rpitno tekoči rocun St. 24. — Conto corrente con la posts). Posarnezna sttvilka 20 itotink. Izhajs vsak pondel/ek in četrtek ob 8. uri — predholdne. — Stane za celo leto 151»., tapolleta 8 A., za četrt let* 4 L. Za inozemstvo celo leto 30 U. No naroči/a brez doposlane naročnine se ne oiiramo. Odgovorni urednik: QQR/SKAmZA Števllko 57 V Gorici v četrtek 19. julija 1923. Letnik V/. Sefrankirena to ism a so ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovo- ru in sep/ača/o vnaprej List izdajm konsorcil „GOW$/(E STTfAZE" Tisk. S. Spazzal v TrstU. (Jprava >n UredniStvo: ulica Mameli 6. (prej Scuole). Primorskim roiakom l'oslaiioc Ščol< na in jo posln! iz Rima sledcfo izjavo, kiitcro priobriijemo, da mu dainu moznost. samoobnimbe prol i napadu «Kdinosti» od 10. 1. m. Med preobilnim delom, ki ga že tri tedne vr&im v Rimu, sem dobil na mizi v zbornici «Edinost» od 10. julija, v ka- te*i me gospod dr. Jožef Wilfan ostro naPadn. Ta napad zahteva od mene, da pndam Prtmerno izjavo svojim volilcem v po- J«snilo. Dokazati hočem le dvoje : da sem bil vselej proti časopisnim prepirom in zab- teval vselej, da se poravnajo spori doma Potom razsodišč. To dvoje bočem doka- 2a*i in pustiii vse drugo ob strani. IZMENJAVA DENARJA Ko se je imela odločiti usoda našega neizmenjanega denarja, sem vedel ta- °)> da je položaj zelo resen in tcžaven. KalU v Rimu in Belgradu sta se borjli *a izmenjavo dve struji. Prva je zahte- Vj>la, da se izmenja denar zadrugam in **sebnikom in potem šele bankam, dru- 8a se jc pa borila v prvi vrsti za banke. ^oslednja struja je bila zelo motna in nevarna, ker so stall za njo bogatini, j^dzorniki in upravni svetniki bank, ki «Jiajo v poiitiki veliko bescdo. Treba se •e bilo nripraviti na težko borbo. Tako so stale stvari, ko naenkrat zve- ^0! da odločitev ne pade ne v Rimu in *e v Belgradu, ampak v Genovi, kjer 6 je vrsila konferenca. Doznali smo U(*i» da so poslali bankirji več zagovor- ftikov v Genovo. Kaj je bilo storiti? Zn SaKega pametnega človeka je bil polo- zai iasen. Tudi zastopnik našega nnrod- e8a vodstva mora v Genovo, da brani fta*e zadruge. Kcr jc bil dr. Wilfan tedaj *S voditolj in se sam ni spomnil, da je treba odpotovati, smo poslali iz Gorice v jtst Posebnega odposlanca, naj ga na * sPomni. Odposlanec se je javil pri *1« Wilfanu in mu rekel: «Gospod dok- °r» tudi ml moramo v Genovo. Pojdite v enovo zagovarjat pravice naših za- q*«g.» Ör. Wilfan n«iotel niti poslufiati In je Otl9ovorll: «NE GREM !» ° je bila usodna beseda. Odposlanec j™ >»i Se odjenjal in je PROSII. drja Wil- . tta. wfce ne greste vi, dajte komu U9emu pooblastilo, da zastopa on naš **a'0d v Genovi». «di t0 vabilo Je bilo naravno In samo , Sebi umljivo. Toda dr. Wilfan je *tko in odločno Izjavil. «Ne ! Ne dam *°*Mur I Z BogomI» tem trenutku sem bil gotov, da se ***** boj. *»o U volilci» roko na 8rcc! Ali smo t»t fc!* na to <> 7 Nemogoče ! Ce lj bil1 molčali, bi bill izdajali Interese „eflstva. Ravnanje drja Wilfana Je bilo b| ^.SllSan°- Takö nezaslišano je bilo, da bil *»em v normalnih razmerah kot politik *ah d0Ina llkvidiran- Le «slofll» se ima Val1«, da se to ni zgodilo. *a{ aJ Sem hotel st°r*U 7 AU sem hotel senj °dkril bo* v Javnosti 7 Ne ' Poslal "fid* žasklm gospodom, in sicer potom ^äal*08*1" plsmo' v ka*crem sem Pred- ^b ' na* se *ak°J sestavi nepristranski V ij.1' ki naj zadevo preiiče In razsodi üq ja8°r ljudstva. Hotel sem torej, da 9q ,!Voiule boj v domači hlftJ. Gospodje °1 Predlog odklonili. NARODNI SVET. Pozneje se je večkrat dogodilo, da je dr. Wilfan zanemarjal svoje dolžnosti do volilcev in do gorifeke organizacijc. Slučaji so se množili v skodo nafie poli- tike. Videl sem zopet, da so spori prcd izbrnhom. Kaj sem hotel storiti ? Odkrit boj med ljudstvom? Ne I Predlagal sem, da se stvar razčisti in razsodi pred Narodnim svetom, torej v dnmači hiši. Ker je bil dr. Wilfan obtožen, je jasno, da ni mogel biti sam v razsodiačn. Jaz sem za svojo osebo prostovoljno odklonil članstvo Narodnega sveta. Ta moj pred- log je bil tako umljiv, jasen in pravičen, da ga je moral vsak trezen človek odo- briti. Kaj so pa rekli v Trstu na moj predlog ? Enoglasno so izjavili : «Mi ho- čcmo, da naj bo dr. Wilfan nele član, ampak tudi predsednik Narodncga sve- ta. Če se to ne zgodi, sc Narodni svet ne ustanovi.» Ko sem videl, da so gospodje v Trstu udarjeni s slepoto, sem se obrnil s pis- mom na drja Wilfana in ga prosil, naj sc 7. ozirom na težki položaj odpove clanstvu Narodnega sveta, kakor sem storil prostovoljno jaz. Pismo mi je ilo od srea in čakal sem s skrbjo na rolilno besedo. Ena beseda bi bila reiila vse. čakal sem tedne in tednc, a zastonj. Na svojo žalost sem med tem zvedel, da je slo mojo pismo v koš. NOV SLUČAJ. Nahajamo se zopct v sličnem položaju. V Rimu sem prejel vet pisem in vpra- Sanj iz domovine in med drugim so me povpraievali, če je res, da se zatvori slovenska idrijska gimnazija in kdo je kriv, da se to ztjodi. Ker ne utegnem na vsako pismo poscbe odgovoriti (so dnevi, ko ležl pred mano do 70 pisem), sem odgovoril v skupnem pismu, ki je izilo v celoti le v «Malem listu». Kaj sem ho- tel odgovoriti v tem pismu glede krivde? Rcsnico ali ne? Odločil sem sc za čisto resnico in povedal, da nosi glede idrij- ske gimnazije največ krivde gospod dr. Wilfan. Da bi nc misHli, da govorim tja vendan brez premisleka in razuma, sem istočasno predložii takojsnjo ustanovi- tev nadstrankarskega odbora, ki naj preifiče mojo trditev. Dolžnost drja Wilfana je bila, da sprejme nemudoma predlog. Mesto tega me je začel po čas- nikih zafrkovati. Meni pa ne gre za zafrkovanje, temvec za resnioo in zato stavim JAVEN POZIV NA DRJA WIL- FANA, naj mi da vendar možnost, da iz- nesem vse prltožbe, ki Jih imam proti njemu, pred nepristransko razsodiftče. Čemu se temu, gospod doktor, upirate? Javno trdim in izjavljcm, da je bilo Vaše delovanje v mnogih rečeh škodljivo in kvarno za naše ljudstvo. All Vam to ne zadostuje? Stopimo pred sodbo Na- rodnega sveta! Seveda je prvi pogoj za trezno in ne- moteno sodbo, da so sodniki nad Vami in nad mano, da Vas in mene ni v Na- rodnem svetu. Jaz povem razsodiSču svoje, Vi svoje, potem naj ono stvar preiiče in razsodi! Gospod doktor! Pred vso javnostjo Vam slovesno zagotovim, da se bom razsodliču Narodncga sveta povsem pokoril In sprejel katero koli razsodbo. To je moj predlog! Ako ga ne sprej- mctc, Vas bom smatral za moža, ki mu jc zadostitev njegovega napuha vse prej nego korist ljudstva. Ako h) dr. Wilfan odklonil moj pre- dlog, pa veljaj tale poziv na volilce : «PRIMORSKI ROJAKI !» V težki uri se obračam do Vas! Obra- 6am se do Vas kot poslanec, ki je žr tvoval vse svoje sile v dobrobit svojega ljudstva in ki ma je pri sreu napredek naroda! Zato je moj a dolžnost, da pri- znam, kar je pri nas dobrega, a tudi da pokažem na to, kar je med nnmi ulu bega. Ker je po mojem dr. Wlllau s svojimi dejanji in s svojo pasivnostjo narodu delal škodo, ker on osebno ovira ust^no- vitev Narodnega sveta in ves narod na Primorskem še ni imel moči, dn bi drja Wilfana prisilil, da se uklunl višjl po- trebi, Vas prosim, da mi dastc priliko, da iznesem svoje priiozbo preel narodno komisijo. Prosim Vas, primorski vodlci, trisil: te drja. Wilfana, da se ukloni in do- voli, da se takoj imenuje narodna komi- sija, v kateri bodo zastopnlki vseh mii- ljenj in vseh stanov. Ta odbor naj bi kot najvi&Je razsodi- šče preitudiral spor, pretesel pritožbe vseh organizacij in naj bi sodll ter raz- sortil. Da pa bi se ne vlekel ta predlog v večnost, si usojam predložiti imena ne- katcrih rojakov, ki naj bi bill elani razsodiiča : Za kmete : Andr. Kante - Velikidol, Ivan Kocjan Žirje, Franc Humar — Hudajužna. Za neiteljstvo : ravn. Ign. Križman Gorica, Josip Pahor - Se* žana, Leopold Paljk — Lokavec; za fcupa- ne: Anton Muha Lokev, Kristjan Bav- daž, predsednik Županske zveze -- Ka- nal. Za proste stanove: inženir Ant. Ra- dovič Nabretina, dr. Vladimir Glaser - Gorica, za obrtnike: Cernigoj — Ce- sta; za trgovce Vek. Jogan - Seftana, Avg. Praprotnik — Lokev; za tasnikarje: gl. urednik »Edinosti« F. Perie in gl. u- rednik »Straže« dr. Begednjak; za dn- hovnike : Ivan Rejec — Sv. Križ; za de- lavce : Kjuder - Trst (dolyaletni odbor- nik tiž. druitva «Edinosti»); za odvet- nike: dr. Ferluga (kot zaupnik druitva »Edinost«) — Trst in dr. St. Brajfta Gorica. Kajpada se da ta seznam tudi popra- vitL Volilci! S tem sem Vam Jagno doka- zal, da mf ni za spore, ampak za res- nico in mirno poravnavo. V prepritanju, da smatrate vgi do zadnjega pot, ki gem Jo začrtal za sporazum, za pravo, pre«J- vsem pa za poiteno, pričakujem Vaie- ga sklepa ! Rim, 18. julija 1923. ftCEK VIRGILIJ. Kaj se goal po svetu ? X iiiij,ski zbornici sc jo vršila v uv.. doljo seja /.frodoviiiske vužnosti. Mussolini jc proxlla^al iiarhMin'iifti naj izrečo njcgovi vlacii zau])iiico in odobri glavna naccla novega vo- ülncga red a. Izid glasovamja j(1 <<»k<» ji-escnotljiv in Jicnavadcn, da ga j<* ležko razuinciti, {-e nc jiojasnimo na šiin bravcem razmer in posebnosti riiiM' držfivc. Kdor Ikjčc uincti nčoudarili, kakSen pritisk jc i/.vajal sa.šizcm na Vatikan, kako so vnirjiu Ijiidovcom v mestu Mmizi tiskanio. knjigar-no in papirnico, kako so i>l- ^tavili širvilnc obCin«kc zastopc 1'.- bcrnlcev in nastopiH s silo pri (*J>/in skih volitvah na defceli. I>ancs laliko dodamo, da so udu.^ili tri lisle kouui. nistiČTie in repnblikanskc slranko Vlada jo dala zastražiti parlaa.onl od Narodne brambe in fašistovsk' vojaki so tnborili v spodnjih pDsto- rih zbornice. V Rimu se je prazno- vala dan pred so jo posvetitcv nove fa^istovsko zastavr, kaier*' slavnosti so jc vdeležilo veliko slevilo oboro- ženih soi5istov. Rimsko obcinstvo je bi- 10 inncnja, da to zbiranjo Narodnc branibe ni slučajno, tomveč nalašč organizirano. V ti'-in prepri&anju jih je potrjevala pisava fašistovskega d'nevnika »L'Jmpero«, ki je zadn.ji i'Mlcn ljuio napadal parlanxmt. Ko jo videl, da utegne glasovati zborni- cv proti vladi, je začel prinašati ]>ro- 11 parlanientu grožnje, tiskane v do- belih ^rkah čez celo stran. V soboto so Citali poslanci v »Imperu«, da jo za fašisto ponižujoče, da ljudski za- stopniki v parlamontu sploh disku- lira jo o fašizmu. »Cloveku se želo- dO'C prebraCa, že ko ji'ln sliši govoriti. Da jih poshišamo, kako kritizirajo fašizem^ pa jo naravnost proti na- turno. Doli s parlamontom ! Živcla fašistovska revolucija !« lmpero opo- ininja parlament na Mussolinijovo üese%J ... ,,.,,, ,,,,,x,,, nv j,- j^vii*; izjavil, da bi bil Lahko spremcnil zbornico v t;-: ¦ "' 'ovskih oddolkov in ra/ . ko bi bil le hotol. Jn tik pred setjo je pri- nesH 1 jmpcro čez celo stran tiskana vprašanja.: »In Ce se dvigtne proti parlamentu Jjudska togota, kdo iga bo branil ? Mordu na«kakoval'ne -fete Narodne brajjibo, ki jib je hot'-l par- lament dati postreliti ? Morda arma- da, katero je dal parlaniont opljavati od rdeče druhali ?« Beg v 8vie©. Toda fažistovski list be ni zadovo- Ijil a splo&niini Tiajiadi proti parla- nrientu. Vrgel se je na osobe iiajotllič- nejšili vmüteljev opoz-ieije. Uvedel je v svoje izdanjo posebon oddeUvk pod naslovom »Vigilati sj)ec'uili«. po nasu »Posebno Tiadzorovani«, kjer jo obde- loval po vrsti najuovarnejše na«prot- nike faftiziua. Povedal jim je odkH- to, da jih drži sašizeni stalno na pi- ki, da nadzornje vsak njih korak, vs«ko dejanje, vsako njiJi kretnjo in da je iH'ipravljon jib prijoti vsak tro. nutek za vrat. Napaderui so biJi Stur- zo, Turati, senator Albortixii, ki je vodja »Corriere del la Sera, ter pro- fessor AmendoJa, vcxiitelj jNittijevih poslancev. Soj.ator Albertini se ni čutil več varnega in je pobegnil a svojim bratom ^:ez mejo v ftvico. Ostali gospodje so kazali na zunaj vosi poguma. Arnendola jo imel v par- lamontu oster govor proti vladi, Tu- rati se je izjavil proti Mussoliniju in rekel, da na njegovo skupino prav nie ne vpliva strabovanje faSistov. »Najboljši si stem promagati bojazen je ta, da je človok nima.« 'J'udi ljud- ska straJiika se je držala trdiio in izjavila, da se vladi no bo vdala. Isto so narexlili demokratje, ki jim na- čeljuje Alossio. Mussolinijev govor I V tem je podal Mussolini vladmj izjavo in utfmeljeval v ojno dušo fa- šizma. Skratka : dokler obstaja >i»o- zicija, ki se noče vdati in misli na vstajenje, se Tie bomo razorožili. Sku- snja vas je morala pae že nam'iti, da pojdete po lej poti v pogublj. nje. Imam dolžnost, da vam povem, d i je od vašega glasovanja odvisna vaša usoda. Poslušajte tajne opominc va- se vestiin noukrotljiv krik naroda <•< Nepričakovano glaspvanje Tu se je zgodilo nekaj, Cesar slo- venski človek skoro ne more razume- ti. Ljudje, ki so d.o zadnjega. trenutka mast opal i i 11 govorili proti vhuii, so glasovali zanjo. Stranke, na katero pritiska fafiizem z vso silo, so mu iz- rekli zaupanju. BivLi niinisterski predsednik Bononji, ki je bil referent opozicijonalne manjšine, je izjavil, da bo sicer radi dosloduosti sain gui- soval proti, toila 'njegova skuj.ina (soc. reformisti) da pojde z vlado. Amendola, ki jo inicd v parlamenlu krepak in cstrr igovor proti vhuii. je izjavil, da se vzdrži glasovaiija. loda vsi njogovi prijatelji (Nittijevci) so glasovali za. F&lcioni, ki je bil Clan protivlad'ne opozicijonalne manjäin", je obljubil, da glasuje za \lado. Jn tako.je pad a La izjava za izjavo. Lju ¦lovci so »e» zbrali na po^vetavanjo in lazpravljali o položaju. Izmed nav- zoLih je ghisovalo 39 proti vladi, 41 ssoi je pa izn-klo za to, da se «tranka vzdrž« gLasovanja. In tako je zma- gal predlog, da se ljudovci vzdržijo Njiliov predaeilijik Degsjeri je obja- vil zbornici sklep strankc- i.n Musso- liniju jo biLa s torn večina zagotovlje- na. Mala skupinica Ijvidovcev pa je celo gUisovala za v'ado. Ko so to vi- rekli- CeS v 24 urab. Take spremembe so našeinu znarju tuje. BeLo jo belo in ^rno je črno, in sicer danes, včeraj in jutri. Sanio nepreračunljiva, ču- stvena in spi-emenljiva narava Fbali- janov mam more tolmačiti zadržanjo rimske zbornice. Mi Slovenci smio za- igledali nove strani italijanske dusev nosti, ki jo bonio težko kedaj do dna spoznali. Markov protokol. V Jugoslaviji so avtoinomistirne stranke priobčile v časopisib dogo- vor, ki se je bil svoječasno sklenil med radikalci in avtonomisti. Ta do- govor je imel biti podlaga za spo- razum med Srbi,Hrvati in Slov(Mici. Doslej so ga držali tajno in ni nüsro poznal njegove vsebine. Sedaj pa j' Hadir ta zapisnik aü protokol objavil Dokazati bofe, (Ja je iniol cm dobro voljo za sporazuni, a an se iiiivlnnjeta -na Hrvnt- skem v sporazumu z Radičeni. To so bile jglavne zabtevc Hrvatske kmetske stranko. Dr. Korose,c je zabteval za .Slovtini jo is to in jp dodal :•<' sledeče: 1) Razpustijo se vse nasilnr1 o\-;rn nizacije v Sloveniji, v prvi \v-'ii Orjuna. 2.) V sporazumu z L. S. L. se izmenjajo vsi pristranski nafelnil:i pokrajinske upnave za Slovenijo. 3.) Slovensko vseiuCiliš-5e v Ljui)ljuni in Sole v Sloveniiji inorajo l>iti de- narno podprte. Te točke morjo ladikaki i/.;inl;nli ako hočrljo, da pride jiozneje do kon- <'!i(\t>a sj,oraznma. Kaj so zahtevaü radikr,-ci V Zato so se pa ovezali avtonomisti, da j)ostane. pre,dsednik ; arlamenta radikalec, vsi radikalni poslanci ino- rajo biti od parlamenta potrjeni in vlada 'iiaj 1><> sesluvlj^riii iz sainih pristasev srbske iailikaljie sli'anke Radič trdi, da so avtonomisti drzal; dano besedo in izvrSili, kar so obljü- bili. Predsednik zbornice je radika, loc, vadikalni po.sla.iici so vsi ju.tr- jnni in na čelii države stoji čista ra- dikkalna, vlada. Ali je pa tudi Pašic izvršil dano besedo ? lladic trdi da ne. Stari lisjak je speljal Hadiča. S. L. 8. in niuslimane na led iji si sedaj zodovoljno niane roko. lladic: prav', da je že niinnlo -fetiM leta od zagrel»- ske,ya |>i-otokola in I'asie ni izvrsü niii (iie točke ilogovoi'a. Dela se, kt>- kor da st- ni iiič zgodilo in se ne nui- ra več r:°Rüjati z avtonomisti. N»s- protno ! Izjavil je, da bo Radi6a in njegovo stranko krepko stinnil, ee ne postane pc.MK-iju;. Zaito je pretrgal RadJLji vso zv. ze 1- I^ašiiem in um napovedal boj. Sp°' razum se to.rej oddaljuje in treba 1)() ninogo trnda in. dobre volje, da s-- pomirijo itazmere v državi. Zelimo, da bi boji f.im prej miinili in da l» napočil kmalu cas si>orazumne,ga de- la za 'utrditev mlade države. DNEVNE VESTI. Govor poslanca Wilf ana Žfilihog nismo (Jol)ili govora, kiikor ga jo držal dr. Wilf an ]»ri glavni rnzpra- vi v rimskem parlumontn. Zato sc mo- mmo ornojili na to, kar prinagajo laški listi. Dr. Wili'an je prcdlo/il pailamontn dnevni ved, v katerem zolitev», naj hc zbornica izjavi, da morajo imeli na- rodne manjšino v italijunskem ]>arla- mctilu primenio /.nstopstvo. Ni izkljiif'oim. d;i. j(* Vdlilnn r«*)"«»iTri-'i dohra, f-otudi je izzvala toliko nasproto vjinja. Dann.s je najvažnejšo, kako so Im izveüla v jn-ak.si. (iovornik no more irrio- ti noboncKu tipanja, da s« bodo volitv" izvršile v pnpolni svolxtdi. kajri (itiiü stva, ki monijo skrbeti /.a i/vrsitev vo- livnega reda, so izšla iz vladc, ki jo izSla iz nasilja in sc tudi danes dr?.i iv\ o))lasii 7, na^ilniini in piotizakouitijui siedst'. i. (ttopol na desniri). Svoboda glasoviinja bi biiu najholjše zavui'ovana, ako hi sodilo o izidu volitcv sodiftre in no volilni odl)or parlamenia, kor tn iz- haja iz zbornieo in sodi zato po poli- lif-nih vidikili. (Uojmt na desnici). (a>- vornik trdi, da unieuje ta zukon jh'ü vico slovan.skih rnanjšin do parlumcn- turnegu zastop.slva in v nu.sprotju z vso- bino mirovnih p(»godl) so to manj^ino popolnoma, odrezune od življonja dr/.a- ve, katoii so pi-iklopljcn(!, in .u(^ naliajajo v polo/.HJu ])odjarmljenili. (Živahen ro- ])o( na skrajni desnici). (lovornik poziva vlado, naj premiäljuje o tem ležavinMTi polo/.ajii, kajti ro st^ midiiljujojo dosn- danji sistomi nasilja. l>o slovansko ljud- stvo pj'irnoiano. da so ohrno v ol)rarn!ii s\'()jili pravi<: na vosi flrugili civilizira- nili narodov. (Silen ropol na desnici). (iinnla : «\'i lolrote Kuljjaiic v Ljuhljn- ni ! Noliaj ! rl'i n\ llrvat !» Wilfan : «Smatram se za italijanskoga di*/.a\ija na», fiiunia : «V parlamontu govorifi ta- ko : «Vi sfo zadnjii poslojanka Brl- grada». Banolli : «Nasilja. izzivate vi ! Sponi- nito hu nn Jeto 1915». Giuulu in Do Vec- chi : «Ostrogot !» Wilfan : «Sem italijanski državijan!» (linnfa : «I'ojdite v Belgrad, vi rvib vod'- teljev fašizma je izjavil jired krat- kimi da je' v parlamentn prostora 7M 535 poslain.eev, ia kandidatov, ki boče- jo j>riLi po vsej sili v parlament, dst ni ničmanj kakor 40.000. To se bod" nied seboj tepli. ko bo tr;'ba sestn- viti liste ! Čreda ušivcov. Fašistovski poslaiiO'C (iinnt:i • J(> ime'noval mod govorom poslanca Wilfana. Slovencn c'rerlo usiveev. ^aJ pravite k tomu gospod spisatelj '" »usivec« Bandelj. kaj momi o te111 »ušivoc« I'eternel, kako soditf o s-tvn- i'i nadnčitelj »ušivec« Toro.š in ka.l si misli c) stvai'i osdala »čreda«? Ba- dovedni smo, kako bo »Nova dobn« nasloj) (üunte zagovarjala. Ali veste, koga hvalile ? Tržaški »Piccolo« livali naiš dižel' ni kmotijski nrad, ki je leta 1021. *!l' cel razdeljevati med goriske kiuete živino na ratun. vojne (xlSkodnii^- Vs<4ga sk'Upaj so prej'li naši kniotj'1 3581 glav goveje živino v vrednos^1 5 miljonov 810 tisoö (500 lir. nndaUc 1029 konj v vrednosti h iniljoiiov 50- tisot 405 lir in »71 ovac, ki st- "J° 14i.30(> lir. Nasa zivinoroja so j' ;(); rej ol)ogatila za 5581 glav v vrednost1 10 in ))ol miljonov lir. Koinn gre: za to zMsluga ? Brez dvoma. biv.šomu av" tonomnemii dezel'nemn odborn, ki Jc> pod vodstvom drja. Pottanna ovgp- nizirai boljšamje na?e živinoreje. lz pisavo Piccola bodo k met je najbplj^p' spoznali, kak.šnega p(#nena je 1)! gori.ški deželni odbor za domače k»lC' lijstvo. JULES VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto poslovenll Z. Z. Deklica je z roko pokazala proti i vzliodu kjer so jele riižje plavajoče i meigle rdečiti. »Ne, ljuba Noli« je odvrnil Harry, (am bo izsel niesec.« : »Da, niesec« je povzel besedo Jack I* Ryan, »ta prelestna nebeiška skledi- i ca, ki jo vodijo. po nebesnem obokn i dubovi in ki nabira vase roje zvezd.« I »O, Jack«, je pri ponin il inžc:.or, »do sedaj še nisem ve*d«l, da si lju- I bitelj tako drznib prispodob.« , »No, gosj)od. Starr, jaz lnislim, d;v . moja prispodol>a ne laže. Saj vidite. i da izginjajo zvezdo v istein redu, kot , se vzpenja mesec. Zakaj bi torej nt! smel misliti, da padajo vanj ?« »Recinio raje, Jack«, je pojasnil in- zenor, »da zvezde obledevajo ] r. ;1 močnini luninim sijajem.« Ah, kak divno je vse to !« je vzklik- nila Nell, ki je bila vsa iz sebe? »to- d;r mislila. sein da. in nu'scc vin rtkro ed., »(Jkri);.;ci je mkrai, Kiniai1 je ]mhii:<; jo pojasnil inžcnor, »to se pravi, ka- dar je v oj>oziciji k solncu. Danes pa je to zadnji krajec in zato j.¦¦ s». .]n>.-'-ii> .\|-(l,ii-,. So;; i Ladjica, ki jo je. čuvui cuiiiai1, j" Jjila piMtrjena na kol ob obrežju. Nell in njoni spremljevalci so vsLopili. Razvili so jadro, ki se je vzbočil.o j)od pritiskom sevdrozapadnegag'vo- triča. » Kako ;irelostiva jo bila ta nova i>o- java za ileklico. Copiav je l,i!a zc ))r<-je večkrat na aberfoylskih jeze- rib, j:o katerib sta z mučnim najio- rom veslarja s Hanyjem, jo je ven- dar ta vožinja vso drugaCo ])revzela.. Po vodni gladini so drseli labno in udobno kot v kak em zrakoplovu. .Nekoliko nazaj prislonjona se jo Nell radoväla nad ne?.nim zibanjem la- djice. Od časa do časa se jo na sir- no vod'iio plamjavo vlcigel mosecev žarek, in tedaj se je zdelo, da je ladja prerezalia v inilijonih lučicah utripajočo posrol)rono Sirino. Vzdolz cbrežja so sumotali meltki valovi svojo enomernp uspavanko. V resui- ci: ta noöna vožnja je bila ^arobna ! Pri vsom tem so se Ncll-i oči nebo- U" /api'io. Polastiia se jeje prebotbia utriijonost. (ilavico je naslonila IIfl1' ryju na f>rsi in. se spustilia v laho'1 spanoc. Harry jo je liotel zbuditi, (^a bi ji jio ušla prelect nori. 'J'oda ii1^'0' ner inu je dejal »Pusti jo, naj m^m-u, m.;unii j'üL' iek jo bo pri pravi I dovzotno za vtisc žarnega dneva !« Proti drugi uri zjutraj jo ladj'0'1 pristala v Granton-pier-u. Ko je ^' r-i 1 a ladja ob breg se jo Noll prob11' dila. »Ali sem spala«, je vjn'asala. »No, moje dote«, je o b° se lahno zibali mi doligih valoV^1' Proti jutru se jo veter polegel. Wei' soparno ozračje je obritulo krasen V°. let'ni dan. Lo ma obzorju jo so ^' topel dih, a "tako nežen in proöoj0^.» dia bi ga prvi plahi jutra-nji %>& labko bipoma raztrgali. GORIŠKA STRAÄA Stran 3 Nov razpust. ^ latla jt, fazpustila obdnski svet v 111 in irnenovala izrednega komisarja. C, ^ toreJ tudi fifl&vn" mesto Istre ''¦ zt>Uonitoga zastopstva. Kam ? ,l'lM| k»jiga drja Brumata so. dobi v KnJ'g«n,i K. T. I), v (iorici. ^opet spremebe v goriškcm lašju. pred kpatkiin sni0 poroFaJi, l- ein oUboru, kier načeljuje statistic- neu'u oddolku. Pozdrav podprefekta. to. )V'- l)u(lpi'efekt v (iorici komenda- Ni'CoIotti je poslal iiašim župa- v ll okrož.nico, v katcri jih prisr- ° Pozdravlja. Novega, mo/a up |»o- v)ain') prav nič in n<- vemo š>. kak- .,° ')u njegovo ravnanjo s sloven- klIn Ijudstvom. Oproščcni vojaške služb ¦. ),i °jiu minister ima kakor ziiiMin sk .C°' f'n d°V(>'' gotovim vojakom , laJ&ano vojaško sluiKboviasnjc. T<>- sk.°n inia Se'vrCjo ablast ! Vojoko s *aJan(> vojaško službo lahko po- bifllf>lria Of^osti voj&š-čine, ako so ^ l vPoklcani za časa naborov letni- Č, V^* 'll starojšib letnikov. To ^ av'co iina minisl.c.K po kr. dokrrlu jj, Mnuaria VJ23. Kakor poročnjo i/. n l,la' -So j° iniiiis'tor svoje pravice v . užil in odivdil, da se imenovnni v Jaki ioproatö vojaSkoipra ahižbo- 1a^a' ^°-'a^'- k'«^1-1*'1» se stvar tire, ^J So obrupjo na svoj nabonii okraj, ¦'"!' dni.p onrnstilni ii?t Zveza primorskih tobakarnarjev v (lorici, na Travnikn liši. 20, jo jiosUila vsuiri rlaiiom poziv, ki ima tole vsebino. Dočim so si skoro vsi drugi stanovi oj«)- nioKli, so nam tobakarnarjom godi vod- iio slul).še. Neka. skuj)ino. špekulantov. ki deluje z dobifkom 100 od 100. sili v to. da. l)i nam ilnanino minisjrstvo zmanj salo pi-odajiiino za vošr.enke (v^igalic, corini) od 1% na 5 in po] % ; sovcda bi rnorali rni viiiutega nositi vse |)n*vo/Jnc siroške od zuloge do trgovinc. \'es naiš Irvid )>roti I.oj kriviriii odrudlii Tii imel nobenega uspeba. Tobakarnarji! Doslej smo se že vedno udali, ker je slo vso to, knr smo ¦ *ii zgnbili, v državno l)lagajno. Tojjot pa ne ))omo popustili v boju, zakaj 1«>1 .-,t bo^cjo gpeknlanti spraviti dobi^cK v svoje žepe. /voza. tobakarnarjev dviga .svoj slu- vcscn ]»rotest proii t.ej novi v krivici v škodo sia.nu, ki j(j mijbolj zvcsl sodelavcc državno u])rave, ki dcla bre?. oiK^jjitvo urnika. Naš })rotest so dviga pvoii nr- nasitnim Špckulantom. Tovariši, I)odi1o disciplinirani in od- vratajte blugo, ki bi Yarn ga ]-oniijaH znani spckulanti Vsi složno za pra\if:o M tisot dnižin naš(> ''-1 wiwi.-,. .lr>;ivi\ Akcijski odl«»1. Dijaška Matica. V soboto duo 21. t. ni, o]> ^- l.) nri zvef.rir se bo vršil v Krepljah pri I)u- tdVljab v prostorih Klotarskc in \i narske oadrugc izrethii obfni zbor »Dijaškc Matice« v Trstu. Na dncv- nem rrdu so sledof-e točke: 1.) Dolo- čilo članov visokosolskcga odbora, 2.) orgainizacija a-gitacijci za D. M. s poscbniin ozirom nia iStodelovanje di- jnštva, .'I,) sluoajnosti. Z oz'ironi na ¦dcjstvo, da j.ij o.sta1o dijastvo kljnb vs(Mt) dosedctnjim pozivoni /. maliini izjemami pasivno, pola»gia »Dijaškn jMatica« svojo zadnjo npa.njo na ta | abčni zbor, kjer se Itodo pozvali 'ii. jaki na d«'lo, kajti le oni sami nin- fei je novega na deželi h ll(i(Je]jo due 8. t, hi. dopoldne jc v sr'^ «I''.oli. društvu» juodaval po po- ll, °VtlTlJ'> «Prosvetne zveze» g. ing. V(j "u v kmclijskcm gospodarstvn. Cio- ijl J|'x' ,i« po stvamem strokovnom po- ,j . V/T>odbi]jal številne navzof-e gospo- ül0J? Za zadiMiznistvo, kcr lo v torn v ni °l)st()j in ruSitev našcga Ijudstva, l0 ds))rotnon) sluf-aju mu y>a j>rcti go- k .f)üRiii. Zoleii je, da niso našlo Itcsodc ^vUlženina gbibib uScs, tomvor, da sc %[• ° ^^ kuietjo zanimati za stvar in Ui/n.0Vti timi)rcj svojo strokovno orga- i^\|:iJ°- fi. inžonirjn izrckamo pa !iU|.tin° z«-hvalo in proänjo, da so za. nas (|av v bodoi-o zanima. Popoldno jc pre- K);,' . ^' in^:nir na ])pošnjo g. kujatn J^oku o isti atvari v Levpi. ' ^Si»» nor! (Jkoi. . i lj<)stc, da sc i)Jüho Jo v ^onski ''iü1>1Cl) ^° neCujeto porocil od nas. Toda v^° s<\ Jako «lcp vzgled» srno imeli •s^ x »'''iru jirod kratkim v I.evpi, kjcr V ,, 4 r ^^« nodolji zaporodoma plesali. vQ]ju !l'° dnG ^. t. m. so pa prirodili v^j,. t^vnj j)]es ce]o v Cvotrcžu, goi'ski v ki>. »b^jfi inenda komaj pet bis in Vftoi- In so lloino kakor rnjemo, zopet I|{iJt» ^° takc> naPreJ! 1'otem pa tar- K. ' ° «labil, tusili! ¦* ftad Voleaml. r'ajl(i'^' 1< ln" Ju 1>o tlulJ»' )>o)ezni v S|)0Un>ai žeuHki tlobi 32 let, mirno v Cio- Jo Ijjj1 ^spala Jožefa Jug. Dnc H. t, m. VUS R(1)0^rt°vo je ni videla. N. p. v m.! 1(111 l). aznovali smo velepornombni Ve^ke UV slovO811° iu nismo Sli kljub ll delu, ki ga iniamo Cez glavo, nit na, delo. Provzvišeni knezanadškof lias jo zapustil i>rav zudovoljen. Vse drug(j je bilo še dosti doltro, sumo ccrkveno petjo l)i biTö laliku boljše. Zga nits s«, ki Btc /a 1o sposobni! STANJEL. V soboto i i. i. in. mi ., ]i /juLiiij jt; zarelo goreii seno v poslopju dru/in^ Ilratina at. 12. Ogenj sc je giril s tako nagliro. da si je uboga družina komaj resila življcnje. Morali so skoz okno po lostvici bežati. 181ct.ua Zolfa je zadobila jtiocoj opeklin po obrazu in po roki, ko je lekla po vcži skoz ogenj na ))rosto. V rasn 1.30 nre je celo poslopje pogorclo, Idliko da so rešili kravo, prašisii- in nckaj obleke. Tudi okrog iOO lir denarja jim je jiogorolo. Vsa cast in bvala vsern, ki so pomaguli i)ridno gasiti, da se ni požar naprej razširil. Ulioga. družina je brez vsega. K sreči so bili zavarovani. 1'ozivljanio zavarovalnico «La France», da revežem pogteno ]jlača vso skodo. Obf-inarji, pomagajte nesreMiikoin vsak po svoji moM, ker v nesroči se spozna ])iavi prijatelj! — Za v sredo 18. 1. m. so nam naznanifi obisk g. jtrefekia v \idinu. Zclimo, da si dobro ogleda. naš ubogi Krns in poizve pri našem kmoikern Jjudstvu, kako trpi in gaia. Upamo, da bo njegove prošnje potem bolj vpostoval in mn dal, kar mu gre po vsej pravici. DORNBERG. V porotilo o sI'skiom'i id inn dornberske «Cilalnicc» v zadnji «Straži» se je vrini- la mala poniota. Bilo je rcfeno, da .i<1 «pri deseti maši imel alovesno propo- ved g. Terčelj.» Nismo bili tocno infor- mirani. Razurne se, da ni bilo^o ]>riliki šcstdeseiletnice Citalnice nobene slo- vesne propovedi v eorkvi, ker to ni bila ccrkvena ^1;ivnim<. :iriii):»k urosvetna l)riredite\ GOSPODMRSTVO. Kako se preskrbuje Primorsko z mesom? Naša dižava nima dovolj razvite /ivi- noreje, da bi z dornačim mesom zado- voljila potrebe prebivalstva. Italija mo- rn uvažati živino in meso iz Amerike in srednje l^vrope, sedaj posebno iz Jugo slavije. V Trstu, Milanu, Rimu in To- rinu vidiš na 1rg\i izvečine inozernsko živino. Italijanska vlada obrača shvö. livozu mesa in /Jvine veliko j)ažnjo, ker je od tega odvisna prehrana njene- ga prebivaistva. F'osebno v zadnjem ra- sii so je pefala vlada s tern vprašanjem. I'ostavila si je za cilj, da zni/.a rene mesu in zmanjsa tako draginjo v dr- žnvi. Trgovinski minister je odredil, da se znizajo caririe na živino in meso iz tujine. Posledice te odredbe bi se mo- rale kmalu pokazati v vsakdanjib ce- nab mesa. Preteklo je že precej rasa, odkar je vlada izdala to odredbo, toda do danes se ni v drobni razprodaji ojiazila še nobena. izprememba. Meso ima isto ceno, kakor ga je imelo preje. Zato je skliral trgovinski minister Rossi v Him sestanek, kaierega so se vdelo/ili zastopniki male obrti in trgovine. vlada in odposlanci mesarjev. Iz I'rimorskega se je vdelezil posveto- vanja tudi neki dr. Vrol|»i, ki je priobril v listib zanimivo parotilu o trgovimi /, zi\ ino na Primorskem. On trdi, da je pj i nas meso dra/jo in tudi slabše, kakor v ostali državi, kar se tfljčuti jmsebno v Trstu. Zakaj je Trstu meso slabše? Trst je mesto, skozi katero gre vsa ži^ina iz .Jugoslawe v Italijo in trgovci pokoljejo v Trstu vsevvolove, ki so slabi in subi in ne morejo prenesti dolgega potova- nja v notranjost države. Vso, kar je najslabfce, so v Trstu postavi f«-"1 >.i vinskib sejmov kakor druga mesia. Vzrok druginje je tudi lueveliko šte- vilo mosaic. V Trs.a- deš. ž?ele v zadnjem fa.su se je pri nas ustanovila živinorejska z\e/.a. JIH^ \e zadnji čas, da smo se na to Kna. najodJionejšJh nalog ži« zveze mora biti skupna prodaja Zivine. Kmetje morajo nastopiti sami — brez posrcdovalcev — na živinskem tržisču. Pristrici mora premoč velikib /i skill prekupčevalcev, ki dr^e v pc • male mesarje, kmete in konsurnente. Velika vnoCevalnica za zivino mora biti cilj na.ših organiziranih kmetov. Delo je težavno in zabteva mnogo žrtev. Toda v drugib deželab so kmetje svoj cilj tc dosegli. Na Dunaju, na (ieftkero in v Nemriji stoje ponosne vnoeevalnice or- ganiziranib /.ivinorejcev, ki segajo odlo- rilno v gospodarsko življenje svojc dežele. Kar so dosegli drugi, morajo doseči in izvojevati tudi slovenski kmetje v Italiji. VALUTA Db« 18. julijft ii dal ali d«b\l: M 100 dinarjev — 3480 — 3fl0 1. sa 100 aTBtr. kroo — 3-J — 34 ft. aa 1 «Io1»t — 2T20 — 29 30 1. la 1 funt 10fi'7» — 107 10 1. MESTNE NOVICE Grozna avtomobil&ka ncsreia. V pomd<'ljek dn«1 10. t. in. se y pri- petila v l>ližinJ Sp. Jdrije proz-na av- tornobilska nesn'^a, ki jc z.abtt»vala dve človfškJ žrtvj. Z uradnim av- toiiHiJjilom t-*jlmin.ske jK)dprefekture se je vozil proti Idriji inž. Marcuzz» s yvojim stricem Marcuzzijeui, trgov con) v (iorici. V bližini Sr». fdrijo je avtomobi 1 iz dosnd'ir ueznar/ih vzrokov zavoz»! s csio jij se prevr- gel v Idriju. Ol.a iMarcuzzJja sta si zlomila tilnik in sta obležala n.-i ' > m niesta nirtva. Ko .so ju potegnili iz- j)od avtoniobila, stia liilct /<• ruliOa. Šofer in neki zidarski niojster, ki sc je tudi vozil z avtomo-bil'.>)•». sta k src<či ostala brez tezk'b Inž. Mai-cuzzi je bil rodoru star okrog 40 let. Naslavljf kot inženir pri obnoyitvene:n uradu tolmi/Cskc jMj¦¦•"¦: : iirctri'sla celo me.sto. J'orotno zasedanje. Svojočawio smo poro^ali, da polet- nega ])orotu.ega ja ne bo in da je porotaiip ;..............jo odloženo do jescni. J'roti vsemu prJCakovanju so aa j)a žri- celi' jijod tiikajšnjiin porotnim sodi- ščein ])orotne razjjrave in je jtisIo na vrsto že ve^; .' luČajev. V ponxk'Jjek je bila končaaja obravnava proti Torna- 7M Tfj'jHiiiu iz Trtnika ]>ri I'odbrdu. Obtožen je bi), da je dne H, aprUa in. ). zabode) podbrškega miarsala karabijierjfv Scaua, ki je na posle- diciah umr). Obsojen je bil na 20 let jeCe. — V torcjk se je pričrla raz- I>ravia proti italjJn.oma Del ZWjtto i/i Ulisse GanMlclti, ki .sta obtojtena, da sta 'botela v no-?.i dine 8. junija 1922 v Batab z oboroženo silo oropati svoj(: " Zorattija. V pri hod- njilj a na vrsto flufaj Lutmaai in ročinjski iimor. Siran 4 GORISKA STRA2A Cirkus Kione. Svetovnozikani cirkus Kronej> pri- 5el vöeraj v na.se nicsto in jc že začr; s prtxlsiavami. k • : ¦¦¦'•¦ -¦¦•¦• ;•¦>!-¦' -i(1 23. t. m. Naši očetje kapuciai zapuftiii Gorico. Vcoi-aj due 18. t. i». so zapuslili tukjysnji kapucinski samostan vsled višjirodredbe očetje kapucini, ki so ga dosedaj upravljali in vodili. Od štirih patrov so odšli trijo v Sv. Križ, ode.u v CeJje. Med njimi so p. Lin, ki ie bival li)l let v Gorki, 81 let- ni p. Otokar iz Vrtojbe in p. Anton iz Gorice. Dobrot, ki so jih oni izka- zali n<;-le Goriranom, anipak vsej na- tii deželi, ni mogo-ee našteti, zato so jih tudi breiz razliko jezika vsi lju- bili in čislali. Med vojsko so kol. pravi ut-oiici dobrega Pastirja vztra- jali med nami do skrajnosti in ddi- li dobrote \n tolažbo. Vrnili so se med prviini v (iorico iu nadaljovali svöje požrtvovahio delo v razruÄe- nem saniosta'nii, Kj*T ni bilo drugili duhovnikov, so priskočili iia ponioc kapucini. Skrbeli so za obnovo služ- . bo božje, delili so zakramente in. bill, vsa ta leta pribožališče vernikov vse goriško okolice v duSuHi. potivbah. V cnein Io11.1 je bilo v njili cerkvi cc-z 60.000 sv. obhajil. V noiioni drugi c:ir- kvi ni bilo vernikom (brez razlikc jezika) tako ustrež^no ko v njihovi. Nazi kapviciui so bili tudi duliovni voditelji in spovodniki skoro vseb duhovnikov naŠe škofijo, Furlanov in Slovencev. Koliko milosti božje so nažemu ljudstvu posralovali ! Blago- slovljeni naj bodo, ki so mod nami sirili blagovest Kristovo. OCetje kapucini ! Tožko ste so lo^i- li od -nas, a solze v očeh dragib vcr- nikov so Vani |.riöa1o, da Vaš trud ni bil brezplodi'ii. Bog, ki ne plača vsako soboto, bo plačal Vain in Va- sim .n.asprotniko.ni. Za"kaj odhajajo ? Prijatelji, danes Vain še no morenio odgovoriti na to vprasanje. Prido Cas, ko boste vsc izvedeli., Ostanite zvesti vzvišenin» naukom, ki so jib Ijublje- ni očotje kapucini širili, in radi ka terih so med nami dfilovali. Sodlm prepiišftijnio Bogu ! Zgubljeno pero. V nedeljo . t. m. se je izgubilo na poti ("iorica — Tržaška cesta — Vr- tojba — Biljo zlato stilograflčno pero z rocnikom. Ker predstavija predmet dra- gocen spomin, je pošteni najditelj na prošen, da ga oddn proti nagradi v našem upr«ivni^tvu v Ciorici, Via Ma- nioli r>. PROSVETNA ZVEZA. Novaki. Ker tukajsnjo «Kat. slow izobr. druälvo» vsled raznih zaprek ni rr.oglo do c-asa obvestiti vseh domačih ter okoliških prijateljev o svoji prire- ditvi v nedeljo dnc 15. t. m., se priredi- tev ponovi v nedelji dne 22. t. m., in si- cer ob 3 ti in pol popoldne v prostorih g. Mih. Bizjaka v Dol. Novakih. Pred- stavljala se bo igra enodejanka: «Kjc je meja», ter igra trodejanka «Veriga». Po predstavi: Šaljiva pošta, srer-kanje ter prosta zabava, Ker nudita igri dovolj pouka in zabave, vabi k mnogobrojni vdcležbi odbor. DMROVI. /a Alojzi|eviice: Na novi masi r. g. 1'ranca Hrovat nabrali 118,— L; si. žu- p&nstvo Vrtojba 50.— T,. Prisrčna hvala! Dolire jedi - se vsak vese Ji Zato kopDjte PekatetG: So najceDejfe. korsezelo nakehajo ' VozDi red železoit veliaven od 1. iuniia Podbrdo Gorica Trst. I ' ') ! | Podbrdo odh. —5.O) 9.20 10.40 20.50 ITudajužna — 5.19 10.54 C.rahovo - 5.35 17.10 Podmelec —5.45 17.20 S. Lucija Tol. — 6.10 9.40 17.55 21.2:: Avee —6.33 18.10 Kanal - Ü.4410.08 18.21 Plave -6.54 18.38 Gorica N. 5.20 7.2610.33 .V. 19.05 22.0' = Št. Peter 5.29 19.13 Volejadraga 5.37 19.20 Prvaeina 5.50 11.00 19.30 22.2JJ Rihcmberg 6.05 19.45 St. Danjel 6.33 11.29 20.07 Dut.-Skopo 6.43 20.17 Repentabor 6.57 20.21 Opčine 7.00 1I.5Ü 20.39 23.1 !i Trst D. P. 7.45 12.25 ri.15 23.4v: ' Trst — Gorica -- Podbrdo. Trst D. P. odh. 5.35 0.10 16.3017.2.". Opcin'e 6.07 7.04 17.0118.10 Repentabor 7.14 18.20 Dutovlje-Skopo 7.24 ' 18.34 Št. Danjel 7.35 17.2818.45 Rihemberg 7.4fl " 18.5S Prvačina 6.52 8.01 17.4919.11 Volčjadraga 8.09 19.22 St. Peter 8.19 19.31 Gorica Nord 7.218.31 18.1719.41 Plave 8.55 20.07 Kanal 9.08 18.47 20.17 Avee 9.1* 20.2S Sv. Luc.-Tolmin 8.12 9.45 19.12 21.0'. Podmelec 10.01 21.15 Grahovo loll 21.2T, Hudajužna 10.^5 21.41 Podbrdo R.5010.50 19.50 21.50 Gorica - AJdovščina. Gorica J. P. odh. 7.15 13.40 18.35 19.25 Št. Peter 7.2913.52 18.4619.37 Volejadraga 7.41 14.03 19.4S Prvaeina doh. 7.4914.11 19.55 odh. 8.05 14.16 20.- Dornberg 8.1314.24 20.08 Batuje 8.2514.36 20.2(1 Kamnje 8.3714.48 20.32 Dcbravljo 8.4814.59 20.43 Sv. Križ-Cesta 8.5615.07 20.51 Ajdovseina 9.0515.17 21.— AJdovičina — Gorica. Ajdovseina odh. 4.45') 11.1016.15 Sv. Križ-Cesta 4.55 11.25 10.25 Dobravlje 5.02 11.32 16.32 Kamnje 5.11 11.4116.41 Batuje 5.23 11.5416.53 Dornberg 5.37 12.0617.07 Prvačina doh. 5.42 12.11 17.12 odh. 5.46 12.1317.17 Volejadraga 5.54 12.3517.35 Št. Peter 6.08 7.39 12.47 17.3'i Gorica J. P. 6.17 7.4812.56 17.4S VIDEM «ORICA TRST Odh. Odh. Doh 5.25 6.28 8.15 8.00 8.59 10.45 10.10 11.19 12.40 14.00 15.09 16.55 *)17.30 18.35 — 19.55 21.01 22.55 TRST GORICA VIDEM Odh. Odh. Doh. — *) 5.56 7.00 6.05 8.00 9.00 9.40 11.36 12.35 13.10 U.57- 15.45 16.40 18.17 19.05 18.00 20.01 21.05 *) Ob nedeljah ne vozi. POROČNA soba, skoiaj 'nova j« iwi. prodaj radi selitve. Poizve se v Via Lunga št. 26/I.nad.str., Gorica. NA PRODAJ je enonadüUoj>na kux J. ka hi&a s štirimi prostori, hlevom, barako in 1 njivo zejnlje. Hiša sto- ji ob glavni cesti. Naslov: AnČilo 125 p. Kojsko. OBVEloTILO- Ravnateljstvo tovarne piva „FORST" iz Nlerana naznanja svojim cenjenim odjemaloem, da s prvim julijem je prevzelo v svojo oskrb zalogo piva ,,Forst" na Corso Verdi št. 34. (prej Hedžet 9t Korltnfk) Gopiea - Corso Vendi štev. 7 - Got*ic® Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno- vrstnega zefirja, perkala ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrstnega blaga za neveste, drobnine ter vseh potrebščin —= za krojače in šivilje.-----------=^= NA DROBNO ! NA DEBEI.0 Na novo obiiovljcna Tovarna sodovk in pokalic v Portsjori se priporoča corij. krčniarjem in go- stilni<:arjem v mestu in na d/Lželi. Nernec in Perko, Podigrora. LEPA PR1LIKA I NjV nj-odaj j? V >:l'Mi\\ motjr »Nafta«. Pismcne P0" nudbo pod: »IM'ilika« na ng«lC^ Molesini — Gorica. TEOD. HRIBAR („,<> - GORICA = Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) ===:: Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenchart & Rymann, vsakovrstno blago za poročence kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmernel POHIŠTVO. PoroČne sobe kompletne, kuhinje, omare, predalčnike, P°.stei" Ijnjake, ponočne omarice, mizc, vzmeti (šušte), blazine, stolice i.*1"' Prodaja po zniianih cenah Produktivna zadruga solkanskih mizariev v Solkanu, SoČebr^" nova 91. V Gorich Piazza De Amicis 7 (Trg na Kornu) — Piazza S. Antonio 9 (Na starem pi«0"' PODRUŽfllCA Ljnlilfanske kreditne bapRe \ \%\\i\ Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon St. 50. ------------- Brzojayni naalov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica; 6ENTRALA I Resorva S rl S inrezerve: LJUBLJANA ^011 80 MILJONOV ---------------------------- 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4Vi% Na daljšo odpoved I svezane vloge po dogovoru. i Nakip in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — I Izyrsuie vse v bančno stroko spadajoče posle i najkulantneje.