D R U Š T V E N E V E S T I ! .Vriš er PROFESOR dr. MARJAN ŽAGAR - š estdesetletnik Te dni je znani slov0 nski g 0 ograf, turistični delavec in mladinski mentor, univerzitPtni profesor na filozofski fakultPti v Ljubljani, dr.Marjan žagar dokončal šestdes 0 to leto svc,jPga plodnega in razgibanPga življenja. Vsi, ki ga r?znamo in tPh ni malo , Yar ne moremo verj 0 ti, da čas tako hiti. Ne zdi se nam resnično , da je že toliko let minulo od njegovega partizanjenja na domačem Kozjanske!'"' ali od časov, ko jP v letih po osvohoditvi opravljal različne politične in upravrP funkcije v Celju , Ljurljani, Beogradu in v LR Albaniji , oziroma je FCUČPval v Celju . Od leta 1958 dalje, ko se je za- poslil na oddelku za geografijo na ljubljanski univerzi (geografije je štu- diral ob dolu) , sprva kot as!stent, nato pa kct fakultetni učitelj, je sicer postal Ljubljančan , vendar v~z: z rodnim Šentjurjem , s Kozjanskim in Celjem ni nikoli prekinil . Znova in znova se je vračal k njim, todisi s svojo di- sertacijo "Gospodarska geoorafija Kozjanskega in nje problemi" ali s števil- nimi razpravami in članki o tem območju. Pogostoma je bil celo nekakšen neuradni kozjanski konzul v Ljurljani. Kct univerzitetni delavec se j 0 rredvsem posvetil turizmu in turistični geo- grafiji . Po njegovi zaslugi je na geografskem oddelku zrasla cela vrsta mla- dih turističnih strokovnjakov . Obenem je sodPloval pri številnih turistič­ nih raziskovalnih projektih , saj je kot dober smučar imel veliko posluha za sodobni zimskošoortni turizem . Več lPt je tudi ri l aktiven v smučarski zvezi SlovPnije in Jugoslavije in sodeloval pri mnogih prireditvah . Del njegove raziskovalne dejavnosti pa jP bil posvečen geografiji prometa, p ri čemer se je zlasti udejstvoval pr! razisYavah in načrtovanju cestnega omrežja v Sloveniji. Druqo poglavitno torišče njeacvega dela je bilo mladinsko mentorstvo . že kot učitelj , š e bolj pa pozneje kot visokošolski pedagoški delavec jP z veliko vesolja in požrtvovalnosti deloval med mladino . Prav posebno se je udPjstvoval v gibanju "znanost l'"'ladini" , katere namen je spodbujati zanstveno - razi skovalno delo m~d dora ~čajočo mladino . Gibanju je p redsedoval od 1.1969 dalje. Leta 1974 pa je postal celo oredsednik za Jugos lavijo in predsednik sv0 tovne organizacije r.c.c., ki deluje z enakimi cilji v okviru organizacije UNESCO . Prostor nam ne dovoljuje, da bi navodli še ~tevilna druga področja delovanja, na katerih se je ali se š e udejstvuje jubilant. Seqajo od članstva v različ­ nih komisijah na fakulteti in univerzi, or ganiziranja različnih strokovnih srečanj, pa do urejanja različnih publikacij o NOB na Kozjanskem in geograf- skih zbornikov ter do delovanja v strokovnih društvih . o~ njegovem prazniku želimo jubi lantu, da bi bil še dolgo zdrav in čil in da bi tudi v naprej enako vneto opravl jal svojo g eog rafs~o, pedagoške in IT'entorsko delo! D. Plut DELO GOS V OBDOBJU OD 29.6.1978 do 2 9.6.1979 Na prvem sestanku IO Gns po občnem zboru v Mariboru je bil ~a p r edsednika GOS soglasno izvolj 0 n dr. Vladimir Klemenčič, za p redsednika znanstvene sekcije dr. Mirko Pak, za predsednika šolske sekcije oa prof. Marija Košak. IO je imenoval Dušana Pluta za tajnika GOS, za drug 0 aa ta j nika Iva Piryja ter Anoreja tern°ta za claqajnika . 39 Ugotovljeno je bilo, da so stiki med IO GOS in aktivi društva preveč ohlapni in formalni. Ustanovljen je bil odbor, ki naj poskrbi za tesnejše stike s članstvom, zlasti z aktivi na terenu ter s študenti. Le-ti se v zadnjih letih le redko odločijo za članstvo v našem društvu. Sekcija za dopolnilno izobra- ževanje geografov deluje v okviru šolske sekcije, skupina za sodelovanje z gibanjem "Znanost mladini" pa se je tesneje povezala.z geografskimi institu- cijami, zlasti z Geografskim institutom univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki že vrsto let uspešno organizira mladinske raziskovalne tabore. Kljub dolo- čenim uspehom in novim organizacijskim prijemom na vseh področjih delo še ni najbolje zaživelo. Pravega uspeha ni predvsem v odnosu do aktivov društva. Redno se lahko spremlja le delovanje ljubljanskega aktiva, ki je pod vodstvom dr.Ivana Gamsa pripravil vrsto predavanj in uspelih ekskurzij. Ostali aktivi, z izjemo celjskega in prekmurskega, žal neredno obveščajo IO o svojem delu in uspehih, res pa je tudi, da je sam IO večkrat premalo prožen . Vsekakor bo tudi v bodoče potrebno vložiti še več naporov v aktivizacijo vseh članov GDS, vključevanje novih članov, obenem pa pritegniti še geografe Dolenjske, Zasavja in Bele Krajine, ki niso organizirani. Zavzemati se moramo tudi za tesnejšo organsko povezanost aktivov s področnimi enotami zavoda za šolstvo. V biltenu o delu instituta za geografijo univerze Edvarda Kardelja bodo v bodoče objav- ljene tudi informacije o delu v GDS, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu obve- ščanju članstva o problemih geografije v šoli in raziskovalnem delu. GDS oziroma šolska sekcija, ki jo vodi prizadevna prof . Marija Košak, je srž dela usmerila v opredelitev nalog pouka geografije v reformirani šoli. Poudar- jena je bila potreba o organizaciji okrogle mize o vlogi geografije v naši družbi. Sekcija je ponovno pregledala učni načrt skupne programske osnove usmer- jenega izobraževanja, obravnavala problematiko didaktične literature za geo- grafijo in predlagala program za radijske šole. Večja skupina didaktikov iz PZE za geografijo filozofske fakultete, obeh pedagoških akade~ij ter srednje- šolskih profesorjev je vključenih v delo pri raziskavi "Modernizacija pouka geografije za osnovno in srednjo šole". Naše društvo je na vrsti, da orga- nizira 5. jugoslovansko srečanje o modernizaciji pouka v geografiji. Prispeli so že številni kvalitetni referati iz vseh naših republik, ki zagotavljajo uspešnost posvetovanja, ki bo l. 1980 v Portorožu. Pri znanstveno raziskovalni problematiki v geografiji je največje breme nosila znanstvena sekcija, ki ji predseduje dr . Mirko Pak . Program dveletnega dela je pripravil ožji odbor znan- stvene sekcije. Kljub zasedenosti njenih članov je znanstvena sekcija izvedla vrsto uspelih akcij . Pripravljeµ je bil sestanek ge~rafov - raziskovalcev vseh geografskih raziskovalnih institucij v zvezi s prijavo raziskovalnih na- log. Vodje raziskovalnih insitucij so prikazali c~oten program znanstveno - raziskovalnega dela. Uspešno se nadaljuje obsežno delo priprave Nacionalnega atlasa Slovenije pod vodstvom dr.Mirka Paka . Znanstvena sekcija je obravnavala program bodočega kongresa jugoslovanskih geografov, ki bo 1.1980 v črni gori, in poslala svoje predloge in sugestije. Obenem so se že začele priprave na 12 . zborovanje sloven~kih geografov . Sprejet je bil predlog občnega zbora v Mariboru, da bi bilo zborovanje na Gorenjskem. Kranjski aktiv je prevzel orga- nizacijo zborovanja, ki bo predvidoma spomladi 1981 v Kranju. Diskusija o obsegu, metodologiji in vsebini raziskovalnega dela seveda še ni zaključena. Cilj raziskovalnega dela naj bi bil regionalna sinteza na osnovi kolektivnega dela. Raziskave naj bi zajele področja občine Kranj, Škofja Loka, Tržič, Jese- nice in Radovljica. Toliko na kratko o številnih problemih in nalogah, s katerimi se ubada naše društvo. Člane društva močno skrbi težnja, da se na račun geografije bolj kot pri ostalih predmetih kaže možnost zmanjšanja števila razpoložljivih ur. Ali je to znak naše nezainteresiranosti in določene·neenotnosti v zasnovi "šolske geografije" ali celo pomanjkanje "stanovske zavesti"? Izgovori, češ, to je stvar "tistih" na terenu oziroma "onih" na fakulteti in akademijah, nas ne bodo nikamor privedli. Vsekakor bomo morali vsi skupno in odločneje poseči v razprave o vlogi geografije v šoli pa tudi izven nje. 40