PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. !45 (9047) TRST, torek, 25. februarja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČENE V NEDELJO SOLSKE VOLITVE OB NAVZOČNOSTI TISOČ DELEGATOV DELAVCEV, STRANK IN SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Visoka udeležba na volitvah Predsednik republike odpri konferenco o izseljenstvu spodbuda k reformi šolstva ki zunimu 6 milijonov itulijunskih deluvcev v tujini Volitev na višjih srednjih šolah se je udeležilo 62 odstotkov staršev, 71 dijakov, 85 profesorjev in 90 odst. neučnega osebja Predsednik vlade Moro je zagotovil, da bodo za naprej bolj skrbno obravnavali izseljenska vprašanja RIM, 24. — Ob navzočnosti predsednika republike Leoneja, predstavnika vlade, zunanjega ministra in več kot tisoč delegatov se je danes začela v Rimu vsedržavna konferenca o izseljenstvu. Poleg predstavnikov italijanskih del avcev v tujini se konference udeležujejo tudi predstavniki italijanskih političnih strank in sindikatov, izvedenci in kar 150 predstavnikov vlad in mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z migracijsko politiko. Po slovesnem odprtju konference kratkim nagovorom in pozdravom predsednika republike, glavnega ravnatelja organizacije za prehrano OZN in rimskega župana je govoril predsednik vlade Moro. Povedal je, da je v zadnjih sto letih zapustilo Italijo zaradi dela 30 milijonov državljanov in da jih danes dela v tujini kar šest milijonov. Moro je dejal, «da nobena druga država nima toliko svojih sinov raztresenih po svetu». Predsednik vlade je nato pripomnil, da je sedanji gospodarski položaj v svetu zelo resen. Splošna gospodarska recesija v zahodnih državah, s katero se najtesneje povezuje visoka stopnja inflacije, povzroča velika neravnovesja v posameznih državah in na mednarodnem torišču ter ustvarja s tem dramatičen položaj za zaposlitev delavcev. In prav v tem izredno resnem položaju, je poudaril Moro, odmev *szo, samo pesek v oči o-, Sa^° «lažno demokratizaci-beba -r i bl,‘ mnenia> da je bilo • 'zkoristiti nudijo n®Posredno možnost, ki jim Pooblaščeni odloki, da naPredek,,n 1'f.plivai° na razvoi in zietna. $ ,a ',anslrugi oddaljenosti raziog pa je ^ starši raj stavi svetov 86 Sami izrečej° 0 se- Pr Ij da jf pav?ik pRl Gatto je dejal, jmel v bishl, S niškimi volitvami le izid i" da fazi s končni P1®.1? k operativni ncnim ciljem, uresničiti Obalno reformo * Na »liki: znanstvi TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKOV SINDIKALNE FEDERACIJE RIM, 24. — Starši 62 60 odstotka ..............................................................................................................................n,,, 85 orin^e, odstotka, profesorji' stotim,5 0ik°v' neučno osebje 90 oddeliti.-u Podatki o udeležbi na ne-niih ■ i vo'itvah v vseh višjih sred-t0|-! S° ab zgovorno pričajo o vi-komr,5 0Pni' zrelosti vseh šolskih *ke n0n!,m in ° zavzetosti za šolnin, „ob,eme med italijanskim jav-Poveri-neniem- Predvidevanja in na-iolskih’ P?. katerih bo tretji krog delpik v,0 '*ev zabeležil manjšo u-šlo 7° kot prva dva kroga, ko je Šole » osnovne in nižje srednje *'vi "rmu t0ret n'So uresničila. Po-yenoàri ater'b skupin (predvsem iz-n« volifa,Tlunt?rn'b) Proti udeležbi vab niso naleteli na ugoden volivci so očitno zavrnili »ke vil? kateri predstavljajo šol-. »oiitve llrom, Jo», Jutri vsedržavna stavka uslužbencev javnih ustanov Šolniki stavkajo danes in jutri, v krajevnih upravah pa jutri in pojutrišnjem - Tudi vlaki ne bodo vozili 24 ur RIM, 24. — Trije glavni tajniki sindikalne federacije Lama, Storti in Vanni so danes na tiskovni konferenci obrazložili vzroke, ki so pripeljali do napovedi 24-urne stavke, ki bo v sredo, vseh javnih u-službencev, se pravi državnih, pol-državnih, bolnišniških, železničarskih, krajevnih uprav, državnih monopolov, državnih telefonov, pošte in šole. Sindikalne organizacije zahtevajo čimprejšnjo odobritev zakona o poldržavnih uslužbencih (o katerem se je včeraj začela splošna razprava v senatu), obenem pa priznanje ovrednotenja vrednosti točke draginjske doklade in drugih ugodnosti, ki so jih delavci v industriji in trgovini že dosegli z začetkom tega meseca. Sindikalna federacija zahteva nadaljevanje pogajanj z vlado o omenjenih vprašanjih. Minister Cossi-ga je že danes dal pobudo za prvi sestanek, ki je bil nocoj v palači Madama s sindikalisti posameznih strok javnih uslužbencev ob navzočnosti Lame, Stortija in Vannija. Jutri bodo sindikati nadaljevali pogajanja z ministrom Cossigo. Obenem pa se bodo jutri sindikati dogovorili za morebitne nove pobude, da dosežejo predočene zahteve. Trije glavni tajniki sindikalne federacije so na tiskovni konferenci izjavili, da je vlada negativno odgovorila na vse dosedanje predloge. V zvezi z bodočimi sindikalnimi akcijami pa so trije tajniki poudarili, da za sedaj ni pričakovati napovedi splošne vsedržavne stavke v podporo javnim uslužbencem. Sindikalne organizacije krajevnih uprav pa so ob tej priložnosti proglasile kar 48-urno stavko, ki bo 2G. in 27. t.m. Tudi sindikati šolnikov in neučnega osebja so napovedali dvodnevno stavko, ki bo jutri in v sredo. V okviru vsedržavne stavke javnih uslužbencev, sindikati železničarjev sporočajo, da bo železničarsko osebje stavkalo 24 ur, in sicer od 21. ure 25. od 21. ure 26. t.m. To pomeni, da za 24 ur ne bo vozil noben vlak. V sredo bodo ves dan stavkali tudi delavci gradbene in lesne industrije, ki zahtevajo od vlade nujne ukrepe za zagotovitev dela gradbeni industriji. Sindikati gradbincev so že zahtevali sestanek z vlado. Velika brezposelnost v gospodarski skupnosti BRUSELJ, 24. — Tukaj so sporočili, da je bilo konec lanskega leta v državah Evropske gospodarske skupnosti 4.034.488 brezposelnih delavcev, ali milijon več kot ob koncu leta 1973. Obenem pojasnjujejo, da je med brezposelnimi tudi mnogo mladine. Največ brezposelnih v EGS je v Zahodni Nemčiji, in sicer 5,1 odstotka aktivnega prebivalstva. Zatem pridejo Italija, Velika Britanija, Francija itd. Napovedan sestanek med sindikati in vlado o telefonskih tarifah RIM, 24. — Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL se je danes sestalo s sindikalnimi tajništvi kovinarskih delavcev, telefonskih u-službencev, raziskovalcev in kemijskih delavcev. Razpravljali so o napovedanem povišanju telefonskih ta- rif in soglasno ugotovili, da je povišanje nesprejemljivo. Sindikalna federacija poudarja, da je treba vprašanje telefonskih tarif obravnavati s sindikati, na osnovi predlogov in zahtev sindikatov. Sporočili so, da bo 6. marca sestanek med predstavniki sindikatov in ministrom za industrijo, na katerem bodo govorili o energetski politiki in o tarifah javnih storitev. Zaradi tega je bila odložena seja medministrskega odbora za cene, ki bi morala biti v prihodnjih dneh. Medministrski odbor za cene, ki bo odločal o telefonskih tarifah, se bo torej sestal po sestanku med ministrom za industrijo in sindikati. «moramo govoriti o zaposlitvi v domovini delavcev, ki so sedaj v tujini.». Za sedaj, je zagotovil predsednik, vlada lahko obljubi, da ne bo več gledala na izseljenstvo kot na obrobni pojav v okviru gospodarskega in socialnega razvoja države, kot edino rešitev za nerazvita področja in kot vir dohodka tujih valut za plačilno bilanco. Vlada se ob tej priložnosti obvezuje, je dejal Moro, da bo obravnavala izseljenstvo kot «vsedržavno vprašanje, katerega rešitev je najtesneje povezana s splošnimi vprašanji razvoja Juga, večje razpoložljivosti delovnih mest, proizvajalnosti, gospodarske in socialne rasti države in premostitve področnih krajevnih neravnovesij». Zunanji minister Rumor, ki predseduje konferenci, je nato govoril o delovanju njegovega ministrstva in pobudah, ki jih nameravajo sprejeti, da olajšajo težave delavcem v tujini. Zato je zunanji minister poudaril, da je treba to vprašanje pozorno zasledovati tudi doma, saj je izseljenstvo najtesneje povezano z razvojem v domovini, s sposobnostjo domačega gospodarstva, da lahko nudi vsem svojim ljudem zaposlitev doma. Prav tako pa seveda ni mogoče zanemarjati ljudi v tujini in jih je treba ščititi na vseh ravneh v državah, kjer so zaposleni. O teh vprašanjih je obširno govoril ministrski podtajnik Granelli, ki odgovarja v vladi za izseljenstvo. Načelnik komisije za socialne zadeve pri gospodarski skupnosti John Hillary pa je v svojem posegu govoril o potrebi po ustanovitvi enotnega informativnega sistema o razpoložljivih delovnih mestih v državah EGS, ki naj bi obenem tudi usmerjal delavce v posamezne strokovne veje. Hillary je sporočil, da bo omenjeni informativni center začel delovati že letos. Funkcionar gospodarske skupnosti je zatem o-pozorii na krivično ravnanje s tujimi delavci v posameznih državah še zlasti na področju socialnega zavarovanja in predlagal, da bi bilo treba za tuje delavce sprejeti vrsto ukrepov, med katerimi spada tudi udeležba pri krajevnih volitvah. Poudaril je, da upajo, da bodo za tuje 'delavce to dosegli najkasneje do leta 1980. Ob zaključku obiska delegacije Unije Italijanov za Istro in Reko je generalni konzul SFRJ v Trstu tovariš Ivan Renko priredil sprejem na generalnem konzulatu. Na sliki vidimo tov. Ivana Renka (drugi z leve) v pogovoru s predstavniki tržaškega političnega življenja in Italijanov iz Istre in z Reke lil Hill IHIIIIIIMIIIIII lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIf UH lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlll III Hill IIIIIIIIIU1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII SKUPINA ČASTNIKOV NAMERAVALA SIRMOGIAVITI KARAMANLISOVO VLADO Grška vojska v alarmnem stanju zaradi poskusa državnega udara Zarotniki naj bi bili povezani z voditelji bivšega fašističnega režima - Vlada povsem nadzoruje položaj ATENE, 24. - V Grčiji so preprečili poskus državnega udara proti Karamanlisovi vladi, katerega obseg pa še ni znan. Grška vojska je v alarmnem stanju, vendar pa ima popolno nadzorstvo nad položajem. Za sedaj ni vesti o aretacijah zarotnikov. Vest o poskusu zarote je objavila vlada, da bi pomirila državljane, ki jih je preplašilo nenavadno premikanje vojaških oddelkov. Vladno sporočilo pravi, da ni razlogov za preplah in da ima vlada nadzorstvo nad vso državo. Alarmno stanje — pravi še uradni komunike — je bilo vzpostavljeno zaradi «konspirativnega gibanja nekaterih nepoboljšljivih čast- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PO USPEŠNEM OBISKU V MEHIKI Zunanji minister SFRJ Minic v Venezueli Jugoslovainska parlamentarna delegacija končala razgovore v Kairu CARACAS, 24. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je kot prvi jugoslovanski zunanji minister prispel na uradni obisk v Venezuelo. V krogih obeh delegacij poudarjajo, da že samo dejstvo, da gre za prvi obisk šefa jugoslovanske diplomacije v tej latinsko - ameriški državi, govori o pomembnem vzponu jugoslovansko-venezuelskega sodelovanja, ki je sicer tradicionalno prijateljsko in dobro, v zadnjem času pa je dobilo nove spodbude. Kot poročajo, bo imel Miloš Minic med tridnevnim bivanjem v Venezueli priložnost, da z visokimi zastopniki venezuelske vlade podrobno prouči vse poti in oblike za krepitev sodelovanja med državama, hkrati pa bodo razgovore izkoristili tudi za izmenjavo mnenj o pomembnih vidikih gospodarskega in političnega položaja v svetu, posebej v deželah v razvoju in v Latinski Ameriki. Jugoslovanski zunanji minister je prispel v Venezuelo po izredno uspešnem obisku v Mehiki, kjer je imel razgovore z zunanjim ministrom Emiliom Rabaso, sprejel pa ga je tudi predsednik Luis Eche-verria. Komunike o Miničevem o-bisku v Mehiki med drugim opozarja, da se krepijo težnje, da bi s politiko doskriminacije, groženj in pritiskov zaustavili politični in gospodarski napredek neuvrščenih in drugih dežel v razvoju ter povzročili razdor med njimi.' Kot pravi komunike, sta zunanja ministra tudi nodčrtala potrebo po razširitvi sodelovania in razumevanja med vsemi deželami v razvoiu. Naslasila sta pomen letos predvidenih ministrskih srečani neuvrščenih v Havani (nrihodnii mesec) in Limi (avgusta), zlasti v korist hitreiše-ga in boljšega uresničevanja skle- pov Združenih narodov o vzpostavitvi novega gospodarskega reda v svetu. * * * KAIRO, 24. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik skupščine Kiro Gligorov, je danes končala pogovore z egiptovskimi predstavniki, o njenem o-bisku pa so objavili tudi skupno sporočilo. Jugoslovanske parlamentarce je danes sprejel prvi tajnik centralnega komiteja Arabske socialistične unije dr. Hafez Ganem. V pogovoru z egiptovskim zu- nanjim ministrom Ismailom Fahmi-jem pa so predstavniki jugoslovanske skupščine razpravljali o odnosih med državama, o položaju na Bližnjem vzhodu in drugih mednarodnih vprašanjih. Fahmi je naglasil. da je neuvrščenost ogromnega pomena, posebej zdaj, ko se vztraja pri popuščanju napetosti. Po njegovih besedah lahko neuvrščene države s svojo aktivno politiko, ki je usmerjena k miroljubnim rešitvam, mnogo prispevajo k popuščanju. Fahmi je jugoslovanske zastopnike izčrpno seznanil z egiptovskimi po- gledi na položaj na Bližnjem vzhodu, ki je po njegovi oceni zapleten. Egipt podpira vse napore, ki prispevajo k miroljubnemu reševanju problema — jie dejal Fahmi — vendar mirne rešitve ne more biti brez popolnega umika Izraela z vseh zasedenih arabskih ozemelj in brez uresničitve nacionalnih pravic palestinskega naroda. Tudi Kiro Gligorov je govoril o položaju na Bližnjem vzhodu, med drugim pa je ludi opozoril, da je delež Egipta v neuvrščeni politiki zelo pomemben in cenjen. nikov, povezanih s predstavniki diktatorskega režima, ki čakajo na proces». Kot rečeno, ni še nobenih podatkov o obsegu zarote, o osebah, ki so se je udeležile in o tem, kako so jo odkrili in preprečili. Po nekaterih nepotrjenih vesteh naj bi pobudo za poskus udara dali nekateri mladi častniki drugega armadnega zbora, ki je nastanjen v severni Grčiji. Zarotniki naj bi bili povezani z bivšim poveljnikom vojaške policije, generalom Dimitriosom loanni-desom, ki je sedaj v zaporu skupaj z bivšim predsednikom republike Pa-padopulosom, z bivšima podpredsednikoma vlade Pattakosom in Maka-rezosom, z bivšim regentom Zoita-kisom in drugimi voditelji fašistične diktature. Vsekakor naj bi bil poskus udara — po ocenah tujih opazovalcev — izraz nezadovoljstva, ki vlada v nekaterih vojaških krogih zaradi politike Ka-ramanlisove vlade, ki naj bi bila «premila» do komunistične opozicije. Ti krogi se bojijo, da ne bi Kara-manlis .klonil pritisku komunistov in levice, ki zahtevajo korenito čistko v vojski in odstranitev vseh visokih častnikov, ki so se kompromitirali s prejšnjim režimom'. Nezadovoljstvo naj bi se v teh krogih stopnjevalo po zadnjih dogodkih v zvezi s ciprsko krizo in predvsem po enostranski proglasitvi turške avtonomne republike na severnem delu otoka. Ti krogi naj bi se zavzemali za grški vojaški poseg na Cipru, ki naj bi prisilil turško vojsko k umiku z otoka. Grečko v Indiji NOVI DELHI, 24. — Sovjetski o-brambni minister maršal Grečko je Pogled na množico udeležencev na srečanja antifašističnih žena v Rižarni, hi je bilo v nedeljo dopoldne. Poročilo berite na tržaški strani prispel danes na štiridnevni uradni obisk v Novi Delhi, kjer bo imel razgovore s predsednico vlade Indirò Gandi ter z obrambnim in zunanjim ministrom. Pričakujejo, da bodo razgovori posvečeni v prvi vrsti vprašanju dobave sovjetskega orožja Indiji. Vprašanje je postalo še posebno aktualno po neuradnih vesteh, po katerih naj bi ZDA v kratkem ukinile embargo nad dobavljanjem orožja Pakistanu. MOSKVA, 24. — Bolgarski zunanji minister Mladenov je prispel danes na prijateljski obisk v Moskvo DANES. V Rimu se je včeraj začela vsedržavna konferenca o izseljenstvu. Slovesnega odprtja so se udeležili predsednik republike Leonp, predsednik vlade Moro, zunanji minister Rumor (ki predseduje konferenci), številni drugi ministri in več kot tisoč delegatov italijanskih delavcev v tujini, predstavnikov političnih strank in sindikatov ter tujih držav in organizacij, ki se ukvarjajo z izseljenstvom. Sedaj je v tujini šest milijonov italijanskih delavcev. Zato dajo tej konferenci veliko važnost, saj bodo v Italiji prvič začeli konkretno razmišljati in nekatera vprašanja tudi reševati, da olajšajo težave, na katere naletijo delavci v tujih državah. Toda glavno vprašanje, ki ga je načel predsednik vlade Moro je, da se ustvarijo v državi pogoji za zaposlitev vseh italijanskih delavcev. Med tem časom pa, je bilo rečeno na včerajšnjem zasedanju, je trebj nuditi državljanom, ki so prisiljeni iskati delo izven matične domovine, vso podporo. Tudi zadnji krog šolskih volitev — tokrat so bile na vrsti višje srednje šole — je zabeležil povsem zadovoljivo udeležbo vseh šolskih komponent: staršev, dijakov, profesorjev in neučnega osebja. Pesimistične napovedi o brezbrižnosti dela staršev in študentov se niso uresničile, prav tako pa niso imeli velikega odmeva pozivi nekaterih izvenpar-lamentarnih skupin na študente, naj se ne udeležijo volitev. Prav visoka udeležba na volitvah pa nalaga političnim silam — kot so soglasno poudarili predstavniki skoraj vseh strank — dolžnost, da čim prej uresničijo nujno reformo italijanskega šolskega sistema. Nadvse zadovoljiva je bila u-deležba tako staršev kot dijakov tudi na slovenskih višjih srednjih šolah. Dvainosemdesetodstotna udeležba staršev in 85-odstotna udeležba dijakov je namreč zgovoren dokaz, da so tako eni kot drugi doumeli pomen teh volitev. OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE Uspela pobuda ženske zveze za obisk-srecanje v Rižarni Veliko število domačih in tujih delegacij - Bogat in lepo podan program Govorili sta Nadja Pahor in članica zveznega vodstva UDI Marisa Passigli Za nedeljski obisk — srečanje v Rižarni, ki ga je ob ?0-letnici osvoboditve priredil tržaški pokrajinski odbor Zveze žensk Italije, lahko rečemo, da je vsestransko uspel. To velja tako za množičnost, za bogat in odlično izveden spored, kot tudi za soudeležbo organizacij in ustanov iz Trsta, iz dežele, od drugod iz Italije, pa tudi iz Avstije in Jugoslavije. Manifestacije so se udeležile delegacije ženskih organizacij iz Nove Gorice, Tolmina, Kopra in Sežane; iz Ljubljane je bila navzoča za republiško konferenco za družbeno aktivnost žensk Mara Rupsna, iz Beograda je prišla v imenu zvezne konference za družbeno aktivnost žensk Radmila Matič. Navzoče so bile delegacije zveze žensk iz Modene, Trenta in Palmanove, koroške antifašistke je zastopala štiričlanska delegacija. V povorki smo opazili zastopstva občinskih uprav iz Trsta, Palmanove, Milj, Doline, Zgonika, iz Repentabra, De-vina-Nabrežine, z delegacijo je bil zastonan Tržaški enotni antifašistični odbor in tudi antifašistični odbor za Skedenj, Sv. Ano in Kolonkovec. S svojimi deleaacijami so bile nadalje navzoče KPI. PSI, PRI; navzoči so bili mladi komunisti, sindikalna organizacija CGIL, nadalje AGLI. Vsedržavna zveza partizanov AN Pl je bila navzoča s svojo delegacijo in praporom. Navzoči so bili s svojimi delegacijami vsedržavna zveza antifašističnih političnih preganjancev in vsedržavna zveza bivših političnih denortirancev, ki je s svojim «zebrastim» praporom odprla povorko, ki se je s Trga Valmaura usmerila proti Rižarni. Navzoča je bila nadalje delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze, zveza judovskih žena I-talije, nadalje je bil navzoč deželni zavod za zgodovino odporniškega gibanja, krožek za politične in socialne vede Che Guevara, krožek za politične vede «Salvemini», Glasbena matica, center za kulturne stike s tujino Italija - ZSSR, navzoči so bili še številni kulturni in javni delavci kot na primer poslanec Albin Škerk, senator Bacicchi, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko, jugoslovanski konzul v Trstu Kosor in deželni svetovalec Zorzenon, vtem ko so predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Comelli, predsednik deželnega sveta Pittoni ter tržaški župan inž. Scaccini poslali pozdravne brzojavke. Ko je množica v povorki prispela s Trga Valmaura na dvorišče Rižarne, je prva spregovorila Nadja Pahor, ki je poudarila, da je Rižarna edino uničevalno taborišče v mejah Italije s krematorijsko pečjo simbol zverinstva, da je v Rižarni izgubilo življenje od štiri do pet tisoč ljudi in da se po raznih znakih more sklepati, da je šlo skozi Rižarno vsaj dvajset tisoč žrtev, Slovencev, Hrvatov, Italijanov in Judov, ki «so bili vsi združeni v isti usodi, vsi žrtve nacifašizma». «Skupaj prelita kri je bila temelj bratstva — je dobesedno nadaljevala go- ' vomica — ki se je kovalo v odporu in boju za narodno in socialno o-svoboditev. Končna zmaga pa je o-betala, da bosta mračnost in tema za vedno pregnani, da bo zlu mogoče brez težav izruvati tudi korenine». «Ko pa se po tridesetih letih oziramo nazaj — je poudarila govornica — z žalostjo v srcu ugotavljamo, da temu ni tako. Ta kraj groze je bil proglašen za narodni spomenik, toda že trikrat je bila u-radna otvoritev preložena. Pred tržaškim sodiščem se še ni pričela so- dna obravnava proti krivcem zločinov v Rižarni.» Potem ko je govornica naštela vrsto zločinov, ki jih fašisti vršijo zadnja leta širom po Italiji, se je vprašala, kako je mogoče, da se v deželi, ki je porojena iz odporništva, mladim rodovom še vedno prikriva polpretekla doba, tako da se pouk zgodovine zaključi s prvo svetovno vojno, vtem ko se na višjih šolah niti ne spregovori o obstoju drugih jezikovnih skupnosti. Svoje misli je govornica nadaljevala takole: «Samo ob sebi se vsiljuje vprašanje, ali smo mi vsi, kot skupnost, res storili vse, da bi preprečili takšno stanje, ali pa smo se pustili uspavati, da smo precenjevali moč demokracije in podcenjevali nasprotne sile? Ali smo se ženske, ki smo matere in žene, do kraja zavedela, da bi se vojna vihra kaj lahko prenesla z drugih kontinentov k nam, da bi spet objokovale svoje drage, ko se še niso dobro posušile solze za temi, katerih spominu se klanjamo danes?» V italijanščini je nato spregovorila članica vodstva Zveze žensk Italije Marisa Passigli, ki je ugotovila, da je bila Rižarna proglašena za nacionalni spomenik že 1965. leta in pri tem dodala, da vendarle prihajajo pozitivne vesti o razčišče-nju krivde za zločine, ki so bili tu izvršeni. Podčrtala je tudi povezanost antifašistične borbe, v kateri so tudi mnoge ženske žrtvovale svoje življenje, z današnjo borbo žensk za nadaljnjo emancipacijo in za zagotovitev proti ponovnemu oživljanju fašizma. Poudarila je, da fašizem spet spletkari. Da pa je nujno storiti vse, da se ne aretirajo in kaznujejo le izvrševalci fašističnih zločinov, pač pa tudi njihovi mandanti. Za dosego vsega tega pa je potrebna enotnost med ženskami in nadaljnji boj za družbo, v kateri bo ženska imela vedno večjo veljavo. Po slavnostnih govorih je sledil zelo bogat program, v katerem so Savina Remec, Leli Nakrstova, Stane Raztresen, Ludovica Modugno in Ester Pacor recitirali vrsto poezij Alojza Gradnika, Kajuha, Mateja Bora, Quasimoda, Elvara, Alfonsa Gatta, Bertolta Brechta in Marije Mijotove ter prebrali še vrsto pričanj bivših deportirancev oziroma jetnikov iz Rižarne, ki jim je bilo dano, da so strahote Rižarne preživeli in nam svoja doživetja posredovali v opomin, da se to ne ponovi. NA NEDELJSKIH VOLITVAH V ZBORNE ORGANE Razveseljivo visoka udeležba tudi na višjih srednjih šolah Na štirih slovenskih višjih šolah volilo 469 dijakov in 874 staršev, kar pomeni, da je volilo 85,11 odst. dijakov in 82,76 odst. staršev Tudi tretji krog volitev v nove šolske zborne organe je za nami. V nedeljo so stopili na volišča starši, dijaki, šolniki in neučno osebje višjih srednjih šol ter izvolili svoje razredne, disciplinske in zavodne svete. Na Tržaškem je skupno volilo okrog 8 tisoč dijakov in 16 tisoč staršev, samo na slovenskih višjih šolah (učiteljišču, trgovskem tehničnem zavodu, znanstvenem liceju ter klasični gimnaziji in liceju) pa je odšlo na volišča 469 dijakov in 874 staršev. Če k temu prištejemo še 48 profesorjev in 12 predstavnikov neuč-nega osebja, se je skupno udeležilo nedeljskih volitev na slovenskih šolah 1402 človeka. Poglavje zase je slovenski strokovni zavod, ki deluje v okviru italijanskega strokovnega zavoda Galvani in je zato nastopal na volitvah v okviru te šole. Točnih podatkov o izidu volitev na tej šoli še nimamo, vsekakor pa moramo poudariti, da je volilo okrog štirideset dijakov in enkrat toliko staršev. Starši so za volitve v zavodski svet predložili samostojno listo, predstavniki dijakov in profesorjev pa so kandidirali na italijanskih listah. Prvo razveseljivo dejstvo, ki ga razberemo iz izidov nedeljskih volitev, je sorazmerno visok odstotek iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiia Skupno poročilo o obisku delegacije Unije Italijanov za Istro in Reko v naši deželi Doseženi uspehi obiska pomenijo željo po premostitvi ohladitve med sosedama V programu bodočega sodelovanja obiski dijakov in šolnikov, turneje italijanskega gledališča z Reke, vsakoletna kulturna prireditev v naši deželi, posvečena italijanski manjšini, tesnejši stiki z mladino Tridnevni obisk odposlanstva italijanske skupnosti iz Istre in z Reke v naši deželi se je v nedeljo zaključil z objavo skupnega poročila, v katerem predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji in voditelji Furlanije-Julijske krajine navajajo politična izhodišča za nadaljnje sodelovanje med italijansko manjšino in njenim matičnim narodom ter stvarne predloge za sodelovanje na kulturnem, šolskem, jezikovnem, in založniškem področju. Tako Unija Italijanov za Istro in Reko. kakor predstavniki deželne vlade Furia-, nije-JulijSke krajine pri tem poudarjajo pomen teh odnosov za razvoj prijateljstva med sosednima državama in za odstranjevanje nerešenih vprašanj med njima. Bivanje zastopstva Italijanov iz Jugoslavije v naši deželi se je zaključilo v nedeljo z obiskom v Gorici, popoldne pa so se predstavniki Unije Italijanov in osebnosti političnega ter kulturnega življenja naše dežele zbrali na sprejemu, ki ga je priredil konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Sprejema so se, med drugimi, udeležili predsednik Unije Italijanov na Istro in Reko prof. Ferri z ostalimi člani delegacije, deželni odbornik Coloni, poslanca Belci in Škrk, predsednik deželnega sveta Pittoni, deželni tajnik PSI Tringale, pokrajinski tajnik KD Rinaldi, predsednik SKGZ Race, predsednik SSG prof. Tavčar, pokrajinski predsednik in drugi. Zvečer so izdali skupno poročilo o obisku. V njem je najprej poudarjeno, da predstavlja Unija vse Italijane, ki živijo v Jugoslaviji. NA POBUDO P.D. «PREŠEREN» - BOLJUNEC Boljunska mladina požrtvovalno v akciji proti borovemu prelcu V kratkem bodo mladi pripravili akcijo za odstranjevanje smeti v Glinščici Po daljšem premoru je mladinska dejavnost v Boljuncu in okolici po-lovno zaživela. Na pobudo planinsko-skološkega odseka prosvetnega društva «France Prešeren» je nad dvajset mladincev, deklet in fantov, v ledeljo izvedlo hvalevredno akcijo :a čiščenje borovega prelca v Glinščici. Gre za pobudo, o kateri ni Ivoma, da je njen namen ohranitev iudovite narave in predvsem boro-rih dreves in da je prišla iz iskrene jubezni do naravnega okolja. To dokazuje tudi dejstvo, da se boljunska mladina nikakor ne misli ustaviti pri tej pobudi, temveč da ima namen v najkrajšem pripraviti podobno akcijo ia čiščenje potoka Glinščice, kjer je ree preveč smeti. Na srečo je bilo v nedeljo vreme kar naklonjeno in udeleženci so se zbrali že zgodaj zjutraj na Gorici ;er so nato krenili v Glinščico. Požrtvovalni mladinci so takoj začeli ; odpravljanjem gnezd borovega prel-;a, ki je kot znano nevaren škodljivec kraškega bora. čiščenje se je zavleklo do zgodnjega popoldneva, so so se mladi vrnili v vas, kjer so na Jami sežgali nekaj manj kot 250 ?nezd, kolikor so jih odstranili z Ireves. Šele nato so se utrujeni, a zadovoljni udeleženci koristne pobu-ie napotili v Botač, kjer so se nekoliko odžejali in nekaj pojedli. Kot smo že omenili, bo boljunska mladina, ki se zaveda pomembnosti ohranjevanja okolja, najbrž že čez kako nedeljo priredila akcijo za čiščenje smeti v Glinščici. Nadejamo si lahko le, da bo tudi za to pobudo udeležba zadovoljiva, lepo pa bi bilo, če bi se mladini iz Boljunca in okolice pridružili še drugi ljubitelji narave. S. K. Med gašenjem se je ranil podčastnik Oscar Verona Pri požaru, ki je nastal v nedeljo ponoči v nekdanji tovarni motorjev pri Sv. Andreju, se je hudo poškodoval podčastnik gasilcev Oscar Verona. Padel je z višine osmih metrov v notranjost hangarja, v katerem je gorelo, in si poškodoval bočno in sramno kost, ter si zlomil nekaj reber. Na srečo ni pri takem padcu utrpel nobene notranje poškodbe. Po 15 dneh odkrili truplo upokojenke Včeraj zjutraj je 82-letna Giustina Besergnae vd. Brain obvestila policijo, da že dva tedna ni na spregled njene sosede v drugem nadstropju v Ul. delle Cave 18. Prihitela je policijska izvidnica s podčastnikom Dellio in ko so agenti vdrli v stanovanje, so se znašli pred sfhljivim prizorom: truplo 70-letne Valerle Ugrin vd. Granduc je ležalo na tleh v kuhinji, da so si morali agenti prekriti obraze z robci, namočenimi v žganju, ki jim ga je ponudila Brainova, saj jim je zastal dih. Verjetno je priletna ženska umrla zaradi srčne kapi. Po opisu obiska in poudarku, da so se predstavniki italijanske manjšine spoznali s kulturno, družbeno in gospodarsko stvarnostjo Furlanije-Julijske krajine, je v poročilu rečeno, da so na ožjih razgovorih razgovorih predsedstva Unije s člani deželnega odbora preučili možnosti tesnejšega sodelovanja z Unijo, in sicer z namenom, da bi «utrdili — ob spoštovanju načela o nevmeša-vanju v notranje zadeve posameznih držav — jezikovne in kulturne vezi z matičnim narodom, kar naj zaščiti in ovrednoti značilnosti italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji». Predstavniki Unije in naše dežele «poudarjajo, da so obisk in sedanji ter bodoči odnosi možni zaradi prijateljskih odnosov med SFRJ in Italijo in v tem okviru upajo, da bo dokončno premoščen vsak razlog za ohladitev sodelovanja med državama, v korist širšega mednarodnega sodelovanja, napredka, miru in sožitja». V tej zvezi so predstavniki naše dežele poudarili željo po skorajšnjih tesnejših oblikah sodelovanja (v okviru deželnih pristojnosti) s slovensko in hrvaško republiko in drugimi bližnjimi deželami evropskega vzhoda. Obe delegaciji pri tem poudarjata, da so «vprašanja manjšinske zaščit« notranja zadeva posameznih držav», je pa obenem «nadaljnje utrjevanje plodnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo in, v tem okviru, med Furlanijo-Julijsko krajino ter SR Slovenijo in SR Hrvaško temeljna predpostavka za to, da bosta narodnostni skupnosti (slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji) lahko na najbolj pozitiven način o-pravljali svojo dragoceno vlogo naravnega posrednika mednarodnega sodelovanja in uživali pri tem koristi valorizacije in razvoja na najvišji možni stopnji». Predstavniki Unije in naše dežele se torej strinjajo, naj italijanska manjšina v Jugoslaviji nadaljuje in razvija pozitivne odnose z matičnim narodom, kar ima za cilj izboljšanje jezikovnih in kulturnih značilnosti ter izročil. Odnosi med našo deželo in Unijo Italijanov se torej «pridružujejo» — tudi z ozirom na omenjena vprašanja — stikom med vladama, ki jih ne nameravajo «nadkriljevati». Med točkami, ki opredeljujejo o-blike sodelovanja med matico in italijansko manjšino, omenja skupno sporočilo naslednje: 1. okrepitev italijanskega gledališča na Reki s turnejami v naši deželi; 2. okrepitev italijanskih šolskih in ljudskih knjižnic v Istri: 3. širjenje tiska Italijanov iz Istre in Reke v naši deželi in državi, navezava stikov na strokovni ravni; 4. organizacija obiskov dijakov in učiteljev italijanske manjšine pri oo-dobnih ustanovah šolskega, kulturnega in gospodarskega značaja v naši deželi; 5. v naši deželi bodo letno organizirali umetnostno prireditev, ki bo posvečena italijanski manjšini v Istri; 6. tržaška univerza bo pripadnikom italijanske manjšine. ki bodo želeli nadaljevati svoje študije, priznala v Jugoslaviji op avl jene študije in tečaje; 7. na področju športa in rekreacije bodo odslej spodbujali stike med mladino naše dežele in člani italijanske manjšine v Jugoslaviji. Zastopniki Unije Italijanov so izjavili, da pozitivno ocenjujejo namen naše dežele, da bi enkrat letno c.rranizirala prireditev, namenjeno Italijanom iz SFRJ s prosramom, ki bo obsegal kulturne, umetniške, športne, folklorne in druge dejavnosti, razstave knjig, koncerte in podobno. udeležbe volivcev na naših šolah. Čeprav niso bili doseženi tisti odstotki udeležbe, ki smo jih beležili na osnovnih šolah (91-odstotna udeležba staršev) ter na nižjih srednjih šolah (86-odstotna), je tudi nedeljski rezultat — volilo je 82,76 odst. staršev in kar 85,11 odst. dijakov — nadvse zadovoljiv, predvsem če ga primerjamo z izidom na italijanskih šolah; v Trstu je r.r. italijanskih šolah namreč volilo 64 odstotkov staršev in 67 odstotkov dijakov. Če pogledamo na posamezne šole, so največjo udeležbo zabeležili na trgovskem tehničnem zavodu, kjer je volilo 93,5 odstotka dijakov in 82,68 odstotka staršev. Najnižje odstotke pa so zabeležili na učiteljišču, kjer je volilo le 72,50 odst. dijakov, 82,06 odst. staršev in le 54,54 odst. profesorjev. Izidi volitev so naslednji: SLOVENSKO UČITELJIŠČE «A. M. SLOMŠEK» Volilo je 183 staršev (223 upravičencev — 82,06 odstotka), 87 dijakov (120 upravičencev — 72,5 odstotka), 6 profesorjev (11 upravičencev — 54,54 odstotka) in 3 predstavniki pomožnega osebja. Skupno je volilo 279 ljudi na 357 upravičencev. V zavodni svet so bili izvoljeni za starše Bruno Kralj, Alojz Markovič in Ivan Brecelj, za dijake Veronika Brecelj, Ariela Vertovec in Mirela Zgonc, za profesorje Alojz Škerl, Samo Pahor, C . Berce, Boris Pahor, Franc Škerlj in Svetko Skok, za pomožno osebje pa Elvira Ločniškar. V disciplinski svet sta bila izvoljena za starše Josip Grgič in za dijake Gabrijela Milič. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD «ŽIGA ZOIS» Volilo je 296 staršev na 358 upravičencev (82,68 odst.), 173 na 185 dijakov (93,5 odst.), 17 na 18 profesorjev (94,4 odst.) in < na 5 predstavnikov neučnega osebja (80 odstotkov). Skupno je volilo 490 na 566 upravičencev (86,57 odst.). V zavodni svet so bili izvoljeni za starše Lucijan Malalan, Alojz Rogelja in Olimpija Susič, za dijake Mauro Malalan, Robert Pescatori in Nadislava Marušič, za šolnike Goj-mir Budal, Robert Petaros, Stanislav Soban, Marija Cenda, Boris Iskra in Josip Tavčar, za neučno o-sebje pa Darij Rupel, v disciplinski svet sta bila izvoljena Karel Kalc za starše in Vijolica Jossi za dijake. KLASIČNA GIMNAZIJA IN LICEJ «FRANCE PREŠEREN» Volila sta 102 na 122 staršev (83 odstotkov), 59 na 66 dijakov (89 od sto) in 11 na 12 profesorjev (91 odstotkov). Skupno je volilo 172 na 200 volilnih upravičencev (86 odst.). V zavodni svet so bili izvoljeni za starše Dušan Kodrič, Anton Kost-napfel in Adolf Lapornik, za dijake Sergij Štoka, Majda Košuta in Rosanna Ghez, za šolnike Janja Auersperg, Ivan Černič, Marija Kacin, Marta Merku, Alojz Rebula in Rafael Sežun. V disciplinski svet sta bila izvoljena Evgen Dobrila za starše ter Sandor Tence za dijake. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ «FRANCE PREŠEREN» Volilo je 293 na 353 staršev (83 odst.), 150 na 180 dijakov (83 odst.), 14 na 17 šolnikov (82 odst.) ter 5 na 5 predstavnikov neučnega osebja. Skupno je volilo 462 na 555 volilnih upravičencev (83,24 odstotka). V zavodni svet so bili izvoljeni za starše Justi Race, Ivan Artač in Ivan Ban, za dijake Rado Race, Valter Pertot in Marija Doroteja Brecelj, za šolnike Egidij Košuta, Marta imuiiiHiminiiiitiiiiimuiiiiiiimiiiiimuiiiiuiiiiiuiinHimiuiiiiiiiiiitiimiiiuiiiimmiiiiiiiiiiHiiiimuiiii V OBEH PRIMERIH NI BILO POŠKODOVANIH OSEB Na koncu so predstavniki Unije Italijanov in deželne vlade Furlanije-Julijske krajine izrazili zadovoljstvo za dosežene rezultate o-biska, ki je potekel — tako poudarja zaključek skupnega poročila — «v vzdušju človeške odprtosti, iskrene prisrčnosti in globokega razumevanja«. Obe delegaciji izražata na koncu «upanje, da bo to, glede česar smo se sporazumeli, predstavljalo pomemben prispevek v širšem okviru prijateljstva med ljudstvi Italije in Jugoslavije«. «Pionir» iz Trsta s tovorom kontejnerjev Danes bo iz tržaškega pristanišča odplula na svojo prvo vožnjo moderna ladja Jugolinije z Reke «Pionir», specializirana za kontejnerske prevoze. Ladja bo obiskovala luke vzhodne obale ZDA. V Trstu je vkrcala kakih 80 kontejnerjev, to je približno eno četrtino celotne zmogljivosti, ostali del tovora pa bo naložila v Livornu. «Pionir» so zgradili v Zvezni republiki Nemčiji 1. 1973. Ladja je dolga 119 m, prevaža lahko 332 kontejnerjev, normalna hitrost pa znaša 15 morskih milj. Iz Trsta bi moral «Pionir» odpluti vsakih 20 dni, z njim pa bo Jugo-linija nudila neposredne prevoze ne samo do New Yorka, temveč tudi do notranjih industrijskih centrov kot so mesta v državah Pennsylvania, Michigan, Illinois itd. K. B. Furlan, Jože Pečenko, Nada Pertot, Maksimilijan šah in Antek Terčon, za pomožno osebje pa Aleksander Žerjal. Avta v morju pri Barkovlfah in pred pristaniškim po veìjstvom V prvem primeru prevelika hitrost, v drugem pa tatovi Gasilci so v nedeljo in včeraj morali potegniti iz vode dva avta, ki sta v nenavadnih in različnih okoliščinah končala v morje. V nedeljo se je nesreča pripetila med Miramar-jem in Barkovljami, kjer je fiat 124 sport zavozil na desno in «zletel» preko skal v morje. Včeraj pa so potegnili iz vode pred pristaniškim poveljstvom ob kanalu fiat 1100-R, ki so ga prve dni februarja neznanci ukradli in vrgli v morje. Nedeljsko nesrečo je verjetno povzročila prevelika hitrost avta, v katerem se je peljal 52-letni trgovec Alcide Petronio z Nabrežne ceste 304. Peljal se je proti mestu, ko je po miramarskem križišču pričel prehitevati daljšo kolono vozil. Malo pred «topolini» jo pred seboj zagledal avto vrste opel in da bi se izognil čelnemu trčenju je silovito zavil na desno. Avto je zavozil v živo mejo, zdrvel preko pločnika in padel v morje. Voznik je imel srečo: voda je globoka le dober meter in Petronio je lahko prišel iz avta in stopil na suho. Z rešilcem Rdečega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v okulistični kliniki, ker je pri padcu udaril z glavo ob vetrobran in si porezal trepalnico levega očesa. Ozdravel bo v nekaj dneh. Povsem neuporaben pa je avto, ki so ga včeraj potegnili iz vode pred pristaniškim poveljstvom. Kmalu po poldnevu so ribiči na dnu morja o-pazili obrise avta in poklicali policijo, ki je obvestila gasilce. Ti so prihiteli z žerjavom, pa tudi s potapljači. Skupina «podvodnih gasil- cev» se je spustila na skoro 10 metrov globoko dno, kjer so po prvem pregledu vozila, da ne bi bilo v notranjosti truplo kakega utopljenca, privezali na avto gumijaste balone, ki so jih potem napihnili z zrakom pod visokim pritiskom, da je avto zaplaval na površje in so ga nato dvignili na nabrežje z žerjavom. V notranjosti ni bilo dokumentov in lastnika fiata 1100-R so našli samo na podlagi evidenčne tablice. Lastnik, Vito Cuttich iz Ul. Mazzini 3, je že 8. februarja prijavil osrednjemu komisariatu, da so mu neznanci ukradli avto. Avto je povsem neuporaben, saj je bil v vodi dobra dva tedna. Julija domov, Romeo v zapor Romantični beg 13-letne Francesce Vattovani se je zaključil z njenim povratkom k staršem v Miljah. 11. februarja je pobegnila tako, da se je po vrvi spustila z okna kopalnice na cesto, kjer jo je čakal zaljubljenec, 20-letni zidar Antonio Cantalupo doma iz Apulije, začasno bivajoč pri Korošcih. Nekaj časa sta se potikala po Miljah, nato pa sta se odpravila v njegovo rojstno vas, Cerignolo pri Foggi. Vse iskanje policije in karabinjerjev je bilo zaman, dokler se nista vrnila v Milje, kjer so ju takoj zasačili. Deklico so vrnili staršem, Can-talupa pa so aretirali zaradi u-grabitve mladoletnice, čeprav z njenim privoljenjem. Sindikat slovenske šole o splošni stavki Na današnji seji bo sindikat odločil o splošni stavki in sporočil pravočasno po radijskih večernih poročilih in v časopisju sklep o stavki. Drugod skrbijo za kmečke hiše V starem restavriranem Kmečkem poslopju v okolici Abana so preteklo soboto ob prisotnosti predstavnikov oblasti in pod okriljem padovan-ske velesejemske ustanove, predstavili pravkar izšlo knjigo «Kmečka hiša na Padovanskem» («La casa rurale nel Padovano»). Vest sama na sebi ne bi bila nič posebnega, če nas ne bi ta knjiga opozorila tudi na naše kraške hiše in na problem njihove ohranitve. Knjiga, ki jo je napisal Enzo Bandeioni in jo izdala založba «Pro gramma» iz Padove, ima poleg u-voda nekaj desetin fotografij, ki nam v tekstu pod slikami nazorno kažejo, kakšno pot bi bilo treba ubrati, da se ohrani značilno kmečko okolje v Padski nižini, kaj Bi bilo treba restavrirati, kaj ohraniti in kaj podreti. Knjiga bo zaradi tega nadvse dober pripomoček tamkajšnjim oblastem pri reševanju arhitektonskih in etnografskih značilnosti Padske nižine. Nekaj podobnega bi potrebovali tudi za naš Kras, kjer bo treba enkrat za vselej izreči strokovno besedo o tem, kaj naj se zaščiti, kako naj se zaščiti in kje dobiti sredstva za vzdrževanje zaščitenih kraških hiš. • Na pobudo združenja «Pro natura carsica» bo drevi ob 19. uri v dvorani za konference v naravoslovnem muzeju v Trstu (Ul. Ciamician 2) predavanje o temi: «Prostorsko načrtovanje in zaščita naravnega okolja». Govoril bo ravnatelj inštituta za zoologijo na tržaški univerzi prof. E. Ghirardelli. 4,nq on: PD «Rdeča zyez4as> športni krožek Kras in športno ' društvo «Olimpija» priredijo v okviru proslav ob 30-letnici osvoboditve Prešernovo proslavo ki bo 26. t.m., ob 20.30 v gostilni Milič v Briščikih, 27. t.m., ob 20.30 v društveni gostilni v Gabrovcu in 28. t.m.. ob isti uri v osnovni šoli v Saležu. Na sporedu je nastop Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta, domače mladine z recitacijami in glasbenim sporedom ter mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda». Vljudno vabljeni! Prosveta Jutri, 26. februarja, ob 20.30 v domu «Jakoba Ukmarja» v Skednju bo Aljoša Žerjal predvajal svoje najnovejše filme. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Trst prireja danes, ob 20.30, v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah Posvet prosvetnih društev s Tržaškega Zaželena čim številnejša udeležba! Razna obvestila Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu sporoča, da bo predavanje o kletarstvu, ki ga bo imel kmetijski izvedenec A. Zudenigo v Borštu jutri, 26. t.m., od 18.30 do 20. ure v srenjski hiši. Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah z igro za pouk Bertolta Brechta IZJEMA IN PRAVILO. Danes, 25. februarja, ob 20.30 bo v Slomškovem domu v Bazovici zaključno srečanje o «zakonskem življenju». Govoril bo dr. Lojze Škerl. Srečanje bo združeno z bogoslužjem in s prijateljsko zakusko. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI IO - čl? 61-446 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 634.— Funt šterling 1525,- Švicarski frank 259,— Francoski frank 148,90 Nemška marka 275,— Avstrijski šiling 38,65 Dinar: debeli 37.— drobni 37,— SLOVENSKA PR OSVETNA ZVEZA vabi v Kulturni dom v Trstu na JUBILEJNI KONCERT učiteljskega pevskega zbora EMIL ADAMIČ ob 50-letnici njegove ustanovitve Koncert bo v soboto, 1. marca, ob 20.30 DIRIGENT: BRANKO RAJŠTER Gledališča VERDI Danes ob 20., v četrtek ob 20. in v soboto 1. marca ob 18. uri ponovitve Verdijeve opere «Falstaff». Dirigira Bruno Bartoletti, v glavni vlogi pa nastopa Anglež Peter Glos-sop. V ostalih vlogah nastopajo še Margherita Rinaldi, Daniela Meneghini - Mazuccato, Rosa Laghezza, Giovanna Vighi, Renato Cesari, Antonio Bevacqua, Angelo Marchiandi, Flo-rindo Andreolli in Antonio Zerbini. Režija Ruggero Rimini, orkester, zbor in baletna skupina gledališča Verdi. Koreografije Sare Aquarone, vodja zbora Gaetano Riccitelli. ROSSETTI Od danes dalje do 2. marca, bo nastopil ansambel «Teatro Italiano Contemporaneo» z Mainardijevim delom «Antonio Von Elba». V glavnih vlogah G. Tedeschi, E. Vazzoler in G. Sammarco. Sodelovali bodo še G. L. Farnese, B. Moratti, L. Grechi, F. Viglione in M. Laszlo. Režija L. Mon-dolfo, scene in kostumi P. L. Pizzi. Drevišnja premiera je izven abonmaja. Vstopnice pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547). Popusta za abonente. GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1974-75 šesti abonmajski koncert Danes, 25. februarja 1975, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu Ansambel Slavko Osterc DIRIGENT- IVO PETRIČ SOLISTI: Aci Bertoncelj klavir Sabira Hajdarovič alt Ruda Kosi harfa Kostadin Kirkov violina SPORED: Prokofjev: Uvertura op. 34 Ramovš: Signali Francaix: L’heure du Berger Ravel: Introdukcija m allegro Merku: Vojskin čas Sla venski - Petrič: Musica slava Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R^.M^nna 29, — tet, 418,605), in., .*B9u.Mro„ Pred.iPriŠptkPh? koncerta pri blagajni v Kulturnem domu. Slovenski klub obvešča, člane in prijaielje, da zaradi koncerta GLASBENE MATICE torkov večer odpade Včeraj-danes Danes, TOREK, 25. februarja SAŠA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.45 — Dolžina dneva 10.53 — Luna vzide ob 17.25 in zatone ob 6.01 Jutri, SREDA, 26. februarja ANDREJ Vreme včeraj: naj višja temperatura 12,1 stopinje, najnižja 5,2, ob 19. uri 9,7 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb rahlo narašča, veter 12 km na uro vzhodnik, vlaga 28-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. in 24. februarja se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 25 oseb. UMRLI SO: 77-letni Mario Grandis, 86-lètna Carmela Mian, 94-letna Candida Zuch vd. Ballaben, 76-letni Vittorio German, 66-letni Mario Cocia-ni, 85-letni Rodolfo Parma, 66-letni Cesare Fabbro, 71-letna Santina Va-scotto vd. Perossa, 90-letna Maria Osvaldella vd. Arzioni, 82-letna Blanca Osvaldella, 69-letni Giuseppe Gior-gini, 69-letna Maria Ravegnani vd. Mina, 63-letna Maria Stefani por. Ra-valico, 88-letna Elena Burra vd. Mengotti, 83-letna Anna Palma por. Caselli, 76-letna Giovanna Pahor vd. Zuccolin, 50-letna Ervina Bruna por. Zalar, 83-letna Teresa Sumrada vd. Orti, 84-letna Angela Perich vd. Ve-snaver, 70-letni Giovanni Venier, 68-letni Giorgio Bruss, 70-letna Libera Calza por. Cossutti, 74-letna Mercede Micheluzzi por. Brandolin, 78-letna Anna Caris in 81-letni Bruno Riavini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). MENJALNICA vseh tujih valut LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165). Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), žav Ue (tel. 213-137), Milje (tek 271-124). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom V četrtek, 27. t.m., ob 15.30 PAVEL GOLIA JURČEK pravljica v 4 dejanjih s prologom LUIGI SQUARZINA TRI ČETRTINE ETINE , Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Leli ja Rekarjeva Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidauova Lektor: Majda Križajeva Režija: JOŽE BABIČ Jutri, 26. t.m., ob 20.30 abonma red D (mladinski v sredo); v četrtek, 27. t.m., ob 20.30 abonma red E (mladinski v četrtek): v petek, 28. t.m., ob 20.30 abonma red A (premierski); v nedeljo, 2. marca, ob 16. uri abonma red C in F (nedeljski Popoldanski in okoliški). Ariston 15.00 «Il fantasma della k bertà». Barvni film režiserja Luisa Bunuela. Igrajo Michael Piccoli. Monica Vitti, Adolfo Celi. Nazionale 16.00 «Zanna bianca a"a riscossa». Barvni film. Igrajo Malf' rizio Merli, Henry Silva, Renzo Pa‘ mer, Gisella Hahn. Excelsior 15.00 «Cera una volta lywood». Barvni zabavni film, v katerem nastopajo skoro vsi ameriški igralci, C. Gable. Liz Taylor, G. Rogers, F. Sinatra, F. Astaire, “• Crosbv, L. Mmelli, itd. Grattacielo 16.00 «Il bianco. U gla^0' il nero». Giuliano Gemma, forr®5 Milian in Eli Walach. Barvni fin11-Fenice 16.00 «Macchie solari». Barv111 film, v katerem igrajo Mimsy Far_ mer, Barry Primus in Ray L°''® look. Prepovedano mladini pod 1 ' letom. Eden 16.00 «Airport 75». Barvni fui11-v katerem igrata Charlton Hesto in - Čaren Black. Ritz 16.00 «La mazurka del baron® della santa e del Fico Fiorone»-r..Igrajo Ugo Tognazzi, Delia Bocca do. ;PeoIo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. . Aurora 16.00 «Un uomo e una ciB8*- Etiri" mi3- . Barvni film, v katerem igra co Maria Salerno, Prepovedano dim pod 18. letom. • Capìtol 16.00 «Robin Hood». Barv Zabavni film Walt Disneya. . Cristallo 16.30 «L'esorcista». B81 ^ film. Prepovedano mladini pod letom. Impero 16.30 «Attenti a quei due---Chiamate Londra». Barvni fik11' grata Tony Curtis in Roger ^oor®: Filodrammatico 16.30 «Turbamento ^ una minorenne». Barvni film 1 povedano mladini pod 18. ^orn‘ Modeino 16.30 «Bello come un Aror' Vender, Francesco Pan-^erio Fain, Enrico Rebec, k r o Spagnuolo in Luciano Piva, so precj pričetkom prvega proce-a 8vedan° prisegli. ETed sodni zbor sta nato stopila ada levičarska izvenparlamentar-ootožena žalitve vojske, 22-let-_ ^aorizio Monti in 21-letna Dia-ral i^er'' Zagovarjati sta se mo-v .a .obtožbe, po kateri naj bi pred iavaSn*C0 Montebellu delila vo dif ^ ki so obtoževali vo- la tr kabjanske vojske — admira-u., enkeja, generala Mereua in vo-j , sk° službo Sid — zarotniškega ovanja proti republiki za držav-. - uoar v Italiji. Vojsko pa so ob-evali, da ne brani interesov «do-ra,vir- Pa<8 Pa samo vladajočega Obtoženko sta branila od-tn?ni^a battello in Matejka, ob-enca pa odv. Morgera. t ne takoj v začetku je odv. Batin 10 z .teval, naj proces prekineta’ ffiRc .vedno velja zakon iz le-robo, ki prepoveduje zasedanja Porotnega sodišča ob ponedeljkih, v tem primeru naj bi šlo za upravičeno kritiko, kot so dokazali poznejši dogodki. In sodišče je v bistvu sprejelo zahteve branilcev: za Montija popolno oprostitev, za Cu-derijevo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za oba popolno o-prostitev prekrška zakona o tisku. Tudi danes, jutri in v petek so na dnevnem redu procesi zaradi žalitve; med temi je zlasti zanimiv proces proti skupini osmih tržaških anarhistov, ki naj bi žalili policijo z letakom v zvezi s skrivnostno smrtjo anarhista Pinellija, ki je med zasliševanjem padel s četrtega nadstropja milanske kvesture. Najzanimivejša procesa pa se bosta pričela 3. marca, ko bodo sodniki razpravljali o preusmeritvi letala pri Ronkah — obtoženca Carlo Cic-cuttini in Vincenzo Vinciguerra sta jo pravočasno popihala — ter 17. aiprila, ko bodb na zatožni klopi Franco Freda, Giovanni Ventura ter brat slednjega — glavni obtoženci številnih pokolov in atentatov ki se bodo morali zagovarjati zaradi žalitve sodstva v znani «rdeči knjižici». je preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo sestavil proti dvema od vidnejših in še živečih članov zloglasne Einsatzkommando Reinhard zaradi množičnih pokolov v Rižarni. Čakati bo treba še nekaj časa (nekaj dni, če že ne tednov), preden bo objavljena in predana predsedniku porotnega sodišča, ki bo moral sklicati proces — če ne bo daljših za-pletliajev — že letos maja pred izrednim zborom porotnega sodišča. Redni postopek se je zataknil zaradi birokratskih obveznosti. Januarja letos je namreč namestnik državnega pravdnika sestavil svojo obtožnico proti trem zločincem — Augustu Ernstu Dietrichu Allersu, Josephu Oberhauserju in Gottliebu Heringu. Slednji pa je pred časom umrl, zaradi česar ga je dr. Serbo črtal iz seznama obtožencev. Spremembo v številu obtožencev pa mora odobriti državno pravdništvo, kateremu je sodnik predal vso dokumentacijo. Običajno je v takih primerih odobritev gola formalnost, ki terja največ nekaj dni. Upajmo, da bo to tudi tokrat tako, zlasti ob prizadevnosti državnega pravdnika Pontrellija, ki se bo prav gotovo zanimal pri svojih namestnikih za tako važen proces in da nam po 30 in več letih od tis-Proti vsem pričakovanjem včeraj 1 tih tragičnih dogodkov ne bo treba ni bila objavljena obtožnica, ki jo [še in še čakati. Še erca zataknitev za obtožnico o Rižarni TOKRAT SO VOLILI NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Velika udeležba staršev in dijakov na nedeljskih šolskih volitvah Na slovenskem liceju in učiteljišču zmagali napredni listi dijakov - Povsod drugod so bile predstavljene enotne liste staršev in dijakov - Novi sveti se bodo sestali čez mesec dni lllliiiiiilllliiliillliiiiillllllllllillllliriliiiiiiiiiiiinmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiliiiiiii V SOBOTO IN NEDELJO NA PROSEKU USPELI PRIREDITVI PD PROSEK - KONTO VEL V soboto je bila v prostorih «Primorja» Prešernova pro- Prosvetno društvo Prosek - Kon-1 dvomno velika zasluga požrtvovaine-tovel je priredilo v soboto v dvorani j mu učiteljskemu zboru, ki ga sestav- športnega krožka Primorje na Pro seku uspelo Prešernovo proslavo, ki se je je udeležilo lepo število domačinov. Spored je odprla godba na pihala, ki je pod vodstvom Zdravka Kanteta zaigrala veselo koračnico ter dve drugi skladbi. Karla Verša, ki je napovedovala posamezne točke sporeda, je v imenu društva po- ka . auuisea od poneaeijKin, Je sodni zbor odbil, češ da je P ces «nujen». Zavrnil je tudi zabavo odv. Morgere in odv. Matejke po zaslišanju novih prič — med te-1 tudi ministra Andreottija o ro-jenju proti republiškim ustano-™ v okviru delovanja Sida. sodnike je tedaj sedel Fabri-o Monti, ki je ponovil svoj alibi, ; , Sa ie že svoj čas povedal pre-ovalnemu sodniku: tistega večera 31. oktobra 1972 se ie bil od Pravu iskat sestro, ko je pri velesej-u opazil svojo znanko — Cuderi-„72 katero je nekaj vojakov s , Rovaio. Pospremil jo je proti jemu avtu, ko so ga karabi- slava - V nedeljo pa v Prosvetnem domu dve veseloigri Sk? Tustavili. češ da je delil le- ° Dia ’ o0 ver2'30 je ponovila tudi vili " Mrderi’ 'PJ30 -i0 vojaki ustalim i ^lzini Palače ACI, tako da se Vo tK>m^joala Umakniki z Montiie- vanll0 ^Pričljivo je bilo priče-sta Jmlaerineg-a 0d karabinjerjev, ki stUnh ade.nic.a ustavila - drugi se da i ni javil na proces. Dejal je, taki6, °.Pazil dekle, ki je delila le-metro Jakom' iz razdalje kakih 109 • v . «Izredno dobro vidite...» lečJ izza svojih debelih Pri jl.kovidm predsednik Corsi, neka i .0,zericih niso našli letakov — vhorišJ; i6 ložalo pod avtom pred zakliumi T vo-i?šnico. Vsekakor, je da i» p karabinjer, je prav gotov, take deH]Ua ij6Va tista' ki ie ]e- tožiWSaTmn?,nia 'e k'' seveda javni tevaffT ella' ki 7 2a dekle zah-vanii, raesecev zaPora (ob upošte-0Prostit?adolet;,josti). za fanta pa zov sa;V vr?dl DOmanikanja doka-brim vMmtl karab]'ujer s tako do ijeval 'letake “ Vldel' da bi razde' taCpredhe^era '7 za sv°ieSa klien' ie uJn „ popolno oprostitev, kar M^ik/3, Buderijevo zahteval odv. k?za n’ k6r •rd kilo nobenega do-Battello •n,,Unt odgovornosti. Odv. sai «elaJf^,V dal-i8em govor-u cri- «elastičnost» pojma žalitve - Ijajo Marko Paulin, Evelina Pahor, Marjetica Štoka, Marija Škerla va j in Bianca Frandolič. Pohvala gre tudi samemu društvu z upanjem, da bo v bodoče še bolj utrdilo stike in sodelovanje s šolo. Proseško - kontovelsko društvo je naslednjega dne priredilo svojemu občinstvu še eno prijetno preseneče-dejala: «Ob priliki praznovanja Pre-|nje' V.*v°jih Prostorih, ki šo bili žal šernovega dne, ki je hkrati tudi naš ! PremaJhn' za stev)ln,e obiskovalce, kulturni praznik, smo se zbrali, dali6 priredilo uspelo kulturno pred- zdravila občinstvo in med drugim I ia Pre- počastimo spomin naših in drugih kulturnih ustvarjalcev, kajti kar u-stvarja človeški um, pripada vsemu človeštvu, še najbolj pa tistim ljudem, ki nimajo vsak dan možnosti, da se z umetniškimi deli srečujejo in ob njih uživajo». Nato so bili na vrsti osnovnošolski otroci s Proseka, ki so zborovsko recitirali nekaj Prešernovih pesmi. Nastopili so šolarji vseh razredov. Pester spored je dopolnil domači pevski zbor Vasilij Mirk, ki je zapel tri pesmi. Prireditev je zaključila proseška godba na pihala. Občinstvo je vse izvajalce nagradilo z burnim aplavzom, največ navdušenja pa je izzval nastop najmlajših, to je učencev proseške o-snovne šole. Za ta uspeh gre ne- n 11 "ninn, nMll|,, t„,,|nmn|, .................n m n......umu......mu mm mu. I^TOŽAJ v dolinski občini DRUŠTVO ZA ZAŠČITO OKOLJA ^®T! NADALJNJI INDUSTRIALIZACIJI Inth ce ,S*r’ja Je že močno preoblikovala Breg - Obsloje-l°>arne je treba opremiti z zaščitnimi napravami plačevatwiiik ìn te?ak davek zdraviem ,V n,J.'k sanaih s svojim sledil ki aradi nepopravljivih po-okolje’i tL" roJa-io za organizem in nePremišbenn ahko Pričakujemo, če struPliamn n° iImcujemo okolje, za-Botnisliti m vode' zrak in zemljo? bajajo v žive^m°’ -da struPi Pri' ne' vode Ji orSanizme v obliki hra-Pripelje sle/iZraka'. delovanje Pojavov • P.Iei do bolezenskih Posledico „1. lmajo Pogostokrat za njih časihPreZg0idni° srart- v seda-sPoznavaio ff -Žu^e osveščajo in dolžnost in 1 skodlj1vosti. Zato je ščitimo in KPravica nas vseh, da v katerem -2r.an™f naravno okole, živeli tudi nV™0 in v katerem bodo ie vidno riJ1381 P0,1.0"16! Vsakomur Prizadeti’ nasi kra-ii že močno lizacije. adl Pretirane industria- ni predrm,°g0St;0krat srno postavlje-živirnod bi mJn°, deujstvo- Vsi- ki tu kaj se s tem °ra 1 biti na tekočem, naših tleh eJ-JVe,zi PriPravlja, na Problemi k,- ,/i11 to s° življenjski bi bilo da h 6VaJ0 nas vse- Prav odločitviin Pre.d Ysako tovrstno 8u zainteresirprav lak v širšem kro-Pri tem vses/neg? Prebivalstva ter di negativno trar|skc> obrazložili tu-gradenj. Posledice industrijskih lizacija SOsnanmtSk0ja'šnia industria- «ed DomjemPIn rd°line’ področia varna nri Rei- ln kogorn- nova li-lem povzroča TCVtd: Težak Pikini Škodliiv n Zl ?kstoječa industri-dljiv prah m r0pot iz kamno- Vrhporajto za DIJAŠKO Maiko lomov (Boršt, Ricmanje, Boljunec), neznosen smrad, ki se širi iz tovarne ITLOC v bližnjo in daljno okolico, ropot in vibracije tovarne GMT o-grožajo tudi sosednja področja Boršta in Zabrežca. Ropot in šum, ki ga povzročajo črpalke SIOT se prenaša v precejšen del Brega. Žavelj-ska rafinerija, ki na žalost obratuje z zastarelimi napravami, zasmraja večji del našega področja. Preveč smo že žrtvovali v korist industrializacije, ki je močno preoblikovala in skazila naš Breg, ki ima zelo občutljivo in svojevrstno konfiguracijo in sestavo. Nasprotujemo nadaljnji industrializaciji, ki uničuje okolje in je škodljiva za vsa živa bitja, nasprotujemo gradnji novih objektov v bližnji in širši okolici tudi morebitnega letališča na bližnji kraški planoti, razširitvi SIOT v neposredno bližino stanovanjskih predelov in tudi morebitnemu uskladiš-čevanju derivatov mineralnih olj v samem SIOT ali na novo grajenih rezervoarjih v naši občini. Pomislimo na zadnji požar in na kaj vse bi se lahko pripetilo če bi tedaj vladale neugodne vremenske razmere! Pričakujemo, da se bodo namestile najsodobnejše naprave v že obstoječih industrijskih obratih, ki naj odpravijo ali ublažijo škodljive vplive. Želimo tudi, da se ponovno ovrednoti naša voda. ki se izteka skoro neizkoriščena, ter da se pomisli na pogozdovanje primernih površin v južnih predelih naše občine. Navedeni problemi so življenjskega pomena za nas vse, zato je nujno potrebna pripravljenost, trdna volja j Na koncu je odbor sklenil, da bo in sodelovanje vseh prizadetih ob u- j trgovinska zbornica priznala poseb-poštevanju nasvetov strokovnjakov j no finančno pomoč za nastop do-: s posamez^’h nodročij. j mačih obrtnikov na modnih prire Društvo za zaščito okolja ditvah, ki bosta v letošnjem letu v I v Dolini 1 Trstu in na Dunaju. stavo «Veseli popoldan». Spored je obsegal dve veseloigri, Linhartovo «Županovo Micko» in enodejanko neznanega avtorja «Gospa Fips in gospodična Pips». županovo Micko je društvo že uprizorilo pred leti s člani amaterskega odra, tokrat pa so se na odru predstavili srednješolci v naslednjih vlogah: Klavdij Cibic-Tupelheim, Erika Milič - Šterenfel-dovka, Nives Ukmar - Monkof, E-gon Štoka - Župan Jaka, Dunja Albi - Micka, Diego Starc - Anže in Nevio Regent - Glažek. Če upoštevamo, da so vsi nastopajoči prvič stopili na odrske deske, lahko rečemo, da so svojo nalogo dobro opravili. Veseloigro je režirala domačinka Nadja Štoka. V drugi veseloigri so nastopili Nives Ukmar - gospa Gugel, Erika Milič - služkinja Jerica, Ilonka Sedmak - gospa Fips in Dunja Albi - gospodična Pips. V zgodbi se prepletajo komični prizori, ki so med občinstvom izzvali salve smeha. Posamezne izvajalke so svoje zahtevne vloge dobro podale, najbolj pa se je izkazala s svojim krepkim in dovršenim nastopom Ilonka Sedmak, k: je tudi dokazala, da ima posebno nagnjene do odrske umetnosti. Za posrečeno uprizoritev gre nedvomno priznanje tudi režiserju Franku Žerjalu. Ob koncu naj še enkrat omenimo dejstvo, da je bila dvorana Prosvetnega doma na Proseku ob napovedani uri tako natrpana, da so se morali zamudniki odpovedati predstavi. Upati je zato, da bodo prireditev ponovili in da se bo nedeljski obisk občinstva ponovil. B. R. Trgovinsko zbornico skrbijo zamude pri gradnji avtoporta V soboto se je sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Dober del seje, ki jo je vodil predsednik dr. Caidassi, so posvetili tovornemu postajališču pri Fernetičih. Odborniki so izrazili zaskrbljenost in obžalovanje ob «nepredvidenih težavah», na katere je naletela nadaljnja gradnja infrastrukture. Zavlačevati z gradnjo tega «drugega pristanišča» v Trstu pomeni olajšati čedalje globlji prodor konkurenčnih luk v mednarodne prometne tokove na škodo tukajšnjega gospodarstva, so poudarili člani odbora. Na seji so nadalje razpravljali o prometu s kavo čez tržaško pristanišče in v tej zvezi ugotovili, da so nekateri operaterji že navezali nove stike z deželami pridelovalkami, da bi okrepili dovoz te surovine v našo luko po odprtju Sueškega prekopa. Šolske volitve so se v nedeljo zaključile. Tokrat so volili starši, dijaki in profesorji ter pomožno osebje na višjih srednjih šolah. Po treh volilnih nedeljah je prišlo do izraza dejstvo, da se prebivalstvo, ki ima opravka s šolo, zaveda svojih novih demokratičnih dolžnosti. Zato so tudi vsi v tako velikem številu šli na volišča in to lahko poudarimo še najbolj za slovensko šolo, saj so volivci na slovenskih osnovnih in srednjih šolah s svojo visoko udeležbo dokazali, da so med prvimi v naši pokrajini. Nekaterim seveda volitve niso bile po godu. Govorimo o fašistih, ki so pred nekaterimi šolami v Gorici v nedeljo delili letake «Fronte della Gioventù», s katerimi so vabili starše in dijake, naj ne gredo na volišča. Oboji pa so z visoko udeležbo dokazali, da so časi fašizma minili. Na slovenskih višjih srednjih šolah je bila udeležba na volitvah zelo velika. To zlasti v vrstah dijakov, ki so prišli na volišča skoro stoodstotno. To je bilo tudi razumljivo, saj sta se na liceju in učiteljišču predstavili dve listi in zato je bilo tu soočenje važnejše kot kjerkoli drugje na slovenskih šolah. Na obeh šolah sta prepričljivo zmagali listi levičarskih, naprednih dijakov. Konservativni listi katoliških dijakov, ki sta nastali na pobudo skavtov, sta uspeli dobiti le eno tretjino glasov. V zavednih svetih bodo tako napredni dijaki zastopani z dvema članoma, konservativni pa le z enim. Volitve na klasični gimnaziji - liceju «Primož Trubar» so dale sledeče rezultate. Vpisanih staršev je bilo 92, volilo jih je 80, t.j. 86,95 odstotka. Veljavnih glasovnic je bilo 78, dve sta bili neveljavni. Izvoljeni so bili Ivo Marinčič, Bogomir Lojk in Andrej Macuzzi. 50 dijakov je imelo volilno pravico, volilo jih je 49, vse glasovnice so bile veljavne. Prva lista dijakov je prejela 18 glasov, druga pa 31. Za prvo listo je bil izvoljen Mauro Leban, za drugo pa Karel Devetak in Ivo Marinčič. Pomožno osebje je volilo stoodstotno (4 volivci), izvoljen je bil Danijel Pintar. Ker je profesorjev z volilno pravico premalo, da bi lahko volili, so ti, po obstoječih predpisih, žrebali svoje zastopnike v zavodni svet. V njem bodo profesorje zastopali Marjan Bednarik, Zdenka Vodopivec por. Tomažič, Bogomil Rener, Rafael Premrl, Katarina Faganel in Lucija Komac. V disciplinski svet so starši kot svojega zastopnika izvolili dr. Štefana Bukovca, njegov namestnik bo prof. Bogomil Rener, dijaki pa Damijana Klanjščka, namestnica bo Marta Rener. Profesorje bosta v disciplinskem svetu zastopala Zdenka Vodopivec por. Tomažič in Bogomil Rener. Učiteljišče «Simon Gregorčič». 98 staršev je imelo volilno pravico, volilo jih je 86, t.j. 87,54 odstotka. Veljavnih glasovnic je bilo 76. 7 jih je bilo neveljavnih, 3 so bile bele. V zavodni svet so bili izvoljeni Andrej Kosič, Stanislav Gergolet in Elvira Makuc por. Cargnel. V volilnem seznamu je bilo vpisanih 56 dijakov, volilo jih je 54; dve glasovnici sta bili neveljavni. Prva predlo- Profesorje pa bodo v zavednem svetu zastopali Karel Bresciani, Vi-tomira Winkler por. Vesel. Sergij Dilizza, Jožef Merkuža, Jožko Prinčič in Vladimir Šturm. V disciplinskem svetu trgovske šole bodo Maks Nanut za starše, njegov namestnik je Danilo Cotič Dijake bo zastopal Aldo Jarc, njegov namestnik bo Karel Mikluš. Včeraj popoldne se je pri Tržiču ponesrečil 25-letni Karel Hlede iz Števerjana. Z rešilcem so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo zaradi možganskega pretresa in odrgnin na obrazu zdravil 30 dni. žena, napredna lista je dobila 35 glasov, druga, konservativna lista pa 17 glasov. Izvoljeni so bili za prvo listo Rafael Butkovič in Adri-jana Bukovec, za drugo pa Kazimir Černič.. V zavodnem svetu bosta 2 člana pomožnega osebja — Metoda češčut in Karla Blažko. Profesorje bodo v zavodnem svetu zastopali Stanislav Bratina, Andrej Bratuž, Majda Sfiligoj por. Koršič, A-lojzija Kristančič por. Devetak, Branko Ferlat in Kazimir Humar. V disciplinski svet učiteljišča so starši izvolili Ledo Jarc, za namestnika Andreja Kosiča, dijaki pa Silvana Bevčarja, njegova namestnica pa bo Antonietta Calligaris. Profesorje pa bosta v disciplinskem svetu zastopala Alojzija Kristančič por. Devetak in Andrej Makuc. Na slovenski trgovski šoli v Ulici Vittorio Veneto je od 89 vpisanih staršev volilo 76. 4 glasovnice so bile bele, 5 pa neveljavnih. V zavodski svet so bili izvoljeni Cvetka Dornik, Remo Devetak in Saverij Rožič. Dijaki so volili stoodstotno. Na volišče je prišlo vseh 46 vpisanih. 44 glasovnic je bilo veljavnih, ena je bila bela, ena pa neveljavna. Izvoljeni so bili Marko Cotič, Žarko Grilj in Loreta Mikluš. Neu-čeče osebje je izvolilo v zavodski svet Lilijano Vižintin por. Tonzar, ■iiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiimmimmiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiimiiiiiii NA POBUDO SPZ V SOBOTO ZVEČER V GORICI Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje šole «I-van Trinko» v Gorici obvešča, da bo danes, 25. februarja 1975, ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanita udeležijo. • šolski skrbnik obvešča vse zainteresirane, da bodo pismeni izpiti za udeležence profesorskih natečajev 28. februarja v šoli Locchi (matematika, prirodopisne vede), 3. in 4. marca pa v zavodu Fermi (juridične in gospodarske vede). V OKVIRU OBISKA V NASI DEŽELI --------------------u ZASTOPNIKI UNIJE ITALIJANOV SO BILI NA OBISKU V GORICI Obiskali so tudi Dijaški dom in Katoliški dom • Sprejem na županstvu Člani delegacije Unije Italijanov za Istro in Reko so obiskali v nedeljo zjutraj Gorico, bili na gradu in na sprejemu na županstvu, ogledali pa so si tudi dve inštituciji slovenske narodnostne manjšine, t. j. Dijaški dom in Katoliški dom. Na gradu sta goste sprejela župan Pasquale De Simone in predsednik pokrajine dr. Bruno Chienta-roli, ki sta jim razkazala goriško o-kolico, ki se je kopala v lepem pomladanskem soncu. Nato se je delegacija, na čelu katere je bil predsednik Unije prof. Ferri, podala v Slovenski dijaški dom na Svetogor-sko cesto, kjer so jo sprejeli ravnatelj doma Edmund Košuta in članice odbora Dijaške matice dr. Tanja Mermolja, Fida Nanut in Tuša Lutman. Ravnatelj Košuta je goste pozdravil v italijanščini in slovenščini ter jim povedal, kakšne so naloge doma in kakšno važnost ima ustanova v slovenskem šolskem življenju na Goriškem. Po ogledu doma je sledila majhna zakuska. Sledil je ogled Katoliškega doma, kjer sta goste sprejela Anton Kosič in Hadrijan Koršič. Gostom sta prikazala zgodovino doma in dejavnost, ki se v njem razvija že trinajst let. Na vrsti je bil nato obisk županstva. Tu je župan De Simone poudaril že več let trajajoče stike med tukajšnjim prebivalstvom in kulturnimi skupinami italijanske manjšine v Istri in na Reki. Dejal je, da je Gorica danes odprto mesto, ki išče stike z vsemi narodi Srednje Proslava slovenskega kulturnega dneva je bila posvečena glasbeniku Emilu Komelu Komorni zbor iz Nove Gorice in Simfonični orkester iz Šempetra sla skupno izvajala Komelovo «Kantato Simonu Gregorčiču» - Govoril je prof. Silvan Krizmančič - Nastopil je tudi zbor «Kras» pod vodstvom Pavline Komelove Evrope in še posebej s sosedi in da večnarodno prebivalstvo, ki tu živi, lahko veliko prispeva k splošnemu pomirjenju. Prof. Ferri je naglasil, da obstajajo med Jugoslavijo in Italijo dobri prijateljski stiki in da pomeni reševanje manjšinskih vprašanj tudi prispevek k mednarodnemu sodelovanju. Župan je nato razkazal gostom še načrte za gradnjo slovenskih šolskih stavb ter dejal, da se ni gradnja še pričela zaradi pomanjkanja denarja. Sestanku na županstvu so prisostvovali tudi nekateri deželni odborniki, pokrajinski in občinski svetovalci. Razna obvestila Beneško planinsko društvo iz Čedada bo v petek, 28. t.m., ob 20. uri priredilo občni zbor v gostišču Cibala na Jeronišču pod Matajurjem. Vabljeni! ANPI obvešča, da so ponovno odprli rok za priznanje partizanske dobe. Tisti, ki niso še izpolnili ustrezne pole za priznanje, naj to storijo čimprej. Vsa ustrezna navodila bodo dajali predstavniki sekcij ANPI na Goriškem. Tudi glede odlikovanj za zasluge borcev ali garibaldincev bodo tisti, ki jih stvar zanima, dobili vsa navodila na sedežih borčevske organizacije. Kino Prešernove proslave so mimo. Cer la vrsta jih je bilo na slovenskih osnovnih šolah in na nižji srednji šoli, kar devet jih je bilo letos v društvih, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo na Goriškem. Proslave so bile praktično povsod, i zadnja je bila v soboto goriška proslava. Za številno publiko pa je bil program sobotne proslave pravo presenečenje. Prireditelji so proslavo slovenskega kulturnega dne združili s proslavljanjem stoletnice rojstva goriškega skladatelja in glasbenega pedagoga Emila Komela in v sporedi so vključili doslej najbrž še neizvedeno Komelovo kantato, ki so jo Komelov! hranili doma. Tak način proslavljanja dneva slovenske kulture je brez dvoma dobrodošel, saj smo tako prerasli tradicionalno akademijo z recitacijami in nastopi več pevskih zborov. Goriška proslava je bila vsa v Komelovem duhu. Tak je bil govor ravnatelja Glasbene šole prof. Silvana Križmančiča, tak je bil nastop moškega zbora «Kras» z Dola-Poljan, ki ga vod: Pavlina Komelo- va, slavljenčeva hči, tak je bil, sicer ne v celoti, nastop Komornega zbora iz Nove Gorice in Simfoničnega orkestra iz Šempetra. Prof. Križmančič je poudaril željo Slovenske prosvetne zveze, da se s takimi prireditvami oddolži spominu tistih ljudi, ki'So v preteklosti veliko doprinesli k bogatitvi slovenskega kulturn^g§ življenja, posebno na tem robu- slo- venske zemlje. Povedal je tudi nekaj misli o Emilu Komelu. O tem glasbeniku je kasneje, med programom, povedal tudi nekaj zanimivih misli prof. Tomaž Pavšič iz Nove Gorice. Po uvodnem nastopu moškega zbora «Kras», ki ga je vodila Pavlina Komelova (zbor je zapel dve Ko-melovi pesmi), je stopil na oder Komorni zbor iz Nove Gorice, ki je pod vodstvom Štefana Mavrija dovršeno zapel vrsto pesmi. Po samostojnem koncertu mešanega novogoriškega zbora je nastopil z nekaj skladbami iz svetovne glasbene umetnosti Simfonični orkester pod vodstvom Nina Konica. Za zaključek pa smo lahko poslu- .................................... PO J A V, KI ZBUJA ZASKRBLJENOST IN TERJA UKREPANJE Nevarno širjenje kriminala v Gorici: v nedeljo osem vlomov v stanovanja Vlomilci so, razdeljeni po skupinicah, odnesli za okoli 16 milijonov draguljev, krznenih plaščev in denarja Vlomilci so v nedeljo ob mraku vlomili v osem enostanovanjskih hiš v Gorici ter se polastili zlatnine, srebrnine, krznenih plaščev in denarja v gotovini za več kot 16 milijonov lir. Ker se je v Gorici sila razmahnilo vlamljanje v stanovanja, je kriminalistična policija začela u-vajati ukrepe, da prepreči nadaljevanje tega pojava, vendar vse kaže, da gre za skupino organiziranih zlikovcev, ki delujejo po določenih skupinicah ter svoje delo izvedejo nahitroma, največ v desetih minutah, tako rekoč pred nosom pristojnih sil. Včasih so vlamljali sredi noči, sedaj pa vdirajo v stanovanja ob mraku in ko se komaj znoči. Po nekaterih sodbah gre za vlomilce, ki prihajajo iz Trsta in imajo v Gorici svoje informatorje. Skoraj gotovo pa se vlomilci tudi po telefonu prepričajo, ali je stanovanje «prosto», preden se odločijo za vlom. Kriminalističnemu oddelku kvesture so oškodovanci v nedeljo zvečer in včeraj zjutraj prijavili pet vlo-mòv._ Romano Culot, star 34 let, bivajoč v Ul. Pellis 50, je prijavil tatvino srebrnega jedilnega pribora, ki so mu ga tatovi ukradli v kuhinji, v katero so vdrli skozi okno. Gaetano Valenti, 20 let, stanujoč v Ul. Faiti 61, je na kvesturi izjavil, da so tatovi vdrli v hišo skozi kuhinjska vrata, ki so na dvoriščnem delu zgradbe ter odnesli zlatnino, 100.000 lir in 100.000 dinarjev. Veliko škodo je utrpel inž. Elio Orsini, skupno okoli 4 milijone lir. Tudi v njegovo hišo v Ul. Lorenzon 23 so vdrli z dvoriščne, torej zad nje strani, ter odnesli poleg zlatni- »Irt o/~> rlrr« ___• __ir. milijona lir so bili vredni dragulji, ki so jih tatovi odnesli iz stanovanje Roberta Costanza v Ul. Faiti 61, okoli 600.000 lir pa je vredna zlatnina, ki so jo ukradli v stanovanju Daria Mlakarja, bivajočega v Ul. Terza armata 146. V obe stano vanji so vlomilci vdrli skozi dvoriščna okna. Največjo škodo je utrpel 44-letni Giovanni Marcozzi, bivajoč v Ul. Paolo Diacono 40. V stanovanje — hiša je ! rinadstropna — so prišli skozi okno na terasi. Premetali so celotno stanovanje ter odnesli zlate in srebrne predmete, ogrlice in dragulje, vredne okoli 10 milijonov lir. Zaradi starinarsk' zanimivosti nekateri zlatih in srebrnih okrasnih predmetov pa ni izključeno, da je oško^ dovanec utrpel še večjo škodo. Plen, ki so ga tatovi dobili v spodnjem stanovanju, kjer prebiva zavarovalni agent Mariano Marotta, star 48 let, je v primeri s tem, kar so odnesli v zgornjem nadstropju, komajda omembe vreden: vsega skupaj komaj 200.000 lir. Tudi v stanovanju Ladislava Mi-kluža, 56-letnega avtoprevoznika, bivajočega v Ul. Terza armata 165, plen, ki so ga odnesli tatovi, ni bil veliko vreden: okoli 300 tisoč lir, pač pa so povzročili občutno škodo v stanovanju. Vlomilci so najprej vdrli v urade kjer niso našli ničesar. Od tam so prišli v sosedno stanovanje. Turi v stanovanju niso našli ničesar. Prepričani pa so bili, da je denar v blagajni, ki je bila v. stanovanju. Ker jo niso mogli od preti, so jo spustili po stopnicah ter jo rkotalili do delavnice. Ker je ne še dva krznena plašča iz astra-1blagajna težka 3.5 stota, si lahko bana in oposuma, srebrni pribor in ; predstavljamo škodo, ki je nastala revolver kalibra 22 LR. Okoli pol Ina stopnišču. V delavnici so jo z varilnim gparatom odprli in našli v njej vsega skupaj za 300.000 lir mark, šilingov in zlatnine. Za prevoz blaga so vlomilci uporabili fiat 500, ki so ga ukradli Li-ciu Ballabenu, bivajočemu v Ul. Paolo Diacono 36. Kdove zakaj so fiat 500 pustili v Ul. Angiolina ter se odpeljali dalje s fiatom 125, last dr. Enrica Beliavite, ki stanuje v isti ulici v zgradbi št. 24. Pojav vlomov zavzema, takšne razsežnosti, da vzbuja upravičeno zaskrbljenost občanov, katerih bivališča in imetje niso več varni. To, kar se je dogodilo v nedeljo zvečer, predstavlja pravo klofuto tistim, ki so pristojni, da skrbijo za varnost občanov in nedotakljivost njihovega imetja. Ta klofuta je toliko hujša, če je resnična govorica, da so kriminalci izvršili vlome prav tisti večer, ko so bile pristojne službe posebno budne in pripravljene. Če upoštevamo, da bodo storilci morali predmete iz žlahtnih kovin najbolj verjetno stopiti, če jih bodo hoteli vnovčiti, potem bodo imeli od prodaje bore malo. In tudi krznenih plaščev ne bedo mogli vnovčiti drugače, če ne za zelo majhne denarje. V sedanji gospodarski krizi, ko moramo vsekakor živeti skromneje, torej slabše kot smo bili še do nedavnega navajeni, je lahko tudi razumljivo, da se je kriminalna dejavnost povečala. Toda hkrati ima kriminalna dejavnost — to so pokazali številni primeri v državi — tudi politično ozadje. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi se izkazalo, da sodi val drobnega kriminala v Gorici v okvir strategije napetosti, ki io določeni krogi vodijo v državi, da bi opravičili določene politične usmeritve in odločitve. šali, v skupni izvedbi obeh skupin, zbora in orkestra, pod vodstvom Štefana Mavrija, Komelovo «Kantato Simonu Gregorčiču». Ni naš namen ocenjevati skladbe ali njene izvedbe, lahko pa povemo, da jo je goriška publika navdušeno sprejela. To je tudi dokaz, da si naša publika želi še in še takih prireditev z domačo vsebino. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVE. ZA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice LUIGI SQUARZINA TRI ČETRTINE LUNE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Scena: Kostumi: Lektor: Režija: Lelja Rekarjeva Klavdij Palčič Marija Vidauova Majda Križajeva JOŽE BABIČ GORIŠKA PREMIERA Danes, 25. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici (Goriški abonma) Odhod avtobusa z Vrha ob 19.30; iz Poljan ob 19.30; iz Doberdoba ob 19.35; iz Jamelj ob 19.40; iz Dola ob 20. uri, iz Rupe-Peči ob 20.05. Predavanja Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi v četrtek, 27. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu predavanje z naslovom «Vzgojne naloge družine». Predaval bo dr. Mrevlje. Prosvetno društvo «Oton Župančič» in športno društvo «Juventina» priredita v okviru 30-letnice osvoboditve predavanje, ki bo v četrtek, 27. t.m., ob 20.30 na društvenem sedežu. Dr. Tone Ferenz, direktor Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, bo imel predavanje na temo «Goriška fronta». Izleti? v . • ■ ; Slovensko planinsko društvo smučarski odsek obvešča svoje člane, vpisane v federacijo FISI, da bodo v nedeljo, 2. marca, na Nevejskem sedlu pri koči «Gilberti» smučarska tekmovanja za goriško pokrajino. Za prevoz do smučišča morajo udeleženci poskrbeti sami. Kdor se še ni prijavil za tekmovanje, naj to takoj stori na sedežu PSD, Ulica Malta 2. Vpisovanje do 27. februarja. SPD bo priredilo letošnji prvi družinski spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek v Beneško Sloveni jo. V tamkajšnji gostilni bodo večerja, srečelov in družabne igre. Izlet v Benečijo spada v okvir prazno, vanj ob 30-letnici obnovitve društva. Vpisovanje sprejemajo na sedežu Slovenskega planinskega društva. Prispevki Stojan Spetič iz Trsta je daroval prosvetnemu društvu «Oton Župančič» iz štandreža 5.000 lir, isto vsoto je daroval tudi športnemu društvu «Juventina». Gorica VERDI 20.30 goriška premiera drame v treh dejanjih L. Squarzine «Tri četrtine lune». Nastop Stalnega slo. venskega gledališča iz Trsta. CORSO 17.15—22.00 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare d’agosto». Giancarlo Giannini in Mariangela Melato. Baroni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Il fantasma della libertà». J. C. Brialy, barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Mack, il marciapiede della violenza». M. Julien. Baroni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «L'invincibile super Chan». H. Shian Chin. Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00 — 22.00 «H boy-friend». Twiggy. Baroni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «America 1929. sterminatevi senza pietà». B. Her* shey. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Strašilo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Maščevanje», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Frenzy», ameriški baroni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Daniela Relato, Miriam Dell’Olivo, Annalisa Deiuri, Stefano Deiuri, Alberto Maliardi, Roberto Dovier, Luisa Baccin, Lara Colaini, Èva Zimolo, Marcio Turus, Enrica Turus, Stefano Gianesi, Daria Marassi, Martina Mikluš, Franr cesco Persi, Deborah Moro, Valerio Zuccolo, Davide Brumatti, Andrea Terrinoni, Massimo Sgubin, Cristiano Budin, Michela Markič, Valentina Trevisan, Adriano Braini, Eleonora Visintin, Andrea Piceni. SMRTI: 50-letni Roman Birsa, 66-letni kmet Luigi Turchet, 68- letni upokojenec Vincenzo Pontini, 67-letni invalid Guido Collodi, 80-letna gospodinja Roza Saligoj vd. Bledic, 76-letni upokojenec Karlo Bre-zikar, 66-letna gospodinja Carla Tinta, 79-letni upokojenec Ivan Krivec, 90-letna upokojenka Ana Abramič vd. lacobbi, 43-letni delavec Giovanni Braidot, 84-letna gospodinja Maria Paduan vd. Verbi, 69-letni upokojenec Giovanni Pittuelli, 56-letna upokojenka Josipina Tesar, 70-letni uookojenec Juli Ožbot, 79-letni upokojenec Giovanni Tuzzi, 67-letni mehanik Umberto Cobas. 74-letna gosnodinja Elisabetta Trevisan vd. Boear. 82-Ietna upokojenka Maria Minon, 65-letni upokojenec Aloiz Kristančič. OKLICI: univerzitetna študentka Alessandra Peternel in lekarnar Giannaolo Camnestrini. univerzitetna študentka Annamaria Aguzzoni in univerzitetni študent Mirko Se-stan, frizerka Verena Goriun in e'ektrotehn'k Vibam Stonar, eosno-dinia E!isab°tta Amato in upokojenec Leonardo Nancini. eosnodmia Vanna Grossi in delavec Fernjcc-o Chissi. učiteliiea Susanna Zamna-ro in urad—’k G'or-in Gratton. profesorica Marina Z'tt°r in uradni^ Prono Rainer, uradnica Michela p “brami in trgovski potnik Luigi Odello. POROKE: pospodinia Ivana Marini in uradnik Giovanni Spazzati, delavka Loredana Starchi in podčastnik vo^ke Marco Nardone. go-spodirba Liliana BaHone in pismonoša Angelo Contino, uradnica Sijva Pettarin in urar Renzo Gero-metta, uradnica Tatjana žvanovič in skladiščničar Romeo De Maio. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in no-noči dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328. KLJUB DOLGOLETNIM NAPOROM PROTI TEJ RAZVADI BEŽNI VTISI S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI J Alkoholizem na Poljskem YTbilisiju in po Gruziji zavzema kritičen obseg Vsak dvajseti Poljak je že alkoholik ■ Koliko alkoholizem stane ne le posameznika, pač pa poljsko skupnost ■ Prostovoljnost ne zaleže VARŠAVA, 24. — «Večina alkoholikov sovraži alkohol, celo okus sleherne žgane pijače. Alkoholik sovraži pijanstvo, posledice pijanstva in tudi samega sebe, ker je podlegel tej strasti.» Tako trdi ugledni poljski strokovnjak za boj proti alkoholizmu dr. T. Koliševič v e ni izmed svojih razprav o škodljivosti čezmernega uživanja alkoholnih pijač. Da je dr. Koliševič tako odločen in strog je razumljivo, saj računajo, da je na Poljskem naj manj poldrugi milijon alkoholikov, to se pravi, da je vsak dvajset/ Poljak — alkoholik. Ta podatek izhaja sicer iz neke statistike izpred nekaj let, vendar se, žal, razmere niso izboljšale, vrhu tega podatek ni bil niti demantiran pa tudi ne potrjen. Zelo verjetno je, da bo v celoti držal, če ne bo še celo huje. Nadaljnji podatek pove, da poljski alkoholiki popijejo polovico poljske proizvodnje alkoholnih pijač. To se pravi, da pride na poldrugi milijon alkoholikov 50 odst. porabe, na ostalih 30 milijonov Poljakov pa ostala polovica porabe alkoholnih pijač na Poljskem. Tolikšno . število alkoholikov pa predstavlja veliko zlo, zato se borba proti alkoholizmu na Poljskem zaostruje iz leta v leto in sodeluje v tem celo vlada s svojimi zakonskimi ukrepi. Poljak ima torej rad kozarček žganega, posebno v družbi in ob hladnih zimskih večerih. To je povsem razumljivo. Manj vesela u-gotovitev je naslednja: uradni podatki govore, da so Poljaki na prvem mestu v Evropi po porabi žga-nig pijač, saj pride na poprečnega Poljaka na leto nič manj kot sedem litrov žganja. Še pred nedavnim so trdili, da so na prvem mestu Švedi, toda podrobna statistika daje prvenstvo Poljakom in so torej Švedi šele na drugem mestu. Toda koj za Švedi so že Jugoslovani, kjer pride po 6 litrov žganja na prebivalca. Posebno zadnja leta se v Jugoslaviji popije veliko uvoženih žganih pijač, hkrati pa izvozijo iz Jugoslavije veliko slivovke, tako da nekateri menijo, da ne pride v poprečju na Jugoslovana 6 litrov žganja, pač pa kak liter manj. Po statistiki je na četrtem mestu Zahodna Nemčija. Tu pride po 5 litrov žganih pijač na prebivalca! Toda vrnimo se na Poljsko, k «rekorderjem», za katere pa lahko tudi rečemo, da ne pijejo vina, kajti Poljska vina skorajda ne pozna in tudi piva proizvajajo na Poljskem sorazmerno malo, vsekakor veliko manj kot v sosednji češkoslovaški oziroma v sosednji Nemčiji. Potemtakem Poljak ni pravzaprav — vzeto v celoti — tako hud pivec, kajti Jugoslovanu, ki popije v poprečju šest litrov žganja, je na voljo tudi precejšnja količina vina in piva. Isto velja za Nemca, da ne govorimo o Francozu, Italijanu, Špancu itd. Po najnovejšem vladnem ukrepu, ki je bil vključen v tako imenovani «kodeks dela» in ki je v veljavi že drugi mesec, se močno omejuje poraba alkohola na delovnem mestu. Delavca, uradnika in funkcionarja, ki ga v pijanem stanju zalotijo na delu oziroma na delovnem mestu, lahko takoj odpustijo, brez odpovednega roka. O odpustitvi pijanega delavca oziroma nameščenca, odloča lahko sam direktor podjetja oziroma ustanove. Podobno pa se lahko zgodi tudi ne le pijanemu človeku, pač pa tudi tistemu, ki je k tej pijanosti pripomogel. To je sicer najnovejši ukrep, toda že prej so na Poljskem izdali vrsto odlokov za oobijanje alkoholizma. Pred letom dni na primer so podražili alkoholne pijače za skoraj 30 odst., 10 odst. dobička od alkoholnih pijač pa gre za boj proti alkoholizmu. Strogo prepovedano je točenje alkoholnih pijač v vseh tovarniških menzah, v bifejih ustanov in povsod tam, kjer «je večji kolektiv v vršenju kakršnekoli delovne naloge». Pravico do nekakšnega «bara» ima le direktor podjetja, ki sme pogostiti svoje goste «v svečanih ali podobnih priložnostih», za kar ima «na razpolago le manjše količine alkoholnih pijač». Toda tudi to posebno pooblastilo direktorjev je sedaj tarča ostrih napadov poljskega tiska, kajti dogajalo se je, da se je ta privilegij izkoriščal, rekli bi raje zlorabljal. Proizvodnja alkohola je na Poljskem državni monopol, podobno kot ima drugod po svetu država monopol nad proizvodnjo in prodajo tobaka, soli, vžigalic itd. Pridelovanje žganja «doma» se smatra kot «tihotapska proizvodnja» in se zelo strogo kaznuje. To proizvodnjo ali pridelovanje alkohola kaznujejo tudi zato, ker je že večkrat prišlo do množičnih zastrupitev, ker so žgane pijače proizvajali nestrokovnjaki in iz pokvarjenih surovin. Znani poljski psihiater T. Bilkje-vič je ob času predlagal uvedbo prohibicije, to se pravi prepoved proizvodnje in točenja alkoholnih pijač, ki se je kaj slabo izkazala v ZDA, ko so po kakem letu u-gotovili, da je bilo v času prepovedi proizvedenih še več alkoholnih pijač kot v času pred uvedbo prohibicije. Predlog Bilkjeviča je povzročil burno polemiko in nedavno je glasilo centralnega komiteja partije «Tribuna ludu» ta predlog komentiralo takole: «Lirične zgodbe, da stroga prepoved alkohola omejuje svobodo osebnosti, lahko brez skrbi odložimo v arhiv zgodovine». In vendar je hkrati res, da ce prohibicija ne zaleže, je svoboda zelo draga. Poljska družba plača zelo visok davek za navado oziroma razvado poljskega poprečnega človeka, ki rad popije Šilce žganja oziroma raznih žganih pijač domače in tuje proizvodnje. Računi pravijo, da gre 9 odst. poprečne Poljakove plače za alkohol. V poprečju Poljak več potroši za žganje oziroma za pijačo, kot za zdravstveno zaščito in higieno hkrati; še več, več da za alkohol kot za telefon, prevoz, ogrevanje in električni tok skupno. Pitje in kajenje stane Poljaka v poprečju kot ga stane stanovanje, kultura šport in turizem, vševši letni dopust. To so zares primerjave, ki dajo misliti. Znanstveni zavodi so izračunali, da družina alkoholika porabi za hrano 60 odst. manj kot porabi družina drugega Poljaka, Poljaka nealkoholika. Poljska statistika nadalje pravi, da je na Poljskem najmanj 100 tisoč socialno ogroženih družin zaradi alkoholizma. K temu dodajmo še naslednje: en alkoholik stane državno blagajno toliko, kolikor znaša poprečna Poljakova letna plača. Alkoholik nadalje stane državo veliko zato, ker izgubi v poprečju 70 delovnih dni, ker je učinek njegovega dela za 10 do 15 odst. nižji od poprečja, ker se alkoholik od 3- do 4-krat bolj pogosto poškoduje na delu kot nealkoholik in ker je vsak četrti prometni incident posledica alkohola. Zaradi tega se čedalje pogosteje slišijo glasovi, da je treba sicer že ostro borbo proti alkoholizmu še zaostriti, kajti prostovoljno prijavljanje alkoholikov na zdravljenje ne zadošča oziroma ni zaleglo. Predvideno je bilo, da bodo organizirali in zgradili posvetovalna središča za zdravljenje pijancev. Pravzaprav je bil to že star načrt, ki pa še ni bil izpeljan, pa čeprav statistika govori, da se 80 odst. o-zdravljenih alkoholikov ne vrne v alkoholizem. Sicer pa na Poljskem ugotavljajo, da je prisila še najbolj učinkovita, kajti kar je prepuščeno prosti volji, ne zaleže. Prisila včasih «strežne» tudi izgubljenega pijanca, ki mora n. pr. plačati za vsako noč, ki jo prebije na sedežu policije, 215 zlotov, kolikor bi ga stal kompletni penzion v najbolj razkošnem hotelu. Morda bodo ostrejši ukreni vendarle zalegli. ' ' Tipične gruzinske stanovanjske hiše na visokih bregovih reke Kure liiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA V HUDI KRIZI Crvena zastava v težavah vendar ne nepremagljivih Olajšave pri davkih - Domači trg ni tako nasičen kot drugod Skrčena proizvodnja - Leto bi se ne smelo končati z izgubo Da je avtomobilska industrija v svetovnih merilih v krizi, smo že večkrat ugotovili. Po nekaterih računih je v ZDA «na razpolago» okoli dva milijona vozil. V razmerju z zmogljivostmi nemške, italijanske in francoske avtomobilske industrije ni pri nas v Evropi nič boljše, saj odpuščajo z dela v vseh velikih podjetjih ali pa so uvedli bolj ali manj prisilne počitnice, da bi skrčili proizvodnja' V ne veliko boljših razmerah ni niti jugoslovanska avtomobilska % dustrija, pa čeprav ne moremo v tem primeru še govoriti o veliki industriji, in tudi ne o zasičenem trgu. Beograjska Politika je pod naslovom «Pri vseh težavah optimizem» objavila naslednje podatke: Zavodi «Crvena zastava» iz Kragujevca so lansko leto zaključili pozitivno, vendar pa ne brez težav. V četrtem četrtletju se je občutil velik problem, prodaje avtomobilov. V novembru so zaloge neprodanih vozil dosegle že zaskrbljujočo številko 24 tisoč kosov. Zato je bil letni načrt proizvodnje od 173 tisoč zmanjšan na 140 tisoč vozil. Te dni so napravili obračun, po katerem zavodi lani niso proizvedli 140 tisoč vozil pač pa le 133 tisoč, to se pravi nič manj ko za 40 tisoč manj avtomobilov kot je predvideval proračun v samem začetku. Zaradi tega je tudi dohodek zmanjšan na najmanjšo mero, vsega skupaj 1,6 milijarde dohodka. Čistega je ostalo le nekaj nad 30 milijonov, to pa je za skupno vrednost premoženja, ki znaša nad 9 milijard dinarjev, več kot skromna številka, več kot skromna rentabilnost. Preteklo leto je bilo za zavode Crvena zastava zelo zapleteno. Smo bili pač v letu svetovne avtomobilske krize, vendar se ta kriza v Kragujevcu ni kazala v povsem enakih oblikah kot v drugih deželah. V zelo razvitih deželah se je ekonomska in energetska kriza v avtomobilski industriji občutila tudi zaradi prenasičenosti tr- ga in zaradi tako imenovane krize «drugega vozila». V Jugoslaviji prodaja avtomobilov ni padla kot na primer v zahodni Evropi in ZDA, kjer se je razpečevanje vozil zmanjšalo tudi do 30 odst., vtem ko se je v Jugoslaviji prodaja avtomobilov povečala za eno četrtino za 24 odstotkov. V odnosu z drugimi državami, je to bilo kar odlično, toda v odnosu na jugoslovanski načrt tà leto 1974 je ta potek sicer pomenil pravzaprav napredovanje, vendar pa ne v zaletu. prejšnjih let Podobno situacijo pričakujejo tudi v letošnjem letu, ki bo v bilančnem in tudi energetskem pogledu težja kot je bilo 1974. leta. Tako meni generalni direktor zavodov Crvena zastava Milenko Bojanič. Lansko leto je bilo za Jugoslavijo značilno po velikem naraščanju domače proizvodnje, po montaži in prodaji avtomobilov iz u-voza. Ponudba je znašala nič manj kot 200.000 vozil, možnost tržišča pa le od 185 do 190 tisoč avtomobilov. Inflacija in energetska kriza (podražitev bencina) sta negativno vplivali na prodajo, podražitev zavarovalne premije pa je še pripomogla k tem težavam. Zavodi Crvena zastava so zmanjšali proizvodnjo in zavrli naraščanje osebnih dohodkov. V zavodih so dali tudi izvensezonski popust, seveda v prodaji, kar je zmanjšalo dohodke pa tudi število vozil v skladišču. Če bi tega ne bili storili, bi bili morali proizvodnjo še bolj skrčiti. V lansko leto pa so zavodi Crvena zastava prenesli tudi 14 tisoč neprodanih avtomobilov iz leta 1973, v letošnje leto, torej v leto 1975, pa so kljub skrčenju proizvodnje «prenesli» 10 tisoč vozil iz 1974. leta. Preko gospodarske zbornice Srbije in raznih drugih republiških organov je Crvena zastava v minuli jeseni začela akcijo za izboljšanje pogojev dela avtomobilske industrije. Te zahteve so davčnega in carinskega značaja, to se pravi, da zavodi Crvena zastava pred- Od sobote razstavlja v galeriji Corsia Stadion v Ul. Battisti 14 tržaški slikar Klavdij Palčič lagajo oziroma zahtevajo spremembe v davčni politiki ter spremembe v carinski politiki. Nadalje predlagajo ustanovitev sistema za ne -kakšen dotok sredstev za kreditiranje pri nakupu avtomobilov in razne druge primerne ukrepe. Obravnavanje vseh teh in še drugih predloženih Ukrepov se je zavleklo več kot je bilo pričakovati in nekatere zahteve so še vedno v fazi proučevanja. Zvezni izvršni svet je nedavno zmanjšal le zvézni davek na promet in premaknil mejo za progresivno obdavčenje avtomobilov. V konkretnem primeru se je ta meja pomaknila na večje kubature in dražja vozila, to se pravi v glavnem na vozila iz uvoza. Samo ob sebi se postavlja vprašanje, kako bo s tem letom? Zmanjšanje zveznega davka na promet je privedlo do tega, da so avtomobili iz Crvene zastave v Kragujevcu postali bolj ceneni in zato se je prodaja vozil premaknila z mrtve točke. Brez zadostnih kreditnih sredstev pa to še vedno ne bo pripomoglo k razprodaji o-ziroma k razpečevanju vse proizvodnje. Davčne spremembe so privedle le do tega, da je podjetje prišlo do tako imenovane normalne stopnje, menijo v vodstvu podjetja v Kragujevcu. In to primerjajo z razmerami drugod v svetu, kajti v Zvezni republiki Nemčiji, v Belgiji in nekaterih drugih deželah zahodne Evrope je davek še vedno za 1 odstotek manjši kot v Jugoslaviji. Kljub temu pa je ukrep zveznega izvršnega sveta «izredna podpora naporom za večjo proizvodnjo in prodajo domačih avtomobilov», kot je rekel generalni direktor zavodov Milenko Bojanič. Zavodi bi v letošnjem letu v celoti morali povečati proizvodnjo za 29 odst. Toda v avtomobilski industriji bo to naraščanje znašalo le 15 odst. v drugih dejavnostih pa nad 30 odst. Produktivnost bodo skušali povečati za 12 odst., zaposlenost za 5, izvoz izdelkov pa kar za 52 odst. Dohodki zavoda Crvena zastava se bodo v tem letu povečali za 39. odst., stroški poslovanja pa bodo v odnosu na leto 1974 večji za 40 odst. Pričakuje se tudi povečanje dohodkov za 20 odst., izdatki za razne obveznosti pa se bodo povečali za 19 odst. Če vse to strnemo v zaključne račune, bi zavodi Crvena zastava letošnjega obračuna ne smeli zaključiti z izgubo, vendar pa tudi ne z kdove kakšnim zaslužkom. V razne sklade bodo zavodi vložili okoli 120 milijonov dinarjev oziroma 12 milijard starih dinarjev. M. D. S. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. trepet, 6. karton, 11. Mate Parlov, 14. SP, 16. koristen, 17. P.T., 18. top, 20. N.T., 21. PRI, 22. kri, 24. COIN,' 26. ere, 27. bremze, 28. ostati, 29. ale, 30. jame, 33. Ava, 34. ujeti, 35. da, 36. epika, 38. tipi, 39. Mati, 41. Alan, 42. eni, 43. kamela, 45. ata, 46. ha, 47. posojilo, 49. il, 50. JUST, 51. rana. NAVPIČNO: 1. TRST, 2. E.M., 3. pak, 4. Eton, 5. ter, 6. krt, 7. Aleš, 8. Ron, 9. TV, 10. niti, 12. Pino, 13. Asti, 15. POKRAJINA, 17. pretakati, 19. prelepi, 21. pravila, 23. imeti, 24. CEJ, 25. Noe, 26. etapa, 31. Adamo, 32. Matej, 34. uteha, 37. anali, 39. mast, 40. Ilir, 43. kos, 44. ala, 47. PU, 48. on. TBILISI — Hribovita vinorodna Gruzija ima zelo bogato in dolgo zgodovino, prepleteno z boji proti Turkom, Perzijcem in drugim osvajalcem. Tbilisi je srce Gruzije. Razteza se v dolini, ki jo seka reka skoraj po sredini, in se vzpenja ob dokaj strma pobočja dveh gora, ki dominirata nad okolico. Na vrhu ene teh gora, na vrhu Mtacminde, do koder prideš iz doline z žičnico, sta mogočen televizijski stolp in restavracija s teraso, od koder se nudi idealen razgled nad mestom in okolico in nad parkom, v katerem je bilo ob našem obisku jeseni še veliko cvetja. Ta hrib je, bi lahko rekli, vsakdanji cilj izletnikov iz Tbilisija. Glavno mestò SSR Gruzije je eno najstarejših in najlepših mest vse Sovjetske zveze. Po zgodovinskih in arheoloških podatkih najstarejše naselje v mestu izhaja še iz četrtega stoletja pred našim štetjem. V sedmem stoletju so Gruzijo zasedli Arabci. Tedaj so zasedli tudi Tbilisi, kjer so postavili rezidenco svojega emira. In tako je trajalo vse do leta 1128, ko je car David IV. osvobodil mesto in vso Gruzijo. Carska Rusija si je Gruzijo priključila leta 1801, leta 1923 pa je Tbilisi postal glavno mesto SSR Gruzije. Tbilisi šteje nad milijon prebivalcev. Je sedež republike in vseh družbenih organizacij v deželi. Zgodovina pravi, da je to mesto bilo porušeno 40-krat in da je štiri-desetkrat ponovno «vstalo od mrtvih». Seveda je mesto staro nad dva tisoč let, kar je vsekakor zelo dolga doba. To bi bila kratka zgodovina glavnega mesta Gruzije, ki pa ga ne naseljujejo le Gruzinci, saj živi v Tbilisiju kar 80 nacionalnosti. Mesto ima 19 muzejev, veliko starih cerkva, sinagog in kulturnih spomenikov ter raznih znamenitosti. Izven strogega centra rastejo nove mestne četrti z modernimi palačami. Mesto ima 12 km podzemeljske železnice, razpolaga pa tudi s 400 tramvajskimi vozovi in 1000 avtobusi, tako da je promet po mestu živahen. Stari del mesta okoli reke Kure in sicer hiše z velikimi terasami, ki so značilne za Gruzijo, nameravajo povsem obnoviti, tako da bi prišla bolj do izraza svojevrstna arhitektura tega mesta. V neposredni bližini mesta je tako imenovano Tbilijsko morje. Gre za umetno jezero, iz katerega črpajo vodo za namakanje razsežnih polj, voda iz jezera pa se uporablja tudi za vodovod, hkrati pa poganja hidroelektrarno. Na zelenih obalah jezera nastajajo novi hoteli in restavracije, ki služijo vedno večjemu številu kopalcev v poletnih mesecih. V načrtu pa i-majo tudi 12 km podzemeljske že- leznice, ki bo povezovala mesto z naseljem ob jezeru. Gruzinsko vino in gruzinski konjak sta znana po svoji kakovosti tudi izven meja Sovjetske zveze. Podobno je tudi s slovito gruzinsko keramiko. Priti v Tbilisi in ne obiskati njegove okolice, pomeni ne obiskati Gruzije. Zato je bil v programu našega izleta tudi obisk znanega samostana Džvari in starega glavnega mesta Mchete. Ko se iz glavnega mesta dežele napotiš proti Ordžonikidzeju, se na obeh straneh ceste razkrivajo pred teboj lepi predeli Gruzije z neskončnimi vinogradi. V daljavi pa se dviga impozantni masiv Kavkaza s svojim najvišjim vrhom Kaz-bekom. In vtem ko se na vrhovih Kavkaza beli sneg, smo v dolini, čeprav v pozni jeseni, imeli 22 stopinj C, torej kar prijetno malone še poletno temperaturo. Specialitete teh krajev so izredne in jih je veliko. V hotelu so nam postregli s temi specialitetami ob vsakem obroku, pri kosilu in pri večerji. Znane so na primer kavkaške vrste sira, kot je znan tudi njihov ovčji pršut, da ne govorimo o raznih vrstah vina, o «eliksiru mladosti», to se pravi o kefiru, ki je tu tako rekoč doma. Trgovin je tu zelo veliko. Na vsakem koraku so. Predmeti iz keramike so prave umetnine, vendar so zelo dragi, posebno ko gre za unikate. Na ulici, ki je zelo živa, čutiš že južnjaško vzdušje. In za Konec malenkost, ki je vredna obembe: Ko smo prispeli v hotel, nas je na mizi v sobi čakalo drobno pismo. Pisalo je: «Prosimo cenjene goste, da upoštevajo dejstvo, da tople vode ni, zaradi popravil v toplarni. Jutri bo tople vode dovolj». In res je tako tudi bilo. Za razliko od dosedanjih potovanj, na katerih smo menjavali letala, kot nekakšne taksije, ker smo prihajali iz enega kraja dežele v drugega, smo iz Tbilisija proti Erevanu potovali z avtobusom, ki nas je vozil skozi lepe predele Gruzije, Azerbejdžana in Armenije. Na tem potovanju se bomo nekoliko dlje ustavili ob jezeru Se-van, ki je 2000 metrov nad morjem. M. Jovanovič Horoskop TOREK, 25. FEBRUARJA 1975 12.30 12.55 13.30 14.10 17.00 17.45 18.45 20.00 20.40 21.40 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nove finančne perspektive in optimizem glede novega dela. Različnost mnenj vaših sorodnikov in prijateljev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši nazori bodo vzbudili dokajšnje navdušenje pri starejših izkušenih o-sebah. Prijetno srečanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne morete biti vedno v ospredju, privaditi se morate tudi zapostavljanju. V družini prijetno vzdušje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vzemite si toliko časa, da reorganizirate dosedanje delo. Kmalu boste u-gotovili rezultate svoje dobre volje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo uspešen dan, posebno za tiste, ki se ukvarjajo s finančnimi zadevami. Odpravite spor v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neko skupno delo bo rodilo zadovoljive uspehe in podčrtalo vašo vrednost. Posvetite pozornost ljubljeni osebi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Rešili boste neko zapleteno vprašanje, ki vas tare že nekaj dni. Ne zavračajte kritik starejših oseb. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Morali boste za kratek čas odložiti neki nov načrt. Prijetno praznovanje v družbi prijateljev. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Premislite dobro, preden sprejmete neko novo obveznost. Neka zastarela načela se vam bodo zdela pravilna. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z lahkoto boste rešili neke manjše, a vendar zapletene naloge. Znašli se boste v neprijetni situaciji. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne vsiljujte drugim za vsako ceno svojega mnenja. V srčnih zadevah se bo kaj zataknilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sprejeli boste nov ukrep v zvezi s poslom, ki se že dolgo vleče. V večernih urah prijetno srečanje. ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Kulturne aktualnosti: Nacionalizem v Evropi Dnevi Evrope: AKTUALNOSTI DNEVNIK Tečaj nemškega, jezika Program za najmlajše Profesor Glott Program za mladino Pazi nase (risani film) in Kdo je na vrsti? Poljudna znanost Nabožna oddaja — Danes v parlamentu — Vremenska slika DNEVNIK Pozor na ona dva: BRONASTI OREL Pred nedavnim KONEC GIBANJA «PARTITO D’AZIONE» Partito d’azione je nastal v ilegali, v času fašizma, ko sta se združila «Giustizia e libertà» in «Movimento liberal-socialista». «Partito d’azione» je zbral okoli sebe v glavnem ljudi, ki so se kot znanstveniki ukvarjali z družbenimi problemi, številne razumnike in politike, ki so se uveljavili kot levo usmerjeni javni delavci. Glede tega lahko navedemo nekaj primerov: Calogero, Salvatorelli, Ginzburg, Valiani, Lussu, Parri, Foà, Lombardi, La Malfa itd. Stranka je bila sicer po številu majhna, toda velik je bil njen delež in močno je vplivala na dogajanja v deželi, tudi v kritičnih trenutkih. DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Kolesarske dirke po Sardiniji: Palau - Nuoro Poskusna oddaja za gluhoneme Nove abecede Športni dnevnik ODKRIVANJE IZVIRA REKE NIL Četrta epizoda Ob 20. uri DNEVNIK PERU’ — PLANET BAKRA Perù, Čile in Zambija so tri dežele sveta, kjer je največ bakra. Posebno Perù je bogat na rudah bakra, ki predstavlja največje bogastvo v deželi. Perù pač meji s Čilom, kjer je baker tudi tista kovina, ki daje deželi velike dohodke, saj je treba tudi razloge za državni udar v tej deželi v septembre 1973 pripisati dejstvu, da sta predsednik Allende in čilski parlament razlastila družbo, ki je eksploatirala čilske rudnike izključno v interesu ameriških rrtogotcev ONA, ON IN NEKDO Srečanje z Vittoriom Borghesijem in Brunom Lellijem JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.35, 11.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV ŠOLA Črke, Peter in volk, Uganke, Ruščina, Vrtec, Človek in njegovo okolje. Znanost in znanstveniki, Glasbeni pouk, Iz svetovne književnosti itd. Smučate s Karlom Schranzem — športna oddaja Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON SPOZNAVAJMO GLASBO: ZVOK IN GIBANJE Obzornik Nikogar ni doma Avtomobil skozi kamero GOTSKA PLASTIKA NA SLOVENSKEM DNEVNIK 22.45 17.45 18.15 18.25 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 17.20 17.40 17.55 18.10 18.25 18.35 18.55 19.30 20.05 Diagonale 21.00 K. Mikszath: ČRNO MESTO — nadaljevanka Nocoj pride na spored četrto nadaljevanje, zato se vrnimo k tretjemu: Gorgej preživlja duševno stisko. Lahko bi odpotoval, toda vest mu ne dopušča. V mračno vzdušje avtor vnese epizodo tragikomičnega značaja, ko se neki ženi vrne mož, ki je menila zanj, da je padel. Ta čas pa si je izbrala za moža kar tasta. Pred grozečo bigamijo se zatečejo k podžupanu, ki naj odloči, čigava bo / DNEVNIK 21.55 19.55 20.15 20.30 21.20 22.10 KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček DNEVNIK MRAČNI JUDE — dramatiziran roman Tretje nadaljevanje ženska v hiši — serijski film Velika Britanija — dokumentarec TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Kitara; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Narečni pesniki v Trstu; 19.25 Pravljice in pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Britte-nova opera: «Peter Grimes». KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Operni zbori in baleti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.40 Cafiero-vo pismo iz Bologne; 15.00 Jezikovni pogovori; 15.45 in 16.10 Poskočne; 16.45 Basist Ivan Sancin; 17.00 Program za mladino; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 21.20 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 in 17.40 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna m operna glasba; 19.30 Koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Pino Puggioni: «Buona notte, Arturo». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.55 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Mah vokalni ansambh: Koroški akademski oktet; 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12-40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Skladbe za mladino; 14.35 O delu glasbene mladine Slovenije; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Prof-dr. Jože Slivnik: Regeneracija odpadkov; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Boruta Lesjaka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Ivan Potrč - Vladimir Frantar: «Na verne duše»; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Musica in modo rustico; 23.05 G. Heym: Pesmi. ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVO, RISE MIKI MUSTER «Kaj iščeta tu?» ju je čez trenutek vprašal eden izmed Indijancev v kečuanščini. Bojan je stopil naprej in pričel pripovedovati njuno zgodbo. Indijanci so ga z zanimanjem poslušali, in ko je končal, je dejal vodnik: «Pojdita z nami!» Dečka sta povabilo rada sprejela. Bila sta prepričana, da ju bodo odpeljali v svoje selišče in ju tam pogostili, kakor so ju prej divji Indijanci. Najprej so šli skozi strahovito divjo in gosto goščavo, nato pa so prišli na izhojeno stezo in po tej do ograje iz visokih in debelih kolov. Dečka sta poznala, da so morali za to ograjo uporabiti kar cela debla mogočnih palisandrov. Divji Indijanci takega dela ne bi zmogli. Prihajata torej v selišče Indijancev, ki morajo biti po svoji kulturi visoko nad svojimi golimi rojaki. Nista se motila. Za ograjo, skozi katero so vodila zastražena vrata, so se tla polagoma dvigala v položen grič, poraščen spočetka še vedno s pragozdnimi drevesi. Krenili *° po stopničasti poti, kakršne sta že poznala Peruja. Pot se je končala na vrhu griča, kjer sta dečka na še večje presenečenje zagled3" la iz rezanega kamenja zidane stavbe, obdane s prav takim obzidjem. SPORT SPORT SPORT NOGOMET V NEDELJSKEM KOLE D LIGE Ponziana v gosteh podlegla okrnjenemu Adrieseju Triestina si je zmago zagotovila v prvem polčasu Pro Gorizia ob remi zaradi dveh napak vratarja Siri-cana - V nedeljskem kolu sedem zmag in dva remija Adriese — Ponziana 2:1 ADRIESE: Cugola, Sancin, Rodi-8nero, Callegaro, Morandin, Penzo. avani, Turola, Paesanti, Gallim-Qr.’ ibridi (72. min. Marangoni. PONZIANA: Magris, Ravalico, Ci-eilo, G. Gerin, Gattonar. F. Ge-ln’ Trentin, Vidonis, Momesso. Le-nardon, Dalle Crode (72. min. Mio-randi). STRELCI: 4. min. Gabrieli. 43. !n’ Trentin iz 11-metrovke, 79 min- Paesanti. SODNIK; Perosino iz Astija. Po treh zaporednih zmagah je anziana v nedeljo doživela v Adrii Poraz. Zmaga Adrieseja je povsem zaslužena, saj so domačini prišli vodstvo že v 4. minuti. Tik pred °ncem prvega polčasa je Ponziana nnzirala. ko je sodnik dosodil do- Sedem zmag in dva remija, je obračun nedeljskega 23. kola prvenstva D lige, v katerem je vodeči Treviso moral sPet prepustili točko nasprotnikom. Ta delni spodrsljaj Trevisa sia izkoristili drugouvrščena Adriese, ki je v zadnjem delu l9re presenetila Ponziana in Triestina, ki je z zmago nad Povigom ostala sama na tretjem mestu lestvice. . P° dveh zaporednih porazih je do zmage prišla tudi Monte-oelluna, ki je nasula v mrežo “ortogruara kar tri žoge. Aadnjeuvrščeni Thiene na je z onim, golom nepričakovano pre-"Wgal Legnago. katerega je tel Coneglianese, ki je s Josičnim izidom odpravil Por-enone. Tudi Ugnano je po veh zaporednih porazih pre-Pr’cljivo odpravil Sampietrese, 0-eremu so se približale Ca-nr>e, ki so izbojevale draaoce-no točko proti Bassanu in Dolo, * Je doma nepričakovano pre-tnagal Pro Gorizio. B. R. rfsl mV?mJ-PVo enajstmetrovko v ko-rrip*- • acanov- Pred tem Pa 50 ^O-nik i *• 0S.tali v desetih, saj je sod-m-t. 1 očitno ni sodil v korist do-ra , m°v- izključil zvezo Turollo za- rinom Udega prekrška nad F- Ge' .Prernoči pa Ponziana ni a lzkoristiti, saj so tako kot v dornaA* i^'òasu tudi v nadaljevanju Prevladovali in včasih desetih111^110. opaziti' da igrajo v raj o- Ponziana je tokrat razoča-kier fredysem na sredini igrišča, siab d rn ac?' Lenardon naletel na med an ln ie zat0 breme povezave na aapad°rn in obrambo slonelo le ie ? ,vovalnem Vidonisu, ki se natine) akor dobro izkazal. Tudi v hu s u ni, šl° vse v najboljšem retin ,e ,enkrat je bil najboljši Tren-orllw ' , re§a je solidni Rodighero J ‘c”.° kril. medtem ko je Momes-PotevJ^3^?0^ Pričakovanjem. S to roma Je ^usso hotel popraviti, ozi-gri^da zarna®iti. vrzel na sredini i-’ ,yendar so še preden se je s prandl tYživel, domačini podvojili Prost.Santljem' ki j« direktno iz 8a strela presenetil Magrisa. d a2iana j® reagirala, vendar so ca^Čln’ Prednost obdržali do kon-na pi, s r1 zmago znižali razdaljo le ove točki za vodečim Trevisom. TRrtana ~ Rov'gO 1 ta z^STlNA: Fontana I, Lucchet-va i h, 'r Fontan a II (29. min. Ri-Mareato6 tUC^ Foresti, Garofalo, RnmAJosetto’ Veneri, Dri. non p 0: Pertella, Brunello, Za-Criveli.eria^-’ chinchio, Zecchin, Carani'|ri'AjPistori‘ Facco (63 min. STRpj Maruzzo, Pianta SODmlC: v 39- min- De buca ZpN«; Berizzi iz Arezza estina vTSt0?erja De Luce j® Tri-vigo 7 iorviscosi premagala Ro-ki iè P01®8 tega zadetka, sami m 001 , srečanje, je o tekmi vem noia ma 0 kaj Predati. V pr-kazam i aSU 81 i® Triestina po pri-tero ! lfir ^služili ključjef c®sf?!a ?e P° golem nastrai igri zaslužila prednost, ka-egla ’ Sodnik je dosodil prosti grišfaZaT?'rzi?®arie na levi strani i- sredmó Predlo2il v Presencf, er -1® Tie Luca z glavo čani Tn1 ,vratarja Bertello. Trža- V nadaljevanju se je stanje na i-grišču nekoliko spremenilo Pobudo so prevzeli predstavniki Roviga, bolj po zaslugi Tržačanov( ki so precej popustili) kot pa po lastnih močeh. Skratka povedano, drugi polčas je bil res dolgočasen in to sta ob koncu izjavila tudi trenerja Vi-cariotto in Tagliavini, ki je kot vedno zelo diplomatsko menil, da je Rovigo odločno reagiral v nadaljevanju in da si gotovo zasluži boljšo u-vrstitev na lestvici. Na srečo se je Taglavini rešil, ko je priznal, da ta ekipa, ki je premagala Rovigo, ni prava Triestina, saj so manjkali trije ključni nogometaši Berti, Zampare in Goffi, poleg tega pa se je poškodoval še Fontana in zato so morali Tržačani ubrati popolnoma drugačni sistem igre. V nedeljo je bilo važno zmagati in to je Triestina dosegla in se tako rešila kritik, ki bi prišle v primeru drugačnega izida. Prihodnjo nedeljo bodo morali Tržačani v Trevisu boljše zaigrati, kajti s tako igro je težko, da bodo presenetili Treviso, ki je prvi s štirimi točkami prednosti. B. R. Dolo — Pro Gorizia 2:1 (0:0) DOLO: Fornasiero, Magliuolo, Bisso, Righetto, Ballarin, Durante, Faggian, (Barghetto), Molinari. Bo-naldi, Buson, Giolo. PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, Domeneghetti, Zoratti, Torninovi, Michelut, Ridolfi (Gardenal), Barile, Trevisan, Donda, Zuttion. SODNIK: Da Pozzo iz Monze. STRELCI: v 46. min. d.p. Magliuolo, v 48. min. Faggian in v 62. min. Furlani (11-metrovka). Zaradi dveh napak vratarja Siri-cana si je Pro Gorizia zapravila točko, če že ne obe. Brez dvoma ni bil ta poraz v predvidevanjih ekipe, ki je prav prejšnjo nedeljo pokazala, da prihaja v dobro formo. Tokrat pa je slabo zaigral Siricano, ki je bil prav prejšnjo nedeljo eden najboljših na igrišču in ki je ubranil 11-metrovko. Domačini so v prvem polčasu i-grali precej zmedem in brez vsake povezave. Njihov cilj je bila zmaga, s katero bi spet dobili kako upanje, da se rešijo spodnjega de- la lestvice. Goričani so zaigrali precej umirjeno in so dobro odbijali vse napade Ma. V začetku tekme se je poškodoval Ridolfi, ki je moral zapustiti igrišče. V drugem polčasu so domačini prišli v vodstvo v prvi minuti. Na strel Migliola je Siricano pustil žogo v mrežo, ne da bi jo skušal braniti. Dve minuti kasneje pa so domačini podvojili. Na predložek veznega igralca je žogo dobil Faggian, ki se je nekoliko obotavljal, vendar bi Siricano lahko žogo odbil. Slednji pa je bil še bolj negotov kot napadalec in pustil, da je ta streljal. Brez dvoma sta oba gola slabo vplivala na igralce Pro Gori-z‘\ ki so precej zmedeno nadaljevali igro. V 17. minuti je sodnik dosodil gostom 11-metrovko, ki jo je Furlani realiziral. To priložnost bi Pro Gorizia lahko izkoristila, saj je domača o-bramba precej šepala. Nepovezanost med goriškimi igralci pa je preprečila to, kar bi lahko bilo zelo enostavno in lahko. P. R. iiiiiiiuiiiiiiiiiiiii um inni iiiiiiui iiiiiiiiiiiiiiiimiifiiuiiuiiiiiiiii m inni i mi iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiinn KOŠARKA V ITALIJANSKI B LICI Patriarca spet dobro zaigrala Lloyd prvič uspešen na tujem V A ■ 2 ligi so Tržačani premagali Maxmobili s točko prednosti kar bi r™’ V' Povišali prednost, enajstericndRbil-a prehuda kazen za PrvŽm RoviSa. ki Je sicer v kovanjem CaSU zaigrala P°d priča- ■•nuni B LIGA Patriarca — Libertas Asti 104:59 (52:27) PATRIARCA: Fortunato 9, Bruni 18, Flebus 20, Ardessi 14, Soro 9, Furlan 4, Savio 14, Spezzamonte 6, Fabris 10, Marušič. LIBERTAS: Bottecchia 4, Grasselli 9, Maghet 11, Santuz 4, Gian-gasparo 15, De Grassi, Carbone, Tonon 6, Carucci 4, Morello 2. Sodnika: Nappi iz Rima in Tre-bacchette iz Bologne. Prosti meti: Patriarca 24:18, Libertas Asti 20:13. Patriarca iz Gorice je v nedeljo spet zaigrala kot zna in brez vsake težave odpravila Libertas iz Astija. Tekma ni bila zanimiva, saj so domačini pokazali svojo premoč že v prvih minutah igre in si nabrali precej košev prednosti. Kljub lahki zmagi pa je Patriarca pokazala nekatere pomanjkljivosti, ki so bile vidne že na prejšnji tekmi v Turinu. Posebno v obrambi obstajajo še nekatere vrzeli, ki jih bo moral trener Sales čimprej odpraviti. LESTVICA Patriarca 14 točk; Ginnastica Turin 12; Novatese 10; Toiano 6; Asti 4: Franchising 2. P. R. A-2 LIGA Lloyd Adriatico — Maxmobili Pesaro 79:78 (41:43) MAXMOBILI: Graselli 19, Fiorio 17, Gurini 6, Cinciarini 20, Can-ciani 16, Diana, Del Monte, Natali, Ponzoni, laniello. LLOYD ADRIATICO: Pozzecco 2, Meneghel 6, Forza 4, Millo 7, Bub-nich 18, Brooks 24, Bassi 12, Jacuz-zo 14, Chittolina, Brandmayer. SODNIKA: Melone in Portalusi iz Brindisija PROSTI METI: Lloyd 9:12. Maxmobili 6:12 Proti vsem pričakovanjem je Lloyd osvojil svojo prvo zmago na tujem igrišču in to kar proti eni izmed najboljših peterk tega prvenstva. Rezultat jé toliko bolj nepričakovan, če pomislimo, da je Maxmobili v Trstu požel visoko zmago in da je Lloyd prejšnjo nedeljo zgubil na gostovanju v Bergamu proti zad-njeuvrščenemu Prandoniju. Vsekakor pa je treba pripomniti, da so domačini zaigrali brez dveh ključnih igralcev, kot sta Lestini (poškodovan) in Američan Hughes (bolan). Poleg tega pa je odpovedal še playmaker Gurini, ki je dosegel le šest točk. Rezultat je bil skozi celo tekmo izenačen in je vodila sedaj ena, sedaj druga peterka. Nazadnje pa si je Lloyd priboril malenkostno pred- nost in jo obdržal do konca. Ponovno je bil steber tržaške ekipe Brooks medtem ko so bili med domačini najboljši Fiorio, Graselli in Cinciarini. IZIDI A - 2 LIGE Saelà — Prandoni 113:71 Moretti — Rondine 75:69 Lloyd A. — Maxmobili 79:78 Ausonia — Lib. Brindisi 81:77 LESTVICA: Jolly 26; Saelà 24; Moretti in Pinti Inox 20; Maxmobili 18; Rondine 16; Lloyd Adriatico 12; Libertas Brindisi 10; Ausonia 8; Prandoni 6. Marko CIKLOKROS PULJ, 24. — Letošnje jugoslovansko državno prvenstvo v ciklokrosu je bilo v Pulju. Tega petega zapovrstnega prvenstva se je udeležilo rekordno število tekmovalcev tako med člani kot med mladinci. Končna zmagovalca pa sta bila Cvitko Bilič med starejšimi ter Ljubljančan Franc Gajzer med mladinci. Prvenstvo si je ogledal tudi vršilec dolžnosti zveznega kapetana Veselin Petrovič, ki se je hotel prepričati o pripravljenosti kolesarjev, ki bodo prišli v poštev za sestavo reprezentance za nastop na tradicionalnih dirkah «Okrog Alžira» in na «Dirki miru». SABLJANJE TRŽIČ, 24. — Na deželnem prvenstvu v sabljanju je zmagal Videm-čan Ciroi, medtem ko se je na drugo mesto uvrstil Tržačan Zanier. Pripomniti je treba, da je ta športna zvrst v naši deželi malo razvita, zaradi česar je že uspeh, da je prvenstvu, ki se je odvijalo v športni palači v Tržiču, prisostvovalo okrog sto gledalcev. V 3. KOLU HNALNIGA IliRNIBJA PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA Dragocena zmaga Bora proti Libertasu iz Trsta Navdušenje med igralci in številnimi navijači Najboljši strelec je bil spet Robi Klobas (23 točk) - Po tej zmagi so Borovi košarkarji sami na vrhu lestvice s šestimi točkami Bor — Libertas Trst 69:66 (31:32) BOR: Sirk (k) 8, Ambrožič 5, Kralj, Francia, Fabjan 6, Baraz-zutiti 10, Klobas 23, Sosič 8, Lisjak, Kraus 9. LIBERTAS TRST; Giacca, D’Angeli 17, Mocenigo 3, De Gioia 8, Cuccali 18, Rigo, Pucci, Nisi 0, Signanini 12, Zudettich (k) 2. SODNIKA: Gozzolino in Gilleri (Trst). PROSTI METI Bor 5:14, Libertas Trst 10:16. Intenzivni treningi in prijateljske tekme, ki so jih imeli borova- pretekli teden, so v nedeljo obrodili zaželene sadove. «Plavi» so sicer z minimalno razliko premagali libertas iz Trsta, ki je neposreden tekmec za vstop v D ligo in ima v svojih vrstah starejše, a izkušene igralce, saj je večina teh nastopila že v višjih itelijanskih ligah. Prav ta izkušenost in bo-benost sta bila prva skrb trenerja Lakoviča in ekipe same. Zato je peterka «plavih», ki so jo sestavljali Sirk, Barazzutti, Sosič, Fabjan ter Klo- bas, odio, .o stopila na igrišče in v prv'h štirih minutah dosegla sedem košev, medtem ko niso nasprotniki nikakor mogli uveljaviti svojih metov od daleč, kajti naši fantje so jih branili mož-moža. Toda po teh minutali odlične igre so se borovci nekajkrat nesporazumeli v obrambi. To pa so izkoristili izkušeni nasprotniki in v 19. minuti prvega polčasa celo povedli za tri točke. Peterka, ki je nastopila v prvem polčasu, je nato stopila na igrišče še bolj prepričana v lastno zmago. Končno so se naši fantje rešili psihoze «močnega nasprotnika» in so hitro in oeločno zaigrali. Z druge strani pa sta D’Angeri in Cuccari zadevala Borov koš od vsepovsod. Tudi drugi polčas, tako kot prvi, je bil izredno zanimiv in napet. Do zadnjih sekund se ni vedelo o končnem zmagovalcu. Številna publika pa je spet pokazala, kako lahko z bučnim navijanjem pomaga «plavim», ki so prav z zadnjih sekundah zbrali še svoje zadnje moči, da so lahko zmagali. S sobotnega srečanja med Borom in Juventusom ■iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiirnTiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiminiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiii ODBOJKA V MOŠKI IN ZENSKI C LIGI Položaj zgoniškega Krasa postaja zaskrbljujoč Borovke so s težavo odpravile uporni Corridoni Brežanke zaigrale medlo in premalo odločno v napadu, kar je bilo zanje usodno proti Libertasu iz Pordenona MOŠKA C LIGA AGLI Montecchio — Kras 3:2 (15:9, 9:15, 7:15, 15:6, 15:12) AGLI: Longo, Fagiana, Guderzo, Castegnaro, Vianato, Vibono, Zam-bello, Battistin, Vencato, Fin in Ruzzerò. KRAS: Drasič, B. in L. Milič, L. in S. Budin, Škrk, živec. Vesna-ver, Žerjal in Marušič. SODNIKI: Fa vero iz Padove, Calcare in Bozzetti iz Vicenze. V nadaljevanju moške odbojkarske C lige ni šesterki Krasa uspelo, da bi pretrgala svojo vse predolgo negativno serijo in je v Montecchiu že sedmič zaporedoma okusila grenkobo poraza. Ta je bila tudi obenem prva letošnja zmaga domačinov, ki so tako zmanjšali svoj zaostanek na sami dve točki od Krasa, 1 ' si deli predzadnje mesto z ekipo Brusegana iz Padove. Poudariti moramo namreč, da je bil v Montecchiu Kras tehnično boljši nasprotnik in je prikazal nedvom- "l"""""",,|lllillllllliIMiiiiiiIiiiiiiiiiliuiiiiiiiiiiim.................................................. H^MIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA Krasovke zmagovite tudi v Parmi Slovenske igralke so tako še vedno na prvem mestu na lestvici tenskega3 etaklef;a 80 v f^tem kolu ea prvenstva namizn°teniške- mi še fnn ^ llge slavila v Par-chranila n g adko zmaSo i« so tako Zmaga ieP f 'J-,™®3*-0 na lestvici. Ta j® Kras nastnnn dragocenejša, ker zaradi odsntt0pii. v okrnjeni postavi so krasovke t 1 ,MiliČeve' Vendar so kot celota t^tnkrat dokazale, da j® Poprečna® v! ° Premagljtee, ker zelo visoka •aven Posameznih igralk ali one igr^km0rebitna odsotnost te na končnfS® ^ VpUva bistveno kazaloeddaSskne™ s1rečaniu se je izda so emihjske igralke pre- šibak nasprotnik, da bi lahko ogrozile zmago predstavnic zgoniške občine. Vesnaverjeva je bila najuspešnejša in je gladko odpravila vse tri nasprotnice. Ostali dve odlični zmagi sta izbojevali Žigonova in Blažino-va, ki je trenutno v dobri formi in se je za zeleno mizo primerno oddolžila za izkazano ji zaupanje. Do konca prvenstva manjkajo še tri kola in krasovke imajo vse možnosti, da si zagotovijo še prav toliko zmag. CSI Parma — Kras 2:5 Galvani — Žigon 2:1 Valla — Vesnaver 0:2 Reggiani — Blažina Galvani — Vesnaver Reggiani — Žigon Valla — Blažina Reggiani — Vesnaver 0:2 0:2 0:2 2:0 0:2 -bs— OBVESTILO SPD1 obvešča, da ima oa razpolago izkaznice FISI za tekočo sezono za vse starostne kategori je in stanejo 3.000 !ir. V Ul Ceppa 9 lahko dosiavite denar, rojstne ui ostale podatke. no učinkovitejšo in kakovostnejšo igro. Edina hiba, ki je postala že kronična, obstaja v prepogostih pavzah v igri, igralci se včasih «izgubijo v žlici vode» in zaradi pomanj- kanja samozavesti ne znajo v kritič- I štiri točke. V prvem setu so bile borovke zelo statične, zagrešile so začetniške napake, to pa je izkoristil Corridoni, ki je močno povedel in z lahkoto osvojil set. Plave so zbrale le nih trenutkih takoj odločno zausta viti nasprotnikovega napada. Krašovci bi sobotno tekmo lahko gladko zmagali, saj so v prvem setu vodili z 9:6 (čeprav so do tedaj zgrešili kar pet servisov). Tedaj pa so se nerazumljivo «ustrašili» nasprotnika, ki je izkoristil vse napake naših predstavnikov in Montecchio je nanizal 13 zaporednih točk. V drugem setu je po vodstvu domačinov s 4:0 prišlo na igrišču do preobrata: krasovej so zaigrali o-dločneje in ob veliki premoči gladko zmagali tako v drugem kot v tretjem setu. V četrtem setu je kazalo, da so krasovci na robu zmage. Predvajali so namreč prodorno igro in povedli s 4:0, nakar se jim je spet zataknilo: nasprotniki so dosegli nekaj točk z odličnim serviranjem, kar je krasovce zmedlo in so na mah odpovedali na celi črti. Peti set je potekal nervozno do stanja 6:6, ko so domačini izkoristili slabo obrambo v polju in predvsem pomanjkljiv blok gostov ter povedli s 13:6. «Belordeči» šo nepričakovano reagirali in z navdušujočo serijo napadov zmanjšali zaostanek na 12:13, nakar je zgrešen servis odprl domačinom pot do zmage. -bs- ŽENSKA C LIGA Corridoni — Bor 2:3 (15:4, 6:15, 15:11, 12:15, 10:15) V soboto je ženska odbojkarska ekipa Bora gostovala v Foglianu. Corridoniju je le za las ušla priložnost, da si pribori dve točki v prvenstvu. Borovke so verjetno odigrale svojo najslabšo tekmo, treba pa je poudariti, da je Corridoni zelo nevaren nasprotnik na domačih tleh. Tržačanke ie motila tudi slaba razsvetHava, tako da se niso znašle na igrišču. V drugem setu je bila slika o-bratna: pia ve so takoj prevzele vodstvo in ga obdržale do konca, kljub spodrsljajem pri sprejemanju servisa. Tretji set je bil najbolj izenačen. Obe ekipi sta se borili za vsako žogo. Borovke pa so v kritičnih trenutkih popustile in bile ob set. V četrtem nizu so borovke povedle do desetice, nato so zgrešile šest zaporednih servisov. Igralke Corridonija so jih dohitele in začel se je najbolj zagrizen del tekme. Plave so se razigrale s Pemarči-čevo in Glavinovo, ki je bila skozi vso tekmo zelo zanesljiva v o-brambi. Zadnji, odločilni set, se je začel v znamenju premoči borovk. Pri menjavi igrišča je bilo stanje 8:1 za borovke. Takrat se je Corridoni boril zelo zagrizeno in v obrambi so bila dekleta res odlična. Po napetih akcijah ie Bor le osvojil set in s tem tekmo. Plave so zaigrale pod povprečjem, zlasti so razočarale v obrambi. Pred zaključkom prvega dela prvenstva iih čaka še tekma z ekipo Sala, ki ne predstavlja velike nevarnosti. ŠADA Lib. Pordenon — Breg 3:1 (15:7, 15:9, 10:15, 15:1) BREG: Križmančič, Trenta, Ole-nik, Sancin, Meneghetti, Pavletič, Lovrečič, Kofol, Hmeljak, Klabian. LIBERTAS: Moro, Pulatti, Sartor, Moschino, Micheletto, Sartor G., Pa-gura, Turchetto, Tonon, Martin. Tudi z gostovanja v Pordenonu so se brežanke vrnile praznih rok, saj jih je tam porazila domača ekipa Libertasa. S tem porazom pa si je Breg zapravil izredno priložnost, da se odtrga od repa lestvice in povzpne do mesta, ki mu pripada. Libertas namreč ne spada med nevarne ekipe te skupine. Njegovo glavno orožje je bil v soboto odličen blok, dober pa je bil tudi napad. Breg je tudi v tej tekmi zaigral medlo in premalo odločno posebno v napadu, ki bi moral biti glavno orožje dolinskih deklet. Tekmo pa je v soboto povsem pokvaril izredno nekompetenten sod nik. Ne moremo reči, da je «navijal» za domačo šesterko ,saj v vsej tekmi ni žvižgal nošenih in dvojnih žog. S tem pa je oškodoval prav Breg, ki je bil tehnično neprimerno boljša ekipa od domačink. Prva dva seta sta si bila povsem podobna: Libertas je stalno imel vajeti igre v svojih rokah, Breg pa se mu je le od časa do časa medlo upiral. V nadaljevanju so Brežanke končno le zaigrale odločneje in osvojile niz. Kazalo je, da bodo Dolinčanke le reagirale ko so v zadnjem setu odpovedale na vsej črti, kar jasno priča tudi rezultat. Po tem porazu postaja položaj Brega precej zaskrbljujoč, posebno še, če pomislimo na neugodni koledar naslednjih tekem. V nadaljevanju prvenstva se bo treba krepko potruditi in skušati nadoknaditi zamujeno. INKA Po končani tekmi je bilo zadovoljstvo v Borovem taboru izredno. Najsrečnejši so bili seveda igralci sami, trener in tudi občinstvo, ki ga pretežno sestavlja mladina iz brežanskega kota in ki sledi tekmam naših košarkarjev skozi celo sezono. EKR KADETI Servolana — Polet 53:32 (23:11) POLET: Andolšek, Kalin 7, Sosič 8, Tavčar 11, Malalan, Piccini M., Ferluga 6. p. m.: 6-18 SERVOLANA: Sivini 8, Voltolina 4, Arderò 13, Semenich 6, Norbedo 9, Crevatin 7, Margon, Salich 2, De Possi 2, Scalamera 2. p. m.: 5:16 SODNIKA: Bassi in Pittana Svojo prvo prvenstveno tekmo so Poletovi kadeti odigrali v Skednju ter zgubili s precejšnjo razliko. Igra ni bila kdove kako navdušujoča, saj je treba pomisliti, da se je tekma odvijala zvečer in na odprtem. Openci niso v tem srečanju igrali kot znajo, saj bi se (irugače lahko mnogo bolje upirali nasprotniku, ki ni bil tako nedosegljiv, kot kaže končni izid. Med Openci je treba tokrat pohvaliti le Ferlugo ki je lepo organiziral igro svojih in bil še kar točen v metih. Upajmo le, da bodo Poletovci v nadaljnjih tekmah igrali tako, kot so res zmožni. NARAŠČAJNIKI Polet — Italslder 47:45 (22:19, 41:41, 41:41) POLET: Petje 5, Sosič 18. Ferluga 2, Danev 18, Piccini M., Malalan 4. p. m.: 9-16 SODNIK: Piculin V napeti in dramatični tekmi, ki se je končala šele po dveh podaljških, je Polet iztrgal zmago na tujem Italsidru. Zmaga je povsem zaslužena, saj bi jo Openci dosegli že mnogo prej, ako ne bi zgrešili neverjetno število metov izpod koša. Kljub temu so zaigrali zelo dobro v obrambi, predvsem Danev, ki je poleg tega dal nekaj lepih košev. V podaljških so Poletovd izkoristili prednost, ko so domačini dosegli deset osebnih napak, ki so prešli v vodstvo s serijo prostih metov. Minuto pred koncem je Ital-sider dosegel dva koša, Danev pa je nato izenačil s prostim metom; osem sekund pred koncem je Sosiču uspelo prestreči žogo nasprotniku in je nato dosegel koš, ki je prinesel zmago Poletovcem po razburljivem finalu. DEČKI 47:37 Juventus — Polet (17:20) POLET: Berdon 2, Vitez 9, Piccini A. 4, Gabrielli 12, Kovač, Pisani, Sosič, Krevatin, Grgič 8, Bratož 2. p. m.: 7-22 SODNIKA: Tamaro in Desco Poletovci so tokrat sprejeli v goste tržaško ekipo Juventusa in zgubili za deset točk, potem ko so vodili dober del tekme, predvsem po zaslugi Grgiča in Viteza. Ob koncu prvega polčasa pa je prvi, ki se je izkazal kot prava gonilna sila, moral zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Malo potem mu je iz podobnih razlogov sledil na klop še Piccini; gostje so to izkoristili ter prešli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca tekme. Poleg Grgiča sta v tej tekmi zai-rala res dobro Vitez v obrambi in apadu ter na koncu drugega polčasa Gabrijelčič. Bor — Inter Milje 84:28 (34:9) BOR; Canciani 2, Dovgan 16, Koren 12, Mazzucca 11, Gruden 10, Pegan 11, Mesesnel 5, Slobec 8, Gombač 9. Prosti meti: 6:30. Sodnik; Perisinotto iz Trsta. Bor jg v nedeljo z lahkoto premagal Inter Milje. Tekma ni bila med najzanimivejšimi, vendar pa ji je vseeno prisostvovalo mnogo gledalcev. Naj omenimo, da so domačini zaposleni s košarko le dve leti. Borovci niso imeli težav pri metu na koš. Igrali so dokaj sproščeno v napadu in dobro tudi v obrambi. Med posamezniki naj bi omenili dobro igro Korena, ki se je odlično odrezal pri odbitih in pri metih na koš. Cancia MINIBASKET Polet — Juventus 53:4 (35:4) POLET: Hrovatin 22, Pisani 4, Leniša 11, Vremec 2, Gulič 5, Tavčar 4, Farraglia 5, Sosič S., Sosič D., Feri, Malalan. S precejšnjo lahkoto so Poletovci dosegli prvi par točk v tem prvenstvu. O tej tekmi ni kaj dosti povedati, saj so bili nasprotniki v glavnem začetniki in niso nudili večjega odpora bolj izkušenim O-pencem. Med posamezniki so se v Poletovih vrstah izkazali predvsem Hrovatin s točnimi meti od daleč ter Leniša in Gulič v obrambi. Ricreatori — Polet 28:23 (6:11) POLET: Farraglia, Vremec, Hrovatin 3, Tavčar 3, Pisani 1, Grgič 1, Leniša 9, Gulič 6„ Sosič S., Sosič D , Feri. Borov košarkar Robi Klobas, ki nastopa v promocijskem prvenstvu V telovadnici della Valle so Poletovci odigrali odgodeno tekmo z Ricreatorijem in bili poraženi za samih pet točk. Po zelo dobrem začetku, ko so nasprotnika zmedli s hitrimi protinapadi, se je Opencem v tretji četrtini nekaj zataknilo in so tako Tržačani prešli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca tekme, čeprav so bili Poletovci na tem, da jih spet dosežejo. Tekma je bila vseeno zelo zanimiva in borbena, med Openci pa st« se posebno izkazala Gulič ter v obrambi Pisani. Lota JADRANJE V Trstu bo letos poleti, od 16. do 24. avgusta, prvič jadralno tekmovanje za podelitev naslovov svetovnega prvaka v jadranju. Na sporedu bo namreč 9. svetovno prvenstvo mednarodnega razreda «kadet» za mladince do 18. leta. Nastopilo bo približno dvesto jadrnic z vsega sveta. OBVESTILO Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse igralce odbojke, da so redni treningi v telovadnici ITI, Ulica Puccini, vsak ponedeljek ter četrtek, in sicer od 18.30 do 20.30. Namiznoteniške igralke Krasa so v svoji skupini trdno na prvem mestu NOGOMET 19. KOLO PRVE ITALIJANSKE LIGE Brez sprememb na vrhu lestvice Tudi Torino kandidat za naslov Slaba igra Lazia - Juventus prisiljen na remi - Savoldi najboljši strelec KOŠARKA 24. ROLO PRVE ITALIJANSKE LIGE Sinudyne premagal državnega prvaka Nepričakovan poraz PRVA JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LIGA Slaba igra in poraz Snaidera v Rimu Forst iz Cantuja ponovno sam na vrhu lestvice - Morse le 18 točk Olimpije v Beogradu Zadar in Jugoplastika v sijajni formi Ascoliju torej ni uspelo, da bi prekrižal račune tudi vodečemu Ju-ventusu. Kljub temu pa je moštvo, ki je lani igralo v drugi ligi, spravilo v precejšnje težave Turinčane in je zato neodločen izid točen ter odgovarja obema. Predvsem je z rezultatom zadovoljen Juventus, ki je tako premostil nevarno oviro in ker ni izgubil niti točke prednosti pred drugouvrščenim Laziom. Rimljani so nerodno remizirali pred svojo publiko, kjer so igrali proti Temani. S tem so zapravili zrelo priložnost, da bi se končno le približali vodeči ekipi na dve točki razlike. Lazio je v tem kolu popolnoma odpovedal, slabo so igrali predvsem vezni igralci, napadalci pa so bili brez vsake moči. Nasprotno so gostje, ki se borijo za obstanek, zaigrali zagrizeno in borbeno Sodnik Agnolin je v nedeljo razveljavil Bigonov gol Napadalci Milana res nimajo sreče ter so tako presenetili državne prvake. Poleg tega pa so z dragoceno točko zapustili zadnje mesto na lestvici. Dobro se je v nedeljo odrezal Torino, ki je na svojem terenu premagal Vicenzo in ima sedaj le eno točko zaostanka za Laziom. Torino je s tem podaljšal svojo izvrstno serijo dobrih rezultatov in je dokazal, da lahko še odigra bistveno vlogo v nadaljevanju prvenstva, predvsem čez nekaj nedelj, ko bo imel na sporedu tekmo z Juventu-som. Vanj so namreč uprte oči vseh tistih, ki si želijo, da bi Juventus končno le izgubil in da bi s tem postalo prvenstvo bolj privlačno. Zaradi prepovedi igranja na svojem stadionu je Milan igral z Romo v Veroni in tekma se je zaključila z neodločenim rezultatom. To je sicer najbolj pravičen izid, z njim pa nikakor ni zadovoljen Milan, kateremu je šest minut pred koncem uspelo, da je z Bigonom prišel v vodstvo. Sodnik Angolin pa tega zadetka ni priznal, ker je malo prej dosodil prekršek nad Bieonom in torej ni upošteval prednosti. Po nedeljskem porazu na domačem igrišču je Inter že drugič klonil nasprotniku. Tokrat ga je pre-pr čljivo premagala Bologna, ki ga je tako tudi prehitela na lestvici. V tem srečanju je Savoldi dosegel že dvanajsti gol v prvenstvu ter tako še utrdil svoje vodstvo na Ascoli — Juventus X Bologna — Inter 1 Fiorentina — Cesena X Lazio — Ternana X Milan — Roma X Napoli — Sampdoria 1 Torino — L.R. Vicenza 1 Varese — Cagliari 2 Atalanta — Palermo X Como —■ Novara 1 Perugia — Alessandria 1 Pro Vasto — Spezia 1 Matera — Bari 2 KVOTE 13 — 7.751.000 lir 12 — 191.500 lir lestvici strelcev, obenem pa je to bil 99. gol Savoldija v prvenstvenih tekmah. Izredno zanimivo in polno razburljivih trenutkov je bilo srečanje v Firencah med Fiorentino in Cesene. Domače moštvo, v katerem je ponovno zaigral napadalec Desolati, je doseglo v prvem polčasu dva zadetka z omenjenim igralcem in je že kazalo, da je srečanja konec. V drugem polčasu pa so se gostje zbudili in so že v 15. minuti drugega polčasa dosegli izenačenje. Po tem kolu so na zadnjem mestu ostale Sampdoria, katero je z lahkoto premagal Napoli. Vicenza ter Varese ki je doživel dokaj nepričakovan poraz doma proti Cagliariju. Zanimivo je dejstvo, da je edini zadetek za Cagliari dosegel Riva, kateremu je bil to prvi gol iz akcije v letošnjem prvenstvu. Z repa pa sta se povzpela Ternana in Ascoli, ki sta, kot smo že omenili, remizirala. # # # LA VALLETTA, 24. - V srečanju izločilnega dela tekmovanja za evropski nogometni pokal je v okviru 8. skupine Malta prepričljivo premagala Grčijo in s tem pripravila presenečenje. Malta je na svojo dobro formo opozorila že v tekmi z Zahodno Nemčijo, ki jo je slednja dobila s pičlim 1:0. Domačini, ki so dobro igrali predvsem v prvem polčasu in nato še v začetku drugega, so povedli s srednjim napadalcem v 32. min. p.p., nato pa je rezultat povišalo levo krilo Magro v 33. min. d.p. Po tem srečanju zgleda lestvica 8. izločilne skupine takole: Grčija (4 tekme) 4 točke Zahodna Nemčija (2 tekmi) 3 Malta (2 tekmi) 2 Bolgarija (2 tekmi) 1 Della Fiori (Forst) bo danes deležen v Beogradu še posebne pažnje. rniiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiimimiininiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiu SMUČANJE TEKMOVANJE ZA SP V NAEBI Prollovi že petič svetovni pokal Gros ne bo ponovil lanskega uspeha Stenmark v dveh nastopih zbral 45 točk - Klammer le 16 točk zaostanka ■ Zmago v slalomu osvoji! Hinterseer, Thtini komaj peti NAEBA, 24. — Kljub dejstvu, da je Gustav Thoni precej razočaral v dveh nastopih na Japonskem, pa je še utrdili svoje vodstvo na lestvici za svetovni pokal. V nedeljskem slalomu, v katerem je zmago osvojil Avstrijec Hans Hinterseer, je Italijan zasedel komaj peto mesto in dosegel 8 točk, tako da jih ima sedaj 16 več od najbližjega zasledovalca Franza Klammer ja, ki je v slalomu bil 17. V Naebi je torej zmagal Hinterseer, ki pa je le za las (komaj šest stotink) premagal odličnega Inge-marja Stenmarka. Avstrijec je bil v prvem delu sezone precej v senci in je večkrat razočaral, že nekaj časa pa smuča spet odlično in zato so rezulatati ponovno taki, kot jih je imel lam. Preseneča pa dejstvo, da je Hinterseer premagal kar Stenmarka, ki je v tem trenutku najbolj v formi od vseh vrhunskih smučarjev. Šved, ki je sicer še> izredno mlad, se je-na Japonskem odlično odrezal in v dveh nastopih zbral 45 točk, s katerimi je prepričljivo prehitel Grosa na lestvici za svetovni pokal. Razlika med Thonijem in Švedom pa je 41 točk, kar daje Stenmarku le malo upanja na končno zmago. Najbolj je v Naebi razočaral Gros, ki je imel pred tema dvema nastopoma še nekaj možnosti, da bi ponovil lanski uspeh. Ker pa tu ni osvojil niti točke (slaloma ni dokončal), je zanj svetovni pokal že nedo- segljiv. Slaloma prav tako ni dokončal mladi 17-letr.i Jugoslovan Bojan Križaj, ki je s tem izgubil priložnost, da bi si nabral nekaj FIS točk, ki bi mu v prihodnjem letu omogočile, da bi nastopal z nižjimi štartnimi številkami. * * * Vzporedno z moškim slalomom je bil na sporedu tudi ženski veleslalom, v katerem je bila ponovno najboljša Annemarie Pròli - Moser, ki si je tako že dokončno zagotovila peto zmago v tekmovanjih za svetovni pokal. Avstrijka je z naskokom skoraj ene sekunde premagala rojakinjo Kaserer, tretja pa je bila Italijanka Cristina Tisot, ki je na Japonskem dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev. VRSTNI RED 1. Hinterseer . (Av.) 86”46 2. Stenmark (Šved.) 86”52 3. Neureuther (ZRN) 86”87 4. Schlager (ZRN) 87”47 5. Thoni (It.) 87”53 6. Hauser (Av.) 87”63 7. Radici (It.) 87”72 8. Kniewaser (Av.) 87”74 9. Tresch (Švi.) 88”73 10. Berchtold (Av.) 89”40 LESTVICA ZA SP 1. Thoni (It.) 206 točk, 2. Klammer (Av.) 190, 3. Stenmark (Šve.) 175, 4. Gros (It.) 145, 5. Haker (Nor.) 125, 6. Hinterseer (Av.) 103, 7. Plank (It.) 88, 8. Grissmann (Av.) 84, 9. De Chiesa (It.) 70, 10. Ochoa (Špa.) 68. Annemarie Proll-Moser je petič osvojila naslov za svetovni pokal. Frolova nedvomno sodi med najboljše smučarke vseh časov VRSTNI RED 1. Pròli - Moser (Av.) 1’27”57 2. Kaserere (Av.) 1’28”29 3. Tisot (It.) 1’28”45 4. Jacot (Fr.) 1’28”60 5. Fleckenstein (ZDA) 1’28"90 6. Morerod (Švi.) 1’29”02 7. Zurbriggen (Švi.) 1’29”28 8. Nelsen (ZDA) r29"33 9. Dorsey (ZDA) 1’29”35 -10. Schroll (Av.) 1’29”42 LESTVICA ZA SP 1. Pròli - Moser (Av.) 268 točk, 2. Wenzel (Liecht.) 186, 3. Mitter-mayer (Av.) 162, 4. Zurbriggen (Švica) 133, 5. Nadig (Švica) 117, 6. Nelsen (ZDA) 107, 7. Zechmeister (ZRN) 105, 8. Morerod (Švi.) 98, 9. Serrat (Fr.) 86. 10. Drexel (Av.) 76. VATERPOLO NA MEDNARODNEM TURNIRJU Jugoslavija prva v Barceloni BARCELONA, 24. — Jugoslovanski vaterpolisti so dosegli še en pomemben uspeh na mednarodnem turnirju v Barceloni. Plavi so najprej premagali Italijo z 9:6, potem pa so nepričakovano igrali neodločeno z Zahodno Nemčijo 5:5. V odločilnem srečanju za prvo mesto so tesno premagali domačine s 3:2, kar jim je prineslo tudi zasluženo prvo mesto na turnirju. Italija se je morala zadovoljiti s tretjim mestom, saj je najprej izgubila z Jugoslavijo, potem z domačini 7:5. V zadnjem srečanju pa so «azzurri» končno le slavili z Zahodno Nemčijo. Končni vrstni red: Jugoslavija 5 točk, Španija 4, Italija 2 in Zahodna Nemčija 1. PLAVANJE Odlični dosežki v NDR ROSTOCK, 24. — Prvenstvo Vzh. Nemčije v plavanju Se je končalo z nekaterimi odličnimi rezultati. Med temi velja omeniti sedem najboljših izidov na svetu za male bazene. Kot običajno so imele levji delež plavalke. Med njimi pa odlična Enderjeva, ki je 100 metrov prosto preplavala v 56”17, 200 m 2’00”56, 100 m delfin 1,01”39, presenetila pa je še Hempel, ki je bila zaenkrat še nepoznana na 200 m hrbtno v 2'15”95 ter Linke 200 m prsno s 2’33”19. Poleg teh pa še Tauber v mešanem slogu na 200 m in 400 m z 2T7”45 ter 4,48”64. .............................................um...um................................................... Italijanska nogometna prvenstva A LICA IZIDI 19 KOLA Ascoli — Juventus 0:0 Bologna — Inter 2:1 Fiorentina — Cesena 2:2 Lazio — Ternana 0:0 Milan — Roma 1:1 Napoli — Sampdoria 2:0 Torino — L.R. Vicenza 2:1 Varese — Cagliari 0:1 LESTVICA Juventus 29; Lazio 26; Torino 25; Napoli 24; Milan, Bologna in Roma 22; Inter 21; Fiorentina 19; Cagliari in Cesena 16; Ternana in Ascoli 13: L.R. Vicenza, Varese in Sampdoria 12. PRIHODNJE KOLO (2.3.) Cagliari — Boiogna, Cesena — Ascoli. Inter — Lazio, JuventSr — Sampdoria, L.R. Vicenza — Milan, Napoli — Fiorentina, Roma — Varese, Ternana — Torino. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 12 zadetkov: Savoldi Bologna) 9 zadetkov: Prati (Roma) 8 zadetkov: Gori (Cagliari) in Chi-naglia (Lazio) 7 zadetkov: Braglia (Napoli) ter Pu-lici in Oraziani (Torino) B LICA IZIDI 21 KOLA Atalanta — Palermo 0:0 Avellino — Brescia 2:0 Brindisi — Verona 0:0 Catanzaro — Reggiana 1:1 Como — Novara 1:0 Genoa - - Spal 1:0 Parma - - Sambenedettese 2:0 Perugia — Alessandria 1:0 Pescara — Foggia 2:0 Taranto — Arezzo 0:0 LESTVICA Perugia 31: Verona 29; Como in Palermo 25; Novara in Brescia 24; Catanzaro 23; Avellino in Pescara 22; Foggia 21; Parma in Genoa 20; Atalanta in Sambenedettese 19; Alessandria 18; Taranto 17; Arezzo in Spai 16; Reggiana 15; Brindisi 14. PRIHODNJE KOLO (2.3.) Alessandria — Atalanta, Arezzo — Catanzaro, Brescia — Taranto. Foggia — Perugia, Genoa — Brindisi. Palermo - Como. Reggiana — Pescara, Sambenedettese — Novara. Spai — Parma, Verona — Avellino. C LICA A SKUPINA IZIDI 23. KOLA Clodiasott. — Legnano 0:0 Juniorcasale — Belluno 0:0 Mantova — Monza 1:3 Piacenza — Cremonese 0:0 S.A. Lodigiano — Padova 1:1 Seregno — Mestrina 0:2 Solbiatese — Pro Vercelli 1:1 Trento — Lecco 1:2 Venezia — Udinese 0:1 Vigevano — Bolzano 1:0 LESTVICA Piacenza 31; Udinese 29; Monza in Seregno 27; Cremonese 26; S.A. Lodigiano, Venezia in Mantova 25; Trento in Vigevano 24; Clodiasotto-marina in Padova 23; Juniorcasale, Belluno in Lecco 21; Pro Vercelli in Bolzano 19; Solbiatese 18; Mes-trina 17; Legnano 15. PRIHODNJE KOLO (2.3.) Seregno — elodiasottomarina, Bolzano — Juniorcasale, Mestrina — Mantova, Cremonese — Monza, U-dinese — Piacenza, Lecco — S.A. Lodigiano Belluno — Solbiatese. Legnano — Trento, Padova — Venezia, Pro Vercelli — Vigevano. D LICA C SKUPINA IZIDI 22. KOLA Adriese — Ponziana 2:1 Audace —- Treviso 0:0 Caorle — Bassano 0:0 Coneglianese — Pordenone 0:0 Dolo — Pro Gorizia 2:1 Legnago — Thiene 0:1 ■ Lignano — Sampietrese 4:2 Montebelluna — Portogruaro 3:0 Triestina — Rovigo 1:0 LESTVICA Treviso 31; Adriese 29; Triestina 27; Audace 26; Ponziana 25; Montebelluna 24; Legnago 23; Coneglianese, Pordenone, Lignano in Pro Gorizia 22; Portogruaro in Bassano 21; Sampietrese in Rovigo 17; Dolo in Caorle 16; Thiene 15. PRIHODNJE KOLO (2.3.) Pordenone — Audace, Sampietrese — Caorle, Ponziana — Coneglianese, Portogruaro — Dolo. Adriese — Legnago, Thiene — Lignano, Pro Gorizia — Montebelluna, Bassano — Rovigo, Treviso — Triestina. Nedeljsko košarkarsko kolo prve italijanske lige je pripravilo simpatizerjem tega športa vrsto presenečenj. To velja v glavnem za o-srednje srečanje dneva med Sinu-dynejem iz Bologne in pa Ignisom. Za tekmo je vladalo izredno zanimanje: Ignis se je namreč med tednom zelo dobro odrezal v prvenstvu za pokal prvakov, kjer je ponovno dokazal, da je trenutno v odlični formi. S svoje strani pa igra Sinudyne zadnje čase zelo dobro, saj je premagala najprej Innocenti, potem pa še trenutnega le-aderja na lestvici Forst iz Cantù-ja. Zasluženo je srečanje osvojila peterka iz Bologne, ki je znala v zadnjih minutah ohraniti mirnejše živce in srečanje osvojiti v lastno korist. Presenečenje predstavlja tudi poraz deželnega prvoligaša Snaidera iz Vidma, ki je nerodno izgubil srečanje v Rimu proti tamkajšnjemu EBP. Na dostojni tehnični ravni je, vsaj v prvem polčasu, tudi tokrat zaigral McDaniels, odlično pa je igral na strani Rimljanov Quercia, ki je sam dal 33 točk. Brez težav je v Cantùju domača peterka Forsta odpravila z visokim izidom Danes v Beogradu Partizan-Forst Drevi bo v okviru tekmovanja za Koračev pokal na sporedu zanimivo srečanje med F or stom, ki je lani osvojil ta pokal in Partizanom, ki je izločil Innocentija. Tekma bo v Beogradu in bo nekakšna ponovitev lanskega finala, v katerem sta igrala isti moštvi in v katerem je Forst osvojil zmagi tako v Beogradu kot na domačem terenu. Drugo polfinalno srečanje med Brino iz Rietija in Barcellona, ki jo trenira Jugoslovan Žeravica, bo jutri. Jutri bosta na sporedu dve polfinalni srečanji za pokal pokalnih prvakov. Zanimiv bo predvsem jugoslovanski dvoboj med Jugoplastiko in Crveno zvezdo, od katerih se bo torej ena uvrstila v finale. V drugi tekmi se bosta srečala Sofia in Spartak iz Leningrada, ki najbrž ne bo imel velikih težav, da se uvrsti v finale. V okviru pokala prvakov bodo v četrtek odigrali še zadnja srečanja. V skupini «A» bo igral Zadar na Dunaju, Ignis pa v Malinesu proti Racingu. Poleg tega pa bo na sporedu še tekma Balkan Botevgrad - Slavijo Praga. Lestvica je v tej skupini taka: Ignis 8, Zadar in Malines 6, Dunaj 4, Balkan in Slavijo 0. Razvidno je, da mora Zadar zmagati, če hoče zasesti drugo mesto in se tako uvrstiti naprej. To pa ne bi smelo biti težko, posebno ne, ker mora Zadar i-grati nato še na domačem terenu in ker bi moral Ignis brez večjih težav odpraviti Belgijce. V skupini «B» so na sporedu naslednja srečanja: MaccaJA -Berck, Rotterdam - Alkvis, počiva pa Real Madrid. Lestvica je taka: Real Madrid 8, Macca-bi 4, Rotterdam in Berck 2, Alkvis 0. Brili iz Cagliarija. Tekma sama ni nudila večjih zanimivosti, razen dejstva, da je po treh nedeljah v vrstah Forsta zopet zaigral režiser Marzorati. V Milanu je Innocenti odpravil Canon iz Benetk, ni pa zaigral na visoki tehnični ravni. V vrstah Canona pa je popolnoma odpovedal temnopolti as Christian, ki je zapravil vrsto žog in skorajda nosi sam krivdo za poraz svojega moštva. Do četrte zmage v prvenstvu se je prebila tudi peterka Duca iz Mester in to na račun milanskega Mobilquattra. O-mendti velja mladega Villalto, ki je sam dal 46 točk, vendar nosi za zmago zaslugo vsa ekipa. Sapori iz Siene je na domačem terenu z visoko razliko odpravil bolonjsko ekipo Alca, ki jo trenira jugoslovanski trener Aca Nikolič. S tem pa si je ekipa iz Siene tudi odprla pot do finalnega dela turnirja. Ni pa še popolnoma izgubila upanja na uvrstitev v finalno kolo ekipa Brina iz Rietija, ki je v gosteh odpravila zadnjega na lestivci, ekipo Fag iz Neaplja. Kljub veliki razliki na lestvici med obema ekipama pa zmaga Brine ni bila tako lahka in mogoče ne ravno zaslužena. IZIDI 24. KOLA Forst — Brili 110:70 Brina — Fag 79:77 Sinudyne — Ignis 78:73 Duco — Mobilquattro 106:101 Innocenti — Canon 96:82 Sapori — Alco 66:^7 IBP — Snaidero 77:70 1 — L Fakir Du Vivier 1 2. Fleurus I 2 — 1. Desiderio 1 2. Pulvy X 3 — 1. Giova 2 2. Giuliano 1 4 — 1. Gaudix 1 2. Biuti 2 5 — 1. Fiorino 1 2. Zigolo 2 6 — 1. Mequo 1 2. Parsifal 2 KVOTE 12 - 1.741.489 lir 11 - 93.200 lir 10 - 10.200 lir LESTVICA Forst Cantù 42 točk; Ignis Varese 40; Innocenti Milan 36; Sinudyne Bologna 32; Sapori Siena 30; Mo-bilquattro Milan 28; Brina Rieti 26; Alco Bologna in Snaidero Videm 22; Canon Benetke 18; Brili Cagliari 16; IBP Rim 14; Duco Mestre 8; Fag Neapelj 2 točki. PRIHODNJE KOLO (2.3.) Canon - Brina, Mobilquattro -Forst, Snaidero - Innocenti, IBP -Duco, Ignis - Fag, Sinudyne - Sapori, Brili - Alco. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: Bob Morse (Ignis) 811, Tom McMillen (Sinudyne) 772, Chuck Jura (Mobilquattro) 750, McDaniels (Snaidero) 738, Sutter (Brili) 699, Sorenson (IBP) 572, De Vries (Alco) 569, Villalta (Duco) 564. NEW YORK, 24. - Na mednarodnem mitingu v Madison Square Gardenu je pred 15.000 gledalci ameriški skakalec v višino, svetovni rekorder Dwight Stones preskočil letvico na višini 228 cm, kar je najboljši rezultat v dvoranah na svetu. Pred tednom je o-dlični Američan v Oklahomi preskočil 227 cm. Na tem atletskem tekmovanju sta dosegla boljše rezultate še Kenijec Bayi 3’41”1 na 1500 m in Avstralec Don Bair, ki je v skoku ob palici preskočil višino 5,41 m in tako izdatno izboljšal osebni rekord. * * * Precej dobrih rezultatov in rekordov je bilo doseženih tudi v dvoranah širom po Evropi. « » * V Parizu je Belgijec Emil Putte-mans dosegel dva najboljša rezultata na svetu. Šest milj je pretekel v Z7’18”8, novi rekord na .10 km pa je sedaj 28’12”4. Puttemans je bdi precej hiter tudi v prvem delu proge, saj je imel vmesni čas na 5000 m 14’03”8. Dvajsetletna Monika Meyer je na državnem prvenstvu Zahodne Nemčije osvojila prvo mesto v teku na 60 m s 7”29 in premagala dvakratno olimpijsko zmagovalko Renate Stecher. Po porazu je Stecherjeva izjavila, da se ne bo udeležila letošnjega evropskega dvoranskega prvenstva v Katovicah. * * * V Stuttgartu je na državnem pr- venstvu ZRN dosegla najboljši rezultat olimpijska zmagovalka v skoku v višino Ulrike Meyfert. Preskočila je 189 cm. Drugi boljši rezultati: Daljina: Busse 791 cm, 200 m: Rite Wilden 23”51, 60 m: Richter 7”29. * * * V Bukarešti je češkoslovaška metalka Fibingerova dosegla odličen rezultat 20,49 m. Na prvenstvu Poljske je bil dosežen še en najboljši rezultat na svetu. Grazuna Rabsztyn je progo 60 m z ovirami pretekla v odličnem času 7”9. V troskoku je zmagal Joachimowski s 16,42 m. Na madžarskem prvenstvu so dosegli najboljše izide skakalci v višino. Zmagal je Kelemen z 220 cm pred Mayorjem, Id je preskočil dva centimetra manj. Pri ženskah je dosegla dvojno zmago Bruzseyakova v teku na 60 m z ovirami 8”25 in skoku v daljino s 6,22 m. A LIGA — ČLANI Drugo kolo povratnega italijanskega odbojkarskega prvenstva pri članih se je končalo brez večjih presenečenj. Vodeča CUS iz Torina in Ariccia iz Rima še naprej zmagujeta. Preteklo soboto je bil spet uspešen tudi Panini. Tržaška Are Linea pa je v Padovi prepustila dragoceni točki domači Go-reni. IZIDI 15. KOLA Ariccia — CUS Pisa 3:0 Carena — Are Linea 3:1 Pneus — Ruini 3:0 Coop Italia — Paoletti 3:2 Panini — CUS Catania 3:0 Cesenatico — Lubiam 3:1 CUS Siena - CUS Turin 0:3 LESTVICA CUS Turin in Ariccia 28; Panini in CUS Pisa 20; Pneus 16; Lu-biam, Paoletti, Coop Italia, Gorena in Cesenatico 14; Are Linea 12; CUS Siena 8; CUS Catania 4; Ruini brez točk. A LIGA ČLANICE Niti pri članicah ni prišlo do presenečenj. Državne prvakinje eki- Na vrhu lestvice prve jugoslovanske košarkarske lige ni sprememb. Zadar še vedno vodi osamljen, saj je dama zanesljivo premagal novinca lige, ekipo Vojvodine. Na televizijskih zaslonih pa smo si lahko ogledali srečanje v čačku med domačim Borcem in Partizanom iz Beograda, še enkrat smo bili priča veliki kvaliteti jugoslovanske košarke predvsem v napadu, kjer so bili strelci obeh peterk (Mišovič in Drobnjak pri Borcu, Dalipagič, Kičanovič in Farčič pri Partizanu), že v prvem polčasu so padli kar 104 koši. Žal, pa smo bili ponovno deležni slabi obrambi obeh peterk. Zmagala pa je tista ekipa, ki je znala zaustaviti vsaj enega od nasprotnih strelcev (Be-ravs in Kerkez sta izmenoma dobro pokrivala Mišoviča, ki je v drugem polčasu zbral bore tri točke). Točki je tako osvojil Partizan, ki je ohranil tretje mesto na lestvici skupno PRED ZAČETKOM ZVEZNE LIGE Rečani nadigrali švedske prvake Zadnjo nedeljo pred nadaljevanjem nogometnega prvenstva je bilo na številnih jugoslovanskih igriščih živahno. Najzanimivejše srečanje je bilo na Reki, kjer je gostovala švedska ekipa Atvidaberg, ki nastopa v tekmovanju za pokal državnih prvakov. Domačini so popolnoma nadigrali Švede, saj so jim kar napolnili mrežo. Že v prvem delu je bil rezultat 3:0 v korist Rečanov, nato pa so ti dosegli še dva zadetka v nadaljevanju. Gole za Rijeko so dali Skoblar (2), ki se je vrnil iz Francije, kjer je uspešno igral dolgo let in ki je bil na tem srečanju daleč najboljši, Mohorovič, Gerič in Čohar. Atvidaberg je dosegel častni zadetek le 5 minut pred koncem prek Rydstrandta. Trening tekmo je odigrala tudi Olimpija, ki je za Bežigradom odpravila Merkator s 4:1. Ljubljančani, ki so igrali v tej tekmi brez reprezentanta Popivode, se v tej tekmi niso odrezali. Vse prveč so grešili in sploh niso prikazali zadovoljive skupne igre. Gole so dali Rožič (2), Lalovič in Prosen ter Turčik za Merkator. Hajduk je že v soboto igral s poljsko reprezentanco in po raztrgani in nezanimivi igri izgubil z 0:1. Edini zadetek je zabil v drugem polčasu Kmieck. Hajduk, ki je osvojil jesenski del jugoslovanskega prvenstva, je popolnoma razočaral, dobro je igral le Mužinič, pa tudi Poljaki, ki so pred kratkim izgubili v Atenah in ki se pripravljajo na težavna kvalifikacijska srečanja z Italijo in Nizozemsko, niso igrali dobro, bili pa so nekoliko boljši in zato zaslužili zmago. Naj omenimo na koncu še nekaj izidov prijateljskih srečanj: Vardar — Partizan 4:0 Proleter — Novi sad 2:0 Čelik — Sarajevo 2:1 Leotar — Vojvodina 2:1 Borac (čačak) — Beograd 2:0 Igman — Velež 0:4 Radnički (K.) — Trepča 0:0 Sloboda — Mačva 4:2 Kozara — Dinamo 0:2 Radnički (N.) — Dubočica 3:1 pe Valdagna Scandicci so imele v Fanu precej težav. Deželni zastopnik Casagrande pa je bil poražen v Catanii. IZIDI 18. KOLA Metauro — Valdagna 2:3 Torre Tabita — Casagrande 3:0 Presolal.a — Alzano 1:3 Cogne — Vignoni 0:3 Arbor — Coma (26. t.m.) CUS Parma — Nelsen (26. t.m.) LESTVICA Valdagna 32; Coma in Alzano 24; Nelsen 22; Casagrande in Torre Tabita 20; Arbor, Metauro in Presola-na 16; CUS Parma in Cogne 6; Vignoni 4. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA ČLANI V 15. kolu sta bila uspešna tako Mladost iz Zagreba kot tudi Crvena zvezda iz Beograda, ki sta velika kandidata za končno zmago. IZIDI 15. KOLA Vojvodina — Partizan 3:0 željezničar — Mladost 0:3 Bosna — Jedinstvo (Br.) 0:3 Jedinstvo (SP) —• Modriča 3:0 s Crveno zvezdo, ki je doma le s točko razlike premagala Rabotnič-kega. Ljubljanska Olimpija je nepričakovano izgubila v Beogradu proti domačemu moštvu, ki se bori za izpad. Tudi v tem srečanju so torej prišle na dan stare hibe Ljubljančanov, ki so predvsem v obrambi zelo ranljivi. S tem porazom je Olimpija ostala na sedmem mestu lestvice, v prihodnjem kolu pa bo igrala proti državnemu prvaku Zadru, tako da se ljubljanskim košarkarjem ne obeta nič dobrega. IZIDI 21. KOLA C. zvezda — Rabotnički 97:96 Lokomotiva — Radnički FOB 104:116 Jugoplastika — Metalac 105:58 Zadar — Vojvodina 113:86 Bosna — Istravino 85:83 Borac — Partizan 99:104 Beograd — Olimpija 102:101 LESTVICA Zadar 40; Jugoplastika (Split) 36! Crvena zvezda (Beograd) in Partizan (Beograd) 30; Rabotnički (Skopje) 22; Bosna (Saraj.) in 0-limpija (Ljublj.) 20; Radnički FOB (Beogr.) 18; Lokomotiva (Zagreb) in Borac (čačak) 16; Metalac (Valjevo) in Beograd 14; Vojvodina (Novi Sad) 10; Istravino (Reka) 8. PRIHODNJE KOLO (1.3.) Olimpija - Zadar (69:115), Metalac - C. zvezda (75:90), Rabotnički -Beograd (95:85), Vojvodina - Bosna (94:108), Istravino - Borac (77:80). Partizan - Lokomotiva (87:82), Radnički FOB - Jugoplastika (76:93). * * * V 16. kolu prve ženske jugoslovanske lige je Olimpija v Ljubljani osvojila dragoceno zmago prod Željezničarju. Končni izid je bil 60:59 (21:21) za Ljubljančanke med katerimi se je še posebno izkazala Štoka, ki je dosegla 14 točk. Na lestvici je Olimpija deseta z 8 točkami. Kičanovič je sijajno igral tudi v čačku, kjer je Partizan premagal Borac s 104:99 BOB SP V CERVINII Slavje Švicarjev CERVINIA, 24. — Na progi Lago Blu v tem smučarskem centru je bilo svetovno prvenstvo v štiri-sedežnem bobu. Svetovni naslov si je priborila druga posadka Švice. Erich Scharer je bil v vseh spustih najhitrejši in na koncu je bila razlika med njegovo posadko to najhujšim tekmecem Zimmererjem iz Zahodne Nemčije nekaj več kot sekunda. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je kar trikrat izboljšan rekord proge. Najprej je bila na vrsti NDR, potem zahodni rojaki in na koncu kasnejši svetovni prvak, ki je postavil končni najboljši čas 1’08”25. Aldo Dandrea se j® moral zadovoljiti s sedmim mestom, kar je dober uspeh, saj je prehitel drugo italijansko posadko Alverà, ki je z devetim mestom razočarala. Končni vrstni red: 1. Švica II., 2. Zah. Nemčija L. 3. Avstrija L, 4. Avstrija H., _5-Vzh. Nemčija, 6. Švica L, 7. Italija H., 8. Francija IL, 9. Italija L Crvena zvezda — Rijeka 3:1 Vardar — Ribnica 3:1 GIK Banat — Spartak 0‘6 LESTVICA Crvena zvezda 28; Mladost 26'-Spartak 24; Jedinstvo (Br) 20, CIK Banat in Jedinstvo (SP) Partizan 16: Rijeka 14; Bosna to Ribnica 12; Vardar 10; Modriča <>• Vojvodina 4; Željezničar 0. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA ČLANICE Beograjska Crvena zvezda še vf' dno prepričljivo nadaljuje svojo zmagovito pot. V preteklem koto je bila uspešna tudi Rijeka v Titovih Užicah. IZIDI 13. KOLA Mladost — Partizan 2:6 Pelagičevo — Sindjelič 1:“ Radnički — Breza 3:0 Crvena zvezda — Kaštela 3:0 Jedinstvo — Rijeka 0:3 LESTVICA Crvena zvezda 24; Radnički 20; Rijeka 18; Mladost in Breza to. Sindjelič 14; Partizan 12; PelaS čevo 4; Kaštela in Jedinstvo •• aiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiimimiiuifiiiiunuiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiii ATLETIKA Odlični rezultati v dvoranah Dwight Stones 228 cm Puttemans v ospredju Belgijec izboljšal dva svetovna rekorda NOGOMET Riiiiiitiliiiiiiiiiiuniiiiitiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinii,,,,,,, .................................. ITALIJANSKA IN JUGOSLOVANSKA ODBOJKARSKA PRVENSTVA Are Linea poražena v Padovi SPORT SPORT SPORI nogomet V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Na Proseku obveljala tradicija Primorje oddalo Vesni obe točki Dragocen remi Zarje - Zopet neuspeh Juventine v Trstu konec pozitivne serije Primorje — Vesna 0:2 PRIMORJE; Kapun (v 64. min. ^ oka), Blažina, Race, Trampuž, umolmo, Barbiani, Guštin, Tomiz- cfch San’ Dri0li’ R,JstJa' 13 Bo1' n Košuta, Verzier, Visin- ™, Kelemenic, S. Tenze, Skrem, B. ti eiD e,.’ ■ ^alente, Germani, Bortolot-T™!* 1 11 * *- 12 Bogateč, 13 Sulčič. „ ™ LCA: v 21. min. Germani, v 70 min. Botti_ SODNIK; Colucci iz Trsta, radicija je torej obveljala. Ves- Jzld}. Petega povratnega kola so mh ugodni za vodeči Isonzo, z zn}a(l° nad Libertasom ~ ai} svoj položaj na lestvici. da i® ob kakn» te/'ko V1deti lep nogomet, vse-več a P3 smo Pričakovali nekoliko itloriat reavoR® (Predvsem od Pri-zbni; številni navijači so se številu oarog ifirišča v rekordnem leiši 6 31 uz. glayo drugič pretresel mre-tičnn r'roorja. S tem je bilo prak-na c tekme konec in tudi pozitiv-Prim61*!'13 tšest zaporednih zmag) na J3 se j® končala in je Vesno Lqepr?v ni zadovoljila) zasluže-no odnesla obe točki. B. R. IZID BI BIL LAHKO DRUGAČEN Duino _ Zarja 1:1 L^rvrnRraida. Pacorig, Cucut, li' Ro''?-’ Klaram, Blaserna, Foffo-rdin, F, Colja, Cragnolin in "MlllUlliini,m,............. OBVKSIILO Zdniženje obvešča, da je naje-strokovne košarkarske filme, zainteresirana društva lahko pro-m» ”3 Projekcij0- Za vse informacije se društva lahko obrnejo "a urad ZSŠDI v Trstu, Ulica S"m: *• ^ u- Smagnotto. ZARJA: Favento, S. Križmančič, D. Marc, Samese, Metlika, R. Marc, Codagnone (Grgič), Bon, Žagar, Ražem, Grahonja. STRELCA: v 35. min. d.p. Grgič, v 45. d.p. Colja F. SODNIK: Moretuzzo iz Vidma. Tekma med Duinom in Zarjo je privabila ob rob nabrežinskega i-grišča precejšnje število navijačev, ki so po končani tekmi biii še kar zadovoljni, predvsem domačini. I-zid bi bil lahko drugačen, če upoštevamo, da je bilo strelov na devinska vrata še kar precej, bazov-ski vratar pa je bil precej zaposlen le dvakrat. Bazovcem bi prisodili ves prvi del tekme, saj so se dobro izkazali. Devinčani pa so bili dobri predvsem v obrambi, saj so dobro odbijali nevarne žoge Zar-jinih napadalcev. Zarja je bila prepričana v svojo zmago, čeprav ni podcenjevala nasprotnikov. Zmedla se je, ko je že imela zmago v rokah, a Duino je napadel v pravem trenutku. Aleksander Ražem TRI MINUTE PREDOLGA TEKMA Portuale — Juventina 1:0 PORTUALE: Nardin, Cuccari, Butti, Rozza, Sega, Tesevic, Jaco-pino, Vižintin, Pobega, Bonnes in Novek. JUVENTINA: Sonato, Culot, Mi-kluš, Brescia, Nanut, Uras, Tavčar, Ferletič, Montico, Gomišček, 12 Berdob, 13 Mučič. SODNIK: Biasutti iz Cervignana. STRELEC: v 42. min. d.p. Jaco-pino. Juventina je tudi v nedeljo, čeprav v zadnjih minutah, klonila v Trstu proti ekipi Portuale. Tekma se je odločila tri minute pred koncem, ko je Jacopino iz neposredne bližine premagal Sonata. Gol je bil prava mrzla prha za Štandrež-ce, ki so že bili prepričani, da bodo odnesli domov točko. Sam po- tek igre je pokazal, da ekipi zaslužita razdelitev točk. S tem porazom pa se je stanje za Juventino poslabšalo, kajti njena neposredna tekmeca za izpad sta zabeležila boljša rezultata: Devin je doma remiziral z Zarjo, tekmo Costalunga — Falminio so odložili. Zgodi pa se lahko, da Flaminio iztrže Co-stalungi tudi točko, če ne že obe. Juventina je tekmo začela precej sproščeno in med igralci ni vladala živčnost. Gostje so igrali pretežno na sredini igrišča in so od časa do časa vodili napadalne ak- cije. štandreškim igralcem sta se ponudili dve zelo dobri priložnosti za gol, ki pa so jih zaradi naglice zapravili. Domačini so od začetka igrali napadalno, ko pa so uvideli, da se tako preveč odpirajo v o-brambi, so igro prenesli na sredino igrišča. V drugem polčasu je Juventina, ki je težila k deiitvi točk, zaigrala bolj v obrambi in pustila spredaj le dva napadalca. Igro je večkrat motil močan veter. Tekma se je že bližala koncu, ko so domačini dali zmagovati gol. /V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE Od sedmih slovenskih enajsteric tokrat samo dve ostali brez točk Ves izkupiček so osvojili Primorec, Olimpija, Gaja in Breg ~ Remi Sovodenj RAFAL V DRUGEM POLČASU Pellicana — Primorec 2:5 (2:0) PELLICANA: Spinetti, Puma, Orfano, Giombetti, Donnone, Messina, Parodi. Coloni, Guidolin, Bonelli in De Lorenžo. PRIMOREC: V. Kralj (Maglica), Pappatico, Sluga, Sosič, Manzutto, Križmančič, P. Kralj, Čuk, B. Kralj, Možina, M. Kralj, 13 Husu. STRELCI: v 13. min. p. p. Guidolin, v 24. p. p. Bonelli, v 2. min. d.p. M. Kralj, v 3., 17. in 20. min. B. Kralj, v 24. min. d. p. Čuk. Tudi proti Pellicani so Trebenci odnesli domov obe točki, čeprav so v Primorje je v derbiju 2. amaterske nogometne lige tudi tokrat podleglo kriški Vesni imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NOGOMET V NARASCAJNISKEM PRVENSTVU V slovenskem derbiju na Proseku Primorec klonil ekipi Primorja Tudi Breg in Vesna sta v tem kolu izbojevala ves izkupiček - Mladost remizirala v začetniški ligi Primorje — Primorec 2:1 (2:1) PRIMORJE- Adamič, Briščik, Claudio, Versa, Ciullini, Persi, Ganza, Milič, čok, Bezin, Albi. PRIMOREC: pregori, Stoikovič, Grazi, L Kralj, Rismondo, M. Kralj, Bak, A. Milkovič, Malalan, V. Milkovič, E. Kralj. STRELCI: V 10. min. Persi, v 19. min. V. Milkovič in v 23. min. p.p. Lanza. Derbi med Primorjem in Primorcem se je končal z zasluženo zmago proseškega moštva. Neodločen rezultat bi bil nedvomno bolj pravičen, saj sta si bili obe enajsterici povsem enakovredni. S prikazano igro pa sta obe ekipi popolnoma razočarali, čeprav je vso tekmo ovirala močna burja, ki je pihala v prvem polčasu Proseča-nom v hrbet. «Rdeče-rumeni» so torej izrabili priliko in si zagotovili zmago že v prvem delu tekme. Pro-seško moštvo je prišlo v vodstvo z golom Persija, ki je poslal žogo v nasprotnikovo mrežo naravnost iz kota. Gostje so takoj reagirali in kljub burji potisnili domačine na njihovo polovico igrišča ter v teku devetih minut izenačili. Toda ni poteklo mnogo časa, ko so domačini v protinapadu ponovno prišli v vodstvo. V drugem polčasu so se Proseča-ni skušali samo braniti, gostje, ki so stalno ogrožali Adamičeva vrata, pa so bili pri strelih zelo netočni. Očitno nogometašem Primorca tokrat sreča ni bila naklonjena. V vrstah Primorja moramo omeniti dober nastop Verše. H. V. De Maceri — Union 1:0 (0:0) UNION: G. Galdo, Turk, Brossi, G. Čepar, Vidmar, M. Čepar, Lizzi, A. Galdo, Krevatin, Sassi. Naraščajniki Uniona so odšli z igrišča v naselju Sv. Sergija poraženi. Podlonjerci so se v nedeljo predstavili v desetih (odsotna sta bila Benčič in Stulle). Namenili so se iztrgati De Macoriju točko. Skozi ves prvi polčas, so se naši mladi igralci požrtvovalno branili pred napadi domačinov, tako da se je prvi polčas zaključil neodločeno. V drugem polčasu je bil Union precej v stiski in igra je postajala groba. Zaradi prekrška nad nasprotnikom je bil izključen prosti igralec Uniona Čepar. Tako se je pod-lonjerska ekipa znašla v devetih in je kmalu klonila. Zato lahko rečemo, da je Union v nedeljo zgubil zaradi smole, ne pa zaradi slabe igre. Mauro. Breg — Muggesana 3:0 (2:0) BREG: Mauri, Krevatin, Kuret M., Grizonič, Novello, Kuret D., Krmec, Peroša, Ferluga, Klun, Prašel, 13 Sancin. MUGGESANA: Barnaba, Ferluga, Braiuea, Sabadin, Sauroni, Zorna-da, Magliolo, Braini, Cini, Babich, Carbonini, 13 Saule. STRELCI: Prašel, Ferluga in Krmec. SODNIK: Sirotti. Bregovi naraščajniki so prejšnjo nedeljo odigrali svojo najboljšo tekmo tega prvenstva. Prikazali so lepo in zrelo igro, ki se je razvijala predvsem na sredini igrišča. Trikotnik Kuret D., Klun, Peroša ni zadrževal žoge kot ponavadi, ko je Prašel prebrisano ukanil sicer negotovega vratarja Barnabo. Nekaj minut kasneje je Krmec sam pred vratarjem zgrešil. Malo pred koncem pa je Ferluga še drugič ukanil vratarja Miljčanov z lepim strelom pod prečko. Tudi po odmoru niso Brežani popustili in so dosegli svoj tretji zadetek s Krmcem. Zanimivo je, da so bile tokrat u-spešne vse tri konice Bregovega napada. Jolo Vesna — Montuzza 1:0 VESNA: Bubnich, Sedmak, Degnassi, Eva, Zucca, Košuta, Žerjal, Sosič, Biagi, Pipan, Potleca, 13 Slatič. MONTUZZA: Furlan, Balestrieri, Scarcia, Lorenzutti, Marcucci, Ma-raspini, Romano, Marcucci, Bara-celli, Pagnut, Ferfoglia. STRELEC: v 21. min. d.p. Košuta. Vesna je kljub nekoliko medli igri tesno premagala skromno Mon-tuzzo in tako ohranila prvo mesto na lestvici. V prvem polčasu se je tekma odvijala po večini na sredini igrišča, brez večjih presenečenj. V drugem delu tekme pa so domačini zaigrali nekoliko bolje od gostov in po nekaj zapravljenih priložnostih so prišli do gola z lepim strelom Košute. Pri Križanih je tokrat razočarala sredina igrišča, kjer sta bila Pipan in Sosič nekoliko prepočasna. Tudi napad ni igral dobro, predvsem zaradi izredno slabih nasto pov Žerjala in Biagija. Sander ZAČETNIKI Fortitudo — Breg 3:1 (0:1) FORTITUDO: Callegaris, Fellu- ga. Marassi, Millo, Minca, Rossetti, Sgualdini, Brazzati, Andreassi, Repa, Saia. BREG: Smotiak, Mahnič, Smot-lak S., Klabjan, Ražem, Pavletič, Kofol, Zonta, Grizonič, Viola, Sche-riani. STRELCI: Grizonič, Rossetti in Repa (2). Miljski Fortitudo ni imel velikih težav v tekmi z Bregom. Domačini so bili ves čas boljši od naših najmlajših. «Plavi» so zdržali pritisk Miljčanov le v prvem polčasu in so prvi povedli po lepi osebni akciji Grizoniča. Po odmoru so se domačini odločno uveljavili. Kapetan Repa je bil nezadržen in je dvakrat potresel Smotlakovo mrežo. Vratar Smotlak je vsaj štirikrat izredno posegel in rešil svoja vra- ta. Sredi polčasa pa so domačini dosegli svoj tretji zadetek z Ros-settijem in s tem je bilo tekme konec. Jolo Juventina — Mossa 1:3 (1:0) JUVENTINA: V. Devetak, F. Devetak, Antoniacci, Marušič, Cotič, Lepore, Pahor, Petarin, Klanjšček, Costantini, Predan, 12 Mervič, 13 šošol. SODNIK: Devetak iz Sovodenj. STRELEC za Juventino: Klanjšček v 2. min. p.p. Na domačih tleh je najmlajša ekipa Juventine zgubila tekmo z ekipo iz Mosse. Domačini so dobro zaigrali v prvem polčasu in prišli v vodstvo s srednjim napadalcem Klanjščkom že v 2. minuti. Juventini so se potem ponudile še nekatere izredne priložnosti za gol. V drugem delu tekme pa so se izkazali Furlani, ki so kar trikrat zatresli Devetakovo mrežo. Mladost — Vermegliano 1:1 (0:1) MLADOST: S. Gergolet, L. Fran-dolič, D. Gergolet, Passon, Devetak, Černič, Lavrenčič, E. Gergolet, Z. Frandolič, Kobal, Kadež. STRELEC za Mladost: Adrijan Lavrenčič. Doberdobska ekipa Mladosti je dobro začela povratni del prvenstva. Prejšnjo soboto je namreč izenačila v Tržiču, tokrat pa je dosegla enak rezultat proti Verme-glianu. Gostje so prišli v vodstvo v prvem polčasu. Po golu je Ver- megliano zaigral pretežno na sredini igrišča, da bi ne dopustil Mladosti izenačenja. Domačini so v drugem delu srečanja napeli vse sile in prišli do gola z Adrijanom Lavrenčičem, ki je bil gotovo najboljši mož na i-grišču. SMUČANJE. Časnikarsko smučarsko prvenstvo Na podlagi rezultatov nedavnega 25. vsedržavnega tekmovanja časnikarjev, ki je bilo v kraju St. Gree v pokrajini Cuneo (na njem je zastopnik Primorskega dnevnika Gorazd Vesel zasedel med poklicnimi časnikarji — seniorji prvo mesto v slalomu ter je bil med 50 tekmovalci v tej disciplini tretji) so sestavili 10-člansko državno reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnji mesec na škotskem, v katero so vključili tudi zastopnika našega lista. Italijanska časnikarska reprezentanca bo na škotskem tekmovala na smučkah MAXEL. Ta znamka smučk se vedno bolj uspešno uveljavlja ter vozijo z njimi svetovni smučarski as Jan Bachleda ter nekatere mladinske in univerzitetne državne reprezentance. Lansko leto se je MAXEL vključil v italijanski «ski pool» ter oskrbuje s smučmi državne reprezentance. imiiiiiiiiimiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiruiiiiiiimiiiiittiiiuiifiiiiiiiiiiiiitiiiiimmiiiimmiin KOLESARSTVO DIRKA PO SARDINIJI 3. etapa za Sereuja Merckx vodi na SL Gualazzini ima le 10 sekund zaostanka za Mcrckxom SANTA TERESA DI GALLURA, 24. — Belgijec Patrie Sercu je o-svojil 3. etapo mednarodne kolesarske dirke po Sardiniji. 145 km dolgo progo Sassari — Santa Teresa je prevozil v 4.16’07”, s p.h. 34,071 km na uro. 2. Van Linden (Bel.) 3 Basso (It.) 4. De Vlaeminck (Bel.) 5 Gavazzi (It.) 6 Poiidori (It.) 7 Antonini (It.) 8 Fella (It.) 9 Baert (Bel.) 10 Berkmans (Bel.) in nato vsa glavnina v zmagovalčevem času Po 3. etapi je skupna lestvica 1 Eddy Merckx (Bel.) tl.04’27” 2. Gualazzini (It.) po 10” 3. Zilioli (It.) 20” 4. Santambrogio (It.) 5. Knudsen (Nor.) 6. Priem (Niz.) 7. Houbrecht (Bel.) 8. Osler (It.) 48” 9. De Geest (Bel.) 1’39” 10 Borgognoni (It.) 11 Pecchielan (It.) 5’50” 12. Sercu (Bel.) 5'57” 13. De Vlaeminck (Bel.) 6’02” 14. Van Linden (Bel.) 15. Basso (It.) 617” prvem polčasu zgubljali z 2:0 so bili večji del tekme v napadu. Prav to jih je drago stalo, ker nasprotniki, ki so igrali z burjo v hrbet, so prišli dvakrat do gola, in sicer enkrat iz protinapada in enkrat iz prostega strela (izven kazenskega prostora). Tudi Trebenci so imeli nekaj priložnosti za gol, a vratar Tržačanov jim je z dobrimi posegi preprečil pot do zadetka. V drugem polčasu pa so igrali Trebenci z burjo v hrbet in so takoj močno pritisnili na vrata Peliicane, tako da so prišli do prvega gola z Maurom Kraljem že v drugi minuti. Minuto kasneje pa so že izenačili z Borisem Kraljem, ki je svoj podvig ponovil še v 17. min., ko je lepo izkoristil podajo Pavla Kralja, in v 20. min. Štiri minute kasneje je Čuk spet povišal rezultat na 5:2 (iz kota). Tedaj so Trebenci nekoliko popustili. Imeli pa so vseeno še precej priložnosti da dosežejo šesti gol, a pri zaključevanju akcij so bili preveč netočni. Bruno Križmančič POPUSTLJIV SODNIK Olimpija — Sampvito 2:0 (1:0) OLIMPIJA: Kante, Husu, Živec, Bukavec, Race, Bezin, Del Bene (Drago Milič), Blažina, Miloš Milič, Daneu in Rebula. SAMPVITO: Trampuš, Predonzan, Grassi, Clarot, Cherin, Turchi, Pe-drazoli, Agatini, Causi, Longo, Scacciati. STF.ELCI: v p. p. v 31. min. Daneu, v d. p. v 40. min. Miloš Milič. Po neuspehu v zadnjem prvenstvenem srečanju je gabrovska ekipa prišla spet do zmage. Rezultat priča, da so bili domačini boljši in so tudi zasluženo odnesli obe točki. Kljub temu posel Sampvita ni bil lahek. Tržaška ekipa se je dobro u-pirala in (z izjemo zadnjega dela srečanja) bila enakovredna nasprotnik. Igra je bila poprečna, vendar ostra in napeta. Olimpija je tokrat vložila v tekmo vse svoje sile in požrtvovalno iskala pot do zmage. V prvem polčasu je imela burjo v prid, a ji kljub terenski premoči ni uspelo zaigrati učinkovito. Prvi gol je padel v 31. minuti, dal ga je Daneu, ki je z roba kazenskega prostora premagal kritega vratarja. V drugem polčasu so domačini zaigrali znatno bolje in so s preudarnim zadrževanjem žoge (pa tudi z dobrimi akcijami) branili svojo prednost. Sčasoma je postala igra ostrejša, to pa predvsem po krivdi sodni-( ka, ki je dopuščal, da so si igralci sami «delali prayico». Pri tem je bila oškodovano Olimpija, saj sta bila vsaj dva prekrška gostov vredna enajstmetrovke. Končno, v tretje, ko je bil zrušen Bezin, je sodnik le pokazal na belo točko. Najstrožjo kazen je izvedel Miloš Milič in brez težav streljal v mrežo. Gostje so po drugem golu popustili, domači pa so z Milošem Miličem in Rebulo imeli še nekaj priložnosti povišati rezultat. O. G. KRAŠEVCEM BURJA NE ŠKODI Gaja — Barcola I:©’ (0:0) GAJA: Kante, Stranščak, Egon Grgič, Savarin, Vrše, Rismondo, Branko Grgič, Baldassin, Križmančič, Čuk, Kalc, 12 Naturai, 13 Gabrielli. BARCOLA: Delič, Ramani, Sinic-co, Presta, Lupatelli, Contessi, Tau-ceri, Rosati, Zaintl, Sacca, Lupi, 12 Quercini, 13 Calligaris. STRELEC: v 25. min. d. p. B. Grgič iz 11-metrovke. KOTI: 6:4 za Ga jo. Gledalcev okrog 100. Z golom Branka Grgiča (po odmoru) si je Gaja na domačem igrišču zasluženo zagotovila dve dragoceni točki in to proti solidni ekipi iz Bar-kovelj. Domačini so bili boljši in so z lepo igro (zlasti v prvem polčasu, kljub nasprotnemu vetru), nadigrali nasprotnika. Začetnega pritiska gostov so se gajevci hitro otresli, zaigrali so bolj sproščeno in tako ni bil vratar Kante niti enkrat resno zaposlen. Nasprotno, so prav domačini prvi resneje napadli in imeli priliko povesti, vendar so strelci preveč preigravali in bili v kazenskem prostoru netočni. Tudi v nadaljevanju je terenska premoč pripadala «zeleno - rumenim», vendar so Tržačani napade domačih učinkovito odbijali, nakar je sodnik žvižgal v kazenskem prostoru roko in takoj dosodil domačinom 11-metrovko, ki jo je Grgič uspešno izkoristil. Do konca so gostje skušali na vse načine iztržiti vsaj remi, toda njihovi visoki streli so vedno postali last izvrstnega vratarja Kanteja. D. G. NEIZKORIŠČEN PRVI POLČAS Sovodnje — Staranzano 0:0 SOVODNJE: G. Marson, Pozzovivo, S. Florenin, Gruden, Ferfolja, Petejan, Kovic, Sambo, B. Marson, F. Florenin, Tomšič (Zavadlav). Sovodenjci so na domačih tleh izenačili z ekipo Staranzana, končni i-zid odgovarja le igri, ki sta jo ekipi pokazali v drugem polčasu, ko sta bili povsem enakovredni in sta igrali pretežno na sredini igrišča. V prvem polčasu so Sovodenjci nadvladali goste, stalno napadali ter nekajkrat zapravili izredne priložnosti za gol. Žal, niso podobne igre nadaljevali tudi v drugem delu srečanja, ko so delno popustili v napadu in igrali precej živčno. Gostje so to izrabili in skušali osredotočiti igro na sredino i-grišča ter tako odnesti domov dragoceno točko. Dejstvo, da so Sovodenjci doma prepustili točko nasprotniku, ni vznemirilo navijačev tako, kot to, da so morali zaključiti. tekmo brez dveh ključnih branilcev. Sodnik, ki je v prvem polčasu odlično sodil, je pro- ti koncu srečanja popolnoma zgubil GROBA IGRA pregled nad tekmo in je dvakrat sa- Union — Breg 1:3 (1:2) movoljno ukrepal v škodo Sovodenj- j UNION: Vedana, Morabito, D'A-cev. Najprej je izključil prostega, gnol0i vidal, D’Aris, Sartori, Vicini, branilca Ferfoljo nato pa še najbolj- - .... ~ ~ - - - - šega sovodenjskega branilca Grudna, zlasti izključitev Grudna preseneča, kajti nihče (niti gostje) ni opazil prekrška. Vsi ga poznajo kot korektnega in discipliniranega igralca. — j o — Nadiišek, V. D’Agnolo, Paludetto, Attini, 12 Čok. BREG: Babuder, Čuk, Sancin, Sovič, Rodella, Bandi, Bržan, Marche-sich, Krmec, Gasperutti, Strnad, 13 Samec. STRELCI: v 2. min. in 22. min. p. p. Strnad (B), v 20. min. p. p. D’Agnolo F. (U), v 31. min. d. p. 3.0 Bržan (B). 0 ■u Slovenski derbi med Unionom in Bregom se je končal v korist Brežanov z rezultatom 3:1. Union je po dolgem času spet lahko igral in je tokrat prvič klonil že v 2. min. p.p., ko je Strnad p, lepi akciji streljal v vrata. Podlonjerci so lepo reagirali in čeprav so igrali proti vetru TAKIH NAVIJAČEV NE POTREBUJEMO Vermegliano — Mladost (2:0) VERMEGLIANO: Candusso, Chian-dussi, Bressan, Travain, Matiussi, Miceu, Zanuttig, Melloni, Allegra, Cechet (Cotič), Logozzo. MLADOST: S. Ferfolja, A. Jarc, F. Ferfolja, F. Jarc, Gellini, Duž-man, Gergolet, Francaros, Grilj (G. so dosegli izenačenje, po lepi in hi- Ferfolja), Marizza, Vižintin. SODNIK: Franko Brajnik iz štan-dreža. STRELCI: v 20. min. p. p. Melloni, v 37. min. Chiandussi, v 40. min. d. p. Travain. Tekma med Vermeglianom in Mladostjo je potekala v znaku živčnosti, predvsem s strani doberdobskih i-gralcev in navijačev. S! inji (to velja samo za skupino ljudi) so večkrat s svojo vročekrvnostjo presegli mere dostojnosti. Vsekakor to nešportno obnašanje slabo vpliva na potek igre in tudi na ugled slovenskega športa. Živčnost je bila velika tudi med igralci, tako da je sodnik moral izključiti doberdobskega igralca ter o-pomniti več drugih. Domačini so prišli v vodstvo z golom Mellonija. Vermegliano je podvojil v 37. minuti. Ob tem zadetku so igralci Mladosti protestirali, ker je Chiandussi potisnil žogo v mrežo z roko. V drugem polčasu, v 7. minuti, je sodnik dosodil Mladosti 11-metrovko, ki jo je Aldo Jarc zastreljal. Tudi domačini so imeli priložnost povečati rezultat z 11-metrovko. Tudi tokrat je bil strel zgrešen. Ob koncu drugega polčasa pa je Vermegliano dosegel tretji gol. tri akciji z D’Agnoiom. Tudi vratar Union Vedana se je v prvem in drugem polčasu lepo izkazal, čeprav je prejel kar tri zadetke. Naj omenim, da je v 15. in 16. min. p. p. lepo rešil nevarne strele Bregove prve vrste. Drugi zadetek za Breg je prišel takoj po izenačenju Unionove e-kipe. Vedana je odbil močan strel. Strnad je bil hitrejši od podlonjer-skih branilcev in je potisnil žogo v vrata. Konec prvega polčasa je bil ves v oblasti Brega, toda Unionova obramba je lepo ustavljala nevarne napade Brežanov. V drugem polčasu so «plavorume-ni» z burjo za hrbtom in so se tudi zaradi tega takoj spustili v napad, ki je večkrat predstavljal nevarnost za Bregovo obrambo. Union je ždel remizirati, a se mu ni posrečilo. Po hitrem protinapadu je Breg še enkrat realiziral in sicer z Bržanom, ki je presenetil domačo obrambo in streljal v levi kot vrat Vedane, ki ni utegnil posredovati. Vsekakor lahko rečemo, da je bila igra precej groba in ni nobena enajsterica pokazala tega kar zna. Razen redkih 'z-jem so bile akcije zmedene. Dodati je še treba, da se je pri Unionu poznala dolga odsotnost z igrišč. Mauro itiiiiiiiinuiiiiiifuiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimifmiitiiiimiiiiiiiiiHmiimiiiiiHiiiitiiiMititM ODBOJKA V MOŠKI D LIGI Sobotno srečanje le lažji trening V prihodnjem kolu bodo borovci odigrali ključno tekmo v Pordenonu ■ Sesti poraz Doma v 1. MD Bor — Concordia Schio 3:0 j (15:6, 15:8, 15:12) BOR: Pučka, Kodrič, Kralj, Može, Neubauer, Plesničar, Požar, Prašelj, Vodopivec, Žerjal. Sobotna tekma je prinesla Boru peto zaporedno zmago, v prav tolikih letošnjih nastopih. Bil je to v bistvu nekoliko zahtevnejši trening, saj so bili gostje iz Schia najskromnejša ekipa, s katero so se «plavi» letos pomerili. Kljub temu, da si borovci niso niti najmanj prizadevali in so igrali s polovično močjo, je celotno srečanje trajalo le dobre tričetrt ure. V tako kratkem času so slovenski odbojkarji komaj lahko pokazali nekaj dobrih potez, več pa zaradi tehničnih pomanjkljivosti nasprotnika ni bilo mogoče pričakovati. Najvažnejša nota sobotne tekme — kronike res ne bomo podajali — pa je ugotovitev, da je «plavim» petnajstdnevni premor prej škodil kot koristil. Po zmagi v Ferrari so bili borovci v vrhunski formi in veliko vprašanje je če bodo čez štiri dni v Pordenonu v ključni tekmi celotne sezone zopet zaigrali v enakem slogu. Nekaj igralcev je še v zaostanku s formo, res pa je tudi, da razpolaga trener Neubauer z velikim številom enakovrednih menjav. Skratka, tekma s Schiom ni bila ena tistih, ki ostanejo v spominu, ostaneta pa Boru dve točki in to je navsezadnje tudi važno. Mig ASFJR — Dom 3:1 (15:6, 11:15, 15:6, 15:10) ASFJR: Picotti, Correnti, Testori, Tavagnutti, Pertucci, Toso, Gogoj, Corretti, Tedesco. DOM: L. Černič, Komel, Devetak, Sossou, Klanjšček, Nanut, Peric, Prinčič, M. Černič, Zuanič in But-kovič. SODNIK: G. Attolico iz Pordenona. STRANSKI: G. Trulli; ZAPISNIKAR' L. Gabriele (oba iz Vidma). V sedmem kolu prvenstva 1. moške divizije je Dom iz Gorice v sobotni tekmi v Čedadu doživel svoj šesti poraz. Tekma je bila zanimiva in borbena. ASFJR je pokazal na igrišču boljšo skupno igro, ki jo je izvajal s hitrimi akcijami, kar je seveda domovce, ki imajo v o-brambi šibko točko, zmedlo. V prvem setu bi domovci lahko napravili marsikaj več, toda po prvih neuspehih so nasprotniku popustili. V drugem setu pa so naši fantje trdneje poprijeli. Ta set je bil gotovo najlepši. V tretjem so domovci ponovno popustili. V četrtem pa so do polovice bili enakovredni domačinoma, nato pa je ASFJR pritisnil in Dom je moral kloniti. Zdi se nam, da ekipi v tem trenutki primanjkuje zagriznjenost in zaupanje v lastne moči, kar je seveda odločilne važnosti za zmago. Poleg tega bo sedaj Domova še- sterica (za letos) zgubila enega izmed standardnih igralcev, Lucijana Černiča, ki bo moral na operacijo meniskusa. To je gotovo hud udarec za «belo-rdeče», še posebno sedaj. ko se nahajajo v slabih vodah. V tekmi z ASFJR se je tudi tokrat dobro odrezal L Devetak, ki dokazuje, da je trenutno v odlični formi. V prihodnjem kolu, v soboto 1. marca, bo Dom ponovno igral na domačih tleh v Gorici, proti prvo-uvrščeni ekipi lestvice 1. divizije, Torriani iz Gradišča. L K. « • • Izidi prvenstvenih tekem v skupinah prvenstev, kjer igrajo tudi naše šesterke. MOŠKA C LIGA IZIDI 10. KOLA Lib. Trst - Brusegana PD 3:0 GMT - Marghera 3:1 Dall’Acqua TV - SAI Belluno 3:1 Ara Trento - Fcrroni Verona preložena na kasnejši datum. ŽENSKA c liga Sala Trento - Bolzano 2:3 Marzotto Valdagno - Moglia-no Veneto 2:3 MOŠKA D LIGA S. Giorgio - Codognato 3:1 Gasilci Donà - Ginnastica Pordenon 3:2 1. MOŠKA DIVIZIJA Torriana - Lib. Turjak 3:0 Lambertin Sport. - Il Pozzo 3:1 AGLI Sv. Jakob - Fiume Veneto 1:3 Olympia GO - PAV Despar Videm 2:3 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - Julia 2:3 PAV Despar - Sloga 3:2 AGI Gorica - Sokol 0:3 Bor - Inter 0:3 Volley Bali - Torriana 3:2 MUCANJE VARŠAVA, 24. — Zah. Nemka Pamela Behr je zmagala v ženskem slalomu v Zakopanih, veljavnem za evropsko prvenstvo. Lestvica tega tekmovanja je: 1. Pamela Behr (ZRN) 102”20 2. H. Bauer (Av.) 104”13 3. J. Soltysova (ČSSR) 104”97 4. D. Kuzmanova (ČSSR) 105”21 5. M. Zechmeister (ZRN) 105”70 6. L. Solekner (Av.) 106”88 7. M. Couttet (Fr.) 105”98 8. K. Braun (Švi.) 106”12 9. B. Totschnig (Av.) 106”65 10. V. Hiffe (VB) 106”76 # * * V nedeljo bi moralo biti na Matajurju smučarsko tekmovanje n «Trofejo Nadiških dolin». Zaradi pomanjkanja snega je tekmovanje odpadlo, tekmovalci SPDT, ki bi morali tudi nastopiti, pa so pod vodstvom načelnice Selme Micheluzzi-jeve in trenerja Rasta Furlana na krajši progi vadili elemente slaloma. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnapre); polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan* V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno-24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno * upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Stran 8 25. februarja 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in fiska ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Italijanska dilema: sodelovanje s komunisti V zadnjih dneh je vlada sprejela vrsto ukrepov na gospodarskem področju ter v zvezi s problematiko javne varnosti, ki postaja iz dneva v dan vedno bolj pereča. Na splošno italijansko časopisje odgovarja na nekatere izmed teh ukrepov pozitivno, na druge sploh ne, na ostale pa z določeno zadržanostjo. Reči pa moramo, da se os okoli katere se vrti v tem trenutku osnovno dogajanje zadeva še vedno sodelovanje italijanskih komunistov, oziroma KPI s krščansko demokracijo, ali s širšo koalicijo. V ospredje se postavlja torej še vedno vprašanje zgodovinskega kompromisa med KPI in KD. Ne moremo mimo tega vprašanja, da ne bi navedli kar piše predvčerajšnjim milanski «CORRIERE DELLA SERA» v svojem uvodnem članku z naslovom «Če komunisti trkajo». List se sprašuje, če je mogoče vladati v Italiji skupaj s komunisti, če se lahko njim ponudi nekaj ministrstev v koalicijski vladi brez hude nevarnosti. List pravi, da večina odgovarja na to vprašanje z «ne», komunisti pa sprašujejo, če lahko drugi vladajo brez njih. V nadaljevanju članka list pravi, da so komunisti brez dvoma spremenili svojo taktiko ter govorijo popolnoma drugače kot so prej. Vse to se je zgodilo zaradi sprememb na področju mednarodnih odnosov, in sicer predvsem med Sovjetsko zvezo in ZDA. Tu pridejo še v poštev spremembe v Ameriki, potem na Portugalskem, v Grčiji, na Bližnjem vzhodu in končno tudi, pravi list v uradih «Botteghe oscure». Nadalje poudarja, da italijanski komunisti imajo še vedno dobre odnose s Sovjetsko zvezo, toda njenih direktiv ne izvršujejo vedno tako kot včasih, še bolj važna pa je mogoče pripomba, da se je tudi Sovjetska zveza spremenila, da se je tudi njena taktika spremenila in da se lahko zgodi, da se take taktike izvajajo tudi 30 let. V nadaljevanju članka se obravnava vprašanje gospodarstva v Italiji. List pravi dobesedno: «Zasebni sektor gospodarstva, ki je nekoč opravljal funkcijo protagonista in protiuteži politični oblasti. je bil zdesetinjen v korist skupin in javnih oblastitev, ki mešetarijo s politiko in biznisem ter predstavljajo novo nevarnost za svobodo. Vse se torej v našem okolju spreminja: nekateri politični možje, nekateri polemiki se še niso zavedli teh sprememb ter gredo naprej po poti svojega včerajšnjega boja. Mogoče so zelo dosledni, toda ne nudijo nobene perspektive za zmago.» List nadaljuje: «Ne vemo pa še kaj je komunizem postal danes, kaj hoče, kam meri. Zaskrbljenost bivšega glavnega urednika «Le Monde» Beuvemeryja je danes še vedno veljavna: «Vsi verjamemo v zgodovinsko usodnost krize komunistov: važno je, da se ne bi dokopali do vlade s svojo krizo, ki bi bila rešena le na pol.» List nadaljuje z ugotavljanjem, da se v Italiji razvija proces zahrbtnega podržavljanja gospodarskih podjetij ter se sprašuje, če bi bili prav komunisti, za katere je podržavljenje gospodarskih ustanov ideološka obveznost (?), tisti ki bi se morali zoperstaviti novim nevarnostim za demokratske svoboščine. «IL CORRIERE DELLA SERA» pravi nadalje, da so komunisti v opoziciji opravili in še vedno o-pravljajo zelo koristno vlogo, kar jim je treba priznati. Boji pa se, da bi vključitev komunistov v vladno koalicijo odpravila vsakršno pomembno opozicijo ter odvzela italijanskemu narodu učinkovito obrambo. V tem okviru je tudi včerajšnje poročanje istega lista, ki posebno poudarja govor Amendole v Salernu, kjer je komunistični leader z izredno ostrino napadel Fanfanija ter ga v zvezi z dogodki v Neaplju ter z zmago skupine Gave obtožil, da skuša pripeljati državo v razmere iz let 1950, kar za Amendolo predstavlja pravcat samomor. - Socialistični list «AVANTI» posveča veliko pozornost vprašanju javnega in demokratičnega reda. Omenjamo poseg tega lista pred drugimi, ker je zelo uravnovešen ter skuša obdržati določeno ravnotežje med Fanfanijevimi ekstremističnimi tezami, kjer se mešajo navadni kriminali, črne in rdeče zarote Zanimiva je predvsem prva u-gotovitev, da je sedanja vlada v veliki zadregi ter da sploh ne ve kaj bi napravila. List pa poudarja, da je treba sprejeti čimprej trezne sklepe in da je to zelo potrebno «ker največje odgovornosti za to kar se dogaja, pripada krščanski demokraciji, ki je vedno zahtevala zase nadzorstvo nad ministrstvom za notranje zadeve». «Nekaj desetletij se je izkoriščala policija za režimske cilje. Nekaj desetletij se je najprej preprečevalo in potem popuščalo pri reformi zakonikov, ker so fašistič-' ni zakoni ugodno zavirali v korist nekaterih krogov razvoj družbenega življenja. Ne moremo se torej čuditi, če se prav pri teh dveh sektorjih policije in sodstva morajo zabeležiti hude pomanjkljivosti v boju proti navadnemu in političnemu kriminalu če sta oba ta dva organa dokazala, da sta šibka in neuspešna, da bi se bo jevala proti fašistični zaroti.» List «Avanti» nadalje polemizira z demokristjanskim glasilom «IL POPOLO» ter pravi: «IL POPOLO» ko komentira sklepe glavnega odbora PSI o teh temah nas je obtožil, da se ne zavedamo do kakšne stopnje nevarnosti je prišel navadni kriminal ter da skušamo dajati prednost političnim dogajanjem, ki izhajajo iz fašističnega terorizma. Gre v tem primeru za poskus, da se na lahek način spreobrne smisel boja naše stranke, kar pa skriva zlohotno namero, da se prikaže, da socialisti omalovažujejo boj proti navadnemu kriminalu...» V nadaljevanju članka «AVANTI» še poudarja, «da boj proti banditizmu ni mogoč z uporabo sredstev, ki bi utegnili spremeniti odnos med varnostjo in svobodo». PSI pa se ne ustavi pri teh u-gotovitvah temveč predlaga druge rešitve, ki jih predvideva že dokument. ki ga je soglasno odobrilo vodstvo stranke, in ki bo predstavljal tehnično in pravno podlago za vsedržavno srečanje v Milanu. Na kraju list pripominja: «Policija in sodstvo sta torej dva prava in resnična vozla problema, ki ga je treba obravnavati resno in brez predsodkov ter delati za to, da pride pri tem procesu do zbližanja med temi državnimi telesi in državljani. Demokristjansko glasilo «IL POPOLO» objavlja v svoji nedeljski številki članek z naslovom «Novi inštrumenti proti kriminalu», članek je spisan v okviru sedanje Fanfanijeve politične linije ter zato poudarja tudi dejstvo, da so se v zadnjih časih razne politične stranke deloma opredelile za te smernice. V tej zvezi pravi: «Vse organizacije, posebno politične, so se v zadnjih tednih angažirale v tem smislu. Tudi stranke so morale ustrezno odgovoriti, vštevši PSI, ki je najprej obtožila KD. da zasleduje skrite cilje, sedaj pa je posvetila vprašanju javnega reda posebno sejo svojega vodstva V sobotni številki pa isti list posveča na svoji drugi strani v rubriki «Il punto» pozornost komunistični in socialistični stranki zaradi «domnevnih» kritik tajniku KD Fanfaniju. List pravi, da Fan-fanijev govor v Neaplju ni ugajal «A vanti ju» in niti komunističnemu glasilu «UNITA’». «Na vsak način — pravi list — listu «Avanti» ni ugajalo Fanfanijevo specifično sklicevanje na strategijo diskreditiranja.» V tej zvezi list pravi, da je sedaj v teku v državi nekakšna kampanja, ki skuša načeti ponovno debato o vsem tem, kar je bilo storjenega v zadnjih tridesetih letih življenja italijanske republike ter postaviti pred sodišče predvsem in posebno krščansko demokracijo. Demokristjanski list seveda pravi, da ne obtožuje socialistov in celo niti komunistov, da zasledujejo take cilje, pravi pa, da obstajajo v širokih levičarskih krogih težnje, da se strumentalizirajo mehanizmi diskreditiranja, ki ga jim lažno radikalno svobodnjaštvo daje na razpolago. Očitno je, da gre pri tem za boj radikalcev proti sedanji zakonski ureditvi splava List krščanske demokracije pa zaključuje ta svoja izvajanja s trditvijo: «S tem domnevajo, da bodo dosegli dva rezultata: padec zaupanja v KD ter njeno oslabitev n avolilni ravni: od tod naj bi po njihovem mnenju izhajala «obvezna» pripravljenost KD ah za zgodovinski kompromis (po komunističnih namerah), ali pa za «prednostni odnos» po «socialističnih naklepih». List «UNITA’» posveča v včerajšnji izdaji svojega lista uvodni članek v zvezi z izjavami A-mendole v Salernu, kjer govori o «Fanfanijevi provokaciji». List navaja Amendove izjave, ki obremenjujejo posebno demokristjansko vodstvo v Neaplju ter sploh v vsej južni Itabji ter trdi. da bo ves italijanski Jug obsodil na volitvah še enkrat stranko, ki si upa nastopiti ponovno pod vodstvom ljudi kot so Gava v Neaplju in Gioia v Palermu. Isti list pa v svoji prejšnji nedeljski številki na široko obrav nava vprašanja ukrepov, ki jih je sprejela vlada glede gospodarstva, javnega reda in podobno. V tej zvezi «Unità» piše: «Polemike, ki so spremljale vladne sklepe so še enkrat omogočile, da se ugotovijo politične smernice raznih sektorjev večine. Večina PSDI se ne odpoveduje nobenemu izgovoru, samo da bi. tudi zaradi volilne kampanje, povečala svojo zavzetost za konservativno stvar. Socialisti pa s svoje strani skušajo poudariti neustreznost sprejetih vladnih ukrepov». Vsa ta polemika je med drugim tudi v zvezi z nedavnimi izjavami republikanskega leaderja La Malfe, katerega obtožujejo danes (v sredinsko-desničarkih krogih seveda), da ni točno opredelil svojega stališča do zgodovinskega kompromisa. Komunistični list prinaša v tej zvezi tudi La Malfove izjave glede vseh splošnih vprašanj italijanske države. Dodaja še mnenje bivšega predsednika Saragata, ki pravi, da je La Malfa eden od najbolj zavestnih in bistrih ljudi sedanje Italije. POSLEDICE KIPURSKE VOJNE Izraelska vlada sprejela stroge varčevalne ukrepe Zatššje pred ponovnim obiskom ameriškega državnega tajnika na Bližnjem vzhodu * Vrenje v arabskem svetu TEL AVIV, 24. — Zdi se, da je Izrael zašel v hude finančne težave. Rabinova vlada je namreč sprejela «paket» ukrepov, k} kažejo, da bodo skušali znižati deficit državnega proračuna za 1,5 milijarde izraelskih lir ter brzdati inflacijo in skrčiti pasivo trgovinske bilance. Vsa ta dogajanja so v zvezi z nedavno kipursko vojno, ki je povzročila izreden porast izraelskih naložb v vojne. oz. obrambne namene. V dveh letih se je deficit trgovinske bilance in vojaških stroškov povečal za štirikrat. Komaj pred tremi meseci je izraelska vlada razvrednotila izraelsko liro za 40 odst., cene v državi pa so se povečale za več kot 50 odst. No, sedaj izraelska vlada napoveduje skrčenje državnega proračuna za okoli milijardo izraelskih lir (okoli 110 milijard italijanskih lir) ter katerih je bilo napisano «nuovo ordine nero». Takoj po terorističnem dejanju so sekcija vsedržavnega združenja partizanov ANPI iz Savone in druge napredne organizacije označile ta atentat kot podlo fašistično dejanje. Kot znano je bilo v Savoni prejšnjega novembra kar 6 atentatov v 15 dneh. Tudi takrat so preiskovalci dokazali, da gre za teroristična dejanja fašističnih skrajnežev. Začetek sodne obravnave zaradi pokola v Primavallc RIM, 24. — V vzdušju izredne napetosti se je v Rimu začel proces zaradi smrti Virgilia in Stefana Mattel, sinov tajnika sekcije MSI Primavalle. Do dogodka je prišlo 15. aprila 1973, ko sta oba mladeniča umrla v požaru, ki so ga zanetili v stanovanju njunega očeta. Stvari nikakor niso jasne, čeprav so za dejanje obtožili pripadnike levičarske izvenparlamentame organizacije Potere operaio Achilia Lolla, Alda Speranze in Angela Lampisa. Sodnik je sprejel tezo obrambe in zavrnil zahtevo fašističnega tajnika Almiranteja, ki se je hotel predstaviti kot zasebna stranka. LIZBONA, 24. — Bivši predsednik j francoske vlade Pierre Mendes - j France je dopotoval danes v Lizbo- i no, kjer bo petnajst dni gost portugalske vlade. S pristojnimi oblastmi se bo Mendes - France pogovarjal predvsem o gospodarskih vprašanjih. ZLOČINCI SO SE HOTELI POLASTITI VSOTE 400 MILIJONOV LIR, NAMENJENIH ZA PLAČE zvišanje davkov za okoli 2 milijar- >ll>■l>l■■1'■>lllllll■■llllllH■llllllllllllllllllllllllllallllllllSllllllllMllmllllllllllnllllllllllllllllllllllll||lIllllll■lllmlIllllllllllllllIllllllIllllllllllllllllllllllllllllll^lllllllllnmmllll■lIl■lllllullIlllllllllllllllllllllUlllmlH■ll■lUlll■ll di izraelskih lir. Poročilo o finančni zagati in o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti je podal minister za finance, Jehošua Rabinowitz: davek na promet se bo povečal za 7,5 odst., davek na mezde in plače za enak odstotek (v breme delodajalcev) podražile se bodo tudi poštne in telefonske storitve, cigarete itd. Nadalje bodo odpustili z dela 2.200 javnih uslužbencev. Rabinowitz je davi izjavil na seji kneseta (izraelski parlament), da letošnji državni proračun znaša 56,3 milijarde izraelskih lir, od katerih jih gre 22 milijard v obrambne namene. Sedaj predstavljajo stroški za obrambo približno eno tretjino vsega narodnega dohodka, medtem ko so znašale pred vojno komaj 17 odstotkov. Po Rabinowitzevi izjavi je danes davčni pritisk na izraelskega državljana eden od najvišjih na svetu. Vštevši direktne davščine ter obvezna posojila utegne izraelski državljan plačati državnim blagajnam tudi do 87,75 odstotka svojega letnega dohodka. V teh razmerah se nadaljujejo pogajanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Izraelci so zaskrbljeni, toda nočejo popustiti predvsem glede Krvoločni napad na železniško postajo je zahtevni življenje mladega železničarja Skupina šestih banditov vdrla v urad blagajne, kjer se je vnelo peklensko streljanje s policijskima agentoma - Po napadu so zlikovci zbežali - Ostra izjava železničarskega sindikata SILOAM, (Severna Carolina), 24. — Sedem avtov je strmoglavilo v reko Yadkin, ko sta dve vozili trčili na mostu, ki pelje čez reko. Reševalne skupine so doslej našle trupla žrtev, pogrešajo pa moškega in njegovo hčerkico. Kakih 10 avtomobilistov je bilo ranjenih ter so sedaj v bolnišnici. Do nesreče je prišlo, ko sta dva , avta trčila in podrla nosilni steber mostu, ki se je pod težo vrste avtomobilov zrušil, tako da so vozila strmoglavila v reko z višine 20 metrov. (Na sliki: člani reševalnih skupi® na ruševinah mosta, medtem ko sl'0" šajo dvigniti iz reke avtomobile;) DRAGOCENA PRINCESA Prodaja 15^500-tonske ladje «Sagamore» je bila dokaj težavna. Prodajalci so zahtevali naj se vnese v pogodbo posebna klavzula, s katero se kupec obvezuje, da bo dobro ravnal s 15-letno princeso Tao Tai, ki je že nekaj let gostja na ladji, pravzaprav je preživela na ladji večji del svojega življenja in računajo, da je v tem času preplula več kot dva milijona kilometrov. Vse bi bilo v najlepšem redu, ko bi princesa Tao Tai ne bila mačka . .. Na krov jo je vzel poveljnik «Sagamore», tako rekoč posinovil jo je drugi kapitan Jackson, vsa posadka pa jo je razvajala. Na izrecno zahtevo posadke je ladijska družba «Furness Withy Line» morala zahtevati od italijanskega podjetja, ki je ladjo kupilo, da bo Tao Tai lahko ostala na ladji. Najbolj zaskrbljen je vsekakor kuhar, ki je svojo varovanko krmil s puranjim mesom in gnjatjo, boji pa se, da ji špageti ne bodo všeč. Golanskega pogorja. Pogajajo pa se brez dvoma posebno z Egipčani. Ne gre sicer za formalne pogovore, kajti do teh bo prišlo verjetno šele po prihodnjem obisku ameriškega državnega tajnika na Bližnjem vzhodu. V nekaterih krogih trdijo, da zlasti sedaj Amerikanci pritiskajo na Izraelce, naj bodo popustljivejši pri svojih zahtevah ter naj se sporazumejo z Egiptom. Na drugi strani pa v arabskem svetu še vedno vre. Polkovnik Gedafi trdi, da je vsakršno popuščanje pred izraelskimi zahtevami izdajstvo arabske stvari. V bližnji prihodnosti bo prišlo do srečanja predstavnikov Egipta, Sirije, Jordanije in organizacije PLO. Na tem sestanku naj bi uskladiti skupne nastope vseh prizadetih držav. Mnogo pa je odvisno prav od načrtov egiptovskega predsednika Sadata ter od Saudske A-rabije in drugih arabskih držav, ki se ne strinjajo s stališči, ki naj bi privedla do splošne zaostritve krize. Sovjetska zveza za sedaj molči: njen glavni adut je po vsej verjetnosti ženevska konferenca o ureditvi krize na Bližnjem vzhodu. Ponovni fašistični atentat v Savoni SAVONA, 24. — Osem oseb je bilo ranjenih v eksploziji bombe, ki so jo neznanci postavili v poslopje v Ulici Cava v neposredni bližini savonské prefekture. Na bombo je policijske agente opozoril 16-letni Massimo Passio, ki je opazil na stopnišču hiše, v kateri stanuje, zavoj pralnega praška z gorečo zažigalno vrvico. Ko sta policijska agenta Bossi in Spendere prišla v vežo, je bomba eksplodirala ter oba lažje ranila. Ranjen je bil tudi mladi Passio. Eksplozija je naredila veliko luknjo v podu, morali pa so poseči tudi gasilci, da bi odpravili ruševine, med katerimi so našli platnice zvezka, na MILAN, 24.'— V ozračju nasilja, ki že nekaj časa vlada v Italiji, so danes v Milanu, na železniški postaji Milan - Redecesio, zabeležili ponovno zločinsko dejanje, ki je stalo življenje mladega železničarja, medtem ko je njegov delovni tovariš bil hudo ranjen ter je njegovo življenje še v nevarnosti. Vsa zadeva se je začela ob 9.20 ko je skupina petih ali šestih zločincev vdrla v urad, kjer je blagajna, da bi se polastila vsote 400 milijonov lir, ki so jo pripeljali samo dvajset minut prej in ki je bila namenjena za plače uslužbencev. Ponavadi plačujejo mezde 27., ker pa so bile tokrat vmes stavke, je ravnateljstvo sklenilo razdeliti plače že danes. Po pričevanju očividcev so banditi stopili iz furgona fiat 850 s tu-rinsko evidenčno tablico. Bili so zakrinkani in do zob oboroženi s puškami, samokresi in z brzostrelkami. Napotili so se po ozkem hodniku proti uradu, kjer je blagajna. Pred vrati urada pa se je že zataknilo. Tam je bil namreč na straži policijski agent. Ko so ga zagledali, so kriminalci začeli streljati in agentu se je le za las posrečilo zateči se v urad, kjer so bili že trije železničarji in drugi policaj. Pasquale Cennamo, Rocco Coletti in Plinio Roseano so prišli v urad pred nekaj minutami, da bi dobili plačo. Prva dva sta se prikazala na vratih verjetno iz radovednosti, kar pa ju je drago stalo, saj so ju zlikovci porinili nazaj v urad ter za njunima hrbtoma začela streljati proti agentoma. Tretji železničar Roseano je imel srečo, saj se je stisnil za vrata in počakal, da se je streljanje končalo. Medtem je nastal v ozkem urad blagajne pravi pekel. Kasneje so ugotovili, da je v pičlih nekaj sekundah bilo izstreljenih skoraj sto krogel. Policaja, ki sta našla zaklonišče za hladilnikom sta skušala zlikovcem kljubovati. Ena od krogel pa je zadela šaržer policajeve brzostrelke, ki se je pokvarila, tako da je na ogenj kriminalcev odgovarjal samo 20-letni Pasquale Torre. Železničarja Cennamo in Co-lotti sta se nenadoma znašla med dvema ognjema ter se zgrudila na tla hudo ranjena. Načrt zlikovcev je spodletel in sedaj so se morali umakniti. Da bi si olajšali beg so pograbili ranjenega Colottija in ga odvlekli s seboj. Streljanje je medtem pritegnilo pozornost velikega števila policijskih agentov, ki so vedno v službi na železniški postaji. Agenti so opazili zlikovce, ki so se skušali umakniti preko tračnic, niso pa mogli streljati, da ne bi zadeli Colottija. Ta pa se je pri nasipu, ki loči tračnice od ceste zgrudil na tla, kjer so ga banditi pustili ležati. Ko so opazili Colottija na tleh, so začeli streljati tudi policaji in zadeli enega od bežečih banditov, od katerih sta dva stopila v giulio, ki je bila parkirana v bližini in ki se je nato oddaljila z veliko naglico. Ostalim je uspelo priti do alfette, na katero so naložili tudi ranjenega pajdaša nakar je tudi ta skupina odhitela z veliko hitrostjo. Medtem je uspelo prekoračiti nasip tudi podčastniku Bilardiju, ki je z dobro namerjenim rafalom iz brzostrelke zadel zadnjo stran drvečega avta, ki je bil kakih 700 do 800 m kasneje prisiljen ustaviti se. Banditi so takrat ustavili fiat 124, ki ga je vozil 38-letni Tómmaso Tannino, ga prisilili, da je izstopil ter nato izginili neznano kam. Cennama in Colottija so prepeljali v bolnišnico, kamor je prvi prispel že mrtev, drugega pa so podvrgli težki operaciji, po kateri so zdravniki izjavili, da bo po vsej verjetnosti preživel. Pasquale Cennamo je imel 29-let, pred poldrugim letom se je poročil in je bil oče petmesečnega otroka, ki je v bolnišnici od rojstva, Po prvih izjavah policijskih funkcionarjev, ki vodijo preiskavo, kaže, da so zlikovci načrtovali napad z veliko hladnokrvnostjo. Zelo dobro so se baje zavedali, da je železniška postaja zelo dobro zastražena, njihov namen pa je baje bil izvršiti napad v slogu «divjega zahoda» ter zbežati še preden bi večjemu številu policajev uspelo poseči. Šlo naj bi torej za načrt, pri izdelavi katerega se banditi niso menili za morebitne človeške žrtve. V izjavi železničarskega sindikata CGIL poudarjajo nujnost učinkovitih ukrepov za boj proti kriminalu in za zagotovitev varnosti vseh državljanov. Železničarji CGIL izražajo svoje globoko sožalje svojcem umorjenega delovnega tovariša ter poudarjajo, da je v Italiji iz dneva v dan več zločinskih dejanj, kar je treba pripisati velikemu številu primerov, ki ostanejo nekazno- vani. Podobne izjave so objavile vse sindikalne organizacije. Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL ugotavlja, da so železniške postaje praktično brez nadzorstva ter brez ustrezne zdravstvene službe. Rešilni avto je danes prispel na kraj streljanja 20 minut kasneje, kar je bilo, trdijo sindikati, za Cennama usodno. Pokrajinsko tajništvo CGIL, CISL je napovedalo enourno stavko, ki bo na dan pogreba, katerega datuma še niso določili. RIM, 24. — Danes so sporočili, da so v četrtek, 20. februarja, neznanci vdrli v stanovanje generala Malettija, šefa urada D italijanske obveščevalne službe SID. Odnesli so samo nekaj zlatih predmetov, preiskali pa so vse stanovanje. P° pričevanju Malettijeve žene n's® odnesli dokumentov, saj nima letti doma nikoli nič uradnega. Dan kasneje, v petek, so vdrli tudi v stanovanje zakladnega mini' stra Colomba, ki je bil trenutno odsoten. cnsan totalno uničuje prhljaj crisan šampon Jotenzivna Kur* Proti prhljaj«* Protiv perut* ! Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z WEUA