KOPER
21. DECEMBRA 1956
'ostnina pl.acana v gotovini
leto v. — štev. 52
Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Izdaja in tiska časopisno-založniško podjetje »Slovenski Jartran<. Direktor 111 glavni urednik Stane Skrabar. Za tisk odgovarja Franc Zdešar. Uredništvo in uprava v Kopru, Kidričeva ?.«, telef. 170. Posamezni izvod 10 d-n. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500 din, za inozemstvo pa 1000- din ali 3,5 dolarja Bančni rač. G5-KB-1-Z-181.
V
E IL ©
FO ZAKLJUČKU POSVETOVANJA KOMUNISTOV
V
Ms HiJ
Posvetovanje v Portorožu minuli teden je biio za komuniste koprskega okraja izredno pomembno. Ugotovili so velik napredek na vseh področjih dela, velik korak naprej od zadnje redne letne okrajne konference Zveze. Poglobljeno politično delo je imelo vsestranski vpliv na vse veje družbenega življenja koprskega okraja.
Delo članstva v zadnjem obdobju so na posvetovanju analizirali v glavnem v treh komisijah: organ izaeijsko-ideološki, v komisiji za družbeno upravljanje in za razvoj socialističnih odnosov na vasi. Na izčrpna poročila se je razvila živahna razprava, iz katere so se na koncu izkristalizirali sklepi, ki bodo še velikega pomena za nadaljnji politični, gospodarski in kulturni razvoj našega področja v pogojih nadaljnjega poglabljanja socialistične demokracije.
Na razpravo in sklepe posameznih komisiji se bomo še povrnili na drugem mestu in v naslednjih številkah našega lista. Na tem mestu pa bomo našim bralcem posredovali nekaj misli iz govora sekretarja Izvršnega komiteja CK ZK8 Mihe Marinka, ki je drugi dan posvetovanja prebil med komunisti koprskega okra"ja in sodeloval z njimi pri delu zasedanja.
Tovariš Miha Marinko je govoril na zaključnem skupnem zasedanju vseh delegatov. Najprej je orisal vlogo Jugoslavije v sedanjem mednarodnem dogajanju, govoril pa je tudi o velikih in pomembnih uspehih, ki so bili v zadnjem letu doseženi na področju koprskega okraja. Pri tem je poudaril, da ne smejo ti uspehi nikogar uspavati, še prav posebno pa ne komunistov, marveč naj bodo vsem le vzpodbuda v nadaljnjem delu za močno vsestransko rast okraja in vse naše skupnosti. Treba je rešiti še veliko nemajhnih problemov. Nato je tovariš Marinko govoril o družbenem in delavskem upravljanju:
»V našem družbenem in delavskem upravljanju smo prišli do točke, kakor jasno sledi iz poročila tovariša Kardelja v skupščini, kjer je potrebna neka sprememba v narodnem dohodku, ko ne moremo uspešneje in hitreje napredovati, ker je določena meja v moči subjektivne sile, če ni zato dovolj materialne osnove, Pred seboj imamo problem, ki ga bo treba v jugoslovanskem obsegu v prihodnjih in naslednjih letih zelo nujno reše-
vati. To je eno prvenstvenih vprašanj, od katerih je odvisen uspešen napredek v našem delavskem in družbenem upravljanju.
V zadnjih štirih, petih letih smo dosegli velik preobrat, mnogo sprememb v naši socialni bazi, ker smo namesto prejšnje peščice ljudi, ki so gospodarili, dobili desetine, stotine in tisoče ljudi, ki neposredno odločajo in sodelujejo v družbenem upravljanju. Vsi ti ljudje razumejo in vedo, kaj hočejo, in znajo realno prikazovati stvari, ki jih je treba obravnavati in reševati.«
Tovariš Marinko je nato konkretneje govoril o stanju v koprskem okraju in povedal, da je v
Za kmetijstvo je izredno važno, da je vse delo usmerjeno v organizacijo večje proizvodnosti, smotrnejših agrotehničnih ukrepov in sodobnejšo obdelavo zemlje. V okviru komune ali okraja pa je nujno ustanavljati podjetja, ki predelujejo kmečke surovine dn s tem
- S? "--/-i s ~ ~ " ::
ZA 22. DECEMBER — DAN JLA
Ob petnajstem rojstnem dnevu naše slavne Jugoslovanske ljudske armade njenim pripadnikom —- vojakom in komandnemu kadru — zlasti pa še vsem tistim, ki v vrstah JLA sirom po Jugoslaviji prebirajo naš list — za veliki praznik tudi naše borbene pozdrave
in prisrčne čestitke!	„ , ,
Kolektiv
uredništva, uprave in tiskarne
»Slovenskega Jadrana«
navedenem pogledu tukaj še več problemov kot drugje po državi, kjer imajo za seboj že štiri do pet let delavskega upravljanja, kjer imajo napete plane in kjer imajo tudi dobro organizacijo dela. Pri tem pa je poudaril, da je naš okraj tudi v tem pogledu že dosegel kaj lepe uspehe.
Posebno pestra problematika je na Koprskem na področju kmetijstva. Tu je precej objektivnih ovir — pomanjkanje sredstev in podobno, kar pa vendarle ni poglavitno. Osrednja težava pri tem je problem subjektivne sposobnosti okrog organizacije dela in z racionalnejšim 'izkoriščanjem zemlje doseči napredek kmetijstva. Tu je precej zapuščene zemlje, čeprav so na tem področju ugodni podnebni pogoji in bi lahko dosegli visoke pridelke in velike dohodke.
Za organizacijo takega racionalnega izkoriščanja so potrebna kreditna sredstva, ki jih bomo gotovo našli. Za to pa je potrebna samo organizirana sila, ki ve, da je treba začeti s sodobnim kmetijskim gospodarjenjem. Seveda pa je tudi pri tem izredno važno, da komunisti prav presojajo po^Iaj. Na vasi mora imeti komunist smisel za pametno gospodarjenje. S tem si bo pridobil ugled in bo lahko marsikaj dosegel tudi pri odpravljanju idejne in miselne zaostalosti, ki je še najbolj zakoreninjena na vasi. Izkušnje kažejo, da tovariši, ki se ne znajo lotevati praktičnih problemov in nastopajo kot moralni pridigarji, nimajo uspeha in se ne morejo uveljaviti.
znosil ra
kmetovalce vzpodbujajo k proizvodnji. Imamo lepe primere, ko so na določenem področju gradili mlekarno, sirarno itd. in so sprva bili mnenja, da bodo ti objekti za dotičn.i okoliš preveliki. Ko pa je bila mlekarna zgrajena, je bil dotok mleka večji, ker so bili. kmetje zainteresirani na prodaji svojih izdelkov, kot je primer z mlekarno v Novem mestu. Kmeta je lahko zainteresirati za proizvodnjo, če ve, da bo lahko svoje pridelke prodal in če ni nevarnosti za nihanje v cenah, nihanja, ki jih povzročajo trgovske špekulacije.
Tovariš Marinko je nato govoril o družbenem upravljanju, Dejal je, da je v celoti zelo važno, da demokratične oblike družbenega upravljanja čimbolj razvijamo. Imamo stanovanjske skupnosti, hišne svete, začenjamo s potrošniškimi sveti itd. Pri teh je treba iti širše in dalje. Jasen je osnovni koncept, da na temelju doseženih uspehov v proizvoclji lahko razpravljamo in sprejemamo plane o razdelitvi in uporabi sredstev. Da pa lahko organiziramo delo, ki se nanaša na potrošnjo, je treba iz plačnega sklada, iz celotne kupne moči prebivalstva, zajeti v družbeno upravljanje določene presežke, ki nastajajo med prometom. Stvar organov družbenega upravljanja je, kako naj se izkorišča dobiček iz trgovine in kako stanarina, ki jo plačujejo koristniki. stanovanj. Potrošniški sveti, ki bi jih imeli na bazi terenske detaj lis,lične trgovine, naj bi skrbeli, kako upravljati in izkoriščati dobičke iz nadrobne trgovine. Marsikaj se da tukaj kombinirati. Običajno so potrošniki in najemniki stanovanj na določenem terenu isti državljani. For-
Tovariš Miha Marinko govori komunistom koprskega okraja na posvetovanju v Portorožu
malno, zaradi evidence in njegovega izkoriščanja sicer, lahko ločimo stanovanjski sklad ter sredstva iz dobičkov v detajlistični trgovini, lahko pa jih kombinirano uporabljamo.
Nato je tovariš Marinko govoril o možnostih kombinirane uporabe sredstev, ki dotekajo iz dobičkov v detajlistični trgovini in stanarine. Dejal je, da bo prav, če stanovanjskega sklada ne uporabljamo samo za tekoča popravila in vzdrževanje hiš. pač pa, da jih uporabljamo za izboljšanje življenj, ske ravni, za ustvarjanje večje kapacitete obratne dejavnosti in občuten padec cen obrtnim uslugam.
Oblikovali se bodo stanovanjski in potrošniški sveti, ki bodo dokaj blizu drug drugemu po svoji de-javosta, često pa bodo v njih isti ljudje. Ti razlogi bodo morali tudi vplivati na politiko razpolaganja s sredstvi teh organov družbenega upravljanja, ki bodo morali v&kla-jevati uporabo teh sredstev.
Nato se je tovariš Marinko zadržal pri nekaterih negativnih poja-(Nadaljevanje na 3. strani)
jis
II
V	soboto 15. t. m. sta delavska sveta Založniškega podjetja Primorska založba LIPA in Časopisno založniškega podjetja SLOVENSKI JADRAN na skupnem zasedanju sprejela sklep, da se s 1. januarjem obe podjetji združita v novo podjetje, ki se bo imenovalo Ča-sopisno-založniško podjetje »PRIMORSKI TISK«. To združitev so narekovale skupne koristi obeh podjetij, ki sta — kakor je to razen svojih čestitk na združitveni slavnosti po zasedanju obeh delavskih svetov poudaril predsednik OO SZDL Albert Jakopič-Kajti-mir —• od svoje ustanovitve pa do danes »ogromno doprinesli h kul-turno-prosvetnemu in političnemu prosvetljcvanju prebivalcev našega okraja«.
V	sklopu novega časopisno - založniškega podjetja »Primorski tisk« bodo posamezne organizacijske enote še vnaprej obdržale svoje dosedanje Ime H delokrog poslovanja.
Ko se dandanašnji vračajo naši ljudje s potovanj iz daljne tujine, z radostjo in ponosom pripovedujejo, kako visoko po vsem širnem svetu cenijo socialistično Jugoslavijo. Zlasti pa povsod, tudi v najbolj odmaknjenih predelih zemeljske oble, vedo za našo slavno osvobodilno borbo in za našega Tita; povsod s spoštovanjem govorijo o svobodoljubnem jugoslovanskem ljudstvu, ki se je aprila leta 1941 goloroko, pod vodstvom Partije in Tita, uprlo neprimerno močnejšemu in do zob oboroženemu zavojevalcu, mu iztrgovalo iz rok orožje, da se je lahko vse bolj oboro-ževalo in (štiri leta v neenaki, legendarni borbi zadajalo nepoklicanemu tujcu na svoji zemlji udarec za udarcem ter ga končno izgnalo iz naše domovine.
To, kar danes pripoveduje o naši ljudski armadi indijski tkalec svojemu malemu sinu, in pa to, kar pripoveduje etiopski pastir svoji deci o slavnem vrhovnem komandantu Titu — to je dejansko tudi zgodovina o zmagoviti rasti naše ljudske armade, ki si je za svoj rojstni dan izbrala 22. december 1941. Tega dne in leta je namreč tovariš Tito v bosenskem mestecu Rudo namesto poprejšnjega izključno partizanskega bojevanja proti okupatorju, z ustanovitvijo I. pro-letarske brigade, postavil temelj za redno, poslej nenehno rastočo socialistično armado.
Letos 22. decembra, ko slavi naša ljudska armada svoj 15. rojstni dan, bodo delovni ljudje širom naše domovine iskreno in čvrsto segali v roke premnogim oficirjem in vojakom JLA, ki si jo je ustvarilo samo ljudstvo, ustvarilo iz svojih najboljših sinov za osvoboditev izpod tujčevega jarma, pa tudi za osvoboditev iz spon kapitalističnega :z-žemanja.
Vsi delovni ljudje socialistične Jugoslavije — med njimi premnogi, ki so jo pomagali v ognju in krvi ustvarjati — ljubijo svojo Ijnd-sko armado, so ponosni na takšne svojo armado, ki je ni nikjer na svetu; takšno armado, ki nam vsem docela omogoča mirno graditev boljšega življenja; takšno, moderno oboroženo armado, ki jo vodijo v borbi prekaljeni, pozneje pa sodobno izšolani starešine; takšno močno armado, ki je tudi po osvoboditvi že nekajkrat dokazala, kako nam je potrebna za ohranitev miru na naših mejah in za ohranitev miru v svetu sploh.
Prav ta njena današnja izredno pomembna vloga, ki jo naša ljudska armada odigrava doma in v svetu, vloga graditelja in čuvarja svetovnega miru, to je ob 15-lct-nici njenega rojstva nova, posebno svetla stran v njeni slavni zgodovini.	S. S.
Stran 2
SLOVENSKI JADRAN
Štev. ö2 — 21. decembra 1956

ALI BO USPELO INDIJSKEMU PREMIERU ZBLIZATI ZDA IN LR KITAJSKO?
Sporazum o statusu sovjetske vojske na poljskem ozemlju
V Varšavi so podpisali pogodbo o pravnem statusu sovjetskih vojaških sil na Poljskem, ki bo veljala, dokler bodo sovjetske čete na Poljskem. V pogodbi obe vladi med drugim ugotavljata, da razmestitev sovjetskih čet na Poljskem nikakor ne more kršiti suverenosti, poljske države in privesti do njihovega vmešavanja v poljske notranje zadeve. Število sovjetskih čet in kraje njihove nastanitve bodo določili s posebnimi sporazumi, za vsak premik sovjetskih čet izven določenih garnizlj-skih krajev pa je potrbena privolitev organov poljske vlade.
Pogodbo sta podpisala v imenu sovjetske vlade sovjetski minister za obrambo Zukov in zunanji minister Šepilov, v imenu poljske vlade pa minister za narodno obrambo Spychalski in zunanji minister Rapacki.
Razgovori med ZKJ in KPI
Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki je na desetdnevnem obisku KP Italije, je imela v Rimu prve razgovore s predstavniki italijanskih komunistov. Izmenjali so nekaj misli o perečih vprašanjih delavskega gibanja, o možnostih sodelovanja med raznimi komunističnimi in delavskimi partijami ter o nadaljnjem sodelovanju med KPI in ZKJ. Predstavniki KPI so razen tega obširno seznanili predstavnike ZKJ z izkušnjami v delu italijanske partije na različnih področjih.
PARIZ: Francoska vlada je predlagala generalnemu sekretarju OZN, da ukrene vse potrebno in po možnosti pošlje opazovalce, da bi francoskim državljanom v Egiptu zagotovili spoštovanje njihovih pravic. Francoski predstavnik v OZN jo poslal Generalni skupščini pismo, kl trdi, da je položaj francoskih državljanov v Egiptu tako resen, da je bila francoska vlada prisiljena obrniti se na OZN.
DAMASK: Zvedelo se je, da so ZDA zahtevale, naj Sirija dovoli, da bi čimprej popravili naftovode, ki so položeni čez njeno ozemlje. Ameriški izvedenci za nafto menijo, da bo potrebno morda leto dni, preden bodo morda popolnoma obnovili naftovode čez Sirijo.
WASHINGTON: Ameriška vladna banka za izvoz in uvoz je začela razgovore z britansko vlado o kreditu, s katerim naj bi Velika Britanija iinansirala svoje nakupe v ZDA. Med drugim gre za nakup nafte v vrednosti več milijonov dolarjev, ki bi jih potrošili iz 200-milijonskega kredita. V V/ašhingtonskih krogih poudarjajo, da je Velika Britanija edina država, kl je zaprosila omenjeno banko za kredit v namenu, da plača uvoz naitlnih proizvodov iz ZDA.
KAIRO: Egiptovski časopis Al Saab poroča, da se bo začelo čiščenje Sueškega prekopa 21. decembra. Posebni svetovalec OZN general Wheler je v tej zvezi dejal, da so ladje za čiščenje prekopa pripravljene. Pri svojem delu bodo uporabljale tudi anglo-francosko opremo, vendar pa po izjavi egiptovskega zunanjega ministra Favzija egiptovska vlada ne dovoli, da bi pri očiščevalnih delih sodelovali britanski in francoski tehniki.
LONDON: Vlada Velike Britanije je zavrnila prošnjo mednarodnega Rdečega križa, da bi njegova ekipa obiskala ujetnlšlca taborišča v Keniji. Kakor je znano, biva v njih že več let nekaj tisoč domačinov, ki so Jih britanske oblasti aretirale v zvezi z aktivnostjo gibanja Mau-Mau.
TOKIO: Prihodnji teden se bo vrnilo na Japonsko 1.034 Japonskih državljanov, ki so po drugi svetovni vojni prestajali kazen v Sovjetski zvezi pod obtožbo, da so bili vojni zločinci.
Ameriški zunanji minister o obisku predsednika Tita v ZDA
Na tiskovni konferenci v Wa-shingtonu je ameriški zunanji minister Dulles izjavil, da ZDA proučujejo vprašanje vabila predsedniku Titu za prihod v Washington na razgovore na najvišji ravni. Dulles je pripomnil, da predsednik Eisenhower z razumevanjem proučuje misel, da bi poslal formalno vabilo predsedniku Titu za obisk v Beli hiši. Dodal je, da odločitve o tem še ni.
Dulles je za tem opozoril na to, da je lani obiskal predsednika Tita na Brionih in da je imel z njim koristne razgovore.
Japonska — novi član OZN
Glavna skupščina OZN je v torek soglasno potrdila priporočilo Varnostnega sveta o sprejemu Japonske v OZN. Tako je Japonska postala 80. članica te organizacije.
Ob 9prejemu je japonski zunanji minister Šigemicu poudaril pomen OZN za ohranitev miru in za razvoj gospodarskega sodelovanja. Nadalje je priporočal realistično gledanje na azijska vprašanja ter svaril, naj se ob raznih zapletih izogibajo skrajnostim. Ob zaključku je poudaril pomen, kl ga Japonska pripisuje razorožitvi in odpravi atomskega orožja.
Britanci predlagajo novo avtonomijo za Ciper
V Atenah se je te dni mudil bri-taski minister za kolonije Lennox Boyd, ki je . seznanil grške državnike z osnutkom nove britanske avtonomije za Ciper. Grška vlada se je sestala k izredni seji in predlog zavrnila. Glavni razloga za zavrnitev je bil po mnenju političnih opazovalcev v tem, ker predvideva načrt avtonomije pravico veta guvernerja glede zakonskih osnutkov ciprske skupščine. Ta predlog pa so Makarios in predstavniki Grčije že davno odklonili kot nedemokratično pojmovanje samouprave.
Predstavnik grške vlade pa je izjavil, da so vrata za pogajanja še vedno odprta, v kolikor bodo seveda Angleži spremenili svoja dosedanja stališča.
Obisk indijskega ministrskega predsednika Nehruja v ZDA je zdaj v središču svetovnih političnih dogodkov. Sprejeli so ga z veliko častjo, vsi ameriški in drugi časniki pa v dolgih komentarjih ugibajo, kakšni bodo končni rezultati razgovorov. Čeprav so uradna poročila o poteku razgovorov zelo skromna, se vendar skoraj vsi politični opazovalci strinjajo, da imata Eisenhower in Nehru predvsem namen razjasniti odnose med obema državama, Po nekaterih trditvah si bo skušal Eisenhower zagotoviti čim večjo podporo Nehruja pri ureditvi številnih vprašanj Srednjega vzhoda v okviru OZN. V zvezi s tem naj bi Nehru posredoval tudi pri Naserju glede rešitve sueškega vprašanja. Indija pa želi predvsem zvedeti, kakšna naj bi bila ameriška pomoč pri izpolnjevanju indijskega petletnega načrta.
Najbolj zapleteno pa je vprašanje LR Kitajske, Nobenega dvoma ni, da si bo Nehru zelo prizadeval doseči zbližanje med ZDA in LR
Kitajsko, saj rešitev tega vprašanja ni samo v interesu miru v Aziji, ampak je od tega v dobršni meri odvisen tudi mir v svetu. V zvezi s tem je bilo precej govora ' tudi med nedavnimi razgovori Nehru—Cu En Laj v New Delhiju. Prve vesti iz Washingtona govore, da se ameriško stališče glede kitajskega predstavništva v OZN kljub Nehrujevemu posredovanju
i menijo
i si
Na seji Vsedržavnega sveta sindikatov v Budimpešti so pred dnevi razpravljali o vlogi in nalogah delavskih svetov in o vprašanjih organizacije gospodarskega življenja dežele. Na sestanku so sklenili, da so delavski sveti nujno potrebni, njihova naloga pa naj bo skrbeti za organizacijo nepretrgane in ekonomične proizvodnje. Vlada se namerava v prihodnje opreti na delavske svete kot organe delavskega razreda, treba pa je seveda preprečiti ^reakcionarnim in
OB ROJSTNEM DNEVU
zunanjepolitični komentar ju G OPREŠ A
NI težko ugotoviti, da se skriva za sedanjimi napori za odstranitev nekaterih resnih nesoglasij med članicami Atlantskega pakta in Zahodnoevropske unije, kl so nastala ob an-glo-francoskem napadu na Egipt, več različnih mnenj, tako med državami Zahodne Evrope, kakor tudi med drugimi državami v zahodnem delu sveta. Eno osnovnih vprašanj Je vprašanje, če se lahko dovoli razširitev delokroga Atlantskega pakta na druge države v smislu, kot to želita Francija in Velika Britanija, ali pa da ta vojaška organizacija tudi v prihodnje aktivno dela le na ozemlju, kl /i ga določa njen statut. Slednjo tezo podpira v glavnem večina malih evropskih držav-članic Atlantskega pakta. Pomembno vlogo v teh zahodnih zvezah in paktih pa ima zahteva vrste evropskih držav, med katerimi sta najpomembnejši Italija in Norveška, — da se težišče dela Atlantskega pakta in Zahodnoevropske unije preusmeri iz vojaškega na politično in gospodarsko sodelovanje.
V snovanju različnih teženj in namer članic različnih zvez in paktov Zahodne Evrope pripada Italiji in Zahodni Nemčiji, ki 3ta ob Franciji najpomembnejši državi na zahodnem delu Evrope, pomembna in tehtna beseda. To mišljenje je med drugim potrdil tudi nedavni obisk predsednika Italijanske republike Glovanija Groncliija v Bonnu.
Dejstvo, da sta v vodstvu obeh držav — Italije in Zahodne Nemčije — izrazito katoliški stranki ne pomeni.
da Imata Rim ln Bonn enotno gledanje na Izvajanje zahodnoevropske politike. Čeprav sta obe državi zainteresirani na Izvajanju tako imenovane »evropske ideje«, vladajo med njima različna gledanja in tolmačenja, predvsem takrat, ko je govora o načinih ustvarjanja evropske solidarnosti. Zahodnonemškl ln Italijanski državniki zastopajo namreč razna stališča, ln celo nasprotna, če v Atlantskem paktu razpravljajo o bistvenih vprašanjih zahodnoevropskega sodelovanja in sodelovanja med zahodnimi državami na splošno.
Italijanska diplomacija, predvsem pa predsednik Italijanske republike Giovani Gronchi smatrata za nujno, da se z večjo dinamiko in prožnostjo proučujejo današnja mednarodna vprašanja z namenom, da so na račun vojaškega sodelovanja razširi politično in gospodarsko sodelovanje članic Atlantskega pakta. Bonnskl državnik! pa se še vnaprej vztrajno oklepajo metod hladne vojne, kar dokazuje njihova zahteva, da Atlantski pakt in Zahodnoevropska unija ohranita značilnosti Izključno vojaškega sodelovanja. Ti dve različni stališči sta najbolj prišli do izraza med razgovori italijanskih in zahod-nonemšlcih državnikov, pa Je bilo zato potrebno, da jih vskladijo.
Na osnovi uradnega sporočila o poteku teli razgovorov lahko zaključimo, da je Bonn pristal podpreti stališče italijanske vlade o razširitvi delokroga Atlantskega pakta na področje političnih in ekonomskih vprašanj. Zahodnonemški kancler Adenauer pristaja na ta odstopanja
vladne politike cato, ker želi, da bi bila Italija veren zaveznik Zahodne Nemčije pri njenih naporih za združitev obeh Ncmčij In da bi ta država v Evropi v prihodnje zavzela tisto mesto, ki bi bolj ustrezalo njeni sedanji gospodarski ln vojaški moči ter hkrati njenemu političnemu ugledu. Ta težnja pa skriva v sebi tudi željo Zahodne Nemčije, da se s pomočjo drugih držav uspešno zo-perstavl zahtevam Francije, ki Jih Ic-ta skuša uveljaviti v Zahodni Evropi.
Vendar pa so bila odstopanja Bonna do italijanskega stališča Je začasnega in taktičnega značaja. Cim se je namreč pokazala priložnost — nedavno zasedanje sveta Atlantskega pakta v Parizu — je zaliodnonemška diplomacija v želj!, da čimbolj izkoristi sedanji In bodoči položaj svoje države v Zahodni Evropi, nastopila proti italijanskemu stallščn in to ob odločanju o gospodarskem In političnem sodelovanju med državami-čla-ntcami Atlantskega pakta. Hkrati je poskušala delno izolirati Francijo, ki je polna skrbi v zvezi r. dogodki na Srednjem Vzhodu in v Severni Afriki. Z drugimi besedami: Zahodna Nemčija in Italija sla se ponovno znašli tam, kjer rta bili pred državniškim obiskom Giovanija GronchIJa v Eonnu. To je najlepši dokaz, kako težko jc v sedanji Evropi vskladiti težnje dveh držav, predvsem takrat, ko ena izmed njih, kakor Je na primer Zahodna Nemčija, nastopa s preveliko samozavestjo in se pri tem opira na svoj izredni položaj, ki ga ima, ter izkorišča razna nesoglasja.
ni spremenilo. Toda to še ne pomeni popolnega neuspeha. Ameriški zunanji minister Dulles je namreč na tiskovni konferenci Izjavil, da kljub vsemu »ne izključuje možnosti postopnega zbliževanja med ZDA in LR Kitajsko«. Sicer pa se bodo sadovi Nehrujeveg« posredovanja jasno videli šele v prihodnjih konkretnih dejanjih ameriške vlade.
I
protidelavslaim elementom, da bi prišli v delavske svete«.
Medtem je poročal Radio Budimpešta, da je stavka popolnoma končana in da se je 95% vseh delavcev vrnilo na delo. V številnih tovarnah pa kljub temu ne delajo zaradi pomanjkanja premoga in električne energije. Da bi povečali proizvodnjo premoga, je vlada pozvala delavce nekaterih tovarn, naj pridejo prostovoljno delat v rudnike.
Budimpeštansko časopisje je objavilo podatke o madžarskih beguncih. Do začetka tega tedna je znašalo, njihovo število 151.000, od tega jih je v Avstriji 67.000. V zvozi z madžarskimi begunci je prispel na tridnevni obisk v Avstrijo podpredsednik ZDA Nixon. Le-ta mora ugotoviti število beguncev, proučiti pravna vprašanja v zveri z njihovim morebitnim prihodom v ZDA ter finančne pogoje za pomoč beguncem. Takoj po vrnitvi'v ZDA bo o vsem poročal predsedniku Eisenhowerju.
Egiptovske zastave ¥ Por! Saidu
V torek zjutraj je prispel v Port Said prvi oddelek egiptovskih policistov, da bi vzdrževali red s» odhodu napadalcev. Prebivalstvi jih je sprejelo z navdušenjem. Po vsem mestu so razobesili zsstsm? in Naserjeve slike.
Kakor poročajo iz Port Saida, l>o umik anglo-francoskih čet zaključen do konca tedna.
Medtem poročajo iz Egipta, da je prišlo med poveljstvom varnostnih sil OZN ter poveljstvom anglo-francoskih čet do sporazuma o čiščenju Sueškega prekopa. Po jše nepotrjenih vesteh naj bi sodelovale pri čiščenju tudi francoske in angleške ladje, vendar s pogojem, da se smatra osebje na ladjah kot osebje OZN. Ladje t»i lahko obdržale samo orožje majhnega kalibr», na njih pa bi razobesili zastave OZN.
Vrhovno poveljstvo varnostnih sil OZN predvideva, da bo prlhod-nji teden v celoti zaključen umik napadalcev z vsega egiptovskega ozemlja. Tudi Izraelci so pristali, da se bodo umaknili za nadaljnjih 25 kilometrov na Sinaj&kem polotoku.
PREDLOG O UVELJAVITVI SLOVENŠČINE V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU, ki ga je na sestanku političnih skupin tržaškega občinskega sveta predložil občinski svetovalec dr. Jože Deklevs med razpravo o delovnem pravilniku občinskega sveta, so podprli predstavniki komunistične, socialistične in socialno demokratske stranke ter zastopniki ekonomskega gibanja. V utemeljitev tega predloga je dr. Dekleva omenij, da • je njegova zahteva, da se v bodoči pravilnik vnese člen na osnovi katerega bi slovenski občinski svetovalci lahko na sejah sveta ' uporabljali materinski jezik v ikladu z italijansko ustavo in določili londonskega sporazuma.
23.495 OSEB JE V NOVEMBR? KORISTILO PROPUSTNICE MALOOBMEJNEGA PROMETA. TI podatki so zbrani na osnovi koriščenja javnih prometnih sredstev, . kl med drugim izkazujejo, da ss potniki v večji meri poslužujejo jugoslovanski kot italijanski!* prevoznih sredstev, zlasti ladij.
LADJEDELNICA FELSZEGY V MILJAH BO ZGRADILA v prihodnjih letih več ladij za italijanske in inozemske pomorske družbi-V načrtu ima tudi dograditev treh 13,000 tonskih ladij.
traov

- Ž • 8
1I..1S1 X » ï
mmm- ....... m «
i.....;
..........m^mm.
m, s: m
. „ v m cM
(Nadaljevanje s 1. strani)
vib v potrošniških svetih. Tako skušajo ponekod samo vplivati na poslovanje, naj čimbolj znižajo cene, vendar pa bodo tudi ljudje v takih potrošniških svetih kmalu lahko spoznali, da dosti nižja cena od povprečja, ki ga dopuščajo trenutna kupna moč in potrošniški skladi, ni potrošniku v korist. Po drugi strani pa bodo potrošniki in tudi sveti bolj razumeli, da je še vedno bolje, če bo cena sicer povprečna, da pa poslovalnica solidno posluje in da gre njen dobiček za gradnjo pralnic, za nabavo sanitarnih naprav, otroških vrtcev, mlečnih restavracij, kuhinj in podobnega, kar je zlasti zelo potrebno raradi zaposlenih žensk.
BESEDA O GROSISTICNI
TRGOVINI
Tovariš Marinko se je potem zaustavil še pni potrošniških svetih v grosistični trgovini. Dejal je, da si je težko predstavljati, kako bi potrošniki mogli neposredno vplivati na grosistično trgovino. Morali bd zagotoviti, da bi dosegli n.ižje cene agrarnih pridelkov, dobiček, ki ga grosistična trgovina ustvarja, pa naj bi predvsem uporabili za ureditev trgovine v korist potrošnikov. Te dobičke naj bi namenili predvsem za nabavo kamionov, za opremo trgovin, skladišč — skratka, za nabavo sredstev, s katerimi bi zagotovili čim cenejše poslovanje trgovin. Dejal je, da je sploh čudno slišati o delavskih svetih v grosističnih trgovinah.
ZA HITREJŠE REŠEVANJE
STANDARDA
Ob zaključku svojih izvajanj je tovariš Miha Marinko dejal, da bomo morali v naslednjih letih čimbolj povezati materialno zainteresiranost proizvajalcev z organi družbenega upravljanja in da bomo lahko tako hitreje reševali vprašnje življenjskega standarda. Dejal je, da je produktivnost pri nas še zelo nizka zaradi absurdno-
sti plačnega sistema, katerega je treba čimprej, revidirati. Razen tega pa bo treba še posebno delati na smotrni organizaciji podjetij in skrbeti za pravilno delitev ustvarjenih sredstev.
Govor tovariša Marinka so zbrani delegati pozdravili z navdušenim ploskanjem. Skupaj s sprejetimi sklepi bodo njegove besede vsem komunistom koprskega okraja mogočno napotilo za nadaljnje uspešno delo.
S posvetovanja so delegati poslali pozdravni brzojavki generalnemu sekretarju ZKJ tovarišu Titu in Centralnemu komiteju ZICS.
ifšfe
ïvmsitœtzms
p • .....
i^sî&SvfiSiiii; :»:« mmm^SxtitM ■ ■■mtm:	'fm
Organizacijsko-ideološka komisija za sklepa na posvetovanju komunistov koprskega okraja minuli teden v Portorožu.
PLENUM OKRAJNE GASILSKE ZVEZE'
Z LASTNIMI SREDSTVI IN MOČMI
' Štirje delavci iz Gažona, ki delajo na podjetju »Odpad« v Kopru, so se zavzeli za postavitev majhne čakalnice ob cesti Šmarje—Koper pod vasjo Gažon. Tam je avtobusno postajališče, ki se ga poslužuje dnevno nad 50 oseb. Postajališče je na zelo izpostavljenem mestu in ao potniki morali večkrat prezebati na mrazu in burji. Pred dnevi so omenjeni delavci organizirali postavitev čakalnice na prostovoljni podlagi. Stare deske je po nižji Ceni odstopila kmetijska zadruga v Šmarjah, ostalo pa so napravili ljudje sami. Krajevni odbor v Ga-žonu je sprejel sklep, da bo plačal dobavljene deske.
V PADNI SKRBIJO ZA OLJKE
V Krkavčah so kmetovalci očistili precej oljk, ki so v poletnih mesecih lepo ozelenele. Obrezali in očistili so vse suhe veje. Pozebla drevesa bodo-že v nekaj letih dobila. novo krono in dala tudi sadove.
Prav taiko so kmetovalci v Pa.dni očistili in obrezali okrog 30 odstotkov vseh pozeblih oljk. Kmetovalci bi čistili in obrezovali oljke tudi v zimskem času, toda ne upajo si, ker bi tako obrezovanje lahko več škodovalo kot koristilo, posebno še. če bi spet nastopil hud mraz. V dobrih letinah pridelajo v Padni nad šest vagonov oljk.
ZGODNJI GRAH ŽE SADIJO
Ugodno in razmeroma milo ter suho vreme omogoča kmetovalcem razna jesenska dela na polju in v vinogradih. Tako so na Koprskem te dni posejali precej površin z zgodnjim grahom. Kakor je znano, ima prvi grah vedno dobro ceno na domačem in inozemskem trgu. zato so kmetje to jesen vsejali več graha.
Po vseh vaseh so nasadili tudi precej česna in čebule, k' na Koprskem dajeta dobre hektarske donose.
Gasilska organizacija se na področju koprskega okraja ni razvijala enakomerno in zato lahko ugotovimo, da je v enih predelih gasilstvo na zadovoljivi stopnji, v nekaterih krajih Slovenske Istre in v Brkinih pa o gasilski organizaciji ni ne duha ne sluha. V sklopu okrajne in občinskih gasilskih. zvez dela 41 prostovoljnih gasilskih društev (lani jih je bilo 36), razen njih pa so še tri industrijske gasilske enote v Izoli in Piranu ter. vod poklicnih gasilcev v Kopru. Članov jo nad 1S00; ne smemo pa biti s tem številom zadovoljni toliko časa, dokler ne bo med pro-: sto voljnimi gasilci še več žena in mladincev, in dokler ne bomo uspe- ' li, da bi vsako društvo imelo vsaj eno, če ne več pionirskih desetin.: V pritegnitvi najmlajših v PGD so letos najbolj uspeli v Postojni in Ilirski Bistrici, kjer so člani dru- ; . štva pokazali živo zanimanje za , povečanje, števila podmladka. V Po- ! stojni so na primer organizirali tamburaški pionirski zbor, ki šteje 30 članov mladih gasilcev, ki pridno vežbajo z gasilskem orodjem ter poslušajo strokovna predavanja namenjena pionirjem.
Živahnejše delo v prostovoljnih gasilskih društvih, ki je letos rodilo več lepih uspehov, je v veliki meri zasluga novega sistema dela Okrajne gasilske zveze: Le-ta ima več svetov: strokovno-tehnični, organizacijski, gospodarski, kulturno-propagandni, sanitetni in svet za delo z mladino in ženami. Med najbolj delavne sodita strokovno-tehnični, ki je vodil operativno
službo in svet za delo z mladino, ker je priredil več posvetovanj z vodji mladinskih odsekov občinskih gasilskih zvez ter priredil dvodnevni strokovni seminar. Gospodarski svet pa je uredil evidenco dejanskih potreb posameznih društev, proučil stanje orodja, opreme itd.
Letos so gasilci koprskega okraja sodelovali pri gašenju 171 požarov, ki so ogrožali družbeno in privatno imovino, ocenjeno na ekrog pol milijarde dinarjev. Požrtvovalnosti in takojšnjemu nastopu pri gašenju požarov pa gre zahvala, da je bilo uničene manj kot desetina prej omenjene vrednosti. Ta ugotovitev koristnosti gasilske organizacije za razvoj našega gospodarstva pa narekuje več denarne pomoči okrajnih in občinskih oblastnih organov prostovoljnim gasilskim društvom." Postojnska in pivška občina se tega sicer zavedata in po svojih močeh tudi pomagata, ne bi pa
ZA MAŠE S
mogli tega trditi za druge občine, ki niso predvidele proračunskih sredstev za gasilsko organizacijo, niti ne za OLO Koper, ki je Okrajni gasilski zvezi šele novembra nakazal 200.000 dinarjev, medtem ko znaša njen proračun milijon 339 tisoč dinarjev.
Potrebno bo v prihodnje .odstraniti dosedanje napake pri dodeljevanju finančnih sredstev prostovoljnim gasilskim društvom predvsem zato, ker moramo vzporedno s krepitvijo naše gospodarske moči krepiti tudi požarno varnost. Čim bolj bodo gasilske organizacije strokovno usposobljene in v večji meri kot doslej aktivno — po vzgledu postojnske in pivške občinske gasilske zveze — delale na preprečevanju požarov s pregledi dimno-vodnih in drugih naprav, tem manj bo požarov in tem manjša bo tudi škoda, ki jo požari povzročajo naši skupnosti.
»Ština«
D J.A8 JE
Kako pomapati marelicam v Ospu?
V letošnji pomladi so začeli kmetje v Ospu in njegovi okolici opažati sušenje mareličnih dreves. Ta predel je znan po pridelova^ih prvovrstnih marelic. Vsa dolinica pod Ospom je zasajena z marelicami, ki se razprostirajo tja do Gabro-vice in do Črnega Kala. Marelična drevesa so bila do letošnje pomladi .popolnoma zdrava, nenadoma pa
JUGOSLOVANSKE LADJEPKL-	Jo predvsem . kemikalije, tekstil, ta-
NJCE noDO PRIHODNJE LETO	nin, papir, steklo, valjane jeklene
IZDELALE 12 ČEZMORSKIH TO-	izdelke, izdelke iz bakra, aluminij,
VORNIH LADIJ IN 4 POTNIŠKE,	cink, kmetijske stroje, razno orod-
Njihova skupna tonaža bo znašala	je, motorje, gradbene in elektro-
okrog 52,060 brt. Prvi "dve ladji, ki	stroje, železniško opremo in ladje,
bosta iz serije 10.000 tonskih tram-	Uvažali pn bomo kopro, oljne poga-
perjev bosta v kratkem dograjeni,	če,, kavo, čaj, poper, sladkor, ka-
Turbinski tramper »Radnik«, last	kao, trdna vlakna, kositer in druge
podjetja »Jugolinija« "oo obratoval	kovine.
med Jugoslavijo in Severno Ame-	DODATNI ZAPISNIK O RIBOLO-
riko in bo na progi, ki jo vzdržuje	VU NA JADRANU k sporazumu o
njemu enak tramper »Drvar«. »Rad-	ribolovu sta te dni podpisala jugo-
nik« je opremljen s pogonsko parno	slovanski državni svetnik, velepo-
turbino, izdelano v podjetju »Ju-	slanik dr. Stane Pavlič in italijan-
goturbina« v Karlovcu in ima 4200	ski veleposlanik v Beogradu g. Ga-
konjskih sil. Hitrost ladje je do 14	stone Guidotti. "S tem zapisnikom
morskih milj na uro. Tretjo ladjo	se italijanska vlada zavezuje, da bo
te vrste bodo izdelali v reški lad-	plačala Jugoslaviji milijon 250 000
jedelnici, četrto pa v splitski.
lir kot odškodnino za pravico ribo-
405 TON 2IVF.GA SREBRA BO-	lova v jugoslovanskih vodah. S po-DO LETA 1957 IZKOPALI V IDRI-	sobnim sporazumom pa je določe-JI. Kljub slabši kvaliteti rude pred-	no, da se bosta v januarju prihod-videvajo, da bodo dosegli predvi-	nJega leta sestali delegaciji obeh deni plan izkopa. Ocl skupne koli-	držav, ki bosta sklenili nov kredit-čine bodo izvozili 305 ton živega	ni in investicijski sporazum, ker ,ic srebra v ZDA. Vcl ko Britanijo. Za-	dosedanji o posebnih dobavah zahodno Nemčijo, Švico, Avstrijo in	padel. Ob to.i priložnosti .-o pc razna Švedsko. Računajo, da bodo za	govarjall tudi o uporabi 15 milijonov to količino iztržili milijardo 300 mi-	dolarjev, ki jih bo Italija izplačala lijonov d narjev.	Jugoslaviji na temelju medsebojnih TRGOVINSKI SPORAZUM MED	finančn h terjatev v smislu rpora-INDONEZIJO IN JUGOSLAVIJO,	zuma iz leta 1954. Ta sporazum je ki je bil te dni podpisan, predvi-	vi_-.:...i na sporazum o posebnih do-deva, da bomo izvažali v Indonezi-	bavah. sklenjen marca letos.
so se začela sušiti. Sušenje Je zajelo mlada in stara drevesa, celo drevo ali le posamezne veje. 2e v času cvetenja so se posušili posamezni šopki, kasneje je začelo od-: mirati listje in v kratkem so bile suhe posamezne veje ali pa je zajelo sušenje celo drevo.
Zavod za jadranske kulture v Kopru se je začel zanimati za ta problem. Pregledane so bile korenine, deblo, veje in listje. Najdenih je bilo več vrst škodljivih glivic in raznih hroščkov ter gosenic. Vendar nismo mogli trditi za nobenega od teh bolezni in škodljivcev, da bi bil primarni povzročitelj sušenja. Iz vseh opazovanj smo zaključili, da je v največjem obsegu zastopana glivica, ki povzroča izredno hitro propadanje sadnega drevja. Ker je bila zima v letih 1955/56 zelo huda, je imela ta glivica lepe pogoje za izredno naglo razširjanje. Seveda so pa pripomogli k propadanju še mnogi lu-badarjd in razni- drugi škodljivci.
Glede na vsa ta zapažan.ia priporoča Zavod za jadranske kulture v Kopru, da kmetje takoj posekajo in nemudoma sežgejo vsa suha drevesa in veje. Nastale rane naj premažejo s cepilnim voskom ali podobnimi mažami. Preostala drevesa je treba pognojiti, da si opomorejo od napada bolezni.
To je edini način, s katerim bodo pridelovalci teh predelov lahko rešili še zdrava marelična drevesa.
Sedaj je čas za čiščenje in obrezovanje sadnega drevja. Drevje je v času zimskega mirovanja in se ta dela lahko opravljajo vse do konca februarja.
Se enkrat ponavljamo vsa dela, ki so nujna. Vsi kmetovalci .prizadetih vasi naj se držijo naših nasvetov in takoj odstranijo in sežgejo suha drevesa in veje, premažejo rane s cepilnim voskom ali s podobno snovjo ter temeljito po-gnojijo preostale marelice.
Ing. T. B.
NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
»Zaostajanje kmetijske proizvodnje zmanjšuje dosežene uspehe na drugih gospodarskih področjih in postaja vedno bolj ovira za hitrejši in skladnejši razvoj vsega gospodarstva,« To je bila ena izmed temeljnih ugotovitev na zadnjem zasedanju Zvezno ljudske skupščine. V njej je bilo g» ugotovljeno, da bi nadaljevanje tako poti oziroma razvoja še bolj zaostrilo številna druga gospodarska vprašanja, zlasti že tako kritično vprašanje prehrane in končno tudi plačilno bilance.
O vprašanju razvoja našega kmetijstva je bilo na omenjenem zasedanju, mnogo govora. O tem je prvi spregovoril predsednik Sabora LK Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, od naših poslancev pa zlasti ing. Jože Levstik in Tomo Breje. Posebno prvi je načel važno vprašanje o skladnem dvigu in razvoju kmetijske proizvodnje v naši državi in se dotaknil načel, ki jih je zavzel glede tega osnutek družbenega plana. Znano je, da je bilo v tem osnutku predvidenih ogromno sredstev za dvig kmetijske proizvodnje. Vendar pa je osnutek, kot so pokazale kritike, to vprašanje zajel enostransko in je predvidel predvsem ogromne zneske za melioracije v naših nekdaj najbolj žito-rodnih krajih. Za to je bil za prihodnje leto predviden znesek 11.3 milijarde. To predstavlja le del tistega, kar bo potrebno vložiti za osuševanje in namakanje predelov med Donavo in Tiso v Vojvodini, Uazea tega je bilo predvidenih nadaljnji!« 5.7 milijarde za vodno gospodarska dela, in. 12.8 milijard za povečanjo mehanizacije v kmetijstvu. Iz tega zneska bi kupili deloma doma, deloma zunaj, G.500 traktorjev. Posebej so še sredstva predvidena za regresa v kmetijstvu pri nabavi kmetijskih, strojev in orodja. Odtok o tem je bil že objavljen in obenem zaradi površnosti podvržen najostrejši kritiki. Seveda to še nI vse, kar naj bi bilo prihodnje leto vloženo v kmetijstvo.
Ob pregledu postavk, ld jih je zajel osnutek plana, se Je pojavilo kot-bistveno vprašanje ali bi bilo na ta način rešeno vprašanje kmetijstva v tem smislu, da bi zagotovili čim Hitrejše naraščanje kmetijske proizvodnje. Ta naj bi omogočila zadostno iu ceneno prehrano prebivalstva, ustvarjanje potrebnih rezerv, polno izkoriščanje kapacitet prehrambene industrija, zlasti pa odpravo deficita v plačilni bilanci. Samo bežna analiza plačilne blance bi namreč pokazala, da je ena izmed temeljnih postavk na pasivni strani uvoz ogromnih količin, zlasti žitaric. Pri tem je treba upoštevati, da so pogoji za sklade» In pravilen razvoj kmetijstva podani, saj imamo dobro zemljo, primerno klimo in dovoljno delovno silo. Vse to bi nam z uporabo modernih agrotehničnih pripomočkov omogočilo cc-lo višji pridelek kot v nekaterih drugih kmetijsko razvitih deželah.
Razvoj kmetijstva v tako nakazani smeri vsekakor predvideva mobilizacijo najširše fronte kmetijskih pro-Izvajrlccv in to z razmeroma majhnimi družbenimi sredstvi. To je zlasti poudaril v svojem govoru ing. J. Levstik. Dejal je, da pomeni koncentracija tako velikih sredstev, kot Je bilo prej prikazano, izključno v ravninskih predelih naše države, ki poleg vsega predstavljajo komaj 24 '/• naše skupne kmetijske površine, preozko fronto. Na ta način ne bi bilo moč doseči hitrih rezultatov, ki so nam potrebni.
V pogledu razvoja naše Industrije je bilo večkrat govora o naši bolezni, ki ji pravimo gradnomanija. i Gradili smo velike in prevelike objekte. Nekaj sličnega naj bi zagrešili v kmetijstvu s tem. da bi koncentrirali skoro vsa sredstva na eno točko ali področje. Tako bi lahko nastale v našem kmetijstvu nevarne razlike v razvoju posameznih kmetijskih področij. Ni dvoma, da je glede na bodoči razvoj kmetijstva potrebno tudi to. Vendar pa tudi ni dvoma, da je treba v prvi vrsti obdelati ogromne kmetijske površine, ki so slabo obdelane ali celo neobdelane In v tem pogledu doseči vsaj predvojno raven.	—dt —
ENOTE
j l a
v sklopu □
j;
H1/*1?
XJ
Anglija in Francija sta precedili svojo moč, podcenili pa moč malih držav in enotnost Združenih narodov, zlasti pa sta spregledali splošno željo za mirom v svetu, ko sta za Izraelci krenili v neslavno pustolovščino v Egipt. Zgodilo se jc, česar njuni politiki in diplomati in vojaški izvedenci niso bili predvideli: agresija je naletela na splošno svetovno obsodbo in odpor. Zdaj je šlo napadaikama' samo še za to, kako se čim čast-aeje in čim ceneje seveda izvlečeta iz posledic nepremišljene akcije.
No, to je zdaj njuna sbva'r, kako ieosta poravnali vso nastalo škodo in če jo bosta sploh lahko poravnali. Ne samo gospodarska škoda, ki je bila zaradi nenapovedane vojne povzročena Egiptu, ne samo človeške žrtve — v vprašanju je »udi škoda, ki jo je zaradi onesposobljene plovbe po Sueškem prekopu utrpelo in jo še trpi vse svetovno gospodarstvo.
Reagiranje Združenih narodov ni »stalo samo pri besedah. 2e na izrednem zasedanju Generalne skupščine je Jugoslavija prednjačila v boju za likvidacijo agresije. Združeni narodi so energično ukrepali. Ustanovili so ekspedicijski korpus za zavarovanje miru na egiptovskih mejah. Zaradi velikih zaslug v splošnih prizadevanjih za ohranitev miru v svetu, zaradi njene znane miroljubne politike je spet Jugoslaviji pripadla čast, da jc bila med prvimi pozvana, da prispeva odred svoje armade v sestav sil Združenih narodov. Odveč bi bilo povedati, da je prijateljski Egipt, ki je za izbiro in prihod tujih vojakov moral dati, sveje soglasje, navdušeno in z velikim veseljem pozdravil to odločitev. Borbenost šil izkušenost naših borcev, pri tem pa velika privrženost stvari miru, ««vmešavanje Jugoslavije v notra-»je zadeve drugih držav — vse to je odločalo.
zato pa — odgovornost pred vsem svetom
Pustimo priprave in nestrpno pričakovanje naših bcrcev, ki so se končno vkrcali v Šibeniku na tri pomožne vojne ladje: na »Ce-lik«, »Triglav« in »Parfcizanko«. Burno pozdravljeni so borci na teh ladjah odpluli proti Egiptu. Za njimi so ostali spomini na priprave, izbiranje, zdravniške preglede, na opremljanje in vse drugo že kot sekaj neresničnega, kot kratke sanje, ki jih mnogi niso dosanjali.
Ladja je še vedno del domovine, domača tla. Čeprav so vedeli, da "»odo tudi ta tla kmalu zapustili in stopili na vročo egiptovsko zemljo, se borci vendarle niso čutili «samljeni, niso čutili, da bodo tuj-ai v novi sredini. Iz dveh vzrokov me — ker so še naprej živeli svoje *edno vojaško življenje in ohranili samo nekoliko spremenjene in položaju prilagojene vojaške navade v krogu svojih dosedanjih sobor-aev in tovarišev, in pa zato, ker »o prišli v prijateljsko deželo prijateljem na pomoč.
med prijatelji
Da so res prišli v prijateljsko deželo, so se lahko naši borci kmalu prepričali. Kljub žicam in stro-
PI w
lil s
SIL 'OZN na sin a JU
□
yrrxiTN r
d
Ü
go oddeljenemu prostoru za izkrca vanje v Port Saidu, kljub polenom. ki jih je naš odred dobival pod nogo od agresorskih okupacijskih vojaških oddelkov v pristanišču tega egiptovskega mesta ob vhodu v Sueški prekop, so Egipčani navdušeno pozdravili prihod naših borcev v svojo deželo. Ne
najskega polotoka. Kmalu jih je sprejela v svoj objem prava peščena puščava.
Zdaj so morali borci in komandni kader pokazati vse svoje znanje in obvladanje tehnike. Povsod sam pesek, pesek . . . Razsežno prostranstvo, v daljavi se pesek staplja z nebesno sinjino. Enolično pokraji-

-mmi
Naši borci pred izkrcanjem v pristanišču Fori Saida
bodeča žica in ne puške in pen-dreki sovražne soldafteske niso mogli preprečiti'1 domačinom, da ne bi celo objemali in pogostili pripadnike našega odreda takoj po izkr-

i
«i
Oared JLA ob Sueškem kanalu
canju, še bolj pa pozneje, ko so
že nastopili pot proti izraelskim položajem na Sinajskem polotoku.
V SINAJSKEM PESKU
Seveda je poteklo vmes precej časa, treba je bilo opraviti cel kup formalnosti, dokler niso naši vojaki zapustili Port Saida in se napotili najprej ob prekopu in nato levo preti puščavskim predelom Si-
iäSs « ♦ ■*• 's. > . • -
Motorizirani odred JLA v sklopu polotoke — še ob
sil OZN na poti proti Sinajskemu Sueškem prekopu
no seka samo cesta, po kateri napredujejo naše enote. Cesta — nekdaj je morda bila, zdaj pa je le še razbitina, ki so jo za seboj razrušile izraelske vojaške enote, ko so se umikale po sklepu Združenih narodov iz Egipta.
Pa, ko bi samo razrušile cesto — to jim ni bilo zadosti. Razen tega so še zaminirali področje ob cesti — zdaj pa napreduj. In res je bilo napredovanje zelo težavno — praktično se je omejilo na napredovanje inženircev, ki so pred kolono čistili teren. Iznajdljivost in prisebnost borcev je prišla do polne veljave. Posebno noči so tamkaj nevarne — če se le malo pre- ' več oddaljiš od taborišča, si že izgubljen, če se ne spoznaš na zvezde ali se ne znaš drugače orientirati.
Minevali so dnevi in noči in šlo je brez nesreče dalje. Zdaj bodo naši borci kmalu na položajih, ki so jim bili že spočetka odrejeni -— na demarkacijski črti med Izraelom in Egiptom, kjer bodo naše enote v interesu svetovnega miru in v službi Združenih narodov opravljale nadzorstvo nad izvajanjem določil OZN. Pri tem delu spremljajo naš odred najboljše želje vse JLA in vseh jugoslovanskih narodov.
KAJ PA BORCI IN KOMANDIRJI?
Najbolj bom zadel, če rečem, da so se izredno hitro znašli v novih pogojih življenja, zlasti v novih pogojih podnebja in dežele, med novimi ljudmi, čeprav z njimi skoraj niso še prav prišli v stik. Če odred ni na pohodu, kadar obstane in v naglici formira taborišče, izrabijo boroi vsak prosti hip, da se seznanjajo z deželo, z njenimi posebnostmi in z navadami ljudi. Seveda pa velik del svojega prostega časa posvečajo predvsem poslušanju vesti — domačih, iz tisoče kilometrov oddaljene domovine, pa tudi vseh mednarodnih, posebno tistih, ki jih neposredno zadevajo.
Sicer pa je življenje v odredu ostalo takšno, kot je bilo: vojaško. Tovarištvo in vzorna disciplina, skrb za orožje in stroje, delo in zabava in učenje, spoznavanje novih okoliščin — naši borci so povsod in vsem za zgled! Pri tem še prav posebno ne pozabljajo na svoje drage v domovini — na svoje domače, na sotovariše pod orožjem, na vse delovne ljudi naše socialistične dežele, ki tudi s svojim sedanjim delom povečujejo ugled, ki ga uživa Jugoslavija po vsem miroljubnem svetu,
Koledar za leto 1958, 3 leposlovne in 3 poučno praktične knjige lahko dobite za samo 500 din, če se vpišete v članstvo Prešernove družbe.
NEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOV S KOPRSKEGA
ra
Po prihodu delegata CK KI*S in člana Glavnega poveljstva slovenskih čet Oskarja Kovačlča, in njegovega brata Leona, je bilo leta 1941 ustanovljeno v Trstu pokrajinsko vodstvo, ki Je pristopilo k zbiranju zaupnikov OF In ustanavljanju terenskih odborov OF. Ljudstvo Slovenskega Primorja in Istre se je pridružilo množično Osvobodilni fronti v trdnem upanju, da se bo tako enkrat za vselej rešilo fašističnega jarma.
Prva primorska partizanska četa, ki jc bila ustanovljena na poaiv Glavnega poveljstva in CK KPS, je začela že v oktobru s sabolažnlrai akcijami na progi Postojna—Reka.
Med procesom pred velikim fašističnim trlhunalom v Trstu, v katerem je bilo 9 Slovencev obsojenih na smrt, ostali pa na dolgoletna ječe, je organizacija narodnoosvobodilnega gibanja v Trstu natisnila v lastni cilclostilni tehniki na tisoče letakov v slovenskem in italijanskem jeziku z namenom, da bi vplivali na sodbo.
V	dneh okoli drugega tržaškega procesa so se utrjevali terenski odbori OF, nastajale so nove celice KP. Vemo, da se je v decembru formiral v Plavju nekak okrožni iniciativni odbor OF.
S prihodom Darka Marušiča-Blaža in Albina Cotarja se je dejavnost KP in terenskih odborov OF ponovno poživila. Organizacijsko s» j« utrdila politična organizacija s prihodom Toma Brejca.
Zaradi prihoda druge čete, ki jo je pripeljal iz Notranjske Mila Spacapan-lgor, so Italijani izvedli veliko ofenzivo na Nanosn, ki jo zadala obema četema precejšnje izgube.
Kmalu nato operira v Brkinih 5 četa Zidanškovega bataljona, okoli Senožeč pa napada Italijane prva Vipavska četa. Na Krasu vrši oabotaž-ne akcije Kraška četa pod vodstvom Sibelje Antona-Stjenlte.
Stalni porast oboroženih enot, ki jih Je primorsko ljudstvo a vse ljubeznijo prehranjevalo, je imelo za posledico vrsto fašističnih ukra-pov. 8. junija Jc bil ustanovljen tržaški armadnt zbor, kmalu nate posebne' policijske enote z edinim ciljem, uničiti partizanske enote v »terra italianissima«, kot Jo je imenoval Mussolini v Gorici 31. 1. 1S42. Toda vsi sovražni ukrepi so bili zaman. Oboroženi upor je divjal z nezmanjšano silo naprej.
S prihodom Branka Babiča se je organizacija partizanskega gibanji utrdila. Ustanavlja se mreža terenskih odborov, partizanska tehnika v Bižanl, pristopilo se Je k množični mobilizaciji. Južno-primorski odred je mobilizirance z vojaškim spremstvom vodil v »Ljubljansko pokrajino«, nekaj pa Jih je šlo tudi v enote hrvaške V. operativne 'ione.
Po kapitulaciji Italije sta vsa Primorska in Istra prvikrat v svojem obstoju svobodno zadihali. Terenski odbori OF so nastopili kol predstavniki ljudske oblasti, na drugI strani pa Je vse, kar je moglo nositi orožje, zgrabilo za puške. Spontana mobilizacija je bila najnazornejSi plebiscit za priključitev Slovenskega Primorja in Istro k svnbofini Sloveniji.
V	Brkinih Je nastal Istrski odred, ki je štel l.«e» mož in raz»»ožil italijanske posadke v Brkinih, Pivki in Ilirski Bistrici. Is Istrskega oS-re.da se Jo potem na Maiunn ustanovila Snežniška (Brkinska) brigad», i a tržaškega proletariata pa Tržaika brigada. V Slovenski Istri Je deloval Operativni štab za Slovensko Primorje s poveljnikom tov. Brankom Babičem, ki Je poveljeval 400 borcem. Ta Stab je skupno a II. irvnSko brigado konec septembra osvobodil Koper ter rešil iz zaporov nad 2»i političnih Jetnikov, kmalu nato pa osvobodil tudi Izole.
Osvoboditev Slovenskega Primorja in Istre Je bil eden največjih uspehov naše oborožene vstaje in uspeh velikega zgodovinskega pomena.
V	nemški ofenzivi, ki se Je začela konec septembra, bo se ustanovljene partizanske enote zapletle v težke obrambne boje na področju Brkinov, Pivke in Slovenske Istre.
V	prvih dneh 1944. leta se je borba že toliko razmahnila, (ia so naša enote v Slov. Primorju ln Istri v poldrugem mesecu v 111 napadih na sovražnika onesposobile 504 sovražnikovih vojakov.
Istrski odred, ki se Je ponovno formiral v oktobrn IMS, ja med drugim ta čas Izpolnil s pospešeno mobilizacijo ln poSllJanjenj aovth mobilizirancev na Notranjsko in Dolenjsko, hkrati pa prenaSal predra-gocenl sanitetni material Iz Trsta v partizanske bolnlSnlce. Težke boje je vodil v maju 1514 skupaj s hrvaško Gortanovo brigado v Brkinih, V tem času je sovražnik požgal vasi Prelože, Huje, Pregarja, Zajelšje in vrgel 72 ljudi živih v ogenj. Pod vodstvom narodnega heroja Antena Sibelje-Stjenka napada Južno-prlmorski odred nemške motorizirano kolone ln vrši sabotaine akcije na daljnovodih ln železniških progah.
V	tekmovanju svobode, ki ga Je razpisal Izvršni odbor OiT olo tretji obletnici ustanovitve OF, se je vsestransko povečala aktivnost edbe-rov. Povečalo se Je obdelovanje zemlje, pomnožile volitve ▼ NOO, povečala pomoč vojski, boj proti sovražniku In beli gardi, se e veSjim tempom so se ustanavljale slovenske šole. Podpis Posojilo svobode pa je zavzel občudovanja vredno višino. Samo Slovenska Istra Je zbrala 3,350.000 lir.
Od večjih vojaških in političnih akcij v drugi polovici 1944. leta naj omenimo akcijo 31. divizije, ki je pri Postojni prepeljala čez progo, ki so jo stražili Ncmci, kolono ranjencev, ki so bili potem z avioni prepeljani v Bari (13. VIII. 1944.); boje »kraševcev« v Kosovelovi in Bazoviški brigadi pri Štanjelu (7. IX. 1944.), ter veliko sovražno ofenzivo, ki so jo Nemci vodili ves teden proti vsem partizanskim enotam v Slovenskem Primorju in Istri v oktobru.
Se danes se v Postojnski jami, ki jo letno obišče na stotino tlsočev domačih in tujih turistov, vidijo sledovi drzne akcije minersko-aabo-tažne skupine Vojkove brigade pod vodstvom brlgadnega obveščevalca Toma, ki jc v noči na 23. april 1941 uničila bencinsko flkladiičs v Postojnski jami.
V	začetku leta 1945, s prihodom kvislinških enot, se jo pritisk sovražnikov šc bolj povečal. 9. II. 1345 so Nemci zadali hud poraa komandi mesta Koper blizu Boršta. Kljub temu Je protifašistična dejavnost delovala naprej. Ciklostilne tehnike so izdelovale na tliote letakov. V Ilirski Bistrici Je odšlo od 105 domobrancev 75 v ptrtlzane.
V	zaključnih operacijah so enote IV. armade skupaj s slovenskim IX. korpusom energično napredovale proti Trstu, Gorici in Tržiču ia 1. maja 1945 osvobodile Trst. Istega dne je bil osvobojen tudi Koper. Toda boji na tem področju še niso bili končani. Enote IV. armade so morale še več kot teden dni voditi borbo z 97. nemškim armadsira abo-rom na področju Ilirske Bistrice.
z vojaško zmago nad fašizmom pa se je začel skoraj 10-letni diplomatski boj za priključitev teh krajev k matični slovenski zemlji.
Po vodniku »Od Postojne do Kopra«, ki ga bo v kratkem izdalo Turistlčno-olepievalno društvo Koper
Naša enota in prav tako naše sosedne enote so opremljene z modernim orožjem in drugimi napravami, ki jih premore sodobna vojaška tehnika. Ta se še izpopolnjuje in Ce hočemo biti dobri topničarji, ne smemo capljati za njo.
Da bi videli naše topove! Kako sc svetijo v ravnih vrstah v zimskem soncu, S cevmi, obrnjenimi proti nebu, so videti, ko da bi v vrsto postavil velikane. Človek jih mora občudovati, zlasti še, ko zve od starejših artilercev, kako natanko streljajo te jeklene pošasti.
Naj omenim primer z zadnjega streljanja, Iti so mi ga pripovedovali starejši vojaki. To streljanje so si ogledali tudi tuji vojaški atašeji, akreditirani v naši državi. Ko so videli, kako hitro odprejo topničarji moje enote ogenj iz vseh topov in kako točni so njihovi zadetki, so mislili, da so ti imeli vse elemente za streljanje že vnaprej pripravljene, saj so naši topničarji most na nekaj kilometrov uničili že s prvimi tremi granatami. Toda, ko so naši fantje videli nezaupanje na obrazih tujih vojaških atašejev, so jim predlagali: »Sedaj pa vi sami izberite katerikoli cilj.« In ti tuji neverni Tomaži so res pokazali na oddaljeno porušeno kolibo. V dveh minutah, po nekaj strelih, ni ostalo od kolibe niti sledu več. Tako streljajo naši topovi in kar je še važnejše — to je zasluga artilercev, mojih tovarišev, ki so v armadi že po leto in več.
A tudi mi hočemo biti njihovi dobri nasledniki, Zato se marljivo učimo. Na razpolago so nam sodobna učila. V kinodvorani gledamo strokovne poučne filme v streljanju, o vojaški protikemijski službi itd. Ima-
mo bolje opremljene kabinete kot ljubljanska univerza. To lahko za-trdno potrdim, saj je v njih nazorno prikazan razvoj vojne tehnike od lesenih španskih artill — po katerih je dobila artilerija svoje ime — do sodobnega atomskega orožja. Vse to je v modelih, risbah, slikah in originalih tako razumljivo prikazano, da se na to spozna tudi naš Mehmed, ki jc prišel s Kosmeta in pred tremi meseci ni znal niti pisati niti besede srbohrvaščine. Toda v posebnem tečaju se je naučil tudi pisanja in sedaj vsak dan — čeprav še z okornimi črkami — piše pismo svoji izvoljenkl v vasici pri Prištini. Razen branja in jezika pa se Mehmed uči tudi geografijo, predvsem topografijo in računstvo. Celo logaritme že išče. Vse to moramo artilerci dobro obvladati.
Kako pa prostori, v katerih živite? To bo gotovo tudi kdo vprašal. Z nekaj besedami jih lahko opišem. Povsod je red in čistoča. Tla-naše spalnice se svetijo, da se lahko ogledamo v njih. V umivalnicah in na hodnikih povsod so velika ogledala. Na hodnikih so tudi cvetlice. Vsako soboto imamo obvezno kopanje v kopalnici, nato smuk v sveže perilo. Tega perejo z modernimi stroji v pralnici.
In kako preživimo prosti čas? V vojaškem klubu čitamo časnike, igramo šah ali prebiramo knjige, ki smo si jih izposodili v naši bogati knjižnici. Večkrat gremo tudi v mesto, v kino. Tu in tam pa priredimo zabavne večere tudi sami.
Tako, vidite, pestro je naše življenje in mnogo bi lahko o njem še pisal, če bi ne. imel pred očmi urednika s škarjami v rokah.
Toda o naših predpostavljenih pa moram še povedati nekaj besed. Vzemimo mojega komandirja: Vsi ga kličemo kar kapetan Buda. Strog in resen je tako, da bi si ga tisti, kdor ga ne pozna, ne upal ogovoriti. Toda pravičen do vseh je naš kapetan. Skrben za svoje vojake kot oče za svoje sinove. Da bi ga videli, kako je pred dnevi gorel njegov obraz v radostnem nasmešku, ko je naša enota dosegla odličen uspeh pri streljanju s puško.
Ali pa kapetan Roko! Vsi v enoti ga kličemo kar »Naš Roko«. To je starešina, ki jc dober vojakom kot rodna mati. Vedno je med nami — dopoldne, popoldne in še ponoči pride pogledat, kako spijo njegovi fantje. Pred dnevi je trem vojakom podaril svoje rokavice, ko je videl, kako skrivaj vtikajo premrle roke v žepe. »Tu imate in da vas ne vidim več z rokami v žepih,« jih je očetovsko posvaril. Takih kapetan ov Rokov pa je še več v naši enoti.
Toda, končati moram. Fantje me že kličejo na vajo pevskega zbora. Pripravljamo lepo proslavo petnajste obletnice ustanovitve JLA.
Zato lep pozdrav od vojaka
BORISA KUHARJA.
Stari, dosluženi tanki, 15-tonski Stuarti, čakajo na železniški postaji, da jih prepeljejo v naše železarne in pretopijo. Tanki so sami veterani, ki so iz Afrike in Italije prišli preko Visa in vse Dalmacije ter sodelovali pri osvobajanju Trsta, Za enega izmed njih se poteguje tudi Okrajni
muzej v Kopru
pravlja uresničiti zamisel samostojnega muzeja NOB, se zelo zanima za enega izmed teh upokojenih železnih pošasti, da bo kot spomin na našo osvoboditev stal sredi Kopra in pričal o junaštvu naših preprostih ' ljudi. Mnogi, premnogi so za svobodo dali vse, tudi življenje. Taruk ob muzeju NOB v Kopru bo
jih je za vselej obstalo že na tej poti — največ so zgoreli, posadke v njih pa zoglenele.. Bil je velikanski napor. In nazadnje še težki boji za Reko pred Klano, kjer so Nemci osredotočili svojo obrambo Istre in Trsta.
Nato nenaden prodor čez Ilirsko Bistrico, Pivko in Postajno proti
Dragi urednik!
O življenju v Armiji naj bi Ti kaj napisal ob njenem petnajstem jubileju. To bi Ti želel. Prav, toda, kje naj začnem? V teh treh mesecih, odkar sem vojak, se jc nabralo v moji glavi toliko vtisov, mnogo nepozabnih doživetij. Ne bom Ti pisal o prvih dneh, ko sem kot izgubljena ovčica taval po dvorišču vojašnice. Priznati pač moram, težko je bilo te prve dni. Vse je bilo novo; način življenja, tovariši in vojaška disciplina. Odveč mi je bil ovratnik vojaške suknje. Toda vsega tega se naglo privadiš. In sedaj po treh mesecih si že domišljam, da sem star vojak, da sem se že udomačil v -tem novem poklicu, v prijaznem kraju Slovenskega Primorja, kjer je moja enota, sem se spoznal z mnogimi domačini, ki so nam- prav sedaj, za naš jjraznik — 22. december — pripravili kar več prireditev in daril za posamezne enote, kakor tudi za najboljše vojake.
V svoji vojaški enoti sem se srečal s postavnimi mladeniči vse Jugoslavije. Ljudje različnih poklicev smo tu zbrani:. od inženirja Miodraga iz Beograda, profesorja Janeza iz Jesenic, tehnika Gerasima iz Skoplja, kmeta Mehmeda, ki je doma osem ur hoda od Prištine, in do malega zgovornega krojača Pera Iz Leskov-ca v Srbiji. Prvič sem se tu srečal z njimi in že po nekaj dneh smo postali nerazdružljivi tovariši. Kjer koli je potrebno, si med seboj pomagamo. To predvsem še pri učenju. Tega jc 'precej. Od jutra do večera smo v učilnici. Tu ln tam gremo tudi v naravo, da praktično preizkusimo razne moderne in zapletene topniško inštrumente in naprave.
Naša oklepna vozila na tržaških ulicah 1. maja 1945
Tržaški Coroneo neposredno po kapitulaciji nemških vojakov, ki so se zabarikadirali v njegovih kleteh. Njihov odpor so zlomile tankovske granate
Trstu, lci je bil prav za delavski praznik — 1. maj leta 1945 — osvobojen brez vsake zavezniške pomoči. Draga je bila ta zmaga, saj" so tisoči naših najboljših sinov padli na prihodih k mestu in v pouličnih bojih. Bazovica, Opčine, Bo-Ijunc in še vse druge vasi okoli Trsta — vse to so kraji, je zemlja, M jo je obilno napojila kri naših najboljših ljudi.
Zato je prav, če bo ob novem muzeju NOB v Kopru stal kot neizbrisen in večen spomin na to sveto, za svobodo prelito kri, prav tak Stuart, tak tank, s katerim so vsi ti spomini neraztrgljivo povezani.	Rastko'Bradaškja
Borci Jugoslovanske ljudske armade ljubijo svoje orožje, ki jim ga je dalo ljudstvo v roke za obrambo naše socialistične domovine. Orožje čistijo vojaki vsak dan znova
Še zadnja ocena _položaja pred napadom
Pravo veselje je tudi za nas, stare borce, ki že zdavnaj nismo več v armadi, smo ji pa nekdaj z dušo in srcem pripadali in jo celo pomagali ustvai\jati in graditi, kadar se snidemo z aktivnimi vojaki — nekdanjimi partizanskimi sobor-ci. — Zaradi intenzivnega življenja in delovnih nalog, ki terjajo celega človeka, včasih ta vez nekoliko oslabi. Ob podobnih praznikih pa, kakor je Dan JLA — 22. december, in še prav posebno letošnji,
Motorizirane enote JLA se v osvobojenem Trstu pozdravljajo s Tržačan-
kami za 1. maj 1945
Oficirja tankovske enote JLA, kapetan Drago Rado.š in poročnik Dionizij Prizmic, sta oba aktivna udeleženca slavnega pohoda I. Tankovske brigade v bojih za osvoboditev Jugoslavije in osvoboditev-Trsta. Naša slika ju prikazuje pred dosluženimi Stuarti, ki so imeli v rokah takih borcev levji delež v osvobajanju naših tal od osovraženega nacifašizma
la 1945 osvobajali Jugoslavijo in končno izgnali okupatorja celo iz Trsta, To je bil podvig, skupek junaštva, odločnosti in neprimer-
našo slovensko obalo večno spominjal na njihovo veliko žrtev.
Po posredovanju poveljnika enote, starega partizanskega soborca, sem se spoznal z neka,j preživelimi udeleženci velikega pohoda I. tankovske brigade JLA. Kapetan Drago Radoš in poročnik Dionizij Prizmic, prvi iz Dubrovnika, drugi iz Mosta.rja, sta se zelo rada odzvala povabilu na kratek razgovor. Saj — klepetali bi lahko ure in ure in nam ne bi zmanjkalo snovi za razgovor. Vtisi te vrste in doživetja pod takimi pogoji se do smrti ne pozabljajo, vedno so živi v nas.
Obiskali smo Stuarte na železniški postaji in se tudi fotografirali tamlkaj. Njihova zgodba, lci nas zanima, se prične nekako 16, julija 1944, ko je bila v mestu Gravini v Italiji formirana v glavnem iz Primorcev in s prekaljenim partizanskim komandnim kadrom Prva tankovska brigada JLA. Po raznih komplikacijah pot čez morje na Vis in v Dubrovnik, v dveh grupah, ki sta se končno sestali v Mostarju. Skozi nenehne borbe so napredovali in zavzemali utrjene sovražnikove postojanke. Veliko
pa ta vez okrepi. To ni letos samo praznik aktivnih pripadnikov naše ljudske armade, marveč je praznik vseh naših ljudi.
Kako prisrčen je tak stik med starimi partizani, ,je ponovno potrdil obisk, ki sem ga le dni napra-,vil v neki naši tankovski enoti, kjer čuvajo še nekaj starih, doslu-ženih 15-tonskih Stuartov, s katerimi so naši vojaki in oficirji apri-
Stuartom in k ljudem, ki so z njimi upravlj*ali pred dvanajstimi leti, Malo jih je več — enih in drugih. Naš muzej v Kopru, ki se pri-
Naši tanki napredujejo z Opčin proti Trstu 1. maja 1945
ljivega strateškega znanja, da jf ob tem ostrmel ves svet in moral nehote dati naši mladi armadi vse priznanje, čeprav je na mnoge to delovalo kot mrzel tuš, ker jim pač taka moč ni šla v račun.
No, namenil sem se orav k tem
Eden Izmed osnovnih problemov izvajanja gospodarskega načrta okraja Koper je brez dvoma vprašanje kvalifikacije delovne sile. Zaradi naglo razvijajoče se industrije, predvsem v obalnem področju, je prišlo do 'ega, da danes v nekaterih panogah našega gospodarstva opravljajo delo kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev ljudje, ki so si v svojem dolgoletnem delu pridobili le praktično usposobljenost, ne pa ustrezno vse-stransko in splošno izobrazbo. Tako je danes v obmcTskih predelih koprskega okraja okrog 500 delavcev, ki nimajo priznane kvalifikacije in je v Kopru celo podjetje, ki ima skoraj 50 odstotkov zaposlenih na takšnih delovnih mestih, ki zahtevajo namestitev kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev.
V	drugih predelih Slovenije so v letih 1950/51 na osnovi zveznih predpisov rešili to ^vprašanje z npoštevanjem delovne dobe, večletnega praktičnega dela v določenem poklicu in starosti posameznika. Ta prevedba pa ni bila izvršena v obmorskih krajih, kqr zaradi neurjenega pravnega položaja v bivši coni B ni bilo možno imenovati posebne izpitne komisije, ki bi na osnovi predpisov in navodil vlade FLR.T izdala odločbe o priznanju kvalifikacije delavcem, zaposlenim na področju bivšega koprskega okraja. Zato še danes nimajo nekateri priznanja o strokovni sposobnosti in zato v tem niso izenačeni z drugimi delavci v naši državi.
V	preteklem letu je tajništvo za delo pri OLO Koper, ki s sekretariatom za delo pri Izvršnem svetu LRS proučuje izdajo posebnega odloka, veljavnega za koprski okraj, ki bo imenoval posebno izpitno komisijo za kvalificirane delavce, že sestavilo komisijo pri kateri je položilo strokovni izpit 140 delavcev. Pri tem pa se je opazilo, da so bili nekoliko prizadeti tisti, ki že deset do trideset let delajo v svojem poklicu in so mlajši od 40 let, ker je program za polaganje strokovnega izpita z ozirom na zahteve po splošno teoret!čnem znanju za njih preobširen. Bilo je več primerov, ko so morali kandidati ponavljati izpit iz teoretičnega dela, čeprav so bili s svojim strokovnim znanjem usposobljeni še nadalje opravljati delo kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev.
Tajništvo za delo pri OLO Koper predlaga, da bi v obalnem področju našega okraja ponovno pro-hčili možnosti priznanja kvalif:ka-cije prvenstveno vsem tistim, ki so na tem področju zaposleni najkasneje od 31. decembra 1951 dalje. Ta naknadno Imenovana komisija bo mora^ proučiti praktično znanje vsakega posameznika in izdati odločbo, ki bi služila kot dokaz priznanja njegove kvalifikacije. Ker pa morajo imeti kandidati tudi splošno znanje iz drugih, za strokovni izpit potrebn:h predmetov, kot so materinski jezik, matematika, osnove naše državne ureditve in delovna zakonodaja, je potrebno, da podjetja organizirajo
predavanja in seminarje za člane njihovega delovnega kolektiva, na katerih bodo dobili temeljito pripravo za polaganje strokovnega izpita. Takšna predavanja so že v Tovarni mila v Piranu, v Tovarni lesonitnih plošč in furnirjev »Topol« v Ilirski Bistrici, v »Elektro« Sežana in »Elektro« Koper, v podjetju »Telekomunikacije« v Sežani in pri Avto-moto društvu Koper.
Omembe vredna je tudi ta ugotovitev: čeprav imajo podjetja možnost, da imenujejo posebne strokovne komisije, Id bi priznale
strokovno usposobljenost priučenih pollcvalificiranih delavcev in bi jih pritegnila k polaganju strokovnih izpitov, nekatera med njimi omalovažujejo potrebo po strokovnem usposabljanju njihovega kadra. Priporočljivo je zato, da te gospodarske organizacije resneje razmislijo o tem problemu in da s sistematično vzgojo, tako strokovno kot politično, omogočijo članom delovnih kolektivov, da si pridobijo tisto znanje, ki je nujno pot.rebno za nadaljnji pospešeni razvoj našega gospodarstva.
Prisončna stran padenskega grebena je pravi olj kov gaj. Kot znano, je že huda zima leta 1928/1929 zelo prizadejala oljke po vsej Slovenski Istri. V Padni so oljčna drevesa tako zmrznila, da so jih morali požagati pri tleh Iz parobkov (čokov) so v naslednjih letih zrasla nova drevesa, ki so v zadnjih desetih letih, pred lansko ponovno pozebo, obrodila več sadu kot pred pozebo 1928/29. Tako je pred nekaj leti Jakob Pucer sam pridelal 800 litrov olja. Leta 1953 so Paden-čani dobili za prodano olje 1,400.000 dinarjev. Tisto leto so pridelali tudi 1200 hI vina, medtem ko je letošnji vinski pridelek dosegel komaj OCO hI.
Zanimiv primer odpornosti oljk proti pozebi se je letošnjo zimo pokazal pri posestniku Lazarju Pribcu iz Padne. Na kraju, ki ga po domače imenuje »Pod solne«, na jugozahodu vasi, ima majhen oljkov nasad. V tem nasadu so eno večje in štiri manjša oljčna drevesa, ki niso nič občutila letošnjega
Opozorilo vsem trgovskim podjetjem, trgovinam, kmetijskim zadrugam in ostalim trgovskim poslovnim enotam v koprskem okraju, ki zaposlujejo delavce v trgovini.
Glede na to, da na Zbornico ka;r naprej prihajajo nepopolno izpolnjene prijave za ugotovitev strokovne izobrazbe delavcev v trgovini, opozarjamo vse prizadete, ki po »Pravilniku o strokovni izobrazbi delavcev v trgovini« pridejo y po-štev za prevedbo, da komisije pri Okrajni trgovinski zbornici Koper ne bodo sprejemale oziroma obravnavale nepopolno izpolnjenih prijav. Isto velja za prijave brez vseh potrebnih dokaznih listin in dokumentov, na podlagi katerih se do-■ kazuje resničnost podatkov v »Prijavi«.
Trgovinski delavci, ki ne posedujejo ustreznih dokumentov, si jih morajo na vsak način preskrbeti — bodisi preko občinskih ljudskih odborov ali z izjavami prič pri sodiščih.
Ponovno obveščamo vse prizadete, da se točno ravnajo po pojasnilih in navodilih za izpolnjevanje prijav, ki smo jih poslali istočasno z obrazci.
¡□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i.
... če bi Potovalni urad »Adria« v Portorožu odprl svojo poslovalnico tudi v Piranu, kjer je začetna in končna postaja vseh avtobusnih zvez z drugimi kraji naše države, in da bi piranski krajevni čini-telji temu podjetju pomagali pri ureditvi nujno potrebnega turistično-potovalnega lokala v Piranu;
... če bi na obmejnem bloku v Škofijah uredili čakalnico z okrepčevalnico in sanitarnimi prostori, da ne bi bili potniki izpostavljeni vremenskim neprilikam in ne bi ovirali z navalom delo obmejnih organov;
... Ce bi v Piranu odprli prodajalno električnega in radio materiala. da ne bi bilo potrebno P rančanom potovati nakupovat v sorodne Cj trgovine v Koper ali celo v Ljubljano;
... če bi upravnik obrtne delavnice Oblačila-Obutcv v Portorožu posvetil del svojega prostega časa tudi seznanjanju z družbenem upravljanjem, da ne bi le na osnovi nekega telegrama iz Beograda odpovedal službo kar vsem članom delovnega kolektiva.
... če bi občinski ljudski odbor v Izoli sprejel odlok o vzreji perutnine ter predvidel kazni za tiste lastmke kokoši, ki dopuščalo da se njihova perutnina pase na tujih zemljiščih, kjer dela škodo na posevkih vrtičkarjev.

mraza. Te oljke so cepljene, sorte »belica« in je večje drevo tudi letos dalo 30 kg oljk. V normalnih letinah pridela Pribac v svojem oljčnem nasadu okrog 300 kg oljk. Na nedavni kmetijski razstavi v Ravnu je tovariš Pribac med drugimi pridelki razstavljal tudi eno oljčno vejo s tega drevesa, polno najlepših debelih oljk. Kot priznanje za skrbno, obdelovanje zemlje je Pribac na tej razstavi dobil 2000 dinarjev nagrade. Kmetijski strokovnjaki so mnenja, da bo treba to sorto, ki je pokazala tako odpornost proti mrazu, razšitiri po vsem obmorskem pasu.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da so v Novi vasi po znani pozebi leta 1929 uničili večje število oljk s tem, da so izkopavali in prodajali za drva tudi parobke požagan;h oljk. Padenski kmetje pa so pozebie oljke samo požagali in v naslednjih letih skrbno vzgajali mlada drevesa, ki so pognala iz parobkov.
Padenčani tudi skrbno obdelujejo svoje vinograde, polja in oljčne nasade. V dolini »Pri Bandelju« imajo nekaj polja, kjer sejejo koruzo in pšen;co. To polje je tako skrbno obdelano, da se poleti zelo razlikuje od ostalega v bližji. Skrbi jih le, kako bodo letošnjo zimo preredili sedanje število živine, ker je bila zaradi suše letina sena bolj s^ba. Precej kmetov pravi, da bodo prisiljeni zmanjšati število živine s prodajo. Mogoče bi bilo prav, če bi kmetijska zadruga pravočasno poskrbela za nabavo sena po zmerni ceni, da bi tako obvarovala dragoceni živinski kaoital.
P. A.
Obranili smo za *i25 miljonov din vrednosti
V koprskem okraju je bilo letos 171 požarov. 1299 prostovoljnih gas;lcev jih je pogasilo v 4226 delovnih urah. Večina požarov je bila v stanovanjskih zgradbah kot posledica s'abih dimnovodnih naprav. Okrog 60 požarov je bilo gozdnih, med katerimi je bil naj-večii v Baču pri Pivki, kjer je sode'oyalo 113 o'anov prostovoljnih gasVskih društev, več desetin domačinov in pripadniki JLA.
Zaradi nepazljivosti in malomarnosti je ogenj izbruhnil 68 krat. Gradbene pomanjkljivosti so bile vzrok 24 požarom, nepremišljena igra otrok z vžigalicami pa 15 požarom.
Ognjeni zublji so hoteli uničiti stanovanjska in gospodarska poslopja v vredosti pol milijarde dinarjev, vendar pa je gasilcem usnelo z omejitvijo požara in hitrim gašenjem obvarovati pred upepelitvijo za okrog 425 milijonov dinarjev vrednosti družbene in privatne imovine. Med uničenim premoženiem je bilo za 23 mr-lijonov dinarjev zavarovanega imetja, osta'o pa n.i bilo zavarovano, kar kaže. da namen zavarovale shižbe še ni popolnoma osvojil mišljenja naših prebivalcev o nuinosti zavarovanja premoženja pred požari.
Člani SZDL in organov družbenega upravljanja — berite in dopisuj v naš list »Slovenski Jadran«!
O © O
Na nedavnem posvetovanju članov ZK v Portorožu so v okviru Komisije za družbeno upravljanje številni diskutanti podali vrsto poučnih in zanimivih mnenj o uveljavljanju in problemih .delavskih, potrošniških ter hišnih svetov. Govoreč o dosedanjem delovanju in upravljanju organov družbenega upravljanja na omenjenih treh področjih pa so udeležene! posvetovanja — kar je vsekakor koristno in prav — posvetili obilo pozornosti vprašanju proizvodnosti dela In sistema nagrajevanja v naših gospodarskih organizacijah.
Zaradi pomembnosti obravnavanih vprašanj in v prepričanju, da bomo ustregli tako organom družbenega upravljanja kot tudi ostalim bralcem, smo se odločili jedro diskusije objaviti v nekaj nadaljevanjih. Hkrati opozarjamo udeležence posvetovanja, da bo predsedstvo Komisije za družbeno upravljanje v teh nadaljevanjih odgovorilo (oziroma pojasnilo) tudi na tista vprašanja posameznih dislcutantov, na katera spričo pomanjkanja časa na zasedanju ni bilo mogoče.
„zakovani
z«
Tarifni pravilnik ter pravilnik o normah in premijah je med prisotnimi diskutanti v Komisiji za družbeno upravljanje kritično orisal tov. Marko R a j n e r. Opozoril je, da naši nespremenjeni tarifni pravilniki veljajo že okoli dve leti, čeprav se je v mnogih podjetjih od takrat bistveno spremenil način in sistem dela! Ker pa so spremembe tarifnih pravilnikov vezane na postavke zveznega Izvršnega sveta, jih je težko prilagajati potrebam posameznih razvijajočih se gospodarskih organizacij. Škodljiva »zakovanost« tarifnih pravilnikov po mnenju tovariša Rajnerja pa le še prispeva k temu, da se tarifne postavke odrejajo po ljudeh (osebah), .namesto da bi se odrejale po delovnih mestih.
Premalo skrbi za: uvedbo normi
V nadaljnjih izvajanjih je tovariš Rajner omenil, da ima od 150 gospodarskih organizacij, nad katerimi ima pregled Komisija za plače, le 18 pravilnike o normah in še ta so po večini vrnjeni gospodarskim organizacijam v izpopolnitev. Posledica tega je, da je v podjetjih našega okraja komaj 30 odstotkov normiranega dela, čeprav bi bilo možno ta odstotek podvojiti. Hitrejše in doslednejše uvajanje norm ovira dokaj razširjeno napačno mnenje, da se prekoračenje norm preko določenega odstotka ne sme izplačevati, dalje prehitro spreminjanje, »rezanje« norm, namesto da bi se norme po potrebi revidirale po preteku šestih mesecev, in končno v nekaterih podjetjih nezainteresiranost tehničnega in administrativnega kadra na uvedbi norm, ker zahtevajo norme pač nekoliko več evidence in kontrole.
Govoreč o premijskih pravilnikih, je povedal tovariš Rajner, da je prejela Komisija za plače doslej le dva v potrditev. Glavna težkoča je v naziranju, češ da premijskih pravilnikov nima pomena sprejemati, če dobička ne ustvarjamo v zaželeni meri. Po mnenju tovariša Rajnerja naj bi premijski pravilniki izpopolnili sedanji način nagrajevanja ter tako stimulirali proizvajalce za večjo storilnost. Različna navodila, ki smo jih sprejeli za sestavo premijskih pravilnikov, pa moramo temeljito preštudirati in jih s ciljem, da bodo pripomogli k povečanju storilnosti, prilagoditi okolnostim v posameznih gospodarskih organizacijah.
Preveč nadurnega delo I
Dejstvo, da se je v minulem letu izplačalo za nadurno delo na področju našega okraja okoli 30 milijonov dinarjev, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa polnih 22 milijonov dinarjev, nas opozarja, da se bomo morali v bodoče z vso doslednostjo posluževati nadurnega dela le v primerih, ko z nadurnim delom preprečujemo škodo!
Vsakemu zaposlenemu 7000 din več 1 Kako?
Tovariš Ing. Peter Aljančlč je poudaril, da obstoječi pla--6;lni sistem le nudi precejšnie možnosti za stimulacijo, ki pa dostikrat ostanejo neizkoriščene. V sedanjih pogoiih, pravi tov. Aliančič, bi se moifa z normami in premijami povečati delovna storilnost '01 s tem zvišati rea^e plače. Toda povečamie storilnosti na primer preko zmanišanja izmečkov, prihranka na materialu, izboljšanja kvalitete dela itd., nai bi se takoj nagradilo, ne pa čez pol leta, ko proizvajalec malone že pozabi, zakai ie nagraden. Premije bi se po niegovem mnenui mora'e sedaj v začetku izplačevati na^orsi neposrednem pro-izvaia^em in še^ potem vodilnemu osebju, ker bi na ta način vse v rK>dietj'h močneje 7a:"t°resirali na prenvranju — pomeni na povečanju delovne storilnosti.
Nato je tovariš Aliančič podal zanimiv izračun, ki kaže, lcal vse bi dosegM. če bi se v gospodarskih organizaerah na poiročiu našega okraia dv:gn'la deTovna storilnost le za 5 odstotkov. Po?'e!mo: uno-števaioč se'ian:e inštrumente bi nam da'o 5-oistotno povečanje delovne storilnosti za skorai dve milijardi večjo proizvodni o. P'ačn! sk1 ad bi se povečal za 117 mPijonov d.inariev, kar pomeni na enega za^os^nepa v na5»m okraju povprečno za 7 000 rVnariev. Stanovanjski sk'ad bi se povečal za 12 miVionov d;nariev. sk^ad za socia^o zavarovance ra za 47 nvliionov dinariev. kar bi s pridom mog'i uporabiti za preventivne zdravstvene ukrepe in gradnjo zdravstvenih ustanov. Dalje bi se povečal dobiček za 473 milijonov dinarjev, k: bi se po obstoječih mštrumentih razdelil kot sledi: Zvezi 94 milijonov, v investicijske sk'a:le ljudskih odborov 33 miVjonov. v proračune ljudskih odborov pa bi se stek'0 28 milijonov dinarjev. O tem se zares izplača razmisMti, posebno ker bi se mog1;) o"nen:°no ^^o-istotno zv;ša'"re pro:vozdnosti doseči skoraj povsem brez večjih fizičnih naporov proizvajalcev, torej le z boljšo organizacijo deia, varčevanjem itd.
N
VIKTOR EFTIMIU: ČLOVEK, KI JE VIDEL SMRT
Po komediji Francoza Gehrija »Šesto nadstropje« smo videli zopet komedijo, in sicer delo Romuna Viktorja Eftimiuja »Človek, ki je videl smrt«. Zdi se, da je naža gledališka uprava po temni Maro-dičevi drami »Svetloba nad davnino« ubrala svetlejše strune z izborom komedij. K temu lahko prištejemo še mladinsko igro, Ocvir-kovega »Petra Klepca«, katerega premiera bo te dni. Potem bo menda na vrsti zopet drama, tako da bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji resnih del. Vsekakor bo taka repertoarna politika nujna, kajti na terenu niso Lmeli gostovanja Ljubljančanov in Tržačanov, ki bi prinesli kaj spremembe v naš komedijski žanr.
Prizorišče komedije »Človek, ki je videl smrt« je dremotna romun-
kucne vse na glavo. Še več: v največjem zaletu, ko gre nekaterim za nohte, snamejo drugi krinko in pokažejo svoj pravii obraz. Nepričakovan razplet, ki ga zopet povzroči Potepuh, vse uravna: spodobni meščani se zavedajo svoje golote in oblečejo vsakdanjo obleko Oipraivičevanja, zaljubljeni par" se laluko poroči, častihlepju bo zadoščeno, Potepuh pa bo morda igral nekaj časa dobro vzgojenega mladeniča meščanske družine.
Kakor je razvidno iz te strnjene in karakterizirane vsebine, je Potepuh glavna oseba komedije, ki bi bila lahko tudi družbena satira, če bi imela nekoliko več osti. Pri naši uprizoritvi igra Potepuha MARJAN BAČKO. Ne samo po pomembnosti vloge, ampak tudi po svojih igralskih kvalitetah je na
iifl mhm
Z uprizoritve Eftimiujeve komedije »Človek, ki je videl smr
odru dominiral. Igrati v eni dve zelo različni vlogi, igrati dvakrat, za gledalce in za svoje soigralce, to ni lahka stvar. Bačkovi kreaciji bi dal prav gotovo priznanje tudi avtor. Protiutež Potepuhu, predstavnika malomeščanske province, sta vinogradnik Filimon in lekarnar Leon. Igrala sta ju MARJAN LOMBAR in TONE ALBREHT. Obe figuri sta bili uspeli, posebno Leonova, v kateri je Albreht prekosil vsa optimistična pričakovanja in prerokovanja o svojem umetniškem razvoju. S svojo drugo vlogo na koprskem odru je Lombar pokazal sposobnost kreiranja karakternih vlog starejših, preprostih ljudi. Četrti moški v tej komediji je Leonov sin TIBERIJA LEMUTA. Skrbno in dobro izdelana stranska vloga pomeni za tega igralca uspeh. In tu sta končno še dve ženski vlogi: Filimonova žena in hčerka — ANČKA GRGURE-VIČ in BREDA URBI5. Svoje moške soigralce sta uspešno dopolnjevali. Čeprav sta skoraj ves čas na odru, sta njuni vlogi izrazito postranski.
Zdaj še nevidni sodelavci. Režiser IGOR PELAN ima nemajhno zaslugo za tekoč potek dogajanja ter za pravilen odnos igralcev do dela in dogajanja na odru. Morda je bil tempo ponekod celo prehi-ter, še vedno pa je to manjša pomanjkljivost, kakor bi bila dolgočasna razvlečenost. Režiserjev koncept sta lepo podprla ing. NIKO MATUL z okusno in primerno sti-liziratiu sceno in Milena Kumar-Matulova s kostumi.
Na terenu bo imela komedija »Človek, ki je videl smrt«, prav gotovo lep uspeh. 2e zaradi svoje razumljivosti, nepretenciozne vsebine in rahlih puščic, predvsem pa zato, ker gre za uspelo uprizoritev.
Z. L.
Leo llar razs »Kopra
V mali dvorani GSP v Kopru je bila v soboto 15. t. m. svečana otvoritev razstave slikarja Lea Vilharja iz Postojne. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki oblasti, javnega in kulturnega življenja ter ljubitelji likovne umetnosti. O usp ehu razstave priča velik obisk in številne odkupljene slike. Razstava, bo odprta do 25. decembra. Nekaj več o njej in o slikarju bomo objavili v prihodnji številki. Naša slika kaže Lea Vilharja pri delu ob oranski obali leta 1937.
Težnja, da bi tudi v Kopru postavili okrajni spomenik borcem, padlim v osvobodilni vojni, ni nova. Organizacije Zveze borcev so že pred leti začele s pripravami za postavitev spomenika in zbrale za njegovo postavitev v okrajnem merilu 13.669.358 din. Za postavitev spomenika padlim borcem v občinskem merilu pa je nabranih 1 milijon 349.850 dinarjev.
Mislim, da je primerno, da v teh dneh, ko proslavljamo 15. obletnico ustanovitve JLA, opozorimo tudi na nujnost postavitve spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.
Po priporočilih III. kongresa ZB Jugoslavije. ki je bil lansko leto maja v Ljubljani, bo potrebno spremeniti prvotno koncepcijo. Komisija za obeleževanje zgodovinskih mest in aktivnost na oživljanju
ska provinca, lahko pa je slika kateregakoli lenobnega životarjenja, kjer vse življenje teče po ozkem tiru malomeščanskega stremljenja: borba za stolček, trgovina in spodobna ljubezen, katere cilj je zakon s privoljenjem staršev. V to »očarljivo« monotonost brez dogodkov, med te ljudi, ki ne poznajo razburjenj, prinese naključje človeka — Iti je videl smrt. To je »trok drugega sveta, sin širnih planjav in brezkončnih cest, potepuh in brezdomec — po poklicu in rojstvu pa igralec. Kar je pa najvažnejše: to je človek, ki je doživel grozen trenutek med mostom ter zeleno vodno gladino, trenutek, ko Človedc vidi smrt, ki ga čaka v mrzlih valovih reke. Seveda je razumljivo, da taka široka in težko preizkušena človeška natura ne more vskladíü svojega koraka s priučeno moralo malomeščanskega okolja. Ljubezni"vo in brezbrižno pojmovanje življenja ter svoboden odnos tío vsega vnese zmedo v enolično provincialno životarjenje in pre-
PRED KRSTNO PREDSTAVO MLADINSKE IGRE V KOPRU E3
DE. LEON ŽLERN K: LJUDJE med SEBOJ
Leta 19154 je imel dr. Leon Zlebnik v ljubljanskem radiu vrsto predavanj pod naslovom »Ljudje med seboj«. Zaradi velikega zanimanja poslušalcev in pomanjkanja tovrstne literature pri nas, se je odločila Knjižnica Zveze prijateljev mladine Sloven je, da izda ta predavanja v knjižni obliki. Tako je izšla že lani prva knjiga, letos pa druga, prihodnje leto pa izide še tretja In zadnja. S tem bomo dobili prvo večje delo te vrste v Sloveniji po vojni.
Glavni namen tega dela. je rekel avtor v uvodu k prvi knjigi, je razmisliti, kako bi svoj odnos do sočloveka in do soljudi izboljšali, Zato vsebuje prva knjiga pomenke o vedenju In ravnanju. Ta vprašanja medsebojnih odnosov so tako splošnega značaja, da zadevajo prav vsakogar, ne glede na poklic, stan ali ¡¡pol Zalo nam dr, Zlebnik v drugi knjigi še bolj odkrije »psani svet osoon h stikov« ter osvetljuje pereča vprašanja s področja prakt čne psihologije in. morale v prijetno kram-Ijajočem stilu brez zoprnega pr.di-garskega tona in nepotrebnega filozof ranja S tem nač nom do?eže svoj namen: začnemo razmišljati ludl o stvareh, ki so sicer zelo važne, pa jih človek tako pogosto pozab' v utrujajočem in naglem ritmu našega vsakodnevnega življenja.
Zgodba o Petru Klepcu, ki iz drobnega, slabotnega pastirčka postane najmočnejši človek daleč naokoli, je že stara. Sodi v zvrst ljudskih zgodb, ki s svojimi čudovitimi zapleti in razpleti z domišljijo opremijo resnične ali mogoče dogodke in imajo tudi. poučno jedro. Zapisovalci ljudskega slovstva so vedno znova naleteli na pripovedovanje o Petru Klepcu z Notranjskega, toda kakor je bilo različno pripovedovanje, tako so jo različno tudi zapisovali. Potem so to zgodbo še oblikovali naši pripovedniki In ji vdahnili vsak nekaj svojih lastnih domislic. Zato imamo več inačic iste zgodbe.
Med avtorji, ki jih je zamikala ta zgodba, je tudi Vasja Ocvirk, po poklicu novinar, bolj znan pa po številnih uspelih radijskih igrah in ne-. katerih odrskih uprizoritvah. »Peter Klepec«'bo tretje njegovo delo, katerega krstno izvedbo Je pripravilo naše Gledališče Slovenskega Primorja (»Tretje ležišče, »Srečno, ljudje!«) Predstave »Klepca« bodo v Kopru ob praznovanju Novoletne jelke, premiera je predvidena za 25. december.
Povabili smo avtorja Vasjo Ocvirka, kot je novinarska navada, da bi nam nekaj povedal o svojem delu. V gledališču so tako na tesnem s časom (saj je minilo komaj teden dni od zadnje premiere), da režiser ne utegne.
Razgovor je potekal nekako takole: Kdaj si prišel na zamisel, da bi iz zgodbe o Petru Klepcu napisal mladinsko igro?
Ne bi mogel povedati letnice. Toda vem, da je že dolgo. Od takrat, ko sem kot dijak prvič prebral zgodbo v Grafenauerievi čitanki. Pozneje sem zasledil Klepca še pri Kelemini in ni me več zapustil. Iskal sem čim več virov. V Blci-weisovih Novicah sem našel pet ali Šest variant te zgodbe in čudil sem se, da se ni še nihče lotil tega zi-nimivega gradiva. V svoji domišljiji sem si ustvaril dva Petra Klepca: enega majhnega in nebogljenega, drugega pa mogočnega koren'alta. Svojo z^clbo sem sklenil nadaljevati tnm, kier so drugi nehali: takrat, ko dobi Klepcc svojo izredno moč, Tu se je moja fantazija sprostila in nanlela zgodbo. Zamiflil sem si strn eno dogajanje s kratko retrospektivo v več dejanjih in potem sem to zamircl nosil dolgo v sebi in jo kuhal.
Zapisovalci Petra Klepca so prestavljali zgodbo v različne čase. Katero dobo si izbral?
Turške čase. Takrat je slovenski kmet reševal graščaka, njegovo imetje in življenje, ko pa je turška nevarnost minila, je graščak kmeta zopet izkoriščal in je pozabil na njegove usluge.
Tvoja dramaturška koncepcija? Ali je to izrazita igra za otroke, ali mladinsko delo za odrasle?
Nekdo me je o tem že spraševal, čeprav je vprašanje drugače formuliral kot ti. Povedal sem že, da je moja fantazija začela delovati tam, kjer so drugi nehali. Osebe sem si popolnoma izmislil, pisati pa sem skušal tako, da je otrokom razumljivo, zanimivo pa tudi za odrasle. Zgodba je ohranila svojo preprostost, prepletena pa je s humorjem in s herojskimi podvigi.
Verjetno te bo zanimal nov (vsaj zame) dramaturški prijem: poleg Klepca je glavna oseba njegov vrstnik Motilcc, ki zgodbo pravzaprav pripoveduje, toda obenem aktivno posega v dejanje in ga poganja tam, kjer se kaj zatakne. Torej ni samo pripovedovalec, ampak živa odrska figura, ki razen teg.i, da išče očeta, skrbi za stik z občinstvom. Ta način oblikovanja sem zasledil pri Amcrikancih. Sicer je vse normalno: 5 dejanj (pred materino bajto in na gradu), oseb veliko, tako da bodo igrali nekateri tudi po dve vlogi; kmetje, graščaki, Turki. Delo bo režirai Srečko Tič, ki je izdelal tudi sceno. Govorica preprostih ljudi je prilagojena dolenjskemu narečju, kar bo za primorske odre vsekakor novost.
Bi rada vedela šc kaj?
Seveda. Če se ti zdi, da si povedal vse o Klepcu, pa tvoji načrti za bodočnost in kaj pišeš z:!aj?
Pa se res ne moreš znebiti stare formulo, čeprav dobro veš, da člo-
vek nerad govori o tistem, česar še ni končal. Poslal sem. nekaj Mestnemu gledališču v Ljubljano, ne vem še, če so sprejeli. Za Zagreb pišem mladinsko dramo iz sodobnega življenja »Razbita vaza«. Tudi z GSP se nekaj dogovarjamo. Predvsem pa bi čimprej rad končal knjigo, ki jo bo verjetno izdala Primorska založba Lipa. Naslov bo »Hajka« in to ti že pove, da je iz časa narodnoosvobodilne vojne.
Slišala sem, da se nameravaš popolnoma posvetiti književnosti. Je res?
Da, zapuščam uovlnarski poklic, pa tudi Koper. Toda zdi se ml, da odrskih del ne bom pisal, kajti od tega se ne da živeti. Nadaljeval bom z radijskimi igrami, s čimer sem tudi začel, predvsem pa z daljšimi proznimi teksti za knjižne izdaje. Upam, da bo šlo, vsekakor pa velja poskusiti.
Zdaj pa lepo zapiši, kar sem ti povedal in glej, da mi ne boš kaj podtaknila.
Vasja Ocvirk
Tako sva končala pogovor, Obljubo sem izpolnila — o osebnih stvareh n-cm p.saia. Petru Klepcu želimo vsi vel,ko uspeha, še več pa Vasjl Ocvirku na novi poti svobodnega slovenskega književnika, Z. L.
zgodovinskih dogodkov iz NOB je sprejela sledečo točko:
Še naprej je treba težiti, da se trajno obeležijo pomembna mesta iz NOB, pri čemer je treba stremeti, naj bi to obeleževanje bile pestro (muzeji, spominski objekti, šole, zdravstveni in kulturni domovi, vodnjaki, mostovi itd. in ne samo skulpturna dela) — zgodovinsko točno in izvršeno na dostojen in kvaliteten način. Z mnogo večjimi pripravami in občutkom odgovornosti kot doslej jc treba pristopiti k postavljanju spomenikov in spominskih objektov. Preden se dokončno odločimo, je treba proučiti vse možnosti, zlasti pa materialne, pri tem pa ne iskati rešitve le v postavljanju monn-mentalnin in dragih spomenikov Ker nimamo doslej v koprskem okraju niti enega muzeja, ki bi mogel po sodobnih muzejskih načelih prikazati obdobje našega osvobodilnega boja in ljudske revolucije, smatram kot nujnost, da se čimprej oblikuje tudi v Kopru takšen muzej.
Prepričan sem, da bodo padli borci in žrtve fašističnega nasilja v muzeju osvobodilnega boja in ljudske revolucije dobili dostojen spomenik, ki bo vsebinsko mnogo vež predstavljal kot ne vem kako mogočna skulptura. Na drugi strani pa bo muzej s tem, da se bo vključil v aktivno vzgojno izobraževalno delo ljudskih množic, zlasti pa šolske mladine, postal eden od 'členov verige vzgojno izobraževalnega dela. S stalno in z občasnimi razstavami bo na pester in intere-santen ter plastičen način prikazoval resnični tok naše borbe in revolucije ter tako ogromno pripomogel k utrditvi patriotizma do nove Jugoslavije.
Kot močan razlog za postavitev spomenika padlim borcem v obliki muzeja ljudske revolucije je tudi' dejstvo, da z obmejno lokacijo našega okraja v času normalizirani^ odnosov s sosedno Italijo nastajajo iz dneva v dan ugodnejši pogoji za plodno sodelovanje naprednih sil na eni in drugi, strani meje v korist svetovnega miru In krepitve socialističnih gibanj v svetu. Brez dvoma bo muzej pomembna vzgojno izobraževalna institucija. Postal bo poučna ustanova za najbolj nazorno posredovanje naših revolucionarnih izkušenj premnogim inozemskim turistom, zlasti pa naprednim ljudem onstran meje, ker bo objektivno prikazoval osvobodilni boj ljudskih množic ne glede na slovensko oziroma italijansko narodnost.
Predlagamo okrajnemu oflborn Zveze borcev, naj razpoložljiva denarna sredstva da na razpolago za izgraditev Muzeja ljudske revolucije.
Ljudskim množicam bo takšen muzei zgodovinski spomenik živ-ljensltega pomena.	J. K.
Samo člani Prešernove družbe dobe za 500 din 7 knjig. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne in uprave. Pohitite z vpisom!
Gradenska mladina na dobri poti
Na pobudo kmetijske zadruge Brezovice v občini Koper bo te dni začela z delom kmetijsko-gospodar-ska šola v Gradinu, ki jo bo obiskovalo nad SO mladincev — mladih zadružnikov. Ustanovitev te šole je za splošno ljudsko prosvetno izobraževalno delo v Gradinu tem bolj pomembna, ker so bili doslej
Mladina ob Dnevu JU
V počastitev ^15. obletnice JLA je tudi postojnska mladina priredila v decembru vrsto proslav in prireditev, ki se bodo zaključile s slavnostno akademijo 21. decembra.
Na postojnski gimnaziji so dijaki višjih razredov pisali pretekli teden šolske naloge o pomenu JLA. Posebna komisija je naloge ocenila in v torek, v navzočnosti profesorskega zbora in predstavnika JLA. podelila denarne nagrade za najboljše spise. Dijak 8. razreda Božo Leveč je prejel prvo nagrado v znesku 5000 dinarjev, petošolka Veronika Janežič drugo (4000 dinarjev), Jože Seražin in Maks Ba-buda pa tretjo nagrado po 2000 dinarjev. Eno nagrado je komisija dodelala tudi vajenski šoli.
Razen akademije, ki jo je dijaška mladina že priredila v počastitev dneva JLA, so si mladinci ogledali več domačih filmov iz življenja in dela . pripadnikov naše Armade ter poslušali predavanja o vlogi JLA v borbi za mir.
Postojnski mladinci bodo v teh dneh obiskali tudi pripadnike JLA v njihovih vojašnicah in postojankah ter z njimi navezali še pri-srčnejše stike.	»Slina«
Koristno sodelovanje
Pionirska organizacija na osnovni šoli' v Ajdovščini je številčno dokaj močna, pri delu v posameznih krožkih pa dosega lepe uspehe. Močno oporo imajo pionirji v članih mladinske organizacije, ki vodijo pionirski risarski, baletni in tehnični krožek. Požrtvovalni mladinci rade volje pomagajo v svojem prostem času starešinskemu svetu pionirske organizacije pri njegovem delu za vzgojo naših najmlajših. Zato tudii uspehi ne izostajajo. V risarskem krožku je 70 pionirk in pionirjev, katere ajdovski višješolci seznanjajo z risarsko umetnostjo. Pionirjem pomaga tudi gimnazijska taborniška organizacija »Mladi bori« v glavnem s tem. da je osnovala pionirsko taborniško sekcijo.
Zavzetost mladinske organizacije za tesno sodelovanje s pionirsko organizacijo je vredna pozornosti, pa tudi .posnemanja.
njegovi vaščani zaradi oddaljenosti od oblastnih, kulturnih in političnih središč našega okraja dokaj odmaknjeni od možnosti izobraževanja. Ob začetku delovanja te šole se sicer postavlja vprašanje končnega uspeha, ki morda ne bo na isti ravni kot: bodo šolski uspehi v drugih podobnih šolah — v glavnem zato, ker so začetni pogoji slabši, vendar pa kaže zanimanje mladincev in predavateljev na voljo, da bi tudi gradenska šola dosegla tisti osnovni namen, kot jo imajo druge: kmečki mladini, ki je voljna šolanja, omogočiti v čim krajšem času nujno potrebno splošno in strokovno izobrazbo. Na šoli bodo dva do trikrat tedensko predavali kmetijski strokovnjaki
okrajne zadružne zveze, učiteljstvo tamkajšnje osnovne šole in upravnik brezoviške kmetijske zadruge Mirko Bembič, ki je že za ustanovitev te šole veliko napravil.
Gradenska mladina je pokazala tudi veliko zanimanja za ustanovitev lastnega avlo-moto društva, ki ga nameravajo v kratkem ustanoviti. Doslej se je že prijavilo nad 50 mladincev z. željo, da bi opravili tečaj za voznike-amaterje motornih vozil. Med njimi je večina takih, ki se želijo usposobiti za upravljanje traktorjev in drugih kmetijskih strojev, s katerimi bodo v prihodnje obdelovali domača polja. Pobudo mladine je pozdravila tudi kmetijska zadruga Brezovice, ki je pripravljena dati na razpolago svoj strojni park za praktično usposabljanje tečajnikov.
G. B,
Nova bolnišnica v Slovenskem Primorju
V	nedeljo so v Šempetru pri Novi Gorici slavnostno odprli prvi del zgradbe bodoče splošne bolnišnice, namenjene potrebam prebivalstva Goriške. Tolminske, Vipavske, Postojnske in Krasa. V poslopju nekdanje bolnišnice za kostno tuberkulozo, ki so ga dvignili za eno nadstropje, je sedaj nameščenih 220 bolniških postelj. V Šempetru bo kirurški oddelek, oddelek za otroške bolezni z 80 stalnimi posteljami, oddelek za ženske bolezni in porodništvo ter oddelek za bolezni ušes, nosu in grla. V Vipavi oziroma v Ajdovščini pa bosta še vnaprej začasno delovala oddelka za notranje in nalezljive bolezni, ki razpolagata s 110 posteljami.
Slavnostni otvoritvi prvega dela bodoče velike splošne bolnišnice, ki se bo z leti razširila na 700 stalnih bolniških postelj, so prisostvovali predstavniki oblasti in družbenih organizacij, med njimi član izvršnega komiteja CK ZKS dr. Jože Potrč, predsednica sveta za zdravstvo LRS Olga Vrabič, sekre-
NESRECA V TOLMINU
V	torek popoldne se je zgodila v Mladinskem domu v Tolminu težka nesreča, pri kateri je bilo ranjenih šest gojencev tega doma. Desetletni Stojan Cujec je vrgel v zakurjeno peč pest razstrelilnega sredstva, ki je takoj eksplodiralo ter težko ranilo Stojana Cujca, Stanka in Justa Cušina, Gabrijela Piska, Vilmo Hvala in Angelo Mlakar. Vse ponesrečence so takoj prepeljali v Splošno bolnišnico v Šempeter.
Pred dnevi pa se je dogodila podobna nesreča v Ajdovščini, Sedemletni Jože Valič je vrgel v štedilnik razstrelivo, ki je v ognju eksplodiralo in mu odtrgalo roko v zapestju.
tar republiškega sveta za zdravstvo Lojze Piškur, ljudski poslanec France Bevk, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf, sekretar OK ZKS in predsednik OLO Gorica Tine Remškar in inž. Karmelo Buclihna ter zastopniki drugih slovenskih zdravstvenih ustanov.
PUČE
Te dni bodo na 20 ha kmetijskega posestva Brič—Puče začeli z na-saditvijo 40.000 novih trt, ki bodo v nekaj letih rodile predvsem namizno sorto grozdja, in z ntuaadit-vijo več tisoč oljčnih, breskvinih in mandeljevih sadik. Pripravljajo tudi nasaditev 100.000 novih trt na 30-hektarski površini. To nasaditev bodo izvedli prihodnje leto. Za izvedbo njihovega delovnega programa jim je investicijska banka v Ljubljani že odobrila potrebni kredit.
NOVA PROGA PODJETJA »SLAVNIK«
Danes je avtobusno podjetje Slav-nik iz Kopra odprlo novo avtobusno progo Koper-Gračišče-Graden-H|rastiči-Zrenj, ki bo prebivalcem ob hrvaški meji omogočila redno vsakodnevno zvezo s Koprom ter Bujami. Ta avtobus, ki bo v delavnikih odhajad iz Kopra ob 18.00 in pripeljal v Zrenj ob 19.35, v nedeljah pa odpeljal iz Kopra ob 19.00, bo iz Zrenja vozil v Koper ob 5.00 ob delavnikih in ob 7.00 ob nedeljah in praznikih ter imel zvezo z avtobusi, ki vozijo v smeri proti Bujam in Umagu.
Prihodnji teden pa bo avtobusno podjetje podaljšalo redno avtobusno' zvezo Koper—Ilirska Bistrica— Knežak do Pivke. Iz Kopra bo avtobus odhajal ob 14.50 in bo imel v Ilirski Bistrici takojšnjo zvezo z vlakom, ki vozi na Reko.
RUD »IGO GRUDEN« IIRUŠEVJE
Bilanca enoletnega opravljenega dela na zadnjem občnem zboru ni imela veliko aktivnih postavk. Najbolj razveseljiva je bila morda ugotovitev, da je v društvenih sekcijah mnogo mladih ljudi, da, celo tako prevladujejo, da pogrešajo vodstva starejših, izkušenejših. Mladina je pa. -tudi tista, ki je vnesla največ življenjske aktivnosti v društveno bilanco. Vsekakor velja poudariti, .da je bil do zdaj tudi predsednik društva mladinec Rafo Ogrizek.
V svojem poročilu je predsednik na prvem mestu omenil uspešno delo mandolinistov, ki so imeli kar pet samostojnih nastopov ter so uspešno nastopili tudi na tekmovanju v Postojni. Člani dramske sekcije so naštudirali dve igri in so nastopali skupno z mandolinisti. Imajo še literarno-likovno skupino in knjižnico, ki pa ima, žal, samo 326 knjig in 11 bralcev. To je verjetno najbolj negativna postavka, razen neuporabne dvorane, kar prav gotovo zavira razmah kulturno prosvetne dejavnosti.
Nov upravni, odbor je na svoji prvi seji sklenil, da bo vložil vse sile za poživitev dela in stopil v stik z drugim: društvi (predvsem s Partizanom), ki prav tako potrebujejo dvorano v svoje namene, da s skupnimi močmi poskrbe za poti ebno obnovo.
ICUD PLANINA PRI RAKEKU
Dosedanji predsednik društvo tovariš Marijan Trtnik je mnenja, da je društvo glede množičnosti udej-stvovanja šele na začetku poli. Čeprav je Planina precej velika vas,
Občni zbori Svobod in prosvetnih društev
ie začetek vsake izobrazbe
ima komaj 55 članov KUD. To je vsekakor zelo skromno.
Iz poročila o dejavnosti društva povzemamo, da so imeli v Planini dramsko sekcijo, ki je naštudirala »Sneguljčico«, recitatorje, pionirski pevski zbor, pionirski tamburaški zbor in pevski zbor. Vsi so sodelovali na raznih proslavah in akademijah. Knjižnica ima 635 knjig in 60 stalnih bralcev.
V razpravi so ugotovili, da morajo poživiti svoje vrste predvsem z mladimi ljudmi. V Planini ni čutili delovanja mladinskega aktiva, pač pa je najti mladino v gostilnah skupaj z odraslimi, ki bi morali nudili dober zgled, pa žal zapravljajo svoj čas z nekonstruktiv-nim kritiziranjem.
Vsekakor čaka nov upravni odbor še veliko dela in občni zbor mu je zaželel veliko uspeha.
KUD »SIMON GREGORČIČ« OREIIEK
Društvo šteje 45 članov. Poročilo o delu v zadnjem letu je podala tajnica Kristina Jankovič. Razen v poletnem času je bilo društvo še dokaj delavno, ' posebno dramska sekcija, kjer so naštudirali 2 eno-dejanki. Na proslavah raznih praznikov in obletnic so nastopali pevci in recitatorji. Knjižnica ima 198 knjig, sposodili pa so si nekaj knjig še iz Prestranka, kajti v vasi zelo radi berejo. Med uspehe gre šteti vsekakor popravilo dvorane.
PROSVETNO DRUŠTVO RAZDRTO
Delo dramske skupine na Razdrtem je bilo v glavnem v pripravah veseloigre »Vasovalec«, ki pa kljub temu ni uspela. Pevski zbor se je naučil štiri pesmi in nastopal na proslavah. Mandolinistični krožek je razpadel, dokaj delavna pa je bi.la knjižnica, ki ima zdaj 459 knjig. Število bralcev je 82. Uspešno delo in zavzemanje knjižničarke ustvarjajo pogoje za dober in uspešen razmah izobraževanja, bolj malo pa je upanja za druge , sekcije. Vzrok je tudi v tem, da mladina odhaja iz vasi, ker ni tu nobene industrije in možnosti zaposlitve.
Razprava je izkristalizirala željo po Ljudski univerzi in sodelovanje z večjimi knjižnicami v mestih. V ta namen se bodo povezali z Ljudsko univerzo in knjižnico v Postojni.
KUD »IVAN VADNAL« PRESTRANEK
Menda ni presmela trditev, cla je prosvetno društvo v Prestranku med najbolj delavnimi. V imenu upravnega odbora je poročal o opravljenem delu predsednik Darko Pahor.
Najprej dokončati začeto delo — to je bilo njihovo geslo, želja pa, imeti kinoprojektor in urejeno dvorano. Uspeh je do zdaj le delen —
Otožna pozna jesen ga je zakrila — skoraj na njegov rojstni dan. Ko-tlil se je 14. decembra liint v Divači. Življenje v kremeniti kraški družini je izoblikovalo njegov značaj iskrenega, vedrega in odkritega človeka. Nadarjenega dijaka je zanesla pot v Prsi, pozneje v Ljubljano in končno
.-i. . , v
o >
. r v-
«•to
m
m

v liotor. Njegovo prvo srečanje z morjem, pestro življenje velikega in razgibanega pomorskega mesta, je bilo odločilno za njegovo življenjsko pot — pot slovenskega pomorščaka. V težkih okoliščinah je nadaljeval svoje šolanje — zapustil je svoj ljub- -ljeni Kras in se preselil z družino v Ljubljano v času, ko je legla na njegovo domovino težka mora italijanske okupacije, ko je slovensko ljudstvo ječalo pod tujim gospodstvom.
Pomoč v živilih za našo
V zadnjih petih mesecih so razdelili občinski odbori Rdečega križa večje količine živil, ki so jih preko Okrajnega odbora RIC dobili iz mednarodne pomoči za socialno ogrožene otroke. Tako so v koprskem okraju v tem času razdelili 23 ton mleka v prahu, 10.314 kilogramov sira, 20.037 kg pšenič-ne moke in 3.875 kg riža. S 1. decembrom pa bodo iz istega fonda razdelili med 8.947 otrok, ki se hranijo v šolskih mlečnih kuhinjah, vsakemu mesečno po 1,36 kg mleka v prahu, 90 dkg sira, 68 dkg riža. 2 kg pšenične in 2 kg koruzne moke. Doslej je za potrebe našega okraja že prispelo 25,977 kg mleka, 18.077 kg sira in 10.008 kg riža.
projektor je tu, pri dvorani pa se je zataknilo. Vendar upajo, da bo z razumevanjem OLO v Kopru tudi to premagano — gre namreč za oprostitev plačanja gozdnih taks za les, ki so ga podarili kmetje.
Prestrančani vedno omenijo na prvem mestu svojo knjižnico, na katero so zelo ponosni. Požrtvovalno in uspešno jo vocli dijakinja Eta Zitko. Bralcev je veliko (327), od tega polovica mladincev, knjig pa imajo 2172 v vrednosti skoraj pol milijona dinarjev. Nujno potrebna pa je oprema, predvsem police za knjige. Delavna je dramska skupina, ki je naštudirala dramo »Celjski grofje« in mladinsko igro »Dolgin, Videč in Trcbušnik«, ki jo bodo letos igrali ob Novoletni jelki tudi v Izoli v dvorani Arrigoni. Člani dramske skupine so sodelovali na raznih proslavah. Pevci so pridno vadili, nastopali so na vseh proslavah in na okrajnem festivalu v Postojni. V posebno sekcijo so vključeni pionirji, ki so s svojim sodelovanjem poživili program vsa-kokratrie proslave in akademije. Za zaključek šolskega leta so pripravili samostojen nastop z dvema igricama, petjem in folklornimi plesi. Prav pionirji so tudi med najbolj vnetimi obiskovalci knjižnice.
Zelo umesten predlog je padel med razpravo, naj bi namreč bodočo kinodvorano uredili tako, da bi bila primerna tudi za telovadnico. Sprejeli so še predlog, da pošljejo nekoga na pevovodski tečaj v Koper in da postavijo na noge tamburaški zbor. Niso pozabili tudi na izobraževalno delo — Ljudska univerza, razni tečaji —; .in na še večji razmah že delujočih sekcij.
Kot pomorski častnik je na Jugoslovanskih ladjah plul več let po vseh oceanih, si razširil svoje znanje in pridobil dragocene izkušnje v svoji stroki ter postal eden izmed najbolj razgledanih kapitanov dolge plovbe med našimi pomorščaki. V službi dosleden in natančen, do sodelavcev tovariški, izredno požrtvovalen, pravičen, poštenjak, ki se nikjer ni bal povedati resnice, skratka vzor moža in poveljnika, ki si je s svojim ravnanjem znal pridobiti ljubezen in spoštovanje vseh, ki so ga poznali.
V najtežjih situacijah je pokazal vrline pravega pomorščaka. Ko je prekooceanska ladja »Carica Milica« leta 1D39, ko je divjala na morju uničevalna vojna, naletela v Rokavskem kanalu na mino in se potopila, je kot prvi častnik na ladji pokazal izredno hladnokrvnost, obvladal položaj, rešil vse moštvo in dragoceni material tur zadnji zapustil potap-ljajočo se ladjo.
I,eta 1911 je tudi njega zadela težka roka okupatorja, bil je zaprt in se zgolj slučajno rešil hujšega. Po osvoboditvi se je brez odlašanja stavil na razpolago PNOO za Slovensko Pri-morje in Trst, ki mu je poveril razne funkcije v odseku za pomorski promet.
Po njegovih premestitvah ga najdemo pozneje na Reki pri Pomorskem inšpektoratu, pozneje kot luškega kapitana v Piranu, nato v Pu-Iju, odkoder je odšel konec leta 1917 na Slovensko pomorsko trgovsko akademijo v Kopru kot profesor in namestnik direktorja.
Pri šolskem delu je presajal svoje bogate izkušnje in znanje na mlade dijake-pomorščake. Zavedajoč se pomena slovenske pomorske srednje šole se je krčevito boril za njen obstoj in razvoj.
Zaradi svojih organizatorskih sposobnosti je bil nato imenovan za direktorja pomorske agencije »Agma-rit« v Piranu, ki se je pozneje preimenovala v pomorsko agencijo »Val«. IVled prvimi poborniki za mlado slovensko mornarico je začel nabavljati ladje za obalni promet. Tako je postavil temelje slovenski trgovski mornarici, ki postane dejstvo v oktobru 1951 z ustanovitvijo »Splošne plovbe«. Prvič v zgodovini smo Slovenci dobili svoj prostor ob morju in naše ladje nosijo slovensko ime in zastavo v širni svet.
Ponosen je kapitan Vladimir prevzel poveljstvo prve slovenske ladje »Gorenjska«, jo prevzel v Angliji in z njo plul več mesecev po raznih morjih. Po izkrcanju je deloval kot navtiCnl inšpektor pri »Splošni plovbi« v Piranu, a je ponovno prevzel po smrti luškega kapitana Antona Perka upravljanje luške kapitanije, dokler ga ni iztrgala prezgodaj kruta usoda iz dolgoletnega in uspehov polnega dela, iz toplega družinskega življenja, od svojih dragih.
Kdorkoli bo pisal zgodovino razvoja slovenske trgovske mornarice, ne bo mogel mimo imena Vladimirja Štolfe. Njegov lik nam bo svetal vzgled. Da bi imeli še mnogo takih mož!	L. T.
POMEMBNA OLAJŠAVA STALNIM POTNIKOM
Avtobusno podjetje »Slavnik« je s 1. decembrom začelo uveljavljati 20-odstotno znižanje redne vozne cene za koristnike stalnih mesečnih voznih kart. Že poprej pa je to podjetje dajalo mesečnim abo-nentom na vožnjo 10% popusta,
¡Lescrja pri PotrtorssžM
Na občnem zboru DPD Svoboda v Luciji pri Portorožu so v glavnem razpravljali o dosedanjem delu ter sklenili, da bodo v pirihod-nje dramska družina, folklorna skupina, godba na pihala iin pevski zbor skupno s šahovsko sekcijo ter knjižnico in čitalico nadaljevali z dosedanjo tradicijo tamkajšnjega kulturno prosvetnega dela. Imajo namreč vse pogoje za uspešno delo, kar najbolj dokazuje, da je v pevskem zboru, ki ga vodi požrtvovalni pevovodja Mirko Čok. 35 članov in da je godba na pihala pod vodstvom Francesca Diiquala ena najboljših v našem okraju. Po izvolitvi novega upravnega odbora, ki namerava ustanoviti v prihodnji poslovni dobi tudi pionirski šolski zbor, so zastopniki tamkajšnje kmetijske zadruge obljubili, da bo njihova zadruga gmotno podprla ljudsko prosvetno dejavnost v Luciji.	G. D.
¥ Kopra bodo izdelovali ?se športno plovne obleki
V nedeljo je bila v Kopru pomembna svečanost ob polaganju prvega gredlja za gradnjo domačih jadrnic tipa STAR (ZVEZDA). Svečanosti so se med drugimi udeležili tudi tajnik OLO Koper Črtomir Kolenc, predsednik ObLO Koper Mirko Jelerčič, podpredsednik Brodarske zveze Slovenije tov. Pogačnik in predsedniki vseh slovenskih jadralnih klubov iz Ljubljane, Maribora, Kopra, Izole in Pirana. Po uvodnih besedah predsednika Jadralne komisije Brodarske zveze Slovenije Aleksandra Lukcža je podrobno govoril o pomenu tega dogodka tajnik republiške Jadrale komisije Miro Okrctič.
Komisija za brodarstvo pri OO Ljudske tehnike v Kopru, katere naloga je koordinirati delo treh jadralnih klubov ob slovenski obali in pospeševati njihovo dejavnost, je dala pobudo, da bi v Kopru ustanovili delavnico za izdelovanje jadrnic in drugih športnih plovnih objektov. Skoraj dve leti je preteklo, da smo to misel uresničili. Treba je bilo namreč premagati vrsto težav, da smo prišli do skromne delavnice, ki jo bo treba seveda še precej izpopolniti.
Prva naloga delavnice bo zgraditi slovensko floto jadrnic tipa ZVEZDA. Po mednarodnem merilu mora šteti flota 5 do 6 jadrnic, slovenska flota pa bo imela pet objektov. Eden je že zgrajen, štiri pa bodo zgradili v delavnici. Predvidoma se bo to zgodilo do pri-
hodnje jadralne sezone, in sicer do tradicionalne Koprske regate leta 1957.
Za gradnjo prve slovenske flote jadrnic ZVEZDA je dala pobudo Brodarska zveza Slovenije pred dvema letoma. Prvotno so jo mislili graditi v Ljubljani, vendar so morali pozneje ta načrt opustiti. S preselitvijo sedeža republiške Jadralne komisije iz Ljubljane v Koper je ta misel znova zaživela ln končno so jo s pomočjo Občinskega ljudskega odbora v Kopru tudi uresničili.
Brez dvoma pomeni zgraditev delavnice pomemben korak naprej pri prizadevanjih za hitrejši razvoj jadralnega športa v Sloveniji. Toda ne samo to. V delavnici bo Imela mladina lepo priložnost za pridobivanje tehničnega z.nanja, ki
V	počastitev 15-letnice ustanovitve JLA je strelska družina DARKO MARUSIČ iz Izole priredila v nedeljo meddružinsko tekmovanje z zračno puško. Sodelovale so članske, mladinske in pionirske ekipe iz Izole in Portoroža ter članska ekipa iz Kopra. V ekipnem tekmovanju članov je osvojila prvo mesto I. ekipa Izole s tU krogi, druga je bila Izola (II)
*	590 krogi, tretja pa ekipa Kopra
•	529 krogi.
Med mladinci je zasedla prvo mesto ekipa Portoroža s 524 krogi pred Izolo, ki je nabrala 425 krogov.
Med pionirji se je najbolje odre-rola Izola, ki je nabrala 434 krogov. Drugo mesto je osvojil Portorož s 423 krogi.
V	tekmovanju posameznikov jo ■Jed člani zmagal Izolan Ivan Vedrnjak s 133 krogi. DrugI je bil Julij Rupnik (Izola) s 132 krogi, tretji pa prav tako Izolan Franc •Turcula s 127 krogi.
Med mladinci je bil najboljši Miloš Sever iz Portoroža, ki je s 135 krogi postavil tudi najboljši rezultat dneva. Drugo in tretje mesto sta zasedla brata Roman in Aldo Kreačič.
TOMOS — RADIO KOPER 2:1, GARNIZON JLA — STIL 2:0, ESS — GARNIZON JLA 2:0, RADIO KOPER — SLOVENSKA GIMNAZIJA 2:1 in ESS — SLOVENSKA GIMNAZIJA 2:0.
LESTVICA
ESS	2	2	0	4:0
TOMOS	1	1	0	2:1
Garnizon JLA	2	1	1	2:2
Radio Koper	2	1	1	3:3
Slov. gimnazija	2	0	2	1:4
STIL	1	0	1	0:2
Odbojka
NA KOPRSKEM TURNIRJU VODI EKONOMSKA SREDNJA BOLA
V soboto se je začel v Kopru odbojkarski turnir v počastitev Dneva JLA. Prijavile so se ekipe koprskega garnizona JLA. FRUC-TUS, STIL, TOMOS. RADIO KOPER, SLOVENSKA GIMNAZIJA In EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA. Organizator koprski Partizan Je predvidel za zmagovalca nagrado.
Prve tekme so prinesle precej presenečenj, med katerimi je vsekakor največje zmaga ekipe TOMOS A nad ekipo Radia Koper. Presenečenje pa predstavljata tudi dva poraza Slovenske gimnazije, lei so jo smatrali za favorita. Rezultati prvih srečanj so naslednji:
Zaključek turnirja bo v soboto, na Dan JLA na igrišču Partizana v Kopru.
OBJAVA
NOVA POSLOVALNICA POTOVALNEGA URADA »ADRIA« V SEŽANI
Potovalni urad »Adria« v Portorožu, ki že ima svoje poslovalnice v Kopru, Škofijah in Krvavem potoku, je v ponedeljek odprl menjalnico domače in tuje valute v Sežani, ki bo tudi posredovala Interesentom obnovitev veljavnosti propustnic za maloobmejni promet. Ta poslovalnica bo omogočila prebivalcem sežanske in divaške občine. da bodo lahko svoje želje uveljavili hitreje kot doslej, ker jim ne bo treba potovati v Koper aH Portorož pa razne informacije ter usluge.
Poslovalnica Potovalnega urada je začasno v prostorih restavracije Mahorčič v Sežani.
Objava
PUTNIK SLOVENIJA poslovalnici v KOPRU in SEŽANI obveščata cenjeno prebivalstvo, da podaljšujeta obmejne propustnice, me-njujeta vse inozemske valute ter opravljata usluge za vsa potovanja. — Vse informacije dobite pri PUTNIKU v hotelu TRIGLAV v Kopru
8
je tako nujno potrebno za gradnjo jadrnic in drugih plovnih objektov.
Ob zaključku proslave je udeležencem obrazložil način gradnje jadrnic ZVEZDA mojster Zvonko Filipi iz Izole. Najprej je pojasnil posamezne faze dela v gradnji športnih plovnih objektov, zatem pa je razkazal začeta dela za gradnjo prvih štirih domačih jadrnic tipa ZVEZDA.
Meddružinsko tekmovanje v Izoli
Z A II V A L A
Vsem, kl ste našega dragega
VLADIMIRA ŠTOLFO
luškega kapitana v Piranu spremili na njegovi zadnji poti. ga obsuli s prekrasnimi vcnci in cvetjem ter z nami sočustvovali, naša prisrčna zahvala!
Posebej sc zahvaljujemo vsem. kl ste nam v tej nesreči pomagali in vsem, ki ste pokojniku izrazili toliko spoštovanja, tako osebju luške kapitanije v Piranu in Kopra, Pomorski srednji šoli v Piranu, upravi in sindikalnemu odboru Splošne plovbe Piran, upravi pomorske oblasti severnega Jadrana, krajevnemu odboru Portorož, častni straži Pomorske srednje šole v Piranu, ladjevju za turobno slovo, pevskemu zboru prosvetnega društva Svoboda v Piranu za ganljive žalostinke, govornikom za tople poslovilne besede, vsem številnim prijateljem pokojnega Vlada ter tovarišem in znanecm, ki ga hranijo v tako svetlem in častnem spominu.
Žalujoča žena Anica, slar-ii, brata, sestre ln ostali sorodniki
Tortorož, Ljubljana, Sežana, Laško, 18. deccmbra 1956.
KOPER — 2!., 22. in 23. decembra angleški barvni filrn ŠKRLATNA DOLINA; 24. in 25. decembra sovjetski film POMLADNE SLANE; 2(i. In 27. decembra ameriški barvni film URA ODRACUNA; 2»., 29. in 30. decembra ameriški barvni film UJETNIK DVORCA ZENDA.
IZOLA — 22. in 23. decembra ameriški barvni film BLEDOLICNIKOV SIN; 24. in 25. decembra ameriški barvni film ZAKON JE MOČNEJŠI; 2(5. in 27. decembra sovjetski film POMLADNE SLANE; 28., 29. in 30. deccmbra ameriški barvni film URA OBRAČUNA.
PIRAN — 22. ln 23. decembra ameriški barvni film UJETNIK DVORCA ZENDA; 24. In 25. decembra ameriški barvni fllrn URA OBRAČUNA; 20. in 27. decembra ameriški barvni film ZAKON JE MOČNEJŠI; 2B. decembra mehiški film EN DAN ŽIVLJENJA: 29. in 30. decembra angleški barvni film ŠKRLATNA DOLINA; 31. decembra ameriški film PRELOMNICA.
PORTOROŽ — 21. dcccmbra sovjetski film POMLADNE SLANE: 23. decembra madžarski film BUDIMPE-STANSKO POLETJE; 2!. decembra angleški barvni film ŠKRLATNA DOLINA; 20. decembra ameriški barvni filrn UJETNIK DVORCA ZENDA; 20. deccmbra ameriški barvni film ZAKON JE MOČNEJŠI;
30.	decembra ZAPELJIVE ZVEZDE;
31.	decembra ameriški film 14 UR.
DEKANI — 22. dccembra ameriški film TRINAJSTO PISMO: 23. dccembra ameriški barvni film ZAKON JE MOČNEJŠI: 20. decembra ameriški film PRELOMNICA: 30. decembra mehiški filrn EN DAN ŽIVLJENJA.
ŠMARJE — 22. dcccmbra ameriški barvni film STEKLENI ČEVELJČEK; 23. decembra ameriški film TRINAJSTO PISMO; 20. dcccmbra ameriški barvni film BLEDOLICNIKOV SIN; 29. decembra mehiški film EN DAN ŽIVLJENJA; 30. decembra ameriški film ČLOVEK IZ ALANA.
SEČOVLJE — 22. deccmbra ameriški barvni film ZAKON JE MOČNEJŠI; 23. decembra ameriški film MAC-CAO; 27. decembra ameriški barvni film BLEDOLICNIKOV SIN; 29. decembra ameriški film ČLOVEK IZ AI.ANA; 31. dccembra ameriški film 14 UR.
ŠKOFIJE — 23. decembra ameriški barvni film STEKLENI ČEVELJČEK; 20. decembra angleški barvni film ŠKRLATNA DOLINA; 29. deccmbra ameriški film ZAPELJIVE ZVEZDE: 30. decembra ameriški film PRELOMNICA.
POSTOJNA — 21., 22. in 23. decembra madžarski barvni film KVIŠKU GLAVE: 24. in 25. decembra ameriški barvni film SHANE; 23., 29. in 30. deccmbra sovjetski barvni film SVETOVNI SAMPION.
Zadnjič sem vam obljubil, da se bom ta teden oglasil na pivški strani. Čeprav je bila gosta megla, da sem komaj videl svoj nos pred sabo, vendarle nisem zgrešil poti — kot tista tržaška ladja, ki je bila namenjena iz Kopra v Izolo, pa se je znašla na suhem v koprskem kopališču. Naredil sem, kar sem bil obljubil in pokazalo se je, da sem bil na tistem koncu že zelo potreben.
Toda preden preidemo na to, poglejmo najprej po bližnji okolici. Gostišče TURIST je postalo prijeten kotiček za Koprčane. In to ne samo zaradi pečenega prašička, s katerim se tamkaj sladkajo, ampak tudi zaradi nečesa drugega. V prvem gostilniškem prostoru, kjer imajo sodobno neonsko razsvetljavo, namreč redno svetijo e svečami, kar precej spominja na zlate stare čase in daje lokalu prijeten občutek domačnosti. Vendar nima uprava pri tem nobene zasluge in zahvaliti se morajo le nizki napetosti električnega toka. V tem go-st šču so me hoteli najeti, da bi pomagal začopatiti tiste pobaline, ki jim odnašajo kljuke od strani-
šča. pišejo po zidovih in rišejo razne umetnije, s čimer dokazujejo svojo visoko kulturo.
Tudi v Izolo sem zavil. Tam stm se pa ros prestrašil, zakaj ko sem 4el po neki ulici proti trgu 22. julija in videl šestnajstkrat zaporedoma napisano DUCE, sem bil prepričan, da sem zgubljen, ker se z dučejem in njegovimi n'smo prav nič itcmali. Toda potolažili so me, da so napisi ostali »še od takrat«. Dobra barva, ni kaj reči. Nisem pa vedel vse do zdaj, kako je v Izoli potreben analfabetski tečaj, saj ne verjamem, da bi tisto reč pustili na zidu toliko časa, če bi znali brati.
O tem sem premišljeval vse do Divače, kjer me je iz teh misli zdramil znanec, kl me je povabil a sabo na množični sestanek. »Izvolili bomo potrošniški svet,« ml je dejal. »Ze dvakrat smo ga poskušali, pa ni šlo, morda bomo imeli danes več sreče.« Veste, da sem šel rad zraven. Vse je potekalo v najlepšem redu. Predsedujoči je prebrai kandidatno listo in pojasnil, da se trgovci strinjajo s kandidati. Kaj jc preostalo druge-
SPOROČAMO, DA BOMO V DNEH OD 26. XII. DO VKLJUČNO 31. XII. 1956 PREKINILI POSLOVANJE ZARADI
L E T M E INVENTURE
TRGOVSKO PODJETJI-, ZfINDUSTRIJSK M BLAGOM NA VELIKO
NEDELJA, 23. dccembra:
8.00 Domače vesti — 8.10 Kmetijska oddaja — 11.00 Glasba po željah — 15.15 Vesti — 15.20 Z mikrofonom po Primorski: Razgovori v senci Trnovskega gozda — 15.40 Odmevi pod Nanosom: Nastop mladinskega In mešanega pevskega zbora Iz Ilirske Bistrice.
PONEDELJEK, 24. decembra:
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13 30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Pol ure ponedeljkovih popevk — 14.15 Domač« vesti — 14.20 Ponedeljkov športni pregled — 14.31 Zabavna glasba Ia objave — 14.40 To smo Izbrali v naAI diskoteki . . .
TOREK, 2.1. deccmbra: 7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13 30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Tisoč in e« takt . . . pisan spored solistične ln orkestralne glasbe — 14.15 Domače vesti — 14.20 Naše gospodarstvo — 14.3* Zabavna glasba, objave In reklame — 14.40 AH poznate to Jugoslovansko narodno dlasbo?
SREDA, 20. decembra: 7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13 30 Vesti In pregled tiska — 13.45 Ritmi In pevci od tu In tam — 14.15 Domač« vesti — 14.20 Kulturni dogodki na Primorskem — 14.30 Zabavna Glasba, objave in reklame — 11.40 Predstavljamo vam dekliški zbor Zavoda z« glasbeno vz"oio iz LHibliane.
ČETRTEK. 27. dccembra: 7.15 Domače vc^tl — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13 30 Vesti In pregled tiska — 13.45 Naš operni četrtek — 14 15 Domače vesti — 14.3» Glasba po želiah.
PETEK, 23. decembra: 7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri Jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13 30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Pester glasbeni spored — 14.15 Domače vesti — 14 o Zoniski radijskega reporterja — 14 30 Zabavna glasba, oblave In re-klSme — 14.40 Parada ritmov in popevk.
SOBOTA, 29. decembra: 7.15 Domače vesti — 7.25 Deset nvnut ritma — 7 35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13 30 Vesti ln pregled tiska — 13 45 Za konet tedna: ritem — 14.15 Domače vesti — 14.20 Življenje ob našem morju — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Slovenske narodn« pesmi.
JESENSKI KROS -
V okviru športnega 'Me v a Ekonomske srednje šole v Kopru j» bilo v sredo v bližini Bertokov tekmovanje v teku če; drn in strn. Med dijaki je prvi pretekel dvi kilometra dolgo progo Ivo Konii. med mladinkami pa je zmagala n» 1000 m Marta Lasič. Tekmovanji so se udeležili vsi gojenci ESS.
KOPE R
Istočasno želimo vsem poslovnim prijateljem in odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto 1957
ga, kot da se strinjajo tudi potrošniki. Sicer so potem godrnjali, češ, kdo je poklican, da sestavlja potrošniške svete, toda to ni bilo več na sestanku, ampak zunaj. Jai sem pa rekel: »Prav vam bodi. Vai bodo že navadili, da ne bo treba vsakega sestanka sklicevati po trikrat!«
V Koritnicah so se mi pritožili, da morajo hoditi po kruh celo uro daleč v Knežak. Tega so posebno veseli delavci v obratu LIP, pa tudi drugi. Na žalost jim ne morem pomagati. Morda se bo pa na to spomnila kmetijska zadruga, kl ima v vasi svojo poslovalnico. Upajmo.
Nato sem se pozanimal pri podjetjih in zadrugah, ki odkupujejo les, kdaj nameravajo odstraniti tista drva in hlode, s kater mi so tako založili cesto Pivka—Jurjeva dolina, da še peš komaj prideš skozi. Vljudno so mi povedali, da bodo prostovoljno očistili cesto čim se bo kdo od cestne uprave spomnil, da jih pritisne, kot s« spodobi. Kdaj se bo to zgodilo, n« vem.
Tudi iz Palčja v Klenik težko
pridete, Toda povsem iz drugega vzroka. Cesta je namreč tako razr-vana. kot da so na njej preizku-ševali atomsko bombo. Gramoz po čaka na kupih. Če hočem biti pravičen. moram povedati, da S a cestarji res niso imeli časa posuti, ker so morali pripraviti drva za zimo, ki bo po nekaterih napovedih letos izredno huda.
Ravno prav sem se še vrnil v Koper, da sem lahko videl, kako je nekakšna komisija vpričo številnih odjemalcev pestila mesarja na koncu Čevljarske ulice, da bi zvedela, zakaj prodaja meso kar trideset cVnarjev ceneie kot dru-Ri. Potrošniki so z velikim zadovoljstvom spremljali delo komisije, čudno se jim je pa le zdeV zakaj raie malce ne izpraša tiste mesarje. ki prodajajo dražje. Morda bo nekoč naredila tudi to. Do takrat in poprej pa nasvidenjel
Vaš Vane
OČALA PROTI SPANJU
Za šoferje, nočne čuvaje in podobne poklice, ki zahtevajo budnost, so izumili posebna očala. Na zunaj se skoraj ne razlikujejo od navadnih. Imajo pa popolnoma prozorno steklo, ki je opremljeno z zelo majhnimi foto-eelieami, Te nadzorujejo vo-začevo oko. Ce se trepalnice zapro, folocelica sproži alarmni signal in pravočasno prebudi vozača ter tako prepreči nesrečo.
DOLGO POTOVANJE
V italijansko mestece Snn-tc> Stefano je prispela poštna dopisnica, ki jo je pošiljatelj dal na pošto v Torinu natanko pred 5G leti. Oba, pošiljatelj in naslovnik, sta medtem že zdavnaj umrla. Kje se je dopisnica zadrževala ves ta čas, pa je velika skrivnost. Razdalja med obema mestoma je le 88 kilometrov. Dopisnica jc torej potovala izredno hitro 1.507 metrov na leto!
» >
Pred kratkim je izbruhnil v ncwyoršI:eiu pristanišču velik požar. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je eksplodiralo skladišče lakov in barv. Lahko vnetljiva tekočina se je razlila vzdolž pomola in se vžgala. Tako jo plamen zajel še druge zgradbe, preden so prispeli gasilci, da bi zadušili požar. Njihovo delo je bilo izredno težko, ker se niso mogli nikakor približati gorečim poslopjem, ki so jih nazadnje pogasili z brizganjem vode in pene 7. bližnjih ladij.
Iiastburnška alera se bliža koncu. Njen epilog bo čez nekaj dni pred sodiščem. V preiskavi je policija odkrila zločin, ki mu redko najdemo primere. Dve desetletji je zdravnik Adams zastrupljal bogate vdove, ki so se zdravile v okrevališču, da bi sc dokopal do njihovega premoženja. Adamsa je policija aretirala, prav ko je zapuščal svojo vilo, namenjen na slavnostno zborovanje neke dobrodelne ustanove, ki ga je izbrala, da bi razdelil nagrade za nosebne zasluge pri pomoči bližnjim.
Z nekega holandskega letališča se je dvignilo več vojaških letal. Krožila so po zraku in piloti so izvajali predpisane vaje. Nenadoma je kontrolna služba opazila, da se je pilotu I-Ionriku, ki sc je pripravljal, da vzleti, vžgalo letalo. Ker je bil pilot že v svoji kabini, so ga hitro poklicali po radiu ter opozorili: Pozor. Henrik, tvoje letalo gori!« Pilot je ustavil motorje in skočil iz kabine. Posrečilo se mu je pogasiti ogenj in rešiti letalo.
Toda radijsko opozorilo so slišali tudi piloti, ki so bili v zraku. Med njimi je bil nekdo, ki mu je bilo prav tako ime Henrik. Ker jc menil. da je opozorilo namenjeno njemu, je v hipu pritisnil na gumb in sprožil rešilno
univerzalnost HELIKOPTERJA
Med prometnimi sredstvi, k' jih je izumil človek, jo glede 11:1 možnosti uporabe nedvomno na prvem mestu helikopter. Danes jih uporabljajo, razen v prometu, predvsem pri reševalnih akcijah na morju, pri poplavah in v težko dostopnih predelih. Na velikih farmah pa uporabljajo helikopterje za setev in trošenje umetnih gnojil; z njimi škropijo in prašijo gozdove in polja z insekticidi, ponekod pa jih uporabljajo celo pastirji za nadzorovanje velikih čred. Razen tega je helikopter nadvse uporaben za raziskovalce in iskalce rud, dobro pa se je obnesel tudi pri ribolovu. Ribiči z. njim opazujejo gibanje ribjih jat in uie>| 'aCpt!t oCcr>soAqo nipEj od po radiu obveščajo ladje, kam naj krenejo.
— Povedal bi vsaj, kam greš!?
Končana vojna, hi je ni bilo
napravo, ki ga je s padalom vred vrgla iz kabine. Sam je srečno pristal na bližnjem travniku, letalo pa se je zrušilo in razbilo. Nesporazum je stal 500.000 dolarjev. Toliko je namreč plačala ho-landska vlada za letalo, ki ga je nabavila v ZDA.
RAK iN MOTORNA VOZILA
Rak je med najbolj nevarnimi boleznimi, ki jih poznamo. Predvsem zaradi lega, ker se doslej še ni posrečilo odkriti povzročitelja. Zdravniki so mnenja, da ni samo eden, ampak da jih je več. Med temi tudi motorna vozila oziroma njihovi izpušni plini. Tako tolmačijo dejstvo, da je v velikih mestih mnogo večje število primerov raka kot na deželi, kjer je zrak čist in ni v njem saj in drugih ostankov avtomobilskega pogonskega goriva.
Da ne bo več prepirov. V nemških trgovinah so sc pojavile nove tehtnice. Te avtomatično obračunajo stehtano blago in pokažejo znesek, ki ga mora stranka plačati. Tako bo odpadlo zamudno računanje, obenem pa tudi nesporazumi med strankami in prodajalci. Izum bodo prav gotovo toplo pozdravili tudi naši potrošniki.
Seveda je ostalo le pri napovedi in guatemalske čete se niso nikoli spoprijele z nemškimi. Toda guatemalska vlada je takoj po vojni zahtevala od Nemčije vojno odškodnino v znesku nekaj milijonov dolarjev z motivacijo, da je imela toliko stroškov zaradi vzdrževanja čet, ki so stražile obalo. Vlada je obenem nacionalizirala vso nemško imovino na svojem področju. Ker Nemčija ni hotela plačati zahtevane vojne odškodnine, so se pogajanja razdrla. Škodo pa je imela predvsem Gua-temala, ker bi lahko bila Nemčija med prvimi uvozniki viškov njenih pridelkov,
MILIJON STOPINJ CELZIJA
V sodobnih pečeh za taljenje težko taljivih kovin temperatura doseže do štiri tisoč stopinj. Nekaj bolj vroče je Sonce. Na njegovi površini so izmerili okrog 6000 stopinj. Računajo pa, da je v njegovi notranjosti temperatura nekaj desetin milijonov stopinj Celzija. Znanstveniki si prizadevajo, da bi tudi v svojih laboratorijih dosegli podobno temperaturo.
Lastniki televizijskih aparatov so opazili, da se podgane izogibajo njihovih hiš in bežijo iz njih. Za ta pojav so se pozanimali strokovnjaki in kmalu odkrili vzrok. Vsak televizijski sprejemnik povzroča namreč močno piskanje zelo visoke frekvence. Teh zvokov ljudje ua
Otvoritev in preizkus. To se jc primerilo ameriškemu polkovniku At\vcllu, ki so ga povabili, da bi slavnostno odprl nov plavalni bazen. Ko je prerezal vrvico, se mu je spodrsnilo in telebnil je v vodo. Prisotnemu fotoreporterju se je odlično posrečilo ujeti elegantni polkovnikov skok.
Pred nekaj dnevi je vlada Gualemale objavila, da prekinja vojno stanje z Nemčijo. Vest je marsikoga začudila. Mala srednjeameriška državica je namreč pred štirinajstimi leti napovedala vojno Hitlerjevemu Reichu.
Vstaja na Kubi. — Skupina upornikov pod vodstvom generala Castra je te dni hotela z vojaškim udarom zrušiti vlado bivšega narednika Batiste, ki se jc svoj čas s prav tako silo polastil oblasti. Via-'a je upor zadušila.
slišijo, ker so izven območja nihajev, ki jih človeško uho še dojema. Razno živali, med njimi tudi podgane, pa imajo uše-sa, ki so mnogo bolj občutljiva za te vrste zvokov. Tako zelo dobro slišijo tudi za nas neslišne zvoke-televizijskih aparatov, cesar pa ne prenesejo.
1—— .'1
E R N E S T H E M I NG W A Y s
32
POS'.OVENIl. nADO BORDON
—m mm
»Ne, ne boš. Sc nikoli nisi bil operiran. Ne veš, kaj se to pravi.«
»Kar dobro ho z mano.«
»Počutil se boš slabo in ti nc bo prav nič zame.«
»Torej pridi zdaj!«
»Ne,« je odvrnila. »Moram ti zmeriti temperaturo, dragi, in te pripraviti,«
»Ce bi me zares imela rada. bi spet prišla.«
»Ti si pravi bedaček.« Poljubila me je. »Kar se tiče temperature, je čisto v redu. Tvoja temperatura jc vselej normalna, Krasno temperaturo imaš.«
»Na tebi je vse krasno.«
»Ah, ne. Krasno temperaturo imaš. Zelo sem ponosna na tvojo temperaturo.«
»Nemara bodo tudi vsi najini otroci imeli krasno temperaturo.«
»Najini otroci bodo verjetno imeli strašno temperaturo.«
»Kaj moraš storiti, da me pripraviš za Valentinija?«
»Ne dosti. Toda precej neprijetnega.«
»Ne bi rad, da ti to delaš.«
»Jaz pa želim. Nočem, da bi se te dotaknila katera koli druga. Sem pač nekoliko prifrknjena, Ce se te druge dotikajo, kar podivjam.«
»Tudi če sc me dotakne Fergusanova?«
»Posebno Fergusanova in Miss Gage, pa tista druga, kako se že imenuje?
» Walker j c va? «
»Da. Tu imajo preveč bolničark. Ce nc bo več pacientov, nas bodo poslali proč. Zdaj smo tu štiri bolničarke.«
»Morila jih bo kaj prišlo. Potrebujemo mnogo bolničark. To jc velika bolnišnica.«
»Upam, da bo kdo prišel. Kaj naj storim, če me pošljejo od tod? To bodo tudi storili, če nc bo drugih pacientov.«
»Potem odidem tudi jaz.«
»Nikar ne govori neumnosti. Ti še ne moreš oditi. Toda glej, dragi, da hitro ozdraviš, potem bova skupaj nekam mahnila.«
»In potem?«
Morda se bo vojna končala. Saj ne more (rajati večno.«
»Ozdravel bom,« sem rekel. »Valentini me bo že spravil
v red.«
»Zares bi te lahko, s tistimi svojimi brki. In, dragi, ko boš pod etrom, misli na kaj drugega, ne na naju dva. Ljudje postanejo namreč pod narkozo precej klepetavi.«
»Na kaj naj mislim?«
»Na kar koli. Na vse, razen na naju dva. Misli na svoje domače. Ali pa na kakšno drugo dekle.«
»Tega pa nc.«
»Potem pa zmoli kakšno molitvico. To bi napravilo krasen vtis.«
»Morda pa nc bom govoril.«
»Res je. Pogosto ljudje sploh ne govorijo.«
»Nc bom govoril.«
»Nikar sc nc širokousti, dragi. Prosim te, nikar se nc širokousti. Tako mil si in ni treba, da bi se širokoustil.«
»Niti besedice ne bom zinil.«
»Spet sc širokoustiš, dragi. Veš, ni ti treba, da bi se širokoustil. Ko ti bodo rekli, da globoko dihaj, začni žebrati kakšno molitvico ali pesem ali pa kaj drugega. Tako bos prav ljubek in jaz bom silno ponosna nate. Sploh sem zelo ponosna nate. Tako krasno temperaturo imaš in spiš kot kak deček, roko pa ovijaš okoli blazine in misliš, da sem to jaz. Ali pa kako drugo lepo dekle? Kaka lepa Italijanka?«
»Kdo drugi kot ti.«
»Seveda, da jaz. Ah, ljubim te, in Valentini ti bo napravi! lepo nogo. Veseli me, da mi ne bo treba biti zraven.« »Toda drevi boš imela nočno službo.« »Da. Toda ne bo ti tlo tega.« »Počakaj, boš že videla.«
»Tako, dragi. Zdaj si čist znotraj in od zunaj. Povej mi. koliko žensk si sploh ljubil doslej?« »Nobene.« »Niti mene ne?« »Tclie pač.«
»Koliko pa drugih, prav zares?« »Nobene.«
»Koliko si jih — kako že temu pravite? — imel?«
»Nobene.«
»Lažeš mi.«
»Da.«
»Prav. Kar laži mi dalje. Prav to sem hotela. So bili-lepe?«
»Nikoli nisem imel nobene.« »V redu. So bile zelo mikavne?« »Prav ničesar ne vem o tem.«
»Samo moj si. To je res in nikoli nisi pripadal nobenf drugi. Toda nič me ne moti, tudi če si. Ne bojim sc jih. Vendar mi nikar ne govori o njih. Če gre moški s kakim dekletom — kdaj mu ona reče, koliko ta reč stane?« »Tega ne vem.«
»Seveda ne veš. Mu tudi reče, da ga ljubi? Povej mi to! Prosim te, rada bi vedela.«
»Ce on to želi, mu pač reče.«
»Ali tudi 011 izjavlja njej, da jo ljubi? Povej mi, prosim. To je važno.«
»Ce ona želi, ji pač reče.«
»Toda ti nisi nikoli rekel kaj takega? Prav zares ne?«
»Ne.«
»Zares ne? Povej mi resnico.« »Nisem.« sem se lagal.
»Ti ne bi rekel kaj takega,« jc dejala, »Vedela sem, da ne bi. Ah, ljubim te, dragi moj.«
k