Kranj, 30. oktobra 1961 - Št. 2 GLASOVA panorama DREVOREDI SMRTI Aleje smrti rastejo iz lobanj miličev. Dolgi so drevoredi emrti. Vojne so raztrosile človeške kosti. Eemlja je sita mesa. Kje vse niso umirali: na vislicah in v strelskih jarkih, z zavezanimi očmi in steg-njenimi pestmi, in to posamezno in v skupinah. Umirali so talci, vojaki, Ujetniki, junaki in izdajalci. Epopeja slovenskih fantov j« stara tisoč let. Ženske so začel« umirati ma bojiščih pozneje. V zadnji vojmi smrt med spoli ni delala razlik. Alej« smrti so začele rasti, ko so se vojskovali še s kamenjem in meči. Smodnik in topovi so napravili smrt množično. Turški pokoli so bili klavnice. Biriči so tlačanom rezali ušesa in lomili kosti. Na Krškem polju so kmete postavljali na razbeljene prestole. Potem je prišel Doberdob — slovensko množično grobišče. h-OJ» Doberdob, slovenskih fantov grob* kjer smo kri prelivali ...« Doberdobu je sledil judeniburški upor. Polk vojakov koraka na drugi svet. Sli smo z Maistrom čez Karavanke k Maglajevemu spomeniku. Prisili so orožniki. Najbrž so zamenjali rablje. Padali so streli proti delavcem. Zapori niso bili prazni. Nova vojna Je dala grobnico vsaki slovenski vasi. Grobišča so postala znamenja narodne časti. Aleje smrti stojijo v Begunjah, v Dragi, na Pokljuki. V begunjski mučilnici »o ostala trupla 509 talcev, 179 na smrt obsojenih leži v Dragi, 79 ju- nakov na Pokljuki. Za zidovi gorenjskih pokopališč so posmrtni ostanki partizanov, veliko n©prekopan i h ostankov padlih pa je ostalo po posameznih bregovih. Ljudje so dobili vzor« v grobovih. Z. Tomaiej »Star sem šestindvajset let in rad imam življenje. Izkoristil sem vsak trenutek. Rad imam otroke, ljudi, prirodo, naš Kras, naše planine in naše morje. Prav zaradi tega, ker ljubim to, kar me obkroža Žrtvujem svoj« življenje za Partijo in boljšo prihodnost. Lepo je bilo življenje. Izkoristil sem vsak njegov najmanjši delček, vsak žarek sonca, vsako najmanjšo kapljico dežja. če bo vreme lepo, bom še enkrat vesel in pozdravil bom prirodo in svet. Ne bo mi težko umreti, vse bo minilo v trenutku.« Pismo Plna Tomažlča, slovenskega izobraženca v Trstu. S tem pismom se Je poslovil od tovarišev. 11. Januarja 1941, ko Ja napisal to pismo, ga je fašistično sodišče že obsodilo na smrt. V ječi je preživel 18 mesecev. »Obsodba je izrečena. Sedim v celici in čakam, da pridejo pome. Nisem sama. Zraven mene govorijo in pojejo. Včasih razmišljam. Verjemi mi mama, ne bojim se in prav zaradi tega ti pišem in želela bi da poveš vsem: ne bodite žalostni. Ko je človek svoboden, mu je takšna obsodba strašna, toda sedaj sem odkrila skrivnost, da to ni res, zakaj misel, da je na tisoče ljudi tako končalo življenje, zmanjšuje bolečino in žalost zaradi izgubljenega življenja ... Mirna sem.« Pismo mlade matere Mire Cikota, ki so jo javno obesili na glavnem trgu v Prijedoru. j »Rajši bi živel zate in za druge ljudi, vendar se ne bojim smrti.« Pismo narodnega heroja Jožeta Kerenčiča, ki ga je iz mariborskega zapora poslal svoji ženi nekaj ur pred streljanjem. »Da je nebo papir in vsa morja na svetu črnilo, ne bi mogel opisati vsega trpljenja, ki so mi ga prizadeli in ki ga vidim okoli sebe. Taborišče.je na neki Jasi. Zgodaj zjutraj nas zbudijo in ves dan težko delamo v gozdu. Noge mi krvavijo, ker so nam odvzeli čevlje... Delamo v»» dan, in ničesar ne dobimo jesti. Portoči zaspimo na zemlji. Vsako noč nas pretepajo pijani vojaki. Pred dnevi sta dva fanta pobegnila. Postrojili so nas in vsakega petega ustrelili... Nisem bil peti, toda vem, da živ ne bom prišel iz taborišča. Pismo fitirinajsietnega židovskega sina, ki ga Je spravil skozi bodečo žico taborišča. France Pibernik Bela črnina jeseni Jesen obrobljena S črnim zlatom. Ptice, poroti izginile v soncu, gnezda ostala, Jesen v njih. Ob poti elipsasta mlaka obmolMih gozdov dozoreva. In potem biti v miru pokopan ■redi položnih dni. Le nikar ne jočite za nami, laže nam bo pasti, če i rokami, stisnjenimi v pest, žalujete za nami. KAJUH i Zadnje besede velikih ljudi Smrt so označili za mejo življenja, ker človek preneha govoriti. Morda zato ljudje dolgo pomnijo besede, ki so jih tik pred smrtjO Izrekli tisti, ki so umirali. Mar ni zadnja vojna, ki je zahtevala toliko žrtev, pokazala, kako pomembne so te besede in kako legendarne so postale v naši zgodovini. Iz različnih virov smo zbrali zadnje besed« velikih duhov. Izredno miren j« bil zadnje trenutke pred svojo smrtjo LUDWlGl VAN BEETHOVEN. Poftovti je samo znan rimjski pregovor: »Ploskajt«* tovariši, komedija je končana!« (nadaljevanj« na. 6. 9traal) So gojzerice že popravljene?_ Znamenja: Ta človek ima tetovirano kožo drugače kot mornarji ia obrtniki. Na koži ni s sulico prebodenih src in kač. Na njegovi koži je vtetovirano taborišče. Tisto taborišče, ki so ga v Himmler-Jevem uradu registrirali s krematoriji. Vsa nemška taborišča so poznala Jetnike s številkami. Tudi Auschvvitz. Jetnik številka 39919 le spomni svoje usode in svojih znamenj. Dim krematorijskih dimnikov razjeda pljuča. Krematorije so pogasili, pljuča pa sopejo kot lovski psi po lovu. Življenjepis: Otrok najbrž še nima usode. Človekova usoda Sastane z leti. Človek raste z mišicami, čevljarji pa najbrž s šivi. snje po svoje izoblikuje telo in telesno držo. To ni zapisano v matičnih knjigah. Človek je človek tako dolgo, dokler ima mišice. Ce mišic nima več postane okostnjak. Čevljarski mojster FRANC MRAVLJE je bil štiri leta okostnjak. Jetniki v Auschvvitzu so bili vsi okostnjaki, dokler niso zgoreli. Malo število okostnjakov se je po vojni zopet spremenilo v ljudi. Krivda: Čevljarska delavnica je med kljukastimi križi postala že leta 1941 javka in zbiralnica obutve za partizane. Možje, ki so zahajali v to delavnico, so bili uporniki-partizani. Zaupal je tistim, ki so spraševali: »So gojzerji že popravljeni?« Zasliševanje: Celica šest v Begunjah. Zaslišuje zver v črni obleki, ki kadi cigarete. Prvo vprašanje. Sledili so udarci s pletenim bičem. In štiri lačna leta v Auschvvitzu. Zdravko Tomažej li s poti po Veliki Britaniji WVfi ^VM V mestni hiši MaS^mM w ^' ZVEZDE GENERALOV Po zadnjih podatkih ima menda Oldham — mesto v severni Angliji, kjer smo se najdlje zadrževali na naši poti po Veliki Britaniji — 115.426 prebivalcev. To pravzaprav niti ni mesto v pravem tmislu bt" sede., Je le industrijsko predmestje Manchestra, ki pa je vse do danes obdržalo svoje ime in mestno upravo. Okoli in okoli to mesto v mestu obdajajo druga strnjena naselja, tako da je osnovni problem mestnih urbanistov, kako dobiti prostor za novogradnje. Na poti po mestu smo zato videli, da na mnogih krajih podirajo cele predele starih hi}, da bi dobili prostor za gradnjo novih. Drugi problem, ki menda mestnim možem ne dela nič manj sivih las je rekonstrukcija tovarn. Ze prej sem vedel, da je britanska Industrija precej zastarela in zato njeni izdelki niso ravno poceni ter se na inozemskih trgih ne morejo Kdo ve kako kosati z izdelki drugih industrijsko mlajših dežela, vendar sem šele tedaj, ko sem obiskal nekaj teh podjetij, prav dojel, da to za Britance ni nič kaj razveseljivo dejstvo. Povsod sicer obnavljajo obrate in jdh opremljajo z novimi in modernimi stroji. Vendar človek ne dobi ravno najprijetnej-fiega vtisa, ko hodi po -starih, pred 100 in veJ leti zgrajenih halah, ki bolj spominjajo na kako staro pokrito železniško postajo kot pa na tovarno. Tam je odo nov stroj videti star. Spričo vsega tega se s tem problemom hudo ukvarjajo v mestni hiši in v državnem merilu, čeprav gredo trenutno v večini sredstva Za obnovo tovarn lz privatnih žepov |A v okviru privatnih računic. Prav ob tem nasprotju med nacionalnimi interesi in privatnimi računicaml britanski ekonomisti precej lomijo kopja. Nič manjši problem ne predstavljajo za mesto trgovine, ki Jih je sicer precej in skoraj vse so za oko sorazmerno dobro urejene, a so zastarele, utesnjene. V zadnjem Stvhli so • . »Nikoli nisem bil nacist, čeprav sem bil major Wehrmachta. Moja vest je čistejša od vesti mnogih ministrov in političnih voditeljev v Bonnu.* Erich Mende, voditelj zahodnonemške liberalne stranke. »Imam dva psa, ki dobro razumeta mojo glasbo. Mačka je ne razume. Kot /o ne razumejo mnogi ljudje.* Igor S tra vinski, ameriški komponist »Ne smemo pričakovati, da nam bodo naši nasledniki oprostili grehe, ki bi jih sami prav tako radi zagrešili.* Ebigeil Van Buren, ameriška novinarka »Umetnost bi ljudje morali razumeti, da bi jim ne bilo treba spraševati, ali na sliki vidijo konja ali kravo.* ' { Nikita Hruščev, sovjetski premier pred sliko Picassoa na francoski razstavi v Moskvi času 00 zgradili nekaj novih. Stanovanja so poglavje zase. Se sedaj »tanujejo ljudje v provizorijih, ki so jih takoj po vojni zgradili samo Izjave državnikov so v svetovni politiki tako pomembne kot zaščitni znaki pri industrijski proizvodnji blaga. Znane so številne krilatice državnih poglavarjev. Stalin je nekoč vprašal: »Koliko divizij ima papež?« Od tistega časa je postala politika sile uzakonjena praksa v odnosih med velikimi silami. Na nedavnem kongresu britanske konservativne stranke je lord Home povedal strankarskim prvakom in odposlancem ,da se je treba politiki pritiska in izsiljevanja upreti z odločnostjo in nepopust-ljivostjo-. Politika sile se po njegovih besedah ne ozira na prazno rokavico, v kateri ni pesti. Prevod v preproGt pogovorni jezik ne zahteva nobene dodatne razlage. Iz-datki, da bi »vojaško pest« utrdili, so na obeh straneh veliki. Kako se razporeditev vojaških sil prilagaja političnim krizam najbolj nazorno kaže berlinska napetost. Amerikanci selijo svoje divizije zdaj z Daljnjega Vzhoda v Evropo, zdaj zopet obratno. Vozni redi premika vojaških enot se ravnajo po točkah, ki so v določenem Časovnem razdobju najbolj ogrožene. Dalj časa je bilo ogroženo področje v Aziji, zadnja leta pa se največ pozomoiti posveča evrop- ski fronti. Berlinska kriza je značilno vplivala na preseljevanje vojakov. Tudi Rusi svoje vojaške enote držijo vedno bolj blizu reke Labe, na mestu, kjer so se v drugi svetovni vojni srečali s svojimi zahodnimi zavezniki. Zaradi berlinske krize so v Moskvi in "VVashingtonu menili, da morajo številčno stanje oboroženih sil povečati prav na stični točki v Berlinu. Amerikanci so iz južne Nemčije poslali v Berlin prve okrepitve. Na drugi strani so temu sledili z imenovanjem maršala Konjeva za poveljnika oboroženih sil v Vzhodni Nemčiji, ki je iz drugo svetovne vojne znan kot izreden vojni organizator. Pravijo, da od njegovega imenovanja piha v vojašnicah Vzhodne Nemčije povsem drug veter. Kopičenje vojaških enot v Nemčiji prav gotovo ni dobro znamenje in ne kaže na pomiritev. Po podatkih sta obe strani zbrali precej vojaštva ,ki so ga že razporedili po nekem vojaškem načrtu. Zahodne sile razpolagajo z 22 divizijami, ki bi v primeru berlinske Kranjčane pred mestno hišo v Old-hamu pozdravlja župan mesta za nekaj let. O tem pa bi podrobneje spregovorili v naslednjem sestavku. Vse to smo zvedeli na sestanku z mestnimi svetniki v mestni hiši. Zbrali smo se v sobi županje gospo A. Kanvon, v dokaj velikem prostoru z obveznim kaminom. Ob tej priložnosti smo se pogovorili tudi o delu in 6estaivi mestnega sveta, po nase občinskega odbora. Mestni (Nadaljevanje na 4. strani) vojne lahko izkoristili. Od zahodnih vojaških sil so samo ameriške sposobne za neposredno vojno akcijo. Število teh pa ni veliko, ker imajo Amerikanci v Nemčiji samo 5 devizi j. Ameriško vojaštvo je razporejeno v južni Nemčiji in na Bavarskem. Premik teh enot bi povzročil velike težave. Angleške oborožene sile so najbližje Berlinu, dobro so pripravljene za morebitni "napad in jim pripisujejo udarno moč med zahodnimi zavezniki. Slaba stran je, da angleške vojaške enote niso popolne. Štejejo samo sedem brigad ,kar predstavlja tri divizije. Nemci lahko računajo s sedmimi divizijami, ki so odlično preskrbljene, vendar niso dovolj pripravljene za vojno. Uporaba teh vojaških enot bi gotovo povzročila politične nevšečnosti. Kar zadeva francoske, belgijske in nizozemske divizije, vojaški izvedenci menijo, ^da niso pripravljene za hiter vojni poseg. Na drugi strani Labe imajo Rusi v Vzhodni Nemčiji 20 divizij, ki so dobro oborožene in pripravljene. Po nekaterih podatkih imajo UGAŠAJO Vedno več francoskih generalov ■ dvema, tremi ali štirimi general-. sklmi zvezdami zapušča svoje pol o* Saje v vojski. Trije rodovi franco* Bke vojske so zelo različno politici no usmerjeni. Vojno letalstvo ima' v svojih vrstah največ pristašev, »•levice-«. Kopnene sile in njeni otl-eirjj so »belo pobarvani« in sogla-4 Sajo z oporniki v Alžiru. Edino v vojni mornarici ima De Gaulle ve* čino pristašev. Mornarici so spričo tega nadeli vzdevek »Loyai Navy«.' RDEČI TELEFON Rdeči telefon, ki Je namenjen samo za izjemne primere in je po-« stavljen poleg Kennedyjeve poste-« Ije, je pozvonil sredi noči. Ta tele-« fon služi predsedniku za tajne po-« govore. Preko njega bi bil predsed-« nik ZDA obveščen o zračnem napa-« du na ZDA in po telefonu bi dal ukaz o izrednem stanju. Ko jc pred« sodnik v največji naglici dvignil slušalko, je z druge strani žice neki glas vprašal: «Halo, je tam bolnišnica za pse?-« »Ne,-« je odgovoril prcdsedniE^ »tukaj je Bela hiša.-« »Ali je tam South 5-6855?« Jo spraševal glas iz telefonske slušal* ke. »Ne, tukaj je Bela hiša.« »Je gospod Stevenson pri telefon nu?« »Ne, tukaj predsednik Keiinedv.« Govornik jc položil slušalko z be-« sedami: »Pojdi k vragu!« Varnostna služba sedaj z vso nag«« lico preiskuje, kako je bilo mogočef da je govornik dobil zvezo z naj> bolj .tajno telefonsko napeljavo v ZDA, ki je povezana z rdečim telet fonom predsednika Kennedyja. South 5-6855 je številka neke bol-« nišniee v bližini Aleksandrije in iskani Stevenson ni bil predstavnik ZDA v Združenih narodih, ampak neki Čuvaj za pse. Svet mevd upon^niki Rusi pri roki tudi 6.000 tankovj Vzhodnonemške oborožene sile štejejo po ocenah okoli tri divizij e* ki imajo približno 1.000 tankov. Sovjetske oboroženo sile imajo okoli Berlina tudi močne letalska enote, ki so po ocenah vsaj približno enake zahodnim, če jih ža niso prekosile. Znano je, da zahodni zavezniki držijo na letališčih v Zahodni Nemčiji nad 3.000) letal. Prevlado v zraku pa je zelo težko ugotoviti, ker so podatki o tem zelo skrivnostni in jih skrbno držijo za 6ebe. Takšen je po zbranih podatkih položaj v vojaškem pogledu. Ljudi zaskrbljuje število vojakov, ki si čez Berlin gledajo s čeladami v oči. Te številke pa ne zaskrbljujejo samo ljudi, ki v vojni ne vidijo izhoda, ampak prav tako vojake. Na nekem vojaškem posvetovanju je pred leti presenetil ad-mirale in generale poveljnik nekega letalskega oporišča, ki je v zvezi z vojnimi načrti dejal: »Nekoristno je načrtovanje o bodoči vojni, ker ne moremo zanesljivo vedeti, kaj se bo zgodilo v prvih šestih urah.« — Zdravko Tomaže] Čelade na bregovih Lahe Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža — Reportaža Lovci s puškami na rami Z lovom so se na svetu ukvarjali že pred Hemingwayevo smrtjo in se bodo, kakor kaže, tudi poslej. Pa tudi to Je ena izmed resnic ( in ni lovska latinščina, da so na svetu ljudje, ki love, a niso lovci. [Samo poglejte: postarani gospodje gospodične, mlečnozobci vdove, [direktorji (ne samo direktorji!) višje plače in potovanja v inozemstvo (v takih primerih se dnevnice izplačujejo v dolarjih in funtih...), filmski producenti dekleta z lepimi in obilnimi prsmi in .naivne gledalce. Skratka lovci na divjad, kajne? Na kratko rečeno — | lov je ena izmed primarnih človekovih dejavnosti. Seveda so tudi znanj lirične oblike lova. Ob vsem — svet se je v tisoč letih res . spremenil — pa se tudi lov iz stoletja v stoletje po svoje manifestira. Stari Slovani so lovili dekleta s kosmatimi rokami (tu ne mislim dobesedno), potlej so nekaj časa lovili dvorne dame na lepe besede j in zdaj je že skoraj udomačen lov na dekleta z avtomobili. Res pa I je tudi, da se na navaden Fiat ne ujame kaj prida. V informacijo i le to, da jaz Še Flata nimam. Prav gotovo pa vas to niti prlzadane ne ... - No, rad bi napisal nekaj o pravih lovcih, lovcih na pravo divjad. Seveda ne gre zanikati, da ti lovci, ki so pravi lovci, ne love tudi drugih stvari. Toda to sodi drugam in tega ml niso naročili, naj napišem v tej reportaži. [ VSE STVARI IMAJO SVOJE { RESNICE f Pravijo, da imajo ribiči daljše roke od normalno raščenih ljudi. To niso le ljuciske govorice, ampak je . enanstvena resnica, ki jo je odkril i.pred sto leti Darwin (funkcija do-; loča organ). Ribiči namreč vsako-! mur iz dneva v dan pripovedujejo, [kolikšna riba jim je prijela. Lovci ; niso taki, zakaj ti zares vedno, ka-i dar streljajo, zadanejo (včasih ustrelijo celo kaj takega, v kar ne streljajo), ... in to ni lovska latimšči-' na. Razen tega pa ima zdaj, vsaj pravijo tako, vsaka riba v Savi svojega ribiča in vsak zajec svojega J po polnih šestih mesecih je te Ubil pred zaključkom velika mednarodna Razstava dela v Turinu. Organizirali so jo v sklopu obsežnih proslav ob stoletnici združitve Italije. Organizacijski komite j« pripravil razstavo pod geslom: Človek v zadnjih sto letih — njegovi dosežki in perspektive . Razstavo so pripravili na precej veliki površini na periferiji mesta ©b reki Pad. Zaradi obsežnosti jo organiziran celo poseben enotirni vlak za notranji promet, razen tega pa vozijo številni avtobusi in iz-voščki. Največ prostora je zavzela •eveda Italija. Vseh 18 njihovih pokrajin v svojih ločenih paviljonih prikazuje razvoj svojega kraja v Zadnjem stoletju. Razen tega pa (Je še združeni italijanski paviljon, skozi katerega smo s počasnim korakom hodili dobro uro in pol. Najpomembnejši del razstave jo V tako imenovani Palači dela. Ze po sami konstrukciji in tehnični ureditvi so organizatorji hoteli prikazati, kaj vse zmore današnji človek. Tam je 650.000 prostorninskih metrov na razpolago 22 deželam In 13 svetovnim oziroma mednarodnim organizacijam. Da bi sistematično prikazali človekove dosežke in današnje pogoje, so udeleženci priredili razstave po sektor- »jagra«. Zal mi je, da stvari niso v obratnem razmerju — tako da bi imel vsak ribič svojo ribo in vsak lovec svojega zajca. Toda tudi tega se človek počasi navadi. Pravijo, da lovci radi hodijo v gostilno na srnjaka in ribiči v restavracijo na ribe. LOV IN LOVCI NA GORENJSKEM Lov ima na Gorenjskem dokajšmjo tridicijo. V Lovski zvezi v Kranju je včlanjenih 23 lovskih družin z blizu tisoč lovci. Vsi ti nekajkrat na teden hodijo v hoste in trosijo smodnik. Včasih celo kaj zadanejo; ondan sem bral o nekem Italijanu, jih dejavnosti. Tako je na primer prikazala Anglija uspehe znanstvenih raziskav v človekovo korist, v paviljonu ZDA so prikazali razvoj tehnologije v industriji in promet, paviljon SZ je organiziran pod geslom Varnost pri delu in tehnika. Pri tem so seveda nekateri prireditelji zameglili osnovni cilj razstave s pretiranimi reklamami in drugimi senzacijami. Ta občutek se vsiljuje zlasti v paviljonu ZDA in v paviljonu SZ, kjer so porabili veliko prostora zgolj za prikazovanje medplanetarnih izstrelkov, raznih satelitov in poletov v vsemirje. Zelo poljudno in nazorno pa je prikazala Finska človekove probleme v prostem času, Švica človeka v prirodi, Nizozemska človeka in stanovanje itd. Tudi Zahodna Nemčija je s poučne plati dobro prikazala problem izobraževanja in uvajanja ljudi v poklice. Jugoslavija je sprejela težko nalogo: morala je prikazati človeka na delovnem mestu in v njegovi okolici. Sem sodi seveda njegov vpliv na okolico, njegovo uveljavljanje, samoupravljanje itd. S konkretnimi številkami, slikami in imeni delavcev iz tovarne Rade Končar iz Zagreba so tam prikazali način delovanja samoupravnih organov v podjetju, delitev čistega in osebnega dohodka in druge probleme v sklopu gospodarjenja. Prav tako so v konkretnih številkah prikazali komuno Trešnjevko z vserhi podatki ekonomskega in družbenega razvoja. ki je imel žensko za prepelico — ti Italijani nikoli ne morejo popolnoma brez žensk... V preteklem letu Je bilo po gorenjskih loviščih več kot 5000 gamsov, 293 jelenov, 6704 srnjakov, 42 Srna je zaščitena z :«..:ko,ioni kozorogov, 5153 poljskih zajcev, 677 planinskih zajcev, 484 ruševcev, številni golobi, race, fazani, jerebice... kdo bi vedel našteti vse po vrsti. Razen vsega tega pa je na Gorenjskem tudi 1145 potepuških mačk in več kot 450 potepuških psov. (Te nadvse sOvražim... eden takih, CIRC ARAMA Ena izmed osrednjih senzacij na tem ogromnem razstavišču je cir-carama. Gre za posebno vrsto filma, ki ga 9 kamer hkrati snema in zatem tudi projecira gledalcem. Kino dvorana je okrogla in popolnoma prazna. Gledalci smo stali v sredini, da smo se nato lahko vrteli in opazovali okolico — na devetih platnih, ki obkrožajo dvorano, smo gledali posnetke — pokrajino v živih barvah, skozi katero smo »potovali«. Ta način filma je seveda učinkovit le pri gibanju v prirodi, medtem ko pri igranem filmu ne bi prišel do veljave. Tako snio se »vozili« z letalom preko Alp, s parnikom po morju, s helikopterjem nad mesti in ognjeniki, z avtomobili po ostrih serpentinah itd. In zmeraj smo lahko gledali naprej proti cilju, kamor smo drveli, na obe strani, kako je vse bliskovito švigalo mimo nas ali pa nazaj, kjer smo zapuščali peneče valove, zasnežene ledenike Alp itd. In prav tako kot so se gibale kamere (na primer na parniku, na avtomobilu ob ovinkih itd.) prav tako gibanje je prišlo do veljave tudi pri proje-ciranju filma oziroma pri gledanju posnetkov. Tako smo dobili gledalci resničen občutek vožnje in na predstavi (trajala je pol ure) jih je bilo več, ki so dobili znano »morsko bolezen« in dva sta ob tem celo bruhala. Udeleženci, ki so se vračali s te razstave v Turinu, so največ govorili prav o circarami. — K. Makuc kuštrav in rjave barve, se je pred tedni zatekel k mojemu dekletu in ta ga ima neznansko rada ... tako mu moram posvečati dobršen del svojega prostega časa. Ce ga kdo pogreša...) Zdaj na jesen lovijo lovci fazane. Z voljerejo se ukvarjajo na Brdu pri Kranju. Ta voljereja nudi dovolj fazan jih jajc, kakor pravijo, za vso Gorenjsko. Zato je zadnje Ča6e tudi fazanov nekaj več, kot jiih je bilo pred leti. In zdaj včasih tudi kakšnega ustrelijo. »JAGRI IMAJO SVOJE MANIRE«. S puškami na rami in krajci za klobukom (prodajajo jih pri Lovcu v Ljubljani) hodijo ob nedeljah na »jago«. Nekdo izmed lovcev mi ja pripovedoval, da »jaga« sama ni nič. Važno je tisto, ki pride po lovu. Vsako nedeljo zvečer zavijejo potom po Gorenjskem lovci v gostilne. Tam r,e največ ulovi! Vsak srnak postane za deset kilogramov v težji. Pripovedujejo si o gozdnih jerebih. »Ta hudič ti pride čisto blizu, če ga znaš priklicati. ..« Takole je v Slovskih vnstah. Toda kdor želi vanje, mora najprej prestati izpit in lovski krat... in tisti, ki ga poznajo, pravijo, da to ni lahko. Tcrej, bodoči lovci . . . Neki moj prijatelj mi je pripovedoval o tem. Lovec bi postal in včasih gre že zdaj na »jago«. Vsako nedeljo — štiri tedne nazaj — je skoraj podrl fazana ... PA TUDI DOBRE VOLJE NE MANJKA... Veseljakov ne manjka med lovci. Veseli ljudje so in radi komu kakšno zagodejo. Zadnjič so imeli pogon. Nekomu izmed »nedeljskih lovcev« so nastavili nagačenega zajca. Ko je prišel nedeljski lovec mimo njega, ga je zagledal (le pomislite, kako mu je bilo srce, bil je prvi zajec v njegovem življenju, ki ga je videl tako od blizu — razen tistih, ki jih je kupil na trgu). Nato je pomeril in sprožil. Toda zajec se ni premaknil. Ni padel. Lovec je pomeril vnovič in ustrelil. Toda zajec ni padel. Pravijo, da je potem še dolgo stal na tistem mestu ... Nekemu drugemu iz vesele lovske druščine pa se je pripetilo tole.' »Jagali« so srnjaka. Nekdo je prišel do drevesa in zagledal petdeset metrov proč v grmovju rjav hrbet. Srna! Pripravil je puško k licu. »Ko bo dvignila glavo, jo bom pihnil«, si je mislil. Res je dvignila glavo. Toda bila je srnica v pravšnih letih in brala je borovnica.' Pomislite, kakšna trofeja bi to bila.| VSAK KONEC MORA B3TI ! VESEL To je bilo skoraj vse o lovcih in o lovu. Prikupni ljudje so. Prijetno je človeku v jutrih, ko si skozi oktobrske hoste požvižgava: »Mi smo lovci — zgodaj vstali...« in prijetno je človeku, ko utrujen v večer ob črnini razmišlja... »Pa vendar je mogel en zajček golfat .. .« Ja, dandanes celo zajčki goljufajo... In lovci jih bodo naučili. Če že peli ne bodo z njimi ali vsaj pod okni gostiln, se bodo vsaj lepo obnašali. Jure Kobal j Utrinki z izleta po Italiji Človek v zadnfih sto letih NOV REKORD V POLETIH -Ameriški letalski poveljnik Bob Beith jc postavil nov rekord na letalu - takctl X-l.r>. S tem letalom se je letalec dvignil na višino 64.50 metrov (13 800 metrov vi "je, kot se je <7vignil V marcu letos). Letel jc s riirosljo 5560 km na uro. zajo po svoji moči protiraketnim Izstrelkom, ki so namenjeni za uničevanje medicinskih raket v zraku. Ameriški strokovnjaki so dalje mnenja, da je gradnja takšnih vrst raket mogoča. Neke poskuse v tej smeri so v ZDA že napravili. Dovolj je, da glava protirakete AvtmotHi (tod filfcUua ZANIMIVOSTI Po uspelem poleta je ameriški letalec izjavil, da je pri spušeanju na zemljo občutil razlike v zračnem pritisku, ki je bil štirikrat večji od pritiska na zemlji. Povedal je, da je imel pri gibanju občutek, da so mu rake in nosre zasute z bremenom peska. P KOTIRA K ETN A OROŽJA - V Sovjetski zvezi delajo poskuse s proilirakelnimi raketam'. Do tega zaključka so prišli ameriški strokovnjaki za jedrske poskuse, ki so proučili podatke o zadnjih jedrskih eksplozijah v Sovjetski zvezi. Mnenja so, da eksplozije, ki so Jih zabeležili v zadnjem času, ustre- rks;.I LJUDOŽERCI 2o$tni nabiralnik ' Dragi urednik! Oglašam se iz Preddvora, kjer obiskujem 6. razred osemletke. Vsi pionirji na naši šoli zelo radi prebiramo vašo Mlado rast in zato 6em sklenil, da se tudi jaz oglasim s svojim skromnim prispevkom o zvestem psu Tediju. Lepe pionirske pozdrave vam pošilja. Janko Brun Dragi Janko! Veseli me, da si nam opist* svoje prijetne doživljaje s Tedijcm, ki sem jih prav z zanimanjem prebrala, toda na žalost jih nisem mogla sedaj objavili, ker kot veš, imamo odmerjen zelo majhen prostor. Zato bo treba zgodbico nekoliko skrajšati. Skrajšano zgodbico pa ti bomo objavili v prihodnji številki. Lepe pozdrave tebi in sestri pošilja Tanja Otroci v koruzi »♦Pogosto sem sedel s poglavarjem Momakovo, ki mi je s pomočjo tolmača pripovedoval mnoge podrobnosti iz vsakdanjega življenja plemena Kukukuku, o plemenskih zakonih in ceremonijah. Mo-makova je bil videti izreden človek in je bil odličen vojak. Sodeloval je pri napadih in uničevanju mnogih vasi in brez pomišljanja je pripovedoval, koliko ljudi je pobil in na kakšen način. Za vsako žrtev, o kateri je pripovedoval, je narisal črtico na zemljo. Ni bil namreč popolnoma zanesljiv v štetju, toda pred njim na zemlji je bilo več kot dvajset črtic, ko je končal z obujanjem spominov. Otroci plemena Kukukuku hitro spoznajo surovo resničnost. Vidijo okostja ubitih, morda celo sami kamnajo ujetnike in tako se naučijo ubijati; sodelujejo tudi v ljudožerstvu, ko so ubiti za to pripravljeni. Vidite, to je samo drobec iz življenja plemena Kukukuku, ki živi na Novi Gvineji. To so zadnji ljudožerci. Drugje na Zemlji jih ni več, tudi v Afriki ne. Belci mednje skorajda ne zaidejo. Nova Gvineja jo namreč velik in gorat otok, porastel z bujnim tropskim rastlinjem, podnebje pa je za nas zaradi toplega in vlažnega zraka ter zaradi obilice dežja skoraj nevzdržno. Vendar je med temi nagimi ljudmi ,ki ne poznajo obleke, strojev in pušk, ampak le lok in strelice, živel štiri tedne danski raziskovalec Jens Bjerre. Vse, kar Je videl, si je pridno zapisoval, njihovo težko življenje pa je posnel tudi na filmski trak. Nekje v svoji knjigi ta pogumni raziskovalec pravi, da je te ljudi vzljubil in da mu je žal, da je bil med njimi samo štiri tedne. Res je ,pravi, da žive povsem drugače kot mi. Drugače mislijo, drugačen je njihov svet fantazije. Pa smo si kljub' temu zelo podobni. Oni imajo — tako kot mi — resnični in neresnični svet. Stvarnost je pri njih do skrajnih meja surova; to je borba z naravo, borba za obstanek, borba za vsakdanji kruh, to so strašni napori. Drugi svet pa je duhovni, poln nevidnih, hudobnih bitij in zlih duhov. Tudi ti ljudje za vse Iščejo pojasnilo in če ne najdejo vidljivega vzroka nesreče, bolezni ali smrti, potem to pripisujejo zlim duhovom in nevidnim silam. Zelo podobno kot včasih beli ljudje, ko so verovali v škrate, zmaje, dobre in hudobMi vile, v boga in hudiča. Takrat, ko njihovo znanje še ni bilo tako razvito, da bi 6i znali razlagati, zakaj človek umrje, zakaj je bolan, zakaj treska in grmi v nevihti, zakaj sonce včasih mrkne sredi belega dne, kot na primer letos februarja. Mi poznamo vzroke vseh teh pojavov, o njih se učimo v šoli, ljudje iz plemena Kukukuku na Novi Gvineji pa tega ne vedo, ne razumejo, če Jim kdo pove, ker so So na mnogo nižji stopnji razvoja kot belci. Alarm pri skopuškem čevljarju Tretjo partizansko zimo je tudi Gubčevi brigadi trda predla. Mnogi borci so imeli ponošeno ali pošito obleko, drugi pa več ali manj razbito obutev. Najbolj raztrgane čevlje je imel menda borec Matko. Zato se je večkrat zglasil pri bogatem čevljarju in ga nagovarjal za neke gojzerice, ki so visele v omarici in čakale kupca. Toda mož je bil pre-skopuški, da bi jih dal Matku zgolj samo za zahvalo, partizan pa seveda ni imel denarja. Ko je zapadel prvi sneg, je Matko ie tako raztrgal čevlje, da so mu prsti gledali iz njih. Ovijal jih je z vrečevino, vendar vse to ni nič pomagalo. Zato se je proti partizanskim pravilom namenil, da si bo pošteno privoščil skopuha. S patrolo se je napotil v vas. Dva borca sta ostala pred vrati, Matko pa je odšel k čevljarju. Po običajnih pomenkiH je navezal pogovor na gojzerje. »Daj no, da jih pomerim, če so mi sploh prav!« je dejal. »Le kaj jih boš pomerjal, saj sploh nimaš denarja!* je menil skopuh. »Kaj veš, morda pa mi stric pošlje kakšen cekin!* je odgovoril Matko in pomeril gojzerje po podplatih. Ko sta stražarja opazila skozi okno, da je Matko že obul čevlje, sta izstrelila v zrak rafale iz brzostrelk in zavpila: »Nemci!* Čevljar se je prevrnil s stola in se prestrašen zarinil z glavo pod mizo v čevljarsko omaro, M^.tko pa je v novih čevljih planil skozi vrata v noč — in nikdar več se ni vrnil k skopuškemu čevljarju, kjer je pustil svoje razbito obuvalo. (Iz 3. številke Kurirčka) č n a pest i Ce bi hoteli napisati zgodovino pol težke kategorije boksa, bi morali precej prostora posvetiti boksarju, ki je največ pripomogel, da je prav ta kategorija poleg težko postala za ljubitelje boksa najzanimivejša. Mož, na katerega mislimo, je Archibald Luis Moore. Ta, lahko bi rekli mistični boksar, si je pridobil naslov svetovnega prvaka leta 1952 in ga ljubosumno čuva še danes. Crni mojster skupno z Joejem Lu!som in Rayem Robinsonom predstavlja nerazdružljivo trojico, ki je v zadnjih dveh desetletjih dala neizbrisen pečat boksarskemu sportu. Prve korake v ringu je do- DOBROSRCNI BOKSAR Ameriški črnski boksar Sonny Liston je bil pred kratkim po štirl-nrni obravnavi pred sodiščem oproščen krivde. Obtožen je bil, da Je zasledoval neko lepotico in da je imel slabe namene. Pred sodišče m se boksar ni mogel s tem v Zvezi spomniti prav ničesar, njegovemu zagovorniku pa je uspelo prepričati sodišče o njegovi dobrosrčnosti z argumentom, da Sonny Vsa»k dan nakrmi ribice v svojem ribniku in da še nikoli ni storil nikomur nič zalega. kaj uspešno napravil pod izmišljenim imenom in za smešno nizke cene v Prize ringu, ki je bil prva stolpnica vseh profesionalnih začetnikov. Archie je nato begal od srednje pa do poltežke kategorije, dokler se mu ni nazadnje ponudila idealna priložnost. Leta 1952 je svetovni prvak Joe Maxim pristal na dvoboj z Mooreom in ga izgubil. Vse od takrat pa do danes je cela vrsta odličnih in robustnih boksarjev poizkušala načeti Archi-jevo slavo, vendar ni nihče imel toliko sreče, da bi Archija za vselej vrgel s prestola. Moore je postal ljubimec publike, ki ji je znal spretno prikrivati svoja leta. Kakor se je za to trudil v prvih letih svojega neomejenega gospodstva v pol težki kategoriji, tako poskuša danes prpričeati svoje pristaše, da jih ima že čez petdeset. Resnica pa je ravno v sredini, zakaj njegova rojstna letnica je 1916. Ce bi skušali nejgovo kariero izraziti s številkami, bi bilo to nekako takole: 205 srečanj - 175 dobljenih (od tega 127 s knockautom, kar je absolutni svetovni rekord med vsemi boksarji našega časa) 24 izgubljenih in šest neodločenih. Ko je osvojil srca ljubiteljev boksa na vseh ameriških ringih, sti za bas je Archie odšel na turneje po svetu. Kje vse ni boksal! Tudi v Avstraliji so ga videli stopati v ring in deliti udarce ,v Južni Ameriki pa ima skoraj domovinsko pravico. V Kanadi je položil med vrvi Durella in Parkerja, v Londonu Pompeya, prestrašil nekaj nemških boksarjev, ki so sicer vedno imeli odlične predstavnike v tej kategoriji. Kjerkoli se je pojavil, so bile dvorane polne in ljudje zadovoljni, saj so videli boksati Moorea z enakim spoštovanjem do slehernega nasprotnika. Da je Archie ljubimec publike, o tem ni dvoma, zanimiva pa so tudi mnenja uglednih novinarjev o Archieju kot človeku. »Moore je človek z izrednim posluhom in čutom za sočloveka«; »Archie Moore je izredno inteligenten mož, ki uporablja tako čisto angleščino, kot jo govore profesorji oxfordske univerze...«. Ob koncu samo še to. Archijeva slava je še vedno na višku. Toda prej ali slej bo zatonila. Tega so Moore sam zaveda in pravi: »Imam številno družino. Vem da nisem več tisti, kot 6em bil. Boks pa je moj kruh in kruh mojih otrok. Zato bom boksal dokler bo Slo!«« Archie Moore odlično igra na bas ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN POT Pred kratkim se je zgodil zelo zanimiv primer. Primer je zanimiv, ker je resničen. V njem ni ničesar izmišljenega in fantastičnega. Nasprotno, vse je vzeto iz vrelca resničnosti. Primer je zanimiv, ker je* ljubezensko podkovan. Mnoge bo zanimalo, kaj vse se lahko danes zgodi na tej izredno važni m pomembni fronti. Ta dogodek se je zgodil pred približno dvema letoma v mestu Sara-tov. Neki mladi člo-vek brez posebnih idej — Serjoža Hrjenov, uradnik po poklicu ali pravilneje nadzornik blaga v nekem podjetju, se je začel približevati nekemu dekletu, skratka delavki. Morda je celo ona začela prva? Ker je od takrat preteklo že KRIŽANKA A 2 3 l !> 6 7 & 9 □ 10 "" 1 G 13 □ 15 1* 17 □ 16 19 20 22 Vodoravno: 1. razsipati, 8. blodim v kalnem, 9. določene starosti, 10. soglasnik in samoglasnik, 11. drŽava v Prednji Aziji, 14. osebno ime grškega junaka, 16. egipčansko božanstvo, 18. tovarna športnega orodja na Gorenjskem, 20. šolnina, 22. kemična prvina. Navpično: 1. sladkorna surovina, 2. vrtati v zemljo, 3. vrsta jedi, 4. glavno mesto ene izmed ljudskih republik Jugoslavije, 5. okrajšava za kemični element, 6. prekanjene«, premetenec, 7. svoboden, nedotakljiv, 12. neka ptica, 13. mrtvo telo, 15. zimski športni rekvizit, 17. veznik, 19. predpona, ki dela pre-se:>.nik iz primernika, 21. staroslo-vanska pijača. REŠITEV KRIŽANKE ST. 1 Vodoravno: 1. kritika, 8. satelit, 8. Ibar, 10. to, 11. Ikar, 14. apel, 16. et, 18. imam, 20. prijeti, 22. ekra- can; navpično: 1. ksl, 2. rabi, 3. Itaka, 4. terapija, 5. il, 6. kit, 7. atol, 12. remec, 13. lepo, 15. lata, 17. trk, 19. MIN, 21. ir (idij). precej časa, ni mogoče ugotoviti točnih podatkov. Znano je, da so jih videli skupaj na ulicah Saratova. Začela sta se skupaj sprehajati in odhajati na izlete. Držala sta se celo za roko. Govorila sta drug drugemu razne zaljubljene besede itd. Mladi gizdalin je na lepem pripovedoval svoji izvoljenki: — Poslušajte državljanka Ana Lit-kina. Midva se večkrat sprehajava in sva precej časa skupaj. Ni mogoče točno predvideti, Raj lahko iz tega nastane. Bodite ljubeznivi in mi napišite potrdilo: Če iz najinega razmerja slučajno nastane kakšen otrok, ne boste zahtevali nobene dajatve od osebe iz tega razmerja. Obljubljam, da bom veliko bolj ljubezniv do vas, ko bom imel takšno potrdilo. V nasprotnem je bolje, da vam obrnem hrbet, ker bi se pozneje vedno razburjal zaradi nespametnosti in izdatkov za vzdrževanje svojega potomstva. Ne vem, ali je bilo dekle tako zaljubljeno ali ji je gizdalin tako zmešal možgane z usedlino brezidejnosti, da z njim ni želela načenjati dolgih razprav. Vzela je papir in podpisala. Tako na kratko, če se kaj zgodi, ne bom zahtevala niti pare. Podpisala je potrdilo in pri tej priložnosti izgovorila neke besede: — To je precej čudno z vaše strani. Do sedaj nisem še nikomur podpisala podobnega potrdila, še več, užaljena sem, ker je najina ljubezen dobila takšno obliko. Toda, ker zahtevate, mi ni težko podpisati takšnega potrdila. Nadzornik je dejal: — Bodite tako ljubeznivi. Opazujem našo deželo že desetletje in vem, kaj mi preti zaradi takšnih stvari. rma Maria Picrangeli Podpisala je. Gizdalin je preračunano overil potrdilo pri hišnem svetu, ki ga je podpisala tako prikupna roka in ga spravil v denarnico, da bi mu bil blizu srca. Skrajšajmo zgodbo. Srečala sta se zopet po enem letu pred sodnikom, da bi pripovedovala o umrlih čustvih. Stala je z belo pleteno ruto na glavi in pestovala otroka. — Tako je, je pristavila, podpisala sem potrdilo, ker sem bila neumna. Rodil se je otrok — kot tak — in oče naj prevzame nase svoj delež. Še posebno zaradi tega, ker sedaj nisem zaposlena. Stal je, bivši mladi oče, svež kot cvetlica in se smejal v svoje brke: — V čem je stvar? Kaj se je zgodilo, kajne? Ne razumem kako in zakaj? Stvar je povsem jasna in očitna, ker imam v rokah dokument, če ste tako ljubeznivi. R.i/.Pel je svoj plašč, iskal nekaj trenutkov in iz notranjosti privlekel dragocen papir. Predložil je še neki drugi papir m ga s tihim nasmehom položil na sodnikovo mizo. Sodnik si je ogledoval papir, podpis in žig. Nasmejal sey je in rekel: — Dokument je v redu. Nadzornik je dejal: — Ste dvomili? Dokument je popolnoma v redu. Tukaj odpade vsak dvom. Vse je napravljeno po zakonu in ni nobene zlorabe. Sodnik je pristavil: — Dokument je v redu. Toda tukaj se pojavljajo sledeče okolnosti: sovjetski zakon stoji nastrani otroka in zagovarja njegove koristi. V konkretnem primeru otrok po zakonu ne odgovarja in ne nosi posledic, če se slučajno zgodi, da je njegov oče — zelo pvepaden pasji sin. In glede na vse kar smo slišali, vaše potrdilo nima nobene vrednosti. Služi vam lahko samo kot spomin. Vzemite potrdilo in ga skrijte v denarnico. Pol leta je že od tega, ko bivši oče plačuje za otroka. MIHAIL ZOŠČENKO Slabo ste se pripravili za Izpit Ko pa je bilo pri frizerki zaprto. Jane Mansfield, ena izmed najpri-kupnejših Igralk v Ameriki, je izja« vila, da ne namerava več razkazovati nog in prsi. Novinarjem Je Iz-« •Javila, da bo igrala samo resne vloge v gledališču. Po tej Izjavi si Je pobarvala lase s sivo barvo, zamenjala je obleke In polknice v svoji hiši SMEH V SLIKI — Trenutek zadrži to držo, da te slikam