglija osredotočiti v Sredozemskem morju vse svoje ogromno brodovje pa v imenu svetosti mednarodnega pakta pripraviti petdeset držav do tega, da so v svojo največjo gospodarsko škodo vzele nase breme gospodarskih sankcij proti Italiji, zato da sedaj naenkrat kapitulira pred Lavalom in se pridruži njegovemu mirovnemu predlogu, ki Abesinijo razkosava na tri dele, j od katerih naj Italija dobi cela dva kot nagrado za to, da je Abesinijo brez vzroka in povoda na-padla, kakor je to slovesno ugotovila Zveza na- ; rodov. Tem manj je to razumljivo danes, ko izve- i mo, da Velika Britanija ne bo imela od tega baje j ničesar, ker je Laval izposloval, da Abesinci, ako bodo dobili izhod na morje v angleškem pristanišču Zeili, ne bodo smeli zgraditi tjakaj niti železnice, da se ne bi delala konkurenca francoski železniški progi iz Džibutija v Addis Abebo. Ali je to združljivo s tistim angleškim prestižem, o katerem smo doslej bili prepričani, da ga Velika Britanija ni nikoli žrtvovala — da ne govorimo o očividni kršitvi in naravnost o uničenju prestiža Zveze narodov, kar bo imelo lahko še nedogledne posledice? Zakaj, če je danes smela Italija napasti Abesinijo pa potem za to dobiti še nagrado dobrih dveh tretjin napadenega teritorija — kaj morejo pričakovati druge male države, če jih bo izvolila jutri napasti kakšna velesila v trdnem pričakovanju, da bo tudi ona za tak napad poplačana od velesil na enak način, kakor je bila danes poplačana za kršitev najslovesnejšega mednarodnega pakta Itatfja od Francije in Anglije? To je glavno vprašanje, ki bo prišlo v sredo pred sejo Sveta Zveze narodov, ki jo ves svet z največjo nestrpnostjo pričakuje, Angleška vlada ne bo padla Žalibog izgleda, da se angleška in francoska vlada ne bosta dali veliko moliti od stališča držav Zveze narodov, ki bodo, ako smemo verjeti sedanjemu razpoloženju, Laval-Hoareov predlog skoro gotovo odklonile, ker očitno krši navodila, ki jih je v rvrho poravnave italijansko-abesinskega^ spora dala Zveza narodov. G. Laval in g. Baldvvin sta, kakor se glasijo zadnja poročila, trdno sklenila, da vztrajata na svojem »mirovnem predlogu«. Te dni se vrne v London zunanji minister Hoare, ki bo v četrtek stopil pred poslansko zbornico, ne bo pa zagovarjal svojega predloga on. ampak sam šef kabineta Baldwin. Doslej se je mislilo, da bo zbornica Hoareov načrt zavrgla ne samo zato, ker je malo-dane 90% angleške javnosti proti temu sramotnemu miru, ampak tudi zato. ker je razen opozicije baje tudi velik del konservativne stranke proti kravji kupčiji, ki sta jo sklenila Laval in Hoare. Znano je tudi. da so ministri sir Simon, lord Hali-fax, Neville Chamberlain, ne glede na oba Mac Donalda in na lorda Edena, ki je sploh že spočetka bil proti temu načrtu, nasprotniki Laval-Hoareove-ga sporazuma. Toda tudi to ne bo pomagalo in se utegne zgoditi kvečjemu to, da ho demisioniral Eden ali pa še ministra Oliver Stanley in Elliot. Večina zbornice, da ne govorimo o lordih, pa bo izrekla vladi zaupnico, ker baje obstojajo izredno tehtni razlogi, da se odobri Laval-Hoareova kupčija. Debata bo seveda jako viharna in zanimiva, dasi, kakor je bilo že rečeno, najbrž ne bo sledila demisija vlade, nakar naj bi novo sestavil, kakor se je že včeraj zdelo .Daily Mailu«, sir Austin Chamberlain ... Za ZN se ne bodo menili S tem seveda ni rečeno, da bi bilo izključeno kakšno presenečenje ali kakšen nov preobrat Velike Britanije, čeprav ni nič kaj preveč verjetno. So namreč še razne težave. Največja težava je seveda Zveza narodov, glede katere se v Parizu in v Londonu najbolj bojijo tega, da bi se stvorila močna opozicija, združena okoli držav Male zveze pod vodstvom Titulesca in Litvinova. Da bo zlasti Mala zveza nastopila proti kravji kupčiji gg. Lavala in Hoarea, je čisto gotovo, ker so bile ravno te države po sankcijah najbolj oškodovane, sedaj pa sta jih lako Francija kakor Anglija pustKi popolnoma na cedilu in pomagali rušiti tudi njihov prestiž. Mala zveza pa ima tudi močne stvarne razloge, če bo nastopila proti famoznemu načrtu, ki so ga skuhali v Parizu za hrbtom Zveze narodov. Dobro vemo, da so vprav države Male zveze tiste, ki bodo ljevidi itd., kar j« odločilno vplivalo ua wa: shingtonsko Belo hišo. da je posegla v boj za preureditev Evrope. Mod češkimi politiki jo torej zgodovina dala Masaryku prav: kajti izkazalo se je, da so slabo računali tisti, ki so računali na Rusijo; zmagal je Masarvk. ki je hil prepričan, dn se ho usoda malih slovanskih držav odločila na zapadli, ne na vzhodu. . To je le nekaj spominov oh »Spominih«, ki jih je Masaryk sam o svojem delu napisal. (»Svetovna revolucija. Spomini in razmišljanja«). Pred očmi mu ,ie bila zgraditev nove države po vzoru Švice. Koliko sc 11111 je sredi neznanskih težav, s katerimi se morajo boriti mlade države, posrečilo, smo imeli vsa letn priliko opazovati z lastnimi očmi. Tudi ČSR ima še dokaj nerešenih problemov _ mislimo samo na ureditev razmerja do Slovakov — toda resnica je. da je bratska republika tudi v časih, ko jc okrog in okrog nje propadala demokracija in so se razbohotile diktature — ostala zvesta demokraciji in demokratičnemu duhu. ne da bi ok rn.jeva 1 a ustavno zagotovljene ljudske svoboščine. Zato pa je Češkoslovaška tudi med vsemi po vojni nastalimi državami nujlujišo na- predovala, se najbolje notranje okrepila in v marsičem postala zgled tudi »starim« državam- Pri tem mirnem, smotroncui razvoju mlade republike, ima gotovo sam predsednik Masaryk največje zasluge, ki je vsa leta stal izven dnevne politike, v ozadju, upanje in zatočišče vsem, ki so mislili, da jim je javno življenje krivično. Znano je, da je užival jmlno zaupanje tudi katoliških krogov. V trenutku, ko se Masaryk poslavlja od predsedstva države, je čutiti, kako so doma in v zunanjem svetu znova vzplamtole simpatije za tega izrednega moža. Malo je v zgodovini voditeljev, ki lii mogli zreti na tolike življenjske uspehe oh večeru svojega življenja. Medtem, ko se vrši borba zn njegovo, ne le osebno, temveč knkor se vodno bolj vidi. tudi idejno dediščino, pa bo predsednik Masaryk ki odhaja od dela, da se v miru pripravi nn zadnjo pot. brez dvoma šo dalje deležen pozornosti vse evropske javnosti. Kajti Tomnž Masnryk je eden tistih osebnosti, ki lin ostal ne samo svojim rojakom temveč tudi drugim narodom zgled ljubezni dn domovine, širokopoteznega tlela za narod, in kar je še voč: zgled jieoniadeževa-nosti v vsem javnem delovanju. drin najbolj izpostavljene nevarnosti kakšnega zahrbtnega napada, kakršen je bil napad Italije na Afiesi-ni|o, da je zato vprav v njihovem največjem interesu, da se Franciji, Angliji in Italiji ne dovoli, dn bi smete na takšen način, kakor sc je to zgodKo sedaj, izigrati pakt Zveze narodov in žrtvovali jag-nje volku, trdečemu, da mu je jagnjc skalilo vodo. Beseda Male zveze brez dvoma ne bo samo povzročila globokega vtisa, ampak bo imela tudi učinek — vendar tega ni pričakovati še danes ali jutri, ampak v bodočnosti. Zaenkrat sc je bati, da bodo Anglija, Francija in Italija izvedle svojo namero preko Zveze narodov. Tudi Laval bo dobil večino Včeraj se je še mislilo, da bi utegnil Laval-Hoareov načrt dobiti usodni sunek iz Pariza. Pisanje današnjih pariških dnevnikov pa kaže, da je sicer francoska javnost proti vse obsodbe vrednemu načinu, kako bo morala Abesinija. zato ker je bila napadena, žrtvovati svoio neodvisnost napadalcu, da pa bo Laval še vedno obdržal svojo večino, ker radikalni stranki g. Herriota, ki se drugače zelo zavzema za mir, pravičnost, svobodo in Zvezo narodov, strankarski interesi ne kažejo, da bi zapustila Lavala oziroma vlado. Kar se Italije same tiče, se dela, kakor da je proti Laval-Hoareovemu načrtu, na katerega doslej še ni odgovorila, toda javna tajnost je, da ga gosp. Mussolini smatra za svojo zmago in da njegova nadaljnja prizadevanja gredo za tem, kako bi dobil v svojo popolno posest tudi tisti tretji del Abesinije, ki mu ga Francija in Anglija ponujala kot ko-lonizacijsko ozemlje pod nadzorstvom Zveze narodov. Zakaj je Anglija Abesinijo žrtvovala Samo zaradi zanimivosti omenjamo, da se razširja govorica, da je Anglija popustila zato, ker je Italija osnovala takozvanc »smrtne letalske eska-dre«, ki obstojijo iz prostovoljcev, kateri so prisegli, da se bodo. ako bi Anglija dosegla prepoved i petroleja, brez ozira vrgli na angleške ladje in jih I uničevali. Baje ie tudi Laval odrekel Angliji svojo i pomoč na morju, ako bi jo Italija napadla. V resnici pa bi bito iskati vzroka angleškega nenadnega preobrata prej v nastopu Japonske, ki jc, knkor poroča današnji brzojav, vojaško zasedla kitajsko mongolsko provinco čahar oziroma jc od kitajskih avtonomistov v tej provinci dosegla, da bo vojaško obrambo tako te province kakor tudi province Hopej prevzela nase mandžurska, to ie v resnici japonska armada. Anglija se zdaj boji, da ne bi Japonska pogoltnila vsega Kitaja. ako bt Anglija bila v Evropi zapletena v resen konflikt. Anglijo straši tudi zahteva Japonske, da se ji mora dovoliti enako močno brodovje, kakor ie angleško oziroma ameriško. Tudi Egipt skrbi Anglijo in mogoče jc Italiji prepustila Abesinijo za protikoncesijo. da Italija ne bo dejala nobenih sitnosti, ko bo Anglija od neodvisnega Egipta zahtevala, da ji delinitivno prepusti v popolno oblast Sudan in mogoče šc Sueški prekop. Ta zadnja hipoteza je najbolj verjetna. Hajfa utrjena Dunaj, Iti. decembra. AA. Agencija Štefani poroča: »Die Stinime« poroča iz llaife, da so angleške pomorske oblasti lo pristanišče utrdile. V okolici mesta so postavili 36 topov. Dunajska vremena. f Slovenski učbeniki so separatizem! a« Pohorska fronta se je razkrinkala Volivni izidi na Jeiici Pri volitvah n» .I«t«U je dobila JRZ od 683 oddanih glasov (volilnih upra . encev jc bilo 956) 547, kandidatna lista skupne fronte pa 136. JR/. lista dobi torej 23 odbornikov, skupna front* p« 1. (Glej članek na 3. strani.) Ko smo nedavno nastopili proti namen vrhovne učne uprave, da kljub vsem protestom zarile s takozvano unifikacijo šolskih knjig, ki naj služi v počasno likvidacijo slovenskega jezika in miselnosti, je .Jutro« v svoji številki od 3. decembra dejalo, da bi v preprečenje te namero zadostovala eJia sama [»teza peresa: gospod naučni minister ali kogar se lo sploh tiče, naj tozadevne natečaje za novo državne učbenike enostavno črta, nesrečno srbsko-hrvatsko-slovr.nsko slovnico — ta najgrši izrodek izpa čene jugoslovenske fantazije — pa spravi v arhiv. Obenem »e je glasilo gospoda dr. K ra-nierja ogorčeno brunilo očitka, da bi bil kdaj kakšen njegov režim spočel ali izvajal unifikacijo Šolskih knjtp. češ, da se je ta ideja porodila šole za ča-sa Jevtičeve vlade, s katero JNS noče imeti nobenega opravka. Gospodje demokrati, ki dane« slovijo kot »pohorci«, si umivajo torej roke in valijo krivdo za protislovensko politiko naše učne oprave na uuogega državnika, ki mora danes prenašati brce od svojih bivših prijateljev, posnemnjočih hrabrega osla. kateri je pridno tolkel • kopiti po umirajočem levu Neglede na to, da ie vlada gospoda Jevtiča prevzela od svojih zloglasnih prc/inic vse smernice politike »narodnega edinstvu« v smislu popolne unifikac-ije in da jo je |NS na vsej črti podpirala ter sta se gospoda dr. Kramer in Marušič dala od tega režima izvoliti v senat, drugi jns-rasi in njihovi simpatizerji pa v slo vito Jevtičevo poslan-sko zbornico — je že to nemožato zavijanje, da bi se zadeva potisnila na drag tir, da je namreč šele g. Jevtič ali njegov naučni minister razpisal faraonu tečaj za enotne državne učbenike. Dejstvo je to, da jc to poenotenje bilo sklenjeno v načelu že pod ono diktaturo, za katero se je gospod Kramer zavzel z vso dušo, ne oziraje se na vso demokracijo, na katero je bil do takrat kot pravi in pristni svobodoljuben prisegal — če je bil potem po smernicah famoznega »prosvet-ljenega« absolutizma dr. Kramerjevih novih prijateljev razpisan natečaj za časa gospoda Jevtiča, to ničesar ne spremeni na stvari: famozna naredba monopolizacije šolskih knjig in njih poenotenja v smislu teorije v eno jugoslovensko žolco pomešanih treh jugoslovanskih rodov, jezikov in kultur nosi neizbrisen znak ideologije obeh skreganih demokratskih bratcev dr. Kra-merja in Marušiča. . Sicer pa se nam ni treba veliko truditi, da razkrinkamo hinavski obraz ljubljanskega pohorskega glasila, ki ga dela k nameravanemu pojugoslovenjenju naših učbenikov, ko pa imamo pred se"boj izjavo znanega sarajevskega »P o k r e t a«. kj je in se tudi sam izrecno imenuje organ »Pohoraca«. Ta enfant terrible jugoslovenskega unitarizma. ki na glas kriči o tem, kar bi voditelji »Pohoraca« radi prikrivali, se v svoji Številki od H. decembra nikakor ne poslužuje taktike »Jutra«, ki si nadeva slo*enako masko, ajnpak je pošteno zatulil in se zagnal v »Slovenca« in »elovena-eke klerikalce« sploh, ker si še danes drznejo protestirati zoper poizkus, kako postaviti solo v Sloveniji v službo razslovenjeaja naše mladine in našega naroda. To je »jedna opasna separatistioka kulturna kampanja«, pravi sarajevski organ jugoslovenske pohorske fronte, »to je kulturni separati- I zam«, to so »ciljevi klerikalne separatističke prosvjete«, ki hoče preprečiti, da »bi se ubrzao proces kulturnog jedinstva Srba« Hrvata i Slo- J venaca«. S tem so »Pokretovi« ultrajusosloveni. ko so se z.nesli nad nami. ki nas ta histerični sarajevski nacionalizem nič ne plaši, nehote obenem desavuirali »Jutro«, ki zna tudi jugo-jlovenstvo zatajiti, kadar mu tako kaže — posebno danes, ko tudi jutrovski pohorei gojijo nedovoljeno ruzmerje do »slovenske fronte« ... I'a pustimo to: sposobnost prilagodevanja ] vsakemu terenu in času, ki označuje našo pohorsko inteligenco že iz avstrijskih čaisov, jc I preveč znana, da bi se zaradi nje razburjali. | To spuda v dedni politični program slovenskih ; »demokratov«, da v Ljubljani govorijo eno, v ! Sar uje vem pa drugo. »Pokretu« pa bodi pove- | dano, da je kulturna vzajemnost med Srbi. i Hrvati in Slovenci bila že zduvnaj uresničena pa da so jo posebno naglašali in gojili »separatistični slovenski klerikalci«, ko o politikih, ki polnijo »Pohodovec predale, ni duha ni sluha še ni bilo. Ako je mogoče ta zavest kulturne vzajemnosti v zadnjih letih nekoliko oslabela, potem naj si zaslugo za to pripišejo v prvi vrsti ravno tisti jugoslovenski politiki iz Sarajeva, ki so v svrho jugoslovanskega zedinjenja organizirali pofe in podobne »patriotične« organizacije iz brezposelnih obupancev in drugih njim podobnih elementov, jugoslovansko kulturno vzajemnost Slovenci kljub temu gojimo dalje in smo prepričani, da bo vedno prisrč-nejša, tesnejša in pozitivnejša, loda unifikacije, ki bi skušala izbrisati samorodnost iu osobito vrednost slovenske kulture, jezika, nravstva in miselnosti ter naoudaril, kako katoliška Cerkev dela in zbiral svoje sile. Kot dokaz za uspešno delovanje katoliške Cerkve je navedel velike kongrese, ki so se vršili v Buenoe Airesu, Clevelandu, Pragi, Ljubljani in po drugih mestih. Obžaloval jc, da še ni prenehalo preganjanje katoličanov v Rusiji, v Vehiki io delom« tudi v Nemčiji. Sv. oče je iz- Minister Spaho odlikovan Belgrad, 16. dee. AA. Nocoj ob 17 je francoski poslanik n« našem dvoru grof Dampierre obiskal prometnega ministra dr. Mehmeda Spaho in mu pri tej priliki izročil red legije ča-sti druge stopnje, > katerim ga je odlikoval predsednik francoske republike Lebrun. Demokrati slejkoprej za — centralizem Belgrad. 16. decembra, m. Kakor običajno vsako nedeljo, se je tudi včeraj po vsej državi vršilo vse polno poiitičmirh shodov in konlerenc tajco » M rani JRZ, kakor tudi izvejiskupščinske o|K>zicije-Na enem od opozicijskih shodov je govoril v Srem-srkih Karlovcih bivši minister Grol. V svojem govoru k je pretežno haviS z uratitvjio države. Grol se je izjavil v imenu demokratov za široke samouprave ter proti »separatizmu«. V svojih izvaja njih je poudaril, da država pri rešenju tega vprašanja ne sme izgubiti ničesar na svoji moči kot celota. Ilrvaitje in Sitni po izvajanju Grol a marajo z uspehom delati samo, če bodo meje vseh državnih edinic potegnjene brez kakršnihkoli zapre* pod istimi pogoji in če svoje eventualne spore kot dolžniki in upniki regulirajo pod istimi zakoni, Cc bi bile razkosane, bi se take izmenjave mogle težko izvršiti brez motenj. Grol je izjarvil, da imajo Hrvati popolno pravioo do zahteve reorganizacije državne uprave, toda pri tem morajo pri izvrševanju svojih zahtev utrditi pri Srbih prepričanje, tla je tudi Hrvatom mnogo do naše zajednice, in to kot čisto ttara-vTie z« nje in za nas. Nadzorstvo nad tujimi papirji Belgrad, 16. decembra. A A. Z odlokom finančnega ministrstva 14.120-« od 12. decembra 1935 je Narodni banki naloJeno vodtti nadzorstvo nad domačimi vrednostnimi papirji, ki so last tujcev. Z istim odlokom j« odrejeno, ds so ti vrednostni papirji založeni samo pri denarnih zavodih, Id lahko poslujejo i devizami. Belgrad, 16. dee. m. Včeraj dopoldne je v Sovem Sadu nenadoma umrl mani belgrajski industrijalec Mihajlo B a j 1 o n l. Belgrad. 16. dee. m. Letni oMSnl lbor Privilegirane LZVOUM ka 2S- t m. razil upanje, da bodo ta preganjanja kmalu prenehala in da bodo prišli za katoličane boljši časi. Sv. oče je nato prešel na sedanje dogodke v vzhodni Afriki in s tem na spor med Abesinijo in Italijo. Dejal je, da je treba to vprašanje zelo oprezno obravnavati, kajti zavedati se je treba odgovornosti, ker so na svetu ljudje, ki hočejo vsako izgovorjeno besedo i najvišjega cerkvenega katoliškega mesta lažnjivo ali pa krivo tolmačiti. Svečano je ponovil ljudem dobre volje na vsem svetu, da Vatikan želi, da pride do miru in da se bo trudil, da pride do miru na temelju pravičnosti. Prosil bo Boga. da ta mir čimprej dodeli in ustavi nepotrebno prelivanje krvi. Papež Pij XI. je prečital nato imena novih kardinalov, nakar Be je umaknil i konzistorija v svoje prostore. Papežev tajnik karilifial Paccelli je nato pristopil ter pozdravil vse one nadškofe, ki »o bili imenovani za kardinale, jim sporočil imenovanje I ter jim čestital. Razstroi Jevtičevega kluba Belgrad, 16. dec. m. Kakor je »Slovenec« že pred kratkim poročal, je v Jevtičevem klubu pred kratkim prišlo do razkola ter je del zemljoradni-kov, ki jih vodita Stajič in Lazič, izstopil iz tega kluba. Predsedstvo narodne skupščin« jc ustanoviteljem zemljoradniškega poslanskega kluba v skupščini dovolilo tudi potrebne prostore. Konstituiranje zemljoradniškega kluba se doslej še ni izvršilo, ker se klub Sele ustanavlja. Oba ustanovitelja tega kluba, Lazič in Stajič, se nadejata, da bo v njihov klub vstopilo precej poslancev is Jevtičevega kluba. Vstopil jc žc poslanec Luka Arramo-vič, ki je bil izvoljen na Mačkovi listi. Ostali poslanci, pripadniki bivše zemljoradniške stranke, ki »c trenutno še nahajajo v Jevtičevem Jugoslovanskem klubu, se še niso definitivno opredelili za vstop v zemljoradniški klub, ker ie pri njih pojavlja težnja, da bi ustanovili svoj kmetsko-demokrat-ski poslanski klub. To skupino zemljoradnikov po zatrjevanju poslanskih krogov vodita bivši kmetijski minister Dragotin Jankovič in Voja Gjorgjevič, upravnik Zveze srbskih ldmetskih zadrug. Belgrad. 16. dee. m V narodni skupščini je danes odbor za proučevanje zakonskega osnutka novega trgovinskega zakona nadaljeval svoje delo tor jo pretresal predloženi zakonski osnutek t podrobnostih. Belgrad, 16. dee. AA. Po poročilu Narodne banke je bil 1(1. decembra izplačan po nemškem kliringu kot zadnji avizo št. 9.153 od 15. junija, po italijanskem pa avizo št. 76.480 od 19. avgusta. Belgrad. 16. dec. m. Prometni minister je dovolil polovično voznino za vse udeležence vinar-ske razstave, ki jo prireja Kletarsko društvo v Ormožu. Polovična vozni na je dovoljena pod G. D. br. 142.869. Drobne vesti Sofija. 16. dee. AA. Bolgarska agencija poroča: Znani bizantolog in podpredsednik bolgarske »kademije vseučiliški profesor Vaiil Zlatarski je umrl. Pokojniku je bilo 70 let. Rim, 16. dee. A A. Agencija Štefani poroča: Umrl je kardinal Michele Lcgga. prcfokt kongre-»«»!>» rakrairiontov Pokojni kardinal je bil v 75. t letu življenja. Rim, 16 decembre A A Po zaduton popisu i «a na koncu govora udarite krepko, da Vam predsednik ne more več vzeti besede. Organizatoi Grafenauer ni bil. To plat političnega delovanja je prepuščal drugim. Njegova moč je bila velik dar govora. Njega so ljudje najraje poslušali in na shode so radi prihajali že zaradi njega. Nihče na Koroškem ni imel toliko shodov in političnih govorov kakor Grafenauer. Vsakokrat je znal kaj novega povedati in nikdar ni mlatil prazne slame. Govoril je poljudno, pa tako logično, da njegovemu govoru ne bi smel ne dodati in ne odvzeti niti ene besede. Kar je povedal, je zna! zabeliti » takim naravnim dovllpom, da se je vse smejalo. Ko je bil leta 1907 izvoljen tudi u državnega poslanca, se je bolj omejil na svoj volivni okraj, vendar tudi drugih krajev ni zanemarjal. 0 pravici, za izredno spretnega in zato Nemcem nevarnega jx>litičnega voditelja koroških Slovencev. Oitkar je prišel on na Koroško, je postalo politično življenje zelo živahno, in slovenska politika je po njem dobila natančno določeno smer in vse politično delovanje je začelo teči po sistematično urejenih poteh. Vse vidno sovraštvo te je »lilo na njega in slavonsko duhovščino. Grafenauerja samega so pustili tedaj, .'halj na miru, to jm iz politično-taktičnih razlogu^,.ker bi si bili » napadi nanj ve$ škodovali kakor pa bi imeli od tega koristi. Za časa vojske so pa pokazali rožičke tudi proti Grafenauerju. Za Nemoč je prišel >čas obračuna«. ZaprU so več duhovnikov, proti katerim ni bilo težko najti krivih prič, slovenske voditelje so pa strogo nadzorovali in prežah, kdaj bi jih mogli zgrabiti. Pa take priložnosti niso dobili. Zalo so izmišljali razne nenun cijacije. Tako je »Grazer Tagblatt« objavil dopi« iz Celovca, v katerem je dolžil dr. Brejca in podpisanega, da sta bila neposredno udeležena pri umoru nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu. To obrekovanje je bila očitna neumnost in ni imelo namena Bpraviti oba obdolženca pod ključ zaradi izmišljene zveze z umorom v Sarajevu, ampak je imela samo namen ojx>zoriti vojaštvo, da sta v Celovcu dva »nevarna elementa«, ki jih je treOa odstraniti. Ta nakana »e je ponesrečila, toda »Grazer Tagblatt« je bil obsojen samo na smešno malenkostno denarno globo. Dr. Brejca so na kraju vtaknili v vojaško suknjo, iz katere se je srečno rešil in odslej iskal zavetja na svojem posestvu j>ri Brežah. Grafenauerju so natvezli neke veleizdajalske izjave iri ga obsodili. To je bil 'začetek trnjevega pota. ki ga je hodil odslej poslanec Grafenauer. Kako so sodili posl. Grafenauerja, o tem bi mogla kaj več povedati njegov zagovornik g. dr. Pegaii in neki višji slovenski sodnik pri prizivnem sodišču v Gradcu, ki je bil član senata, Grafenauer je moral v ječo v Wollersdorf pri Dunaju, kjer ne bi bil dolgo izdržal, da ni po nekem posredovanju dobival nekaj hrane iz Celovca. Ko se je po odločnem nastopu slovenske delegacije na Dunaju vrnil na Koroško, ni bi) več stari Grafenauer, poln humorja in jeklene volje. Bil je ves strt, morda ne toliko zaradi prestanega trpljenja v zaporih, kakor zaradi izgube edinega svojega sina. Bil je prepričan, da so sina postavili na bojišču na mrtvo stražo, s katere se nihče ni več vrnil, zato, ker je bil Grafenauerjev sin. Morda je bilo to tudi res. To je Grafenauerja tako peklo, da mu je vzelo vso njegovo močno voljo; s po-vešeno glavo in motnim jiogledom je hodil okrog, da smo se prijatelji bali, da bi se mu utegnil um umračiti. Političnega življenja se ni več udeleževal. dokler ni nastopil prevrat. Njejjova močna volja se mu jo zičela vračati; cas je dober zdravnik. Leta 1919 ga srečamo v ljudskem predstavništvu v Belgradu, kjer je začel razvijati svojo delovanje s prejšnjo ljubeznijo in močno voljo. Ko pa je prišlo do volitev v ustavotvorno skupščino, je ostal brez mandata. To ga je ponovno potrlo, zlasti še zaradi tega. ker ni mogel najti nobenega zanj primernega torišča za delo in zaslužek. Domovina se Grafenauerju ni izkazala hvaležne, kakor bi bila njena sveta dolžnost. To ga je tudi nekoliko odtujilo starim prijateljem, ker je mislil, da zanj nečejo ničesar storiti. Toda v tem je bil v zmoti. Stari prijatelji smo mu ostali zvesli. do groba zvesti, četudi je morda on Som o tem dvomil. Umaknil se je na svoj skromni dom na Brdo pri' Šmohorju, ko so se politične strasti na Koroškem nekoliko polegle. Mož, ki je za Andrejem Einspielerjem bil največji in na jzaslužnejši slovenski koroški pol ili kt je legel v grob, od slovenskeija naroda skoraj pozabljen. Toda njegova dela ne bodo pozabljena, i njim ne pojdejo v grob blesteči listi, ki jih je on napisal s svojim delom v zgodovino slovenskega vstajenja na Koroškem, ki ga je mogla potlačiti samo svetovna vojna. Pozabili ga pa ne bomo tudi mi, njegovi stari in zvesti prijatelji, ki smo njegovo trpljenje nosili v svojih srtih in mu danes iz daljave polagamo nn grob vencc neven-Ijive slovenske ljubezni in gorklli želj, da bi ga večna Pravičnost in vodna Dobrota obilno poplačala za ves njegov trud in delo, ki ga je po^v-lil svojemu narodu. Franc Smodej.