LETO III.
2
FEBRUAR1977 glasilo szdl občine logatec
aske
O. f
OVICE
Kje si, kulturni dinar?
Velikokrat, ko beseda steče o kulturi, se počutim v neprijetnem položaju, kajti v eni sapi se ne da povedati, kam gre kulturni dinar. Bistvo poslanstva kulturne skupnosti, ki s samoupravnim Sporazumom /hira denar, je programiranje kulture, pri nas zlasti ljubiteljske, ki pa tudi stane, l/vršni odbor skupščine kulturne skupnosti si beli glave, kako najbolje in najuspešneje razdeliti približno 5o starih milijonov. Na številnih sejali pretresa programe in potrebe društev, na pol podrtih kultui-nih domov, potrebe Spomeniškega in arhivskega varstva, pa Loškega muzeja, gostovanj in še česa.
Največji porabnik denarja kulturne skupnosti je občinska Zveza kulturno-prosvetnih organizacij, ki s svojimi društvenimi dejavnostmi ustvarja kulturno podobo Logatca in njegovih občanov. Te so:
1) gledališka dejavnost: Mladost v Dolenjem Logatcu, Mladinska dramska skupina v (io-
renjem Logatcu, Svoboda v Rovtah, Novi val v Hotcdršici, Naša misel v Lazah. Lipa v Zibrsah in Zarja na Vrhu nad Rovtami;
2) knjižničarstvo: Matična knjižnica Logatec s podružnicami v Rovtah, Gorenjem Logatcu in Hotcdršici:
3) glasbena dejavnost: Pihalni orkester logatec, 1'ihalni orkester društva mladih glasbenikov, logaški oktet, moški pevski zbori v Dolenjem in Gorenjem I ogatcu ter v llotedr-ščici. Dekliški pevski zbor in ritmična skupina mladih glasbenikov;
4) organizacija proslav, predavanj, razstav in drugih kulturnih prireditev.
Za vse to je bilo dodeljenih /vezi kulturno-prosvetnih organizacij le 19 starih milijonov. To je tisti denar, ki gre za kulturne zadeve, ki jih delovni ljudje najbolj občutimo in doživimo. Kam gre pa ostali denar? To nam pove finančno poročilo /a leto 1976:
Zbranega denarja je bilo 5X4.749 din; izdatki pa so bili:
l.ZKPO Logatec		l')(..(>00 din
\ Zgodovinski arhiv Slovenije		17.995 din
3. Muzej I oz		4.275 din
4. Spomeniško varstvo Ljubljana		64.995 din
5. Proslave		6.482 din
6. Investicijske obveznosti		147.K60 din
7. Anuitete Jadran		67.394 din
X. Glasbena lola		2.903 din
9. Funkcionalni stroški		5.0X6 din
K). Skupne službe SIS		32.000 din
11. SDK		1.200 din
12. 5 % nadomestilo SO Logatec		1.500 din
13.1 "/(, rezerva		5.600 din
14. Posebna dotacija knjižnici		10.000 din
1 .S. 1 .ogaške Novice		10.000 din
l'>. Sofinanciranje opreme za kultu	rni	
dom v Rovtah		X.000 din
17. Gostovanje lutkovnega gledališča		4.000 din
1«. Neuporabljena sredstva		20 din
Skupaj izdatki		5X4.749 din
Iz obračuna je videti, kako	0.78 %	(od  bruto izplačanih
smo porabili naš kulturni dinai.	osebnih dohodkov) le 0,26 ')', za	
In še tega je od celotnega pri-	naštete	porabnike, medtem ko
spevka   za   kulturo   v višini	gre preostalih 0,49 % republiški	
kulturni skupnosti za vzajemne naloge, /a manj razvite občine in /a sofinanciranje RTV. Spremeniti sedanje razmerje 0,29:0,49 v korist občinske kulturne 'skupnosti se v tem času ne da. Ob vsem tem pa velja poudariti, da nase kulturno ljubiteljstvo dosega kljub skromnim vsotam denarja razmeroma lepe uspehe.
Janez Zelene
„MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO"
V okviru tedna komunista bo v dneh med 21. in 23. februarjem posebna filmska predstava slovenskega filma MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO. Poleg glavnih vlog, ki so jih odigrali Boris Juh, Marjeta Gregorač. Štefka Drolc. Dare Valič, je režiser več epizodnih vlog zaupal tudi nekaterim logaškim amaterskim igralcem. Na film ski prireditvi bomo srečali tudi nekatere ustvarjalce filma: režiserja, enega od protagonistov in avtorja literarne predloge.
maš
Zahvala Tolmincev
V lanskem maju je tolminsko občino prizadel hud potres, nastalo škodo na stanovanjskih, gospodarskih in komunalnih objektih pa je v septembru še povečal nov potres. Vso to škodo sami tolminski občani ne bi zmogli še desetletja odpraviti. Na pomoč jim je priskočila vsa naša socialistična skupnost, ki je do konca leta zagotovila bolj ali manj tulno streho nad glavo zanje in za živino. Z občutkom velikega zadovoljstva ob tako vsestranski solidarnosti vseh delovnih ljudi Jugoslavije so pred kratkim poslali vsem toplo zahvalo za pomoč. Tudi našim občanom so se zahvalili; tako med drugim pišejo:
V na/težjih trenutkih za našo občino, občane in delovne ljudi, je bila izpričana solidarnost do ljudi in krajev, ki jih /e prizadela nesreča. To pa pomeni mnogo več kut samu delov ni učinek, ki je bil in ho izredno pomemben. Saj je to dokaz zavesti in predanosti samoupravni družbi, ki človeka ne pusti v stiski nikdar samega. Ne da se napisati, kaj smo vse ob tistem trenutku, ko ste nam bih ob strani, občutili Vse tO nam je vlivalo vero in moč v lepši jutrišnji dan. Urez vase prisotnosti pomoči in dela. ki ste ga opravili, vsega tega ne hi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati vam bi morali vse tisto, kar so naši občani doživljali Ob nesreči, ki jih je prizadela. Ko so videli, da ste ob njih m jim pomagate, se jih je ponovno navzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker beseda ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski ni sam.
Vljudno vas prosimo, da prenesete naso zahvalo m priznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo znali vedno ceniti, naša obveza pa je. da bomo pravilno v skladu s sprejetimi pravilniki dodeljevali pomoč in da vse naše napore vložimo, da čim prej saniramo sk< >do, ki nas je prizadela.
Želimo vam mnhgo uspehov pri vašem delu, da bi v letu, ki prihaja, dosegli vse tisto, kar si želite in da bi člani vašega kolektiva doživeli čim več srečnih in prijetnih dni.
Še enkrat hvala za vse, kar ste naredili za Tolminsko. "
OBRT — sestavni del gospodarstva
OBRT, ki jo v širšem pomenu besede imenujemo „malo gospodarstvo" dobiva v naši družbi vedno večji pomen kot dopolnilni del masovne industrijske proizvodnje, predvsem pa v nuđenju raznih storitev občanom. Potreba po storitvenih dejavnostih raste vzporedno z naraščajočim standardom.
Malo gospodarstvo je dobilo močan poudarek tudi v srednjeročnem razvoju republike; že v letu 1975 je občinska skupščina podpisala družbeni dogovoi o razvoju malega gospodarstva, vendar ni na podlagi tega dogovora uspela sprejeti srednjeročnega načrta.
Značilno za občino Logatec je šibkost družbenega sektorja v malem gospodarstvu. Poleg servisa „SLOVENIJA AVTO* - še ta se bo verjetno preselil na Vrhniko - nimamo druge delovne organizacije iz tega področja, vsaj na področju storitev ne (nekoliko močneje so zastopane gostinske storitve). V pretežni večini se malo gospodarstvo razvija prek zasebnega sektorja. Z zasebno obrtjo se trenutno ukvarja 123 zasebnikov, od teh je 34 avtoprevozni-kov in 8 gostincev.
Delež zasebne obrti v narodnem dohodku občine ni za podcenjevati, saj znaša za leto 1975 -5% (obrt ima 15.000 tisoč din, DPS vsa pa 29.500 tisoč starih din).
Vendar pa je v tem dohodku notranja struktura zelo prepričljiva o dokaj šibki zastopanosti storitvene obrti.
ND za leto 1975 Proizvodna obrt Neproizvodna obrt Promet Gostinstvo Svobodni poklici
v 000 8.456 716 4.592 1.173 115
15.052
V letu 1975 je bilo pri obrtnikih zaposlenih 71 delavcev.
Tudi pri obrtnikih se vedno bolj čuti potreba po povezovanju in po združevanju dela in sredstev, čeprav moram povda-riti, da so mnenja o tem med obrtniki deljena. Zato je prav, če citiramo Zakon o združenem delu, ki v 32. členu pravi takole:
„Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, v lasti občanov, svobodno odločajo o združitvi svojega dela in svojih delovnih sredstev v obrtno ali drugo zadrugo ali v drugo obliko združevanja. V takšnih
odnosih imajo ti delovni ljudje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
Če delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti v skladu z zakonom, ob skupnem riziku ali brez njega, neposredno ali preko svoje zadruge ali druge oblike združevanja, združi svoje delo in svoja delovna sredstva z delavci organizacij združenega dela v različnih oblikah poslovnega sodelovanja, sklene z njimi pogodbo oziroma samoupravni sporazum o sodelovanju, s katerim uredi vprašanja enakopravnega odločanja o skupnih zadevah in skupnega odločanja o skupaj doseženem dohodku ter udeležbe pri njegovi delitvi v sorazmerju s svojim prispevkom
k njegovem ustvarjanju."
Prvi koraki med obrtniki so bili že storjeni. V lanskem letu je bilo ustanovljeno združenje obrtnikov kot prva oblika povezovanja. Preko združenja so obrtniki najeli cea 150 st. milijonov kratkoročnega kredita. Na razpravi, ki jo je združenje organiziralo za vse obrtnike 7. januarja 1977 - prisostvovalo jih je približno 30 so predložili naslednje predloge:
1) občinska skupščina naj čimprej sprejme srednjeročni program malega gospodarstva;
2) na oddelku za gospodarstvo naj se odpre mesto referenta za obrt;
3) izvršni svet SO Logatec naj kot pomožni organ ustanovi odbor za obrt;
4) na podlagi razvojnega programa naj se v občini sklene samoupravni   sporazum o
združevanju sredstev za razvoj malega gospodarstva;
5) delovne organizacije naj izkoristijo vse možnosti poslovnega sodelovanja z obrtniki;
6) v občini, bodisi sami, bodisi v sodelovanju sosednjih občin naj se ustanovi obrtna zadruga;
7) šušmarstvu je treba krepko stopiti na prste z organizirano akcijo.
V sproščenem razgovoru je bilo izrečenih še mnogo drugih kritičnih pripomb, tudi lastna kritika je bila prisotna. Zlasti je bilo poudarjeno dokaj pavšalno ocenjevanje obrtnikov v družbi s posploševanjem posameznih anomalij, ki se tu in tam pojavijo, te pa niso prisotne samo v obrti, ampak tudi v ostalem gospodarstvu.
Ostra kritika je bila izrečena družbenopolitičnim organizacijam, ki se nobena ni udeležila posveta, niti Gospodarska zbornica. Ta kritika je bila popolnoma upravičena, ker razvoj obrti in njeno usmerjanje ni le zadeva obrtnikov, ampak vse družbenopolitične skupnosti.
JOČE RUPNIK.dipl. ing.
USPEŠNIH PET LET VALKARTOM
opremo, ki v prvi fazi ni bila nabavljena. V letu 1974 smo se začeli pripravljati na II. fazo naše izgradnje, ki je bila leta 1976 uspešno zaključena, omogočila pa nam je nadaljnje povečanje proizvodnje za 40.000 ton lepenke. Tudi dokončanje II. faze nas ni ustavilo, ampak moramo tudi letos nadaljevati z izgradnjo še novih prostorov in nabavo dodatne opreme.
V minulih 5 letih je bflo večevala tudi proizvodnja. Tako mnogo storjenega tudi na kadrov-1 lektiv v okolju brez industrijske smo v prvem poslovnem letu   skem področju. Številni delovni    tradicije itd.
ljudje so si pridobil'
Zadnji dan minulega leta je bil za tozd V al kar t on še poseben prazničen dan, proslavili smo uspešen zaključek naše prve petletke.
Naš, v logaški občini najmlajši kolektiv, se je v petih letih povečal od 130 na 330 delovnih ljudi, v letošnjem letu pa predvidevamo povečanje še za približno 40 delavcev. Vzporedno z večanjem števila delovnih ljudi se je v tovarni nenehno po-
Vsi samoupravni organi in posamezniki, ki v njih delajo, so svoje dolžnosti opravljali dobro, čeprav s stanjem še vedno nismo zadovoljni. Vse samouprav-Ijalske funkcije se namreč opravljajo v delovnem času, in najbrže bomo morali za samoupravo, kdaj pa kdaj, žrtvovati tudi kakšno uro prostega časa. Najbrže se vedno tudi ne bomo mogli zadovoljiti z izgovori, da smo mlada tovarna, da smo ko-
proizvedli skupno 13.100 ton valovite lepenke in embalaže, v petem letu pa že 22.700 ton, medtem, ko planiramo za letošnje leto proizvodnjo 30.000 ton. Podobno kot količina je rasla tudi vrednost proizvodnje in vzporedno z njo tudi OD del ljudi. Vrednost proizvodnje prvega poslovnega leta (1972) je bila 58,578.000 din, ustvarjeno pa je bilo 2,712.000 din ostanka dohodka, na koncu petega poslovnega leta ugotavljamo skupno vrednost proizvodnje v višini 245,000.000 din, od tega bo predvidoma okoli 20,000.000 din ostanka dohodka.
Takoj po dograditvi tovarne pred petimi leti smo z izgradnjo nadaljevali, saj smo že v letu 1973 nabavljali dodatno novo
interne
kvalifikacije, nekateri so dokončali tudi ustrezne strokovne šole. Skratka, rečemo lahko, naučili smo se delati, čeprav mogoče še vedno nismo mojstri v tej stroki, saj smo po nastanku tudi v okviru Jugoslavije-skoraj najmlajši delovni kolektiv te stroke.
Naša prodajna služba je na slovenskem, in delno tudi jugoslovanskem trgu uspela kupce seznaniti in jih prepričati o našem kvalitetnem delu- Trudimo se namreč, da bi postopoma osvojili večji del slovenskega trga, ta pa po naših podatkih potrebuje letno okoli 60.000 ton naših proizvodov.
Marsičesa smo se v, minulem obdobju naučili tudi na področju  delavske samouprave.
Ko razmišljamo o naših dosedanjih rezultatih in bodočih nalogah ne moremo mimo ugotovitve, da kljub zelo lepim rezultatom kolektiv kot celota še vedno ni konsolidiran, da je med nami še vedno preveč ljudi, ki jim je delo v tovarni drugotnega pomena, in premalo tistih, ki se resnično zavedajo, kaj pomeni tovarna za tistega, ki mu je delo in zaslužek v njej edini vir dohodka.
V naslednjih letih nas torej čaka še veliko dela na gospodarskem, samoupravljalskem in tudi vzgojno-izobraževalnem področju- Dolžnost slehernega med nami je poleg dela tudi skrb za nenehno izpopolnjevanje znanja za delovno mesto in delovanje v organih samouprav-' Ijanja.       inž. Vinko Haložan
proizvodnja nove vrednosti
redni dopust
bolniški dopust
neopravičeni izostanek
seje, sestanki izredni dopusti
zastoj zaradi pomanjkanja surovin, pogonske moči in podobno
popravila in vzdrževanje strojev
odmor med delom
slaba organizacija dela
Koliko zares delamo?
Kakšen je bil v letu 1976 poprefni dalavnik v naši občini?
Z novo ustavo in nedavno sprejetim zakonom o združenem delu smo si zagotovili temeljne pogoje, ob katerih moremo in moramo začeti uresničevati poglavitni namen teh dokumentov, in sicer: združevanje dela in sredstev ter delitev ustvarjenega dohodka na podlagi samoupravnega sporazumevanja. A ker smo se o tem načelno že dogovorili od občin do federacije - je zdaj zagotovo potrebno lotiti se nalog v temeljnih oblikah našega družbenega življenja, v tozdih, krajevnih skupnostih in občini. Še drugače povedano: lotiti se moramo stvarnih domačih razmer in jih usmeriti po ustavnih tirih naše samoupravne socialistične družbe.
■ Za naš samoupravni socializem smo nasploh, še posebej pa v svoji občini, dolžni skrbeti prav vsi občani. Da pa bi lahko potiskali razvoj v naši občini naprej, moramo, kajpada, stvari poznati in jih tudi razumeti. To pomeni, da poznamo njihove razsežnosti in pomene. Torej so nam potrebni ustrezni podatki z razumljivimi obrazložitvami. Takšna usmeritev v poljudno podajanje informacij o bistvenih vprašanjih družbenega dogajanja v naši občini je neogibna temeljna zahteva za doseg učinkovitega sodelovanja vseh samoupravljavccv. V naslednjih številkah našega glasila bi želeli opisovati prav takšna prizadevanja, hkrati pa posredovati zamisli in dejanja posameznih družbenih dejavnikov pri uresničevanju poglavitnih smotrov ustavnih dokumentov.
Izkoriščenost delovnega časa v enem dnevu, mesecu, letu ali pa nasploh, je zanimiva za nas vse, kajti prav v tistih osmih urah vsakega delovnega dne posredno ali neposredno sodelujemo pri ustvarjanju novih gmotnih dobrin, ki jih potlej prek številnih oblik menjave dela porabimo za zadovoljevanje vseh vrst osebne in skupne porabe. No, znabiti da kdo ob tem reče, le zakaj bi iz tega delali problem, ko se v tistih osmih urah naredi toliko, kolikor je pač delovnega časa na razpolago. Žal, temu pa ni tako! Še celo slabo je, če zvemo, kako razmeroma malo delovnega časa našega poprečnega osemurnega delavnika porabimo za dejansko ustvarjanje gmotnih dobrin.
V priloženi tabeli o izkoriščenosti delovnega časa osemurnega delavnika so predpostavke izmišljene, a zasnovane na določenih statističnih podatkih, kar jim daje tudi določeno verjetnost. Kajpada tisti, ki bi s pomočjo te tabele želel za svojo delovno organizacijo ali za posamezne proizvodne oddelke, ali celo za posamezna delovna mesta, ugotoviti resnico, bi moral dobiti ustrezne podatke od strokovnih služb. Namen tega šolskega vzorca o ugotavljanju izkoriščenosti delovnega časa poprečnega delavnika v določenem času (zdi se najprimerneje za eno leto) je na določen način pomagat^ pri iskanju oblik in načinov razvoja samoupravljanja tu, v naši občini, v naši delovni organizaciji, v naši krajevni skupnosti. Bržčas ne bo povsem dosežen, a bo pa med prizadevanji, ki jih moramo spodbujati.
Zdaj pa k tabeli! Vzorec je delan za industrijski delavnik, in sicer za tozd, ki ima naslednje značilnosti: v letu 1976 je delalo v njem poprečno 324 delavcev, ki so imeli na razpolago v 279 delovnih dneh 722.668 delovnih ur ali na delovni dan 2594 ur; na enega zaposlenega v tem letu pa je odpadlo poprečno delovnih dni za: redni dopust 15, bolniški dopust 22, neopravičeni izostanki 11. izredni dopust 10, družbene obveznosti, seje in sestanki 5, zastoj na delovnem mestu zaradi pomanjkanja surovin, pogonske moči in podobnega 17, popravila in vzdrževanje strojev med delovnim časom 35, odmor med delovnim časom 17 in slabo organizacijo dela (nedelavnost ob začetku in ob koncu osemurnega delavnika) 9.
Ti podatki so preračunani poprečno na en osemurni delavnik posameznega delavca, in sicer v minutah in v odstotkih- Vedeti pa moramo, da se ustvarja nova vrednost samo v tistem delu osemurnega delavnika, ko na tekočih strojih z delom nastajajo novi izdelki, v vseh ostalih pa tega ni, nasprotno, delovni čas trošimo neproduktivno, ali pa celo nekoristno.
Seveda, takoj naslednje vprašanje, po presoji posameznih sestavin našega osemurnega delavnika, je kakovost dela v času proizvodnje nove vrednosti. To je pa že drugo vprašanje, ki bi ga skušali poljudno ponazoriti v prihodnjih številkah. Ob sedanjem primeru pa bi bilo za občane, in še zlasti za zaposlene v posameznih tozdih KLI, Valkartona, Konfekcije in drugih delovnih organizacijah, zanimivo vedeti, kakšen je bil njihov poprečni osemurni delavnik v letu 1976. Rudi Vogrič
Načrt KLI za leto 1977
Konec decembra 1976 so na Kliju obravnavali in sprejeli predlog gospodarskega načrta za leto 1977, ki vsebuje vsa merila, po katerih bomo delali in tudi ugotavljali rezultate dela. Po posameznih tozdih se načrtuje taka realizacija in ostanek dohodka.
ŽAGA
DROBNO POHIŠTVO STAVBNO POHIŠTVO POMOŽNE DEJAVNOSTI UPRAVA SKUPAJ DO
Količinski načrt proizvodnje v letu 1977 je nasproti načrtu 1976 večji za 4,3 %, Za osnovo pri sestavi gospodarskega načrta smo upoštevali:
- razpoložljivo število proizvodnih ur
- normative porabe časov, osnovnega in pomožnega materiala za posamezne vrste izdelkov:
- količine predvidene porabe osnovnega in pomožnega materiala smo ovrednotili po predvidenih cenah, ki naj bi veljale v letu 1977,
splošne stroške smo predvideli na osnovi doseženih v
letu 1976 z delnim povečanjem, medtem ko smo amortizacijo, investicijsko vzdrževanje, pogodbene in zakonske obveznosti, regres za TK, HTV, dodatke na delovno dobo, načrtovali v skladu z veljavnimi zakonskimi določili in samoupravnimi akti.
realizacija:   ostanek dohodka:
57,941.000 137,787.000 147,003.000 30,320.000 15,616.000 388,667.000
2,814.000 4,758.000 2,707.000 1,828.000
12,107.000
Največ pripomb je bilo glede na visoke stroške proizvodnje, predvsem na ceno osnovne surovine. Zato je tudi naš predviden ostanek dohodka nižji; naša DO bo pred velikim problemom, kako pokriti vse lastne potrebe in obveznosti do dnižbe. Pred nami je čas, ko se bomo morali izredno zavzemati za boljše izkoriščanje surovine in pomožnega materiala, za Čim manjšo porabo rezijskih in upravnih stroškov, ter za čim smotrnejše izkoriščanje našega delovnega časa.
Tatjana ŠTIRN, oec.
Izpolnili program
Z našim velikim prizadevanjem smo z doseganjem proizvodnih ciljev, ki smo si jih zadali za leto 1976, lahko zadovoljni. Posamezni tozdi so svoj količinski načrt proizvodnje dosegli takole:
- Žaga 77%
- Drobno pohištvo 100% Stavbno pohištvo 98,9 % Galvana 101,8%
Skupaj delovna organizacija
97,9 %.
Skupni izpad je le za 2,1 %, vendar če upoštevamo, da je velik izpad v tozdu Žaga, ki svojega plana ni dosegla zaradi požara, bi ta skupni letni načrt proizvodnje dosegli, če ne celo presegli za kakšen odstotek.
Če primerjamo proizvodnjo v letu 1976 s proizvodnjo v letu 1975, pa je ta večja za 14 %.
Največji porast proizvodnje je bil v tozdu Drobno pohištvo, in sicer kar za 33 %.
Kljub temu, da smo svoj proizvodni program izpolnili, pa vendar ne bomo dosegli predvidenega ostanka dohodka. Proizvodni stroški (predvsem osnovna surovina in material) namreč naraščajo hitreje, kot pa nam kupci priznavajo cene za naše izdelke. Točni finančni podatki pa nam bodo seveda znani ob sestavi zaključnega računa za leto 1976.
Tatjana ŠTIRN, oec.
V teh novih dva tisoč stanovanj v Beogradu so vgrajena okna in vrata KLI Logatec
Klijevska okna v Beogradu
Dne 16. decembra 1976 je bila v Novem Beogradu slovesna izročitev 2000 stanovanj, koristnikom članom JLA. Slovesnost je bila na tistem delu Novega Beograda, kjer je gradilo gradbeno podjetje ..Rad", in katero je bilo tudi organizator sestanka. Pri izgradnji 2000 stanovanj je sodelovala tudi naša DO, tozd SP, ki je vgradila svoj proizvod - okna in balkonska vrata.
Pri otvoritvi so prisostvovali general armije Nikola Ljubičić. general major Djcrki Anton, načelnik gradbene uprave zveznega sekretariata za notranjo obrambi) SI RJ in še nekaj generalov, višjih oficirjev. Med gosti je bil tudi generalni direktor gradbenega podjetja R. Mitrovič, tovariš Stanko Vasiljević, ki mi je v razgovoru med drugim dejal, da bodo že prihodnje leto začeli z novo gradnjo na bloku 19 a, kjer se bo možno vključiti tudi z opremo stavbnega pohištva.
Moram poudariti, da so govorniki omenili in se zahvalili za požrtvovalno delo tudi Kli Logatec. Ob teh besedah, ob tej laskavi pohvali sem se počutil ponosnega na naše sodelavce v tozdu SP-Posebno še, ko mi je predstavnik zavoda za reševanje sporov pri tehničnem pregledu stanovanjskih objektov zadovoljivo izrazil, da s Klijem ni bilo nobenih problemov in mi čestital kot predstavniku te DO.
Moj namen s tem sestavkom ni samo vas informirati o oceni naših izdelkov, da so dobri, ampak želim vas spodbuditi, da moramo nuditi našim potrošnikom še boljše proizvode, posebno za Novi Beograd, ki obeta velik trg ter bo velik odjemalec naših oken in balkonskih vrat.
DIREKTOR DO Dušan DOBNIK, dipl. ing-
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Komisija za štipendiranje
Datum: 11/1-1977
ŠTIPENDISTI ZDRUŽENIH SREDSTEV V OBČINI LOGATEC
Na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o Stipendiranju učencev in študentov v občini Logatec in na podlagi 6. seje Republi-
ške skupne komisije podpisnic SS o štipendiranju objavljamo seznam štipendistov v šol. letu 1976/77 iz združenih sredstev.
I. Stipendije iz združenih sredstev
Pr
3
iimek in ime
Bivališče
Sola
1 • Ccmigoj Rajka
2. Mezc Vera
3. Istcnič Stanislava
4. Istcnič Marija
5. Kos Vanda
6. Mivšek Valerija
7. Maček Janez H. Mihove Anton 9. UrŠič Helena
11). Ipavcc Marija 11. [pivec Ivanki 1 2. Skubic Maruša
13. Skubic Moja
14. Skrlj Marko I S. Božič Irena
16. Jcrina Zvonimir 17.1 ršar Katarina
18. Gladek Ingrid 1 9. Brenčič Irnia
20. Bradcško Antoniji
21. Trevcn F ilip
22. Tratnik Vera
23. Baje Alenka
24. Leskovce Martina
25. Albreht M bika
26. Brenčič Jana
27. I ollazžl De sanka
28. Mohar Alenka
29. Rudolf Jane/.
30. Meze Vinko
31. Skvarča Jože
32. Trcven Silvo
33. I revni Mirko
34. Mesci 1 ranci
35. Trcven Miro
36. Dodič Roman
37. Kolar Danilo
38. rigalo Matjaž
39. lazar Dragomir 40 I rpin Marija
41. (iantar Boris
42. Jurca I ranci
43. Mlinar Romana
44. Pi.šljar Marjan
45. Mihelčič Iranc
46. Simšič Zvonka
47. Pivunc Vanda
48. Furlan Blažka
49. Urbas Mojca
50. Jenko Alniira
51. Irejlih Nadja
52. Brus Andrej
53. Cerne Sonja ,
54. Dolenc Andrej
55. Jurjcvčič Romana
56. Leskovce Zvonka
57. Lofaek Tita
58. tekave Marjeta
59. Tivan Vanda
Kalcc I K Tržaška 51 Notranjska 70 Za železnico 14 Iržaška 76 IVtkovcc 61 ()gradc 1 1'ošlm vrt 16 Stari c. 28 Hotcdršica 42 Hotcdršica 42 Titova 6 Titova 6 Cevica 2 Hotcdršica I Nova vas I l'ološka I Klanec 3 I ovarniška I 3 Hlevni vrh 5 l'ološka 1 2 Tovarniška 24 Kalcc 31 Jačka 75 Zaplana 63 I OVU niška 1 3 Tržaška 32 Ograde 32 Kalcc 26 Jačka 77 Kovtc 50 Kuvte 4 kovic 4
Prešel nova 4 Kovtc 102 Kalcc 4 Laze 72 Iržaška I Kovtc 26
Petkovo*
Naklo 14
Petkove« Medvedje brdo 45 Rov. Zibrše 35 Tržaška 39 I ipd 4 Notranjska 68 Šolska pot 6 Stara c. 13 Jačka 2 Nova vas 1 2 Novi svet 9 Jačka 42 Kalcc 37 ' Janinica 8 Planjave 4 Tržaška 90 Za železnico 7 I ovarniška 24
18
28
17
Višina štipendije
sred- med- šola sred- mod. šola zobozdrav. asistent zobozdrav. asistent /oboleli, šola šola II lah. tehnike gimnaziji
gimnaziji gimnazija gimnazija gimnazija ghnnazjji gimnazija gimna/ij,i gimnaziji
rimna/.ija
gimnazija gimnazija gimnazija gimnazija gimnacui gimnazija
pedagoška gimnazija pedagoška gimnaziji pedagoška gimnazija pedagoška gimnazija sred- ekonomska uprav, admin- šola teh. sred. - strojna teh. sred. strojna srednja elektroteh. srednji tehnična "ednja tehnična elektrotehnična šola elektrotehnična šola srednja tehnična str. gozdarska teh. šola sred. tehnična šola teh. elektro šola teh. srednja šola clek. tehnična šola
pok. kmet. šola
pok- kmet. šola pok. kmet. šola pok. lesna sola pok. oblačilna šola pok. adm. šola pok adm šola pedagoški akademija viš. šola soc. del. viš. šola soc. del. bioteh. fak. viš. šola soc. del. fak. za elektroteh. filozof, lak. biotehnična fak. VSTK
filozofski fakulteta filozofska fak.
402 d 552 d 518 (| 928 d 692 d 746 d 546 d 826 d 472 d
875 d 806 d 260 d 325 d 627 d 528 d 433 d 654 d 731 d 681 d
1.091 d 871 d 787 d 786 d 786 d 630 d 639 d 449 d 714 d 627 d 590 d 764 d 1.275 d 1.323 d 476 d 792 d 619 d 467 d 501 d 947 d 1.252 d 518 d 1.338 d 1.333 d 1.464 d 670 d 675 d 554 d 1.105 d 697 d
976 d
977 d 1113 d
870 d 1.612 d 1.138 d 1 323 d 1 297 d
876 d 755 d
II. Razlike i/ Združenih sredstev (kandidati dobivajo kadrovske štipendije v O/D m imajo pravico do razlike)
1. Malavašič Veronika
2. Mivšek Berriarda
3. Pivk Irena
4. Repič Regina
5. Leskovce Angela
6. Nagode Polona
7. Dolenc Aleksander
8. Cigale Mihaela
9. Korenč Anica
10. Kogovšek Valerija
Kovtc 51 lllcvni vrh 7 Rovtc 32 Jakovica 1 0 Hotcdršica 7 Titovi I 8 Tabor 14 Rovtc 70 Cevica 3 Grič 20
sred. med. šola sred. med. šola sred. med. sred. mod. sred. med. sred. med. sred. med. šola sred. med. Šola sred. med. šola sred. med. šola
šola šola šola šola
303 din 821 din 334 din 760 din 531 din 268 din 282 din 797 din 552 din 219 din
ll.Ostrman Andreja
12. Treven Janez
13. Mivšek Sonja
14. Novak Mihaela
15. Merlak Darja
16. Mivšek Almira
17. Mihelčič Estera 1 8. Furlan Ivanka
19. Kogovšek Mojca
20. Leskovce Milena
21. Rose Danica
22. Leskovce Vera
23. Skvarča Zofija
24. Cerin Jožica
25. Hladnik Antonija
26. Rupnik Darja
27. Menard Zora
28. Nagode Angela
29. Bizjak Ivanka
30. Zidanck Marija
31. Marinšck Marija
32. Alič Anica
33. Pivk Sonja
34. Pcčkaj Mojca
35. Šenčur Marija
36. Svigclj Marija
37. Celarc Brigita
38. Gantar Valerija
39. Lazar Marija
40. Mivšek Nevenka
41. Muha Nalaša
42. Kermavncr Marija
43. Kobal Dorica
44. Tomaži n Mija
45. Kolar Sonja
46. Mirai Marijan
47. Leskovce Ljudmila
48. Antončič Danilo
49. Moljk Janez
50. Kninjc Bojan
51. Bogataj Henrik
52. Merlak Jernej
53. Potrovčič Janko
54. Furlan Jernej
55. Rupnik Branko
56. Brenčič Edvard
57. Pivk Jernej
58. Slabe Silvo
59. Ku/nia Marijan
60. Reven Ircn.i
61. Modic Andrej
62. Novak Mirosiav
63. Nagode Otmar
64. Albreht Janez
65. Simšič Franc
66. Albreht Alojz
67. Trčck Dušan 6H. Alič 1 ram
69. (.ostiša Jane/
70. Hetkovšck Janez
71. Nagode Danijel
72. Moljk Mitja
73. Rupnik Tone
74. Oblak I-ranci
75. Simšič Ivan
76. Trcven Jože
77. Kogovšek Janez
78. Stric Brane
79. Leskovce Roman
80. Mirai Irma
81. Menard Milena
82. Petrovčič Julči
83. Mikuž Milena
84. Mikuž Titjani
85. Jereb lrma
86. Maček Marija
87. Kune Ljudmila
88. Rozman Andrej
89. Leskovce Zdenko
90. Petek Branko
91. Nagode Jože
92. Nagode Angela
93. Trevcn Slavko
94. Cepon Nevenka
95. 1'uppis Stanislav
96. Mihelčič Judita
97. Dolenc Jasna
98. Nagode Franc
99. Nagode Zvonko
100. Modrijan Janez
R. Zibrše 36 Rovte 102 Stara c. 50 Pekovec 6 Rovte 105 Zaplana 59 Tržaška 39 Hotcdršica 50 Rovtc 90 Hotcdršica 47 Zadružna pot 7 I ir"me,i 2
Stara c. 66 Tržaška 65' Rovtc 145 Tržaška 67 Jam niča 20 Hotedršiea 18 Hotcdršica 60 Laze 36 Tovarniška 1 8 Lavrovec 23 Brod 1 2 Vodovodna 10 Rovtc 139 Cankarjeva 6 Rovte 136 Notranjska 58 Rovte 26 Jačka 15 Klanec 20 I tet 20 Gozdna pot 8 Iabor 3 Laze 81 Hotcdršica 26 Tabor 17 Tovarniška 16 Notranjska 47 Mandrgc 10 Medvedje brdo 32 Zibrše 20 Zibrše 43 Hotcdršica 50 Zibrše 27 Gorenjska 24 Tovarniška 12 Petkovcc 32 Tovarniška 20 Jačka 10 Notranjska 54 Vodovodna 1 1 Gregorčičeva 6 Pod (irintovcem 1" LJpca 4 R. Zibrše 6 Zelenica 24 Lavrovec 23 Notranjska 25 Rovtc 131 Vrtnarska 2 Naklo 6 Jačka 41 Tabor 25 Laze 54 Rovtc 4 Lavrovec 20 I i/.iška 67 Strmiea 13 Hotcdršica 26 . Rovtc 66 Petkovcc 18 Cevica 16 Hotcdršica 26 Medvedje brdo 27 Ograde 1 Novi svet 18 Hotcdršica 53 Za železnico 1 2 Gorenjska c 5 Tovarniška 30 Iržaška 108 Potoška 1 2 Gorenjska pot 2 Laze 39 Tržaška 39 Kalcc 57 Jakovica 7 Tržaška 108 Rovtc 96
sred. med. šola sred. glasbena gimnazija
pedagoška gimnazija pedagoška gimnazija pedagoška gimnazija gimrrazija gimnazija
pedagoška gimnazija srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska srednja vzgojiteljska upr. adm. šola ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja ekonomska srednja gozdarska'tehnična sred. tekstilna šola ZEKS ZEKS ZPTS
pok. kmetijska pok- kmetijska šola elektroteh- šola elektroteh. šola elektroteh- šola teh. šola za stroj, gradb. teh- šota teh. šola za lesars'vo teh. šola za lesarstvo teh. šola za lesarstvo teh. šola za lesarstvo teh. šola za lesarstvo teh. šola za lesarstvo pok. clek. šola poki. i Irk šola pok. elek šola ZEKS
pok. clek. šola pok. kov. šola pok. kov. šola pok. kov. šola pok. kov. šola pok. kov. šola pok. kov. šola pok. avtom, šola pok. avtom, šola pok. tiskarska šob pok- grafična šola pok. PTT šola pok. PTT šola > sola za prodajalec šola za prodajalec šola za prodajalec šola za prodajalec šola za prodajalce pedagoška akademija pravna fakulteta pravna fakulteta Biotehnična fak. biotehnična fak. biotehnična fak. fak- za naravoslovje fak. za strojništvo fak. za strojništvo ekonomska fak. filozofska fakulteta INI I NI
fak. za elektroteh-šola za prodajalce
n
595 d 376 d 288 d 134 d 589 d. 182 din 333 din 413 din 194 din 139 din 139 din 373 din 156 din 286 dfn 723 d 235 d 513 d 605 d 145 d 506 d 225 d 427 d 112 d 208 d (ji d 190 d 386 d 282 d
438 d
127 d 436 d 265 d 467 d 147 d 228 d 753 d 686 d 442 d 110 d 696 d
1.080 d 681 d 275 d 451 d 412 d 200 d
128 d 337 d
122 d 391 d 410 d 210 d 179 d 167 d 599 d 659 d 101 d 409 d
439 d 301 d 506 d 228 d
123 d 786 d 353 d 449 d 614 d 340 d 116 d 240 d 654 d 402 d 298 d
■ 737 d
203 d
177 d
128 d
559
278
594
120
,340
343
320
767
293 1 400
495
279
851
n n n n in in in din in n n din din n n n in din din din
Pri ugotavljanju pravice do štipendije je komisija dosledno upoštevala kriterije in navodila Republiške skupne komisije podpisnic SS o štipendiranju, ki so za občinsko komisijo obvezni. Ukrepi se nanašajo predvsem
na naslednje:
1. Pri dodeljevanju štipendij za učence in študente upoštevamo cenzus 2.000 din na družinskega člana s tem. da
(Nadaljevanje na 6. strani)
ŠTIPENDISTI ZDRUŽENIH SREDSTEV V OBČINI LOGATEC
(Nadaljevanje s 5. strani) ta cenzus velja za prednostne stroke (tehnični, pedagoški in zdravniški poklic). Pod cenzus 2.000 din uvrščamo tudi vse učence in študente s kadrovskimi štipendijami in vse odlične učence in študente ne glede na smer šolanja.
2. Za šolanje na področju sufi-citarnih poklicev (vseh ostalih) se cenzus dohodkov zoži na 1.000 din na družinskega člana.
3. Pri kmetijskih proizvajalcih se upošteva F. 14 (do sedaj 5) to je, da se katastrski dohodek iz prejšnjega leta poveča 14-krat katastrski dohodek je povzet po skupnosti otroškega varstva za ugotavljanje pravice do otroškega dodatka.
4. Kot prednostni kriterij pri dodeljevanju štipendij, kakor tudi upravičenosti do nadaljnjega prejemanja te družbene pomoči ob izobraževanju, smo upoštevali tudi boljši učni uspeh s tem, da smo izključili kandidate z zadostnim uspehom, ki ni objektivno pogojen. Ta ukrep pa komisija ni izvajala pri poklicnih srednjih šolah in težjih socialnih razmerah kandidatov.
5. Valorizirani so odbitki za vozače. Tako je novi odbitek za vozače 520 din (prej 450 din), za štipendiste, ki
se "šolajo doma pa 850 din (prej 650 din).
6. Sprejeti irkrepi veljajo tako za nove kot tudi za dosedanje štipendiste s tem, da jim izplačanih štipendij - v kolikor so jih prejeli v tem šolskem letu ni potrebno vračati.
7. Posebno pozornost je bilo posvetiti tistim štipendistom, ki so bili kadrovsko vezani in se želijo izobraževati na višji stopnji (kot štipendist iz združenih sredstev) ne da bi izpolnili pogodbeno obveznost. To pa pomeni kršitev določil SS, ker gre za prevzemanje štipendistov, ki niso izpolnili obveznosti do OZD.
8. Štipendistom, pri katerih po določenem izračunu pripada štipendija v znesku izpod 100 dinarjev, se le-ta ne izplačuje.
VSE ŠTIPENDISTE, DOSEDANJE IN NOVE, OBVEŠČAMO. DA SE OBVEZNO UDELEŽIJO VSAKOLETNEGA SKUPNEGA SESTANKA, KI BO V ČETRTEK, DNE 3. FEBRUARJA 1977, OB 17. URI V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE „8 TALCEV" LOGATEC. ŠTIPENDISTI BODO TUDI PODPISALI NOVE POGODBE O ŠTIPENDIJAH.
PREDSEDNIK KOMISIJE Marija PETKOVŠEK, L r.
PREDLOGI PROGRAMOV ZA LETO 1977_
Skupnost za osnovno izobraževa nje
Izhajajoč iz srednjeročnega plana razvoja vzgoje in izobraževanja ugotavljamo prvenstvene naloge, ki jih mora Občinska izobraževalna skupnost Logatec upoštevati v izhodiščih za sestavo osnutka te skupnosti, ki
razvijanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja
- izenačevanje  družbenoekonomskih  vzgojnoizobraževalnih  delavcev z ostalimi delavci v združenem delu
poglabljanje idejnosti vzgojnoizobraževalnega procesa
- uveljavljanja menjave dela
zagotavljanje solidarnosti ostalim skupnostim za osnovno izobraževanje
- zagotavljanje sredstev za postopen prehod na celodnevno šolo investiranje v šolske objekte
posodabljanje pouka
programirano uveljavljanje kadrovsko štipendijske politike
reševanje kadrovskega primanjkljaja v povezavi z D PO in stanovanjsko
skupnostjo-
S svobodno menjavo dela in samoupravnim sporazumevanjem med
koristniki in izvajalci programa je potrebno v letu 1977 izvesti konkretne naloge in zanje zagotoviti potrebna sredstva za:
1. redni pouk po predmetniku
2. dopolnilni pouk in dodatni pouk
3. šolsko svetovalno službo
4. vzgojno svetovanje učencem in staršem
5. dokvalifikacija pedagoških delavcev
6. sofinansiranje družbenega izobraževanja
7. nižja glasbena šola
Zagotoviti jc potrebno sredstva tudi za: amortizacijo opreme in učil, prevoz učencev, prehrano učencev, varstvo vozačev, podaljšano bivanje v soli, delno brezplačne učbenike in šolske potrebščine, obveznosti do drugih Občinskih izobraževalnih skupnosti oz- dejavnosti, finansiranje Skupnih služb, sofinansiranje Logaških novic, plačevanje anuitet in štipendiranje.
V letu 1977 ne programiramo prehoda na celodnevno šolo- V programu predlagamo, da grejo vsi oddelki nižje stopnje na podaljšano bivanje. Ugotavljamo, da ni še izpolnjenih vseh pogojev, da preidemo v letu 1977 na celodnevno šolo (kadri, stanovanja, materialna sredstva).
V programu za leto 1977 niso upoštevane dejavnosti male šole in sofinansiranje vzgojno-varstvenc dejavnosti, ki z letom 1977 preide v okvir finansira-nja otroškega varstva.
V osnutku se nismo opredelili do predvidenih gradenj, razen za plačevanje anuitet za že zgrajene objekte, ker bo za novogradnje izdelan podroben program za leto 1977, ki ga pripravi odbor za izgradnjo šolskih in vzgojno-varstvenih objektov.
Smatramo, da sc osnutek programa za leto 1977 lahko izvede seveda z zagotovitvijo izvajalcev z zadostno in kvalitetno zasedbo vzgojnoizobraževalnih delavcev.
A. PROGRAM
1. Osebni dohodek po ped. urah
2. Dopolnilni in dodatni pouk
3. Interesne dejavnosti    2 uri tedensko
4. Dodatek za kombinirani pouk
5. " 6. 7. 8. 9.
(do 2 uri tedensko)
Podaljšano bivanje. Varstvo učencev vozačev Stimulacija učiteljev na težjih del. mestih OD za strokovne delavce Dodatek na delovne izkušnje
10. OD vodilnih, administrativnih in tehničnih delavcev
11. Prispevek za netto OD
12. Za skupne potrebe delavcev
13. Materialni izdatki t
14. Amortizacija nepremičnin, opreme in učil
15. Prevozi učencev
16. Obveznosti do drugih TIS ovpo sklenjenih pogodbah
17. Stroški organov in strokovne službe
18. Stipendije
19. OS izobraževanje odraslih
20. Število dopisnikov pri dopisni DU
Skupaj solidarnostni program „
BDOGOVORJINI PROGRAM
1. Prehrana učencev
2. Glasbena šola
3. Za učbenike
4. Sola v naravi
SKUPAJ A + B
1 7r rezerva anuitete
.128.706 245.950 11 2.645 8.967 115.980 102.594 55.000 233.278 259.579 852.540 3.153.032 265.351 979.002 700.000 692.250 789.120 390.080 200.000 34.080 3.000 12,698.089
213.888 300.000 24.508 50.000
588.396 13,286.485 132.865 1.801.154
15.157.477
Vrednost pedagoških ur jc izračunana na podlagi vrednosti točke 13.65, povečane za 6,5 '/(14.53).
Pri postavkah, kjer jc upoštevan OD, se napram letu 1976 povečuje vrednost za 29'/. Povečanje utemeljujemo s stalno nalogo skupnosti, da približamo družbeno-ckonomski položaj vzgojno.izobraževalnil' delavcev k ostalim delavcem v združenem delu. To akcijo je sprožila tudi Republiška izobraževalna skupnost. V tem povečanju jc zajeto tudi novo delovno mesto socialne delavke v šolstvu, Za celo leto ter povečani prispevki na netto OD (od 55.59 % planirani 1976 leta na 61.64, ki so realizirani v letu 1976).
Po primerjavi osnutka s planom za leto 1976 je osnutek za A program povečan za 23% (celota za 19,0%). Pri tem povečanju je treba upoštevati tudi odprtje oddelkov podaljšanega bivanja v celoti za nižjo stopnjo.
Razčlenitev stroškov organov in strokovne službe skupnosti:
1. Osebni dohodki s prispevki voljenih in imenovanih funkcionarjev po družbenem dogovoru (strokovni tajnik) predsednik 10,
predsednik skupščine) 1 37.400
2. Osebni dohodki s prispevki strokovne službe 140.780
3. Materialni stroški 42.400
4. Sofinansiranje Logaških novic 10.000
5. 5 % nadomestilo za pobiranje prispevkov od obrtnikov 33.000
6. nadomestilo Službe družbenega knjigovodstva 19.000
7. drugi funkcionalni stroški 7.500 SKUPAJ 390.080
Za leto 1976 ugotavljamo, da se zbira po dogovorjeni stopnji za osnovno izobraževanje nekaj več sredstev od planiranih. Splošno znano jc, da OD vzgojno-izobraževarsih delavcev zaostaja v primerjavi z Od v združenem delu (osnova pogojno nekvalificirani delavec v gospodarstvu 100, v izobraževanju 80). Vslcd tega predlagamo odločitev združenega dela, da se višek zbranih sredstev razdeli med izvajalce programa Občinske izobraževalne skupnosti prvenstveno na materialne stroške (ogrevanje) in osebne dohodke, da se vsaj delno zmanjša razlika.
IZVRSNI odbor IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI OBČINE
LOGATEC
Skupnost za socialno skrbstvo
Programska izhodišča za leto 1 977 bodo imela poudarek predvsem na izvajanju minimalnega programa občinske skupnosti socialnega skrbstva; na izvajanju nalog, ki so v planu razvoja socialnega skrbstva občine Logatec letih 1976- 1980 in na izvajanju novega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki začne veljati 1. januarja 1977.
Za izvedbo minimalnega programa mora skupnost opredeliti tiste naloge, ki bodo zagotavljale pravice občanov, katere le-ti uveljavljajo preko skupnosti socialnega skrbstva. Občinska skupnost socialnega skrbstva je dolžna zagotoviti:
L Družbeno denarno pomoč občanom, ki so nesposobni za delo. brez premoženja, brez dohodkov in brez sorodnikov, ki so jih dolžni in zmožni preživljati. Če zaide občan v prehodno oziroma enkratno hudo stisko, mu mora skupnost zagotoviti enkratno pomoč in sicer v višini, s katero sc zagotovi najnujnejša pomoč.
2. Vsakemu občanu zavodsko oskrbo, varstvo v zanj primernem zavodu, če živi v takih pogojih, da jc življenjsko, zdravstveno in socialno ogrožen ali če je zaradi bolezni, invalidnosti nesposoben, da bi sam skrbel zase in nima svojcev oziroma drugih oseb, ki bi zanj lahko skrbeli.
3. Otrokom in mladoletnikom, za katere ne skrbijo starši, oskrbo v tuji družini oz. ustreznem zavodu.
Pri izvajanju nalog, ki so v planu razvoja socialnega skrbstva občine Logatec v letin 1976 1980 bo imela skupnost predvsem povdarek na plan-sko-analitičncm delu pri obravnavanju materialno ogroženih oseb, oseb ogroženih zaradi bolezni in pojavov, ki spremljajo staranje.
S 1. januarjem 1 977 prične veljati novi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V zakonu jc precej bistvenih sprememb, ki so pomembne predvsem v tem. da se številne naloge in pristojnosti s tega področja prenesejo na občinske skupnosti socialnega skrbstva. Ker so te naloge (predzakonska posvetovalnica, spravni poskus pred razvezo zakona, inp) popolnoma novo področje dejavnosti socialnega skrbstva in poleg tega zelo zahtevne odgovorne, bo del zakona začel veljati šelc 1.1- 1980. vendar mora biti do tedaj pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva strokovno pripravljen program za izvedbo teh nalog.
Osnutek
FINANČNI NACRT SKUPNOSTI SOCIALNI GA SKRBSTVA LOGATKC ZA LETO J 977
Namen
1. Družb, denar- pomoč kot edini vir dohodka
2. Družb, denar, pomoč kot dopolnilni vir dohodka
3. Začasna družb, denar. pom.
4. Enkrat, družb, denar, pomoč
5. Oskrbovanci v poseb. soc.
?ivodih (Hrastovce, Ponikve, kofja Loka)
6. Oskrbovanci v splošnih soc. zavodih
7. Otroci v vzgojnih zavodih (PMD, VPD)
8. Odrasle osebe v rejništvu
9. Otroci v rejništvu
10. Pomoč odpuščenim obsojen.
11. Prispevek za socialno zavarovanje podpirancev in participacija za zdravila
12. Zdravstvena kolonija soc šibkih otrok
št. uprav. PLAN 77
3*02.400.00 (sredstva 35 iz solid.)
6.3 387.180,00 din
8 49.087.00 din
35 45.61 7,00 din
6 89.588.00 din
18 271.250,00 din
8 67.615,00 din
3 15.625.00 din
5 43.951.00 din
5 3.500,00 din
45 86.400,00 din
25 37.500,00 din
13. Druge dajatve
14. Skupnost soc. varstva
Skupni izdatki za dajatve socialnega skrbstva
SREDSTVA ZA ORGANIZACIJ
DELOVANJE SOCIALNO
8.873,00 din 10.000,00 din
1,116.1 86.00 din (brez solidarnosti) HUMANITARNIH
1. Občinski odbor R K
2. Klub zdravljenih alkoholikov
3. Temeljna organizacija slušno prizadetih
4. Zveza slepih
5. Društvo paraplegikov in drugih
6. Sofinanciranje sprejemališča begavcev
7. Kategorizacija
8. Logaške novice
SKUPAJ:
OSEBNI DOHODKI IN SKUPNA PORABA
1. OD zaposlenih strokovnih delavcev 2
2. Nadomestilo voljenim in imenovanim funkcionarjem 2
3. Sredstva za delovanje skupnih služb I
4. Družbena prehrana in regres 2
5. Materialni stroški
6. ,1'unkeionalni stroški
SKUPAJ:
Obvezna rezerva 1 7i
VSE SKUPAJ:
/
INTERPRETACIJA:
20.000. 3.000, 4.015. 6.900, 6.000, 4.350. 4.250 4.000,
00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din
52.515.00 din
220.000,00 din 20.000,00 din 180.000,00 din 8.500,00 din 5.000.00 din 4.700.00 din
438.200.00 din
8.333.00 din
1.615.234.00 din
Finančni načrt skupnosti socialnega skrbstva Logatec za leto 1977 jc ickolikoobscžncjši od finančnega načrta za leto 1 976. Do povečanja jc prišlo zaradi izpada nekaterih postavk v planu za leto 1976, ki so v pristojnosti socialnega skrbstva in so ponovno vnesene v plan za leto 1977. Do povečanja jc prišlo tudi zaradi znatnega dviga cen oskrbe v domovih počitka in zaradi večjega prispevka za delovanje Skupnih služb SIS.
V planu za leto 1 977 so ponovno vnesene naslednic postavke:
1. Prispevek za socialno zavarovanje
podpirancev in participacija za zdravila 45    86.400.00 din
2. Zdravstvena kolonija soc šibkih otrok 25    37.500.00 din
3. Logaške novice 4.000,00 din
4. Razlike v planiranju sredstev za delovanje Skupnih služb SIS60.000.00 din
5. Razlika v planiranju sredstev za oskrbovanec v splošnih domovih
(plan iruno nu podlagi dejanskega stanj;)} 183-000,30 din
SKUPAJ:
PRIPOMBA: Skupnost socialnega skrbstva bo morala sredstev, katere bo /brala po prispevni stopnji odvajati:
2 3
370.000.30 din letu 1977 od
0,10 % za solidarnost 0,080 '/< za skupne in vzajemne naloge
0,006 "/< za izvedbo programa razvoja posebnih socialnih zavodov (samoupravni sporazum o politiki na področju socialnega skrbstva, prednostnih nalogah, solidarnosti in izvajanju vzajemnostnih in skupnih nalog v obdobju 1976 do 19801.
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINI IOGATI (
KULTURNA KRONIKA
RAZSTAVA LIKOVNIH SA-MOR ASTNI KOV
V počastitev dneva republike je ZKPO Logatec organizirala ra2Stave likovnih samorastnikov v Narodnem domu v Logatcu-Svoja dela so razstavljali Anton Rupnik-Storžev, Denis Starič, Prane Musee in Silva Čopič. Na otvoritvi je likovnike in njihovo delo predstavil podpredsednik ZKPO Bine Cuk, v priložnostnem programu so sodelovali moški pevski zbor in harmoni-karski orkester iz Dol. Logatca.
POČASTITEV DNEVA JI.A
Kar tri prireditve so bile v decembru namenjene počastitvi dneva JLA.
V mali dvorani Narodnega doma v Logatcu smo si lahko ogledali dokumentarno razstavo, ob kateri smo lahko obujali spomine na NOB na Logaškem. Razstava je bila smiselno zaokrožena s posnetki skupne vojaške vaje BLEGOŠ 76.
Na predvečer praznika JLA je bila v veliki dvorani pisana akademija, na kateri so sodelovali vojaki logaškega garnizona, orkester društva mladih glasbenikov in recitator ji dramske skupine Mladost. Posebne pozornosti je bil deležen vojaški pevski zbor, ki se je predstavil kar dopadljivo.
Naslednjega večera pa je logaški kino prikazoval jugoslovanski film SUTJESKA. Dvorana je bila kar premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so si ta t i l m hoteli ogledati, čeprav si je večina film ogledala že drugič ali celo tretjič
PETLETNICA VALKARTONA
Prav ko se je stekalo staro leto, so se delavci VALKARTONA zbrali v konfekcijski hali in ob prisotnosti družbenopolitičnih predstavnikov Logatca in najvišjih vodstvenih delavcev KTL počastili svoj prvi jubilej: petletnico delovnih uspehov, kakor je dejal direktor Valkarto-na Vinko Haložan, ki je v slavnostnem govoru orisal minulo delo in nakazal razvojno pot za naprej. V kulturnem progTamu so sodelovali recitator-ji gornjelogaške šole in logaški oktet. Zares, z lepo voščilnico so se delavci te logaške najmlajše gospodarske organizacije napotili v novo leto.
DEDEK MRAZ je tudi letos obiskal naše najmlajše. V dvorani Narodnega doma je pripravil lutkovno predstavo za šolsko in predšolsko mladino. Se posebej je dedek Mraz obiskal najmlajše v vrtcu pa tudi na šolah- Delovne organizacije so letos, žal, spet vsaka na svoj način povabile dedka Mraza v goste. Spomin in opomin! maj
Logaški kino v številkah
V letu 1976 je logaški kino prikazal 160 filmov. Vseh predstav je bilo 253 in si jih je ogledalo 32.020 obiskovalcev, v poprečju 126 gledalcev na predstavo.
Največ obiskovalcev si je ogledalo film Koča strica Toma: na 3 predstavah se je zvrstilo kar 920 gledalcev; film Uboj Leva Trockega pa je pritegnil le 41 gledalcev.
Po zvrsteh je logaški kino prikazal:
33 akcijskih filmov (tudi kriminalke, grozljivke in vohunke), 30 pustolovk,
23 dram (socialne, ljubezenske, zgodovinske), 19 vestem ov, 19 komedij,
12 vojaških filmov (7 s tematiko iz NOB), 10 erotičnih filmov, 5 mladinskih filmov (igrani in risanke), 4 glasbene filme, 4 zgodovinske spektakle, 1 potopisni film.
Registracija stanovanjskih prikolic
Registracijo priklopnih vozil, med katere se uvrščajo tudi stanovanjske prikolice, ureja 178. člen Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. list SI- R J št. 17/74). Glede na določbe 7. čl. točke 30 ZTVCP morajo biti registrirana vsa priklopna vozila, razen lahkih priklopnikov, med katere uvrščamo tista priklopna vozila, katerih največja dovoljena teža ne presega 750 kg.
V praksi pa se kljub jasnim določilom zgoraj omenjenega zakona pojavlja nepravilnost, da se večino stanovanjskih prikolic
Med navedenimi filmi je bilo 15 del domače proizvodnje. Žal, ugotavljamo, da je za domače filme skromnejše zanimanje, saj si v poprečju ne ogleda domačega filma niti 100 gledalcev.
maš
ZAHVALA
Ob izgubi nenadomestljive žene, mame, tašče in stare mame
Frančiške Peckaj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili na poslednji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja in vencev.
Žalujoči: mož Jože in otroci Anica, Janez, Štefka in Jože z družinami
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob izgubi naše drage mame in babice Ivanke CIGALE
stali ob strani, z nami sočustvovali in izrekli sožalje, ustno ali pismeno, se poklonili na domu in jo pospremili v tako velikem številu in jo v času njene težke bolezni obiskovali, se najtopleje zahvaljujemo.
Prisrčna hvala za vse darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo za tolikšno pozornost iri nego na domu dr. Skvarča Jožetu in magistri Jerič Tilki ter za časa zdravljenja v bolnišnici dr. Kavčičevi z Onkološkega inštituta ter vsem ostalim, ki so jj lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi pevcem za lepo odpete žalostinke ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala.
/ Žalujoči: Rudi, Francka, Janez in Marija z družinama ter sestre in brat.
Logatec, Žiri, Rovte, Ljubljana
uvršča med lahke priklopnike. Zato pa bodo pristojni občinski upravni organi v bodoče te prikolice, ki presegajo težo 750 kg registrirali.
Ker pa bodo številni občani v zadregi, ali njihova prikolica spada v 'kategorijo priklopnih vozil, ki jih je treba registrarati ali ne, pa se lahko zglasijo vsak dan na oddelku za notranje zadeve SO Logatec z vsemi dokumenti od priklopnika, kjer bodo dobili ustrezna pojasnila.
Prav tako pa morajo lastniki ostalih stanovanjskih prikolic, katere ne zapadejo registraciji, obvestiti oddelek za notranje zadeve SO Logatec, da take prikolice posedujejo, da jih bo navedeni organ ustrezno evidentiral.
Vinko MlitKit
Filmski program
i. ii. ameriška erotična komedija iti BLAZIN za i,no noč
4. 6. ii. ameriška pustolovka (i ovi k z /i a io PIŠTOLO (višje cene) *
5. 6. ii. italijanska seksi kome dija l'()l noCni- s i RASI l
H. ii. angleški akcijski film 99 7 MRTEV
ii. i t. ii   ameriški ve-leni
VROČA sedi a
12.    13.11. danski erotični i din
AVTOCESTA vposte1 11
15.   ii.   italijanska kriminalka
Človek z ulice kroji
PRAVICO
1 H. 20. ii jugoslovanski zro dovinski film Al ini A 1 v sarajevu (višje cene) i 9. 20. ii. japonski znanstveno fantastični film oodzii.a proti magai onom . 22. ii. egiptovski ljubezenski film ljubezen i epe d/1 Ml
25. 27. ii. ameriški fantastični
film ZELENO SONCE •
26. 27. ii. ameriška komedija kaj ii  mož pusca samo''
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški, od bor: Albin Ćuk, delegat Kil Karel Nanut, delegat ok ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Štirn, delegat Kil, in Rudi Vogrič, odgovorni-urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega' dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v LJubljani. Po mnenju sekretariata za informacije sr Slovenije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.