Z> //Tč-œA
Ano (Leto) XVII (12) No. (Štev.) 1
“E SLOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES.
7. januarja 1960
t ŠKOF GREGORIJ ROŽMAN
PISMO V LETO I960
Pričujoče pismo je napisal pok. škof dr. Gregorij Rožman kot svojo poslanico Slovencem za leto 1960 za Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za letošnje leto. V spremnem pismu je 20. septembra 1959 napisal tele besede: ‘V naglici sem napisal drobno stvar, ki za široki svet prav nič ne pomeni, pa se mi zdi za naše izseljence velike važnosti.”
Mislimo, da ne moremo lepše začeti novega letnika Svobodne Slovenije, kakor prav s ponatisom škofove poslanice Slovencem za leto 1960. O velikem pomenu in važnosti slovenskega tiska kot najmočnejše vezi med slovenskimi izseljenci v velikem svetu, pok. škof dr. Rožman govori takole:
Leto 1960 pričakujejo eni s strahom, drugi z velikim upanjem. Eni se boje božje kazni, ki je baje napovedana; drugi upajo, da bo objava tretje fatimske skrivnosti prinesla zaželeno vest o končni zmagi brezmadežnega Srca Marijinega. Kdo ima prav? Bržkone ne eni ne drugi. Tudi za leto 1960 velja, kakor za vsako drugo leto, da bo zanesljiv korak k večnemu cilju tistim, ki verujejo v božjo previdnost in po tej veri tudi živijo, tistim, ki imajo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega za temelj življenja.
Papež Janez XXIII. v svoji prvi o-krožnici priporoča edinost in složnost med ljudmi od družine preko raznih slojev in razredov do narodov in držav in pravi: “Vsi naj mislijo ne na to, kar ljudi loči in razdvaja, marveč na to, kar jih more družiti in vezati.” če vzajemno in primerno presojajo in ocenjujejo sami sebe in svoje zadeve, bodo našli mnogo točk, v katerih so si blizu in morejo biti edini. Papež je v govorih že prej pripovedoval, da je v svoji službi ved-nA najti to, kar nas ljudi druži. V okrožnici nadaljuje: “Vsi so bratje, zaradi tega naj bi se med njimi vse urejalo prijateljsko in v bratski ljubezni”.
Če to velja za družbene in mednarodne zadeve, velja tudi za nas izseljence. Drobci malega naroda smo, raztreseni po vsej zemeljski obli; nekaj nas je v večjih skupinah, še več pa je majhnih, ki kar zginjajo v tujem svetu. Eno nas druži in veže. Slovenci smo in kristjani. V teh dveh točkah smo eno, ali nas je mnogo skupaj, ali pa so le poedine družine in posamezniki. Bog nas je ustvaril Slovence in nas pri svetem krstu sprejel za svoje otroke ih ude svoje Cerkve. To dvoje nam ostane. Ako bi kdo tudi skušal zatajiti svoj rod in odpasti od krščanske vere, ne more iz-izbrisati znamenja krsta iz svoje duše in ne predrugačiti dejstva, da je rojen iz slovenske korenine.
Na nek način naj bi se povezale skupine med seboj. Morda bo mogoče vse slovensko izseljenstvo povezati vsaj v vez, ako bi jo hoteli porabiti, in to je slovenski izseljenski tisk. Vse dežele, kjer je več naših izseljencev, imajo vsaj en list: Evropa ga 'ima. Združene države, Kanada, Argentina za vso južno Ameriko in Avstralija. Ti listi so močna vez, ki more s celoto naših izseljencev povezati tudi poedince in ma-
le skupine in posamezne družine, zgubljene v tuji okolici. Vsi si morejo naročiti kak slovenski list, ki je kakor dober prijatelj, ki prihaja teden za tednom ali mesec za mesecem na zaželen obisk. Pomen slovenskega branja v tujini, je tako velik, da ga ni mogoče pretiravati.
Zdi se, da velik del izseljencev tega pomena ne ume in ne upošteva. Zakaj ne? Ali se jim zdi škoda za denar ali pa ga v resnici nimajo? če se kakšen denar obrestuje, se gotovo tisti, ki ga damo za list ali dobro knjigo. Duhovne obresti prinaša: duhovni užitek daje ob domači besedi, ’1ezi spleta z rojaki po drugih krajih, osamele in zapuščene poživlja. — Vedno bolj spoznavam, kako važno, koristno in potrebno je, da smo vsi izseljenci vsaj s tiskano besedo povezani. In menim, da je zadeva toliko vredna, da jo v novoletnem pismu sporočim in priporočim slovenskim izseljencem, katerim ob enem želim vse dobro od Gospoda in jim poši-ljom nadpastirski blagoslov.
Božične in novoletni* poslanice
Zavedajmo se tega. V tem je moč, da vzdržimo v nelahkem naporu dobiti tla za razvoj in rast v tujini. Držite skupaj, povhžite se prijateljsko in v krščanski ljubezni ne glede na število. Tudi, če so samo trije v enem kraju, bodite drug drugemu v oporo in spodbudo. Kjer je skupina večja in močnejša, se tem laže ohrani versko in kulturno. Glejmo na to, kar nas druži, v čemer smo edini, močnejši bomo in bolj odporni. če ohranimo svojo kulturo in vero, bomo več prispevali h kulturnemu razvoju naroda, med katerim smo, kakor pa, če bi zatajili in opustjli, kar je našega, in se vtopili v morju dragega naroda. In v verskem življenju je še bolj rahlo Zvezo. Imamo pa že eno močno važno, da ohranimo in gojimo globoko vero in duhovnost. Kvas bodimo v versko hladnem in nepoučenem okolju.
Za minuli božič je sedanji papež Janez XXIII. v svojem svetonočnem govoru katoličanom in vsemu svetu povedal, da na svetu ne bo pravega in resničnega miru vse dotlej, dokler “človeštvo ne bo premagalo zmotna načela o mitu sile, nacionalizma in podobnem, kar vse' je doslej zastrupljalo sožitje narodov. “Janez XXIII. je nadalje poudarjal, da so “sveto besedo ‘mir‘ ° v zadnjih letih tako izmaličili in z njo tako postopali, da je skoro ni več mogoče spoznati.
Z božično poslanico Amerikancem in zahodnim zaveznikom je Eisenhower združil poročilo o svojem nedavnem potovanju. Dejal je, da ima zanj sedaj, po tem potovanju, angelski pozdrav “Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje”, jasnejši pomen in nujnejši poziv, kakor kdaj koli prej. Eisenhower pravi, da je na potovanju ugotovil predvsem troje: prijateljstvo teh narodov do USA, goreče upanje na izboljšanje življenjske ravni in globoko zakoreninjeno hrepenenje po miru v svobodi. Zato je pozval Amerikance in vse narode, “tudi najmanjše in najbolj primitivne”, naj vsak po svojih močeh doprinašajo svoj delež za dosego enotnega sveta. Nekateri narodi nujno potrebujejo pomoči. To USA prizna in mora priznati. Če bo tem narodom pomoč zanikana, potem bodo postali tako obupani ,da bodo mogli povzročiti svetovno katastrofo.
Za novo leto 1960 je v USA govoril zunanji minister Herter, ki je dejal, da
bo leto 1960 leto težkih preskušenj za državo kot voditeljico zahodnega sveta, “kajti komunisti niso spremenili svojih ciljev o gospodarjenju nad vsem svetom”. Obstaja možnost za olajšanje svetovne napetosti, toda “svoje straže ne smemo opustiti. Reševanje sedanjih svetovnih problemov se bo morda vleklo več generacij.”
MacMillan je za novo leto napisal članek v tednik konservativne stranke ter v njem pravi, da bo leto 1960 verjetno prines'o olajšanje izpod težkega bremena oboroževanja vsem narodom zmanjšanje svetovne napetosti med Zahodom in Vzhodom in materialno blagostanje Zahodnega sveta v večji meri, kakor minulo leto 1959. Kakor USA mora tudi Anglija skrbeti za pomoč manj razvitim deželam, zlasti v svojem imperiju.	4
Hruščev je za Silvestrovo priredil v Moskvi sprejem za tuje diplomate ter se je tam zavzemal za popofîiô razorožitev po svojem štiriletnem načrtu.' Če tega načrta Zahod ne bo sprejel, potem se bo morda ZSSR, kakor trdi Hruščev, sama razorožila in se za obrambo pripravila v glavnem z raketami, ki da jih ima na pretek. Nazdravljal je “večnemu miru po vsem Svetu, prijateljstvu med vsemi narodi”, napadel Adenauerja, da hodi “po poti Hitlerja” in dejal zahodnim diplomatom, da jim ni trelia piti na zdravico komunizmu, ki jo je končal z besedami: “Vse poti vodijo v komunizem, če vam je to všeč ali ne.”
Titovi strokovnjaki ne marajo iz Abesinije domov
Večina Slovencev je zvedela kaj več podrobnosti o Abesiniji ob italijanskem fašističnem napadu na to suvereno afriško državo pred drugo svetovno vojno. Tedaj smo brali o junaških podvigih raznih poglavarjev — rasov, ki so odločno branili neodvisnost abesinske zemlje.
Abesinci so si med II. svetovno vojno znova priborili neodvisnost in njihov cesar Haile Selasi je ponovno obiskal razne evropske države, z njimi navezal trgovinske in gospodarske stike. V deželo je vabil razne strokovnjake, da bi jo gospodarsko dvignil ter moder-
Škof Rožman na mrtvaškem odru v lemontski cerkvi. Od leve proti desm Msgr. škerbec, Julij Slapšak, dr. Mauser, Nande Babnik, Žitko, Martelanc in dr. Miha Krek
ziral. Za to" deželo je postal zelo pozoren tudi Tito, ker je uvidel, da bo vanjo mogel spraviti veliko proizvodov svoje industrije. Zato je skušal biti v kar najbolj prijateljskih stikih s cesarjem Selasijem. Vabil ga je na obiske in mu podaril celo jahto.
Haile Selasie je pozornost komunističnega poglavarja vračal s tem, da je v Jugoslaviji naročal razne industrijske izdelke in iz Jugoslavije sprejemal tudi inženirje ter ostale strokovnjake, ki so v Abesiniji imeli dobre zaposlitve. Gradili so pristanišča, elektrarne in drage objekte. Tako je neznatno število Slovencev in Srbov, ki so v tej državi živeli in delovali že od prve svetovne vojne naprej, precej narastlo s člani titovskih misij za razna strokovna o-pravila v smis^ dogovora med cesarjem in Titom. V Abesiniji so pa ti ljudje uvideli, da je življenje v svobodi celo v .Afriki boljše kot pa v komunistični Jugoslaviji. Zato je kakih dvajset članov teh misij — od direktorja pa do navadnega delavca — zaprosilo abesinske oblasti za politično begunstvo (azil) in ga tudi dobilo.
Tita je novica v odločitvi članov njegovih industrijskih strokovnjakov, da raje ostanejo v Abesiniji, kakor pa da bi se vrnili domov, tako razjezila, da od cesarja Haile Selasija zahteval,
je
da ne sme nikomur več dati političnega
azila ter da mora te “nove” begunce iz
Jugoslavije spoditi iz dežele. Haile Selasie je Titu obljubil, da bo to storil. Najnovejši begunci pa sedaj iz Abesinije iščejo politično zaščito kje drugje na svetu.
ŽaMe svečanosti za škofom dr. Rožmanom
SLOVENCI V PARIZU SVOJEMU UMRLEMU NÄDPASTIRJU
žalostna novica o smrti Prevzvišene-ga dr. Gregorija Rožmana, kateri je pariški radio v svoji slovenski in srbo-hrvatski oddaji prinesel v sredo 18. novembra, je globoko zadela vse Slovence v Parizu. Saj smo ga skoro vsi osebno poznali, ko je dvakrat — junija 1957 in julija 1958 — bil med nami, maševal v naši kapeli in nam pridigal.
Sveto mašo. z mrtvaškimi molitvami za njegovo dušo smo imeli v nedeljo 29. novembra. Svete maše so se udeležili zastopniki Hrvatov, med njimi č. g. Dragun, rektor Hrvatske katoliške misije v Parizu, in njegov pomočnik č. g. Žagar, dalje številni zastopniki Srbov, med njimi bivši ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovič, g. minister Djuro-vič in srbski pravoslavni duhovnik v Parizu, č. g. Garič; nadalje zastopniki Društva prijateljev Jugos’avije, katerega so predstavljali podpredsednik g. Bourgoin, ter gg. Grandjean in Vacher.
V svojem govora je g. Čretnik orisal lik velikega slovenskega vladike, čigar izguba je težki udarec za vse Slovence, za tiste doma, kakor za nas v tujini, katerim je: pokojni posvetil svoje sile v let;h begunstva. Med drugim je g. Čretnik podal glavne dele pridige, katero je pokojni škof imel na Miklavževo nedeljo 1943 v ljubljanski sto’nici, ko je v najtežjih časih, katere je preživljal slovenski narod, pogumno začrtal jasno krščansko stališče nasproti komunistični revoluciji. Prav tako je prečital zadnje pismo, kjer mu je Prevzvišeni med drugim pisal: “Iz mnogih ran teče kri našega naroda, naihujša in najbolj skeleča je na Koroškem. Vnebopiioče je, kar počenjajo Nemci vseh strank — pa zdi se, da imamo samo eno sredstvo: molitev. Velja •— mutatis mutandis •— kar je dr. Korošec rekel: “Bo prišel čas, ko Slovenci ne bodo imeli nikogar druge-
ga kot brezijansko Marijo Pomagaj... Pa še svoje srčne rane krvaveče darujem Vladarju narodov...”
“Teža in plačilo križa” je bilo geslo pokojnega vlad. ke. Ob njegovi izgubi smo se zavedli, da mora biti teža križa prav za prav tudi naše vsakdanje življenje, plačilo križa pa je naše največje
upanje!
V	noči pred prvo adventno nedeljo je Odbor za obrambo preganjanih pozval Parižane, da so ' prišli molit v cerkev Srca Jezusovega na Montmartre za vse preganjane pod komunizmom. Številna množica se je zbrala pod mont-martrskim gričem ter šla v procesiji proti cerkvi. V procesiji je bilo deset križev, na vsakem je bil napis ene države. Križ, ki je nosil napis “Jugoslavija” so nosili slovenski fantje in možje.
V	cerkvi, katero so' verniki napolnili do zadnjega kotička, je bil najprej rožni venec; pred četrto desetko je g. Čretnik pozval zbrane: “Molimo za kardinala Stepinca, zagrebškega nadškofa, ki je konfiniran v Krašiču; molimo za dušo pokojnega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, ki je pred kratkim umrl v izgnanstvu in katerega so komunisti obsodili na 18 let ječe; molimo za 12.000 slovenskih fantov in mož, ki so bili od komunistov pobiti v juniju 1954, ker so bolj cenili svobodo kot pa komunistično tiranijo; molimo za vse katoličane v Jugoslaviji, pa tudi za pravoslavne in muslimane, da bi nasproti brezbožnemu komunizmu ohranili vero v enega Boga”.
Molitve so se končale s polnočno mašo, katero je daroval francoski škof, ki je bil pregnal iz Kitajske.
žalno proslavo za pokojnim škofom Rožmanom pripravlja v Parizu tudi Društvo prijateljev Jugoslavije. Bo 16. januarja t. 1.
SLOVESNA ZADUŠNICA V CARACASU
Caracas, 15. decembra 1959 Slovenci v Venezueli smo se že pripravljali, da dostojno in nad vse ljubeznivo sprejmemo svojega dragega škofa dr. Gregorija Rožmana. V načrtu smo tudi imeli, da bi naš vladika v stolnici v Caracasu daroval sv. mašo zadušnico za pokojnega nadškofa v Caracasu mon-sig. dr. Rafaela Ariasa, ki se je meseca septembra smrtno ponesrečil in o čemer je prinesla lep članek tudi Svobodna Slovenija. Toda to se ni zgodilo, se-
daj pač pa je bila v isti stolnici dne 16. decembra sv. maša zadušnica za pokojnim ljubljanskim škofom. Zares čudovita so pota Gospodova. Naš slovenski dušni pastir č. g. Grilc Janez se je zelo potrudil, da je zadušnica bila v kar naj-slovesnejšem in velikem obsegu. V dnevnikih je bilo na vidnem mestu objavljeno vabilo vsem Slovencem, ostalim Evropejcem in tudi domačinom, da naj se udeleže sv. maše v stolnici
Eisenhower prihaja v «lužno Ameriko
Eisenhower se sedaj pripravlja na potovanje po južnoameriških državah. V načrtu ima obiske predvsem v Braziliji, Uruguayu, Argentini in Čilu. V Ar-, gentini bo dva dni in sicer 24. in 25. februarja.
Po vsej južni Ameriki so se- vlade z navdušenjem začele pripravljati na Eisenhower jev obisk. USA, ki se je do nedavnih mesecev predvsem zanimala za položaj v Zahodni Evropi in v Aziji, se je začela sedaj zanimati tudi za Afriko in končno tudi za južno Ameriko. Pred Eisenhowerjem je potoval po južni Ameriki že ameriški podpredsednik Nikson, ki pa je v Lmii in v Caracasu doživel hude komunistične demonstracije proti sebi in proti USA. Zlasti takrat se je Washington zavedel, da južna Amerika ni nedovzetna za komunizem ter ,je podvzel vrsto gospodarskih, političnih in propagandnih ukrepov proti rdeči nevarnosti na tej polobli.
Zlasti je USA spremenila svojo gospodarsko politiko do južnoameriških republik ter sta bila zadnja točka te spremembe ustanovitev Medameriške banke ter podpis vrste gospodarskih pogodb, s katerimi so določili cene mnogim surovinam in poljedelskim pridelkom, vključno kavi, tako da med posameznimi ameriškimi državami na obeh delih tega kontinenta ni konkurence.
Ni še znano, če bo Eisenhower obiskal tudi druge južnoameriške države. Iz načrtov za potovanje so skoro dokončno črtali Bolivijo, Kolumbijo in Ekvador, ker imajo njihove prestolnice preoster višinski zrak. Paraguayu bi se Eisenhower rad izognil, ker ga še vedno vodi
diktator, medtem ko proučujejo možnost obiska v Peruju in Venezueli, kjer so že vzpostavljeni nediktatorski re-
PROTIJUDOVSKI IZGREDI V EVROPI
Val protijudovskih izgredov, ki ga je navidezno sprožilo poškodovanje judovske sinagoge v Kolnu na božični večer, se je razlil preteklo nedeljo po osmih zahodnoevropskih državah, vključno v Zahodnem Berlinu.
Policija v Zahodnem Berlinu je našla velik protijudovski napis — Judje ven! — na velikih trgovskih oglasnih deskah v britanskem sektorju mesta ter je preteklo soboto razbila protiju-dovsko demonstracijo v istem sektorju. Pred vsemi judovskimi sinagogami v Zahodnem Berlinu so postavili straže. V Zahodnem Berlinu je sedaj ok. 7500 ju-dov. Pred Hitlerjem je bilo v Berlinu 175.000 judov.
Protijudovske letake so delili v Co-penhagenu, napisi “Smrt!” so se pojavili po zidovih judovskih hiš v Parmi v Italiji, v Londonu pa so neznanci razbijali okna po judovskih poslopjih.
Dunajsko sinagogo so neznanci popisali z napisi “Judje!”, v Antwerpnu v Belgiji pa so izgredniki poškodovali sinagogo. Podobni protijudovski izpadi so se zgodili tudi v Franciji in ha Norveškem. Velik kljjikasti križ so narisali tudi na sinagogi v New Yorku.
Komunisti v Vzhodni Nemčiji so te protijudovske izpade izrabili za proti-zavezniško in protizahodnonemško propagando.
PO
, / a
Dr. Maček o dr. Korošcu
Hrvatje so dr. Korošcu očitali, in nekateri mu tudi še po smrti očitajo, da je bil njihov neprijatelj in da je v svojem političnem nastopanju zasledoval samo slovenske koristi. Zato so ga divje napadali. Centralisti v Beogradu so pa tudi na dr. Korošca stalno usmerjali najtežje napade, češ, da preveč popušča Hrvatom, da s tem zmanjšuje avtoriteto državne oblasti po hrvatskih pokrajinah in da končno s tako svojo notranjo politiko spravlja v nevarnost sam obstoj države.
Kaj je resnica? Ne eno ne drugo. Zgodovina bo prej ali slej pokazala, da je bil pok. dr. Korošec vedno tudi prijatelj Hrvatov. Ščitil in branil jih je tako tedaj, ko so ga zaradi njegove pomirjevalne politike do Hrvatov najbolj besno napadali jugoslovanski unitaristi in central-sti, kakor tudi tedaj, ko so ga iz Zagreba zmerjali kot “krvnika Hrvatov”. Zato bo treba prej ali slej objaviti vse, kar se nanaša na dr. Koroščeve odnose do Hrvatov, da bodo tudi v tem pogledu “stvari postavljene na svoje mesto.”
Tega namena pa te vrstice nimajo, ker obdelava Koroščevega odnosa do Hrvatov in obratno zahteva temeljito in obsežno razpravo.
V naslednjih vrsticah hočemo samo prikazati, kako je dr. Korošca prikazal dr. Maček, predsednik Hrvatske kmetske stranke in vodilna hrvatska politična osebnost v svoji znani knjigi spominov “In the struggle for freedom — V boju za svobodo”. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo v tej številki dr. Mačkove navedbe o dr. Korošcu samo v VI. in VII. poglavju.
Vsa izvajanja dr. Mačka v navedeni knjigi razodevajo moža z globokimi etičnimi in moralnimi principi, moža, ki je ves v službi svojega naroda, ki je na-pram vsem odkrit, ki .nima nobenih zahrbtnih namenov, ampak je vsem jasno povedal in pokazal cilj, ki ga hrvatski narod mora doseči, da bo na svoji zemlji sam svoj gospodar. Mož, ki svojih načel nikdar prodajal ni, pač pa je zanje leta in leta presedel v zaporu. Mož, ki nikomur ne želi delati krivice, ne posamezniku in ne narodu.
Zato je v njegovi knjigi tudi dr. Korošec lepo prikazan. Dr. Maček o njem gotovo ni povedal vsega. Kar pa je povedal, je storil tako, da je ali sam ali pa z besedami samega Korošca pojasnil njegovo politično zadržanje in delo.
Tako omenja na str. 78 in 79 Koroščeve nastope skupno z hrvatskimi politiki v dunajskem parlamentu za osvoboditev Slovencev, Hrvatov in Srbov ter njihovo združitev v skupno državo, ustanovitev Narodnega viječa v Zagrebu pod predsedstvom dr. Korošca ter zgodovinski sklep hrvatskega sabora z dne 29. oktobra 1918 o prekinitvi vseh vezi z Avstro-ogrsko. Dr. Maček pove jasno, da je tedaj vrhovno oblast nad vsem področjem Slovencev, Hrvatov in Srbov na jugu biv. monarhije prevzelo Narodno viječe. Pove, da je “država Slovencev, Hrvatov in Srbov začela razgovore s Kraljevino Srbijo kot enakopraven pogodbenik ter da sta na koncu teh pogajanj Korošec in Trumbič podpisala v ‘Ženevi deklaracijo s predsednikom srbske vlade Pašičem. Obe stranki sta se formalno dogovorili in sporazumeli, da bosta srbska vlada in Narodno viječe izvrše-
vala suvereno oblast na svojih področjih vse dotlej, dokler ne bo sprejeta nova skupna ustava.” Dr. Maček zatem ugotavlja, “da so po podpisu ženevskega pakta minili komaj štiri dnevi, ko je srbska vlada obvestila Korošca in Trum-biča, da ženevske deklaracije ne sprejema.” Končno dr. Maček ugotavlja, da “med tem odločni Pribičevič v Zagrebu ni izgubljal časa v pripravljanju brezpogojne združitve vseh južnoslovanskih pokrajin s Srbijo v enotno centralistično državo, imenovano Država Srbov, Hrvatov in Slovencev.”
V poglavju “Prvi boji z Beogradom” dr. Maček govori o političnem dogajanju v Jugoslaviji po izglasovanju Vidovdanske ustave in po razpisu volitev leta 1923. Navaja, da so pri teh volitvah poslale v Beograd poslance naslednje stranke:	Srbska narodna radikalna
stranka pod vodstvom Pašiča, Davido-vičeva Jugoslovanska demokratska stranka, Dr. Koroščeva Slovenska ljudska stranka, dr. Spahova Jugoslovanska muslimanska organizacija in srbska kmetska zveza pod vodstvom Joče Jovanoviča.
Dr. Maček navaja, da je s stališča Hrvatske kmetske stranke bilo posebno zanimivo zadržanje Dr. Koroščeve Slovenske ljudske stranke in dr. Spahove Jugoslovanske muslimanske organizacije.
O zadržanju dr. Korošca in Slovenske ljudske stranke do Beograda in o slovenski politiki dr. Maček pravi naslednje:
“čeprav je pretežna večina Slovencev s samim Korošcem na čelu bila jasno proti centralistični državi, sta si Korošec in njegova stranka prizadevala, da bi izbegavala ostre konflikte z Beogradom, gledal pa je, da je bil ali on ali kdo od njegovih ljudi v vladi, brez ozira kdo je bil predsednik vlade. Ko sem imel priložnost, da sem se z njim še bolj spoznal v letu 1924 ,sem dr. Korošcu povedal, da Hrvati obsojajo njegovo oportunistično zadržanje. Dr. Korošec mi je na ta očitek odgovoril:
Razumem in spoštujem Hrvate. Področje Hrvatske in Slavonije je bilo pod Avstro-ogrsko monarhijo priznano kot politična država, ki je lahko nadaljevala v ohranjevanju precej široke avtonomije. Zato so Hrvati toliko izgubili ob vstopu v novo državo in je zato njihova nepopustljiva opozicija z ozirom na vse še bolj razumljiva. Toda vi morate razumete tudi nas. Mi nismo ničesar izgubili. Ravno nasprotno, mi smo pridobili v novem položaju dragocene stvari. Pod Avstrijo Slovenci nismo mogli imeti lastnih srednjih šol. Slovenska univerza se je zdela kot utopija. Hrvatje ste imeli svoje šole, od ljudske šole pa vse do univerze. Hrvaščina je bila uradni jezik na hrvatskem področju. V slovenskih pokrajinah je bila vsiljena nemščina. V novi državi so Slovenci dobili vse, česar prej niso imeli, srednje šole in povrh še univerzo. Tako dolgo, dokler bo moja stranka zostopana v vladi, bo Beograd dopuščal, da bomo v Sloveniji vladali, tako, kakor bomo sami hoteli, čeprav sem prepričan, da se centralistični sistem iie bo mogel dolgo časa sam ohranjati, vendar mislim, da je pametno, da izkoristim sedanje okolnosti in iz njih izbijem čim več koristi za bodočnost.”
Prvenstvena naloga politične emigracije - J« politično delot
Fašizem in nacizem sta soglašala v tem, da je politika ne samo nepotrebna, ampak da je celo škodljiva zadeva, varanje ljudstva, razbijanje narodne edinosti in sejanje sovraštva med ljudmi. In ker je politika tako , slaba stvar, so po tem nauku politične stranke, ki so o-rodje po.itike, in politiki, ki vodijo po-l.tične stranke in politično delo, največji škodljivci človeške družbe.
Fašizem in nacizem sta propadla, toda njihove ideje žive tu in tam še dalje ne samo v komunizmu, ki sloni na istih zmotnih temeljih kot slonita fašizem in nacizem, ampak so se zagrizle tudi v glave raznih naivnih ljudi na vseh kontinentih. Tudi nekateri Slovenci so še okužili s tem backom.
Zaradi nekaterih senc in slabosti v demokratičnih političnih sistemih odklanjajo ti naivni ljudje ne samo teh napak, ampak celotni sistem, hočejo vse javno življenje depolitizirati, hočejo vse ljudi in vse organizacije spraviti na nek skupni imenovalec. To uni-ficiranje, centraliziranje vseh ljudi in ustanov in monopoliziranje raznih idej, je ena najbolj značilnih lastnosti tistih, ki odklanjajo politiko in strankarstvo. Naravnost smešno in obenem značilno je ,kako se med Slovenci nekateri otepajo besede politika in naglašajo, da nimajo s politiko ničesar opraviti, v resnici pa je vse njihovo delo izrazito politično.
Ni pa to samo slovenski pojav, am-
pak je splošen. Kako je v tem pogledu pri Hrvatih, o tem piše hrvatska revija “Republika Hrvatska” v štev 34 in 35 v č.anku “Strup v torti”. Pisec članka pravi, da je med hrvatskimi emigranti nekaj ljudi, ki se neprestano zaletavajo v politiko, v stranke in v politike in zahtevajo depolitizacijo vse dejavnosti hrvatske emigracije, češ, da je samo na ta način mogoče doseči e-dinost med vsemi Hrvati. Pisec smatra ta nauk strup za javno življenje emigracije, “strup v torti”, ker je združen z zapeljivo deklamacijo o narodni edinosti. In nadaljuje, da se v politiki, političnih strankah in pri političnih delavcih izražajo organizirane težnje naroda po narodni svobodi. In odkar obstaja svet, osnovna vsebina vsake emigracije je politika in sicer politika, ki se nanaša na domovino.
Obsojanje političnega delà, odklanjanje strankarstva in zabavljanje čez politike je izraz totalitarnega mišljenja in —• kakor pravi “Republika Hrvatska” — drzen napad na globoki smisel emigracije, ki je nastala zaradi politike.
Ne pozabimo, da smo politična emigracija, in če prenehamo s političnim delom, smo izgubili smisel svojega obstoja in bivanja. Naša prvenstvena naloga je baviti se s polifko t. j. bavjti se z vprašanjem osvoboditve svoje domovine, bodoče ureditve domovine, iskati prijateljev in političnih zvez po vsem svetu.	R. Smersu
Dr. Ante Pavelič umrl
Svetovni listi so te dni objavili poročilo, da je dne 28. decembra 1959 umrl v nemški bolnišnici v Madridu dr. Ante Pavelič ter da so ga naslednjega dne pokopali na tamošnjem pokopališču Sv. Izidorja.
Pok. dr. Pavelič je v jugoslovanski politični zgodovini znana osebnost vsled svojih stalnih prizadevanj za razbitje države. Po proglasitvi Aleksandrovega šesto januarskega režima je odšel v emigracijo ter takoj navezal osebne stike z makedonsko teroristično organizacijo VMRO. Zaradi tega je bil pred sodiščem za zaščito države obsojen na smrt v odsotnosti. ;
V emigraciji je tir. Pavelič organiziral ustaško organizacijo. Njeni oddelki so se najprej vadili v pripravljanju atentatov in terorističnih akcij na Janka pusti v Madžarski, nato pa v raznih mestih Italije. Njegovi ustaši so bili rudi udeleženi -pri umoru kralja Aleksandra v Mar-seille-u
Ob napadu nacistov in fašistov na Jugoslavijo leta 1941 je tudi Pavelič s svojimi 'ustaši pomagal razbijati državo. Postal je Poglavnik od nacistov in fa-
Gornjim Koroščevim besedam dr. Maček dodaja naslednjo ugotovitev:
“Pa še drug činitelj je vplival na Koroščevo zadržanje: to je bilo njegovo prepričanje, da samo zveza Srbov, Hrvatov ,in Slovencev razpolaga z zadostno silo za osvoboditev pol milijona Slovencev (in občutnega števila Hrvatov) v Gorici, na Tržaškem, v Istri in v delu Kranjske, ki je prišla pod Italijo po Rapalski pogodbi.”
šistov ustanovljene Neodvisne države Hrvatske. Njegovih sporazumov z Mu-solinijem, po katerih so Italijani dobili večino Dalmacije, ne morejo braniti niti ustaši, kaj še le ostali Hrvatje. Med vojno so bila tudi v njegovi NDH koncentracijska taborišča in v njih je bilo veliko demokratsko usmerjenih Hrvatov.
Po razpadu sil Osi se je nekaj časa skrival v Italiji, nato pa pod napačnim imenom prišel v Argentino. Dne 10. aprila 1957 je bil nanj v bližini njegove vile v mestu Palomar izvršen atentat. Tedaj so Titovci obnovili svojo zahtevo pri argentinskih oblasteh naj bi mu ga izroči'e kot vojnega zločinca. Dr, Pavelič pa se je iz Argentine umaknil v Španijo, kjer je bil sedaj operiran na žolču. V sebi je pa tudi še nosil kroglo od atentata v letu 1957. Na posledicah operacije je tudi umri.
SMRT ŽARKA VLAHA
Na novo leto je umrl v Buenos Airesu žarko Vlaho, ugledna osebnost med hrvatsko politično emigracijo. Bil je tudi star in dober prijatelj Slovencev. Pokopali so ga 2. januarja t. 1. na pokopališču Flores v Buenos Aires.
O njegovem življenju in javnem delovanju bomo prinesli poročilo v prihodnji številki.
Ameriški republikanski senator Craig Hosmer predlaga, da mora ameriška vlada do Južne Amerike začeti povsem drugačno politiko, če hoče preprečiti, da ne bi komunisti pri “stranskih vratih” prišli na ameriški polotok.
ARGENTINA
Predsednik dr. Frondizi je v novoletnem voščilu narodu naglašal, da bo republika z napori vseh državljanov premagala sedanje gospodarske težave. Vse je opozarjal na dolžnost vsakega posameznika za ustvarjanje vzdušja za mirno sožitje in strpnost med Argentinci. Dopušča, da vlada pri svojem delu dela napake, toda naglaša, da bi te napake bile gotovo manjše, če bi vsak Argentinec napram skupnosti storil svojo dolžnost. Za republiko je dejal, da je kot obrat, v katerem dela ni mogoče u-staviti, kajti duhovne in materialne dobrine, ki koristijo vsem, so odvisne od naporov vseh —. Po novem letu je dr. Frondizi odšel na obisk v južne province. Bil je v premogovnem središču Rio Turbio, nato je pa bil na obisku v več mestih na Ognjeni zemlji.
Poslanec opozicionalne ljudske stranke Rodríguez Araya je imel pred prazniki shod v Bs. Airesu. Izjavil je, da “prihaja, da bi napravil škandal” V izvajanjih je ostro napadal gospodarskega ministra ing. Alsogaraja in druge javne funkcionarje, med temi tudi generale — Očital jim je zapravljanje javnih sredstev in druge nepravilnosti. Ing. Alsogaray je proti poslancu Arayi vložil takoj tožbo, razne ustanove in družbe, ki jih je poslanec omenjal v svojem govoru, so v listih objavile dolge popravke, v katerih so zavračale poslančeve obdolžitve, drž. tajnik za vojsko je pa poslanca pozval zaradi žalitve časti generalov in vojske sploh na dvoboj s sabljami. Prvi udarec je imel poslanec Araya. Gen. Larcher ga je s tako silo odbil, .da se je napadačeva sablja zarila v zemljo, z drugim udarcem je pa gen. Larcher oplazil poslanca Araya po čelu ter mu zadal 12 cm dolgo rano. Poslanec Araya je zadobil tudi rano na prsih. Zdravniki so ugotovili, da se Araya vsled zadobljenih ran ne more več dvobojevati. — Do dvoboja bi bilo skoro prišlo tudi med drž. tajnikom za letalstvo brigadirjem Abrahinom in biv. radikalnim poslancem dr. Sammar-tinom, sed. urednikom radikalnega lista “Voz de Mayo”. Sekundanti pa so ugotovili, da napadi lista Voz de Mayo na letalstvo niso tako žaljivi, da bi se bilo treba zaradi njih dvobojevati.
Pristaši biv. režima so se poslužili raznih kriminalcev ter mladoletnikov za napad na policijsko stražnico v mestu Frías v prov. Santiago del Estero. Napadalci so bili oblečani v vojaške u-niforme. Policijske stražnike so razorožili, jim pobrali orožje in strelivo, u-niforme, denar, radijsko postajo razbili ter pobegnili z ukradenim drž. tovornim avtomobilom. Večino napadalcev je policija že prijela v prov. Tucuman. Oblasti sodijo, da so s tem napadom prišle na sled peronističnim pripravam za splošno vstajo.
V Buenos Airesu je nekdo dne 31. decembra 1959 ob tretji uri zjutraj oddal iz strojne puške 6 strelov proti vratom jugoslovanskega poslaništva v ul. Charcas 1705. Jug. poslaništvo je o tem napadu objavilo sporočilo, v katerem naročili, jim pobrali orožje in strelivo, u-bližini ni bilo stražnika, da je o dogodku še istega dne obvestilo zun. ministrstvo ter da je o tej zadevi imel Titov poslanik Salko Fejič tudi razgovor z zun. ministrom dr. Taboadom 2. januarja.
Ob rednem občnem zboru Slovenskega planinskega društva
Ves teden pred Božičem so potekali dnevi v znamenju duhamorne in soparne vročine. Tudi nedelja, 20. t. m. Ta dan so slovenski plan'nci polagali na rednem občnem zboru obračun svojega delovanja in udejstvovanja. S pristnim gorniškim prezirom nadlog so člani tvegali dolgo pot in zasedli obširno omizje salona na Alvarado.
Otvoritev, počastitev umriih članov, zahvale podpora kom, priznanja zaslužnim, so v glavnem skupna vsem zborovanjem. Vsebina društvenega življenja, hotenja in zmogljivost, uspehi —- vidni in moralni so, kar nas na zborih prvenstveno zanima. To sliko nam prikažejo poročila predsednika, tajnika in gospodarja.
Združevanje posameznih skupin v določena društva in ustanove ima v za-mejstvu veliko večji in globlji pomen kot v domovini. Tam je že značaj društva sam po sebi namen: gojitev odgovarjajočih panog, kar naj daje, poleg družabnega vidika, predvsem možnost rasti telesnih ali duhovnih usposobljenosti članov, po njih pa še vsemu narodu obeležje naprednosti v primeri s sosedi. V mafčni zemlji ustvarja že ves ustroj in način življirja bodisi usposobljenost ali vsaj pogoje razmeroma neproblematičnim možnostim delovanja
po društvih. Posamezniku se je le odločiti za to ali ono izbero. članu pa je delo za društvo ali izživljanje v njem po večini razvedrilo in zabava.
V tuji zemlji so pogoji drugačni, težji. Tako za vodeče kot za člane. Tujina poslavlja neizprosne zahteve: idearizem, žrtve, vztrajnost, čeprav težave in zapreke včasih naravnost kličejo po malodušju. Razvedrilo in zabava stopita v ozadje. Namesto teh je nagrada za napore le zadoščenje nad opravljenim delom — če in kadar to rodi uspehe... Glavno g balo našim društvom je v bistvu skrb, da naš živelj moralno ne popusti in se narodno ohrani. Le tak posameznik bo v tujini obdržal ali zrastel v osebnost in ni pridobil ugled med tujci. Kajti družba vrednoti bližnjega potem, kar je, ne pa po tem, kar že'i biti ali veljati. Mnogo skušenj in dokazov priča, da si pridobe tuje narodne skupine ali posamezniki spoštovanje domačinov šele, kadar beležijo uspehe v okviru lastnih narodnih ustanov. Tedaj so gostitelji prej voljni sprejeti tujca medse kot sotvorca in sooblikovalca v splošnem državnem občestvu. Ne bo torej pretirana trditev, da služi v tujini svojski, torej samolasten namen društva pravzaprav doseganju prvenstvenih, gori omenjenih ciljev. To so enako težke
kot potrebne in vse hvale vredne nalo- | ge. Zato je posebej posvečati pažnjo | pri selekciji ob sestavljanju odborniških list. Le nesebični in požrtvovalni, ki se zna podrediti enovitosti skupnega dela, kjer posameznik stopi v ozadje, bo doprinesel svoj delež za obči dobrobit. Iz teh vidikov je, mislim, presojati delo naših organizacij.
Če se sedaj iz izhodišča takih presoj vrnemo k poročilom odbornikov Slovenskega plan nskega društva, posnemamo iz njih v glavnem sledeče: Namen društva je zajeti čim večje število rojakov, ki naj bi se, vsak po svojih možnostih in sposobnostih, od časa do časa zatekali v gere ali v gorate kraje po vzpodbude in k umiritvi. Kajti življenje z naravo, posebno še, če se pomerimo z ne zprosnostjo gore v njenih zahtevah, katerim smo kos le v pošteni borbi in ob smotrnem naporu telesnih in duhovnih zmogljivosti spoznamo, da so še druga, vrednejša življenska zorišča kot nam jih lahko daje velemesto. Čim trša je narava v svoji pojavi, tem globlje zareže brazde v gornikov značaj, tem nujne j e ga neizogibno plemeniti. In prav klesanje tak h klenih značajev po naj-silnejšem mojstru — naravi — bo živ in najlepši spomenik Slov. planinskemu društvu v Argentini. Gorniško udejstvovanje v ožjem sm:slu se kljub težavnim dostopom in težkemu gospodarskemu po-
| ložaju čezda je bolj širi med našimi ro-| jaki. Posebej je opažati tako gibanje med našo mladino. K temu je pripomniti, da ta mladina doma sploh še ni, ali skoro ne, hribolazila. S časom se bo ta ali oni mladih ki se zdaj preizkuša v plezanju po Lopezu, Tronadorju itd. ali v dolgih in napornih planinskih pohodih, lahko uvrstil med vrhunske gornike. Generacijo starejš h pa tudi vse bolj in bolj zajema val hrepenenja po oddihu v zatišju gora in vsaj po lažjih planinskih turah. To so sadovi prizadevanj prav Planinskega društva.
Zanosne zmage, prvenstveni vzponi, nove smeri, planinske odprave itd. so u-spehi, ki jih društvo in društveni člani zaznamujejo eno leto manj, drugo več — kot pač povsod po svetu. Podrobnejše podatke o gorniških storitvah slovenskih planincev v pretekli poslovni dobi je že objavil dr. Arko. Zato naj omenim tu le enega: 28.11.1958 je Dinko Bertoncelj s svojim prvenstvenim plezalnim vzponom na vrh nunataka Moltke ustva-,ril menda prvi precedens zgolj športno andiništičnega udejstvovanja na področju Antarktike. Temu velja dati večji poudarek kot je v svoji naravni in razumljivi gorniški skromnosti za to poskrbel Dinko. V Združenih državah se bo pa v začetku tega leta, če bo šlo vše po sreči, boril slovenski gornik France Jerman za mesto, ki naj pripade v med-
narodnih smuških tekmah Argentini v teku na dolge proge. V tej kategori ji brani Jerman že osem let državno prvenstvo naše adoptivne domovine. — Z lepimi prispevki v Zbornik Svobodne Slovenije pa so gorniki poskrbeli, da se tradicija planinske književnosti nadaljuje tudi v tujini.
Mnogo prizadevanj sta obe sekciji Planinskega društva, bariloška in bue-nosaireška, vložilf■ v gradnjo Planinskega stana v Bariločah .Postavljajo ga, z izjemo nekaj izrednih prispevkov, izključno s svojimi dohodki iz članarin in prireditev. K velikopotezne jši nabirki, kakršne so običajne ob graditvah objektov, namenjenih akupnosti, se planinci niso zatekli. Vedo, da so rojaki že itak močno obremenjani z narodnim davkom. Zato so tem bolj hvaležni tistim, ki jih iz lastnega' nagiba in čistega idealizma podpro. Zidarska dela so v Stanu v g’av-nem zaključena. Izpopolnitev podrobnosti in notranje opreme bo skrb prihodnjega leta. Vendar daje Stan že zdaj prijetno zatočišče, in predvsem —* ceneno, tistim, ki imajo še smisla za vzdušje Iz domačega planinskega ambienta. Svojsko in posnemanja vredno je interno razmerje obeh sekcij: Lastništvo Stana z zemljiščem pripada obema enotama, ne oziraje se na to, koliko katera zanj prispeva. Taka nesebična odločitev je izraz res prave gorniške biti in lep
SVOBODNA SLOVENIJA
Strem 3.
'Uenos Aires, 7. I. 1960
rflovice iz
Nevaren zemeljski plaz pri Tržiču
V prvi polovici decembra lanskega leta je Tržič zadela velika nesreča. Zemlja .nekako sredi hriba nad cesto med Pristavo in Tržičem, se je začela v širini 40 m premikati proti strugi reke Bistrice s hitrostjo 3 do 4 cm uro. Ta zemeljski pojav so ljudje zapazili v torek 8. decembra z velikim strahom. Obvestili so oblasti ter so na ogroženo področje prihiteli gasilci in vojaki.
Kritičen položaj je nastal naslednjega dne, t. j. v sredo 9. dec. Tega dne je zemeljski plaz že raztrgal cesto med Pristavo in Tržičem v dolžini 600 m ter jo povsem onemogočil za promet. Tako so mogli avtobusi, ki vozijo skozi Pristavo v Tržič, prihajati samo do Pristave, iz Tržiča so pa odhajali avtobusi proti Ljubljani skozi Kovor in Podbrezje. še večja nevarnost je nastala istega dne okoli ene ure popoldne, ko se je ¡začel nagibati 30 m visok dimnik apnenice pod hribom Kokovnica. K sreči je dimnik padel s silnim truščem mimo hiše štev. 16 ob cesti Jug. armade in tako ni bilo človeških žrtev.
Plaz približno enega milijona kub. metrov zemlje je pa neizprosno polzel še 1 naprej proti strugi reke Bistrice, in pod sabo rušil ter podiral vse, na kar je zadeval. Tako se je zrušil tudi visok most za dovažanje materiala v apnenico ter manjša baraka. V soboto 12. decembra je plaz najprej odnesel s seboj 15 m naprej Debevčevo hišo, nato jo pa porušil. Obisti so ljudi izselile še 'iz ostalih ogroženih hiš ter jih spravile v Dom partizana in 'Sindikalni dom, za nje so pa preskrbele hrano menza Borbažne tkalnice in predilnice ter krajevno gostinsko podjetje Izpraznili so tudi dve, stanovanjski hiši tovarne Pe-
ko ter hišo Ignaca Jonteza in Markičevo. Te so bile zaradi zemeljskega plazu najbolj ogrožene ter bi bili ljudje, če bi ostali v njih, v smrtni nevarnosti. V bližini porušene Debevčeve hiše so otroci odkrili zalogo nemških granat, bomb, nabojev za minometalce in puške. Vojaški strokovrijaki so nevarno strelivo odstranili.
Največja nevarnost pri zemeljskem plazu pa je obstojala v tem, ker so ogromne količine zemlje neprestano ožile strugo reke Bistrice. V primeru, da bi jo bi! plaz povsem zajezil, bi nastala velika nevarnost za naselje Preska, za tovarniške objekte LIP v Tržiču ter tovarno čevljev Peko. Zato so v Tržič pripeljali skupino vojaških minerjev, ki so z minami krčili reki pot po njeni strugi, ki jo je zemeljska plast vedno bolj grozeče zasipavala. Razen tega pa so z dvema buldožerjema na desni strani reke kakih 10 m vstran od dosedanje struge začeli kopati novo za primer, če bi zemeljski plaz povsem zasul staro, da bi v novo lahko usmerili Bistrico in tako preprečili poplavo in še večjo nesrečo. Vsa ta tehnična dela sta vodila ing. Lojze Kerin ter ing. Knific. Pri njih so pa pomagali gasilci iz Tržiča, Kranja in Ljubljane, vojaštvo ter člani mladinskih organizacij.
O zaustavatvi zemeljskega plazu še nimamo poročil. Že v prvih dneh povzročena škoda pa presega nad 100 milijonov dinarjev. Za prizadeto prebivalstvo — izseliti je bilo treba 103 ljudi — so takoj ustanovili Odbor za zbiranje prispevkov ter poseben štab za plošne potrebe.
V ljubljanski stolnici je bil 19. decembra 1950 inštaliran za ljubljanskega škofa dosedanji apostolski administrator Anton Vovk.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Nov oltar Marije Pomagaj v Argentini
V nedeljo 3. januarja 1960 je moron-ski škof Msgr. Mihael Raspanti posvetil nov oltar v baziliki Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v mestu Ramos Mejia. Je to slovenski oltar, posvečen brezjanski Mariji. Za njegovo postavitev so zbrali sredstva slovenski rojaki. Je pa to tretji oltar Marije Pomagaj na področju Vel. Bs. Airesa, kajti doslej ga ima brezjanska Marija že v kapeli slov bogoslovja v Adro-gueju in v Slovenski kapeli v Bs. Aire-
su.
Slavnost se je pričela ob štirih popoldne. Ob prihodu je Slov. pevski zbor iz San Justa zapel škofu v pozdrav pesem Ecce sacerdos magnus, predno je pa škof začel obredne molitve, ki so predpisane za posvetitev oltarja, so pevci na koru zapeli Marijino pesem “Poglej, na nas z višave”. Na desni strani oltarja je stala argentinska zastava, za njo je bil duhovščina, na levi pa slovenska. V njeni bližini so stali slovenski fantje in dekleta v narodnih nošah.
Po posvetitvi oltarja je imel na njem prvi sv. mašo moronski škof Msgr. Ra-
spanti, med njo je pa pevovodja Sarihu-škega pevskega zbora g. Štefan Dren-šek vodil ubrano ljudsko petje v Marijini baziliki zbrane številne slovenske množice.
Škof Raspanti je po končani maši na slovenske vernike naslovil ognjevite besede. Pohvalil jih je, za njihovo odločitev, da so svoji nebeški Materi in Kraljici postavili tako lep oltar, ki bo večen spomenik njihove vere, ki so- jo v svoji domovini prejeli od svojih mater ter jo prinesli v novo domovino. Naproša in roti jih, naj ne bo nikogar med slovenskimi rojaki, ki bi se izneveril veri svojih očetov in ki bi zatajil posvečeni kamen v oltarju Marije Pomagaj. Marija Pomagaj je varovala slovenski narod v vseh dosedanjih težavah in nadlogah, Marija Pomagaj ga bo varno vodila tudi zanaprej. Končno se je znova vsem Slovencem zahvalil za postavitev tako lepega oltarja v Marijinem svetišču v Don Boscovem zavodu ter jim je nazadnje podelil nadpastir-ski blagoslov.
Po končani škofovi maši je bilo pred oltarjem Marije Pomagaj darovanje, nato pa na vrtu Mladinskega doma prijetna družabna prireditev.
zgled mladim članom. Odbornike mlajših letnikov, katerim je g. predsednik izrekel vsestransko pohvalo in priznanje, pa naj bi take skušnje in zgledi privedli v njihovih zrelejših letih na še odgovornejša in vodilna mesta v našem narodnem življenju. Zgovoren dokaz, kako gorniško oblikovan značaj raste v osebnost, je naš dr. Arko. Navzoči zborovalci so z navdušenim aplavzom zanj pokazali, kako spoštovan in priljubljen >je ta veliki idealist tudi med Buenos-aireščani, čeprav ga že dolga leta ni bilo med nami. Iz zahval in priznanj predsednika, kakor tudi iz poročil tajnika in gospodarja je razvidna nesebična požrtvovalnost bariloških rojakov, pa tudi izredna bratska povezanost in spoštovanje med obema sekcijama.
Letos bodo planinci postavili nov, močan železen križ na gori Capilla. Trdijo, da bo ta kljuboval vsem neurjem in tako nekaj rodovom pričal o slovenski narodni in gorniški zavednosti v tujini. Le kdor je že kdaj pobiral stopinje po zahtevnih vzpetinah in v potu svojega obraza tovoi’11 breme na plečih, lahko presodi potreben napor za tak podvig. Poleg tega pa že izdeluje na prošnjo Planinskega društva arh. Marijan Eiletz načrte za slovensko znamenje (honorar zanje je že odklonil), katerega bodo naši gorniki postavili kot prvi spomenik rajnemu škofu-planincu, dr. Rož-
manu. Znamenje bo stalo na pobočju Katedrala, v idiličnem okolju z mogočno naravno kuliserijo v ozadju, vredno tega velikega sina slovenskega rodu. Tudi pri tem si bosta obe sekciji složno delili delo: buenosaireška bo našla finančno rešitev problemu, bariloško pa bodo naprosili, naj prevzame še to breme organizacije in dejanske izvedbe na- svoja ramena.
Živahna in stvarna debata o raznih podrobnostih, kakor tudi konstruktivna kritika je bila izraz zanimanja članov za društveno življenje in njihove želje za čim lepši razvoj. Ob analizi poročil o delu društva ter o stvarnih in moralnih • uspehih dobi sklep kar sam po sebi izraz v našem starem pregovoru: Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača!
Pri volitvah sd bili v novi odbor soglasno izvoljeni naslednji odborniki: predsednik Robert Petriček, podpredsednik Marko Martelano, tajnik Dorjan Heller, njegov namestnik Metka Žirovnik, gospodar Miha Smersu, njegov namestnik Ferdinand Polič, odborniki Janez Krištof, Milena Mikolič, Feliks Urankar, France Južina, revizorja Fran. ce Krištof, Tomaž Kralj, razsodnik Ruda Jurčec.
Novemu odboru želimo pri njegovih neizogibnih naporih veliko uspehov!
—d—
Oltar Marije Pomagaj v baziliki Marije pomočnice kristjanov stoji na levi strani Marijine bazilike. Pri njegovi postavitvi je bilo treba upoštevati kolonialni slog bazil.ke. Oltar je iz najboljšega marmorja ter sta ga naredila brata Mahlknecht, po rodu Tirolca, ki sta v Argentini in sosednjih državah postavila že mnogo oltarjev. Pod oltarno mizo je iz marmorja izklesan relief, ki predstavlja Brezje v ozadju in begunsko družino v ospredju, kako se poslavlja od domovine. Pod relieform je napis “Marija, ohrani nam vero in dom”. O-srednji prostor na oltarju zavzema slika Marije Pomagaj. Je lesorez v ; premeru 1.20 m. Zgoraj je napis “Auxiliadora de los Eslovenos”, spodaj pa “Marija Pomagaj”, na levi strani stoji lesen kip
sv.	Cirila, na desni pa sv. Metoda. Vse lesoreze je izdelal g. Tone Oblak iz San Justa.
Novi oltar Marije Pomagaj v Marijini baziliki v Don Boscovem zavodu je res lahko v ponos vsem Slovencem, je pa tudi lepa pridobitev samega Marijinega svetišča, ki samo še povečuje njegovo lepoto in sloves.
Pri novem oltarju so vsak dan sedaj svete maše. Na praznik sv. Treh Kraljev je bila ob pol šestih popoldne slovesna slovenska zahvalna maša za Vse prejete dobrote v minulem letu.
Nov uspeh slov. folklorne skupine
V	zadnji štev. Sv. Slovenije smo poročali o nastopu Slov. floklorne skupine na kulturnih prireditvah mestne občine v Lanusu od 6. do 13. dec. 1959. Na povabilo argentinskega Ravnateljstva za turizem in hotele je pa slov. folklorna skupina sodelovala tudi pri slavnostih, ki so bile za praznik Odrešeniko-vega rojstva v največjem argentinskem morskem letovniškem kraju Mar del Plata od 26. do 28. decembra 1959.
V	slov. folklorni skupini so nastopil pod vodstvom J. Bitenca naslednji pari: Janez Bitenc — Lojzka ¡Šonc, Jure Ah-, čin — Stana Ahčin, Jure Vombergar —•
Anka Savelli, Janez Černič-------Magda
Gaser, Miha Gaser — Tinka Vombergar. Kot harmonikar je sodeloval Niko Tercié.
Na trgu Rocha je bila trikrat najprej božična igra, ki je prikazovala Jezusovo rojstvo, po igri je pa bil dvakrat nastop folklornih ^gkupin, tretji nastop je preprečilo slabo vreme. Poleg argentinske folklorne skupine iz Mar del Píate so nastopile folklorne skupine: Iz Bs. Airesa: Slovenska s petimi pari, irska tudi s petimi pari, ukrajinska s štirimi pari in armenski par z lastnim orkestrom. Poleg teh folklornih skupin je nastopila še francoska iz mesta Bal-carce, iz Mar del Píate pa baskijska, španska in italijanska. Slovenska skupina je z ostalimi folklornimi skupinami nastopila tudi v turističnem hotelu, njeni člani so pa dne 26. dec. 59. zapeli tudi štiriglasno božično pesem Glej zvezdice božje.
Nastop članov Slovenske folklorne skupine je med številnimi turisti v Mar del Plati vzbujal splošno pozornost ter se je z njim v argentinski javnosti močno uveljavila, kar priča povabilo Društva za pobijanje raka, naj bi nastopila v zboru š folklornimi skupinami drugih narodnosti na veliki javni prireditvi. Člani slovenske, irske in ukrajinske folklorne skupine, ki so sodelovale na božičnem festivalu v Mar del Plati, so
30.	decembra 1959 priredile skupni prijateljski večer v Ukrajinskem domu v Buenos Airesu. Večer je potekal v najbolj prijateljskem razpoloženju in vzdušju.
“MEDDOBJE” RAZPISUJE NAGRADE ZA ESEJ ALI RAZPRAVO
“Meddobje” razpisuje za vse, ki se poklicno ali privatno zanimajo za kulturno-filozofska vprašanja, tri nagrade in sicer z namenom, da poživi slovensko ustvarjalno. delo, pa tudi zato, da si pridobi novih sotrudnikov. Izrecno vabi k sodelovanju našo akademsko mladino po vsem svetu.
1.	—Nagrade so tri (vsaka po 1.000 argentinskih pesov).
2.	—Prispevki morajo biti izvirni (esej ali razprava) in morajo biti iz obče filozofskega ali pa, kulturno filozofskega območja. Prispevki iz slovenskega območja ?o zaželjeni, vendar bo v vseh primerih kakovost edino merilo,
3.	—-Sodelovati mora vsak kjerkoli živeči Slovenec.
4.	—Rokopis je treba poslati do 30. septembra 1960 v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Ruda Jurčec (Meddobje) — Olazabal 2338/5, Buenos Aires, Argentina.
5.	—Rokopis sme obsegati do 20 strani, pisanih v dvojnem razmaku in mora biti opremljen s šifro. Pravo ime ali psevdonim (ki pa mora biti znan vsaj enemu
lanu žirije) je treba poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto oznako kakor rokopis. Odpro se samo kuverte nagrajenih avtorjev.
6-—Žirijo .¡sestavljajo, gg-: dr. Vinko Brumen, dr. Milan Komar, dr. Ignacij
RAVNATELJ TONE KONČAN UMRL
Iz Ljubljane je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 4. decembra 1959 umrl v ljubljanski bolnišnici bančni ravnatelj Tone Končan.
Pokojni Tone Končan je bil v ljubljanskem katoliškem taboru pred vojno znana osebnost. Rodil se je 1896 v Domžalah. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo pa v škofovih zavodih v št. Vidu, kjer je tudi maturiral. V prvi svetovni vojni je bil na romunskem bojišču, po vojni se je pa udeležil osvobodilnih bojev na Koroškem.
Po vrnitvi v Ljubljano je vstopil v
bančno službo pri Zadružni gospodarski banki, kjer je zaradi svoje sposobnosti in vestnosti užival polno zaupanje svojih predstojnikov. Ko je Zadružna gospodarska banka ustanovila svojo podružnico v Somboru, so odgovorno mesto njenega vodstva zaupali Tonetu Končanu. V Somboru si je pok. Tone Končan ustvaril srečno družinsko življenje z go Rezko, ki ga je nato kot ljubeča življenska družica spremljala skozi vse poznejše težave in bridkosti zlasti po drugi svetovni vojni pod komunisti in predvsem v zadnjih letih njegovega življenja, ko mu je skoro povsem odpovedal vid.
Ko je dr. Miha Krek postal minister v vladi dr. Stojadinoviča — dr. Korošca in dr. Spahe je pok. Tone Končan bil dalj časa šef njegovega kabineta, pozneje je pa postal član Upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. V beograjskih letih se je podrobno seznanil tudi s tamošnjim finančnim in gospodarskim življenjem ter si .je močno prizadeval, da bi Zadružna gospodarska banka razširila svojo poslovno delavnost tudi na beograjsko gospodarsko področje. Vodstvo Zadružne gospodarske banke je njegove predloge sprejelo ter je kmalu nato odprlo podružnico Zadružne gospodarske banke v Beogradu. Za njenega ravnatelja je bil imenovan pok. Tone Končan.
V beograjskih letih se je vplivno u-dejstvoval tudi v Touring klubu ter je tudi tu ščitil in branil slovenske koristi, kakor na vseh ostalih svojih položajih.
Vojna leta je preživel v Ljub’jani ter je zavzemal ravnateljski položaj v centrali Zadružne gospodarske banke.
Ko so komunisti leta 1945 vzpostavili svojo strahovlado, so Končana zaradi odločnega katoliškega prepričanja in protikomunističnega zadržanja odpustili iz bančne službe brez pokojnine. Odvzeli so mu tudi stanovanje v banki.
Vsak teden ena
VESELO ZDRUŽENI
Veselo združeni
zapojmo vsi,
saj je to lepo slišati:
'’Martin ti,
le ga pij,
saj je sladko,
saj ti je srcu ljubljeno.
Primi ga, zvrni ga,
nič se ne boj,
saj ga je ustvaril
Stvarnik tvoj.“
PRVI HLADILNIK s slovenskim imenom
BLED
V kvaliteti naj finejši, v ceni najcenejši.
DVOJNA GARANCIJA ZA 5 LET. Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Z veliko težavo je v tedanji stiski dobil nov zasilni dom v nekem kletnem stanovanju za Bežigradom.
V	povojnih letih se mu je zdravje močno poslabšalo in je veliko pretrpel. Zlasti v zadnjih treh letih, ko je skoro povsem izgubil vid. Hudega trpljenja ga je končno rešil usmiljeni Bog ter ga 4. decembra lanskega leta poklical ¡k sebi, da ga nagradi z večnim mirom in srečo za vsa njegova dobra dela, ki jih je bilo tako polno njegovo življenje. Zlasti za reveže in trpeče je imel vedno odprto srce in je obilno delil pomoč tistim;- ki so je bili potrebni.
Ob veliki udeležbi prijateljev in znancev so ga položili dne 6. decembra 1959 k zadnjemu počitku pri Sv. Križu.
V	Ljubljani je bil njegov dom vedno prijetno zbirališče vidnih slov. osebnosti. K njemu je vedno rad prihajal njegov ožji sorodnik dr. Ivan Ahčin ter pok dr. Franc Kulovec in France Gabrovšek, v Beogradu je pa bil vedno prijetem in cenjem član družbe pri. dr. Korošcu, dr. Kreku in Francu Smodeju. Vsi smo z njim in z njegovo go. Rezko preživeli veliko lepih ur.
Naj počiva v miru v Ljubljani, ki jo je tako zelo ljubil in po kateri je vedno hrepenel,, kjerkoli je bil. njegovi hudo prizadeti življenski družici ge Rezki pa naše iskreno sožalje in globoko sočutje.	Kr.
Lenček.
7.	—Izbrani teksti bodo objavljeni v Meddobju. V primeru, da se vsi trije nagrajeni teksti ne objavijo istočasno, vrstni red njih objave nima nobene zveze z njih višjo ali nižjo kvaliteto.
8.	—Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu.
Letošnji slov. novomašniki
Slovensko bogoslovje v Adrogueju je dalo letos tri novomašnike. V njem so dokončali bogoslovne študije ter nato prejeli duhovsko posvečenje Matko Borštnar iz Komende, France Grom iz Hotedrščice in Tone Pintarič iz Polen-šaka v Slov. goricah.
France Grom
je imel novo mašo 21. decembra 1959 v Marijinem svetišču v Lujanu. Hotel jo je imeti kar na tihem, pa so se kljub temu Hotedrščani zbrali tam v velikem številu ter prisostvovali prvi daritvi svojega rojaka. Novomašnika je imenu domačinov pozdravil g. Ivan Albreht, novomašni križ mu je pa izroč.la Trpinova Zalka. Novomašniku sta pri sv. ,da-ritvi asistirala njegova duhovska tovariša Tone Pintarič ,in Matija Borštnar, peli so pa bogoslovci. Po novi maši so
(Nadaljevanje na 4. strani)
H. Gheon: Mašna strežnika iz Santarema
Mala igralska družina, sestavljena za uprizoritev Gheonovega misterija z gornjim naslovom, je 13.XII. 1959 ob 7. uri zvečer v farni dvorani v San Justu, lepo zaigrala to kratko in preprosto, a. globokokih misli bogato odrsko delo H. Gheona, francoskega kat. pisatelja in začetnika kat. gledališča. Sestavljena le iz dveh odraslih in treh otroških oseb, je dala temu drobnemu delu polnokrvno življenje na odru in pritegnila občinstvo k napetemu sodoživljanju igrske-ga dejanja. To je treba poudariti še toliko .bolj, ker je dejanje igre tako silno preprosto, brez kakih zunanjih ali notranjih zapletov. Lepota in privlačnost je pač v misterijskem svetu, v globokih mislih, čeprav jih osebe preprosto izražajo, in v preprostosti dejanja samega če je prav in lepo podano. In — tu je bilo, pa še prav dobro!
Glavno vlogo redovnika o. Bernarda je igral Janez Perharič z močnim doživetjem in prikazal lik ljubezni in svetosti žaračega redovnika z veliko prisrčnostjo in primerno ubranim tempe-mamentom. Pohabljenega brata Berglo je podal France Hribovšek z veliko iskrenostjo in presenetljivo dobrim taktom. Samo pol koraka iz prave igre bi moglo to prevreči v karikiranje, kar bi podrlo celotno razpoloženje ,oz. zgradbo misterija. Hribovšek je že ponovno, in tu še zlasti, izrazito pokaazl, da je moj-
ster v takih vlogah. 'Svojo notranjo borbo samozastajevanja z uporno nerga-ško naravo je znal s čudovito igralsko sprenostjo podati. Presenečenje za .občinstvo pa so bili m'adi igralci-verjetno prvič na odru. Vlogo Jezuščka je z veliko prisrčnostjo, ki je združevala otroško preprostot z zvišenostjo osebe, igral na povsem neprisiljen način mladi Marko Fink, strežnika Droga pa njegov starejši bratec Andrej Fink, kj mu je mirnost narave že sama pomagala k umerjeni igri v nasprotju z živahnim in pogumnim Aleškom, ki ga je igral mladi Janezek Perharič in dokazal, da tiči v njem pristni igralski talent. .
Igro je režiral Janez J?e^harj£ .iir.tudi v tem pokazal veliko zmožnost.. l£er pa je igral, ni mogel imeti pregleda nad celoto igre in mu je zato priskočila na pomoč ga Ema Kessler-Blejec. Kljub dvojni režiji je bila ta enotna in odlična. Oder z zavesami in potrebno opremo je bil okusen in tudi lučni ter glasbeni vložki lepo ustrezajoči . d.eja-nju.
Prostorna dvorana sicer ni bila, do kraja polna občinstva, a vsi, ki so se predstave udeležili, so se mogli notra nje, obogateni in, hvaležni za lep užit vračati od nje, in tudi bolj razv?' gledalci so morali odkrito prizna' je. bila predstava na ustrezni vijj
Dne ,26. decembra 1959. je dotrpel član Društva Slovencev
gospod Anton Pavlovčič
železničar
Med nami bo živel v svetlem spominu kot vzor vernega in požrtvovalnega Slovenca.
Obranimo ga trajno v lepem spominu in molimo za pokoj njegove duše.
DRUŠTVO SLOVENCEV
Buenos Aires, dne 30. decembra 1959.
OBVESTILA
Slovenci v Argentini
(Nadaljevanje s 3. strani) Hotedrščani pripravili nomašno gostijo.
Tone Pintarič
je pel novo mašo na božični dan 25. dec. 1959 v Slovenski kapeli na Ramon Falconu! Pred vstopom v kapelo ga je pozdravila Omahnova Olgica iz Bera-zateguija ter mu izročila s slovenskim klasjem okrašeni novašniški križ, v 'imenu štajerskih rojakov je pa novomašni-ku izrekel pozdrav biv. celjski župan dr. Alojzij Voršič.
Novomašniku sta pri maši asistirala bogoslovca Lovre Tomazin in Jure Rode, pridigal mu je pa direktor Anton Orehar. Slov. pevski zbor Gallus je pel Mavovo božično mašo.
Matko Borštnar
je pa imel novo mašo v nedeljo 27. decembra v. župni cerkvi v San Justu. Pred vstopom v cerkev ga je pozdravila in mu izročila novomašni križ Bolte-žarjeva Majda, pri sv. daritvi sta mu a-sistirala novomašnika Tone Pintarič in France Grum, pridigal mu je direktor g. Anton Orehar, med mašo je pa pel Slov. pevski zbor Gallus Mavovo božično mašo. Novomašno kosilo je bilo v prostorih Našega doma, popoldne ob peti uri pa so bile v župni cerkvi semeni-ške litanije.
Silvestrovanje
je tudi letos dalo Slovencem priložnost, da so se na več mestih zbrali v večjem številu ter v veselem razpoloženju pričakali novega leta.
Na slovenski pristavi v Moronu
je pripravilo silvestrovanje Društvo Slovencev. Ker pa je bila noč precej hladna, udeležba na prireditvi, ki je bila na prostem, ni bila tolikšna, kakor so pričakovali. Je pa potekala v prijetnem vzdušnju in razpoloženju.
V San. Justu
so se slovenski rojaki v velikem številu odzvali vabilu Našega doma in so prišli na silvestrovanje v društvene prostore. Za veselo razpoloženje je bilo poskrbljeno, prav tako za postrežbo gostov z jedili in pijačami po nizkih cenah.
V Slovenski vaši v Lanusu so se rojaki zbrali na Silvestrovo v Slovenskem domu. Kakor vedno, je bila tudi tokrat udeležba zelo lepa. Za Silvestrovanje so prireditelji lepo poskrbeli, tako, da so se rojaki dobro počutili v veseli družbi in v slogi ter medsebojnem razumevanju pričakali novega leta.
Ostali rojaki so pa pričakali novo leto ali doma, ali se je pa zbralo po več družin skupaj in so tako prebili noč od starega na novo leto.
Šolski izlet
Tudi letos je Mladinski odsek Društva Slovencev priredil izlet na kmetijsko šolo šolskih bratov v Gonzalez Catanu,
V nedeljo. 10. t. na.
Objavljamo, dodatno k temu, kar je bilo objavljeno do praznika Treh Kraljev v ^Oznanilu”, še tele nove dobitke in prispevke za veletombolo:
Novi dobitki: Družina Maček, San Justo: sladodelni srebrni servis; Mačkovi,' San Justo, cvetlična vaza; Bidovec Tone, San Justo, modne hlače; Foto Marijan (Marijan Šušteršič, Hurlingham), 2 veliki pokrajinski sliki; Anica Weiss-Lohova, blago za obleko; Helena Kušar, prtički; Pavle Homan, kavni servis in zbirka slovenskih knjig; družina Iglič, Lanus, kuhinjski mlinček; druž. Gale, Lanus, cvetlična vaza; Fr. Vilfan, Lanus, slovenska knjiga; Franc Pernišek, Castelar, steklenica likerja.
Novi televizi-ski prispevki: Zupančič Jočefa, Lanus; N. N., Lomas de Mirador; družina Amon, Olivos; Frane Mugerli, San Justo; Mehle Alojzij, San Justo; Aleš Avguštin, San Martin in N. N., Mendoza, (400.—).
Denar, namesto dobitkov: Družina Sabotič, 30.—; Rome Jože, 100; družina Rozman, 100; Albin Koprivnikar, 50; Valentin Grohar 10; Minka Bole, 15; Anton Levstek, 50; Anton Sintič, 100; Franc Papler, 50; vsi ti iz Lanusa.
Dopolnilno k objavi dveh krasnih dobitkov “Dve opremljeni postelji”, amerikanskega stila:
Podjetje “Grand” je darovalo ves les; delavci Petek Lojze, Grohar Na-
I in sicer 2. t. m. Ob 9. uri je bila v cerkvi I sv. maša, ki jo je daroval g. katehet Stanko ,škrbe. Pri pridigi je priporočal navzočim molitev za velikega ljubitelja slovenske mladine pok. ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Mnogo otrok in učiteljstva je pristopilo k sv. obhajilu, saj je bila prva sobota v mesecu.
Na obsežnem zavodnem igrišču so se otroci igrali in zabavali pod vodstvom učiteljstva. Vsak tečaj je nastopil s kako zanimivo točko.
Društvo Slovencev je poskrbelo, da^so imeli izletniki, ki jih je bilo 217, ve3 čas na razpolago brezplačno brezalkoholno pijačo, g. Martin Radoš jih je pogostil s svežim sadjem, g. Škrbe pa s karamelami.
Izleta so se udeležili tečaji iz Batna San Jgsc, Berazateguija, Buenos Airesa, Floride, Morona, Ramo s Mejie, San Justa, San Martina, San Miguela in Ville Tesei pod vodstvom Jurija Rodeta, ge. Marjane Batagelj in Radojice Šušteršič cer gospodične Angele Klanšek, Katice Kovač, Mije Markež in Anice Šemrov.
MO se vsem, ki so pripomogli k tako lepo uspelemu izletu,-najtopleje zahva-’juje.
Osebne novice
G. Jože Jurak je z novim letom prevzel dušnopastirsko službo za slovenske rojake v San Martinu in okolici.
Kristina Duričeva, najmlajša poverje-nica Svobodne Slovenije, je morala _ na težko operacijo v nemško _ bolnišnico. Svobodna Slovenija ji želi čim prejšnjo ozdravitev.
SAN JUSTO
V nedeljo 20. decembra 1959 je župnik Msgr. Marcon slavil srebrnomašniški jubilej. Za to slavnost je farni odbor pripravil artistični večer, na katerega je poleg drugih narodnosti povabil tudi Slovenski pevski zbor Gallus, ki je nastopil s slovenskimi narodnimi in argentinskimi pesmimi.
LANUS
Nova maša g. Franca Burje
Slovenska vas je v dobrem mesecu doživela že tretje veliko slavje. Po blagoslovitvi prve slov, cerkve v Argentini in novi maši g. J. Lužovca je bila 20. decembra 1959 nova maša frančiškana p. Franca iz ugledne Burjeve družine v Slov. vasi.
Na novo mašo je prišlo veliko rojakov. Med' novomašnikovimi vaščani iz Prikrnic sta bila zlasti župnika France Novak iz Ituzaingo-a in njegov brat Štefan iz Tristan Suareza, med morav-
pan Lavrič. Med gosti je bilo več deklet in fantov v narodnih nošah.
Pred vstopom v cerkev je svojemu bratu novomašniku izročila križ njegova sestra gdč. Milka, oče in mati sta mu pa dala svoj blagoslov. Slovenski pevski zbor je pod vodstvom Mirka Špacapana novomašniku zapel v pozdrav pesem ‘Novomašnik! bod pozdravljen”. Med mašo je ta zbor pel Hladnikovo latinsko mašo. Novomašniku so pri nje-
vs* na veletomboln
ce, Podstudenšek Janez, Jakoš Stanko in Tone Bidovec so prispevali delo; od dveh žimnic je eno Babnik Jože, ki ju je naredil, povsem daroval, drugo pa zaračunal po znižani ceni; mreži in pregrinjala je poceni oskrbela družina Kočar; nakup druge žimnice in kar je stroškov z mrežama in pregrinjali etc., financira z nabirko odsek Slov. misijonske zveze San Justo, in sicer so doslej darovali sledeči tele vsote:
Anton Komidar, 100; Ana Butul, 55; Ana Malovrh, 20; družina Oblak, 100; Oblak Feliks, 50; družina Zupanc, 300; druž. Ozimek, 100, N. N., 40; Lavrih Janez, .200; druž. Kovačič, 50; Zakrajškovi, 50; Dacar Rudolf. 50; N. N. 10; druž. Vehovec, 50; druž. Volk, 30; Kremžar Marko, 50; N. N. 20; F. Telič 50; Pavle Novak, 30; N. N., 50; Makovec Jože, 50; Habjan, 50; in Kavčič Štefan 70.
Vsem tisočkratni misijonski Bog plačaj!
Opozarjamo vse udeležence vele-tombole, da lahko začno prihajati na prostor že okrog 13, čeprav se klica-canie številk začne šele ob 17! Naročenih je veliko število stolov in miz, da bodo skoraj vsi lahko sedeli. Ker pa je izposojevalnina vsega tega izredno zrasla, zato bomo letos še posebno primorani poprositi za prostovoljne prispevke, ki se bodo pobirali ob vhodu in za katere se lepo priporočamo!
” ob 17!
SLOVENSKA MISIJONSKA ZVEZA
govi prvi daritvi Begu asistirali gg. lazarista vikar Janez Petek in Lado Lenček in salezijanec Ivan Lužovec, novomašni pridigar je bil žpk: France Novak. Pri novi maši je pa bilo pred glavnim oltarjem več patrov in bogoslovcev argent. frančiškanske province.
Novomašna gostija je bila v Slovenskem domu. Na njej je najprej govoril župnik g. France Novak, za njim g. Janez Hladnik kot krajevni župnik, v imenu lazaristov g. vikar Janez Petek, v imenu vaščanov iz Prikrnic g. Ivan Kopač, v imenu Društva Slovenska vas Maks Jan, v imenu slov. dušnega pastirstva g. Jože Jurak, p. Samuel v imenu argent. frančiškanske province, župnik g. Štefan Novak kot novomašni-kov sosed iz Prikrnic 'in g. Lavrič kot biv. moravški župan. Nazadnje je spregovoril novomašnik ter se zahvalil svojim ' staršem, sestrama in peterim bratom, od katerih sta dva bogoslovca, da so mu pomagali doseči duhovski poklic.
Novomašno slavje je potekalo v čisto slov. novomašnem vzdušju, ki ga je povečeval še eden frančiškanskih bogoslovcev, ki je vzel v roke harmoniko in pokazal, da ta glasbeni inštrument poznajo tudi za samostanskimi zidovi.
M. J.
ROSARIO
V nedeljo 13. decembra 1959 smo imeli mašo za pok. škofa dr. Rožmana tudi Slovenci v Rosariu.
Pri slovenskih šolskih sestrah v ul. Cordoba 1616 smo se zbrali kar v lepem številu. Ker nimamo svojega slovenskega duhovnika, smo naprosili g. Franceta Jakopa, stolnega kaplana iz San Nicolasa. Kakor vedno, se je tudi tokrat rad odzval naši prošnji in prišel maševat. O velikem pokojniku je ime!
besedah v spo-Rožmanu je bilo Vsem hudo, kajti, vsi smo se v Rosariu pripravljali, da da bi mu ob obisku rojakov v tem mestu pripravili čim lepši sprejem in vsakemu omogočili razgovor z njim, kdor bi le hotel. Bog pa je odločil drugače ter je svojega zvestega služabnika poklical k sebi, da mu po teži križa podeli tudi njegovo plačilo. Pr.
Paraguayski predsednik gen. Stroes-sner je dopisniku UP izjavil, da so tamo-šnji uporniki za zadnje izgrede dobivali navodila in denar iz Kube.
Zavarovalnica
La Holando - Sudamericana
Compañía de Seguros Soc. Anónima
Agencia Buenos Aires Avda Alera 619/IV T. E. 31-9281, 32-5331
Zastopnik MILAN KRIŽ
Sprejema vsakovrstna življenska in splošna zavarovanja.
Za rojake telefonska številka 70-0561
Slovenska kulturna akcija je po uspelem zaključku svoje prve umetniške a-kademije pripravljena organizirati podobno umetniško šolo s pričetkom v zgodnji jeseni 1960., če se priglasi primerno število dijakov, ki so voljni obiskovati šolo skozi pet let. Javiti se je pjismeno ali ustno (po možnosti v dopoldanskih urah, razen v ponedeljkih in sobotah) pri SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia do konca januarja 1960.
članstvu S.F.Z. in S.D.O. ter vsem prijateljem sporočamo, da sprejemajo prijave za izlet vse odbornice in odborniki obeh organizacij v nedeljo na misijonski tomboli. Izlet bo v nedelio 17. januarja t. 1. v Parque Pereyra. Ob 7.30 bo skupna maša v Slovenski kapeli, nato zajtrk, odhod od Slovenske hiše bo ob 8 30.
Odbora S.F.Z. in S.D.O.
Poročilo odbora za postavitev Slomškovega doma v Ramos Mejia
Stavbišče na ulici Castelli, med Avdo. San Martip in Bolivar, je kupljeno in prepisano jna nadškofijo Buenos Aires. Z nadškofijo je nrnvnvlima proti-pogodba, da je stavbišče popolna last slovenske skupnosti in ga ta lahko proda ali prepiše kadar in komur hoče brez kakršnekoli odškodnine nadškofiji. Ta pogodba je vsakomur na vpogled pri bla-gainiku g. Bruli, Cabral 468, R. Mejia.
KerJseli odbor svoje delo postaviti na trdno podlago, da bo mogel svoje obveznosti plačevati in v doglednem času začeti z zidavo, bo prosil za redne prispevke, ki naj bi bili po 5 pesov na dan za tiste, ki zaslužijo. Odbor upa, da jih bo" več, ki bodo zmogli več, ve pa tudi, da bo nekaj tak’h, ki po 5 pesov na dan ne bodo zmogli, če bodo zagotovljeni redni prispevki, potem ni nobenega dvoma, -da bo Slomškov dom postal resnica. Zato pa žrtvujte, pomagajte, navdušujte!
Odbor
Izlet Družabne pravde bo v nedeljo 17. ianuarja na otok Hiawatha. Zbirališče v pristanišču v Tiarah. Odhod iz pristanišča ob pol deseti uri. Ob enajsti uri bo na otoku sv. ma«a. Hrano naj prinese vsakdo s seboj. Pijača bo na razpolago pri upravitelju g. Pircu. Za dobro voljo raj nosVrhi nove vrste srečelov. Vsak u-deleženec izleta naj prinese za ta sre-čolov mali dobitek. S temi dobitki bo nato srečolov in bo seveda vsakdo nekaj zadel. — Poleg članov vabimo na izlet tudi vse prijatelje DS in njihove družinske člane.
Družabna pravda
S smrtjo g. Antona Pavlovčiča je zapadel 56. posmrtn. primer v izplačilo. Vabimo v=e člane Društva Slovencev, ki so z vplačili v zaostanku, da v lastnem interesu poravnajo zaostanke.
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B MJ M A M S. St. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
ESL0VEN1A UBRE
Editor responsable: Milos Star© Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N7 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N7 S824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto
1960 za Argentino S 340.—.
SLOVENSKE DRUŽINE
preživite počitnice v slovenskem počitniškem domu v Dolores v cordobskih hribih!
Poslužite se vožnje z vlakom, kjer plačajo otroci do dvanajstih let le polovično vozovnico. (V drugem razredu sedeži niso leseni, in je potovanje kar udobno). Vlak, ki odpelje iz Retira ob 8h zvečer, dospe v mesto Cordoba okoli 8h zjutraj. Prestopiti morate na drugi vlak, ki navadno že čaka na postaji. Ker sedeži na tem vlaku niso rezervirani, je bolje, da pohiti eden naprej in skuša dobiti prostor. Lepo, prijetno vožnjo boste nadaljevali v isti smeri, odkoder ste prišli; če morete dobiti prostore na levi strani, je bolje, ker se peljete precej časa ob vodi in je razgled lepši. Vlak je krajeven, zato na vseh postajah ustavi. Do “PUNILLA”, kjer vi izstopite, vozi približno 4 ure. Postaja je zasilna, zato morate sprevodnika še posebej opozoriti, da bo vlak ustavil. Dobro je, če pišete natančno kdaj boste prišli, da vam lahko pride kdo naproti. Po dolgi vožnji boste utrujeni in hoja v hrib, čeprav le 10 minut, z malimi otroci in težko prtljago, ni prijetna.
Rozkošja v počitniškem domu ne boste našli. Prostorne sobe so zadostno opremljene, postelje so udobne. G. prof. dr. Hanželič je poskrbel tudi za lepo zunanjost, saj je ves vrt pred hišo zasajen s cvetjem. Skrbno pripravljeno, močno hrano tudi ne bi zamenjali s hotelsko, kjer bi plačali dvojno oskrbnino.
Za otroke do desetih let je g. dr. Hanželič določil le polovično ceno, za najmlajše, če ne zasedejo postelje, pa po dogovoru.
Vreme je letos letoviščarjem zelo naklonjeno. Topli dnevi, krasni za kopanje in prijetno hladni večeri. Otroci se brez nevarnosti kopajo v bližnjem potoku, za tekanje in igranje jim ne manjka prostora. Na izlete lahko gredo že prav majhni otroci, ker ne zahtevajo večjih telesnih naporov.
čist gorski zrak, sonce, voda, okrepijo telo, slovenska šala in pesem poživita duha, da morete z večjim veseljem začeti z vsakdanjim delom.
MENDOZA
Razmerje med Društvom Slovencev in Slovenskim pevskim zborom je sedaj dokončno urejeno tako, da je pevski»zbor pravi odsek Društva Slovencev.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Če potrebujete dobro zapestno uro, budilko ali zlatnino Vam svetuje
LOJZE NOVAK
izključno zastopstvo za Slovence
ZLATARNA CALOS Avda. de Mayo 338, Ramos Mejia
Če omenite tale oglas 20% popusta
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
Lojze Novak
izključno zastopstvo FOTO OPTIKA
B! Et II E BK A
Avda. de Mayo 311, Ramos Mejia
svetuje in se priporoča.
SOLIDNE CENE IN DELO
Če se boste sklicevali na tale oglas, boste pri nakupu dobili 20% popusta.
Na svidenje na wIliriji

s nt
NE OBLA&AJ VEČ!
Kupi hladilnik sedaj šivalni stroj Zig-Zag in druge štedilnike na plin in petrolej avtomatične in druge pralne s loščilce, sesalce, mešalnike ventilatorje General Electric ter še vse druge električne predmete ' z velikim popustom, ki velja samo do 6. januarja
POSEBNO UGODEN NAKUP
Kupi svoj šivalni stroj brez predplačila in na štiriletno odplačevanje. — Z desetaki ga lahko odplačaš! — GARANCIJA 10 LET. Oglej, preizkusi in nabavi si ga!
za	$ 15.300—
za	„ 6.900—
za	„ 4.900,—
e za	„ 3.900—
za	„ 1.490.—
za	„ 1.290—
CERRITO 2245
LOMAS DEL MIRADOR
Blagoslovljeno ter srečno novo leto želimo vsem rojakom in obiskovalcem trgovine R E G A L O S F L 'O R E S T A
JOŽE IN MAJDA BEPOVŽ
Medina 81	Capital
škimi farani pa med drugim biv. žu-
lep govor. Ob njegoyjh min umrlemu škofu
3QVMNICA LA HOLANDO SUDAMERICANA S. A. ŽELI VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM SREČNO NOVO LETO!