INTERNI INFORMATIVNI ČASOPIS | LETO III | ŠTEVILKA 18 | JULIJ 2005 PREDSTAVITEV MAG. ANDREJE JERNEJČIČ Od aprila je pomočnica uprave za odnose z javnostmi pri Skupini SIJ - SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA, d. d., kar pomeni, da skrbi za odnose z javnostmi tudi za podjetje Metal Ravne. Sicer je magistrica znanosti (iz komunikologije) ter univ. dipl. novinarka in univ. dipl. kulturolo-ginja. Izkušnje v novinarstvu je pridobila z večletnim delom v številnih medijih, kjer se je preizkusila kot novinarka in tudi kot urednica. Med drugim je delala na Radiu Slovenija, Televiziji Slovenija, POP TV, pri časniku Finance in v Uradu vlade za informiranje. Na Ministrstvu za obrambo je bila v Službi za odnose z javnostmi tiskovna predstavnica prejšnjega obrambnega ministra. Vodila je seminar Kako dobro komunicirati z mediji. Lani je imela svojo a c/> > (\l prvo samostojno fotografsko razstavo. V prostem času veliko potuje, o čemer predava po Sloveniji in piše v medijih. metal INTERNI INFORMATIVNI ČASOPIS | IETOIII | ŠTEVILKA 18 | |Ull| 2005 Na naslovnici: Poletje Fotografija: Janko Vučko IZ VSEBINE: 2 Predstavitev mag. Andreje Jernejčič 3 Uvodnik Trženje 4 Prodajo na slovenskem trgu bomo pospešili preko podjetja Ravne Steel Center Ustvarjalnost 5 Inovacije za leto 2004 Valjarski program 7 Nova merilna naprava za merjenje vročih valjanih profilov Centralno planiranje proizvodnje 8 Vloga in pomen Centralnega planiranja proizvodnje v Metalu Novinarska konferenca 9 Minister Vizjak za premišljeno privatizacijo Novinarska konferenca 11 Nadaljuje se zelo dobro poslovanje skupine SIJ - Slovenska industrija jekla European Fine Steel conference 12 V Sloveniji prvič zbrani predstavniki najpomembnejših evropskih jeklarskih družb Projekt 13 Motivacija in ocenjevanje delovnih skupin Proizvodnja 14 Tudi v jeklovleku ustvarjamo rekorde Aktivnosti jeklarjev na področju izobraževanja 15 Interno usposabljanje novosprejetih sodelavcev Novost 15 Evidentiranje delovnega časa Šerpa 16 Rekonstrukcija ravnalne stiskalnice Banning Ekologija 17 Delo z nevarnimi kemičnimi snovmi in pripravki Kadri 18 Zaposleni Poslovanje 19 Pozitivno poslovanje se nadaljuje tudi v letu 2005 Aktualni jeklarski kotiček 20 164. srečanje Združenja ASMET -Sekcija jeklarstvo Aktualni jeklarski kotiček 20 10. (jubilejni) seminar o procesni metalurgiji izdelave jekla Varnost in zdravje pri delu 21 Absentizem oziroma bolniški stalež -vzrok ali posledica delovnega okolja Druženje 23 Izpolnjena obljuba 25 Ravenski odbojkarji po enoletnem premoru znova v najvišjem rangu tekmovanja 28 Nagradna križanka Izdaja: METAL RAVNE d.o.o. Uredniški odbor: Andreja Čibron-Kodrin, Andrej Gradišnik, Gabrijela Urnaut, Andreja Krajnc Jezikovni pregled: Andreja Čibron-Kodrin Produkcija: © crashgroup Tisk: ZIP center d.o.o. Uredništvo: Koroška c. 14,2390 Ravne na Kor., T: 87 07 236 časopis dobijo zaposleni v podjetju Metal Ravne brezplačno. Vaše predloge, pobude in vprašanja pošljite na naslov uredništva. UVODNIK Pred več kot letom dni, ko so bili poslovni rezultati Metala na najnižji točki, ko je bil izvajan program presežnih delavcev in ko je veliko ljudi precej črnogledo ocenjevalo prihodnost Metala, je takrat novo poslovodstvo s sodelavci načrtovalo poslovni preobrat. Kot kratkoročni cilj smo si zadali doseganje pozitivnih rezultatov. To nam skupaj sedaj dobro uspeva, je pa res, da moramo v času hitrega spreminjanja nabavnih cen in drugih poslovnih vplivov nenehno usklajevati prodajo, izbirati pravi trenutek za zakupe ferolegur in starega železa ter biti ves čas na preži in vsako spremembo predvideti in na hitro odreagirati. Prizadevnost zaposlenih omogoča vedno nove in nove bodisi količinske ali pa strukturne rekorde v posameznih proizvodnih enotah in na področju prodajnih vrednosti. Dobri poslovni rezultati nam dajejo občutek varnosti, vendar pa bo za dolgoročno stabilnost poslovanja treba še mnogo postoriti. Dejstvo je, da v letih od 1991 do 2003 v Metalu skorajda ni bilo večjih investicij. Za to je bilo letno namenjenih le 0,4 do 3,5 milijona EUR. Izpeljani sta bili le dve veliki investiciji: peč Ebner za toplotno obdelavo valjanih profilov leta 1996 in 25/30 MN stiskalnica v kovačnici leta 1999. Naprave in stroji v Metalu so stari in iztrošeni. Dobri poslovni rezultati v drugi polovici leta 2004 in jasno začrtana razvojna strategija so bili impulz za nov investicijski cikel. V jeklarni je bilo inštalirano kisikovo kopje, ki je rešilo problem ročnega vpihovanja kisika. Izpeljana je bila sanacija napetostnih stikal na peči UHP in EPŽ. V valjarni smo izvedli rekonstrukcijo kontinuirne peči 3, ki zdaj daje velike prihranke pri porabi zemeljskega plina. Skupna vrednost investicij v letu 2004 je bila 4,2 milijona EUR. Že letos pa se bo ta vrednost približala 10 milijonom EUR. Za povečanje zmogljivosti toplotne obdelave naših izdelkov smo že podpisali pogodbi za novo peč v kovačnici in obnovo kontinuirne peči v valjarni. Ozko grlo pri ravnanju valjanih profilov bomo reševali s stiskalnico (za ploščate profile) in z novim ravnalnim strojem (0 16 do 60 mm). Naložba v nakup opreme in programov za procesno vodenje legiranja v jeklarni bo omogočila znižanje porab dragih ferozlitin. Maja je v valjarni že začela obratovati merilna naprava za merjenje preseka va-Ijancev v vročem, kar bo povečalo prepustnost srednje proge. Odobrena je že tudi investicija v obnovo stare 12 MN stiskalnice. Pripravlja se rekonstrukcija brusilnega stroja na težki progi... Na področju ekologije bo nevarno ročno barvanje valjanih profilov z nitro barvami konec leta 2005 zamenjala lakirna linija z vodnimi premazi. Podpisana je bila že tudi pogodba za izdelavo projekta krožnega hladilnega sistema v valjarni profilov. Intenzivno pa pripravljamo tudi velike strateške investicije. To so: ■ modernizacija 40 let stare valjarne; ■ logistika in obdelava težkih odkovkov v kovačnici; ■ razširitev vlivališča jeklarne s ciljem povečanja proizvodnje jekla do 145.000 ton/leto; ■ Steel Center, ki bo izboljšal trženje Metalovih izdelkov. Do leta 2010 bomo za investicije namenili 59 milijonov EUR. Seveda pa bo za izvedbo tako zahtevnega investicijskega programa, ki pa bo v resnici pomenil dolgoročno stabilnost in varnost poslovanja podjetja, potrebne precej složnosti in podpore v podjetju, pri predstavnikih lastnikov Metala in drugih zainteresiranih javnostih. Namestnik glavnega direktorja Andrej Gradišnik univ. dipl. inž. metal, in mater., spec. za menedž. V CENTER metal' Trženje mag. Darko Mikec PRODAJO NA SLOVENSKEM TRGU BOMO POSPEŠILI PREKO PODJETJA RAVNE STEEL CENTER V skladu s strategijo razvoja podjetja Metal Ravne, ki predvideva rast prodaje neposrednim uporabnikom orodnih jekel, smo januarja 2005 vstopili v podjetje Orosteel d.o.o. za to smo se odločili, da bi slovenskim orodjarjem zagotovili celovit servis: hitro dobavo jekla preko skladišča, razrez in grobo mehansko obdelavo, s ciljem pospešiti prodajo orodnih jekel na slovenskem trgu. Z vstopom Metala Ravne v podjetje Orosteel d.o.o. se je le-to preimenovalo v Ravne Steel Center d.o.o. Podjetje, ki posluje v industrijski coni v Logatcu, je opremljeno z žagami za vzdolžni in prečni razrez jekel ter s stroji za grobo mehansko obdelavo jekel. Ima 14 zaposlenih in povprečno na zalogi 450 ton jekla. Prodaja jekel je v letu 2004 postopoma naraščala z 10 na 35 milijonov tolarjev in je aprila 2005 dosegla rekordnih 50 milijonov tolarjev. V javnosti se je naše podjetje skupaj z Ravne Steel Centrom prvič predstavilo v Celju na 8. sejmu Forma-Tool (mednarodni sejem orodij, orodjarstva in orodnih jekel), ki je potekal od 12. do 15. aprila, in vzbudilo med obiskovalci kar precej zanimanja. FORMA-TOOL Razstavni prostor Vodstvo Metala skupaj z vodstvom novega podjetja Ravne Steel Center: dr. Boštjan Taljat, mag. Darko Mikec, Andrej Gradišnik in Janez Suša foto Marijana Robnik foto: Marijana Robnik INOVACIJE ZA LETO 2004 GZS spodbuja inovativnost: na fotografiji so nagrajeni avtorji inovacij na Koroškem za leto 2004 Znanje je pridobilo ime in priimek V Metalu se že dlje časa zavedamo, da so naši izdelki z imenom in da je le-to za uporabnika jamstvo kakovosti. Nas pa to ime zavezuje k odgovornemu odnosu do izdelkov lastnega dela in na ta način do lastnega uspeha oziroma neuspeha. Ta uvodni stavek je nastal kot asociacija na geslo letošnje prireditve "Znanje je pridobilo ime in priimek", in ni zgolj naključje, da se naš marketinški slogan ujema s tem imenom. To priložnost bi izkoristili, da podamo malo drugačen pogled na inovativnost, kot se to poudarja v realni politiki in ekonomiji. Tu je poudarek predvsem na nujnosti inovativnega pristopa pri zagotavljanju konkurenčne prednosti, kar je tudi osnova politike EU do inovativne dejavnosti. EU obravnava inovacije kot gonilno silo gospodarske rasti oziroma konkurenčnosti evropskega gospodarstva, in je to glavni razlog pozornosti, ki ji jo namenja. Zanemariti ta segment inovativne dejav- nosti seveda pomeni razvrednotiti pomen tega segmenta ekonomije človeka. Vendar zgolj konkurenčnost in s tem povezan dobiček ni vsa vsebina, ki jo inovativnost predstavlja. Inovativnost je predvsem ozko povezana z ustvarjalnostjo. Ustvarjalnost pa je ena od temeljnih lastnosti človeka, ki ga določa in osmišlja. Iz tega izhaja, da ustvarjalnost ni zgolj ekonomska nuja, temveč tudi duhovna dimenzija, ki je pri načrtovanju delovnega mesta ne bi smeli zanemariti. Nevarno je človeka zreducirati zgolj na fizično posluževanje strojev in naprav ter ga tako ustvariti za sodobnega sužnja delovnega procesa. S tem prekinemo njegov stik z lastno bitnostjo, kar je usodno za njegov osebni razvoj in ima destruktivno moč, ki izhaja iz nepotešenosti elementarnih potreb po preseganju samega sebe. Človek lahko funkcionira kot zdravo bitje le, če je cel, k tej celoti pa spada tudi ustvarjalnost, ki je v tem kontekstu znatno več kot zgolj konkurenčna prednost. S tem uvodom smo skušali podati tudi drug vidik inovativnosti kot možnost dose- ganja elementarne potrebe človeka, ki jo je treba v delovnem procesu upoštevati in primerno opredeliti. Kako to področje spodbujati, je lahko vsebina za drug članek. Vsekakor pa se je treba izogniti zgolj materialnemu nagrajevanju in poudariti tudi nematerialne spodbude, ki znatno prispevajo h graditvi samopodobe, ugleda in zadovoljstva. Hkrati pa tudi ne smemo zanemariti denarnega nagrajevanja za vložen trud in čas. Predvsem je pomembno, da uspemo ustvarjalnost vgraditi v sistem opisa del in nalog in da to postane del delovnega procesa. To pa ne pomeni, da bi morali razumeti inovativnost kot nekaj samoumevnega, ker to ni. Treba je vedno znova ustvarjati primerne razmere, da se razvija in krepi. Eden od teh pogojev je tudi priznanje širše okolice za dosežke na tem področju. Prav v tem segmentu uspešno opravlja svoje poslanstvo GZS Območna zbornica Koroška, ki je uspela izpeljati postopek razpisa, ocenjevanja in podelitve nagrad ter je dala dogodku ustrezno težo in medijsko odmevnost. foto: Jože Apat V Metalu smo vzpostavili formalne pogoje za razvoj te dejavnosti, katere produkt je tudi projekt VALJANJE ŠIROKIH PLOŠČATIH PROFILOV (DO ŠIRINE 505 mm) NA TEŽKI PROGI. S tem projektom smo sodelovali na razpisu GZS za Koroško za inovacije leta 2004, ki je bil izveden v aprilu 2005. Kot avtorji so sodelovali Milan Škafar, Franc Mlinar in Stanko Petovar, vendar je treba poudariti, da brez ostalih sodelavcev jeklarne in valjarne gredic ne bi bilo mogoče udejaniti idej v praksi. Na razpis je bilo prijavljenih dvanajst inovacij iz devetih podjetij in dveh samostojnih inovatorjev. Podeljeni sta bili dve plaketi, eno bronasto priznanje, pet srebrnih priznanj in štiri zlata priznanja. Od teh so se tri inovacije uvrstile v nadaljnje tekmovanje na državnem nivoju. Prijavljena inovacija iz Metala je bila nagrajena z zlatim priznanjem in se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Podelitev priznanj je bila 10. junija 2005 v hotelu Aerodrom v Mislinjski Dobravi, kjer so sodelovali poleg prejemnikov priznanj tudi pomembni predstavniki koroškega gospodarstva. Priznanja sta podelila generalna sekretarka GZS Ariana Grobelnik in predsednik Območne zbornice Koroške Jože Kozmus. I ® O O Nagrajeni inovatorji iz Metala: Stanko Petovar, Milan Škafar In Franc Mlinar Tako lani kot letos smo v Metalu dokazali, da lahko na področju inovacij kar precej pokažemo in da smo s tega vidika primerno umeščeni v inovativno okolje, zato bomo sodelovali na teh razpisih tudi v prihodnjih letih. Letošnjim nagrajencem vse čestitke; podelijo naj jih tudi s sodelavci, ki niso bili poimensko omenjeni. Dobitniki zlatega priznanja skupaj z generalno sekretarko GZS Ariano Grobelnik in predsednikom Območne zbornice Koroška Jožetom Kozmusom foto: Jože Apat Valjarski program NOVA MERILNA NAPRAVA ZA MERJENJE VROČIH VALJANIH PROFILOV V Valjarni profilov je maja letos pričela s poskusnim obratovanjem nova merilna naprava za merjenje vročih valjanih profilov, ki jo je izdelalo podjetje LIMAB iz Goeteburga na Švedskem. Zgodba o investiciji v merilno napravo je precej pestra. Vse skupaj se je začelo s posodobitvijo srednje valjarske proge leta 2002. V sklopu s predelavo srednje valjarske proge na sistem avtomatske hidravlične nastavitve valjčne reže je bila zamišljena tudi merilna naprava. Le-ta bi močno skrajšala čase menjav dimenzij, predvsem pri valjanju ploščatih profilov. Ker pa delovanja takšne naprave strokovnjaki iz valjarne nismo poznali, smo Naprava na merilnem mestu Na našo prošnjo, da nas po vgradnji in testiranju naprave povabijo na ogled, so takoj pristali. Vabilo je sledilo v začetku leta 2004 in z direktorjem Valjarskega programa Branislavom Kečkom sva si delovanje merilne naprave ogledala. S prikazanim merjenjem in delovanjem sva bila izjemno zadovoljna, zato smo junija 2004 podpisali pogodbo o nakupu merilne naprave. Dobava merilne in dodatne opreme je sledila decembra 2004, maja letos pa še vgradnja ter testiranje in priklop na naš informacijski sistem s strani dobavitelja. Precej preglavic nam je povzročala vgraditev merilne naprave, saj mora biti zaradi hitrega podatka o meritvi nameščena dovolj blizu valjarske proge, hkrati pa zaradi varnosti dovolj daleč od nje. Prav tako merilna naprava ne sme ovirati valjancev pri transportu do hladilne mize. Skupaj s strokovnjaki iz podjetja Šerpa, ki smo jih izbrali za izvedbo vgradnje, smo poiskali optimalno rešitev. Merilna naprava je nameščena med žago za vroče rezanje in hladilno mizo. Na merilno mesto v liniji valjanja pa jo prestavimo s pomočjo posebnega vozička. " •**' "rri—*-- i 1 • n.u a. m IT • a ... OM. — • 4 1M.il UUft 1 1MJ —H 2 t«. —. MM M * t ju Prikaz merilnih parametrov Prehod materiala skozi merilno napravo si jo pred nakupom na vsak način želeli ogledati. Zaradi našega vztrajanja nam je proizvajalec merilne naprave omogočil njen ogled in testiranje merilne naprave v valjarni Sidenor v Španiji - konec leta 2001. Testiranje je bilo prava mala katastrofa. Meritve, dobljene z merilno napravo in ročnim merjenjem, so bile popolnoma različne, kljub temu pa je proizvajalec merilne naprave trdil, da je vse v redu. Za nakup se seveda nismo odločili. Pri pogovorih z drugimi proizvajalci merilnih naprav smo zato kot pogoj za nakup zahtevali obvezno testiranje merilne naprave. Ker nam tega niso omogočili, smo dogovore zaključili in celotna stvar je za nekaj časa zamrla. Zgodba se je nadaljevala leta 2003, ko smo ob ogledu valjarne Fundija na Švedskem opazili, da imajo enako merilno napravo, kot smo jo mi testirali v Španiji. Na naša vprašanja o delovanju te naprave so se bolj kislo držali in nam priznali, da je od nje zelo malo učinka. Hkrati pa so se pohvalili, da skupaj s podjetjem LIMAB iz Švedske razvijajo novo merilno napravo. foto: Jože Apat Centralno planiranje proizvodnje Alojz Buhvald, univ. dipl. inž. metal, in mater. VLOGA IN POMEN CENTRALNEGA PLANIRANJA PROIZVODNJE V METALU Merilna naprava je sestavljena iz merilne celice s hladilnim sistemom in operacijskega računalnika. Merilna celica velikosti približno 1,6 x 1,6 x 0,6 m ima v sredini luknjo premera 390 mm, skozi katero vodimo merjen objekt. Pri vstopu v merilno celico je pirometer (temperaturno območje 200-1200 °C), ki izmeri temperaturo merjenega objekta. Meritev dimenzije poteka z osemnajstimi laserji, ki rotirajo okoli merjenega objekta. Merjenje traja, dokler se objekt nahaja v celici, in se avtomatsko ustavi, ko merjenega objekta ni več v njej. Podatke o posamezni meritvi dobimo vsake 0,2 sekunde. Na osnovi izmerjene dimenzije valjanca, izmerjene temperature valjanca ter podatka o kvaliteti jekla nam računalnik prikaže preračunane hladne mere materiala. Merilno napravo smo preko mreže povezali s sistemom za avtomatsko nastavitev valjčne reže. Ob začetku dela se pri prenosu plana vtikov iz operacijskega računalnika na ogrodja in upravljalske pulte hkrati prenesejo podatki na računalnik merilne naprave. Ti podatki zajemajo delovni nalog, kvaliteto ter dimenzijo s tolerancami. Po meritvi se podatki o vsakem izmerjenem profilu shranijo v bazo podatkov. Te podatke je kasneje mogoče poljubno pregledovati in kontrolirati. Skupni stroški nabave in vgradnje merilne naprave so znašali okrog 300.000 EUR. Računamo pa, da bomo samo s prihranjenim časom povrnili stroške v 6 do 7 mesecih. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so pri tem projektu sodelovali, predvsem strokovnjakom iz Šerpe, industrijskim zidarjem, elektro in strojnim vzdrževalcem, industrijskim elektronikom ter informatikom. Hkrati pa želim vsem uporabnikom in upravljalcem nove merilne naprave obilo uspeha pri delu. I a> 3 o o Prikaz izmerjenih vrednosti Centralno planiranje proizvodnje ima v podjetju zelo pomembno vlogo, saj je vpeto v večino najpomembnejših procesov za izvedbo naročila. Tako se njegova vloga začne že pri pripravi ponudb, kjer je treba določiti, ali lahko nek izdelek v podjetju sploh izdelamo, v kakšni obliki in izvedbi ga lahko ponudimo, kakšna je proizvodna cena in na koncu je treba določiti še rok, kdaj lahko neko naročilo izpolnimo. Ti podatki se preko prodaje posredujejo kupcem in če se kupec s pogoji strinja, se lahko začnemo pogovarjati o knjiženju naročila. Ko pride do knjiženja naročila, pa zopet nastopi Centralno planiranje proizvodnje, saj je treba še enkrat potrditi termin odpreme, ki je za podjetje obvezujoč. Seveda pa ta proces ni tako enostaven, kot se zdi, še posebej ne v času konjunkture, ko so pritiski kupcev večji, kot so zmožnosti Metala. Zaradi tega je potrebnega veliko usklajevanja, preden dosežemo kompromis, ki je zadovoljiv tako za naše kupce kot tudi za Metal. Ko je naročilo knjiženo in tehnološko obdelano, nastopi proces operativnega planiranja proizvodnje. Tako je treba v jeklarni naročiti šaržo glede na termin odpreme. Tudi ta proces je v Metalu zelo zahteven, saj moramo iz velikega števila pozicij različnih jekel, katerih teža velikokrat ne doseže niti dveh ton, sestaviti šaržo teže 45 ton. Pri tem moramo predvsem upoštevati termine odpreme in čas, ki je potreben za izdelavo določenega izdelka od trenutka, ko je šarža odlita. Naslednja pomembna naloga Centralnega planiranja proizvodnje je priprava letnih, kontinuirnih trimesečnih in predvsem operativnih mesečnih planov proizvodnje. Ti plani so vodilo proizvodnji, kaj mora v določenem obdobju izdelati. Najpomembnejši je operativni mesečni plan proizvodnje, saj je to podlaga za izdelavo prodajnega načrta in je mesečna odprema Metala v veliki meri odvisna od točnosti doseganja operativnega plana proizvodnje. Na koncu pa je treba spremljati tudi realizacijo planov proizvodnje in zbirati koristne podatke v proizvodnji. Ti podatki so osnova za obračun proizvodnje in so tudi signal, ki nam pove, ali proizvodnja teče dobro in kje se pojavljajo motnje. Vsem tem procesom smo v zadnjem letu posvetili veliko pozornosti. Tako smo morali v zadnjem letu izboljšati predvsem nekaj ključnih parametrov, ki odločilno vplivajo na poslovanje podjetja. Ti ključni parametri so količina zaostankov, točnost doseganja strukture plana in količinska realizacija plana proizvodnje. V začetku lanskega leta smo imeli 3600 ton zaostankov, zato so bila pogajanja s kupci težavna, saj so le-ti imeli močan argument, s katerim so nas razorožili. Zaradi tega smo na podlagi podrobne analize pričeli sistematično izboljševati stanje. Povečali smo nadzor pri sprejemanju naročil in uvedli sistem rezervacij. Z rezervacijami smo uspeli obdržati večino naših tradicionalnih kupcev, saj se tem kupcem dobavni časi niso podaljšali, čeprav v svetu vlada velika konjunktura. V proizvodnji smo več pozornosti posvetili točnosti planiranja glede na dobavni termin. Tako nam je uspelo narediti razkorak med gibanjem naročil in gibanjem zaostankov ter konec maja doseči zaostanke pod 1500 ton. Od tega je 900 ton zaostankov s terminom konec maja in le dobrih 600 ton starejših. Takšno količino zaostankov je bilo v času, ko imamo rekordno veliko naročil, izjemno težko doseči. Tudi doseganje strukture plana smo v zadnjem letu precej izboljšali. Tako smo marca in aprila lanskega leta komaj dosegali 80-odstotno strukturo. Z angažiranjem vseh zaposlenih v proizvodnji od priprave plana do realizacije, kjer je v vseh fazah proizvodnje zelo pomembno, da delamo in odpremlja-mo predvsem naročila, ki so v planu, smo Novinarska konferenca za približno 10 odstotkov izboljšali strukturo doseganja plana in tako pomagali prodaji, daje lahko tekoče izpolnjevala mesečne plane prodaje. Ob tem pa moramo poudariti, da smo pri tem iz meseca v mesec povečevali količino odpreme in maja dosegli rekordno odpremo 7114 ton. Centralno planiranje proizvodnje je le del procesa izvedbe naročil in je vezni člen med proizvodnjo in drugimi službami v podjetju. Ima pa velik vpliv na kar nekaj ključnih parametrov, ki so lahko odločilni pri poslovanju podjetja. Pri tem pa je zelo pomembno, da tesno sodeluje predvsem s proizvodnjo, pa tudi s prodajo, od katerih črpa podatke, na osnovi katerih sprejema odločitve. Glede na rezultate, ki smo jih v zadnjem letu dosegli v Metalu, kaže, da je to medsebojno sodelovanje zelo dobro potekalo. Strukturno doseganje plana proizvodnje po mesecih % 100 90 80 70 60 Meseci Gibanje zaostankov od leta 1997 do 2005 Naročila (ton) Zaostanki (ton) 6000 35000 30000 - - 5000 25000 - -4000 20000- -3000 15000- -2000 10000 - 1000 5000 - en o 3 8 8 CT> o Legenda: --------- Naročila --------- Povprečja naročil --------- Zaostanki --------Povprečje zaostankov MINISTER VIZJAK ZA PREMIŠLJENO PRIVATIZACIJO Na povabilo glavnega direktorja Metala Ravne mag. Darka Mikca je na Ravne 5. aprila prišel minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Sestal se je z vodstvi družb Metal Ravne, Noži Ravne in Sistemska tehnika, si ogledal obratovanje kovaške stiskalnice in proizvodnjo valukov ter obisk sklenil z delovnim srečanjem še z drugimi koroškimi direktorji gospodarskih podjetij. Na konferenci za novinarje sta poleg ministra sodelovala še gostitelj in predsednik uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka. Kot je dejal minister Vizjak, je slovensko železarstvo eden od pomembnih stebrov našega gospodarstva, zato je izrazil tudi zadovoljstvo, ker družbe iz skupine Slovenska industrija jekla, tudi Metal Ravne in druge družbe na tem območju, dobro poslujejo. "Ta panoga je v konjunkturi, zato se obetajo pomembna sredstva, ki zagotavljajo nadaljnji razvoj oziroma nove, prepotrebne investicije, kajti od njih je odvisna stabilnost, obseg in zanesljivost proizvodnje in s tem tudi poslovna solidnost teh družb." Minister, ki se je seznanil s proizvodnimi programi in načrti družb Metal Ravne, Noži Ravne in Sistemska tehnika, je še ocenil, da so to pomembni proizvajalci tudi v svetovnem merilu, saj skrbijo za nenehen tehnološki razvoj in povečevanje lastne konkurenčnosti. "S takimi programi in ambicijami je mogoče tudi v prihodnje razvijati slovensko gospodarstvo,” je poudaril mag. Andrej Vizjak. Tema pogovorov je bila tudi privatizacija družb. Minister Vizjak je o njej povedal: "Zavzemam se za postopno, premišljeno privatizacijo, ki bo potekala tudi in predvsem s sodelovanjem z upravami družb in Slovenske industrije jekla, kajti želimo, da bo privatizacija razvojno naravnana, v luči iskanja strateških partnerjev, ki bodo z vlaganji omogočili nadaljnji razvoj teh družb.” Dodal je še, da je cilj privatizacije učinkovitejše upravljanje stroškov in - že večkrat napovedan - postopen umik države iz gospodarstva. Tudi čas je po njegovem primeren, saj je panoga v konjunkturi, zato se zanimanje povečuje. Minister Vizjak je še napovedal, da bo jeseni nova komisija predstavila spremenjeni program privatizacije, potem ko bo analizirala vse spremembe, ki so nanj vplivale v zadnjih letih. "Razmere so se spremenile, zato so tudi nekateri partnerji zdaj zainteresirani, ne gre pa izključevati niti domače ponudbe pri nadaljnjih razvojnih vlaganjih v družbe Slovenske industrije jekla." Ključni cilj privatizacije pa je zagotoviti nadaljnji razvoj in čim uspešnejše poslovanje družb, ki ga bo brez vključitve enega ali več strateških partnerjev skoraj nemogoče izvesti, je prepričan. Predsednik uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka je povedal, da so družbe iz skupine lani izjemno dobro poslovale in tudi letos presegajo načrte. Dotaknil se je tudi privatizacije: "Danes so okoliščine, v katerih se naš lastnik - država pripravlja na novo etapo privatizacije, popolnoma drugačne, kot so bile leta 2001, ko je bil sprejet program privatizacije." Izrazil je prepričanje, da bo država te okoliščine analizirala in jih vključila v svoje načrte. Novinarska konferenca Družbe so nedavno sprejele srednjeročne razvojne programe. “Iz načrtov veje optimizem in tudi prepričanje, da smo sposobni dosežene rezultate še izboljšati; seveda ob predpostavki, da bomo lahko izpeljali tudi investicijska vlaganja," je o nadaljnjem razvoju menil Šimonka. Glavni direktor Metala mag. Darko Mikec je poudaril pomen obiska: "Tako smo imeli pravzaprav iz prve roke možnost slišati, kako država oziroma vlada razmišlja o privatizaciji posameznih družb iz sistema SIJ." Kot je dejal, so zadovoljni, saj so slišali spodbudne besede, da se s privatizacijo ne bo hitelo, da se bo poskušalo najti strateškega partnerja, ki bo zagotovil nadaljevanje nekajstoletne tradicije koroškega jeklarstva. Po njegovih besedah je izjemno pomembno, da bi strateški partner zagotovil ohranitev delovnih mest in proizvodnje na Ravnah. "Metal Ravne je v zadnjem času dosegel solidne poslovne rezultate, ki omogočajo pospešeno investicijsko dejavnost, zagotovo pa je pomembno, da se najde partner, ki bo omogočil širitev proizvodnih zmogljivosti in vlaganja," je povedal direktor Mikec in opozoril, da je jeklarstvo kapitalsko intenzivna panoga. “Zahteva velika vlaganja, ki jih je treba izvesti v relativno kratkem času, da se tako zagotovi pozitivno poslovanje tudi v obdobju, ko bo konjunktura na trgu jeklenih izdelkov ponehala in bo prišla recesija." Tudi med recesijo mora biti podjetje sposobno dosegati pozitivne rezultate in donosnost, ki jo zahteva lastnik, je zaključil direktor mag. Darko Mikec. Sprejem pred upravno zgradbo Ogled proizvodnje Novinarska konferenca NADALJUJE SE ZELO DOBRO POSLOVANJE SKUPINE SIJ - SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA Predsednik uprave SIJTibor Šimonka V sredo, 11. maja, je v Ljubljani potekala novinarska konferenca o rezultatih poslovanja in načrtih poslovne skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d. Predsednik uprave Tibor Šimonka je novinarje seznanil s poslovanjem v lanskem letu in prvem letošnjem tromesečju. To in investicije so tudi teme, o katerih so govorili na seji nadzornega sveta, ki je dan prej potekala na Ravnah. Poleg omenjenih tem pa je predsednik Tibor Šimonka predstavil tudi največji dogodek v Sloveniji na področju jeklarstva. Po besedah predsednika uprave Tiborja Šimonke so poslovanje skupine SIJ -Slovenske industrije jekla definirale ugodne tržne razmere, ki so jih družbe skupine izkoristile s hitro odzivnostjo na spremembe nabavnega trga, kakor tudi z intenzivno prodajno aktivnostjo in intenzivno naložbeno politiko. Še pomembneje pa je, da smo lani izdelali strategije razvoja vseh jedrnih družb, s katerimi smo začrtali nadaljnji programski, tehnološki, tržni in kadrovski razvoj družb. Obe metalurški družbi sta lani proizvedli 436.637 ton odlitega jekla, to je za 3 odstotke več kot lani. Količinska prodaja vseh družb je bila višja za 2 odstotka, vrednostno pa je znašala 91,4 milijarde tolarjev oziroma 384,5 milijona evrov. Izvoz je bil dosežen v višini 267,6 ter uvoz v višini 181,1 milijona evrov. Prodaja na zaposlenega se je glede na preteklo leto povečala za 33,7 odstotka in je znašala 127.351 evrov na zaposlenega. Visoke rezultate smo dosegli tudi pri dodani vrednosti, kjer smo načrtovani cilj presegli za skoraj 10 odstotkov, rezultat preteklega leta pa za 21 odstotkov. Dodana vrednost je znašala 27.898 evrov na zaposlenega, v posameznih družbah se je močno približala vrednosti 30.000 evrov oziroma jo celo presegla. Čisti poslovni izid proizvodnih in storitvenih družb je skupaj znašal pred davki 1.979 milijonov tolarjev, načrtovan pa je bil 594 milijonov tolarjev. Skupaj z matično družbo so vse družbe ustvarile 2.594 milijonov tolarjev dobička. "Vse družbe (razen neaktivnih) so poslovale pozitivno, najuspešnejša je bila po donosu družba Elektrode (9,6-odstotni donos), po višini dobička pa družbi Acroni z 814 milijoni in Metal Ravne s 689 milijoni tolarjev,” je dejal Šimonka. Predsednik uprave Slovenske industrije jekla se je dotaknil tudi poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Novinarjem je dejal, da smo z rezultati posameznih družb in skupine SIJ - Slovenske industrije jekla letos izjemno zadovoljni, zato aktivnosti za ohranitev takšnih rezultatov za preostanek leta že potekajo. "V prvih treh mesecih leta 2005 sta naši dve jeklarni proizvedli 109.255 ton odlitega jekla, kar je za 7 odstotkov več kot lani v enakem obdobju in 1,3 odstotka več od načrtovane proizvodnje. Vrednost prodaje je bila za 30,1 odstotka višja kot v enakem obdobju lani in je znašala 28.328 milijonov tolarjev oziroma 118,2 milijona evrov. Na tuje trge smo prodali za 85,6 milijona (za 29,2 odstotka več kot lani), uvozili pa smo za 46 milijonov evrov blaga (za 36,9 odstotka več kot lani). Ob tako ugodnih tržnih gibanjih in vodenju drugih poslovnih aktivnosti smo v prvih treh mesecih dosegli /čisti poslovni izid 1.483 milijonov tolarjev," je pojasnil v nadaljevanju. Dodana vrednost, ki je glede na preteklo primerjalno obdobje višja za 42,5 odstotka, pa je znašala 33.701 evro na zaposlenega. Nadzorni svet SIJ - Slovenske industrije jekla je na redni seji poleg poročila o poslovanju skupine SIJ - Slovenska industrija jekla v prvem letošnjem tromesečju potrdil še štiri investicije v družbah skupine SIJ. Dva projekta se navezujeta na jeseniško podjetje Acroni, d. o. o. Prvi je novi transformator za sunkovite pogone v RTP Jeklarna, drugi projekt je v celoti ekološka investicija, nanaša se na prvo fazo ureditve odpraševanja v Jeklarni. Potrjeni sta bili tudi predlagani investiciji za podjetje Metal Ravne, d. o. o. Prva se nanaša na nakup ravnalnega stroja za ravnanje okroglih profilov 0 15-60 mm, druga potrjena investicija pa je prenova 1200-tonske stiskalnice. Ob koncu je predsednik uprave Tibor Šimonka novinarje seznanil še s pomenom konference Euroferja in omenil prenovljeno spletno stran SIJ - Slovenska industrija jekla, k ogledu katere ste vljudno vabljeni: www.sij.si foto: Andreja Jernejčič V SLOVENIJI PRVIČ ZBRANI PREDSTAVNIKI NAJPOMEMBNEJŠIH EVROPSKIH JEKLARSKIH DRUŽB SIJ - Slovenska industrija jekla je organizirala enega največjih dogodkov na področju jeklarstva v Sloveniji, in sicer konferenco, imenovano EFSC (European Fine Steel Conference), v okviru Združenja evropskih jeklarjev Eurofer. Odvijala se je v ljubljanskem Grand hotelu Union 9. in 10. junija. Udeležilo se je je 85 direktorjev iz vseh področij proizvodnje jekla iz vseh najpomembnejših evropskih jeklarskih družb. SIJ - Slovenska industrija jekla je že drugo leto stalna članica v Združenju evropskih jeklarjev Eurofer, ki je najpomembnejša evropska institucija na področju jeklarstva in eno najpomembnejših industrijskih združenj nasploh. Konferenca v okviru tega združenja poteka enkrat letno od njegove ustanovitve leta 1976, prihodnje leto pa bo na Finskem. Gostovanje konference EFSC na tako visokem nivoju je za SIJ -Slovensko industrijo jekla, d. d. veliko priznanje, saj so se v Sloveniji ob tej priložnosti prvič zbrala vodilna imena jeklarske industrije v Evropi. Konferenca se je začela v četrtek popoldne z okroglo mizo Orodna in hitrorezna jekla. Zvečer je kot slavnostni govornik nastopil minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. "Vesel sem, da je konferenca pri nas zdaj, v času, ko se je slovenska jeklarska industrija po dolgem obdobju poslovnih težav, značilnih za tako industrijo po vsem svetu, v zadnjih nekaj letih povzpela med pomembne dejavnike slovenskega gospodarstva. Gospodarstva, ki se vse bolj odpira za poslovne povezave. To je tudi eden od pomembnih ciljev slovenske vlade in ministrstva za gospodarstvo, ki izvaja ukrepe in podzakonske akte za spodbujanje tujih neposrednih investicij in internacionalizacijo podjetij," je dejal minister Vizjak. V nadaljevanju je zbrane pozdravil tudi Novinarska konferenca glavni direktor Euroferja Dietrich von Huelsen in poudaril pomen in vlogo Euroferja. Predsednik uprave SIJ -Slovenska industrije jekla Tibor Šimonka pa je med drugim dejal, da tudi z združenjem pomagamo razvijati sodobne trende in oblikujemo nove smernice v jeklarski industriji. "Cilj SIJ - Slovenske industrije jekla ni le slediti svetovnim trendom, temveč jih soustvarjati in sooblikovati ter s strokovnostjo in kakovostjo krepiti ne samo slovensko, ampak tudi evropsko gospodarstvo." Zbrane so preko plesa in glasbe popeljali v različne predele Slovenije ter jim predstavili njene značilnosti. Sprejem na Ljubljanskem gradu V petek je potekala skupščina Euroferja in plenarno zasedanje. Udeleženci konference so razpravljali o trenutni situaciji na evropskem in svetovnem jeklarskem trgu ter razvoju panoge v prihodnjem obdobju. V prvem delu so obravnavali svetovne jeklarske trende, v drugem delu pa problematiko okoljevarstvenih standardov in novih potreb v raziskave in razvoj. Na zasedanju sta poleg glavnega direktorja Euroferja kot glavna govorca nastopila še direktor operativnih enot statističnega urada za železo in jeklo Steve Mackrell ter direktor industrijskih tehnologij Evropske komisije Ezio Andreta. Zatem je sledila novinarska konferenca. Kot je na njej dejal glavni direktor Euroferja Dietrich von Huelsen, Eurofer združuje društva in podjetja tako v stari Evropi kot tudi novi 25-članski zasedbi. Predstavlja 100-odstotni tržni delež proizvodnje jekla v Evropi. Proizvodnja surovega jekla znaša približno 190 milijonov ton. S to številko je Eurofer takoj za Kitajsko drugi največji proizvajalec jekla na svetu. Celoten letni promet združenja Eurofer znaša čez 110 milijard evrov. “Ustvarjamo 350.000 neposrednih delovnih mest v EU in veliko več - nekaj milijonov delovnih mest -posredno v drugih sektorjih, ki so vezani na industrijo jekla. Že gradbena in avtomobilska industrija predstavljata 1,3 milijona posrednih delovnih mest, ob upoštevanju ladjedelništva in splošne potrošnje pa je delovnih mest še več," je povedal. Ocenil je še, da se konkurenčnost v jeklarstvu na svetovnem trgu povečuje. Predsednik uprave SIJ - Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka pa je dejal, daje po svetovnih trendih napoved za letošnje leto še vedno pozitivna in je enkrat višja od splošne ravni gospodarstva. "Ta podatek je zelo obetaven. Na Kitajskem se je proizvodnja jekla zelo povečala, kar je z vidika okoljevarstvenih ukrepov zaskrbljujoč podatek, saj se morajo standardi proizvodnje tam spremeniti. Sicer pa smo se v SIJ - Slovenski industriji jekla preusmerili v produkte z višjo dodano vrednostjo," je še povedal Šimonka. Popoldne so potekale še okrogle mize na temo konstrukcijska in nerjavna jekla. V večernem srečanju pa je zbrane nagovoril dr. Peter Kraljič, zatem pa je sledil kulturni program, pela pa je tudi Nuša Derenda. Udeleženci so se organizatorjem zahvalili za čudovite dneve in Slovenijo zapustili s prijetnimi vtisi. Več informacij in fotografije dogajanja si lahko ogledate na spletni strani www.sij.si (pod Novinarsko središče ali Eurofer). Iz Metala Ravne so se konference udeležili glavni direktor mag. Darko Mikec, namestnik glavnega direktorja Andrej Gradišnik in direktor prodaje Stanko Triglav. Za Metal je bila posebej zanimiva okrogla miza Orodna in hitrorezna jekla, saj so si sodelujoči izmenjali aktualne proizvodne in tržne informacije. Udeleženci Iz Metala MOTIVACIJA IN OCENJEVANJE DELOVNIH SKUPIN Uporaba metle ponavadi moškim (čisto tradicionalno) ne diši, učinek pa je dober. Pa še hodi se laže. S projektom motivacije smo se prebili do faze, ko smo začeli s prvimi ogledi. Za začetek smo zakorakali skozi kovačnico. Glede nato, da smo presojevalci že dolgo v Metalu, nas stanje ni preveč presenetilo. Bilo je natančno tako, kot smo zapisali predhodnjič. Splošni vtis sploh ni bil tako slab. Za trenutek se nam zazdi, da drugače v naši proizvodnji sploh ne more biti. Konec koncev delavci prihajajo v tovarno z namenom, da bi proizvajali, ne pa čistili. Ampak tisti trenutek se je treba zavedati, da obstanka ni. Podjetje, ki se neha boriti in izboljševati, začne drseti in propadati. Podobno moramo razmišljati o delovni okolici. Če je danes boljše od včeraj, super, ampak jutri mora biti boljše od danes. Ne smemo pozabiti, da sta čiščenje in organiziranje temelj za povečanje produktivnosti. Naj podrobneje predstavimo, po katerih kriterijih smo ocenjevali red in čistočo. Red: nepotrebne stvari, orodja, smeti, odpadki ne ležijo naokrog oziroma niso prislonjeni na stene. Čistoča: ni prahu, ni zamaščenosti in zaoljenosti, ni nevarnosti zdrsa. Urejenost: stvari (orodja, zaloge, delovni pripomočki) so zložene na za to pripravljenih mestih, hitro dostopne, vidno označene. Dostop v sili: gasilni aparati, zasilni izhodi, vodne cevi (hidranti), omarice za prvo pomoč so dostopni, čisti in nepoškodovani. Transportne poti: ureditev poti je zadovoljiva, črte so vidno zarisane, nič ni položenega na zarisane črte in nič ne sega čez njih. Sanitarije in garderobe: so čiste in vzdrževane. Splošna vzdrževanost strojev in naprav: varnostne priprave so nameščene, stroji niso poškodovani, obtolčeni, zarjaveli. Proizvodnja Vsi vemo, da razmere v obratih za ocenjevanje niso enake in med seboj primerljive. Pri ocenjevanju se trudimo, da ta vidik upoštevamo in ocenjujemo zadeve okoliščinam primerno (najbolj očitna razlika je med čistočo na utrjenih površinah in površinah, posutih s peskom). Z obhoda v enem obratu še nismo mogli potegniti zaključkov, nekaj komentarjev glede na vprašalnik pa kljub temu lahko dodamo. ■KOM 1 | Tla so čista, predmeti niso prislonjeni k ograji, kaj pa vzdrževanost? Hkrati pa seveda večna dilema, do kod segata odgovornost in dolžnost zaposlenega. Mag. Silva Sirk TUDI VjEKLOVLEKU USTVARJAMO REKORDE O rekordih, takšnih in drugačnih, je bilo letos v Metalu že precej napisanega. Tokrat se seznamu "neverjetnih" dosežkov pridružujemo tudi zaposleni v Proizvodnji svetlih profilov (PSP) - bivšem jeklovleku - z 99,8-odstotno doseženo strukturno realizacijo mesečnega plana v maju. To pa pomeni, da smo, razen 900 kg materiala, za katerega nismo dobili vložka, izdelali vse pozicije, ki smo si jih zadali v mesečnem planu. Medtem ko smo lani strukturno realizacijo mesečnega plana v povprečju dosegali 87,7-odstotno, znaša letošnje povprečje 96 odstotkov, saj smo iz meseca v mesec dosegali boljše rezultate, ki pa so bistveno višji, kot je bil postavljen cilj. Dobri rezultati na tem področju so plod boljšega dela tako službe za planiranje kot tudi prizadevanj vseh zaposlenih v PSP, za kar si zaslužijo posebno pohvalo. Doseganje strukture operativnega plana - PSP % glede na plan 110 —j------------------------------------------------------------------------ 1 Meseci kum. 2004 jan. 2005 feb. 2005 mar. 2005 apr. 2005 maj 2005 Legenda: doseganje strukture min. cilj Nove garderobe in sanitarije je lahko ocenjevati. Paziti moramo le, da bo dobra ocena ostala tudi pri naslednjih ocenjevanjih. foto: Tomo Jeseničnik INTERNO USPOSABLJANJE NOVOSPREJETIH DELAVCEV Ker prihajajo novosprejeti delavci v jeklarno brez predhodnega znanja in poznavanja proizvodnega procesa, smo zanje organizirali interno usposabljanje za delo. Potekalo je dva dneva, in sicer 11. in 23. maja 2005. V naši sejni sobi smo ga izvedli direktor obrata, vodja tehnološkega oddelka in obratni inženir. Udeležilo se gaje deset mladih - novih sodelavcev. Z usposabljanjem bomo nadaljevali individualno na delovnem mestu - vsak novi delavec ima določenega sodelavca v vlogi mentorja, dodatno pa bo sledilo še konkretno tehnološko izpopolnjevanje s strani delovodje, vodje oddelka ter strokovnih kadrov obrata. Od sodelavcev pričakujemo aktivno sodelovanje, na koncu pa jeseni individualen razgovor vodstva in posameznika za oceno o učinkih šolanja. To bomo upoštevali pri nadaljnjih predlogih za zaposlitev delavca. Moram jih pohvaliti, saj kažejo veliko zanimanje za pridobitev dodatnih znanj za delo. EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA 15. 6. 2005 smo uvedli v družbi Metal Ravne sistem avtomatske registracije delovnega časa in obračun osebnega dohodka po sistemu RIS. V družbi uporabljamo naslednje oblike delovnega časa: fiksni enoizmenski delovni čas od 7.00 do 15.00 večizmenski fiksni delovni čas dopoldan od 6.00 do 14.00 popoldan od 14.00 do 22.00 ponoči od 22.00 do 6.00 gibljivi delovni čas od 7.00 dol 6.00 Časovne opredelitve delovnega časa so določene z urniki, ki so opredeljeni z delovnim koledarjem oziroma s sklepom vodstva. Delavci, ki delajo v okviru fiksnega delovnega časa, ne morejo imeti presežnih ur, temveč se seštevajo samo primanjkljaji ur. Nastop dela pred predpisano uro ali zaključek dela po predpisani uri se ne šteje v delovni čas. V primeru primanjkljaja ur se delavcu pri plači te ure štejejo kot neopravičen izostanek. Primanjkljaj ur zaradi odobrenih zasebnih izhodov se lahko nadomesti z letnim dopustom, in sicer po načelu “dopust za minus ure", vendar največ 10 dni letnega dopusta v koledarskem letu. Delavec, ki dela v fiksnem delovnem času, lahko opravi več delovnih ur, kot znaša njegova mesečna delovna obveznost, če je odrejeno delo preko polnega delovnega časa ali prerazporeditve delovnega časa v skladu s predpisi in splošnimi akti družbe. Zaradi sezonske narave proizvodnje je za proizvodne delavce in delavce spremljajočih služb, ki so neposredno vezani na proizvodni delovni proces, dovoljen presežek 100 ur. Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom od polnega časa, ne morejo imeti presežka ur. Število obveznih delovnih ur delavcev, ki delajo v okviru gibljivega delovnega časa, mora mesečno znašati najmanj toliko, kot je mesečno planiranih delovnih ur. Nastop ali zaključek dela izven registracijskega časa se ne šteje v delovni čas. Dovoljen mesečni presežek ur lahko znaša največ 50 ur in se lahko prenese v naslednji mesec. Presežek ur nad 50 ur se ob zaključku meseca avtomatično briše iz evidence. V primeru primanjkljaja ur se delavcu pri plači primanjkljaj ur šteje kot neopravičen izostanek. Primanjkljaj ur zaradi odobrenih zasebnih izhodov se lahko nadomesti z letnim dopustom, in sicer po načelu "dopust za minus ure", vendar največ 10 dni letnega dopusta v koledarskem letu. Za evidentiranje delovnega časa ste v ta namen prejeli kartico s številko, s katero se boste ob prihodu na delo in odhodu z dela registrirali na določenem terminalu, nameščenem pri vhodu v delovni prostor ali garderobo. Mitja Laure, univ. dipl. inž. str. Evidentiramo se tako, da terminalu približamo kartico, ki nam z zvočnim signalom najavi, da je bila registracija opravljena. Na zaslonu se izpišejo ime in priimek in aktivnost (prihod ali odhod). Registracija delovnega časa v dogovorjenih okvirih (prihodi, odhodi) se beleži brez uporabe tipk. Če se iz katerega koli vzroka evidentiramo izven dovoljenega urnika, znotraj katerega je dovoljen prihod ali odhod, se na zaslonu terminala izpiše ZAPRTO. Tak dogodek moramo naknadno urediti. Odgovorna oseba za urejanje podatkov o evidentiranju delovnega časa jih bo s pisnim potrdilom nadrejenega vodje v evidenci ročno popravila. Če se evidentiramo izven urnika, znotraj katerega je predviden prihod ali odhod, je treba pri evidentiranju uporabiti tipke, nameščene na terminalu. Za vsak službeni oziroma zasebni izhod morate imeti Dovolilnico za izhod. Tipke na tipkovnici imajo naslednje funkcije: P = PRIVATNI odhod in prihod S = SLUŽBENI odhod in prihod + = IZREDNO delo Tipkovnico uporabljamo tako, da najprej pritisnemo tipko in nato povlečemo kartico. Ko pritisnemo tipko, se na zaslonu izpiše ustrezen tekst: PRIVATNO SLUŽBENO IZREDNO Nato približamo kartico terminalu, ki nam ob uspešnem evidentiranju izpiše: PRIVATNI IZHOD ali SLUŽBENI ODHOD ali IZREDNI ODHOD. Ob vrnitvi, kadar imamo privatni ali službeni izhod, ne pritisnemo tipke P ali S, temveč samo povlečemo kartico preko bralnega mesta. Tipko + za izredno delo uporabljamo vedno, kadar opravljamo ure izven rednega delovnega časa. Vsako izredno delo pa mora biti naknadno ali predhodno odobreno s strani nadrejenega delavca. Zato uporabljamo obrazec, ki ga nadrejeni potrdi in ga odda osebi, zadolženi za urejanje podatkov o evidentiranju delovnega časa. Čeprav boste izredno delo evidentirali, se ure brez ustrezno potrjenega obrazca pri mesečnem obračunu ne bodo upoštevale. Kartico morate imeti ob prihodu na delo in odhodu z dela vedno s sabo. Ob registraciji delovnega časa se lahko pojavijo tudi napake. Vse napake bodo evidentirane v sistemu. S pisnim potrdilom nadrejenega vodje jih bo odgovorna oseba za urejanje podatkov o evidentiranju delovnega časa v evidenci ročno popravila. S kartico se evidentira samo delavec sam. Če opravi registracijo za delavca sodelavec, je to hujša kršitev delovne discipline. Prav tako so kršitve tudi pogosto ponavljanje istih napak, pogosto zamujanje, predčasni odhodi in nepravilne registracije ter pozabljanje kartic. Kartica ima rok trajanja pet let. V primeru, da jo boste izgubili ali uničili prej kot v dveh letih, boste poravnali stroške za nabavo nove. Podrobneje je evidentiranje delovnega časa predpisano s QM.01.06 ("Pravilnik o evidentiranju delovnega časa”), ki je dosegljiv tudi na intranetni strani podjetja pod rubriko “Registracija delovnega časa". Tam so dostopna tudi navodila in pravila v zvezi z računalniškim evidentiranjem delovnega časa. REKONSTRUKCIJA RAVNALNE STISKALNICE BANNING V Šerpi smo maja za Metal rekonstruirali ravnalno stiskalnico Banning, ki stoji v obratu Mehanska obdelava. Glavna problema pri ravnanju na stiskalnici sta bila ne dovolj tog sistem za vodenje orodja in to, da je središče ravnanega materiala izpod središča plunžerja stroja. Z dvigom vodil in s spremenjenim vpetjem orodja smo dosegli pravilnejši prenos sil. Pričakujemo, da bo rekonstrukcija zmanjšala zastoje zaradi vzdrževanja, omogočila ravnanje ploščatega materiala in povečala produktivnost. Ojačano orodje Dodatna vodila Stiskalnica po rekonstrukciji: ojačano orodje In dodatna vodila foto: arhiv Šerpe Ekologija Alenka Ajd, univ. dipl. kem., svetovalka za kemikalije DELO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI IN PRIPRAVKI Simboli E Eksplozivno n Oksidativno F+ i Zelo lahko vnetljivo T+ Zelo strupeno © Lahko vnetljivo Strupeno Xi Dražilno Xn Zdravju škodljivo Jedko V oktobru in decembru 2003 smo na ekološki strani našega glasila že pisali na to temo. v obdobju, ki je preteklo od takrat, smo v podjetju pazili, da nismo povečevali števila nevarnih kemikalij, nenehno je bila prisotna skrb, da bolj nevarne kemikalije zamenjujemo z manj nevarnimi, resno rešujemo problematiko lakiranja v Valjarni profilov itd. Kljub temu je prav, da se spomnimo in opomnimo, da mnogi naši delavci pri svojem običajnem delu še zmeraj prihajajo v stik z nevarnimi kemikalijami. Zakonodaja EU je s svojimi določili dosegla, da morajo biti za vsako kemikalijo, ki je v prometu, znani njeni vplivi na živa bitja in okolje. Isti predpisi določajo, da mora biti embalaža za nevarno kemikalijo opremljena z etiketo, tako da lahko vsak človek prepozna nevarno kemikalijo, če ima z njo opravka. Vsak poklicni uporabnik pa mora prejeti od proizvajalca ali posrednika tudi varnostni list, kjer so navedeni vsi potrebni podatki o določeni kemikaliji. Na etiketi morajo biti naslednji podatki: ■ ime, polni naslov in telefon proizvajalca ali posrednika ■ ime kemične snovi ali trgovsko ime pripravka, pripadajoče EC število ■ simbol za nevarnost s pripadajočim črkovnim znakom in napis za opozarjanje na nevarnost ■ standardna opozorila "R" - so točno določeni stavki, ki opozarjajo na nevarnosti ■ standardna obvestila "S" - so točno določeni stavki, ki priporočajo varnostne ukrepe S kemikalijami, ki so: eksplozivne (E), zelo lahko vnetljive (F+), zelo strupene (T+) in strupene (T), se, razen delavcev v laboratorijih, v našem podjetju ne srečuje nihče. Izjema so nekateri pripravki, ki jih uporabljamo pri vzdrževanju strojev in naprav. Najpogosteje so pakirani v majhnih dozah, v glavnem jih potrebujemo za čiščenje zelo zamaščenih manjših površin oziroma strojnih delov. Pri čiščenju večjih delov in površin se naši vzdrževalci v sodelovanju z ekologinjo zelo trudijo nadomestiti klasična sredstva za razmaščevanje, kot so različne mešanice bencinov (npr. vvhite špirit), z manj nevarnimi sredstvi. Po podatkih, ki so mi na voljo, delavci v naši neposredni proizvodnji nimajo poklicnega opravka s kemikalijami z oznako “zdravju škodljivo" (Xn). To oznako nosijo na primer nekatera mineralna olja in sredstva za čiščenje le-teh. Največja verjetnost pri nas je, da pridemo v stik s kemikalijami, ki dražijo (Xi). Takih je precej prašnatih pripravkov, ki se uporabljajo v jeklarni in pri zidanju peči. Menim, da ni odveč, če ponovimo nekaj osnovnih pravil, ki se jih držimo, ko uporabljamo kemikalije na delovnem mestu ali doma: Kemikalija nam lahko škodi samo takrat, če pridemo z njo v stik. To je, če jo zaužijemo, če jo vdihujemo, če se je dotikamo z golo kožo ali če pride v stik s sluznico. Pri delu s kemikalijami ne jemo, ne pijemo in ne kadimo. S trdnimi kemikalijami lahko pridemo v nekontroliran stik, kadar so v obliki prahu. Pred prahom si lahko zaščitimo dihala že z zelo enostavnimi obraznimi maskami, ki niti niso pretirano zoprne za nošenje. Oči si dokaj dobro zaščitimo z delovnimi očali, kožo pa z oblačili in rokavicami. Prah na splošno draži dihala, kožo in oči, tudi takrat, ko ne gre za pripravke z nevarnimi lastnostmi, zato se je modro zaščititi pred vsakim prahom. S tekočimi kemikalijami se lahko po nesreči polijemo, kar lahko povzroči poškodbe kože ali sluznice, predvsem pa ne smemo pozabiti, da se nad vsako tekočino nabirajo njeni hlapi, ki jih lahko nevede vdihujemo in se tako poškodujemo. Tekočine morajo biti hranjene v zaprtih posodah, odpiramo jih le toliko, kot je nujno za uporabo, načeloma jih ne pretakamo, če že moramo pri delu uporabljati manjšo posodo, mora biti tudi ta označena, nepoškodovana in se mora dobro zapirati. Kadar imamo opravka z nevarnimi tekočinami, poskrbimo, da je prostor, kjer delamo, dobro prezračen, in da se tekočina po nepotrebnem ne greje. Če se hlapom ali aerosolom ne moremo izogniti, uporabljajmo obrazne maske z ustreznimi filtri. Kemikalije, ki so pri normalnih delovnih razmerah v plinastem stanju, so zaprte v jeklenkah in ustreznih plinovodih. Pod nobenim pogojem ne smejo plini nekontrolirano uhajati v prostor; če opazimo, da karkoli ne tesni, takoj opozorimo pristojne. Nikoli ne smemo pristati na to, da iz cevi ali posod “nekaj" piha, čeprav smo prepričani, da nam ta plin ne more škoditi. Zadušimo se namreč lahko tudi, če popolnoma neškodljiv plin izpodrine zrak. Ravno zato morajo biti prostori, kjer se uporabljajo plini, dobro zračeni. V našem podjetju imamo to “srečo v nesreči", da imajo tiste nevarne kemikalije, ki se uporabljajo v večjih količinah, tudi na občutek neprijetne lastnosti, kot so npr.: neprijeten vonj, prah sili na kašelj, pri vdihavanju pečeta grlo in nos itd. Ne glede na to, kako je ta kemikalija v resnici za zdravje škodljiva, se bomo že zaradi neprijetnega počutja varovali pred njo. Pozabiti pa ne smemo, da so lahko zelo nevarne tudi take kemikalije, ki lepo dišijo in nimajo na videz nobenega neprijetnega učinka na nas. V takih primerih bodimo posebej previdni: preberimo, kaj piše na embalaži, zahtevajmo varnostni list. Ne koncu pomislimo na to, da imamo tudi doma nevarne kemikalije. Preberimo tiste drobno tiskane lističe, ki so po navadi dodatno nalepljeni, ne pretakajmo kemikalij v steklenice ali plastenke od pijač in v razne neoznačene "kante" in "piksne". Doma so lahko žrtev naše malomarnosti tudi naši najdražji. Poslovanje Oddelek Kontroling POZITIVNO POSLOVANJE SE NADALJUJE TUDI V LETU 2005 Proizvodnja Skupna proizvodnja je znašala 107.570 ton, kar je več kot v enakem lanskem obdobju in za skoraj 11 odstotkov več, kot znaša 5/12 plana za leto 2005. (Tabela 1 in Grafi) Prodaja Dosežena prodaja je bila za dobrih 59 odstotkov višja od dosežene v enakem lanskem obdobju ter za več kot 15 odstotkov višja od planirane. (Tabela 2 in Graf 2) Rezultat poslovanja V prvih štirih mesecih smo poslovali z dobičkom, in sicer je znašal čisti dobiček 1,1 milijarde tolarjev, kar je bistveno boljše od načrtovanega. Ker pa sta pred nami poletna meseca, ko je obseg prodaje in proizvodnje nižji, bodo ustrezno nižji tudi poslovni rezultati. Tabela 1 Tone Dejansko l.-V. 2004 5/12 plana 2005 Dejansko l.-V. 2005 Indeks 3 :1 Indeks 3:2 Ingoti 45.375 43.333 49.347 108,8 113,9 EPŽ 1.657 1.667 1.309 79.0 78,5 Valjane gredice 22.056 20.100 22.898 103,8 113,9 Valjani profili 15.590 16.200 17.152 110,0 105,9 Kovano 11.993 13.292 13.857 115,5 104,3 Svetli profili 3.542 2.600 3.007 84,9 115,7 Skupaj 100.213 97.192 107.570 107,3 110,7 Proizvodnja odlitega jekla po mesecih (Graf 1) | Plan 2005 = 8.667 ton/mesec Tone 11.000 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 Meseci IV. V. Povp. Tabela 2 Dejansko l.-V. 2004 5/12 plana 2005 Dejansko l.-V. 2005 Indeks 3 :1 Indeks 3:2 Vrednost prodaje - v mio EUR 36,8 50,7 58,6 159,2 115,5 Prodaja izdelkov - v tonah 31.205 30.992 32.470 104,1 104,8 Povprečna prodajna cena - v EUR/t 1.153 1.600 1.755 152,2 109,7 Prodaja - vrednost (Graf 2) | Plan 2005 = 10.150.000 EUR/mesec 000 EUR 12.500 11.500 10.500 9.500 8.500 7.500 6.500 IV. III V. Povp. Meseci Legenda: Dejansko 2004 Plan 2005 A Dejansko 2005 Kadri METALI iifiVigia Oddelek Kadri ZAPOSLENI Jubilanti V marcu, aprilu in maju 2005 so bili naši jubilanti: za 10 let 6 sodelavcev, in sicer: Jože Lesjak iz Valjarskega programa, Albert Gostenčnik in Renato Jurač iz Vzdrževanja, Sašo Mačič, Melita Terglav iz Kontrole in metalurškega razvoja ter Janko Potočnik iz CPP; za 20 let 1 sodelavka: Marjeta Gams iz Financ; za 30 let 5 sodelavcev: Jože Kobovc in Cvetko Slemenšek iz Jeklarskega programa, Anton Pšeničnik iz Vzdrževanja, Nevenka Kovačevič iz Valjarskega programa ter Marija Praper iz Računovodstva. Število in gibanje zaposlenih od marca do maja 2005 Število zaposlenih 28. 2. 2005 Število zaposlenih 31.5. 2005 Sklenili delovno razmerje Prekinili delovno razmerje Jeklarski program 206 209 8 4 Valjarski program 263 261 1 3 Kovaški program 143 148 6 2 Vzdrževanje 96 99 7 4 Skupne službe 242 245 3 / Skupaj 950 962 25 13 Bolniške odsotnosti - odsotnost v % (ure bolniške na število opravljenih ur) Marec April Maj Skupaj (1.-5. 2005) Jeklarski program 8,14 5,62 4,86 6,91 Valjarski program 8,32 6,89 5,67 8,15 Kovaški program 4,81 6,47 4,09 5,54 OE Proizvodnja svetlih profilov 6,91 3,49 3,83 6,84 Skupne službe 5,22 2,81 3,12 3,84 Skupaj 6,78 5,20 4,41 6,15 RAZPIS UGODNOSTI ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ZAPOSLENE V METALU Zaposlene v Metalu Ravne, d. o. o. obveščamo, da je podjetje glede na plan izobraževanja in interese posameznih delavcev za pridobitev višje stopnje in ustrezne smeri šolske izobrazbe pripravljeno nuditi ugodnosti za študij ob delu v študijskem letu 2005/2006: 1 kandidatu za program srednjega strokovnega izobraževanja metalurški tehnik, 4 kandidatom za študij na dodiplomskih študijskih programih tehnične smeri, 2 kandidatoma za študij na podiplomskih študijskih programih tehnične smeri, in sicer povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem, za: ■ šolnino, ■ prevoz z javnim prevoznim sredstvom za programe, ki se ne izvajajo na Ravnah. Kandidati za študij ob delu naj prošnje oddajo v oddelek Kadri do 20. 8. 2005. Prosilci bodo o rešitvi obveščeni mesec dni po roku za oddajo prošnje. foto: Tomo Jeseničnik Aktualni jeklarski kotiček 164. SREČANJE ZDRUŽENJA ASMET -SEKCIJA JEKLARJI Kot člani združenja avstrijskih jeklarjev, kjer poleg vodstvenih in strokovnih delavcev jeklarn Avstrije sodelujejo še kolegi iz Švice, delno Nemčije in Slovenije ter tudi proizvajalci metalurške opreme in dobavitelji osnovnih materialov za jeklarstvo, smo bili prisotni na zadnjem srečanju v Štorah. Na srečanju, ki je bilo 7. in 8. aprila 2005, smo tudi predstavili izkušnje in rezultate uporabe kisikovega kopja (Stanko Petovar). Sicer pa so kolegi iz Štor predstavili podjetje Štore Steel 10. (JUBILEJNI) SEMINAR O PROCESNI METALURGIJI IZDELAVE JEKLA Enodnevni seminar poteka v organizaciji Univerze v Ljubljani, NTF - Oddelek za materiale in metalurgijo in združuje domače jeklarje ter dobavitelje in razvojno-raziskovalne delavce. Seminar je bil organiziran pri Združenju kovinskih materialov na Gospodarski zbornici v Ljubljani, ki je bila tokrat prvič prisotna na njem. Predstavljenih je bilo 17 referatov o stanju in razvoju naših podjetij (zbornik je bil oddan v strokovno knjižnico), sodelavci iz Metala pa so tudi imeli tri predstavitve, in sicer: mag. Alojz Rozman: Gibanje cen ferozlitin in njihov vpliv na stroške izdelave jekla Jovan llievski: Uporaba kisikovega kopja v jeklarni Metala Ravne Marko Stopar: Novosti na področju livnih praškov in lunkeritov Seminar je namenjen medsebojnemu informiranju o razvoju ter dosežkih na tehničnem in tehnološkem področju ter seveda tudi druženju strokovnjakov. Naslednje leto bomo na Ravnah organizirali 11. srečanje. ter posodobitev jeklarne. Odmeven je bil tudi referat prof. Božidarja Šarlerja iz Politehnike Nova Gorica, ki je s kolegi iz Štor in z Jesenic opisal možnosti modeliranja konti litih gredic oziroma bram. Mirko VoŠner, univ. dipl. inž., BVD - Ravne, d. o. o. ABSENTIZEM OZIROMA BOLNIŠKI STALEŽ - VZROK ALI POSLEDICA DELOVNEGA OKOLJA V zadnjem času se je začelo tako v gospodarskih družbah, še bolj pa v širši javnosti vse več govoriti o problematiki ab-sentizma oziroma začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni. Za začasno zadržanost z dela zaradi bolezenskih razlogov označujemo pojave, ko zaposleni izostane z dela, ker zaradi bolezni ali poškodbe oziroma potrebe po negi družinskega člana nekaj časa ni sposoben opravljati svojega dela. Začasna zadržanost z dela zaradi bolezni je ekonomski, socialni in zdravstveni problem in je posledica številnih dejavnikov. Zmotno je mnenje, da lahko to področje obvladujejo le zdravniki in zdravstvena služba. Na začasno zadržanost z dela zaradi bolezni med drugim vpliva predvsem raven varnosti in zdravja pri delu v najširšem pomenu besede. Pri tem pa ne smemo zanemariti tudi številnih drugih nič manj pomembnih vzrokov, kot so vrsta proizvodnega oziroma tehnološkega procesa, medsebojni odnosi, zlasti med vodstvom podjetja in zaposlenimi, sistem nagrajevanja, možnost napredovanja, pripadnost podjetju, skrb za prehrano med delom idr. Številni strokovnjaki namreč poudarjajo, da je absentizem nekakšno ogledalo podjetja, v katerem se zrcalijo predvsem negativni pojavi, ki delujejo nestimulativno na celoten kolektiv. Absentizem ima negativne posledice tako na zaposlene kot na delodajalce in ne nazadnje na širšo družbeno skupnost. Zaposleni praviloma v času daljše odsotnosti z dela izgubijo stik z delovnim okoljem in s kolektivom, poslabša se jim materialni položaj, saj je nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela praviloma nižje, kot bi prejemali, če bi delali. Zaradi vsega tega praviloma delavec naj ne bi imel interesa za neopravičeno izostajanje z dela. Vendar je praksa drugačna, zlasti tam, kjer je socialna varnost zaposlenih previsoka in delavca ne motivira k čim hitrejši vrnitvi na delo. Pri tem imajo pomembno vlogo številni negativni pojavi, kot so delo na črno, pridobitna dejavnost, uresničevanje določenih osebnih interesov, kot so potovanja, idr. Delodajalci so zaradi absentizma v še slabšem položaju, saj jim povzroča zlasti pri zagotavljanju neoviranega delovnega procesa številne težave. Zagotoviti je treba predvsem nadomestilo plače izostalemu delavcu, poiskati je treba nadomestne delavce, jih uvajati v delo, zagotavljati dodatno osebno varovalno opremo, kar v končni fazi poveča stroške dela in dvigne ceno proizvoda. Velika finančna bremena v zvezi z začasno zadržanostjo z dela imajo nosilci socialnih zavarovanj. Delodajalec je sicer dolžan izplačati denarno nadomestilo delavcu, ki je začasno zadržan z dela zaradi bolezni do 30 delovnih dni. Po tem času preide izplačevanje nadomestila plače v breme zdravstvene zavarovalnice. Za izplačevanje denarnih nadomestil za čas začasne zadržanosti z dela bodisi v breme delodajalcev oziroma zdravstvene zavarovalnice namenjamo velika finančna sredstva. ZAČASNA ZADRŽANOST OD DELA Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) določa, da je za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo do 30 delovnih dni pooblaščen osebni zdravnik, v primeru zaradi nege otroka pa otroški zdravnik. Zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe oziroma zaradi nege ožjega družinskega člana. Pri tem velja opozoriti, da lahko osebni zdravnik izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri dni od dneva, ko se je zavarovanec pri njem zglasil. Pristojnost osebnega zdravnika pri odločanju o dolžini začasne zadržanosti z dela je omejena na 30 delovnih dni, saj mora pred iztekom tega roka osebni zdravnik posredovati predlog vključno z medicinsko dokumentacijo imenovanemu zdravniku za podaljšanje bolniškega staleža. Imenovani zdravnik je dolžan v osmih dneh od prejema predloga osebnega zdravnika izdati odločbo ter o tem pisno obvestiti tako osebnega zdravnika, zavarovanca kot delodajalca. GIBANJE ABSENTIZMA V SLOVENIJI Začasna zadržanost od dela zaradi bolezni se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih nominalno zniževala od 12,7 milijona izgubljenih delovnih dni v letu 1994 na 11,1 milijona delovnih dni v letu 2004. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da se je v tem času tudi znižalo število zaposlenih delavcev. Tako je bilo v letu 2004 evidentiranih 813.012 primerov odsotnosti z dela s 13,7-dnevno povprečno dolžino trajanja bolniškega staleža, oziroma smo zaradi bolezni izgubili 4,56 odstotka vseh delovnih dni. Med razlogi za bolezensko odsotnost z dela prevladujejo bolezni in poškodbe izven dela, in sicer s 76-odstotnim deležem oziroma 9.240.527 delovnih dni. Zaradi poškodb in poklicnih bolezni smo izgubili 1.028.518 delovnih dni oziroma 9 odstotkov vseh delovnih dni. Zaskrbljujoč je podatek, da se število izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb na delu povečuje, kar kaže na nujnost doslednejšega uresničevanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu. V upadu je število izgubljenih delovnih dni zaradi nege ožjega družinskega člana (408.215), kar gre pripisati predvsem upadu rodnosti in manjšemu številu otrok. Za celovito osvetlitev razmer na področju absentizma pa ne smemo prezreti njegovega ekonomskega vidika, izraženega v izplačevanju denarnega nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni. Na podlagi ZZVZZ izplačuje nadomestilo plače za prvih 30 dni začasne zadržanosti z dela delodajalec, nad 30 dni pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Razmerje med vsemi izplačanimi nadomestili med delodajalci in ZZZS se giblje v deležu 55 : 45. Tako so delodajalci in ZZZS v letu 2004 skupaj izplačali okrog 87 milijard SIT za nadomestilo plač, kar znaša okoli 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije. Podatki o zdravstvenem absentizmu v Sloveniji kažejo, da je to področje resen družbeni in ekonomski problem, ki se ga ne zavedamo dovolj ali pa ga zavestno tiščimo pod preprogo solidarnosti. Predvsem je slabo znan ekonomski vidik zdravstvenega absentizma. V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste z višjim deležem nadomestil plač v BDP, ki jih zagotavlja zdravstveno in socialno zavarovanje. Hkrati tega področja nimamo urejenega na način, kot je prevladujoč v večini držav zahodne Evrope. To še zlasti velja za področje varnosti in zdravja pri delu, kjer kritje tveganj, ki izhaja iz dela (poškodbe na delu, poklicne bolezni), ni izvzeto iz zdravstvenega in pokojninsko invalidskega zavarovanja. V takšni obliki številni delodajalci ne čutijo odgovornosti in zainteresiranosti za dosledno spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Seveda pa je pri tem treba izpostaviti tudi podjetja, ki so izjeme in v svoji poslovni politiki postavljajo v ospredje tudi skrb za zagotavljanje ustrezne ravni varnosti in zdravja pri delu. Seveda pri absentizmu ne moremo mimo ocene stanja v družbi Metal Ravne. Zlasti je vzpodbudna sprejeta politika vodstva podjetja na področju sistema varnosti in zdravja pri delu, in sicer za 20-odstotno zmanjšanje števila poškodb ter posledično zmanjšanje števila izgubljenih dni v letu 2005. Pri tem velja opozoriti, da je visoko zastavljen cilj uresničljiv, če bo postalo izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu domena vseh zaposlenih Število izgubljenih delovnih dni zaradi odsotnosti z dela v podjetju Metal Ravne Vzrok odsotnosti 2002 2003 2004 Bolezen 10 155 10.116 9.255 Poškodba izven dela 1.202 2.041 2.004 Poškodba na delu 2.334 2.167 2.217 Poškodba po tretji osebi 422 209 464 Ostalo 990 984 1.611 in ne samo vodstvenega in vodilnega kadra. Kazalci absentizma odražajo svojevrstno sliko vsakega podjetja. Tako tudi v Metalu Ravne rahlo upada število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni, kar je v precejšnji meri posledica trenda zmanjševanja števila zaposlenih delavcev, ne pa toliko realnega zmanjševanja bolniškega stale-ža. Delež izgubljenih dni zaradi poškodb na delu je ravno tako v rahlem upadanju, medtem ko je opazen trend naraščanja števila izgubljenih dni zaradi poškodb izven dela. Bistveno povečanje števila izgubljenih dni pa je zaradi starševskega dopusta in nege otrok. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je delež plačila nadomestila plač zaradi bolniškega staleža v breme podjetja bistveno nad slovenskim povprečjem. V letu 2004 je podjetje Metal Ravne izplačalo nadomestilo plač kar za 8.915 izgubljenih delovnih dni oziroma 63 odstotkov vseh nadomestil, kar je za 15 odstotkov več od slovenskega povprečja, in le 37 odstotkov nadomestil je šlo v breme zdravstvene zavarovalnice. Vzrok temu gre iskati bodisi v pogostem ter krajšem bolniškem staležu zaposlenih ali pa zaključevanju bolniškega staleža zaposlenim s strani osebnega zdravnika pred tridesetim delovnim dnem. Odsotnost z dela po vzroku v podjetju Metal Ravne Število dni 12.000 bolezen , ■ 1 I I poškodba 1 poškodba poškodba izven dela na delu po tretji osebi izven dela 2002 azas. ■ 2003 mmmm 2004 Legenda: * nega družinskega člana, krvodajalstvo, spremstvo in starševski dopust J ostalo* Mag. Andreja Čibron-Kodrin, Fužinar Ravne, d. o. o. IZPOLNJENA OBLJUBA Rekordna februarska blagovna proizvodnja Kovaškega in Valjarskega programa še vedno odmeva; tudi v tej številki ji namenjamo nekaj prostora za "sklepno dejanje", pogostitev valjarjev in kovačev v Družbenem domu Prevalje 2. aprila letos. Kot je v nagovoru dejal namestnik glavnega direktorja, odgovoren za proizvodnjo, Andrej Gradišnik, je s tem povabilom vodstvo uresničilo dano obljubo za izpolnjeni cilj: 2.500 oziroma 3.000 ton odpreme v kovačnici oziroma valjarni. Rekordna blagovna proizvodnja je bila mogoča zaradi zadostnega obsega naročil in dobrega dela, za kar je vsem prisotnim izrekel iskrene čestitke. Poudaril je, da so v obeh obratih uspeli izboljšati tudi strukturno doseganje planov in še drugih kazalcev uspešnega dela. Glavni direktor mag. Darko Mikec, ki je aprila lani prevzel vodenje Metala, je dejal, da so v zadnjem letu uspeli izboljšati poslovanje podjetja in da je bilo za to ključno prizadevanje vseh zaposlenih. Rekel je, da se vodstvo zaveda, da morajo dobrim rezultatom slediti tudi nagrade, zato v podjetju že poteka prenova sistema nagrajevanja, povečuje se t. i. osebni prispevek, za izjemno uspešno četrtletje pa so si zaposleni prislužili denarno nagrado. Kakšni pa so obeti? Metal ima sicer veliko naročil, vendar se na posameznih področjih že kažejo znaki recesije. Glede postopka privatizacije pa je bil direktor optimističen: "Če bodo naši rezultati poslovanja tudi v prihodnje tako dobri kot doslej, bomo svojo usodo lažje sooblikovali tudi sami." Oba govornika sta požela aplavz, še večjega pa presenečenje večera - plesalke trebušnega plesa iz skupine Fata morga-na. Kovači in valjarji so potem dodobra izkoristili priložnost, da so se po dolgem času zbrali v tolikšnem številu, in se pomenkovali še dolgo v večer, razmišljali pa so tudi že o tem, da bi se poleti srečali na pikniku. Druženje Prosti čas Mag. Anita Urnaut RAVENSKI ODBOJKARJI PO ENOLETNEM PREMORU ZNOVA V NAJVIŠJEM RANGU TEKMOVANJA Državni kadetski prvaki leta 2005 Članska ekipa Odbojkarskega kluba (OK) Fužinar Metal je v tekmovalni sezoni 2004/2005 osvojila 1. mesto v drugi državni ligi in se po enoletnem premoru vrnila v 1. državno odbojkarsko ligo. Uspešni nastopi koroških odbojkarjev skozi celoletno tekmovanje so dokaz, da sodi ravenski odbojkarski klub med najboljše slovenske klube in potrjuje, da so Ravne mesto, v katerem ima odbojka dolgo in bogato tradicijo. Za ekipo OK Fužinar Metal so nastopali: Primož DIRNTIŠ, Marko DREVENŠEK, Vlado KOTNIK, Robert KRAJNC, Aleš LEGAN, Jan MAGDIČ, Danijel POKERŠNIK, Nejc PUŠNIK - kapetan ekipe, Savo RADENOVIČ, Gregor SLATINŠEK, Aleš ŠTEHARNIK in Tine URNAUT. Trenerja sta bila Branko Golob in Rado Krenker, za kondicijsko pripravo tekmovalcev pa je skrbel Zdravko Kotnik. Fužinarjevo člansko moštvo pa je uspešno nastopalo tudi v pokalnem tekmovanju, kjer je v osmini finala premagalo in iz nadaljnjega tekmovanja izločilo ekipo Olimpije iz Ljubljane (3. mesto v ligi). Žreb v četrtfinalu pa Ravenčanom ni bil naklonjen, saj so se pomerili z dvakratnimi državnimi prvaki, ekipo Avtocomerca z Bleda. Prikazali pa so zelo dobro odbojko in se pogumno upirali favoritom. Novo vodstvo odbojkarskega kluba s predsednikom Branetom Žerdonerjem na čelu je doseglo načrtovane cilje - takojšnjo ponovno vrnitev v najelitnejše državno tekmovanje in dvig zanimanja za to športno panogo. Gledalcem je vodstvo ponudilo prost vstop na tekme, precej navijačev se je v dvorano vrnilo ob gostovanju Bleda in drugouvrščene ekipe Pomurja, dvorana pa je bila v začetku maja skoraj tako polna kot v zlatih letih ravenske odbojke. Na Ravnah smo gostili najboljše ekipe v starostni kategoriji kadetov (do 17 let) in s pomočjo podpore s tribun so si mladi odbojkarji priigrali naslov državnih prvakov. Drugi zaporedni naslov so pod vodstvom trenerja Mateja Spanžela osvojili Jure Jež, Lovro Krajnc, Jan Magdič, Tilen Mlinar, Darko Škrubej, Tine Urnaut, Denis in Dejan Valentan, Nejc Gorišek in Jernej Priker-žnik. Med letom pa sta v kadetski ligi nastopala še Rok Filipančič in Jan Pokeršnik. Mladi ravenski odbojkarji, ki so igrali v članski ekipi Fužinarja, so uspešno tekmovali tudi v državni reprezentanci. Slovenijo so zastopali na evropskem prvenstvu do 18 let. Robert Krajnc, Jan Magdič in Tine Urnaut so decembra uspešno nastopili na mednarodnem turnirju v Madridu in v januarju osvojili 1. mesto na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo na Portugalskem. Premagali so tudi kasnejše evropske prvake - ekipo Poljske. Na evropskem prvenstvu, ki je bilo marca in aprila v latvijski Rigi, so dosegli 7. mesto, kar pomeni največji uspeh slovenske izbrane vrste. Mladinci in kadeti Fužinarja pa niso nastopali le v tekmovanjih za mlajše kategorije, ampak so sodelovali tudi v članskem tekmovanju. V 3. ligi vzhod so si pod vodstvom trenerja Mateja Spanžela pridobivali izkušnje mladi igralci: Peter Čebulj, Jure Dretnik, Maks Gregor, Jure Jež, Mitja Jež, Dejan Laznik, Tilen Mlinar, Tomaž Pušnik, Darko Škrubej, Matej Tomaž, Denis Valentan in Luka Zih. Kapetan članske ekipe Nejc Pušnik se je izkazal tudi v vlogi trenerja. Z ekipo starejših dečkov (letnik 1990 in mlajši) je osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu, kar polovica igralcev pa se je uvrstila v regijsko reprezentanco. Bronasto odličje so si priigrali: Domen Bogataj, Tadej Boženk, Luka Gnamuš, Nejc Gorinšek, Domen Kert, Marko Merkač, Blaž Muršič, Miha Strmčnik, Grega Štern, Vid Štern, JureŠulerin David Valentan. V klubu posvečajo skrb tudi najmlajšim. Ekipa mlajših dečkov (letnik 1992) je nastopala v Mali odbojki in se pod vodstvom trenerja Jureta Plevnika uvrstila v polfinalno tekmovanje. OK Fužinar Metal se aktivno vključuje tudi v organizirano preživljanje prostega časa šoloobveznih otrok v kraju. Igralci prve ekipe Jan Magdič, Danijel Pokeršnik in Tine Urnaut so med zimskimi počitnicami pod okriljem Zveze športnih društev Ravne vodili šolo odbojke za mlajše dečke in deklice. S celotedenskim programom igranja odbojke za šolske otroke pa se je klub foto: arhiv odbojkarskega kluba Prosti čas Starejši dečki vključil tudi v občinske športne dejavnosti ob tednu športa v spomin športnemu delavcu Jožetu Šaterju. Uspehi mladih selekcij in igralcev Fužinar-ja potrjujejo, da so Ravne mesto z velikimi odbojkarskimi potenciali. Posebno priznanje klubu je uvrstitev mladega Fužinarje-vega igralca Tineta Urnauta v člansko državno reprezentanco, ki je zmagala na 1. kvalifikacijskem turnirju za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2006. Prihodnje leto bo tekmovanje v prvi ligi potekalo po novem tekmovalnem sistemu. Zaradi ponovne uvedbe Interlige, v kateri bodo nastopale najboljše srednjeevropske klubske ekipe, bosta dva najuspešnejša slovenska kluba iz letošnje sezone nastopala v mednarodnem tekmovanju. Domače prvoligaško tekmovanje bo razdeljeno na štiri dele, v prvem in drugem delu bo med seboj tekmovalo osem ekip: Olimpija Ljubljana, Calcit Kamnik, Krka Novo mesto, Prevent Gradnje Maribor, Pomurje Murska Sobota in domači Fužinar Metal. V tretjem delu tekmovanja se bosta pridružili še ekipi Avtocomerca Bled in Šoštanj Topolšica, ki pa bosta vse tekme igrali v gosteh. Njuna bera točk v domačem prvenstvu bo odločala le o njunih pozicijah 1 in 2 za zaključni del prvenstva. Play off se bo igral po klasičnem sistemu (1-8, 2-7, 3-6, 4-5). Deveto- in deseto-uvrščena ekipa bosta direktno izpadli v drugo ligo. Načrti Odbojkarskega kluba Fužinar Metal za naslednjo sezono so visoko zastavljeni, razen uspešnega nastopanja v prvoligaški konkurenci je cilj ponovitev uspehov v mlajših kategorijah, popularizacija odbojke med mladimi ter ponovna oživitev tribun. Vsi ljubitelji odbojke, prisrčno vabljeni! Evropsko kadetsko prvenstvo: Tine Urnaut uspešno preko bloka Francozov NAGRADNA KRIŽANKA METAL ČAS ODREKANJA ZAČIMBA ZA PICE KAREL A2N0H SLO. ATLETINJA PREKMURJU VELIKA... Športna NAGRADA MORSKA RIBA STANE ILGO RIBONU- KLEINSKA KISLINA 0RI6. TINE GRAJF PROSTOR V CERKVI GORSKI REŠEVALNI COLN 6. IN 23. CRKA IMEVEC PAPEŽEV REKA V SRBIJI DIVJE GOVEDO KRAJEVNI PREDLOG JUNAKINJA DONIZETTIJEVE OPERE ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE PESEM PODOKNICA DVOM. POMISLEK IN TAKO DALJE 100 M2 KOROŠKA SMUČARSKI KLUB JANEZ AVBELJ MILENA EMERSlC NATRIJ KOR. HARMO- NIKAS BOŠTJAN VEK, STOLETJE DERIVAT ALKOHOLA AVT. OZNAKA POSTOJNE OLGA PLANINC HERCE- GOVEC JAPON. LUKANA OTOKU SADO KRHKA, STEKLENA SNOV GERMANSKI OREL KDOR AGITIRA NOBELU PROSTOR ZA PREDVAJANJE FILMOV IRSKA REP. ARMADA Vaši podatki: OTOK V MALIH SUNDIH 1. IME MARICA NUDIST LEVI PRITOK ISERE AZIJSKE PALME MUSLIMANSKI DUHOVNIK SLOVENSKI PEVEC PESTNER OBREŽJE REKE ALI MORJA VEZNIK Rešitev križanke pošljite do 5. 8. 2005 v Uredništvo internega časopisa Metal. Čakajo vas denarne nagrade: 3 x 5.000 SIT, ki jih bo med reševalce razdelil žreb. Pri žrebanju bomo posamezniku upoštevali samo eno rešitev. Tistim, ki časopis shranjujejo ali pa ga želijo ohraniti v nespremenjeni obliki, sporočamo, da sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. NAGRADNA KRIŽANKA, OBJAVLJENA V SEDEMNAJSTI ŠTEVILKI INTERNEGA INFORMATIVNEGA ČASOPISA METAL REŠITEV VODORAVNO: KAM, MK, ASINARA, TURIZEM, PRAZNIK, VRANA, OP, EON, KRALJ, EK, ALIANSA, VLAK, OTIP, LIMA, MERILEC, OCENA, TOSA-MA, MADONA, ATAR, AČ, TRON, IR, ALUMINAT, VENERA, ACEVA, JERAS, ETER. Žreb je določil, da nagrade (5.000 SIT) prejmejo: Rado Polenik, NOŽI RAVNE, d. o. o., Ravne na Koroškem, Marinka Stanisavič, METAL RAVNE, d. o. o., Metalurške raziskave in razvoj, in Vanja Ferk, Čečovje 53, Ravne na Koroškem. Priimek Zaposlen/a Ulica in hišna številka I I I I 1 Poštna številka in kraj Iskrene čestitke nagrajencem.