razsekati na koščke! Boš?« — Mitjažek se je v hipu spomnil častitljivega starčka  in pogovora pri ognju. Naj možje povedo, če hočejo, jaz ne bom! — si je mislil. Našim mafčkom Mat-ažek 13 Junaškega Slovenca povest v slikah Vrgli so ga v temno luknjo, kjer je kljub crdemu tlaku v trenutku zaspal. Drugo jutro pa so ga zbudili že na vse zgodaj. Surovi birič ga j sunil z drogom svoje aelebarde. >Vstani, pred sodnika pojdeš!« — Na grajskem dvorišču je stala že dolga vrsta jetnikov — nekaj znanih mož je v.Jel med njimi — ki so črkali sodbe. Uklenjeni so bili na dolgo verigo, ki je tako strašno rožl^a. Matjažka so nemudoma odvedli v prostorno izbo. Za dolgo mizo sta sedela dva moža — čakala sta ga že. — »To je torej mali upornik?« je rekel prvi in se zlobno nasmehnil. »No, smrkavec, eedaj nam pa takoj povej, kdo Je b:l na sveti večer pri v?.z in kaj je povc3:.!! če nočeš, te dam »No?« je vprašal nestrpno sodnik. Birič je sunil dečka v pleča. »Odgovori gospodu sodniku, če ne ...« Matjažek pa je moško molčal. — »Tako? Molčiš, ti seme uporniško?! Marš! Takoj ga zaprite v ječo, dokler mu ne mine trma!« (Dalje prihodnjič) »Thl, Khobi, bodi hvaležen Bhogu, da the nl ustvaril za ovco.« »Zhakhaj?« »Kher she radi vhelikega nosa ne bi mogel pasti.« ¦ »Govori takrat, kadar si vprašan ...« Francek je na vso sapo pridrvel k očetu v sobo in zakričal: »Očka! Očka!« »Nikar me ne moti!« ga je jezno zavrnil oče. »Kolikokrat sem ti že povedal, da morajo otroci govoriti samo takrat, kadar jih kdo kaj vpraša!« Francek je za hip utihnil, potem pa je rekel: »No, potem me pa vprašaj, če je bratec Janko padel v vodo!« Skrivalnica Gospa, all ste videll mojo mater?