TRST, sobota 12. marca 1955 Leto XI. . Št. 60 (2989) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37.338 ‘U7-33»TVOk^UL- MONTECCHI St. 6, III. nad. — TELEFON 93-MS IN 94-63* - pcštnt predal 559 — UPRAVA: «JL. SV. FRANČIŠKA St. 2« - Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika JugMlavija.Izv^ 10, mwečno 210 din. upravni nvT 0GLAS*: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst ll-5s74 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tl!^a' ... , k n 70Z T J HM. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O. zoz - rsc ?!AŠKOVIČEVE IZJAVE NA TISKOVNI KONFERENCI 'Nada FLRJ bo opozorila !®kršenje določb Posebnega Italijo statuta italijanskih naselij v slovenskih krajih pomeni na-""'levanje umetnega raznarodovanja, kar lahko škoduje Porom za razvoj dobrih odnosov med obema državama dopisnika> "tit p* tftl v po- bfpU , e^em°Rratičnem u- Etične „ izvedl« nedc-llt',*Uske , amere protijugo- !1)e ?Opera orftaniza' gi..i: Assistenza pro- ■V ostrem ‘ * dalmati»> ki 'ovili m.l!? nasprotju z do- !tatuta ki,s!nskega posebneg rjavijo za cili nor" * ‘tt JuB0^n°SOV . med Ita‘ dned .-avilo in pomiri- »"* ,eia ozemrmi ^uPinami 1 }u*» je izjavil tf0ti žaston ,tlskovid konfe-‘“Pmk d^avnega vaj- tJnko DraikoUv?č"ie Zad6V" “kr, v zvezi z fpom „ - ,!,ria pa] generalnega komi- ,0lj‘ PrebivaV6’ da se Prot* ,ic'*'abrej:n stva občine De-^ajti Za . a zgradijo stano-* p0ie a nsklb krajih biv->ič, p ' ]* dejal B. Dra- V>g» snrt.avl'a poskus X- dgf.* '‘ničnega1"'11'811'3 njih<:' n le»*oie , 3 zna SasCetde Po značaja in naga raznaro- sklene"Skega življa in > o So„3,enem memoran-ftašem J? 3s'u> kar lahka t ftaPoCenJU samo 5k0' !t Kaosov s za razvoj do- nied Jugoslavijo l«iSVan*kr SV°ie strani b0 t»>TaUi V'ada -mo o- ,Ji>ln!riat>je tr-"-k° vlado na 9*tll_ zaskih upravnih ali so točne V"Vr‘ čet Hdl-°Ženi skup' ti(; ‘Pora,. 1 drzav balkan-r-4, -v traki""3’ kl bi morali "**a - m'itt - 3 ka' dodati Sit Stal)9 ugrskeSa generalke v*'*1 je zanikal ča-rl° manevrih. N 'a zunanir.2avnesa tajni- !!i»vh3 Srat ,zadeve je za-S ’ da anje novinarjev ftK Se točno dolo-'S ?Ul)li!te ,'Ska Predsedni-H c ni doU-Franciji- prav NhM^Sa^v id3tUm p,'‘' Sala>gosllVeleposlanikl Popoviča ska delegacija pod vodstvom Sergeja Kraigherja, direktorja zveznega zavoda za gospodarsko planiranje. Na zasedanju, ki se bo začelo 15. marca, bodo med drugim razpravljali o poročilu strokovnjakov za razvoj Južne Evrope in o delu odbora za elektroenergijo, katerega delo je v tesni zvezi z delom Jugoeleksporta. na obisku v FLRJ BEOGRAD, 11. — Danes je prispela z letalom v Beograd libanonska parlamentarna delegacija, ki bo 10 dni gost jugoslovanske zvezne skupščine. Libanonski parlamentarci bodo obiskali razna mesta in industrijske objekte in se raz-govarjali z uglednimi jugoslovanskimi funkcionarji. PARIZ, 11. — V Parizu potrjujejo, da se sedaj pogajajo za sklicanje konference zunanjih ministrov Velike Britanije, Francije in ZDA, na kateri naj bi govorili o In-dokini. O tem sta baje govorila včeraj v Londonu Eden in ameriški poslanik Chauvel. V Parizu so mnenja, da je zaradi položaja v pridruženih državah, zlasti pa zaradi spora, ki je nastal v Južnem Vietnamu med vlado in verskimi sektami, priporočljivo v kratkem sklicati posvetova- nje treh zahodnih zunanjih ministrov. Baje je britanski zunanji minister Eden predlagal, naj bi se konferenca začela 26. aprila v Londonu. V Parizu poudarjajo, da ni izključeno, da bodo trije zunanji ministri govorili tudi o drugih vprašanjih, zlasti pa o položaju v Evropi in o morebitnem sklicanju konference štirih, to pa še posebno, če bodo do tedaj vsi prizadeti parlamenti že ratificirali pariške sporazume. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da francoska vlada želi sklicanje konference z ZDA in Veliko Britanijo, toda do sedaj ni francoska vlada stavila nobenega predloga glede dneva in kraja konference kakor tudi ne nobenega predloga glede dnevnega reda konference. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je izjavil, da st je sicer upoštevala možnost konference, ni pa bilo še nič sklenjeno Kvemoi io Macu predmet nasprotij DiBd Dullesem In [istfiliomrieinl VVAfeHINGTON. 11. - Demokratični predstavnik Cie-ment Zablocki in član zunanjepolitičnega odbora v predstavniški zbornici je izjavil skupini časnikarjev da je Dulles imel namen, ko je v torek govoril, obljubiti ameriško pomoč Cangkajšku za obrambo otokov Kvemoj in Macu toda «nekdo, ki je boij visoko od njega«, ga je baje od tega odvrnil. Zablocki je tudi izjavil, da ni mnenja, da gre za nespnra-zumljenja v Eisenhowerjevi upravi, da pa se zdi, da ose nekateri nekoliko obotavljajo«, da bi upoštevali obrambo otokov ob kitajski obali Zablocki je tudi mnenja da sedaj znova proučujejo vprašanje ameriške udeležbe pri obrambi otokov Kvemoj in Macu. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je v zvezi s tem izjavil, da mu ni nič znanega o kakem nasprotju med Dullesom in predsednikom o kakršnem koli vprašanju zunanje politike. Dulles pa je izjavil, da «ne verjame, da bi izjave Zablockega b.le utemeljene«. Namestnik državnega tajnika Robert Murphy pa je Ua-nes izjavil, da dvomi, da bi britanski predlog, naj Cang-kajškove sne izpraznejo otoke ob kitajski obali, »služ'1 stvari miru«. «ZPA so se obvezale braniti Formozo, je dejal Mur-pby, toda potrebno je, da se obramba tega otoka ne omeji samo na Formozo«. Agencija «Nova Kitajska« pravi da predstavljajo Ede-nove izjave v spodnji zbornici o položaju na Daljnem vzhodu «poizkus legaliziranja stalne ameriške zasedbe For-moze in stalnega vojaškega tigre žanja Kitajske«. Predčasne volitve v Veliki Britaniji? Glasilo laburistične stranke poudarja, da so laburisti vsak čas pripravljeni na borbo, ker se bodo volitve tikale Masnih obtožb laburistov proti porazni politiki konservativcev* LONDON. 11. — Predsednik vlade Churchill in zunanji minister Eden sta danes predložila v spodnji zbornici resolucijo proti laburistični resoluciji, ki zahteva sklicanje konference med državnimi poglavarji treh velesil, na kateri naj bi govorili o vprašanjih, ki so v zvezi z vodikovo bombo in z razorožitvijo. Resolucija vlade poudarja, da se konferenca z Rusi na najvišji ravni lahko skliče samo po ratifikaciji pariških sporazumov. Nato poziva parlament, naj prizna napore angleške vlade za zmanjšanje mednarodne napetosti. Resolucija vlade poudarja tudi. da sprejema sleherni predlog za omejitev in za nadzorstvo vsakovrstnega orožja, zato da se, . . .. . zmanjša mednarodna napetost. I P««; glasdo Kom n- stične stranke «Daily Herald« izrecno poziva konservativce, naj predčasno razpišejo volitve. »Laburistična stranka, piše list. je pripravljena začeti borbo vsak dan. Volivci ne bodo glasovali o Bevano-vem primeru, pač pa bodo jedro volitev jasne obtožbe laburistov proti porazni politiki konservativcev. Na gla-scve o predčasnih volitvah se lahko odgovori samo eno: Nikoli ne bo prehitro prišel trenutek, ko se bodo laburisti lahko pomerili s konservativci in jih porazili.« Po Nagyjevem padcu BUKAREŠTA. 11. — Kot poroča romunska agencija Ager- V četrtek so v Ljubljani pokopali pokojnega dr. Josipa Vilfana. Od pokojnika se je poslovil dr. Lavo Čermelj, ki je orisal njegovo politično delovanje v boju za pravice Slovencev in Hrvatov pod Italijo. O obeh resolucijah (laburistični in konservativni) bodo glasovali v ponedeljek po končani debati, ki jo bo začel Churchill. Nocoj pa je Bevan objavil izjavo, v kateri pravi med drugim; «Kar sem izjavil ali napravil, ne pomeni napad na oblast ali na osebni položaj Attleeja kot voditelja laburistične stranke.« Nato je dodal. da zaradi bolezni ni mogel dati prej tega pojasnila in j,- poudaril, da se njegova nasprotja z Attleejem »tičejo samo politike in izključno politike«. Medtem se vedno bolj širijo glasovi, da bodo v kratkem razpisane splošne volitve v Veliki Britaniji. Predčasne volitve zahtevajo konservativci, češ da je sedaj zanje ugoden trenutek zaradi notranjih razprtij v laburistični stranki. Toda uradno glasilo laburi- dm',Prancij>- Pr av JUpn-i '“‘“PosianiK« \ “»‘ka gQsl°vanskega ve-v' ^Poviča v Pe- O £_odk'onil vsak ITHLUH D0K0HCH0 RHTIFICIRHLH pogodbe o Zahodnoevropski zvezi Tutti senat je včeraj odobrit pariške sporazume in nemško obe-rožitev - Razpravljanje o fašističnih izgredih v Via detle Bot-teghe Oscure - Vlada je prehitela reakcijo komunistične partije forma članek, ki odobrava sklepe CK KP Madžarske, ki obtožujejo ministrskega predsednika Nagyja desnega odklona in protimarksističnih načel List pravi, da ((komunistične in delavske partije odločno likvidirajo razdiralno delavnost oportunističnin elementov, ki poskušajo razbiti njihovo enotnost in oslabiti njihovo borbeno moč«. Madžarska agencija MTI pa poroča, da je bila včeraj v Budimpešti konferenca o jeklarski industriji, ki sta jo sklicala CK in vlada. Minister za jeklarsko in strojno industrijo Janos Cseargoe je v svojem poročilu navedel važnost, ki ga partija in vlada pripisujeta tej industrijski panogi in razkril, da plan jeklarske industrije 7v leto 1954 ni bil izpolnjen in da se je proizvodnja zmanjšala za 10 odst. v primerjavi s prejšnjim letom. Ža letos predvideva načrt povečanje proizvodnje železa in jekla za 4%. Budimpeštanski radio pa poroča, da je na tej konferenci minister za promet Lajos Be-brits. član Nagyjeve vlade, napravil avtokritiko in priznal,, da je njegovo ministrstvo «v veliki meri odgovorno za nezadostno proizvodnjo jeklarske industrije zaradi nerednosti in zamud pri dobavi surovin«. Obljubil je. da bo odslej jeklarska industrija dobivala su- ovine deset dni prej, kot bo treba. Uradno poročilo Moskve o razgovorih Molotov-Bischoff V svojem poročilu pojasnjuje sovjetsko zunanje ministrstvo stališče sovjetske vlade glede ureditve avstrijskega vprašanja in glede jamstev proti «Anschlussu» etr, “kaj,m ttj°godkih na M i- " “Var Hža^ StV; lzJavil, da je to B. B. Frai1 Uskošek e Avstrijo b ‘48k> ’ ‘zv ~ Na vabilo •8a >> >Vi^"-*Sa ‘ aa'” 'iz vršnega & Avbkolek- Mf'd 6?. in al dun Lesko- Vfce "'katere3'8^1 ve‘ese-S '^i«g/JSP°darsvdrUge av-Ulejo H e obJekte-Vitkosti ’ r a Se bo ‘bNi i clr;Id2KOVarJal 7 v»a V1 razln vtllmi £unk-4. Sodarji raedseboj-“kega sodelo- U. - StA-SSs, - t)i?a zVez„„_ objskal Du- minili- K CS)?e°Vala ‘v 2^- marca 0,iitn VrOpski> na ‘le 07N ■ EOSP°dar- lugoslovan- h)o »Rinascita*. Demonstranti so trosili letak« za rat t ka LONDON, 11. — Pododbor OZN za razorožitev je imel danes popoldne svojo sedmo sejo, ki ji je predsedoval ameriški delegat Cabot Lodge. Prihodnja seja bo 15. marca popoldne. Cabot Lodge bo v kratkem odpotoval v ZDA in ameriški delegaciji bo predsedoval poslanik James Wadsworth. je že dvakrat povzročila incidente v dvorani senata. Messe je med drugim sporočil, da je tožil neki dnevnik (verjetno «Unita»), ki je objavil trditve senatorja Se-renija (KP1), in da zdaj čada izreče svojo besedo sodišče. Med njegovo izjavo je bilo nekaj medklicev, vendar je predsednik zlahka vzdržal red. Glas za ratifikacijo so napovedali predstavniki štirih vladnih strank, obeh monarhističnih strank in MSI, proti njej pa predstavniki KPI, PSI, levih neodvisnih in neodvisni, bivši liberalec prof. Jannaccone, ki je že med debato spravil v zadrego zunanjega ministra Martina z nekaterimi dobro pomerjenimi kritičnimi pripombami. V. imenu MSI je Franza poudaril da glasovanje za ratifikacijo ne pomeni zaupnice vladi. Zoli (DC) pa je končal svojo izjavo z besedami, da bodo demokristjanski senatorji med glasovanjem »v mislih pri bogu, pri Italiji in pri svobodi«. Glasovali so poimensko. Dopoldansko sejo senata pa je, kot rečeno, zavzela diskusija o interpelacijah in vprašanjih v zvezi s fašističnimi izgredi. Interpelacijo je vložil senator Donini (KPI), ki je zahteval ukrepe za kaznovanje odgovornih za atentate in za pobijanje neofašističnih organizacij in obžaloval, da seji ne prisostvujeta ne notranji ne pravosodni minister. Omenil je, da je policija prišla šele četrt ure po atentatu, večji oddelki pa šele čez 40 minut. Podtajnik v notranjem ministrstvu Bisori pa je k temu pripomnil, da je vsa demonstracija trajala komaj tri minute in da policija ni imela materialnega časa, da jo prepreči, zlasti še, ker se je' je udeležilo komaj 50 ali 60 oseb, zaradi česar ni mogla biti policija vnaprej opozorjena, da se nekaj pripravlja. Donini pa je v svoji izjavi nadalje poudaril pisanje fašističnega tiska, zlasti glasila MSI, ki bombni atentat hvali in poveličuje, in zahteval sodne ukrepe pro. ti temu tisku. V tajništvu poslanskp zbor nice pa sta danes vložila Nen- takoj na vrsto resolucija sena. torjev opozicije, ki zahteva razpust MSI. Podpredsednik Mele. je obljubil, da bo predsedstvo senata po posvetovanju z vlado določilo dan za razpravljanje o resoluciji. V zvezi z istimi dogodki poročajo še, da so danes agenti javne varnosti spremili na kvesturo Giulia Caradonno, državnega voditelja mladine MSI. Do večera se Caradonna št ni vrnil s kvesture. Sodijo, da so ga pridržali in da obstaja utemeljen sum, da je zapleten v priprave za napad v Via delle Botteghe Oscure. Precej splošno mnenje političnih krogov je, da je vlada prehitela KPI z reakcijo na napad. Medtem ko je policija v 12 urah praktično zaključila preiskavo o udeležencih napada in aretirala 21 osumljencev ter zdaj preiskuje, kdo bi utegnil biti sokriv, se je vodstvo KPI zganilo včeraj opoldne: šele takrat je bila na primer proglašena krajša stavka za naslednji dan in šole zvečer je bila vložena v senatu resolucija ki zahteva razpust MSI. Sele danes zjutraj daje tisk KPI in PSI zelo velik poudu .ek dogodku z naslovi čez v o prvo stran, medtem ko ga je včeraj omenil bolj mimogrede. O napad piše danes skoraj ves italijanski tisk in ga skoraj soglasno obsoja. Turinska «Stampa», ki postaja nekako glasilu levega centra, poudarja danes da ne gre za »podvige golobradih mladičev, temveč za organizirane škvadre v pol-vojaški uniformi« (napadalci so nosili značilne sivo-zelene srajce). Glasilo PRI «La Voee Repubblicana« piše, da se (KPI ne pobija s fašisti in Zahodnoevropska zveza ne brani s fašisti«. Glasilo PSI «Avanti!» pa sodl' da izgredi v parlamentu sicer res kratijo njegov ugled, «toda še mnogo bolj ga zmanjšuje dnevna navzočnost fašističnih senatorjev in poslancev v parlamentu«. Finančna komisija poslanske zbornice je tudi danes nada. Ijevala razpravljanje o zakonu o davčni reformi. Tudi danes so bili na pobudo neofaši-stov in monarhistov in s podporo dela demokristjanov sprejeti nekateri spreminje. volni predlogi, nekateri s pristankom vlade, nekateri proti njemu. S pristankom na ta ali oni amandma je finančni minister Trimelloni že zadnjič v čudni luči obravnaval svoj lastni načrt davčne reforme. ki se mu upira v gospodarska desnica: če bo namreč v komisiji sprejete amandmaje izglasovala tudi pcslanska zbornica, se bo za. kon moral spet vrniti v se. n it in uveljavljen bo kdo ve kdaj, A. P. Novi maršali v Sovjetski zvezi MOSKVA, 11. — Agencija Tass javlja, da je prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR povišal več generalov v maršale. Ti so: Ivan Bagramjan, Sergej Birjuzov, Andrej Grečko, Andrej Eremenko. Ciril Mo-skalenko in Vasilij Cujkov. Za prvega letalskega maršala je bil imenovan maršal Pavel Zigarev. Za letalska maršala sta bila imenovana generalna polkovnika Sergej Rudenko in Vladimir Soldec. Za topniška maršala sta bila imenovana generalna polkovnika Sergej Varencov in Vasilij Kazakov. MOSKVA, 11. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je danes objavilo poročilo, v katerem javlja, da je Molotov imel z avstrijskim poslanikom v Moskvi Bischoffom 25. februarja in 2. marca razgovor v zvezi z avstrijskim vprašanjem. »Molotov, pravi poročilo dalje, je 25. februarja sprejel avstrijskega poslanika Bi-schoffa in ga je vprašal za stališče avstrijske vlade do predlogov sovjetske vlade od 8. februarja glede ureditve avstrijskega vprašanja.« #Kakor je znano, je bila v poročilu, ki ga je Molotov predložil 8. februarja na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR, podana sledeča izjava: »Sovjetska vlada pripisuje veliko važnost ureditvi avstrijskega vprašanja. Sovjetska vlada je mnenja, da je neupravičeno vsako nadaljnje odlašanje sklenitve državne pogodbe z Avstrijo. Hkrati pa moramo upoštevati tiste nevarnosti, ki jih imajo za Avstrijo načrti za militarizacijo Zahodne Nemčije. Vse to nudi sovjetski vladi podlago, da izvaja sledeče zaključke v zvezi z avstrijskim vprašanjem; 1. Upoštevati je treba, da se ureditev avstrijskega vprašanja ne more upoštevati izven njene zveze z nemškim vprašanjem, zlasti zaradi sedanjih načrtov za militarizacijo Zahodne Nemčije, ki povečujejo nevarnost Anschlus-sa. Zato se bo morala ob sklenitvi državne pogodbe najti rešitev ki naj izključi možnost, da bi Nemčija priključila Avstrijo, in to terja sprejem primernih ukrepov po šti-tih velesilah v zvezi z nemškim vprašanjem. Če se to napravi, bi se oborožene sile štirih velesil lahko umaknile iz Avstrije, še preden se sklene mirovna pogodba z Nemčijo. 2. Avstrija se mora obvezati, da se ne bo priključila nobeni vojaški koaliciji ali nobenemu zavezništvu, ki bi bilo naperjeno proti eni od držav, katerih oborožene sile so sodelovale v vojni proti hitlerjevski Nemčiji in pri osvoboditvi Avstrije, ter se tudi obvezati, da ne bo dovolila tujih vojaških oporišč na svojem ozemlju. 3. Za naglo ureditev avstrijskega vprašanja je potrebno brez odlašanja sklicati konferenco štirih velesil, da se prouči tako nemško vprašanje kakor tudi zadeva o avstrijski državni pogodbi. Pri tem se seveda mora upoštevati udeležba Avstrije pri ureditvi vprašanja avstrijske državne pogodbe. Vendar pa je treba upoštevati. da bi ratifikacija pariških sporazumov, ki odpirajo pot preporodu nemškega militarizma v Zahodni Nemčiji, ustvarila resno nevarnost za A.nschluss in torej nevarnost za avstrijsko neodvisnost«. «V omenjenem razgovoru z avstrijskim poslanikom je Molotov izjavil, da je po mnenju sovjetske vlade sedaj mužnoet napredovanja za ureditev nemškega vprašanja na podlagi omenjenih sovjetskih predlogov, in da bi pripravljalna pogajanja med Avstrijo in Sovjetsko zvezo imela namen doseči ta smoter. To bi lahko pripomogli tudi osebni stiki z voditelji sovjetske vlade, o čemer je tudi pred kratkim govoril avstrijski kancler Raab. Avstrijski poslanik je izjavil, da bo takoj sporočil na Dunaj, kar mu je Molotov izjavil, in je v ta namen zahteval pojasnila v zvezi s sovjetskimi predlogi od 8. februarja. Molotov je dal ta pojasnila Bilo je izrecno rečeno, da Rusija nima namena, da hi ureditev avstrijskega vprašanja podrejala ureditvi nemškega vprašanja, pač pa je Molotov enostavno poudaril zvezo, ki naravno obstaja med obema vprašanjema. Omenjeno je tudj bilo, da je na berlinski konferenci Rusija vztrajala, naj se umik tujih čet iz Avstrije odloži, dokler se ne sklene mirovna pogodba z Nemčijo. Sedaj pa je Rusija predlagala, naj se oborožene sile štirih velesil umaknejo iz Avstrije. ne da bi čakali na sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, pač pa naj bi se sporazumeli o primernih ukrepih, ki bi onemogočili možnost, da bi Nemčija ponovno priključila Avstrijo.« V sovjetski izjavi je tudi rečeno, da je avstrijski poslanik sporočil Molotovu, da bi se morali po mnenju avstrijske vlade pogajati z vsemi zasedbenimi silami za ureditev avstrijskega vprašanja, m je izrazil željo, da bi ga sovjetska vlada še dalje obveščala o predlogih s tem v zvezi. Poročilo dodaja, da je Bischoff med drugim razgovo-lom z Molotovom izjavil, da je avstrijska vlada sprejela izjave Molotova z »velikim zadoščenjem« in da je avstrijska vlada priznala, da je bil s sovjetske strani napravljen važen korak naprej. Avtor scenarija „Vojna in mir“ prispel v Beograd BfcOGRAD. 11. — Danes je prispel v Beograd ameriški pisatelj Robert Shenvood, da bj si ogledal' kraje; kjer bo sneman film «Vo.ina in mir«. Shenvood bo napisal scenarij za film. Pinay odsvetuje Franciji načenjanje posarskega vprašanja Zunanji minister priporoča v zunanjepolitični komisiji senata ratifikacijo pariških sporazumov brez postavljanja novih pogojev - Konferenca sedmih ali osmih po ratifikaciji? LONDON, 11. — V dobro I posarskem vprašanju. Včeraj obveščenih londonskih krogin I je zunanjepolitična komisija sedijo, da utegne po dokončni ratifikaciji pariških sporazumov res priti do konference predstavnikov sedmih cr-zav članic Zahodnoevropske zjeze. Konferenca bi lahko bila obenem z zasedanjem a-tlantskega sveta, imela bi pa obliko seje sveta ZEZ, ki je tako ali tako potrebna po začetku delovanja novih organizmov ki jih predvidevajo pariški sporazumi. Vendar doslej o tem še ni bil sprejet noben sklep, niti ni bil določen kak datum. Zaradi tega se zdijo londonskim političnim krogom prezgodnje vesti iz Bonna o verjetnem sklicanju konference osmih (sedem držav ZEZ in ZDA) po francoski ratifikaciji pariških SDorazumov. V Parizu pa je francoski zunanji minister Pinav ponovil danes pred zunanjepolitično komisijo senata pojasnila pesarskem vprašanju, ki jih je že dal pred zunanjepolitično ki. misijo narodne skupščine. Kot je znano, povzroča posar-sk« vprašanje nova trenja med Francijo in Zahodno Nemčijo. Golistični poslanec Vendroux je pred dnevi vložil v narodni skupščini resolucijo, ki zahteva odložitev ratifikacije pariških sporazumov, dokler ZDA in Anglija ne potrdita jamstev, da bosta i podpirali francoske zahteve v skupščine odklonila odobritev nujne procedure za Vendrou-xovo resolucijo. Pinay je v svojem poročilu med drugim govoril o razsaž-nosti zavezniških garancij sporazuma o Posarju, ki je bil sklenjen v lanskem oktobra. Med drugim je omenil Dul-lesov govor 18. decembra 'a-ni ii: včerajšnji Eclenov govor v spodnji zbornici. Po Pi-nayevem mnenju ne bi bilo primerno zahtevati novih izjav, ki gotovo ne bi povečale vrednosti zavezniških jamstev, ker bi to ustvarjalo vtis o francoski negotovosti in šibkosti. Nato je Pinay poročal o poteku francosko-posarskih gospodarskih pogajanj in izrazil mnenje, da bo mogoče med Parizom in Saarbruecke-nom skleniti novo gospodarsko konvencijo še pred začetkom debate o pariških sporazumih v republiškem svetu. Pinay je tudi cmenil člen 6 francovjetskih študentovskih listov za obisk ZDA, Študentovska delegacija bo lahko ostala v ZDA 30 dni Predlog za izmenjavo kme-tijskih uele0acrj pa le nedavno dal ameriški list «Des Moi-nes Register«, potem ko je tajnik sovjetske partije Niki-ta Hruščev na seji centralnega komiteja med drugim izjavil, da bi se »Sovjetska zveza lahko mnogo naučila od kmetijskih metod, ki jih uporabljajo v ZDA«. Predlog ameriškega lista je naletel na ugoden odmev v sovjetskih kmetijskih strokovnih publikacijah in tudi v uradnem glasilu organov za kmetijsko proizvodnjo. Temu je sledila sovjetska nota, ki je bila včeraj izročena in ki jo sedaj v državnem departmaju proučujejo. Tudi predsednik Ei-senhoiver je pretekli teden na tiskovni konferenci izjavil, da se mu predlog zdi dober. povzročili nevarni povratek zakona o ratifikaciji pred narodno skupščino. -Zatrdil je, da bi se frarfcoski vpliv na mednarodnem področju znatno zmanjšal,, če bi bili pariški sporazumi v francoskem parlamentu zavrnjeni. Zunanjepolitična komisija bo , „ ... o pariških sporazumih glaso- ^ndaL,Fleminfi' fodl1 vala v sredo f)eba'ta o rati- v Darve‘u na Skot- FSeming umrl LONDON, 11. — Danes je zaradi srčne kapi umrl v Londonu iznajditelj penicilina Ale- fikuciji na plenarnih sejah republiškega sveta se bo začela 22. marca. Churchill obišče Zahodno Nemčijo LONDON, 11. — V krogih predsedstva angleške vlade zatrjujejo, da je Churchill sprejel vabilo občinske uprave zahodnonemškega mesta Aa-chen, naj v kratkem obišče mesto in Zahodno Nemčijo sploh. Churcihli je bil zadnjič v Nemčiji leta 1945, ko se je udeležil potsdamske konference. BEOGRAD. 11. — Ng osnovi sporazuma med upravo za gospodarsko in tehnično pomoč in organizacijo CAHE bo ta organizacija podarila Jugoslaviji 6000 ton masla in 6000 ton rastlinskih maščob, ki bodo dodeljene šolam, bolnišnicam in humanitarnim or- izegne amandmajem, ki bi | ganizacijam. skerr. in doktoriral je na medicinski fakulteti v St Mary. V prvi svetovni vojni je delal kot zdravnik v angleški vojski v Franciji in sicer v nekem laboratoriju v Boulogne. Po vojni se ie vrnil v bolnišnico St. Mary kjei je delal še pred vojno, in nadaljeval » svojimi študijami. Leta 1928 je odkril penicilin, toda šele okoli leta 1940 se je v celoti pokazala velika važnost njegovega odkritja. Mnogo let pozneje sta dva znanstvenika z univerze v Oxfordu, katerima je Fleming sporočil tajno formulo svojega odkritja in sicer prof. Oward Florey in Ernst Boris Chain, na podlagi te formule pripravila zdravilo v kristalizirani obliki, ki se je lohko uporabljalo in ki se je lahko dolgo ohranilo. Okoli leta 1942 se je to zdravilo začelo končno uporabljati vsestransko. Leta 1945 je Fleming dobil Nobelovo nagrado za svoje od-kritje. Bil je imenovar tudi za častnega doktorja na več univerzah. Na današnj; dan je leta 1944 II. briSko-beneiki bataljon pod vodstvom Marka Redelonghij* napadel letališče Belvedere (Videm). fTZ 1 i 1 t, 1 r m Uk srB u 1p 4 it 1111 PllSjP M Wm mm I Xmmi yi 111 M Danes, SOBOTA 1?. Gregor, Ra(!J'ja,,)ooe ut Sonce vzide ob 6.26 mi ® ^ 18.05 Dolžina dneva 1D» ^ vzide cb 22.23 in zatone Jutri, NEDELJA -3. Rezina, Rožena ^ Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Predlog za ureditev skupnega grobišča padlih partizanov Partizanska združenja morajo poskrbeti za uradno priznanje vseh padlih partizanskih borcev • Številne intervencije občinskih svetovalcev o upravnih vprašanjih Včerajšnja redna seja trža-1 po prihodu Italije, kar do- škega občinskega sveta se je začela z raznimi vprašanji svetovalcev. Svetovalec Gombač (KP) je opozoril odgovornega odbornika na zahteve številnih prebivalcev, naj bi progo trolejbusa št. 17 podaljšali do kamnoloma Fac-canoni. Isti svetovalec je zahteval v imenu Kontovelcev in Prosečanov zidavo 80 ljud-ljudske hiie za potrebe obeh vasi, ureditev športnega igrišča, o katerem je na zadnji redni seji govoril tudi dr. Ježe Dekleva, in graditev otroškega igrišča. Podžupan Visintin, ki je seji predsedoval, je dejal, da bo na prvo vprašanje odgovoril odbornik Carra na prihodnji seji (danes odsoten), na drugo vprašanje pa je dejal, da je občinska uprava v teh dveh vaseh v zadnjih letih precej napravila. Kar se tiče zidanja ljudskih stanovanj, bo opozoril na to potrebo Zavod za ljudske hiše in oddelek za javna dela generalnega komisariata. Hkrati se bo zanimal tudi za športno in za otroško igrišče. Svetovalec Gentile (KD) je ponovno načel vprašanje nove lobarnice v Ul. Carducci. Odgovorili so mu, da so bili predlogi in sklepi občinskega sveta poslani v odobritev prefekturi. Svetovalec Tolloy (FN) se je ponovno pritožil proti vedno novim bencin- skim postajam, ki rastejo v mestu kot gobe in ki kvarijo estetiko in se zaradi njih gradnje uničujejo celo mali javni vrtovi. Za primer je navedel novo bencinsko postajo v Ul. Fabio Severo, kjer so uničili del malega vrta in celo posekali nekatera velika drevesa. Odbornik Rinaldini (KD) je odgovoril, da se občinska uprava drži strogih pravil pri izdajanju dovoljenj za gradnjo teh postaj in da je bilo na osnovi teh pravil odbitih že precej prošenj. Svetovalec Tolloy je zahteval tudi razpravo o načinu dodeljevanja ljudskih stanovanj in -zrazil mnenje, da sedanji način točkovanja ni preveč prepričljiv, češ da se dogajajo še vedno pVevelike krivice. Odbornik Dulci (PS VG), ki odgovarja tudi za stanovanjsko vprašanje. je priznal, da je vprašanje resno in prosil svetovalca naj izdela točen predlog, ki naj bi bil potem predložen v razpravo. Demokristjanski svetovalec dr. Franzil je predlagal. naj bi občinska uprava uredila parkiranje vozil v Ul. Udine samo na eni strani, ker je ulica ozka in po kateri je velik avtobusni in tro- kazuje tudi zapora tovarne Kozmann in znižanje proizvodnje v konopljarni. Takoj nato pa je začel, kot je to njegova navada, govoriti o nestalnem položaju v Trstu za- radi stalne nevarnosti vojne z Jugoslavijo, ki se ni odrekla Trstu. Napadel je italijanski kapital, ki noče investirati denarja v Trstu za- radi strahu pred vojno in zahteval ustanovitev proste cone, ki naj reši gospodarsko krizo. Svetovalec Bernardoni (KD) je ugotovil, da ima občina preveč stroškov za osebje, zahteval je gradnjo malih javnih kopališč v Barkovljah in ne enega samega velikega kopališča, kot je sedaj v načrtu in ustanovitev občinske ljudske knjižnice. Dalje je predlagal pojačenje zdravniške psihopedagoške posvetovalnice za šolsko mladino, ki se je izkazala za zelo koristno. Končno je zahteval raztegnitev na Trst novega italijanskega zakona o roditeljskih svetih. V torek bo izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali z razpravo o deželni avtonomiji. Ladja «Civitavecchias> na progi Trst-Pirej Po dolgih naporih se je tržaškemu sedežu družbe «A-driatica« posrečilo zagotoviti si primerno motorno ladjo za redno pomorsko zvezo Trst-Dalmacija-Pirej. Na tej progi bo vozila motorna ladja «Ci-vitavecchia«, ki ima 1.403 tone in ki bo še v tem mesecu pričela voziti na progi: Trst -Benetke - Ancona - Zadar -Šibenik - Dubrovnik - Brindisi - Krf - Pirej in na povratku; Patras - Bari - Drač -Split - Zadar - Ancona - Be- ZENE I. OKRAJA - TRST vabijo na PROSLAVO 8. MARCA mednarodnega praznika žena, ki bo danes 12. marca ob 20. uri v Ul. Ruggero Manna št. 29. Pri kulturnem sporedu sodelujejo naši najmlajši in mladina z veseloigro »Mezinček*, več recitacijami, petjem, klavir in violino solo ter tambu-raškim zborom. Po kulturnem sporedu bo družabni večer. Igral bo orkester. Vabljene družine in žene iz vseh okrajev. PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE ZA JANUAR Občuten padec prodaj v trgovini na drobno Potrošnja mesa se je v primeri i lanskim januarjem znižala za 3.6 odstot. - 6 stečajev in 2.256 meničnih protestov Po stavki v pristanišču Zaradi predvčerajšnje stavke je v pristanišču vse delo zaostalo. Zato pa je bilo včeraj v pristanišču mnogo bolj živahno kot po navadi in je bilo vsaj po nekaterih trditvah zaposlenih pri nakladanju in razkladanju ladij kar kakih 2.000 delavcev ter 83 žerjavov in dvigal. Raztovarjali in natovarjali so 29 ladij, medtem ko jih je pet čakalo pred pristaniščem. Nalo- netke - Trst. Proga bo pet- j žili in razložili so skupno 20 najstdnevna. ‘ tisoč ton blaga. BAZOVCI 1 V naši jutrišnji številki bomo objavili na 5. strani pestro fotoreportažo iz vaše vasi: »Bazovica v snegu«. lejbusni promet. Tudi to vprašanje bo občinski odbor skušal rešiti. Nato je podžupan Visintin odgovoril na vprašanje o grobovih in posmrtnih ostankih mrtvih prebivalcev zaradi letalskih napadov na mesto v zadnji vojni in padlih partizanov, ki ga je postavil na eni od preteklih sej svetovalec Gombač (KP). Podžupan Visintin je dejal, da so vsi meščani, ki so bili ubiti pri letalskih napadih na mesto, pokopani na skupnem polju na glavnem pokopališču, kjer so n . razpolago svojcem, da jih lahko premestijo v zasebne grobove. Glede bivših partizanov pa je bilo predlagano, naj bi jih prekopali in jih skupno pokopali v zemljo, kot so po navadi pokopani vsi drugi padli v vojni. Preden pa se to napravi, je dejal podžupan Visintin, morajo biti vsi padli partizani zakonito priznani kot partizanski borci od pristojnega ministrstva in od pristojnega urada generalnega komisariata. Zato je pozval vse organizacije bivših partizanov na področju, naj zahtevajo od pristojnih uradov priznanje padlih partizanov. da bodo lahko uredili njihovo grobišče. Rečeno je bilo, naj bi na tem grobišču potem postavili skupen spomenik padlim partizanom. Po končanih vprašanjih se je nadaljevala razprava o lete sniem občinskem proračunu Prvi je govoril svetovalec dr. Tagliaferro (MSI), ki je poudaril veliko važnost in koristi delovanja šolske zdravstvene službe. Priznal je, da je to delovanje hvale vredno, hkrati pa je opozoril na pomanjkanje zdravstvenih pomočnic v šolah in predlagal, naj bi njihovo sedanje število povečali še za 15. da bodo lahko kos vsem nalogam. Zahteva! ie od občinske uprave pojačenje antidiabetičnega dispanzerja ter poudaril, da bo občinska uprava lahko znižala stroške za vzdrževalnino revežev v bolnišnici, ko bo sanatorij na Trsteniku končan in bodo lahko vse bolne starčke združili v pomožni bolnišnici pri Sv. Ivanu, kjer so vzdrževalni stroški za več kot polovico nižji od stroškov v glavni bolnišnici. Za njim je govoril svetovalec Teiner (PSI). Začel je z ostro kritiko dosedanje politike štirih vladnih strank m poudaril, da se je gospodarski položaj v Trstu poslabšal ŽIVAHNA SINDIKALNA AKTIVNOST NA VSEH PODROČJIH Po popolnem uspehu prvega dne stavka RK prekinjena zaradi pogajanj V cementarnah Italcementi se pripravljajo na stavka - Preložena stavka tiskal jev * I/ ponedeljek zborovanje delavcev Kozmann in kunopljurne Stavke so se pri Rdečem križu udeležili vsi uslužbenci razen petih, ki jih je stavkovni odbor pooblastil, da so opravljali službo prve pomoči z enim rešilnim avtom. Ti uslužbenci so nosili posebno značko, kakor je bila tudi prilepljena posebna značka na rešilni avtomobil, da ne bi nastali kakšni nesporazumi. Na sedežu Rdečega križa na Trgu Vittorio Veneto pa je zasedal stavkovni odbor, ki se je tudi pogajal z ravnateljstvom tržaške podružnice Rdečega križa in z gospodom Mancio. 'predstavnikbm osrednjega odbora Rži iz Rima. Ta pogajanja so se začela že ob 10. uri dopoldne in so se precej zavlekla. Zvečer pa je bila na sedežu Delavske zbornice skupščina vseh uslužbencev CR1, na kateri so proučili položaj, ki je nastal po napovedi stavke. Končno so na skupščini sklenili, da prekinejo stavko danes ob 8. uri dopoldne in da pošljejo v Rim delegacijo, ki se bo pogajala za rešitev spora, ki je povzročil stavko. S tem se stavka začasno neha, gibanje za mezdno izboljšanje pa se bo nadaljevalo * * * Stavka se pripravlja tudi v vseh cementarnah in obratih podjetja Italcementi. Ta stavka bo tudi v Trstu, kjer ima to podjetje svojo cementarno v žaveljskem industrijskem pristanišču. 9. t. m. so se namreč razbila pogajanja za sklenitev nove vsedržavne pogodbe za delavce te stroke. Ce se medtem delodajalci ne premislijo, bodo delavci cementarn napovedali 24-urno stavko v torek 15. t. m. * * 4= Danes ob 7. uri zjutraj bi se morala začeti po vsej Italiji in v Trstu enodnevna stavka tiskarjev dnevnikov, tako da ne bi izšli ne današnji popoldnevniki ne jutrišnji jutranji časopisi. Stavko so napovedale vse tri sindikalne organizacije (CGIL. UIL, CISL) zaradi spora, ki je nastal v nekaterih tiskarnah, posebno pa v tiskarni «Gaz-zettina« v Benetkah, ker so hoteli lastniki uvesti nov stroj «teletypesetter» in namestiti pri njem nekvalificirano osebje s precej nižjimi mezdami kot jih dobivajo tiskarji. V zadnjem trenutku pa je bila stavka odpovedkna. »je sjt •Tudi stavkovno gibanje kovinarskih delavcev se je le začasno prekinilo. V torek ob 19. uri se bodo sestali aktivisti kovinarske stroke ter razpravljali o podrobnostih stavke, ki jo nameravajo napovedati za 24, februar. *!< # $ V mali dvorani gledališča Rosestti bo v ponedeljek ob 17. uri na pobudo pripravljalnega odbora suspendiranih delavcev podjetja Kozmann in odpuščenih delavk Tržaške knopljarne skupščina teh delavcev in delavk, na kateri bodo razpravljali' o 'Vprašanju odpustov v konopljarni in o prenehanju obratovanja v Kozmann. Na skupščini pa bodo tudi proučili, kako bi se najlaže doseglo, da bi se delavke vrnile na delo ter da bi podjetje Kozmann zopet obratovalo. Delavci Kozmann pa so se sestali in razpravljali, kako naj bi ustanovili med seboj delovno zadrugo, za katero pa bi bilo potrebno posojilo. Od 88 delavcev jih je 70 pristalo na vstop v tako zadrugo, s čimer bi morda tovarna Kozmann lahko zopet delovala. Seveda bi jo morala podpreti tudi Zveza zadrug. $ jJj Sindikat gradbenih delavcev Delavske zveze je zaprosil na vladnem komisariatu za spre- | jem delegacije delavcev SKLAD, ki bi razpravljala o vprašanju znižanja kreditov v proračunu za socialno skrbstvo. zaradi česar je nastala med delavci SELAD precejšnja zaskrbljenost. * I* * V ponedeljek bodo v železarni ILVA volitve novega tovarniškega odbora. >&#>!■ Jutri bo ob 10.30 dopoldne v gledališču Rossetti zborovanje Delavske zbornice, na katerem bodo razpravljali o »akciji delavcev v sedanjem gospodarskem položaju«. Na dnevnem redu bodo številna vprašanja, ki tarejo danes vse delavstvo in sploh tržaško prebivalstvo. Tudi to zborovanje je dokaz hude krize, ki jo preživlja Trst. saj je Delavska zbornica do nedavnega vsakogar, ki se je pritoževal nad slabim gospodarskim položajem. označevala za «proti-nacionalnega« elementa. 81 milijonov lir razdelila OPU V preteklem mesecu je tržaška občinska podporna ustanova skupno z ustanovo za pomoč revnim in drugimi podrejenimi ustanovami razdelila 80.774.038 lir denarnih podpor Denar je bil tako razdeljen: 21.393.681 lir za vzdrževanje 1198 oseb. med njimi 720 odraslih in 478. otrok v raznih zavodih in ubožnicah, ki so pod direktno ali indirektno kontrolo OPU; 17,453.500 lir denarne pomoči 6028 revnim družinam; 29,463.108 lir denarnih podpor 3777 družinam, ki so bile oškodovane med zadnjo vojno; 135.400 obrokov hrane in kruh revnim za 7,074.318 lir, 2.005.200 lir za kompletne obroke hrane itd. Poleg tega je tržaška podporna ustanova razdelila tudi razne prispevke v okviru zimske pomoči, in sicer v vrednosti 5,705.250 lir ter 10.300 bonov za menzo v vrednosti 1.003.000 lir. Trgovina na drobno je po podatkih rednega mesečnega poročila tržaške trgovinske zbornice v januarju zabeležila nov, občuten padec prodaj ter se vse kategorije pritožujejo zaradi znižanja kupčij v primerjavi z januarjem 1954. Tudi potrošnja se je znižala; tako na primer potrošnja mesa za 3.6(i v primerjavi z januarjem preteklega leta. Dvignila se je samo prodaja tobaka (za 12,55 odst.) in to skoraj izključno zaradi povečanega drobnega tihotapstva. Teoretični račun življenjskih stroškov štiričlanske družine pa se je dvignil za 1.1°,', v primerjavi z decembrom. V januarju so prijavili šest stečajev in 2.25S meničnih protestov v skupni vrednosti 63.167.851 lir. Število meničnih protestov se je v primerjavi z decembrom znižalo za 5%, njih vrednost pa z;, 11,271, kar pa je razumljivo, saj je december zad- nji mesec v letu in se takrat delajo splošni obračuni ter je tudi obseg meničnih protestov v tem mesecu izredno visok. Urad za delo je 20- januarja registriral 86.207 zaposle- nih oseb, torej 149 oseb manj kot v decembru in za 1.38% manj kot v januarju 1954 Zanimivo je, da so v januarju istočasno s padcem zaposlenosti zabeležili tudi padec števila brezposelnih, saj je urad za delo ugotovil 18.744 brezposelnih ali 123 manj kot v decembru. rečil propadla, v okviru ža-veljskega industrijskega pristanišča. Štetje tujcev Včeraj se je začelo štetje (censimento) tujcev, ki stalno bivajo na tržaškem področju. Do vključno 15- t. m. se morajo na pristojnih komisariatih PS prijaviti vsi tisti, katerih priimki se začenjajo s črkami A, B, C in C. Novi obrati v žavel|Skem pristanišču Iz krogov okrog tržaškega pristanišča v Zavljah se ču-jejo vesti, da misli «Snia Viscosa« zgraditi v Zavljah obsežnejšo tovarno, ki bo v začetku obdelovala umetna vlakna in ki bo svoje obratovanje pozneje še razširila-V okviru prvotnih načrtov bo to podjetje zaposlovalo okrog 100 delavcev. Pogodba o delovanju tega podjetja še ni dokončno sklenjena, in se upa, da bo to podjetje pričelo delovati ob koncu pomladi ali vsaj v začetku jeseni. Prav tako se čujejo vesti, da misli «Farmitalia». ki spada v skupino »Montecatini«, zgraditi tovarno, ki bo proizvajala farmacevtske izdelke. To podjetje nai bi se priključilo že obstoječim industrijskim zgradbam Saveljskega industrijskega pristanišča, ki so v povojnih letih zapuščena. Istočasno se čujejo vesti, da misli videmska družba «Toffolutti et Figli« obnoviti delovanje tržaške železarne, ki je zaradi pomanjkanja na- Aretiran po nalogu vojaškega sodišča Po nalogu glavnega vojaškega tožilstva z dne 4. marca letos so agenti javne varnosti 7. t. m. aretirali 59-letnega liga Ritterja iz Ul. Commer-ciale 5, katerega je pod fašizmom ustanovljeno posebno sodišče za zaščito države »zaradi vohunstva, izdajanja tajnih vesti, sodelovanje pri politični zarotniški skupini, ki je imela nalogo ukvarjati se z vojaškim in političnim vohunstvom«. 8. februarja 1939. leta obsodilo na dosmrtno ječo. Ritter je prišel 1944. leta ponovno na svobodo in je delal pri Nemcih in kasneje pri ZVU. Zadnje čase je bil zaposlen kot uradnik pri pristaniškem poveljstvu. IZPRED SODISCA Z nožem je grozil Zaradi obtožbe groženj z nožem bo moral 56-letni Antonio Stefani iz Ul. Koštalun-ga sedati 15 dni v zaporu. Tako je namreč sklenilo sodišče, ki je ugotovilo, da je Stefani julija lani v pijanem stanju grozil ženi in nato zahteval od hčere Melite 10.000 lir. Hčerka mu jih ni hotela dati in zato se je možakar hotel maščevati ter odnesti njen radijski aparat, kar je Melita komaj preprečila. Možakar se je po prepiru s hčerko vlegel v posteljo, kjer pa je ostal le pol ure. Zopet je šel v gostilno in se vrnil še bolj vinjen, zaradi česar je žalil svojo ženo. ki mu ni hotela ostati dolžna. Besen nad odgovori žene je vzel velik kuhinjski nož in grozil najprej svoji ženi in nato še hčeri. Njpno kričanje je privabilo v hišo zaročenca Melite, ki stanuje nedaleč od nje in ta je pozval policijo, ki je Štefanija zaradi rane na nogi odpeljala v bolnišnico. Tu je možakar pojasnil, da se je ranil ko je hotel stopiti v hčerkino sobo. kar mu je hči preprečila s tem, da mu je vrata zaprla pred nosom. Sodnik: Edel, tož.; Poilucci. zapisn.: Virani, obramba, V. Bologna. MB ISTUIIU1U ,lii;ilSI,miYSI(ll-ITU,IJUSIIE /BUBNIČE II llll ltl Kaj je z ustanovitvijo mešane trgovinske zbornice v Trstu? ARETACIJA SPRETNEGA SLEPARJA Proti mastnemu plačilu obljubljal delo v Avstraliji Preiskava ugotovila, da je prevaril 5 ali 6 oseb od katerih je prejel po 10, 20 ali tudi 20 tisoč lir Tržaška kvestura je izvedela o sumljivem življenju in delovanju 24-letnega Gina Marija Boninija iz Drevoreda XX. septembra, katerega so imenovali tudi Gino Silvani, ter ga je začela zasledovati. Tako je prišlo na dan, da se je mladenič, ki se je vrnil novembra iz Avstralije, omadeževal s prevaro ljudi, ki so se nameravali preseliti v Avstralijo. Proti plačilu 10, 15 in celo 30.000 lir jim je obljubljal dokumente za emigracijo in je v angleščini sestavljal tudi pogodbe, ki seveda niso imele nobene pravne veljave in so bile samo past za ljudi, ki niso znali angleščine in so plačevali kar je mladenič zahteval, samo da bi jim preskrbel delo v tujini. Policija je do sedaj ugotovila, da se je mladeniču posrečilo prevanti 5 ali 6 ljudi, vendar je zelo verjetno, da so tudi druge osebe padle v spretno nastavljeno past in da jih policija do sedaj še ni identificirala. Razen tega je izprijeni mladenič, ki sc je predstavljal za avstralskega državljana, hotel prevariti tudi razne trgovce. Bonini je namreč obiskoval trgovce in jih povpraševal po raznih predmetih in cenah. Te, vsaj tako je izjavljal, je hotel kupiti in prav zaradi tega je želel od trgovca proračune, katere so trgovci sestavljali po Boninijevem naročilu kar v angleščini, in to na tak način da pravzaprav ni bil proračun pač pa naročilo. Kaj je mladenič nameraval storiti z naročilnicami še ni znano, ker ni nobene uporabil. Po preiskavi so preiskovalni organi Boninija prijavili pod obtožbo prevare sodnim oblastem. Naravno je. da so ga poslali v zapor kjer ho moral sedeti do razprave. V mešani inilaiiaki zbornici no /,»stopami največja italijanska podjetja, od tržaških pa samo €RDA V Milanu je bil v sredo ustanovni občni zbor jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice, kateremu je predsedoval on. Edoardo Ori-glia in katerega se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Milanu dr. Lazar Udovičk: in podkonzul Vojeslav Santrič. V uvodu je ur. Dalla Volta, predsednik sekcije z* zunanjo trgovino pri trgovinski zbornici, pozdravil jugoslovanske goste in poudaril, da bo ta zbornica znatno pripomogla k oživitvi trgovinske zamtnjave med obema deželama, kar je v obojestranskem interesu. Konzul tldo-v:čki pa je poudaril, da obstajajo tako dobra volja kot tudi realne možnosti z.t povečanje gospodarskega sodelovanja in da je potrebno le večje medsebojno poznavanje, da se to pretvori v konkretne obojestransko zadovoljive rezultate. Na občnem zboru so imenovali naslednje predsedstvo: ing. Pierj Anfossi — ANIE, kap. Guido Cosulich — Tržaški Lloyd, dr. Emilio Dalla Volta — trgovinska zbornica, dr Galassi. dr. Galati — Montecatini, odv. Gard: — AICA, eomm. Gastaldi — Necchi, ing. Lauro — Innocenti, ing. Lo Monaco — Ansaldo, dr. Magrt — Dalmine, prof. Marconi — ANIMA-Tosi, ing. Mariani — UC1MU comm. Mar-teganl — predilnica Majno. Mayer — Vitt. Mayer, dr. Mosca, on. Origlia —- Milanski mednarodni velesejem, dr. Pernis — ATIFA, ing Tara-bocchia — CRDA. dr. Toraz; zi — FIAT in Gemo Vigorelli — Italviscosa. Razveseljivo je, da so člani no samo zbornice, temveč tudi predsedstva tudi predstavniki CRDA in Tržaškega Lloy-da. Vendar pa moramo istočasno z obžalovanjem ugotoviti, da so tako zavarovani (in še to le deloma) interesi samo enega velikega tržaškega industrijskega kompleksa, medtem ko v milanski jugoslovansko - italijanski zbornici ni obsežnejšega predstavništva tržaških gospodarskih krogov medtem ko je zastopana v največjem ni >11' m obsegu vsa italijanska velika indu Strti a. i Izredna brzina pri ustanovitvi milanske mešane trgovinske zbornice, kot tudi sodelovanje vsega italijanskega velekapitala ponovno pričata, da je Trst zopet zamudil ugodno priložnost. 2e dolga vrsta mesecev je namreč, ko je Slovensko gospodarsko združenje predlagalo ustanovitev podobne mešane zbornice v Trstu, ki naj bi zastopala predvsem tržaške interese. Ni namreč nikakega dvoma, da bo v drugačnem primeru Trst vedno žrtvovan, kadar bo prišlo do konkurenčne bitke z velikimi italijanskimi kompleksi, kot se je to praktično že zgodilo z rezdelitvijo naročil v okviru 3() milijonov dolarjev, katere bo plačala Italija Jugoslaviji. Pobuua za ustanovitev mešane zbornice v Trstu je naletela na zelo ugoden odziv tržaških poslovnih krogov in na večkrat uradno izraženo pozitivno stališče tržaške trgovinske zbornice. Vendar pa so vse mesece odgovorni organi to vprašanje na čuden način 'odstranjevali z dnevnega reda, češ da ozračje še ni primerno, da je treba počakati konec trgovinskih pogajanj v Rimu itd. Upamo, da bo milanski primer pomagal premostiti te težave in da bo tudi v Trstu prišlo do take ustanove, ki bi lahko znatno pripomogla k povečanju gospodarskih vezi z Jugoslavijo in s tem tudi k olajšanju tržaške gospodarske krize. Z vespo podrl vinjenega peSca Kmalu po 19. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 29-letnega Galliana Antonija Roso iz Skednja, katerega so po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 4 ali 5 dneh. Skoraj istočasno so z zasebnim avtom pripeljali tudi 52-letnega Marsillija Seljaka s Stare istrske ceste, katerega so morali zaradi ran na čelu in ustnicah ter prask po obrazu sprejeti na opazovalnem oddelku, kjer menijo, da bo okreval v 5 ali najkasneje v 7 dneh. Ugotovili so, da je Seljaka, ki je v vinjenem stanju hodil po Ul. Flavia, podrl na tla Rosa, ki je s svojo vespo vozil proti Miljam. Pri šolski telovadbi si je zlomil zapestje Med skokom v višino pri šolski telovadbi v telovadnici osnovne šole v Ul. Rismondo je 15-letni Elio Bergamasco nerodno padel. Ker si je pri tem zlomil zapestje leve roke, so ga s policijskim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 20 do 30 dneh pridržali na ortopedskem oddelku. Z lambreto v trokolo V trenutku ko je 20-letni Giancarlo Mora iz Vernjelske ulice včeraj popoldne zavozil s svojo lambreto po ovinku, ki iz Ul. Giaggioli pelje v stransko ulico, je opazil, da prihaja iz nasprotne smeri motorno trokolo, katerega je šofiral 42-letni Guido F* lani iz Ul. Roncheto poleg katerega je sedel tudi 35-letni Mario Starc iz Rio Primario. Zaradi ozke ceste je Mora zavrl, vendar je vozilo zdrsnilo na pesku in medtem ko je šofer padel na tla. je lambre-ta nadaljevala svojo vožnjo in trčila v motorno trokolo s tako silo, da je Furlani izgubil oblast nad vozilom, ki je zašlo s ceste in se ustavilo ob zidu. Tako Furlani kakor tudi Mora sta se rešila brez poškodb. Starc, ki ga je sunek vrgel na tla pa se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč in ga nato s priporočilom 8 do 10-dnevnega počitka odslovili. Udaril ga je V bolnišnici so morali včeraj popoldne izprati rano na ustnici 54-letnemu Giovanniju Fratteju iz Domus civica. ki se je med delom sprl s 17-letnim Giorgiom Suppanijem iz Milj. Ta ga je sredi prepiru močno udaril po ustih in mu skoraj prebil ustnico. Fratte bo okreval v 4 ali 5 dneh. PREMIERA V »VERDIJU* V 'Zenska s premajhnim srcem’ Prijeten večer Je bil včeraj zveče’ v gledališču «Verdi». Skupina De Luillo . Falk - Bnazzelli-Guarnieri - Valil je po treh zaporednih predstavah »Lorenzac-cia« pokazala Crcmmelvnckovo komedijo «zeriiska s premajhnim sicem«. Režiser je dal predstavi potrebno živahnost in igralci so zrnati vzdržati napetost tudi na medlejših mestih. Glavno breme igre je bilo to pot na rtcsselli Fa-lk (Balbina), ki je igrala nekoliko priletno gospodično, k, se v hiši ukvarja z vsemi zadevami, od poljedelstva in služinčadi, do urejevanja ljubezenskih zadev domače hčerke, pri tem pa nehote zanemarja še mladega gospodarja. v katrega je sicer zaljubljena in ki se muči. da bi jo pripravil do tega, da bi rr>u svojo ljubezen priznala. Gospodar je bil Vaili, medtem l:o je bila Patrizia, njegova hči, Vina Maria Guarnie- i. ki je zelo dobro upodobila mladostnico, zaljubljeno v človeka, ki še živi v njeni fantaziji — v resnici vendarle živt blizu nje in je vanjo zaljubljen, še preden jo je spoznal. Tega mladeniča je zelo dobro igrat De Lullo Vseskozi simpatična pejava je bila tudi Ratnu-sir.o kot Isa-bella, prijateljica domače hčerke. Gotovo sta pa najbolj zabavala služabnika Sandrino (Buazzelli) in Mirina (In-poeeniti). Sem lahko še mirno prištejemo La Fa-ille (Albani), žensko, ki pri opisovanju svojega ne preveč krepostnega življenja ne govori baš po ovinkih. Delo je režiral Ferrero. Le za las je manjkalo da ni povozil otroka Trenutek zatem, ko je 29-letni Acegatov uslužbenec Eliso Zorzon iz Ul. D. Chie-sa zavozil s filobusom št. 11 s postaje v Ul. Piccardi, je opazil, da je tik pred njim neko dekletce hotelo prekoračiti cesto. Ker se je dekletce prestrašilo in se ustavilo sredi ceste bi jo kolesa težkega vozila gotovo podrla, če ne bi takoj ostro zavrl, s tem je preprečil trčenje, vendar je dekletce zaradi majhnega sunka vseeno padlo na tla. Njen starejši brat. ki je nezgodi prisostvoval, je otroka — 9-letno Roso Mario Scalone iz Ul. Ananian, pobral in jo odnesel domov. Njej se ni ničesar zgodilo. Nasprotno pa je 49-letna Marija Cimperman iz Ul. Revoltella. ki je tedaj stopila na filobus zaradi nenadnega zaviranja padla in si poškodovala roko, zaradi česar se je morala s policijskim rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 8 ali najkasneje v 20 dneh odslovili. Mlada fantiča na ukradeni vespi 8. t ' m. zvečer sta dva agenta javne varnosti, ki -jta -Stala na Gberdankovem trgu, opazila na vespi dva mladeniča. ki sta vozila proti Por-tici di Chiozza. Agenta sta takoj opazila, da je mladenič, ki je šofiral vozilo, negotov, zaradi česar sta ju ustavila. Mladeniča sta ubogala, ko pa sta agenta zahtevala od njiju osebne dokumente je oni, ki je sedel na drugem sedežu, zbežal. Šoferja, ki je povedal, da sta s prijateljem ukradla vozilo izpred hiše št, 7 v Ul. Kolonja z namenom, da se odpeljeta v mesto, sta agenta identificirala za 15-letnega Franca P. Odpeljala sta ga na poveljstvo, kjer je dodal, da sta nameravala vespo odpeljati na mesto, kjer sta jo našla. Mladenič je nadalje pripomnil, da nima šoferske izkaznice, kar je seveda zaradi njegove mladosti razumljivo. Nekaj ur kasneje se je oglasil na poveljstvu lastnik vespe, ki je tatvino prijavil in se nato vesel odpeljal na svojem vozilu. Naslednjega dne pa so agenti aretirali tudi drugega Francovega pajdaša 14-letnega Carmela L, katerega so kakor prvega izpustili na začasno svobodo, vendar so oba prijavili sodišču za mladoletne. Nezgode pri delu Med delom v delavnici «Ma-gris« v Ul. Brunner se je 53-letni Nicolo Donadi od Sv. M. M. Sp. včeraj močno porezal po zapestju desne roke in ker obstaja nevarnost, da si je poškodoval tudi mišico, so ga zdravniki v bolnišnici, kamor se je pripeljal z. delodajalčevim avtom, pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na II, kirurškem oddelku. S prognozo okrevanja v nekaj dneh so včeraj zaradi pre-tegnitve mišice sprejeli na opazovalnem oddelku 41-letne-ga Pavla Paroniča iz Lonjer-ske ceste, ki je povedal, da se je poškodoval na delu. Od ucerafdo danes ROJSTVA. SMHTI IN POHOKE Dne 11. ma-ca t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 9 oseb, poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: uradnik Contento Dussi in gospodinja Lcredana Picco. podoficir C. P Giuseppe Stefani in gospodinja G.useppma ' lezzi. UMRLI SO: 43-1-elna Argentina Mlatsch por. Tosolinl, 8l-letni Giacomo Canciani, 55-lctni Felice Derin, 75-letni Giuseppe Can-dotti, 45-letni Liberato Fattor, 54-letnJ Just Počkar, 76-1 etni Avguštin Gerdol, 65-letni Glovanni Ciacchi. 40 minut stara Maria Marcato. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 6 6, naj-nitja 5.1, ob 17. uri 5.3, zračii tlak 1014.3 stanoviten, veter 33 km vzhod-sevtr-vzhod vlaga 55 odst, nebo 8 desetin oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7.0. NOČNA SLUZMA LEKARN Hiasoletto, Ul, Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Mariino, Ul. Ginnastica 44; Hovis, Trg Goldoni H; Rosseltl, Ul. Barkovljah in Nicoll v Skednju. SchiapparelU 58; Harabaglia v v n G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 12. marca 1955 ob 20.30 uri Jutri 13. marca 1955 ob 16. uri na KONTOVELU Charles Vildrac «Ladja Tenacity» PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* vabi na PROSVETNO PfllREO TEV ki jo priredi s sodelovanjem SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA danes dne 12. marca ob 20. uri ter jutri 13. marca ob 16. uri v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6/1V. SPORED; 1. «Na Gorenjskem je fletno.,«, revija pesmi in baletov. 2. Slovenske narodne pesmi in folklorni plesi. 3. Mladinski zbor zapoje: a) Koroška narodna: Slov. smo fantje; b) I. Grbec: Snežinke; c) I. Grbec; Greje in se smeje; č) Narodna: Travnički so že zeleni. 4. «Učeni bolnik«, šaljiv prizor. Vabila so na razpolago v Ul. Montecchi 6 soba 26 danes od 9. do 20. ure in jutri od 14. do 16. ure. Jutri 13. marca 1955 ob 10.30 dopoldne bo nastopil v Ul. Montecchi št. 6/IV LUTKOVNI ODER ki bo predvajal Collodijevo pravljico Ostrzek (Pinocchio) Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na prijetno zabavo, ki jo bo preskrbel s svojimi dogodivščinami leseni ju-naček. PEVSKO DRUŠTVO. »VALENTIN VODNIK« v DOLINI priredi RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE in razstavo umetniških fotografij s Tržaškega ozemlja, ki jih je posnel Mario Magajna. Razstava bo odprta danes od 18. do 21. ure in jutri od 10. do 21. ure. KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU vabi svoje člane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA ki se sklicuje kot predvideva statut v prvem zasedanju danes 12 t. m. Drugo sklicanje bo jutri 13. t. m. ob 9. uri v Ulici Zonta št, 2/1. n. (na sedežu Zveze dela). Priporočamo vsem članom, da se udeležijo drugega sklicanja, to je jutri 13. t. m. Dnevni red in eventualna pojasnila dobite v naših poslovalnicah v Trstu in v Miljah. Upravni odbor. Ljudska prosveta Slovensko-hrvatska ljudska pro. Sveta vas vljudno vabi k uprizoritvi tridejanske ljubezenske igre «v nižavi*, ki jo priredi dramska di užina «Vesna» iz Sv Križa, v nedeljo 13. marca ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Razna obvestila PROSLAVA «, MARCA Vabitno na proslavo 8. marca, mednarodnega praznika žena, ki bo v nedeljo 13, t. m. ob 19. uri v Ulici Montecchi 6 Po kulturnem programu to prosta zabava. Vabljene žene in njihove družine Tržaški filatelistični klub »L. Košir*, Jutri, 13. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11, obi. tajni sestanek za zamen iavo znamk od 9. do 12 ure. Slovenski filatelisti, ki se Se niso nikoli udeležili klubskih sestankov, se lahko sestanka udeležijo brez obveze vpisa v klub. —1LII IIIBIII Dvodnevni smučarski izlet v Cortino d’Ampezzo 19. irt 20. marca; odhod ob 5. uri zjutraj. Vpisovanje 14, 15, in 16 m srca od 19, do 20 ure v Ul. Machia-velli 13 Tel. 31-491, ( OLEDALlSČA | SNG Danes: ob 20.30 na Kontovelu »Ladja Tenanty». Jutri: ob 16.00 na Konte velu »Ladja Tenacilv«. VEHDI Danes: ob 21. url Ugo Betti »Spiritizem v starinski n.ši«. Jutri: ob 17. uri Grominel.vnck »Zena s premajhnim srcem«. Jutri; ob 11. uri koncert orkestra Tržaške filharmonije s sodelovanjem pianista Bi-tms Mez-zena. TEATHO NllOVO Danes: ob 21. urt Ugo Belli »Dežela počitnic«. Rossetti. 15.00: »Bel božič«. Kaye, B. Crosby. diJI,• Evcelsior, 16.00: «Saaoiw. Wilde, M. Ferrer. ^ Fenire. 16.00: »Človeški R Vallone. F. l'3j'rhL,lli D Nazionale. 15.30: non Lescaut», M. »ru, terlenghi ,p«i i Filodrammatico. 16 00: žogo«, D. Martin. bmm<1 Supercinema 16.00: * . ježa«, C. Machan«. J. cois. ffl Arcobaleno. 16.00: «CaSia A. Luaidi, N. Or))’. .) Astra Rojan. 16.30: «8 tu«. D Revnolds. S, Marco. 16.00: iiPUt"0^ sto lovci«, s. Trac.v. ,velf Kino ob morju 16™ y|jde igra«, G. LoPo-brign«-letnim prepovedano, .m,, Moderno. 16.00: ‘V“ Mangano inJ^I Savona js!00: »Romeo L. Haivey. .gji, "I Visle. 16.00: »Sirota « I Boni. tSftr' Vittorio Veneto. 16™' norosti«, D Kaye. Azzurro. 16.00: “DeP?1^), , Botan.v Baya». A. j?p Belvedere. 16.00: J. Wayne CHB Marconi. 15.00: »Jonnz J. Cravvford. . j? Massimo. 15.00: »DvoBM cu», G. Peck. Mla8oi povedano. c-oini« Novo Cine. 16.00: «SPal' ; denk«, F. Arnoul. jjtr Odeon 18.00: »Rimske k" ( G Peck. _,„imis»' Radio. 16.00: «Magua- Toren. „^»1 lir , Secolo. 16.30: »Birmam*' D. Morgan. tir' Venezia. 15.30: »Jm3*1 . legend«, P Henreid v Skedenj. 18.00: «DV°a°' , D'Argent.0«. A. MurPP-,pf< Kino na Opčinah. vam«, M. Clift, A. P SOBOTA 12. \ m* I J joj 11.30; Lahka glasb3’.«^ še sadje: Jabolka: uxn!e^j’ kogar nekaj; 13.00 UjL M Indije: 13.30 PriljubIK" ^ je; 14.00 Ritmične Kulturni obzornik: % J Srhiumairvn: Prosta j fsm S-chuarvansn: Prosta rUnO Pogovor z ženo; motivi; 17.00 Ha.vdU-' 13.15 Lahki motivi J* \% Parada lahkih ork^f gV>€ b--------- - 16.18%ijij Havdih vtivi oa jj L orglah; 18.30 Melodij' pejV »-.Igiaii. io.uu IVIC*,-.-p 19.00 Radijska univer Osnove sociologije: onord,/ igri m delu; 20.00 Vaš.ki kvintet: A Jal ^-t glasba: 21.00 Malo % malo zares; 21.15., etirl*®«^ naibdov; 21.45 Poj« ? Kj rušo; 22.00 CajKoV”*.. za v ol i no in orkeste • terni Ples. A ■’" *r ei>iA 11.30 Simfonična »'- jo »V Orkester C. Savine. igt»jjl s t e r.oc ke r s: «1 ns t i n *u ■st) j; dej; 17.45 Lahka Za prijatelje jažza- H «► «* * kc i)1 254,6 m ah ,11 S.-jf1’ , Sloveusl.a porocjl*-,g,30, i 13.30, 14.30 19.30 saK ' Hrvaška poročila- jj) 20.00. 6.I5' 1 Italijanska poroc«'*- Z 17.00. 19.00 in 23.00- ■ 4 Iz naših listov . * p' dan (razen nedelj' ka) ob 14.36 „ Iz naših its*0* iti ■- , dan (razen nedell' h; ka) ob 17.06 i-cha: jf. 4 6.40 Jutra-nja SiaS-ap»%i t ledar . vremenska NaS,(t,f Jutranja g.asba; i^d ollJ> gospodinje: 11.00 D peS^VL opere; 12.00 Rami JEJJ Igramo za vas; n glasba: 14.PO Od Kift-ailz cmlodiie; 14.40 l^r.\oO in vaški okiet; ) ■ \i ji1' dom; 15.30 OaicmKlvf= 'Prav ie gospodarstvo ZDA Sove nje- <1 drugega sve- Poh, i 3 ,eta’ zlasti lani, so ■bo , ' da se lahko razvi- J">BiuntSVetU tud’ sam°stojne sprotUil.re^J51. lahko telo na- Koi Hej o ZDA. zna tu faktura v ZDA je v le-daj0 Popustila, vendar gle-Popuščanju nor-slovn«, it,’*- Pr'hliževan.ie po-r3zmer=tl' Vn0Stl Predvojnim ki k: ’ ne Pa depresije, ^‘astroto m°ela Pretvoriti v ski le republikan- treslia rava drez kritičnih prelaz« Prebrodila kritično teino f ot}a >z obdobja iz-kaparir_yiso eea izkoriščanja je Dr«,« v,°jne industrije, ki »a na- J”, ogromna držav-roda ; ocl a za oborožitev na-in drm,yaVeznikov iz NATO fhdobief paktov v sedanje skorai ’ označujejo kot Vedno .narmalno, čeprav še 2 Oboroži Zivno nadaljujejo je šlo z aniem. Medtem ko st—. .v Prejšnjem proračun-od proračuna 67.6 -“vaumn-dolarlev’ ki se je Vanju . močnemu varče-ssmo ’ t ključil z deficitom dve tr«ry^ .milijard, več kot branžo ■ 02 za narodno o-hodnjp—36 Predlagano v pri-n° oh— Proračunu za narod-torei 3^. milijard dol., znižanih80 ki omogoča ob poslu-,, ce.nah intenzivne za-večje VoV-°3ne industrije. Najino ^arcevanje je bilo dose-Ptoizvna reorganizacijo vojne 'ealizar-'-nje’ ki bo omogočila ob bolis-2 °gromnih naročil strošk;>, kakovosti in nižjih jj . za enoto. ^sdollil”3 « Proizvodnja je t. c, a od 137 v juliju le- svojo proizvodnjo za 26 odst. vodov, tržišču mleka, pocenit- 1953 latiUario na 133 do 125 med Jota - ? ’n avgustom 1954. Pet’n ? ar se je začela zo- *• Dnp • J z-u- s«gl» 1 dvigati in je do- , V b-4.^1____ čenco v tobru 129 s tem ftiu j,,.k nadaljnjemu rahle-Staviganju. Pov^?° nezaposlenih se je y*tn * mejivnl8nil3 orni V3Jnje ln k' do znl°” ttratv mest0 (naro-n„ud, 2a narodno - . -ssno, se je Končalo obdobje KCdarska aa!- n'h v.šin. kor\^Dh sae aktivnost v vseh !>et , nie b«1 umirila. Iz- ttcr^nilo v n!Cltet se -i« z-o- jfU. normalnejša raz- vd 0i*ma trgu°,nkure.nca na vi električne energije, ki naj zniža proizvodne stroške, koordinaciji prevozov, zmanjšanju proračunskega primanjkljaja in liberalizaciji trgovine, ki naj bi postala popolna in vzpostavila konkurenco na notranjem trgu. Vdiha Britanija Ugoden je bil tudi razvoj britanskega gospodarstva. Velika Britanija ni sicer niti leta 1954 mogla realizirati toliko zaželene konvertibilnosti funta kljub njegovi stalni krepitvi, ker sodi, da pogoji, ki jih mora izpolniti britansko, j in še bolj svetovno gospodarstvo, niso taki, da bi zajamčili uspeh takega ukrepa težkih reperkusij. Dolarske rezerve šterlinske-ga območja so v stalnem naraščanju in so dosegle novembra leta 1954 vsoto 2.925 milijonov dolarjev kljub vračilu 112 milijonov dolarjev Mednarodnemu monetarnemu skladu (zadnja transa posojila 300 milijonov funtov, ki ga je Velika Britanija dobila leta 1947-48) in 100 milijonov dolarjev Evropi. Marca 1. 1954 so tvrdke, ki se ukvarjajo s trgovino z zlatom (bullion firms) dobile dovoljenje za prodajo Commonkealthovega zlata iz nove proizvodnje kupcem izven šterlinskega območja proti plačilu v ZDA dolarjih. To pomeni ponovno otvoritev tržišča zlata. V letu 1954 so bile vse države, ki ne pripadajo šterlinskemu območju (razen Turčije) vključene v območje prenesljivih računov. Tudi na industrijskem območju je bil položaj ugoden. Oktobra leta 1954 je dosegel indeks industrijske proizvodnje 134-135 (baza 1. 1948) v primeri s 131 prejšnjega leta. Povečala se je zlasti proizvodnja jekla. Računa se, da je proizvodnja jekla dosegla 19.4 milijonov ton v primeri s 17.6 milijonov ton v letu 1953 (povečanje znaša 11 odstotkov). Jeklarske proizvodnje štejejo za pokazatelja e-konomskega razvoja. Brezposelnost se je zmanjšala na 1 odst. sposobnih za delo. potrošnja narašča. Varčevanje v državnih bonih je naraslo za 30 milijonov funtov Leta 1954 so se povečale tu- sti s pocenitvijo denarja, tako ' d, investicije (na 1.5 milij. za obratna sredstva kakor za investicije. Da bi ostale cene stabilne kljub naraščanju povpraševanja na notranjem trgu in izvoza, bodo nova delovna sila in nove invest;<;ije, ki so potrebne, ker so stare popolnoma izkoriščane, usmerjene predvsem v predelovalno industrijo, ki neposredno in hitro vpliva na potrošnjo blaga. Največja pozornost bo posvečena kmetijstvu, organizaciji izvoza kmetijskih proiz- .2 v primeri z 850 tisoč m.2 v letu 1953), ki so usmerjene predvsem v osnovno industrijo. Novih stanovanjskih hiš je bilo zgrajenih 345 tisoč v primeri š 319 tisoči v letu 1953. V zunanji trgovini se je izvršila preorientacija. Zaradi recesije v ZDA se je morala Velika Britanija orientirati bolj' na kontinentalni evropski trg, ki ji je omogočil, da je znižala svoj deficit v EPU za 157.5 milij. dolarjev na Zadeva Montesi zopet na površju Vzrok: anonimna pisma bivše žene Pic-cionijeVega branilca, kar pa ona zanika " 1»34 oži- katerim”0* lcnd*21-°dPOr. nm na ?»itr a f, Pa vlada ;cit zunanji . "o t« konkureanstriI° "md- lž<*zave ln uslva. V ^ drz?aVveP3kemu ^daljevait. *IW tvori n,., ^ odni tiv-e šte- Zv0rt^ev ^i nja v"‘T,tUem ko Medtenf°uPoda,'skih Vsej ’ Odčara;, VsLi zahodni 'ev’. PoVv^«ril“ n leV' ! i1-3 odKt. Za- Je Povečala Afera Montesi, ki se vleče že toliko časa. je po lanskoletnem prelomu, ko so oba glavna obtoženca Piccionija in Montagno izpustili iz zapora, prešla v nekako zatišje in se le od časa do časa ponovno pojavila v kakem svojem od tenku, seveda ne več na prvih straneh dnevnega tiska, ampak kje zadaj pod neznatnim dvokolonskim naslovom. Mr.ogi so že napovedali, da se bo vsa zadeva razblinila, da bodt) ljudje počasi pozabili na stvar in ni bil redek komentai, da je to v programu rimskih .sodnih in političnih oblasti, češ naj se vsa zadeva pozabi in zatone — v arhivu. Pred dnevi pa je afera Mon-tesi ponovno zaživela. Preiskovalne sodne oblasti so lanskega septembra dobile v kratkem razdobju tri dolga anonimna pisma, v katerih je neznani pisec napadal obrambo Piera piccionija in Uga Montagne ter pozival predsednika preiskovalnega sodišča dr. Sepeja «naj sedaj nikakor ne popusti«. Sodna praksa sprejme anonimno pismo ali anonimni dokument kot pomožni dokazni argument le tedaj v poštev, če je mnogo, verjetnosti, da izhaja ta anonimni dokument od oseb, ki so v zadevo neposredno zapletene: Mislimo tu na izvršilca dejanja in človeka, ki je v posredni zvezi z dejanjem ali kaj podobnega, nikoli pa ne sprejme anonimnega pisma ali dokumenta kot dokaza, ter ga zato ne vključi v ostale akte, ki so v zvezi s procesom. Tako bi bilo normalno, da bi bili tudi omenjena tri anonimna pisma enostavno izločili iz te zadeve. Rimske sodne oblasti p i se niso ravnale po tem načelu, ker so verjetno videle v teh pismih vendarle neko. četudi majhno možnost, da bi zadevo spravile na pravi tir. Vse kaže pa, da so anonimna pisma štreno še bolj zamotala. 393.1 milijonov dolarjev konec novembra. Kljub temu pa se njena dolarska bilanca ni poslabšala, ker je manjši izvoz v ZDA kompenzirala pocenitev uvoza. Z oslabitvijo cen je recesija v ZDA prispevala k izboljšanju ekonomskega položaja šterlinskega območja: Nastaja pa vprašanje, ali ne bodo ZDA skušale popraviti svoje slabe trgovinske pogoje z znižanjem uvoznih cen, kar bi bilo neugodno za finančni položaj šterlinskega območja. Kljub konjunkturi v industriji in trgovini oziroma prav zaradi tega so v sedanjem položaju nevarnosti inflacije. Zaposlenost je popolna, razpoložljivih mest je več kot nezaposlenih, ekspanzija potrošniških kreditov je dosegla meje nasičenosti, plačilna bilanca, čeprav še vedno ugodna. je manj ugodna kot poprej. Tako zakladni minister kakor guverner angleške banke svarita pred nevarnostjo inflacije, proti kateri se Velika Britanija lahko bori le z manevriranjem pri dodeljevanju kreditov in z eskontno mero. To so delno tudi vzroki. zaradi katerih se konvertibilnost funta odlaga. (Nadaljevanje prihodnjič) 8. t. m. so v Borštu proslavili praznik žena z obsežnim pr ogramom, o čemer smo poročali včeraj. Na sliki plesna skupina z Brega izvaja narodne plese Silvio Innocenti in pravice manjšin V Skednju se je proslave 8. marca udeležilo zelo mnogo ljudi Od svetovne proizvodnje 2000 ton, porab mamil le 5 1500 ton pride u roke tihotapcev • Trgovina z mamili gre po dveh poteh: Hongkong • Tihi ocean - Amerika in Marseille - Trst - Lizbona - Neu/ York Ko je preiskovalno sodišče pisma dobilo, je na temelju njihove vsebine sklepalo, da je pismo napisala bivša žena Piccionijevega branilca odvetnika Giacoma Prima Au-gentija. Emma G. In ker je bila ta hipoteza precej utemeljena, je pisma izročila grafološkemu inštitutu, naj bi ugotovili identičnost pisave o-menjene Emme G. s pisavo pisem. Strokovnjaki so končno pred dnevi izrekli svoje mnenje, češ da je pismo napisala bivša žena Piccionijevega branilca Augentija Emma Kaj pa je bilo napisano v omenjenih treh dolgih pismih? V prvem pismu je anonimni pisec napadal in dolžil odvetnika Carneluttija in Augentija, v drugem in tretjem pismu pa je pisec dolžil odvetnika Lupisa, ki brani Uga Montagno ter nekatere druge pravnike, ki se posredno ukvarjajo z obrambo obeh najvidnejših obtožencev. V zadnjem pismu pisec celo zatrjuje sledeče: «Ce se bom odločil priti k vam, boste dobili take informacije, da se bodo Scelbj ježili lasje«. Kot vidimo, ne gre tu le za smrt Montesijeve, ampak je vmes tudi politični problem, tako pač, kot se dogaja ves čas tega velikega škandala, kjer je politični moment v stalni pa čeprav posredni zvezi z navadnim kriminalom. Ze prej smo rekli, da anonimna pisma ne morejo biti nikaka dokazna snov in, četudi je grafološki strokovnjak ugotovil identičnost pisave, je bivša žena odvetnika Augentija Emma G. vso zadevo zanikala, češ da je že dvajset let ločena od svojega moža in da živi že dolgo let v srečnem zakonu s svojim drugim možem ter da nima z vso zadevo nikake zveze. Se več. omenjena gospa živi že dolgo let izven Rima, in sicer v Firencah, v zadnjih letih pa v Milanu in ni imela nikake priložnosti, da bi Se spoznala z življenjem teh ljudi v Rimu, Neki uslužbenec angleške carinske službe , je pred nekaj meseci po naključju pregledal navaden zavoj, ki je bil naslovljen v Atene. Začudil se je, ko je opazil, da so v zavoju časopisi, ki so stari že šest mesecev. Začel je obračati stran za stranjo in, ko je listal list za listom, je opazil, da je med vsakim listom tenek zavojček opija. V vsem zavoju je bilo 6 kg tega dragega mamila. Zaradi tega odkritja je bilo aretiranih 15 posredovalcev, ki so na ta ali oni način, s pomočjo knjig, časopisov in drugih pripomočkov v štirih letih razposlali po svetu več t°n *eSa mamila. Vsak izmed 15 soudeležencev je pri tem zaslužil 50 milijonov francoskih frankov. Stalno menjanje taktike — piše časopis «Costelation» — ni odkrivanje vedno novih načinov za razpečavanje mamil je eno osnovnih značilnosti tovrstne trgovine. Ta trgovina je dobila tako zanimive oblike, da je odkritje tega trgovanja postalo že stvar naključja. Vse zahodnoevropske policije so v zadnjih letih o-snovale posebne odseke za borbo proti tajnemu razpečavanju mamil. Glavna težkoča pri odkrivanju skritih poti te trgovine je v tem, da so njeni vodje in prvi, ki imajo od nje koristi, najvidnejše o-sebnosti svetovne kapitalistične trgovine. V tem poslu ti ljudje ne tvegajo ničesar, ker se velika večina mamil odkrije v pošiljkah, ki imajo povsem druge naslove. Tisti, kl imajo dejansko korist pri tej trgovini, po navadi «nimajo nikake zveze« z mamili. Tako so pred kratkim pri muenchenski policiji vzbudili pozornost trije veliki zaboji, ki so Šli skozi Nem-čijo v tranzitu. V zabojih so bili kirurški aparati, ki so bili namenjeni v ZDA. Ko so s? carinski uslužbenci pripravljali, da bi zaboje zaprli, ne da bi bili prej opazili nič sumljivega, je eden izmed carinikov v šali sedel na razkošno naslonjalo za zobo-zdravniško ambulanto. Spomnil se je bil namreč močnih bolečin, ki jih je pretrpel nekaj dni prej, ko mu je zobni zdravnik izdrl tri zobe. Ko je sedel, ga je v naslonjalu začelo nekaj stiskati in ko so z naslonjala odtrgali rdečo u-snjeno prevleko, so v sedežu našli zavoj 2Q kg mamil. Cariniki so potrpežljivo razložili in demontirali kos za kosom vse dragocene medicinske naprave. V vsaki napravi so odkrili na desetine zavojčkov opija. Toda poailja-lec, kakor tudi naslovljenec, sta bili dve najbolj znani trgovski družbi Nemčije oziroma ZDA. Lastniki so bili užaljeni in policiji izjavili, da s to umazano trgovino nimajo nikake zveze in vsa zadeva je šla kmalu v pozabo. Pravi lastniki mamil, ki so ostali neodkriti zaradi ((anonimnosti«, so utrpeli škodo več desetin milijonov frankov. Vendar je ta velika vsota le neznatna malenkost v primerjavi z dobičkom treh tisoč milijard frankov, ki jo zaslužijo tajni razpečevalci mamil na leto. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije porabi zdravstvo in kirurgija na leto na vsem svetu okoli 500 ton mamil. Ostalih 1500 ton od skupnega letnega pridel- ka, ki znaša 2000 ton, gr_> po cialiteta Vzhoda, morfij in he- nezakonitih poteh v tajno razpečavanje in zastruplja vsak dan na milijone . ljudi. Mamila pripravljajo v tisočih tajnih laboratorijih, v raznih skritih podstrešjih in zamaskiranih mračnih sobicah velikih javnih lokalov in hotelov in v raznih malih ((tovarnicah« v predmestjih velikih mest. Tako prihaja na tržišče na leto okoli 125 kg najhujšega strupa heroina, morfija, in drugih mamil. Proizvodni stroski enega. . kilograma . čistega heroina stane, poldrugi »milijon frankov. Zaslužki trgovcev so mnogo večji, ker dodajo čistim mamilom lažne nevtraln.e praške. Med potrošniki heroina v ZDA se smatra, da je: blago «dobro», če vsebuje le pet odstotkov čistega heroina. Strokovnjaki Organizacije združenih narodov so izračunali, da se pri vsakem kilogramu mamil cena povzpne do neverjetne vsote 120 milijonov frankov. Celotni letni. ((proračun« največje svetovne ilegalne trgovine doseže astronomski obseg, Tajni razpečevalci in trgovci opija . zaslužijo na leto od 3000 do 5000 milijard franlcov, toliko torej, kolikor znaša enoletni proračun francoske republike. Druga plat te strahotne' trgovine .so milijoni gmotno propadlih ljudi; ljudi, ki so moralno na tleh, ljudi, ki jim razum odpove, ljudi pač, ki zaradi uživanja teh strupov životarijo kot žive mumije. roin v drobtinicah ali razkrojen prihajata na tržišče z Zahoda. V Franciji in Italiji je policija v zadnjih dveh letih u-jela večje število posredovalcev v tej trgovini. Ni pa pri tem našla mamil v tolikšnem obsegu. V EDA pa imamo prave kartele za razpečavanje mamil. Ti karteli imajo celo svojo propagandno mrežo, ki jim prinaša že vidne uspehe. Brezplačno delijo mladini vzorce heroina in morfija. Odstotek ljudi, ki so zastrupljeni z opijem, se je po vojni podvojil. Dolar je postal mednarodna valuta za mamila. Največje količine teh strupov, ki se pridelajo v Turčiji. Iranu, Indiji, Siamu in Indokini. gredo v Ameriko. Svetovna trgovina z mamili ima dve osrednji poti. Ena pot vodi čez Hong Kong ali Makao po Tihem oceanu v mesta ob ameriški tihomorski obali, druga pot pa vodi na Zahod čez Marselle, Lizbono, Trst in New York. V tranzitnih pristaniščih preparirajo heroin, s čimer se doseže povečanje njegove teže za 10-krat njegove cene pa na poti poskočijo tudi ža stokrat. Vsaka izmed omenjenih dveh poti ima svoje tradicionalne načine izzigravanja oblastvenih organov in nadzorstva. Tako se opij, ki prihaja iz Bližnjega vzhoda, Irana in Turčije, 'opremlja v kovinastih hermetično zaprtih cevkah in v želodcih kamel prenaša tisoče kilometrov daleč skozi puščavske poti. Prebavni organi kamel imajo namreč več rezervnih predelov ali prekatov, ki tvorijo najlepše skladišče za mamila. Policija a-friških obmorskih držav je v zadnjem času začela odkrivati tako skrita mamila s pomočjo roentgenskih žarkov in je s tem dosegla lepe uspehe. Prefekt Silvio Innocenti je I napisal za Andreottijevo revijo «Concretezza» članek, kjer primerja ravnanje z narodnimi manjšinami v Avstriji, odnosno v Italiji, iti prihaja do zaključka, da je to ravnanje od strani Italije mnogo bolj strpno in liberalno. Prt tem pa postavlja zahtevo, da bi morali predstavniki slovenske narodne manjšine v Italiji u-poštenati stanje, v katerem živi slovenska narodna manjšina izven Italije, ne pa da se spuščajo v obtoževanje, nerganje in postavljanje novih zahtev. Taka zahteva prefekta Silvia Intioceutija se nam zdi. du se milo izrazimo, precej čudna. Ce v splošnem drži, d.a je položaj slovenske manjšine v Italiji boljši kot oni, v katerem živi ta manjšina v Avstriji (ne smemo pa pri tem pozabiti, da italijanske oblasti odrekajo beneškim Slovencem pravice do slovenskih šol!) moramo hkrati pripomniti, da so slovenske šole. ki jih imajo goriški in tržaški Slovenci, bile ustanovljene za časa angloameriške vojaške uprave, in da jih je Italija morala prevzeti in ohraniti na podlagi mirovne pogodbe, odnosno londonskega dogovora o Trstu. Spričo tega dejstva je vsaj netočno — kakor to dela Silvio Innocenti — govoriti o »italijanskem sistemu ravnanja z manjšinami«, ko pa je splošno znano, da je vprav zaradi «italijanskega sistema», ki je vladal v Italiji po prvi svetovni vojni in ki se je po zmagi fašizma stopnjeval do odkritega raznarodovanja slovenske in nemške narodne manjšine, prišlo do specifičnih dogovorov (dogovor Gruber-De Gasperi, londonski dogovor o Trstu, pa tudi ustrezne določbe v mirovni pogodbi), s katerimi se italijanska vlada obvez uje spoštovati pravice narodnostnih manjšin vsaj v obsegu, ki so ga te pravice že imele (in tu gre predvsem za slovensko narodno manjšino), ko je Italija, po mirovni pogodbi, raztegnila svojo vrhov nost na Goriško, po londonskem dogovoru o Trstu pa raztegnila svojo civilno u-pravo na Tržaško ozemlje. Da pa je ta ((italijanski sistem ravnanja z manjšinami« na zelo šibkih nogah, kaže tudi stališče, ki ga prefekt Silvio Innocenti zagovarja v omenjenem članku, kjer pravi, da je ta sistem «že prekomerno - strpen in liberalen« in da se « na sme spreminjati na boljše, na škodo države, niti juri-dično, z novimi zakonskimi ukrepi, tem manj pa de faeto, s skrajnostnim tolmačenjem tega, kar stoji zapisano v zakonih in mednarodnih dogovorih«. Tako stališče, ki dokazuje, da je strpnost in liberalnost ((italijanskega sistema ravnanja z manjšinami» prej ne-všečna mednarodna obveznost Italije kot dejanski izraz strpnega in liberalnega stališča do pravic slovenske in nemške manjšine v Italiji; hkrati z njegovo čudno zahtevo, na osnovi katere naj bi se morali Slovenci v obrambi svojih narodnih pravic zgledovati po položaju v državah, kjer se s slovensko manjšino ravna slabše kot v Italiji, nam najbolj nazorno priča o tem, da Slovenci ne bomo mogli računati na prijateljsko razpoloženje od strani italijanskih odgovornih činiteljev in da bo vsaka njihova še tako u-pravicena zahteva naletela na vse prej kot dobrohotno razumevanje omenjenih čini-teljev. Spričo tega naj st prefekt Silvio Jnnocenti ne čudi, če pri slovenski narodni 'manjšini v Italiji pogreša tisto državotvornost, ki jo drugod hvali. Tjanen ot 21.05 'k&t&dni (dedi KOLA a S „GCC“pc Mu Cena avtomobila je 59 0.000 lir Včeraj opoldne je tržaška podružnica tovarne Fiat predstavila tukajšnjim novinarjem novi štirisedežni ekonomični Ti milijoni ljudi gladujejo in I avto «600». Jutri bo 20 takih se odpovedo najosnovnejšim potrebam, le da bi s suhim zlatom plačali strup, ki jim vsaj za trenutek prinese nekaj užitka. Po drugi svetovni vojni se je lotila borbe proti takemu trgovanju z mamili tud! Organizacija združenih narodov. Mednarodna komisija za mamila je zbrala o tem vprašanju veliko količino dokumentov. V juniju leta 1953 je bil izdelan načrt za kontrolo pri-delovanja maka, iz katerega dobivajo opij, vendar je potrebno deset let ali še' kaj več, da bi se to nadzorstvo učinkovito izvedlo. Borba proti mamilom je bila zato prenesena tudi na druga področja. Ta borba je skrajno ostra zaradi različnosti mamil. Kokain je tako rekoč izginil s tržišča. Cisti opij za kajenje in v kroglicah je postal spe- avtomobilov krožilo po mestu v propagandne namene, v veselje tistim, ki si ga bodo mogli nabaviti, v neprikrito zavist onim, ki jim pičli dohodki ne dopuščajo uresničenje sanj modernega smrtnika: voditi in ukazovati stroju. da te popelje kamor si želiš. Prvi vtis, ki ga napravi nate ta najnovejši mehanično-tehnični uspeh tovarne Fiat, je vsekakor pozitiven.-Se bolj pa te navduši, ko te popeljejo z njim na poskusno vožnjo, kjer ti izkušen mehanik-šofer praktično razkaže vse njegove vrednosti: udobnosti, varnost vožnje, stabilnost in končno tudi hitrost, saj to vozilo zmore hitrost nad 95 km na uro (kar sicer še ni blazna brzina, a je vsekakor lep uspeh za motor s komaj 633 kub. cm). Tehnični napredek v pri- merjavi s prejšnjim dvosedežnim «500» je razviden iz naslednjih skopih podatkov: štirje sedeži, namesto dveh; med seboj neodvisna vsa štiri kolesa, namesto le dveh; večja hitrost: nad 95 km na uro, namesto prejšnjih 90; večji pospešek v brzini in le malo večja poraba bencina na 100 km (6 namesto 5 litrov); večja vidljivost; k vsemu temu pa še nižja cena («500» slane 633.000 lir, «600» pa bo stal le 590.000 lir). Kljub temu, da ima štiri sedeže, je 13 cm krajši, 3 cm nižji, a 9 cm širši od «500». S te plati je treba priznati, da je novi «600» dosegel višek racionalne uporabe prostora, kljub temu, da to ne gre na škodo udobnosti, ampak obratno; na zadnjem sedežu je prostora za dve odrasli osebi in še za otroka. Več prostora so pridobili tudi s tem, da so postavili motor v zadnji del vozilal kar odpravlja tudi os) in s tem zmanjšali težo vozila (razlika ni sicer velika: le 5 kg v primeri s «500»). Druga novost, Rrcrcz avtomobila uFiat bOOk, kjer Je nazorno prikazana vsa njegova do skrajnosti izkoriščena notranjost ki jo bodo veseli zlasti oni, ki imajo težave s prestavami, je v tem. da so vse tri prestave (druga, tretja in četrta) sinhronizirane tako, da je prehod iz ene v drugo lahek. Novi «600» ni skočil popoln iz tovarne Fiat kakor Minerva iz Jupitrove glave: gre za rezultat dveletnega študija, načrtov in poskusov (vse to je stalo okoli 20 milijard lir!). Preizkusili so več tipov, dokler se niso ustavili pri sedanjem. Prevozili so nekaj sto tisoč kilometrov, podnevi in ponoči, ob vsakem vremenu in v vseh letnih časih tako, da so temeljito preizkusili motor in druge tehnične naprave. Za proizvodnjo nekaterih delov je morala tovarna ustvariti nove stroje in druge na-prave (kar je stalo več milijard lir), da je mogla tako znižati proizvodne stroške. Dnevna proizvodnja tovarne Fiat, ki je bila lanskega leta povprečno nad 600 vozil, se bo z novim «600» znatno dvignila: računajo, da bo v kratkem dosegla tisoč vozil dnevno. Vsekakor ni težko napovedati novemu «600» lep prodajni uspeh, ker je proizvodnja preračunana tudi na uveljavljenje na mednarodnem avtomobilskem tržišču, zlasti še, ker je proizvodnja ekonomičnih tipov avtomobila v drugih državah šele na začetku, medtem ko je s proizvodnjo takega vozila Italija začela že leta 1936, k« se je pojavil prvi «500», tako imenovani «Topolino». Fiat ni danes le največja itajijanska tovarna avtomobilov, ampak je hkrati tudi med največjimi v Evropi. Zaposluje več kot 71.000 oseb. Podjetje stalno modernizira svoje naprave: od leta 1946 vložila v to več kot 200 milijard lir. Kljub temu, da Evropa že ima majhna -štirisedežna vozila, predstavlja — po mnenju strokovnjakov novi «600» zavidljiv uspph italijanske avtomobilske tehnike. nk cin ve&00» da žive potomci nekdanjega mogočnega Džingiskana, ki je okoli leta 1200 vladal skoraj nad vso Azijo in vso Vzhodno Evropo še danes na ozemlju Irana med Perzijskim zalivom in Za-groskim pogorjem? Tod živi nomadsko pleme Kažga-ja, ki po njihovih legendah izvira iz kitajskega Turke-stana, od koder je pod vodstvom prej omenjenega Džingiskana prišlo najprej v Afganistan in nato dalje v Perzijo. Kažgaji so vse do danes ohranili fizične lastnosti svojih mongolskih prednikov in njihov turški dialekt, ki mnogo spominja na govorico Kažgarov iz vzhodnega Turkestana. Kaž-gajev je danes okoli 100.000 in se ukvarjajo z vzrejanjem muflonov, t- j. divjih ovc ter se s svojimi čredami selijo z ene paše na drugo. Kljub temu, da so nomadi, je njihova živinoreja zelo napredna in Kažgaji sžlo pazijo na to, da obdržijo čiste pasme svojih čred- Mnogi premožnejši člani tega plemena pošiljajo svoje sinove na razne visoke šole v Iran in celo v tujino, ki se nato z visokošolsko izobrazbo vračajo ponovno v nomadsko življenje in skrbe za to, da je njihova živinoreja zares na visoki stopnji. Pri posameznih poglavarjih tega plemena je še vedno v veljavi ono razkošje, ki so ga poznali v dobi Džingiskana, medtem ko je pri ostalih družinah plemena življenjska raven precej nizka. Cfi * # da je neki hamburški inženir za ladjedelstvo napravil prototip ladje, ki bo, ko bo zgrajena v normalnem merilu, opravila pot od Hamburga do New Yor-ka v samih 50 urah. Ladja je zgrajena na načelu, da leži v vodi le toliko, da lahko delujejo vijaki- S tem je namreč zmanjšano trenje in s tem povečana brzina do najvišje mere. * * * da je pisatelj detektivskih romanov Chandler postal žrtev svoje «bujne fantazije«? Kot vemo je Raymond Chandler napisal vrsto detektivskih romanov, s katerimi je «držal v napetosti« milijone svojih bralcev. Pred kratkim pa je nekega večera poklical komisarja bližnje policijske postaje in mu napovedal, da se bo ubil. Četudi ga je komisar skušal zadržati pri telefonu, dokler bi medtem ne prišla na njegovo stanovanje policijska 'patrulja, ki bi samomor preprečila, je Chandler prekinil razgovor in sprožil samokres. Ko je policijska patrulja prišla v njegovo stanovanje, je bil oblit s krvjo, vendar pa še ni bil mrtev. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ni pri čisti pameti. * * * da je neki Anglež živel štirinajst let let od samega čaja. Oswald Beard je bolehal na želodcu in se je leta 1941 končno odločil, da bb užival samo čaj. Kljub temu, da mu je bilo v času vojne težko priti do čaja, je vztrajal pri tem, kajti do tedaj se je moral podvreči kar 21 operacijam na želodcu in zato mu ni bilo druge pomoči. Ves ta čas je bil pod strogim zdravniškim nadzorstvom in čeprav ne lahko, je vendarle vztrajal 14 let. dokler ni končno pred kratkim podlegel zaradi pomanjkljive hrane in tudi zaradi poslabšanja želodčne bolezni. Dnevno je popil 60 skodelic čaja. * * da je neki švicarski fotoamater iz Vriesa. ki se u-kvarja z rejo golobov, opremil svoje golobe s posebnim fotografskim aparatom, ki v določenem trenutku avtomatično snema. Golob — fotoreporter kroži nad določenim objektom in fotoaparat avtomatično snema to, kar njegov lastnik želi. Fotoaparat je zelo lahek in je opremljen še s posebnim miniaturnim topom. ki stopi v akcijo, čim se golobu približa kaka ptica roparica, ki bi hotela goloba umoriti. SIS SIS LUTMAJ* 2*arlato FURLANI Giuaepp« Xl»UTKAff Giuseppe PICCIULIN Pietro VIDOZ Renato X NANUT Do aenico CULOT Grazlanc VI DOZ Eriainlo LUTKAN Leopolde TURBL Ermanno ,XBK£23AN Giuaeppa XCULOT Marc el lo ZCTTI Antonio ANDRIAN Egidio )(GRAUNER Go ffr« do Sindacl effettiM FETTERIN Antonio DOHINI Rinaldo Smdacj supplentl NANUT Flori ar«? VECCHIET Giusepp« avtonomija in goriski šovinisti Navodila za volitve v bolniške blagajne Uporgoriških šovinistov proti avtonomiji, dokaz strahu pred pravičnejšim ravnanjem s slovensko manjšino Goriški šovinisti izrabijo vse prilike, ki se jim trenutno nudijo da pošteno stresejo vse svoje sovraštvo proti Slovencem v Italiji. Zadnje razprave v pokrajinskem in občinskem svetu v Gorici, so dovolj jasen dokaz njihove velike nestrpnosti proti vsemu kar je slovenskega. Po eni strani dokazujejo z vso sapo, da Slovencev v Italiji sploh ni, ali pa so v taki manjšini da ne pridejo v poštev, da bi se govorilo o njihovih pravicah, po drugi strani pa govore v isti sapi »o strahu pred Slovenci«. Kljub temu, da predvideva italijanska ustava za naše kraje deželno avtonomijo Furlanija—Julijska krajina s posebnim statutom, ki bi dal deželi možnost širokega samoupravljanja, na podlagi katerega bi se dežela plodovito razvila na vseh področjih gospodarskega, socialnega dela, so proti taki samoupravi dežele goriški šovinisti samo zato, ker bi taka avtonomija s posebnim statutom morala priznati oziroma uzakonit: v svojem statutu tudi vse pravice Slovencev, kakor nakazuje člen 6 državne ustave. Njih prav nič ne briga izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva v deželi, skratka, raje vse k vragu, samo ne Slovencem kakih uzakonjenih pravic. Gospoda občinska svetnika Pedroni in Venuti sta se pri zadnji občinski seji tako spozabila, da sta v svojem sovraštvu do Slovencev zašla zares mnogo predaleč. Ako misli gospod svetnik pedroni, da bo s svojimi zajedljivimi govori v občinskem svetu prepričal poštene Italijane ali odvzel pogum Slovencem v Italiji, se v svojih računih jako moti. Da bi se umiril, mu svetujemo naj vsa) za nekaj časa pusti ta posel, ki mu kvari živce. Kupi naj si brevir «o človečanskih pravicah« in ko ga bo znal na pamet, naj spet prične z delom v občinskem svetu. Slovenci smo ostali v Italiji zaradi take in take razmejitve in je zaradi tega in v ta namen bil sprejet člen 15 v mirovni pogodbi. Nismo pa zato tu, da nas bodo razni šovinisti preganjali in nas ob vsaki priliki zmerjali. Slovenci so izobražen in delaven narod, ki se v najvišji meri zaveda svojih državljanskih dolžnosti, ve pa tudi kaj mu pritiče in kje so meje vseh zahtev. Po drugi strani pa ni gospoda Pedro-nija zadnja vojna prav nič izučila. De Gasperi, ki je bil starejši človek, je 18. septembra 1945. leta, ko je bil v Londonu, izjavil in napisal sledeče,- «Ce bi mogla italijanska demokracija uresničiti ustavna načela, na katerih je slonela, bi narodna manjšina s celo vrsto jezikovnih garancij in z deželno samoupravo dobila sigurno jamstvo za svoj narodni obstoj. Jugoslovani se upravičeno pritožujejo nad zatiranjem svoje manjšine v Julijski krajini in kličejo po maščevanju zaradi požiga njihovega Narodnega doma v Trstu in so v to tudi upravičeni.# Ko je bil po podpisu memoranduma gospod predsednik Scelba v Trstu je v svojem javnem govoru pravilno povedal, kako se mora ravnati v smislu memoranduma s slovenskim življem. Toda kaj se je zgodilo? Šovinist:, ljudje brez čuta odgovornosti, polni sovraštva, so ga izžvižgali! Ali je danes kaj drugače? Isto se ponavlja v raznih jav- nih forumih. Kdaj bo tega konec? Slovenci dobro vemo, da bo tega konec takrat, ko se bo mirno sedlo k mizi sprave, miru in dela, kjer se bo vzelo v pretres dejansko stanje in vse razsodilo na pravičen človečanski način, tako da bosta obe narodnosti živeli v miru in v plodovitem vzajemnem delu brez sovraštva in zavisti, v duhu največje enakopravnosti in socialne pravičnosti. Take pogoje pa bomo najlaže ustavili v avtonomni deželi s posebnim statutom. V takih pogojih bi se ustvarili tudi prisrčni in koristni gospodarski in kulturni odnosi med Jugoslavijo in Italijo. To je želja vseh Slovencev v Italiji. Proslava 8. marca V zvezi s proslavo mednarodnega praznika žena 8. marca organizirajo goriške žene jutri, nedelja 13. marca, ob 15. uri proslavo v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli 1. Na sporedu bo govor o pomenu 8. marca, recitacije in petje. Vsi so toplo vabljeni. Coaslgllgrl Gp^NT R €3)6 sl o |2>LAV Gugll»l« EfE(MNT Fenaslo ZAVADLAV Guglltloo PRliiCSIG Giuaepp« Sllve»tro Silvio Antonio PRVI DAN TEKMOVANJA Avstrijka Hilde Hofherr nepričakovano zmagala v smuku TAKO MISLIMO MI: da na tem tekmovanja ne more nastopiti V nedeljo boste neposredni obdelovalci goriške, doberdob. ske, sovodenjske in števerjan-ske občine volili odbore vza- IZPRED OKROŽNEGA SODISCA Vse prizive obsojencev je sodišče zavrnilo Okrožno sodišče se je včeraj v glavnem ukvarjalo samo s prizivi obsojencev. Tako je ponovno pregledalo obsodbo, ki jo je izreklo 14. julija 1954 proti 32-letnemu Mariu llardiju, poštarju iz okolice Neaplja. Ilardi se je namreč 22. junija pripeljal v Gorico, kjer je včeraj povprašal, kje bi najlaže pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. Njegovo obnašanje je vzbudilo pozornost dveh obmejnih stražnikov, ki sta ga pri solkanskem bloku aretiralg in ga odpeljala na sedež policije, kjer so ga zaslišali in ugotovili, da je Ilardi res nameraval pobegniti v Jugoslavijo, ker je bil tu brez zaposlitve. Obsodili so ga na 2 meseca zapora in 10.600 lir globe. Na včerajšnji prizivni razpravi so mu kazen potrdili. ■k * * Citatelji se morda še vedno spominjajo, da je vzbudil precej zanimanja dogodek, ki se je pripetil 16. avgusta lani na državni cesti pri Krminu. Tedaj naj bi neznanca, ki sta imela v rokah naperjena samokresa ter bila po obrazu pokrita z rutama, okoli polnoči napadla 30-letnega Alda Brumata iz Krmina, ki je kot šofer zaposlen pri goriškem podjetju Vriz in ki se je ob tisti uri vračal domov. Kakor je še isti dan izjavil orožnikom, naj bi se Brumat z nekim svojim prijateljem pripeljal z motociklom do Krmina. kjer je imel spravljeno kolo, da se z njim odpelje do doma v Medei. Med potjo pa naj bi izza nekega zida nenadoma stopila dva zakrinkana neznanca nizke postave, od katerih mu je eden segel v zadnji hlačni žep in mu iz njega vzel listinico. v kateri je bilo poleg dokumentov tudi 700 lir; denar je pobral, dokumente pa vrnil. Brumat je dejanje takoj prijavil policiji, ki pa je že pri izdelavi prvega zapisnika pri- pisala, da so v izjavah zasli-šanca nekatere pomanjkljivosti. Kakor se je kasneje izkazalo. pa ni šlo za pomanjkljivosti, ampak za čisto navadne izmišljotine, katerih se je Brumat poslužil. da bi doma opravičil zapit denar. 11. decembra lani ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev zapora; kazen mu je včerajšnja prizivna razprava potrdila. * >8 * Ko se je lanska avtomobilska dirka po goriških ulicah končala, je 35-letni Gilberto Colauti ukradel slamnato balo, kakršne so organizatorji dirke položili na najbolj nevarnih ovinkih. Naložil jo je na kolo in z njo odšel proti Standrežu. Tamkaj sta ga ustavila dva orožnika, ker se jima je zdelo Colautijevo obnašanje precej sumljivo. Ugotovila sta, da je mož vinjen in da je slamnata bala ukradena. Prijavili so ga sodišču, ki ga je obsodilo na en mesec in 23 dni zapora ter 4.130 lir globe. Na včerajšnji prizivni razpravi so mu kazen potrdili. Občni zbor SPD V nedeljo 13. marca ob 9.30 bo v Gorici pri Zvezdi osmi redni občni zbor Slovenskega planinskega društva s sledečim dnevnim redom; 1. otvoritev, 2. ugotovitev števila prisotnih članov. 3. poročila odbornikov, 4. razrešni-ca staremu odboru, 5. izvolitev delovnega predsedstva, 6. izbor volilne komisije. 7. volitev novega odbora in preglednikov računov, 8. slučajnosti, 9. zaključek. Vabljeni so vsi člani društva. jemnih bolniških blagajn. Kako boste volili ? Odšli boste na volilne sedeže, ki bodo odprti od 7. do ?0. ure. Tamkaj boste prejeli glasovnico, s katero boste šli v določen prostor, kjer prečrtate kandidatno listo, katero nameravate voliti. Kaj boste volili ? V goriški občini boste volili kandidatno listo številka 2. Zanjo boste volili tako. da boste številko dve, ki je nad petimi imeni, prekrižali: poleg tega boste dali preferenčni gias šestim kandidatom na listi štev. 1, in sicer sledečim: Lutman Giuseppe, Nanut Domenico, T.utman Leopoldo, Bressan Giuseppe, Culot Marcello, Grauner Goffredo. Preferenčni glas tem šestim | kandidatom boste dali tako, da boste pred njihove priimke napravili križec. Glasovnico potem prepognite in jo izročite predsedniku. Na tak način boste glasovali za proporcionalno zastopstvo vseh goriških okrajev in vasi v odboru vzajemne blagajne. Po okoliških občinah je bila predložena enotna kandidatna lista, za katero se glasuje tako. da se prekriža štev. 1. Kmetje pojdite na volitve in glasujte, kajti glasovnice so močno orožje v rokah demokratičnih množic za izbojeva-nje njihovih pravic. Roditeljski sestanek Ravnateljstvo gimnazije-lice-ja in učiteljišča vabi vse starte. ki imajo svoje otroke na teh dveh šolah, na roditeljski sestanek, ki bo jutri, v nedeljo 13. marca, ob 10. uri v prostorih šolskega doma v Ul. Croce. MUERREN, 11. — presenečenje pomeni zmaga j na) 55:36; 4. Avstrijke Hilde Hofherr v žen skem smuku v okviru tekmovanja «Kandahar». Tekmovalo f je 38 tekmovalk na 2180 m dolgi progi (500 m viš. razi.), j Hofherr je tako rekoč vrgla vse na kocko in si ze sredi proge zagotovila najboljši čas. Zmagovalka je Tirolka in ima 25 let. Rezultati: 1. Hilde Hofherr (Avstr.) 2 22”1; 2. Agnel (Fr.) 2’25”; 3. (Kr.) 59:09; 5. Petranovič (Delnice) 1.00:34: 6. Murnik (Iliri-a) 1 .02:u9; 7. Zibert (E) 1 02:15; 8. Potočnik (Moj.) j 1 02:37; 9.—10. Fornezzi (En.) in Mikelj (Beograd) 1.03:24. # >'/ # Za IX. Sarplaninski pokal, ki bo 19. in 20. t. m. na smučiščih po Popovi Šapki, so se do sedaj prijavile ekipe Zahodne Nemčije, Francije, Švice, Av- Bologna - Udinese X 1 Catania - Juventus 1 X Fiorentina - Spal 1 Inter • Atalanta 1 Lazio - Genoa 1 Napoli - Roma 1 X Sampdoria - Pro Patria 1 Torino - Milan 2 Triestina - Novara 1 Padova - Modena 1 X Pavia - Parma X 1 Cremonese - Bari 1 Piacenza - Sanremese 2 X Verona - Messina X 1 Lecco - Catanzaro 1 Jaretz (Av.) 2'25”3; 4. Lanig strije in Turčije. Čakajo pa še (Nemč ) 2'2S”5; 5. Blattl (Av.) Pr‘jav Italije. Grčije in Liba-■'•26”6- 6 Kekler (Av.) 2’28”3; nona. Prireditelji računajo z 7 Breaud (Fr.) in Seltsam udeležbo približno 60 najbolj-iNemč.) 2'29”1; 9. Leduc (Fr.) sih domačih in tujih smučar- 2 29”5; 10. Schoepf (Av.) 2’29”6: Iev' _________ 11. Bon Lieu (Fr ); 12. Neviere j (Fr.); 13. Giuliana Minuzzo I LONDON Chenal (It.) in Carla chelli (It.) 2’30”6; 15. Glaser-Franke (Nemč.); 16. Reichen-bach (Švica); 17. Grimm (Švica); 26. Polini (It.) 2’48”8; 33. Schenone (It.) 3’38”. Glede Zena Coloja pa bo bTŽkone ostalo pri odločitvi, da ne more nastopiti. Predsednik FIS, Švicar Hodler, je celo ponovno zagrozil, da bodo vsi amaterji, ki bi tekmovali s Colojem v tekmovanju «Kan-aahar«, takoj diskvalificirani. * * *fc Po vojni so v tekmovanju »Kandahar« zmagali (navedena je letnica, kraj ter imeni magovalca in zmagovalke v kombinaciji smuk in slalom); 1947 Miirren: James Couttet, Celina Seghi. 1548 Chamonix: James Couttet, Celina Seghi. 1949 St. Anton: Zetio Cold, Ja-queline Martell. 1950 Miirren: James Couttet, Marysette Agnel. 1951 Sestriere: Zeno Colo, Ja-queline Martell. 1952 Chamonix: Fritz Huber, Erika Mahringer. 1953 St. Anton: Anderl Molte-rer. Trude Klecker. 954 Garmisch: Anderl Molte-rer, Miri Bucbner. 11. — Angleško Mar- I moštvo I. divizije Tottenham ie danes premagalo pariški Racing Club s 6:0 (1:0) * * 4= LONDON, 11. — Rezultata v sredo odigranih prvenstvenih tekem angleške I.' divizije: Bolton - Preston 2:1; V/est Bromivich - Chelsea 2:4. * * * Partizan je na svoji turneji po Nemčiji izgubil tudi drugo tekmo v hokeju na ledu, in sicer v Pfrontenu 2:8 .(0:3, 0:3, 3:2). Strelci serije A Po nedeljskih tekmah je stanje v lestvici strelcev serije A tako: S 15 goli: Nordahl; z 12 goli: Bettini; z 11 goli: Pivatelli; z 10 goli: Schiaffino, Virgili in Vitali; z 9 goli: Bizzarri, J. Hansen, Nyers in Rasmussen; z 8 goli: Armano, Bronee, Bo-niperti, Lorenzi in Selmos-son; s 7 goli: Bacci, Bonafin. Bri-ghenti, Buhtz, Burini, Galli, Ghiandi, Ronzon, Secchi in L. Soerensen; s 6 goli: Amadei, Baldini, Dal Monte, Manente in Pratesi; s 5 goli: Arce. Bassetto. Bre-desen. Broccini, Conti. For-mentin. Frizzi, Lucentini. Ri-cagni, Savioni in Spikowski; s 4 goli: Ballacci, Cervellati, Frignani, Hofling, Liedholm. Marzani, Pozzan. Rosa, Sab-batella, Valentinuzzi in Vi-volo. OSTRA BORBA ZA PRVENSTVO SZ Geller zopet v ospredju Do konca turnirja je le še nekaj kol reprezentanci A in B. V prvo so se uvrstile Rozmanova, Pogačnik, Smolnikar (vse SloVJ. Maričeva, Rilijeva, KoClM «| Sigulinski (vse Srbija) 1 Šrklečeva (Hrvatska). Med tekmovalkami so se Posebno izkazale mlade tel1^8.^ kinje, čeprav v težini vaj_ rutini še niso mogle uspes® ogrožati prvih mest že zastopnic zveznega razre Najboljša panoga so bile P ste vaje, za temi pa brad r in gred, medtem ko je PfeS.^ čez konja še vedno najkri nejša točka za vse. N a jv napredek sta pokazali So Rozman in Nevenka medtem ko ostale niso poVS zadovoljile. Prvo srečanje bo imela VU B 20. marca s Satusom v * ci. Za to vrsto je bila doloo' med ostalimi tudi Pogacm va iz Ljubljane. V drugi polovici april* bo tekma s članicami ir ^ ki so na lanskem svetoto prvenstvu v Rmu dosegle d go mesto takoj za Rusinja Za to tekmo bodo prišle v štev predvsem tekmovalke; so bile na tekmah že v .?'i(ši in po ena do dve najb° ■ tekmovalki iz republik, let* bodo verjetno ponovno iz ne pred dokončno *es vrste. Po dveh nesrečnih porazih se je Geller zopet nekoliko popravil. V XV. kolu je premagal Korčnoja, medtem ko je Smislov s Kanom prekinil; Tajmanov in Botvinik sta pa remizirala, enako tudi Ilivicki in Spaski, Lisičin in Petrosjan ter Mikenas in Antošin. Točko je dobil tudi Keres proti Ščer-bakovu. Prekinili so še Furman in Simagin. Flor in Aver-bah ter Borisenko in Kotov. Po XV. kolu je bilo sledeče stanje: Smislov 9.5 (1), Botvi-tnk in Geller 9.5; Petrosjan, Tajmanov, Spaski 9; Keres 8.5; Mikenas in Ilivicki 8; Furman 7.5 (1); Lisičin 7.5; Flor in Bo-rosenko 7 (U itd. O XVI. kotu imamo samo vest, da je Smislov remiziral s Furmanom. Ker pa poročilo govori, da je v vodstvu Geller z 10.5 (pred Smislovom z 10 in eno prekinjeno partijo, Spa-skim 10). izhaja, da je v tem kolu Geller zopet zmagal in enako tudi Spaski. DVA USPEŠNA NASTOPA JUGOSLOVANOV V ITALIJI Mednarodne šiudenfovske Smučarke na tekmi v Sapadi skakalci v Ravasclettu Posebno je navdušit mali skakalec iz Škofje Loke Po prav uspelem nastopu jugoslovanskih smučark v Moe-ni, kjer so tekmovale predzadnjo nedeljo, so pod vodstvom F. Smoleja odpotovale v Vzhodne Dolomite v Sapado, kjer so ves teden ob lepem sončnem vremenu trenirale za tekmovanje za «Zlati pokal Rino Fa-sil«, na katerem so nastopile v družbi najboljših italijanskih tekmovalk. Jugoslovanke so imels pri smučarske tekme S A AS FEE, 1 i. — Rezultati ašnjih tekem na medna-. žrebu nekoliko smole in so Predavanje V sredo zvečer bo na sedežu ZSPD glasbeno predavanje prof. Severja o baročni glasbi. Poleg predavanja bodo izvajali skladbe na posameznih glasbilih. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, P.aštel 27 - tel. 33-49. kino CORSO. 16: «Sinuhe, Egipčan«, cinemascop, J. Simmons. VERDI. 16: «Puščava, ki živi«, W. Disney. CENTRALE. 17: »Titanic«, B. Stanwyck. VITTOR1A. 17: «Mrtva Ulica Morgue«. Prepovedano pod 16. letom. MODERNO. 17: »Jarek pogub-ljencev«. rodnem študentovskem smu- dobile začetne startne števil-carskem tekmovanju: | ke, pa kljub temu niso klonile. Slalom — ženske: 1. Renče I Zagrizle so se v borbo in do-Colliard (Švica) 1T8”6: 2. Ma-j segle prav lepe rezultate in r;a Grazia Marchelli (It.) j dobra mesta. Največji uspeh 1'28”8: 3. Marianne Spillmann I ;e dosegla vsekakor Celjanka (Švica) 1’30”2. Slalom — moški: 1. Keglo-vitch (Avstrija) 1’09”1; 2. Zilli-biller (Nemč.) l’U”0: 3 Baehni (švica) ri3”7; 4. Žiga Prestor (Jug.) in Schvveiderer (Av.) l.T4”7; 7. Lehr (Av.) 1’15”2; 8. Schemmen (Av.) 1’16”0. Tek na 12 km — moški: 1. Blum (Švica) 45’55”; 2. Hirt (Švica) 46’05”; 3. Liechti (Švica) 46’30”; 4. Stensby (Norv.) 47’21”; 6. Richter (Norv.) 4T57”; 6. Nostrini (It.) 54’37”. >š sS Objavljamo še podrobnejše rezultate prvega dne tekmovanja za jugoslovansko smučarsko prvenstvo: Tek 15 km: 1. Janez Pavčič (Enotnost) 1.02:05; 2. Vinko Rožič (Gorje) 1.02:24; 3. Matevž Kordež (Kropa) 1.03:11; 4. Cveto Pavčič (E) 1.04:34; 5. Jože Knific (Jesenice) 1.04:48; 6. Gašper Kordež (Triglav) 1.05:01; 7. Robač (Fužinar) 105:41; 8. Slivnik (Gozdar) 1.06:18; 9. Oblak (Jesenice) 1.07:10; 10. Svet (E) 1.07:19; 12. Marinkovič (Beograd); 13. Kalan (E): 14. Garčnik (Tr.); 16. Tone Pogačnik (J.). Tek 12 km — mladinci: 1. Komar 54:55; 2. Pazlar (oba d.i slovenski napis «Dobrodošli v Ravasclettu«. Med tekmo je pritegnil naše posebne simpatije jugoslovanski mladinec Giacomelli, ki še nima 15 let, meri samo ) 40 m in ima komaj 35 kg. (V istem času je tekmoval drugi Giacomelli med študenti na Jahorini — toda Italijan). Ta deček je dokazal, da že tiči v njem prvak. Zaradi majhne teže ga ni »neslo« toliko, da hi lahko osvojil prvo mesto tudi s pomočjo dolžine pri skakanju. Da pa je bil njegov stil nenadkriljiv po drugih tekmovalcih, je razvidno po tem. da so za njim plasirani skakali dlje kot on, pa so po točkah zaostali za njim. Giacomellija je odlikovala eleganca njegovih skokov, ki tudi niso bili kratki. Njegov odriv je bil perfekten, drža med skokom vzorna. Vsi so ga smatrali za moralnega zmagovalca. Obilnega aplavza je bil deležen še tudi popoldne pri razdelitvi nagrad, ko so ga morali posaditi na mizo, da so ga vsi navzoči videli. Rezultati skokov: 1. Tenk (Avstr.) 205.8 (33.5, 33.5 m); 2. Giacomelli (Jug.) 204.9 (30, j 22); 3. Silvagni (It.) 204 (34, 34.5); 4. Stadtmann (Avstr.) Gligorič remiziral Ivkov zmagal v I. kolu V argentinskem letovišču Mar del Fiati se je začel mednarodni šahovski turnir, na katerem sodelujeta tudi dva jugoslovanska šahista Svetozar Gligorič in Borivoje Ivkov. V I. kolu so bili doseženi tile rezultati: Szabo - Bauza 10, Toran - Pano remi, Wexley -Pachman 0:1, Idigoras - Dode-ro remi, Najdorf - Flores remi, Rosseto - Da Grieff 1:0. Ivkov - Pilnik 1:0, Gligorič -Letelia remi. Drobny poražen v polfinalu KAIRO, 11. — V semifinalu mednarodnega teniškega turnirja je v igri, ki ie trajala dve uri, Američan Kowalewski premagal Drobnega s 3:6, 6:4, 6:1, 11:9. Zmagovalec l o v finalu igral z Gardinijem, ki je premagal Američana Stevcarta s 6:4, 6:3, 6:0. BOKS Amalija Belajeva, ki se je uvrstila na 2. mesto le 1.57 min. slabše od zmagovalke Ro-manin, tako da so se strokovnjaki izrazili o njej nad vse pohvalno in ji pripisujejo še nadaljnje nove uspehe. Slabi nista tudi mesti Rožičeve ter Kandarejeve, posebno če upoštevamo. da je v ostri konku-rčnci nastopilo 19 tekmovalk in jih je na cilj prišlo le 13. Med njimi je bila četrta Jugoslovanka Vrbinčeva deveta v skupnem plasmaju. Rezultati: 1. Romanin (It.) 55.57; 2. Belaj (Jug.) 57.14; 3. 202.7 (32.5, 33); 5. Pečar Marjan Vicario (It.) 57.47; 4. Mulas (jug.) 202.5 (32, 32); 6. Lakota (It.) 1:01.00; 5. Del Fabbro (It.) j Janez (jug.) 198.7 (31, 32); 7. 1:02.16; 6. Rožič (J.) 1:03.15; 7. Kandare (J.) 1:03.27; 8. Cecco-ri (It.) 1:03.36; 9. Vrbinc (J.) 1 05.40; 10. Di Beaco (It.) 1:10.52. * * * Smučarski troboj juniorjev Slovenije, Koroške in Furlanije se je v nedeljo zaključil v Ravasclettu s tekmo v skokih Ravascletto je za to priložnost nudil prijazno sliko s svojimi trojezičnimi napisi, kjer si lahko poleg italijanskega in nemšsega lahko bral tu- Kavalar Boštjan (Jug.) 198.4 (31.5, 33); 8. Keusohnig (Av.) 196 (30, 31.5); 9. Rossi (It.) 185.1 (31.5. 31); 10. Schoeffmann (Av.) 193.8 (30.5, 31); 11. Bor-tolotti (It.) 192.4 (31, 30); 12. De Zordo (It.) 187 129.5, 32); 13. Mosele (It.) 177.3 (30.5, 31); 14. Moretto (It.) 170 (27, 29); 15. Chiappolino (It.) 156.6 (25, 27 m). Končna klasifikacija za troboj: 1. Italija 2671.99; 2. Jugoslavija 2668.69; 3. Avstrija 2591.33 točk. SESTAVA JUGOSLOVANSKE ZENSKE TELOVADNE REPREZENTANCE Najboljša Rozmanova z Jesenic V soboto je bilo v Osijeku izbirno tekmovanje najboljših jugoslovanskih telovadkinj za sestavo jugoslovanskih reprezentanc A in B. Sodelovalo je 28 telovadkinj iz Srbije. Slovenije, Hrvatske in Bosne in Hercegovine. Večkratna državna prvakinja Sonja Rozman (Slovenija) je dosegla najboljši rezultat med posameznicami. Zbrala je 37.45 točke od 40 možnih. Vera Manč (Srbija) je dosegla samo za 0.20 točke slabši rezultat, a tretjeplasirana Magda Rili (Srbija) je zaostala za Rozmanovo za 1.15 točke. Glede na dosežene uspehe sta bili določeni jugoslovanski Hoepner prvak Evrope v srednjeležki kategoriji HAMBURG, 11. — Ne®$ tVilhelm Hoepner si je danes zvečer naslov r‘emSjnje-in evropskega prvaka sre ^ težke kategorije z zmag” ] Gerhardom Hochtom. ^ ie v drugi rundi s tehnlC^v(|, k. o., medtem ko je bil boj določen na 15 rund. PLAVANJE MANILA, 11. — Rezultag 0 nala v plavanju na I50 0(i. za prvenstvo Filipinov v prtih bazenih: 1. Y°sh % Shoji (Japon.) 19’19”6: 2- (j]j. lani (Filip.) 19’29”4 (nr>v d pinski rekord); 3. Hohaib Sali (Filip.). Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT KIHI SKEDKjjj predvaja danes 12. t- ®' z začetkom ob 1*> uf' barvni film: ' v Rio 0’Argento Igralci: AUDI E MURP*1* FAITH DOMERGJ^ STEPHEN MCNALL*' Tune im Ončlitm predvaja danes 12. t. m. 1 začetkom ob 18. uri film: Nadvse živa slika življenjske borbe in ljubezni, ki globoko presune vsakega gledalca. Igralci: * MONTGOMERY CI^r, Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE Sl. = Tretje poglavje: PRAZNIKI, IGRE, STAROŽITNOSTI Moral sem se že nekoliko odrezati pri recitaciji, da me Je teta določila, da bi recitiral pesmico «Junxk Marko«. Prišel je slavnostni dan moje prve preizkušnje v javnosti-Mama me je lepo napravila v mornariško oblekco in me peljala ali sama ali s kom drugim v vrtec. Teta nas je zbrala za improviziranim odrom, nas hrabrila in nam dajala navodila. kako nat se držimo. Bil sem med prvimi, ki so nastopili. Morda je bila pred mano kaka punčka ki se je gotovo dobro odrezala. Teta je odgrnila zaveso in me porinila na oder. Ko sem zagledal pied seboj poplavo radovednih in vame uprtih obrazov in oči, sem hotel takoj pobrisati nazaj. Toda pri Izhodu me je pričakovala teta z razprostrtimi rokami kakor kako splašeno kokoško in me hrabrila, da bi se vrnil. Ko sem se ji hotel izmuzniti pod roko, me Je prijela in me ponovno porinila na oder. Naredil sem lz bojazni le nekaj korakov od vhodne «luk-nje» im odprl usta. Teta ml je zaklicala s pronicljivim šepetom, naj se premaknem naprej proti sredini odra. Nisem je prav razumel, morda sem le napravil še kak korak proti prednji strani odra ln začel recitirati »Junaka Marka«. Toda ojoj! Naj sem še toliko odpiral usta, iz njih ni hotelo biti nobenega grl asu. »Glasneje, glasneje*, je ostro šepetala teta izza zavese- .i e »Glasneje, glasneje«, se je slišalo lz občinstva. Zdelo se mi je, da odpiram usta ze kar na stežaj. Teta ,,c iz ozadja suflirala tako glasno, da so se začeli v dvorani ze hahljati. Skušal sem ujeti njene besede in naenkrat mi je povrh vsega izpadel še tekst iz spomina. In glasu se vedno ni bilo iz ust. Tu se je zaslisal naenkrat glasen smeh Iz občinstva. Za njim še eden in še eden. Gleoal sem predse v dvorano kakor v pošastno odprto žrelo, ki me mora vsak čas požreti. In naenkrat je to režeče žrelo tudi zares šavsnilo proti meni. Zmerom glasnejši smeh je stegoval proti meni svoje brezsrčne tipalke. Tedaj je nekdo sredi smeha zaploskal. Plosku je sledil plosk in naenkrat sem začutil vso brezdanjo sramoto, v katero sem se bil zavalil. Z vso natančnostjo sem s svojimi živčnimi tipalkami dojel, da se mi vsa dvorana roga in da ploskajo zato, ker jih moje brezupno in brezuspešno odpiranje ust zabava. Zavrtel sem se na petah In se kakor ranjen ptiček zaprašil naravnost v zaveso. Tam so me zajele tetine sočutne roke. Malce karajoče in malce z dobrodušnim muzanjem me je teta vprašala, kako da nisem spravil glasu iz sebe, ko sem sicer pesmico dobro recitiral. Nekdo, nisem opazil, kdo, je rekel: «Srce mu je padlo v hlače«. Ta izraz se mi je zdel neznansko grd in žaljiv in od takrat, ko sem ga bil prvič slisal, mi je ostal vse življenje v spominu. Smeh in ploskanje, ki sta spremljala moj pobeg z odra, sta mi ostala v ušesih še dolgo potem. Bila sta mi znamenje moje sramote in me marsikdaj plašila v težkih snih. Kako sem potem prišel domov In ali sem se nastopil v otroškem zboru, se več ne spominjam. Ne vem tudi. kaj je takrat rekla mama ali. Masenka ali služkinja ali kdor koli je že bil od naših navzoč pri moji sramoti. Kadar koli me je tisti čas kdo spomnil na ta moj prvi življenjski poraz v šali ali dobro-r, - n- m zafrkavanju, me je spravil v pravo besnilo, če je bil odrasel, sem se vrgel od togote in sramote na tla in bil okrog seoe, ce pa je bil otrok, čeprav starejši, fant ali punca, sem se mu z eiffvo zev-adil v trebuh. Ker tega svojega prvega poraza nisem nikoli pozabil, se morda le ni mogel razrasti v laso nevaren »kompleks«, kot bi se bil sicer lahko. Mislim pa, da izvira velik del treme, ki mi jo povzročajo javni nastopi, prav iz te zgodnje izkušnje, čeprav vidim že v tej sami dokaz, da Javno nastopanje ne odgovarja ravno moji naravi. Vsekakor s»m s' iz te nrve izkušnje zapomnil nauk, da ).i zame preveč varno nastopati, če nimam v rokah napisanega teksta. Mislim, da mi ni treba posebej povedati, da bi me naslednje loto niti z volmi ne mogli zvleči ponovno v otroški vrtec. 75. Nekoč me je v tej dobi otroškega vrtca poslala mama nekaj kupit v trgovino «Gašperšič». Starši so me namreč že zgodaj začeli navajati, da sem hodil po to ali ono v trgovino. Ob nedeljah sem navadno «skočil» do Rotonde pri bošketu v tobakamo, ki jo je imela gospa Železnikova v najemu, po »Edinost« in cigarete za očeta. Med tednom nas je mama najprej pošiljala po kako stvar k bližnji Mariki, pozneje, zlasti ko sem že obiskoval otroški vrtec, pa tudi h Gašperšiču, Jakliču ali Camauliju v »mirodilnico«. Tisti dan, ko sem šel h Gašperšiču, mi je mama dala s seboj torbico, da bi laže nesel «škartoc» z nakupljeno robo. šel sem do konca Stare ceste, zavil mimo nove cerkve ln prišel do Trobčeve hiše, kjer je bilo pred davnimi leti ustanovljeno politično društvo »Edinost« in kjer so stanovali ta- . ud c krat in bivajo še danes Martelančevi, Trobčevi sorodni • st- katerih je postal potem Vladi eden od mojih ljubih h1 nih prijateljev. , jjjR1 Po cesti sem srečaval ljudi, ki sem tega ali onega c nje11' poznal in pozdravil. Minil sem ravno Trobčevo hišo, K° zač5' krat zapazim, da postajajo ljudje nekam zbegani in vf njajo nekateri bežati. Drugi izginejo v portone, nelc.? se stisnejo ob zid ali za kolone portonov, če so bili ^ Stečem čez cesto, da bi se skril tudi jaz v kak P°y zadnjih tacah, rilčasti gobec ji visi navzdol, pomika se in ohlapno, mahaje s prednjimi tacami, ki jih ta in je vsa od glave do repa pokrita z velikimi roženim nami. Takoj spoznam, da hodi okrog s hudobnim ^ če se le kdo, ki je skrit ob kolonah portona, prem3. pre“9| men pošast svoj počasni korak proti njemu, vohal0 orete|f: s s svojim dolgim rilčastim gobcem. Jaz sem srečno v cesto — pošast je še daleč gori pred Jakličem " 2aPrt il-drhteč od groze plazim ob zidu do prvega portona. debela in mogočna kljuka je previsoko, da bi 1° ,-oša* Stisnem se v kot in tam, zadržujoč dih, opazujem ^ x žival, kako počasi in nerodno tacč navzdol proti „ravim' Kaj, ce bi stekel še za en porton nize, st P n Morda bo tisti odprt? naspP> In res, ko se žival počasi obrne z gobcem Pr° Lžem strani ceste, zdrknem ob zidu hiše navzdol in 0