>*r

naslovna tema
Snegolomi in podlubniki
m
mm
lmm
GOZDNO
GOSPODARSTVO
SLOVENJ GRADEC D.D.
gozdarstvo
Jani Milan Pirnat - in memoriam
intervju
spec. Milan Tretjak, univ. dipl. inž
kmetijstvo
Pri Pernatu na Sv. treh kraljih
* :
gozdarstvo
Snegolomi in podlubniki
Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd., 9 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec
Narava nas stalno preseneča. Na človekove škodljive posege odgovarja nepredvidljivo. Tudi pri nas so nenadne vremenske spremembe vse bolj pogoste. Lanska zima je z velikimi količinami snega trajala zelo dolgo, letošnja pa je bila bolj mila - skoraj indijanska. V februarju smo že mislili, da nas je objela pomlad. Pa smo se zelo
ušteli. Hladna fronta je iz 19. na 20. marec 2007 ohladila zrak in deževje se je spremenilo v obilno sneženje. V nižinskih predelih je do nadmorske višine 800 m padel zelo težek sneg, ki je na drevju povzročil večjo škodo, in sicer tako na gozdnih kot negozdnih površinah. V višjih predelih kljub veliki količini suhega snega drevje ni bilo poškodovano.
V	nižinah je težek sneg poškodoval predvsem drevje na brežinah prometnic, na trasah elektrovodov, na strmih brežinah potokov in v sadovnjakih.
V	samem gozdu je sneg povzročil poškodbe na posameznih drevesih in mlajših sestojih razpršeno. Poškodovani so bili predvsem listavci, pa tudi iglavci z neenakomerno oblikovano krošnjo. V poškodovanih sestojih prevladujejo v primerjavi s poškodbami drevja na negozdnih površinah popolni in delni prelomi vrhov dreves - predvsem smreke in rdečega bora.
Letošnjo zimo tla niso bila globoko zmrznjena, pa tudi hitre otoplitve v februarju in marcu so vplivale na posamezne drevesne vrste, da so pričele prej vegetirati (razvijati listne popke ali zeleneti). Z intenzivnim pretakanjem sokov in s pričetkom olistanja se je povečala teža tako posameznih vej
kot celega drevesa. Dodatne obremenitve snega so povzročile na drevju z neenakomerno oblikovanimi krošnjami večje in manjše poškodbe.
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Slovenj Gradec, so obseg snego-lomov na koroškem območju ocenili na več kot 11 000 m3. Najbolj so poškodovani nižinski predeli na območju občin
Posledice marčevskega snegolo-ma nad Lešami
Slovenj Gradec in Dravograd. Po zaključenih popolnih pregledih in izmeri poškodovanega drevja bo evidentirana količina snegolomov še večja. Veliko je poškodovanega drevja tudi na negozdnih površinah. Tako kot v gozdu morajo lastniki gozdnih in negozdnih parcel in izvajalci del v državnih gozdovih na poškodovanih površinah, v kolikor z izdelavo poškodovanega drevja še niso pričeli, to storiti takoj, saj lahko podrta drevesa, predvsem pa iglavci, postanejo potencialna žarišča za podlubnike in druge bolezni.
Gozdarji svetujejo, da lastniki pregledajo svoj gozd in obvestijo svojega revirnega gozdarja o morebitnem poškodovanem drevju in s svojim obvestilom dopolnijo njegova opažanja. Revirni gozdar vam je ali pa še bo preventivno varstveno svetoval in z odločbo odredil čas poseka. Da preprečimo prekomerno namnožitev podlubnikov in drugih bolezni, moramo biti preventivno aktivni. Ob takojšnem odkritju poškodovanega drevja je potrebno to drevje takoj posekati in spraviti iz gozda. Izvesti je potrebno poudarjen gozdni red. Sečne ostanke (veje, zlo-
V 20.marcu 2007 zaradi težkega snega prelomljena smreka nad Lešami
mljene vrhe) je potrebno zložiti v kupe (debelejši deli proti sredini), saj lahko ti predstavljajo veliko nevarnost za razvoj malega smrekovega lubadarja. Med preventivno varstvene ukrepe, s katerimi spremljamo razvoj podlubnikov, spada tudi polaganje kontrolno-lovnih dreves in kontrolno-lovnih pasti, v katere obesimo feromonske preparate (Pheroprax za velikega smrekovega lubadarja, Chalcoprax za malega smrekovega lubadarja). Postavitev pasti načrtuje javna gozdarska služba v vseh gozdovih, v katerih je nevarnost podlubnikov zelo velika, v letnih programih gojenja in varstva gozdov. Število pasti pa je odvisno tudi od proračunskega denarja, namenjenega za varstvo gozdov. Najbolj učinkovite so feromonske nastave v zgodnjem spomladanskem času, ko se prične prvo rojenje podlubnikov. V tem času se ujame v škatlaste pasti največ podlubnikov, kasneje pa nam te služijo predvsem za kontrolo razvoja podlubnikov. Pojav velikega števila žarišč v pozno-poletnem in jesenskem času, v kolikor ta niso pravočasno sanirana, lahko vpliva na pre-namnožitev podlubnikov v naslednjem letu. S pastmi in
Tudi v Leškem jarku nad Prevaljami je 19. in 20.marca 2007 sneg podiral in lomil Smreke
Po snegu poškodovano drevje na Poseki nad Ravnami na Koroškem (20.03.2007)

Vth€utntk
lili
4/2007
feromoni ter drugimi preventivno varstvenimi ukrepi pomagamo naravi zmanjševati številčnost podlubnikov, ne moremo pa jih zatreti. Narava sama poskrbi za uravnavanje številčnosti teh malih hroščev, tako da ob prenamnožitvi lubadarjev (podlubnikov) poskrbi za namnožitev njihovih najrazličnejši »sovražnikov« (žuželke - pisanci, mravlje, ose najezdnice, ptiči - veliki in mali detel, črna in zelena žolna).
Poleg pasti se pri preventivno zatiralnih ukrepih lahko po-služimo še polaganja kontrol-no-lovnih dreves in kupov (veje zložene v kupe z debelej-
šimi deli navzven), sežiganja napadenih sečnih ostankov s podlubniki, uporabe insekticidov, zatiranja lubadarjev s pomočjo črne folije in mletja sečnih ostankov. Pri izvajanju navedenih naštetih preventivno varstvenih ukrepov je potrebno upoštevati navodila revirnega gozdarja, ki vam bo tudi svetoval najbolj primerno vrsto ukrepanja.
Insekticide uporabljamo v gozdarstvu v zelo malih količinah samo na žariščih lubadark (po lubadarjih napadena drevesa), kjer drugi ukrepi niso možni ali posprava napadene hlodovine ni mogoča. Trenutno uporabljamo insekticid Fastac.
Kjer klasični zatiralni ukrepi niso možni zaradi suše (velika požarna ogroženost), prepovedi uporabe insekticidov na vodozbirnih območjih in gozdovih SKZG (pridobitev certifikata FSC), se lahko po-služimo zatiranja lubadarjev s pomočjo črne folije. V kupih in vrstah zloženih napadenih vej, pokritih in v zemljo pritrjenih s črno folijo, se prične proces segrevanja kot v kompostnja-ku, kateri prepreči nadaljnji razvoj podlubnikov. Na razvoj podlubnikov vplivamo za-tiralno tudi z mletjem sečnih ostankov za energetsko uporabo pri rednih sečnjah (tudi strojna sečnja).
Ne pozabimo, da so zaradi nenadnih vremenskih sprememb snegolomi in vetrolomi na lokalno omejenih predelih našega gozdnogospodarskega območja vse bolj pogosti. Vse večje so možnosti za prekomerni razvoj podlubnikov in drugih bolezni na gozdnem drevju. Vedeti moramo, da podlubniki v zdravem gozdu niso škodljivi, saj pomagajo pri naravnem izločanju bolnih dreves. Če so gozdovi poškodovani in oboleli, je nevarnost za njihovo prenamnožitev zelo velika in predstavlja veliko tveganje tudi za zdrav gozd!
Informativni gozdarski storži v marcu
Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd., # Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec
V	marcu smo se že veselili pomladi, saj je bila zima bolj mila. Pa nas je narava presenetila. Prva polovica marca je bila lepa. Do 17. marca smo na Koroškem uživali v jasnih in delno jasnih dnevih, katere je lokalno različno osvežil dež v obliki kratkotrajnih neviht. Ves dan je močneje deževalo 8. in 31. marca 2007. Deževne padavine so razmočile na osojnih pobočjih že zelo suha tla v različnih časovnih dnevnih obdobjih 2., 3., 7., 24., 30., in 31. marca. Po 18. marcu seje ohladilo. Zbudila se je zima. 19. marca so močne deževne padavine prešle v močnejše sneženje vse do nižin. Sneg je povzročil velike težave, saj je v dolini 19. in 20. marca zapadlo do 40 cm mokrega snega, v višjih predelih pa 70 in več centimetrov suhega snega.
V	dolini je moker in težek sneg povzročil snegolome na drevju v gozdu in izven njega. Največje poškodbe je sneg povzročil na drevju na brežinah prometnic, na trasah elektrovodov, na bregovih potokov, pa tudi v gozdovih do nadmorske višine 800 metrov. Snegolomi so razpršeni po vsem koroškem območju, največja intenziteta je v slovenjgraškem delu Mislinjske doline in dravograjskem delu Dravske doline. Po oceni javne gozdarske službe je sneg polomil v gozdovih slovenjgraške-
Vihirnik
ga območja več kot 11 000 m3 drevja. Škoda je povzročena tudi na sadnem drevju.
Rahlo je snežilo v jutranjih urah 25. marca v predelih nad 500 metri nadmorske višine. Po 20. marcu se je za dva dneva zjasnilo, delno jasno je bilo tudi 29. marca, drugače pa je v drugi polovici marca prevladovalo delno oblačno do oblačno vreme. Najnižje jutranje temperature so bile v marcu okoli 0° C (12. in 22. marca celo do - 4° C). Najvišje dnevne temperature so bile okrog 10° C. V obdobju od 4. do 6. in od 13. do 18. marca je sonce zrak segrelo čez 15° C.
V noči iz 3. na 4. marec so lahko po Evropi opazovali lunin mrk. Zemljina senca je prekrila luno. Tudi pri nas je bil za kratek čas opazen, saj je proti polnoči prenehalo deževati.
25. marca smo premaknili kazalce za eno uro naprej, pričel je veljati poletni čas.
Letos zemlja ni bila globoko zmrznjena, zato je pričela akumulirati toploto že v začetku marca. Prve deževnike sem opazil na Ravnah na Koroškem že prve dni v marcu, v Spodnji Kozarnici pod Uršljo goro so bili 8. marca zelo živahni že močeradi, aktivne so postale tudi žabe.
V marcu smo pričeli s spomladansko sadnjo v zasebnih in državnih gozdovih po letnem načrtu vlaganj v gozdove. Sadike za redno sadnjo in sanacijo zasmrečenih sestojev na Pohorju smo prevzeli v drevesnici Omorika. Prevoz sadik za obnovo v zasebnih gozdovih so po prevzemu do posameznih lokacij opravili delavci drevesnice, tam pa so revirni gozdarji sadike razdelili med lastnike gozdov. Vsak lastnik je od revirnega gozdarja prejel potrdilo o prejemu sadik. Sadike morajo
INA
■REŽiH OVC) KOTLJE
VABITA i' nedeljo. 4. marca 2007 ob 10. uri
kulturni dom Kotlje
HI nm ZBOR LOVCEV
io. ruiBi[.E3no
LOVSKO
kfJZSTflVO
OGLED RAZSTAVE \
. za obiskovalce in šolsko mladino^ v NEDELJO od 12.-18. ure J in v PONEDELJEK od 8. 15.ure -•
^___________ •; lM""j
C MEŽIŠKI 1
I LOVSKO-GOJITVENI BAZEN
Vabilo na lovsko razstavo
biti med prevozom zaščitene s cerado ali v vrečah, da se koreninice ne izsušijo. Po končanem transportu so jih morali lastniki v gozdu na primernem mestu zakopati (ne na soncu izpostavljenem predelu) in pokriti z vejami. Sadike morajo biti takoj posajene, sicer lahko postanejo nevitalne in bolj dostopne za najrazličnejše bolezni. Za prevoz sadik za sadnjo v državnih gozdovih poskrbijo pod kontrolo revirnih gozdarjev in delovodij v GG Slovenj Gradec.
Po 20. marcu so revirni gozdarji pričeli intenzivno evidentirati snegolome. Za posek po snegu polomljenega drevja lastnikom izdajo C odločbo, v kateri določijo pogoje in čas poseka poškodovanega drevja. Poškodovani iglavci lahko predstavljajo veliko nevarnost za prekomerno razširitev podlubnikov, zato morajo tako lastniki gozdov kot izvajalci del v državnih gozdovih takoj pričeti s posekom. Po končani sečnji mora biti sečišče urejeno (gozdni red), hlodovina pa v najkrajšem času transportirana iz gozda. Lastniki morajo poskrbeti tudi za posek poškodovanega drevja izven gozda, saj to drevje predstavlja tudi nevarnost za razvoj najrazličnejših bolezni gozdnega drevja.
4/2007
gozdarstvo
Sneženi motiv 22.marca 2007 z Navrškega vrha proti Uršlji gori
Pogled proti Uršlji gori skozi zasneženi Mihelov travnik (22.03.2007)
Revirni gozdarji evidentirajo vse večje število lanskoletnih jesenskih žarišč, katera so bila v zimskem času zelo težko opazna, saj so bile krošnje po lubadarju napadenih dreves še zelene, z debel pa je že začelo odpadati lubje. V marcu so krošnje na po podlubnikih poškodovanih smrekah pričele veneti in spreminjati barvo, z njih so se pričele usipati iglice. Sonce je v tem mesecu segrelo zrak na že 16° C, pri tej temperaturi pa postanejo živahni tudi podlubniki, še posebno veliki smrekov lubadar ali knaver. Zato lahko pričakuje-
mo letošnja žarišča lubadark že v aprilu. Gozdarji in lastniki gozdov moramo vestno opazovati zdravstveno stanje gozdnega drevja in v primeru bolezni in pojava lubadark takoj ukrepati. Ker je v nižinskih predelih veliko po snegu poškodovanega drevja, še posebno pa veliko število smrek s prelomljenimi vrhovi, je nevarnost prekomerne namno-žitve podlubnikov še večja.
14. marca smo vodje odsekov in krajevnih enot OE Slovenj Gradec imeli strokovni kolegij, na katerem nam je Zdravko Mi-
klašič predstavil 10-letni lovsko upravljavski načrt Pohorskega lovsko upravljavskega območja za obdobje 2006-2016.
V marcu smo se v ZGS OE Slovenj Gradec že pričeli intenzivno pripravljati na srečanje pohodnikov po evropskih peš poteh (E6 in E7), ki bo 12. maja 2007 v Zgornjem Razborju. Bolj zagreti pohodniki se bodo lahko podali po E6 z letališča v Turiški vasi do Zgornjega Razborja, družine z
otroki pa od kmetije Rdečnik do prireditvenega prostora pri gostilni Pečoler. Po kulturnem programu bo prijetno druženje. 9. in 13. marca nas je obiskal predsednik Komisije za evropske pešpoti Slovenije Jože Prah. Sestala sva se tudi z županom Mestne občine Slovenj Gradec Matjažem Zanoškarjem, ki se bo rad udeležil tega zanimivega srečanja.
Letošnji Teden gozdov bo konec maja. Tudi letos pripravljamo tradicionalni regijski kviz za osnovnošolce, katerega bomo gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec izvedli ob pomoči učiteljic osnovne šole v Vuzenici. Kviz bo potekal po Gozdni učni poti Pistrov grad. 7. marca smo imeli organizacijski sestanek z ravnateljem vuzeniške osnovne šole Miranom Kusom, ki nam je obljubil pomoč pri izvedbi te zanimive prireditve.
V prvem pomladanskem mesecu smo gozdarji javne gozdarske službe pričeli s pripravami na aktivnosti ob letošnjem dnevu Zemlje. Širši javnosti se bodo skozi krošnje zanimivih grmovnih in drevesnih vrst, katere bomo objavili v posebni zloženki, predstavile posamezne krajevne enote.
Na cesti Begantov jarek - Cviterško sedlo (20.03.2007)
Zasneženi macesni na Navrškem vrhu (20.03.2007)
Foto Gorazd Mlinšek
4/2007
Vifiornilr
Bc>
40. razstava Mežiškega lovsko gojitvenega
bazena v Kotljah
Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd., & Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec
M
0
8)
V začetku leta je zelo živahno tudi med zeleno bratovščino. Analizirati morajo svoje delo v preteklem letu - poleg odstrela in pogina zaradi najrazličnejših vzrokov morajo preučiti tudi ostale aktivnosti ter jih podati v poročilu o delu za leto 2006. Ti podatki so v veliko pomoč pri sestavi lovsko gojitvenega načrta za naslednje leto. Potrebna so tudi usklajevanja znotraj lovskih vrst, predvsem pa z odgovornimi v Zavodu za gozdove Slovenije za gospodarjenje s prostoživečo divjadjo, ki so ustvarjalci dolgoročnih lovskih načrtov za posamezna lovsko upravljavska območja.
Lovci prikažejo javnosti rezultate svojega dela na letnih bazenskih razstavah. V koroški regiji so območja lovskih družin zaokrožena v štiri geografsko ločene celote - v Mislinjski dolini Slovenjegraški lovskogo-jitveni bazen, v Dravski dolini Dravograjski in Pohorsko ko-banski lovsko gojitveni bazen ter v Mežiški dolini Mežiški lovsko gojitveni bazen. Te razstave so letos potekale v februarju in marcu. Poleg lovcev in ostalih, ki so. ljubitelji narave in lovstva, si je razstave temeljito ogledal lovski inšpektor.
Kot dolgoletnega prijatelja lovcev, pa tudi poklicno, me njihovo delo zanima in rad se udeležujem teh razstav. 2. marca
2007 so lovci Lovske družine Prežihovo v prostorih zadružnega doma v Kotljah ob pomoči lovcev pripravnikov pripravili zanimivo lovsko razstavo. Uradna otvoritev je potekala v treh delih - pozdravni, strokovni in kulturni del. Vse prisotne je pozdravil Anton Na-vodnik, predsednik LD Prežihovo. Podal je poročilo o delu v letu 2006, bolj temeljit pri podajanju in analizi odstrela pa je bil lovski inšpektor Drago Križan, ki tudi kot gozdarski inšpektor na upravljanje z divjadjo gleda bolj široko in kompleksno. Lovce je opozoril na velike škode v gozdovih po jelenjadi in odškodninskih zahtevkih oškodovanih lastnikov gozdov, katere morajo izplačati posamezne lovske družine, na območju katerih so bile povzročene škode. Ni pa pozabil omeniti vse bolj negativnega odnosa javnosti do lova in lovcev ter na spremembe zakona o lovu. Opozoril jih je na strokovni pristop pri upravljanju z divjadjo, predvsem pa na nujno sodelovanje s strokovnimi službami ZGS in ostalimi uporabniki gozdnih in drugih površin, katere so sestavni del posameznih lovišč. Vse prisotne je pozdravil predsednik Koroške lovske zveze Dušan Leskovec, ki je v svojem pozdravnem govoru omenil tudi izobraževanje lovcev. Z zanimanjem sem prisluhnil lovcu in strokovnjaku za proučevanje in vzrejo lov-
Mladi so predstavili kulturni program
skih psov Romanu Grahu, ki je prisotne pozdravil še v imenu Kinološkega lovskega društva, poudaril pa je tudi pomen lovskih psov. V imenu prijateljev lova na Koroškem onstran državne meje je spregovoril Mirko Kumer, ki že vrsto let goji pristne sosedske odnose med lovci na obeh straneh nekdaj »zaprte« meje. Vesel je, da je dočakal dan, ko je z vstopom Slovenije v skupno Evropsko zvezo postala ta meja odprta za vse dejavnosti.
ko še nismo bili »oboroženi« s tako velikim številom osebnih računalnikov. Kot gozdar v Črni na Koroškem sem aktivno sodeloval z lovci Mežiške doline in se udeleževal takratnih bazenskih lovskih razstav, ki so imele velik poudarek na analizi gospodarjenja v preteklosti in prihodnosti. Za to je bil zaslužen starosta med koroškimi lovci Mirko Kumer, ki je kot dober analitik s pomočjo flomastrov in barvic pripravil zanimive plakate, s katerimi
Udeleženci lovske razstave v Kotljah
Najbolj prijeten pa je bil kulturni del otvoritvenega programa, s katerim so lovci prisotnim pokazali, da ne izvršujejo samo odstrela in opravljajo raznih del v loviščih, temveč da so tudi kulturno razgledani ljudje. Prijetno je bilo prisluhniti lovcem pevcem pevskega zbora LD Prežihovo, kateri prepevajo pod vodstvom Mitje Šipka. Presenetili pa so me mladi člani kulturne skupine gostujoče lovske družine. V prozi in poeziji sta Špela Rotar in Dejan Pešl predstavila kronologijo lovske družine Prežihovo, nasmejali pa smo se tudi smešnicam iz revij Lovec. Njuno podajane je s popestril harmoniko Ošvenov Marko.
Zadovoljen sem se po končani prireditvi poslovil od lovcev, s katerimi je bilo prijetno pokramljati. Pa vendar so mi misli uhajale dvajset let nazaj,
nam je nazorno obrazložil in strokovno podal analize o preteklem gospodarjenju za več let nazaj. Razmišljal je o vzrokih za uspehe in neuspehe. Upošteval je tudi mnenja gozdarjev, katera so mu bila v veliko pomoč pri usmeritvah za izdelavo lovskih načrtov in programov. Čeprav je bila otvoritvena slovesnost namenjena predvsem druženju lovcev in lovk, bi bila zelo koristna tudi strokovna izmenjava mnenj med lovci in gozdarji, ki so zadolženi za generalno načrtovanje upravljanja s prostoživečo divjadjo. Upam, da bo prišlo do strokovnega srečanja, katerega je ob zaključku otvoritve napovedal predsednik LD Prežihovo. Vsem lovcem želim veliko umirjenega strokovno podkovanega elana in sodelovanja z uporabniki prostora v loviščih, saj smo tako lovci kot gozdarji pod drobnogledom javnosti.
gozdarstvo
■
Koroški gozdarji in lesarji skupaj proti izvozu slovenskega lesa v tujino
V prostorih Lesne TIP Oti-ški Vrh, d. d., je v petek, 23. 3. 2007, potekal redni občni zbor Koroškega gozdarskega društva, ki nadaljuje s poslanstvom nekdaj zelo aktivnega DIT-a (društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Koroške). Za takšno obliko izvedbe občnega zbora se je upravni odbor društva odločil na pobudo nekaterih lesarjev, saj je več kot potrebno, da v sedanjih težkih časih celotne lesno-predelovalne industrije gozdarji in lesarji nastopijo z roko v roki in opozorijo na probleme glede izvoza lesa v tujino, hkrati pa pokažejo slovenski javnosti, da je slovenska les-no-predelovalna industrija perspektivna panoga, kar se bomo s skupnimi močmi trudili dokazati z rezultati našega dela.
Cilj društvajepovezovanjegoz-darjev in lesarjev z namenom boljše medsebojne informiranosti, skupne predstavitve perečih problemov širši javnosti, predvsem pa v lažjem in kvalitetnejšem doseganju zastavljenih ciljev za obstoj in nadaljnji razvoj gozdarstva in lesarstva na Koroškem. Koroška ima veliko naravnih danosti, ki jih znajo koroški gozdarji in lesar-
ji ovrednotiti v nasprotju s trenutnimi trendi izvoza lesa, ki šibijo in pustošijo koroške in slovenske gozdove, hkrati pa s tem odteka velik del bruto domačega proizvoda, ki bi lahko bil ustvarjen doma.
V	društvu se lotevajo pereče problematike, ki je posameznik, manjše podjetje ali pa organizacija niso sposobni rešiti sami. Tako bo 20. aprila v okviru društva potekal strokovni posvet na temo Problematika izvoza lesnih surovin v tujino, ki se ga bo poleg domačih strokovnjakov - predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije Območne enote Slovenj Gradec, predstavnikov Tovarne ivernih plošč Otiški Vrh, d. d., in Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec udeležil tudi zaslužni prof. Niko Torelli iz Gozdarskega inštituta Slovenije, ki je v javnosti že večkrat opozoril na vrednost lesa kot našega naravnega bogastva, katerega predelavo in uporabo je potrebno vseskozi podpirati.
V	društvu skrbijo tudi za družabna srečanja, strokovne ekskurzije, prirejajo pohode, plese in še nekatere druge oblike druženja, ki ljudi povezujejo in skrbijo za dobro razpoloženje.
V	svoje vrste vabijo tudi upo-
Člani KGD prihajajo na občni zbor društva v TIP Otiški vrh (23.03.2007)
kojence in nove člane.
Veseli nas namreč dejstvo, da se v društvo vključujejo mladi lesarji in gozdarji, ki jim les ni le material, ki ga je mogoče kuriti, ampak v njem vidijo naravno bogastvo, ki ga je mogoče obdelati, oplemenititi, mu dodati visoko dodano vrednost in ga uspešno tržiti.
Gozdarji in lesarji se bodo tako tudi v nadalje držali slogana: V BOJ PROTI IZVOZU LESA ZA BOLJŠI IN PRIJAZNEJŠI JUTRI PREDELOVALCEV LESA!
Ob koncu uradnega dela se je predsednica društva ga. Jerneja Čoderl v imenu vseh članov zahvalila za gostoljubnost direktorju Lesne TIP Tovarne ivernih plošč g. Danilu A. Ranču, ki je članom društva omogočil ogled proizvodnje ivernih plošč in s tem največje investicije v zgodovini te tovarne - linijo kontinuirane stiskalnice.
Društvo vabi vse, ki se želite včlaniti, da jih pokličete na tel.: 88 39226 (ga. Romana Merzdovnik) ali 88 71381 (KE Radlje).
Udeležence občnega zbora KGD sta pozdravila predsednica društva Jerneja Čoderl in direktor TIP Otiški vrh Danilo Rane
Ogled računalniško vodene proizvodnje ivernih plošč v TIP Otiški vrh
Foto Gorazd Mlinšek

In memoriam -
Silvo Pritržnik, direktor GG Slovenj Gradec
Prvi april
Neverjetno, kako različen pomen ima lahko določen dan, trenutek ali obdobje za posameznika, ki pravzaprav živi v istem okolju in ob istem času kot drugi ljudje. Za Janijeve najbližje, Saša in Tomaža, ženo Božo, sorodnike, prijatelje, sodelavce ... ne, za nas prvi april nikakor ni imel istega pomena kot za večino ljudi.
Neverjetno je tudi to, kako lahko imamo ljudje v istem okolju in ob istem času tako različne vrednote. V življenjskem ciklusu posameznika se te vrednote prav gotovo spreminjajo, ene pridobivajo, druge izgubljajo na pomenu. Zdravje in medsebojni človeški odnosi so prav gotovo vrednote, ki človeku v zrelem obdobju največ pomenijo. Upanje po zdravju ostaja do smrti. Ko pride smrt, upanje izgine, medsebojni odnosi pa postanejo nepopravljivi, dejanja so zaključena, misli pa obremenjujoče. Kakšna škoda, da je smrt posledica življenja
in ne obratno. Kako drugačno mora biti življenje po smrti...
Jani!
Diplomirani gozdarski inženir je napisano na tvoji diplomi iz leta 1972. Izbral si najlepši poklic; kaj je lepšega kot biti gozdar, živeti z naravo! Že kot absolvent gozdarstva si začel temeljiti svojo službeno kariero na gozdarskem inštitutu v Ljubljani. Na Gozdnem gospodarstvu Maribor je bilo tvoje prvo pravo delovno mesto. Po šestih mesecih si se preselil v Slovenj Gradec, kjer si se v Gozdnem gospodarstvu usposabljal in uporabljal svoje znanje in energijo kot vodja revirjev Plešivec in Ve-lunje. 18 let kasneje si prevzel direktorsko mesto in vodenje gozdarskega obrata v Slovenj Gradcu.
Ko so se v podjetju pojavili prvi osebni računalniki, so bile tvoje roke nenehno na tipkovnici in oči uprte v ekran, misli so se prepletale s programskimi tokovi. Comodore je bil tvoj prvi »hobi računalnik«. Takrat se je
Jani Pirnat,
začela tvoja nova kariera, nova pot, novi izzivi, nenehna nova spoznanja, nova področja, neznanke in zadnje desetletje si iz gozdarja postal informatik. V tebi je prišla do izraza korenina, usmeritev tvojih prednikov, ki so bili matematično usmerjeni. Kako pogumna sprememba v življenju posameznika, saj je svet informatikov tako drugačen od gozda, ampak gozd je ostal v tvoji podzavesti, zato so imeli gozdarji pri tvojem delu vedno privilegij, bili so tvoji in ti si bil njihov. Od njih si črpal svojo odsotnost iz gozdov. Zame si bil in boš vedno gozdar.
Občudoval sem tvoj način življenja, ki je izražal večno mladost, vedrost, športnost, pripravljenost za dejanje, vedno si vzel čas za sodelavce, prijatelje, čas ni bil tvoj gospodar in še vedno si opravil svoje delo, tudi če nisi bil prepričan, da je nujno potrebno. V tebi je bilo toliko energije, da si te sploh ne morem predstavljati kot upokojenca.
1945-2007
Pogrešali bomo tvoj štajerski naglas tukaj na Koroškem, pogrešali bomo tvoj prepričujoč pogled, tvoje nenehno uporništvo, tvoje izvirne in domiselne ideje. Pogrešali te bomo, Jani. Tolaži nas to, ker vemo, da boš tudi ti pogrešal nas. Ampak življenje in smrt bivata v ločenih prostorih.
V imenu kolegov gozdarjev, sodelavcev iz GG-ja in Zavoda za gozdove, v svojem imenu izrekam sožalje tvojim najbližjim, sorodnikom in prijateljem.
Marjan Križaj
Prijateljem in znancem Milana Janeza Pirnata je zastal korak ob novici, da je v nedeljskem dopoldnevu onemelo njegovo srce. Še tega nismo zmogli doumeti, da mu je zdravje obrnilo hrbet, saj nikoli ni potožil o bolečinah ali slabem počutju. Sredi decembrskih zbiranj najlepših želja ob prihajajočem novem letu se je življenje kruto poigralo z njegovim počutjem. Zahrbtna bolezen gaje potisnila med zidove bolnišnic, a v Janijevem optimizmu in upanju njegovih najdražjih prostora za črne misli še zdaleč ni bilo. Da bo kmalu spet igral košarko, je verjel še sredi morečih kemoterapij in obsevanj. Ko je bilo za njim poslednje obsevanje, pa ga je v trenutkih, ko naj bi se začele ure okrevanja, na domačem kavču izdalo srce.
V Mariboru je mama Ljudmila 22. decembra 1945 povila
sina Janija. V skromnosti dečkovega otroštva so za njegov prijeten vsakdan ob materini roki skrbele še toplina dedka in babice pa tudi prijateljske vezi s Kabajevo družino. Vselej pa je presrečen pohitel k dedku v Mislinjsko Dobravo, ki je z lepoto narave bogatila njegove misli. Ob obiskih očeta v Malgaju ga je čakalo prijetno druženje s polbratom Bojanom. Ko je v Mariboru uspešno končal osemletko, se je prežet z ljubeznijo do narave in dedkovimi navdihi odločil za bogatenje znanja v srednji gozdarski šoli v Postojni. Študij je nadaljeval na biotehnični fakulteti v Ljubljani. Skromno se je preživljal, saj je moral za marsikateri dinar poskrbeti sam. Kot absolvent je med drugim delal tudi na Zavodu za hudournike.
Sta pa študij in bivanje v študentskem naselju dobila po-
seben čar, ko se je zagledal v mlado Božo. Skupaj sta čebljala o učenosti, ki je odeta v ljubezen dobivala poseben šarm. Vezi, prežete z najlepšimi človeškimi čustvi, so postajale čvrste, Janijevi meseci vojaščine v Zagrebu so hrepenenje le še potencirali. Ko je bilo za njim prvo službeno leto na Gozdnem gospodarstvu Maribor, je 1973. leta v rojstnem mestu s poročnim obredom okronal svoje in Božine želje. Mladoporočenca sta zaživela v Slovenj Gradcu, kjer je Jani na Lesni pognal korenine predanosti gozdarskemu poslanstvu. Poklicno zadovoljstvo in življenje v dvoje je osrečilo še rojstvo sinka Saša in dve leti kasneje še Tomaža. Rad ju je imel, bil vesel njunih prvih besed in šolskih uspehov. Ni skrival ponosa ob njunem študiju in z Božo sta se res lahko veselila sadov skupne vzgoje
in starševske ljubezni.
Njegov prosti čas je bil vselej športno obarvan. Srednješolcu je k srcu prirasla atletika, s košarko je živel od mladih nog do poslednjega diha. Rad je pohitel na smučanje in si dan polepšal z igranjem namiznega tenisa.
Šele 6 let je življenje odmerilo Janiju, ko je z mamo prvič stal vrh Triglava. Prerojen z ljubeznijo do planin se je nanj še velikokrat povzpel ter vzpodbujal in vodil v strmine tega očaka slovenskih gora še druge. Tudi taborništva se je oklenil že v mladih letih v Mariboru, kjer so ga poznali pod vzdevkom Črni panter. Slovenjegraški odred Severni kurir se ga bo spominjal tudi kot starešine. Mož narave je bil naš Jani. Da je rad gobaril, ni potrebno posebej poudarjati, da pa je vse niti svoje predanosti poklicu vezal v mozaik spoštovanja
gozdarstvo
slovenskih gozdov in okolja, pa vrline te osebnosti upravičeno dviguje in ohranja.
Da je bil Jani Pirnat izreden matematik sem spoznal, ko sva se kot »računača« prvič srečala na orožnih vajah. Le potrjeval sem lahko njegove »azimute«, tako hitro jih je odčitaval. Nič čudnega torej, da je kar zrasel z računalnikom, z lastnim študijem kar drsel v svet te znanosti
in zasluženo postal vodja sektorja informatike na Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec. Kadarkoli sva se srečala, zadnja leta tudi na tekmovanjih gozdnih delavcev ob občinskem prazniku v Mislinji, vselej nama je beseda veselo stekla. Za prijatelje bi Jani postoril prav vse. Pa za službo tudi. Nikdar se mu ni zdela predolga, nobena vročina ga ni za-
držala doma. Vse do lanskega decembra, ko se mu o kakšni bolezni še sanjalo ni. Sistematski zdravniški pregled pa je vzpodbudil sume. Žal so potrdili zahrbtno bolezen in znašel se je na Golniku in na kemoterapijah in obsevanjih. V soboto ga je žena Boža z zadnjega obsevanja pripeljala domov. Vedrega obraza je vstal v nedeljskem jutru, še rekel, da
bo za okrevanje dobro del počitek, že pet minut čez pol deveto uro pa je na kavču umrl.
Prijatelji in znanci bomo Janija Pirnata še kako pogrešali. Vsem njegovim, posebej ženi Boži, sinovoma Saši in Tomažu, polbratu Bojanu in ostalim sorodnikom pa izrekam v imenu vseh, ki smo Janija poznali, iskreno in globoko sožalje.
»Pohorska eko-etno hiša«, razvojni projekt Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec
Drago Pogorevc, dipl. inž., vodja projektov
Pričenja se obdobje razpisov za koriščenje sredstev iz evropskih skladov, ki bodo namenjeni sofinanciranju razvojnih programov za mala in srednja podjetja. Da bi bili čim bolje pripravljeni na ta čas, je potrebno razvojne projekte pripraviti do take faze, da se lahko prijavijo na te razpise, kajti roki prijav so zelo kratki in če projekti niso že povsem dokončani, jih je v tako kratkem času nemogoče pripraviti.
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d. d., je predloge raziskovalnih projektov že vključilo v program regijske razvojne agencije (RRA) za Koroško v lanskem letu, v mesecu februarju pa smo pristopili k detajlni obdelavi posameznih projektov. Predstavil bi enega od predlaganih, in sicer razvojni projekt »Pohorska eko-etno hiša«, ki bo zasnovan na ljudski stavbni dediščini Pohorja.
Cilji projekta in kratek opis
Namen projekta »Pohorske eko-etno hiše« je razvoj za turizem in individualno stanovanjsko gradnjo primernega objekta iz lesa in kamna pohorske arhitekture, ogrevanega z energijo iz obnovljivih virov (biomasa, sončna energija, toplotne črpalke). S tem sledimo smernicam EU po uveljavitvi lesa kot vodilnega konstrukcijskega materiala kot tudi uporabe lesa kot obnovljivega vira energije. S projektom bomo spodbudili izgradnjo turistične infrastrukture (izgradnjo turističnih naselij) s tipično pohorsko ljudsko bivalno dediščino, ki je pomembna za nadaljnji razvoj turizma na destinaciji Koroške in Pohorja, skladnega z naravnimi, kulturnimi in krajinskimi značilnostmi tega območja.
Naš projekt zagovarja koncept ekološke gradnje, ki se v EU čedalje bolj uveljavlja, saj se vgrajujejo takšni materiali, ki imajo najmanj škodljivih vplivov na
okolje. Uporaba lesa kot naravnega materiala ima vrsto prednosti pred drugimi materiali, saj se pri proizvodnji porabi kar 10-krat manj energije, poleg tega je organsko razgradljiv in ustvarja kvalitetnejšo mikroklimo v prostoru. Zmanjšana poraba energije pri izdelavi izdelkov iz teh materialov se bo kazala v manjšem izpustu ogljikovega dioksida v zrak, kar je v skladu s Kjotskim protokolom. Les je od vseh gradbenih materialov in surovin za izdelke najbolj dostopen, je dar narave. Tudi s tehnološkega vidika je energetsko najmanj obremenjujoč. Je naravno obnovljiv in ustreza načelom trajnostnega razvoja. Les med dolgotrajno rabo podaljšuje skladiščenje ogljikovega dioksida in tako še dodatno pripomore k njegovem znižanju v ozračju, kar j e bistveni cilj obvladovanja klimatskih razmer. Tako grajeni objekti imajo uravnavanje vlažnosti zraka, ki se ves čas giblje okoli 50 %. Življenje v tako grajeni hiši je zdravo, saj ni možnosti za razvoj plesni. Prav tako ni pogojev za nastajanje bolezni, kot so alergije ipd. Hkrati taka hiša skupaj z ostalimi naravnimi materiali omogoča, da vgrajen konstrukcijski les neprestano diha, obenem pa je zaščiten pred vremenskimi vplivi.
Večino našega časa preživimo v zaprtih prostorih, zato je zelo pomembno, da je hiša zgrajena iz naravnih materialov. Les diha, uravnava vlažnost, s svojo barvo, strukturo in vonjem
vpliva pozitivno na klimo in ugodje med našimi domačimi stenami, je namreč najbolj zdrav gradbeni material. Zrak, ki ga dihamo v eko-etno hišah ni nikoli ne preveč suh ne preveč vlažen, les je namreč hidro-skopičen in pomaga uravnavati vlažnost v prostorih. Dokazano je, da les pripomore k počutju sproščenosti in udobja, vse v spoštovanju okolja in stika z naravo.
Kvaliteta bivanja v leseni hiši je mnogo večja, saj pri gradnji uporabljamo materiale, ki so ekološko neoporečni tako po sestavi kot po vplivu na človeka in okolje. Način vgradnje je racionaliziran, prilagojen okolju in obstoječemu biotopu ter tradiciji ljudskega stavbarstva regije. Seveda pa mora bivanje v tej hiši omogočiti tudi vse sodobne telekomunikacije z vgraditvijo ustreznih varnostnih sistemov proti sevanjem in valovanjem.
Splošni cilji projekta:
•	razviti koncept eko-etno hiše in postopek gradnje objektov za turistične in bivalne namene z upoštevanjem temeljnih elementov ljudske stavbne dediščine Pohorja in Koroške,
•	izdelava študij in izvedbenih načrtov za projekt eko-etno hiša,
•	postavitev pilotnega objekta s hortikulturno ureditvijo na znani lokaciji,
•	ozaveščanje javnosti o kulturi bivanja in prednosti eko turizma,
Primer gradnje lesene hiše iz brun (slika kopirana s spletnih strani Eko-projekt)
\rrFhciffinrk
•	ustvarjanje novih delovnih mest,
•	diseminacija rezultatov projekta.
Specifični cilji projekta:
•	vzpostaviti projektni team (konzorcij),
•	izvesti študijo oz. analizo o ljudski stavbarski dediščini (Pohorje, Koroška),
•	izdelati študijo o fizikalnih in bioloških vidikih bivanja v eko-etno hiši,
•	izdelati koncept eko-ento hiše (turizem, bivalno okolje) - arhitektonska zasnova,
•	izdelati postopke izdelave elementov in postopkov gradnje eko-etno hiše,
•	izdelati energetsko zasnovo eko-etno hiše (ogrevanje, prezračevanje, sanitarna tehnika ...),
•	izdelati študij o hortikulturne rešitve za projekt eko-etno hiše,
•	izdelati in postaviti pilotni projekt,
•	izdelati načrt promocije projekta in kontaktiranja z javnostmi.
Izpolnjevanje posebnih kriterijev
Izkazovanje regijskega pomena
Razvojni projekt »eko-etno hiše« je vključen v razvojni regionalni program za obdobje 2007/13 na področju koroške regije. S projektom bomo razvili koncept gradnje objektov za potrebe turizma in za individualno gradnjo v strnjenih naseljih s človeku prijaznimi na-
ravnimi materiali. Z izgradnjo pilotnega objekta pa bomo vse izsledke uporabili pri izgradnji in tako na objektu promovirali kvaliteto bivanja v eko-etno objektih (ekoturizem). Projekt pomeni nov proizvod, novo blagovno znamko in tudi nove zaposlitve.
V Sloveniji je bilo v zadnjih petih letih zgrajenih le dobra dva odstotka lesenih hiš. Če bi ta delež uspeli dvigniti na deset odstotkov, bi letno znižali količino C02 za petindvajset odstotkov, kar je predvideno s Kjotskim sporazumom.
Vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest
Projekt eko-etno hiš bo zaradi široko zastavljenih ciljev ob uspešnih rezultatih na pilotnem objektu vplival na nastanek novih pristopov in tehnologij izgradnje eko-etno objektov in s tem na nastanek novih delovnih mest pri izdelavi elementov in pri končni vgradnji v te objekte.
Načrt izvajanja projekta
Projekt bomo izvajali tri leta. Letos bomo pripravili projektni del do te faze, da se bomo lahko prijavili na razpise, ki se predvidevajo v drugi polovici leta 2007. Izvedbeni del in tehnološko dokumentacijo bomo pripravili v letu 2008, izdelavo pilotnega objekta, preizkušanje in meritve ter zaključek projekta pa v letu 2009.
Kako smo pristopili k pripravi projekta
V pripravo projekta smo vključili strokovnjake s področij etnologije, arhitekture, gradbeništva, ekologije, gradbene fizike, hortikulture in propagandne dejavnosti, ki bodo pripravili predloge ureditve in izvedb za vsako projektno nalogo posebej.
Na ta način smo pridobili tudi partnerje za pripravo vseh potrebnih nalog od zasnov eko-etno hiše do postavitve pilotnega projekta nekje na lokaciji zahodnega Pohorja.
Energetska zasnova eko-etno hiše
Naš cilj je postaviti nizkoe-nergetsko hišo. Pojem nizkoe-nergetske hiše (v nadaljevanju NEH), ki se je v zadnjih letih močno razširil na območju Slovenije, v primerjavi s klasično gradnjo pomeni velik korak k zmanjšanju porabe energije za ogrevanje. Če primerjamo NEH s klasično, potem lahko iščemo bistvene razlike predvsem v boljši energetski učinkovitosti, nizki toplotni prehodnosti in višji stopnji bivalnega ugodja. Osnovne značilnosti so primerna arhitektura (pohorska ljudska stavbna dediščina), mikrolokacije, maksimalna toplotna zaščita zunanjega ovoja s toplotno izolacijo, izvedba detajlov brez toplotnih mostov, vse pa je v skladu s podnebnimi razmerami. Zelo pomembno je, da je hiša dobro zatesnjena, zato morajo biti izvajalci po načrtih izkušenega arhitekta in projektantov pri gradnji zelo natančni. V NEH v povpre-
čju vgradimo izolacije: 30 cm - streha, 15 cm - zunanje stene, 12 cm - tla.
Pomembna ni vrsta, temveč debelina in kakovostna vgradnja izolacije, da dosežemo toplotno prehodnost > 0,40 W/m2K. V NEH se vgrajujejo okna z dvojno zasteklitvijo, ki poskrbijo za to, da se toplota obdrži v hiši. Toplotna prehodnost zasteklitve znaša min. Ug 1,1-1,4 W/ m2K. Okvirji so lahko iz PVC-ja ali lesa in imajo običajno 5 ali 6 komor.
Za ogrevanje v NEH se običajno vgrajujejo sodobni kotli (nizko-temperaturni, kondenzacijski itd.) z ustrezno avtomatsko regulacijo in toplotne črpalke s hranilnikom toplote (grelnik sanitarne vode) s priklopom na sončne kolektorje. V NEH se uporablja talno, stensko in stropno gretje.
Da zadostimo kriterijem NEH, je potrebno doseči manjšo porabo kot 50 kWh letno na kvadratni meter stanovanjske površine. Na grobo preračunano to pomeni 5 litrov kurilnega olja na m2 ogrevalne površine, kar znaša pri objektu s 100 m2 le 500 litrov kurilnega olja na leto.
To je samo nekaj informacij iz vsebine projekta, ki ga pripravljamo za prijavo na razpise, katere pričakujemo v kratkem. Kljub slabi statistiki (uspe vsak peti projekt) upamo, da bo naš projekt uspel pri pridobitvi finančnih sredstev za sofinanciranje razvojnih programov za obdobje 2007/13.

Jezikovne drobtinice: znova malce vejic
Marta Krejan, prof.
Povsem na kratko o piki tokrat. Pa ne o Piki Nogavički, ki bi sicer tudi bila primerna tema (mogoče tudi bo) za tole rubriko, ampak o našem ločilu, in sicer nekaj malega o uporabi pike za okrajšavami posameznih besed. Pogosto se namreč znajdemo v situaciji, ko ne vemo, kako zapisati določeno okrajšavo - s piko ali brez.
V Slovenskem pravopisu lahko
preberemo, da gre v tem primeru (seveda ne zgolj v tem) za neskladenjsko rabo pike. Mislim, da je dovolj, če omenim le najpogostejše okrajšave, s katerimi se običajno srečujemo vsak dan. Piko pišemo za okrajšavami naslednjih besed:	stran
- str., doktor - dr., leta - L, glej - gl., tako imenovani -1. i. (tu pazimo, da naredimo presledek), tega meseca - t. m., delniška družba - d. d.,
univerzitetni diplomirani inženir - univ. dipl. inž.
(tudi pri teh je presledek, saj gre za več besed); obstajajo pa primeri, ko okrajšave pišemo brez vmesnih pik: in podobno - ipd., na primer - npr., to je - tj., in tako dalje - itd. Brez vmesnih pik pišemo tudi krajšave besed, iz katerih jemljemo značilne črke: južnoslovanski - jsl., indoevropski - ide.
Zloženke krajšamo tako, da
okrajšane dele pišemo brez odmika, vendar z vezajem, če je tako pisana tudi neokrajšana beseda: lastnoročno - l.r., literarnozgodovinski - lit.zg., nemško-slovenski - nem.-slo.
Kratice in črkovne simbole pišemo brez pike: Republika Slovenija - RS, denarna enota evro - EUR, meter - m, kilogram - kg, hektoliter - hi, žveplo - S, železo - Fe, voda
-h2o
gozdarstvo
Pri Pernatu na Sv. Treh kraljih
Ida Robnik
Z leve: Ivan Martini, Jože Novak st. in Jože Novak ml.
V dneh, ko je zima jemala slovo z zadnjo pošiljko snega, ki se je prijel in ostal nekaj časa na višjih legah, sva s sodelavcem Ivanom Martinijem obiskala kmetijo Pernat na Sv. Treh kraljih; brez slabe vesti, da bi jih motila pri delu, saj je bilo po vsej gmajni še vse belo in neprimerno za spomladanska opravila. V hrib sva po lepi asfaltirani cesti zavila v Vuzenici in na višini malo manj kot 800 metrov zavila levo po lepo vzdrževanem odseku makadamske gozdne ceste do Pernatove domačije. Hiša stoji točno na nadmorski višini 800 metrov. Doma sta bila oba gospodarja, Jože Novak starejši in njegov sin, prav tako Jože. Starša, mama Marija in oče Jože, živita v menda skoraj dvesto let stari hiši, lepo obnovljeni in vzdrževani, sin Jože s svojo družino pa v novi, ki ima poleg bivalnih še prostore za dejavnost kmečkega turizma.
Kmetija obsega slabih 50 ha, od tega je ca 10 ha obdelovalnih površin, ostalo pa so gozd in ceste. Gozd je sestavljen iz 80
% iglavcev, pretežno so smreke in jelke, ostalo je bukev.
Ko steče pogovor o gozdu, oba Jožeta ponosno povesta, da je gozd dobrina, ki za kmetijo pomeni varnost. Izvajajo samo sanitarne sečnje, torej sečnje po vetrolomih in žledolomih. Na tem območju se namreč v določenih obdobjih pogosto pojavlja megla, ki v hladnejših dneh ustvarja žled, ki poškoduje drevje. V lanskem letu je veter poškodoval ca. 200 m3, hkrati je neurje poškodovalo tudi vlake. V gozdu delata sama, ves les pa odkupi Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Ivan Martini doda, da se je pri Pernatu ustavil pred petnajstimi leti, ko je začel delati kot odkupovalec; zmenili so se in tako sodelovanje še danes teče vzorno in korektno. Jože je omenil tudi dobro sodelovanje z Jernejo Čoderl, vodjo radeljske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Drugi pomembni dejavnosti kmetije sta proizvodnja mleka in vzreja telet. Letno oddajo ca. 23.000 litrov mleka in priredijo 10 do 15 telet. Krmo pridelajo na domačem posestvu. Težijo k ekološki pridelavi in za bližnjo prihodnost načrtujejo čisto ekološko pridelavo.
Dobra lega posestva na
sončnem pobočju, ki ga prečkajo pohodne poti, kot je planinska pot na Breznik, pot lip in cerkva, ki je speljana prav do Gradca in vabi pohodnike iz obeh držav ter iz mnogih drugih krajev, je navedla Novakove, da so začeli razmišljati o kmečkem turizmu. Leta 1993 so prostore v novi hiši namenili za to dejavnost. Postrežejo vsakemu gostu, ki pride k hiši, in to doma pridelane izdelke, sicer pa radi vidijo, da se večje skupine prej najavijo. Vzporedno z začetki turistične dejavnosti na kmetiji so pestri-li ponudbo z organiziranjem prireditev, kot so srečanje harmonikarjev in kasneje Dnevi doživetij. Organizirali so 10 srečanj harmonikarjev. Naj-
prej so bile prireditve tekmovalnega značaja, kasneje pa, ko se je prijavljalo vedno več kandidatov, so srečanja dobila druge razsežnosti. Po desetih
Izidor s harmoniko
Družina Pernat: v ozadju oče Jože in mama Marija, spredaj Izidor in starša Irena in Jože; na fotografiji manjka hčerka Jasmina
S prireditve »Srečanje harmonikarjev« pri Novakovih
Zgoraj stara obnovljena hiša, pod njo nova s kapelico, za katero vestno skrbijo
letih so morali te prireditve prekiniti, saj brez pomoči širše lokalne skupnosti niso več mogli poskrbeti za vso organizacijo in finančno podporo. Vsak trud pa prinese tudi pozitivne rezultate. Mnogi med udeleženci so kasneje postali dobri harmonikarji, igrajo v različnih skupinah, na raznih prireditvah, domači sin Izidor, star enajst let, pa pridno obiskuje glasbeno šolo in igra v orkestru Gotar.
Gospodar Jože še pove, da so tudi na kmetijah v obdravskih krajih v sodelovanju z določenimi kraji čez mejo v letih 1996 in še po tem organizirali
Dneve doživetij - prikaz starih kmečkih običajev. Te prireditve so kasneje zamrle, saj tudi pri tem ni bilo nobenih sredstev od drugod, čeprav so zelo dobro promovirale te kraje.
Ob koncu povprašam še po gospodinji in izvem, da žena Irena hodi v službo v KZ Vuzenica, popoldan pa jo čaka še nešteto opravil, tako v kuhinji kot zunaj. Poleg sina Izidorja imata še hčerko Jasmino, ki obiskuje zadnji letnik srednje zdravstvene šole. To je že tretji rod na Pernatovi kmetiji, ki zagotavlja pogoje za nadaljnji obstoj posestva.
Janez Bauer
Pomladno toplo jutro je povzročilo v panju čudno prerivanje. Kar vse je gomazelo in se prerivalo pri vhodu v panj. Čebele so nestrpno izletavale in se vračale, kot bi na nekaj čakale. Matica, kraljica čebelje družine, pa se je sprehajala po panju, si ogledovala še zadnje zaležene matičnike, kot bi se hotela prepričati, ali je postorila vse za nov rod čebel. Ko se je sonce že močno uprlo v pročelje panja, pa se je odločila. Odhitela je k vhodu, razprostrla je svoja majhna krila in odletela v nebo. Za njo so odletele vse njene najbližje prijateljice, vse starejše čebele in se v zraku združile v šumeč oblak. Matica je bila že stara, ni bila vajena letenja, zato se je usedla na vejo bližnjega drevesa. Njene čebele so jo obkolile, jo zavarovale in se stisnile v gručo. Doma pa se je iz prvega pokritega ma-tičnika izlegla že prva mlada matica. Takšen je čebelji roj.
Malo romantičen je tale opis rojenja čebel, a ne poteka nič drugače. Letos je po napovedih starih čebelarskih mačkov pričakovati veliko rojev. Mila zima ni povzročila velikega osipa čebeljih družin. Dobro nakrmljene čebelje družine z mlado matico so prezimile v velikem številu. Topli pomladanski dnevi so povzročili nagel raz-
Vihjrnlk
voj čebeljih družin, zato so naši AŽ panji hitro pretesni za tako množico. Posledica tega je, da se bo veliko čebeljih družin odločilo za rojenje. Konec meseca aprila bodo marsikje že viseli roji po okoliških drevesih. Seveda, če ne bo kakšne večje ohladitve ali dolgotrajnega dežja. Takrat se rojenje premakne na prve tople dni.
Čebelji roj nam predstavlja naravno razmnoževanje čebelje družine. S stališča ekonomike čebelarstva je roj nezaželen. Roj in izrojenec skupaj nikoli ne prineseta toliko medu kot pa močna čebelja družina. Včasih pa so bili čebelji roji zelo zaželeni. S tem se je povečalo število čebeljih družin, roj je izdelal novo satovje, pomladila se je matica,
Prvi roji
o
Z
«
h
D
medu pa je tudi bilo za doma in za sosede. Radarje bil čebelnjak poln, so roj prodali in je bilo nekaj denarja pri hiši.
Trgovina s čebeljimi roji se je najbolj razmahnila v prejšnjem stoletju med obema svetovnima vojnama. Takrat so veliki čebelarji prodali po svetu na sto tisoče čebeljih rojev naše kranjice. Zaradi tega je postala tudi druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. Čebelarji jo imajo radi v svojih čebelnjakih, saj je zelo krotka in varčna. Prinese veliko medu in cvetnega prahu in dobro prenaša hladne zime. Edina slabost je pač rojenje.
Naša kranjska čebela je znana po tem, da rada roji. Silovit pomladanski razvoj je tisti, ki povzroči utesnjenost družine, posledično se stara matica s polovico čebel umakne. Rojenje se da do neke mere zavirati z razširitvijo panjskega prostora. Za to so najbolj primerni nakladni panji, kjer se dodajajo naklade s satjem in se na ta način povečuje prostor čebelji družini.

A smo Slovenci zelo tradicionalen narod! Najraje imamo čebele v naših AŽ panjih, ki so zloženi v čebelnjaku. In ni ga lepšega dela, kot da sediš ob čebelnjaku in opazuješ svoje ljubljenke, kako pridno prinašajo med in cvetni prah.
kmetijstvo
:
Turistična kmetija Lešnik
Martina Cigler, abs. agr.

Sončno sobotno dopoldne sem se s hčerkico pripeljala na Golavabuko na turistično kmetijo Lešnik. Kmetija, ki je v lasti družine Javornik, je od Slovenj Gradca oddaljena 5 km. Domačija obstaja že 200 let in ima bogato tradicijo. Do 2. svetovne vojne je bila gostilna, od leta 1970 dalje pa razvija turizem.
Kmetija meri 22 ha, od tega je polovica gozda. Kmetujejo na ekološki način, in to od 1. 1998. Na kmetiji imajo vso opremo v stilu preteklih let. Vzdržujejo tudi kapelico in kozolec. Kapelica je evidentirana s 1. 1. 1868, ne vedo pa, ali je to leto postavitve ali leto obnove. Kozolec je bil postavljen 1. 1927, na novo pa je bil pokrit s »šitlni«. Družinski člani
so biča Nada, mama Irma, oče Albert ter otroci Karmen (štirinajst let, že sedem let igra citre), Andrej (enajst let in pol, že tri leta igra harmoniko in trobento) in Martin, ki je star pet let in pol in pridno vadi kitaro. Andrej ima že vrsto priznanj, saj izvaja stare ljudske pesmi, vsi pa nastopajo tudi pri folklorni skupini in imajo svoj ansambel Pohorski van-drovčki. Mladi gospodar ima posebno veselje, da sam izdeluje »šitlne« in druge izdelke iz lesa, ga. Irma pa je pomočnica ravnatelja v osnovni šoli v Šmartnem.
Redijo 15 krav dojilj in enega konja ter prašiče za svoje potrebe. Imajo tudi psičko Dino.
Najmlajši sin Martin, oče Albert, mama Irma, sin Andrej
Albert s svojim ljubljenčkom, spredaj moja Nejka
Otroci: Karmen, Martin in Andrej
Z letošnjim letom so se specializirali v turistični ponudbi, in sicer, ker so ekološka turistična kmetija, se od njih zahtevajo naravni materiali, naravna prehrana, ločevanje odpadkov, naravi prijazno ogrevanje ter knjižnica z vsebino o ekološkem kmetovanju. Kmetija ponuja tudi tradicionalno hrano in jedi iz kotla, po vnaprejšnjem dogovoru pa nudijo hrano tudi pohodnikom. Goste, katerim na kmetiji nudijo apartma in sobe, najbolj
V hlevu
Kuhinja v apartmaju
Soba v apartmaju
pritegneta neokrnjena narava na dediščina zaščitena 38 m jo opremo, primerno za otro-in bogata naravna in kultur- visoka lipa ter bodika in seve- ke: od posteljic, igrač, mizo na dediščina: lesena koča, dva da otroško igranje na instru- za namizni tenis do igral, ki vodnjaka, lesena kašča s pre- mente - ljudski godci.	so narejena iz domačega lesa.
šo in mlinom, veliko starega Kmetija je primerna in prijaz- Mimo kmetije je speljana tudi orodja, zeliščni vrt, kot narav- na za družine z otroki, saj ima- pot domače obrti.
Martin in Andrej sta mi zaigrala.	Martin in Karmen pred Lešnikovo
kapelico
Na kmetiji je poleti prav živahno in takrat je tudi dejansko več gostov, saj imajo na razpolago pohodništvo, gorsko kolesarjenje, pozimi pa tudi smučanje. Gospodinja pove, da jih tudi marsikam peljejo, predvsem Andrej goste večkrat vodi do cerkvice sv. Filipa in Jakoba ter po okolici. Gospodarja pa imata še veliko idej, obnovili bodo npr. čebelnjak, mlin in ostala poslopja.
V informacijski mapi, kjer imajo vse napisano v treh jezikih, so opisani tudi vsi dogodki.
Čas je kar prehitro minil in morala sem se posloviti od te prijazne in ustvarjalne družine, pri sebi pa sem sklenila, da jih s hčerkico še obiščeva kot gostji in uživava v vseh dobrinah, dobrotah in prelepi naravi.
Gravidnostna toksemija ovac
Martina Sušeč, dr. vet. med., VP Slovenj Gradec
Gravidnostna toksemija ovac je specifična presnovna bolezen ovac, ki jo povzroči podhranjenost ovac v zadnji četrtini brejosti. Lahko se razvije postopoma, če se ovce pasejo oziroma jih krmijo s krmo, ki ima majhno hranilno vrednost. Bolezen se lahko pojavi tudi nenadoma zaradi hujše akutne podhranjenosti, ki je povezana s slabim vremenom in nezadostno pašo.
Med pogojne dejavnike štejemo še stresna stanja okolja in reje ter zmanjševanje prostornine prebavil v abdomnu brejih ovac. To je še posebej očitno pri ovcah z dvojčki oziroma trojčki.
Mehanizem nastanka tokse-mije je povezan z jetrno ke-togenezo zaradi mobilizacije telesnih maščob.
Začetna klinična znamenja so značilna za hipoglikemijo (padec glukoze v krvi), kasnejša znamenja pa so vezana
na druge biokemične spremembe: huda acidoza - za-kislitev, povezana s povečano proizvodnjo ketonov, dispneja
-	otežkočeno dihanje, uremija
-	zastrupitev krvi. V končni fazi pride do jetrne kome, en-dotoksičnega šoka in pogina živali.
Klinična slika: v začetku opa-
zimo spremenjeno obnašanje živali, ne jedo, so nemirne in se ločijo od črede, z lahkoto jih ujamemo, drhtijo; v kasnejši fazi se pojavijo krči, mišična slabost, žival izgubi reflekse, leži na prsnici, pade v komo in pogine v treh do sedmih dneh od začetka bolezni. Diagnostično se poslužimo
urinskega testa, ki je v primeru bolezni pozitiven na ketone.
Preventiva temelji na pravilnem krmljenju ovac med brejostjo. V literaturi so omenjeni podatki o potrebah ovac po energiji: 8 g prebavljivih organskih snovi (POS)/kg žive teže pri ovcah v hlevu; 15g POS/ kg žive teže pri ovcah na paši in 80 g POS za 1 kg fetusa. V praksi je težko določiti potrebe pri živalih, ki se gibljejo na paši, in oceniti vrednost hranilnih snovi, ki so jih zaužile. Zaradi tega posvečajo rejci in strokovnjaki veliko pozornost oceni kondicije ovac kot posrednemu kazalcu prehranskega stanja živali.
Kondicija ovac se ocenjuje na podlagi izgleda in otipa ledvenega področja. Ocenjuje se od 0 (zelo slaba kondicija) pa do 5 (zelo debele ovce). Ovce ob porodu ne bi smele imeti manjše kondicijske stopnjoe kot 2.
Milan Tretjak
Ida Robnik
Ob ponovnem, že četrtem imenovanju za vodjo slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, sva zabeležila najin pogovor. Poznam ga že od leta 1978, ko se je zaposlil kot pripravnik, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva v gozdarskem sektorju takratne Lesne; no, mislila sem da ga poznam, pa sem iz pogovora izvedela marsikaj o njegovem življenju in delu, česar nisem vedela in za kar mu bosta hvaležni narava in okolica, kjer biva in dela, predvsem pa zanamci. Gotovo bo zanimalo tudi vas.
Kot se spodobi, bova tudi midva pričela najin intervju s tipičnim vprašanjem: kaj vas je v mladosti navdahnilo in vas zaneslo med gozdarje?
Življenjepis se prične običajno z osnovno šolo, saj mi starejši (še ne preveč stari) v vrtec nismo hodili. Torej osnovno šolo sem obiskoval v Mislinji, po končani gimnaziji v Velenju sem se vpisal na oddelek za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Gozdarstvu me je verjetno zapisal oče, ki je bil več kot štirideset let gozdar v Mislinji, saj sem mu kot mlad mule dolga leta pomagal pri pomožnih delih odkazila, kasneje pa tudi pri taksator-skih delih. Interes do gozdarstva je ostal zapisan nekje v podzavesti, nekaj pa je najbrž tudi v genih. Leta 1977 sem diplomiral in si tako pridobil naziv diplomirani univerzitetni inženir gozdarstva. Še posebej mi je v tistem času veliko pomenila Prešernova nagrada študentskega sklada, ki sem jo prejel za raziskovalno delo s področja mehanizacije. Po končani vojaščini sem se zaposlil na Gozdarskem obratu v Mislinji kot referent za gojenje, kasneje kot pomočnik direktorja na istem obratu, ki so ga po Kardeljevi socialistični umetnini imenovali TOZD - temeljna organizacija združenega dela; bile so še druge
organizacijske umetnine kot TOK, OZD, SOZD itd. Opravil sem tudi republiški strokovni izpit iz varstva pri delu, čeprav so mi na Lesni takrat ponujali internega, ki bi seveda veljal samo v tej delovni organizaciji. To obdobje mi je ostalo v lepem spominu, saj je bila indirektna premena smrekovih monokultur v naraven gospodarski gozd na mislinjskem Pohorju velik strokovni izziv. Rezultate večletnega dela in strokovne rešitve, ki so bile dejansko vidne v gozdu, so si v Mislinjo prihajali ogledovat številni strokovnjaki in ekskurzije iz tujine, katerih boter je bil profesor Dušan Mlinšek. Sodelovanja s Prosilvo, IUF-RO-m, GIS, fakulteto je bilo veliko. S sodelavci smo se dobro razumeli. Specializacijo iz krajinske ekologije sem končal v letu 1991 in si pridobil naziv specialist gozdarskih znanosti. Zaradi togosti podiplomskega študija na Biotehniški fakulteti se nas je več podiplomcev namesto za magisterij odločilo za to študijsko varianto, med drugimi tudi takratni sošolec in danes dr. Pirnat, kije kasneje postal profesor na isti fakulteti. Po končanem podiplomskem študiju mi vodstvo takratnega gozdnega gospodarstva ni ponudilo ali pa ni hotelo ponuditi delovnega mesta (čeprav so zaradi upokojitev nekaterih sodelavcev te možnosti bile), kjer bi lahko svoje znanje koristno uporabil ali nadgradil. Šele po reorganizaciji gozdnih gospodarstev mi je takratni državni sekretar mag. Franc Ferlin ponudil mesto koordinatorja nastajajočega Zavoda za gozdove Slovenije, kasneje pa sem leta 1994 prevzel mesto vodje Območne enote Zavoda za gozdove v Slovenj Gradcu.
Če se vrneva v obdobje nekaj let pred vojno, ko smo že slutili prihajajoče velike spremembe; kako ste vi doživeli čas velikih sistemskih sprememb in kako ste razmišljali o reorganizaciji gozdarstva?
Ja, tisti časi so bili burni. Po moje popolnoma po nepotrebnem. Takrat vodilni v gozdnih gospodarstvih niso bili pripravljeni sprejeti reorganizacije gozdarstva, čeprav je bilo vsem jasno, da je to še samo vprašanje časa in da so bile vse oblike socialističnega organiziranja preživete. Socializem kot društveni sistem je pokal po vseh šivih, pa ne samo pri nas, marveč v celi Evropi. Jugoslavija je razpadala. Leta 1991 sem aktivno kot častnik Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe sodeloval pri osamosvojitvi Koroške. Tistih časov se spominjam z mešanimi občutki. Koliko je bilo herojev in medalj, ko je bilo desetdnevne vojne konec! Nekdo bi nekoč moral napisati resnico.
Reorganizacija takratnih gozdnih gospodarstev je potekala počasi. Takratni direktor gozdnega gospodarstva Nazarje, sicer moj sošolec s fakultete, je na primer na sestanku z ministrom na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano grozil, da Zavod za gozdove ne bo imel denarja niti za kurjavo ... Pa poglejte, kje je danes Gozdno gospodarstvo Nazarje! Tudi v Slovenj Gradcu smo imeli nepotrebne zaplete razdru-ževanja, ampak to je danes za nami. Velika zaslugo za dobro sodelovanje med današnjim Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec in Območno enoto Zavoda za gozdove Slovenj Gradec ima gotovo sedanji direktor gozdnega gospodarstva Silvo Pritržnik, ki je porušil vse nepotrebne bariere in ponudil tesno in brezpogojno sodelovanje z Zavodom za gozdove. Danes nas celo na Biotehniški fakulteti študentom predstavljajo kot vzoren primer sodelovanja in medsebojnega poslovnega povezovanja! S Silvom sva v relativno kratkem času vzpostavila zelo dober poslovni stik, ki obe instituciji kljub različni organiziranosti povezuje v gozdarsko celoto koroške regije. Gozdarjev ne smejo razdruževati take ali drugačne organizacijske oblike, ki smo jih doživljali in
jih še bomo. Gozdarji Koroške smo eno in konec! Vodilni v posameznih institucijah pa imajo moralno obvezo povezovanja gozdarjev in gozdarstva. Upam si trditi, da nekaj osebnostnih lastnosti vodilni prinašajo v delovno okolje, kar je včasih prednost ali pa tudi ne ... Škoda, da tega sodelovanja ni z gozdarskim sektorjem Kmetijsko gozdarske zbornice. Njihova težava je v tem, da jih bistveno bolj zanima medijska promocija, kot pa dejansko delo z lastniki gozdov.
Intenzivno ste sodelovali pri formiranju Zavoda za gozdove Slovenije, prevzeli odgovorno mesto vodje Območne enote ZGS Slovenj Gradec in to funkcijo uspešno opravljali do danes. Povejte nekaj o tem.
Po nastanku ZGS je bilo za nas najpomembneje postaviti dolgoročne cilje delovanja in zagotoviti pogoje temeljnim izhodiščem stroke, ki je usklajevala interese gozda, lastnikov, javnosti in države. V relativno kratkem času je Zavod za gozdove postal strokovna institucija gozdarstva, ki je nadaljeval s tradicionalnimi vrednotami sonaravnega gospodarjenja in vključeval sodobna spoznanja na področju gozdarstva, vključno z ekonomsko vrednostnimi analizami. Strokovna izhodišča in več kot pol stoletja stara tradicija sonaravnega gozdarjenja nas uvršča med vodilne strokovne institucije v Evropi. Primerjave z najbolj ekstenzivnimi koncepti gospodarjenja v sosednji Avstriji so milo rečeno smešne, če ne že žaljive. Vse kar prinaša Evropa, pa tudi ni dobro! Že od samega začetka delovanja Zavoda za gozdove je veliko podporo naši območni enoti nudil svet območne enote, ki ga že četrti mandat vodi Jože Jeromel, in je s svojimi konstruktivnimi razpravami in sklepi podpiral večino strokovnih odločitev oziroma strateško usmeritev
V iskanju adrenalina Območne enote. Na tem mestu je potrebno omeniti ožjo in širšo ekipo mojih sodelavcev, od tajnice do diplomiranih univerzitetnih inženirjev, ki jim popolnoma zaupam. Upam, da sicer tega ne bodo prebrali, ampak mislim pa povsem resno. S teamskim načinom dela (v resnici, ne samo na papirju) smo skupaj dosegali soglasne odločitve, ki so pomembne za vodenje take institucije, kot je Območna enota. Je že res, da je umetnost vodenja nekje med korenčkom in palico, a po mojih izkušnjah korenček daje boljše rezultate.
Naloge javne gozdarske službe se neštetokrat prepletajo in dopolnjujejo z nalogami drugih organizacij in institucij. Kakšne so te relacije povezovanja in sodelovanja?
Zavodu za gozdove je bila že v zibelko položena naloga sodelovanja z drugimi uporabniki prostora pa tudi z drugimi institucijami, ki so tako ali drugače povezane z gozdno krajino. Z lokalnimi skupnostmi se srečujemo na področju zimskega in letnega vzdrževanja gozdnih cest, izobraževanja
lastnikov in javnosti, izdelavi prostorskih planov itd. Zavod za gozdove ima dobre prostorske in atributne baze, večinoma v digitalni obliki, in seveda terensko službo, kar je velika prednost pred drugimi sorodnimi institucijami. Tesno smo povezani s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, saj na osnovi pogodbe zanje opravljamo določena dela v državnih gozdovih. Pomembno je sodelovanje s kmetijsko gozdarskimi zadrugami, osnovnimi in srednjimi šolami itd. Sodelovanje z gozdarsko inšpekcijo je korektno in v okvirih pristojnosti obeh institucij. Nekako smo v vseh segmentih vpeti v gozdni prostor in življenje Koroške. Očitno je to naša usoda, kar pa sploh ni slabo.
In kakšna je perspektiva ZGS oziroma javne gozdarske službe?
Najpomembnejše naloge v tem času so vezane na najmanj tri strateške dokumente: v postopku sprejemanja je Nacionalni gozdni program, pripravljajo se spremembe Zakona o gozdovih, spremembe še ne tri leta starega Zakona o divjadi in lovstvu. Zakon o gozdovih
se po sedanjih predvidevanjih ne bo bistveno spremenil. Sem član ekipe, ki pripravlja spremembe, zato dosedanje predloge sprememb dobro poznam. Vsekakor bo Zavod za gozdove pridobil še večje pristojnosti na področju naravovarstva in lovstva. Še pomembneje kot Zakon o gozdovih je potrebno spremeniti podzakonske akte (Odredbe) o sofinanciranju del v gozdovih in o vzdrževanju gozdnih cest. Nobena ne nudi koroškemu kmetu tistega, kar mu pripada, še posebej, če jo primerjamo z relativno enostavno vrednotenimi subvencijami v kmetijstvu iz sredstev EU. Zaradi velikega deleža gozdov izgublja koroški kmet in posredno celotna koroška regija. V Zakon o divjadi in lovstvu pa drezajo vsi: lastniki zemljišč in lovci, čeprav slednjih ne razumem, ker je veljavna različica zakona pisana njim na kožo. Veliko je odprtih postavk, ki bodo značilno vplivale na usodo, pristojnosti in delovanja Zavoda za gozdove ter njegove perspektive v bližnji prihodnosti. V letošnjem letu minister Virant obljublja izenačitev plač v državni upravi, zato upam, da se bo končno uredila primerna višina plač za zaposlene, še posebej je to nujno za naše revirne gozdarje. Predstavljajo izjemno
pomemben organizacijski terenski skelet, ki sistemsko in trajno vzpostavlja neposreden stik z lastniki gozdov in javnostmi. Nagrajevanje zaposlenih je predpogoj za dobro delo, zato predvidevam, da bodo delovni učinki še višji, čeprav pri izvedbi programov v preteklih letih dosegamo nadpovprečne rezultate. Navedena dejstva so prezentirana v poročilih ZGS in dosegljiva javnosti, zato prejšnjih trditev ne navajam na pamet. Na vseh področjih se bom zavzemal za boljše rezultate dela, vendar ob poštenem plačilu za vse zaposlene.
Svoje akademsko znanje in praktične izkušnje nenehno dopolnjujete, posebej pa se radi poglabljate v raziskovalno delo. Kar veliko tega lahko naštejete.
Raziskovalno delo in dodatno usposabljanje sta mi že od nekdaj veliko pomenila, v današnjem času pa sta tako ali tako nuja. S področja dodatnih usposabljanj so morda pomembnejše enomesečno strokovno usposabljanje s področja operativnega gozdarstva v Adreasbergu v Nemčiji, mednarodno aktivno usposabljanje Effective Negotiating v Parizu, obisk in sodelovanje s prispevki na Univerzi v zvezni
Še ostali družinski člani
intervju
S S kolegi iz službe na ekskurziji po severni Evropi
državi Washington, na Univerzi v Vancouvru v Kanadi, aktivna udeležba z referatom na IUFRO kongresu v Kyotu na Japonskem, izpit iz Zakona o upravnem postopku na Višji upravni šoli v Ljubljani, izpit iz aktivnega znanja angleškega jezika na Filozofski fakulteti, številni tečaji s področja informatike, razna aktivna usposabljanja v centrih za usposabljanje v Ljubljani, kot so javno nastopanje, lastna organizacija delo z mediji in še kaj. Mislim, da imam teh izkušenj kar nekaj in to me vedno znova navdahne z energijo.
Raziskovalno delo se je pričelo že v študentskih letih, kasneje sem sodeloval pri raziskovalnih projektih s področja gozdarstva in krajinske ekologije pri Oddelku za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti, na Gozdarskem inštitutu, na Zavodu za urbanizem Velenje, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, seveda tudi na Zavodu za gozdove in še kje. Sodeloval sem pri kreiranju nekaterih zakonov s področja gozdarstva, lovstva, zemljišč itd., podzakonskih aktov, uredb ... Tega je preveč, da bi v tem sestavku naštevali, so pa bogate izkušnje predvsem na segmentih, ko se srečujeta stroka in politika. Po mojih izkušnjah je politika pri teh odločitvah močnejša.
Dotakniva se še prostega časa. Kaj vam pomeni, kako ga organizirate in izkoriščate?
Kvaliteta življenja mi pomeni bistveno več kot materialne dobrine, zato veliko prostega časa posvečam družini pa tudi sebi. Zaradi te načelne filozofije sem odklonil nekaj mamljivih ponudb iz naše prestolnice, najbolj pomembne so gotovo bile: asistent na Biotehniški fakulteti, državni sekretar na ministrstvu, direktor zavoda itd. Kolegom v šali ponujam odgovor, da je bolje biti prvi na vasi kot drugi v mestu. V resnici pa je v življenju najpomembnejša kvaliteta, ki je značilno odvisna od tega, koliko ima človek časa sam zase. V času potrošništva in kopičenja balastnih materialnih dobrin se po moje tega ne zavedamo v celoti. Ne zavedamo se kvalitete podeželskega življenja, prostih popoldnevov, druženja z otroki in s prijatelji, ki jih tako želena Evropa zaradi zaposlenosti preko celega dneva ne pozna, možnosti številnih hobijev, rekreacije itd. Pa kaj bi našteval, tisti, ki razumejo sporočilo, bodo vedeli, o čem govorim. To, kar sem videl po Evropi, Kanadi, Združenih državah Amerike, predvsem pa na Japonskem že ni in ne bo moj življenjski cilj. Sicer se pa vsak odloča po svoji vesti, bojim se le, da že v bližnji prihodnosti to ne bo več naša osebna odločitev. Zaradi zgoraj navedenih dejstev poizkušam prosti čas preživeti koristno. Sem ribič in lovec, zato veliko prostega časa preživim v naravi. Veliko mi pomeni športna rekreacija, zato se vsaj dvakrat na teden rekreiram (mali nogomet, tek, odbojka, tenis). Rekreacija pomeni tudi druže-
nje s kolegi in prijatelji. Veliko mi pomeni rock glasba, pa ne samo poslušanje. V gimnaziji smo ustanovili rock skupino Utrip, kije kar nekaj let uspešno delovala v Sloveniji, Avstriji in bivši Jugi. O tem nekoliko več govorim zato, ker smo se odločili, da jo po dolgih petintridesetih letih obudimo iz naftalina. V zadnjih dveh letih smo imeli kar nekaj koncertov, predvsem pa se dobro zabavamo. Igramo za svojo dušo, za prijatelje in zabavo. Krasen
skih celic je to najboljša terapija. Je pa tudi življenjski slog, ki ti priraste k srcu. No, po vseh zgoraj naštetih aktivnostih mi pa tudi prostega časa včasih zmanjkuje. Mislim, da je najpomembneje, da sem do sedaj v življenju izpolnil svoja pričakovanja, se počutim zadovoljnega med svojimi sodelavci in prijatelji, predvsem pa menim, da pridno in trajno koristim vse dane življenjske dobrine. To naj bi bila tudi filozofija življenja, mar ne!?
Na kongresu IUFRO v Kyotu na Japonskem
občutek, ni kaj.
Priznati moram, da so me od nekdaj zanimali adrenalinski športi. Leta nazaj sem opravil tečaj za letenje z jadralnim padalom. Moja velika ljubezen so motorji, in to po možnosti hitri. Za sproščanje adrenalina in hitro regeneracijo možgan-
S to svojo filozofijo življenja je Milan Tretjak ohranil svoj mladeniški izgled in zaupanje najbližjih in sodelavcev.
Zaželimo mu uspešen mandat in izpolnitev njegovih pričakovanj na vseh področjih dela in udejstvovanja.
Na rock koncertu v Velenju
55 let Koroškega Radia
mmmm Franc Jurač
Zmotno bi bilo misliti, da je Radio Slovenj Gradec nastal 10. junija 1962. Ta datum je povezan s prvo uradno oddajo radia na srednjem valu. Zanimiva je tudi zgodba o nastajanju radia pred letom 1962. To je zgodba o gospodu Ivanu Mihevu, začetniku in ustanovitelju Radia Slovenj Gradec, ki sega že v obdobje pred drugo svetovno vojno.
Ivan Mihev, eden izmed ustanoviteljev Koroškega radia
Leta 1935 je Ivan Mihev sam izdelal prvi oddajnik, ki ga je uporabljal tudi med nemško okupacijo. Njegova oprema v tem času je bil doma izdelan oddajnik, angleški gramofon na ročni pogon in plošče. Pri delu mu je pomagala žena. Med oddajami je hodil po Slovenj Gradcu in zato kljub temu, da je domov v Šmartno pri Slovenj Gradcu dobival veliko tuje literature s področja radioamaterstva, oblastem ni bil sumljiv. Tekstov ni oddajal, program je bil sestavljen iz glasbe in domoljubnih parol. Začel je prenašati Radio London, ki so ga ljudje v okolici Slovenj Gradca pogosto poslušali, po koncu programa pa se je na isti valovni dolžini oglasila njegova žena. Oddajala sta na valovni dolžini 42 do 48 metrov. Proti koncu leta 1944 je Ivan Mihev prenehal z oddajanjem, ker je obstajala nevarnost, da bo ra-
dijsko postajo odkril okupator. Leta 1950 je ponovno začel oddajati z vojaško radijsko postajo. Ko je Radio Ljubljana po 20. uri končal svoj program, ga je na isti frekvenci nadaljeval Ivan Mihev. Najprej je oddajal z močjo 15 watov, sčasoma pa je z izboljšavami na oddajniku moč povečal za toliko, da so njegov program slišali tudi v Savinjski dolini in po celi Koroški. Program pa ni bil več samo glasbeni, ampak tudi informativni, saj je vseboval obvestila “Elektra” o tem, kdaj in na katerih področjih ne bo električne energije, “v živo“ so govorili občinski funkcionarji, celo prenosi različnih slovesnosti so šli v eter. Za delovanje radia brez imena so vedeli tako organi oblasti kot strokovnjaki Radia Ljubljana. Ko je začel Radio Ljubljana s celodnevnimi oddajami, se je Mihev “preselil” na predvojno frekvenco, ker so mu sodelavci' RTV Ljubljana predlagali oziroma kar postavili zahtevo po legalizaciji.
V tem času je v okviru občinske konference SZDL prišlo do pobude o ustanovitvi lokalne radijske postaje. Tako je 10. junija 1962 ob 10.00 začel uradno oddajati Radio Slovenj Gradec na srednjevalovnem frekvenčnem področju, slišnost pa je nekako zajela področje takratne občine Slovenj Gradec.
Koroški radio je danes najpomembnejši osrednji informativni medij v koroški statistični regiji, ki zajema 12 koroških občin s približno 85.000 prebivalci. V boju s silnicami komercializacije je uspel zadržati strateško informativno vlogo regionalne radijske postaje posebnega pomena. Tudi struktura zaposlenih pokaže, da je glavna skrb našega medija informativni program: poleg direktorja zaposluje Koroški radio še tri novinarje, tri tonske tehnike, glasbeno urednico, tajnico in dve komercialistki. Na festivalih lokalnih radijskih postaj je bil Koroški radio, d. o. o., Slovenj Gradec redno
med dobitniki priznanj za informativne vsebine.
Posebni pomen programa “Koroški radio” se je pokazal tudi ob katastrofalnih poplavah leta 1990, ko je bil naš medij edini vir obveščanja v regiji, za kar je prejel priznanje Občine Slovenj Gradec. Koroški radio je med vojno leta 1991 odigral
pomembno aktivno vlogo: z novinarskimi ekipami na terenu smo poslušalcem posredovali najpomembnejše informacije, pomembne za njihovo življenje v izrednih razmerah. Prvi med lokalnimi radijskimi postajami smo med vojno v času, ko nismo imeli lastnih javljanj, prenašali nacionalni
Danilo Vute, direktor Koroškega radia
Irena Fasfald, novinarka
Jožica Breznik skrbi za finance
V m hči mik
4/:
zanimivosti in obvestila
ljudje in dogodki
Inženir Aleš Jevšnik skrbi za tehnično plat radia.	Mira Jeromel je »deklica za vse«, od tajnice do napovedovalke,
voditeljice in novinarke.
Z leve: Nataša Horvatič, Franc Jurač, Janja Sirnik, Marko Vrečič, Andreja Ogriz, Matjaž Gros, Izidor Jamnik
radijski program in s tem ponudili poslušalcem najpopolnejši vir informacij.
Koroški radio ima zelo pomembno vlogo tudi v obveščanju zamejskih Korošcev. Redne informativne vsebine z druge strani meje so državno mejo izbrisale. Avstrijski Korošci so vzeli program Koroškega radia za svojega. Aktivno sodelujemo s slovenskimi
organizacijami onkraj meje, za zares dobro »pokritost" z informacijami pa skrbi specializirana novinarka.
Po raziskavah poslušanosti je program Koroškega radia daleč najbolj poslušan v naši statistični regiji, radi pa ga poslušajo tudi v velenjsko-šaleški regiji. Lastni program oddajamo vsak dan od 6. do 22. ure, ob četrtkih, petkih in sobotah
pa do polnoči. Koroški radio ima status regionalnega programa posebnega pomena in bo letos junija praznoval 45-letnico. Darilo pa smo si že podarili: v letu 2005 smo kupili nov 1 kW oddajnik, v lanskem in letošnjem letu pa smo prenovili prostore in kupili novo studijsko opremo v skupni vrednosti ca. 75.000 EUR (18 mio. SIT).
Pomembnejši datumi v razvoju Koroškega radia, d. o. o., Slovenj Gradec
10. 6. 1962 - prva uradna oddaja radia Slovenj Gradec
15.	2. 1978 - začetek oddajanja na UKV področju 88.9 MHz in 97.2 MHz
7. 7. 1980 - prvi nočni program - “Nočni klub” - od 22.00 do 02.00 ure september 1982 - radio Slovenj Gradec se preimenuje v Koroški radio junij 1983 - preselitev v nove prostore v stavbi občine Slovenj Gradec
3.10.1988 - Koroški radio začne z vsakodnevnim programom
16.	12. 1989 - prva oddaja v stereo tehniki
2. 09. 1991 - začetek jutranjega programa
februar 1993 - pridobitev samostojne frekvence 97.2 MHz in začetek celodnevnega (24-urnega) programa
leto 1996 - preoblikovanje statusa iz p. o. v d. o. o.
Razborski osnovnošolci so pesnili. Lucija Šumah, učenka petega razreda podružnične šole, je napisala pesmico o ekološki kmetiji Rone.
Na kmetiji
Kmetija mi je všeč, ker tam so živali, konji veliki
in zajčki mali. Tam živita dedek in babica, imata hčerko, ki mi je mamica.
Kot vsaka kmetija ima vrt, zraven vrta pa še obrt.
Babica
zelišča prodaja, a še zmeraj z glavico maja.
A jaz rada pomagam babici, kakor tudi moji mamici.
4/2007
Viharnik
25. srečanje zadrug in proizvajalcev mleka
Mirko Tovšak, oec.
Mlekarna Celeia, Arja vas, ki je v večinski lasti zadružnikov, je priredila jubilejno 25. srečanje največjih proizvajalcev mleka in zadrug, ki oskrbujejo mlekarno s to pomembno surovino. Srečanje je bilo v Šentjurju, kjer ima sedež Kmetijska zadruga, od koder izhaja tudi predsednik nadzornega sveta Zvonko Pušnik.
kmetijo od očeta Ivana že pred leti. Kmetuje na 80 ha kmetijskih površin, v hlevu pa redi 180 glav goveje živine. Koneč-nikova kmetija se ukvarja tudi z vzrejo piščancev za Perutnino Ptuj, saj šestkrat letno vhlevijo po 16 tisoč piščancev. Tako se obe vzreji dopolnjujeta in zagotavljata tudi večjo ekonomsko stabilnost na kmetiji. Vse tržne viške mleka oddaja pre-
			
			
Ov #Pl u ■M«		1.1 J	
Predstavnik treh največjih zadrug po količini oddanega mleka, direktor Jakob in oba največja pridelovalca iz KKGZ Slovenj Gradec
Te, sedaj že tradicionalne prireditve so se udeležili domala vsi večji rejci, ki oddajajo mleko Celjski mlekarni, poleg tega pa še predstavniki vseh zadrug, preko katerih je organiziran odkup mleka. Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga se lahko pohvali, da ima med prvimi tremi največjimi pridelovalci kar dva svoja kmeta. Po količini oddanega mleka v letu 2006 prednjači kmet Harald Konečnik iz Selovca pri Dravogradu, drugi je kmet Damjan Cetina iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru, na tretjem mestu pa se je znašla Terezija Ver-čkovnik iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Resnici na ljubo je treba omeniti, da na tej kmetiji že vrsto let kmetuje njen sin Boštjan.
Harald Konečnik, ki se je skupaj s svojo ženo udeležil srečanja in prejel tudi posebno priznanje mlekarne, je prevzel
ko Koroške kmetijsko-gozdar-ske zadruge, v lanskem letu pa je pridelal kar 680 tisoč litrov mleka. Mlečno proizvodnjo namerava v prihodnjih letih še povečati, če bo lahko za to zagotovil tudi dodatne količine iz dodeljenih mlečnih kvot.
Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga je v lanskem letu skupaj oddala Celjski mlekarni nekaj nad 25 milijonov litrov mleka in tako postaja za to mlekarno tudi največji in najpomembnejši strateški partner na področju zagotavljanja surovine za njihovo predelavo. Na drugem mestu po količini oddanega mleka je KZ Šaleška dolina iz Šoštanja z 10 milijoni litrov oddanega mleka v letu 2006 in KZ Šmarje pri Jelšah, od koder je v lanskem letu prispelo 9 milijonov litrov mleka. Sicer mlekarno Celeia oskrbuje z
mlekom 17 kmetijskih zadrug z nekaj nad 1400 proizvajalci, skupaj pa so v lanskem letu odkupili skoraj 88 milijonov litrov mleka in vsega skoraj v celoti tudi predelali.
Še največji problem za proizvajalce mleka predstavlja odkupna cena, ki se že vrsto let ni spremenila kljub nenehnemu povečevanju cen krmil in ostalega reprodukcijskega materiala. Deloma ta izpad blažijo subvencije, ki jih kmetje dobivajo od države, lahko pa slab ekonomski rezultat izboljšujejo tudi z nenehnim povečevanjem proizvodnje mleka na kmetijo. To seveda pomeni še nadaljnje intenziviranje kmetijske pridelave, ki pa ima tudi svoje meje. Še najbolje je
na občnem zboru slovenjgraške zadruge problem razkoraka cen med reprodukcijskim materialom in cenami mleka izrazil zdaj že upokojeni kmet Anton Skrivarnik iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, ko je dejal: »Če bi tudi meni tako trdno stal (ve se, na kaj je mislil), kot stoji cena mleka že nekaj let, bi bil zelo zadovoljen, pa zgleda, da takšnega veselja ne bom več dočakal.«
No, kakorkoli že, Mlekarna Celeia že vrsto let dokazuje, da se zaveda pomembnosti ohranjanja pridelave mleka na naših kmetijah, zato je tudi prav, da vsakoletno organizira takšna srečanja in kmete seznanja s svojim poslovanjem.
Skupina največjih proizvajalcev mleka iz KKGZ Slovenj Gradec
Harald Konečnik s svojo ženo, ki mu pridno pomaga pri kmetovanju.
o
Drugi del
Opuščene poljščine
■mbb Ivan Uršič, univ. dipl. inž.
Lan (Linum usitatissium)
Lan je predivnica za pridelavo vlaken, iz katerih so tkali platno za domače potrebe. Pridelava s predelavo lanu je zahtevna in dolgotrajna »kmečka tehnologija«: od setve, žetve, smukanja semena, zorenja, do teritve in preje ter končno tkanja. Zanimivo je lokalno poimenovanje posameznih opravil in orodja, ki se pri tem uporablja. V vseh dolinah po Koroškem so gojili lan in različno poimenovali pridelovalne postopke in orodja za predelavo. Pri predelavi lanu, zlasti ob teritvi in preji, so poznali različne vesele šege. V tem zapisu je predstavljena pridelava lanu v krajih po vzhodnih pobočjih Uršlje gore
-	Sele, Vrhe, Gmajna, Stari trg, Raduše in Podgorje.
Setev - lan je enoletna poljščina, sejemo jo spomladi, za zemljo ni zahtevna, priporočljiva je nezaplevljena njiva
-	po travno-deteljni mešanici. Posebna oskrba posevka med vegetacijo ni potrebna, tudi kemična zaščita ne. Lan cveti sinje modro.
Žetev - lan dozori julija, ko ga požanjejo ali populijo in ga po pesteh (šopih) križno zlagajo
in povežejo v večje snope. Snope zložijo običajno v kozolec, da se nekoliko posušijo.
Riflanje - na rif'lnu osmukajo semenske glavice. Rif'1 je iz oglato kovanih 30 cm dolgih konic, pričvrščenih v leseno čeljust, zataknjeno v posebno klop. Pesti lana vlačijo skozi gosto nasajene konice (riflajo), ki osmukajo seme od lanenih stebelc.
Zorenje (fermentacija) - po riflanju lan po pesteh enakomerno razgrnejo po pokošenem travniku - po senčnih, severnih legah (večja vlažnost) - za 3 tedne. V tem času oleseni ovojnica stebla in omehčajo se vlakna v notranjosti. Za te-ritev dozoreli lan poberejo in ga po pesteh križno zložijo in povežejo v večje snope.
Teritev je drobitev (lomljenje) olesenele ovojnice posebej v frnjači posušenega lanu, da iz notranjosti izločijo lanena vlakna. F'rnjača je s kamnom pozidan, nekoliko ukrivljen rov s kuriščem, ki se končuje v kvadratastem (2 x 4 m) obodu, pokritem z lesenimi mostnica-mi. Na mostnice nalagajo lan po pesteh, da se sproti suši za teritev. Posušen lan terejo te-
rice na trlicah. To je skupinsko delo žensk iz soseske. Po ljudskem verovanju moški ne smejo biti prisotni pri teritvi, ker bi se sicer lanena nit pri preji in tkanju trgala. Samo sušač lanu, ki je kuril in sušil lan na f'rnjači, je lahko sodeloval pri tem ženskem delu, pa še temu so pravili suha baba. Ko so terice bile pri kosilu, so jim fantje iz soseske ponagajali - na frlice so jim naslonili slamnatega moža, spodnji del ročaja frlice pa namazali s kolomazom (šmirom). Če so ženske takega nagajivca ujele, so ga nabulale za hlače in srajco - na golo kožo natlačile pezdirja (bodeč drobir lanene ovojnice in kratki ostanki vlaken). Pezdir povzroča močno srbenje in tudi vnetje kože, zato ga niti za nastilj živini niso uporabljali.
Pri teritvi udarjajo z zgornjo čeljustjo frlice po lanenih steblih, dokler ne odpade ves pez-dir. Prvo vlakno je bolj grobo, pravijo mu kodelja, in ločijo ga od ostanka bolj finih vlaken. Kodeljo zvijejo v zvitke, ki jim pravijo preslica. Tako je teritev končana.
Teritev je naporno delo, traja od zore do mraka. Tericam so pri vsaki hiši dobro postregli. Zlasti slastna in obilna je bila
večerja. Pri večerji so se terice tudi prešerno poveselile s šalami, vznemirljivimi pripovedkami, obrekovanjem ipd. Tekmovale so v hitri izgovorjavi in ponavljanju povedi: Terica s trlico tere lan. Ženskam je šlo bolj gladko z jezika, moškim pa se je zatikalo. Pri večerji in veseljačenju so bili lahko prisotni tudi moški.
Stresanje in česanje - za prejo so lan očistili ostankov pezdirja s stresanjem s stresavko - meter dolgo osmojeno koničasto palico - in česali z grebenom (česalnik z 10 do 15 cm dolgimi jeklenimi konicami). Očiščena vlakna so zvili v preslico in zložili za prejo v zimskih večerih.
Preja - ženske so predle pozimi. Na vrhu kolovrata je bila zataknjena dvorogljata visli-ca, kamor so obesile poves-mo (zrahljano preslico) in iz nje vlekle ter zvijale grobo ali tanko laneno (hodno) nit. Po preji so iz navitega vretena na motovilo navile laneno nit v štreno. Sledilo je pranje štren, ki so jih na posebni deski - po dve skupaj - pekale (žulile in ožemale). Posušene štrene so na ganterah navijale preko štritloha (za ped dolg votel količek) v klobčiče - klančiče, ki jih je prevzel tkalec.
Tkanje - tkali so pri Maticu v Žabngracu, na Razborju je tkal Sovine. Kmet Leder st., g. Urban Ažnoh, je zadnji tkalec na Gmajni. Pripoveduje: »Tkal sem fino in grobo platno, ki mu pri nas pravimo tudi hodni prt, ter resavno, tudi raševina pravimo tej domači tkanini, stkani iz lanene in volnene niti. Laneno platno so pred uporabo plehali (belili - na soncu razgrnjeno platno polivali z vodo). Iz hodnega prta so izdelovali rjuhe, prtiče, zavese, srajce, iz resovne pa moške hlače. Namizni prti in zavese so bili okrašeni z vezenjem, zlasti velikonočni prt je bil slikovito in barvito vezen in okrašen. Tudi laneno seme je vsestran-
Terice iz Starega trga po prvi svetovni vojni (I. 1920)
sko uporabno v ljudskem zdravilstvu: v vrečki ogretega so polagali na prsi, trebuh in mehur proti vnetju. Prekuhano seme izloči sluz, ki lajša prebavne motnje (proti zapeki), žolčne napade; na gnojne čire in bule so polagali obliže iz sluzi. Tudi pri zdravljenju živine so uporabljali laneno seme. Znana je uporaba lanenega olja za zaščitne premaze lesa. Danes pridelave lanu ni možno obnoviti. Na kmetijah ni več potrebnega orodja in znanja, zlasti za predelavo ne. Predvsem pa se ne izplača, saj so kupljene tkanine iz bombaža, svile in umetnih vlaken cenejše.
Pridelava in predelava lanu je bila nekdaj najzahtevnejše kmečko opravilo v času samo-oskrbnega kmetovanja, saj so si kmečke družine poleg pridelave lanu surovino za obla-
Rok Gorenšek ■—
Jože Cesnik, doma na Prežihovem vrhu pri Kotljah, je v soboto, 10. marca 2007, čil, zdrav in dobre volje slovesno praznoval svoj 91. rojstni dan v krogu svojih otrok, sorodnikov, lovcev in drugih prijateljev. Slavje je bilo v gostilni Rogina v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Dopolnjenih 91 let življenja je Pepijevo, kot Jožeta kličemo, neuničljivo življenjsko voljo in zdravje še izboljšalo in podaljšalo.
Jože Cesnik v mlajših letih ...
čenje zagotavljale še z ovčerejo (volna). Ohranimo znanje in izkušnje za pridelavo in predelavo domačega hodnega platna kot dragoceno kmečko izročilo naših prednikov. Prispevajte v Viharniku svoje vedenje, izkušnje in izročila o pridelavi lanu po naših krajih.
Riček (Camelina sativa)
Riček je stara poljščina za pridobivanje zdravilnega olja, ki mu na Koroškem pravijo to-trovo olje - po nemškem izrazu Dotterol, ričku po nemško pa Leindotter (nepravi lan). Rastlina je podobna lanu. Riček sejejo spomladi počez ali pa strojno v vrste. Ker je seme drobno (0.5 mm) mu pred setvijo za enakomernejšo setev primešajo mivko ali pa koruzni zdrob v razmerju 1 : 1. Zraste
Pepi je svojo rosno mladost, svoja otroška leta preživel kot rejenec pri Rogini v Podgorju. Izučil se je za mesarja in svojemu poklicu in delu ostal zvest vse do upokojitve. Njegovo prvo delovno mesto je bilo na Ravnah na Koroškem v Delavski mesariji Železarne Ravne. Leta 1940 je mesarijo prevzela občina Ravne, Jože pa je postal njen direktor leta 1952, nato pa tudi na novo ustanovljenega trgovskega podjetja
okrog 70 cm visoko, cveti pa rumeno. Ni zahtevna poljščina, raste tudi v manj rodovitni zemlji. Posebno gnojenje in kemična zaščita nista potrebna. Riček dozori julija. Žanjejo ali populijo ga ročno in povežejo v snope ter zložijo v kozolec, da se posuši. Po mlačvi seme še posebej posušijo. Drobno seme je v hruškastih mešičkih (17 do 33 semen).
Olje pridobivajo iz zmletega posušenega semena, ki vsebuje 30 do 35 % olja. Zmleto seme zmešajo z vodo v pogačo, ki jo pražijo na temperaturi 60° do 90° C do sipkosti. Iz te spra-žene sipke mase stisnejo olje. Olje pustijo stati dva tedna, da se zbistri. Precedijo ga skozi gazo. Čisto olje je prozorno, zlato rumene barve. Hraniti ga je treba v temnem prostoru pri temperaturi 10° C.
Totrovo olje uporabljajo v ljud-
skem zdravilstvu za celjenje ran in opeklin ter za lajšanje želodčnih težav (ulkus) - zjutraj na tešče eno jedilno žlico vsak dan. Saša Pratnekar navaja v svojem diplomskem delu Fizikalne in kemijske lastnosti olja iz navadnega tička sestavo totrovega olja in pove, da novejše raziskave v Avstriji, Nizozemski, Belgiji pa tudi v USA in Rusiji potrjujejo visoko vsebnost nenasičenih maščobnih kislin in E-vitamina. Zato ima totrovo olje visoko prehrambeno in predvsem zdravilno vrednost, s spodbudnimi obeti za zdravljenje srčno-žil-nih bolezni, rakastih obolenj, lajšanje sladkorne bolezni in jačanje odpornosti. Zaradi izredne zdravilnosti v številnih državah načrtno povečujejo in pospešujejo pridelavo rička.
Jože Cesnik, 91 let
Mesnina na Ravnah. Tam je delal kot direktor vse do svoje upokojitve leta 1967.
Jože je kot upokojenec sodeloval v raznih društvih in dejavnostih, dolga leta na primer v Avto-moto društvu Ravne, v ribiški družini na potoku Dular, pri organizaciji vsakoletnega hotuljskega pustnega karnevala, ki se ga je aktivno udeležil tudi letos.
Jožetu pa usoda ni prizanesla. Za hudo srčno boleznijo mu je
pred nekaj leti umrla njegova ljubljena žena Micka. Kljub silnemu udarcu si je kmalu toliko opomogel, da je ponovno zaživel tak, kakršnega ga poznamo.
Jože je tako prešel v obdobje zlatega desetletja življenja. Zaželimo mu, da bi zdrav in čil ter zadovoljen preživljal naslednja leta in dočakal sto let življenja.
Viharnik
4/:

ljudje in dogodki
Srečanje planincev treh dežel v Mežici
mmmmm Mirko Tovšak, oec.
Planinci planinskih organizacij iz Julijske Krajine v Italiji, koroške pokrajine iz Avstrije in planinci iz obmejnih delov Slovenije se tradicionalno srečujejo vsako leto in tako vzdržujejo prijateljske stike vseh teh treh dežel. Letošnje srečanje je bilo že 42. po vrsti, poleg domačih planincev s Koroške pa so se ga udeležili tudi ljubitelji planin z Gorenjske in iz Posočja ter predstavniki Club Alpino Italiano iz Furlanije in Julijske krajine in Oester-reichicher Alpenvereina iz avstrijske Koroške.
Druženje planincev je trajalo dva dni, gostitelj tega srečanja pa sta bila Planinsko društvo Mežica in Meddruštveni od-
Vse udeležence srečanja je pozdravil predsednik PZS Franci Ekar.
bor PZS za Koroško. Prvi dan so na uradnem delu v Mežici predstavniki mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije predstavili problematiko in vlogo mladih v planinskih organizacijah. Mladinska komisija je namreč lani praznovala 50 let svojega obstoja, zato so ob tej priložnosti želeli predstaviti delo mladih v naši planinski zvezi. Najbolj zanimiva sta bila prispevka Vanje Kovač in Neve Zupanc, oglasili pa so se tudi predstavniki mladih iz obeh obmejnih pokrajin iz Italije in Avstrije. V naši domači planinski zvezi je približno tretjina mladih, podoben odstotek je tudi v Avstriji, je pa res, da se je tako število mladih kot tudi ostalih članov v Planinski zvezi v zadnjih letih
Delo mladih na avstrijskem Koroškem je predstavil Markuš Malle.
nenehno zmanjševalo. Mladi so v svojih prispevkih razmišljali o tem, kako bi bilo možno pritegniti še več mladih v delo planinskih organizacij in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bile le-te bolj vabljive za mladino. V nadaljevanju srečanja so se oglasili še predsednik Planinske zveze Franci Ekar, župan občine Mežica Dušan Krebel in
predsednik domačega planinskega društva Vili Blatnik.
Drugi dan druženja so organizirali skupen pohod na najbolj znano goro na Koroškem Peco in tako izkoristili še zadnje spomladanske dneve pred »Jožefovo zimo« za utrditev vezi med planinci treh dežel.
Predstavitev dela mladih v PZS: Vanja Kovač in Neva Zupanc
Častni gostje na prireditvi: župan Mežice Dušan Krebel, predsednik MDO Drago Horjak, predsednik PZS Franci Ekar, predsednik PD Mežica Vili Blatnik in tajnik PZS Danilo Sbrizaj

POPRAVEK
V prejšnji številki Viharnika nam je ponagajal tiskarski škrat in to prav na mestu, kjer bi ga najmanj pričakovali. Na strani 18 je v prispevku Mirka Tovšaka »15. zimski pohod po Šiser-nikovi poti« pod fotografijo Škratekove domačije zapisano napačno ime Šiserni-kova domačija.
Škratekovim in ostalim bralcem se opravičujemo.
Uredništvo
4/2007
Gorski reševalci postaje Prevalje so od farmacevtske družbe Lek prejeli lutko RA, ki bo reševalcem v veliko pomoč. Naprava za oživljanje je vredna okoli 2000 evrov, bo pa gorskim reševalcem omogočala stalno obnavljanje znanja in učenje osnovnih postopkov oživljanja.
Na sliki: Dr. Jurij Gorjanc, zdravnik GRS postaje Prevalje, prikazuje postopek oživljanja.
Franc Jurač
Viharnik

Stare kulture mest v Mislinjski dolini Sv. Jurij, sv. Martin, sv. Pankracij, sv. Marija
V Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec je bilo 22. 3. 2007 predavanje z naslovom Stara kultna mesta v Mislinjski dolini.
Da v Mislinjski dolini obstajajo kultna mesta, ki so jih poznali
in častili že v pradavnini, sta prepričani etnologinja Brigita Rajšter in arheologinja Saša Djura Jelenko, obe zaposleni v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec. Delna dognanja o retrogradni, anali-
ze katastra in rezultate minulih let sta predstavili v Slovenj Gradcu. Kult pomeni čaščenje božjega in tak je vsak kraj, kot pravita raziskovalki, ki ga je človek naselil in namenil za čaščenja božjega kulta.
Ključno vlogo pri tem raziskovanju ima poznoantično in staroslovansko grobišče na Puščavi zahodno od cerkve sv. Pankracija. Grajski grič v Starem trgu je bil poseljen najkasneje v 14. stoletju pred našim štetjem, o čemer pričajo naselbinske najdbe, ki jih je izkopal dr. Hans Winkler. Grobovi ne glede na status pokojnega so bili sveti, posvečeni bogovom Manom, vsebovali so najrazličnejše predmete. Če jih lahko pojasnimo, smo bliže resnici o tem, kako so tedaj živeli, je ocenila Djura Jelenko. Pri tem pa je v veliko pomoč Rajšterje-va, ki jo v tej povezavi zanima predvsem tridelnost religiozne predstave pri Slovanih,
ker ugotavlja povezavo med cerkvami sv. Pankracija na gajskem griču v Starem trgu, sv. Jurija na Legnu in sv. Marije Vnebovzete na Homcu. Sv. Jurij je junak, ki je poganskim ljudem uravnaval koledar. In v tej mitski zgodbi je pojasnjena njegova pot skozi leto. Mitske zgodbe so v kaos vnašale red, meni Rajšterjeva, prepričana, da je prostor med temi tremi cerkvami mitski. Na trojstvo slovanskih bogov so ju napeljale ugotovitve znanstvenika dr. Andreja Pleterskega. Skratka, stara kultna mesta so se skozi zgodovino ohranila. Kot zanimivost sta raziskovalki omenili še cerkev sv. Neže, kjer naj bi nekoč obstajal prazgodovinski sakralni prostor. Cerkev je povezana z vremenskim izročilom - nekoč so se Neži (agni - božji ogenj) priporočali za vreme, za dež ali sonce.
Z leve: arheologinja Saša Djura Jelenko in etnologinja Brigita Rajšter
Matjaž Ferarič svetovni prvak
Barbara Gašpert
Matjaž Ferarič, član Koroške šole letenja z jadralnimi padali ČUK Dravograd, je športni pedagog, ki se že devetnajst let ukvarja z jadralnim padalstvom, in sicer kot inštruktor in aktiven tekmovalec v natančnem pristajanju. Na svetovnem prvenstvu, ki je v mesecu februarju potekalo v Litvi, je postal svetovni prvak v natančnem pristajanju.
Pri uresničevanju začrtanih ciljev tega mednarodno uveljavljenega športnika je ves čas sodelovala tudi Lesna TIP Tovarna ivernih plošč iz Oti-škega Vrha, ki ga pri njegovem delu finančno podpira in tako prispeva ne samo h gospodarskemu, temveč tudi k športnemu razvoju in prepoznavnosti koroške regije.
ljudje in dogodki
VELIKA LJUDSKA SANJSKA KNJIGA in HOROSKOP
iz hrvaščine prevedel Zlatko Verzelak
Zemeljski znak, ki ga upravlja Venera. Simbol materialne moči. Beseda: mir.
DANAŠNJI ČLOVEK SE SKRIVA. ALI PA ... HOROSKOPI LAŽEJO.
V	astrologiji je bik znamenje materialne sile. Dominanten vpliv Venere vliva ljudem, rojenim v tem znamenju, močno povezavo z zemljo, prirojen zdrav razum in zdravo voljo do imetja. Najznačilnejše odlike tega znaka so: odpornost, trdnost in vzdržljivost v vsakem pogledu. Ponosen značaj, pogosto ošaben, stanoviten, rojeva močan bikov temperament. Ta moč pa je istočasno sposobna eksistirati z romantično dušo, obdarjeno z ognjeno domišljijo. Bik običajno dobi vse bitke, njegove zmage pa niso le plod sile in agresije, temveč potrpežljivosti in razmišljanja. Njegova velika trdnost mu omogoča, da se zna v vsaki situaciji obnašati modro in premišljeno. S pazljivo analizo njegovega značaja hitro odkrijemo, da je bik osebnost, ki obožuje delo, obdarjen je z veliko močjo in vzdržljivostjo. Bik ni ustvarjen, da posluša nasvete in sugestije in ne trpi mešanja drugih v svoje zadeve.
V	akcijo stopa, ko v njem dozori odločitev. Čeprav lahko zaradi svojega stališča deluje zaprto in nedostopno, si bik v resnici želi razumevanja in če
ga ljudje sprejmejo, postane ljubezniv in odprt, sposoben pokazati sočutje, nežnost in
dobroto. Do konca prepričan v svoje moči, bik izraža globok način razmišljanja, združen z izrazitim smislom za praktične stvari, ki ga ohranjajo v njegovem konstantnem (nepre-nehnem) vzponu in usmerjajo njegove odločitve in akcije. Iz tega vleče neelastičnost, vedno svoj prav, ki ga neizbežno vodi v prepire s tistimi, ki hočejo nanj vplivati in spreminjati njegove zamisli in odločitve. Človek je lahko prepričan, da ko se bik enkrat loti neke stvari, ne bo odnehal, dokler je ne opravi do konca. Za bika je pomembno, da živi v sedanjosti in da gleda na svet realno in praktično. Konzervativen kot je, beži proč vsega, kar je novo, neznano in avanturistično. Opreznost, premišljenost in njegova točnost so priljubljena orožja, ki jih zna vešče sukati, da si zagotovi soliden in gotov družbeni in materialni položaj. Nepredvidljiv po naravi svoje projekte odkriva le maloštevilnim prijateljem, ki so si zaslužili njegovo zaupanje. Značilna lastnost rojenih v biku je močna povezava z naravo, zemljo in živalmi. Neposreden stik z naravo pomeni zanj nepogrešljivo potrebo, da si zagotovi svojo celovitost. Razvit občutek za lepoto ga usmerja, da gradi okoli sebe topel in
komforten ambient. Za bika je materialna sigurnost največjega pomena, logično je, da je zato vsako delo namenjeno ustvarjanju dobrin. Podjeten, obdarjen s prirojenim smislom za poslovnost, neomajen v izpolnjevanju svojih načrtov izraža svoje značilnosti na kateremkoli področju; tako lahko pride do najvišjih sfer in osvoji najvišje položaje. Ne okleva se povezovati z vplivnimi osebami, ki mu lahko koristijo. Po drugi strani pa mu ni težko pridobiti zaupanja tistih, ki v njem vidijo izjemno sposobnega človeka za sodelovanje. Skrivnost njegovih uspehov se skriva v inteligenci, usmerjeni najprej proti praktičnim zadevam in v njegovi sposobnosti, da deluje objektivno. Zaradi teh lastnosti se mu odpirajo razna polja dejavnosti. Velikokrat ga najdemo v gradbeništvu, v arhitekturi, v notranjem opremljanju, neredko tudi v vodenju poslov. Kaže tudi naklonjenost učenju in študiju vseh vrst. Ampak področje, v katerem najde sam sebe, je trgovina. Želja zagotoviti svoji družini mirno eksistenco povzroča, da igra denar v njegovem življenju veliko vlogo. Izgubljati denar ali pa ga nesmiselno trošiti, se mu zdi absolutno nemogoče. Zahvaljujoč svojemu nagonu zna povečati kapital in ga vlaga v gotove investicije. Denar mu je pomemben ne samo zaradi zadovoljitve želje po komfortu (udobju) in sigurnosti, temveč tudi, da se potrdi kot osebnost. Pri vsakodnevnem delu bik pogosto izraža globoko zanimanje za umetnost, posebej glasbo, ker iz nje potegne pozitivne moči, s katerimi mu uspe uravnotežiti svoja duševna stanja.
Zelo uspešen je v vseh poslih, ki zahtevajo intuicijo in senzibilnost. Ženska bik najde svoj največji uspeh v družini, otroci in prijatelji vzpodbujajo njeno toplino, njen pravilen odnos do stvari, zdrav razum in diskretnost (taktnost). Za ta znak je
značilna velika gostoljubnost, sposobnost, da se dom organizira udobno, in ne glede to, ali gre za moškega ali žensko, bik je izreden kuhar, velik gurman in poznavalec vin.
Nasprotno temu, kar smo rekli o njem, je zelo občutljiv pri izražanju čustev in naklonjenosti. Ker rad sodeluje na zabavah in prireditvah, ga najdemo v družbi. Vendar pa potrebuje resnično občutje in toplino ter razumevanje, zato se drži maloštevilnih prijateljev, ki so mu vdani in ti odnosi so zanj tako pomembni, da trajajo celo življenje. Sposoben globokih in močnih čustev bik predstavlja primer strastnega temperamenta:	lahkotnost,
neobstojnost, spremenljivost so mu popolnoma neznani. Te značilnosti imajo logično posledico: močno zvestobo v ljubezni - ko enkrat najde sorodno dušo, svojega dvojčka, jemlje svojo izbiro kot dokončno in nespremenljivo. Bik redko zavestno rani osebo, ki mu izkazuje ljubezen, vdanost v partnerstvu in vero vanj. V zameno za svojo pozornost zahteva od drugega, da ne sumi in sumniči oz. dvomi vanj. Bika ne smemo delati ljubosumnega, če hočemo živeti z njim v harmoniji. Je zelo pose-dovalen in večkrat jemlje svoje ljubljene, kot da so objekti, ki mu pripadajo.
Kar se tiče telesne konstitucije, so biki največkrat močni. Ne glede na svojo počasnost reagirajo na katerokoli bolezen ali pa imajo močno pasivno odpornost. Po najstarejših dognanjih astrologije so najbolj ranljive točke bika grlo, sapnik, črevesje, žolč in mehur. Glede na njegovo gurmansko naravo bi moral bolj paziti, da se obvlada pri pitju in jedi. Aktivnost v naravi, hoja na svežem zraku - oboje mu je nujno potrebno, da obdrži telesno elastičnost in dobro zdravje.
EROTIČNO SENTIMENTALNI HOROSKOP
Stojite čvrsto na zemlji. Radi



BIK
21.4. - 20.5.

, n ■
imate vse, kar je obstojno in otipljivo. Sanjarjenje vam pomeni samo duševni odmor. Dejansko vse, kar je neustvar-ljivo in plod domišljije, žali vaš občutek za praktičnost. Ste realist, radi imate konkretne stvari. Nikdar se ne zadovoljite z goljufivimi občutki, s sladkimi iluzijami in s sanjami. Cenite materialne dobrine. Radi imate udobno stanovanje. Nikdar se ne boste okitili z lažnim nakitom, če nimate pravega. Niste pohlepni, pač pa ne razsipavate denarja in ne kupujete nepotrebnih reči. Vse vaše akcije in pobude so sad globokega razmisleka in nikdar se ne spuščate v sumljive posle. Zaradi tega vam ne uspeva tam, kjer sta potrebni hitrost in smelost. Ko pa enkrat prevzamete zadevo, opravljate vse v žaru in nič vam ne more preprečiti, da bi odnehali. Raje doživite »krah«, kakor da bi odnehali ali spremenili mišljenje. Cenite čas in ga koristno trošite. Ko se za nekaj odločite, vas je težko odvrniti od tega. Ste vzdržljivi in potrpežljivi. Svoje naloge opravljate trmasto. Neko stvar ste sposobni ponoviti nekajkrat, samo da bi dosegli poln uspeh. Trenutni (vzporedni) neuspehi vam ne vzamejo volje. Po naravi ste mirni, umerjeni in ne stremite za maščevanjem. V druge imate zaupanje in čeprav jim ne kažete vedno pravih čustev in spoštovanja, to ne pomeni, da jih nimate radi. Nikogar ne želite napadati ali osmešiti. Težko pa je tistemu, ki napade vas. Če ste prepričani, daje bil nekdo do vas slab ali da je ranil vašo dobrotljivost, mu tega nikdar ne boste odpustili. V vaših očeh bo mnogo izgubil. Slabih stvari ne pozabljate. V prijateljstvu ste zvesti, kar zahtevate tudi z druge strani. Če vas nekdo izneveri, ne reagirate burno. Vaše reakcije so počasne in manj vidne, vendar pa zelo globoke. Niste pristaš preobratov in sprememb, vsega tega, kar bi lahko ogrozilo ustaljeni tok življenja in vaše udobje. Tak koncept (vsebina) življenja ima tudi slabo stran. Spoštujete principe, predsodke, jedrnate zgoščene ideje.
Ampak v življenju se principi težko rušijo, predsodki postanejo nesprejemljivi in ideje konfuzne (zmedene). Zato večkrat preslišite nasvete in opozorila drugih v vaši bližini. Radi počnete vse po svoje, prepričani v popoln uspeh. Ta večkrat izostane.
Čeprav je vaš značaj relativno (razmeroma) močan, so v njem tudi neke slabosti. V načinu življenja so pojavlja lenost. Bežite od skrbi in težav, ne marate kompliciranosti. Počasi se naslajate v življenjskih radostih in v tem ste sladokusec. Ljubezen igra veliko vlogo v vašem življenju. Za vas to ni podoba strasti, viharjev, razdiranja in romanc, ampak nežnosti in uživanja. Rojeni ste za zakon, za življenje v dvoje. Ker ste pristaš ustaljenih norm in vsega, kar se nanaša na materialno resničnost, vas predvsem zanima telesni iz-gled. Kaj se skriva za njim, vas ne zanima. Ko spoznate osebo, ki vas privlači, želite na vsak način opozoriti nase. Čas opazovanja pri vas traja dolgo. To ni presenečenje, ker vi vse odločitve skrbno tehtate. Čeprav izgledate hladni, ste v resnici polni čustev. Tudi če ste našli vse znake privlačnosti pri nasprotnem spolu, ne hitite z njim takoj pred oltar. Preden se odločite za vezo, hočete biti prepričani, da je to prava oseba, ki je našla pot do vašega srca. Na človeka, ki vam je všeč, se ne navežete takoj. Ljubezen v srcu počasi dozoreva. Občutki se razvijajo počasi. Od nežnosti in čustev drugega je odvisna vaša ljubezen. Ne bi radi poklanjali polovične ljubezni, zato ste uvidevni in čas čakanja, da vse dozori, nikdar ni predolg. Vendar pa obstajajo ženske biki, ki so svojim možem tako vdane, da nastanejo iz njih sužnje.
Pri partnerju iščete trajnost čustev, da bi lahko živeli srečno. Niste tisti, ki sanjari o ljubezni ali življenju. Varujete se vsega, kar lahko pripelje do drame. Bolj kot so odnosi harmonični in iskreni, bolj ste zadovoljni.
Čeprav včasih izgledate popolnoma ravnodušni, ste v resnici zelo ljubosumni, z občutkom
posedovanja v ljubezni. Ne prenašate prisotnosti druge osebe, čeprav je to prijatelj (ica) vašega partnerja. Vešče znati preplesti mrežo, da ohranite svoje zase. Ker cenite materialne stvari, ne bi mogli živeti z bohemsko naravo. Če vam partner nudi, kar se od njega pričakuje, boste zanj takšni, kakršne si vas lahko samo želi. V vašem domu vladajo spokojnost, toplina, mir in harmonija. Vedno se boste trudili, da svojo osebo zaščitite pred burjo in potresi. Glede na vaš smisel za organizacijo je lahko vaš partner prepričan, da boste vodili gospodinjstvo, kot je treba. Ekonomično gospodinjstvo postavljate v prvi plan. Dobro kuhate. Gostje se pri vas dobro počutijo. Imate vse kvalitete, da postanete dober oče ali mati. Zelo navezani na otroke kot tudi na ostale, ki jih imate radi, jim hočete nuditi največ, kar lahko. Otroci bodo od vas zahtevali vedno več, vi boste pripravljeni tudi na žrtev, samo da jim ugodite. Nimate preveč avtoritete pred njimi, vendar niste nikdar preveč popustljivi, ko je beseda o njihovi vzgoji in izobraževanju. Vendar se lahko reče, da pri njih s principi, kot so zastavljeni sicer v vašem vsakdanu, ne ravnate tako strogo.
LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE
ŽENSKA
Do moškega ki ga ljubi, je zelo poštena in iskrena. Verjame mu in mu predaja svojo vdanost in ljubezen. Smatra ga kot voditelja, ker sama nič ne začne in rada vidi, da ji drugi svetujejo in jo ščitijo. Če ji ne uspe ustvariti vzdušja vedrine in miru, je zelo nesrečna. Ko občuti, da je na varnem in zaščitena, postane odlična organizatorka in oblikuje družinsko življenje na popoln način. Je vesele narave.
MOŠKI
Za žensko, ki jo ljubi bik, je to idealen moški. Zna zaslutiti in zadovoljiti vsako njeno željo in predano jo ščiti pred problemi materialne narave. Strasten je in pri tem zelo nežen, tako da izbranki svojega srca ustvar-
ja občutek, da je res njegova stvarna kraljica. V vračilo zahteva samo, da je brezpogojno ljubljen, zato ga pogosto razjeda črv ljubosumja.
SPOLNO ŽIVLJENJE
ŽENSKA
Ženska, rojena v biku, deluje naivno in nenevarno, vendar se v njej skriva ljubica, ki pozna vse skrivnosti seksa. Če ne bi bilo pogostega vprašanja, kdo jo je naučil vsega tega, ki ga postavlja ljubosumni mož, potem ko je dosegel vrhunsko ekstazo, bi lahko tej ženski pripadel naslov najbolj vsestranske ljubice zodiaka.
MOŠKI
Nesporazumi v postelji se pojavijo v glavnem zaradi tega, ker moški bik verjame, da je dovolj biti vzvišen in nežen in da je ženo potrebno prekriti samo s poljubi in z božanjem. On pogosto doživi orgazem, brez da pride do popolnega stika.
razvedrilo
ljudje in dogodki
Priznanja in nagrade za lepo urejeno okolje
Besedilo in fotografije: Stanko Hovnik
Turistično društvo Slovenj Gradec je podelilo plakete venetskega konja ter plakete in priznanja za lepo urejeno okolje v letu 2006. Slovesnost je bila 28. marca 2007 v kulturnem domu Slovenj Gradec. Za razvoj turizma v nekem kraju so poleg naravnih danosti pomembni predvsem osveščeni prebivalci. Tisti, ki so si za to najbolj prizadevali, so bili izbrani in nagrajeni s priznanji.
Predsednik Ivan Bošnik je prestavil program dela za leto 2007, ki spet zahteva veliko prostovoljnega dela. Poleg nekaterih prireditev, ki so že stalnica dela društva in so k sodelovanju pritegnile veliko število ljudi s projekti (kot Dežela škratov, Gozdno turistična pot Plešivec, Gozdno učna pot Rahtel in druge) so dodali še nove vsebine. K uspešnemu delu turističnega društva pripomorejo številne ustanove, podjetja, društva, vaške in četrtne skupnosti. Želja društva je, da bi se povezali še z nekaterimi drugimi v Mestni občini, zlasti s sosednjimi turističnimi društvi.
Tudi za leto 2007 načrtujejo številne aktivnosti na področju turizma. Aktivno se bodo vključevali v praznovanje 800-
letnice rojstva sv. Elizabete. Pripravili bodo razstavo starih fotografij mesta Slovenj Gradec in z njo počastili 740-let-nico mesta Slovenj Gradec. Posebno skrb bodo posvečali hortikulturni dejavnosti in se pripravili na ponovno tekmovanje v programu Etente flo-rale, dokončne izgradnje ple-šivškega mlina s postavitvijo mlinskih eksponatov, na področju izobraževanja nadaljevali začrtano pot in pripravili številna predavanja s področja hortikulture kakor tudi spoznavanja naše naravne in kulturne dediščine.
Mesto Slovenj Gradec je v minulih letih prejelo številna priznanja Turistične zveze Slovenije in ministrstva za okolje ter prostor.
V	kategoriji srednje velikih mest v Sloveniji smo prejeli dvakrat bronasto, trikrat srebrno in dvakrat zlato odličje.
V	letu 2003 smo v programu tekmovanja Etente florale prejeli visoko srebrno odličje.
Plakete venetskega konja za leto 2006 so prejeli: Mladinska knjiga Slovenj Gradec za velik prispevek v promociji našega mesta tako po urejenosti trgovine na Glavnem trgu kakor tudi pri razširjanju bralne kulture; dekan in nadžupnik
gospod Franc Rataj, župnik iz Šmartnega, za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine kraja Šmartno ter pri ohranjanju in promociji kulturnega bogastva kraja; Katarina Žagar, vodja podjetniškega centra Slovenj Gradec, za velik prispevek pri razvoju in urejevanju domače in umetne obrti in za zastavitev obetavnega programa pohodništva v Mislinjski dolini.
Mini dame
Listino častnega člana Turističnega društva Slovenj Gradec, najvišje priznanje društva, je prejel primarij dr. Drago Plešivčnik za velik prispevek pri krepitvi kulturnega
poslanstva v mestu Slovenj Gradec, še posebej pri obnovi cerkve na Uršlji gori.
Zlato plaketo za lepo urejeno okolje so prejeli: Milka in Jože Detečnik iz Podgorja, Ivanka Meh in Verica Šuler iz Starega trga ter Franc in Klara Naglič z Glavnega trga.
Priznanja za lepo urejeno okolje so prejeli: Marija Balek iz Spodnjega Razborja, Mija in Jože Fele iz Podgorja, Tanja
Knez in Beno Rek iz Slovenj Gradca, Franjo Hohnec iz Starega trga, Matja in Ivan Topič s Šmarske ceste, Danica in Matjaž Čerče s Partizanske ceste, Marica in Marjan Vitko s Podgorske ceste, Zorica in Ivan Knežar z Gmajne, Pavla in Ivan Mlakar iz Bukovske vasi, Martina Štumberger in Anica Hrastel iz Trobelj ter Ivanka in Tone Kotnik z Gmajne.
Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke.
Dobitniki plaket in priznanj za lepo urejeno okolje mesta Slovenj Gradec z županom Matjažem Zanoškarjem in predsednikom Turističnega društva Slovenj Gradec Ivanom Bošnikom
Slovesnost so s svojim nastopom obogatili pevci družine Breznik, za posebno poživitev pa so poskrbele Mini dame -pevke in plesalke Maša, Hana, Živa in Anja, stare od 4 do 6 let. Ob koncu so si prisotni lahko ogledali film Vinka Klančnika z naslovom Veliki čar malega mesta, ki prikazuje naravne lepote in kulturno bogastvo mesta Slovenj Gradec ter kraje ob njem.

Vida Gril
☆1951
U‘2007
»Ko krila črna čas spusti, vzame vse, le spomin živi. Stopinj ni več, ne smeha, ne besed, pustila si nam le ljubezni sled.«
Pred šestinpetdesetimi leti je prvič odmeval njen jok po sobanah Škofove domačije. Prvi koraki v svet, poln presenečenj, lepot in tudi grenkih izkušenj so se začeli na tej domačiji, domačiji njenega otroštva, kjer je prvič stopila novim preizkušnjam naproti. Tam je naredila prve korake po senožetih med njivami in v valovanju žita. Tam je hodila kot deklica s svojimi sestrami, bratom in prijatelji po stezicah, delu naproti pa kot kmečko dekle z grabljami in motiko v rokah. Lepota narave, ljubezen njenih najbližjih in domače ognjišče so krojili njeno toplino in ljubezen, ki ju je do zadnjega trenutka svojega življenja delila z drugimi. Kmečko dekle, mati, žitno polje zlatega klasja in kruh iz krušne peči, skozi katerega se zrcali človeški odnos do stvarstva, so bile tudi njene vrline, prepletene z dobroto, ki jo je podedovala od svojih staršev, skrbne in ljubeče matere, v krogu svojih sester in brata in jo prav tako z veliko radostjo podarjala svoji družini, ki sta jo z možem Otom ustvarila na Grilovi domačiji po njuni poroki leta 1980. Domače ognjišče novega doma v Slovenj Gradcu je bogatil otroški smeh hčerkic Andreje in Vlaste.
Vajeni trdega dela na kmetiji ji ni bilo težko dobiti zaposlitve, najprej v šolski kuhinji in nekaj let pozneje v Lesni v Slovenj Gradcu.
Vida se je pred kratkim upokojila. Zadnja leta svojega življenja je posvetila vso ljubezen in skrb svoji družini, še posebej vnuku Janu, ki ji je čas njunega skupnega kratkega življenja bogatil s svojo otroško nagajivostjo, prešernostjo in ji v veliki meri vračal podarjeno ljubezen. Tudi v času bolezni, ki je neusmiljeno načenjala njeno neizmerno življenjsko energijo, je črpala lepoto življenja ob misli na svojega vnuka in na tiste, ki so bili ves čas ob njej.
Nikoli ni pozabila svoje rojstne hiše. Ob vsakem prostem trenutku je na domačiji svojega otroštva z velikim veseljem pomagala pri kmečkih opravilih.
Vida Gril je svojo aktivno delovno pot zaključila leta 2001 v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec. V sektorju komerciale in nazadnje v finančno računovodskem sektorju je pri delu izražala svoje vrline pridne, vestne in marljive delavke.
Sodelavci se je bomo take tudi spominjali.

Povzetek govora Vinka Klančnika
12. aprila bo minilo dve leti, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, ata in dedi
Spomin
Spomin je edini cvet, ki ostane in ne oveni, je edino upanje, edina luč, ki ne ugasne, za vse dobro, kar si nam dal Ti.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Vsi tvoji
Štefanija Tisnikar
rojena Stropnik,
Srce joče od bolečin, kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas?
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela.
V naših srcih je ostala bolečina, doma pa velika praznina.
■■ s
A vedi, mama,
da v srcih naših boš ostala,
za vse, prav vse,
ti še enkrat hvala, mama.
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Štefanije Tisnikar, rojene Stropnik, z Završ nad Mislinjo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter svete maše, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste molili zanjo ob krsti, hvala molitveni skupini Mir iz Velenja.
Posebej se zahvaljujemo slovenjgraški bolnišnici, posebej zdravnici Metki Epšek za ves trud in lajšanje bolečin ter osebju na internem oddelku C za vso nego, ki so jo nudili. Hvala gospodu župniku Mirku Horvatu za lepe tolažilne vzpodbudne besede in lepo opravljen obred, hvala govorniku Marjanu Križaju za besede slovesa, pevcem, vsem, ki ste nosili prapore, izvajalcu Tišine ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo imeli radi.
Hvala tudi pogrebni službi Jerneja Zaveršnika.


Žalujoči: vsi, ki smo jo in jo bomo vedno imeli radi
V naših srcih bo ostal lep spomin nanjo.
I as ouiDluiiuods
spommiamo se j
Rozika Osojnik
☆ 1923 U‘2007
Čudoviti, z rožami okrašeni koroški »ganki«, lepo obdelane njive in travniki, polni gozdovi s še pravim gozdnim redom, na novo urejena stavbišča z upoštevanjem tradicionalnosti so stvari, ki na zunaj kažejo na podobnost dveh kmetij: Vesevkove na Ludranskem vrhu in Klavževe na Javorju. Občutek za lepo, občutek za ohranjanje lepega iz preteklosti, skrbnost pri gospodarjenju in še nekaj daje pečat tem globokim vezem - ozko sorodstvo.
Osojnikova Rozka - Vesevkova Rozka izhaja iz številne Klavževe domačije z Javorja. Poleg nje so na tej strmi kmetiji s prekrasnimi pogledi preživljali mladost še štiri sestre in brat.
Kot večino mladih je tudi njo ljubezen potegnila od doma. Pa ne daleč. Samo preko lepe doline Javorškega potoka do Vesevkove kmetije in Pavlija na Ludranskem vrhu. Kmetiji sta med seboj vidni in za domotožje ni bilo ne časa ne potrebe.
Težki časi druge svetovne vojne so bili vzrok, da se je brhka in prijazna Rozka poročila s šestindvajsetimi leti. Danes običajno, takrat pa se je nekaterim zdelo že malo pozno. Začetek ni bil obetaven. Umrl jima je trimesečen prvorojenec in mama Rozka je postala še bolj rahločutna, še večjo skrb pa je posvečala hčerkama Dorki in Marjetki. Složno življenje s starejšo hčerko in njeno družino je temeljilo na medsebojnem spoštovanju, družilo pa jih je še nekaj - ljubezen do zemlje.
V sedemdesetih letih so pri nas gorske kmetije prenehale sejati žito na teh nadmorskih višinah. Vedno manj ljudi na kmetijah, slab donos žita, veliko ročnega dela so bili vzroki temu. Prav Vesevkovi so bili tisti, ki so najbolj cenili dober okus črnega, z veliko ljubezni in truda pridelanega kruha. Bili so med zadnjimi pri opuščanju setve žita na naših kmetijah. In Rozka je bila tisti člen, o katerem govori slovenski pregovor: »Kosa brez roke in roka brez glave je enako: nič ne naredi.«
Pogrešali jo bomo. Spominjali se je bomo tako naključni obiskovalci kot znanci in prijatelji, ko se bomo uzrli s Smrekovca ali Javorja na njeno vzorno kmetijo. Najbolj pa jo bodo pogrešali njeni: Dorkina in Marjetkina družina, Ančka in še posebej tisti, ki so pri njej našli toplo besedo in nasvet, vnuki Janez, Vili, Dani in vnukinja Petra.
Veliko je stvari za lepe spomine: ljubezen do bližnjih, prijaznost do obiskovalcev in znancev, odnos do kmetije in narave ...
Ljudje, ki imajo radi naravo, imajo radi ljudi. Rozka je bila med tistimi, ki so vedeli, da so planine, gozd in polja lepši kot kamnite ali betonske zgradbe, kot umetno življenje v mestih. Znala je čutiti pravo prst med rokami, znala je videti rasti pravo rastlino na polju ali v cvetličnem vrtu in znala je živeti z naravo. In takšni ljudje so srečni.
Rozka, hvala za vse!
S				#	
					
,	•i|h •«?	■;»	;	Hfc l		..	
l :	# - --		 SU			
'		'S ..		h	
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in očima
Jožeta Zdovca,
Zdovčevega Pepija iz Šmartna pri Slovenj Gradcu,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Najlepša hvala!
Hvala tudi vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Hvala doktorju Ervinu Pečniku za zdravljenje na domu, govorniku Ivanu Hriberniku za besede slovesa, kaplanu za mašo zadušnico in pogrebni obred, harmonikarju Viktorju Kotniku za zaigrane žalo-stinke, moškemu pevskemu zboru Kope za zapete pesmi ter Komunalnemu podjetju Slovenj Gradec za pogrebne storitve.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože in Jani z družinama ter
ostali sorodniki
¥
irtsi k
Karel Rošer
☆ 1947 U‘2007
Zahrbtna bolezen Karlu Rošerju ni dovolila, da bi učakal svoj šestdeseti rojstni dan. Ko mu je pred dvema letoma požugala z bolečinami v prsih, mu ni več dopustila, da bi si še opomogel. Ni je ustavila ne operacija ne vse pomoči in lajšanje bolečin v bolnišnicah.
Kot sedmi izmed enajstih otrok, ki jih je povila mama Marija, je 10. avgusta 1947 na Hlevšah prijokal v svet. Skromnosti ga je naučilo že otroštvo, saj je v tistih povojnih časih življenje preprostim ljudem rezalo še kako tenak kos kruha. So se mu pa v trenutkih igranja s sestrami in brati svetile oči in družinske vezi so revščino potiskale v kot. Po svoje se je petletnik veselil selitve v Glažuto, pa radovednosti, ko je učakal svoj prvi šolski dan. V šolo v Mislinjskem jarku je pridno pešačil, mladost pa mu je spet zagrenila očetova smrt. V istem letu se mu je izteklo tudi šolanje in brž je poiskal prvo službo na Gradbenem podjetju. Po štirih letih se je fant znašel med gozdarji in pridno opravljal težko delo do leta 1968. Takrat ga je vojaška suknja povlekla v Beograd med junake Titove garde. Po odsluženju se je presrečen spet znašel med svojimi v Glažuti, brž pa tudi med »holcarji«. Med njimi je, zaljubljen v pohorske gozdove, dočakal invalidsko upokojitev leta 1992.
Njegove oči pa so se ustavile tudi ob smrečicah drugačne postave. Srce mu je začelo biti hitreje, misli so odtavale v svet ljubezni, ko se je v Komisiji zagledal v mlado Majdo. Čustva so bila tako globoka, da so mladi par septembra leta 1971 popeljala pred oltar. Zakonsko srečo sta zaorala pri Majdinih starših v Komisiji, kjer sta toplino Rošerjeve-ga ognjišča še ogrela hčerkica Jerica in sinček Aleš. Ko se je družinica kmalu za tem preselila v dolino, je v Šentlenartu veselje še naprej ohranjalo čare najlepših človeških čustev. Majda je povila še Matjaža in Lidijo, s Karlom sta se predajala vrednotam ljubezni in poskrbela za otroštvo v igri in šolanju. Ponosna sta bila, ko so si začeli odpirati vrata v svet zaposlitve in življenjske sreče.
Karel je ob službi vselej rad poiskal še kakšno opravilo. Veselilo ga je delo na vrtu, rad se je predajal kuhanju in kar se je skrivalo v njegovih loncih, ni zgolj prijetno dišalo. Navezan na mike gozdov je vselej rad pobrskal tudi za gobami. Poznal je še tako skrite bogate kotičke. Večkrat se je na mizici znašla kar razstavica očarljivih glavic nabranih trofej. Da na utrinke bogate zapuščine naših dedov ne bi pozabili, se je znašel med tistimi, ki so ob gozdarskih večerih Turističnega društva kuhali kopo.
V preživljanju prostega časa je rad zmešal karte in zaigral za užitek in dušo. Pomoči nikoli ni odrekel, zato smo ga lahko srečali kot zanesljivega poverjenika Društva upokojencev in ne nazadnje tudi kot nosilca nalog tukajšnjega pogrebnega zavoda.
Če je ljubezen sejal med svoje otroke, mu je nikakor ni zmanjkalo še za vnuke. Vsem petim je kot dobri dedek prirasel k srcu, njihovo čebljanje pa ga je vselej mladilo. Zdravje, čez katerega se vsa leta ni mogel pritoževati, mu je vendarle prehitro usodno obrnilo hrbet. Pred dvema letoma je v Moravskih toplicah prvič resneje potožil, se bolečin do
lanskega marca še nekako otepal, potem pa je le moral obiskati zdravnika. Zaradi zahrbtne bolezni, ki je omrežila njegova pljuča, je moral na operacijo v mariborsko bolnišnico. Okrevanje doma je po treh mesecih ponovno začelo slabeti in iskal je zdravniško pomoč v bolnišnicah od Maribora do Slovenj Gradca, Topolšice in Ljubljane. Njegovi najbližji so verjeli, da mu je življenje odmerilo še premalo let, da bi jim ga iztrgala smrt. Žal pa se je 28. marca ob 5. uri in 20 minut zjutraj zgodilo prav to in v žalost so se odeli Karlova družina, sorodniki, prijatelji in vsa soseska.
Zahvala
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte delovne roke, le moja drobna lučka še brli za neskončno dobrega boga ...
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta se zahvaljujemo za izkazano pomoč v težkih trenutkih vsem, ki so nam stali ob strani. Se posebej se iskreno zahvaljujemo stricu Rajku z družino, teti Silvi, teti Milici z družino ter vsem sorodnikom in prijateljem. Zahvaljujemo se tudi Jerneju Zaveršniku, govorniku Marjanu Križaju ter župniku Tinetu Tajniku in Tadeju Legnerju za lepo opravljeno pogrebno mašo.
Žalujoči žena Majda, otroci Jerica, Aleš, Matjaž in Lidija z
družinami
Zahvala
Ob težki in bridki izgubi naše drage mame, stare mame, babice in sestre
Marije Vivod,
po domače Potočnikove mame iz Gornjega Doliča,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti, darovali vence in cvetje in za svete maše.
Hvala patronažnima sestrama za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku Mirku Horvatu za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, iskrena hvala tudi godbeniku za zaigrano Tišino ter Jerneju Zaveršniku za organizacijo pogreba.
Žalujoči: snaha Anica z družino, sinova Stanko in Miha, hčerke Jožica, Cvetka in Zorka z družinami ter pastorka Marica, brat Franc, sestri Vida in Zdenka z družinami
::: ::: : I:::::

4/2007
spominiamo se ji
ljudje in dogodki
Bršljanke
Franc Jurač
■"red dvema letoma je Društvo kmetic Mislinjske doline ustanovilo Društvo ljudskih 3evk Bršljanke. Po dveh letih svojega obstoja so pevke priredile koncert v gasilskem Jomu vTomaški vasi. Nanj pa so povabile tudi Milana Kamnika, kije bil skriti gost.

Velikonočna potica je najbolj dobra, če je pečena v krušni peči. Tako vsako leto, od mladih let, gospodinja Hrastnikove kmetije iz Srednjega Doliča Rozalija Brodnik peče šarklje v krušni peči. S potico postreže vsakomur, ki pride za praznike k hiši.
Franc Pogorevčnik - Mežnarjev Franc iz Šmartno pri Slovenj Gradcu, je tudi letos v trgovini v Šmartnem izdeloval velikonočne snope. Zanimanja za njegove izdelke je bilo veliko zlasti med otroki.
Velikonočni utrinki
Franc Jurač
IGlavno skrb ob veliki noči imajo gospodinje s Ipripravo velikonočnih jedi, višek vsega tega pa je blagoslov v cerkvi.
Naš posnetek je iz Šentflorjana v Doliču.
Proizvodnja PVC OKEN, VRAT in SENČIL.
www.remoplast.si
Potrebujete premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco?
OPA! Prvič v Sloveniji zavarovanje premoženja vključuje osebno in pravno asistenco za vas in vaše najdražje. Varnost vašega doma smo razširili še na kritje stroškov odvetnikov, pravnih svetovanj, osebnih nezgod, medicinske oskrbe, prevoza v bolnišnico in drugih škodnih primerov.
Doma in v tujini!
PE Podružnica Slovenj Gradec, Francetova cesta 7 2380 Slovenj Gradec
tel.: 02/88 12 700, 02/88 12 730, faks: 02/88 12 737 e-pošta: pe-slovenj-gradec@zav-mb.si

PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
EKOLOŠKO IZDELANO IZ 100% NEOSVINČENIH PROFILOV
^y\
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
080 19 20 www.opa.si
REMOPLAST
|_J	nu .o* m
REMOPLAST d.o.o.
Samostanska ulica 3 2360 Radlje ob Dravi tel.: (+386) 2/888 04 43 fax.: (+386) 2/887 17 50 e-maik info©remoplast.si
A ® ®
ELEGANCE
7-komorni profil
obvestila
Oglasite se pri nas!
GOZDNO
GOSPODARSTVO
SLOVENJ GRADEC D.D.
SLOVENJ GRADEC, Cesta na Štibuh 1 Telefon in faks 02/ 88 21 620
RADLJE OB DRAVI (Dvorec), Koroška cesta 68 Telefon in faks 02/88 71 423
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OSKRBO GOZDARSTVA
HUSQVARNA CT 1 51
HUSQVARNA R 1 3C / R 1 3 AWD
4.190 €/4.990 €
HUSQVARNA R 52 S
AKCIJA 399,- €
HUSQVARNA 1 52SV
AKCIJA 544,- €
HUSQVARNA 1 52SV Swivel
namesto	iAklKkCIJjiAi	€
HUSQVARNA 142 RB / 152 RB
142 RB
152 RB
HUSQVARNA 323 LD
HUSQVARNA 125 C
Smart Start dekompresor
©Husgvama
©Husgvama
HUSQVARNA 357 XP
©Husqvama
MA/
HUSQVARNA 136
Hu$qvama M V*/ Air Irtjcction
HUSQVARNA 359/365
AKCIJA 59 609,- € „ 699,- €
AKCIJA 199,- €
Viharnik
PATENT. KRMILJENJE NA ZADNJI PREMI
2 - NOŽA
ZA VSAKO KOŠNJO
PROSTO VRTLJIVA PREDNJA KOLESA
2 - NOŽA
ZA VSAKO KOŠNJO
DIGITALNA VREMENSKA POSTAJA BREZPLAČNO
AKCIJA
AKCIJA