iSruzinski ^cdnili
IlUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO ||»%
Številka 39 leto vil
Posamezna itevilka po
2 Din
ob četrtkih. Uredništvo in oprava v Ljubljani, JTvševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal "W. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljano, 3. oktobra 1935
Naročnina aa četrt leta 30 Din, sa pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji sa vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 H dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
I) Mo polja spet posejana imakom valili rdečili lic...
Iz vrst naših naročnikov smo dobili zanimiv prispevek, ki ga objavljamo na uvodnem mestu, čeprav se v celoti ne strinjamo z njim.	Uredništvo.
CettfCM g. utednik!
Svoj čas ste nas imenoma pova-J“li k nadaljnjemu sodelovanju. Odlašala sem morda predolgo, Otorda zaradi tega, ker me stvar Prav nič ne privlači. Kljub temu eyo nekaj vrst od tam,
Kjer Kranj na trdi skali kaže nam svoj sedež zali.
Kranj, gorenjska metropola, kdo ga ne pozna? Pred vojno skromno Podeželsko mestece, s svojimi idi-Učnimi zasavskimi izprehodi, daljšimi izleti tja pod Karavanke in Kamniške planine, lahkimi tura-mi na šmarjetno ali Sv. Jošta — K 3e po vojni razvil res v metropolo Gorenjske, zlasti s svojo industrijo in porastom prebivalcev.
Z veseljem smo pred dobrim desetletjem pozdravili prvo tovarno, saj smo v njih videli pravi blagoslov za delavce, kmeta, ne samo »aše okolice, pač pa Gorenjske sploh. Ni pa ostalo pri enem podjetju. še in še so zidali, spet in spet nove trume delavcev so se zgrinjale okrog tovarn. Z naraščanjem delodajalcev se je nesorazmerno množila delavska masa. Videli in vedeli smo, da to delavcem ne bo v prid, kar se je žal kmalu uresničilo.
Cim več ponudb, tem slabša cena na borzi delavskih rok. Vsa okolica, ves kmetski naraščaj, vsa rdečelična dekleta, še dehteča po travnikih ih gozdovih, so se zgrinjala pred tovarnami moledujoč aa delo. Res je bilo delo manj naporno, krajše in zabavnejše v družbi sodelavk, kakor pa delo na Polju, a kdo bi takrat mislil na Posledice! Prividi z lepimi svilenimi oblekami, udobjem itd. so pre-mamljali vsa ta dekleta, kipeča od zdravja in žlvljenskih sil. Kmetska dekleta so se čez noč prelevila ▼ mestne gospodične, oblečene po zadnji modi. A kdo bi jim to zameril, da le ni kaj hujšega. Svoja svilena krila, svoje udobje, so si kupila za ceno rdečih lic, za ceno zdravja. Bolj in bolj se polnijo zdravniške čakalnice in največ imen v zdravniških knjigah nosi pripis t. b. c. — tuberkuloza. Kolo na cesti in delo v tovarni sta storila svoje.
Vrnite se dekleta na polje, privežite si rdeče rute na glave, privihajte rokave in ven na senožet, da bodo polja spet posejana z makom vaših rdečih lic in da bo od gozda odmeval vaš zdravi smeh.
Je pa še ena rana na industrializaciji našega mesta in to — morala.
Vozila sem se slučajno z vlakom v vozu, napolnjenem pretežno z mladimi delavci in delavkami, ki so se peljali na delo v Kranj. Kakšni seksualni problemi se rešujejo tu, ne glede na navzoče sopotnike, se mi upira zapisati. Kako neverjetne stvari izgovarjajo usteča komaj razvijajočega se dekletca — njihov smeh reže, boli.
Naj me ne smatrajo cen j. bralci za kakšno staro, brumno mora-listko, saj ne štejem še treh križev in svetnica tudi nisem, a zabolela me je v dno duše duševna Pokvarjenost te mladeži in nehote sem se vprašala: Kam to vodi? Kakšne bodo to matere, očetje, možje, žene, kakšen njihov naraščaj?
Tolažim se, da je bil to le slučaj, da sem videla najslabše med vsemi; prepričana sem, da je mnogo, mnogo vmes še nepokvarjene mladine. A za kako dolgo?
Naj mi čitatelji oproste, da sem se doteknila ravno te snovi. Toda Paš to me je ob obisku mojega rojstnega kraja najbolj zbodlo v oči, zato sem navedla samo golo dejstvo. Morda pa v kratkem času sPet nekaj vrst, ki bodo pokazale mesto v čisto drugačni luči.
Vas pozdravlja	Eva.
Od Salomona do Selasiia
Pregled abesinske zgodovine v kratkih epizodah
Abesinija je zadnje mesece v ustih vseh. Posebno te dni, ko prihajajo novice, da se v Vzhodni Afriki zares pripravlja h krvavemu plesu. Zato smo sklenili prirediti svojim bralcem kratek pregled o tej čudni deželi, o njenih šegah in navadah. Pri tem sta nam poleg drugih virov dobro služili dve knjigi, ki sta pred kratkim izšli. Prva je nemška; napisal jo je Anton Zischka pod naslovom »Abessinien«, drugo je napisal Francoz Marcel Griaule in se imenuje »Les flambeurs d*hommes«.
Abesinija se imenuje arabsko Habeša, t. j. mešanica, uradno pa Mangasta Itiopia, t. j. Etiopija in je poslednja samostojna afriška država; leži na severovzhodu črne celine in je s francoskimi, italijanskimi in angleškimi kolonijami odrezana od Indijskega oceana in Rdečega morja. Po etiopski, uradni zgodovini vladajo deželo“ neposredni potomci svetopisemskega kralja Salomona in kraljice Sabe. Cesar je absolutni vladar; od oktobra 1907 dalje mu pomaga pri vladanju sedemčlanski ministrski svet, po letu 1910 svet starešin, od leta 1931 pa dve zbornici: vse te organe pa imenuje neguš (cesar) sam in vse njihove sklepe mora sam potrditi.
Velika je Abesinija nekako za štiri Jugoslavije, prebivalcev ima pa 4 milijone manj. Med njimi jih je samo 3—4 milijone pravih Etlopcev, hamitskih Semitov, pokristjanjenih v 4. stoletju; drugi so islamska plemena (kakih 6 milijonov), poljedelci in živinorejci, ki jih je Manelik n. ukrotil šele pod konec prejšnjega stoletja, in nekaj nomadov (pastirjev, ki nimajo stalnega bivališča).
Etiopija je popolna agrarna država; največ izvaža kave, usnja, voska, medu in bombaža. Dežela je bogata z železom in premogom in ima tudi izdatne vodne sile — sami pogoji za industrializacijo. Prestolnica Adls Abeba je stara šele 46 let in ima danes 130.000 prebivalcev. Večji mesti sta še Harar (50.000 ljudi) in Diredaua (30.000). Edina železnica drži iz Adisa Abebe v francosko pristanišče Džlbuti: dolga je 790 km.
Poklicnih vojakov šteje Abesinija samo 100.000, v sili jih pa lahko postavi tudi 4 milijone na noge. Stalno služi vojake približno 1 milijon mož; mezde ne dobe nič, še hraniti se morajo sami; naj lepše plačilo jim je, da smejo nositi puško.
*
Pri Abesincih je globoko vko-reninjen instinkt, da noben tujec ne sme poznati državnih skrivnosti. Ti ljudje so tako zamolčljivi, da celo vsevedni angleški Intelli-gence-Service ne ve kod ne kam: cela tri leta so Abesinci skrivali
vsemu svetu smrt Menelika II. (1913). čeprav je vsa njegova služinčad vedela zanjo, čeprav so vse večje evropske države imele svoja zastopstva v etiopski prestolnici, niso ne London ne Rim ne Berlin imeli niti pojma, da je cesar umrl.
*
Ko smo že pri abesinskih vladarjih,- poglejmo nazaj v dobo, ko naj bi se bil rodil prvi iz njihove dinastije.
Svetopisemska kraljica Saba je nekoč sklenila oditi v Jeruzalem, da preizkusi modrost kralja Salomona. Ta obisk je bil po abesinski uradni zgodovini velepomemben za vso bodočnost etiopskega cesarstva do današnjega dne. Zakaj »Kebra Nagast«, etiopska zgodovina iz 4. stoletja pred Kristusom, trdi, da je »Salomon postre-
stvo, prvo krščansko državo črne celine. To je bilo sredi preteklega stoletja.
*
Leta 1855 je zavladal cesar Teodor n. Takrat je Etiopija že začela postajati skrivnostna obljubljena dežela evropskim srečolov-cem. Mahoma so se spomnili, da je že Salomon šel tja po zlato in slonovino za svoj tempelj. Prihajali so poslaniki, prihajali trgovci; in ko niso našli pričakovanih zakladov, so začeli Etiopijo »civilizirati«.
Tako je neki angleški diplomat očital Teodoru, zakaj ničesar ne stori, da bi očistil ceste neštetih gobavcev, ki beračijo na vogalih. Najbrže ga je bilo strah, da ne bi še sam nalezel bolezni, in je zahteval, da naj kaj stori za te nesrečneže.
'
Abesinska obmejna plemena odhajate ■ pozdravljat svojega cesarja
Foto Ufa
gel lepi tujki s hudo začinjenimi jedmi, tako da jo je ponoči žeja prijela. Ko je hotela k studencu, je pa morala skozi spalnico modrega kralja. In iz te žeje se je rodil praoče tistih, ki so premagali leva iz rodu Jude, Menelik, sin Salomonov«.
Važnejše od vse Abeslnije jo Tsansko jezero. Ne samo zato, ker je tam središče vsega dogajanja v abesinski zgodovini, ne samo zato, ker so se ob njegovih bregovih bili najvažnejši boji. Iz tega jezera izvira Modri Nil; zato je tako pomembno za zgodovino vsega človeštva, saj je vplivalo na vso našo kulturo: že od pamti-veka je ustvarjalo to jezero glavni pogoj za obljudenost 2000 km dolge, največje oaze na svetu, raja sredi saharske puščave — Egipta.
Od kar vemo, da so od Tsan-skega jezera odvisne egiptske in sudanske bombažne žetve, lakota in bogastvo nilske doline, je Abesinija dobila svetovni pomen in Evropa se je mahoma začela zanimati za prastaro afriško cesar-
Skupina abesinskih vojščakov
Cesar je videl, da ima diplomat prav. Ker bolnišnic ni bilo, je dal gobavce kratkomalo poloviti kakor garjeve pse in jih je spravil v veliko slamnato hišo, nekdaj namenjeno banketom in pojedinam. In ker je negušev komornik Azadj dobro poznal svojega gospodarja, sl je bil hitro na čistem, zakaj so spravili gobavce ravno v slamnato hišo. Ne da bi čakal povelja, je dal kar na lastno pest »ječo« pomazati z medom in oljem.
Teodor je bil nad tolikšno bistrostjo svojega komornika vse prej ko navdušen. Meni nič tebi nič je dal zvestega služabnika zapreti med druge bolnike in z gobavci vred sežgati. Poslanik je pa poslal lepo pismo v London in se zelo pohvalno izrazil o cesarjevi ustrežljivosti. Kaj se je zgodilo z bolniki, mu je bilo malo mar. Da se le na cesti niso več režali vanj pošastno razdejani, gnijoči obrazi.,.
■*
Angleži so prvi spoznali, kako važno je Tsansko jezero z izvirom Modrega Nila, važno zlasti za njihove bombažne nasade v Sudanu in Egiptu. Toda hkratu so se prav dobro zavedali, da bi bila Abesinija pretrd oreh zanje, prevelik zalogaj za njihov pohlep po zemlji. A koga naj dobe, da bo šel zanje po kostanj v žerjavico? Francija je bila v Afx-iki že premočna, postajala je Angliji nadležna i v Sudanu i v Severni Afriki i ob Kongu. Nemčija? Tudi ne; preveč se je razvila njena industrija, zato ji je treba na vsak način zapreti dohod do novih virov za sirovine. Portugalska? španska? Preslabotni za osvojitev države, ki je že tisoč let kljubovala vsem zunanjim sovražnikom. Ostane le še Italija. Tem bolj, ker s svojima kolonijama Eritrejo in Somalijo meji na Abesinijo.
In tako je London sklenil, da naj gre Italija v vojno za Tsansko jezero, sklenil je z italijansko krvjo pognojiti svoje bombažne plantaže, ker je angleške pre-škoda za takšne reči. (Zischka, str. 41.)
V Italiji je bil takrat — pisalo se je leto 1896 — ministrski pred-
Mali oglasi
dostopni vsakomur!
Uprava »Družinskega tednika« je sklenila, da napravi male oglase dostopne vsakomur. Zato smo z današnjim dnem znižali tarifo našega malega oglasnika in jo prilagodili današnjemu času.
Od danes dalje računamo:
ČE IŠČETE ALI PONUJATE SLUŽBO: 25 par za besedo — najmanj 10 besed. Našim naročnikom, ki iščejo ali ponujajo službo, ne računamo za te oglase nič, ako ne presegajo 20 besed. Le oglasni davek morajo plačati (Din 1'50 za oglas).
DOPISOVANJE IN ŽENITVE:
po 25 par za besedo — najmanj 10 besed.
ČE KAJ KUPUJETE ALI PRODAJATE (privatnik): 25 par za besedo — najmanj 10 besed.
ZA TRGOVCE IN OBRTNIKE,
kadar prodajajo svoje blago: po 50 par za besedo — najmanj 10 besed.
TRGOVSKE IN INDUSTRIJSKE OBJAVE, ki niso prodajnega značaja: po Din 1'— za besedo — najmanj 10 besed.
PREKLICI: Din 1— za besedo — najmanj 10 besed.
Za vsak mali oglas je neba plačati razen zgoraj omenjene tarife še državni in banovinski oglasni davek v znesku Din 1'50.
Oglasi se lahko plačajo po poštpo-čekovnem računu »Dru-žihski tednik« — uprava, Ljubljana 15.393, z navadno poštno nakaznico ali pa -. v znamkah skupaj z naročilom.
Uprava si glede na vsebino oglasov pridrži pravico, da jih sprejme ali odklohi.
Uprava »Družinskega' tednika«,
Ljubljana, Tyrševa c. 39/1.
sednik Crispi. Verjel je Angležem in veroval, da bo ustvaril v Afriki veliki rimski imperij. Bil je naiven in ni vedel, da bi Angleži šli sami po kostanj, če ne bi bila žerjavica prevroča.
1.	marca 1896 je prišla katastrofa pri Adui. Abesinci so popolnoma uničili italijansko vojsko in Crispi je moral še tisti dan odstopiti.
*
Cesar Teodor je bil nekega dne slabe volje. V popolni vojni opremi je prišel iz svoje palače in mrko gledal vazale, ki so trepetaje stali pred njim.
»Kdo izmed vas se me ne boji?« je zarenčal. In vsi so hiteli zatrjevati, da se boje svojega gospoda.
»Zakaj se me pa moja žena ne boji? Zakaj o n a ne trepeta pred menoj?«
. Odgovor, ki ne bi našel milosti pred cesarjem, bi bil prav tako smrtna obsodba kakor nikak odgovor. Vazali so se dolgo obotavljali in molčali. Potlej je pa vendar neki star vojščak zbral toliko poguma, da je vprašal, kako je bil neguš oblečen, ko se ga njegova žen" ni hotela bati. Teodor je priznal, da je bila noč, da je bil torej nag...
»Ali ni to pojasnilo njene nespoštljivosti?« je vprašal stari. »Kadar boš stopil svoji ženi nasproti v zlato vezenem plašču, z levjo grivo na glavi in ogrnjen v pantrovo kožo, tedaj se te bo bala kakor mi. A nag... nag nihče ne more vladati...«
Teodor ie razumel. Objel je starca in ga bogato obdaril, toda nauk je kal kmalu pozabil. Njegov naslednik Menelik je bil pametnejši, nikoli ni pokazal svojih pravih namer, r”‘oli se ni razgalil. V petih letih je izvedel več reform kakor Teodor vse svoje življenje. * * »
V prihodnji številki priobčimo sklepni članek o Abesiniji V njem boste brali med drugim tudi poročilo nekega evropskega očividca o strahotni justifikaciji atentatorja na nekega abesinskega kneza.
Zgodba s Francoskega
ali
2akaj iPimni. ie »a komplicirana tudi gre
¥. p. Pariz, septembra.
Danes vam bom povedal tipično francosko zgodbo, to se pravi, ne bom vam je sam povedal, nego bom dal besedo listu, ki sem jo v njem bral. Pa ne mislite, da bo spolzka ali drugače kako okrogla; niso samo take zgodbe značilne za Francoze. Nego imamo mi potomci starih Galcev še drugačne tipičnosti razen srčnih in njim podobnim; podedovali smo jih po svetem Birokraciju — Bog mu daj mirno spanje, mi mu ga ne moremo.
Zgodbo sem bral v »Jouru«. Poslušajte jo in smejte se nam!
Ondan je imel neki trgovec plačati za svoje nameščence neke socialne dajatve. Bil je v zamudi, zato so mu zaračunali 1 frank in 5 centimov globe.
Trgovec je vzel iz denarnice kovanec za 1 frank in novčič za J sou in hotel plačati uradnici.
»Pardon, gospod,« je odklonila gospodična, »denarja ne smem vzeti; plačati morate s kolki.«
»Prav. Dajte mi jih, prosim «
»Jaz jih nimam.«
»Kje jih pa dobim? Pri sosed njem okencu?«
»Pri nas jih sploh ne prodajamo. Morate jih kupiti v trafiki.«
In vljudno je gospodična povedala trgovcu, kje bo dobil najbliž-njo trafiko, ki prodaja to kolkov no specialiteto: bilo je dobrih deset minut hoda od urada.
Tako je trgovec zaradi 1 franka in 5 centimov izgubil dobre pol ure, preden je uredil formalnosti, ki bi se ob količkaj smotreni organizaciji dala urediti v pičle pol minute. In vendar ima urad za socialno zavarovanje dovolj veliko palačo, da bi se dal z lahkoto kje utrpeti kak kotiček z okencem za (prodajo teh majhnih državnih podobic...
♦
Poučna je ta zgodba našega dopisnika s Francoskega. Ali, naj nam ne zameri: preveč si naš pri-ijatelj domišlja, če misli, da je zadeva tipično francoska. Moj Bog, kakor da bi drugod ne imeli takih specialitet! še boljših! Tako na primer imajo v nekaterih deželah na davkarijah zapovedano, da smejo pristojbinske znamke prodajati samo določene dni; takrat se seveda zbero cele kače ljudi, ki Zbirajo takšne znamke, in kolnejo, da se vse kadi — v mislih seveda; na glas ne smejo, ker bi drugače zmotili koga za okencem v njegovi pobožnosti. Kajpada bi te znamke lahko tudi drugod prodajali — a potem bi sv. Birokraciju utegnilo postati dolgčas ali pa še kaj hujšega. Zadeva je torej ravno nasprotna kakor na Francoskem: tam ljudem v uradu nočejo postreči, drugod pa ne dovolijo, da bi si za svoj denar sami postregli. Obema metodama je skupno le eno: da stranka izgublja čas in preklinja uradni birokratizem.
g zenskih tipih, moški grdoti io taktu
Trije poznavalci ljudi pripovedujejo:
Katere ženske
so moSkim najbolj vSeč?
Pl*« dunajska glodaliftka Igralka C. Mardayn-Thlmlgov«
T. i. Dunaj, septembra, ženske si belijo glave: kakšen »tip« je neki v modi? Kakšen »tip« je moškim všeč? Glejte! Toliko ženskih tipov smo menjali v poslednjih letih, da je joj. Vzemimo jih po vrsti: »športnico« (sport-girl) z debelo pletenim puloverjem, obuto v čevlje z nizkimi in ploščatimi petami, zmerom razku-štrano; »mondeno žensko«, sloko in nežno, žareče rdečih ustnic, vsak dan drugače počesano; pa one, ki so jim »vamp« rekli, one z dolgim ustnikom v zobeh v tesnih oprijemajočih se oblekah, pa še one »skrivnostne ženske« z velikimi, večno solzno vlažnimi očmi, ki jim ustnice neprenehoma podrhtavajo. Tipi — sami tipi, ki so »vlekli« v gledališča, ki so jih v filmih razkazovali, ki so se kes-neje preselili v restorane in kavarne. Kateri »tip« je današnji dan v modi? Nobeden! Niti pri gledališču, niti v kinematografu, niti v vsakdanjem življenju!
Ne zamerite mi, da pripovedujem o svojem poklicu. Toda ženske se vse prerade ogledujejo v igralke. Sicer je res, da so se »tipi« rodili v gledališču in na platnu. Naši ljudje so bili, ki so ustvarili ta pojem in so ga kesne-je posplošili, a spet sta gledališče in film zavrgla »tipe« med staro nerabno šaro. Današnja ženska mora biti samosvojna, torej dovolj pogumna, da »sebe samo« pokaže. Samo tedaj žanje v gledališču, pri filmu in v življenju uspehe, ženske, postanite torej samosvojne!
Gledališča in filmi so krenili na drugo pot. Središče dejanja ni več ženska, zdresirana po določenem kopitu. Dejanja ne poživlja več »sportgirl« s ploščatimi petami, pa tudi ne ona z dolgim ustnikom v zobeh. Središče dejanja je — ženska. Kakršnakoli ženska pač; lahko je športnica, lahko je uglajena v občevanju po salonih, lahko ugaja moškim, lahko kadi cigarete, se smeje in joče, mora pa biti — ženska. Igralka današnjih dni mora vse to znati, pokazati mora vše to prepričevalno in naravno. Veselo se mora smejati in žalostno jokati, s teniškim loparjem mora ko srna steči čez oder, nebrižno se mora zlekniti v udobnem naslonjaču. Umetnost tiči samo v tem, kako to napravi. Vsi njeni gibi in njeno kre-tanje na odru, v filmu in v navadnem življenju morajo biti svojstveni, samosvojni! Zmerom morajo podčrtati njen »jaz«.
Oder in film sta postala kažipota milijonom žensk. Vse te ženske se pa morajo zavedati, da
  	teater več ne obrajta »tipov«, za-
K,ulaT človek ne Metne naphati krut- to 'jih tudi V življenju več ne pri-nSie doLo.	u«n«. Iznavajo. Nikoli ne bo moški res-
nično ljubil ženske, ki je izrazit »tip«, pa nič drugega, ženska, ki bi moški z njo lahko samo tenis zbijal, pa bi ne hotela z njim v elegantne kavarne, ženska, ki bi noč in dan samo posedala v elegantnih kavarnah, pa bi zehala, kadar ji mož pripoveduje o tegobah svojega poklica, ni »tista prava«, ki bi jo mož resnično ljubil. Zakaj take ženske so ubrane ali samo za tenis ali za »elegantno« dolgočasenje v kavarnah s prenapetim ozračjem.
Za življenje se današnji dan moški veže samo z ono žensko, ki je doma v vsakem položaju. V današnjih dneh težkih življenjskih preskušenj mora biti moški prepričan, da bo ženska, ki se bo z njo poročil, zmerom in povsodi »mož na mestu«, če smem tako reči.
Seveda moramo ženskam dovoliti, da se oblačijo svoji postavi in svoji zunanjosti primerno, ženske, ki so že na oko videti športne, naj se le športno oblačijo, saj je obleka samo zunanje ogrinjalo. One pa, ki jim športna obleka ne pristoji, naj se oblačijo v temne, gosposke obleke, če jim je všeč, si lahko privoščijo tudi kakšno modno norost. Toda na znotraj — v duši — naj ne postanejo nikoli »tipi«! Same vase naj zaupajo; naj bodo modne dame, če jim je tako všeč, naj bodo športnice, če jim sicer'žilica ne da miru, toda samo na zunaj! Današnji dan terjajo gledališče, film in življenje samo eno od ženske: samosvoj-nostl
Tudi grdota utegne biti tepa
Francoski napisal
Andr* Mauroia
Prav ima
Nekje v Ameriki se je vršil propagandni shod zoper alkohol. Govornik je začel:
»Alkohol ima več ljudi na vesti kakor vse nesreče in bolezni skupaj.«
»To pa ne bo držalo!« se oglasi eden izmed poslušalcev. »Voda je mnogo več ljudi ugonobila ko vino.« »Prosim dokazov!«
»Zakaj ne: začnimo kar pri vesoljnem potopu!«
Vrzel
Novela
Francoski napisal
Pierre Chaine
Vsak človek utegne biti kako udarjen, toda udarjeno*k mojega prijatelja Blondela je presegala že vse meje. Če naj bom odkrit, moram priznati, da je bila zadeva pri njem bolj smešna ko neprijetna: v notranjem žepu svojega Huknjiča je skrbno kakor denarnico hranil nekako zapisnieo; vanjo je ves ljubi božji dan vpisoval nekaj skrivnostnega.
Kadar je prišel k prijatelju na obisk, je bilo prvo, kar je storil, da je potegnil iz žepa svoj zvežčič in zapisal vanj natančno uro svojega prihoda, preden je odšel, si je pa prav tako skrbno zabeležil, koliko je ura. Če je stopil na vrček piva v kavarno ali šel kaj kupit v trgovino, je zadevo registriral % natančnostjo notarskega akta.
Dostikrat sem si ga zaradi te manije privoščil, on me je pa samo pomilovalno pogledal.
Misliš, da sem trčen,« je dejal, ipa si le ti. V sedanjem veku mora biti človek ali od sile nedosleden, ali pa neverjetno dobrega spomina, če si ne zapiše, kako je obrnil čas. Ali mar nič ne bereš
časnikov? Če bi jih le malo preletel, bi vedel, da dan za dnem pišejo o poštenih ljudeh, ki so pozabili kakšno malenkost iz svojega življenja in se zalo jecljaje love za odgovor, če jih preiskovalni sodnik iznenada naskoči z vprašanjem: ,Kaj ste pa počeli 5. maja ob štirih popoldne? Ali niste vi tisti kostanjelas'! mož, ki so ga takrat videli, kako se je plazil okoli hiše hudodelstva?*
Mi vsi smo na milost in nemilost izročeni takimle sodnim pomotam. Res, časih se stvar kako sama po sebi uredi \ nastopijo razbremenilne priče, ali pa primejo pravega morilca. Toda preveč se ne kaže zanašati na božjo previdnost; zato je najbolje, če se hočeš ogniti sleherni nevšečnosti, da pišeš takle natančen in izčrpen dnevnik, in sicer dnevnik brez lukenj in brez kakršnihkoli vrzeli!«
Luknja, vrzel, to mu nikoli ni dalo miru. Zgodilo se je, da se je kar na lepem spomnil, ko je šel čez cesto: »He — že skoraj celo uro me ni nihče srečal! V tem času bi bil lahko najmanj vsaj tri ljudi ubil!«
Takrat je vselej stopil v bližnjo kavarno, si naročil kakšno nevsakdanjo pijačo, vprašal natakarja, kako mu je ime, in se mu skušal s kakšno posebnostjo vtisniti v
Banka Baruch
11, Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poltni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles: Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Lusemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
spomin. Danes ga je poslal menjat tisočak, drugič je razbil kozarec, tretjič je pa šel, ne da bi mu bil pustil le groš napitnine. V takšnem primeru ni nikoli pozabil lega še podčrtat-; s kratkim nagovorom: ,Nu, gospod natakar, upam, da me boste zdaj spoznali. Le spomnite se rjavolasega gospoda z naočniki, ki ga zdajle na tihem zmerjate s skopuhom in stiskačem. Ime mi je Blondel.'
Ta strah po alibiju ga je dajal ?e pozno ponoči, zakaj, nikoli ni imel miru, če ni legel spat, ko je že odbilo dve. >V Parizu se skoraj nobeno hudodelstvo ne zgodi po dveh,« je modroval, »zato je dobro in pametno, če je človek dotorej na čistem sam s seboj. Razen tega: čim pozneje se vrneš domov, tem teže boš ušel hišnikovi pozornosti, ko ga moraš predramiti sredi najlepšega spanca.«
Da je laže pretolkel čas, čakaje tiste ure, ko so gospodje morilci že opravili svoj posel za tisto noč, je Blondel zahajal v neko beznico. Tam je bil popolnoma na varnem, zakaj gostilničar je moral na zahtevo policije zapisati v posebno knjigo natančno uro prihoda in odhoda slehernega gosta.
Vse to se nam je zdelo močno smešno, in vendar nismo imeli prav, ko smo se mu smejali. Ta
Za god in praznik mati dobro ve, otroci se Dr. OETKER-jevih
kolačev vesele!
T. k. Pariz, septembra.
Neka mlada gospa, urednica »Nege lepote« pri nekem časniku, mi je ondan pripovedovala, da je med onimi, ki jo prosijo nasvetov, prav mnogo moških.
»čudim se temu,« je dejala, »da je tolikim moškim do lepe in mehke kože, da toliko o tem razmišljajo, da jih toliko skrbe zajedavci in solnčne pege. Torej je res, da je tudi moškim hudo, če so nakazni. Toda zdi se mi, da nimajo prav, ker se toliko skrbijo za pravilnost svojih črt. Pri ženskah je to seveda drugače. Zanje je lepota — če že ne lepota, pa vsaj prikupnost — prava sreča ali pa vsaj velikanski vir moči. Za moža pa...?
»Oglejte se samo po politikih. Ali mar niso bili skoraj vsi, ki so dosegli najvišja mesta, grdi, pa še prav grdi povrh? D a n t o n je bil grd, Gambetta tudi, in Mira-b e a u nič manj. Oba velika angleška tekmeca Pitt in Fox sta bila vse prej ko lepa. Pri nas smo imeli politika, ki mu ni nihče mogel odreči lepote, Lamartine mu je bilo ime — pa je pogorel. Roosevelt je čednega obraza, toda bogsigavedi, ali bo s svojo revolucionarno politiko prodrl...
»Na Francoskem je že od 1880. leta v časteh tak državnik, ki je
v telo čokat, v obraz robat a vendar jeklenih črt. Le malo suhcev ima moč v rokah. Cezar jih ni maral in zdi se, da gledajo narodi na svoje vodilne može z njegovimi očmi. Sicer pa ni politika edina zveličavna kariera.
»Svetovala bi vam, da stopite kdaj mimo grede v londonsko narodno galerijo portretov. Tam boste videli podobe vseh mož, ki so se v poslednjih štiridesetih letih kakorkoli že odlikovali v svojih poklicih. čudili se boste nemara povprečni grdoti velikih škofov, znamenitih učenjakov in mož velikih dejanj. Pa ni nič čudnega. Za moškega je grd obraz rekla bi nravstvena prednost. Zlasti zato, ker ga obvaruje prelahkih uspehov v ljubezni in ga sili, da si drugod pribori zmage. Fant, ki se hoče postaviti zgolj z velikimi deli in dejanji, se mnogo bolj potrudi, kakor oni, ki samo s svojo zunanjostjo in z uglajenim nastopom zapeljuje.
»Stendhalu je bilo od sile žal, da ni bil lep huzarski poročnik, toda prav gotovo ne bi bil nikoli to, kar je, če bi bil lep. Na-splošno je pa grdota moškemu, ce mu je jekleno zarisana v obraz in prav »moško« začrtana, skoraj zmerom samo v korist. Na resnično grdega moškega ni starejšina nikoli ljubosumen, pa tudi zapostav-
strah pred aretacijo je ulegnil biti popolnoma utemeljen; neki instinkt je moral povedati našemu prijatelju, da bi znal nekega dne tak alibi krvavo potrebovati.
*
Še nikoli nisem videl poskoč-nejšega človeka, kakor je bil Blondel tisti dan, ko je dobil od preiskovalnega sodnika poziv, da naj se ob enih popoldne zglasi pri njem.
»Zdaj boš pa videl!« mi je kričal že od daleč, ko me je zagledal. »Floro so ubili!«
Flora je bila neka pouličnica, ki sem jo dvakrat ali trikrat videl z njim v družbi.
»Skrivnosten umor, moj dragi! Ljubezenski umor, pišejo časniki. Policija je uvedla preiskavo med vsemi njenimi znanci in ima v očeh več sledov. Eden med njimi sem tudi jaz.«
Po navadi človek, ki visi nad njim sum nmora, ne govori o tem tako neskrbno, čeprav si je še tako v svesti svoje nedolžnosti. Blondel je pa celo poskakoval od veselja. Ali mu ni mar ta dogodek dal prav? Ali ni pokazal, da je bila njegova opreznost utemeljena, in še kako?
»Kolika sreča,« je vriskal, .kolika sreča, da nisem živet kakor
vi v abotni iluziji, da se takšna reč lahko pripeti samo drugim, 1« meni ne! Kaj bi bilo danes z menoj, da nisem zadnjih deset le! prebil tako rekoč s svinčnikom v
Blagoslov takta
Kake je en sam Rooseveltov stavek pridobil prijatelja. ena sama Taftova beseda na nepravem mestu ustvarila sovražnika
Američan John Hay’s Hammond pripoveduje v svojem lastnem življenjepisu:
Pri predsedniških volitvah teta 1912. je prav neznaten dogodek pokazal značilno razliko med predsedniškima kandidatoma Teodorjem Rooseveltom in Williamoni Taftom.
V Wyomingu je bil sprejemni
dan in Roosevelt je moral hočeš nočeš, kakor je pač v Ameriki navada, stisniti na stotine ponujenih mu rok. Za njegovim hrbtom je stal spreten časnikar, pa mu je nenadoma šepnil, da je neki mož v vrsti, ki se je pomikala mimo njega, eden izmed njegovih najbolj navdušenih oboževalcev, sicer pa da • ga itak osebno pozna. Roosevelt je šepnil v odgovor: »Ne morem se spomniti.« — »Bil je že pri vas v Beli hiši in nekoč je celo z vami obedoval. Watson se piše.« — »Koliko otrok ima?« — »Pet. Ne, šest. Pred n%kaj dnevi se mu je rodil šesti.«
Tedaj je bil Watson že pristopil-Roosevelt mu je z obema rokama stresel desnico in dejal:
»Dragi prijatelj, zelo sem vas vesel. Mnogokrat se spomnim, kako prijetno je bilo, ko ste bili v Wa-shingtonu moj gost pri kosilu. Kaj pa vaši malčki? Saj jih imate že šest!«
Watson je bil v Wyomingu znana in vplivna oseba — in od tistega dne je postal strasten zagovornik in borec za Rooseveltovo kandidaturo.
Nekoliko mesecev kesneje je sprejemal Taft v Seattlu. Prav slučajno je bil za šepetalca spet naročen prav tisti časnikar, ki je Roosevelta opozarjal na ljudske veljake, že od daleč je spoznal nekega starega predsednikovega pri-bornika. Prišepnil je slavljencu: »Gospod predsednik, moža, ki pravkar prihaja, gotovo poznate.« — »Ne, kdo je?« časnikar mu je povedal ime. : Ne, ne spomnim se!« Ko je tedaj tujec stopil predenj, mu je predsednik prijazno stisnil desnico, kakor se spodobi, in mu dejal: »Pravijo mi, da se poznava, toda pri najboljši volji se ne morem spomniti, od kod.«
Nekdanji Taftov prijatelj je postal od tistih dob njegov najhujši nasprotnik.	W.	k.*
ljal ga ne bo. človek si mnogo laže zapomni nenavaden obraz kakor pa pravilnega, pustega in vsakdanjega.«
»Vse to bo nemara držalo,« mi je nekoč dejal neki angleški parlamentarec, »če so moški od moških odvisni, če so pa ženske po sredi, je stvar že drugačna. Od kar smo na Angleškem dali tudi ženskam volilno pravico, je lepota angleških parlamentarcev hudo pridobila.«
Pri teh besedah se je samoljubno pogledal v zrcalu — toda zrcalo ^e dalo meni prav...
roki? Moja ura in moja zapisnica
— samo io dvoje me bo rešilo!«
»Umor se je zgodil med enajstimi in polnočjo,« je modroval na glas, »v nooi s prvega na drugega. Ali bi na primer ti lahko povedal, kaj si počet ta dan? In koliko drugih na mojem mestu bi pri >.a-slišbi čvekalo o nekakšnem alibiju, ki so jih sodniki že tako vajeni, da se jim samo pomilovalno nasmehnejo! ,šel sem že zgodaj spat in sem spal kakor ubit do jutra.* In podobne reči. A mene, prijatelj, mene ne bodo dobili v past. l^e poglej, kako sem prebil tisti večer;
21.35: Odšel z doma — kontrola moj hišnik:
‘21.45: Stopil v avtobus Al na postaji mosta Sv. Mihaela; sprevodnik štev. 2523. Pazit sem na to. da sem mu pri vstopu stopil na kurje oko;
22.07: Prišel v Saint-Lazare;
22.15—23.45: Biljardiral. Popil tri vrčke; stregel mi jo Ernest; pri odhodu sem mu podaril smotko:
0.10: Sedel h kvartam; miza štev. 8;
1.53: Odšel oskubljen. Legel spat ob 2.20.
Vidiš, prijatelj, nikjer niti najmanjše luknje, nikjer najmanjše vrzeli!«	*
- Če bi bil le trenutek dvomil Blondelovi nedolžnosti, bi me bil* ti podatki morali izpreobrniti. Toda na žalost preiskovalni sodnik ni bil takih misli.
Kaj beremo in sfišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Cambon in Clemenceau
š. w. Pariz, septembra.
Prejšnji teden je umrl predvojni francoski poslanik v Berlinu, Jules Cambon, pač najstarejši evropski diplomat (bilo mu je več ko 90 let). o njem pripovedujejo tole anekdoto.
Bilo je leta 1918, ko je Francoska akademija izvolila zaslužnega državnika za svojega člana. Jules Cambon je bil takrat eden izmed glavnih sodelavcev tedanjega predsednika francoske vlade Georgesa Clemenceauja. Novico o izvolitvi so mu sporočili v predsedništvo vlade.
Cambon je vstal in stopil v predsednikov kabinet, da pove Clemenceauju, kakšna čast ga je doletela.
■Tiger* je bil tisti dan zelo slabe volje. Pogledal je svojega prijatelja postrani in zamomljal:
»čudno! Strašno čudno!«
Cambon ni nič odgovoril.
Nekaj mesecev nato je prišla vrsta na Clemenceauja, da ga je Akademija počastila s svojim članstvom. Povedal je veselo novico Cambonu.
»čudno! Strašno čudno!« je menil stari diplomat.
Osuplo je .Tiger' nabral obrvi. Potlej se je pa spomnil. Pravijo, rla se že izlepa ni tako od srca nasmejal kakor takrat. (»Intran«)
tam izvira Nil; če bi Italijani postali gospodarji te velike afriške reke, bi lahko uničili Sudan in Egipt, ker ti dve državi živita in umreta z Nilom. Zato, trdi omenjeni pariški list, se Anglija tako zavzema za abesinsko neodvisnost in za Zvezo narodov, ki jo brani.
Francozi znajo biti strupeni v svoji duhovitosti: svojemu članku je dal »L’Ami du Peuple« naslov: »Kdo neki je Angležem povedal, da pomeni SDN (francoska kratica za Zvezo narodov) Scurces Du Nil (izvir Nila)?«
Konec stare vljudnosti?
X. w. London, septembra.
Neki ugleden angleški list je zadal svojim bralkam tole vprašanje:
»Ali mora v današnjih razmerah moški v vlaku, avtobusu in podzemeljski železnici prepustiti svoj sedež ženski?«
Če verjamete ali ne:	večina
bralk je odgovorila — ne!
Zakaj?
Dvoje je mogoče, odgovarjajo ženske. Ali je ženska v službi kakor moški in se je s tem sama postavila na isto stališče kakor .močni' spol; v tem primeru pač nima pravice zahtevati kakšnih prednosti pred moškimi. Ali pa ni v službi in tudi sicer ne dela: v tem primeru bi bilo krivično zahtevati od moškega, zgaranega od vsednevne-ga dela, da odstopi svoj prostor ženski, katere edini opravek je, da hodi iz trgovine v trgovino.
Kakor vidimo, znajo biti potomke angleških sufražetk zelo logične — tudi tedaj, kadar ni v njihovo korist.
Angleži in Abesinija
Y. o. Pariz, septembra.
časnik »L'Arni du Peuple« je on dan prinesel članek o Angležih in Abesiniji. Znano je, da so Angleži v Abesiniji zato zainteresirani, ker
Jedilnik za dobro voljo
V. k. Dunaj, septembra.
V dunajskem »Tagu« je sestavil neki Juwenal po znanstvenih izsledkih jedilni list, ki ohrani človeka pri dobri volji. Pisec pravi, da je moči s hrano vplivati na razpoloženje. Kisla jedila so po njegovem najbolj priljubljena hrana črnogledov: meso in klobase vseh vrst, sir, jajca, sirovo maslo, maslo, grah, fižol, leča, pivo, kruh, ribe, riž, ovsena in koruzna moka in čokolada.
Optimistom in humoristom so ljube drugačne jedi: mleko, kava, čaj, malinovec, kumare, paradižniki, zelena, redkev, redkvica, korenje, špinača, solata, pesa, gobe, sladkor, jabolka, hruške, črešnje, brusnice, smokve, rozine, banane, krompir, kolerabice, zelje in stročji fižol.
V bodoče bomo tedaj naročali: »Porcijo dobre volje!« In stari rek bo dobil nov smisel: človek je, kar je.	t
Zgodbe o zvestih živalih
T. k. Te dni je slišala skupina lovcev v globeli El Flares blizu mesta Alicanta tako pretresljivo pasje zavijanje, da se je več lovcev odločilo spustiti se po nevarnem pobočju v globel. Ko so prišli na dno, so zagledali truplo nekega moškega, zraven njega pa ko okostnjak shujšanega lovskega psa. Spravili so mrliča iz prepada in ko so doznali njegovo ime, so izvedeli, da je bil nesrečnež že pred petimi dnevi strmoglavil v 100 metrov globoki prepad in se ubil. Psu se je bilo bogve kako posrečilo splaziti se v globel; tam je vztrajal pet dni in pet noči brez hrane na straži pri svojem gospodarju.
V Westhofnu pri Wormsu je bil neki kmet prodal konja. Vpregh so ga v kupčev voz; toda komaj je bil zunaj vasi, se je odtrgal od ojesa in v skoku oddirjal nazaj v svoj hlev. Tako se je zgodilo še v drugo in tretje. Prodajalcu tako ni ostalo drugega, kakor da kupčijo razveljavi in zvesto žival obdrži.
Od mrtvih vstala
X. w. Pariz, septembra.
Pred kratkim so v Carigradu štiri Turkinje preoblačile za poslednjo pot neko umrlo sosedo. Ko so ji začele umivati obraz, se je pa »mrlič« zgenil: mrzla voda jo je obudila iz navidezne smrti.
Če bi jo bili umili par ur pozneje, bi bilo najbrže že prepozno...
Podobna prigoda se je pripetila pred davnim časom baronici Panatovi iz Mont-pellierja. Stara dama je imela smolo, da se ji je zaletela drobna koščica in ji obtičala v sapniku ter ga zamašila.
Mislili so, da je mrtva, ter so jo pokopali, z vsemi njenimi dragulji, kakor je bilo takrat v navadi.
Prihodnjo noč je prišla neka pokojničina služkinja s svojim možem, da se polasti baroničinih dragotin. Po končanem hijenskem opravilu je njen mož mrtvo baronico krepko oklofutal, da tako maščuje svojo ženo za udarce, ki jih je morala prestati v službi svoje gospodarice.
Te klofute so pa pognale koščico iz goltanca, baronica Panatova je krepko zasopla, se zravnala in oživela še za dolga leta.
Pozneje je rada pripovedovala, da jo je samo njena nagla jeza obvarovala prezgodnje smrti; če ne bi bila tolikokrat pretepla svoje služkinje, njenemu možu pač ne bi bilo prišlo na um, da bi jo mrtvo oklofutal. Iz hvaležnosti se je zavzela pri gosposki, da niso skrunilcev grobov obesili, kakor je določal zakon; saj sta ji v pravem pomenu besede rešila življenje.
(»Intran«)
'JfoSioa motal foudc
i
jOta£pfc$esa4iursi 'ftcuUonam
čchicht
RADION
1/
Schichtov
RADION
pere
sam
Oso požrl in umrl
T. k. Erfurt, septembra.
Na nenavaden način je prišel ob življenje neki tukajšnji zdravnik. Ko je pil vino, je požrl oso, ki je padla v kozarec, žuželka ga je pičila v požiralnik. Izprva ni kazalo nič hudega. Nenadoma ga je pa prijel krč v sapnik in zdravnik se je zadušil, preden so mu mogli pomagati.
Romane piše, p« pravopisa ne pozna
(R-K) London, septembra.
Presbiterijanska cerkev je imela pred kratkim kongres svojega odseka za zaščito mladine. Pri tej priliki je župnik E. E. England ostro obtoževal povojno mladino. Pred vsem ji očita, da je v primeri s predvojnim rodom silno padla na
vseh poljih kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja. Sedanji rod ne zna brati knjig, ni zmožen novih idej in ne ume poiskati novih potov na polju umetnosti in znanosti. Nastala je moda, pravi župnik, kako prideš čim prej naprej, brez ozirov na levo in desno, brez sleherne discipline. Mladi ljudje, ki bi bili morda prav dobri rokodelci, se rajši poskušajo na vseh mogočih poljih umetnosti. To velja tudi za pisanje romanov.
»Poznam dve ali tri dekleta,« je povedal E. E. England, ki so si pridobile ime kot pisateljice romanov. Toda o pravopisu nimajo pojma in še vejic ne znajo postavljati. V resnici ne vedo ničesar, kar presega okvir žargona plehkega romana; vzlic temu ponosno imenujejo svoje umetnine »pesnitve«.
Sploh opažamo danes mnogo večje pomanjkanje discipline v vzgoji kakor pred vojno; to ne velja nič manj za visokošolce. Tudi le-ti ne delajo več tako skrbno kakor njihovi predvojni predniki. Tudi njim je pravopis španska vas, ne znajo pravilno pisati in sploh jim manjka znanstvene podlage, potrebne za temeljito spoznanje in pojmovanje predmetov, ki se z njimi ukvarjajo.«
Tako trdi župnik E. E. England. Najbrže mu mladina ne bo ostala dolžna odgovora.
Umiranje na Romunskem
Y. o. Bukarešta, septembra.
1. julija 1934 je štela Romunija 18 milijonov 913.713 duš, 31. decembra istega leta je pa njeno prebivalstvo že preseglo 19 milijonov. živih otrok se je leta 1934 rodilo 612.335. Umrljivost je na Romunskem dosti večja kakor v drugih civiliziranih državah in znaša 207 na 10.000 prebivalcev; na deželi umre povprečno 213 ljudi na vsakih 10.000, v mestih pa 179. Na kmetih je prebitek rojstev nad smrtjo zelo majhen (3*/»).
Število mrtvo rojenih otrok čedalje bolj narašča. V mestih znaša 5'4 "/o, na kmetih pa 1'8 •/«. Umrljivost otrok je izredno velika: 18'2®/» živo rojenih otrok umre, še preden učakajo leto dni. V drugih državah je ta številka znatno nižja, le na Romunskem noče pasti. Tudi število umrlih je zelo visoko: 400.000 na leto.	(»Lupta«)
»Pravite, da s4e do 23.45 biljar-dirali iu da to lahko natakar potrdi?«
»Da, gospod sodnik. In spomnil se bo tem laže, ker sem mu dal cigaro.«
»Prav. Poklical ga bom. Naj pride Ernest!«
Ernest se je prav dobro sfjomnil debelega gospoda, ki mu je ponudil smotko; v Blondelu je pri priči spoznal darežljivega gosta. Toda prisegel je pri vseh svetnikih, da je bilo njegove službe konec točno ob enajstih, in zato ne more ničesar izpovedati o tem, kaj se je dogajalo pozneje.«
>To je laž!« je zarjul Blonde!. »Laže! Takšno nizkotno maščevanje! Povedati vam moram, gospod sodnik, da mu časih nisem dal napitnine, iz golih spominoslovnih razlogov...«
> Molčite, Blondel,« ga je strogo zavrnil sodnik; niti toliko se mu ni zdelo vredno, da bi mu bil rekel gospod. »Prepričali smo se, da natakarjeve izpovedbe drže. Vaš sistem se jo podrl. Ali ste mar mislili, da nas boste z navidezno točnostjo svojega urnika ugnali? Tega se pač niste spomnili, da utegne priti kakšna slučajnost njegovemu spomiuu na pomoč! Vaša previdnost se zdaj obrača proti vam samim. Ta zapisnica je dokaz, da ste se že dolgo na nekaj pripravljali. Tisti dan, ko ste začeli pisat’ v'anjo, so vaši možgani že SDOčeli niisel na umor. Duhovno zdrav človek, ki nima nič slabega v mislih, si pač ne bo gradil tako
zapletenega alibij«skega sistema Obtožim vas umora nesrečne Flore. Kar odkrito priznajte, Blondel!«
Naj se je Blondel še tako ogor-čeval iu protestiral ter se skliceval na svojo uro, ki ui že od njegovega deda niti za minuto prehitevala ne zaosta;a'a — sodnik ga še poslušal ni. teni » ec je odredil, da ga odvedejo v preiskovalni zapor.
Tam sem se drugo jutro oglasil pri njeni in mu sporočil, da je prost; med tem so bili namreč dognali, da je že ob 11.10 sčdel h kvartam v svojem krožku.
»Tega ne razumem! To je pomota! Saj sem si vendar zapisal v svoj zvezek: deset minut po polnoči.«
»Neroda,« sem ga prijateljsko potrepljal po ramenu. »Umor se je zgodil 1. aprila, to je tisti dan, ko se pri nas začne poletni čas. Pozabil si deti svojo čebulo za eno uro nazaj!«	(Q-\V)
Ce šteješ koštrune
A n o I e 6 k I naplul
Denis Dunn
Nisem krvoločen človek. Vse kar bi rad, je samo to, da bi kdaj srečal tisto osebo, dobro mislečo sicer, a trčeno, ki svetuje ljudem trpečim za nespečnostjo, da naj
štejejo koštrune, če hočejo hitro zaspati. Ponovim, nisem krvoločne narave in ne zahtevam ničesar drugega kakor samo to, da bi odpeljal to osebo na samotno kmečko dvorišče in jo tam tako dolgo obdeloval s koštrunjimi koteleti, da hi ji izbil vse koštrune iz glave.
Zadnjič nisem mogel zvečer zaspati, pa sem sklenil šteti koštru-ue.
Polnoči in 50 minut: en koštrun, dva koštruna, trije koštruui, štiri pet šest koštrunov, sedem koštru-nov, osem koštrunov, kevet do-štrunov, hočem reči devet koštrunov, deset koštrunov...
1.10: pesto šest in šestdeset koštrunov, pet sto sedem in šestdeset koštrunov, pet sto osemdeset...
2.15 (brez sape): dva tisoč sedem sto en koštrun, dva tisoč sedem sto dva koštruna...
— Govedo, zamrmra zaspan glas iz postelje moje žene.
He??
— Moraš si nalogo otežkočiti, prijatelj, mi svetuje žena. Stvar je v tem, da utrudiš možgane. Štej tudi samice. Lahko noč.
— Lahko noč, zamomljam užaljeno. Dva tisoč sedem sto dva koštruna in ena samica, dva tisoč sedem sto trije koštruui in dve samici, dva tisoč sedem sto koš...
— O ... zazeha moja žena.
— Ne moti me! Kje sem ostal? Dva tisoč sedeut sto samic in...
— Ov ... mi skuša prijazno pomagati moja žena.
Vzpnem se na postelji in ji pojasnim, da zdaj ni čas za zbijanje šal.
— Ovce, prijatelj, ovce, mi odgovori, to je bolje od samic. Lahko noč.
— Lahko noč, zakričim, potegnem k sebi odejo, zaprem oči in začnem od začetka.
— En koštrun, dva koštruna, ena ovca, trije koštruni, štirje ko-štruni, pet koštrunov, dve ovci... tri ovce, štiri ovce, pe-pe-pe ... bum-bum-bum ... pe-pe-pet . . . koštrunov ... uh!
To je mojo ženo že v osmo zbudilo.
Kako mirna natura je moja žena! Ne zmeni se nič, da bi mi pomagala pri štetju — saj bi jo vendar že iz prirojene radovednosti moralo zanimati, do kod bom prišel, preden bom zblaznel in se zaril z zobmi v pernico.
— Poskusi z daljšimi stavki, mi svetuje žena. Reci na primer: En koštrun je skočil čez plot, dva koštruna sta skočila čez plot itd. Lahko noč!
— ’hko noč! En koštrun je skočil čez plot, dva koštruna sta skočila čez plot, trije koštruni so skočili čez pot, štirje toškruni «o skočili čez plot, dve ovci sta sto-čili čez klot...
Naši zidovi niso preveč debeli; v svoji vnemi sem čedalje bolj povzdigoval glas. Takrat se oglasi sosed in mi pove, da zdaj ni čas, da bi se ukvarjal z živino...
Potegnem si odejo čez ušesa in se trudim, da bom štel kar najbolj tiho.
— En koštrun je koštrunal koštruna. dva koštruna sta koštruna-la koštruna ...
Pridušen smeh prihihita iz postelje moje žene. Nehote prestanem in obležim popolnoma nepremično.
— Dragec!
Nič nisem odgovoril.
— Dragec!
Niti besedice.
—Ali že spiš, dragec?
Niti zloga nisem črhnil. Tedaj zaslišim zadovoljen oddihljaj. Potem še enega. In še enega, a manj zadovoljnega.
Škodoželjno se zasmejem v pest in počakam.
Tri četrt ure nato, ko se je skozi špranje v oknicah že kradla ju-trnja zarja v sobo, zaslišim s sosednje postelje pridušen in slaboten glas.
— Štiri in dvajset koštrunov je skočilo čez plot, je rekel ta glas, pet in dvajset koštrunov je skočilo čez plot, ena ovca je sko_-čila...
Zadovoljen sem se obrnil n« drugo stran in zaspal.
Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi
Dr. Josef L6bel
Za človeško iivlienie
Detektivski roman iz zgodovine medicine. — Prvi del: Sladkor
Prvo poglavje: V Strasbourgu operirajo psa
Tragiina smrt — vir epohalnega medicinskega odkritja
»Brž! Za božji čas, brž! Rešite očeta, gospod profesor! Pridite brž! Rotim vas, gospod profesor, pridite takoj!«
Gostje so se prestrašeni ozrli k vratom.
Na pragu je stal sluga, osupel in zmeden, zakaj vstopivša deklica v rožnati večerni obleki ga je bila kar odrinila.
»Oprostite, prosim, da sem kar tako vdrla k vam,« se je hlipaje opravičila; vsa zasopla je bila, bleda ko zid in trepetala je po vsem životu. »Oče je omedlel. Rešite ga, gospod profesor — v bližini stanujemo, le par hiš od vas — v strahu sem zanj, pa sem kar stekla k vam — prosim, prosim, pridite takoj, prosim, gospod profesor, takoj!«
K zbegani deklici je pristopil domačin profesor Naunyn.
»Pomirite se, otrok,« je dejal s svojim toplim in dobrotnim glasom. »Saj že grem, takoj stopim z vami.« Pri vratih se je še enkrat obrnil h gostom: »Kar mirno ostanite, gospoda, naj vas to ne moti; upajmo, da ni tako hudo in da bom lahko prav kmalu spet nazaj. — Ali vas smem prositi, ljubi Minkowski?«
Vitek mlad mož, s ščipalnikom na črnem traku pred očmi in z brki, zavihanimi po tedanji modi, je uslužno vstal. Bil je doktor Oskar Minkowski, asistent profesorja Naunyna; znameniti klinik ga je bil vzel s seboj iz Konigsberga, ko je prejšnje leto dobil laskavo vabilo na strasbourško univerzo, šefu je ta učenec posebno prirasel k srcu. Sicer ni toliko cenil njegove marljivosti ali vztrajnosti; v obojem ga je utegnil ta ali oni prekašati. Tem bolj je pa mlademu zdravniku v dobro štel njegovo bliskovito pojmo-vitost, telesno in duševno gibčnost. Zato je'tudi zunaj službe rad z njim občeval, tako da se je v malem »gradiču« na Elizabetini cesti, ki jo je univerza dala svojemu članu na razpolago, Minkowski počutil skoraj ko doma. Tako tudi zdaj ni dosti izpraševal, temveč je kar stopil v domačinovo ordinacijsko sobo, vzel zmerom pripravljeno torbo z zdravniškimi instrumenti in odhitel za onima dvema.
Gradič je delilo od ceste dvorišče, zasajeno s siko-morami in lepo katalpo; tam ju je dohitel.
»Samo pomagajte mu, prosim, prosim!...«
Ravno je še utegnil slišati, kako je deklica, očitno na profesorjevo vprašanje, pripovedovala s solzami v glasu; »že pod večer je oče tožil, da ga glava boli. Kljub temu je pa vztrajal pri tem, da morava mati in jaz na koncert, toliko da se ni razjezil, ko je mati hotela ostati doma pri njem; o, zakaj sva ga poslušali! — Ko sva se malo prej vrnili, moj Bog, moj Bog, sva ga dobili v nezavesti in tako strašno hrope in trpi! O, prosim vas, ljubi gospod profesor, samo pomagajte mu, prosim, prosim!«
Med tem so bili prišli do konca Elizabetine ceste in se ustavili pred eno izmed redkih gosposke j ših hiš te staroveške ulice; deklica je profesorja bolj vlekla, kakor je sam šel po slabo razsvetljenih stopnicah skozi neka še odprta vrata na hodnik in od ondod v spalnico. Na postelji je še oblečen ležal popolnoma nepremično, višnjevordeč v obraz, kakih petdeset let , star mož; dihal je le s težavo, zato je pa tem globlje zajemal sapo in na kratko v naglih presledkih spet izdihoval.
Zraven njega je stala od obupa obnemela žena s klobukom na glavi in v plašču, kakor je prišla s koncerta.
Naunyn je nezavestnemu brž otipal žilo, Minkowski ga je pa prijel za drugo roko, mlahavo visečo čez posteljni rob. Sklonil se je k hropečemu.
»Poduhajte, g. profesor,« je zamrmral. »Aceton*.« Profesor je prikimal.
»Ni dvoma: diabetska koma**,« je odvrnil prav tako tiho, na glas je pa dejal ženi: »Vaš mož je bil pač — je pač sladkorno bolan?«
Ogovorjenka je samo nemo pritrdila.
»že mnogo let,« je s težavo izdavila deklica namestu nje, »že mnogo let ima sladkor«.
Naunyn je pregledal še hudo zoženi zrenici. Reagirali sta zelo leno. Potem se je počasi spet zravnal.
»Da,« je rekel in si počasi pogladil brado, »najboljše bo, da spravimo vašega moža v mojo kliniko; tam lahko vse pripravimo dosti bolje in hitreje ko tu. Gospod dr, Minkowski bo odredil, kar je treba.« Asistent se je lahno priklonil.
Prosesor Naunyn se je obrnil, da bi šel, tedaj ga Je pa žena s tresočo se roko prijela za laket.
»Gospod profesor,« je zašepetala hripavo, »povejte mi po pravici: ali je še kaj upanja?«
Zdravnikove oči so za trenutek obstale na njej. »Na kliniki,« je naposled dejal ogibljivo, »na kliniki bomo vse poskusili, kar je le mogoče. Dotlej moramo pač potrpeti in ne izgubljati upanja.«
Na smrt obsojeni
Ko je bil spet na cesti, je globoko zavzdihnil. Srce, njegovo že zakrknjeno zdravniško srce, vajeno tolikšnih bolečin, mu je postalo težko. Ubogi ljudje, je premišljal, kako grozno mora biti, če prideš nič hudega ne sluteč domov s koncerta in najdeš moža ali ljubljenega očeta v agoniji! še danes predpoldne je v bolnišnici, ki jo vodi, dejal svojemu asistentu z otožnim usmevom, kakor je že bila njegova navada, z vlažnimi in vedrimi očmi hkratu: če more biti kaj hujšega na svetu kakor takle coma diabeticum, sta pač... dve takšni kčmi! Zakaj z dvema je imel ta črni dan opravka, najprej z nekim moškim iz okolice, potem pa z mlado Rusinjo, svojo pacientko še iz Konigsberga: pripotovala je bila za zdravnikom, ki mu je edinemu zaupala, tja do Strasbourga, da je tu, toli daleč od domovine, podlegla svoji usodi. In zdaj še ta tretja smrt — ali ni to celd umiranju vajenemu medicinskemu srcu le nekoliko preveč?
Da, celo njemu, »sladkornemu Naunynu«, specialistu, ki je samo zato doživel toliko več hudih in žalostnih primerov kakor vsi drugi, ker so se k njemu zatekali diabetiki iz vseh krajev sveta. Kako grozotna, kako grozotno velika procesija žrtev te zahrbtne bolezni je že šla skozi njegovo sprejemnico! Otroci, ki jih je bolezen v nekaj mesecih pobrala; mladi, življenja polni ljudje, ki jih je nekega dne sredi navidez bohotnega zdravja iznenada podrlo; starejši možje in žene, ki so se pol življenja trdovratno postavljali bolezni po robu, nenavadno debeli
* Brezbarvna tekočina, sestavina sirovega lesnega cveta, diši po etru; v krvi izdaja sladkorno bolezen. Op. ured.
** Globoka nezavest, uvod v agonijo (smrtni boj). Dia-bčtes je zdravniški izraz za sladkorno bolezen. Op. ured.
»ža božji ius, brž! Rotim las, gospod profesor, pridite takoj!«.
eni, kakor posušeni in izmozgani drugi! Leta in leta se niso doteknili niti koščka sladkorja, kakor bi bil najhujši strup, pozneje pa še kruha ne, ne krompirja, ne močnatih jedi, ne riža. Ker se vsa ta hrana že v ustih v sladkor izpremeni. A kaj jim je naposled pomagala še tako stroga dieta, kaj še tolikšna opreznost! H koncu se je v njihovem telesu celo sirovo maslo izpremenilo v strup, jim je bil sploh sleherni grižljaj v pogubo, tako da so sredi vsega izobilja žalostno od lakote umrli!
Mlada mati išče pomoči
Kipeč od moči in lepote je bila ona Rusinja prišla pred letom dni v Konigsbergu k* njemu, srečna mlada poročenka, mati dveh ljubkih otročičkov. O ničemer drugem ni tožila, samo o išiasu, res da obojestranskem. Ta obojestranost se mu je koj zdela sumljiva; preizkusil je zastran sladkorja in res ga je našel. Danes predpoldne je bila sirota kot ovela stara ženica umrla na strasbourški kliniki. In potem zvečer ta mož, ki ga je popoldne malo glava bolela, ni da bi govoril, tako da Je ženo in hčer poslal na koncert — ko je bilo koncerta konec, je ležal v agoniji!
Profesorju se je vnovič utrgal vzdih.
Kam je prav za prav zašel? Zatopljen v svoje misli je šel venomer dalje — kje je njegov gradič že za njim! Kar hitro se mora obrniti, če naj dobi goste še doma.
To ima človek, če si izbere toli smešno nesmiselni poklic! Ničesar ne more pokazati, nikomur pomagati, zraven mora biti pa neprestano na nogah, venomer pripravljen, ponoči in podnevi; nikoli nima miru, še toliko ne, da bi malo posedel s svojimi prijatelji. Tudi nocojšnji večer mu je spet pokvarjen. In čemu? Kakšen smisel je neki imelo, da je šel in pustil vso družbo, samo zato, da je poslal umirajočega človeka v bolnišnico? In še tako prijetno družbo povrh! Kako ljubka je bila njegova mala plavolasa soseda, kako srčkano ga je vprašala, kje je napravil skušnjo za profesorja! In ko ji je razložil, da profesorju ni treba delati skušnje, je tako nedolžno plosknila z rokami in vzkliknila: »Potem bi bil pa ta poklic kakor nalašč za mojega brata Fi-anca!«
Naunyn se je v spominu na to na glas zasmejal.
Razgovor v salonu
Ko je stopil v salon, je bilo omizje v zelo živahnem razgovoru. Zastoj, nastal ob nenadnem prihodu zme-
dene deklice, proseče pomoči za svojega očeta, je bil že zdavnaj pozabljen, vsi ti zdravniki in njihove žene so se bili že zdavnaj spet pomirili. Zdravniki so bili namreč vsi, učitelji ali učenci z univerze, res da učenci, ki je njihovo ime v medicinskem svetu že nekaj pomenilo, kakor na primer dolgi Gotlandčan Petrein, Japonec Insava, doktor Gabričevskij iz Moskve, Američan Joslin iz Bostona in domačin von Mering, prvi asistent na fiziološkem zavodu stras-bourške univerze. Vsi so bili s svojimi ženami vred po zdravniškem poklicu že do dobrega vajeni pripetljajev, kakor je bil nocojšnji, in si zaradi njih niso belili glave bolj, kakor je bilo neobhodno potrebno. Le Naunynova mala soseda ga je takoj obsula z vprašanji.
»Torej sladkorna bolezen?« je vzkliknila z napetim zanimanjem. »A kako in zakaj človek potem omedli?«
»Vidite, gospodična,« je odgovoril profesor, »tega ni moči tako preprosto razložiti, posebno ne tako na kratko, če že moram, bom pa le poskusil.«
»Morate, drugače od vedoželjnosti vso noč ne bom spala. Zato vas prosim, prosim, ljubi, zlati gospod profesor, za majhno predavanje, samo zame; boste videli, pazila bom zelo, zelo napeto, da bom prav vse razumela.«
Skrivnostna vloga sladkorja
»Naj bo, gospodična Ilza,« se je nasmehnil Nau-nyn, »ko že znate tako lepo prositi. Toda pozneje vas bom zelo strogo izprašal in vas bom brez usmiljenja vrgel, če bi pozabili le eno samo besedo. Zdaj pa, prosim, dobro poslušajte: Za vse, kar delate, potrebujete sladkorja, prav tako kakor parni stroj premoga. Strojnik žge pod kotlom premog v paro, vi pa sežigate v svojem dražestnem telesu sladkor v vod6, ogljikovo kislino in nekoliko mlečne kisline. Strojevodja porabi pri zgorenju sproščajočo se energijo za vožnjo, vi pa energijo, sproščajočo se pri zgorenju sladkorja, porabite za delo.«
»Saj vendar nikoli ničesar ne delam, ali vsaj skoraj nikoli!«
»To ste pa v hudi zmoti, otrok moj! Ko z menoj govorite, delate — delate, če me pazljivo poslušate, če jeste, hodite, mislite. Da, celo v spanju nimate počitka, saj vaša pljuča venomer dihajo, vaše srce brez prestanka utriplje, vaše obisti neprenehoma izločajo.«
»Kdo bi si bil mislil, da sem tako pridna!« se je zasmejala mala gospodična. »Pa nadaljujte! Do tod sem vse razumela: ker sem tako pridna, moram imeti sladkorja, kaj ne?«
Gospod profesor razlaga...
»Zadeli! Ako ga pa, čeprav ste sladkosnedka in ga radi ližete, nimate zmerom, ker pride v kri namestu v shrambe vašega telesa, ste na izgubi. Zaman boste skušali z obilnejšo jedačo in pijačo izgubo nadomestiti: edina posledica bo, da se bosta vaša lakot in neutešljiva žeja razvili šele v pravi vidni dokaz sladkorne bolezni in vam bo sladkorja še dalje tam manjkalo, kjer ga potrebujete. Zato ga bo pa dovolj povsod tam, kjer ga ne morete s pridom rabiti, in vam bo postajal nadležen: z želodčnimi težavami, glavobolom, srbečico in živčnimi vnetji.«
»Vse razumem!« je zmagoslavno vzkliknila gospodična Ilza. »Le enega ne: zakaj utegne človek omedleti, če pride sladkor tja, kamor ne spada?«
»Prav to je zelo preprosto!« Profesor je nevede zašel v predavateljski ton. »Glejte, gospodična Ilza: če imajo v kakšnem gospodinjstvu nered, se kaj rado zgodi, da se jedi skisajo; in če je telesno gospodinjstvo v neredu, se utegnejo vse zaužite jedi takisto skisati, ali da po kemijsko povem: napravijo se kisline. Te kisline so kajpada škodljive in ni prav nikake razlike, ali spravimo kakšno škodljivo tekočino vase, če jo popijemo iz steklenice, ali pa če si jo kar sami v telesu pripravljamo. Učinek je obakrat isti: v krvi delujejo kisline ko strup, in če jih je preveč, omamijo človeka prav tako kakor katerikoli drugi strup; njegovi zastrupljeni možgani ne morejo delovati, zato izgubi zavest — skratka, nastane to, čemur smo mi zdravniki vajeni reči diabetska koma, ,coma dia-beticum*.«
Tisti trenutek je profesorja zmotil vstop njegovega asistenta.
Nihče ga ni nič vpi’ašal in celo zgovorna gospodična Ilza je molčala. Razumela je pogled, ki ga je doktor Minkowski uprl v svojega šefa.
Deklici so se orosile oči.
Spet je videla v duhu bledi in razdejani obraz tuje deklice v rožnati večerni obleki, in v ušesih ji je zvenel njen obupni krik na pomoč: »Rešite ga, gospod profesor, za božji čas, rešite očeta!«
Počasi je Ilza stopila k asistentu. »Ali je hudo trpel?« je tiho vprašala.
Glas doktorja Minkowskega je zvenel mehkeje ko po navadi in njegova porogljiva usta so se zdela krotkejša, ko je napol z usmevom odgovoril na njeno vprašanje s citatom: »Pred strašno smrtjo so.milostni bogovi postavili komo.«
»Profesor mi je pravkar priredil učeno predavanje, nalašč samo zame,« je povedala Ilza. »Popolnoma natanko mi je razložil, kaj je sladkorna bolezen, a kako nastane, mi ni povedal.«
Dalje prihodnjič
Vse pravice slovenskega prevoda pridržane. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.
ifs &
Napisala BEATRICE FABER
po filmu
Metro-Goldwyn- Mayerja
prirejenem po romanu »Malibu* pisatelja V. J. Hoyta
Vsebina prvih dveh poglavij:	Na počitnicah v
gorah Sierre Nevade je Toni Martinova s pomočjo mladega gozdarja Boba Aldena rešila dva mladiča pogina od lakote in divjih zveri. Prvi je mlad jelenček, drugi je mladič gorskega leva (pume). Deklica ju misli skupaj odgojiti, njen oče, romanopisec, bi pa porabil to priložnost in napisal knjigo o tem nenavadnem prijateljstvu med živalmi. Bob Alden je ravno izrazil svoj dvom o uspehu take namere, ko se zasliši iz kuhinje preplašeno jelenje be-ketanje in renčanje mlade zverine.
Tretje poglavje
MALIBU IN GATO
Alden je pogledal proti kuhinji. »Ni videti, da bi se posebno dobro razumela.«
Toni ga je pogledala, potem se je pa naglo obrnila in odhitela skozi vrata. V kuhinji je pokleknila na tla, da razdvoji ravsajoči se živali. Potem ju je pobrala in posadila na mizo.
»Zdaj pa glejta, da bosta mirna!« ju je strogo pokarala, in da bi bolj zaleglo, rahlo udarila po hrbtu. »Ali vaju ni nič sram?«
Sinček kitajskega kuharja je sredi tega trušča mirno jedel svoj kolaček in ga pomakal v mleko.
j>D«,« je počasi pritrdila Toni. Toda v oči se mu ni tipala pogledati.
ukoreninjen v živali,« ko je stopila Toni v sobo in mu pomignila, naj gre z njo. Počasi in po prstih sta se splazila do vogala, kjer sta puma in jelen mirno ležala drug zraven drugega v majhni košarici, ki jima je bila ležišče.
Toni je vsa srečna pogledala očeta, potem pa svoja dva ljubljenca.
»Ali nista srčkana?«
Nekdo je potrkal na vrata.
»Naprej!« je velel Martin.
Vstopil je Alden. »Dober dan!« je veselo vzkliknil.
»Kako se imate, gozdar?« ga je pozdravil Martin.
»Baš prav ste prišli,« je rekla Toni. »Rada bi izbrala mladičema ime. Kaj bi predlagali?«
»Kako bi bilo, če bi jelena krstili za Malibuja?« je menil Martin.
Toni je zavihala nos. »Malibu?«
»Ali ni to neko indijansko ime?« je vprašal Alden.
Martin je prikimal
»Da. Po naše bi se to reklo ,Skakač'. Saj je skoraj ni živali, ki bi imela prehoditi težje poti kakor jelen.«
»Dobro, naj bo pa Malibu,« je prikimala Toni.
V Aldenovih očeh se je ukresala zloba.
»Za leviča sem že našel ime — takisto indijansko.«
»Nu?«
»Gato.«
Toda ko se je Toni obrnila, da vzame s police dve skledici in nalije vanju mleka, sta levič in jelenček hlastno vtaknila glavo v otrokovo skodelico in jela željno lokati mleko.
Otrok je zavekal, da je prihitel njegov oče. Kot Kitajec se je posebno bal živali; dvignil je malega v naročje in ga prižel k sebi.
»Ne bodi smešen!« ga je zavrnila Toni. »Saj sta tudi živali še otroka in nočeta nikomur nič žalega.«
»Ali ju mislite obdržati?« je nezaupljivo vprašal Sang-Soo, videč, kako Toni naliva mleka v dve skledici, v eno za jelena, v drugo za leviča.
Toni je prikimala. »Zakaj ne?«
Sang Soo je obupno zavil oči.
»Potem jaz že ne ostanem več. Rajši pri priči odidem.« Nezaupno je ošinil živali od strani, gledaje kako željno lokata mleko vsaka iz svoje posode. »To ni dobro, gospodična,« je rekel s povzdignjenim glasom. »Vsi vedo, da tiger in jelen ne spadata skup.«
»Kakšen tiger!« ga je popravila Toni. »Gorski lev je. Oba bosta skupaj odrasla.«
Sang-Soo se je škodoželjno zasmejal.
»2e mogoče, toda tale —« pokazal je na jelena — »bo odrasel v zverin jem trebuhu.«
Toni se je užaljeno obrnila proč. Na pragu se je zasmejal Alden:
»Utegne prav imeti...«
»To bomo šele videli!« je menil Martin in si zamišljeno natlačil pipo.
*
Nekaj mesecev je minilo. Martin je vneto pisal svoje delo. Krstil ga je na ime »Sequoia — povest o čudnem prijateljstvu«. Baš je tipkal stavek: »Pumji instinkt, ki o njem toliko govore, je res globoko
»Gato? Kaj naj pa to pomeni?«
Alden jo je nedolžno pogledal. »Mislim, da pomeni .Nerazumljen'.«
Toni je tlesknila z rokami. »Imenitno!«
Alden se je priklonil, čez obraz mu je zletel nasmeh.
»Hvala za poklon! Kako napreduje knjiga, Martin?«
»Ne slabo!«
Deklica se je obrnila k mlademu možu. »Hvaležna sem vam, da ste dali Gatu tako lepo ime.«
Aldenu so se zaiskrile oči od pridržanega smeha, ko ji je pogledal v nedolžni obraz.
»Pridite na verando,« je vzkliknil z nepričakovano toploto v glasu. »Neko presenečenje imam pripravljeno za vas.«
S sijočimi očmi je šla deklica za njim. Martin ju je zadovoljno opazoval, dokler mu nista izginila izpred oči. Potem je spet sedel k svojim papirjem.
Zunaj na verandi se je Toni ozrla naokoli. Ker ni opazila ničesar posebnega, se je obrnila k mlademu možu.
»Nu, kaj?«
Alden ji je privzdignil brado. »Gori poglejte. Vidite mesec? Ali ni lep?«
Nekaj trenutkov sta stala tako in njuna mlada obraza sta se skoraj dotikala.
»Daaa,« je počasi pritrdila Toni in prsi so ji hitreje zaplale. Toda v oči se mu ni upala pogledati.
Alden je čutil, kako ga je stisnilo za vrat. Nekaj je hotel povedati, pa ni mogel; nedolžna, skoraj še otroška okroglost njenega obraza mu je nehote ustavila besede na ustnicah.
»Lahko... noč,« je rekel naposled malodušno.
»Lahko noč,« je tiho odvrnila Toni. Koj nato je pa hlastno dodala: »Pridite kmalu spet!«
Ko ji je izginil izpred oči, se je naslonila ob vrata in sanjavo za?-strmela v tiho mesečino.
Spet so minili meseci. Martinova knjiga je rasla in napredovala. Nekega popoldne je malo odložil svoje delo in se zatopil v knjigo, ki je ležala na mizi pred njim. Imenovala se je ,Jezik ameriških Indijancev1.
čudno resen je bil njegov obraz, ko je že v drugo bral odstavek:
»Dosti primerov poznamo, ko so se občna imena izpre-menila v lastna; tako na primer beseda ,Gato‘, ki pomeni —«
Prav takrat je od zunaj udaril v sobo krik in vik. Odgrnil je zaveso na oknu in pogledal ven. Kričanje je prihajalo od stare, že napol podrte pasje hišice.
Na drugem koncu dvorišča je v strahu bežala na vse strani tropa kuncev. Toni je sedela na štoru podrtega drevesa zraven velikega kupa nasekanih drva. V rokah je imela dve mladi veverici. Ko je zaslišala trušč, ju je izpustila na tla in odhitela proti pasji hišici.
Martih je z velikim zanimanjem opazoval pri oknu ta prizor. Toda ko je videl, kako je Gato planil iz pesjaka kakor iz puške izstreljen, je namršil obrvi. Levič se je ves omamljen zavalil pred prvim štorom na zemljo in nepremično obležal. Takrat je Malibu pomolil glavo iz hišice in prezirljivo pogledal po Gatu.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašala Toni, opazovaje nenavadni prizor. Malibu je pobesil glavo. Deklica mu je zažugala. »že vidim, da sl ti grešnik.« Nezaupljivo je pogledala Gata. Levič je nedolžno pil vodo iz mlake. »Ne boš me preslepil,« je resno rekla deklica. »Za bitko morata biti dva.« Gato jo je pogledal. V očeh se mu je brala slaba vest. Potem je pa dalje pil. »če se bosta tako dajala, bosta
Kini prinašajo i
KINO UNION, LJUBLJANA
Otvoritev največjega ljubljanskega kina v veliki dvorani hotela »Uniona« bo v petek 4. t. m. ob 20. uri s premiero »Chopinovega poslovilnega valčka«.
KINO SLOGA
Telefon 27-30
bo predvajal od 5.—9. X. film »Dolarski princ«. V glavnih vlogah Dorit Kreysler — Ha-rald Paulsen — Paul Horbi-ger. 5. t. m. ob 14.15 in 6. X. ob 10.30 matineja »Havajska roža«.
Predstave ob delavnikih ob 16., 19.15 in 21.15. Ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri.
SOKOLSKI KINO ŠIŠKA
Telefon 33-87
bo predvajal 4. t. m. ob 20. in 6. t. m. ob 11. »Ordonanc ljubezni«. V glavnih vlogah Lucie Englisch in Paul Hor-biger.
Od 5. do 7. okt. premiera filma »Pesem življenja«. V glavni vlogi Don Jose Mojica.
8. in 10. okt. »Grand Hotel«. — V glavni vlogi Greta Garbo.
Predstave ob delavnikih ob 19. in 21. — Ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. In 21. uri.
KINO MOSTE
Otvoritev sezone dne 5.—7. oktobra z razkošno komedijo »Če žena zapoveduje«. Sodelujejo: Elissa Landi, sopran Nina Koshetz in bariton Ric-cardo Bonelli, ki pojeta arije iz oper »Tosca«, »Cavaleria Rusticana« in dr. Dodatek: »Orfej v podzemlju«. Izvaja orkester dunajske filharmor nije. Nov zvočni tednik. Cene: 4.50, 5.50, 6.50 in 9.— Din. Gledališki dinar je v teh cenah vštet.
ZVOČNI KINO TALIJA — KRANJ
predvaja v soboto 5. oktobra ob pol 9. uri in v nedeljo 6. oktobra ob 4., 6. in pol 9. uri največji alpinski vele-film »Večni sen! Kralj Mont Blanca.« Režija dr. Arnold Fanck. Glasba: dr. Giuseppe Becce; v glavnih vlogah: Sepp Rist, Brlgitte Horney, Ernst Nansen, Walter Rimi, Ed. v. Winterstein in drugi.
TOIIOII CDIICDIIOllOIICDIIcn
očetu vso knjigo pokvarila,« jima je rekla očitaje.
Med tem je bil Martin stopil iz hiše. Pred hčerjo se je ustavil, zmajal z glavo in zamišljeno gledal obe živali. »Hm, tako se ne sme! Ali je šlo zares?«
Toni je zavihala nos in silovito odkimala.
»Neeee!«
Martin je nekaj časa molčal, kakor bi zbiral pogum.
»Toni,« je rekel nato, tehtaje vsako besedo, »mislim, da bi bilo dobro, če se pripraviš na neprijetno presenečenje.«
Deklica je od strahu razširila oči.
»Kaa... kakšno presenečenje?«
(Dalje prihodnjič.)
|e
ustvarila
znanost
SARG0V
KALODON
SengczZi
(Gl. št. 36—38)
Po razgovoru s polkovnikom McGregor stresel svojo jezo:
»Stari misli, da je inteligenten.
Smešno! Namestu v boj se odprav-i__
ljamo na merjasca!«	=
Toda Forsythe stvari ni vzel=E PROTI ZOBNEMU KAMNU
resno.	=	_________________________
»Imenitno!« je vzkliknil. »Tobo~	-
nekaj zame!« In porogljivo je do-	»zdaj pa	samo glej!« se je Širc
dal. »Hm, slabe novice sem slišal, koustil Forsythe. In res sta imel Tvojemu varovancu bo spet treba oba kaj videti: podporočnik Stoi materinskega nadzorstva. . . Sli- je prjstopil k Tanji in ji ponud sal sem, da vse noci kroka.« r0k0 ter jo tako Forsythu pred nc »čez dve uri se odpravimo v Go- som odpeijal. Toda dolgo se i pal,« ga opozori McGregor.	veselil svojega uspeha. Zakaj pr
jatelja sta ga potegnila, da ga ki če major Hamilton. Ko je odše sta se pa oba pridružila Tanji.
Toda lepotico je najbolj zanim: podporočnik Stone. Najrajši bi b la z njim i na razkošnem mahe radževem gradu i na velikem i razburljivem lovu na merjasci Tam je bil mladi Stone tako lal komiseln, da je le malo manjkali pa bi ga bila razmesarila ranjer-divja svinja.
Po končanem lovu je Tanja pi vabila mladega podporočnika d sestanek. V svojo nesrečo se ji . Stone odzval in se, ne meneč se v strogo očetovo prepoved, iztihots pil iz taborišča. Mladi podporo« nik namreč ni vedel, da je Tanj vohunka uporniškega poglavar. Muhamed-kana. Tako so ga z c jeli njegovi ljudje in ga zvezane ga odpeljali s seboj v gore, v Mr galo, Muhamedovo utrdbo v Khj berskih gorah. Muhamed-kan ; je zanašal, da bo polkovnik Stor zasledoval ugrabitelje svojega sir in zapustil svoje postojanke.
Toda prevaral se je! čeprav polkovnika Stonea globoko pretre sla nesreča njegovega sina, čeprn je vedel, da ga bodo uporniki ti pinčili, mu niti na um ni prišli da bi šel na limanice lokavem Muhamed-kanu.
(Dalje prihodnjič
Gary Cooper v Paramountovem velefilmu »Bengali«
»Brez Stonea? Kaj bo pa dejal njegov strogi oče? Daj, ukreni nekaj!«
McGregor srdito odmahne z roko:
»Naj stari pazi nanj! Jaz grem spat!«
Forsythe mu pritrdi:
»Jaz tudi!«
In oba odideta v svojo sobo, toda kmalu nato se neopazno in preoblečena v civilno obleko odpravita v mesto. Oba sta šla iskat izgubljenega tovariša. Našla sta ga v nekem nočnem zabavišču in ga s silo spravila v vojašnico. Tam sta ga zdramila z mrzlo vodo, tako da je lahkomiselni podporočnik Stone, sin strogega in neizprosnega polkovnika Stonea, lahko odšel s svojim polkom v Gopal, k emiru v goste.
*
Grad gopalskega emirja jih je sprejel ves v pravljičnem jutrov-skem razkošju. Emir jih je zelo radodarno pogostil. Gostija se je vrstila za gostijo, druga lepša in čarobnejša od druge. Godba, pesmi, izbrana jedila in lov na merjasca, poleg tega pa nenavadno lepe indijske plesalke — vse to je bilo častnikom za razvedrilo in zabavo.
Toda bistri McGregor je kaj kmalu izpregledal, da polkovniku Stoneu ni do tega uživanja. Med gosti gopalskega emirja je bil tudi uporniški Muhamed-kan. Njega je treba obdržati v očeh, njega je treba zadržati, dokler ne pride pošiljka streliva na odrejeni kraj.. .
Z Muhamed-kanom je bila tudi neka čudovito lepa belka, njegova prijateljica Tanja. Vsi trije naši prijatelji so se zagledali vanjo in se pulili za njeno naklonjenost: McGregor, Forsythe in mladi Stone.
»Jaz sem jo prvi videl!« se je tolkel McGregor po prsih. Forsy-the ga je miril in se mu porogljivo smejal:
»E, prijatelj, tu z naskokom ne boš nikamor prišel! Popolnoma napačna taktika! Finese, moj dragi, finese je treba!«
Dogovorili so se, da bodo žrebali. Komur sreča ne bo mila, se bo moral umakniti.
Izgubil je McGregor.
Od 5. do 9. oldobra
Krasna modna revija
najnovejith,
najlepilh in
najelegantnejšlh toalet in modelov
modnih krcaclj, lepih žen v okvirju filmske veseloigre
Vsebina po veselem odrskem komadu
Swe2i veter iz Kanade
Dorit Kreysler - Harald Paulsen Paul Hiirbiger
I Vsaka dama - vsak gospod ■
bo vzhičen nad lepoto, I veselim tempom in zdrs- I ■ vlm humorjem tega filma ■
Predstave ob dela«, ob 16., 19*15 in 2l‘l5 uri ob nedeljah in praz. ob IS., 17., IS. in 21. uri
Matineja
v soboto 5. oktobra ob 1415 uri v nedeljo 6. oktobra ob 10*30 uri
Havajska roža
Enotne cene Din4'50na poljubnem prostoru Prednaznanilol Velika senzacija)
Abesinija 1935
Premiera najnovejšega, najaktualnejšega filma sedanjih dnil
Pride v nekaj dnehl
KliO SLOGA
ljubljanski D*w Telrlon 27-30
32. nadaljevanje XIV
Naposled so prišli naročeni časniki: cel zavitek jih je bilo!
Suzana jih je hotela takoj pregledati. Toda za slabotno bolnico je bil napor vendarle prehud. Čez pet minut jih je morala odložiti, ne da bi bila kaj našla; črke so ji plesale pred očmi in zdelo se ji je, kakor da bi ji hotelo glavo raznesti.
Vso nesrečno spričo tolike nemoči so jo oblile solze.
»Nikar, gospodična Suzana,« jo je tolažila usmiljenka. »Že spet se jokate! Kaj vam res ne morem pomagati?«
»Ne, ne morete!« je v onemogli togoti zajecljala deklica.
»A vendar,« je povzela usmiljenka, »zmerom ne smete ostati tako bolni! Imeti morate voljo do okrevanja. Že dva tedna nič ne kaže, da bi se vam obračalo na bolje. Samo prstan poglejte, ki sem vam ga nateknila na sredinec — če pojde tako dalje, vam bo še za palec preohlapen, in poleni se boste morali ločiti od njega-«
»Moj srebrni prslan!« je zamišljeno rekla Suzana.
“Da,« je pritrdila usmiljenka, »tudi jaz imam podobnega.«
Bolnica se je vzpela. V njenih črnih očeh se je užgal ogenj.
»Moj srebrni prstan,« je ponovila. »Moj prstan...«
Ta beseda jo je kakor hipnotizirala. V njenih vročičnih možganih so vstale nejasne misli in le počasi je spravila vanje red.
Kolikokrat se je že izpraševala, kako bi našla dokaze o Saševi poštenosti. In zdaj, glej: usmiljenka jo je spravila na pravo pot: njen zaročni prstan!
Ali ji ni takrat rekel, da je ta prstan nosila že njegova babica? Torej mora biti posejan z dragocenimi kamni, ko se ga ji je upal natekniti na prst v zameno za njenega... pravega!
Spomnila se je, da se je takrat trenutek pomišljala, preden mu je dala svojega. Toda mar ji ni mladi Rus ponosno odgovoril: »Ali ni sse med nama iskreno in pristno?«
■Kakor o prstanu, ki ga je duhovnik blagoslovil, ji je Saša tudi o tem rekel, da je iz platine. A kaj, če je samo srebro, dragulji na njem pa iz navadnega stekla? Saj »e še spomni: skrinjica, ki ga je vzel iz nje, je bila popolnoma nova!
Fej, kako ji je mogel igrati toli zavrženo komedijo!
Spomnila se jo, kako je bila pijana od ljubezni tisto popoldne.
Spomnila se je blaznih poljubov, spomnila blaženstva njegovega objema...
Ne, ne, vse to ne more biti laž! Ljubil jo je iskreno z vsem žarom svojega bitja — ne, tega nihče ne more hliniti! Tudi če bi bilo vse drugo gola komedija, tisti dan je bil Saša iskren! Njeno telo ji je to govorilo, njene ustnice, ki so jo še danes spekle ob spominu na njegove vroče poljube.
A vendar... ako je prstan samo iz srebra in bleščeči kamen v njem nič vredna steklenina? O, če je slepar, se gotovo ni pomišljal, da ga ne bi vzlic temu zamenjal za njenega.
Dvom je bil preveč strašen, da bi ga bila mogla še dalje prenašati.
»Sestra moja,« se je obrnila k usmiljenki, »rekli ste, da bi mi radi pomagali. Poslušajte tedaj: v vaši moči je, da preženete nemir, ki me trpinči.«
»Kaj naj storim?«
»Stopite k zlatarju in prosile ga na j pride, da nii preceni neko dragotino... povejte niti, da mu bom uslugo poplačala.«
»Če ni drugega...«
»Ne, samo tega vas prosim. Le to bi vam še položila na srce, da greste takrat, ko ne bo mojih staršev doma. Preveč bi me utrudilo, če bi jima morala obširno razlagati.«
Usmiljenka se je pomišljala. Ali se sme spuščati v takšno slepomišenje. Toda bolnica je bila tako slabotna In pobita, da se ji je zdelo greh, če bi ji že njeno prvo prošnjo odklonila — tem bolj, ker ji je že stari Kreuger zabičil, da ne sme njegovi hčeri nobene želje odreči.
Tako ji je torej obljubila, da bo storila, kakor jo je prosila. Še tisto popoldne je pripeljala s seboj nekega zlatarja. Dejala je, da so ji ga priporočili kot zelo časti vrednega in poštenega moža.
»Oprostite, gospod, da sem vas nadlegovala,« ga je ogovorila Suzana. »Želela bi, da mi daste dober svet... ali bolje, da mi neko stvar precenite. Morda zlorabljam vaš dragoceni čas: oprostiti morate muhavi bolnici, ki ni mogla sama k vam, čakati pa tudi ni ho tela.«
Ogovorila ga je tako ljubeznivo, da si je zlatarja takoj osvojila.
»Na uslugo sem vam, gospa. Razpolagajte z menoj!«
»Stvar je tale. Že dva meseca le-im, moji dragulji so pa ostali v fragi. Pri sebi imam samo tele tri prstane. Ali bi mi hoteli jm>-vedati, koliko so vredni?«
Pokazala mu je najprej svoj poročni prstan. Usmiljenka je videla na njenem obrazu tolikšno tesnobnost, da je nehote pristopila bliže, boječ se, da je ne prime omotica.
»To je platina,« je odgovoril ve-ščak. »Mbral bi ga stehtati.«
»Platina,« je ponovila Suzana in vzdih olajšanja se ji je izvil iz prsi.
V njenih očeh je zagorela tako nepopisna sreča, da je usmiljenko
obšla slaba vest.
»Jaz sem rekla, da je iz srebra! Oprostite, ne spoznam se v teh rečeh.«
»Iz srebra!« je vzkliknil zlatar. »O, častita sestra, srebra in platine vendar ne morete zamenjati: samo poglejte to medlost, samo potežkajte ga! Ne, ne, prava platina je to!«
»Platine nisem še nikoli videla v življenju,« je ponižno priznala usmiljenka.
Suzana jo je od brezmejne sreče viharno prijela za roko in jo hvaležno stisnila med svoji shujšani ročici.
»Nikar si ne očitajte, sestra... tudi jaz se nisem zanesla...«
Potem je pokazala zlatarju drugi prstan s podolgastim kamnom. »Pa tale?«
Čudno nezaupanje jo je bilo obšlo: dala mu je v ocenitev svoj dekliški prstanček, ki mu je dobro poznala ceno; hotela je draguljarja preizkusiti.
»To je zlato z rozetami, vdelanimi na platino. Prstan ni stal več ko dva tisoč dve sto kron.«
Zadel je tako natanko" da se je Suzani nehote izvil krik občudovanja. .
»In zdaj še poslednji!« je rekla plaho.
Strah ji je razširil oči. S pridržanim dihom je visela na zlatarjevih ustnicah, kakor bi iz njih pričakovala smrtne obsodbe.
»O, o!« je osuplo vzkliknil draguljar, komaj je prstan pogledal.
Vzel je iz žepa povečevalnik in si ga nateknil na oči, da bi bolje videl. A takoj ga je spet odložil.
»Čudovito! Vrednost tega prstana je skoraj neprecenljiva!«
Suzana se je vsa blažena oddahnila. Mislila je, da se bo onesvestila od veselja.
Zlatar je stopil k oknu in si dragulj natančneje ogledal.
»Tako dragocenega prstana že dolgo nisem imel v rokah! De-mant je nenavadno velik in izredno čist.«
Obrnil se je spet k Suzani in jo skoraj nezaupljivo vprašal:
»Kje ste dobili to dragotino, milostljiva? Saj je vredna celo premoženje!«
Nezaslišana sreča je poškrlatila bolničin bledi obraz.
»Ali je pa demant res pristen?«
»Sleherni dvom je izključen! Mar ne poznate njegove vrednosti, da mi zadajate takšno vprašanje?«
»Prav zato,« je odgovorila Suzana popolnoma hladnokrvno. »Njegova vrednost je tolikšna, da sem s« bala, ali ni morda le spretna ponaredba.«
Draguljar jo je nezaupljivo pogledal.
»Ali veste, gospa, da tega prstana ni moči zamenjati z nobenim drugim?... Na notranji strani je namreč, čeprav že hudo zabrisan, vrezljan grb ruske carske rodbine.
Kako je prišel ta prstan v vaše roke?«
Nasmeh -nepopisnega blaženstva je razklenil Suzani ustnice.
»Ta prstan je poroštvo ljubezni. Nateknil mi ga je na prst knez Ni-žinskij tisti dan, ko sva se zaročila,« je odgovorila kakor v snu.
»Knez Nižinskij?« je osuplo zategnil zlatar. »Nekoč je bil eden izmed mojih najboljših kupcev... Oženil se je s carsko knežno...«
»Z veliko kneginjo Ksenijo Aleksandrovno,« je pripomnila Suzana z istim zasanjanim glasom kakor prej.
»In pravite, da vam je on...«
»Ne on,« se je nasmehnila mlada žena. »Njegov sin, knez Aleksander...«
Kako dobro ji je delo, ko je izgovarjala na glas ta imena, te visoke naslove, tako dolgo zaklenjene v globinah njene podzavesti.
Niti na um ji ni prišlo, da bi morala molčati, že iz strahu pred očetom.
Prav tako kakor je bil mladi Rus za njene bolezni pripravljen kljubovati srdu njenega očeta, samo da bi izvedel, kaj se je zgodilo njegovi ljubi, prav tako bi bila Suzana zdaj, ko je vedela, kako pošteno je mislil njen Saša, najrajši povedala na glas vsemu svetu, da je Saša njen mož.
Srečna je bila, srečna kakor še nikoli. Ni je strpelo, da bi še nadalje skrivala svojo srečo pred ljudmi. Po tolikih urah dvomov in moreče negotovosti jo je zavest, da je bila v zmoti, da je tisti, ki ga ljubi, vreden njene ljubezni, huje opijanila, kakor če bi bila popila kozarec najboljšega vina.
Njenemu ljubljenemu Saši ne more nihče več očitati pohlepnosti — ali bi ji bil drugače nateknil na prst dragulj, vreden celo premoženje?
V duhu se je zagledala v prizor pred oltarjem, spomnila se je, kako nedolžno ji je mladi mož nateknil prstan na prst... Ne z besedico ne s kretnjo ni pokazal, kolikšno vrednost ima ta dragulj, ki ga ji je poklonil kot zaročno darilo.
Tedaj ji je mahoma vsa kri udarila v obraz. Spomnila se je, kako prostaško je takrat pripomnila, koliko je vreden njen zlati obroček — najslabša jara gospoda ne bi bila tega napravila na tak način.
Toda on jo je tako zelo ljubil, tako prizanesljiv je bil z njo, da je imel na vse to njeno prostaštvo samo nežen odgovor:
»Ali ni med nama vse lepo in pristno?«
Takrat ji še ni prišlo prav do spoznanja, kaj je prav za prav povedal s temi besedami. Zdaj šele ko je izpregledala, je razumela ves njihov pomen. In te besede so ji bile zdaj najsvetejši talisman.
Ali ni prečudno vse to? En sam majcen prstan s pristnimi dragulji, en sam stavek, ki je podza-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Zanimivosti z vsega sveta
Trije psi so si sami vzeli življenje v ameriški državi Cincinnatiju. Prvi je vpričo ljudi skočil v reko in utonil; v smrt je šel iz žalosti, ker mu je gospodar umrl. Drugi je iz istega razloga vteknil glavo v jezero in jo držal pod vodo, dokler se ni utopil. Tretji je zbolel; ker ni mogel več prenašati silnega trpljenja, se je vrgel pod tovorni avtomobil, da ga Je povozil. — Tako beremo v ameriških časopisih. *
Za spalno boleznijo je zadnje tedne umrlo na Japonskem več sto ljudi. Bolezen se čedalje bolj šiii. Zanimivo je, da je tudi mnogo vojaških konj poginilo za njo. *
Restoran na dna morja je odprl neki podjeten newyorški re-stavrater. V ta namen je kupil neko staro podmornico. Dal je jekleni obod ladje na več krajih prebiti in vstaviti steklo, da bodo gostje lahko opazovali ribe in merske rastline okrog sebe, osvetljene z velikimi žarometi. V podmornici je prostora za šestnajst ljudi.
*
Longova strojepiska ministrica.
Umorjeni ameriški senator Long ni imel samo slabih lastnosti. Pred vsem je vedel, kaj je hvaležnost. Za svojo prvo volilno propagando si je izposodil denar (okoli 20.000
dinarjev) pri neznatnem trgovcu Oskarju Allenu; ko je dobil oblast v roke, ga je imenoval guvernerja države Louisiane. Svojo strojepisko Mrs. Allice Lee Grosjean je pa povzdignil v ministrico za notranjo politiko.
..Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati"! kdor jih pokusi, trdi vsaki.
Največjo brado na svetu ima
Američan James Sullivan, predsednik Zveze bradačev. Kakšne cilje ima ta zveza, ne vemo; gotovo je le to, da obstoji samo v Ameriki.
Poapnenje žil ni posledica alko hola, je ugotovil zdravnik dr. Fell-ner. Opazoval je arteriosklerozne starce in dognal, da ni med njimi nikake razlike, ako so vdani alho-holu ali ne. Zato je pa tem zanesljiveje spoznal, da tobak vpliva na to bolezen.
*
Največjo knjižnico o svetovni vojni imajo v žižkovu v Pragi. Knjižnica ima 25.000 velikih zvezkov; v njih ne berete drugega kakor o dogodkih tik pre^j svetovno vojno in med njo. Knjižnico stalno izpopolnjujejo.
*
Z Dunaja v Kalkuto sta potovala na konjih zakonca Starčkova. Leta 1926 sta se odpravila na to težavno pot in zdaj sta po neštetih mukah srečno prispela na cilj. *
Vsak nemški duhovnik bo moral
imeti štiri otroke. Na Nemškem imajo več ko 120.000 menihov, pastorjev in drugih neoženjenih duhovnikov. Narodni socialisti so izračunali, da država z njimi izgubi v vsakem pokolenju najmanj 400 tisoč otrok. Zdaj se je začelo gibanje, da bi se ta izguba prirastka nemškega prebivalstva z »dekreti« nadomestila.
vestno živel v njenem spominu, sta ji vrnila njenega ljubega — njenega oboževanega moža...
In nedolžno kakor dekletce, ki stisne k sebi svojo punčko, da poišče pri njej utehe, kadar ji je hudo pri srcu, je Suzana takrat pozabila vse okoli sebe in z brezumno strastjo obsula njegov prstan z vročimi poljubi.
Usmiljenka si ni znala pojasniti tega nepričakovanega čuvstvenega izliva; v zadregi se je obrnila proč. Le stari zlatar je razumel; obzirno se je priklonil in šel.
Usmiljenka prvi mah ni vedela, ali naj ostane pri bolnici, ali naj stopi za zlatarjem. Toda v treh tednih Suzanine bolezni je svojo bolnico že do dobrega spoznala; vedela je, da zdaj ni pričakovati ničesar hudega. Zato je odhitela za zlatarjem.
»Oprostite, gospod,« ga je ogovorila, ko ga je došla na hodniku, »hotela sem vas prositi, da pozabite, kar ste slišali.«
»Rade volje, častita sestra,« so je priklonil zlatar. »Komu naj bi tudi pripovedoval?«
»Tudi imena pozabite, ki ste jih slišali... saj razumete...«
Toda zlatar ni razumel. Videč njegov začudeni pogled, je usmiljenka hlastno povzela z rdečico na obrazu:
»Opazila sem... to se pravi, zdi se mi... da oče ne dovoli... da...«
»Razumem!... Uboga mlada človeka!«
»O, gospod, saj niti ne veste.«, nesrečna bolnica toliko da ni umrla, tako'ji je bilo hudo.«
Stari gospod je zmajal z glavo. Njegov poklic ga je dostikrat spravil v podoben položaj in tako jo marsikaj vedel, kar so drugi le ugibaje šušljali.
»Razumem... Gospod Kreuger jo milijonar, mladi knez je pa vso svoje imetje izgubil pri revoluciji... Razumem.«
»Najbrže bo tako,« je ogibljivo pritrdila usmiljenka.
»Bodite brez skrbi, častita sestra: iz mojih ust ne bo nihče ničesar slišal. Sicer pa to tudi ne bi bilo združljivo z mojim poklicem. Moja dolžnost je molčanje. Vrnite se mirno k bolnici in bodite prepričani, da sem že pozabil svoj obisk pri njej.«
Priklonil se je in odšel. Še zmerom vsa zmedena, a vendar zadovoljna, da je tako dobro uredila, se je usmiljenka vrnila k Suzani.
XV
Od tistega dne je šlo okrevanja naglo pot. Suzani se je mudilo, da bi čim prej našla njega, ki ji je bil vse v življenju; zato se je vdano ravnala po zdravnikovih navodilih, komaj čakaje dne, ko bo prvič lahko vstala.
Mladi ženi se je vrnila vera v bodočnost. A vendar jo je še zmerom glodal neki dvom. Še zmerom ni mogla prav verovati v svojo srečo.
Najmanj dvajsetkrat je že hotela pisati mlademu Rusu. Kaj bi mu pisala? Da je njena ljubezen do njega neomajna, kakor je bila. Ker ni poznaja njegovega londonskega naslova, bi mu pisala po Johanu Barkerju ali pa po ruskem zakonskem paru, pri katerem je Saša v Pragi stanoval.
Toda vselej kadar jo je obšla nepremagljiva želja, da bi pisala svojemu ljubemu, vselej jo je spet premagala izkušnjava; čudno strah jo je bilo, da sama ni vedela zakaj.
Saša jo ljubi, to ve; toda kdo ji je porok, da niso njegovi prijatelji sleparji? Kdo ji jamči, da jim ni bil mladi mož orodje pri njihovih temnih naklepih? Ona stvar v časnikih ni bila izmišljena — kdo ve, ali niso bili ravno Saševi prijatelji oni brezvestni srečolovci?
Avstrijsko književnico Greto v. Urbanitzki so na Nemškem aretirali. Pijana skoraj do nezavesti je šofirala svoj avto v Freiburgu in podrla več ljudi, potem pa dalje drvela.
Pazoc!
Se ta mesec začne izhajati na* novi veliki roman, pretresljiva povest
ljubezni in trpljenja
ps?si
,J^ak°r je treba negovati in treti imif,SIra . lice, da ne postane naftno in velo, prav tako je tre-j “ ze v mladosti paziti na pravi-” “ lep razvoj prsi. Pametna lahko svojo hčerko sama poet, . k? Je ravnati, da ji po-h“Pe3° in ostanejo prsi lepe. Ne-ni^na ma^> ki povrh še pojma v v?a 0 higieni in o ustroju člo-sKega telesa, je prav pogosto da si hčerka pokvari naj-Psi svoj kras, ponos sleherne
renske.
Mnogo deklic je, ki jih je že z n3n.ajstim letom sram veiikih, a "•nesenih prs. Taka dekleta zve-.!'-e niso skrbela za redno in pra-r6,f° meseeino (menstruacijo), za V(~n° in obilno izpraznjenje čre-,7s3a» zato so se pa med 15. in sev Ietom zelo zredila. Oprsnika veda niso nosila, kesneje so pa kt v . dana®nji dan moderne vit-®linije nasilno shujšala. Zapom-*J° naj si vse, da je treba ne-i°Vati Prsi takrat, ko so še čvrste J* lePe, zakaj pobešenim ne po-aSa več nobeno čarodejstvo. t Deklice med 14. in 17. letom se ,”r.ej ne smejo zrediti preveč, za-Prav v teh letih se jim prsi ajbolj naglo oblikujejo. Današ-J* svet je pač tak, da ne mara , =t>elih deklet, suhelj pa spet ne, er nimajo prsi. S primerno hra-° se da pač znižati telesna teža a 5 do 6 kil, in prav je, če se znebimo, pač je pa to hudo, a se s shujšanjem lepa, jabolku nffu na oblika prsi pokvari in »nova togost odjenja. H koncu •ganejo od lepih prsi samo še Sece vrečice.
Najvažnejše za ohranitev lepih
Prsi
J e stalna teža. ženska, ki
165 cm, bo morala biti kveč-65 kil težka, več je že pre-
Vsaka ženska naj bi nosila toč-0 Po meri sešit oprsnik, zakaj
mm
^aPak je misliti, da se zaradi Prsnika prsi ne morejo pravilno n dovolj razvijati. Seveda ne sme “jti oprsnik tesen, ne sme biti Ploščat, če so prsi oble, ne sme “•sjer tiščati in ovirati dekleta j?ri dihanju in gibanju. Oprsnik j^ora samo držati prsi, zakaj prsi že zaradi lastne teže zmerom p°bešajo.
, Američanke nimajo lepih prsi, er se premalo brigajo zanje in ®°Jijo šport brez oprsnika. Tenis, **°u in jahanje zelo kvarno vpli-^jo. na prsi, zakaj neprestano nihanje razvleče mišičevje in prsi seveda omahnejo. Pač se pa lah-?° vsaka ženska smuča in plava |rez oprsnika. Ni pa dobro, če e»ske telovadijo brez oprsnika, *er vplivajo vse druge vaje, razen °cnih, kvarno na razvoj prsi. Redna telovadba — že od mla-^h nog — prav posebno krepi *eIiko prsno mišico, ki daje prsim ‘^stičnost in togost.
„ Nekaj koristnih vaj za krepitev Prsi:
1.	Stojte zravnani, noge sku-?a3. roke ob telesu. Počasi vzroke roki nad glavo in ju prekričite tako, da se dotika leva dlan esnega ramena, desna pa levega, otem roki spet vzročite in ju Poročite, to se pravi, da ju na-J?ven, neskrčeni spustite ob boke. yaio je treba delati počasi in glo-D°ko dihati.
2- Roki dvignite predse, ju v komolcih upognite in položite levo j an na desno ramo, desno pa na -e.vo, potlej pa dvigajte in spu-eajte komolca. Seveda ne smete 1 * vaji dlani odločiti od ramen.
Mahajte zdaj z levo zdaj z j^sno roko navzgor, če gre, tudi kal° nazaj. Tako približno, ka-°r če bi hoteli nekaj sneti z vi-^ke omare ali pa koga za seboj aerabiti. Lahko se tudi dvignete a prstih in se močno vleknete, a e pozabite na globoko dihanje.
Nogi skupaj, roki v odročeni torej vodoravno navzven, h?-	! Pa hitro spuščajte v
^očenje (ob boke) in ju spet vlBajte, ne da bi pri tem vpogi-
Parlament ..Družinskega tednika«
Kaj mislite o sodobni šoli?
Danes priobčujemo tretjo serijo odgovorov. Za vprašanjema »Ali naj ženske dobe volilno pravico?« in »Katera so največja zla današnje dobe?« odgovarja naš parlament v današnji številki na vprašanje, ki je prav tako zanimivo in važno za posameznika kakor za družbo in državo — na vprašanje o naši šoli.
Zal nam je, da na to toli važno, zanimivo in pereče vprašanje nismo dobili več odgovorov iz vrst profesorjev in učiteljev in... staršev. Tem bolj nam je žal, ker bi bili baš ti najbolj poklicani povedati svojo sodbo, potožiti, kje jih boli in kaj jih teži.
V prihodnji številki bomo obdelali problem našega športa. Upamo, da bomo na to prav tako važno vprašanje dobili odgovore ne samo od športnikov, nego tudi od staršev, učiteljev in profesorjev.
Vsi ste povabljeni, da sodelujete pri naši anketi — prav vsi. Zato ne odlašajte in odgovorite še danes! Ne samo da s tem pomagate razčistiti marsikatero pereče vprašanje, nego lahko dobite za to še nagrado. Podrobnejše o tem v štev. 36.
Glede razpisa nagrad moramo poudariti, da bodo podeljene po objavi odgovorov na deseto vprašanje. Pri oceni prideta poleg že navedenih pogojev v poštev tudi kakovost in originalnost odgovorov.
Da ne bo polovičarstva
O današnji šoli bi rekla, da smo lahko zadovoljni, da stoji na tej višini glede metode. To nam dokazujejo uspehi naših študentov, ki nadaljujejo svoje študije v drugih državah. Pripomnila pa bom to, če hočemo imeti izobraženo mladino, tedaj bi bilo dobro, da se uvede v nižjih šolah nemščina in v srednjih t. j. meščanskih šolah francoščina kot obvezna predmeta in ne privatno, tako, da ne bo dostopno samo onim, ki imajo denar.
V šolah, kjer pa že uče nemščino, naj bi se učna snov tako razdelila, da bi se mladina v 4—5 letih res naučila nemščine v govoru in pisavi, pa ne da vsako prihodnje leto premlevajo eno in isto snov, tako da n. pr. dijak z malo maturo zna nemščino brati, ne razume pa kaj čita. Za nemško konverzacijo ni zmožen. Omejilo naj bi se protežiranje boljših slojev od nižjih revnih slojev. Zakaj ne bi bila bogatinov otrok kakor otrok siromaka enakovredna vsaj v šoli? Saj se ravno med revnim slojem najde več brihtnih glavic, več talentov.
Pohvale vredna pa je uvedba, da deluje šola skupno z domom, saj so starši učitelji-vzgojitelji in duševni vodniki mladine.
L. E. (ženska)
*
Prej ideal, zdaj potreba
Sodobna šola je mnogo napredovala v pedagoškem oziru, a večjih uspehov pri učencih kljub temu ni rodila. Prej je bila šola dijaku ideal, sedaj je pa nujna življenjska potreba. Zato tudi povprečno znanje učencev. G. A., strugar.
Dosti slabše kakor pred vojno
Kaj mislim o sodobni šoli? Na prvi dve vprašanji nisem dobro odgovorila, to tretje mi pa dela preglavice. O šolah se prav malo spoznam. Na to vam bodo pač lahko odgovorili dijaki, učitelji, profesorji itd. Preprost človek tega pač ne ume. Samo toliko vam rečem, kar se tiče osnovnih šol, da so danes veliko slabše kakor so bile pred 20—25 leti. Takrat smo se otroci pridno učili ter spoštovali svoje učitelje, ki so bili res dobri in požrtvovalni. Dandanes se otroci slabo uče; tudi se grdo, ne-
bali komolca. Vaja je slična ptičjemu prhutanju.
5. Vpognite desno roko tako, da z dlanjo dosežete ramo, prav tako storite z levo. Komolca štrlita naprej. Zdaj pa poskusite komolca kolikor mogoče približati, nato ju pa takoj spet z močnim sunkom kolikor mogoče oddaljite vsaksebi, zakaj pri sunku boste nemara lopatici na plečih spravili prav tesno skupaj.
Te vaje so preizkušene, zato jih priporočamo slehernemu dekletu, pa tudi. ženam ne bodo v kvar. Materam pa svetujemo, naj svojo žensko deco že v zgodnji mladosti navajajo k smotreni telovadbi in jim takoj ob pričetku razvoja prsi nabavijo primerne oprsnike.
(H-C>)
umestno vedejo doma in na cesti. Pred učitelji nimajo nikakega strahu, še v obraz bi mu pljuvali, tako so pokvarjeni — brez izobrazbe. Kakor so navajeni, tako pa znajo. Treba je, da se učitelju potisne zopet palica v roke, zdravilo za hudobne otroke. M. Z. (ženska).
Vsi hočejo biti gospodje
Mnogo je šol in vse so prenatrpane. Zakaj? Zato, ker hoče biti vsak uradnik — gospod, a delavec nobeden. Potem pa, ko je izšolan, ne dobi nikjer dela, ki bi bilo njemu primerno, če bi pa moral nastopiti delo sluge ali kaj sličnega, pa pravi: »Zakaj sem pa hodil potem toliko let v šolo?« Res je to neumnost. Vsak naj stopi v šolo življenja, ona ga bo najbolje naučila in pripravila za vsako razočaranje.	Z.	M., dekle.
*
Samo higiene manjka
O sodobni šoli mislim:
Da je izvzemši higieno popolna ter da ustreza vsemu.
Z. A., kmetica
Dvakrat boljše ko pred vojno
šola v splošnem zelo napreduje in je zelo koristna za človeštvo. Danes se nauči človek dvakrat toliko kakor pred kakšnimi petnajstimi leti. Toda treba je tudi marljivega učenca, ker lenuhu tudi najboljša šola nič ne koristi. Pa tudi trda pot življenja nas vedno uči. Samo časih človek prepozno spozna dobro stran šolskega pouka.
V. O. (moški).
•
Tudi življenje je šola
Sodobne šole so dobre. V njih se mnogo učijo in tudi že veliko znajo. Le poglejte, kaj svet že vse zna sem od starih časov.
Uči se pa danes lahko človek tudi od vsakdanje izkušnje, ker gre danes marsikateremu človeku trda pot do vsakdanjega kruha.
Gorenjka II.
*
Preveč šablone
Preveč je šablonska za današnjo dobo. Mladina hoče senzacije, a ne pusto poglabljanje v predmete, ki jim trenutno niso potrebni. Zato potrebujemo poklicne pedagoge, ki znajo napraviti vsak predmet zanimiv.
Drugič je potrebna večja moralna odgoja, ker samo z njo uspeva življenje. Dobiti se mora način, s katerim se bo vzgojila duša mladine.
Pokažite, poučite in ne skrivajte mladini poti v življenje. Sicer pa — le čevlje sodi naj kopitar.
T. F., podnarednik.
Potrebna bi bila državnikom
O sodobni šoli mislim, da bi bila smoter za najvišji cilj državnikov, ki bi se v njej vzgojili, da bi postali vendar že pošteni državni voditelji.	O. I., del. drž. žel.
Učitelji so preobloženi
Današnje učiteljske moči so preveč odvisne od volje vsakovrstnih režimov in če niso le-tem po volji, so izpostavljene raznim šikanam. Tako ne morejo mladini dati tega, kar bi ji radi in kar bi ji lahko dali, ako bi smeli. Drugič so tako preobloženi in pride na enega profesorja toliko učencev, da jih komaj le površno spozna, namestu da bi se poglobil v njih duše, kar bi edino imelo les dober uspeh.
M. Z., ženska.
Sola — druga mati
Mnogo dajo misliti šole, še več pa učenci in dijaki. Kaj bi počeli starši, ako ne bi bilo toliko lepih in koristnih šol? Imeli bi sinove in hčere neizobražene in nezmožne za kakšen višji poklic. Zato so šole, učitelji in profesorji, druga skrbna mati, katera nam vzgaja mladino v dobre in koristne državljane.
Nam pa, ki nismo izšolani in smo vedno zaposleni, daje pa kolikor toliko duševne hrane »Družinski tednik«, ki ga zares prav radi či-tamo.	M.	P., sopr. davč. služ.
*
Samo en tuji jezik — pa tistega dobro!
V sodobni šoli se poučuje danes na način in ista snov kakor v letih pred 1. 1914., dasiravno je po vojni nastal čisto drugačni tempo življenja. Mnogo stvari, ki se jih v šoli naučiš, ne pride v današnjem praktičnem življenju popolnoma nič v poštev in so samo teoretični balast pri učenju.
Praktično nepotrebno je, da se uči po več jezikov. Zadostovalo bi poleg materinskega jezika, učenje še enega tujega svetovnega jezika, že zato, ker bi se edinega tujega jezika tudi res naučili, kar je več vredno kakor pa znati tri jezike na pol ali pa še toliko ne.
Kakor s predmeti, tako bi tudi bilo potrebno, koder se še ni storilo, da se premenjajo stare klopi, ki kvarijo držo telesa, z novimi modernimi. I. ž., trg. sotrudnik. •
Visoka šolnina in menjava knjig
1. Današnje šole so prenapolnjene, to ima posledico, da učitelj ne more natanko spoznati duševnosti svojih učencev.
2. Kljub šolski izobrazbi brezposelnost.
3. Premalo praktično podana snov.
4. Nižji sloji ne zmorejo stroškov zaradi visokih šolnin.
5. Neprestano izmenjavanje šolskih knjig še bolj otežkoči že itak naporni študij.
A. G., tov. delavka.
Mladina stremi po brezdelju
Današnja šola je tehniško na višku in ima takih predmetov, ki za življenje niso neobhodno potrebni. V zadnjem času opažamo, da gre šolska mladina preveč za tem, da ne bi bilo treba nobenemu nič delati. Vse bi rado kaj višjega, oblastnega, poveljujoči voditelji i. t. d. Premalo dobiva pouka o finančno gospodarskem oziru. Poglejmo, kako bi izgledale tovarne iz samih inženjerjev, direktorjev in mojstrov, pa nobenega delavca. Ravno tako tudi, kako bi izgledala* zemlja brez kmeta. Zato naj šolsko mladino uče delati, a ne delomržne potepuhe in tatove vzgajati. Nemoralni lahko žive na račun duševno šibkejšega. Današnja šolska mladina postaja brutalna, sirova, ima premalo spoštovanja do bližnjega in staršev. Socialne pravičnosti pa sploh nima.
K. E., lesni delavec. ♦
Na najboljšem potu...
Naša šola je zaradi silnih naporov požrtvovalnih šolnikov, kljub okorelim predpisom na najboljšem potu, da postane sodobna.
V. P., brivski pomočnik. *
Današnja šola ima dobre in slabe strani
Zlasti po vojni so spoznali pedagogi, da je šola zaradi otrok in ne narobe. Otroci niso več živi avtomati, šola razumeva njih potrebe in jih skuša svojstveno oblikovati po prirojenih sposobnostih.
v" '<&:$
Naše današnje vprašanje na anketo »Parlament Družinskega tednika« se glasi:
KA) MISLITE O SEDAN)EM ŠPORTU? Al i SE VAM ZDI VSE ZDRAVO V NJEM?
Rokopise pošljite najkesneje do nedelje 6. t. m.
Odgovori na to vprašanje morajo biti napisani lepo in čitljivo in po možnosti ne smejo presegati izpisane dopisnice. Premalo frankiranih dopisov ne sprejmemo. Rokopise pošljite na naslov: »Družinski tednik« (Anketa), Ljubljana, T\rševa cesta 29/1., poštni predal 345.
Na prošnjo mnogih naših bralcev, da bi jim dali več časa za odgovor, prinašamo danes tudi že četrto vprašanje. Glasi se:
KAKO *NA) SE NAŠEMU KMETU ZARES POMAGA?
Odgovori na to vprašanje morajo biti v naših rokah naj-kesneje do 13. oktobra.
Uredništvo.
V»»ka
'ASPIRIN
TABLETA
nosi Baytr-jev križ kot garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam in prehladu
Haspi ri
Ojlti it r»jistr. pod S. Br 67!X od !. [II. 1935
Amerika in Nemčija prednjačita v reformiranju in izboljšanju šole. V splošnem se dve glavni struji borita za zmago in to:
1. Državljanska odnosno socialna vzgoja: otrok naj se vzgoji kot del celokupne družbe in ta družba prevzame tudi odgovornost zanj.
2. Individualna vzgoja: otrok naj se vzgoji kot osebnost zase in bo kot tak z lastno odgovornostjo, po najboljših močeh (ki jih bo v njem zbudila šola!) služil svoji državi in sodobni družbi.
Vsi ti in drugi poizkusi so šele prehodna doba, čas bo pokazal, kje so boljši rezultati.
Tudi naša šola je v središču novega reformiranja. Zato še ne moremo govoriti o ndealni« šoli, ker reformiranje še ni končano. Dobre Strani nase šole so:
1. išče sodelovanja s starši.
2. zbuja otrokovo samodelavnost (princip delovne šole!). Namen ima harmonično vzgojiti ne le umske sposobnosti, ampak tudi ročne spretnosti. To da otroku več sigurnosti, samozavesti, čut odgovornosti, otrok živahno sodeluje in ustvarja ter ni več pasiven kakor v stari šoli.
3. šola polaga več važnosti na telesni odgoj, na zdravje otroka.
Slabe strani so pa:
1. preveč balasta, preveč učnih ur za natrpavanje snovi, ki jo otrok takoj ob izstopu iz šole pozabi.
2. Premajhen stik s praktičnim življenjem. Vse preveč teorije! Otrok bo znal našteti vsako bilko, kamen, kraj, a se v praktičnem življenju ne bo spoznal.
3. preveč se ceni še vedno zgolj umska izobrazba in premalo ročne spretnosti, obrt. Nekateri sp rojeni za umske delavnice, drugi so pa rojeni obrtniki, kmetovalci. Vsakomur svoje! šola mora slu-beti. da je vsak stan enako vpdštevan in spoštovanja vreden, in ne gre, da bi se vzgajali vsi po istem kalupu.
4. država ima še vedno premalo razumevanja za šolo in preveč obtežuje starše s šolninami in dragimi knjigami. Pa še en činitelj je tu: »Javnost, družba!« Kar sola in dom gradita, to dostikrat podirajo slabe knjige, pohuišljive predstave v kinu, slaba družba. V mestih so otroci prehitro zreli, nimajo več pristne otroškosti v sebi. Šele ko se bodo vsi ti činitelji: dom, šole, država, oblast in javnost združili v dobrem namenu, da vzgoje krepek in značajen naraščaj, šele potem bomo govorili o »idealni šoli«!	Gorenjka.
*
Sodobna šola je avtomat
Sodobna .šola (izvzemši osnovne) je bolj ali manj uspel avtomat, k1, producira iz naše mladeži zopet avtomate.
Razum in nadarjenost sta delno že prirojena. Treba je pa vzgojiti socialni čut in srčno kulturo, če hočemo imeti celega človeka. Teea pa naši sodobni mladini primani-kuje. — Manj klasikov in mrtvih predmetov, a več vpogleda navzno-tj-aj je treba naši doraščajoči bodoči gencraciji. da bomo vedrejšega obraza gledali v bodočnost.
lil. P. (ženska)
»Popularen in slaien kot klnn-ljubljenec« in praktičen kot »Ti-var-flubevtus« so izrazi, ki se danes že uporabljajo dnevno v pregovorih. Ampak pazite na odlično kakovost in pravilnost garancijske znamke. Tivar-Hubertus-plašč, za dame, gospode in otroke, edini izdelan iz patentirano impregniranega. garantirano nepremočljivega »Hubertussukna« (Jugosl. patent štev. 76*4,31) je le pravili n s pri-vešenim garancijskim listkom ter se prodaja izključno samo v >Ti-var-prodajalnah«. Nujno potrebno je, da si za nakup Hubertus-plašča dobro zapomnite imenovano številko patenta. Kakovost Tivar-Hu-bertus-plašču damo mi, — priznanje mu je pa dala široka javnost in vsak, kateri ga je že preizkusil.
Tivar-oblcke.
MALI OGLASI
Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Di* 1*— beseda. Posebej se rakuna davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1*50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tndi v znamkah.
BARVANJE LAS ni vej potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v £rni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ pre
preči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 34.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40— Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
POVERJENIKE SPREJMEMO v 'seh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega ted-nika< pod šifro »Lep postranski zaslužek t.
NEPOTREBNIH DLAC1C na obrazu, ronah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograj.ce, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug,
Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej.
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA
O'.-	Kupujte	pri	nas
Otomane od ....	Din	410 —
Čouch sole od .	.	•	Din	1200 —
spalni couch od	.	.	Din	1700'—
afrik modrocl od	.	.	Din	210'—
TAPETNIŠTVO ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 11.
MAKULATURN1 PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
PRIDNO SLUŽKINJO, pošteno, hitro in prijaamo, vajeno samostojnega gospodinjstva in kuhe, ljubiteljico otrok, veaelega in vedrega značaja, iščem za samostojno vodstvo malega gospodinjstva in nego osemmesečnega veselega fantka. Ponudbe pod značko »Za družino«
za
datnsUz fdašce
In
mačke
za jesen m zimo
nudi ugodno — državnim uradnikom tudi na obroke
oblučilmcr
Zl SLOVtHUO
Tyrševa c. 29 Hiia Gospodarske zveze
Obiščite nas!
StMcaciia h *za Jbcttfc
„FAZAir
Ne strga kože, samo brado brl|e I
Brije brez bolečin, Izbrlje do kožel
POSEBNOSTI:
1. PREVZB0CEN GORNJI DEL
prepreči sleherno, celo naj-nedolžnejšo ranitev. Torej stoodstotna varnost!
2. POŠEVNI GREBEN
da rezilu pravilna lego.
3. POŠEVNO VSTAVLJENO
REZILO
med gornjim delom in poševnim grebenom reže varneje ko brivčeva britev.
4. ŽLEBIČI ZA PENO
olajšajo drsenje po koži, aparat se prilepi k licu.
5. ZARADI PRAVILNE RAZ-
DELITVE TEŽE je aparat v vsaki legi, tudi pri še tako hudem pritisku priročen in drsi mehko po koži.
6. VES JE IZ BAKELITA, zato ne more britvica nikoli zarjaveti, čeprav bi jo kdaj pozabili neosnaženo v aparatu.
Ta aparat prekaša vse dosedanje, lep je, nezlomljiv in priročen. Izdelan je na tri načine:
I. Ves iz bakelita, temne mahagonijeve barve, v naprej plačan stane Din 35'—, po povzetju za poštne troške več.
II. Ves iz bakelita v lepi ba-kelitasti škatlici, v naprej plačan stane Din 50’—, po povzetju za poštne troške več.
III. Pollopas, slonokoščene barve, luksuspa izdelava s prav tako škatlico stane v naprej plačan Din 75'—, po povzetju za poštne troške več.
Naročila sprejema:
»OSTRICA«, trgovina nožev, jeklenega in galanterijskega blaga, ZAGREB, ILIČA Br. 38. Plačila v naprej: Po položnici na ček. račun zagrebške Poštne hranilnice št. 35.399 na ime: Vjekoslav Flosberger, Zagreb. Predprodajalci poseben popust!
PRESELITEV
I.OKT.
V lELENBUKOV«
HUMOR
Dve zdravniški
»Ali ima vaš nečak že kaj pacientov?«
»Na žalost še malo. Saj mu sorodniki pomagamo, kjer le moremo — toda zmerom človek vendarle ne more biti bolan!«
*
»Nu, ste se ravnali po mojem navodilu?« vpraša zdravnik. »Ali spite zdaj pri odprtem oknu?«
»Da!«
»In ste se prehlada srečno iznebili?«
»Še ne! Le ure in denarnice.«
Njena toaleta
»Mina,« se je ogorčila gospa, »snoči ste se predrznih vzeti mojo plesno toaleto na veselico. Takšne nesramnosti še ne pomnim. Sram naj vas bo!«
»Saj si ne morete misliti, milostljiva, kako me je že bilo sram!« zaihti krščenica. »Zraven mi je pa ženin še zagrozil, da bo razdrl zaroko, če me še kdaj vidi v tako nespodobni obleki!«
Ženitni oglas
»Nu, kako ste zadovoljni z uspehom svojega ženitnega oglasa?«
»Ne morem še presoditi — poroka bo šele jutri teden!«
Nedvoumno
V restavraciji je neka mlada dama ravno povečerjala in si prižgala cigareto, ko pripelje natakar neko starejšo damo k njeni mizi.
»Upam, da vas ne bo motilo, če bom jedla med vašim kajenjem?«
»Nikakor ne — dokler bom lahko slišala godbo.«
Lovska zgodba
»... takrat nisem vedel, kaj naj storim. Na eni strani poti je pre-
žal razdraženi tiger, na drugi je zijal prepad...«
Neki poslušalec (zazeha): »Povejte no, ali je prepad zijal, še preden ste vi tja prišli?«
Vlai*ovefi* škotska
Macintosh je šel k zobarju. Zdravnik mu je pregledal čeljust in ugotovil,	mu mora izdreti
dva kočnika.	•» s •
»Bolelo bo,« je m?nil zdravnik. »Dobro bi bilo, če vas omamim.«
Macintosh je začel krčevito stikati po žepih.
»Saj ne terjam plačila vnaprej,« je vljudno odmahnil zobar in pripravil instrumente.
»Ne iščem zato denarja,« je zagodrnjal Macintosh. »Samo pre-štel bi ga rad, preden me omamite.«
Zinuka jabolka
že v zalogi pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani
a=ZKSE952L.1
Vabimo Vas k nakupu v najcenejit oblatllnici
žl. 2*z>es!zez?
Sv. Petra cesta 1A
Za mal’ d narja dosl’ muzLe !
gt.	Plošče - gramofone izpo-
fT	sojamo, zamenjavamo,
(H	prodajamo in kupujemo
IŠgto ,.ELEKTROTON“
d. z o. z. pasaža nebotičnika
Dlake,
cenjene dame!
na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
»Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite še daneB lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTIt, LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
Din 1000'- plaiam
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic.
trde kože, bul itd.
Že dalj časa nisem nič naročil, kor ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Frane Maček, čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje; 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTIt, LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
Pr\ha\a^°
MANUFAKTUR NA VELETRGOVINA
A.	& E. SKABERNE
LJUBLJANA * MESTNI TRG
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani.