V Ljubljani, dne 1. aprila 1937
Cena posamezni številki Din 3-—
Leto XIX.
"NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, in ■ etnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40•—*, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino.
Oglasi po ceniku. =
AŠ GLAS
Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. -Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
L. A.:
Po prvem aprilu
Prepovedi in kazni
Prvi april je vsako leto eden najvažnejših datumov za drž. uslužbence in upokojence. Navadili smo se, da nam prinaša ta dan tako dalekosežne in važne spremembe •— žal, navadno za nas le malo ugodne! —, da je od njega mnogokrat odvisna naša usoda ne le v prihodnjem proračunskem letu, temveč časih za dolgo vrsto let.
Ni čuda, da se prvega aprila zato kar bojimo, zlasti ko mnogokrat prav do zadnjega ne vemo, kakšna presenečenja nas čakajo. Tako tudi letos. Narodno predstavništvo je sprejelo proračun in predloženi finančni zakon, ki je bil pa naknadno spopolnjen in povečan s približno 400 amandmani. Kaj vsebujejo ti neštevilni dostavki, danes, ko pišemo to, še ne vemo. V časopise so dospela poročila samo o nekaterih stvareh in to po večini takih, ki zanimajo najširše kroge, zlasti pridobitnike in davkoplačevalce. Znano nam je le to, česar v novem finančnem zakonu ni. Ni v njem neštetih predpisov, ki naj bi nam vsaj malce olajšali obstoj. Redukcija prejemkov iz oktobra 1935. se ni odpravila, dohodki aktivnega in upokojenega usluž-benstva so ostali enako nezadostni, izenačenje pokojnin, miloščin in rent se ni izvršilo. Še vedno se nam ni vrnila stalnost v službi, ki smo jo po prejšnjem uradniškem zakonu že imeli, ni se črtal edinstveni predpis § 76. u. z., ki močno omejuje in skoro onemogoča drž. uslužbenstvu svobodno strokovno združenje, ki je sicer z ustavo zajamčena pravica slehernega državljana. Tudi glede usode družinskih pokojnin, katere naj bi čez leto dni pričel izplačevati uradn. pokojninski sklad oz. Državna hipotekarna banka iz svojih Sredstev, se ni nič odločilo, čeprav je to vprašanje življenjskega pomena za Vse osebje. Tudi se ni odpravil niti enoodstotni izredni doprinos k usluž-benskemu davku, niti plačevanje kuluka, ki je za nas javne uslužbence res pravi privilegium odiosum.
Koliko za nas izrazito neugodnih določb pa vsebuje novi fin. zakon danes, ko to pišemo, še ne vemo. Bojimo se, da bo kakor vsako leto med njimi mnogo takih, s katerimi se bodo bistveno okrnile razne iz uradniškega in drugih zakonov izvirajoče ugodnosti. Vemo tudi, da bodo razna občutna zvišanja trošarin in taks prizadela predvsem naš stan. Gotovo pa je, da se na podlagi letošnjega proračuna naš moralni in gmotni položaj ne bo izboljšal.
Ko to ugotavljamo, se moramo vprašati: kaj pa zdaj? Mislimo, da nam ostane samo še lastna pomoč. Na drugem kraju objavljamo poročilo o delovanju naše ljubljanske Nabavljal-ne zadruge, natančnejše podatke smo prinesli že zadnjič. Iz njih, kakor tudi iz podatkov o delu in uspehih drugih naših zadrug si moremo ustvariti nadvse razveseljivo sliko, kako se zmagovito širi med nami duh zadrugarstva. Ko vidimo, da drugi stanovi v državi nimajo smisla in volje olajšati nanv neznosno življenje, nam preostane samo še vzajemna samopomoč.
Morebiti se bo zdelo komu, da je nekoliko preveč fantastično, če pričakujemo dejavne pomoči od naših zadrug. Mislimo, da taka vera ni preopti-mistična, temveč da je prav lahko mogoče doseči ta, danes res na videz še idealni cilj. Treba je le, da se zavest stanovske povezanosti in spoznanje,
da je rešitev mogoča samo z vzajemno pomočjo, razširi prav med vse javne uslužbence, ki naj se oprimejo svojih zadružnih ustanov z vso silo. Prvi in poglavitni pogoj pa je, da so vsi prežeti z resničnim zadrugarskim duhom, ki je poroštvo medsebojne pomoči in razumevanja za skupne stanovske koristi.
Danes je morebiti ponekod celo v vodstvu naših zadrug še premalo resnične nesebične zadružne zavesti. Saj ne gre pri naših nabavljalnih zadrugah samo za to, da članom ob letu vračajo kar največ odstotkov, da po možnosti znižujejo prodajne cene in da nudijo druge neposredne takojšnje ugodnosti, saj ni edina naloga stanovanjskih zadrug, da preskrbe ozkemu krogu zadružnikov stanovanja, tudi ni ves delokrog kreditnih zadrug že izčrpan z dajanjem kar najcenejših posojil. To so trenotni, enodnevni uspehi komaj za začetek. Višji, poslednji namen je utrjevanje zavesti, da smo vsi zadru-garji tovariši, da so naši interesi skupni in da jih je mogoče doseči samo s skupnim nesebičnim in požrtvovalnim delom.
Ni namen naših zadrug, da po vzgledu zasebnega gospodarstva zbirajo glavnice, temveč da od prebitka sproti kar največ vračajo članom in to ne le z zgolj poslovnega vidika članovega neposrednega gospodarskega sodelovanja pri poslovanju zadruge, temveč v pravem socialnem smislu. Treba je kar najbolj povečati in pomnožiti vse socialne in človekoljubne dajatve, kakor so posmrtne podpore, brezobrestna posojila in pomoči za vdove in sirote. Treba bo misliti na podpore za bolezen in ob nezgodah. Nujna je široko zasnovana stavbna in stanovanjska akcija. Sčasoma bodo morale zadruge začeti ustanavljati konvikte za otroke, zdravniške ambulance, zdravilišča, otroške počitniške kolonije in nazadnje lastne bolnice. Če zmorejo t j drugi stanovi, zakaj ne bi mi! Poglej mo le Šlajmerjev dom v Ljubljani, ki ga je ustanovilo trgovsko, bolniško podporno društvo. Če posamezne zadruge ne zmorejo tolikšnih nalog, je treba, da se združi njih več ali vse. V skupnosti je moč, moč pa je poroštvo uspeha. Brez dela in boja pa ni zmage.
Tako bomo dosegli vsaj delno gospodarsko osamosvojitev, tako si bomo vsaj nekoliko olajšali gmotni položaj in to sami, z lastno močjo, ker se na zunanjo pomoč ne moremo zanašati. Gospodarsko krepki in neodvisni stanovi so tudi samozavestni. Gospodarska moč in stanovska samozavest sta pa podlaga in pogoj tudi politični moči. In kadar bo imelo gospodarsko močno in v strokovnih organizacijah tesno strnjeno drž. uslužbenstvo v javnih zakonodajnih korporacijah vsaj nekoliko ugleda, moči in vpliva, takrat bo moglo pričeti tudi samo sodelovati in soodločati, kadar se mu bo krojila usoda.
Socialna samopomoč in čim popolnejša gospodarska osamosvojitev našega stanu so v bistvu pravi in poslednji cilji našega zadrugarstva. Zato ne bi smelo biti državnega uslužbenca ali upokojenca, ki bi stal nedelaven ob strani. Ne smejo nam pa ti poslednji zadružni cilji ostati samo daljni in nedosegljivi ideali, temveč moramo skrbeti, da z vestnim in vztrajnim delom čimprej izpolnimo to poglavitno nalogo zadrugarstva.
I. Prepovedi.
Zakon o uradnikih iz 1. 1931. predpisuje v § 94., da se državne terjatve proti državnim uslužbencem, ki izvirajo iz službenega razmerja, ugotavljajo po upravni (administrativni) poti, kolikor ne spadajo v pristojnost glavne kontrole.
V smislu čl. 26 zakona o glavni kontroli spadajo v pristojnost glavne kontrole razprave sporov o povračilu škode, ki bi jo povzročile osebe, imenovane v čl. 109. in 113. istega zakona. To so računodajniki, oskrbniki (materiala), nakazovale!, likvidatorji, revizorji, računski pregledniki, skratka vse osebe, ki so bile po svojem službenem položaju neposreden ali posreden vzrok, da je prišlo do škode, bodisi zaradi pomanjkljivih proračunov in izdanega viza na dokumentih, bodisi zaradi napačno sestavljenih in izdanih nalogov blagajniku glede prejema ozir. izdatka v denarju ali v blagu (materialu).
Potemtakem se sme izvesti upravna prepoved samo za tiste državne terjatve, ki jih> ugotavljajo in odmerjajo upravne oblasti, t. j. za terjatve, ki sicer izvirajo iz službenega razmerja, ki se pa ne nanašajo na povračilo škode, povzročene po osebah, imenovanih v prednjem odstavku, za katero škodo je pristojna edino le glavna kontrola, tako glede zavarovanja, kakor glede povračila (čl. 51., 69., 73., 91. in 94. zakona o glavni kontroli).
Odločbo o prepovedi izda pristojni upravni organ po določilih §§ 10., 59., 69. in 106.—113. zakona o občem upravnem postopku. Pritožbe proti odločbi prvostopnega upravnega obla-stva se sestavljajo in vlagajo po odredbah §§ 114.—123. istega zakona, pritožba na državni svet pa po določilih zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. (Cl. 37.—41.).
Če je vložena pritožba zaradi nepravilno prejetih draginjskih doklad ali zaradi prejetega predujma na potne in selitvene stroške, upravno oblastvo ne sme izdati odločbe prej, preden si ni v konkretnem primeru preskrbela pojasnila ministra za finance (čl. 18. uredbe o drag. dokladah, št. 10.990/1 ex 1932, čl. 32. uredbe o drag. dokladah drž. upokojencev št. 11.330/1 ex 1932 in čl. 46. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov itd., št. 84.600/1 ex 1931.)
Kadar bi se povračilo škode potom odtegljajev od vsakokratnih rednih službenih prejemkov le preveč zavleklo, tako, da bi utegnilo postati radi tega dvomljivo, naj se zahteva preko drž. pravobranilstva zavarovanje in povračilo iz zasebnega premoženja dotičnega uslužbenca. V tem primeru je zavarovanje in povračilo škode izvesti na osnovi odločbe upravnega oblastva, ki je enakovredna razsodbi rednih sodišč (§ 160. zakona o občem postopku).
(Dalje prihodnjič.)
Eno leto zadružnega dela
Občni zbor Nabavijalne zadruge v Ljubljani
Že iz podatkov, ki smo jih objavili v članku v zadnji številki, je bilo videti, kako se naša ljubljanska Na-bavljalna zadruga zmeraj živahneje razvija in kako napreduje od leta do leta. Ravno pet let je tega, kar je prevzel vodstvo zadruge sedanji odbor, ki je ostal v bistvu nespremenjen od leta 1932. Izredno težko nalogo si je nadel odbor, ko je prevzel vodstvo zadruge. Kako naj vrne članstvu vero v možnost napredka in uspeha? Če pregledamo delo, ki je bilo storjeno v teh petih letih, moramo priznati, da je odbor izpolnil obljube in da je zadrugo nepričakovano dvignil in okrepil. Občni zbor vsako leto pa nudi priliko odboru, da položi točen račun o svojem delovanju.
Dne 18. marca se je ob 20. uri vršil petnajsti redni občni zbor v dvorani Delavske zbornice. Udeležba je bila zelo številna, tako da je bila dvorana prav dobro zasedena.
Predsednik g. Alojzij Žigon, ki je vodil zborovanje, je po pozdravnih besedah in ugotovitvi sklepčnosti prebral pismo revizorjev Zveze nabavljalnih zadrug o izvršenem pregledu zadruge glede poslovanja od začetka leta 1935. do 30. junija 1936. Poročilo so zborovalci vzeli na znanje.
Nato je prebral poročilo upravnega odbora, ki izčrpno opisuje delovanje zadruge v minulem poslovnem letu. Poglavitne podatke iz tega poročila smo objavili že zadnjič. Nato je pojasnjeval letni račun za 1936, in sicer vsako postavko posebe.
Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik g. Ivo Sancin. Poročal je, da je imel nadzorni odbor pet sej, eno sejo pa skupaj z upravnim odborom. Po posameznih članih je prisostvoval sejam upravnega odbora. Med letom je večkrat nenadoma pregledal blagajno in je ugotovil, da se .njeno stanje popolnoma ujema s knjigami in računi. Nadzorni odbor je po članih
prisostvoval inventuram, preizkusil završni račun in ugotovil pravilnost. — Sklepni račun se je nasproti letu 1935. izboljšal za 12 %, če bi pa kupovali v zadrugi prav vsi člani, bi bil lahko uspeh še boljši. Zadruga se že bliža popolni denarni osamosvojitvi in bo že v nekaj letih lahko delala z lastnimi sredstvi. S tem se bo mnogo prihranilo na obrestih, mogoče bo pa še znižati prodajne cene. Apeliral je, naj se čim več članov vpiše v prostovoljno posmrtno »vzajemno pomoč«. Od 1819 članov jih je zdaj vpisanih komaj 328. Za vsak smrtni primer plačajo člani po 2 Din, skupni znesek se jim pa odbije od letnega povračila. Sicer imajo skoro vse panoge uslužbenstva že lastne posmrtne sklade, vendar bi bilo prav, da se pridružijo temu prostovoljnemu zavarovanju prav vsi zadrugarji, ker jim ob smrti tudi ta pomoč ne bo odveč. Končno je predlagal, naj se da upravnemu odboru razrešnica s pohvalo.
Ker ni bilo o predloženem letnem računu in poslovanju nobene debate in se nihče ni javil k besedi, je občni zbor vzel poročila na znanje in dal upravnemu in nadzornemu odboru raz-rešnico.
Letni račun se je po predsednikovem predlogu odobril, kakor je bilo izkazano v bilanci in se je vzelo na znanje že izvršeno knjiženje povračila (ristomo) v korist članom po 7% za kreditne in po 8 % za gotovinske nakupe. Vendar se od tega zneska prenese pri vsakem članu 1 % kot članov prispevek v sklad za članske namene, 2 % se pa vknjižita v dobro članom na posebni račun kot garantna vloga, katera se (brez obresti) ob smrti ali ob premestitvi aktivnega člana, ali ob preselitvi upokojenca istemu izplača takoj, ob izstopu iz članstva pa 3 leta po občnem zboru, ki bo sledil izstopu. Zadruga ima kadarkoli pravico iz te vloge poravnati svoje event. terjatve nasproti članu.
Čisti prebitek za leto 1936. znaša Din 698720. Razdeli se takole: 65 % gre v rezervni sklad, 10 % v pokojninski sklad, 10 % v sklad za kulturno-človekoljubne namene, 10 % v sklad za članske namene, 5 % pav sklad za nagrade uslužbencem.
Občni zbor je pooblastil zadružni odbor, da sme po potrebi zadolžiti zadrugo za devetkratni znesek plačanih deležev, torej vsakega člana za 900 Din. Nato so se spremenila pravila glede uporabe dobrodelnega sklada. Odslej bo po članu, ki je kupoval manj kakor 6 let pri zadrugi, veljala za določitev posmrtnine kot povprečnik šestina njegovega skupnega nakupa. Predlog, naj bi se posmrtne dajatve zvišale za 5 %, ki ga je stavil neki član, je bil zavrnjen z večino glasov, čeprav se nam predlog vidi povsem utemeljen in prav umesten.
Ker sta po redu izpadla iz upravnega odbora dva člana in štirje namestniki ter dva člana nadzornega odbora in trije namestniki, je bilo treba izvoliti nove. Na predlog članov so se z vzklikom vnovič izvolili v odbor ti člani, ki jim je potekla odborniška doba, in sicer kot člana upravnega odbora gg. V. Slamič, višji rač. kontrolor, in Al. Megla, gl. arhivar, kot namestniki gg. A. Bernik, viš. rač. inspektor, Ign. Zima, uradnik banske uprave, A. Spende, ravnatelj zemlj. knjige v p., in Iv. Junc, poštni ur. ravnatelj v p. V nadzorstvo se izvolita za člana gg. V. Markič, računovodja apel. sod., in J.
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine je imelo dne 21. marca v hotelu Union v Ljubljani svoj občni zbor. Poleg članov iz Ljubljane so se ga udeležili tudi društveni poverjeniki iz Murske Sobote, Maribora, Ptuja, Celja, Novega mesta in Trbovelj ter prof. Stopar kot zastopnik Jugoslov. profesorskega društva.
Občni zbor je otvoril predsednik g. Janko Dolžan, ki je po uvodnem pozdravu in po konstituiranju občnega zbora poudarjal važnost in veliki socialni pomen društva za celokupno državno in banovinsko uslužbenstvo, ker nudi članstvu v času bolezni brezplačno zdravljenje in brezplačno dobavo zdravil, svojcem pa v primeru smrti člana posmrtnine do 5000 Din.
Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal g. Viktor Markič, je razvidno, da je v posmrtnem skladu vpisanih
Šega, služitelj. Kot namestniki: gg. J. Kobav, gl. arhivar, A. Barbič, adm. poročnik v p., in J. Ferluga, poštni uradnik. Ostali člani obeh odborov ostanejo še naprej v svojih funkcijah.
Na predlog nekega člana, naj bi se v primerih, kadar član točno prvega v mesecu plačuje svoje kreditne nabavke, smatralo, da so to nabavke za gotovino in naj se mu prizna višje povračilo, je predsednik z ozirom na to, ker je bil letni račun že odobren, priporočil naj se ta predlog pripravi za prihodnji občni zbor. Nato je predsednik ob tričetrt na 10 zaključil uspelo zborovanje.
Pripomniti je treba, da je bilo vse zborovanje na vzgledni parlamentarni višini, da so poročila in obravnave potekale res stvarno, brez slehernih incidentov ali sporov, kar je bilo prejšnje čase že kar običajno. Treba je ugotoviti, da se je v zadrugo vrnila stvarnost in objektivnost, tako da ni več prostora osebnim nasprotstvom in neplodnemu prerekanju. Želeli bi le, da bi se člani živahncje udejstvovali v debati in da bi tudi iniciativno stali odboru na strani. Čudno je, da iz članskih vrst skoro ni nobene vzpodbude ali predlogov za izboljšanje poslovanja ali za razširjenje udejstvovanja zadruge. Pogoj dobremu uspevanju je tesno, neprestano sodelovanje članstva z vodstvom. Treba bo, da se tudi v tem pogledu prava zadrugarska vnema razširi med vse člane, ki jim več aktivnosti ne bi škodovalo.	-a.
1510 članov, od katerih je v bolniškem skladu včlanjenih 896 oseb. Minulo leto je umrlo 8 članov in članic. Njihov spomin so zborovalci primerno počastili. Društvo je v več primerih uspešno posredovalo pri banski upravi za znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. Po razpoložljivih sredstvih je odobravalo društvo tudi stroške specialnega zdravljenja ter podeljevalo podpore za višinsko zdravljenje.
Blagajnik g. Viktor Bischof je podal izčrpno sliko letnega računa ter obrazložil vse posamezne postavke bilance. Za ordinacije zdravnikov je bilo izdanih 2122 nakaznic in je izplačalo društvo 77.9701 Din, za dobavo zdravil pa je bilo izdanih 1757 nakaznic in izplačanih 86.139 Din, za porodniške podpore in za višinsko zdravljenje pa 6172 Din. Na posmrtninah je v letu 1936. izplačalo društvo 40.000
Din. Celokupno društveno premoženje znaša 732.156 Din.
V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Mirko Česnik, da je društveno poslovanje v najlepšem redu ter je predlagal odboru razrešnico s pohvalo, ki jo je občni zbor izrekel soglasno. Pri dopolnilnih volitvah sta bila odbornika gg. Ferdo Kokot in Janez Poje, ki jima je potekla funkcijska doba, soglasno vnovič izvoljena v odbor. Prav tako namestnika gg. Blaž Korošec in Franc Kunaver ter revizorja gg. Albin Zajc in Mirko Česnik.
Občni zbor je sprejel sledeče predloge odbora: 1. Za vsako prejeto zdravniško in lekarniško nakaznico morajo člani tudi nadalje doplačevati po 5 Din. 2. Preko letne porabe v znesku 400 Din se more posamezni član okoristiti z ugodnostmi bolniškega
Po predpisih uredbe o osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev od 19. sept. 1935, št. 37.600/1, gre rodbinska doklada za otroka upokojencem redoma do 16. leta starosti otroka, če se še naprej redno šola pa do 23. leta starosti, če so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji. — Isto velja tudi za aktivne uslužbence oz. za njihove otroke.
Neka vdova, rodbinska upokojenka, ki ima nedoletnega sina v zavodu za slepce, ker je otrok popolnoma slep, je prosila za priznanje rodbinske doklade zanj. Finančna direkcija ji doklade ni priznala, nakar se je upokojenka pritožila na fin. ministrstvo in zahtevala priznanje doklade. Ministrstvo je pritožbo zavrnilo in jo utemeljilo tako-le:
»V izpodbijani odločbi je ugotovljeno, da ima sin pritožnice brezplačno stanovanje in hrano v zavodu za slepe otroke v N. N. Zato je bila pritožnici v smislu t. c) čl. 20. uredbe št. 37.600/1 od 19. sept. 1935 osporjena pravica do rodbinske doklade za sina.
Po navedeni določbi ne pripada upokojencu rodbinska doklada za otroka, če je otrok spravljen v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu in oživa tam brezplačno vzdrževanje. Sin pritožnice ima v zavodu za slepe otroke v N. N. brezplačno stanovanje in hrano, kar pomeni brezplačno vzdrževanje. Dejstvo, da v zavodu nima brezplačno na razpolago sredstev za pokrivanje drugih potreb, kakor n. pr. za oblačenje, stvari ne spremeni. Pod pojmom »brezplačno vzdrževanje« v čl. 20.
sklada le z odobritvijo društvenega odbora. 3. Onim, ki pristopijo v društvo do 30. VI. 1937., se dovoli znižana pristopnina po 40 Din, izrednim članom (otrokom) po 10 Din. 4. Vstop v društvo se dovoli le osebam, ki niso še prekoračile 45. leta starosti. Le organizacije državnih in banovinskih uslužbencev, ki se prijavijo v društvo najpozneje do 30. VI. 1937. v skupinah z najmanj 50 osebami, se sprejmejo v društvo ne oziraje se na starostno dobo njihovih članov, vendar le pod pogojem, da ni med njimi nad četrtino preko 45 let starih oseb.
Občni zbor, ki je izzvenel v najlepši harmoniji in slogi, je zaključil predsednik z željo, naj postane ta dobrodelna in socialna ustanova matična organizacija celokupnega drž. in banovinskega uslužbenstva.
uredbe št. 37.600/1-35, ni ravno treba razumeti popolnega vzdrževanja tako glede neobhodnih kakor tudi glede drugih potreb, temveč se mora pod brezplačnim vzdrževanjem razumeti tisto, kar je za ohranitev življenja neobhodno potrebno, to sta pa stanovanje in hrana. S tem, ker mati oskrbuje otroka z obleko, ni rečeno, da otrok v zavodu nima brezplačnega vzdrževanja. To tem prej, ker se navedeno določilo ne more uporabljati kot nekako samostojno določilo, temveč samo kot sestavni del uredbe v zvezi in skladno z vsemi drugimi določbami uredbe. Ker pa uredba v točki e) čl. 20. ne priznava pravice do rodbinske doklade -za otroka, če le-ta prejema rodbinsko pokojnino v zne-! sku nad 250 Din na mesec; ker po točki d), ee ima otrok od premoženja nad 200 Din dohodka na mesec, in ker po ; točki č) uredba ne prizna pravice do rodbinske doklade, če prejema otrok podporo samo 150 Din na mesec, je še tem bolj jasno, da pod brezplačnim vzdrževanjem v točki c) čl. 201. uredbe ni treba razumeti vzdrževanje ravno glede vsega, kakor se tudi obratno pod tem pojmom ne more razumeti morebitna le občasna podpora za vzdrževanje. Brezplačno stanovanje in hrana, čeprav v zavodu, veljata vsekakor nad 250 Din mesečno ali najmanj to-i liko, vsi e d česar se mora to smatrati : za brezplačno vzdrževanje. Zato je > direkcija v izpodbijani odločbi pravil-; no uporabila zakon.« —
Prednjemu utemeljevanju spričo določil navedene uredbe ni mogoče
v M:	Socialna samopomoč
Posmrtni in bolniški sklad državnih in banovinskih uslužbencev
Rodbinske doklade za otroke
Pojem brezplačnega vzdrževanja
L. Andor:
PUSTOLOVŠČINA
Dež je lil, ko je čepel Jim pred bleščeče razsvetljenim glavnim vhodom v »Dancing • Hall«, da bi odpiral vrata prihajajočim avtomobilom in pomagal elegantnim gostom pri izstopanju. Mislil je, da mu bo pač marsikateri za to uslugo stisnil par centov v roko. Toda uniformirani sluge zabavišča so vselej pravočasno opazili njegovo hvalevredno nakano in ga surovo odrivali. Tako je Jim opustil ta boj brez nade in odšel po Broadwayu. Že od jutra ni zaužil niti grižljaja in v tenkem površniku ga je zeblo. Časopisni papir, ki si ga je bil zatlačil v čevlje, ni mogel več nadomeščati strganih podplatov.
Na vogalu 171. ceste je obstal pred bu-fetom in hrepeneče ogledoval jestvine, ki so bile razstavljene v izložbi in mu dražile tek. Zavistno je ogledoval skozi steklena vrata srečne ljudi, ki so za majhnimi okroglimi marmornimi mizami srkali kadečo se kavo in prigrizovali okusno obložene kruhke. Jim se je tako globoko zatopil v opazovanje teh, zanj nedosegljivih dobrot, da niti ni opazil velikega, slokega moža v dežnem plašču, ki ga je od sosednjih vrat že nekaj minut ostro opazoval in zdajci stopil k njemu.
»No, mladi mož! Zdi se, da nocoj še niste večerjali?«
Jim je nekaj zagodrnjal, ko pa mu je tujec namignil, da bi mu lahko še nocoj, čeprav je kasno, dal zaslužiti deset dolarjev, so se Jimu posvetile oči. Ne da bi bil vsaj počakal na Jimov odgovor, je tujec odprl vrata v zajtrkovalnico in z vljudno kretnjo povabil Jima, naj vstopi. Mož je za svojega gosta naročil čaj in velik krožnik narezka. Sam si je prižgal cigareto in je, srkaje čašo kave, z zanimanjem opazoval mladeniča, ki je hlastno požiral večerjo. Nato je dejal:
»Nimam dosti časa, dragi prijatelj, zato bom čisto kratek. Tu je moja posetnica... Mac Allan, rešiser. Alliemce — Film — Corporation, New York ... Gre za to, da je enemu naših igralcev.zdaj tako po-, zno zvečer, med snimanjem na prostem, postalo nenadoma slabo. Samo še nekaj metrov filma nam manjka, tako da res ne kaže, da jutri zvečer zvlečemo spet vse sodelujoče na prizorišče. Tako smo iz razlogov varčevanja sklenili, da poiščemo primeren nadomestek in z njim odigramo še ta kratki, nepomembni prizor. Vi ste zelo podobni gospodu Steahensenu. Stavim vam torej predlog: Dam vam deset dolarjev, razen te večerjice, če se odpeljete z menoj: na kraj, kjer snemamo in tam storite par korakov po parku. Vse skupaj ne bo trajalo delj kot deset minut — in prosti boste. Dolar za minuto. Mislim, da tod ni dosti premišljati.«
Brez pomišljanja je Jim sprejel režiserjevo ponudbo in že čez par minut sta se s taksijem peljala po cesti, ki pelje proti Easton Riverju. Med potom je Mac Allan razložil Jimu njegovo nalogo. Prav nič težka ni bila. Junak te filmske zgodbe se ponoči, ko ni moža doma, splazi k svoji oboževanki... Jimu bo treba iti samo skozi park vile in odpreti vrata... to je vse.
»Kako pa se bo prav za prav imenoval ta film?« je vprašal Jim, ki še zmeraj kar verjeti ni mogel, da je prišel tako zlahka in nepričakovano do tolikšnega denarja.
»Pustolovščina na Broadwayu«, je odgovoril Mac Allan s čudnim nasmeškom.
Po kratki vožnji so obstali.
Pred elegantno vilo na sijajnem položaju, obdano z velikim parkom, sta stala dva avtomobila, opremljena z žarometom in aparatom za filmanje. Ob železni ograji so se sprehajali trije moški v dežnih plaščih in kadili cigarete. — »Halo, Allan«, so pozdravili režiserja, ki je skočil z voza.
»Halo, boys! Lahko- takoj začnemo, samo temu mlademu možu moramo natančnoi razložiti, kaj je njegova naloga.« Nato se je- obrnil k Jimu:
»Ko prične žaromet razsvetljevati tale kratki drevored, odidete čisto polagoma po levi strani ob drevesili' proti vili. Pazite, da boste ostali kolikor mogoče v senci. Pri vratih postanite za trenutek, kakor da se pomišljate, nato polagoma pritisnite na
kfjuko in vstopite:____ S tem je pa tudi
vaše filmske karijere že konec.«
Nato je ukazal družbi: »Pozor!«, odprl vrata v park in naglo stekel skozi drevored do vile. Pri glavnem vhodu se je obrnil na levo in trikrat potrkal na okno, pri katerem se je pojavil neki moški, ki je bil videti podoben vratarju.
»Ali ste vi. Mr. Allan?« je vprašal.
»Seveda, Parker. Le naglo me spustite v hišo, takoj se prične!«
Okno se je odprlo in s prožnim skokom se je Allan povzpel v skromno razsvetljeno vežo.
»Mr. Cunningham?«
»Gospod predsednik je že tu«, je dejal sluga in spoštljivo pokazal na odličnega, elegantnega gospoda starejših let.
Allan se je priklonil.
»Gospod, v dveh minutah se prične igra!« Potegnil je uro. »V četrt ure, pa si lahko že nemoteno privoščite svojo večerno kopel.«
»Parker, prosim telefonirajte po policijo!«
Allan se je nastavil tik za vrata, Cunningham je pa živčno korakal pred velikim odprtim kaminom gor in dol.
Zdajci so se polagoma odprla vrata in prihodnji trenutek je Mac Allan z dobro pomerjenim, silovitim udarcem s pestjo pobil Jima na tla. Mladenič se je zavrtel okrog sebe in padel nato kakor vreča z zamolklim udarcem po dolgem na tla.
Sredi med dvema, kakor medveda močnima policijskima stražnikoma je stal
Jim z uklenjenimi rokami irr brnečo črepinjo pred pisalnikom policijskega inšpektorja.
Inspektor je jezno nahrulil Jima:
»Svetujem vam, da vse priznate!«
»Prosim ... ne vem ... prav res ne vent, kako sem prišel semkaj«, je Jim preplašeno izdavil.
»No, vam bomo pa malce osvežili spomin!« je dejal policijski inšpektor, »lorej vi ste član tiste tolpe, ki je Mr. Cunning-hamu včeraj poslala pismo, in ga pozvala, naj pripravi zanjo svoj sloviti družinski nakit, če mu je kaj do življenja.«
Jim je spet nekaj zajecljal, toda policijski inspektor ga je nepotrpežljivo prekinil.
»Kje je Mr. Allan?«
Tisti trenutek je stopil stražnik v sobo in izročil inšpektorju pismo.
Policijski inspektor je naglo raztrgal ovoj, naglo prebral vrstice in nato izročil pismo, jezno preklinjajo, pisarju, ki ga je polglasno prebral:
»Velespoštovani gospod inspektor!
Ker sem drugod nujno zadržan, in mi na žalost ni mogoče, da bi osebno prišel, si vendar ne morem kaj, da Vam ne bi sporočil, da z Mr. Mac Allanom, častitljivim predstojnikom Pinkertonove detektivske družbe nisem identičen. Vse skupaj je le bajka, ki sem si jo sam izmislil. Judi tisto izsiljevalsko pismo sem sam pisal Mr. Cunninghamu, da sem se lahko nato pojavil pri njem kot zasebni detektiv in mu malo puščal mošnjo. Zedinila sva se na tisoč dolarjev, ki mi jih je tudi takoj kar v naprej odštel. Prosim, izpustite ubogega reveža! Niti sanja se mu ne o stvari, in je mislil, da sem ga najel za neko filmsko snemanje, za kar sem mu obljubil deset dolarjev. Denar si je pošteno zaslužil. Bankovec sem mu vtaknil v žep od plašča. — Mac Allan II.«
*
nasprotovati, ker je tod besedilo uredbe, ki je v splošnem precej po-majkljiva in nejasna, za upokojence skrajno neugodno. Saj zadostuje, če prejema otrok ustanovo ali podporo 150 Din na mesec, da staršem zanj doklada ne gre, čeprav je jasno, da s tem zneskom otroka, zlasti če je starejši in če že hodi v ljudsko šolo ali celo v srednjo šolo, ni mogoče niti najskromneje preživljati. Zanimivo bi bilo in hkrati tudi načelnega značaja za bodoče slične primere, če bi se obrnila stranka na državni svet s
Prejeli smo od prijatelja lista z dežele naslednji, povsem utemeljeni članek:
Iz časopisnih vesti je razvidno, da je bil v finančni zakon vnesen amandman, po katerem se morajo odpustiti iz službe vse one učiteljice, ki so poročene z neučitelji. Tako bi bile odpuščene tudi vse učiteljice, ki so poročene z ostalimi državnimi uradniki.
Da se odpuste iz službe učiteljice, žene takih premožnih zasebnikov ali pripadnikov svobodnih poklicev, ki so dobro situirani, kakor so nekateri zdravniki, odvetniki, notarji itd., je popolnoma razumljivo in v redu, toda povsem druga stvar je z odpustom učiteljic, ki so žene srednjih ali nižjih državnih uslužbencev.
Vzemimo primer: poročila sta se nižji državni uslužbenec in učiteljica. Oba sta siromašnih staršev, brez dote, navezana na lastne dohodke. Ti dohodki seveda niso tolikšni, da bi mogla imeti prihranke. Toda v upanju, da bosta z združenimi močmi prema-
Društvo nezaposlenih profesorskih kandidatov v Ljubljani je na svojem občnem zboru sprejelo sledečo resolucijo, ki jo zaradi važnosti in poučnosti objavljamo:
»Število brezposelnih profesorskih kandidatov stalno narašča. Vzrok temu dejstvu pa ne moremo iskati le v morebitnem večjem številu dijakov, ki obiskujejo filozofsko fakulteto, ampak tudi v tem, da prosvetna oblast ne nastavlja na srednjih šolah toliko suplen-tov, kolikor bi bilo potrebno, da bi se pouk mogel vršiti neovirano.
Splošno je že znano, da je moral biti in da je še zaradi tega pouk na nekaterih srednjih šolah reduciran na najnižjo stopnjo in da ni v tem pogledu prizaneseno niti tako imenovanim nacionalnim predmetom, kakor sta slovenski jezik in narodna zgodovina, ki naj bi tvorili nekak temelj vzgoji srednješolca. Tudi se dogaja, da morajo nekateri profesorji poučevati več ur na teden, kakor pa jim to zakon predpisuje in da morajo največkrat poučevati celo predmete, za katere niso bili popolnoma usposobljeni, jasno pa je, da mora zavoljo tega celokupni pouk na srednji šoli zelo trpeti.
Ako bi se vse to odpravilo, bi bilo mogoče zaposliti čakajoče brezposelne profesorske kandidate in na ta način dvigniti nivo šolske izobrazbe, na drugi strani pa dati dela mladim, dela željnim ljudem.
Zato želimo in apeliramo na vse odločujoče činitelje v naši prosvetni
April je prišel. Minuli so prvi trije meseci tega leta in s to številko stopamo že v drugo četrtletje. Vse tiste p. n. naročnike, ki plačujejo naročnino četrtletno, prosimo, da vplačajo zapadli obrok, kdor ima pa zaostanke, naj jih poravna — če ne v celoti, pa vsaj del. Položnice so priložene. Od točnega vplačevanja naročnine je odvisno redno izhajanje lista. Zato pričakujemo uvidevnost. Nujno pa prosimo: plačujte naročnino za vnaprej, ali pa vsaj za celo leto ali pol leta hkrati. Mnogim to ne bi bilo pretežko — nam je pa v veliko olajšanje.
Smrt kosi. Spet je segla smrt v vrste naših starih naročnikov. V Ljubljani je umrl dne 7. marca 1937 upokojeni kapetan Edvard Dev, iz znane narodne rodovine. Blagopokojni si je zaradi svojega
tožbo. Po navadni človeški presoji in pameti bi bilo gotovo pravično, da se prizna za otroka v primeru, kakršen je opisani, doklada, dasiravno je brezplačno v zavodu. Po mrtvih črkah uredbe je pa stvar drugačna.
Bilo bi izredno človekoljubno in socialno delo, če bi se končno enkrat pregledali in primerno omilili obe uredbi o dokladah, tako za aktivne kakor za upokojene uslužbence, ki sta gotovo dosti prestrogi in v mnogih primerih poglavitni razlog gospodarskega propadanja celih družin.
gala težave, sta si nabavila pohištvo, posteljnino in vse drugo na obroke. Sedaj pa je naenkrat žena brez zaslužka, navezana le na moževo plačo. Ta plača pa komaj zadostuje (časih tudi ne) za preživljanje družine, ki je mogoče prirastla, za odplačevanje obrokov ne ostane nič. Toda treba je tu in tam kupiti obleko, treba je različnih nujnih stvari, zaslužek je premajhen, nad glavo pa visi Damoklejev meč: nesrečni dolg, ki je bil napravljen v dobri veri, da bo kmalu odplačan, kar pa zaradi vednega zniževanja prejemkov ni bilo mogoče. Pač bi bilo dosti takih zakonskih parov manj, če bi bili to poprej vedeli. Na ta način bo marsikatera uradniška družina pahnjena v bedo.
Potrebno bi bilo, da se odločujoči činitelji zavzamejo za to važno stvar in skušajo doseči spremembo te odredbe toliko, da ostanejo v službi vsaj tiste učiteljice, ki so žene nižjih in srednjih državnih uslužbencev do vštete IV. položajne skupine, 2. stopnje.
in socialni politiki, naj bi z vsemi silami delali za tem, da se odpravi zlo, ki tlači našega brezposelnega intelektualca, s tem, da se krediti za srednješolski pouk povečajo,
da se skrajša kakor v drugih državah službena doba profesorjev na 30 let, ker že 30 let naporne službe v šoli človeka popolnoma izčrpa, in da se upokoje vsi oni, ki so to že zaslužili,
da se nastavljajo novi suplentje po vrstnem redu, kakor so diplomirali, brez ozira na spol, in naj bi veljale iz jeme le pri tistih s težkimi socialnimi prilikami, ki naj bi imeli prednost pri nastavitvi,
da se zaposle brezposelni diplomirani filozofi na meščanskih šolah, ako primanjkuje izprašanih meščansko šolskih učiteljev, in to z vsakočasno možnostjo nastavitve na srednji šoli,
da se s študijskimi podporami omogoči brezposelnim profesorskim kandidatom nadaljnje študijsko in znanstveno delo v okviru njihovih strok.
V zavesti, da so naše želje kar najbolj osnovane v naših slabih gmotnih prilikah, naprošamo naše oblasti, predvsem pa prosvetno ministrstvo in ministrstvo za socialno politiko, da se za naš položaj zavzamejo in upoštevajo vse naštete možnosti, da se doba čakanja skrajša, ali vsaj izrabi na najkoristnejši način, kar bo pač važnega pomena za našo narodno državno kulturo.«
plemenitega srca pridobil nešteto prijateljev, ki žalujejo za njim. — Dne 22. marca je pa izdihnil finančni nadkomisar v pok. Ivan Virant, potem ko je učakal častitljivo starost 78 let. Služboval je na Goriškem in je bil vse življenje odločen in neustrašen narodnjak, hkrati pa odličen uradnik in vseskozi značajen tovariš. Njegov pogreb je pričal o veliki priljubljenosti, ki si jo je pridobil v Ljubljani, kjer je živel po vojni. — V Ptuju je dne 22. marca zatisnil oči upokojeni okrajni kmetijski referent Josip Zupanc, star 61 let. Bil je imeniten vinogradniški veščak in si je pridobil velikih zaslug za obnovitev južnoštajerskih vinogradov. V Ptuju je kot kmetijski referent deloval 35 let, udejstvoval se je pa uspešno tudi v raznih društvih in zavodih. — Vse tri tovariše ohranimo v lepem spominu. Naj počivajo v miru!
Izplačilo prejemkov. Čeprav proračunski krediti formalno še niso otvorjeni, je ministrski svet dovolil, da se aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem izplačajo brez ovire prejemki za mesec april. To začasno izplačilo se mora pa naknadno po predpisih opravičiti.
Kuluk. Od aprilskih prejemkov se po novih predpisih odtegne tudi polovica odkupnine za osebno delo na nedržavnih cestah, tako imenovani kuluk. Drugo polovico nam bodo odtegnili od septembrskih prejemkov. Kakor je videti, prizadevanja naših strokovnih organizacij niso nič zalegla. Ostalo je vse pri starem, v parlamentu se o odpravi tega edinstvenega davka, ki ga plačujejo od vsega prebivalstva še samo uslužbenci, sploh ni niti obravnavalo.
Novi finančni zakon. Na razna vprašanja poročamo, da v današnji številki na žalost ne moremo objaviti nobenih zanesljivih in točnih podatkov iz prihodnjega državnega proračuna oz. finančnega zakona, ker besedilo istega še ni bilo izdano. Na razpolago so za enkrat samo osnutek, ki je bil močno spremenjen in dopolnjen, ter razna časopisna poročila. Točne podatke objavimo v prihodnji številki.
Uslužbenski davek. Iz predloga bodočega drž. proračuna je videti, da je predviden v letu 1937./38. od uslužbenskega davka, katerega plačujemo javni uslužbenci in upokojenci, zasebni uslužbenci in delavci, dohodek v znesku 232 milijonov Din, od izrednega doprinosa k temu davku pa 78 milijonov Din. Skupaj bo predvidoma torej prinesel uslužbenski davek prihodnje proračunsko leto 310 milijonov Din, medtem ko je bil za proračunsko leto 1936./37. predviden samo v znesku 295 milijonov Din, torej za 15 milijonov Din manj. Od tega zvišanja, katero si obeta novi proračun, bomo lep del plačali tudi mi.
Zvišanje plač. Začetek marca je občinski odbor v Kruševcu ob proračunski obravnavi sklenil, da s 1. aprilom zviša vsem občinskim nameščencem plače. Občinski proračun se bo zvišal letos skoro za dva milijona dinarjev, vendar pa občani ne bodo zaradi tega nič prizadeti, ker bo občina odprodala nekaj zemljišč, da se z izkupičkom krijejo zvišani izdatki. Občina v Kruševcu bi mogla biti marsikateri naši javni korporaciji za vzgled.
Posnemanja vredno. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, je na svoj razpis za podelitev 30 podpor po 200 Din najrevnejšim vdovam in sirotam civilnih državnih uslužbencev zaradi predložitve nepričakovano velikega števila vsega uvaže-vanja in upoštevanja vrednih prošenj (bilo jih je nad 80), izpopolnil svoj sklep ter naklonil 60 podpor po 200 Din, ki jih je razdelil še pred velikonočnimi prazniki.
Zvišanje taks. V novem finančnem zakonu je določba o zvišanju takse za vloge in za odločbe. Obe ti taksi se zvišata za 100 %, torej na 10 oz. 40 Din. V bodoče bo kolkovati vsako vlogo na prošnjah, prijavah itd. z 10 Din, za vsako pismeno formalno odločbo bo pa priložiti kolek za 40 Din. Ta določba bo hudo zadela zlasti drž. uslužbence, ki se morajo neštetokrat
—	prav pogostoma tudi brez lastne krivde
—	obračati na oblastva s prošnjami za priznanje raznih pravic, ki jim gredo že po zakonu samem. Hudo obremenjeni bodo tudi vsi, ki bodo prosili za službe. V bodoče si bo marsikateri drž. uslužbenec ali upokojenec premislil, preden bo do konca zasledoval kako svojo pravico. Plačati bo moral namreč v prvi instanci 10 in 40 Din, če bo odbit, pa na drugi stopnji spet 40 Din, in če mu tožbo zavrne še državni svet, pa celo še 400 Din. Marsikdo si bo sploh premislil vlagati prošnje in pritožbe zaradi teh znatnih izdatkov za takse. Tako bodo šibkejši in revnejši spet dvakrat udarjeni.
Dubrovnik in doklade. Po novem finančnem zakonu je presto Dubrovnik uvrščeno v L draginjski razred, kjer so banovinska mesta in Beograd. Ta sprememba je bila utemeljena s tem, da je v Dubrovniku kot izrazito tujsko-prometnem kraju življenje izredno drago, kar je tudi res. Seveda je pa tudi res, da ni prav tako življenje razmeroma nič cenejše v raznih drugih mestih kakor n. pr. v Mariboru, ki je v II. drag. razredu ali pa celo na Jesenicah ali v Rakeku, ki sta pa! v III. razredu. Vsi ti kraji se zaman potegujejo za uvrstitev v prvi draginjski razred, ki bi bila gotovo tudi upravičena.
Slovenski železničarji imajo največ dela. Mariborski tednik »Delavska fronta« piše: »Te dni je izšla zanimiva statistika, ki kaže zaposlitev železniškega osebja v posameznih železniških direkcijah in zaslužek železnic za ta ravnateljstva. V Sloveniji je prišlo lani na enega železničarja 1076 potnikov, v subotiški direkciji 742, v zagrebški 640, v belgrajski 471, v sarajevski pa celo 430 potnikov. V Sloveniji pride na enega železniškega nameščenca 41.920 Din dohodkov, v belgrajski direkciji pa le 29.000 Din, dočim je v ostalih ravnateljstvih še mnogo slabše.«
Iz organizacij
Prosvetna zbornica. Že ponovno smo objavili, da je tako osnovnošolska organizacija JUU kakor tudi Združenje meščan-skošolskih nastavnikov prejelo sklepe, naj bi organizacije prosvetnih nameščencev kar najtesneje sodelovale v vseh vprašanjih, ki so vsem strokam skupna. Končno naj bi se iz zastopnikov teh društev in drugih strokovnjakov ustanovila posebna prosvetna zbornica. Temu mnenju so se pridružili tudi profesorji, ki so na plenarni seji osrednjega odbora Jugoslov. profesorskega društva v Beogradu nedavno sklenili, da je ustanovitev prosvetne zbornice treba kar najbolj pospešiti. Profesorska organizacija je že doslej z navedenima dvema sorodnima društvima tesno sodelovala, priporoča pa enako sodelovanje vsem pododborom tudi za bodoče.
Pogrebni sklad davčnih uradnikov. Z dnem 1. aprila t. 1. prične delovati pogrebni sklad, ki ga ima za svoje člane Združenje davčnih uradnikov, poverjeništvo v Ljubljani, po novih pravilih. Pravila za novi pogrebni sklad je banska uprava potrdila šele konec januarja, tako da ni bilo prej mogoče pričeti s poslovanjem po novih smernicah. Do konca marca ostane v veljavi še dosedanji način plačevanja posmrtnin.
Bolniško skrbstvo poštarjev. Poročali smo že zadnjič, da je poštni minister sklical za . sredi januarja sejo načelnikov svojega ministrstva in zastopnikov organizacij p. t. t. uslužbenstva, da obravnavajo važno vprašanje bolniškega skrbstva poštnih nameščencev. Ti namreč žele, naj bi se ustanovil s podporo in sodelovanjem države zanje sličen bolniški sklad, kakor ga imajo že dolgo let železničarji. V poštnem ministrstvu se že delj časa vrše priprave za ustanovitev takega sklada. Na navedenem sestanku je ministrov zastopnik ugotovil, da je ustanovitev bolniškega sklada nujno potrebno z ozirom na neugodni gmotni položaj in naporno službo (zlasti nočno) poštnega uslužbenstva. Konkretnih sklepov oz. dejstev za enkrat ta sestanek še ni rodil. Upati je pa, da bodo poštni uslužbenci v doglednem času vendar le dobili svoj bolniški sklad.
Obleke kemICno Cisti, barve, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
Upokojenec
Društvo upokoj. učiteljstva v Ljubljani ima svoj občni zbor v četrtek, 1. aprila ob 15. uri popoldne pri Novem svetu na Gosposvetski cesti. Vabljeni vsi člani(ce) in drugi.
Organizacija železniških upokojencev. Sredi februarja je v Ljubljani zborovalo Društvo železniških upokojencev. Iz poročil na zborovanju je razvidno, da je stanje teh revežev res ob.upno. Tako prejemajo miloščinarji in invalidi bivše Južne železnice zdaj komaj po 30 do 40 Din na mesec in po 2 Din doklade na dan. Položaj invalidov je še obupnejši. Stoodstotni invalidi prejemajo komaj po 500 Din, njihove vdove pa še nesorazmerno manj. Zato se društvo že od prevrata sem neprestano bori, da bi se tem staroupokojencem milo-ščinarjem, rentnikom in invalidom izboljšali prejemki, da bodo mogli vsaj za silo živeti. Načrt uredbe o priznanju rodbinskih in draginjskih doklad je že izdelan, o čemer smo tudi mi že poročali, ni pa uredba še izdana. Železniškim upokojencem so se tudi znižale razne dajatve v naravi, kakor režijski premog, vozne ugodnosti, prost prevoz za živež itd. Z uredbo iz jeseni 1935. so bili hudo udarjeni. Tudi postopek za odmero pokojnin na novo upokojenih je tako dolgotrajen, da upokojenci od junija minulega leta še zdaj niso dobili pokojnine. Kako naj ti nesrečneži žive brez vseh sredstev, je popolnoma nerazumljivo. Tudi so se zborovalci pritoževali, da upokojenci ne morejo dobiti stanovanj v hišah, ki jih v Ljubljani zida železničarski sklad, ki je prevzel preostalo premoženje gospodarske poslovalnice bivše Južne železnice.
Upokojenški dom v Ljubljani. Ljubljansko Društvo drž. uslužbencev za dravsko banovino je izvolilo odsek, ki naj prilagodi društvena pravila tako, da bo mogoče začeti akcijo za ustanovitev lastnega društvenega doma, kar naj bi se čimprej uresničilo. Kakor smo že poročali, so slične akcije za postavitev upokojenških domov začele že tudi organizacije upokojencev v Zagrebu in Somboru.
Iz upokojenške organizacije v Zagrebu.
V »Penzioneru« je napisal za novo leto g. Ernest Grubarič, predsednik zagrebškega upokojenškega društva, daljši članek, v katerem razpravlja o raznih notranjih vprašanjih organizacije. Med drugim piše tudi to-le: »S tem je v zvezi tudi namestitev naše pisarne. Mi plačamo zdaj v Ilici št. 52 na mesec 1800 Din za 6 sob v stari hiši, od katerih jih pa prav za prav potrebujemo tri, ki gledajo na Ilico. Ena soba služi
L Š.:
Učiteljice — žene drž. uradnikov
Klic brezposelnih
Vestnik
za prednjo sobo, ena za knjižnico, ena s kuhinjo končno kot stanovanje tajniku, ki plača zanjo 300 Din na mesec. Ni treba, da imamo ravno sredi Ilice pisarno, mirnejša ulica bi nam še bolj prijala. — Slišal sem pa tudi že ugovore proti sedanji nastanitvi v I. nadstropju, da je v pritličju trgovina z rakvami, skladišče ima pa izhod ravno poleg naših stopnic in iz tistega temnega skladišča dan na dan postavljajo ravno pred stopnjice te prazne krste. Večkrat čakajo tam kar po tri na enkrat, dokler jih ne pridejo iskat z vozom. Saj ne škoduje, če se človek časih spomni na smrt, skrbneje bo uredil še v življenju svoje posle, toda vsak dan, da moramo ravno mi stari ljudje to gledati... v tistem mračnem hodniku bi se mogel kdo od nas spotakniti ob tako črno rakev in bi mu ostal v ušesih votel zvok od prazne rakve, kakor da mu pravi: v grob! Ali pa bi mogel kdo v temi stopiti na rakev, pa bi se udrla zgornja deska in mu zagrabila nogo, da bi je ne mogel več izvleči. Lahko ga zadene božje ...«
Zadružne vesti
Občni zbor stanovanjske zadruge v Ljubljani. Redna skupščina Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani se bo vršila v sredo, 7. aprila 1937. ob 19.45 uri v posebni sobi restavracije »Pri levu« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. V smislu čl. 12. zadružnih pravil se morajo event.. samostojni predlogi zadružnikov priobčiti pismeno upravnemu odboru vsaj 8 dni pred sestankom skupščine. Če bi ta ob 19.45 uri ne bila sklepčna, se bo vršila druga skupščina v istem lokalu ob 20. uri, ki bo poslovala ne glede na število navzočih zadružnikov.
Avstrijec o našem zadružništvu. V graškem uradniškem listu »Festbesoldeten-Zeitung« je objavil dr. Fr. Oberegger, uradniški zadružni funkcionar, članek o jugoslovanskih uradniških zadružnih ustanovah. V članku poudarja, da je naša Zveza na-bavljalnih zadrug drž. uslužbencev med
zadružnimi zvezami tretja po številu članov. Konec prvega polletja 1936. je pripadalo naši Zvezi 245 zadrug, od tega sta bili 102 nabavljalni, 126 kreditnih, 11 stanovanjskih in 6 produktivnih zadrug. Od približno 250.000 jugoslov. drž. uslužbencev jih je 130.000 organiziranih v zadrugah. Pisec navaja, da ima danes naša Zveza 137 milijonov dinarjev obratnega kapitala. V letih 1921. do 1925. jo je država subvencionirala z zneskom približno 76.5 milijona Din. Zveza je pričela izvrševati tudi skupno nabavljanje blaga, ki je že leta 1935. doseglo šestino vseh potreb posameznih zadrug. V načrtu je tudi lastna produkcija mila, papirnih vrečic, metla, krtač itd., prav tako namerava Zveza sama pričeti s konzerviranjem sočivja in sadja ter izdelovanjem peciva. Posamezne zadruge imajo že lastne pekarije, ki so na nekaterih
krajih znižale kruhu ceno do 50%. Kot največjo nabavljalno zadrugo navaja pisec ljubljansko (železničarsko), ki ima 7700 članov in 44 milijonov Din letnega obrata ter s tem nekoliko prekaša celo staro in močno uradniško nabavljalno zadrugo v Gradcu (Beamten-Wirtschaftsverband). Velik je porast kreditnih zadrug, medtem ko je zanimanje za stanovanjske razmeroma majhno. O ureditvi našega zadružništva pravi pisec, da je zares vzorno organizirano in da omogoča drž. nameščenstvu, da se oskrbuje s cenenimi in dobrimi življenjskimi potrebščinami. — To priznanje tujega strokovnjaka more biti našemu zadružništvu res v čast.
« PORAVNAJTE |
• NAROČNINO •
A. ŠARABON, Ljubljana
Telefon št. 26-66	Ustanovljeno leta 1886
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe
Velepražama za kavo • Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih voda
T ova riši
Kupujte pri tvrdkah, ki
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev« 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din lO.OOO’— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
ZA POMLAD
novosti za obleke, plašče, kostume, kompleje
in MANUFAKTURO sploh v ogromni izbiri kupite dobro in poceni pri
NOVAK ~
MANUFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15
pri NUNSKI CERKVI
oglašujejo v „NAŠEM GLASU“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških
in šolskih potrebščin.
TOVARNA
VIDMAR
izdeluje dežnike, nogavice vseh vrst in svileno trikot-perilo
Trgovine: v Ljubljani, Pred Škofijo 19 in Prešernova ulica 20, Zagreb, Jurišićeva ulica 8 in Ilica 41 a,
Beograd, Kralja Milana 5,
Novi Sad, Kralja Aleksandra 22
Prvovrstne kvalitete, nizke cene!
ZA 'POMLAD priporoča
F. L GORIČAR, Ljubljana
svojo staro trgovino z moškimi in damskimi štofi, vsakovrstne modno blago v svili in bombažu, damsko in otroško konfekcijo, na Sv. Petra cesti 29, kakor tudi svojo specialno trgovino s perilom, pralnim blagom in opremami za neveste, na Sv. Petra cesti 30
P. n uradnikom in uradnicam proti garanciji tudi na ugodne mesečne obroke. Pri takojšnjem plačilu popust.
KNJIŽNA ZALOŽBA HRAM

izda v svojem letošnjem programu 1937/38 šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Zupančiča, Vladimirja Levstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne vrednosti.
Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani.
Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje
vezane knjige Din 33’— mesečno, v celo platno vezane knjige Din 25'— mesečno.
Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v platno vezano knjižico, izdano pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega pošljemo brezplačno.
Založba HRAM, Ljubljana, Florijanska ulica 14
UH	Manufakturna trgovina
Iabiani&jurjovec
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska ulica 6
Telefon St. 3397
Račun poštne hranilnice št. 10.701
Maribor
PaSača Banovinske hranilnice
Telefon St. 2628
Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT" za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državil
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna 1 Zahtevajte ceniki
.j* ^ r d le
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 16
priporoča svojo
bogato zalogo tuhinjske posode, jedilnega pribora ter vsega v to stroko spadajočega blaga. Najvestnejše in hitre postrežbe po najnižjih cenah ste lahko sigurni
đmmmk m&irn&mm m Mfava fteitešsm e. a. a a. a.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 2421

Širite zadružno misel med svojimi tovariši l
Državni USillŽbanCS ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.
Izdaja za konzorcij „Naš glas" odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.