SVOBODNA SLOVENIJA
Año (Leto) XVILL (13) No. (štev.) 49
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES.
14. decembra (diciembre) 1961
Ob spominu, na prvo
v
žrtev
(Glavne misli govora Miloša Stareta na zborovanju zaupnikov SLS 10. 12. 1961)
Dogodki izpred dvajsetih let postajajo vedno jasnejši. Izginjajo podrobnosti in ostajajo vidnejši glavni obrisi. V času okupacije in revolucije same si marsičesa nismo znali razložiti. Pa tudi ne v prvih letih po revoluciji.
Pogosto je bilo vprašanje: Kak0 j® moglo komaj tri odstotke slovenskih komunistov v slovenskem narodu, ki je bil eden najkulturnejših v Evropi, narodno zaveden, veren in svobodoljuben, začeti revolucijo in uprizarjati grozodejstva, ki prekašajo vsako domišljijo.
Danes nam je jasno: Večina naroda je bila vzgojena za graditev, napredek. Cvetoče zadružništvo, moderna socialna zakonodaja, prosvetne organizacije, tečaji, knjižnice, pevski zbori, kongresi. Skratka: Slovenija je bila polna svobode, napredka, razvoja in korak za korakom je šla v svojem vzponu navzgor. Vsa naša vzgoja, t. j. večine slovenskega naroda, je zasledovala cilj razvoja, napredka, gradnje lepše bodočnosti.
Kljub jasnosti, s katero je dr. Na- j tlačen gledal komunistično nevarnost, je na predlog, da bi sodeloval pri fizičnem uničenju komunističnih voditeljev, odgovoril: „Umor v slovenski zgodovini ni bil nikdar sredstvo političnega boja.“
Tudi umora v obrambo ni mogel odobriti ali opravičiti.
Komunisti pa so bili vzgojeni za umor, požig, uničenje, šolani so bili njihovi voditelji v praktični šoli španske revolucije.
Tako sta si' stala nasprati dva svetova: Večina, ki je hotela graditi in prežeta idealizma in stremljenja za duhovnimi vrednotami, ter neznatna, manjšina, katere cilj je bil uničevanje in izživljanje v materializmu.
Četrtega decembra je minilo 20 let, odkar je padel v Ljubljani kot prva žrtev komunističnih umorov inženir Fariouš Emer.
Kd0 je bil ta mladi slovenski intelektualec? V času, ko je ogromna večina vseh nas še verjela in bila prepričana, da ga ni Slovenca, ki bi bil zmožen pod okupacijo ubiti lastnega brata, zanetiti komunistično revolucijo in ob sodelovanju okupatorjev uničevati lastni narod, je mladi inženir računal s stvarnostjo prave revolucije. Mi vsi-smo slutili nesrečo. Slutili težo dogodkov, iki se bo zvalila na nas zaradi nerazumljivega ponašanja komunistov; toda kljub vsemu nismo pričakovali, da bi bilo mogoče, da bi komunisti delali to, kar so pozneje delali.
Inženir Emer, ki ni bil pristaš našega svetovnega nazora, je že nekaj mesecev pred smrtjo z vsem navdušenjem razlagal strategijo revolucije, kako bodo komunisti zavzemali položaje, kako se bo treba braniti, kakšni bodo poulični boji, govoril je o napadih, o obrambi itd. Računal je z dejstvom revolucije pod okupacijo. Mladostni ogenj pa mu ni pustil, da bi- ostal v mejah konspirativnosti, in tako je komunistične vodnike opozoril na sebe. Ti so takoj spoznali, da jim je nevaren. Njihovo sodišče je zlomilo palico nad njim, in moral je pasti. Moral je pasti, ker je vsaj slutil, če ne jasno videl, najgloblje komunistične načrte in bil pripravljen ¡proti njim se boriti.
Tako je padla prva žrtev. Prvi Slovenec, katerega so komunisti zavestno, premišljeno in načrtno umorili. Prav tako so potem sledili drugi, ki so morali pasti po komunističnih načrtih, kd|r so bili nevarni, kakor je bil nevaren Emmer, Peršuh, Majdič, Kukovič, Ehrlich, Kikelj, Župec, Natlačen, kmetje, duhovniki, žene, matere, dekleta, fantje.
Vse je šlo natančno po Bakunino-vem katekizmu.
če danes gledamo nazaj in zasledujemo razvoj dogodkov, ki so ¡sledili, vidimo, s kako težavo je svet spoznal pravi obraz komunizma. Danes vidimo, da so za to spoznavanje žrtve morale biti. Vidimo tudi, da je slovenski narod kljub svoji majhnosti bil določen, da da največ svoje krvi za to, da svet spozna nevarnost, ki mu grozi. Nevarnost, da bo v svetu zatrta svoboda,
Komu v korist?
Organizacija ZN se je v Kongu, pod vodstvom svojega novega začasnega glavnega tajnika U Thanta, kakor izgleda, zavzela, uničiti z vsemi sredstvi protikomunističnega predsednika Katange Čombeja in to iz izključno gospodarskih razlogov. Ker je Katanga ena najbolj razvitih provinc bivšega belgijskega Konga — Belgijci so jo razvili pač zaradi bogatih rudniških ležišč —- OZN sedaj pozabljajo na tiste člene svoje listine, ki jasno govorijo o pravici samoodločbe narodov. Z vojaškim posegom hočejo za vsako ceno preprečiti Katangi, da bi postala samostojna država, ker bi potem ostali Kongo v gospodarskem ¡smislu ravno životaril. V Kongu zmagujejo gospodarski interesi nad narodnimi.
Proti odcepitvi Katange nastopajo ZN več ali manj enotno. ZSSR od vsega začetka vodi vztrajno to .politiko, ker ji gre za komaniz.icro vsega Konga. ZDA se iz gospodarskih razlogov potegujejo za ohranitev Konga kot celote, kakor ¡so ga začrtale kolonialne sile ko so osvajale Afrik« v prejšnjih stoletjih.
Po mnogih resolucijah, ki so jih glede Konga izglasovali v ZN, so v eni Izmed zadnjih resolucij sklenili, da bi Čombeju priznali de!n0 samostojnost
Glavna skupščina izglasovala vrsto resolucij in sklepov, ki jih vsak po svoje razlaga. ZSSR je nastopila- proti bivšemu tajniku Hammarskjoldu, ker ji ni ugajalo njegovo tolmačenje omenjenih sklepo-v. Danes pa vlada v OZN zmeda, kaj naj vojaška sila ZN v Kongu stori, da bi preprečila odcepitev Katange.
Zadnja resolucija Varnostnega sveta, ki so jo izglasovali 24. novembra, našteva naslednje cilje: obdržati neokrnjenost Konga in njegovo politično neodvisnost, pomagati centralni vladi pri vzdrževanju reda in miru, preprečit^ državljansko vojno in doseči izgon vseh tujih plačanih častnikov in vojakov iz Čombejeve vojske.
Na podlagi te resolucije ZSSR zahteva, naj bi vojaška sila ZN enostavno zavojščila Katango in odstavila čombeja. Druge članice ZN nastopajo proti taki razlagi omenjene resolucije.
Dve resoluciji Varnostnega ¡sveta dovoljujejo OZN uporabo -njene vojaške sile. Resolucija izglasovana v februarju tega leta določa, da je treba vojaško silo ZN uporabiti za preprečitev državljanske vojne -ali za preprečitev spopadov med posameznimi političnimi skupinami v Kongu. Resolucija, izglasovana novembra meseca, pa določa, da
Pt*. Vvondizi na obishn v Aziji
pod pogojem, če bi izgnal iz svoje, voj- i smejo ZN s svojimi vojaškimi silam:
ske belgijske častnike, ki jih je še obdržal kot dobro plačane vojake za vodstvo svojih oboroženih sil. Ti častniki predstavljajo protikomunistično hrbtenico čombejeve vojske ter si zlasti Moskva želi njihov izgon, ker bi potem laže rovarili v Katangi njeni agenti, ki jih ima v sosednjih provincah, nad katerimi izvaja vpliv moskovski privrženec Gizenga.
ZN vzdržujejo trenutno vojsko 1.500 mož v Kongu. To vojsko- prevažajo večinoma ameriška transportna letala. Tudi, denarno v glavnem ZDA podpirajo to vojaško silo-.
Že poldrugo leto OZN poskuša ustvariti red in mir v Kongu, toda zaman. Svojega cilja doslej ni dosegla, ker sta pač tako Varnostni svet kakor
izsilti izgon tujih častnikov iz Konga.
Dalje varnostni svet določa, da Katango ni mogoče priznati kot samostojno državo in zahteva od čombeja, naj takoj preneha s svojimi nastopi proti centralni vladi. Ni pa Varnostni svet dal vojaškim silam ZN nobenega natančnega navodila, kako naj izvajajo te sklepe, pač ¡pa samo, da morajo v vsem podpirati centralno vlado v Leopold-villu.
Novi začasni glavni tajnik U Thant te resolucije razlaga tako, da so ZN proti vsem silam, ki kakor koli delujejo za odcepitev katerega koli dela Konga ali kakor koli delujejo proti centralni vladi v Leopoldvillu. Zato sedaj sile ZN z letali in orožjem nastopajo proti Čombeju.
Prekinitev zveze med ZSSR in Albanijo
ZSSR in Albanija sta pretekli teden prekinili svoje diplomatske odnose. Za zahodni svet je bila ta prekinitev podobna prekinitvi odnosov med Titovo Jugoslavijo in ZSSR leta 1948.
Da bo do tega koraka prišlo, je zahodnim opazovalcem postalo jasno, ko je Hruščev na nedavnem partijskem kongresu v Moskvi obtožil Albance, da so Stalinisti in da hočejo uničiti komunistično enotnost. Takrat je Hruščev tudi dejal, da je pripravljen pobotati se z Albanijo, če bi njen sedanji komunistični veljak Hodža odstopil. Albanija je takrat na to izjavo odgovorila, da predstavlja direktno vmešavanje Moskve v njene notranje zadeve.
vora, duhovnost, človeško dostojanstvo, družina, in vse, kar človeka dviga. Nevarnost, da bodo uničene stoletne pridobitve.
Strašna je bila žrtev malega slovenskega naroda. Bila pa je žrtev za velike cilje.
Lahko rečemo, da je prvo obdobje borbe s komunizmom končano. Pred svetom stoji razgaljen in zaman je ves njegov trud, da bi pokril svoje prave namene. Za dokončno zmago nad njim pa je potrebna ureditev fronte. So še mnogi na naši strani, ki jih materializem tega sveta tako zasužnjuje, da za veliko borbo, v kateri je človeštvo, niso sposobni. Brezbrižni so do perečih socialnih vprašanja in kričečih krivic. Ti ¡bodo doprinesli korist, če se takoj in v osnovi spremenijo ali zapustijo naše vrste. Z nami pa naj pridejo v duhovno povezanost tisti, ki v komunistični tiraniji trpijo, so komunizem spoznali in v katerih postaja naravna težnja po svobodi, človeškem dostojanstvu in krščanskem vrednotenju dobrin tega sveta iz dneva v dan sllnejša.
Ko bodo fronte urejene in jasnost bojnih gesel podana, je propad komunizma neizogiben.
Prvi žrtvi komunistične revolucije v Sloveniji slava in Bog mu bodi plačnik. Prav tako vsem tisočem in tisočem, ki so ji sledili.
Govornik ameriškega zunanjega ministrstva je na novico o prekinitvi odnosov med Moskvo in Tirano izjavil: „Že dolgo so si metali kamenje eden na drugega. Toda v njihovem sistemu lahko to pomeni veliko ali nič.“
¡Sovjetska agencija Tass o ¡prekinitvi odnosov med Albanijo in ZSSR do mi-
V Indijo je prišel dr. Frondizi s svojim spremstvom 3. decembra. Je prvi argentinski predsednik, ki je prišel na obisk v to deželo. V New Delhiju so mu priredili navdušen sprejem. Dr. Frondizi je v govoru ob prihodu naglašal, da se mu je sedaj izpolnila vroča želja, da bo mogel spoznati to deželo. Za obe državi je dejal, da imata skupne cilje: Obe sta za svobodo in mir in dajeta prvenstvo duhu nad materijo.
Dr. Frondizi je govoril tudi v indijskem parlamentu. Dejal je, da Argentina želi povečati prijateljske, kulturne in trgovske zveze z Indijo. Dr. Frondizi in Nehru sta o svojih razgovorih izdala skupno izjavo, v kateri zatrjujeta, da bosta delala skupno za mir, za napredek obeh držav in za poglobitev zvez med Argentino in Indijo. Dr. Frondizi je Nehruja povabil tudi na obisk v Argentini. Indijski predsednik je povabilo sprejel.
Iz New Delhija je dr. Frondizi odšel na obisk v Kalkuto, kjer so ga tudi lepo sprejeli. Obiskal je med drugim rojstno hišo velikega indijskega pesnika in misleca Rabindranata Tagoreja ier položil venec na njegov grob.
Iz Indije je dr. Frondizi odšel v Taj-landijo, kjer so mu kot prvemu predsedniku ' Južne Amerike, M je prišel na
obisk v ta del sveta, tudi priredili navdušen sprejem. Ves čas svojega bivanja v tej državi je bil gost kralja Phumi-phola. Med njegovim bivanjem je bila podpisana trgovinska in kulturna pogodba med Argentino in Tajlandijo. Trgovinska pogodba predvideva občutno izmenjavo blaga med obema državama. Tajlandska univerza je dr. Frondizija imenovala za častnega doktorja.
Med svojim obiskom v Tajlandiji je arg. predsednik v Bangkoku obiskal tudi sedež azijske demokratske obrambne skupnosti. Tu je tudi govoril. Njegove izjave so pa nekateri časnikarji tolmačili tako, kakor da se je Argentina postavila na isto stališče, kot ga zavzema Indija, ki je, kot znano, v taboru tkzv. nevtralnih držav. Zato je predsednik dr. Frondizi na posebni tiskovni konferenci naglasil, da Argentina nikakor ni nevtralna, ampak je na strani zahodnih demokratskih držav.
Dne 11. decembra je dr. Frondizi zaključil svoj obisk v Tajlandiji ter odšel v I-Iong Kong, kjer je ostal dva dni. Tu je bil neuradno v glavnem zaradi počitka, v sredo je pa odšel na obisk na Japonsko, v najvažnejšo deželo v programu njegovih obiskov. Zato bo v njej ostal tudi najdalje.
HSasg©wori glede Sterilna
V preteklem tednu ¡so ZDA preisku-sile svoje in sovjetske živce ter so poslale po cesti, ki pelje iz Zahodne Nemčije do Zahodnega Berlina večji oddelek svoje vojske, s katerim so zamenjali' ameriški oddelek, ki je bil poslan v Zahodni Berlin nekaj dni po 13. avgustu, ko so sovjeti zgradili znani berlinski zid. Prehod ameriških oboroženih sil po tej cesti je potekel brez najmanjšega incidenta.
Sovjetska agencija Tass je protestirala proti „izzivanju“, toda ostalo je le pri besedah. Amerikanci so s tem premikom svojih sil hoteli potrditi svojo pravico do uporabe omenjene ceste.
Medtem sta s.e sestala na razgovore v Parizu Adenauer in De Gaulle. Adenauer je poročal De Gaullu o svojih razgovorih s Kennedyjem glede zavezniške politike o Berlinu, in je, kakor kaže, dosegel, da je De Gaulle deloma
odstopil od svojega negativnega stališča do sedanjih ¡pogajanj s sovjeti.
Zavezniki so trenutno na tem,, da so sklicali ¡konferenco svojih zunanjih ministrov v Parizu, ki se je začela ta ponedeljek. Konference se udeležujejo ameriški zunanji minister Rusk, angleški Home, francoski Couve de Murville in zahodnonemški Sehroeder. Pred to konferenco je bila v Parizu konferenca zunanjih ministrov članic NATO, na kateri So Ladi razpravljali—o -problemu Berlina-
Washington in London smatrata, da je treba sedaj začeti nova pogajanja s sovjeti glede Berlina ter sta za svoje stališče pridobila, čeprav neodločeno, tudi Zahodno Nemčijo. Francija je trenutno še edina sila, ki ji je najmanj po godu kakršno koli pogajanje s sovjeti vse dotlej, dokler ne bi Hruščev sam zaprosil za pogajanja.
I
T E
N A
E D
N
Pričakujejo, da bodo sovjetskemu zgledu sjdili tudi drugi- sateliti. Verjetno bo ostala povezana z Albanijo samo rdeča Kitajska. Iz Beograda poročajo, da se je Titu sedaj znova zahotela navezati boljše- stike z Albanijo, vendar iz Tirane ni dobil še nobenega tozadevnega namiga.
V kraju Cochoeira de Macacu v državi Rio de Janeiro, Brazil, je skupina kmetskih delavcev in oglarjev zasedla nulega ponedeljka ni poročala. Sovjet- okoli 20.000 hektarjev zemlje svojih goska revija Prokomunist pa je objavila spodarjev. Proti tem so uvedli posto-novlco in zapisala, da „sedaj imperia- panje ter vse obsodili „na postavitev listi čakajo, da bodo pozdravili Albanijo pred zid“. Ker pričakujejo prihoda v svoji sredi.“	orožniških oddelkov, ki bodo napravili
red v tem kraju, so se kmetje in oglarji oborožili in utrdili v pragozdu, odkoder se mislijo spustiti v boj s predstavniki zakonite ¡oblasti.
Predsednik ZDA John Kennedy bo 16. in 17. decembra obiskal Venezuelo in Kolumbijo'. V obeh državah bo navzoč na slavnostih, ko bodo začeli prva velika javna dela z ameriško pomočjo v okviru načrta Zveza za napredek. Meseca januarja prihodnje leto bo pa Kennedy verjetno obiskal Mehiko.
Dominikanski predsednik Joah.m Balaguer je na tiskovni konferenci izjavil, da ne misli odstopiti pred 1. avgustom prihodnjega leta, t. j. pred zaključkom svoje predsedniške dobe. Njegov odstop zahtevajo dominikanske opo-zicionalne politične stranke, za Bala-guerjem pa ¡stoje vojska, mornarica in letalstvo, ki nočejo dopustiti nastanka kaosa v državi, ki bi koristil samo komunistom.
José Ignacio Rasco, eden od prvakov kubanske krščansko demokratske stranke, je v zadnjem času obiskal srednje ameriške države. V njih je ugotovil, da komunist Castro pošilja vanje ¡s Kube velike količine denarja,
Sovjetski diplomati so že zapustili Albanijo, albanski pa bodo v ¡nekaj dneh odšli iz Moskve.
Že od 25. novembra dalje sta si ZSSR in Albanija začeli izmenjavati note, ki so privedle do prekinitve odnosov med obema komunističnima državama. Po prekinitvi odnosov je albansko časopisje ostro napadlo ZSSR in označilo njeno sovražno razpoloženje do Albanije kot „brez primere v odnosih med socialističnimi državami“. Prav tako je to časopisje napadlo sovjetsko vodstvo na splošno in Hruščeva osebno.
Glede odnosov med Albanijo in rdečo Kitajsko je govornik albanskega zunanjega ministrstva izjavil: „Smo prijatelji. Kdor koli hoče biti naš prijatelj, je to lahko, toda smo neodvisni od Kitajske. Ne pozabite, da smo neodvisni že 0d leta 1000 po Kr.“
Vsekakor se bo, po mnenju zahodnih strokovnjakov, začel na Balkanu in zlasti med Albanijo in Jugoslavijo, nov odnos med 0bema komunističnima državama ter novi poskusi med tkzv. nevtralnimi državami, iki jih samozvano vod;jo Tito, Nasser in Nehru, da bi tudi Albanijo pridobili v svojo sredo.
orožja in tudi izvežbane gverilce.
Ameriški zunanji minister Dean Rusk se bo po sestanku članov zahodnoevropske obrambne skupnosti v Evropi dne 16. t. m. sestal s Francom v Španiji. V zvezi s tem sestankom listi naglasa jo. da vodi sedanji ameriški predsednik Kennedy glede Španije enako politiko kot njegov prednik Eisenhower.
V	Londonu je hudo zbolel lord Clement Attlee, prvak angleške laboristič-ne stranke. Attlee je sedaj star 78 let. Od leta 1945 do 1951 je bil predsednik angleške vlade, ko je pri prvih povojnih volitvah porazil tedanjega predsednika Churchilla.
Tanganyika je 8. decembra postala neodvisna država. Doslej je živela v kolonialnem sistemu, kajti najprej je bila nemška kolonija, po prvi- svetovni vojni pa angleška.
V	Jeruzalemu se je v ponedeljek začel zaključni del razprave proti Adolfu Eichmannu, ki ga judje obtožujejo umora 6 milijonov judov v ¡raznih koncentracijskih taboriščih. Kot znano je Eichmann živel v Argentini, kjer so ga ugrabili člani judovske tajne policijske službe.
Papež Jamez XXIII. je ob 1500-let-nici smrti papeža Leona I. Velikega izdal encikliko „Aetema Dei sapientia — Večna božja modrost“.
V	Moskvi so objavili, da je vrhovni sovjet soglasno sprejel novi sovjetski državni proračun v višini 81.900 milijonov rubljev, t. j. 88,406.894.000 dolarjev. Za vojaške .namene je določenih 14.740 milijonov dolarjev. To je doslej najvišji sovjetski proračun.
V	Avstraliji so imeli v soboto 8. t.
m.	splošne volitve, pri katerih je že petič — edinstveni primer v avstralski politični zgodovini! — zmagal sedanji predsednik Robert Gordon Menzies, prvak avstralske liberalne stranke.
Pred politično komisijo OZN je v sporu med Italijo in Avstrijo zaradi položaja nemške narodne manjšine v Italiji argentinski delegat zastopal stališče, da bi bilo najbolje, da vladi obeh držav nadaljujeta razgovore za ureditev tega vprašanja, če pa zadovoljive rešitve ne bi mogli najti, naj vso zadevo vzame v presojo Mednarodno sodišče v Haagu.
Zivestobu zn zvestobo
Kadar je človek v stiski se zateče k prijatelju. Pove mu svoje težave in prosi za pomoč, če je prijatelj res prijatelj, mu pomaga in ga reši iz težav ter nadlog.
Svobodna Slovenija je tudi Vaš prijatelj. Vsak teden vas obišče. Posameznike in družine. Prinese vam novic od Slovencev iz Argentine in iz drugih držav ter kontinentov in iz domovine. Neprestano opozarja na trpljenje naroda pod komunistično sužnostjo in poziva na delo za rušenje komunistične tiranije.
Izdajanje lista je bilo že doma združeno z velikimi težavami. Te so v izseljenstvu še večje spričo zelo drage delovne sile in visokih tiskarskih stroškov ter drugih izdatkov, če bi nas pri izdajanju lista in ostalih knjižnih publikacij vodili trgovski cilji, potem nobenega izseljenskega lista, nobene izseljenske knjige ne bi bilo več. Samo brezmejni idealizem, brezmejna požrtvovalnost in velike, velike osebne ter materialne žrtve tistih, ki imajo opravka z izdajanjem lista, omogočajo, da je Svobodna Slovenija dosedaj lahko redno izhajala in da izhaja še naprej kljub gospodarskim težavam v Argentini. Pa tudi tistih, ki nas pri delu podpirajo. To so tisti naročniki, ki redno plačujajo naročnino in nas s tem podpirajo, da list lahko redno izdajamo. Prav tako tisti slovenski podjetniki, ki z naročanjem objave oglasov za svoja podjetja, izpričujejo, da jim je na srcu svobodna slovenska beseda in da žele, da slovenska politična emigracija ne sme ostati brez svojega lista. Kajti najžalostnejše bi bilo, če bi dopustili, da bi list prenehal izhajati. S tem bi izpričali, da smo v boju proti komunistom prostovoljno odložili najnevarnejše orožje, ki se ga rdeči nasilnik doma najbolj boji — ter dopustili, da bi slavil svojo največjo zmago nad svobodoljubnim slovenskim narodom.
Zato se vsem tistim, ki redno plačujejo naročnino, najlepše zahvaljujemo za zaupanje, ki so nam ga s tem doslej izkazovali. Prav lepo jih prosimo, da nam ga ohranijo tudi v bodoče. Vse tiste, ki so še v zaostanku z naročnino, pa prav lepo prosimo, da nam jo čim-prej plačajo za tekoče leto, kdor je pa nima še plačane za nazaj, pa tudi za nazaj.
Sestanek zaupnikov Slovenske ljudske stranke v Bs. Airesu
Poverjeništvo SLS za Argentino je povabilo zaupnike stranke v nedeljo,
10.	t. m. na informativni sestanek.
Sestanek je začel predsednik Poverjeništva SLS za Argentino Miloš Stare. Pozdravil je zbrane strankine funkcionarje, nato pa v lepem in miselno bogatem govoru komemoriral ismrt Fa-nouša Emmerja prve žrtve komunistične revolucije na Slovenskem in vseh ostalih, ki so mu sledili, zatem pa govoril o boju slovenskega naroda proti zločinski komunistični ideologiji ter o nalogah, ki jih imajo v tej zvezi slovenski demokratski izseljenci. Glavne misli njegovega govora prinašamo na uvodnem mestu.
Pred prehodom na dnevni red je prosil za besedo dr. Alojzij Voršič, bivši celjski župan. Dejal je, da je lepo, da se je predsednik Poverjeništva Miloš ‘Stare spomnil 20-letnice smrti prve komunistične žrtve. Je pa prav, da se strankini zaupniki spomnijo še druge 20-letnice, t. j. 20-letnice izhajanja Svobodne Slovenije. Poudarjal je izreden pomen tega lista med izhajanjem med komunistično revolucijo in okupacijo v domovini, kakor tudi sedaj v izseljenstvu, kjer ljudem ni samo informativni list, ampak tudi vodnik v boju proti komunističnim nasilnikom, ki so si podjarmili slovenski narod. Ustanovitelju lista Milošu Staretu in ¡njegovim sodelavcem je izrekel najtoplejše čestitke in voščila k temu jubileju.
Miloš ‘Stare se je za čestitke k 20 letnemu jubileju Svobodne Slovenije zahvalil in obudil nekaj spominov na važne dogodke*, ki so spremljali list v njegovem dosedanjem izhajanju. Toplo se je zahvalil za pomoč vsem sodelavcem, ker brez njih doseženega dela ne bi bilo mogoče opraviti.
Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo predsednika stranke dr. Mihe Kreka o mednarodnem političnem položaju ter o položaju v Jugoslaviji. Prebral ga je član strankinega načelstva Božo Fink.
Poročilo predsednika stranke dr. Kreka za zbor strankinih zaupnikov je bilo zelo obširno, skrbno sestavljeno ter je osvetljevalo vsa zunanjepolitična dogajanja v ¡svetu. Lepo je pojasnil cilje ameriške zunanje politike v obrambi demokracije in miru v svetu pred napadalnostjo sovjetskega in svetovnega
komunizma. Tu je podrobno omenjal ameriške načrte za gospodarski in socialni dvig držav ter narodov Južne Amerike in vsa prizadevanja, da se demokratski obrambni bloki v svetu še bolj utrde.
Zanimivo je bil0 predsednikovo poročilo o poteku in namenih zadnje beograjske konference tkzv. nevezanih držav, na kateri se je Tito postavil v zunanji politiki čisto na stališče Sovjetske zveze ter je na konferenci izrekel enega najhujših napadov na ZDA. še z večjim zanimanjem in pozornostjo so pa strankini zaupniki sledili predsednikovemu poročilu o položaju slovenskega naroda pod komunistično diktaturo v domovini. Poročilo je bilo tako pregledno, da so dobili povsem točno sliko o sedanjem političnem, kulturnem, gospodarskem, socialnem in družbenem položaju v domovini.
Zadnji del svojega poročila je predsednik stranke dr. Krek posvetil zaupnikom stranke. Pa ne samo njim, vsej slovenski demokratski emigraciji. Kajti v njem govori o nalogah, delu in dolžnostih, ki' jih ima slovenska politična emigracija v svetu na eni strani za svojo narodno ohranitev ter neprestano kulturno rast in razvoj, na drugi strani pa za nenehno delo za zrušenje komunistične diktature, pod katero ječi ¡slovenski narod in za njegovo resnično osvoboditev, da si bo lahko v svobodi in demokraciji urejal svoje bodoče življenje. Glavne misli iz tega dela dr. Krekovega poročila bomo objav.li v božični številki Sv. Slovenije.
Obširno poročilo predsednika SLS dr. Kreka so strankini zaupniki poslušali z napeto pozornostjo. Sprejeli so ga z velikim odobravanjem. Predsednika Poverjeništva SLS za Argentino Miloša Stareta so naprosili, naj se mu za tako pregledno situacijsko poročilo v imenu vseh zahvali- Prav tako naj mu ¡sporoči zahvalo strankinih zaupnikov za topla božična in novoletna voščila ter njihove najlepše želje k prazniku Kristusovega rojstva, za novo leto pa zlasti prošnjo Bogu, da bi mu Bog naklonil mnogo zdravja, da bi lahko z dosedanjo odločnostjo nadaljeval delo za rušenje komunistične diktature v svetu in za osvoboditev naroda izpod komunističnega suženjstva.
Avgust Horvat, član Poverjeništva
SLS za Argentino, je imel zatem referat o delavskih svetih v Jugoslaviji. Predavanje je bilo zelo zanimivo, kajti Avgust Horvat se is temi vprašanji stalno bavi, jih zasleduje in študira. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da so trditve komunistov, da so delavski sveti povsem neodvisni organi v upravljanju družbenega imetja, zgolj komunistična propaganda, kajti za vsem upravljanjem je le vedno komunistična partija. Prikazal je tudi, kako brezsrčno komunisti izrabljajo delavski sloj. Strankini zaupniki so predavatelja nagradili za njegova zanimiva Izvajanja s ploskanjem in odobravanjem.
Naslednji referat na sestanku strankinih zaupnikov je imel predstavnik strankine mladine Tine Debeljak ml. Poročal je o udeležbi mladine ¡SLS na kongresu mladine argentinske krščan-sko-demokratske stranke v Sta. Fe. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da sta se tako predavatelj, kakor tudi Vital Ašič na omenjenem kongresu živahno udejstvovala ter samo še poglobila stike, ki obtajajo med mladino demokratske stranke. Tinetu Debeljaku ml. so bili strankini zaupniki za njegov referat zelo hvaležni.
O stanju slovenskega narodnega sklada je poročal Jože Markež. Strankine zaupnike je pozval, naj na ta sklad ne pozabijo ob prejemu trinajstih plač in tako gmotno podpro borbo slovenske politične emigracije.
Pri slučajnostih so strankini zaupniki obravnavali najrazličnejša vprašanja, ki se tičejo slovenske izseljenske skupnosti in naroda v domovini. Po vsestranskem razmotrivanju in presojanju so bili sprejeti potrebni sklepi tako za bodoče delo v politični organizaciji, kakor tudi v slovenski izseljenski skupnosti sploh. Debata je bila zelo zanimiva. Pričala je, da se strankini zaupniki živo zanimajo za vsa vprašanja in za delo na najrazličnejših področjih slovenske politične emigracije. Pričala pa tudi o demokratskem duhu, ki so jih prevevala in v katerem je vedno potekala.
Predsednik Poverjeništva SLS Miloš Stare se je nato znova zahvalil strankinim zaupnikom za udeležbo na sestanku ter jim želel blagoslovljene božične praznike, za novo leto pa veliko sreče in zadovoljstva.
Sblep ponlia v slovenskih solskih tečajih
Nadaljujemo z objavo poročil o slavnostih, ki so jih imeli posamezni šolski tečaji na področju Vel. Buenos Airesa.
TEČAJ A. M. SLOMŠKA V R. MEJII
Zadnji dan pouka slov. šol. tečaja A. M. Slomška so imeli 28. novembra. Ob tej priliki je bil v Slomškovem domu blagoslovljen nov prenosni oltar, ki ga je izdelal in daroval g. Pintar. Prav tako je g. direktor A. Orehar blagoslovil križ, pateno in ciborij. Nov kelih pa je že preje posvetil moronski škof msgr. Raspanti. Pateno sta darovala Lojze Mali in Drolc Vinko; nabavo keliha, ciborija, križa in zvončka so poleg daru g. Antona Piška oskrbeli neimenovani dobrotniki iz Ramog Mejia. Ob tej priložnosti je bila darovana za šolsko mladino sv. maša, med ¡katero je imel g. direktor priložnostno pridigo.
Zaključna šolska proslava pa je bila v nedeljo 3. decembra. Ob lepi udeležbi je vse navzoče pozdravil predsednik Slomškovega doma g. Janez Brula. Sledila je prisrčna proslava začenši z nastopom najmlajših, ki so izredno lepo izvajali „Uspavanko“, „Vprašanje sončecu“, „Pripovedko o nosku“ itd. Za skrbno delo in trud se je katehetu in učiteljici zahvalil predsednik šolskega odbora g. Pergar. ¡Sledile so točke višje skupine: prizorček „Zadnji dan“, „Ribniška pesem“, „Tam sedi ena muha na zid“ (pesem v 6 jezikih), „Slovenka sem“ in prizor „Nevihta“. Ob tej priliki so sošolke sedmih učenk, ki letos zapuščajo šol0 pripele istim slovenske šopke, v opomin, da naj nikdar ne zatajijo ivoje narodnosti. Gdč. A. Šemrov je nato vsem dala navodila za počitnice, nakar so učenci prejeli spričevala, osem najboljših učencev višje skupine pa je bilo nagrajenih. V imenu 7 učenk, ki zapuščajo šolo, se je gdč. učiteljici in g. katehetu zahvalila Brula Ladi. Z izročitvijo slovenskega šopka in posebne „diplome“ s podpisi je bila proslava zaključena.
Kratko, a prisrčno igrico „Srebrna kanglica“, katero je napisal mladinski pisatelj Mirko Kunčič, so mladi igralci izvajali neprisiljeno in želi lepo priznanje. Igrico je režirala ga. Ema Kessler-Blejčeva.
Po kratkem odmoru so starši in otroci v prijetni senci vrta dočakali prihod sv. Miklavža, ki je v spremstvu angelcev in hudobčkov prišel obdarovat
pridne otroke. Otroci šolskega tečaja A. M. Slomška so bili po prošnji Slomškovega doma še posebej obdarovani.
TEČAJ JOSIPA JURČIČA V CARAPACHAYU
Zaključek šolskega tečaja Josipa Jurčiča smo imeli dne 8. decembra t. 1. tudi v Carapacbaiyu z lepo uspelo zaključno proslavo. Otroci s,o dovršeno podali svoje točke. Na sporedu iso bile, deklamacije, prizorčki in petje. Po proslavi so najboljši dobili nagrade, vsi pa izpričevala.
Po akademiji nas je obiskal sv. Miklavž s svojim spremstvom. Pripeljal se je v dveh avtomobilih. Po kratkem, lepem nagovoru je obdaroval stare in mlade. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu zelo lepa. Vsi so bili s prireditvijo zelo zadovoljni, posebno pa še starši z lepim nastopom svojih otrok, za kar gre hvala seveda g. učitelju in g. katehetu. Prireditev je bila na novem odru, ki je bil za to priliko napravljen. Delo pridnih in požrtvovalnih mož.
ŠOLSKI TEČAJ V SAN MIGUELU
Slovenski šolski tečaj v San Migue-lu, kjer biva prav malo Slovencev, je številčno sicer eden najmanjših, saj šteje le 13 učencev in učenk, po pridnosti otrok in zavednosti staršev pa se lahko meri tudi z mnogo večjimi. To je pokazala tudi zaključna proslava, ki je bila v nedeljo, 10. decembra.
Proslava, katero je z otroci naštudirala učiteljica gdč. Mija Markeževa, je bila po skupni maši pri Kogovškovih, kjer imajo otroci tamkajšnjega tečaja svojo šolsko sobo. Za uvod je g. Rupnik pozdravil vse navzoče in se zahvalil g. katehetu Stanku škrbetu in gdč. učiteljici za njuno delo. Nato pa je sledila blagoslovitev slovenske zastave, pri kateri sta botrovala gdč. učiteljica Mija Markež in g. nadzornik Aleksander Majhen. Za tem je g- Majhen čestital tečaju in vse z izbranimi besedami vzpodbujal k zvestobi veri, narodu in slovenski zastavi.
Proslava, pri kateri so vsi otroci prav korajžno sodelovali, je obsegala petje, deklamacije, simbolični vaji, recitacijo in prizorček. „Naj čuje nas presvetli Bog“ in „Zajček“ sta bili pesmi, ki so ju otroci zapeli. Simbolični vaji: „Naprej zastava Slave“ in „Navzgor se širi rožmarin“ ¡sta lepo izpadli. Z de-
BRALI SMO
TITO ZNOVA PROSI ZA ŽITO
Pod naslovom objavlja „Glas Kanadskih Srba“ z dne 21. septembra t.l. naslednje:
„Po uradnih podatkih, ki so bili objavljeni v- Beogradu ob koncu avgusta, je ¡letošnja žetev v Jugoslaviji izredno slaba. Pšenice so pridelali okoli tri in pol milijona ton, koruze pa okoli štiri in pol milijona ton, t. j. pšenice 800.000 ton, koruze pa 2,500.000 ton manj ka-ikor so pričakovali.
Za prehrano prebivalstva potrebujejo v Jugoslaviji letno okoli 3.600.000 ton pšenice. Slab pridelek koruze bo neugodno vplival na izvoz mesa in suhomesnatih proizvodov, ki so šli zelo v promet v državah Zahodne Evrope in ki jih je prevzemala tudi ameriška vojaška uprava v Evropi.
Jugoslovansko poljedeljstvo po pojasnilih Titovih strokovnjakov stalno boluje za „sušo“, klimatičnimi razmerami in slabim namakalnim sistemom.
Edino leta 1959 je imela Jugoslavija zadosti pšenice in koruze za domače potrebe. Še celo za izvoz je je bilo. Po podatkih dnevnika „The New York Times“ je morala Jugoslavija med letom 1950 in žetvijo leta 1959 uvoziti, v glavnem iz ZDA, nad sedem milijonov ton žita (Pšenice 6.858.379 ton, pšenične moke pa 247.856 ton).
Po lanski žetvi je Tito zahteva’ od Washingtona in tudi dobil 385.000 ton žita. Ker pa to ni bilo zadosti, je prosil še za 500.000.
Izredno slaba žetev v Jugoslaviji bo brezpogojno zahtevala pošiljanje novih prošenj v ZDA.
Nekaj gnilega je v Titovem polje-deljstvu. ¡Strokovnjaki se v glavnem pritožujejo na sušo.
Ali pa ni morda izvir vsega zla sam komunistični sistem?"
Op. ur. — ZDA so glede dobave za-prošešenega žita s Titovci že v razgovorih.
klamacijami „Mojo srčno kri škropite“, „Oba junaka“, „Matjažek šteje“, „Gozdna bajka“ in z recitacijo „Materina beseda“ so otroci pokazali, da jim materin jezik ni tuj. Prizorček „Zaspana rožica“ je bil prav ljubek in daje upanje, da bo tudi med otroci iz San Miguela kak talent, ki bo povečal vrste naših igralcev.
Z razdelitvijo spričeval, ki so jih otroci s težkim pričakovanjem odpirali, je bila zaključena lepo uspela proslava.
TEČAJ FRANCETA BALANTIČA V SAN JUSTO
Na praznik Brezmadežne so imeli v San Justo proslavo ob zaključku letošnjega šolskega leta. Začeli so jo otroci s pesmijo „Mi slovenska smo mladina“, tej pa je sledila zborna deklamacija. V naslednji točki je predsednik šolskega sveta Rudi Bras naslovil na vse zbrane besede zahvale v preteklem letu in to posebej mladini, nato učiteljkemu zboru, staršem, mladinskemu odseku Zedinjene ‘Slovenije in odboru Našega doma, kjer ima tečaj svoj sedež. Podal pa je tudi misel, ki naj vse vodi v prihodnjem letu, da bo naše slovensko življenje v begunstvu dosegalo svoj namen. Po govoru je gdč. A. Klanjšek, voditeljica tečaja, razdelila nagrade najboljšim učencem. Prvi del programa je zaiklju-čiL voditelj mladinskega odseka Zedinjene Slovenije, ki je zbranim poleg besed zahvale za delo v minulem letu dal š spodbudne misli za delo v prihodnjem.
Otroci so nato zapeli pesem „Ko so tkali naše trate“.
V drugem delu programa pa so se otroci poslovili od svojih šolskih tovarišev Marjance in Petra Jenka, ki s svojimi starši odhajata v ZDA. Najprej so jima zapeli „Tam, kjer teče bistra Žila“, nato pa se je od njiju poslovila gdč. učiteljica, otroci in predsednik Našega doma. Vsi so jima poklonili lepe spomine. V imenu šol. sveta se je poslovil Rudi Bras, ki je prosil odhajajoča, naj nikoli ne pozabita, da sta sinova slovenskih staršev. Na poti v novo življenje jima je želel mnogo sreče, ob spominih na vse, katere danes zapuščata, pa lepe trenutke sreče. V očeh mnogih navzočih, tako odraslih kot mladine, se je zablisnila solza slovesa, ki bo še dolgo potem, ko bosta odšla v nov ¡svet, mnoge bolela ob izgubi dveh šolarjev, ki sta bila skozi vsa njuna šolska leta vzorna učenca. Za slovo so jim vsi zapeli „Mrzel veter“ in „Na zeleni gori“.
Za zaključek šolskega leta je sledila pesem „Prav vesel iz šole grem“.
Slovo od obeh šolarjev je bilo posneto na magnetofonski trak, tako, da bosta Marjanca in Peter lahko večkrat vzbujala ob poslušanju traku spomine na vsa lepa leta, preživeta med svojimi rojaki v Argentini.
Istega dne dopoldne so tudi številni sanjuški šolarji prvič pristopili k mizi Gospodovi, popoldne pa so jim po šolski proslavi naše mamice v Našem domu pri pogrnjenih mizah postregle z dobro potico in sladko pijačo.
ARGENTINA
V Argent ini smo imeli 42 dni želez-
čarskc* stavko. Proglasila sta jo železničarska sindikata La Unión Ferroviaria in La Fraternidad kot protest proti vladi zaradi izvajanja načrta za obnovo argentinskih železnic. Kot znano, argent. vlada sitoji na stališču, da je vsakoletni deficit argeent. železnic 23 milijard pesov treba odpraviti in število nameščencev zmanjšati za 75.000. Železnice naj ostanejo še naprej v drž. upravi, vse, kar pa ni nujno povezano z njimi, naj preide v privatno upravo.
Stavka* je bila skoro popolna, samo v Buenos Airesu so vozili vlaki ter številni avtobusi, ki jih je vlada dala v promet za prevoz potnikov. Med stavko so komunistični* elementi na več krajih izvršili sabotažna dejanja. Stavka je povzročila narodnemu gospodarstvu ogromno škodo. Močno je bilo seveda prizadeto tudi stavfkujoče delavstvo, ki v tem času ni dobilo plače. Zato je bilo vedno bolj čutiti željo na obeh straneh, da bi prišlo čimprej do rešitve spora.
Na prošnjo vlade je nastopil kot posrednik buenosaireškl nadškof kardinal Caggiano. Imel je mnogo sestankov s predstavniki železničarskih sindikatov in s predstavniki vlade, zlasti predsednikom senata dr. Guidom, ki v dr. Fron-dizijevi odsotnosti izvršuje tudi posle predsednika republike. V nedeljo, 10. decembra, je prišlo do sporazuma ter je dr. Guido rešitev železničarskega ¡spora sporočil javnosti po radiu in televiziji.
Istočasno je bil objavljen dekret, ki določa, da bo v 30 dneh imenovano novo ravnateljstvo državnih železnic. Sestavljali ča bodo ravnatelj, podravna-telj in 6 članov, razen teh 'bosta železničarska sindikaita vanj imenovala tudi vsak po enega člana. Novo železniško ravnateljstvo bo začelo takoj razpravljati o vprašanju novih delovnih pogojev za železničarsko osebje in ureditev njihovih prejemkov. Prav tako bo razpravljalo o bodoči usodi železniških delavnic, da bosta zadovoljni obe strani. Vlada stoji namreč na stališču, da jih je treba dati v privatno upravo in jih ponuja železniškemu osebju. Dalje določa sporazum, da bo žel. uprava žel. osebju, ki je bilo v stavki, za čas stavke izplačala 80% njihovih prejemkov kot posojilo. Ukinjene so dalje razne sankcije proti stavkujočim železničarjem in na svobodo so izpustili vse, ki so bili med stavko zaprti. V veljavi pa ostanejo vsa določila glede odškodnine za tiste, ki prostovoljno zapuste železniško službo, prav tako pa vsa določila, ki-govore o obnovitvi železniških naprav, da bodo železnice lahko res služile koristim narodnega gospodarstva ter nudile potujočemu občinstvu več ugodnosti kot pa doslej, obenem pa ne hromile več vsega narodnega gospodarstva s tako velikim deficitom.
Združenje inozemskih časnikarjev v Argentini prireja vsak mesec skupno kosilo svojih članov, na katerega vedno povabi kak0 vplivno osebo, da jim govori o kakem aktualnem vprašanju. Na decembrsko kosilo, ki je bilo zadnje v tem letu, so povabili argentinskega brigadnega ¡generala Turóla, ravnatelja argent. višje vojaške akademije. Naprosili so ga, naj ibi jim kaj povedal o komunizmu in nastopanju proti tej zločinski ideologiji. Gen. Turolo je dejal, da bo komunizem propadel tisti dan, ko bo človek spoznal, da je njegova prava vrednost samo v duhovnosti, ne pa v grobem materializmu. Tedaj bo namreč komunizem izgubil glavno sredstvo za propagando. Glede nastopanja proti komunizmu je svetoval, naj bi vsakdo dal nekaj od ¡svojega egoizma, nekaj svojih sposobnosti za zboljšanje položaja skupnosti. Če tega noče storiti iz prepričanja, naj to stori že zaradi primernosti. Pomisli naj, da bo s tem preprečil, da mu pozneje komunizem ne bo pobral vsega z nasiljem. Dalje je naglašal, da je treba gospodarstvo humaniizirati, dati vsebino pravičnosti, medsebojnemu spoštovanju in pravo vrednost sposobnosti. Poudarjal je dalje, da je komunizem ideologija, nov način življenja in ■ne politična stranka. Prikazoval je njegovo razdiralno delo v svetu in izrabljanje Kube za odskočno desko za prodiranje v ameriške države. Glede zadržanja proti komunizmu je pa naglasil, da mora biti samo eno: Proti komunizmu mora biti vedno samo odločna opozicija. Komunizem je najnevarnejši sovražnik človeštva, kar jih je doslej poznala zgodovina. Zato ima človeštvo pred njim samo eno izbiro: ali svoboda ali suženjstvo. Svoj govor je zaključil z besedami: Z globoko katoliško vero prosim Boga, da bi nam pokazal pravo pot.
'limite iz	¿fâûitenik
ŠTEVILO PREBIVALSTVA IN GOSPODINJSTEV PO OKRAJIH IN OBČINAH
V SLOVENIJI
Nadaljujemo z objavo stanja prebivalstva in gospodinjstev v posameznih občinah v Sloveni,' vpo zadnjem ljudskem štetju aprila meseca. Značilno pri tem štetju je dejstvo, d^ se Titovi komunisti tudi tu prav nič ne razlikujejo od komunistov v drugih državah. Pri popisu prebivalstva namreč ne štejejo družin, kakor to delajo povsod v demokratskem svetu, ampak „gospodinjstva“, ki jih lahko imajo neporočene osebe.
Občine:
Prebivalstvo
Gospodinjstva
Okraj	1953	1961	1953	1961
Ljubljana 		360.260	402.580	107.424	127.005
Cerknica 		11.077	10.872	2.891	3.117
Domžale 	.		24.104	27.314	5.931	7.519
Grosuplje 		22.111	22.415	5.416	5.818
Hrastnik 		14.653	16.037	4.344	4.810
Kamnik 		17.843	19.771	4.668	5.528
Kočevje 		14.732	16.764	4.587	5.154
Litija 		16.118	16.592	4.007	4.531
Ljubljana-Bežigrad 		20.839	31.841	6.723	10.521
Ljubljana-Center 		42.076	43.216	16.650	17.644
Ljubljana-Moste-Polje ....	27.095	32.198	7.852	10.701
Ljubljana-šiška 		30.796	37.303	10.143	12.629
Ljubljana-Vič-Rudnik 		47.815	52.226	14.310	16.480
Logatec 		6.616	7.027	1.751	2.086
Loška dolina 		5.528	5.442	1.496	1.632
Medvode 		6.841	7.957	1.805	2.316
Ribnica 		10.062	9.880	2.613	2.627
Trbovlje 		16.616	17.994	5.258	5.625
Vrhnika 		11.294	12.528	3.122	3.650
Zagorje ob Savi		14.044	15.203	3.797	4.617
NAJLEPŠE DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE Stane 330.— pesov			LETO JE ZA LETO	1982
Ljubeljski predor bo v smislu pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo dokončan v sredini prihodnjega leta. Dela so se malo zavlekla, ker bo treba zaradi talne vode injicirati stene ter jih obložiti z izolacijskim materialom. Treba bo pa tudi urediti zložnejšo dovozno cesto k predoru ter jo zavarovati pred snežnimi plazovi.
V Ljubljani je umrl profesor medicinske fakultete in podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Božidar Lavrič. Medicino je študiral v Zagrebu, Pragi in Parizu ter se specializiral za kirurgijo. Kot kirurg je bil znan tudi po svetu. Je :bil tudi prvi kirurg v Jugoslaviji, ki je izvršil operacijo na odprtem srcu s pomočjo aparature, ki jo je izdelal njegov institut. Pred vojno je bil tudi dvorski zdravnik ter je operiral več članov kraljevske družine, po vojni je pa postal osebni zdravnik Tita, ter ga je spremljal na vseh njegovih potovanjih-
Avstrijski podkancler dr. Bruno Pi-ttermann je bil ob koncu oktobra dva
dni v Sloveniji kot gost sedanjih komunističnih oblastnikov. Ogledal si je zla^ sti nove tovarniške naprave v 'Velenju. Politične razgovore je pa imel s Kardeljem, Marinkom in ostalo kom. družbo.
V Ljubljani1 so letos poleti priredili čipkarski festival. Udeležilo se ga je 1.500 čipkaric iz idrijskega kota ter iz Poljanske in Selške doline. Na festivalu so posebej počastili najstarejšo ¡slovenski čipkarico, ki je imela 85 let, in najmlajšo, ki ima komaj 6 let.
Umrli so. V Ljubljani: Joža Velikonja, poštni upokojenec, Josipina Zadnik, roj Meglič, Marija Jerele, roj. Kos, Marija Škvarča, upok., Frančiška Tob.as, roj. Vidmar, upok. in Franc Gabrič v Kranju, Andrej Novak, upok. v Idriji, Miroslav Kobi, šef nabave v podjetju Živila v Kranju, Nežka Dorn v Colju, Karel Čibej, uslužbenec rudnika v Trbovljah, Alojz Blažič v Vidmu-Dobre-polju, Nežka Bergant, roj. Lebar v Črnučah in Rudi Podlogar, upravitelj muzeja v Kočevju.
SLOVENCIVARGENTIN
BUENOS AIRES
Slovenska društva, organizacije in podjetju prav lepo prosimo za objavo oglasov za božično, novoletno .tn jubilejno številko Svobodne Sloevnije za 20. letnico njenega izhajanja, ki bo izšlo v povečahem obsegu u nakladi dne 20. decembra t.l.
V Argentini je prvo obhajilo otrok na praznik Brezmadežne dne 8. decembra. Tega dne imajo prvo sv. obhajilo tudi slovenski otroci. Že nekaj let sem je v kapeli sester dominikank zraven župnijske cerkve v Ramos Mejii. Tudi letos je bilo tam in ga je prejelo nad 80 «lovenskih otrok. Sv. mašo zanje je imel direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar, med mašo je pa pel otroški zbor slov. otrok šol-»kega tečaja dr. Franceta Prešerna iz Morona-Castelarja. Otroke je naučila lepih pesmic ga. Angela Škofič, ki v tem tečaju redno poučuje slovensko petje.
Nekhj novic iz Gallusa
Pevski zbor ,,Gallus“ si je na občnem zboru 24. novembra izvolil nov odbor, ki mu predseduje g. Nande Češarek, Podpredsednik je Jernej Tomazin, tajnica Vida Bedenčič, blagajnik Miha Ga-ser, arhivarja sta Franci Tomazin in Anka Savelli, gospodar pa Matjaž Maček. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Ivan Rode in Jože Mavrič.
Na Miklavžev večer je v zborovski pevski sobi ing. A. Mozetič s svojim najmodernejšim stereofonskim aparatom reproduciral pevcem in nekaterim gostom celoten zadnji zborov koncert. Zbranemu zboru je povedal tudi nekaj besed in ga vzpodbujal, naj še naprej krepko vztraja pri svojem delu. Za konec je sv. Miklavž obdaril vse pevke in pevce ter vsakemu po zasluženju dal nekaj nasvetov. Večer je potekel v prav prijtnem razpoloženju.
Preteklo nedeljo pa je zbor imel svoj izlet. V udobnem omnibusu, ki ga je dal zboru na razpolago ciudadelski župnik rev. Bentivenga, so se pevci in nekateri njihovi domači odpeljali na pri-
jetno kint0 San Esteban pri Cañuelas, kjer so ob bogatem asadu, med petjem in šalami preživeli prekrasen nedeljski dan.
Za božične praznike bo pa pevski zbor nastopil v četrtek, dne 21. decembra, na televizijski postaji v Buenos Airesu,kanal 7 — in sicer ob pod 7 zvečer. Pel bo slovenske božične pesmi.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Pavla Belec in njegove žene ge. Ivanke, roj. Rupnik v José L. Suarez se je rodila hčerka ter je pri krstu dobila ime Marija-Ana. Krstil jo je g. France Grum, botrovala sta pa ga. Marija Rupnik, por. Hrovat in Vi dBelec. — Družino Ivana Breclja in njegove življenjske družice ge. Pince, roj. Legiša, je 8. decembra razveselil sinček Ivan-Ma.rijan. — V družini Franca Perka in njegove žene ge. Marije del Carmen CandenssuS v San Miguelu se je rodila hčerka Marija. Otroka je krstil g. Stanko Škrbe, za botra sta pa bila gdč. Marija Ris in Anton Rovan. — Srečnim družinam naše čestitke!
Imenovanje. Dr. Julija Payman je bila imenovana članica organizacije za Mednarodno socialno pravičnost, njena nečakinja 17-letna Edda Ingeborg P. je pa dobila prvo nagrado nemške Akademije; kot najboljša učenka gre prihodnje leto zastonj študirat v Heidelberg jezikoslovje.
Nova slovenska učiteljica
Prejšnji teden je končala učiteljišče in napravila učiteljski izpit gdč. Marica Urbanijeva iz Slovenske vas'. Vaščani na SDlošno in članice Dekliškega krožka, katerega podpredsednica je, še posebej, so ji ob tej priliki prisrčno čestital'. Iskreno pridružujemo še naše čestitke.
SAN MARTIN
Sv. Miklavž je obiskal slovensko mladino v soboto popoldne v sanmartin-skem 'Slovenskem domu. Pred njegovim prihodom je skupina dečkov in deklic deklamirala „Pozdrav sv. Miklavžu“ (Gregor Mali). Nato je prišel na lepo okrašeni oder sv. Miklavž z velikim spremstvom. Imel je primeren nagovor na sanmartinske otroke in nato jim je razdelil darila. Po odhodu sv. Miklavža pa. se je pojavil na odru Pedenj-človek
Laket-brada, ki je povedal nekaj duhovitih domislic, ki s.o bile namenjene odraslim Sanmartinčanom, zlasti odbornikom Slovenskega doma. Vodil je tudi srečolov za „punčko“, ki jo je zadela gdč. Milena Potočarjeva. Vsa priredi-odsek SFZ in naraščajnice SDO s so-tev, ki sta jo organizirala sanmartinski delovanjem gdč. Katice Kovačeve in g. Rezlja Lojzeta, je zelo lepo uspela.
SLOVENSKA VAS
žegnanje v Slovenski vasi. Dve leti je že poteklo, odkar je bila blagoslovljena naša cerkev Marije Kraljice. Da-siravno zaradi drugih slovenskih prireditev ni bilo mogoče praznovati obletnice točno na odgovarjajočo nedeljo, so vendar vaščani sklenili, da jo hočejo obhajati kolikor mogoče svečano.
Tri dni prej je bila v cerkvi duhovna obnova za vso vas. Ob lepi udeležbi jo je vodil rektor slovenskega bogoslovja v Adrogue-ju g. Dr. Franc Gnidovec. Na žegnanjsko nedeljo je imel tudi slovesno sv. mašo z globoko zasnovanim cerkvenim govorom. Med službo božjo je prepeval domač pevski zbor. Eden sovaščanov je ob tej priliki dejal, kako krasno bi spadalo zraven pritrkavanje in je molče pokazal na prazni zvonik. Zdi se, da je zadel mišljenje mnogih, vseh. Morda...
Že ob dvanajstih so je začela družabna prireditev. Pronekatera gospod-nja ta dan ni kuhala doma, temveč je prišla z vso družino na ,,asado“. Že takoj od začetka so bili navzoči gostje od drugod. Polagoma se je nabralo ljudi, da je bilo prostorno vikarijsko dvorišče komaj zadosti veliko. Vikarij-ski sodelavci so poskrbeli, da je bila postrežba vsestransko vzorna. Med kratkim odmorom je navzoče razveselil otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom ge. Zdenke Jan-ove zapel več priložnostnih pesmic. Sledila je tombola z lepimi dobitki, šele v poznem mraku so se vaščani in gostjo zadovoljni razšli.
V	torek 5. decembra je sveti Miklavž obiskal rojake v Slovenski vasi, ki so se s svojo mladino zbrali v drušT tvenem domu. Zaradi delovnega dneva in pozne ure, je g. Reven Slavko namesto običajne igre, pripravil glasbeni uvod. Med glasbo je deklamator povedal zgodbo o svetem Miklavžu, nakar je angel sporočil njegov prihod. Ob zvokih moderne glasbe in v spremstvu svojih angelov in pomočnikov je stopil na oder častiljivi mož, ki je imel na male in veliko skrbno pripravljen in duhovit govor, v katerem je pokazal, da dobro pozna lanušfce razmere. Sledilo j'e obdarovanje, ki je trajalo pozno v noč.
Na praznik Brezmadežne 8. decembra je 12 dekletc in fantov prejelo v naši cerkvi prvo sveto obhajilo. Mladinski zbor je s svojim petjem povzdignil cerkveno slovesnost, šolarji so prvič prostopili k obhajilni mizi lepo pripravljeni n zbrani.
MEBLO
Mesto Pontevedra je prijazen kraj južno od Merla. Obdajajo ga zelena polja in prijazna naselja; zato je prav prijetno priti iz mestnega asfalta in vročine v ta podeželski kraj.
Sem so se podali pevke in pevci Ra-moškega zbora na povabilo rojaka g. Markiča, ki že osem let deluje v tem kraju. Preteklo nedeljo je njegova župnija imla slavnost žegnanja, združeno s sv. birmo, katero je podelil moronski škof Mgr. Raspanti.
Škof je v svojem 'nagovoru poudaril svoje zadovoljstvo nad delovanjem g. Markiča in ga nato slovesno ustoličil kot rednega župnika župnije Pontevedra, katero je doslej tako uspešno upravljal kot vikar. Med vso slovesnostjo je z zanosom prepeval ramoški cerkveni pevski zbor pod vodstvom svojega dirigenta Gabrijela čamemika.
Po slavnosti je bil banket ob navzočnosti cerkvenih in svetnih oblasti, krajevnih organizacij. Nanj so bili povabljeni tudi naši pevci. Navzoč je 'bil tudi g. direktor Orehar. isi govorniki, posebno pa župan občine Merlo, so poudarjali vsestransko delavnost g. Markiča in mu izrazili zahvalo in priznanje.
G. župniku iskreno želimo tudi mi še mnogo uspehov pri njegovem apostolskem delu.
BARILOCHE
Društveno življenje. Miklavžev prihod 3. decembra je pomenil četrto letošnjo prireditev Slovenskega planinskega društva v Bariločah. Miklavž je obdaroval otroke, parkelj pa si je pridržal nekaj paketov za odrastle in jih je razdelil na večerni zabavi.
V	juliju sm0 videli skioptične slike iz domovine, ki jih je pi'edvajala ga. Milena Arkova. Spet smo zagledali Ljubljano, Gorenjsko, nekaj Koroške in Primorske, ipa še zbirko narodnih motivov.
MIRKO KOPAČ 50-LETNIK
Postal je v nedeljo, 10. decembra t. L, kajti točno pred petdesetimi leti tega dne (10. XII. 1911) je prišel na svet v lepem planinskem kraju v Žireh. V šolo je hodil doma in tam tudi preživel mladostna leta. Leta 1927 je podedoval posestvo na Kokrci in se preselil tja. Vodil je gostinski obrat, v javnosti se pa udejstvoval vsestransko v katoliškem taboru. V politični stranki SLS, sodeloval z vso vnemo pri prosvetnem društvu, pri gasilcih in pri Kmet. zadrugi-
Po vojni je begunska leta preživel v Avstriji, v Argentino je prišel leta 1948. V Castelarju, za slovensko Pristavo, si je postavil lasten dom, v katerem živi s svojo družino srečno življenje. V bližini doma je začel že leta 1949 tudi z lastno industrijo. Izdeluje razne lesene dele za tekstilno industrijo. Leta 1957 ga je zadela nesreča. Požar mu je uničil podjetje, toda z odločnostjo in pridnostjo ga je kmalu obnovil in še razširil.
Jubilant Je tudi v Argentini' deloven član slovenske organizirane skupnosti. Zlasti mu je pri srcu slovenska Pristava in vse, kar na njej deluje. Tako je predsednik Kegljaškega kluba, odbornik šolskega odbora, ki pomaga vzdrževati krajevni šolski tečaj dr. Franceta Prešerna, odbornik Slovenske posojilnice in hranilnice v Ramos Mejia, politično se pa udejstvuje še naprej v vrstah Slovenske ljudske stranke. Je med tistimi, ki imajo polno razumevanje za prizadevanja tistih, ki se trudijo, da bi ohranili živo slovensko svobodno besedo in tisk v svetu. Zato je tudi stalni naročnik našega lista in ostalih ¡slovenskih publikacij.
Za 50-letni življenjski jubilej mu želimo vso srečo, Bog mu naj izpolni vse želje, ki jih ima sam, zlasti naj mu nakloni še dolgo življenje v zdravju in moči.	Bog ga živi!
■BBBBaaaaaBaaBBBBaBaaBaaaaaaaBaaBaBBaBaaBaaaaaaBaaaat
Septembra smo vrteli stare ilme iz začetkov društva pred desetimi leti. (Tres Picos in Capilla). Predvajal jih je France Jerman.
V začetku oktobra smo pravili enajste slovenske smučarske tekme. Zmagal je seveda Bertoncelj, drugi je bil Jereb, tretji Jerman. Tekme smo združili z društvenim izletom na Cerro Otto in ker nam je bilo vreme izredno ¡naklonjeno, smo preživeli krasen poletni dan ob zadnjem snegu.
Vse prireditve so pustile nekaj dobička blagajniku, zato je bilo možno
V suh teden ena
BARILOSKA ROMANCA
V.	Arko
Vihar drvi skoz zimsko noč mogočni spev gora pojoč, kipe valovi, gozd ječi, šumi, buči Nahuel Huapi.
In vetra piš skoz lunin soj razsipa v snopih bel opoj.
V	vrtincih bisernih spiral srebrno sije Catedral.
V	ledeni burji gorki up in prepovedani poljub razkrivajo skrivnost noči lepe oči, sladke oči.
Počiva v kotu smuči par, prešle so borbe snežni čar, kot mine noč, ko sine dan, kot preminil je Araucan.
Kot gorskih vil nasmeh sanjav, ki kliče človek ga ljubav, ki pride, gre kot lahek sen, ko sape dih z Rucá Malón.
V	polnočni uri fant bedi, odgovor išče, ki ga ni:
Kateri punčki pošlje naj rumenozlati amancay.
Vihar drvi skoz zimsko noč mogočni spev gora pojoč, kipe valovi, gozd ječi,
Štirni, buči, Nahuel Huapi.
aaHBaBHBBa»aMBBiiDaBBaaaaiiiHHiNHHH>HMWi
S	S
! NOVA SENZACIJA!I
a	a
a
j Hladilnik, ki je osvojil slovenski Š trg v Argentini. Opozarjam vse ! Slovence, ki še nimajo hladilnika, ! da se ga sedaj nabavijo za
12.990	pesov
! Prav tako po zelo ugodnih cenah tudi TV aparati in druge potrebščine za dom.
■ Cerrito 2245 Lomas del Mirador
a
e
lacaaaBBaBaaaaaaaBfliiMBBaaaiBMuiBaMiHBaBHuaat
Planinski stan spet malce polepšati Napravljena je bila prepotrebna ograja in v notranjosti Stana je bilo dograjenih nekaj lesenih izboljšav (vrata in okno v malo sobo, oder za prireditve, ki je zložljiv in služi poleti za vmesno steno). Žalibog je draginja takšna, da pri stavbah nekaj tisočakov komaj kaj pomeni.
Opozorilo: Prosimo vse tiste, ki nameravajo poleti prenočevati v Stanu, da svoj obisk vnaprej najavijo. Samo tako bo mogoče razporediti razpoložljive prostore, zlasti februarja, ko je dotok letoviščarjev v Bariloče največji. Slovenci po svetu
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
SPD v Argentini je imelo dne 10. t. m. v prostorih Šmartinskega doma svoj deseti občni zbor. Na to ¡svojo desetletnico pa se je pripravilo s tem, da je za prejšnjo nedeljo dalo darovati sv. mašo v spomin vseh mrtvih članov v cerkvi v Boulogne sur Mere, kjer župni-kuje slovenski „planinski“ župnik g. A. Avguštin. Ta se je med sv. mašo s slovensko pridigo spominjal imenoma vseh mrtvih, govoreč o lepoti našega sveta, posebno našega v planinski domovini, da pa smrt vernega človeka vodi v še lepši svet zazemskega življenja, katerega blaženost naj bo nam vsem delež. Med sv. mašo je prepeval slovenski pevski zbor iz San Fernanda-Po tej večerni sv. maši je g. župnik pogostil goste, njemu pa se je zahvalil predsednik SPD g. Petričeki Ta spominska svečanost je bila uvod v redni obč. zbor, ki se je vršil nato zadnjo nedeljo v prijetnih prostorih šmartinskega doma.
Pričel ga je predsednik g. R. Petri-ček podajajoč kratko zgodovino deset-letnga dela, ki je pokazalo večje uspehe, kakor pa so si ustanovitelji predstavljali. Danes ima društvo že svoj Stan, pripravlja Počitniški dom, doseglo je s športnimi uspehi ime preko mej Argentine in v njej sami, pa tudi sloves v družabnem Buenos Airesu. Preden je prešel na dnevni red je g. dr. Tine Debeljak pozdravil ta slavnostni občni zbor v imenu Društva Slovencev. Nato ¡So podali svoja poročila predsed-
nik, tajnik, gospodar in nadzorni odbor. Ob vseh poročilih je bila videti velike delavnost društva tudi v zadnjem poslovnem letu (priključitev Koroščev proslavi, Slovenskemu dnevu, lastna prireditev, posebno pa izdaja umetniške ga albuma Gore ter posredovanje turi stov za Bariloče itd.). Med samostojnimi predlogi je odbor predlagal v spo min na desetletnico društva, da se ime nujejo za častne člane društva pokojn Tonček Pangerc, ki je prvi propagira ustanovitev takega društva, pa tud žrtvoval življenje za planinsko Stvar pa dr. V. Arko, duša vsega gorništva v Argentini, ter ga. Bara Remec, ustano viteljica buenosaireške sekcije. Predlo je bil z odobravanjem sprejet. Nato s-bile volitve novega odbora, ki je sestav Ijen naslednje: predsednik Robert Petr ček, podpredsdnik Marko Martelanc tajnik Dorjan Heller, namestnik tajnik Metka Žirovnik, gospodar Miha Smers’ namestnik gospodarja Ferdinand Polič odborniki Janez Krištof, Bara Remer Tinček Debeljak, Jože Možina. Revizor ja France Krištof in Marjeta Smersr, Razsodnik dr. Tine Debeljak.
Po slučajnostih, pri katerih se ; govorilo o zemljevidu Barlloč (pri te' se je predsednik zahvalil uredništv Mladinske vezi za propagando turi ' ma), o notranji povezanosti z Društvo-Slovencev in slov. skupnostjo ter Poč; niškim domom, se je zaključil desc ' obč. zbor enega zelo delavnih društev v slovenski argentinski emigraciji.
SLOVENCI
Z.D-A.
Spomin na 20. oktober v Cleve-
l^idu. Slovenski krščanski demokrati v Clevelandu so na nedeljo 29. oktobra imeli sestanek v spomin na 29. oktober
1918.,	dan našega narodnega osvobojenca izpod avstrijsko-ogrske nadoblasti in dan rešitve pred nasilnim ponemčevanjem našega ljudstva. Dr. Miha Krek je govoril o pomenu narodnega praznika in glavnih dogodkih, ki so ga spremljali. Poselhno je povdaril: Nemci so slovensko ozemlje že bili vpisali v svoje kulturno področje. Med svetovno vojno od 1914 do 18 so grozili, da bodo v slučaju svoje zmage izbrisali vse sledove slovenske narodne delavnosti. Sovraštvo se ni kazalo v nič milejših oblikah kot dve desetletji kasneje pod Hitlerjem. 29. oktober je res dan našega narodnega vstajenja, rešitve, ki je omogočila, da od tedaj gre naša pot navzgor in naprej, veljavnost slovenskega imena raste, brez ozira na vse težave in nesreče, ki nas zadevajo.
Po govoru se je razvila živahna razprava o tistem delu naše zgodovine in je pokazala, da bi bilo treba o tem veliko pisati, ker so kasnejši doogodki temeljito zabrisali dejanski potek iz žive zavesti vseh mlajših ljudi. Zgodovina prvih dveh desetletij tega stoletja je šla mimo, ker je od 40 leta sem toliko novega preplavljalo življenje.
Prekmurska rojakinja Gizela Hozjan, ki živi v čikagu, je že vec let zbirala prekmurske pesmi. Sedaj jih je izdala v lastni založbi v zbirki „Spomini mladosti“.
KANADA
Srečne in vesele božične praznike in novo leto 1962. želimo vsem sorodm-kom in prijateljem. Mesto voščilnih kart, sem izročil $ 20.— č. g. Stanku Boljku C-M. za misijone.
Bog živi.
Lojze Ambrožič st. in družina 67 Malamute Cres., Agincourt, Ontario, Cañada.
O prekmurski folklorni skupini smo v Sv. Slovenji že poročali. Je zelo delavna, kar je brez dvoma zasluga njenega vodje Hojsa. Zadnjič nam je znova pripravila lep zabavni večer dne 4. novembra. Udeležba rojakov je bila tolikšna, da je bila dvorana pri fari Marije Pomagaj skoro premajhna.
Za praznik Kristusa Kralja so v župni cerkvi Brezmadežne blagoslovili krstni kamen, popoldne pa je Kat. ženska liga pri tej fari napravila bazar s kosilom.
■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■na
Za Božič in Novo leto pošiljajte čestitke in voščila na razglednicah Marina Žekarja. Na razpolago so v pisarni Društva Slovencev, Ramón Falcón 4158, Bs. Aires. Z nakupom teh lepih razglednic s slovenskimi narodnimi motivi boste podprli 100% domobranskega invalida!
PO ŠPORTNEM SVETU
Zaključek prvenstva AFA (Argentinske nogometne zveze): Pred enim tednom so končali s tekmovanjem v prvi ligi te zveze, v kateri tekmujejo le klubi iz Vel. Buenos Airesa, La Plate te in Rosaria, v B ligi pa še iz Santa Fe in Junina, tako da prav zaprav ne moremo govoriti o državnem prvenstvu, kajti v Mar del Plati, Cordobi, Mendozi in Bahía Blanca ter drugod imajo svoje lige in tudi močne klube.
Letošnje prevenstvo je osvojil Racing iz Avellanede s 47 točkami, drugi pa San Lorenzo iz Buenos Airesa s 40. Izpadla bosta pa novinec Los Andes 'n Lands.
Prejšnjo nedeljo pa se je končalo tekmovanje v B. ligi. Tu je bil recej zapleten položaj. Prvo mesto je bilo neznano prav do zadnje tekme. Osvojil je mesto prvaka Newell’s Old Boys iz Rosaria, ki je premagal Deportivo Morón. Quilmes, ki je dolgo časa vodil pa je izvlekel samo neodločen rezultat v Nueva Chicago, ki se je tudi potegoval za naslov prvaka. Tako se bo klub iz Rosaria spet vrnil v prvo ligo, iz katere je lani izpadel; seveda če ga bodo pustili...
Govori se namreč mnogo o reestruk-tnraciji: Nekateri veliki klubi iz Velikega Buenos Airesa hočejo izriniti iz Lige klube iz oddaljenejših krajev. Pravijo, da je negospodarsko potovati v Rosario ali druga mesta in tako hočejo omejiti prvenstvo AFA samo na Veliki Buenos Aires in morda še na La Plato, ki je samo 60 km od Buenos Airesa, vsi ostali klubi pa naj bi igrali le v krajevnih ligah. Je pač tako, da je le malo športa in le denar igra vlogo.
Sovjeti so na svoji nogometni turneji po Južni Ameriki odšli neporaženi: Tako so v Buenos Airesu premagali Argentino z 2:1, v Santiago v Čilu čilsko reprezentanco z 1:0 in v Montevideu Urugvajce z 2:1. V nedejo pa so Čilcj premagali Madžare kar s 5:1.
Na mednarodnem atletskem deseteroboju v Formiju v Italiji je Slovenec Brodnik osvojil prvo mesto s 7147 točk, med drugim je tudi osvojil tri prva mesta, postavil pa je te rezultate: 100 m 11,3, daljina 6,68, višina 183, 400 m. 51.9, 110 ovirel 15 1, disk 38,37, palica 400, kopje 67,88, 1500 m 4’39”2|10.
PO SVETU
Za drugo obletnico smrti škofa dr. Rožmana so imeli rojaki v fari Brezmadežne v Toroontu zanj slovensko črno foašo, farne organizacije in društva so mu pa posvetila novemberske sestanke.
V Torontu so imeli rojaki martinovanje 11. novembra pri fari Brezmadežne. Za začetek zabavnega večera so kazali zvočni film, ki je v slikah in besedi prikazoval zidanje te druge slovenske cerkve v Torontu. Film je župniji podaril Star Studio, glasbo nanj je pa napisal Vilko Čekuta.
G. Andrej Prebil, župnik župnije Marije Pomagaj v Torontu je 26. novembra slavil 50. letnico rojstva. Bog ga živi še mnogo let v zdravju in moči in naj blagoslavlja ter spremlja vse njegovo delo!
Krščeni so bili: Ignac Pozderec, sinček Ignaca in Marije r. Matjašec; Mihael Anton Valantič, sinček Marijana in Vere r. Skubal; Ana Marija Homiak, hčerkica Karla in Gine r. Gavilov; Klemen Marko Strah, sinček Franka in Štefanije r. Mehle; Irena Nerad, hčerkica Ivana in Elizabete r. šandor; Edi Poropat, sinček Marjana in Valerije r. Sergo; Edvard Marjan Pikovnik, sinček Edvarda in Ivanke r. Pečnik; Marjan Tkalec sinček Ignaca in Terezije r. Hozjan; Alenka Šoštarič,hčerkica Franca in Ane r. Slana; Victoria Verstovšek, hčerkica, Jožefa in Marije r. Teršelič; Daniel Jože Kum, sinček Martina in Mihaele r. Gačnik; Marije Elizabeta Švab, hčerkica Janeza in Marije r. Ge-der.
Poročili so se: Stanislav Lebar in gdč. Marija Bac; Jurij Madronič in gdč. Ida Mrakič; Albin Zamernik in gdč. Cecilija Cigan; Jože Botjančič in gdč. Olga Morell; Anton Šavrič in gdč. Ksenija Žagar; Anton Matekovič in gdč. iVljemina Bernarda Skerbinek; Andrija Gečlč in gdč. Frančiška Golob. AVSTRALIJA
Družinska sreča. V družini Maksa Hartmana n Mar.je roj. Mrgole v West Brunswicku imajo sina Janeza-Franca; v družino Franca Bajca in Jožefe roj. Sever v Geelongu je prinesel veselje sinček Aleksander, družino. Antona Sedmaka in Ivane Sedmak je osrečila hčerka Suzana, družino Karla Svetca in Ane, roj. Tomšič, istotam pa sin Feliks Gothard. V družini Milana Ogrizka in Marte, roj. Grbec v St. Albansu so dobili dvojčka: Milana Antona in Tatjano Ireno.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Katoliški misijoni. November. Vsebina: Misijoni kličejo (Stanko Boljka
C.	M.); Trije domači bogoslovci (Karel Wolbank C. M.); Kdo ga je priporočil? (Alfonz Nebreda); Popotnik sem bil (Stanko Boljka C. M.); O mačici in blagoslovljeni vodi (Vladimir Kos S. J.); Kipeči ognjenik (Emil čuk); Nič vesele vesti iz Konga (Karel Kerše-van C. M.); Naši misijonarji pišejo; Po misijonskem svetu; Misijonsko zaledje; Pavel iz Tarza (Guido Manacorda-N. Jeločnik); Darovi za misijone.
Duhovno življenje, št. 12. Vsebina: Naloge (J. R-); Ali je današnji človek ateistčen? (Dr. Franc Gnidovec); Premalo zemlje in preveč (Fran Milčinski); Okno v svet; Amen (Alojzij Ko-šmerlj); Kardinal Doepfner je govoril; Glas iz Rima; Duhoovniška mati (P. Miha žužek); Mladina na zatožni klopi (Priredil J. R.); Fantom in dekletom; Kaj je z zedinjenjem?; Kako je s stavkami; Venezuela in Slovenci v njej (Janez Grilc); Delavstvo in Cerkev (Avgust Horvat); Iz Slovenije; Katoliška žena pospeševalka edinosti CDr. Julija Payman); Podoba sveta; Primorske vesti; Med nami v Argen-t:ni; Tri zaobljube (Janez Jalen; Božje stezice.
Vestnik, štev. 11, 12. Vsebina: Škof Rožman — naš zgled in naše upanje fStane Pleško); Za izseljensko nedeljo (I. Kunstelj); Legije smrti v Argentinski vojski; Gradivo k Vetrinju; Srečanje Adanrč-Truman; Pismo nemškemu mobilizirancu; Emmer, SNG in Sajetov Belogardizem (Pavle Rant); Poslanstvo slovenskega izseljenca (S. | č). Paberski: Alexandrov spomin, V j žalostno zabavo, Verska skupnost; Do-j mobranstvo V idrijskem kotu (Nace Hladnik; Gradivo k 27. marcu; Gradivo 1 „Vetrinjski tragediji“; Iz polemike; Dve novi knjigi; Iz uprave; Brali smo; Borci pišejo; Društveno življenje; Leonu Rupniku.
Mladinska vez. December 1961. Vsebina: Praznik miru in ljubezni; Božična; (E. T.); Zgodilo se je na sveti večer; Zakaj borba? (S. Z.); Cv. Miklavž Pomladna (T. D.) Mož z voz:čkom; In zagledali so nove svetove (V. L.) Na frore: Pod Skalco; Še so nekje Barilo-če (T. D.); Za tiste, ki bi radi kaj slikali o Bariločab (A. G.); Iz bogate zakladnice CR. V.): 9. mladinski dan; Tzlet SDO-SFZ: Mlad:nska vezenija.
Zaupniki Slovenske ljudske stranke skovni sklad Svobodne S’ovenije 1955 so na zadnjem sestanku zbrali za ti-pesov. Iskrena -hvala! Posnemajte!
Fotografije prvega sv. obhajila so že narazpolago v „Slovenski hiši“. Prosimo vse starše prvoobha.iancev, da naročila slik oddajo čomprej v Dušno-pastlrski pisarni.
OBVESTILA
Zaključek šolskega tečaja v San Martinu bo v soboto 16. decembra popoldne. ob 17 bo sv. maša, nato pa v Slovenskem domu akademija.
Fantje! Člani ZSS obveščamo Vas, da bo naš letošnji zaključni sestanek v nedeljo, 17. t. m. po sv. maši na Ramón Falconu. Vsi iskreno vabljeni!
Izlet slovenskih šolskih tečajev 'bo v nedeljo, 17. decembra, v Hurlingham, v zavod očetov frančiškanov „Kardinal Stepinac“. Ob 10 bo v zavodski kapeli zaključna šolska sv. maša, nato pa pod vodstvom učiteljstva raznovrstne igre. Dohod iz Morona po Av. Vergara do Villa Tessei, od tam 20 kvader po cesti, ki vodi v Bella Vista. Tja vozita tudi kolektiva št. 1 in 10 is Morona po Radio Belgrano. Dohod organizira vsak tečaj zase.
Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto dne 23. decembra 1961 ob 18 v prostorih. Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158. Vabim0 vso člane, da ,se ga zanesljivo udeleže. Odbor.
Vsem dijakom in dijakinjam, ki obiskujejo' sobotni tečaj sporočamo, da bodo zaključni izpiti v soboto, 23. dec. ob 15,30. Vsi vabljeni!
Odbor Slovenskega doma v San
Martinu prosi v,se svoje člane, da naj še v tem mesecu decembru plačajo po 100 pesov v Vzajemni podporni sklad, iz katerega se ob .smrti člana izplača svojcem 6000 pesov, ob smrti članovega svojca pa. 2000 pesov podpore. Tudi opozarja odbor na sklep drugega članskega sestanka, da naj bo. vsak član lastnik vsaj dveh deležev (vsak delež stane 1000 pesov). Prosim» vse članstvo, da naj 0b prejemu novoletne nagrade poravna svoje obveznosti do Slovenskega doma.
Dober gospodar ob koncu leta pregleda vse račune, plača, kar je dolžan, pa tudi svoje dolžnike opomni in po- i ■ terja. Storimo tako tudi mi! Kar je visečih dolgov, ki so Čakali vse leto na plačilo, v redu plačajmo ob koncu leta. Zato bomo tudi Društvu Slovencev, ali kakor se sedaj imenuje ,,Zedinjeni Sloveniji“, plačali vso zaostalo članarino in posmrtnin ski prispevek do 80. smrtnega primera, če bodo vsi člani in članice do novega leta to dolžnost izpolnili, si bo društvena blagajna krepko opomogla.
Za novo leto pa trden sklep: nič več zaostankov! če se le da, naj vsak član plača članarino za nekaj mesecev naprej. Kdor pa tega ne zmore, naj se res potrudi, da bo plačeval sproti. Po-smrtninski prispevek je sedaj mesečno 10 pesov in je vključen v članarino; tako znaša člana' na od 1. novembra 1961 dalje 30 pesov mesečno za člana; za moža in ženo 40 pesov, za družino, ki ima otroke prijavljene v posmrtnin-skem skladu, pa po 50 pesov na mesec.
Ob smrti člana plača društvo svojcem 8.000 pesov posmrtnine.
Lepo prosimo vse člane in članice, da to naše opozorilo in prošnjo dobrohotno vpoštevajo in izpolnijo svojo dolžnost. Društvena pisarna je odprta od ponedeljka do petka od 16.30 do 20. Ob nedeljah pa po drugi sv. maši.
Zedinjena Slovenija
CERKVENI OGLASNIK
Slovenska božična polnočnica bo kot zadnja leta v Slovenski hiši na Ramón Falconu 4158, Capital. Priložnost za spoved. Vsi lepo vabljeni!
Polnočnica za Slovence bo tudi v Slov. domu v Carapachayu. Vabljeni vsi Slovenci iz okolice.
Sv. maša za Slovence v Boulogne in okolico bo na božični praznik zvečer ob pol 8 v cerkvi 'Santa Rita v Boulogne. Pri maši bodo pevci peli slovenske božične pesmi. Vabljeni vsi Slovenci.
Rojakom v San Femando in okolici sporočamo, da bo tudi letos polnočnica v zavodu, kjer je redna sv. maša vsako drugo nedeljo.
Sv. maša bo v kraju „San José“ pri Temperleyu v nedeljo, 17. decembra, ob 6 popoldne. Pred sv. mašo priložnost za sv. spoved.
Duhovne vaje za dekleta in fante:
Dekleta: sob. in ned., 17. in 18. febr. Fantje: sob. in ned., 24. in 25. febr
100 = 40.000
•	za 100 pesov dobite
40.000	pesov.
•	če kupite srečko Škofovega zavoda in
•	zadenete TV-aparat ŠKOFOV ZAVOD ADROGUE
ZAKONSKI PAR
ima možnost zaposlitve za vzdrža-vanje kluba in vodstva klubskega bifeja.
Stanovanje na razpolago Podrobnejša, pojasnila v ulici Garillon 2120, tel. 59-7600 Capital, ali pa v ul. Sarmiento 40, T. E. 750-1101 v Caserosu
o oz o K*- “	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
0(3 v Oq*0 <	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina	Svobodne Slovenij« xa leto
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
SIMONRAJER
uradni prevajalec Alsina 1418, 5. nadstr., pis. 6 Capital
T. E. 38-5860
Vsak dan od 9—12 (razen ob sobotah)
OBISKOVALCEM BARILOČ,
ki želijo prijetne in cenene počitnice v družinskem okolju, se priporoča
JOŠKO SIMČIČ, Fernandez Beschtedt,
T. E. 2967
SC DE BARILOCHE
Za čas poletne sezone (januar, februar in marec) je morebitni obisk najaviti vsaj mesec dni preje.
ŽENINI IN NEVESTE!
Predno si nabavite pohištvo za svoj novi dom, se zglasite pri
RADOVANU SOBANU Fábrica de Muebles “Los Andes”
Blanco Encalada 261, Villa Madero
Napravi Vam ga solidno,
po zmernih cenah ter
pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
CORTES CONDE, KREMŽAR, MAGISTER y asociados
contadores públicos nacionales a ustanavljanje družb
• uprava podjetij s računovodstva - • davki, bilance
Moreno 1623, 5. nadstr., pis. št. z
Capital T. E. 45-5292
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Star* * Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 41'v’, Buenos Aire«, Argén rna
1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje» Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7218
SLOV. DOM V SAN MARTINU
bo imel v nedeljo, 31. decembra
SILVESTROVANJE
v prostorih doma, Cordoba 129 San Martin
LOJZE NOVAK izključno zastopstvo
BUCARI & GALLETTI
(bivši Bumar)
Av. de Mayo 302 T.E.: 658-7083 Ramos Mejía
Sporoča cenjenim odjemalcem in slovenskim rojakom sploh, da bo naše podjetje začelo v nedeljo, 17. 12. 1961 ponovno z rednimi tedenskimi radijskimi oddajami za Slovence na LR4 RADIO SPLENDID od 22,30. ure do 23 .ure, to je vsako nedeljo ob omenjeni uri. Vabimo vse 'Slovence in društva, ki želijo sodelovati, naj nam sporočijo svoje predloge in želje vsako sredo od 15. ure do 20. ure popoldne na Av. de Mayo 302, Ramos Mejía T.E.: 658-7083. Naprošamo predvsem pevske zbore in. orkestre za velikodušno sodelovanje- Oddajna dvorana je tudi dovolj prostorna za večje koncerte in je prostora za 500 ljudi kot občinstvo.
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
VSE ZA DOM
NAJBOLJŠE ZNAMKE
Hladilniki: Bled, Westenhouse, Eslabón de Lujo, Norgue
Šivalni stroji: Necchi, Bromberg, Kopp
Dne 30. novembra 1961 je po težki bolezni v Gospodu zaspala naša dobra in ljubljena žena, mati, tašča in babica, gospa
EMILIA OOF roj. KOUBIK
K večnemu počitku so jo položili 2. decembra na pokopališču v Kranju.
Sveta maša zadušnica bo v četrtek, 14. decembra, ob 19 v župni cerkvi San. Lorenzo.
Naj ji bo vsemogočni Bog dober plačnik.
Žalujoči ostali:
Ivan, mož
Emil in Ivo, sinova; Desi, snaha;
Janez in Nevenka, vnuka
Kranj, San Lorenzo, decembra 1961.
Vsem prijateljem in znancem sporočam, da je v 95. letu starosti zapustila solzno dolino mati 'štirinajstim otrokom, babica 87 vnukom in prababica 47 pravnukom
MARIJA KRAJNIK roj. Ž O N T A E
K zadnjemu počitku s0 jo položili 24. novembra 1961 na pokopališču v Škofji Loki.
Vsem jo priporočam v molitev.
V Argentini živeči sin Jože Krajnik
v imenu ostalega sorodstva