Leto IX. —- Štev. 37
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, 16. septembra 1944
PoKtnhrs platana
▼ gotovini.
Die PostgebOhv bar bezalilt.
Slovenski dom
PREIS - CENA L 1.50
Strah pred koncem
»Švabobransko vodstvo je ... podvze-lo novo taktiko ... Sestavili so tako imenovane »udarne bataljone« ... Poglavitno metodo »udarnih bataljonov« predstavljajo ... hitri udarci na ... mestne nli druge komande ... Treba je priznati, na je ta nova taktika... trenutno dosegla delen uspeh, ki sestoja v tem... da tempo razkroja v Svabobranskih vrstah ni vež tako nagel... V tem pogledu se naše institucije in naši forumi... marsikje vse^ prevež vdajajo tako imenovanemu »mirnodobskemu« razpoloženju, včasih tudi nepotrebnim zabavam ... Ponekod puščajo naši odbori nezavarovane negalce vse predolgo na terenih, ki Jih... povsem kontrolira sovražnik. To je skrajno lahkomišljeno ...« (Boris Kidrič, sekretar Izvršnega odbora OF, v »Slovenskem poročevalcu« 17. avgusta 1944, št. 22.)
»Najbolj zagrizen v tem oziru je Me-ničaninov bataljon ... Zaradi tega svetujemo vsem našim edinicam, naj se izogibajo spopada z njim, ker so izgledi *a naš uspeh v takem slučaju minimal ni.« (Navodilo poveljstva »VII. korpusa NOV in POJ« podrejenim edinicam, avgust 1944.)
»Z ozirom na pogoste dezertacije, posebno tov. Primorcev, smo primorani, 'la v slučajih ponovne dezertacije postopamo najstrožje in izrekamo smrtno kasen ...« (Akt »Brigadnega vojaškega sodišča V. SNOUB Ivan Cankar« z dne 27. VII. 1944.)
__ »Opozoriti moramo, da je izredno težko voditi politiko kadrskega izpopolnjevanja baš v našem korpusu... Preiskava zoper komandanta VIII. in IX. brigade ter pomočnika politkomisarja IX. brigade je že izvedena in se prc-!skovanci nahajajo na štabu VII. korpusa NOV in POJ. Zaslišanje tov. komandanta VII. korpusa NOV in POJ, polkovnika Pera Popivoda bo izvedeno danes, tako da bo vsa preiskava že tekom današnjega dneva zaključena. Smatrajte, da je treba preiskavo čimprej izjesti. (Poročilo »Vojaškega sodišča VII. korpusa NOV in POJ«, poslano »Glavnemu štabu NOV in PO Slovenije« dne 7. 9. 1944.)
»Morala te posadke (v Št. Jerneja, °p. pis.) je na višku in ravno tako med civilnim prebivalstvom, ki je naklonjeno beli gardi. Morala je zaradi tega tako na višku, ker sta poveljnika Mrak in Pregelj dobra organizatorja, propagandista in govornika. Poleg tega posadka ni doživela še nobenega večjega po,aia.< tPoročilo »štaba XV. divizije«, poslano »VII. korpusu NOV in POJ« dne 26. ma: ja 1944. Poročevalec: »major« Kogej.
»Naši gubici: 47 mrtvih, medju koji-ma kapetan Kljajič, komandant I. brigade, poručnik Vučinič (ki so ga izdajali *a zastopnika ameriške vojske pri tolovajih, op. pis.), operativni oficir bataljona; Babič Ivan, komandir čete, i 143 ranjena... U ovim borbama... opčenu-to kod svih jedinica osječala se i&mo-rcnost.« (Operativno poročilo »štaba IV. korpusa NOV« o julijskih bojih v Beli krajini, poslano »štabu VII. korpusa« dne 14^ avgusta 1944.)
»Naše izgube: 14 mrtvih, 68 ranjenih, o pogrešanih. Padli so: tov. Vanja Groznik, politkomisar IV. brigade ... Opaziti je bilo, da je bila obveščevalna služba IV. brigade na srednji višini. Obveščevalna služba V. brigade je v teku 14. in 15. t. m. popustila... III. bataljon V. brigado zasluži grajo, ker se je umaknil brez komande iz položajev. Grajo zasluži tudi obveščevalna služba V. brigade... Vslcd začetne in frontalne borbe so bile tudi velike žrtve med našimi borci...« (»Relacija štaba VII. korpusa NOV in POJ, operacijski odsek«, o julijskih bojih v Beli krajini z dne 30. VII. 1914.)
»Na Primorskem je konee prejšnjega meseca padel komandant XXX. divizije, major Ivan Turšič — Iztok. Rojen je bil •eta 1923... na Rakeku. (»Slovenski poročevalec« št. 22 z dne 17. avgusta 1944.)
»Vaša trditev, da veste, da imamo obleke, je popolnoma neumestna in v bodoče take opazke kategorično odklanjamo ... Take vesti, ki se širijo, da razpolagamo z večjimi količinami obleko, so neresnične in jih v vojski pobijajte. Oblek imamo samo toliko, kolikor j'h prejmemo od zaveznikov... do danes ni dospela niti ena pošiljka same obleke.« (Dopis, ki ga je »štab VII. korpusa NOV in POJ«, intendantura, štev. 1305, poslal dne 13. julija 1944 »štabu Dolenjskega odreda NOV in POS«.)
»Prvič se zavezniki ne bodo vmešavali v naša notranja vprašanja...« Josip Broz - Tito v letaku »Zadnji poziv zapeljanim okupatorjevim hlapcem«.
V odgovor na pozive, opomine, grožnje in blebetanja raznih Kidričev, Kuharjev, Furlanov in drugih najetih zločincev doma in v tujini navajamo v Prejšnjem nekaj dejstev, izjav in ugotovitev, posnetih po izvirnih dokumentih 'z arhivov tolovajskih tolp in po podtalnih »uradnih« glasilih Osvobodilne fronte. Brez posebnih pojasnil je iz njih razvidno, kje je vzrok za vse rdeče kričanje o izdajalcih, za grožnje o obračunu in o vojnih sodiščih, za gonjo glede razkroja v domobranstvu kot poslednje nade za končni uspeh Osvobodilne fronte in komunizma pri nas. Vzrok za vse (o je strah pred vedno večjim razkrojem v lastnih tolovajskih vrstah in pred končnim obračunom s komunizmom.
Po dejstvih, navedenih zgoraj, je namreč današnje stanje v Osvobodilni fronti in v njenih tolpah naslednje:
Morala med oboroženimi tolpami in •»od civilnimi privrženci komunizma pa-
da. Odkar so se ustanovile domobranske udarne skupine, so domobranci prešli iz obrambe v napad in so pri tem imeli popoln uspeh. Tolpe doživljajo poraz za porazom. Moštvo je utrujeno in naveličano. Dezertacije ge množe in jih ne morejo več ustaviti niti smrtne obsodbe. Prvak za prvakom pada. Nezanesljivo ni samo civilno prebivalstvo na »osvobojenem« ozemlju, temveč tudi vojaštvo in celo visoki poveljniki, da ie bilo treba n. pr. uvesti preiskavo ne le proti komandantom raznih brigad, temveč celo proti vrhovnemu poveljniku VII. tolovajskega »korpusa«, črnogorskemu rablju Peru Popivodi. Nasprotno je morala pri domobranskih posadkah in pri civilnem prebivalstvu na ozemlju, kjer ni tolovajev,^ odlična, celo vedno boljša. Od »zaveznikov« tolovaji ne dobe ničesar, niti obleke in papirja ne. Vsi upi, da bi zavezniki tolovajem ob morebitnem prihodu v naše kraje dali vso oblast in jih za oblast priznali, go šli po vodi, gaj Tito sam sporoča, da se zavezniki v naše notranje spore, to je v boj med komunisti in protikomunisti, ne bodo vtikali in pustili, da to obračunamo sami med sabo. Torej naj komunisti »izdajalce« pobijejo sami, če se hočejo rešiti in obraniti. Drugi jih zanje namreč ne bo nihče pobijal. V Ljubljani se trga mreža za mrežo, pada glava za glavo. Tam ni moči izvesti več niti majhne »potresalne« ali »napisne« akcije. Usoda Varšave in Pariza, nož. ki so ga Angleži in Amerikanci zaradi tolp, kakor je naša NOV, nastavil! na vrat De Gaulleu v Franciji, vse to daje misliti tudi prvakom OF.
Pobiti z orožjem vseh »izdajalcev«, to je večino slovenskega naroda, čigar straža je domobranstvo, Osvobodilna fronta ne more več. Njene tolpe so zdesetkane. Ne morejo se več niti braniti, temveč se skušajo do konca vojske le ohraniti v dveh oporiščih, za katera so mislile, da sta nedostopni in nedosegljivi. To sta bili Bela krajina in Loška dolina. Tja so se zatekla razna vodstva in štabi, najbrž s tiho željo, da bi jih kdo z letali prepeljal v tujino, raja pa naj si rešuje glave, kakor ve in zna. Cela vrsta rdečih prvakov e Marušičem na čelu je že pobegnila v Anglijo — ne v Sovjetijo. Tamošnjim svojim agentom, ki so verjeli v zlagana poročila OF, da je na Slovenskem vse zanjo, go prinesli prav nasprotna poročila: da je pri nag vse proti OF, da je oborožen odpor proti njej vedno hujši, da je »izdajalcev« ie ogromna večina. Vsi koritarji doma in v Londonu, ki so si oblast in posest obljubljali od zmage OF doma, so razočarani. Sila OF je strta. Njenih nasprotnikov z orožjem ni več moči premagati. Zadnje upanje je torej razkroj protikomunističnih vrst in njihove oborožene hrbtenice — slovenskega domobranstva. Dokler bo namreč pri nas živela ie še Benea kake-a nekomunističnega organiziranega ta-ora, bo ta tabor živa in strašna obtožba vsega, kar je OF pod krinko »osvobodilnega« boja med Slovenci počela. Dokler bo pri nas obstajala še tako majhna nekomunistična skupina, jo bo moral vsakdo upoštevati in ta bo prej ali slej s podporo vsega naroda poklicala rdeče zločince na odgovor. To pa pomeni obračan in pomeni kazen, pomeni konec, pomeni polom vseh računov glede oblasti
in posesti nad izkrvavelim slovenskim narodom.
Strah pred tem odgovorom, strah, da bi bili prej ali slej krivci našega gorja razkrinkani tudi pred svetom take kakor so pred domovine — ta strah jim narekuje, naj ge a vsemi silami oprimejo poslednje bilke: upanja, da se jim bo posrečilo domobranstvo razkrojiti.
Vse do pred nekaj tedni domobranstva sploh niso marali priznati, da obstaja. Domobranci in protikomunisti so bili zanje zgolj izdajalci, glede katerih bi bili tolovaji samo veseli, če bi jih godil in pobil kdo dragi, da bi jih njim ne bilo treba.
Čemu je treba domobrance zdaj vabiti, naj ne zamude raznih rokov, če se hočejo rešiti? Kaj se bo domobranca ali protikomunistu, ki bi ga rdeči dobili v roke po 15. septembra, godilo drugačh, kakor se mu je pred tem zadnjim rokom? Kateremu, če se ga n jeli, go pa do zdaj prizanesli? Katerega niso zverinsko mučili, ga metali živega na ogenj, mn i stikali oči?
Vso to novo taktiko nareka je prvakom OF doma in v tujini same strah pred koneem, strah pred obračanom. Vpijejo, ker jih je strah. Vse njihovo pisarjenje in čvekanje po raznih radijih je samo izraz tega straha. Njihovo orožje jih ne bo rešilo več, reši naj jih neumnost nasprotnika.
Toda v tem se motijo. Slovanski oboroženi odpor proti komunizma je vstal tedaj, ko je bila OF na višku moči. Vstal je, ker je OF prav tedaj pokazala, da so njeni cilji komunistični, da je njen načrt brezobzirna likvidacija vseh nasprotnikov, nničenje vsega, kar Slo-
vence _ spominja na njihove samobitnost in daje pravico do lastnega obstanka.
Ta odpor je nastal iz bolečine trpečega naroda, ki ga je lastni brat dve leti klal in uničeval. Zaradi tega je ni sile, zlasti pa ne besede, grožnje ali obljube, ki bi Slovence še kdaj speljala na led. Danes smo mi močni in korakamo — navzlic vsem zunanjim videzom — k zmagi. Najboljši dokaz za to nam je vojaški in duhovni razkroj v rdečih tolpah iz katerega se poraja obupano kričanje Kidričev in dragih tičev. Tudi mi dobro vemo, koliko je ara: bliža se dvanajsti. Če naj se kdo reši pred narodnim maščevanjem, se morajo reševati komunisti. Toda povemo jim, da jo zanje že zelo, zelo pozno In da bomo temeljito premislili, preden bomo koma izmed njih kaj spregledali.
Naj se ne zanašajo na slučajno »tovarištvo« med prvaki raznih političnih skupin, na pogajanja in sporazume! Danes je na straži sila, vzrasla iz krvaveče domovine, ki ne pozna nemoralnih političnih žlaht	in	poštimovstva.	Ta sila	bo
obračunala z	vsemi krivci;	ta sila	bo
priznala za sodnika ne razne gozdne ali londonske najete preroke, marveč tistega, ki se je za narod bil, z njim trpel in mu kazal pot poštenosti ter zdravo pameti v njegovi največji stiski in muki.
Te sile in te volje se danes boji vse, kar je gnilega, vse kar je narodu odmrlo, kar	je	nad narodom	grešilo. Naj
se'le boji,	saj	je zaslužilo! Čim večje	bo
vpitje tistih, ki jim je usojen pogin, tem siloviteje bomo mi bili po onih v gozda in po rdečih Čakalcih v zaledju. Bili tako, da bomo na naši zemlji ostali samo mi in samo mi bomo o sebi govorili!
IZ VSEBINE:
Stran 1:
Strah pred koncem.
Nuš edini odgovor: boji (Odgovor domobrancev na komunistični poskus razkroja med domobranci.)
Stran S:
Tako se oni borijo... (Brezdomol -t najzgovornejša slika komunističnega »novega reda«.)
Uradna llsttna o »angleških« oblekah sa tolovaje.
Stran 4:
Prisega na Turjaku.
Stran S.:
Izdajalsko dele Osvobodilne fronte t Idrijskem kotu.
Stran 8:
Med tolovaji od Ječe do Ječe.
Stran 8:
Brambovci Izpod gorenjskih planin pripovedujejo.
...............S ......
60 trajali na področjih Knežja njiva in Goli vrh cele štiri ure.
Domobransko orožje je spet spregovorilo odločilno besedo. Tolovaji so bili po vsem videzu izredno presenečeni. Nekako sredi boja se je posrečilo tolovajem obkoliti našo komoro, pa so bili takoj tepeni. Pri tem se je zgodila majhna nevšečnost. Konj z gorskim topom je namreč radi prevelikega hrupa zbežal nekam v hosto, kjer se je pridružil tolovajem, ki so bili tako dragocenega plena izredno veseli. Komaj 60 se pa dobro zavedeli, je že pokalo po njihovih glavah. Tačas pa je cofotnilo kljuse nekam v blato in živ krst ga ni mogel izvleči. Tolovaji so morali bežati. Konja so potem rešili domobranci iz Križeve in ga vrnili z topom vred tja, kamor je spadal. Med bojem so se prav posebno izkazali minometalci, ki so imeli začuda točne zadetke. Samo pod temi je padlo kakih petdezet tolovajev, Na Golem vrhu 60 tolovaji odprli bliskovit ogenj. Tedaj so spet rešile položaj pobočnice in minometalski vod.
V bojih na Knežji njivi in Goleni vrhu je padlo največ tolovajev. Potem so. bili še vso pot manjši spopadi.
Tisti dan so imeli tolovaji pripravljeno v Starem trgu veliko slavje, najbrž kako obletnico. Za miting so zaklali dva naropana vola, pripravili petsto litrov vina in še mnogo drugega. Domobranci so prispeli v Stari trg po korilu, ko so tolovaji kraj že izpraznili. Vendar je vino ostalo, prav tako oba vola in vse drugo. Sredi pojedine je zabrnel na rdeči poštni centrali telefon. Nekdo od domobrancev je skočil k slušalu in ujel kratko poročilo, ki je bilo namenjeno »višji« komandi: »Belih ni več v Loški dolini«. Nekateri pravijo, da je telefoniral 6am gospod Vidmar, predsednik rdečih barak. Koliko je na tem resnice, se ne da točno ugotoviti. Imeli so pripravljeno tudi tombolo za svoj rdeči križ. Korajžni Meničaninovi fantje so dobili torej vse dobitke brez žrebanja.
Medtem ko je 4. skupina napredovala od severa, je skupina stotnika Rupnika prodirala v Loško dolino ob podpori drugih edinic z zahoda. Vso pot so bili na vrsti manjši boji, v katerih je padlo kakih 35 tolovajev. Na tem predelu je ta skupina dobila dva avtomobila in zaplenila 2 motocikle.
Ob 4 popoldne so se vse skupine, ki »o v akciji sodelovale ali jo podpirale, zbrale v Danah, kjer so prešteti in pregledali ogromni plen.
Ker še niso prispeli uradni podatki o številu padlih komunistov od vseh skupin ki so sodelovale pri tem nastopu, bomo točne podatke navedli prihodnjič,
1 Plena ne gre podrobno naštevati. Zaplenjenega je bilo mnogo orožja; strojnic,
Dalje na dragi stranL
Nai edini odgovor: boj!
Poročila o zadnjih porazih rdečih tolp sa Dolenjskem In Notranjskem
V odgovor na Titov in Kidričev ultimat domobrancem poročamo:
Na Notranj&kvm 11. sept. 1944.
Komunistične bande navzlic raznim Kuharjevim in Kidričevim »razkrajalnim« pozdravom ne najdejo mirnega zavetišča na Slovenskem. Zato so si izbrali Ložko dolino za svojo zadnjo »republiko«, v katero naj bi po njih nikoli ne prodrla noga in puška slovenskega domobranca. Spet ena presneta zmota! Oh, le nekolikokrat so se tolovaji v svoji po svetu razbob-nani strategiji zmotili! —
V Ložkl dolini so si tolovaji uredili ne po »tovariško«: ko ao po lanskem osmem septembru razbili zadnji odpor trpečega ljudstva in pobili množico najboljših fantov, so vzpostavili svojo krajevno »vlado« z vsemi pritiklinami, katere glavna opora so tolpe. Uvedli so rdeči red, razglasili »svobodno republiko« in ukrenili vse, kar je zraven potrebnega.
Ljudje so se morali zastran prelite krvi navaditi molčati in stvar je šla v »redu« naprej. Mnogi funkcionarji in najrazličnejši cvetovi iz komunističnega roja so hoditi tjakaj na oddih ali okrepljenje živcev, kar je bilo pogosto potrebno. Teh gospodov ne velja naštevati, saj jih tako ali tako pozna vsa domovina po njihovih vrlih »činih«. Leno in mirno življenje so živeli tamkaj in kuhali razne načrte, kako bi kaj razkrojili Ni dvakrat reči, da je Tonček Fajfar prav tam zmazal tista čudovita pisma domobrancem.
Še posebno živahno pa je postalo potem, ko so začeli letoe spomladi urejati pri Nadlesku aerodrom, na katerem naj bi pristajali »angleški« aeroplani. Skrivnostno je postalo poslej tamkaj in navadna raja se je morala daleč izogibati svetega kraja, koder naj bi se gibali angleški »tovariši«.
Za vse te stvari domobranci niso bili gluhi in slepi. Zraven tega pa so bili tudi sila radovedni. Zato so jo mahnili 9. t. m. iz vseh smeri proti Ložki dolini, da bi se na lastne oči prepričali, kaj je prav za prav z resnico, ki jo je dandanes navzlic Kidričem in Kuharjem tako težko najti. Zmagovita skupina stotnika Meničanina, o katerem v zadnjem času ni bilo slišati kaj posebnega, je udrla na osvobojeno ozemlje s severne strani po naslednji poti: Grosuplje—Turjak—Velike Lašče — Sodražica.
9. septembra zvečer ob 11 je trčila na. prvo tolovajsko zasedo pri Retjah, ki je sama od sebe zbežala. Ne dolgo potem pa je presenetilo novomeške fante čudno klicanje.
»Kdo tam?« Bilo je to v Veliki Kavki.
»Kdo je pa tam?« se je odrezal domobranec, ki je vajen takih pozdravov.
»Partizani« je povedal oni v grmovju. To je dombrenec vedel 6am. Brž ga je povabil »tovariš« v goščo. Fant pa se ni dal speljati in mu je rekel: »Pojdi pa ti k meni!« Potem se je tolovaj domislil parole. Domobranec se je kar hitro znašel.
»Veš kaj,« mu pravi, »dolgo že hodimo in pozna je ura. Pozabil sem jo.
Za treaotek je bil mir. Potem se je opogumil nekdo drugi in stopil z dvema bombama proti grmu. Ko je počilo, je bilo zasede konec- Potem je bilo spet tiho. 6ele v ranih jutranjih urah, ko |e bile še tema, je pretrgalo enolično škripanje trudnih nog neko brnenje. Kmalu je tudi to minilo. Potem se je začel delati dan. Domobranci niso hoteli počivati. Prerado-vedni so bili, kaj brni v Ložu. A so kmalu zvedeli, kaj je bilo.
Zjutraj so opazili prve večje tolovajske bande. Na Vrhniki, oziroma tam blizu so razbili nekakšen rajonski odbor za Ložko dolino. Potem so opazili, da drvi po cesti od Prezida proti Pudobu potto-vorni avtomobil. Hitro so poslali tja majhno patrolo, ki je ne primerno razdaljo užgala po vozilu. Tolovajski šofer jo je pocedil in pustil avto na ceeti. Tako so domobranci prišli poceni do avtomobila. Sedli so vanj in se ročno popeljali v Pu-dob, kamor je malo preje prodrla druga skupina. V Pudobu je po nekem streljanju padel neki Jure, po stopnji tolovajski major, najbrž tisti od osemnajste, ki je tako »siiajno« miniral šmarski predor. Poleg njega sta padla še dva tolovaja, prav tako višji živini. Bila sta oblečena v savojsko paradno obleko. Eden je bil komisar, drugi pa »operativni«. Legitimacij nista imela nobenih.
To je bil uvod v peklensko rapsodijo, ki so jo zagodli domobranci tolovajem.
Pptem se je začel boj za življenje in smrt. Naše čete so zavzele odlične položaje in odprle ogenj od vsepovsod. Boji
Der Aufmarsch der Landwehr in Krainburg.
Pohod gorenjskih brambovcev po Kranju.
Nadaljevanje 8 1. strani.
minometov, brzostrelk in piStol. Pušk je okoli tristo. Poleg tega so zaplenili tolovajem še dva uporabna avtomobila in dva motocikla. Meničanmova skupina je zaplenila tudi 25 koles. Domobranci so ujeli tudi 2 konja in 2 muli.
Domobranskih izgub v primeri s tolovajskimi ne velja omeniti. Padla sta od Meničaninove skupine 2 domobranca, 6 pa je lahko ranjenih. Domobrancem se je javil tudi prebežnik. ki je moral pač dolgo čakati na odrešenje! saj pravijo ljudje, da v Starem trgu od lanskega 10. septembra ni bilo nobenega domobranca.
Zdaj so prišli in sicer toliko, kakor ni nihče pričakoval, najmanj pa tolovaji, ki sami sebi verjamejo, kako so nas »razkropili«. Še nekaj takih nastopov, pa bo razkrojeno vse — pri tolovajih seveda!
».*
Z druge strani je v republiko udarila bojna skupina stotnika Rupnika z Rakeka.
Komunistični propagandisti v notranjskem okrožju so imeli v zadnjem času mnogo dela. Skoro vsak dan so pošiljali na Rakek »zadnje« Brozove ukaze, da se vsi domobranci do 15. septembra 1944. to je zadnji rešilni dan —; prijavijo z orožjem »osvobodilni« vojski pri njeni najbližji edinici.
Rupnikova skupina se je zaradi tega že na predvečer 8. septembra odločila, da ustreže njihovi želji. Na praznik ob 3. uri popoldne je šla na pot z vsem orožjem, kakor je želel tovariš Broz.
Skupine so se pomikale v strelskih vrstah skozi gozdove pod Javornikom. Ob obronkih so fantje našli grobove. Niso utegnili, da bi se bili dolgo ustavljali. Taki spomeniki domobranca le že podžgejo, da pohiti tja, kjer se v varstvu gozdnih senc skrivajo krivci teh grobov.
Po napornem pohodu se je fantom prilegel počitek na Debelem kamnu. Stotnik Rupnik je bil vso noč buden — buden v načrtu, da bi čimprej poiskal tolovajski štab in se mu spodobno javil. Že navsezgodaj so šli naprej skozi gozdove, kjer ti more služiti le kompas. Kdo bi mislil, da se lahko tako velika skupi.ia prikrade skozi gozdove prav v bližino — tolovajske komande Št. Peter. Kompas in karta ste pokazala, da so bili 15 km od Št. Petra.
Ob 10. uri dopoldne so že zabredli globokeje v gozd. Prva skupina je naletela na rdečega obveševalca iz št. Petra. Presenetil jih je s svojim živahnim pripovedovanjem. Druga skupina je skoro v istem trenutku srečala dva voznika. Peljala sta hrano na »komando mesta Št. Peter«. V nekaj minutah je stotnik Rupnik že zvedel za najbližjo edinico »NOV«. Za trenutek jih je zamudil mlad gošor, ki se je kot duh prikazal pred domobranci.
»Stoj!« je zadonelo po gozdu. Fantič pa je zgrabil puško, pomeril proti domobrancem in — padel.
Pot v »komando« je bila edaj znana. Po uri hoda so fantje prišli naravnost v taborišče. Majhna tolovajska skupna, ki je popravljala telefonsko žico, je izginila
ko kafra...	.	„	,
Fantje so naskočili. »Komanda mesta št. Peter« je zbrala vse petne zmožnosti in odkurila s poveljnikom na čelu naprej
taborišču je prijetno dišalo. V kuhinji je bilo v kotlih meso s krompirjem. Fantom je po tako uspešnem pohodu še bolj teknilo. Pod smreko je bila dolga miza, ki je zdaj zadnjikrat služila — domobrancem.
V	taborišču so rdeči morali pustiti 2 konja, voz in zastavo »komande št. Pe-ter«.
Potem naprejl Dva polizana Badoljev-ca, eden od njiju je bil nekoč odvetnik, tokrat nista dovolj hitro bežala in so ju ujeli. »Mama mia!«, samo to sta spravila iz sebe, tako sta bila zasopla in preetra-
Višoko pod Snežnikom so prenočili. Četudi je bilo hladno in niso smeli zakuriti, jih je zeblo, bili «o polni ognja in so komaj čakali jutra.
Ze ob 3. uri bi morali kreniti naprej. Treba je bilo iskati zveze z Meničam-nom.
Šele ko je sonce toplo zasijalo, je prišlo Meničaninovo sporočilo! »Že dve uri 6e bijemo ...«
Potem so hiteli. Osem kilometrov »o tekli in kmalu zavzeli položaje nad Ko-zarščami, Šmarato in Lipsenjem. Zadnje rdeče zaščitnice so dobile svoj blagoslov. Meničanin in njegovi po so žgali z druge etrani, da je grmelo po dolini... in po rdečih buticah. Ljudstvo je domobrance sprejelo kakor razodetje. Trpljenje doljžih mesecev »republike« jih je tako zdelalo, da je bilo srečanje z domobranci zanje odrešitev. Povsod so jih enako ljubeznivo sprejemali. Prosili so, da bi ostali domobranci pri njih ali vsaj večkrat prišli k njim. Ko »o fantje zapeli, je bilo slovo še težje.
Boj se je nadaljeval med divjim begom jedra VII. tolovajskega »korpusa«.
Rdeči so pustili v vaseh ogromen plen. Več tisoč kilogramov krompirja, 8 konj, 12 vozov, od zapravljivčka do kočije, dva tovorna avtomobila, več sodov bencina, celotno štabno kuhinjsko opremo z vsemi posodami, telefonski material, celoten arhiv »VII. korpusa« in »Notranjskega področja« ter mnogo, mnogo drugega. Med drugim plenom so bili tudi trije veliki zaboji pušk.
Komunisti so bili nad Meničanovlm nastopom zelo presenečeni. Ko je Meničanin udaril, so zbegani tekali sem in tja. Še bolj so bili obupani, ko sta jih pozdravila * druge strani še drugi dve udarni skupini. Le malo je manjkalo in partijci ne bi bili mogli uiti proti Babnem polju, Njihove betice so rešili prisilni mobiliziranci — s svojimi glavami.
Svoj uspeh »o domobranci potem posladkali a čokolado, konzervami, cigaretami komunističnih ujetnikov — angleških padalcev, ki so jih komunisti zadržali v Šmarati. Ljudje so bili presenečeni, ko so jim domobranci ponujali to čokolado ... Kljub temu da so ti Angleži že dalj časa na istem mestu, niso prišli z ljudmi v stik, še manj pa bili deležni njihove čokolade.., Ljudstvo je pripovedovalo, da
Zastoj na zahodnih bojiščih
Po precej naglih uspehih, ki so jih
(foeegie vdorniške Čete na belgijskem Ozemlju, je nastopil zadnji teden zastoj.
Britanske armade, ki so mirno vzhodne obale Rokavskega preliva prodirale v Belgijo in naprej proti Holandiji, so tik pred belgijsko - holandsko mejo naletele na strnjeno nemško obrambo, ki ni dopustila, da bi razširile svoje prodore in prišle čez Albertov prekob v Holandijo.
Podobno so ob trdno obrambo trčile tudi ameriške armade, ki so prodirale skozi jugovzhodni del Belgije mimo Scdano proti Liegeu in skušale od tam vdreti na ozemlje domovinske Nemčije. S tem se je ustvarila bojna črta, ki jo šla severno od Antwerpena proti vzhodu, se tam na meji zaokre-nila na jug proti Liegeu, od ondod pa zavila proti meji Luksemburga. Severno od Antwerpena so Nemci zožili angleška mostišča, hkratu pa zagotovili ostalim svojim četam, ki so se umiikale 8 Flamskega, odhod proti vzhodu.
Medtem so se na prostoru od Liegea pa do Metza združili številni sovražnikovi okle.pniški klini in začeli z napadom na širokem bojišču. Središče napadov jo bilo na srednjih Ardenih, ob luksemburški reki Alzette in na prostoru zahodno od Metza. Na teh bojiščih so branilci večino sunkov zadržali, usipeli so pa tudi na Ardenih, nakar so Ameriikanci premestili svoj napad na zgornji tek reke Semoise in prodrli čez belgijsko - luksemburško mejo na obeh straneh Arlona.
Nič manj silni so bili j>osku«i Ame-rikancev, da bi se prebili mimo Toula proti severovzhodu. Nekoliko bolj južno od tod so Amerikanoi združili svoje napade na Burgundska vrata in so prodrli vzhodno od Besancona proti severu. Ta napad so Nemci prestregli.
Cilj vseh teh napadov je jasen. Angleži in Ameriikanci hočejo priti na nemško ozemlje, v skrajni vzhodni Franciji pa se skušajo prebiti skozi Burgundska vrata do Rena. Tedaj bi privlekli nove sile in začeli z bitko, ki jo sami odkrito označujejo kot odločilno bitko, ki jo po silovitosti in strahotah vse dosedanje še zdaleč ne bodo mogle biti kos.
Na splošno boje zadnjega tedna na zahodu lahko označimo kot ohromitev premikalne bitke in prehod v bitko stairega sloga. Zlasti so se boji razvili na odseku med Sedanom in Nuncyem. Od tod mora napadalec prodreti čez
Luksemburg na nemško področje, da
bi šele mogel priti v stik z glavnimi silami obrambe. '
Kaže, da si j« nasprotnikovo vojno vodstvo na jasnem glede težkoč, ki jih bo rodjlo naslednje bojno obdobje. Zaradi tega' se trudi, da bi na bojišču nastopilo s čim večjimi silami. Nesporno je? da čakajo obe stranki hujši boji, da bo nemški vojak zdaj branil svojo domovino in se bo temu primerno njegov odjvor tudi ojačil. A meri; kanci in Angleži stoje za tem, da hi izsilili prodor med Mozelo in Burgundskimi vrati. Noben drugi vojni nastop ne bi mogel nasprotniku omogočiti, da si odpre vrata proti Nemčiji.
Prvi odsek, na katerem se že kažejo obrisi nasprotnikovih namenov in želja po prodoru, so nesporno Ardeni. Toda kaže, da nasprotnik z vsemi pri-
med komunističnimi drhalmi in angleško ujetniško skupino razmerje ni prijateljsko.
Kakšno je to razmerje, je najbolj pojasnil Škraba Ivan, ki so ga domobranci ujeli na tem pohodu. Komunisti so ga ujeli aprila meseca letos v Mislinjah, ko se je peljal z vlakom ne dopust. Dodelili so ga XI. (pohorski) »brigadi«, in sicer 2. četi I. bataljona. »Brigada« ee je potikala po Pohorju, 9, julija pa je odšla na Kranjsko. 7 dni pptem »o komunisti dodelili Skrubo »VII. korpusu« v Žužemberk zaradi vojnega razporeda. Postavili so ga za stražarja pri področni bolnišnici. Dne 15. avgusta so ga odbrali za »ekipo«, to je za delo v Nadlesku. Tu je bilo zbranih okrog 50 tolovajev, pomešanih s partijci.
Ujeti Angleži so sthnovali v Šmarati, in sicer v šoli. Komunisti, zlasti partijci, eo mnogokrat javno govorili proti njim. Škruba j« na lastne oči videl, kako je partijec prosil angleškega majorja za čik. Anglež ga je rajši pohodil, zamrmral in šel naprej. Prav tako ravnajo Angleži tudi z živili. Zase prihranijo čokolado, rdečim prvakom pa postrežejo s konzervami, največ z zelenjavnimi, kakor s čebulo, posušenim krompirjem in sličnimi dobrotami ...
Vrnimo »e k plenu. Med celotnim arhivom »VII. korpusa« so zelo poučne listine ... Komunisti v tem korpusu so imeli skoro za vse kraje, v katerih se nahajajo domobranske posadke, točne načrte o vojaških postojankah. Za nekatere kraje je imel korpus kar po deset skic, Nov dokaz, da še vedno posvečamo premalo pozornosti terencem ..,
V	obilnem arhivu so celi seznami vseh »korpusnih« prvakov in podprvakov in še mnogokaj zanimivega, kar bo zaskrbelo terence, gošarsk« somišljenike in njihove pomagače. Pri vsem tem pa bo imel največ del« šef rdeč« obveščevalne službe »major« Pišler,
Rakovski domobranci so se tudi s tega pohoda vrnili brez vsakih žrtev. Ker s« j« bližal 15. september — »zadnji dan prijave«, niso mogli ostati niti dva dni po tem uspešnem pohodu na Rakeku. V sredo zutraj so že udarili, zopet v živo; o tem pa prihodnjič.
Dna 28. avg. je krenila ena skupina v treh kolonah proti Sv. Vidu, kjer «o ee zbrale večje tolovajske tolpe. Borbe so bile deloma zelo ogorčene, vendar so do-, mobranei te skupine spet dosegli zavidljive uspebe. .V. bojih je padlo nad tri-
pravauni za veliko bitko še ni gotov. Ob Albertovem prekopu se nasprotniku postavljajo po robu velike težave, ki se stopnjujejo z ojačevanjem nemškega odpora. Med Gandom in Maastrichtom se skuša nasprotnik preriniti proti severu. K temu ga sili v ne-mali meri tudi ozemlje, ki je prepraženo s pritoki reke Schelde in mrežo prekopov. Pri tej smeri bi na boje utegnilo vplivati tudi holandsko ozemlje in vanj nasprotnik ne bo mogel vdreti, dokler bo Albertov prekop igral vlogo kot močna zapornica. Kjerkoli so Angleži doslej prišli čez prekop, so Nemci vrgli potrebne sile in skušajo mostišča zožiti.
Boji na prostoru med Liegom in Maastrichtom ter sunki čez Albertov kanal, povedo, da morajo Angleži vpregati vse sile v boj, da bi si zagotovili bočno naslonitev na severu, nakar bi mogli šele preiti v bitko za pro-boj. In te bočne naslonitve ne morejo dobiti nikjer drugje, kakor ob spodnji M na.si.
Kakor se doslej Angležem na se-veru še ni posrečilo končati priprav za takšen nastop, tako tudi Ameri-kanci še niso dosegli tistega, kar potrebujejo za nadaljnji sunek.
Južno od Nancva je sedma ameriška armada še vedno Proz tesnega stika s tretjo ameriško armado, še zmerom se preriva k postojankam in se mora nepretrgoma boriti ob zgornjem toku reke Doubs z nemškimi silami. Nasprotnikova južna armada, ki je morala doslej narediti že 500 km dolgo pot, bo imela posebno nalogo, ki bi dosocla do krajev, od koder bi lahko podprla prizadevanje ostalih dveh ameriških armad.
Za zdaj je to obdobje med dvema bitkama, vendar to ne pomeni, da bi boji pojenjali. Najhujši bo p se bijem v Belgiji in pri Burgundskih vratih. Nasprotnik stalno dovaža oklepn:ške sile, pehoto, motorizirane oddelke, novo orožje in strelivo, kar je znamenje za nove, hude boje. Prav tako pa potrebujejo amerikanski oklepniki nekaj počitka, ki si ga niso mogli dovoliti vse od takrat, odkar so pri Avran-cheisu predrli zaporno črto in začeli drveti proti vzhodu do Mosele. Na obeh straneh izkoriščajo čas 6 tem, da kopičijo sile za odločilni spopad, ki ga je treba v kratkem pričakovati.
Ob francosko-italijanski meji potekajo boji za posest prelazov in gorskih cest. preko katerih drže pota v Lombardijo. Tod napadalci doslej niso dosegli nobenega pomembnejšega uspeha.
Nemška uradna poročila preteklega tedna so o bojih na francoskih in belgijskih tleh poročala tole:
Boji v Belgiji ta vzhodni Franciii
6.	septembra:	Na področju Ant-
vverpna smo umaknili naše divizije na Albertov preliv, V mestu samem se bijejo še ogorčeni boji. Sovražnik je na širokem bojišču udairil proti črti Louvain-Namur-Sedan, vendar mu je uspelo, da je le nebistveno napredovat. Sovražnikove poskuse za prekoračitev Moselle severno od Nancyja smo razbili. Posadka Le Havrea je krvavo odbila z oklepniki podprt nasprotnikov sunek.
Sovražnikove sile, ki so vdrle v območje trdnjave Brest, smo s proti-
deeet komunistov, med njimi bataljonski politkoiniear, četni politkomisar in en namestnik komandirja. Po izjavah ujetnikov sodeč so imeli tolovaji znatno višje izgube. Ranjencev je bilo blizu štirideset, tri eo domobranci ujeli.
Domobranci eo zaplenili v teh borbah tri lahke strojnice, večje Število pušk in eksploziva za miniranje. Uničena je bila namreč popolnoma minerska 6kupina. Tolpe, ki eo ee spustile v borbo, eo pripadale 8., 10. brigadi in Notranjskemu tolovajskemu odredu.
Padle tovariše ec- pokopali tolovaji v
Sozdu, le divizijski komandant Jurčec lartin in komandant 1. bataljona Nande Miklavec, oba iz Ljubljane, eta bila pokopana na pokopališču pri Sv. Vidu. Pač lepa komunistična enakost! — Zanimivo je, da je tri komuniste ustrelil sam poveljnik čete, ker eo na begu prepustili domobrancem lahko strojnico. Cisto Da-kijeva metoda! Dakiju se pa ni nič zgodilo, ker je izgubil dva topa.
•
Cete dolenjskih udarnih skupin so bile zelo aktivne. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da so pobrali komunisti zaradi velikih izgub v bojih 21. avgusta vse ženske in otroke (moških itak ni) na kraju eame borbe, jih privezali k drevesom in jih začeli neusmiljeno prete-pavati, Češ da imajo v vasi telefon, s katerim so obvestili domobrance. Nekatere so pretepali do nezavesti. Ker vse skupaj ni nič pomagalo, eo šli delat v vas preiskavo, kjer telefona jasno niso mogli najti. Zato pa eo na debelo rekvirirali živila in druge stvari. To so zvedeli skrivači, ki so pravočasno posegli v akcijo. Streljali so preko glav komunistov in mučenih ženak. Tolovaji eo se v divjem begu razbežali. Tako so bile rešene nedolžne matere rdečih teroristov. Skrivači so potem bandite zasledovali. O uspehih te divje hajke že nismo prejeli poročil.
•
Dne 29. avgusta se je prepeljala neka bojna skupina na kamionih prav do Žužemberka. To je rdeče tolovaje tako presenetilo, da niso utegnili misliti drugega ko na beg. Cela jz te skupine je prešla takoj v naskok in pognala komuniste čez Krko. Na tem pohodu je padlo nad 80 komunistov, vondar se točnega števila ni moglo ugotovili. Domobranci eo zaplenili tolovajem dve strojnici in lahki minomet. Poleg tega seveda še množico pušk, bomb in drugega voju-
eunkoim vrgli nazaj,	nova zbirališča
ameriške pehote in oklepnikov pa razbili z osredotočenim topniškim ognjem.
7. septembra: S protinapadom smo razbili sovražnikovo predmostje severno od Anversa. Na področju Lou-vain-Sedan se nadaljuje močan sovražnikov pritisk. Jugovzhodno od Se-dana je vdrla neka oklepna napadalna skupina presenetljivo v nasprotne postojanke ter jih razbila. Privedla je ujetnike. Vzhodno od Verduna, pri Ponta-Moussonu in pri Toulu so se izjalovili močni sovražni napadi. Pri Baume des Dames je nasprotniku začasno uspelo, da je prišel na severni breg Doubsa. Vendar smo ga s proti-sunkom vrgli takoj zopet nazaj.
Po najmočnejši topniški in letalski pripravi so Severoamerikanci nadaljevali včeraj velenapad na trdnjavo Brest. Šele jx> najtežjih bojih je uspe-
lo	sovražniku, da je kljub ogorčenemu odporu naših čet in s hudimi izgubami na nekaterih odsekih vdrl v trdnjavske prednje postojanke. Vsa vdorna mesta smo zajezili.
8. septembra:	Na prostoru pri Ypernu so naše zaščitnice v hudih bojih s sovražnikovimi oklepnimi skupinami ravnale odmik naših divizij proti severu. Pri tem je bilo uničenih 34 nasprotnikovih oklepnikov. Na obeh straneh Liegea se nadaljuje močan sovraž.nikov pritisk proti vzhodu. Nasprotnikovi napadi pri Toulu, pri Be-sanconu in vzhodno odtod so bili razbiti.
9. septembra: V severni Franciji so
se izjalovili sovražnikovi sunki proti pomorskim trdnjavam Brest, Boulo-gne in Dnnquerque. Na trdnjavskem področju Le Havrea je bilo v prejšnjem dnevu uničenih 29 sovražnikovih oklepnikov in 12 oklepn iških oglepniških voz.
Na Flamskem so naiše zaščitnice še nadalje v hudih obrambnih bojih proti pritiskajočemu sovražniku. Sovražnikovi napadi iz njegovega predmostja pri Anversu proti severu so bili razbiti, sovražna predmostja severozahodno od Hasselta pa zožena v protinapadu. Sovražnik je imel tam posebno hude izgube ter je izgubil 21 oklepnikov. Huda borba divja za trdnjavo Liege in na področju severozahodno od Metza. Proti naprej pro-drlim sovražnikovim četam potekajo protinapadi.
10. septembra: Posadka pomorske trdnjave Bresta je tudi včeraj po ogorčenih bojih odbila vse, z največjo uporabo blaga izvedene sovražnikove napade na trdnjavo samo. Polotok Le Conquet smo izgubili. Ostanki posadke nudijo še zagrizen odpor.
Sovražnikova predmostja južno od Genta in severozahodno od Hasselta so bila 6 protinapadom zožena, sovražnik,'ki je vdrl v naše postojanke južno od Maastrichta,-'je bil zopet odbit.. Med Verviersom in Arionom je.napadel nasprotnik na široki bojni črti naše postojanke in je dosegel le majhne krajevne vdore. Pričeli smo s protinapadi.
11. spetmebra: V odseku Brugesa do področja severozahodno od Hasselta so razbile naše bojne skupine vse sovražnikove poskuse, da bi razširili svoja predmostja preko Albertovega prekopa.
Na vdornem področju pTi Lcerin-genu so padalski lovci presenetljivo
škega materiala. Lastnih izgub ni bilo. Domobranci eo našli komunistično skladišče kož in usnja.
•
Dne 30. avgusta je patrulja 48. čete v bližini Podkraja naletela na skupino osmih komunistov, ki so .ravno nesli svojim tovarišem menaio. Ker se tolovaji na poziv stoj niso hoteli ustaviti, ampak so začeli bežati, je padlo pod kroglami šest tolovajev, dva pa sta ušla.
Dne 19. avgusta se je spopadla močnejša patrulja novomeških domobrancev s komunisti pri Slatniku. Komunisti 60 se, meneč, da imajo posla z močnejšo skupino, naglo umaknili. Na bojišču 60 pustili več mrtvih in enega huje ranjenega. Domobranci niso imeli nikakih izgub. Zaplenili so več pušk in nekaj poročevalskega materiala. Komunisti so se umaknili v smeri Stopiče-Težka voda. Istega dne se je spopadla domobranska patrulja z močnejšo skupino tolovajev pri Mokronogu. Padla sta dva tolovaja, eden pa je bil ujet. Domobrancem se je prijavilo več prisilnih mobilizirancev.
*
Dne 25. avgusta «o zadele patrulje novomeških domobrancev pri Ajdovcu in Sadinji vasi na tolovajske zasede, ki so jih po kratkem, a ostrem boju pregnale. Tu je padlo 12 tolovajev, šest je bilo pa ujetih. Domobrancem se je predal en prisilni mobiliziranec, ki je vedel povedati mnogo zanimivega.
Močnejša patrulja, ki je pregledovala teren okrog Žužemberka, ee je ietega dno spopadla s tolovaji. Padla sta komunista Hrvolj Aloji in Dohjnnov Joie « Hriba pri Lipovcu. Tu je padel en domobranec.
*
Dno 27. avgusta se Je udarila neka četa novomeške posadke z banditi pri Borštu. Ta banda je prišla v okolico Dvora pred nekaj dnevi, ko je v Trebelnem naropala mnogo živine in drugega živeža. Ceta je bliskovito udarila na neko »artilerijsko« brigado, ki je bila pri Borštu v zasedi, Domobranci so zaplenili tolovajem nekaj težkega orožja. Padlo Je 24 tolovajev, ki so jih našteli. Izgub je gotovo še več. Domobrancj niso imeli nikakih žrtev. Ljudje eo potem pripovedovali, da je bil v tej borbi dvakrat ranjen tudi namestnik komandanta divizije. Domobranci so zaplenili poleg mnogo drugega tudi dve muli in dva konja.
Z divizionom prve »artilerijske« brigade (ki je kajpak brez topov) se je po-
udarili Britancem v bok, uničili veli« ko polno natovorjeno prevozno kolono in razstrelili skladišča strelivaJn pogonskega goriva. Na tem jjodročju je Dilo v poslednjih dnevih, v glavnem z bojnimi sredstvi iz bližine uničenih 52 angleških oklepnikov. Tam so v teku težki boji s sovražnikovimi oklepniki, ki prodirajo dalje pioti severu.
Na črti Verviers-Metz pritiska sovražnik na široki bojni črti proti našim zaščitnicam. Odbiti so bili številni sunki.
Ves dan in vso noč so se nadaljevali močni sovražnikovi napadi proti celinskemu bojišču trdnjave Le Havre. Šele po hudih bojih je sovražnik dosegel z veliki izgubami vdor, ki pa jo bil zajezen.
12.	septembra. Na zapadu so »e i®-1 jalovili sovražnikovi napadi pri Brn-gesu, Gandn, in Anversu. Razbili sjno sovražnikovo mostišče preko Albertovega kanala severozahodno od Hasselta. šibkejše sovražnikove sile se še držijo na severnem obrežju. Severno od Hasselta je prodrl nasprotnik ® močnimi pehotnimi in oklepniškimi si; lami v smeri proti Eindhovnu. Pričeli smo s protinapadi. Posebno siloviti so bili boji vzhodno in jugovzhodno od Liegea in na področju Metza, kjer sO se naše čete ogorčeno upirale napredujočim sovražnikovim napadalnim skupinam. Južno od Nancyja smo z uspešnim napadom privedli več sto ujetnikov. Močan sovražni pritisk ® juga proti Vesoulu se nadaljuje.
V	obeh zadnjih dneh smo uničili na zahodnem bojišču preko sto sovražnikovih oklepnikov. Posadki Dunker-quea in Le Havrea sta vzdržali kljub močnim sovražnikovim napadom. Zahodno od Bresta se drži z vzgledno vztrajnostjo še neka lastna skupina pod vodstvom pod.polkovnika Fiirsta. Trdnjava sama je pod težkim sovražnikovim ognjem. Posadka Lorienta j* uničila z uspešnimi izpadi sovražnikova municijska in oskrbovalna skladišča.
Jugovzhodna Francija
6. septembra: Naše Čete, ki so se umaknile iz južne in jugovzhodne Francije, so dosegle v skladu z danimi povelji področje Dijona in Langreško visoko planoto.
Na cestah, ki peljejo čez prelaze zahodno od francosko-italijanske meje so naše zaščitnice krvavo odbile močne sovražnikove napade.
7. septembra: Boji za ceste čez prelaze na francosko-italijanskem obmejnem ozemlju postajajo po uporabi maroških čet silovitejši. Ponovni sovražnikovi poskusi, da bi se polastili obmejnih utrdb, so se izjalovili.
8. septembra: Na francosko-italijan-ski meji se nadaljujejo boji na prelazih in cestah, ne da bi nasprotnik dosegel kak uspeh.
9. septembra: Pri Besanconu in dalje vzhodno ob Doubsu se bore naši i® južno in jugovzhodne Francije naizaj privedeni oddelki s sovražnikom, k* napada od iuga in ki skuša z močnimi silami prodreti do Burgundskih vrat
10. septembra: Na področju Dola, ki so ga naše čete opustile, ter severno in vzhodno od Besancona so v teku silni boji.
Na franeosko-ftalijanski meji je bilo na področju Mont Cenisa in prelaza Maddalena zavzetih in očiščenih nekaj višinskih postojank.
11. septembra: Južno od Mont Cenisa in ob prelazu Maddalena so zavzele naše čete važne višinske postojanke.
merila ietega dne neka druga četa i* Novega mesta. Akcija ee je vršila v emeri Prečna, Brezova Reber, Veliki Lipovec, Vinkov vrh. Divizion je bil v borbi razbit, vea brigada pa pognana v paničen beg. Padlo je blizu 20 komunistov, eden je bil ujet. Izpovedal je, da eo odpeljali komunisti že med bojem štiri voze ranjencev in mrtvih. Tako moremo računati na znatno višje izgube. — Domobranci so imeli enega ranjenca.
•
Dne 26. avgusta 6e je spopadla novomeška domobranska patrulja z nekaterimi zasedami dolenjskega tolovajskega odreda pri Veseli gori. V borbah, ki so imele značaje krajših prask, je padlo 11 komunistov, med njimi dva vodnika in en desetar. Domobranci eo zaplenili tolovajem eno strojnico in več pušk. Tu jn padel en domobranec.
*
Močna patrulja veliko! ašk ih domobrancev Je krenila 16. avgusta v smeH proti Kureščku. V kratki borbi eo padli štirje komunisti, eden pa je bil ujet-Zaplenjenega je bilo več orožja in drugega materiala.
Dne 17. avgusta so «e spopadle edl-nioe vglikolaške skupine 6 tolovaji osemnajste divizije, ki je pred malo dnevi utrpela pri Šmarju hud poraz. V tem boju je padlo 19 tolovajev, še enkrat toliko pa je bilo ranjenih. Ko ee je neka skupina vračala e pohoda, eo ujeli domobranci dva tolovaja.
•
Dne 17. avgusta ee je javilo v Velike Lašče 14 prisilnih mobilizirancev, ki Prl* povedujejo o obupnih razmerah v tolovajskih bandah. Zlasti ee pritožujejo nad hrano, ki da je včasih slabša od prašiči0 krme.
Dne 18. avgusta je padla pri Robu neka tolovaj ka.
Dne 19. avgusta 80 napadle domobranske edinice tolovaje XVIII. divizij
v	vaei Purkače. V akeljf. ki Je bila širšega oheega, je sodelovalo tudi dpm®" bransko topništvo iz Velikih Lašč. V nojih je padlo nekaj deeetin tolovajev, v pa je bilo ujetih. V teku dneva s« javilo tudi več mobilizirancev.
V	dneh 24. in 25. avgusta ee je J*1'’*.® na postojanko 17 mobilizirancev. Vsi P povedujejo, da je med tolovaji 96% m
štva, ki bi bilo takoj voljno javiti »e
domobrancem. Prilike mod tolovaje*1 bandami eo obupne.
skoraj bose in gole. Njihova krivda: ker niso bili komunisti. Te slike nal bi morale tudi te rodbine kdaj poromati takole na »osvobojeno« ozemlje!
Tako se oni borijo . ..
Skupina beguncev, ki so jih rdeča sodišča pregnala z doma v Kočevje — si ogledajo ljubljanske rodbine, ki imajo sinove in hčere v gozdu. Kaj, če
Peklenski stroj — to je edini način boja, ki si ga rdeča »vojska« še npa tvegati proti domobrancem. In to naj bodo vojaki. (Slike o atentatu na domobransko vojašnico v Tolminu).
Ali že imate
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine
o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskem« narodu?
Dobi se ▼ vseh knjigarnah in T uredništvu »Slovenskega doma«.
250 strani Velike oblike, 580 slik, idokazil in listin v fot. posnetkih. Cena 40 lir.
Bes komunističnih teroristov je v zadnjem času dosegel nezaslišano višino. Povsod na Dolenjskem, kjer se tolovaji že dalj časa zadržujejo, so začeli izganjati z lastnih domov družine, ki se jim zde, da niso z njimi. Pri tem ne poznajo nobenega usmiljenja. Brez razlike pretepajo in posiljujejo žene in dekleta, od mučenja seveda niso izvzeti otroci, tudi majhni, ki sploh še ne; govore. Mnogo je primerov, ko tako mučijo in pretepavajo ubogo ljudstvo, da konec koncev ne morejo početi z njimi drugega, kakor da jih postrele. Ze pred dnevi smo brali v jSIo-vencu« precej imen zavednih slovenskih
družin, ki so jih komunisti oropali vsega in jih nato izgnali iz svojih domov. V Zumberku na Gorjancih so izropali dobesedno vse. Sredi meseca avgusta so komunistični morilci po strahotnem mučenju postrelili v Gorjancih 23 žen, deklet in nedoletnih otrok. Približno enako število jih imajo zaprtih nekje ob cesti Sa-mobor-Jaska. Vsi ti zaporniki dobivajo hrano le vsak tretji dan. Zaslišujejo jih vsako noč po več ur, jih pretepavajo, da bi iz njih izsilili neka priznanja. Iz zanesljivega vira je bilo zvedeti, da je v zaporu umrl mlad deček, star osem let, in neka noseča žena. Vsi komaj ča-
kajo, kdaj jih bodo likvidirali, ker ne morejo več prenašati strahovitih muk.
Iz Trebelnega javljajo, da so tamkaj izgnali družino Mrvar iz Zabukovja in Peternel iz Trebelnega. Dali so jima odlok odpravili se zdoma v četrt ure in vzeti s seboj nekaj obleke. Hiše so izropali in uničili. Družinam so prepovedali povratek domov.
Mnogo prisilnih mobilizirancev je povedalo, da so komunisti pobrali po Dolenjskem že mnogo deklet, ki jih obsodijo po kratkem postopku na različne kazni. Ker jih nimajo česa dolžiti, jih
imenujejo kratko izdajalke. Mnoge od jijih oidženo v smeri proti Beli Krajina, od koder ni za njimi več sledu. Najverjetneje jih še nadalje zaslišujejo in po mučenju usmrtijo.
Nekatere »manj nevarne« obsodijo na prisilno delo. To delo sestoji iz težavnega napravijanja gramoza in peska v dolenjskih in belokranjskih kamnolomih. Tudi so nekatere poslane na »razlaščena« posestva, kjer morajo pod močno stražo opravljati najtežja hlapčevska dela.
In to naj hi bila komunistična svoboda?
Na lovu za rdečimi tolovaji
Še je ležala trda noč nad cerknf« škimi hribi, ko so fantje krenili na pohod. Četa za četo je udarjala z na-kovanimi čevlji v kamenje na cesti, ki vodi iz Rakeka proti Cerknici. Z mesečino osvetljena polja so spala, le tu in tam je iz grmičja ob cesti prhut-nila ptica, ki jo je preplašil enakomerni, pojoči koraik naših fantov. Molčali so. V teh trenutkih je vsakteri med njimi mislil na cfom. Saj to se je ponovilo že Bog sam vedi kolikokrat, a vendar je tako lepo korakati sredi noči in se vdajati spominom. Kdor je gledal te jasne sijoče obraze, z motnimi šlemi na ponosnih’glavah, se je nehote domislil bajk in pripovedk o junakih, o vitezih, ki so v davnih časih po teh krajih podili Trnka in ponosno dvigali križ nad polmesecem.
Samo ena četa je bila drugačna kot ostale. Sestavljali so jo begunci, tisti, ki so pred rdečim paradižem pribežali na »neosvobojeno ozemlje«. Tem fantom so bile ustne toipo stisnjene, oči so jim blodile v neslutene dalje, nekje, kot v prividih so se jim povračali prizori: domačija v plamenih, divie^ kričanje, jok najmlajših, kri na nišnem pragu, kajnovske psovke, materina prošnja, dekletov obupani klic, bratov raztepeni obraz, sestrine zvezane roke, oholo ponašanje vaških barab, mukanje živine, harmonika, ples, pijanost, joj, koliko tega ...
Ti niso imeli več doma, morda jso bili brez očeta, brez matere, šiba božja je strahotno udarila po njihovih upogljivih, voljnih hrbtih, a ko so se razbežali po svetu, kot se pdSčeta ratsbeže, če udari kragulj sredi mednje, so se odločili na poslednji boj do konca.
»Samo emikrat še videti domačo vas, četudi same očmele zidove, same ruševine, same gomile, samo sirot nost in žalost, kaj vse to! Samo enkrat že domača vas!«
Vedeli so, da je ta borba potrebna, a občutili so jo, drugače kot oni tam spredaj. Obenem pa je bilo sikupno nekaj, kar jih je družilo in jih vodilo od zmage do zmage, isto, kar je nagnilo stotnika, da je dal povelje za pohod, isto, kar je globoko v srcu nosil zapisano sleherni prostak, isto, za kar so krvaveli in umirali s svetim nasmehom tisoči in tisoči, za kar so se dedje v davnih časih borili s kosami m cepci: slovenska zemlja!
Tako so prešli vasi in vasice, brez divjih kletvin, hrez ogabnih morilskih misli, z eno zavestjo so šli naprej: naš dom braniti, da ne str6 nam ga viharji ...
Nekje sredi poti so se razšli. Zgodnje jutro se je dvignilo iizza vrhov in iz doline se je oglašal zvon, pomešan s petelinjim petjem.
Izvidnica prve čete je ugledala rdeče zvezde tem nad Koži jekom. V obronkih so si lopovi razpostavili za-
»Fantje, zdaj pojde na nož!«
Obrazi so bili nasmejani Potegnili so bodala iz nočnic in jih nataknili na puške, V gosjem redu so se bližali položajem. Tri vrste, dobro zaščitene, sklonjenih glav, še če si vedel, kje so, si jih težko ločil od visoke praproti.
»Juri®!« je zategnil vodnik im se pognal prvi z napeto brzostrelko. _
»juriš!« ao divje naskočili fantje in sipali ogenj na zasede.
Tu je ao za trenutek... Borba je bila težka, takšna, da se je oziračje ovilo v rahlo meglo, ki eo jo povzročili izstrelki.
,. Prvi napad so oni tam zgoraj odbili. F«j*tje so ee umaknili v redu, brez izrab.
Vodnik jih je bodril, kot voznik na dirkališču bodri spenjene žrebce:
»Če ni šlo prvič, drugič bo šlo!« Postavil se je prednje in zaklical z rezkim glasom povelje, ki je udarilo kot grom v skalo:
»Prvi vod braa paljba!«
V odgovor 90 udarjale salve in strahoten prasket. Prst je odletavala v kosmih, da je kar snežilo na fante.
»Ne bodo vzdržali!« se je nekdo nasmehnil 6vojamu soborcu na levici.
»Ne smejo in ne morejo!« Pristavil je puško k licu in pritisnil. Rdečkar se je strkl jal po bregu.
»Juriš!« je zagrmel nov ukaz.
Spet so se pognali v breg in juri-šaili. da so se lopovi tam zgoraj prestrašeni zmedli.
V tem je že podrl vodnik »tarega tolovaja-mitraljezca, drugega ob njem je Česni 1 s kopitom, bruhnil k strojnici, jo zaokrenil in začel sipati ogenj -a sosedn jo zasedo
»Bežite, tovariSi...« jih je posnemal eden naših fantov.
S T A B , -
VIL KORPUSA NOV ln FO JUGOSLAVIJE IN1ENJMHJRA ir
nila še dva druga iz grmičja ko skriti mački in jima zastavila pot. Zidaj se je vodila borba v troje. Šest ljudi se je otepalo smrti. Kdo bo obstal?
Vodnik je izvil desnico, ki mu jo je bil divjak spod vij pod hrbet, in usekal Azijata v obraz, da je omahnil. Izdrl mu je revolver in sprožil. Gost curek črne krvi je brizgnil iz prestreljenih sonc.
Omahnil je fami-begunec, od naporne borbe ve« zasopljen, a ko je zagledal, kako se fanta, ki sta mu hitela pomagat, bijeta z drugima dvema, se je dvignil in s poslednjo močjo dvignil kopito. Usekal Je po ušivi butici, da so možgani daleč naokrog obrizgali raztepena tla.
Tretji je davil našega s krvavimi prsti. Stiskal ga je, da je bil fant že posinel v obraiz. Zdaj pa ga je kot onega podrlo vodnikovo kopito in ogabna zver s človeSkim licem je omahnila brez vzdiha.
Drugi so vodili borbo na nož. Vroča je bila, a odjenjali niso.
Ne, naši fantje ne odjenjajo nikdar. Tudi to pot niso. Pikovnik so zasedli v zaletu in začeli nažigati v vas, na štab in na njegovo kuhinjo.
Ušiva babšad, komisarji, potuhnjeni
StAB DOLEUJSKFGA ODREDA SOV in POS,
poleta j..
V odgovor na vaS dopis * dne 8.
oblek vam sporoSamo, da je prejel vaš odred celo več,obl ek, drugi odredi. Se ste jih izgubili, to ni naša krivda.
vaša trditev, da veste, da imamo obleke^ Je po»
pol notna neumestna ln \ bodoče take> opazke ^kategorično o mo tudi vedno ves o
amo.
Ife bi'imeli obleke bi jih°razdeliii, ker razdeli-talijpaterijel, Jcar^mislimo^tudi uvidite, saj baš
lagamo t večji-
mo tuai vedno ve« ostali matenjai, tcar mislimo tuai ui Dolenjski odred Je bil pri vseh razdelitvah soudeležen, Take vesti, ki se širijo, da razp
mi količinami obleke so neresnične in jih v vojaki pobijajte, oblek imamo samo toliko, kolikor jih prejmemo od zaveznikov, len je pa le toliko v kolikor se rabijo za embalažo orožja in drugega tenničnega
a same obleke
o&terijala, dočim še do 5anes ni dospela niti ena po
Do danes še nismo ptejeli nikakin porocu, vs česar nam Jih fiimpreje pošljite, enako trebavanje, blag. otar. etc-
Bačelnik gtaba-major t
m*
Sef tntendature-Vapetan 9
Urada« listina • »nnjrleSklh« oblekah la tolovaja.
Ušivci, miislečl, da jim ukazuje tovariš komandir, ki so ga bili naši medtem že poslali delat račun na oni svet, si niso pustili dvakrat reči. Pustili so strojnice, planili iz zased in jo ucvrli po nasprotnem bregu...
Isto uro je četa fantov beguncev
izkoristila borbo pri Kožljeku. Tiho so se plazili tja do Pikovnika in ga obšli. Razporedili so se bili previdno in prišli rdečim v hrbet na trideset korakov blizu.
Jurišali so z bombami, da ie zemlja bobnela, kot bi se skale lomile.
Vodnik, ki so mu ubili očeta im ma'
ter, se je pognal na prvega, ki mu je prišel blizu. Ostrmel je za trenutek. Rumenkast, kozav obraz je zagledal
pred sebo j in spreletelo ga je.
»Torej je res!«
Da, res je bilo. Tujci so se vrgli na slovensko zemljo, tujci so _ se zvezali z domačimi kajnovci da jo pohodijo in oskrunijo to deviško, sveto slovensko grudo.
Vodnik ga je pograbil za nizke rame in ga treščil ob tla. A okretni Azijat se mu je izvil in potegnil nož. Fant
ga je zgrabil za roko in mu jo stiskal ko v kleščah. Težko je sopel, saj mu je divjak s koleni čepel na prsih.
Dva naša, ki sta videla, kaj se dogaja, sta »e vrgla v pomoč, pa »ta pla-
tovariSi z juga, bežalo je vse. Stara navada, železna srajcal Fantje pa za
njimi!
In bi jih podili, zajce strahopeitne, do sodnega dne popoldne, toda od bataljona se niso smeli oddaljiti.
Proti večeru so dobili povelje, da se zbeiro na Kožljeku. Prihajali so od vsepovsod, utrujeni, opraskani, a veselih obrazov.
Stotnik jih je gledal, ko so metali orožje na kup, in se je smehljal. Tudi on je imel vroč dan.
»Zdravo, borci!« jim je zaklical.
»Bog daj!« so zagrmeli iz polnih prsi, da je odmevalo do stražarjev tam na koncu vasi.
Večer so si razsvetljevali z grmado, ki so jo znesli iz lopovskih pihalnikov in zabojev za strojniško municijo.
In ko jim je povedal, da so rdečim tovarišem prestregli pot na Rakitno, na Borovnico, kjer so capini kapnili ropati nesrečne ljudi, da ie 2. četa I. bataljona »Ljubljanske brigade«, ki so jo štabni priskledniki po zadnjih svojih »zmagah« na Javorniku izpolnili s paajeglavci in cesarskimi junaki, pa da
—	------s_i,_ _-.u-_s—	_ sil.
lasila
V spomin požrtvovalnemu borcu
15. t m. Je bilo leto dni, odkar se je za vedno poslovil od nas Ivan Habič, poveljnik posadke Vaških straž pri Sv.
V svojih kratkih letih, saj jih Je izpolnil le nekaj nad 30, je izvršil veliko delo. Po razbitju Judoslavije, ko so se pojavili prvi priganjači za 0F, je takoj vedel, da tu ni vse pošteno. Ko so so osnovali prvi protikomunistični oddelki, je pohitel s svojimi znanci, prijatelji in s svojima bratoma mednje, ze oktobra 1942 se je vrnil domov na Bizovik k postojanki Vaških straž, v katero je pridobil marsikaterega fanta, ki mu je še danes hvaležen. Delal je neumorno od jutra do večera. Za vse je bil pokojni
»Zdrav* bodi moja lepa domovina...«
napad na Bizovik. Faiftje so vzdržali. Bil je to ognjeni krst za postojanko. Sledili so pohodi na Pugled, Javor, Lipoglav, Orle, in to ob vsakem vremenu in ob vsakem Času. Ivan Je bil vedno poleg. Junaško je preganjal roparje in morilce našega naroda, požigalce slovenskih domačij, skrunitelje in uničevalce naših svetinj in vrednot Za božič 1942 je bil ranjen. Dalje časa je ležal v bolnišnici, koval načrte za bodočnost, bodril fante, ki so ga hodili obiskovat. Ko pa je okreval, je Sel nazaj na postojanko. »Samo da iztrebimo tolovaje in iz-treznimo naše zaslepljene ljudi, pa bo zopet šlo,< sl mi pogosto govoril, kri in nedolžne žrtve sorojakov: Pavčiča, Ja-koša in drugih iz Bizovika so te delale neizprosnega in neugnanega v delu. Ce so se ti žrtvovali, zakaj bi se mi ne? si dejal. Pogreb Bizoviških žrtev je bila prva Javna, a glasna protikomunistična manifestacija, h katere sijaju je pokojni Ivan toliko pripomogel. Ko je postal poveljnik postojanke pri Sv. Urhu, je zopet ves živel za postojanko, za svoje fante. Vedno pa se je zavedal besed sv. pisma: »Če Gospod ne zida, zastonj se trudi.. .c V tem je bil Ivan svetel vzgled, pravi poveljnik. Pa je prišel usodni 8. september 1943, črni dan v zgodovini našega naroda. Habič se Je podal s svojo posadko proti Dolenjski, doživel strahote Velikega Osolnika in tam nekje pri Robu klonil pod bratomornim naeiljem. Zastonj Te, dragi Ivan, čakajo Tvoja žena in Janezek ter Franci. Iz dneva v dan hrepene	po Tebi,	da	bi Te	dobili vsa,
mrtvega	k sebi, ker	se Siv	nisi mogel
vrniti
Trije	Habiči so	ee	borili.	Tri Je dala
slovenska mati iz	Bizovika,	da branijo
svetost in nedotakljivost dediščine naših dedov. Dva sta padla. Padel je Ivan, ker je bil protikomunist in poveljnik fantov, padel je Viktor, ker je bil poštenjak od nog do glave in Je v usodnih
dneh vedel, kje Je mesto vsakega zavednega Slovenca. Padel je kot žrtev na Kočevskem procesu, ker Je vozil na Ljubljano iz Turjaka pok. Časarja.
Trije Habiči, trije Makabejci. Dva sta padla, eden ie »Ivi, da maščnje nedolžno prelito kri svojih bratov, da osuli solze, ki jih prelivajo rano ovdovele žene, nedolžni otroM. sinovi in hčere po* kojnih Habičev.
NA TURJAKU
.»Kjer smo kri prelivali za svobodo domovine.. .<
še preden se je porodilo nedeljsko jutro, so že vsekali topovi z Marofa. Vsi so začutili, da so močnejši kakor prejšnje dni. Legionarji so skočili z ležišč in se pripravili.
»Zgodaj so začeli.«
>0 kako bo dan dolg!«
Po svetlem ognju, ki je zdaj pa zdaj planil iz cevi, so jih spazili, kje stojijo. Stali so na vzpetini levo od Marofa.
»Pripravite težki minomet!«
Na razvaline, ki so se zrušile na dvorišče, so vkopali rev. Nanosili so težkih min. Druga za drugo so uprasnile iz ce-
vi	| in poletele preko strehe.
Za dobre pol ure so ustavili strašni topovski ogenj. Toda tudi tolovaji so se znašli. Takoj 60 postavili dva težka minometa in jih naravnali tako, da sta nepretrgoma sipala granate na dvorišče.
^ Z dvorišča ni bila moči več streljati. Niti sveže vode za ranjence in kuhinje ni bilo moči zajeti. Sto in stokrat so težki naboji iz minometa preorali dvorišče. Opeka, ki se je med tednom naletela s strehe, je bila že vsa zdrobljena. Železni drobci so se odbijali od trdih tal in krušili omel raz sten. Kadar je granata zadela kamnite stopnice, je kovinsko zazvenelo.
Ko se je zdanilo, se je videlo, da na kapeli ni nobene opeke več. Granate so vso sklatile na tla. Topovska krogla je nato prebila obok. Vojaški duhovnik je odšel v kapelo, za hip pomolil, nato pa odprl tabernakelj, vzel Najsvetejše in ga odnesel v sobo. kjer je bil nekoč arhiv.
V kovčegu je poiskal svečo in jo prižgal na mizi. Sam je pokleknil in dolgo molil.
Okrog osmih je maševal v ambulanti. Skromno mizo je pregrnil, sredi nje postavil križ in dve sveči in pričel z mašo. Oblekel se je v dolg gotski plašč, ki je v enakomernih gubah padal po hrbtu. Grmenje topov ni niti za hip premolknilo.
»Kyrie eleison!« je molil duhovnik.
»Kristus usliši nag!« se je utrgalo iz prsi. Kristus, Gospod, Ti veš, zakaj se borimo; Ti veš, zakaj padamo! Ti ve«, Ti vse veš — usliši nas!
Saj Ti je znano, da nismo mogli drugače. Ti veš, da bi nas vse pobili in da smo se morali braniti. Braniti sebe, svoje in narod. Ali boš pustil, da propademo? Čuj naš glas, usliši nas!
Tisoči trepečejo z nami, tisoč rok se steguje k Tebi in tisoč ere Ti zaupa — usliši nas!
Gospod usmili se!
Grešniki smo in nismo vredni, da bi se sklonil do nas. Toda kam naj se obrnemo in kje naj iščemo opore, že ne pri Tebi, ki m Gospod vojnih žet — usmili se nas.
Gospod, usmili se in Ti bomo vedno peli slavo.«
Kako čudovito je odmevala po ambulanti božja beseda o čudežnem ozdravljenju.
»Gospod! Če hožeS, me moreš ozdraviti,« so prosila ranjena srca. »Če hožeš ...«
Nekoga je obšla tiha misel: kakor v katakombah ! V tihem, podzemskem prostoru, kakor v katakombah. Oltar skromen. Mašnik pred njim, vzravnan in zamaknjen nekam v onostranstvo. Krog njega verniki, ki spremljajo vsak njegov gib in čutijo vsak dih — kakor v katakombah. S presunjenimi obrazi vstopajo novi prišleci. Prihajajo s krajev, kjer se odigravajo grozni dogodki. Še enkrat bi radi zajeli tolažbe na svetem kraju, preden odidejo v nov boj, ki za kristjana prinaša samo zmago — kakor v katakombah. Zunaj divja sovražnik. Pravi, da ni proti veri. Zakaj je razrušil cerkve? Pravi, da ne zato, ker bi bil proti veri, ampak zato, ker *o bile bunkerji.
V Rusiji in Španiji jih je spreminjal v magacine. Zakaj jih ne pusti, če ni proti veri? Zakaj je pobil toliko duhovnikov in najboljših vernikov (katoličanov), že ni proti veri? Saj jih ni pobil zaradi tega, ker so bili duhovniki in katoličani, ampak zato, ker so bili izdajalci. 0, to je že stara pesem, tako stara kakor Cerkev sama! Celo Kristusa niso ubili zaradi vere, ampak »ker se je delal kralja in branil cesarju davek dajati«. Stara pesem! — Da, vso kot v katakombah!
Med povzdigovanjem Je streljanje za hip ponehalo. Srebrni glas zvončka se je slišal prav po vsem gradu. Legionarji so pokleknili po sobah in se trkali na prsa. Nekateri so še dolgo klečali in molili. Vse je obšla vdanost v voljo božjo. Kdor je v začetku maše še nadlegoval: »Gospod usmili se,« je zdaj t mašnikom molil samo: »Zgodi se Tvoja volja!«
Potem je bilo obhajilo. Počasi je sto-
fal svečenik od ranjenca do ranjenca, njim je hodil zdravnik in mu stregel. K vsakemu posebej je moral duhovnik poklekniti — saj se ni mogel skloniti prav do tal — in ga obhajal. Zdravnik je ljubeče vsakeuu dvignil glavo in pomagal ranjencem.
Navzoči so si brisali solze, ko so viri eili, kako Bog prihaja v onemogla telesa, da jih okrepča. Celo duhovniku se je glas tresel, ko je molil:
»Telo Gospoda našega .Jezusa Kristusa naj varuje tvojo dušo za večno življenje! Amep«
Ranjenec v kotu je z roko dal znamenje, da bi rad govoril. Se niie se je 6klonil mašnik.
»Nisem miren, rad bi se spovedal,« so počasi zlogovale presušene ustnice. Uho se je sklonilo prav do ustnie in poslušalo skesano obtožbo. Nato se je dvignila roka: »Jaz te odvežem...«
Nekateri ranjenci niso mogli použiti eele hostije. Duhovnik jo Je razlomil in Jim dal le drobec.
Nato so privreli k obhajilu legionarji. Ii vseh sob so prihajali. Poklekali so
okrog oltarja in se okrepčani vračali. Zagoreli obrazi so pričali o zdravju, okorna kolena so govorila o trdem življenju, oži pa so govorile o poštenosti in značajnosti.
Po sohah so skupno molili rožni venec, da se spodobno zahvalijo za veliko nedeljsko milost.
Topovi niti za trenutek niso več utihnili. Ura je šla na deseto. Položaj je postajal nevaren. Videlo se je, da so tolovaji dobili nove topove in da stojijo ob njih ljudje, ki se nanje razumejo. Kdo bi bil mislil, da 6tojijo ob njih — Sa-vojci. Granata za granato je padala v grad. Vse so letele na eno mesto. Rdeči so pričeli rušiti stolp, ki je gledal proti Marofu. Ta del je bil najbolj šibak, ker je bil kasneje zidan. Zid ni bil debel in notranjost je bila vsa iz lesa.
Streha in del prvega nadstropja sta se s hruščem zrušila. Za hip je prah zatemnil sonce. Legionarji so se spogledali.
Če niso hoteli ime<ti žrtev, je bil umik iz tega dela nujen.
Zdravnik je imel polno dela. Bilo je mnogo lažje ranjenih. Nekomu je raztrgala granata nogo. Potrebna je bila amputacija.
Ko je bil izveden umik, ni bilo več ranjencev.
•	• •
Legionarji so poskusili zadnje sredstvo. Na hodnik nad vhod so postavili težki minomet in ga obrnili skozi okno. »Da bi vsaj za pol ure ustavili strašni ogenj!«
Reško je zalajal minomet.
»Poglejte, kje bo eksplodiralo!«
»Ko pa se nič ne vidi!«
Oblaki dima so zapirali pogled. Zid, ki se je bil v stoletjih presulil, se je drobil v prah, ki se je dvigal v zrak.
»Saj se niti na dvorišče ne vidi, kako boš videl na Marof.«
še nekajkrat je vrgel v slepo z minometom. Nato so rdeči odprli ogenj iz minometov. V razbitem delu gradu je granata ujela okno na dvorišč« in razbila hodnik nad glavnim vhodom. Ruševine so podsule in pokvarile težki minomet.
Na debelo se je nasedel legionarjem na obraz prah. Zrak je bil dušeč. Poleg gostega prahu so morali vdihavati tudi ostri dim smodnika.
V gradu proti pokopališču so še vedno drdrale strojnice. Legionarji niso mirovali. Celo pesem se je še oglasila okrog desetih — tista lepa:
»Bratje mi stojimo trdno ko zidovi grada .. .<
Ker pa so bila grla hripava, so kmalu utihnili.
•	• •
Ob pol enajstih Je topniški ogenj prenehal.
»Treba bo spet zasesti oni del gradu, ki je razrušen. Ko preneha topništvo, bo naskočila pehota,« je razlagal poveljnik Perne fantom.
2e so odšli, da zasedejo ruševine, ko so topovi spet usekali. Nekaj minut so tolkli z vso silo. Fantje so se umaknili. To se je ponovilo trikrat. Fantje so čakali s puškami v rokah, da zasedejo ruševine in vsaj pogledajo, če je grad do tal podrt. Zaradi strašnega dima se niti to ni videlo.
Ob enajstih s© je prvi splazil na razvaline Vovkec. V roki je nosil strojnico. Prah mu je silil v oži, da jih je moral (od zdaj pa zdaj) zapreti. Previdno je tipal med porušenim kamenjem. Med ruševinami je ležalo razbeljeno železo granat Takoj za njim so lezli še trije.
Na mah zagleda Vovkec pred seboj nekaj žrnega. Premika se. Roka odpre bombo in vrže. Ko je bila bomba še v zraku, je Vovkea zadel rafal iz strojnice.
»Streljajte!« je še zaklical in se onesvestil.
Legionarji so odnesli ranjenca. V tem hipu se je na razvalinah nabralo polno rdečih. Ko eo (e fantje vrnili, so jih sprejele strojnice.
V gradu je nastala zmeda. Tolovaji so zdaj s strojnicami obvladali tudi dvoriščno stran gradu. Ko toča so se vsule krogle.
V ambulanti se je Vovkec zavedel. Imel je zdrobljeno ramo. Skušal je vstati: »Saj mi nič ni! Moram nazaj! Razvaline je treba zasesti. Vem za dohod v hrbet in z bombami.«
Zgrudil se je na ležišče. Čez ža« je nadaljeval:
»Povejte mojemu bratu, naj gre on in izpolni, kar sem jaz začel. Ne sme ostati nedokončano. Pji tudi tolovaje je treba vreži iz gradu, sicer smo izgubljeni.«
Bolniki vse doslej še niso vedeli, da so komunisti že v gradu. Zdaj so se preplašili: »Kaj bo z nami?« Tolažil Jih je Logar:
»Kaj bo z nami? V nebesa bomo šli, gaj smo pripravljeni. Pa kako prijetno bo, ko nas pojde toliko skupaj, eela druščina. Sicer pa najhitreje mine ža*, že malo molimo!«
In je pričel moliti rožni venec.
•	• *
I* razvalin so se nepretrgoma vsipale krogle in rožne granate. Posrečilo se jim je priti celo do dveh oken.
Kadunc je nagovarjal svoje, da še s te strani skušajo pregnati rdeže, ki so na razvalinah. Fantje so samo topo gledali. Njihov zalet je bil ubit. Zato si je Kadunc izmislil poslednje, kar bi moglo pregnati sovražnika.
Tik pod ruševinami je bilo manjše skladišče za strelivo.
»Kaj že bi...« Je obšlo Kadunca.
Pritrdil si je čelado, vzel v roke bombe in odšel. Po hodniku, ki so ga že obstreljevali rdeži, se je plazil po trebuhu. Nepretrgoma je gledal predse. Tukaj nekje morajo biti že tolovaji. Vjgel je za vogal bombo. Nihče se ni oglasil. Pa saj bi tudi slišal ne bil v peklenskem trušču.
»Če bi se zdaj tako hodilo ko prej. Kako prav bi prišlo!« si je zaželel, ko je plezal čez prve ruševine. Č^e ni vrat podsulo?	9
V skladišče je držalo nekaj stopnic.
V	hipu jih je preskočil. Razgledal se je po prostoru: to je strelivo za puške, to tudi, tu 60 ročne granate .. kje je dinamit?
»Kje je dinamit?«
Z močno roko je premetaval zaboje s strelivom.
»Kje je dinamit?«
Dobil je granate za topove in težke mine za miniranje cest. »Morda bo to tudi dobro.«
Iz kota je prinesel slame in jo zažgal. »Morda je kje dinamit ali smodnik in bo eksplozija rdeče pregnala. Sicer pa je v ruševinah mnogo lesa. Ko se vžge, jih bo pregnalo. Samo naši morajo pritisniti z obeh strani!
Ogenj se je že oprijemal zabojev. Kadunc je planil po stopnicah na hodnik. Nato se je plazil po hodniku. »Ne streljajta, jaz sem,« je zavpil svojim.
»Saj poznamo,« so mu odgovorili.
že prav blizu svojih je bil, ko je moral na hodniku preplezati kup ruševin.
Tedaj ga je zadelo. Strojnica mu je pretrgala telo v križu. Fantje so ga zgrabili in odnesli v ambulanto.
*	• *
Medtem se je skladišče vžgalo. Dim se je pričel valiti skozi majhno okno in venomer je pokala Vžgal se je zaboj streliva za puške in je zadrdralo, kakor bi streljalo tisoč strojnic. Nato so zaropotale ročne granate. Tolovaji na razvalinah so podvojili napad. Vedeli so, da se bodo morali umakniti ali pa se bodo v dimu zadušili.
Tudi tanki -eo pripeljali tik pod grad.
V okna so sipali železno zrnje. Niti en zaslon na oknu ni več obstal. Drug za drugim so se rušili in kamenje je prekrilo sobe. Samo tisti del gradu, ki je bil obrnjen proti KureŠčku, ni bil poškodovan. Povsod drugje so zevale v zidu strašne odprtine.
Legionarji so bili že vsi pokriti z ometom. Komaj so še poznali drug drugega. Obrazi so jim bili zakajeni in zamazani. Na njih se je zrcalila bolest. Samo oči eo jim še žarele.
Te oči! Nič ni bilo v njih obupa in žalosti. Res so bile do smrti utrujene, toda opešale niso. Kaj vse so govorile te oči! Pravile so o dveletnih bojih, pravile o žrtvah za sveto stvar. Sanjale so o lepši bodočnosti in hrepenele po soncu. Še enkrat bi se rade ozrle na domače poljane, rade bi se bile odpočile na širnih poljih in še enkrat bi rade objele domače
•	• •
Brata sta se srečala. Molže sta si podala roke in se objela. Pa sta bila kmečka fanta, ki doslej Je nikdar nista tega naredila.
»Poslušaj, Slavko! Če še prideš domov, povej materi...« Sam ni vedel, kako bi nadaljeval. »Povej ji, da sem še nazadnje mislil nanjo in da sem imel pri sebi njen molek. Potolaži jo! Naj ne joka za menoj, ker bi me s tem obsodila. Z žalostjo bi samo rekla, da se nisem boril za sveto stvar In da nisem padel za pravioo. Naj ne joka! Vesela naj bo, da je imela sina, ki se je boril za nekaj velikega. Tudi že padem, kaj zato! Drugi bodo prišli in izvojevall boj. in če bo kdaj na svetu zmagala pravica, naj bo mati ponosna in naj reže: »Tudi moj sin se je za to boril in celo padel je za to.«
Slavko se je žudil, od kod je Jože, ki je bil vedno tih, jemal te besede.
»In že ostaneš ti. ji povej isto!«
»Pa kaj stojiva! Ni Časa!«
Jože se je iztrgal i* bratovega objema in planil po stopnicah. Z bombo v roki je še enkrat naskožil razvaline. Komaj Je vrgel tri bombe, je obležal. Iz žela mu ie rosila kri.
*	• •
Dopoldne Je bilo osem legionarjev ranjenih. Vseh ranjencev v ambulanti je bilo Seat in trideset. Doslej so imeli legionarji šest mrtvih. Prva dva eo Se v ponedeljek zagrebli na grajskem pokopališču, druga dva so položili k večnemu počitku na dvorišču, tretja dva pa so v nedeljo zakopali v kleti. Ko pa ven ni bilo mogoče!
Dr. Kožuh je. tolažil ranjenee.
Kadunc je venomer spraševal: »Ali dobro gori? Ali se je že vžgal dinamit?«
Odgovarjali so mu, da se iz gorečega skladišča strašno kadi in da bo morda rdeče pregnalo.
Znanec je prišel h Kaduncu.
»Kako je France?«
»Z menoj je pri kraju,« je zlogoval Kadunc.
»Ni tako hudo.«
»To vem jaz bolje ko ti.«
Nekaj žasa sta molčala. Nato se je Kadunc oklenil prijateljeve roke: »Daj mi vojaško bluzo!«
»Kje pa jo imaš?«
»Kaj je ni tukaj?«
»Morda si jo kje slekel?«
Čez hip se je domislil:
»Seveda. Slekel sem jo. Ostala je na hodniku nad vhodom. Pojdi jo iskat!«
»France! Težko je priti do tja!«
»Lepo prosim! Moja poslednja želja.,.«
S hvaležnimi ožml se je ozrl za prijateljem in ga težko pričakoval. Medtem je prišel zdravnik. Dal mu Ja injekcijo.
»Saj ni treba. Nimate mnogo. Hranite za druge,« je poprosil zdravnika potrpežljivi Kadunc.
Tudi medicine« Beno je bil zraven:
»Beno! Daj premakni mi tole nogo, tako nerodno ležim.«
S pogledom se je zahvalil Rožancu.
Tedaj se je prijatelj vrnil.
»Sl dobil?« je vpraMl.
»France 1 Hodnik se je zrušil ln pod-lul bluzo pod seboj.«
»Nesreča,« Je dahnil, nato pa nadaljeval: »Nikomur nisem hotel povedati, zdaj pa moram.«
Potegnil je prijatelja prav blizu:
»Poslušaj! Imel sem dekle, tudi ti veš katero. Mislila sva se poročiti. Drug drugemu sva dala sliko. Zraven tega sva si dala besedo, da se ne bo nihče od naju poročil s kom drugim, če mu zve«ti prej ne vrne fotografije. Jaz ne bom dolgo. Zdaj bi bila ona prosta, samo sliko bi ji moral vrniti. Morda bi bila nesrečna. če bi prelomila častno besedo. Povej ji,« še tesneje je zgrabil roko, — »povej ji, da sem ji sliko hotel vrniti, pa je ne morem. Povej ji, da ji vračam sliko, da je prosta in da naj bo srečna!«
Kadunc se je zamislil nekam v daljavo. Prijatelja je stisnilo v grlu: »Bom, France,« je s težavo izgoltal.
»Tako, zdaj je padlo raz mene breme. Ne bom kriv. da bi bil kdo zaradi mene nesrečen... Pa še nekaj. Mamo in mater pozdravi! Obe! Mamo, ki je živela v tujini, da je študirala sina. in staro mater — trpinko! Reci jima — no saj sam veš kaj!«
Kri se mu je znova ulila iz strašne rane. Prišel je bolničar Beno: »Ni dobro, da toliko govoriš!«
»Saj zame je zdaj vseeno!«
Poprosil je samo še za molek, k! ga je imel v hlačnem žepu.
*	* •
Medtem so legionarji znova poskusili pregnati rdeče iz razvalin. Lahki minometi in težke strojnice so krile napad. Ni se posrečilo. Rdeči so imeli za ruševinami dobro kritje. Poleg tega jih je varoval dim. Na razvalinah so morali imeti ogromno streliva. Venomer so pre-streljevali ves prostor okrog sebe in ga zasipali z ročnimi granatami. Drugi pa 60 imeli pod stalnim ognjem grajska vrata.
•	• *
Poveljniki so ee zbrali k posvetu. Treba je bilo hitrih ukrepov, če 60 hoteli rešiti fante.
»Položaj postaja resen.«
»Izpad ni mogoč, grajska vrata so pod prehudim ognjem.«
»Ko bi poskusili skozi okna.«
»Povsod previsoko.«
»Ne bi mogli odnesti ranjencev.«
»Ranjencev ne smemo pustiti!«
»Kaj torej?«
Porodila se je misel na predajo, pa si je nihče ni upal prvi izreči. Iz razvalin se je zdaj pa zdaj zaslišal krik:
»Vdajte se! Vsi ste amnestirani!«
»Ali jim moreš verjeti?« je vprašal Žuraj.
»Vdajte se! Vsi ste amnestirani! OF vam to garantira!«
Misel na vdajo se je vedno bolj zajedala v duše poveljnikov.
»Če bi mogli zaupati, da njihove obljube držijo?«
»Prevečkrat so nas že varali.«
»Tem obljubam bi paž verjeli Ljubljančani, pa še ti samo enkrat.«
»Nas, poveljnike bi gotovo pobili,« je omenil Žuraj.
»Ne gre za nas! Mi smo bili pripravljeni na to, ko smo pričeli borbo, gre za fante,« ga je ustavil Perne.
V	duhu so šteli svoje fante, svoje zveste.
>Da — zanje grele
»Ko bi vedel, da bodo fantje ostali, rad dam svoje življenje,« je v imenu vseh spregovoril Perne.
»To je prava beseda.«
»Morda pa ne bodo vseh pobili?«
»Zmožni so vsega,«
»Vsi ste amnestirani! Amnestira vas vodstvo OF!c
Krik napadalcev Je spet prodrl do poveljnikov.
»Vsaj polovico fantov bo gotovo osta-
lo.	Šli boao v nov boj in. izvojevall *ma-eo, za katero borno mi padli.« *_____________
Perne se je dvignil: »Prijatelji! Hiteti je treba! Takole Je: kot poveljniki smo dolžni rešiti čim vež fantov, da jih prihranimo za odločilni boj proti komu-niimu. Ne smemo jih gnati v pogubo!
Če poskusimo zdaj izpad — pademo, preden dosežemo grajska vrata. Skladišče municije gori. Znnaj imamo streliva premalo za izpad.
Čakati večera ne smemo, ker ogenj sega že v naše postojanke. Preden bo noč, nam bo zmanjkalo streliva in nas bodo ujeli kot kaline.
Kolikor moremo pregledati položaj, bomo rešili največ fantov I vdajo. Res bomo mi padli — pa kaj zato! Ža vsakega svojega fanta sem pripravljen dati življenje, kaj žele im vse skupaj.«
»Prav si govoril,« so pritrdili ostali.
Težka žrtev ni strla poslednjih poveljnikov slavnega Turjaka. Bili so nekoč TurjaČani slavni poveljniki. Delali so žudesa in se z zmagami vračali domov. Ni pa ga bilo med njimi, ki bi bil za svoje zveste dal življenje.
Poslednji poveljniki Turjaka so si segli v roke in odšli med fante.
»Amnestija, če se vdaste!«
Fantje so obsuli komandante.
»No bomo vzdržali! Na razvalinah jih je vedno več.«
*	* •
»Ustavite streljanje!« je bilo povelje.
Fantje so neradi ubogali. Začudeno so pogledali.
»Poiščite bele zastave!«
»Gospod, nikar!« je nekdo prosil.
»Junaki! Storili smo svojo dolžnost, da, vež kot dolžnost. Če nismo uspeli, ni naša krivda. Vsi veste, da bo v kratkem zmanjkalo streliva, ker skladišče gori. Poleg tega se ogenj naglo širi.
Junaki! Zahvalim se vam, da ste vestno izpolnjevali povelja. Poslušajte tudi to — zadnje in najtežje povelje: odložite orožje I«
Za droben hip je zavladal molk. — Nihže se ni ganil, nihče ni odložil orožja.
»Odložite orožje 1 Samo tako jih bo nekaj ostalo živih. Odložite orožje — gremo na pogajanja s sovražnikom, ki pa je naš rodni slovenski brat. Brat bo bratu prizanesel. Poleg tega imamo njihovo častno besedo o amnestiji.«
»Vam ne bodo prizanesli!« je vpadel mlad fant.
»To ni važno. Važno je, da se vdamo kot urejena vojska. Zato vas prosim, odložile orožje.«
Nihče se ni ganil.
Poveljnik je povzdignil glas:
»Eno pa danes prisezimo pri vsemogočnem Bogu, pri našem skupnem boju in našem prijateljstvu:
Če bi sovražnik, naš brat, tudi zdaj prekršil slovesno dano besedo o _ amnestiji in bi se komu med nami skrivil las
—	tedaj prisegamo pri vsemogočnem Bo-gu, da se bodo tisti, ki bodo ostali živi, kot eden dvignili in nadaljevali boj proti verolomnemu sovražniku in ne bodo nikdar več verjeli njegovim obljubam. Junaki, ali mi prisegate?«
»Prisegamo! Tako nam Bog pomagaj!< • * *
Nekdo je odvil zapirač pri strojnici in ga vrgel skozi okno.
»Ne fantje! Ne uničite orožja! Sovražnik naj vidi, da se vdajamo kot redna vojska.«
Nekdo je na povelje prinesel belo rjuho, jo navezal	na	drog	in pomolil
skozi okno.
Iz vseh delov gradu so se hkrati pokazale bele zastave. Ena na dvorišče, druge na zunanjo 6tran gradu.
Vdaja — sovražniku — ne, vdaja rodnemu bratu, ki je garantiral življenje vsakomur ...
Toda streljanje	še	ni ponehalo.	So-,
vražnik ni zaupal	rodnemu	bratu.	Do-
kler niso prav pred grajska vrata zapeljali italijanski tanki, so rdeči streljali. Nato so šele počasi utihnili.
Bilo je devetnajstega septembra de-vetnajstotriinštiridesetega leta, ko je ura kazala dvajset minut čez eno...
*	*	•
»Drug za drugim naj gre skozi vrata!«
»Kdor pride z orožjem, bo ustreljen!« »Roke gor, sicer te ustrelim!« so vpili tolovaji na razvalinah.
Prvi legionar je stopil iz gradu. Velik italijanski tank je stal tik pred vrati. Top in strojnico je imel obrnjeno proti vhodu. Šele ko so videli, da se bodo legionarji res vdajali, so se približali tudi tolovaji.
»Drug za drugim!«
»Hitro, hitro!«
»Kdor pride z orožjem, bo ustreljen!« Poleg tanka sta čepela dva tolovajai s strojnicami. Izza zidu so gledale brzostrelke. Iz tanka si je zdaj pa zdaj drznila pokukati italijanska čepica.
»Hitro, hitro!«
Legionarji so stopali po klancu n®-vzdol. Ob poti je bila močna straža * naperjenimi strojnicami. Šele. pod klancem so ustavili legionarje, pod klancem, tam,' kjer se odeepl cesta na Zelimlje.
*	• •
»A — to ste svinje bele?« jih je prva pozdravila tovarišica.
»Pusti tovarišica! Za to bo še Žas,« jo je zavrnil tovariš in tlesknil z jezikom.
»Kje Imate komandante?«
Nihže se ni zganil.
Z one strani se je približal star tolovaj. Nosil je italijansko uniformo z zlatimi našivi. Zadrl se je nad prvim legionarjem :
»Umakni se v Jarek, da bo kaj prostora.« In ga je sunil v obcestni jarek. Drugi, ki se jih je nabrala že cela vrela, so se umaknili sami.
Postavili so Jih v dve vrsti. Politkomisar z rdečimi našivi Je tolovajem nekaj potihoma ukazal.
Trije rdečkarji so pričeli preiskovati legionarje. Odvzeli so jim nože, ure in denar.
»TovariS! Ve§, zdaj bomo vsi enaki-Pri nas ne sme nihče imeti denarja, ure ali dragocenosti. Dokler niste vključeni v narodno osvobodilno vojsko, tudi nožev ne smete imeti. Veš, smo vsi enaki!« _ Legionarjev to ni vznemirilo. Res je! Ker 60 se vdali, jim ne bi smeli ničesar pobrati, pa kaj za to!
•	* *
Tolovaji, ki so pobirali, so se vrnili. Poročali so politkomisarju:
»Nabrali smo tristodvanajst ur ln sto-sedemdeset tisož lir.« ......	.
»Oho! Ta Je pa zlata ln ta tudi,« « je	politkomisar izbiral	iz	kupa.	Ko je
nabral, je rekel: Odnesi na štab kot vojni plen.«
»Vode! Vode!« se	je	zgrudil	legi®-
118	»Udari hudiža, da	ho	prišel	k **"
vesti.«
Legionarje je prviž zazeblo v srce: Ali je to beseda brata?
Nekdo je preštel legionarje.
Koliko vas je bilo v gradu?«
»Blizu sedemsto!«
»še enkrat preglejte grad. Kogar dobite, ga vrzite na ogenj!«
»Na ogenj!« je spreletelo legionarje. Ali go to rodni bratje?
•	•	•
Izpred gradu je pridrsal tank. I* njega je gledal Italijan. Mahal ie z to-kami in križal?
»Facclamo un risotto! Facciamo un rlsotto!«	, , M
Konec vrste je ustavil tank ln 8“ obrnil. Na tank je skožila tolovajka 111 namerila na legionarje top:
»Faeciamo un risotto! Pa kaj, "K0?? je krogle.	Giovanni!	S	tankom zapeiJ
preko njih.«
Taka je torej amnestija.
»Giovanni!	Vieni,	vieni!«
•	•	*
Nekdo je prinesel kolobar zarjavele žice. Drugi so privlekli debele vrvl;Jrk, le so tiste, a katerimi se vlačijo t«®*“ topovi.
»Giovanni! Vieni, vieni!« ...
»Le zakai bodo?« so premišljeval* fantje.	,
Dalje na 6. strani«
elo (Modilns fr
rilsbem trato
s,ov?. Tdnja ne le pri
IC 1Y»0»™.	X..	.V.	kc
I
1
nas. marveč tudi v širnem svetu kot nogaita zakladnica dragocene živosre-brne rude in velja v tem za drugi naj-S1 rudnik v Evropi. Ljudstvo je io Meto Barbaro za svojo patrono, zavetnico rudarjev in vseli,'ki so zmeraj v smrtni nevarnosti in potrebujejo priprošnjikb za zadnjo uro Pred pet l. • ^*V bila nevarnost, da ruda
ahne in da tako usahne za prebivalstvo tudi glavni vir zaslužka, zato se I,6 V sjls;ki zateklo k Bogu po pomoč, n prošnja je bila uslišana prav na sv.
naca dan, zato si je ljudstvo poleg »v. Barbare izbralo sv. Ahaca za farnega patronn in zaobljubilo slovesno procesijo na vsakoletni njegov praznik.
Tako je leto za letom zaobljubije-a procesija, ki se je udeleži tudi de-Javistvo iz rudnika, le s to razliko, da Je ta procesija zadnje čase izgubila nekdanji sijaj in veličastje, kakor ga Je imela pred 30, 50 leti. Priljubljeni zavetniki idrijskega rudarja so poleg omenjenih dveh tudi sv. Janez Nepo-BMik in sv. Terezija Velika. Ljudje so jv starih časih zares čutili, da potrebujejo božjega varstva, zato so tudi znali pokazati svojo vero in zaupanje v Boga Xn vdanost Cerkvi in božjim služabnikom duhovnikom. Torej ni čudno, I ,se, marsikomu stoži po starih dobrih časih, po časih, ko je bilo človeku dobro, ker so bili ljudje dobri. ,
Novi časi — novi ljudje
Kakor po drugih slovenskih vaseh, Srh in mestih, tako je tudi v naš kot
zapihljal veter novih časov. Začutili smo ga, kljub temu da nas je držala savojska gospoda 25 let »zaprte« — 'rai taiko je mislila o nas. Veliko smo trpeli ta leta, to vemo samo mi, ki smo *>a laistni koži občutili kulturne, socialne in gospodarske posledice tega stanja. Ustavili so slovensko knjigo, oa ni imela dostopa v našo hišo, ni bilo lista, le kakšen j Bogol jub« se je Je stežka pritihotapil čez mejo in potem kot bogek romal od hiše do hiše. Sola se je na mile viže mučila z novo učenostjo, ki so ji jo ubijale v butice južnjaške kratkokrilke. In duhovni gospod v nedeljo niso smeli povedati ozie besede v domačem jeziku. Tako Ae 'jndstvo trpelo na tihem, a v zavesti, aa bo trpljenja nekoč konec, da pravica mora zmagati.
Seveda so se kaj kmalu pokazali tudi žalostni sadovi savojskega nasi-»ja. Versko življenje je začelo nosati.
siko življenje je začelo pešati, narodna zavest pojemjavati, ljudstvo je Uekako otopelo, čakanje na boljše dni Je bilo dolgo, predolgo.
Zlasti v Idriji sami so se kazale čedalje slabše razmere. Rudnik je pre-jTjrijail okrog 5000 ljudi. In če imaš to-° ljudstva, prepuščenega iz dneva v a n samo stroju, dom pa mu ne daije •noBeoie duševne hrane, kaj čuda potem, da ti sčasoma notranje ohromi in tako kaj kmalu nudi ugodna tla za Tazvoj napak, posebno še, če je tako ročen od ostalega sveta, kakor je prav
Idri i
Ije.
•Ja, to pretežno industrijsko nase-
Rudnik je bil prej last avstroogrske,
KTfVm n. J A _	•_____1	1_V__________ 1____
Potem pa italijanske države, pred pe-"a je Pa Habja prodala družbi vMonte Amiatoc, katere glavni delnici  t r>‘________________ 1	I____1	...J!
V	,	Oi	1U1'./»}	nCl VOlt? ^jlu T tli UD1UJ
v^z j6 Kr0^ Ciano, ki je imel tudi oc drugih rudnikov po Italiji, pa ni . 8ral, da bi ljudje za to vedeli. De-»vstvo je bilo dobro plačevamo, še po ' arem sistemu, da se ni moglo priio-evati nad prenizkimi mezdami, dokler ni namreč prišla lira tako daleč, da je uradnika m delavca zaskrbelo.
In prav na to struno je udaril ob Pcvi priliki komunistični hujskač, ker Je predobro vedel, da bo najlepše zazvenela in odjeknila v delavčevi duši. Jako je torej prišlo do dni, ko je tudi ®a«a Idrija doživela in preživela »svobodo« in »raj«, ki ga je prinesla roparska, požigalska in morilska tolpa stovensko-badoglievsko-mongelske OF.
Začetki »odrešenja<
»Dvignite glave, zakaj vaše rešen je se približuje!« Takšen glas je zadonel lepega dni tudi med nas, ki smo slutili, da se za gorami nekaj krha. Prišlo je leto Gospodovo 1941. Prišli so dnevi, ko je moskovski plačanec zasnoval svoje rdeče mreže, tokrat sicer podtalno, da se temu in onemu še zdaleč ni sanjalo o njih.
'Pako je prišla rdeča pomlad v dežele. Navdušeni pobomiki so ustanovili posebne tečaje za šolanje teren-cev. Zdaj pa zdaj je prijahal iz daljne »bele« Ljubljane rdeči komisar s posebnimi pooblastili in podrobno izdelanimi načrti ter navodili. Tak tečaj so imeli v Stajah pri znanem kruljavem krojaču Bezeljaku Francetu že 1. 1941, torej že pred razsulom savojske armade.
Delo je bilo seveda skrivno. Tudi rdeči vojščaki si spričo številnega italijanskega vojaštva niso upali na dan, tako da lahko rečemo, da to leto o njih ni bilo še dhha ne sluha. Šele proti koncu 1. 1942 so se prvikrat prikazali iz svojih zakotnih skrivališč po idrijskem okolišu.
Tako se je zgodilo, da so dne 25. novembra 1942 doživeli na Gorah prvi tolovajski obisk. Dva »rešpnika« sta hodila po hišah ter vabila ljudi na sestanek k Cigaletovim. Sestanek je bil ob 8 zvečer. Govoril je neki Ljubljančan. Čudno, cla so prav ljubljanski škricarji imeli tako piko na Idrijo in okolico! Ta glasnik je udrihal seveda v glavnem po »svinjarski beli gardi«, češ da izdajalsko pomaga »okupatorju«. Nadalje je omenil tudi prve »junaške« nastope komunističnih »legendarnih borcev«.
Za sestanek so ka jpak kmalu izvedele italijanske učiteljice, ki so vse sporočile oblastem. In oblasti so prejemi ale s šolo, v šolsko poslopje pa naselile vojaštvo, ker je bilo ljudstvo ogroženo! Ali rdeči pobomiki so imeli kljub tako številnemu vojaštvu še nadalje živahne stike s svojimi sodelavci — terenci.
In tako je prišlo do novačenja, dobili so prve prostovoljce za zločinsko početje. Tako so odšli v hribe še daneis znani krvniki Danijel in Mirko Eržen; za tema so 24. januarja šli še Mohorič Franc iz Kovačevega Rovta, Mlinar Ivan z Gor, Kunc Anton z jeličnega vrha.
Vsi ti so stalno agitirali za OF. Z vsemi mogočimi gesli so vabili ljudi, bodisi s hinavsko prijaiznostjo, pa tudi že z različnimi grožnjami. Obetali so »tlačenemu« ljudstvu svobodo, delavcem bol jše plače, vsem pa »raj«, ki bo kmalu zasijal, da le ves narod sodeluje z novo »vojsko«. Pride »rešitev«, tako so govoričili, »rešitev« iizpod tujčevega jarma, pod katerim je primorsko ljudstvo nad dvajset let ječalo in krvavelo.
Ljudje', ki še niso poskusili nesreč, ki jih prinaša takšna opevana »osvoboditev« in »rešitev«, so seveda — ne da bi jim zamerili — precej nasedli tem komunističnim vabilom. Dolgoletna želja, da bi že enkrat prižel dan, ■ko bodo sproščeno zadihali in dali svojemu pravemu čustvu iz.raza, jih je privedla do tega. Saj niso mogli več prenašati tedanjega stanj«.
Poleg šol so bili vsi uradi povsem italijanski. Tu in tam si dobil domačina kvečjemu kot pometača ali slugo, višja mesta so si delili samo badogliev-ski privrženci. Na občini se je kar natrpalo tujcev. Ti so vlekli krasne plače, delali pa kaj malo. To so bili tro-tje, ki so jedli med na račun ljudstva. Izgovarjali so se, da uradniških mest nikakor ne morejo oddati našim ljudem, ker ti ne razumejo laščine. A pokazalo se je, da je ta izgovor prazen — Slovenec je za uk prebrisane glave, to presneto uobro vedo! Podobni izgovori so se čuli tudi pri koncesioniranih podjetjih, kjer bi z lahkoto zaposlili domačine.
Nadaljevanje s 4. strani.
*pa bi že skoraj šli naprej!« si jo nekdo preglasno zaželel.
- e prehitro pojdeš, le potrpi! Ker Jr bojimo zate, te bomo zvezali. veš,< n ,n<?r£eval polikomisar.
40 Jevec ie prišel z žico, dva to-tfirnm P°'°žila sredi dvostopa, v karo eo stali legionarji, težko vrv. »Amnestija!« je kričalo v dušah. »Da le mani!« je tulil Italijan. ozri.™8 d,va- ]el?ionarja sta ee začudena
n* 1	l!	6' kakor bi vprašala: »Kaj
ree tako, rodni brat?<
* riavo žico zvezal vasmi i	J	ro,{e' nato roke obeh sku-
Paj m jih pritrdil na vrv.
lovaji °Vanrli zna!< 80 86 krohotali to-
Še»oitre? *ako’ rodni brat?« so spra-pJihuf redi *e8ionarjev.
Havli « Re 16 Politkomisar. Bado-»T	Pravkar navezal drugi par.
, bolj	na gosto, sicer bo zmanjka-
vrvi.<
w .T.0varišlca. italijanska vlačuga je pre-v«jaia Savojcu.
ne bomo mogli hoditi,« je povedal legionar.
»Tudi prav, vas še prej ustrelimo.« .»Pa premehko si zvezal. Čakaj, da Pritrdim.«
2ica se je zajedla v meso.
Amnestija! Amnestija!
»He, kdo pa si ti?« se je razkoračil Politkomisar.
»Petelin, profesor.«	...
,	»0	glej	ga	tička!	Si nam prišel v ro-
„x‘	° Prav- Tu imamo nekaj tvojih
očencev. Si prišel k njim v šolo, kaj?
0 oni te že naučijo kozjih molitvic.. .<
»Pa ti tam?«
»Osterc, učitelj iz Štajerske,« se je oglasil legionar.
»Le kako si ti prišel med to 6vojat?<
»Hm — pač tako ko drugi.«
»Kako misliš reči?«
»Tako — ko vsi drugi Po svojem prepričanju in zaradi prepričanja, od katerega nisem nikdar odstopil.«
»Ti si pa tiček! Kako se že pišeš.«
»Osterc, učitelj iz Štajerske,« je razločno povedal.
»To si bom zapisal, da bomo vračunali, kadar te Matilda povoha .. .<
Amnestija rodnih bratov je prišla do veljave...
• • •
Sonce se je skrilo za oblake. Ni moglo gledati grdobije, ki se je godila na lepi slovenski zemlji tik pod razvalinami starega Turjaka. Zajokali so gozdovi in tiho zamrmrali nad človeško hudobijo. Včasih so se divje zveri v teh gozdovih takole igrale _ z živim plenom in ga pred smrtjo mučile — ljudje pa nikoli. Nikoli vse do dneva, ko je brat ujel brata ...
Protikomunističen boj je bil postavljen na kocko: kaj bi bilo, da so rdeči sprejeli legionarje z odprtimi rokami in držali amnestijo?
Zdaj pa so legonarji stisnili pesti in molče ponavljali dano prisego:
»Če bi sovrainik, naš brat, tudi sedaj prekršil slovesno dano besedo o amnestiji in bi se komo med nami skrivil laa — tedaj prisegamo pri vsemo-
goinem Boga, da se bodo tisti, ki bodo ostali šivi, kot eden dvignili in nadalje-
vali boj proti verolomnemu sovražniku in ne bodo nikdar več verjeli njegovim obljubam — tako nam Bog pomagaj!«
Taiko je po maleim vse prišlo v druge roke: stavbarstvo, avtoprevozmištvo za osebni promet, pošta, glavna trafika itd. Tudi do svobodnih poklicev niso pustili našim. Triko so bili advokati, inženirji in drugi prihajači, ki so ljudi silno izžemali. Na ta način so obogateli v Idriji: znani advokat dr. Boccasini, dr. Corradini... Ti so poleg redne advokature imeli še važna mesta pri občinski upravi.
Velik privileg so ti imeli na škodo domačinov zlasti pri delitvi živil in ostalih potrebščin za vojaštvo, pri prevozih za obmejno in finančno stražo. Prevozništvo straž je prevzel vedno tujec za bajno nizko ceno. Ker pa se »gospodom« ni ljubilo, da bi si sami služili kruh, so za smešno nizko ceno izročili prevozništvo dalje našemu človeku. Boljši delež plače so spravili sami, našemu prevozniku pa so vrgli nekaj lir, ko mu itak ni kazalo drugega, ko prevzeti ponudbo za kakršno koli ceno, če je hotel zaslužiti vsaj nekaj beličev za vsakdanji kruh.
Še večje krivice so bile na kulturnem področju. Kuituronosei so sila poveličevali svoja dela in zasluge za človečki razvoj, medlem ko so zaničevali in do korenin trebili vse, kar je dišalo po naši misli. Zaničevali so v šoli otroka, ker ni znal govoriti v n jihovem jeziku. Posebno trdo so prijemali duhovnike, ker so krščanski nauk, ki je bil že tako in taiko zgolj cerkvena zadeva, poučevali v slovenskem jeziku. Stalno so jih nadzirali kraljevi karabinjerji. Vodili so o njih posebne obveščevalne spise, kjer so jim podtikali najrazličnejše stvari. Ti spisi, ki so po razsulu savojske vojaščine prišli v roke našim ljudem, bodo. še dolgo priča, kaj so počenjali z našima nnrodom!
Veliko škodo so napravili ti ljudje med našim ljudstvom zlasti v moralnem oziru. Obmejni organi, zlasti vojaštvo je pohajkovalo z učiteljicami in uradnicami. Pa ko bi .ostalo samo pri tem! Žal so zalezovali tudi naša dekleta. Obetali so jim življenjsko srečo. In tako so potegnili številna dekleta v moralno nesrečo. Tako je bilo koj v prvih letih okupacijske vlade_ v naših krajih samo v eni siromašni župniji v enem letu okoli 60 nezakonskih otrok!
Vse te in podobne razmere so povzročile, da je ljudstvo izgubljalo slovensko zavest.
September 1943
Te krivice in nasilja so našla svoj konec z razsulom savojske vojske v septembru lanskega leta- Vsi krivci so jo popihali. A nmrodu so začeli »pot kazati« domači oblastniki — rdeča drhal, tista »oblast«, ki je začela nastopati v imenu »tlačenega naroda«, pa je bila nabrana od vseh vet rog,-od pobalinskega rojaka Baeblerja pa tja do gospodiča Vilfana in Bevka, raznih barabic, nergačev, postopačev in vlačug.
Ti »narodni rešitelji« so svojo oblast izrabl jali narodu v pogubo. Sicer pa se jim sploh sanjalo ni, kaj je oblast in kdo jo sme imeti. Koj so pokazali svojo pravo bairvo: živeti na račun drugim Ropali so in kradli na debelo živila ia živino, za naropano blago dajali razne »bone« z obljubo, da bodo ti boni izplačani po koncu vojne. Računali so tudi na to, da utegne kaka »višja sila« napraviti konec njihovemu »raju« — bali so se nemške brzostrelke. Zato so razdirali ceste, mostove — prepričani, da Nemci preko takih ovir ne bodo mogli.
Novo bratstvo
Nadvse zanimiv je prihod slavne Titove vojske v Idrijo dne 9. septembra minulega leta. Na ta slavni dan so se zbrali badoglijevsiki vojščaki iz vse idrijske okolice v mestu za nadaljnja navodila. Že med potjo so se srečali z rdečimi četami ter se z njimi tovariško pozdravljali in rokovali — fotografije iz teh dni pričajo, da so se med seboj izredno dobro razumeli in da je bilo to prijateljstvo že prej skovano.
V Idrijo je najprej' dospela komunistična Četa, ki jo je vodili znani tolovaj Danilo Eržen. Predstavil se je v gradu italijanskemu polkovniku, ki je postavil v čast tolovajem na trg tudi častno četo badoglijevcev. Ko se je Danilo seveda lepo oblečen (— dejali so mu »rdeči colonello« — dočim so bili njegovi sateliti v strganih capah) vrnil iz gradu, je takoj nahrulil v mestu trgovca Kerševanija za veliko vsoto denarja-
Titovi tolovaji prihajajo v Idrijo
(Odlomek ic knjige »Turjak«.)
Za ta dan so pričakovali »slovesnega« vhoda Titovih tolovajev od vseh koncev in krajev v Idrijo.
Dekleta so morala nabirati cvetje, da bodo z njim obsipavala »narodne junake«, ki bodo prikorakali « pesmijo in vriskom v mesto, z oken so nekateri »narodno zavedni« Idrijčani zrli po trgu in čakali, čakali, kdaj bodo dali izraza svojemu navdušenju nad »novo dobo«, ki eo jo prinesli litovi »pionirji« v tlačeno primorsko deželo.
Toda pozno popoldne se je raizširiln vest, da slovesnega prihoda »narodnih osvoboditeljev« ne bo, ker so namreč njihove edinice preveč oddaljene in razkropljene po gozdovih. Prišli pa bodo gotovo pozneje. Za ta drugi sprejem so nekalen Idrijčani delili posebna vabila, pa se nanje zlasti ljudje iz okolice niso odzvala, četudi so jim zagrozili s smrtjo.
Počasi pa so rdeči oddelki le zasedli Idrijo. Prevzeli so občinsko upravo (zastopnik občine jih je seveda pozdravil, prav tako tudi terenci iz meista in okolice), pošto, telefon in brzojav, šolo, vojašnico. Pustili so, da so ljudje ropali živila in obleke po skladiščih m
se tolkli med seboj, da bi čim hitreje in čim več odnesli, ker so slutili, da bodo prišli Nemci. Komunizem je udaril tedaj na dan v vsej svoji pravi podobi, saj je bilo kazno, da se bo drhal pobila med s el voj. Tako je šlo vse: vino, riž, moka in druga živila. Kajpada so si rdeči somišljeniki največ nakopičili. In ti so uživali glavni delež in so pili in se mastili, da je bil res »raj«; za božjo voljo vendar, čemu bi si ne privoščil, če ti je pa tako rekoč samo padlo z neba ...
Razočaranje
Pa ta »raj« je na presenečenje le
malo časa trajal. Samo do 22. septem-
bra. Ta dan je završalo: Nemci, Nem ci... Kako jo? Kje so »junaki«, da bo do zadali »smrt okupatorju«?! Nak, nikjer ni naših borcev, le kako naj sprejmemo Nemce, ko so pa naši sovražniki. Kako? Nič ne pomaga, »sovražniki« so že v Idriji z 200 motornimi vozili!
Že samo brnenje motorjev je zadostovalo, da so iz Idrije izginili vsi rdeči »junaki«, tudi tisti, ki so pred dnevi vpili na vse grlo, ko so naredili za Nemce zaseke: zdaj noben hudič ne pride več v Idrijo
Spotoma so izzivali ti »junaki« Nemce v Godoviču in Godovič je zato pogorel, »osvobodilna« vojska se je pa raizibežaila na vse strani. Štab rdečih tolp je bil v Idriji nastanjen na pošti, kjer je bil prej sedež fašija. V naglici so morali vse zapustiti, najbolj jim je pač moralo biti hudo za pijačo, saj so dobili »sovražniki« v roke cele zaloge najboljših vin in likerjev. In dekleta, ki so prej »junaško« korakala po Tdriji s puškami, so se brž poskrila. Čudna vojska to!
Žrtve
Tako so se »junaki« rdečih odredov zazdaj umaknili v goščo, od koder so potem hodili na roparske pohode po posameznih vaseh. Seveda so jih pri tem »narodnoosvobodilnem delu« motila razna čiščenja. Zadovoljiti so se zato morali le z ropi po težko dostopnih in raztresenih domačijah v bližnji in daljni okolici Idrije. Trpele so predvsem Ledine in Gore.
Ljudje so se banditov kaj kmalu naveličali in začeli so jim ugovarjati. Talko se jim je postavil po robu Anton Lazar z Jeličnega vrha 52, ker ni mogel trpeti krivice. Ugovarjal jim je, zato so ga 8. 3. 1944 odvedli in ubili. Pokojni jo bil zaveden gospodar. Diružimi je pogorela že prej niša, stanovali so zato v šoli na Gori. Ko pa so tolovaji, požigalci vsega, tudi slovenskih šol, požgali še šolo na Gorah, je družina morala 2. 4. 1944 spet bežati pred rdečimi nasilniki,.
' Podobno je postal žrteT komunističnega nasilja rudar Franc Slabe z Jetičnega vrha 9. Že novembra lani se je umaknil v Idrijo. Spoznal je zablodo in zločinstvo, ki je prineslo našemu narodu tako nesrečo, da je še ne pomnimo; zato so gta tolovaji zasledovali, da bi ga čimprej spravili s potk Le ob praznikih se je vrnil k staršem na Je-liični vrh, kair so pa seveda terenci koj nesli na nos rdečim. Ko se je po Novem letu vračal v Idrijo na delo, so ga iz zasede ubili.
Tako so padlle prve žrtve. Ljudem se je začelo svitati, da bo za OF nekaj drugega, kot je ta razglašala v svet: ne bo svoboda, marveč smrt!
Našim fantom zlasti to ni in ni moglo iti v račune, kako se vendar slovenski borci tako tovariško družijo z laškimi banditi, torej s tistimi, ki so jih nad dvajset let zatirali. In kako da so v vrstah slovenske »narodnoosvobodilne« vojske tudi mongolski capini in sploh vsi izvržki človeštva.
Za pobege od tolovajev so zlasti iz-koriščevali zmede, ki so naetale ob čiščenju po Nemcih in hrabrih rovtarskih domobrancih, pred katerimi so imeli rdeči že od prvih početkov neznanski strah.
Ubežniki so se letos trumoma javljali v Trst in Postojno k slovenskemu narodnemu varnostnemu zboru, od koder so že v aprilu začeli ustanavljati prve postojanke slovanskih narodnih straž na Veharših in na Gorah pri Idriji. Odslej je bilo za zmeraj konec rdečega nasilja v teh krajih. Ljudje so pa začeli popravljati svoja porušena poslopja. Z vedrimi očmi se zdaj ozirajo v bodočnost. Fantje, ki so na lastni koži občutili komunistično knuto, so postali najbolj zavedni narodni borci, ki se ne strašijo težkih nalog, saj predobro vedo, da je njihova borba borba za narod, vero in Boga, zato torej častna in sveta. Smrt komunizmu — svoboda narodu! to je zdaj njihovo geslo. In za uresničitev tega cilja stavijo vse svoje sile in moči na razpolago. Blagor domovini, ki ima talke sinove!
Ko je bilo na binkostni ponedeljek zborovanje v Idriji, je to tolovaje sila jezilo, ko ga niso mogli preprečiti, v besu so zato še isti dan požgali šole na Vrsnikn, v Ledinah (na Gorah že prej in več vojašnic po črnem vThn nad Idrijo, češ na zborovanju So »beli psi« sklenili ustanoviti nove postojanke, ki naj bi se naselile v omenjenih poslopjih. Toda narod ve, zakaj požigajo: zato, ker jim je samo za uničevanje narodnega premoženja, kulture in vere.
Tako je trpelo ljudstvo zaradi njihovih nesmiselnih podvigov: gorel je Vrsnik, Godovič, Gore — »junaki« so nemško vojsko izzivati, potem pa od-petali in se tako sijajno izkazali kot Dorce proti »okupatorju«.
Tod okoli so se stalno klatile razne Vojkove, Prešernove (ta je gonila z Gorenjskega prisilne mobilizirance), Gradnikove, Gregorčičeve brigade. — Idrijci so se v pretežni večini držah Vojkove brigade. Tod je šaril tudi Bne-bler, po rodu iz Idrije. Spomladi se je
dalj časa mudil na Vojsk cm v družbi Vilfana in Bevka iz Cerknega, potem se je pomaknil proti Furlaniji, kjer je prodajal go riška Brda savoj. tolovajem. V Cerknem je bil sedež rdeče sodnije, tu so imeli tudi svoje zapore in tu so bile glavne »likvidacije«. Cerkno bo sploh v naši zgodovini pisano s krvavimi črkami. Pa bo prišlo še marsikaj sčasoma na dan ...
Kdo so zločinci
Da, marsikaj. Marsikaj pa že prihaja. Zločinci n. pr. so že skoraj vsi znani našemil ljudstvu, ki že piše sodbo nad njimi. Tako vemo, kaj vse se je skuhalo v Erženovi družini iz Kovačevega Rovta. Vse tri brate poznamo, ne le glavnega banditskega vodnika Danila, ki je že pred vojno grozil nekaterim »farskim«, da bo sam obračunal z njimi; poznamo tudi »nedolžno« sestro in mater. Tudi vemo, da je prav sem preko Medvedjega brda. Zavratca, Dolov in Gora segal rajon tesnča Leskovca Karla (Ceckovaga Korelna) iz Rovt, ki ima pri tolovajih naslov »kapetana«, menda »mornariškega«, in njegove nadebudne sestre vlačuge Mice. Vemo zn gnezdo kruljavega Žnidarja iz Staj (Kovačev Rovt), ki je organiziral ženske, da eo tod okrog veliko bolj na rdečo plat udarjene ko njihovi dedci, in to še danes. In Aležov iz tega Rovta tudi ni bil povsem nedolžen. Zdaj je že prejel svoje plačilo. Ali znani »Napoleon«, kakor so mu rekli Italijani — Treven (Žakelj Ernest) iz Dolov. In črnovrški iniciatorji: Tominc Ivan, fabrikant iz Kranja, ki je ušel iz Begunj, dalje »dr. Božic«, v civilu mizar!!), dalje Lampe Rafael, komandant »brigade«, in Ivan, komandant bataljona; krojač Lampe Viki iz Zadloga in Zagoda Vinko tudi iz Zadloga.
Zares, marsikaj že vemo. In kaj bi vedeli povedati šele Angleži, njihovi »zavezniki«, onih 40 namreč, ki so jih tolovaji meseca novembra lani vlačili skozi Žirovnico in Zavratec proti Cerknici, pa so jim Titovci željo, da bi jih pustili do Trsta, izpolnili tako, da so ih poslali po najkrajši poti še niže 'rsta — v smrt do zadnjega!
t
Krivci za Črni vrh
In po vsem tem še Črni vrh — primorski Turjak! Kje je krivda, da je
?riš!o do nove žaloigre? V terencih. o se ie pokazalo koj prvi trenutek, ko je padla postojanka. Pojavili so se na mah in s prstom kazali krvnik oni, katere je treba »likvidirati«. Največja sramota za rdeče »narodne borce« pa je, da So za nekaj naših stražarjev morali poklicati na pomoč bandite najmanj 4 narodnosti in da so glavno opravilo prepustili mongolski rasi! Sieer pa sami komunisti priznavajo, da se spričo toliko njihovih žrtev (ki kajpak vendar morajo biti!) ni izplačalo, znesti se nad Črnim vrhom. Zato kuhajo jezo int groze, da so zdaj na vrsti Gore in Veharše, Rovte, ki so jim najtrši oreh, pa bodo prepustili angleškim bombar-derjem. Taka ihta se zdaj vari v rdečem kotlu, savoj. snurkolini jim pa pomagajo na ogenj devatl. To nam potrjuje dejstvo, da so med napadom na Crni vrn šli rdeči po municijo k Savo jcem, in sicer z avtomobilom!
Zato je tudi razumljivo, da so v soboto, 9. t. m., ubili našega stražarja Mlinarja Ignacija, doma iz Raven. Zjutraj je šel po konje v bližnjo vas poleg postojanke Gore, da bi z njimi vozil hrano, pa komaj je prišel do hiše, že so padli streli. Na pol mrtvega so banditi potem zverinsko pretepali, dokler ni izdihnil. Ko so začutili, da gredo naši, so pustili tam vse in se razbežali na vse strani. To so »junaki«, ki se znašajo nad! našimi ljudmi! Pokojni je bil sila priljubljen med fanti. Bil je eden prvin borcev, deloval je za slovensko
stvar že v vaških stražah. Pa je moral pasti... Pogreb pokojnega je bil v po-
, . , I V0»VU	JV	v
nedeljek, 11. t. m., ob veliki udeležbi vojaštva narodnih straž in domobrancev. Ob grobu je nepozabnemu soborcu spregovoril duhovnik in se mu zahvalil za žrtev, ki jo je dal v blagor domovine, ki vstaja v novo življenje. Za njim je spregovoril tudi poveljnik veharSke postojanke, ki je obsodil z.ločinski zavratni umor in vse, ki z zločinci tako ali tako še sodelujejo. S takimi nastopi se »narodni osvobodilci« ne bodo izkazali junake ne pred narodom ne pred Bogom, zakaj narod jih bo sodil in sodil jih bo Bog. In ta kazen je huda, ker je pravična .. .1
Umor očeta 12 otrok
Dne 28. avgusta ob 4 popoldne so se priklatili štirje komunistični zločinci, oboroženi z brzostrelkami, na dom Podobnika Ivana v Gorenjem Vrsniku, občina Ledine pri Idriji, in takoj pozvali gospodarja, naj gre z njimi »na zaslišanje«. Ker je mož takoj vedel, kakšno bo to »zaslišanje«, jih ni hotel poslušati in je zatrjeval, da ne pojde nikamor.
To je bilo banditom že dovolj — v živalski besnoeti ga podno pri priči na tla in ga potem vlečejo po tleh do hleva. Nato prineso vrv in privedejo konja, da bi ga konj odvlekel zvezanega za seboj proti gošči. Pa tudi konj se je uprl. Banditi nesrečnega gospodarja nekaj časa mučijo, nato pa ustrele in puste žrtev kar na mestu.
Vse pošteno ljudstvo se zgraža nad tem zločinom komunističnih rabljev in ga glasno obsoja, saj je predobro poznalo pokojnega Podobnika. Pred letom dni so že prišli rdeči »osvoboditelji« na njegov dom in ga oropali, prav tako spet pred mesecem dni in pobrali, kar je še ostalo, odpeljali živino in živež in tako družino z 12 otroki »osvobodili«
Pokojni posestnik je bil oče številne družine. Pred leti mu je umrla žena in od tedaj je moral saan skrbeti za svojih 12 otrok, poleg teh je imel zadnje čase na skrbi se6tri svojega brata« begunca.
Pri umoru so sodelovali domačini, zlasti Žirovci, med njimi tudi znani zloglasni bandit Ingličev (Barbičev) Pav« le (tolovajsko ime »Ban«),
\
Med tolovaji od ječe do leče
Spomini slovenskega duhovnika po lanskem 8. septembru (II.)
Večkrat me kdo vpraša: »Pa zakaj ni-ete bežali, ko je bii še čas, in zakaj niste naredili izpada?«
Po pravici povedano, a na to vprašanje ne vem drugega odgovora, kakor je tista žalostna tolažba: je že moralo tako biti. Bodimo odkriti in priznajmo, da smo naredili napako, ker smo se preveč zanašali na svojo moč, t. j na orožje in strelivo, ki smo ga nakopičili po razpadu Italije. »Če uas 14 dni napadajo, bomo vzdrža-
li,	potem bo pa že prišla od kod kakšna pomoč...« tako so Meniševci modrovali in 6e vdajali slepilu, da tolovaji nimajo topov ... Toda prav s temi so komunisti Begunje uničili.
Besede: »Je že moralo tako biti,« pa niso samo žalostna tolažba, ampak tudi resnica. Na ta način so se tudi uresničile 6lutnje Prevzvišenega, ki je Meniševcem namignil, da bodo kljub pobožnostim in vestnemu izpolnjevanju prvih petkov in 6obot moraLi pretrpeti še dosti hudega.
In ko smo bili zaprti v Kočevju in Ribnici, smo se tolažili z mislijo, da trpimo po božji volji, ker Bog noče darov grešnikov, ampak žrtve pravičnih in kri mučencev, da z njo umije hudobijo grešnih in hudobnih. Matičič je rekel: »To mi je v tolažbo, da ne trpimo samo zase,
ampak tudi za drage, za spreobrnjenje grešnikov. Vse, kar je Bogu všeč, vzemimo nase in trpimo — Bog že ve, kaj dela...«	.	,
Usoda Cerkljanov
Omenil 6em ie, da so tolovaji dali dr. Pogačniku besedo, da se nobenemu izmed Cerkljanov ne bo nič zgodilo, samo na komando naj pridejo, potem bodo pa šli domov.
Ta obljuba se md je zdela kar preveč prisrčna, zato eem rekel upravitelju Skubicu:
»Za nas bo najbolje, Je ee kam skrijemo.«
Na to mi ni nič odgovoril. Zdelo ae je, kakor da je moje besede preslišal. Najbrž ae je zanašal na rdečo obljubo. Poiskali emo še Arharja in se zbrali v cerkniško skupino. Mislim, da nas je hilo deset.
Sprevod cerkniških protikomunističnih borcev je krenil na pot. Doletela me je celo čast, da 6em nosil belo zastavo (žensko srajco na nekakšnem drogu za omelo). Tako smo korakali tolovajem v žrelo. To je morala biti res žalostna procesija, hoja y negotovost, najbrž v smrt...
Vdal eem ae v božjo volja
Pod drevesom med šolo in župniščem smo zagledali skupino tolovajev. Načeloval ji je Pero, ki je imel na rokavu rdeč trikot z belo peterokrako zvezdica Na ukaz emo se ustavili.
»Kam greste?« se je glasilo vpra-ianje.
»Na komando, da izročimo orožje, potem pa naprej v Cerknico.«
>Kdo vam je to rekel?«
»Saj smo se tako zmenili.«
»Dobro! Odložite orožje kar ta pod tole drevo!«
Pokorno so naši borci položili orožje na določeno mesto; bilo je vmes nekaj povsem novih mavzeric in brzostrelka, ko so nas razorožili, so nam rekli, naj se oglasimo pri straži na koncu vasi.
Tako je naš sprevod žalostno prikorakal do straže, ki nas je ustavila pred hišo, ki stoji nasproti Jagrovi, in nas postavila v dve vrsti. Bili smo podobni šo-larčkom, ki jih učitelj postavi v dve vrsti, in so povsem odvisni od njegove volje.
Medtem smo imeli srečo videti rdečo motorizirano vojsko — ali z drugimi besedami — roparske avtomobile.
Na motorju se je ee«n in tja prepe-Ijaval Logarjev Bine iz Cerknice in še neki drugi tolovaj (menda Bombačev z Rakeka). Logarjev je imel na glavi šofersko kapo, da bi zakril razbito glavo. Prevrnil ae je namreč z motorjem. Bil je krajevni poveljnik VOS-a. Zvedel sem, da je «n odločil, naj se Mareelanov sin likvidira. Delal ee jo ze!o prijaznega. Ko smo stali tam pred hiš«*, je prišel bliže in znancem podajal roko in jih pozdravljal. Tudi Arharja je pozdravil, kar ae mi je kar neverjetno čudno zdelo.
Ker je bilo videti tako malo rdečih, mi je bilo žal, da se nisem v Begunjah kam akril. Na drugi strami eem si mislil: »Svojih ovčic ne zapustim; če gredo drugi, grem Se ja«! Ce smo si bili v življenju tovariši, si bodimo še v trpljenju in, če treiba, tudi v smrti!«
Pastir md ovcami
Za nami so v dvostopu prikorakali še Meniševci. Njim na čelu 6ta stopala župnik Turk in namestnik komandanta trgovec Matičič Alojzij. Pretresljiv prizor! Župnik in njegovi farani, ki jih je tako rad imel, toliko zanje naredil in jih s tako vero izročal v varstvo Jezusovega in Marijinega src-al Pastir, bi je hodil vedno pred ovcami!
Sam je večkrat rekel: »Bil sem na Brezjah pri Mariji Pomagaj. Mariji sem izročil svojo faro. In ona je pokimala, da bo... da se bo vse dobro izteklo.«
V	zaporu so mi Meniševci pripovedovali:
>Preden je g. župnik dal slovo svoji cerkvi, je vzel iz glavnega oltarja sliko Marije Brezmadežne, ki jo je sam naslikal. Nato jo je poLjubil in Mariji e solzami v očeh očital:
»Marija, pa 6©m mislil, da nas ne boš zapustila!«
To je ena govorica. Slišal sem pa tudi, da je sliko potem, ko jo je vzel iz glavnega oltarja, nesel k Marijinemu oltarju, jo tani postavil in vpričo zbranih ovčic rekel:
»Marija, mi sedaj gremo. Sedaj ti varuj našo faro, dokler nazaj ne pridemo!«
Prva ječa
Nas Cerkljane in Meniševce eo zaprli v Jagrovo hišo. To je prva trgovina,, ko prideš v Begunje, in ključavničarstvo. Pišejo se Meden. Gospodarja so zaprli in z nami odpeljali v Kočevje. Očitali so mu, da je popravljal puške belogardistom.
Tako sem bil prvič v življenju zaprt. Tu v Jagrovi hiši eem bil zaprt kot zločinec in izdajalec, kot izvržek slovenskega naroda in kot človek, ki je »imel elabo vest in iz Cerknice bežal v Begunje«.
Ko smo prišli k Jagru, je bilo prvo vprašanje, kje je komandant inženir Vojska. Ker ga ni bilo, je rdeči komandant (mislim, da je bil »Gedžo«) zagrozil: »Dokler ee komandant Vojska ne vrne, bom dal vsako uro po tri vnše ljndi postreliti, in to kar po vrsti!«
Gospoda Turka je poklical na zaslišanje. Ko je bilo to končano, 60 ga poslali pokopavat dva padla tolovaja. Pokopal pa je eamo enega, ker so mu prinesli eamo tega.
Ko ae je vrnil, je bil prijet, ker ni pokopal še drugega mrliča!!! Rekli so: »Tovariš župnik, ali mar partizan ni človek, da ga nočeš pokopati?«
Medtem ee je oglasil komandant inženir Vojska. Prepustili smo 6e bodočnosti.
Mračilo se je že, ko nas je komandant »Pero«-Popi vod a, Črnogorec, poklical na dvorišče Jagrove hiše. Tam se nam je dal pokazati tolovaj z brzostrelko, ki je iz seznama članov begunjske vaške straže začel klicati imena zavednih in vodilnih mož in fantov z Menišije. Ko je imena prebral in so se poklicani na povelje morali postaviti v vrsto, je vzel v roko brzostrelko — vsi smo otrdeli od strahu, ker smo bili prepričani, da 6e bo sodba nad njimi izpolnila kar na dvorišču in pred našimi očmi. Toda k 6reči ee to ni zgodilo. Odvedli so jih nazaj v Jagrovo hišo.
Med prvimi so bile na seznamu tri ženske »belogardietke«. Med njimi učiteljica Drobničeva in Turkova Anica, se-etra g. župnika. Javila se je samo Drobničeva. Okoli stoječe ženske eo ji rekle, naj ee nikar ne javi. naj bo kar tiha Toda Drobničeva je v navalu čudnega navdušenja stopila naprej in rekla:
»Tukaj eem!«
Zdi ae mi, da je hotela iti prostovoljno v mučeništvo.
»Prostovoljci«
Na dvorišču smo ostali CeTkljani in velik del Meniševcev. Na povelje smo morali utihniti in poslušati govor komandanta »Pera«. Hlinili smo kar se da veliko navdušenje nad njegovima besedami.
Govoril nam je o hrabri tolovajski vojaki, o »okupatorju« in njegovih hlapcih. Nazadnje je povabil vse zbrane, naj ae priglasijo v rdečo vojsko, ki je edina vojska na »osvobojenem« slovenskem ozemlju.
Oglasili so ee skoraj vsi, prav za prav vsi, razen g. Kalana, Pogačarja (bogoslovec križarskega reda) in mene.
Zgodilo ee je pa takole:
»Pero« je rekel: »Kdor ee javi v partizane, naj stopi eomU In ko ee je to zgodilo, je dejait
»Sedaj ete se odločili za partizansko vojsko. Sprejmemo vas; imeli boste vse pravice pravih partizanov. Zakličimo še trikrat: »Živela naša bratska slovanska Rusija!«
»Živijo!« so zagodrnjali naši ljudje in držali pesti kvišku.
»Živela partizanska vojska!« — »Živijo!«
Mislim, da je nazadnje imenoval Stalina. Še tretjič so novomobiliziranci dvignili pesti in zavpili: »Živijo!« Nato eo jih poslali v šolo, kjer so jih razporedili po čelah in jim razdelili orožje.
Na Jagrovem dvorišču smo ostali samo g. Kalan, Pogačar in jaz. Na vprašanje g. Kalana: »Kam naj pa mi gremo?« so nas poslali nazaj v sobo k izbranim »kolovodjem«. Soba je bila polna. Pri mizi je sedel gospod župnik Turk. Molčal je; gotovo je bil zatopljen v grenke misli; kar na jok mu je šlo. Tudi ostali Meniševci 60 molčali, da bi gospoda ne motili.
Bil 6em truden. Ker ni bilo nobenega stola, sem sedel na nizek zaboj. Ce se ne motim, je bila to prevrnjena 6trelna lina.
Ko je prišla noč, sem skušal zaspati. Komandant Vojska ee je zleknil po tleh in naslonil glavo na zaboj, na katerem je sedel. Gospod Kalan se je spravil nekam za vrata. Sedel je kar na tla in zadremal. Franc Rot mlajši iz Zupejnega je legel kar v otroško zibelko, ki je bila v sobi. Ker je bil zelo truden, je prav sladko zaspal, čeprav je bil že okrog štirideset let star »otrok«.
Iz polsna me je vrglo vpitje zunaj hiše. Kmalu nato pa je v sobo pridrvel divji rdeč surovež, 6potoma nahrulil stražarja in v mešanici vseh slovanskih jezikov kričal: »Če (kje) župnik?«
»Kaj pa je?« mu je Turk odgovoril.
»Ce je župnik, pravim? Jaz hočem župnika! Pokažite ga, kje je!«
Ko se ni nihče zanj zmenil, je začel še bolj vpiti:
»Ali je to kakšen župnik, ki je cerkev naredi! za kasarno? On je vsega kriv!«
aKaj pa prav za prav hočete?« mu je Turk odgovoril, »mene je komandir zaslišal in 6amo njemu bom odgovarjal. Kdo pa ste vi?«
On pa: »Tudi jaz sem komandir!«
Nato smo zaslišali še nekaj zadirčnih besed v nekaki ruščini in tovariš »komandir« nas je zapustil.
Tisto noč nas n,i nihče več nadlegoval; imeli smo mir. Ko smo predremali noč, smo od dobrih ljudi dobili črno kavo, kruh in sadje. Bog jim povrni!
16. septembra 1493
»Tovariši« in »tovarišice« 60 z zanimanjem hodili gledat naše čevlje. Med drugimi je prišel tudi »intendant« z grdo »tovarišico«, ki'je imela povsem strgane čevlje. Najprej sta nas »na prvu ruku« ogledala, potem pa pravi ona:
»Tovariš, preskrbi mi no čevlje, eaj vidiš, kako so tile strgani!«
On pa reče: »Ja, veš tovarišica, jan sem intendant eamo za svojo četo, ti pa nisi iz naše čete. To dolžnost ima tvoj komandant. No, pa naj vseeno bo! Kar poglejva!«
Začelo se je iskanje.
»Tovarišica« gre kakor ptica roparica po sobi in išče žrtev.
»Tovariš, pokaži čevlje!« mi ukaže.
Ubogal eem.
»Koliko imaš številko?«
»40 — pa so preveliki za vas. Vas bodo ožulili!«
»Sezuj se, jih bom pomerila!«
Pomerja.
»Daj še drugega!«
Pokorno in brez besed sem ji ustregel in obsedel v samih nogavicah na mest u., Tako sem bil ob svoje izvrstne trži-ške gojzerice.
Gospod Turk je ob tej priliki rekel:
»Čevlje so mu že vzeli, je že ven z njim; to je začetek konca.«
Ista »tovarišica« je imela strgane hlače; dobiti mora druge; iskala jih je. Oči
so ji obvisele na pumparicah poštnega uradnika Bonača Janeza. Ukazujoče mu je rekla:
»Tovariš, daj hlače!«
Janez ji odgovori:
»Ja, tovarišica, ali bom potem jaz brez hlač okrog hodil?«
Tovariš intendant je bil očividno boljšega srca. Dejal je:
»Pusti ga no, ker drugače bo brez hlač!«
Prideta spet »tovarišica« in »tovariš« mitraljezec. Tovariš išče žrtev s škornji. Uboga žrtev je ob škornje, da se komunist z njimi baha. (Mislim, da je sezul Šviglja iz Bezuljaka.) »Tovarišica«, ki ji je bil »tovariš« jako všeč, je zavpila potem vsa vesela: »Živel naš mitraljezec! Sedaj ima škornje!«
Nato sta oba jadrno odhitela iz sobe, ker brez posebnega dovoljenja niso smeli vzeti nobene reči.
Tisti četrtek, 16. septembra, je bil od sile dolgočasen dan. Zivahneje je postalo okrog poldne, ko 60 matere sinovom, žene možem, sestre bratom in otroci očetom nosili hrano, obleko, denar in 6e od njih poslavljali. Tri tolovajke so se žrtvovale, da so jetnikom skozi okno izročale te predmete. Takrat so »tovarišice« še dokaj dober vtis naredile na nas.
»Vsaj za nekaj dobrega se jih da porabiti,« sem si mislil sam pri sebi. Ena od njih je bila videti prav posebno uslužna. Ves čas je letala okrog in prinašala hrano.
Bilo je približno ob pol dveh popoldne, ko jo je druga »tovarišica« nagovorila: »Sedaj pa pojdi še ti jest!«
»Ne, nič ne bom jedla, grem kar malo počivat,« ji je odvrnila. Ne vem, zakaj je to naredila. Toda naj bo kakor koli! Jaz (zase) sem imel vtis, da mora biti iz kake boljše družine. Gotovo je bila dobro vzgojena, pa po Osvobodilni fronti zapeljana. •
Dve slovesi
Prišla je sestra gospoda župnika Turka. Izjemoma so jo pustili v hišo, da je mogla govoriti z bratom-duhovnikom. Prinesla mu je jesti. Žlica pa ni bila njegova, ker so župnišče vse izropali.
Zena Janeza Bonača tudi ni pozabila priti. Prinesla je možu kosilo, katerega 6va bila tudi midva z gospodom Kalanom deležna. Bog naj ji to povrne!
Od moža se je dolgo poslavljala; kar ni 6e mogla ločiti od njega. Nazadnje me je prosila za blagoslov. Malo nerodno mi je bilo. Zakaj bi prav jaz moral to narediti, ko je pa njen župnik prvi za to poklican! Toda vse izgovarjanje ni nič pomagalo. Moral sem ustreči njeni prošnji. Je pač čopča iz Begunj! Kar si vtepe v glavo, mora doseči!
Se en primer poslavljanja eem at zapomnil.
Trgovec Matičič je pritekel k oknu. Tam je stala njegova žena in poleg nje otroci, ki so prišli po slovo od očka. Če se prav spominjam, je dejal Matičič ženi: »Bodi močna!«
Ona pa je rekla: »Vse eo nam pobrali; trgovino docela izropali; tako da nič nimamo. Toda na zunaj nočem nič pokazati, kako hudo mi je pri 6reu. Naj vidijo, da me ne morejo ukloniti!«
Nato je oče vsakega otroka posebej pokrižal m poljubiL Zena mu je izročila 6liko vse družine — za spomin. Spravil jo je v listnico. Končno se je poslovil še od ljubljene žene — za vedna
Okoli enajstih nas je rdeči zapisnikar prišel popisovat. Pri tem sva predmet posebne pozornosti bila midva z gospodom Kalanom.
Na vprašanje, čemu eem bežal iz Cerknice v Begunje, eem mu razložil, da eem se umaknil v Begunje iz strahu pred Nemci. Tudi g. Kalan je navedel podoben razlog.
Ko sva »tovariša« zapisnikarja prepričala, da sva šla v Begunje zgolj zaradi tega, je mož postal nekam prijaznejši, in na vprašanje, kaj mislijo na-
rediti z nama, odgovoril, da bodo takoj poslali kurirja na Bloke, kjer je glavna komanda, ki bo odločila o naši nadaljnji usodi.
Obiski
Ko je zapisnikar odšel, eem Šel M svoje mesto in opazoval promet na cesti. Rad bi videl kakega Cerkljana, preoblečenega v tolovaja. Dolgo ni bilo nič. Končno sem pa le zagledal dva, ki eta se mi zdela znana.
Ko sta prišla k oknu, eem ugotovil« da eta to Urh Milan, ki sem ga spravil iz internacije, in slikar Turiič, ki mu j9 zgorela ti6ta znamenita baraka, ki je V Cerknici dvignila toliko prahu.
Urh Milan je rekel g. Kalanu: gospod, zakaj ete pa šli iz Cerknice, zakaj ste bežali v Begunje, ko vas imajo ljudje tako radi, in vam nihče ne bi nič žalega etoril?«
Zame ni imel nobenih tolažilnih besed. Zato 6em mu rekel:
»Milan, prosim te, reci gospodu župniku Strajharju, naj se za naju kaj P°" tegne.«
Obljubil je, da bo to storil. — Slikar Turšič se je medtem pogajal e komandantom inženirjem Vojsko o povračilu za požgano lopo. Kaj eta 6e zmenila, ne vem, ker meni je tisti čas že padlo nekaj drugega v oči. Zagledal sem voz, na njem pa g. Strajharja. Pozneje 6em zve; del, da je šel obhajat neko deklico, k1 se je poneerečila. Kakšne občutke je takrat imel domači dušni pastir, si lahko vsak sam misli
Popoldne nas je obiskal g. Pintarič Med drugimi novicami je povedal tudi to, da je bogataš Meden postal begunjski župan. To je tisti Meden, ki je kot podeželski magnat zaničeval begunske le* gionarje kot »nazadnjaške tipe«, ki j0 kot star svobodomislec, če se je le dalo, metal polena svojemu župniku pod noge; ki je podpiral OF in po gostilnah deklamiral: »Gospodje, največ sveta otrokom 6liši Slavel Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto, vejste, proeto volijo vero in postave!«
Po 8. septembru je zasedel tako za* želeni županski stol begunjske občine-Kot župan se je skušal pokazati na mo® velikodušnega in svojim nekdanjim poli' tičnim nasprotnikom naklonjenega ter vseodpuščajočega. Celo za gospoda žup" nika Turka je prosil, naj ga spustijo n* svobodo. Toda vprašanje je, koliko 60 njegovi ljubljenčki dali na njegove b®* sede'in prošnje!!!
Prepričan sem tudi, da mu fupanek* stolček ni prinesel sreče; kajti čez nek«) mesecev ga že vidimo v Ljubljani, kak® znancu pripoveduje, da ee med tistarn* ljudmi tam gori ne da več živeti. Bog daj, da bi tudi tale spregledal in spoznal, da komunizem res m drugega k® velikanska sleparija, in da on in vsak' bogataš, ki sodeluje in plačuje za OF, pač ni drugega kakor orodje komunistične stranke, ki vpreže ▼ voz vsakega konja, četudi je slep, — eamo da vleče!!!
Tisto popoldne emo zvedeli še eno, prav čudno novico: »Gospod Tone Ronko, bivši vojni kurat, je bil naprošen, da prevzame komando mesta v Begunjah. Njega eo izbrali zato, ker eo Begunje zelo važna postojanka. Take postojanke pa ne more braniti navaden vojak, biti mora oficir. In ker drugega oficirja ni, eo vojnemu kuratu Ronku poslali vabilo, naj nastopi služba Bomo videli, kaj bo naredil.
Koliko je to res, je drugo vprašanje. Zapisal eem to, kar eem elišaL
Goepe Jagrovi eem izročil nalivno p er« in evojo oporoko.
Zbor
V	hiši smo bili nekako do štirih popoldne. Potem so nam ukazali iti na dvorišče. Čevlji, ki mi jih je dala tolovajka v zameno, eo bili tako slabi in strgani povrh tega pa še brez vezalk, da jih ni-
Cerknica po rdečem »osvo bojenju«« ▼ »eptombru 1943,
‘erknictt
Cerknica, kakrčna je bila t starem, »gnilem«, »suženjskem« redu
w
i
I
I
HUGO WAST
Argentinski roman
Bilo je poleti in meščani so bili ie začeli prihajati v gorske vasi.
Ciganka ji je rekla potiho:
»Stavim, da ne veš, Mo je prišel?«
Rina je začela drhteti in ji ni odgovorila.
>Kaj mi daš za dobro novico?« je silila ciganka.
Rina je razumela, da je prišel »on«, in je nehote pogledala proti vili. Od tu je bilo videti samo konice stolpičev in ko« strehe iz škrlic, ki se je risala na mehki sinjini neba.
»Ne, saj ga ni tam,« je dejala beračica, ki je razumela, kam gleda Rina.
Rina je zardela in roka se jd je tresla, ko je nalivala mleko v lonček.
»V Capilli je, pa žena je z njim .,. Kaj ne veš? Oženil se je... Videla sem ga in mi je naročil nekaj zate; rad bi te videl.,,«
Rina je prebledela ko zid. Torej je res, da je prišel?
Lotil se je ja silen strah, zakaj že naprej je čutila muke, ki bodo prišle nadnjo. Bala se je zaradi sebe, zaradi otrok, bala se je zaradi moža in očeta, če bi se srečala z njim.
»Da bi te rad videl!« je ponovila ciganka. »Da bo prišel sem!«
»Oh!« je vzkliknila Rina in napela vse sile, da bi si razvezala jezik. »Naj- ne hodi, naj ne hodi, naj ne hodi!«
Iz zbežala je v kuhinjo k očetu, ki jo je klical.
Ne da bi mu bila kaj odgovorila, zakaj glas ji je bil odpovedal, je stopila k njemu ter mu položila ljubečo roko na razorano čelo, ki mu je zasijalo v radosti.
Bila je do dna duše vznemirjena. Ali je to res? Kakšnih novih bolečin bo ta človek še naseja' v njeno življenje, ki je bilo že tako mračno po njegovi krivdi?
Ta trenutek se je zmislila na hčerko. Četudi je bilo zgodaj, je bila punčka že pokonci in se je igrala na dvorišču, ki ga je sonce zalivalo s svojo lučjo.
Potegnila jo je k sebi in jo je dolgo objemala, kakor da jo hoče braniti pred nekom, ki bi ji jo rad vzel.
Če bi ji jo vzeli, bi umrla. Otrok ji je bil v dneh obupa za angela varuha. Če zdaj spet lahko gleda ljudem v oči, če lahko hodi v cerkev in moli za pokojno mater, dolguje vse to otroku, zakaj on jo je branil in jo s tvojo ljubeznijo oviral, da ni padla še globlje.
Oh, če bi ji punčko vzeli!
Ves dan je bila polna nemira Ni si upala iti k potoku, ker se je bala nesrečnega srečanja.
Tisto noč je Fabianorv sinko zbolel. Odkar je bil prišel na svet, ni bil nikoli prav zdrav. Mati, ki je skrbno pazila na njegovo zdravje, je trepetala za njegovo življenje, od katerega je bil odvisen mir vse domače hiše.
Dovolj jd je bilo, da je pogledala ea-mračeni možev in očetov obraz, pa se je zavedela, kakšna neskončna nesreča bi bila za vse in zanjo še bolj kakor za kogar koli drugega, če bi otrok umrl.
»V Capilli ja zdravnik,« je dejal Fabian.
Rini se }• zdelo, da se bo onesvestila. Kaj bo storila, 6e jo pošljejo ▼ Capillo po zdravnika?
»Nocoj ga bom nesel tja,« je pristavil Fabian.
Tisto popoldne je otroka zavil v ogri-njač in mu pustil odkrit samo obraz, ga
24
DOSEDANJA VSBBINAi
Rina, hSl ubosreca kmeta Germana i* argentinske gorske vasi Doloresa, je zaročeua z bratrancem Fabianom. Na tihem pa že od otroških let breiupno ljubi Mi-guela. lahkoživega, razvajenega eriinca bogate rocibine, ki hodi v Dolores na letovišče. Miguela nekaj let ni bilo. potem pride spot.
V Kini »e ljuhezen oglasi z novo »Ho. Fabifin mora za dve leti k vojakom. Miguel Izkoristi njegovo odsotnost in se približa Rini- Žgo.
Ji se, kar se je moralo zgoditi . .
Miguel dekle potem pusti. Riria lepega dne začuti, da bo mati. Pobegne od doma v Buenos Aires, kjer dobi otroka. Na lovu za kruhom zase in za otročička sreča, ko ji je najhuje, Miguela, ki pa njo in otroka zataji Vsa strta ?e Rina nazadnje vrne domov, kjer io razočarani oče v zapuščenem domu sprejme t bwno jezo in z udarci. Prav tedaj pride od vojakov pozabljeni ženin Fabižn, ki Rino Se vedno ljubi kakor nekdaj Ko vidi otroka in zve od nje, kaj se je zgodilo, se mu hoče zmešati.
Župnik don Filemon s svojo modrostjo potolaži očeta in njega — in Fabian Rino poroči. Toda v njem se tepeta ljubezen in sovraštvo.
Fabian je razbolelo glavo pogrezal •ned ožuljene dlani. Zakaj misli na te £eči? Zakaj ni ponižen in skromen, ka-«or mu je svetoval don Filemon, da naj bo? Skromen, kakor morajo biti siromaki, če hočejo biti srečni.
Ni mogoče! Iz daljnih mest je prinesel v sebi kal tistih misli, ki so zdaj mučile.
Mraz mu je pomiril živce in ga vzpod-badal k delu. Ko se je vračal domov, si )e mislil, da mu ne bi bilo tako pri srcu,
Ce bi imel otroka.
Spomladi mu je Rina sporočila veselo novico. Ves čas do tedaj, ko bi se imelo goditi, je prebil v delu, ki ga je navda-l , ,z opojnim navdušenjem. Ko je srečal dona Filemona, je stopil k njemu in ga pozdravil. Dobri župnik, ki je že dvomil, če je njegov svet bil pameten aJi ne, je bil vesel.
Ko se je začela nova zima, se je otrok rodil in napolnil vso domačijo e jasnim veseljem.
, ,?taTi oče ie spet vstal iz svojega zakotja, tolkel s palico po tleh ter šel ti-W ‘is!° >elo, utripajoče telesce, kd je b“o kri njegove krvi.
Nekaj velike ljubezni, ki »te jo motika čutila do otročička, je bila deležna Judi njegova sestrica, zakaj ona je bila “sta, kd mu je ievabila prvi smehljaj aa ustnice.
*r P°'ores ie bila tedaj stara, že tri leta.
akor njena mati v otroških lptih je tudi °na vzbujala pozornost pri ljudeh,
. V hribih je vse vedelo za njeno zgod-°, ki jo je ciganka Candela raznesla na vse vetrove.
Ta beračica je še vedno lazila okoli domačije tiste ure, ko je Rina molzla koze, kakor je to delala vedno.
Rina ji ni nikoli odrekla mleka za miloščino. Toda v veliko olajšanje bi ji bl‘o, če je ne bi več videla, zakaj strah I® |e bilo njenega obraza, ki je bil kakor obraz čarovnice, ki je frlela po borjaču Kakor prikazen in ki je s svojimi zlob-“imi pripovedmi Rino tako mešala in
vznemirjala.
.. ,^daj je ni marala poslušati in komaj I )e dala prvo mleko, ki je bilo vedno an)o, jo je prosila, naj gre.
Ko je Rina nekega dne bila t staji,
kov 1	tam' k*kor i* Priča*
Va a'	položil	na	konja	in	ga	odnesel.
 *******       ..................................................................................................
M JAVORNIK
Rina je vsa v skrbeh čakala, kdaj se bo vrnil. Prižgala je svečo pred žalostno Marijo in oči so se ji vsak trenutek obračale k Njej v nemi prošnji:
»Mati moja! Da se ne bi nič hudega zgodilo!«
Ko je zaslišala topot konjskih kopit, je stekla na stezo, da bi počakala Fabiana. Bila je že noč.
Fabian ji je podal otroka, ki je bil še vedno zavit v ogrmjač.
»Kaj je, kaj je rekel?« je spraševala.
Fabian ni odgovoril ne take ne take. Doma, kjer je svetila sveča, je videla moževe oči, ki so se jezno upirale vanjo, kakor da ji ne zaupa ter skuša uganiti njene misli.
Zaslutila je, da sta se z onim vidiela in da je ves njen mir odvisen zdaj od sinčkovega življenja
»Kaj je rekel?« je vprašal oče, ki je vstal s svoje klopi in iztegnil roke.
Fabian je za trejnutek čakal z odgovorom.
»Kaj je rekel?« je spet vprašal starec potiho, skoraj v strahu.
»Rekel je, da ni pomoči.« je pritajeno odgovoril Fabian. »Da smo ga prinesli prepozno. Če ne umrl danes, bo jutri.«
»Mati moja!« je vzkliknila Rina, kd je začutila silovito bolečino prav v srce. Vzdignila je roke in sl jih pritisnila na prsi, da bi se pomirila.
Fabian je nejevoljno obrnil glavo v stran in stari je v skrbeh vprašal:
»Rina, kaj pa je?«
»Nič, oče,« je odgovorila Rina in se naslonila na steno, da ne bi padla. »Je že minilo.«
In res jo je telesna bolečina minila. Vzela je otroka, da bi ge položila v posteljico, kjer je že spala punčka.
Fabian je to videl ta jo je prijel za roko:
»Ne, nikar, ne! Poleg one tam nel«
Rina je obstala
»Saj ni druge postelje,« je boječe pripomnila, kakor da se hoče opravičevati.
»Daj to mojemu otroku, tisto tam pa odnesi drugam! Naj spi tem!« Z glavo in z jezno roko je pokazal proti kuhinji, kjer je bilo zelo tema. Ne da bi črhnila, je Rina odnesla spečo hčerko.
V	ugaslem pepelu na ognjišču fi je Iz svoje obleke naredila mehko ležišče ter jo položile tja.
Poljubila jo je na vedro čelo ter po* klicala Le6na, zvestega: prijatelja, ki je
Pustil, da ga je otrok vlekel za ušesa, oložila je psička k otročičku, da bi ga varoval med spanjem in da bi tedaj, ko se bodo otrokove oči odprle v novi dan, čutil, če že ne božanja matere, ki bo zdaj prvič spala deleč od njega, pa vsaj božanje tovariša od igre, ki mu bo t svojim rožnatim jeeikom lizal ročice.
VL
»Tv;J« zvezda J« rdeča..*
Sinek je umrl in Fabian ga je proti večeru odnesel ne pokopališče v krsti iz golih, nepostikanih desak.
Sam je izkopal jamo in ga položi tja, naj ob Rinini materi spi svoj večni sen.
Ko se je vračal, je izpustil vajeti bi dal, da je konj stopal v koraku. Bil je ves zatopljen v svoje* tnisU.
mogel nositi. Le ca prvo silo sem i nataknil na noge in Sel e sojetniki aa dvorišče.
Spotoma eem srečal svakinjo gospe ™edenove in jo proe.il za kakšne boljše £ vlJe- Letala je po hiši in iskala čevlje a »ta mlajšega cerkniškega kaplana«. a«la jih je in prinesla; bili so to Čevlji 'fearskih vojakov, ie precej zdelani, to-iih v?'n^ar tokrat boljši od tistih, ki mi je blagovolila nakloniti tolovajka. 1,51 n® dvorišču sem jih obuval. Hvala da j« prinesla, ker sicer bi bil Cerknico sanrMh no8av>cah ali pa bos v
™V?riM,l.RTno »»ali v štiristopih. Po rslim čakanju smo imeli pridigo. (Mi-Z?' J« R«voril >Ged&.) Zvedeli f J**?, krivci prišli pred sodišče; le?x Č otw°dbe se ne bodo takoj izvrši-
Šela	*	?’	k! za®elo poslovati
tam S? končani vojni; obravnavali bodo
zaffUsn ^'ne in ub°ie' ki iih Je kd» ralo tudi” ^ovaji; sodišče se bo ozi-taWn Lnu to’	Je hi> M« prisiljen;
i*bri«ai» ni!0 kri’v<l!> zmanjšala ali celo sSSSSr ?ovor J® končal z besedami: Cerkmčan greste lahko domov.<
štev rYnitev v Cerknico so prišli v po-švinu ^ mene Še: Marcelan Peter, dva vse£ ,i?a * Je20ra ’n «• Kalan. Toda od lan v na evoborli ostal samo g. Ka-
Wdo?n 6 *° zaprU’ Tako rde{i drle
nto^nimiT° tlld’ tole: Po končanem agovoru je šel zgoraj omenjeni govorit k priletnemu mofcičku in mu rekel: v**^ <i?ka’	k*i vedeli, zakaj ste
■J*®.1! Pn?ko v roke? Pa proti komu ste jo li. 011 nnml S'>daJ Pa Povejte, smo ‘res taki razbojniki, kakoir «o vam pripovedovali vaši voditelji?« h,.-. wika’ ki ®e Je kar tresel od raz-vuLi Ja **1' k’ Je bil vesel, da se tako ®ok gospod zanj zanima, je odgovoril! v'.a’ ,vpjo gospod, saj mi smo z vami. Ja« nikoli ne vzel puške, če bi drugi ne nf J.1 •••« Navsezadnje je vse, kar so taki I"°*>čki govorili, letelo na te prek.... iS’ češ farji so nas zapeljali.
■Tako je bil ta zbor zaključen.
Vrnitev domov
Vprašal eem tam stoječega tolovaja, če bomo Sli kar peš v Cerknico. Namesto odgovora Je pokazal na tovorni avto, ki je stal pred dvoriščem Jagrove hiše. Z žalostjo sem ugotovil, da se ne bo dalo uiti. Na povelje smo morali na avto. In strogo zastraženi smo se med vpitjem žensk in otrok odpeljali proti Cerknici.
Preden se je avto premaknil, eem imel priliko videti, kako je z velevažnim obrazom hodil tam okoli pastorek cerkniškega župana Turiii Pepko, oblečen v uniformo savojskega oficirja.
V	Cerknici se nismo ustavili, ampak peljali kar naprej proti Grahovemu. Ko smo bili ie blizu ovinka med Grahovim in Cerknico, nas je prehitel motociklist in naročil, naj se avto obrne nazaj proti Cerknici.
Vse to so storili nalašč, da bi se med tem časom nabralo kaj ljudstva na trgu in bi nam priredilo sprejem, kakor ga »izdajalci« zasluži ja
Toda voditeljem se ta naklep ni posrečil. Namesto divjega kričanja je nastala tišina, kakor bi jim sapo vaelol Le ta ali oni je izgovoril kako besedo.
Pa ne smemo misliti, da so nas gledali kot prijatelje 1 Kaj šel Kajti če z besedami niso govorili, so pa toliko glasneje govorile njihove oči, iz katerih je odsevalo sovraštvo in škodoželjnost.
Polagoma so se jim jeziki razvezali tu ko so se nas od daleč nagledali, so pričeli prihajati bliže in se celo obešati na avtomobil.
Otroke, ki sem jih v šoli učil, sem slišal, kliko so govorili:
»Glej ga, kaplana!«
In ko je gospod župnik Turk videl, kako »ljudstvo« steguje vratove, da bi videlo »ujete Begunjee«, j« rekel: »No, pa vstanimo, da nas bodo vsaj videli, kakint smol«
Alojsiju Ponikvarju so od Omaharje-yih prinesli njegovo leto in pol staro hčerko. Mladi oče je botel ljubljenega otroka vzeti v naročje, pa mu Ris Matevž ni pustiL Neka pogumna žen&ka pa je
temu zagodla prav po cerkniško: »Buoš
ti trn, k’ s’ od Tavžljevih (Ponikvarjevih) več kruha enu jen zestuonj dubu, kokr si svojga sploh zeslužu!«
Velikodušnost
Na avto je xle*el tudi Lovko Ludvik, politkomisar, ki sem ga v »Notranjcu« napadal, da je zastrupil vso cerkniško dolino in da se bori s satanovo močjo...
Ko sva 6e po dolgem času spet videla, sva se pozdravila. Na zunaj ni kazal nobenega sovraštva do mene. Opazil sem pa, da me pomiluje.
?Ali boš ostal doma?« me je vprašal.
»To se samo po sebi raaume, da bom ostal!«
»Potem greš lahko doli. Samo glej, da res ne boš ušel! Toda stalno ne boš doma. Ce« dober teden boš šel v Ribnico pred sodišče, kjer se boš moral zagovarjati. Ce ti ne bodo mogli nič doikazati, se boš vrnil nazaj v Cerknica«
»Dobro! Bodite brez skrbi 1 OstanemU
Med raizgovorom sem 6i ogledoval njegovo obleko. Imel je, kakor vsi »odlični« komunisti, rjav. nepremočljiv suknjič. Iz gornjih žepov tega suknjiča so mu gledali svinčniki vseh barv, iz gornjih žepov pa razni papirji, ali z drugimi besedami: iz žepa mu je gledala potujoča pisarna. Ces ramo mu jo visela brzostrelka.
»Ali je angleška?« sem ga nalašč vprašal.
»Ne,< je odvrnil, »nemška je.«
Tako je tekel pogovor med dvema nasprotnikoma, med cerkniškim politkomisarjem in cerkniškim kaplanom, ki sta ee po osemnajatmesečnem boju spet videla.
S tem komjsarjom sem ce bil seznanil kmalu, ko sem prišel v Cerknico. Dolge ure sva se razgovarjala o socialnem vprašanju, o novem redu.
Izmenjavala sva svoje misli ln bila prepričana, da bova drug drugega pridobila. Toda zmotil sem se jaz, ko eem
Tore) zdaj nima več olrclca? Names!o tega bo zdaj ob njem in v njegovi hiši živela hči onega drugega ...
Tisto popoldne, ko je v Capilli iskal zdravnika ter šel po cesti počasi, da ne bi bilo bolniku težko, se je na lepem znašel v vrtincu hrupn« skupine letoviščarjev na konjih.
Ni gledal, kakšni obrazi so med njimi, ker je bil zamišljen, toda ob nekem glasu je vztrepetal.
»Bog daj, Fabian!«
Obrnil se je, se dotaknil krajca pri klobuku in zazdelo se mu je, da je človek, ki ga je bil ogovoril, Miguel.
Val jeze mu je vnel obraz. Zakaj ga žali s pozdravljanjem?
V	Capilli je povprašal, če je Miguel tukaj. Dejali so mu, da je, in *o mu pravili nekaj o njegovem življenju. Poročil se je bil s prvo bogatinko, ki je bila zdaj bolna na pljučih. Otrok nista imela in zdravniki so jima dejali, da jih tudi nikoli ne boeta imela. Ona pa je bila vsa nora nanje, on p«, ki bi ji bil rad ustregel, je iskal katerega, da bi ga vzel za svojega.
Ko se je Fabian vračal s pokopališča, se je spomnil na to podrobnost, za katero se je tedaj komaj zmenil. Bilo mu je, ko da ga je obsijala luč.
Šel bo k Maguelu in mu rekel: »V moji hiši je deklica, ki je vaša hči. Vaša prava hči! Ali bi jo radi?«
Če je ne bi maral vzeti, tem slabše zanjo! Ubil jo bol Ne morei več trpeti te žive sramote.
Naslednji dan se j« ta njegov sklep malo spremenil
Ne bo šel otroke ponujat, temveč ga bo kar peljal tje. Če ga Miguel ne bo maral vzeti, bo ubil punčko in njega. Duša mu je bila polna mračnih senc.
Tisti dan ni šel na njivo. Rina ga je opazovala in srce je drhtelo v strahu, ker je nekaj slutila.
»Kaj dela?« jo je vprašal, ko se mu je približala. »Pojdi na potok prat!«
Ona ga je vprašala:
»Kaj ne boš šel na njivo?«
Fabian je molčaL
Rina je odšla. Na dvorišču s« je igrala punčka. Ker se )i je zdelo, da otroku nekaj grozi, ga je poklicala, da bi ga vzela • sabo. Toda otrok je imel pošla in ni maral iti. Ko ga je hotela prieiliti, je začela jokati
Rina je videla, » kakšnimi očmi jo spremlja rabian, pa je odšla sama, krotka kakor sužnja.
Fabian je gledal v tla. Ura bo devet: pravi čas, kakor nalašč. Ne da bi se kaj obotavljal, je šel sedlat konja. Ko je končal, je prišel k punčki, jo pobožal z roko, ki se je krčils nad njo, in ji rekel:
>AH bi rada, da bi te vrel na konja?«
Deklica, kd jo je župnik don Filemon včasih vzel na svojega mezga, je pritrdila.
Fabian je sedel na konja, namestil otroka ne vrh sedla, katero je pokril s kožuhom, mahnil t bičem ter v skoku
odjezdil.
Rina je slišala konjski topot. Strašna slutnja jo je obšla. Stopila je do konca soteske ter zagledale Fabiana, ki je bežal x njeno hčerko.
Začutila je spet tisto bolečino kakor prejšnji dan. Pritisnila si je roko na srce, in ne da bi bila kaj vzkliknila, se zgrudila kakor zabodeno živinče. Iz ust »e ji j* pocedilo nekaj krvi ... (Dalje.)
mislil, da ga bom izpreobrnil, in zmotil se je on, ko je računal, da me bo pridobil za dedo v OF. Poslej sem v njegovih očeh veljal za »okupatorjevega« hlapca, in ni Čudno, če se je razširila novica, da me je škof poslal v Cerknico zato, da bi tam špioniral za okupatorja. Po mojem mnenju si je to laž mogel izmisliti samo komunist Lovko, ki me je po tistem triurnem posvetu jezen zapustil. Ne dolgo zatem je organiziral prevoz trobent, vojaških oblek in orožja iz Cerknice proti Grahovemu. Ker se je ta reč ponesrečila in ga je kot glavnega krivca hotela oblast prijeti, je zbežal v goad ter med ljudi vrgel novico, da on sploh ni tolovaj, da ne bodi z njimi,' ampak se
skriva pred Italijani. Da bi odvrnil pozornost od sebe, se je dal razglasiti za mrtvega. Potem se je pogosto držal v Dolenji vasi pri Svetovih, v&krat se Je
oglasil tudi na svojem domu. Ko so Italijani to zvedeli, so ga zasledovali in iskali, a nikoli dobili. Ceearekl vojaki so bili zares soldatjel Pred nosom jim je zbežal, in se še naprej skrival, po
8.	septembru pa vodil cerkniško življenje
v komunističnem duhu, dokler ga ni na velikonočni ponedeljek, 10. aprila 1944, podrla zasluzena krogla.
Tako je sprejel plačilo. Zadnje čase, tako so govorili. Je imel pod svojo oblastjo velik teritorij: od Vrhnike do hrvaške meje. Bil je pravi partijec, nad moč sposoben organizator, znal je pridobiti posameznika in množico, In vsak, kdor se mu Je dal v službo, je moral pod pritiskom čudne, dejal bi vraije moči ie naprej ostati zvest njemu in Partiji.
(Dalje.)
TEDEN V SVETO
V	vrvež vojne in v objem boljševikov se
je vrgla Bolgarija, ki je vs« doslej znala čakati na razplet dogodkov. Ko se je Romunija na milost in nemilost vdala boljševikom, je bolgarska vlada fHxl vodstvom Bagrjanova mislila rešiti položaj tako, da je naglo poslala v Kairo pogajalce, da bi se z Angleži in Amerikanci pogovorili o vdaji. Hkratu je romunsko kapitula-cijsko odposlanstvo čakalo v Moskvi na sprejem pri Molotovu, da bi izvedelo za pogoje. Iz teh dejstev je svetovna javnost sklepala, da so si Sovjeti in Anglosasi razdelili vplivnost-na območja, ki naj bi jih razmejevala Donava. Toda Sovjeti so takoj našli izgovor, da so prekrižali bolgarske in zavezniške račune. Bagrjanova je zamenjal Muravjev. kateremu so Sovjeti napovedali vojno, nakar je bolgarska vlada takoj zaprosila za premirje, pa ga ni dobila. Sovjetska vojska je začela prodirati v Bolgarijo, nastopila je nova vlada Kimona Georgljeva, ki ne more drugega, kakor da se vrtoglavo slini okrog boljševikov in pospešuje boljševizacijo države. Prvi ukrep nove vlade je bil, da Je vrgla regentski svet in postavila nove regente, ki so pristaši boljševizma.
Novi francoski oblastniki, ki so za Amerikanci prevzeli oblast v Parizu, niso kos svoji nalogi in ne morejo zatreti neštetih samovoljnosti, kakršne počenjajo uporniki, znani pod imenom maquisardi. General de Gaulle jo postavil za poveljnika Pariza generala Koniga in njemu na zavezniško zahtevo dal nalogo, da uporništvo vključi v sestav redne (rancoeke vojske. Oklic za to je naletel med pre-kueuhi na slab odmev. Komunisti se za pozive ne menijo, temveč se bojujejo na lastno pest naprej in onemogočajo ureditev notranjih razmer, kakor si jih de Gaulle in njegovi žele.
Vsi napori angleških čet, katerim poveljuje general Alexander, so se usme* rili na ozek prehod ob jadranski oba-
li	pri Riminiju, da bi izsilili prodor in pot v Padsko nižino. Silovitost bojev vzlic težkemu ozemlju in valikim napadalčevim žrtvam ni pojenjala že Štirinajst dni. Zaželeni prodor pa je do danes izostal.
Poslednji dogodki na Balkana so močno vznemirili Turčijo. Ko se je sovjetska vojska približala turški meji, so Turki začutili, da se črni oblaki zbirajo tudi nad njimi. Boje se, da se bodo boljševiki polastili Bospora in Dardanel in dobili edino odločilno besedo na Balkanu. Pritegnitev komunistov v grško begunsko vlado tudi ni za Turke preveč tolažilno znamenje.
Zaradi perečih vprašanj, ki jih je sprožilo zavezništvo s Sovjeti, sta se v kanadski prestolnici (juebecu sešla Rooseveff in Churchill. Pogovori bodo najbrž precej dolgi. Sovjete in Cangkajška bodo 6proti obveščali o sklepih, ki jih bosta Churchill in Roosevelt sprejela.
Svie« in njeno politiko si je privoščil
sovjetski list »Vojna in delavski razred«. Švicarski vladi hudo zameri dosedanjo nevtralnostno politiko, zjasti pa stike t Nemčijo ter vztrajnost, s katero se je Švica doslej otepala priznanja Sovjetov. Švica še danes ne misli na to, da bi priznala Sovjete in pustila, da bi 6e sredi države naselil sovjeteki poslanik s svojo propagandno in razkrajalno centralo. Sovjetski list zahteva, da se Švica za takšno vedenje kaznuje in se ji vzame ugodnost, da bi na njenem ozemlju prirejali mednarodne konference.
Prijave za vpis v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj se sprejemajo tudi v počitnicah dnevno dopoldne in popoldne. — Informacije: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska
Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 18., 19. in 20. septembra. — Lahka desetprstna metoda. — Pouik dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnjna zmerna. Vpisovanje dnevno. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu.
—	Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Do* mobranska 19,
Izvenljnbljanske dijake ln dijakinje,
ki nameravajo letos vstopiti v Enoietni trgovski tečaj očkoma Višji trgovski tečaj pri trgovskem učilšiču »Cnristo-fov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, opozarjamo, da se čim prej prijavijo vodstvu zavoda, da dobijo pravočasno potna dovoljenja. — Zantevaj-
1111 a ]• nova knjiga »Slovenčeve knjiinlce«, dragi del obširne trilogije
■ ++
Handel-Mazzetti: »Stefana«
V tej knjigi se razpleta ljubezen ponosnega plemiča ln preproste Stefane, ki mu ljubezni ne vrača, ker se je vsa posvetila Bogu. Mestni sodnik HMndel, strah pred kugo izrabi v svoje namene, ubogi in zaničevani pater Albert pa obvaruje mesto pred boleznijo s tem, da na skrivaj vzame kužnega bolnika v svojo celico. Pomaga mu Stefana. Krasen je opis,'ko neko noč deklica nese obhajilo umirajočemu bolnikn. — Knjigo boste brali z užitkom. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah.
•tor. tft.
—
Brambovci izpod gorenjskih planin pripovedujejo
do zadnjega - zato smo prijeli za orožje"
V	nedeljo je bilo v Kranju izredno živahno. Na postaji so se zbirale gruče oprtanih nedeljskih izletnikov, po mestu pa je donela prav po našem prihodu domobranska pesem. »Naša borba za dom je 6veta, dokler gruda ni oteta!« je donelo po ulicah in se razlegalo prav v predmestja.
Gorenjski domobranci so priredili v nedeljo sprevod, po tem pohodu pa je gospod Diechtl odlikoval pet domobrancev. Pohod protikomunističnih gorenjskih borcev je napravil na kranjske meščane najboljši vtis. To sem opazil na zbranih ljudeh, ki so veselega obraza gledali mimohod in poslušali udarne pesmi.
Obisk pri gorenjskih borcih
Poldan je zvonilo, ko sem obiskal gorenjske fante, ki eo prišli s pohoda. Rezke zapovedi odločnega poveljnika so zadonele in fantje so bili prosti. Presenečen sem bil nad vzgledno disciplino teh gorenjskih fantov. Taki morejo biti le borci, ki vedo, zakaj so prijeli za puško.
Poveljnik me je ljubeznivo sprejel. Stari znancu — stari prijatelji! Složni v trpljenju, enotni v ideji, vsi enih misli! Zato smo bili kmalu domači ne le s poveljnikom, temveč z vsemi fanti, ki so mi pripovedovali o svojem delu.
Grča izpod Storžiča pripoveduje
Kako je danes na Gorenjskem, nam najbolj nazorno kaže pripoved gorenjskega fanta-domobranca. Počasi, premišljeno, toda odločno je govoril:
»Gošarji so na Gorenjskem začeli nastopati šele lansko zimo. Najprej so skušali pridobiti ljudstvo z agitacijo, nato so začeli s splošno mobilizacijo. Trikrat do štirikrat na teden so terenci, izšolani v dolenjskih morijah, obiskovali posamezne vasi. Kakor na Dolenjskem so tudi pri nas že v začetku svoje organizacije začeli sanjariti o »belogardistih« itd.
Ko so komunisti 6ami mnogim prisilno mobiliziranim o pravem času odprli oči in smo spregledali vso zločinsko komunistično delo, ni bilo treba proti njim niti dejansko nastopiti, da si padel. Zadostovalo je, da so koga osumili in ga spoznali za »nezanesljivega«, že so mu izropali dom, ali ga celo umorili. Mnogo ljudi je izginilo kdo ve kam. Komunisti so se opravičevali, da so jih poslali v »prekomandoc. A njihovo pravo delo je ljudstvo kmalu spoznalo. Preveč je bilo umorov, da bi jih lahko opravičili e tem ali onim izgovorom.
Do danes emo dobili v roke seznam komunistične okrožne komisje VOS-a v Škofji Loki z imeni ubitih Gorenjcev. Pri teh umorih se je najbolj udejstvoval dvajsetletni Bernik Stanko iz.Puštala pri Škofji Loki. Fant izhaja iz dobre Bernikove družine, ki je fanta poslala učit se v Ribnico. Stanko se je v ribniški družbi navzel komunističnega duha. Družba ga je izvabila v hribe in ga izšolala za zločinca.
Prvi seznam pobitih
Na seznamu, ki smo ga našli, so imena naslednjih žrtev:
Magister Ivan, gostilničar iz Zgornjih Gamelj. Ubili so ga na domu 3. januarja 1944. Porenta Srečko, občinski tajnik v St. Vidu pri Ljubljani, ubit 22. decembra 1943; Perovšck Ma/tevž, gostilničar iz Vikerč pod Šmarno goro, ubit 7. januarja 1944; Zaletel Pepca iz Šmartna pod Šmarno goro, ubita 6. januarja 1944; Pevec Frančiška, roj. 26. 6. 1914 v Zgornji Beli, ubita 4. januarja 1944; Skalar Alojzij, bivši jugoslovanski orožnik iz Medna, ubit 11. januarja 1944; Skalar Pavla, usmiljenka, ubita 11. januarja 1944; Ca-mernik Henrik, roj. 10. 7. 1906, diplomirani pravnik, uradnik v Kranju, doma iz Poljan pri Št. Vidu, ubit 16. 11. 1943; Jakopit Gabrijel, roj. 23. 3. 1911, usnjarski pomočnik, zaposlen v Tržiču, doma iz Stoži c pri Ljubljani, ubit 28. 11. 1943; baron Lazarini iz Smlednika, ubit 27. decembra 1943; Lazarini Franc, sin krškega barona in Lazarinijev nečak, doma z Jesenic., ubit 27. 12. 1943; Novak Anton, roj. 2. 2. 1884 v Tacnu pod Šmarno goro, ubit 18. 12. 1943; Polenšek Rok, rojen 7. 8. 1800, knjigovodja na občini Št. Vid-Ljubljana, stanujoč v Vižmarjih, ubit dne a 11. 1943; 'Žakelj Jože, roj. 27. 3. 1912 v
„Branili bomo dom
Novi vasi, občina Žiri, ubit 2. 12. 1943; Dolenc Janez, roj. 1. 1898. v Črnem vrhu, ubit v Lučnah na domu maja 1943, zadet v tilnik; (leta 1942. so komunisti ubili v Zadobju pri Lučnah na domu mater in sina pri Tomincu); Čerin Valentin, rojen
28. 9, 1914 v Farjem potoku pri Sorici, ubit 13. 12. 1943; Delost Jože (Pangerc), Sv. Duh, uslužben pri železnici, ubit dne
11. 11. 1943; Duhovnik Avgust, roj. dne 10. 8. 1886 v Gorenji vasi pri Škofji Loki, ubit 18. 11. 1943; Eržen Marija, Škofja Loka—Stari dvor, ubita 5. 12. 1943; Jugovič Ana, Godešič, ubita 25. 11. 1943; Kos Neža iz Stare Loke, ubita 4. 1. 1944; Mihovec Rudolf, ubit na Lipici pri Škofji Loki 25. 11. 1943; Žagar Ivana (Pape-žova) iz Stare Loke, ubita 10. 11. 1943; Žagar Anton (Papež) iz Stare Loke, ubit
24. 12. 1943; Oblak Janez (Janša), obč. sek. KPS, Selca, roj. 21. 3. 1913 na Stir-niku, obč. Selca, ubit 17. 11. 1943; Rejec Ivana, roj. 24. 11. 1883, iz Rovne. Mučili so jo od 3. popoldne do pol 6. zvečer, nakar je izdihnila 20. 1. 1944; Logar Franc, umorjen v Hribemikovi tekstilni tovarni na Brodu pri St. Vidu; Maurer Lovrenc, župan obč. Št. Vid (Ljubljana), ubit dne
25. 1. 1944; Lukane Eda iz Puštala, ubita 22. 1. 1944; Kržišnik Franc iz Vodic, ubit
29. 1. 1944; Panturja Oto, uradnik v tovarni Seta (Tacen), ubit 9. 2. 1944; Mihelčič Justina, Zalilog, ubita od 15. 1. do 22. 2. 1944; Benedičič Viljem, roj. 23. 5. 1883. Sami goščarji napisali, da so ga tepli do smrti. Ubit 12. 2. 1944, kakor tudi Benedičič Alojzija; Tominc Jožef, rojen
12. 10. 1906, cerkovnik iz Sv. Ožbalda. Štiri ure go ga tepli, nato ustrelili 17. februarja 1944; Česen Marko, ustreljen dne 19. 2. 1944 v Martin vrhu; Zakrajšek Milan, ustreljen 19. 2. 1944 v Martin vrhu; Pevec Frančiška iz Trebije, ubita na 18. do 19. 2. 1944; Kriie Neža iz Zgornjih Gamelj, ubita 9. 3. 1944; Šink Janko in njegova žena Ivana, ubita 6. 3. 1944 (Medvode); Okorn Jože, ubit 11. 3. 1944; Šink Lovre iz Puštala, ustreljen 7. 3. 1944, sam skopal jamo, se moral do nagega sleči, mu lomili koeti, izdihnil ob 19.30 dne
7.	3. 1944; Oman Franc, roj. 1 5. 1917, obč. Trojane, po poklicu kmet, ubit dne
9. 3. 1944; Žumer Andrej, roj. 24. 8. 1912. iz Tunjic pri Kamniku, ubit 12. 3. 1944 na Šmarni gori nekje v gozdu; Šubic Janez iz Loga pri Škofji Loki, ubit dne
10. 3. 1944; Guzelj Slavka, roj. 11. novembra 1006, stanujoča v Hotavljah, občina Poljane, ker je šla k maši v Bukov vrh nad Poljanami. Ubil jo je na najbolj zverinski način zločinec »Muki«, za Bar-baričlovimi iz Trate po umorih najhujši. To se je zgodilo 14. 3. 1944; Rojec Rudolf, ubit 16. 3. 1944; Bozovičar Franc iz Škofje Loke, ubit 10. 10. 1943; Benedik Leopold iz Selške doline, ubit 18. 10. 1943; Rakovec Štefan, po domače Pepelov iz Dolenje vasi, ubit 1943; Žakelj Janez iz Žiri, ustreljen 2. 11. 1944. Ubili so ga, ker ima njegova žena brata-duhovnika; Košir Jožef, pri Sv. Tomažu, ubit 15. januarja 1944; Buh Jurij, Črni vrh 115; Češnovar Franc, Polhov Gradec 59, občina Crni vrh; Erbežnik Katarina, Staniše. Po groznem mučenju ubita 14. 3. 1944; Bogataj Matevž, Crni vrh 110, ubit dne 5. 6. 1942; Rejec Amalija, Črni vrh 65, ubita v juniju 1944; Trobec Štefan, Staniše, Loški bribi, ubit 1944, roj. 25. decembra 1919; Krmelj Mici, Staniše, Loški hribi, ubita 1944, jako verna; Koprivec Franc iz Smolnika, Črni vrh, ubit 1943.
To še daleč niso vsa imena pobitih Gorenjcev.
»Taka komunistična zločinstva,« je nadaljeval fant, »so nas sama prisilila k odporu. Zločini so se ponavljali vedno pogosteje in iz vseh krajev 60 prihajala enaka žalostna poročila. Ljudstvo je zločince poznalo, vendar si ni moglo pomagati.
Najbolj krvoločni morilci so bili Bož-narjev Janko iz Sv. Ožbalta, poveljnik »varnostne« skupine za Črni vrh. Sveti Andrej in Sv. Barbara; dalje Vinko Arhar iz Puštala, poveljnik obveščevalcev in kurirjev; Prevodnik Frane, Slugov iz Bodol z lažnim imenom »Kunde«; Plenov iz Ladje pri Goričanah; Hafner Jurij — Molčkov Jurij z lažnim imenom »Jurij« iz Trnja pri Škofji Loki; Mihovč-kov iz Binklja pri Stari Loki; Dehenc Andrej s Črnega vrha 73, z lažnim imenom »Čivko«, poveljnik »varnostnega odreda in policije«.
Ti zločinci so postali posebno delavni letos. 15. marca 60 okrog 8 zvečer na-
padli hišo Janeza Pušarja v Puštalu. Tokrat so ubili Pušarja Janeza in njegovo ženo IvanO, Pušarja Filipa iz Puštala, očeta sedmih otrok Janeza Erbežnika iz Sv. Andreja, Matevža Erbežnika iz Stanišč in Jakoba Krmelja od Sv. Ožbalta. Napadli so tudi hišo Janeza Ruparja in ubili Lavtarja Franca, očeta štirih otrok od Sv. Barbare, Pustovrha Ivana od Sv. Ožbalta in njegovega 6-letnega sinčka Janeza. Pri tem napadu je bil hudo ranjen tudi Janez Pustovrh od Sv. Ožbalta, ki je umrl za ranami. Poleg tega sta bila tokrat ranjena tudi Janez Rupar in Matevž Demšar. Vnet zločinec, ki je sodeloval pri teh umorih, je Justin Dolinar, z lažnim imenom »Adam«, doma iz Puštala pri Loki.
Samoobramba
Tako so komunisti prisilili ljudstvo in nas, ki smo se skrivali pred zločinci, da smo v samoobrambi zgrabili za orožje. Danes imamo na Gorenjskem že 15 naših postojank. Kjer so ljudje največ trpeli, tam je danes domobranska misel najmočnejša.
Tako so zrasle domobranske postojanke v Črnem vrhu, Lučnah, Gorenji vasi, v Hotavljah, Škofji Loki in 2abni-ei. V hribovskih vaseh, kjer smo največ trpeli, smo zgrabili za orožje ter zbrali okrog sebe vse, ki jim je mar obstoj našega ljudstva.
Naše vrste rastejo, z njimi raste tudi naš pogum in uspehi. Naše delo je že vidno. Gošarske vrste ee manjšajo, go-šarji se priglašajo k domobrancem, ljudstvo pa se je oddahnilo, ker 6edaj lahko mirno obdeluje evoja polja. Gošarji eo bili junaki le nad neoboroženimi, pred domobranci pa > bežijo in se ne dajo spustiti se z njimi v boj.
V	zadnjem času smo s svojimi pohodi rešili komunističnega nasilja mnogo prisilnih mobilizirancev in tudi mnogo takih, ki so jih komunisti odvedli v gozd, da bi jih umorili.
Ker naše vrste vedno bolj rastejo — saj so zajele že vso dolino od Cerkelj, Predoselj, Lahovč, Vokljega, Smlednika do Vodic, Domžal, Lesc, Kranja in Litije — 60 komunisti začeli z novo taktiko. Iščejo sodelovanja s poštenimi družinami, da bi prikazali ljudem, da so tudi oni pošteni. Verjamejo jim seseda le tam, kjer ne poznajo komunistične taktike. V večjih krajih se je že. dogodilo tudi to, da 60 komunisti najprej uničili enega kmeta in s tem hoteli ustrahovati tudi sosede in vso vas.
Kljub tema Gorenjci danes dobro ločijo poštenjake od gošarjev in vedo za cilje prave, resnične borbe. Gošarji so posredno ali neposredno krivi mnogega gorja, ki je zadelo Gorenjce, zato ljudstvo še bolj občuti blagoslov domobranskega dela, ki daje vsem upanje, da komunizem teh lepih krajev ne bo uničil.«
Tako je govoril o položaju preprost fant.
Fant iz Predoselj pripoveduje
»Mnogo nas je že. kmalu nas bo toliko ko na Dolenjskem! Nismo več samo branilci naših vasi, temveč tudi uničevalci komunizma na naših tleh. Mi ne bomo pustili, da bi se pri nas tako ukoreninil, da bi imeli z njim opravka leto dni. Mi smo že udarili, udarili na vse strani, zato bo zmaga naša! Uspehi našega dela so že vidni. Kjer smo mi, .60 ljudje mirni, zadovoljni in srečni. Kfer smo mi, je naša pesem in maša, tam lahko po delu tudi nedeljo lepo preživijo. Komunisti' lahko pokažejo daties le na grobove, v katere so zmetali svoje žrtve, in na požgane šole, prosvetne domove in župnišča.
Pred nedavnim smo imeli v Šmartnem zborovanje, na katerem je govoril g. Humar iz škofje Loke, v Cerkljah pa smo priredili igro »Županovo Micko«. Kjer so komunisti, pa sta le požig in umor. Kdo nam bo spet zidal Šole in domove, ki so nam jih zažgali komunisti? Pred nedavnim so podminirali 800 letni zgodovinski samostan v Vele-sovem! V Mavčičah so ostali sledovi njihovega dela: podminirano župnišče in prosvetni dom.
Nič čudnega, če nas dane« vse vasi kličejo na pomoč in prosijo, da ostanemo pri njih. Komunizem na Gorenjskem izgublja tla, domobranstvo pa raste. Domobranci obvladujejo s 6vojimi pohodi že skoraj vse važnejše kraje. Njihovi nastopi so tudi v zadnjem času rodili velike uspehe.
škofjeloški borci so pred nedavnim razbili osrednja komunistično tiskarno I za Gorenjsko, v kateri so našli Čez 200 I
kg težek razmnoževalni stroj. Pri Osolniku so fantje razbili in požgali dvanajst gošarskih barak in zaplenili mnogo bia-ga, pri Medvodah pa mnogo materiala za rušenje poslopij.
Pohod na Krvavec
»Ob dvanajstih,« je dejal, »bodite pripravljeni!« Tako se je glasilo povelje v jutranjem zboru.
Nihče ni vprašal, kam gremo, urno si je vsakdo uredil vse potrebno za pohod. Vedeli smo samo to, da gremo tja, kjer je naš največji sovražnik in uničevalec — komunist.
Na hodniku so že čakale »mrtvaške raglje« na svoje pestovalce. Tu strelivo,
tam minomet! Skladiščnik je pripravil rezervno strelivo in bombe. Kmalu smo imeli vse potrebno na plečih. Še nekaj šaljivih in rezek glas »zbor« je pretrgal naše besede. Poveljnik je spregovoril nekaj besed z desetarji in že smo veselega 6rca stopali proti Stiški vasi.
Pesti so se trdno oklepale pušk in brzostrelk. Pogledi so nam švigali na levo in desno. Noben kotiček ni ostal skrit. Vsakdo je hotel biti prvi na vrhu.
Pred nami je bil prepad, pod njim dolina. Vroče sonce je obsevalo vasice in polja. Vsakdo je hotel videti svoj dom, domačo njivo, travnik, gozd. Srce ti ob takem pogledu drhti. Tam vidiš razvaline gradu, tam osmojeno tramovje. Gorenjski domobranec visoko pod nebom gleda v dolino na 6voj razdejani dom. Desnica nehote stisne puško.
Vsi smo čutili, da bi morali nastopiti že prej. A danas ni več tako, kakor je bilo včasih. Danes jih preganjamo, gremo za njimi, jih iščemo, rešujemo izgubljene. Pri belem dnevu jih težko dohitimo, tako bežijo. Zlobneži vedo, da jih pošteno oko pri belem dnevu ne sme opaziti. Glavnih poti se izogibajo, ker so poštena. Hrib, tema in senca eo njihovo življenje. Pri ženskah in otrocih se začenja in končava njihovo junaštvo, požigi in umori so njihova »osvobodilna« dela. Povsod, kamor pogledamo, so ne-
kdaj hodili gošarji in prežali na nedolžne ljudi.
Bolečina nam je trgala srce, ko smo hiteli mimo stoterih uničenih domov, okoli katerih so se še pred nedavnim plazili »osvobojevalci«. Gotovo je tudi med gošarji še danes mnogo takih, ki z bolestjo gledajo s hribov na razdejanje v dolini. Brezdomce so hoteli, da bi bilo čimveč proletarcev. Teh »proletarcev« je danes vedno več, vsi pa bijejo boj proti komunistom, ki so tudi Gorenjsko pahnili v nesrečo.
Povelje je bilo: »Naprej!« Vedno više! Sem in tia smo opazili sledi gošarskih stopinj. Ze smo slišali kravje zvonce s Kriške planine. »Oprezno!« Vsi smo bili pripravljeni za naskok.
»Ostanite na mestu pripravljeni!«
Vodnik in predhodnica so pregledali teren.
»Naprej!«
Ko je sonce zašlo, je stopila prva domobranska noga na vrh Krvavca. Najprej 6mo uresničili pesem »Na planin-cah luštno biti, gor’ je dosti mleka piti«. Kakor otrok na spomladanski trati, s takim veseljem smo šli s puško čez ramo za planinskimi rožami. Mračilo se je že, ko smo se cerkljanski domobranci vračali z vrha proti koči.
Začuli emo rezke strele. Daleč se je zabliskala raketa. Roparji so zopet hoteli vdreti v hiše nezavarovanega ljudstva. Tu, kjer smo mi, ni njihovega
»svobodilnega« dela. Zaklicali bi s planin v dolino: »Sovražnik, stoj, jaz 6em tu! Moj narod mora biti samo svoj!«
Sonce je že pošiljalo prve žarke in zlatilo gore, ko smo se spet spuščali v dolino. Veselega srca, s puško na rami, s šopki planik v rokah ter pesmijo smo se vračali na postojanko. V Predosljah, Cerkljah, Voklem in drugod smo se zbrali pod lipami in si kakor nekdaj podali roke, nato pa šli spet vsak na svoje mesto.«
»Vemo, zakaj smo prijeli za orožje!«
K domobrancem se je v zadnjem času prijavilo tudi mnogo gošarjev, ki so bili že več mesecev v gozdu. Ti fantje, ki 60 danes najboljši med odličnimi gorenjskimi borci, pripovedujejo o svojih doživljajih, ki so jim šele prav odprli, oči.
Govoril sem z 38-letnim možakarjem iz Vodic. Komunisti so ga odpeljali. Bil je bolan, vendar ga noben izgovor ni opravičil, da bi ostal doma. Moral ja ostati na »terenu« in varovati obveščevalne spiske tovariša »Lada«, nekega Albina, elektromonterja iz Domžal. Na »terenu« ga niso dolgo pustili.
Kakor mnogo Gorenjcev je tudi on moral v prve vrste na Primorsko. Vtaknili 60 ga v tako imenovano VDV (Vojska državne varnosti) in ga dodelili skupini, kateri je načeloval »tovariš« Tonček. Brez redne hrane je tavala ta »vojska« iz kraja v kraj. Na takih pohodih je doživel mnogo grozotnega.
Tako je bil priča, kako je III. bataljon VDV aretiral na Banjšci 12 ljudi, ki so nato »izginili«. Na Kanalskem vrhu so komunisti obsodili na smrt nekega moškega, ki si je moral sam izkopati grob. Nato je pripovedoval o ustrelitvi neke druge žrtve, ki so jo komunisti ujeli v Batah. Najbolj so ga razočarali gošarji, ko je srečal na Primorskem njihove prijatelje — izdajalske badoljevce in še druge tujerodce, ki 6e bore na strani komunističnih drhali za »svobodo našega naroda«.
Ko so ga vtaknili v VDV, je spoznal vso komunistično podlost. Sam je videl, kako so partijci sestavljali posebne imenike za pokolj poštenih Gorenjcev. Tako so n. pr. imeli 6amo za kamniški okraj 60 ljudi, ki bi jih v določenem trenutku morali pobiti za to določeni člani VDV.
Tako je Komunistična partija tudi *a Gorenjsko pripravila svoj zločinski načrt. Odstraniti je hotela vse, ki so ji t napotje pri izvedbi boljševizacije.
Še zanimivejše je njegovo pripovedovanje o ravnanju partijoev s prisilnimi mobiliziranci z Gorenjskega na Primorskem in Dolenjskem. Partijci dobro poznajo gorenjsko dušo, zato pošiljajo Gorenjce v prve vrste, da se jih tako znebijo. Samo pri napadu na Solkanski most je po njegovih besedah padlo 100 ljudi. Samo iz njegove ožje družbe so padli na Primorskem naslednji Gorenjci: Černivec Jože iz Vojskega pri Skaručni, Polarčkov iz Skaručne, Ciperle
Janez, Zamndov hlapec iz Skaručne, Jurjev Jur iz Skaručne, Bognarjev i* Polja pri Vodicah, Traven iz Gamelj, Medvenov iz Tacna, Rogelj France iz Tanešč pri Medvodah, Kozamernik iz Medvod, Šuštarjev iz Dobruše pri Vodicah in Smodinov France iz Vodic.
»Fantje, ki smo doživeli vse to, vemo, zakaj smo prijeli za orožje,« tako je pribij bivši gošar, ko je končal svoje pripovedovanje.
Na koncu se je oglasil še fant iz Gorenje vasi in povedal žalostno zgodbo o komunističnem zločinu 23. avgusta lotos. Na ta dan 60 komunisti Renuov, Jer-ner in Seločič Ciril vdrli v okolico Gorenje vasi v hišo posestnika Ivana Možaka, p. d. Deminska, ravno ko je hotel s svojo ženo na travnik. Moža so odvlekli v hišo, ženo pa na skedenj. Od gospodinje so zahtevali živila, s katerimi pa jim ni mogla postreči, ker jih ni imela. Zato so jo odvlekli vpričo sedmih nedoletnih jokajočih otrok (a hišo. Kmalu zatem smo že slišali strele in krike nedolžnih otrok: »Mama, mama. mama!« Naslednje jutro je čepelo vseh se.dem otrok okrog svoje mrtve matere, ki niso mogli razumeti, zakaj je morala pasti.
Po vsem tem gorenjski domobranci vemo, kaj je naša naloga — braniti dom
—	do zadnjega. Nič nas ne bo več motilo. To nalogo bomo iipolnili le če ho* mo vsi strnjeni in enotni, ker le tak« bomo dočakali boljše dni!«
Slika a slavnosti v Cerkljah
Scbriltleiler • urednik: Mirk* Javornik / Baranueber • lidajatelj: Inft. ioie Sodja / Fflr dl« Ljadaka tiskarna • m L|odiko tiskarno: JoU Kramarič / Uredništvo, ■ prava ta tiskarna: Ljubljana. Konltarieva &
Telefon 23-61 do 23-69 I Rokopisov no rrrfaao t Meaežna naročnina * Ur, u inozemstvo 12 lir.
Brambovci pred kočo na vrhu Krvavca
Pot po planini