V počastitev praznika občine Kranj bodo jutri ob 17. uri v Preddvoru odprli nov otroški vrtec Jesenice — Gorenjska oblačila gradijo na Jesenicah nov obrat, v katerem bo proizvodnja bolj 8 6 igralnicami, kije prva večja pridobitev tretjega samoprispevka. — Foto: F. Perdan sodobna ...
Leto XXX. - Številka 57
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
N E Z
Kranj, petek 29. 7. 1977 Cena: 3 din
'List izhaja od oktobra 1M7 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Vsa naša letošnja praznovanja, posebno tista, ki so namenjena spominom na dogodke iz naše revolucionarne preteklosti, so na svojstven način povezana z dvojnim jubilejem tov. Tita in jubileji naše partije. To velja tudi za naš praznik, praznik občine Kranj. Iskra upora proti okupatorju ukresana s streli pod Storžičem prve dni avgusta 1941. leta, le nekaj dni po sklepu CK KPS in vodstva OF slovenskega naroda o oboroženi vstaji na Slovenskem, je bila logična posledica predhodnega dolgotrajnega boja kranjskega proletariata pod vodstvom komunistov za razreševanje nasprotij takratne družbe. Z začetkom oboroženega boja borci prve kranjske čete začenjajo na območju naše sedanje občine novo obdobje v procesu, ki je začet s prihodom tov. Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije 1937. leta in ki do danes še ni končan, je pa v temeljih spremenil našo družbo. Po štirih letih trdih bojev smo si izborili nacionalno osvoboditev in ustvarili temeljne pogoje za politično, gospodarsko in kulturno preobrazbo družbe. V 40. letih Titovega vodenja našega delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije in jugoslovanske državne skupnosti smo dosegli napredek, za katerega bi drugod potrebovali stoletja.
Na splošno je po osvoboditvi doživljala svojo družbeno in gospodarsko preobrazbo tudi naša občinska družbeno politična skupnost. Pridobitve narodnoosvobodilnega boja, predvsem pa uveljavitev samoupravnih odnosov v proizvodnji, so omogočili Kranju šele poln gospodarski in družbeni razvoj. Zato smo vse povojno obdobje priča nenehni rasti našega gospodarstva in uspešnega razvoja družbenih dejavnosti. Ustvarili smo realne materialne in družbene pogoje za še nadaljni razvoj in krepitev naše samoupravne občinske družbeno politične skupnosti.
Če je bistvo sedanjega trenutka naše socialistične revolucije v dejanskem osvobajanju človeka in v tem, da delavec v združenem delu postane pravi gospodar plodov svojega dela, s tem pa edini nosilec oblasti in vseh pravic, ki mu kot ustvarjalcu materialnih dobrin gredo, potem bodo morala biti tudi še v bodoče prizadevanja za uveljavitev zakona o združenem delu v središču naših družbeno političnih in organizacijskih aktivnosti. Zakon o združenem delu s svojimi določili postaja osnovno gibalo delovanja gospodarstva, dvig produktivnosti dela pa med najpomembnejšimi usklajevalci celotnega gospodarskega in družbenega razvoja občine. Le z uresničitvijo teh dveh ključnih nalog bomo uspeli uresničiti smelo zastavljeni program bodočega družbenega in gospodarskega razvoja občine.
V prepričanju, da bomo v tem enako uspešni, kot smo bili v uresničevanju vseh dosedanjih nalog, praznujemo svoj letošnji občinski praznik, ob katerem vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitam. Predsednik skupščine občine Kranj
Tone Volčič
1.
a
v
g u
s i
o b
č
Biltfi
1
n s
k
i
P r a z n
•
k
J
e s e n
•
c
•
i n
K
a n
J
a
Spopad jeseniških partizanov z Nemci 1. avgusta leta 1941 na Obranci, to je na visoki planoti Mežaklje, je bil takrat eden najbolj očitnih znanilcev, da se je prebivalstvo tega dela Gorenjske odzvalo pozivu komunistične partije Jugoslavije k oboroženemu odporu zoper okupatorja in hkrati znanilec porajanja novega, takrat vsaj za večino šele komaj slutenega družbenega reda.
Jeseniški občani smo si, zavedajoč se predvsem moralno-politične-ga pomena tega spopada, izbrali 1. avgust — to je dan bitke na Obranci — za svoj občinski praznik.
Letošnjemu praznovanju občinskega praznika daje še poseben značaj praznovanje 40-letnice prihoda Tita na čelo KPJ, njegovega 85. rojstnega dne in 40-letnice ustanovnega kongresa KPS na Cebinah. S temi jubileji je dogodek 1. avgusta 1941 na Obranci vzročno povezan, saj je bil logična posledica prizadevanj KP pod vodstvom tovariša Tita za osvoboditev in za vzpostavitev družbenega sistema, ki je z našo ustavo dobil pečat samoupravnega socializma.
Ob praznovanju občinskega praznika se prebivalci jeseniške občine spominjamo in izražamo spoštovanje dogodkom NOB in žrtvam našega boja. Spominjamo pa se tudi več kot trideset let povojnega obdobja, izpolnjenega z zanosom obnove porušenih domov in graditve nove Jugoslavije; nove tako z vidika zgradb, cest, tovarn, šol itd., kot z vidika družbenih odnosov. Vsi ti spomini in dosežki v preteklem obdobju nas lahko navdajajo s ponosom in nas hkrati vzpodbujajo k nadaljnjim prizadevanjem v sedanjem in v prihodnjem obdobju. Take, na uspehih preteklosti sloneče vzpodbude, so nam potrebne zaradi sedanjih težav, naporov in iskanj najboljših rešitev za dosego ciljev, za katere smo se odločili in jih napisali v našem družbenem planu ter v drugih dokumentih. To so samoupravno izražena hotenja delovnih ljudi in občanov in hkrati obveza do žrtvovanj v NOB ter do nas samih.
Predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar, dipl. iur.
XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
OD 5. DO 15. AVGUSTA
MEDNARODNI
GORENJSKI
Praznik bratskih republik
Narodi bratskih republik Bosne in Hercegovine ter Hrvatske so praznovali v sredo, 27. julija, dan vstaje. Obletnico začetka oboroženega boja zoper okupatorje in njihove pomagače so proslavili s številnimi delovnimi zmagami in dosežki. Voditelji SR Hrvatske in SR Bosne in Hercegovine sprejemajo ob prazniku številne čestitke. Med drugim jo je poslal tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher in zapisal, da sta bratstvo in enotnost trdno jamstvo za miren in ustvarjalen razvoj naše skupne domovine in pogoj za njeno neodvisnost.
Zahvala za sožalja
Zvezna konferenca SZDL je ob prezgodnji in nenadni smrti njenega predsednika Dušana Petroviča-Šaneta prejela številne sožalne brzojavke. Poslali so jih delovni ljudje in občani, organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, diplomatska in konzularna predstavništva, naši ljudje, zaposleni na tujem itd. Zvezna konferenca se za izraze sožalja vsem, tudi sredstvom javnega obveščanja, naj topleje in najiskreneje zahvaljuje.
Banka odobrila posojila
Izvršilni odbor Ljubljanske banka je na torkovem zasedanju odobril več pomembnih posojil. Banka je pristopila k samoupravnemu sporazumu sklada za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov do leta 1980 in se odločila dajati ugodnejša potrošniška posojila občanom, ki jih je prizadel potres. Izračuni so pokazali, da so sedanja posojila prepičla in da je škoda večja od pričakovane in prvotno izračunene. Bančni izvršilni odbor je nadalje sklenil sodelovati pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev v rudniku živega srebra v Idriji in pomagati pri modernizaciji železniškega prometa v Sloveniji. Razen Ljubljanske banke bosta dali železničarjem posojila tudi mariborska in koprska banka. Posojila bo deležna tudi železarna v Što-rah, ki namerava zgraditi drugo elektroobločno peč, in republiška skupnost za ceste, ki bo denar potrošila za gradnjo druge faze Karlov-škega mostu v Ljubljani.
Neodgovorno zviševanje cen
Zvezni svet Zveze sindikatov Jugoslavije opozarja na neodgovorno zviševanje cen, kar je povzročilo, da so letos življenjski stroški že za 14 odstotkov višji od lanskih. Posebno pri živilih je bil porast cen najvišji, čeprav je skrb za hrano eden največjih stroškov vsake družine. Predstavnik zveznega sindikata Šef čet Jašari se sprašuje, kako bodo podražitvam kos družine z najnižjimi osebnimi dohodki in upokojenci. Takšna gibanja utegnejo imeti dolgoročne posledice in lahko razvrednotijo dosežene uspehe.
Sprejem pri Titu
Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ Josip Broz-Tito je sprejel na Brionih zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generala armade Nikola Ljubičica z najožjimi sodelavci. Pred odhodom v Tanzanijo in Zambijo pa je predsednik sprejel tudi člana predsedstva SFRJ Vidoja Žarkoviča. Leta odhaja na čelu naše delegacije na uradni obisk v omenjeni prijateljski afriški državi.
Z Rudnega polja se bo jutri poslovilo 432 mladincev, študentov prvega letnika višjih in visokih šol, udeležencev Mladinskega učnega centra Pokljuka 77. Mladinci, ki so se urili predvsem v praktičnih vojaških veščinah, so bili iz občin Ljubljana (200),Jesenice(35), Radovljica (36), Škofja Loka (45), Tolmin (25), Tržič (21), Kranj (21). Namen izobraževanja in usposabljanja študentov je predvsem doseči potrebno znanje in veščine, ki so neobhodni, da bi se lahko tudi študenti vključili v oboroženo borbo, in to še preden odslužijo vojaški rok. Z idejnopolitičnim delom v samem izobraževanju in z drugimi aktivnostmi pa naj bi se med študenti razvijala ljubezen do naše samoupravne socialistične skupnosti, bratstvo in edinstvo, tovarištvo in hrabrost za obrambo domovine. Mladince so med urjenjem obiskali komandant ljubljanskega armadnega območja Franc Tavčar-Rok in tudi predstavniki posameznih občin in se z njimi ter z njihovimi starešinami pogovarjali o načinu življenja in dela v tem centru. (ABV) — Foto: F. Perdan
JESENICE
V sredo, 27. julija, so se zbrali sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov in se pogovorili o delu v prihodnjem obdobju, predvsem o pripravah na volitve, o evidentiranju kandidatov, o organiziranju Zveze komunistov v krajevnih skupnostih in o uresničevanju zakona o združenem delu. V občini naj bi v dveh največjih krajevnih skupnostih, na Savi in na Plavžu začeli z novo organiziranostjo ZK. Sekretarji so opozorili na težave, ki jih imajo predvsem v krajevnih skupnostih z neaktivnostjo nekaterih članov ZK.
D. S.
Člani komisije za kulturo pri predsedstvu- občinske konference ZSMS so na zadnji seji razpravljali« o okvirnem programu za prihodnje obdobje in pregledali rezultate ankete, ki so jo izvedli v posameznih kulturnih društvih v občini. Z njo so hoteli predvsem ugotoviti, kako se mladi vključujejo v delo kulturnih društev oziroma s kakšnimi problemi se srečujejo. Anketa je pokazala, da je mladih premalo v teh društvih, večinoma sodelujejo le pri izvedbi proslav. Izjema sta le kulturna društva na Hrušici in na Javorniku, kjer so mladi zelo aktivni na vseh področjih kulturnega življenja.      J. R.
Na zadnjih volitvah v železarni Jesenice so mladinci pomagali urejati posamezna volišča, ki jih je potem pregledala in ocenila posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij železarne. Najlepše so mladinci uredili volišča v Jeklarni, Profilarni, Valjarnah debele pločevine, Valjarni žice in profilov ter v Strojnih delavnicah Javornik.
' J.R.
V ponedeljek, 25. julija, so bile redne seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice, na katerih so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev, predlog programa dela skupščine občine za obdobje julij 1977 do aprila 1978, poročilo sodnika za prekrške, predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine, razrešili občinskega javnega pravobranilca ter sprejeli predlog programa in predlog za sklenitev družbenega dogovora o skupnem financiranju lokalne radijske postaje Triglav Jesenice. Razen tega so poslušali še informaciji o poteku sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in predlog odloka o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih dejavnosti za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 ter na seji zbora združenega dela dopolnili statut Centra srednjih šol Jesenice, odlok o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine ter potrdili samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo VIZ Jesenice.
D. S.
TRZIC
Občinska konferenca SZDL Tržič se je začela pospešeno pripravljati na volitve leta 1978. V veliko pomoč ji je lanska ocena delovanja delegatskega sistema, ki opozarja na težave in pomanjkljivosti. Mednje sodijo predvsem krčenje delegacij po krajevnih skupnostih, saj je postopek za nadomestne volitve zapleten, slabo delovanje konferenc delegacij in še vedno precej nejasna vloga družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Precejšen problem je tudi povezovanje delegatov za republiško in zvezno skupščino. Odstraniti ga utegne spremenjen statut občine, ki ga v Tržiču že nekaj časa snujejo. Razveseljivo pa je, da evidentiranje kandidatov ni kampanjsko, temveč načrtno in dolgoročno. Le tako bodo lahko prihodnje leto izvolili najboljše in najprimernejše kadre ter jih tudi primerno razporedili, tako da posamezni organi in organizacije ne bodo kadrovsko osiromašeni. V tržiški občini bodo med prijavami na volitve ocenili vsakega delegata, delegacijo, vodilne in družbenopolitične delavce. M. Krsnik
Osrednja spominska plošča ustreljenim talcem
Jesenice — Pretekli teden so, kot smo že poročali, poleg sedanjega spomenika na Belem polju odkrili osrednjo spominsko ploščo petinštiridesetim ustreljenim talcem. Novo
Razstava »Zaječar v NOB« v Tržiču
Tržič — Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič in Zgodovinski arhiv iz Zaječara sta na pobudo družbenopolitičnih organizacij iz Tržiča in Zaječara pripravila razstavo v tržiškem paviljonu z naslovom »Zaječar v NOB«. V jeseni letos pa namerava tržiški muzej predstaviti podobno razstavo v Zaječaru, kjer naj bi v zgoščeni obliki prikazali razvoj in potek NOB v Tržiču in v okolici.
Z razstavo se začenja medsebojno kulturno sodelovanje Tržiča in Zaječara. Razstava je na ogled vsak dan do 8. avgusta od 16. do 18. ure v tržiškem paviljonu NOB.
J. Šter
obeležje pa še ni dokončano. Člani krajevnega odbora ZZB NOV bodo okrog njega postavili še manjše kamne in nanje pritrdili ploščice z imeni ustreljenih talcev na Belem polju. Tako bo Hrušica dobila še eno spominsko obeležje, ki bo krajane spominjalo na grozote in trpljenje v minuli vojni. Druga etapa obeležja bo izgotovljena do prihodnjega krajevnega praznika na Hrušici.
J.R.
PARTIZANSKI DAN NA POLJANAH
Krajevna organizacija ZB NOV Blejska Dobrava je v soboto, 23. julija, pripravila na Poljanah »partizanski dan« v počastitev dneva vstaje. Srečanja se je udeležila skoraj večina članov ZB NOV z družinami. Nekdanji borci so obujali spomine na vojne dni in govorili o sedanjih nalogah. Pomenili so se tudi o pripravah na praznovanje krajevnega praznika 28. avgusta. Ob tej priliki bodo povabili tudi pobratene krajane iz KS Grgarske Ravne.
AL
Afriko vznemirjajo spopadi
KAIRO, ADIS ABEBA — Na meji med Egiptom in Libijo orožje že drugi dan molči, toda napeto ozračje še ni popustilo! Takšen bi bil lahko kratek in jedrnat oris položaja n* fronti, ki se je razplamtela nafe%> in nepričakovano. Pri prenehanju bojev med pomembnima arabskima državama na afriški celini sta imela važno vlogo glavna mirovna posredovale* alžirski predsednik Huari Bumedien in voditelj palestinske osvobodilne organizacije Jasef Arafat, ki je tudi s tem potrdil domneve, da palestinsko gibanje in njegov voditelj za arabski svet nista tako nepomembna. Se vedno pa ostaja nejasno vprašanje, kakšno vlogo imat* pri tem spopadu velesili Združene države Amerike in Sovjetska zveza oziroma druge gospodarske in vojaško močne države sveta. Brez dvoma je egiptovsko libijski spopad potrdil vpliv velesil na omenjeni arabski državi. Egipt se je sporekel s Sovjetsko zvezo in se trdneje navezal na Združene države, za Libijo pa je značilno obratno. Libijskega predsednik* Gadafija so na primer med zadnjim obiskom v Moskvi sprejeli z vsemi mogočimi častmi. D* vlada interes za pomiritev med Egiptom in Libijo, potrjujejo tudi glasovi iz drugih arabskih in afriških držav. Bumedienu in Arafat u sta se pri mirovnih prizadevanjih pridružila tudi kuvajtski in iraški zunanji minister.
Mirovni načrt posredovalcev, ki ga sprti strani še nista v celoti sprejeli bi lahko strnili V tri glavne točke: prenehanje bojev, začetek pogajanj in prekinitev medsebojnih obtoževanj ter propagandne vojne. Za zdaj je uresničena le prva točka. Sprti državi sta še posebno vztrajni pri medsebojnem obtoževanju. Nekateri listi so agresivnejši, drugi pa skušajo vplivati bolj pomirjevalno. Zanimivo je ponašanje nekaterih evropskih držav, predvsem Francije in Italije. Znašli sta se v nerodnem položaju, saj se jima je težko opredeliti za eno ali drugo stran. Tako Italija kot Francija želita obdržati z Egiptom in Libijo dobre odnose. Nič čudnega ni, če se je Italija že ponudila, da tudi posreduje v sporu med dvema pomembnima arabskima državama. Za mir med njima pa so še posebej zainteresirane neuvrščene države. Egipt in Libija sta pripadnika gibanja, obenem pa tudi enakopravna člana Organizacije afriške enotnosti.
Krvava vojna pa se je razplamtela tudi na južnem delu Afrike. Na Ogadenski planoti se bijejo redne etiopske vojšake enote in milica ter somalski vojaki in uporniki. Ogadenska planota leži v vzhodnem delu Etiopije. Etiopsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so somalski- sile vdrle 23. julija zjutraj na etiopsko ozemlje To naj bi bila po oceni poznavalcev razmer v tem delu Afrike posledica večmesečnih napetih odnosov med Etiopijo in Somalijo. Poročila z bojišča so si nasprotujoča, zato ne moremo trditi, katera stran je na bojišču močnejša in kako se utegne razvijati spor s kravavimi posledicami.
OTOK SE UMIRJA
COLOMBO — V Sri Lanki pričakujejo, da se bodo nemiri, ki so izbruhnili ob zadnjih volitvah, kmalu polegli. O obsegu nemirov ni točnih podatkov. Nekateri trdijo, da so volilni spopadi terjali najmanj 20 življenj, drugi pa menijo, da je bilo ob življenje največ 30 ljudi Na posameznih področjih Sri Lanke so ukinili policijsko uro in ublažili prepoved gibanja. Sicer pa so razultati udeležbe na volitvah vzpodbudni. Samo 12 odstotkov od 6,6 milijon* registriranih volilcev ni izkoristilo volilne pravice. Premočno je zmagala nova vladajoč* stranka nacionalistov (UNP), ki je dobila 139 od skupno 168 poslanskih mest. Sledijo ji tamilska osvobodilna fronta, stranka svobode in neodvisni ter cejlonski delavski kongres. Komunisti in trockisti niso dobili poslanskega sedeža. Včeraj se je nova vlada Sri Lanke sešla na prvo sejo.
NOV POSKUS NEVTRALNIH IN NEUVRŠČENIH
BEOGRAD — Na torkovem 42. zasedanju udeležencev beograjskega sestanka o varnosti in sodelovanju v Evropi v kongresnem središču »Sava« so neuvrščene in nevtralne države pripravile nov predlog za uskladitev stališč pri načinu razprave in trajanju jesenskega dela beograjskega zasedanja. Temeljni dokument za razpravo je še vedno predlog deveterice nevtralnih in neuvrščenih držav, ki je bil 35 delegacijam predložen 14. julija. Najbolj nasprotujoča in deloma tudi blokovsko obravana so stališča o uresničevanju sklepne listine iz Helsinkov, o odnosih med državami, o popuščanju napetosti in krepitvi varnosti ter sodelovanja v Evropi, o oblikovanju sklepne listine sestanka v Beogradu in o načinu dela jesenskega zasedanja v Beogradu. Konferenca naj bi razen dela na plenarnih zasedanjih uvedla tudi delo po komisijah,. Le-te bi morale začeti z delovanjem že pred plenarnimi zasedanji, katerih prvi shod je načrtovan za 27. september. Da bi bil predlog nevtralnih in neuvrščenih še bolj razumljiv, sta pripravili Švedska in Švica novo tolmačenje spornih točk. med katere sodi tudi nasprotje med Sovjedsko zvezo in državami varšavskega sporazuma, ki zagovarjajo, da kaže predvsem upoštevati prihodnji razvoj varnosti in sodelovanja v Evropi brez brskanja po preteklosti, in Združenimi državami, ki menijo obratno in želijo razpravo speljati na probleme človekovih pravic in humanitarna vprašanja, kar sodi h tako imenovani »tretji košari« sklepov iz Helsinkov.
ITALIJAN V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
RIM.NEVV YORK— Čeprav obiski italijanskih voditeljev v Združenih državah niso redki, še nobeden ni bil deležen takšne pozornosti kot zdajšnji obisk premiera Gulia Andreo- i ttija pri Carterju in sekretarju Vanceju. Američani so po vsemu sodeč voljni podpreti Andreottija pri uresničevanju zastavljene politike, vendar ga v isti sapi tudi opozarjajo, naj komunistom še naprej zapira vrata do vlade, vendar naj z njim in z drugimi strankami še naprej tako spretno sodeluje pri odstranjevanju gospodarskih težav ter odpravljanju kriminala in teorij Androttijeve vlade se namreč za italijanske razmere že dolgo drži na oblasi. Znano je, da so zadnje italijanske vlade vzdržale največ do deset mesecev. Brez dvoma bo italijanski voditelj terjal od Carterjeve administracije še večjo gospodarsko pomoč, da bo gospodarstvo sosednje države še bolj trdno. Predvsem gre za posojila, za večja ameriška vlaganja in za privoljenje Carterja, da pomaga Italiji zgraditi 12 jedrskih elektrarn. Energija je namreč za Italijo boleča točka. Takšna odločitev za Carterja ne bo lahka, saj je med glavnimi zagovorniki neširjenja jedrske energetike.
Prireditve ! ob občinskem prazniku
Jesenice — V počastitev letošnjega občinskega praznika bodo v petek, 29. julija, v delavskem domu na Jesenicah odprli tradicionalno slikarsko razstavo članov likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar. Odprli jo bodo s kratkim kulturnim programom, v katerem bo sodeloval moški oktet iz Žirovnice. V soboto, 30. julija, bo dopoldne v športnem parku v Pod-mežakli odbojkarski turnir za moške in ženske ekipe, ob 18. uri pa koncert pihalnega orkestra jeseniških žele-zarjev v spominskem parku na Plavžu. Če bo slabo vreme, se bodo godbeniki predstavili v gledališču Tone Čufar.
V nedeljo, 31. julija, bo ob 9. uri tradicionalni mednarodni turnir v balinanju v Bazi na Jesenicah, obenem pa v letnem kopališču otvoritev prvenstva v plavanju za Pokal mesta Jesenice.
Prireditve se bodo nadaljevale v ponedeljek, 1. avgusta, ko bo ob 17. uri slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice v sejni dvorani na Jesenicah. Delegacija bo ponesla venec na spominsko obeležje na Obranci na Mežakli, po slavnostnem govoru predsednika skupščine občine Slavka Osredkarja pa bodo podelili pet Čufarjevih in pet Gregorčičevih plaket, ki jih vsako leto podeljujejo najbolj uspešnim posameznikom ali skupinam za
Popravek
V sestavku »Zelja za novo sezono - več pevcev« 26. 7. nam je tiskarski škrat povzročil kar dve napaki. V podnaslovu slike bi moralo pisati, da pevci vadijo dvakrat ali trikrat tedensko, v tretjem odstavku članka pa »in s temi pesmimi, ki jih že obvlada« in ne » s tremi...« Zboru in bralcem se iskreno opravičujemo.
delo na kulturno-umetniškem in na športnem področju.
1. avgusta pa podeljuje jeseniška železarna nagrade za uspešne inovacije in delo na novatorskem področju. Podelili bodo nagrado No-vator leta in inž. Lambert Pantzovo nagrado za življenjsko delo iz metalurgije. Razen tega pa borci in mladina pripravljajo za nedeljo, 31. julija, orientacijski pohod ob spominskih obeležjih občine ter tovariško srečanje na Plavžu. D. S.
SVEČANOST V PODBREZJAH
Podbrezje — Družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Podbrezje bodo v soboto, 30. julija« ob 20. uri pripravile spominsko svečanost na Bistriškem klancu. S tem bodo počastili spomin na znane bistriške dogodke 26. julija 1942, ko je okupator v Bistriškem klancu pobil 59 talcev in požgal tri domačije. Na svečanosti bo sodelovala tržiška godba in pevski zbori. A. P.
Občinski konferenci SZDL Kranj in Jesenice pozivata vse hišne svete, lastnike hi« ter delovne organizacije, da izobesijo zastave in primerno dekorirajo izložbe v počasti' tev občinskih praznikov.
Zastave naj bodo izobešene v dneh od 29. julija do 1. avgusta.
Vsem občanom iskreno čestitamo k prazniku.
Občinska konferenca SZDL Kranj Občinska konferenca SZDL Jesenice
w
Ženske v obrambi in samozaščiti
Okoli 43 odstotkov je zaposlenih žensk, v sistemu splošne ljudske obrambe pa jih je le od 3 do 11 odstotkov — Ko bi ženske poznale konkretne zadolžitve, bi se številčneje odzvale
Novi zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti enakopravno obravnava tudi vlogo in dejavnost žensk. Analize od vsepovsod pa opozarjajo, da je žensk v sistemu splošne ljudske obrambe bore malo, le od treh do enajst odstotkov jih je vključenih, te pa so večinoma voditeljice socialnih ekip, njihova udeležba pa se čuti morda le še v gospodarskih komisijah in v civilni zaščiti.
Zasnova sistema splošne ljudske obrambe izhaja iz izkušenj NOB, v kateri je 600.000 žensk sodelovalo v odporu, uspešno sodelovalo na vseh položajih. Nujno je zato treba poskrbeti za enakopravno zastopanost žensk v pripravah na ljudski odpor. Ce se ženske ne bodo številčneje odzvale, potem nikakor še ne moremo govoriti o po-družabljanju ljudske samozaščite. Danes jih je 43 odstotkov zaposlenih, ne najdemo pa jih kot aktivne družbenopolitične delavce v krajevnih skupnostih. Zakaj?
Ženska je danes dvojno obremenjena, z delovnega mesta v organizaciji hiti na delovno mesto doma. Vendar bi tudi današnja, vsestransko zaposlena žena sodelovala v krajevni skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah, ko bi jo kadrovali in ko bi — tako je poudarila na nedavnem posvetu sveta za aktivnost žensk jeseniške občine ena izmed udeleženk — ženske poznale svoje konkretne zadolžitve. Odbori za ljudsko obrambo in. družbeno samozaščito naj bi bili kadrovsko sestavljeni vsaj iz 30 odstotkov mladih in 30 odstotkov žensk, v svetih krajevnih skupnosti, kjer zdaj žensk sploh ni, pa naj bi poslej bile tudi ženske. Nerazumljivo je, da ženske sodelujejo v vseh oblikah civilne zaščite, niso pa jih volili v štabe civilne zaščite!
Ženske naj bi poslej našle svoje mesto v krajevni skupnosti, v njenih organizacijah, v sistemu splošne ljudske obrambe. Brez konkretnih programov in konkretnih zadolžitev se bodo le težko odzvale, brez resnično smotrnega kadrovanja prek aktivov žensk v krajevnih konferencah SZDL bomo še vedno ugotavljali, da nismo vključili vseh občanov in podružabljali sistema obrambe in samozaščite. Morda bo akcija za vključevanje večjega števila žensk videti res kampanjska, je pa skrajni čas, da se začne, kajti vse do zdaj je ženska stala ne po lastni krivdi in ne po svoji nezainteresiranosti preveč ob strani. Nanjo smo pozabili, na delovno ženo in na kmečko ženo, jo zanemarjali pri vseh volitvah, čeprav je že zdavnaj dokazala, kako pomemben delež je sposobna prispevati na vseh področjih družbenega razvoja. Z vzgojo, s predavanji, s konkretnimi zadolžitvami v kraju, kjer živi, je današnjo žensko treba aktivno vključevati, računajoč na njen pomemben prispevek tudi v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite.
D. Sedej
Tehnična kultura zašepala
Čeprav tehnična kultura bistri um in navaja ljudi k ročnim spretnostim, je njena organiziranost zadnje čase opešala — Manjka organizatorjev in mentorjev, pa tudi denarja — Ločani in Tržičani najslabše organizirani
Kranj — Nekdanja organizacija Ljudske tehnike, ki se je preimenovala v organizacijo za tehnično kulturo, je organizacijsko in kadrovsko oslabela, čeprav je dejavnost še vedno živahna. Vendar je preveč zožena na mesta in večje kraje, premalo pa jo je v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Opešale so tudi občinske zveze organizacij za tehnično kulturo. Lani, ko je organizacija za tehnično kulturo slavila 30. obletnico delovanja, je prišel na dan nevzpodbuden podatek, da je bilo pred šestimi leti v Sloveniji še 45 izredno aktivnih občinskih zvez organizacij za tehnično kulturo, lani pa jih je bilo le še 20! To ni posledica nedelavnosti članov posameznih organizacij za tehnično kulturo, temveč organizacijskih slabosti. Imamo na primer dobre predsednike posameznih organizacij, aktivista, ki bi pa bil voljan prevzeti dolžnost predsednika občinske zveze organizacij za tehnično kulturo, pa le stežka najdemo. Vsakodnevno pehanje za denarjem, ki bi zagotavljal vsaj osnovne delovne pogoje tehnični kulturi in njenim dejavnostim, je za marsikoga iz dneva v dan bolj odbijajoče. Zaskrbljujoč je podatek, da se je pred desetimi leti vključevalo v najrazličnejše izobraževalne oblike organizacije za tehnično kulturo tudi po 70.000 slovenskih učencev in dijakov, lani pa le še 25.000, čeprav med mladimi interes za to dejavnost je, le posrečenih organizacijskih oblik še nismo našli. Zato je po občinah nujno oblikovati občinske organizacije za tehnično kulturo in v njih združiti organizacije, interese in zastaviti skupne akcije. Nič-kolikokrat smo že ugotovili, da teh-
Teden solidarnosti
V spomin na katastrofalni potres v Skopju 26. julija 1963 z vsakoletnim Tednom solidarnosti posebej poudarjamo negovanje in širjenje individualne in kolektivne solidarnosti delovnih ljudi in občanov na vseh področjih njihovega življenja in dela.
S Tednom solidarnosti, ki ga praznujemo od 26. julija do 1. avgusta, so ali bodo delovni ljudje v samoupravnih skupnostih oblikovali lastne programe solidarnostnih akcij ter sodelovali pri zbiranju solidarnostnega denarja, ki se oblikuje na osnovi medrepubliškega dogovora in zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. V tem
letu poteka Teden solidarnosti ob ocenjevanju opravljenega dela in doseženih rezultatov v okviru solidarnostnih aktivnosti. Ob tem ima največji pomen pomoč ob potresu v Posočju in na Kozjanskem. Dosežki pri obnovi obeh potresnih območij so dokazali moč in sposobnost naše socialistične samoupravne družbe, saj smo delovni ljudje in občani izven zakonskih obveznosti zbrali več kot 250 milijonov dinarjev. V občini Šmarje je bilo z novo gradnjo, sanacijo ali montažnimi objekti rešenih 79 odstotkov poškodovanih stanovanjskih objektov, v občini Šentjur pa 60 odstotkov stanovanjskih objektov.
Gnoj pa smrdi!
Zakaj gorenjskemu kmetu ni vseeno, da je postal črnograditelj — Zaradi gnojne jame ob hlevu ni bilo videti konca vseh prerekanj
Začelo se je z zamislijo kmeta, da bi na svoji, dokaj oddaljeni kmetiji, precej daleč stran od sosedov in skorajda na prostrani samoti za dva metra podaljšal svoj hlev. Nobena določba o novogradnjah in adaptacijah ga ni obšla, niti spori s sosedom, a je nekako po lefeu in pol le dobil vsa dovoljenja. Tudi dovoljenje sanitarne inšpekcije, vendar pa pod pogojem, da svojo gnojno jamo poleg hleva mora pokriti.
Dokaj trdni kmet se ne jezi toliko na leto in pol čakanja na dovoljenja, zavedajoč se, da je bilo posebno pri gradbenem načrtu vedno nekaj napak in ob vsem tem tudi nekaj lastne krivde, strašansko pa se togoti na zahtevo, da mora imeti gnojno jamo pokrito. Trdi, da je s streho nad gnojem gnoj znatno slabši, razen tega pa ni daleč naokoli, niti v strnjenih naseljih niti enega semega primera, ko bi bile gnojne jame pokrite. Še pred izdajo vseh dovoljenj je postal črnograditelj, s tistimi dva metra dolgim podaljškom, v nasprotju z določili pa ravna tudi sedaj, ko gnojne jame noče in noče pokriti.
Obisk na njegovi kmetiji preseneča: velika, izredno snažna hiša, moderno gospodarsko poslopje, najbolj moderni kmetijski stroji, okoli domačije, kjer ni enega samega odvrženega papirja, pa prostrana polja in travniki. Ob sporni gnojni jami, ki je prej res spuščala gnojnico na cesto k sosedu, a je vse to popravil, ni nobene navlake, vse je v visoko obzidani ograji. Kljub visoki starosti je ta gorenjski kmet še vedno trden, tudi ponosen na kmetijo, prigarano z lastnimi rokami in z žulji sina, dovzeten za moderni način kmetovanja in široko razgledan. Pri pokriti gnojni jami pa mu zmanjka besed, enostavno ne more in ne more verjeti, da se je moral tolikokrat prerekati s sanitarno inšpekcijo, ki zahteva, da je treba pri vseh adaptacijah in novogradnjah jamo prekriti in da mu zdaj v predalu leži dovoljenje s pogojem po pokriti jami. Ko bi se vsaj s pokritimi jamami redno srečeval, tako pa trdi, da je izjema.
Seveda nimam prav, ko si mislim, da na tako oddaljeni in povrh vsega tako čisti domačiji gnojna jama ne bi smela biti noben problem, seveda mi lahko radovljiška sanitarna inšpekcija očita, da nimam pojma o higienskih predpisih. Kaj pač morem zato, če me tam na domačiji, več kilometrov proč od strnjene vasi tik ob gnojni jami ni obletavala nobena hlevska muha in še smrdelo mi ni. Hudo pa mi smrdi ves tisti gnoj, ki se valja na vseh brezštevilnih divjih smetiščih in vsa tista smrdljiva gnojnica, ki se ponekod razliva v naseljih in po prometnih cestah ... D. Sede j
V družbenem sektorju je bilo zgrajenih devet novih šol, dom za ostarele v Šmarju, dva zdravstvena domova v Planini in Podčetrtku, več objektov družbenega standarda pa je še v gradnji. Sanacija poteka tudi na gospodarskih in drugih družbenih kmetijskih objektih.
Prav tako uspešno je potekala solidarnostna akcija v Posočju, saj so delovni ljudje izdatno pomagali z eno ali več dnevnimi zaslužki v okviru sindikalne pomoči, z zbiranjem pomoči v krajevnih skupnostih in s prostovoljnim delom. Več kot 6000 prizadetim v Posočju so zagotovili streho nad glavo, v izredno kratkem času je bilo postavljenih 532 montažnih hiš in obnovljenih 2800 stanovanj. Do konca lanskega leta so sanirali 30 odstotkov zaradi potresa poškodovanih hiš, posebno pozornost pa so namenili socialno ogroženim. Pri gradnji šol sodelujejo vse republike in pokrajine, v gradnji je vrsta objektov družbenega standarda.
Velik pomen predstavljajo tudi mladinske delovne akcije, ki se organizirajo predvsem na manj razvitih in obmejnih območjih. Lani je v Sloveniji na dveh zveznih in štirih republiških akcijah sodelovalo kar 3411 mladincev, ki so zgradili 27.450 metrov vodovoda, 5.700 metrov nove ceste, popravili 40 kilometrov cestnega omrežja, izkopali 320 jam za telefonske drogove, popravili 313 stanovanjskih objektov v tolminski občini in drugo. Bilo pa je tudi veliko lokalnih delovnih akcij.
Rdeči križ Slovenije vsakodnevno organizira številne prostovoljne solidarnostne akcije, v akcije solidarnosti pa naj bi se poleg humanitarnih organizacij in društev vključile tudi ostale organizacije in društva. Za uresničitev ustavnega načela o solidarnosti pri odpravljanju posledic naravnih nesreč se v Tednu solidarnosti zbirajo sredstva tudi za sanacijski program za obe potresni območji, ki jih je treba do konca letošnjega leta popolnoma obnoviti. Delovni ljudje in občani so ali še bodo v Tednu solidarnosti pokazali svojo pripravljenost in v raznih solidarnostnih akcijah pomagali tako, kot so pomagali do zdaj, zavedajoč se, da se le s skupnimi močmi lahko odpravijo težke posledice elementarnih in drugih nesreč.
nična kultura bistri um in navaja ljudi k ročnim spretnostim, prispeva k obrambni pripravljenosti, vzpodbuja inovacije in izumiteljstvo, usmerja mlade k tehničnim poklicem in občane podučuje, kako ravnati z najrazličnejšimi stroji in napravami. Kako pogoste so na primer smrti pod traktorjem. Organizacija za tehnično kulturo bi pri preprečevanju nesreč in podučevanju ljudi, kako ravnati s traktorji in drugimi stroji, brez dvoma lahko največ storila.
Problem tehnične kulture ne tiči v nepripravljenosti ljudi za sodelovanje in v nezanimanju za to pomembno družbeno področje, temveč v denarju in ljudeh, ki bi tehnično kulturo vodili, jo organizirali in usmerjali, so poudarili na posvetovanju, ki je bilo pretekli teden v Kranju. Za tehnično kulturo je vedno manj denarja. Občinski proračuni se »čistijo«, drugega trdnejšega vira za financiranje tehnične kulture pa še nismo našli. Ali bodo v prihodnje to nalogo prevzele interesne skupnosti ali kdo drug, še ni razjasnjeno. V Radovljici to poskušajo, pa so prvi odmevi ugodni. V kako težkem finančnem položaju je tehnična kultura, pove primer iz Kranja. Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo združuje 6500 članov, od katerih jih je 3000 mladih. Za normalno delo bi zveza potrebovala 42 starih milijonov dinarjev, dobiti pa jih utegne le 9! Razen tega je imel Kranj pred leti tri poklicne organizatorje tehnične kulture, ki so pripomogli k tako široki razvejanosti organizacije. Danes so ljudje primorani delati honorarno in brezplačno, čeprav naloge niso manjše. Prav zaradi tega smo že marsikaterega organizatorja in mentorja tehnične kulture zgubili. Mnogim smo celo
»hvala« pozabili reči. Predvsem bi kazalo v prihodnje graditi na mladih po šojah in tovarnah, ugotoviti načine, kako jih navdušiti za tehnično kulturo in preskrbeti dobre mentorje in vzgojitelje. Nekaj jih imamo, vendar je njihovo število prepičlo. Izredne vrednosti so učitelji tehničnega pouka na šolah, ki jih kaže še naprej usposabljati.
Na Gorenjskem dobro delujeta le občinski zvezi za tehnično kulturo v Kranju in Radovljici. Jeseničani so že oblikovali pri SZDL iniciativni odbor za oblikovanje zveze. Najbolj kritično pa je v Škofji Loki in Tržiču. Ljudje, voljni delati v tehnični kulturi, pričakujejo pomoč predvsem od občinskih konferenc SZDL in ZSMS, katere kolektivni član je organizacija za tehnično kulturo.
J. Košnjek
Bolje organizirano praznovanje
Jesenice — Praznovanje letošnjega dneva graničarjev bodo v jeseniški občini skrbneje pripravili. O tem so se dogovorili na nedavnem sestanku s pokrovitelji karavel in starešnami, ki ga je organizirala občinska konferenca ZSMS Jesenice. Poudarili so, da mora v letu partijskih in Titovih jubilejev praznovanje dneva graničarjev imeti primerno vsebino ter naj se na konkreten način prikaže sodelovanje med graničarji in občani, posebno med mladimi. Dogovorili so se tudi, da bodo graničarji obiskali delovne kolektive — pokrovitelje nad posameznimi karavlami, kjer se bodo seznanili s samoupravljanjem, izvajanjem zakona o združenem delu, z občino Jesenice in podobno. V začetku avgusta bodo komandirji sklicali pokrovitelje karavel, kjer se bodo konkretno domenili o skupnem sodelovanju na športnem in kulturnem področju pred praznikom.
J.R.
Radovljica — Včeraj, 28. julija, je obiskal Gorenjsko skupaj s sodelavci, generalom Brankom Ljubićem in predstavniki ljubljanskega armadnega območja, pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpol-kovnik Dane Petkovski. Najprej se je na karavli v Ratečah pogovarjal o življenju in delu v enoti Danila Đurovića, ki je ena izmed najbolj aktivnih in prizadevnih graničarskih karavel. Graničarji so mu poklonili v spomin miniaturni obmejni kamen, nato pa se je v prostorih družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica pogovarjal a predstavniki jeseniške in radovljiške občine.o obrambnih pripravah na Gorenjskem in o podružubijanju ljudske obrambe. — Foto: F. Perdan
Praznik KS Lesce
Občani krajevne skupnosti Lesce letos že tretjič 28. julija slavijo svoj krajevni praznik v spomin na ta dan 1941. leta, ko je odšla v partizane prva skupina 14 fantov, ki so v večini postali borci proslavljenega Cankarjevega bataljona. Tega dne, pred 36 leti so gestapovci nameravali v Lescah izvesti obsežno racijo, s katero naj bi polovili in odgnali v zapore nad 30 komunistov, skojev-cev in njihovih somišljenikov. Naklep nacistov se je s pravočasnim odhodom osumljenih Leščanov na Jelovico sicer ponesrečil, vendar pa nekaterim ni uspelo pobegniti. Te so aretirali in jih zaprli v Begunjah, nato pa odgnali v razna nacistična koncentracijska taborišča. Med prvimi partizani iz Lesc je bil tudi nedavno preminuli narodni heroj Anton Dežman-Tonček.
Na slavnostni seji skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij, ki je bila v sredo, 27. julija, zvečer v Družbenem centru Lesce, je o teh dogodkih in uspehih delovnih ljudi in krajevnih organizacij v povojnem času govoril sekretar sveta ZK Lesce Janko Kralj. Poudaril je, da je bila oborožena vstaja in množična udeležba Leščanov v NOB plod dolgoletnega predvojnega organiziranega dela KPS. Partija in SKOJ sta imela že takrat veliko somišljenikov zlasti med delavci Tovarne verig, ki so se
združevali v naprednih sindikatih in v DPD Svoboda. O tem priča nad 700 podpisov, ki so jih zbrali v Lescah za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze, množična rdeča pomoč in enotna podpora NOB, navzlic hudemu terorju nacističnega okupatorja.
KS Lesce je po osvoboditvi, zahvaljujoč marljivim občanom, aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in sveta KS, dosegla izredne gospodarske in družbene uspehe. Od 600 prebivalcev, kolikor so jih Štele Lesce v prvem povojnem letu 1945, je naraslo njihovo Število že krepko čez 3000. V Tovarni verig je število delavcev danes že devetkrat večje, veliko pa jih je našlo zaposlitev v drugih industrijskih obratih, ki so zrasli po osvoboditvi. V tem obdobju so pridobili nove sodobne trgovske in turistične ter komunalne objekte, asfaltirana je domala že vsaka cesta, posodobljeno in razširjeno je vodovodno in telefonsko omrežje, obnovljena šola, zgrajen izjemen turistični kompleks na Šobcu itd.
Letošnji krajevni praznik so počastili tudi z razvitjem prapora Društva upokojencev Lesce in s kulturnim programom, v katerem so sodelovali godba na pihala DPD Svoboda Lesce, upokojenski pevski zbor Lipa iz Radovljice in ženski oktet Svoboda Žirovnica. JR
Obresti za celo tovarno
Gorenjski delavci bodo kmalu prihranili od OD že 600 milijonov, samo za lani pa so dobili 35 milijonov obresti
Nepokošeni travniki
Jesenice — Občina je industrijskega značaja in se le 2 odstotka prebivalstva ukvarja s kmetovanjem. Prav zato je še posebno pomembno, da se čimbolj ohranjajo kmetijske površine in obdelovalna zemlja in ne zanemarja vseh tistih predelov, ki so primerni za kmetijstvo.
V občini je precej visokogorskih kmetij, ki pa imajo še posebni pomen in ki bi jim morali nuditi vse možnosti za modernizacijo in napredek. Čeprav kmetijstvu nudijo posebne kredite in si prizadevajo, da se mu ne odvzemajo obdelovalne površine, je bilo lani v hribovitih predelih še nekaj neobdelanih travnikov in košenic. V občini bi v višjih predelih lahko pokosili še 16 hektarov travnikov in okoli KM) hekta-
rov košenic.
I). S.
Almanah za leto 1976
Škofja Loka - Skupščina občine Škofja Loka je te dni izdala Almanah za leto 1976, ki je deveti zaporedni statistični priročnik te vrste. V okoli 70 poglavij so v njem zajeti vsi značilni podatki za občino Škofja Loka s številnimi primerjavami s Slovenijo in Jugoslavijo. Samo nekaj primerov: opredelitev občine in njene samoupravne organiziranosti, krajevne skupnosti, pregled gospodarskih organizacij z značilnimi podatki o moči in gospodarjenju, razvitost kmetijstva, pregled cest, število nesreč, štipendije, negospodarske dejavnosti in podobno.
Almanah je izšel v 500 izvodih, med (!:ugim pa so ga dobili v OZD in krajevnih skupnostih, predsedniki delegacij, vodstva SIS in družbeno \i     ičnih organizacij ter drugi.
M. S.
NA DELOVNEM MESTU
Trti* — Kdor se je zadnja tri leta v 1 i /i. ii skregal s predpisi in zakoni, ne je moral največkrat srečati • občinskim Hodnikom za prekrške Občinska skupščina je to odgovorno an večkrat neprijetno druJ-borio nalogo zaupala Milinku Despotovini, rojenemu leta 19.'W v Titovem Užicu, pravniku in nekdanjemu delavni Uprave javne varnosti v Ljubljani in v Kranju Milinka Despotoviča je življenje naučilo, da kaže biti v/.trajen in dosleden Temu se una trtMki Kodnih za prekrftke. zahvaliti, da i«- ob rednih odgovornih dolžnostih v službi
itn'al prvo sto|>ii|i> pravne lakultele. obenem  p.-i človeka s takšnim značajem
udje nali najbolj cenijo
»Na osnovi rednih anali/ svojega Jela in na osnovi primerjav«' /. drugimi občinami ugotavljam, da je družbena diseiplina v tržiški občini na zavidljivi ravni. iNa nobenem področju delovanja sodnika za prekrške, in le-to je zelo široko, prekrški in prestopki ne naraščajo. Zato moram svoje soohcanc pohvaliti,« poudarja Milinko I)es|M>tović. »Sicer pa se pri meni največkrat /.hirajo ljudje, ki no se pregrešili zoper javni red in mir, ki niso spoštovali prometnih predpisov, ki so prekršili določila o blagovnem prometu in urbanističnem planiranju ter gradnji in ki niso spoštovali predpisov s področja zdravstvenega in higienskega varstva. 1'rijave o prekrških prejemam od pristojnih >rganov, ki so pooblaščeni na osnovi . ftkona, ali od oškodovancev v primeru ravnanja, ki ni bilo v skladu /. družbenimi normami. Če Se prekrške natančneje ocenim, ugotovim, da »e morajo pri meni največkrat oglasiti ljudje, ki ao se neprimerno vedli na javnem kraju, motili red in mir, razbijali in razgrajali, motili soobčane in jih vznemirjali, niso upoštevali prometnih predpisov in s tem povzročili prometne nesreče, vozili pod vplivom alkohola ali brez vozniškega dovoljenja. Slednjih je največ pri mladini, zaljubljeni v mopede in motorje. Nedovoljena preprodaja blaga je redkejša, prav tako pa niso pogosti primeri gradenj bre/ potrebnih dovoljenj.«
Delu sodnika za ptekr-ke |r naporno in odgovorno že zaradi tega, ker ima sodnik OOravka I ljudmi ni nuna vsestransko ure niti njihove dobre in slabe navade ter značaje.
»Pogosto prihajajo ljudje k meni tudi po nasvet ali se obračajo name v zadevah, ki niso v moji pristojnosti. Pomagam jim in svetujem. So pa ljudje različni,« ugotavlja Milinko Despotovič. »Nekateri ne priznajo očitne krivde in se kljub dokazom otepalo kazni. Večina ljudi pa kazen sprejme in pri/na krivdo.   Pri   takšnih    ljudeh    kazen tudi
KRANJ — Le še vrvi in mivka manjkajo, pa bo veseli otroški živ-žav napolnil zanimivo igrališče, ki je zraslo v novem naselju na Planini. — Foto: D. Primožič
Kranjska podružnica Ljubljanske banke, ki je pred sednimi leti kot tedaj še samostojna Gorenjska kreditna banka prva v Jugoslaviji začela uvajati izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice, še naprej dosega pri tem vidne uspehe. Od srede lanskega do srede letošnjega leta je v to na novo vključila 40 delovnih organizacij tako, da sedaj prejema osebne dohodke na tak način 230 kolektivov. Za tak način izplačevanja OD se ni odločilo le še okoli 80 manjših, predvsem šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov, obrtnih organizacij in drugih. V banki so se dogovorili, da bodo vsak teden obiskali vsaj po eno delovno organi-
Tujcem največ čevljev
Izvozniki škofjeloške občine so povečali prodajo v tujino za 40 odstotkov — Vrednost uvoza zaostaja za izvozom za 2 milijona dolarjev
Šestnajst gospodarskih organizacij škofjeloške občine, ki svoje izdelke prodaja tudi v tujino, je v prvi polovici tega leta iztržilo pri tujih kupcih skoraj 17 milijonov dolarjev. Izvoz je bil tako za 40 odstotkov višji od istega obdobja lani.
Po višini izvoza odločno prednjači Alpina Ziri z nad 4 milijoni dolarjev. V šestih mesecih je tujce*m prodala celo za dobro polovico več svojih izdelkov kot lani v istem času. Drugi najmočnejši izvoznik so Loške tovarne hladilnikov, ki so prodale za 3 milijone .'100 tisoč dolarjev izdelkov ali za 41 odstotkov več kot lani. Iskra Železniki je dosegla izvoz v vrednosti 2 milijona 200 tisoč dolarjev, kar je približno na lanskoletni ravni, Jelovica Škofja Loka pa je izvozila za 2 milijona dolarjev, lanskoletni izvoz šestih mesecev pa je s tem podvojila.
Seveda pa ne gre prezreti tudi uspehov manjših organizacij, ki v primerjavi z nizkim številom zaposlenih dosegajo vidne rezultate. Niko Železniki je prodal v tujino za 400 tisoč dolarjev, kar je celo za 122 odstotkov več kot lani, Kladivar Ziri pa za 159 tisoč dolarjev ali za 129 odstotkov več kot od januarja do junija lanskega leta.
Dosežki na področju izvoza dobijo pravo   vrednost   ob   podatkih, ki
doseže namen, saj le redki prekršek ponovijo. Delovno vodilo je zakonodaja. Predvsem pa je pomembno, da so podani znaki /a prekršek in za uvedbo postopka ter izrek pravilne kazni. Trudim se, da bi bila ka/.en vzgojna in pravilna. Zato le spoštovanje zakonodaje ni dovolj. Človeka mora sodnik /a prekrške vsestransko oceniti in upoštevati njegov značaj, premoženje, skrb za družino, odnos do soljudi in učinek, ki naj bi ga ka/.en dosegla. Za človeka / nizkimi osebnimi dohodki že minimalna denarna ka/.en veliko pomeni in učinkuje, za občana / visokimi dohodki pa je pogosto najvišja možna kazen malenkostna in neučinkovita. Zato je pomembna sodnikova presoja, kakšna kazen bo najbolj vzgojna in učinkovita.«
J. Kosnjek
SODNIK ZA PKKKKSKK MILINKO DKSPOTOVIČ
kažejo, da je uvoz surovin in opreme za 2 milijona dolarjev zaostal za prodajo v tujino. Lani dosežena prednost izvoza pred uvozom se je sicer zmanjšala, vendar je še vedno zadovoljiva, saj še ni tako dolgo, ko je tudi gospodarstvo te občine izdatno prispevalo k našemu primanjkljaju menjave s tujino. Največ uvoženih surovin in reprodukcijskih materialov potrebujeta LTH in Gorenjska predilnica, ki sta potrošila v tujini po dobre 9 milijone dolarjev. Alpina in Iskra Železniki sta potrebovali okoli 2 milijona dolarjev, celotna lesna industrija in industrija končnih tekstilnih izdelkov pa po 1 milijon dolarjev.
M. S.
iz glasil
delovnih organizacij
5
Jftr.a»zika.
PRIZNANJE OBČINE TOLMIN
Občinska skupščina Tolmin je podelila priznanja delovnim in družbenopolitičnim organizacijam in posameznikom z.a solidarnostno pomoč pri obnovi porušenega Posočja. Med dobitniki priznanj in plaket je tudi Planika Kranj, ki je v času, ko je Posočje prizadel |K)tres, med prvimi nakazala denar za odpravo posledic; Delavci Planike so za prizadeto prebivalstvo delali dve sol>oti, udeležili pa so 8e tudi delovne akcije na Tolminskem
POLJSKA DELEGACIJA
Pred nedavnim je Planiko obiskala delegacija sindikatu delavcev tekstilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Poljske, ("'lam delegacije so se s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in direktorjem Tonetom Groaom pogovarjali o organizaciji kombinata in načrtih sindikata Posebno so se zanimali, kako lahko delavci vplivajo na kvaliteto izdelkov in kako oblikujejo sistem delitve dohodka
sooči Uraro
milosti i|,i < j 11 m 11 ■ v i h usnjenih in kemičnih izdelkov M LADINSKK DELOVNE AKCIJE
Junija se je mladinska delovna brigada .Jože Grogorčič iz Kranja udeležila delovne akcije Bratstvo in enotnost. Gradili so avtocesto Meograd-Niš. I.etos so jo gradili od Kuhanj potoka do Umčara. Brigadriji vseh brigad, v prvi izmeni jih je delalo 12, so delali zelo dobro, saj so v poprečju presegali normo za 60 odstotkov
OBISK GRANiCARJKV
?,!■ od nekdaj graničarji z Jezerskega in Sav čani dobro sodelujejo. Junija so vojaki z jezerske karavle prišli na obisk v Savo. Ogledali so si tovarno in se pozanimali kakšne težave imajo delavci pri proizvodnji, zlasti zato. ker morajo toliko surovin kupiti v tujini Zanimali so se tudi za delovne pogoje in osebne dohodke. Predstavnik DPO Jože Antolin je goste se/na nil z razvojem Save in jim predstavil skrb delovne organizacije za delavce 1 med delovnim in prostim časom.
fiA/V
nqša g
smučina
VKC.JK ZMOGLJIVOSTI
22. julija so delavci Klana nastopili kolektivni dopust. Večina ga bo izkoristila na morju, v gorah ali tudi v domačem kraju. Vendar ugotavljajo, da v zadnjih letih vse več delavcev preživlja dopust na morju, kjer ima Klan že precej počitniških sob. Čeprav jih še ni dovolj, da hi lahko vsi delavci letovali, je vendar že veliko bolje kot v preteklih letih.
KOLJŠK SMUČI
V Klanu ugotavljajo, da se kvaliteta njihovih smuči i/, leta v leto zholjšujc. Najbolj s<- je izboljšala kvaliteta plastičnih in metalnih smuči, sledijo tekaške in poliure-than smuči.
zacijo in jo skušali pripraviti na tak način varčevanja, iz katerega je izvzeto le še nekaj tisoč od skupno 72 tisoč delavcev.
Sredi lanskega leta so imeli delavci na hranilnih knjižicah prihranjeno od osebnih dohodkov skoraj 400 milijonov dinarjev, do konca junija letos pa se je ta vsota povišala na 588 milijonov, torej na skoraj 60 starih milijard. Povprečni privarčevani znesek je dosegel dve povprečni mesečni plači. V banki naglašajo, da bi bil del tega denarja tudi brez tega izplačevanja osebnih dohodkov na hranilnih knjižicah, prepričani pa so, da bi bile vloge znatno manjše. Ta način namreč močno navaja k varčevanju, ker denar ni vedno pri roki. Razen tega je stalno v banki veliko takega denarja, ki bi pretežni del meseca ležal v predalih za sprotne potrebe. Koristi tega pa se najbolje kažejo, ko si ogledamo obresti. Lani so jih OD na hranilnih knjižicah prinesli 35 milijonov obresti, torej toliko, kolikor velja manjša tovarna ali 100 dvosobnih stanovanj. Letos naj bi obresti presegle 40 milijonov dinarjev.
V izplačevanje mesečnih prejemkov prek hranilnih knjižic se vključuje tudi vse več upokojencev. Do sedaj se jih je za to odločilo 2358, ki imajo skupaj prihranjeno 48 tisoč dinarjev. Banka jih je pred kratkim pismeno opozorila na to možnost in njene prednosti ter pričakuje, da se bo to število odslej še hitreje večalo.
Ček
namesto denarja
Podružnica Ljubljanske banke v Kranju si je vselej prizadevala širiti možnosti za to, da delavci pri dvigu .svojega denarja s knjižic ne bi imeli težav. V največjih delovnih organizacijah je odprla svoja izplačilna
mesta, nekatere obiskuje s potujočimi izpostavami, v večjih bančnih enotah je uvedla celodnevno poslovanje in jim z najsodobnejšimi napravami omogočila hitro delo. Denar seveda izplačujejo tudi na vseh poštah. Sedaj so občasno vrste le še na izplačilne dni, a tudi te bodo skušali z večjimi naložbami v svojo mrežo odpraviti.
Banka ima že nad 20 poslovnih mest, še letos pa bodo dograjeni novi prostori njenih enot na Planini, v Skofii Loki, na Bledu, na Jesenicah in v Železnikih.
Ob tem pa so zelo živa tudi njena prizadevanja, da bi se razmahnila sodobnejša, brezgotovinska oblika varčevanja s tekočimi računi, ki omogoča plačevanje s čeki. V petih gorenjskih občinah se je doslej za to odločilo 2480 občanov, ki imajo na računih prek 13 milijonov dinarjev. Značilno je, da se organizacije, ki se šele sedaj odločajo za izplačilo OD prek banke, često odločijo kar za tekoče r;,čune, že več pa jih je spremenilo dosedanje izplačevanje na hranilne knjižice v izplačevanje na tekoče račune. Povsod to omogočajo tudi posameznim članom kolektiva.
Izdatna opora gospodarstvu
Na navadnih hranilnih vlogah imajo Gorenjci v tem Času nekaj nad 410 milijonov dinarjev. Privarčevana vsota v 24 šolskih hranilnicah je dosegla 1 milijon dinarjev, dobrih 18 tisoč otrok, ki so v zadnjih sedmih letih dobili knjižico z manjšo vlogo ob rojstvu, pa ima že skoraj 13 milijonov. Vsa sredstva občanov, torej tudi i stanovanjskim varčevanjem, žiro računi, deviznimi računi in podobnim, presegajo že poldrugo milijardo dinarjev, kar je približno četrtina vseh denarnih možnosti banke na tem območju. Na dlani je torej, kako zelo jo uspehi pri pridobivanju sredstev prebivalstva krepijo za posege v gospodarstvu.
M. Sosič
Kdo kupi stanovanje?
Tehnik v Škof ji Loki omejuje stanovanjsko grad njo, ker nima dovolj kupcev
V SGP Tehnik v Škofji Loki že nekaj časa opažajo, da povpraševanje po stanovanjih v stolpnicah upada. Čeprav gradijo manj, kot so za letos predvideli, je v stolpnici, ki je bila dograjena junija, prosto še 6 dvosobnih in trosobnih stanovanj. V podobni stolpnici s 56 stanovanji, ki bo dograjena v začetku septembra, je neoddanih še 16 stanovanj. Cena kvadratnega mesta stanovanjske površine je 6940 din, torej se uvršča med nižje v naši republiki.
V naselju Podlubnik Tehnik že gradi še dve stolpnici s skupaj 110 stanovanji, dograjeni bosta spomladi. Zaradi premajhnega po-praševanja pa je opustil prvotni načrt, da bi letos začel graditi še 2 taka objekta.
Skupaj z 12 stanovanji, ki naj bi jih ob koncu leta dogradil v Zireh, naj bi torej v škofjeloški občini letos dobili nekaj nad 120 blokovnih stanovanj, to pa je komaj pol toliko, kot so predvideli s srednjeročnim programom. Le-ta je nastajal pod vtisom nujnosti, da število novih stanovanj v blokih prekosi število posameznih stanovanjskih hiš, ka-
Žiri za skupno izvajanje programa
Svet krajevne skupnosti Ziri je pred dnevi odločil, da zaupa izgradnjo in vzdrževanje vodovoda in kanalizacije na svojem področju SGP Tehnik - TOZD Komunalne dejavnosti v Škofji Loki. S tem se je vključil v celovito in enotno uresničevanje občinskega programa teh dejavnosti, kar so priporočili tudi izvrsni svet in zbori občinske skupščine
Tehnik bo za Ziri, ki imajo zlasti veliko težav zaradi neurejene kanalizacije, takoj začel pripravljati potrebne investicijske programe, pravno pa naj bi bila ta spojitev speljana z novini letom.
KS Ziri je poleg Škofje Loke druga V škofjeloški občini, ki se je odločila, da skrb za vodo in kanalizacijo poveri osrednji specializirani organizaciji. Pred 5 leti so se za to prvi odločili v Železnikih. V tej krajevni skupnosti pravkar urejajo pomenih ne kanalizacijske vode s čistilno napravo v vrednosti nad 10 milijonov dinarjev M. S.
terih graditev je spričo potreb po varčevanju zemljišč potrebno načrt-neje omejevati.
Za premajhno zanimanje za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v škofjeloški občini obstaja več domnev, ki bi jih vsekakor kazalo bolje raziskati. Ena izmed njih je, da delovne organizacije še vedno razpoložljivi denar raje dajejo za posojila individualnim graditeljem kot za nakup stanovanj, saj tako lahko rešijo več prošenj. Nekaj resnice pa je verjetno tudi v tem, da je pospešeno reševanje stanovanjskih problemov v preteklih letih pomanjkanje stanovanj zelo omililo in je občanov z resnimi problemi razmeroma malo. Sprejeti program bo vsekakor treba prerešetati.
Samoupravna stanovanjska skupnost ima sedaj 60 prošenj za solidarnostna stanovanja. Tehnik bo na Trati gradil objekte s 180 manjšimi stanovanji, ki so primerna za mlade družine in upokojence. Prvih 50, za katere je denar že zagotovljen, bi moral začeti graditi že letošnjo pondad, vendar še ni pripravljena potrebna dokumentacija.
Tehnik se hkrati pripravlja na gradnjo stanovanj v stolpnicah enakega tipa, kot jih gradi v Pod-lubniku, v Železnikih. Do oktobra, ko bodo odprli gradbišče, bodo morali še proučiti, če je dovolj zanimanja za dva osemetažna objekta, saj bi z dvema hkrati gradbena in druga dela lahko znatno bolje organizirali. M. S.
Osnovna dola
A. T. Linhart
Radovljica
razpisuje delovno mesto
računovodje
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj s triletnimi delovnimi izkušnjami.
Nastop 1. septembra 1977.
Rok prijave je 15 dni po objavi.
Obisk y krajevni skupnosti Mojstrana
Sadovi lastnih prizadevanj
Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana s sosednjimi kraji: zgornjo Radovno, Belco in Podkužami sodi med prizadevne krajevne skupnosti gornjesavske doline. Nekdaj je bilo to območje, se posebno Dovje, kmetijskega značaja, z velikimi kmetijami, v zadnjem času pa se spreminja. Vedno več je delavskega prebivalstva, saj se jih med 1800 prebivalci ukvarja s kmetijstvom le okoli petdeset. Mojstrčani in okoličani so večinoma zaposleni na bližnjih Jesenicah, deloma pa tudi v Kovinski opremi Mojstrana, v temeljni organizaciji Lipa Mojstrana, v osnovni šoli 16. december ali v nekaterih dislociranih enotah. V Mojstrani rastejo nove, večinoma zasebne stanovanjske hiše, prav tako tudi na Dovjem, kjer si ob kmečkih poslopjih in hišah zida mladi rod svoja stanovanja.
Ze pred novim, ustavnim organiziranjem krajevne skupnosti so se Mojstrčani vedno zavzeli, kadar je šlo za interese krajanov. Zavedajoč se, kako pomemben je turistični dinar, so postavili žičnico pa drsališče in gostoljubno sprejeli tudi poletnega gosta. Zanj so, četudi je Mojstrana v privlačnem naravnem okolju, zgradili park, poskrbeli za primerno gostinsko in ostalo ponudbo ter se nasploh trudili, da so se prehodni ali stalni gostje v Mojstrani in na Dovjem dobro počutili. Nemalokrat so ob raznih akcijah za napredek svojega kraja postali Zgled krajevnim skupnostim jeseniške občine.
Razumljivo je potem, da so se po novi ustavni preobrazbi lahko kaj hitro in učinkovito organizirali v okviru svoje krajevne skupnosti. Ze prej so prihajali do izraza kar najširši interesi krajanov, zdaj pa, po delegatskem načelu, tudi ni bilo težav. Skupščina krajevne skupnosti je po delegatskem principu vključila tudi delegate delovnih organizacij, i/volili so razne organe sveta, odbore, ki pridno delajo. Lahko se pohvalijo, da so popolnoma odvisni od lastnih prizadevanj in da je vse, kar imajo, sad lastnega dela. Vse gradijo sami: od nove manjše skakalnice do ureditve parka, TRIM steze in igrišča za mali nogomet. Imajo novo trgovino, ki kraju veliko pomeni, v Vratih se obnavlja Aljažev dom, pesti jih edinole to, da bi lahko sprejeli več turistov, pa nimajo zadosti prenočitvenih zmogljivosti. V Mojstrani bi lahko zgradili manjši hotel B kategorije.
Delegati krajevne skupnosti Mojstrana so v občinskem zboru krajevnih skupnosti med najbolj aktivnimi. Ni seje, na kateri ne bi sodelovali v razpravi ali z delegatskimi vprašanji, vendar so večkrat pobude neuresničene, premalo upoštevane, kar mojstranška delegacija dobro čuti. Tako so nezadovoljni zaradi prepočasnega reševanja problemov ob lokacijah za gradnjo kot tudi zaradi nekaterih drugih še neurejenih zadev.
Mojstranška krajevna skupnost pa kljub težavam ostaja trdna in povezana skupnost ljudi, ki v kraju žive in delajo, skupnost, ki se opira na lastne sile in moči, na pripravljenost krajanov, ki družno premagajo marsikatero težavo v prid lastnega razvoja in lastne lepše prihod nosti ... I). Sede)
Organizacije družijo Moj strančane
Številne družbenopolitične organizacije in društva ter njihova aktivnost pričajo, da je prebivalcem  krajevne  skupnosti Mojstrana  veliko do organiziranega dela in življenja
Mojstrana — Čeprav hotel Triglav sprejme precej gostov, v Mojstrani vseeno
primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti. Krajani bi zato radi privabili več gostov Z novim, manjšim hotelom . . . Foto: F. Pen/on
Mojstrana — V krajevni skupnosti Mojstrana naštejemo več kot ducat najrazličnejših družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. Mojstrčani se združujejo v socialistični zvezi, mladinski organizaciji, Zvezi komunistov, Zvezi rezervnih vojaških starešin, borčevski organizaciji, lovski organizaciji, kulturnem društvu, dveh gasilskih društvih, taborniškem odredu, društvu prijateljev mladine, fotoklubu, smučarskem društvu, rdečem križu, turističnem društvu, strelskem društvu, pašnem odboru itd. Vsaka od omenjenih organizacij in društev prinaša svoj delež k razvoju kraja.
Sport, rekreacija in kultura
Stanko Lakota
Stanislav Pretnar
Podbočniki za izvoz
Med delovnimi organizacijami, ki sodelujejo pri razreševanju problemov krajevne skupnosti je nedvomno tudi KOOP, Kovinska oprema Mojstrana. Organizacija zaposluje delavce iz Mojstrane ter okoliških krajev, tudi z Jesenic. V organizaciji delujejo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi dovolj aktivno, sodelujejo z društvi v krajevni skupnosti, KOOP pa je.pokrovitelj tudi graničarske karavle
Kovinska oprema si v sodelovanju 2 ostalimi delovnimi organizacijami Prizadeva, da bi se hitreje in bolj Učinkovito reševali stanovanjski Problemi. Predvidevajo, da bodo zgradili več stanovanj in tako nudili stanovanja Še vsem tistim delavcem, *i nanje nestrpno čakajo.
Sama delovna organizacija sode-juje z obutveno industrijo, ko.izdeluje jeklene podbočnike za obutev in veliko izvaža. V zadnjem času je Modernizirala "svojo proizvodu |o. Primanjkuje pa ji kvalificiranih delavcev, predvsem orodjarjev. Zato se Je začela dogovarjati z Železarsko 'Zobraževalnim centrom na -Jeseni c«h in z osnovno šolo v Mojstrani, <|a bi več mladih usmerjali v te po klice.
Mojstrana — Športna ni rekrea cijska dejavnost Mojstrčanov je združena v Smučarskem klubu. Največ zanimanja je za smučarske teke, skoke in alpske discipline, razen tega pa za košarko, odbojko, nogomet in splošno vadbo. Na osnovni šoli deluje šolsko športno društvo, kjer so najaktivnejše tekaška, skakalna, alpska, nogometna in košarkaška sekcija. Vaditelji in trenerji, bodisi na šoli ali v klubu, so domačini. Takšno organizirano delo je porok, da bo Mojstrana sčasoma posebno v zimskih športih dosegla nekdanji sloves. Pogoji za delo in vadbo se zboljšujejo. Kmalu bo zgrajena skakalnica s plastično prevleko. Precej zanimanja vlada tudi za tenis (na voljo je »dvoje igrišč) in za TRIM stezo. Prav tako ima Mojstrana že vlečnico, igriftčd ob šoli in naravno drsališče.
Poseben sloves uživajo Mojstrčani kot sodelavci fn organizatorji raznih smučarskih tekmovanj. Njihova tehnična služba združuje skoraj 50 sodnikov, ki so usposobi |eni pripraviti in izvesti najmnožičncjša tekmovanja za druge in so nepogrešljivi bodisi na kranjskogorskih ali plani-ških tekmah. Vsako leto pripravijo
Janševo tekaško tekmovanje, Zlato*
rogov veleslalom, nočni veleslalom m smučarsko inemorialno tekmovanje v spomin Zvoneta Koflerja.
Komunalni problemi
Skrajno neprimerna je avtobusna postaja ob magistralni cesti, brez ustrezne avtobusne u te ali zavetišča. Skupščina občine in (Ki Bled sta od vasi Dovje do Sedučnika uredila cesto, cesta skozi samo vas Dovje pa je zelo slaba. Ni delavca, ki bi jo popravljal, vse je odvisno od posameznih krajanov, zato bi skozi vas cesto morali čirnhitreje popraviti. Mojstrano je Sava večkrat poplavljala, zdaj so uredili nasip, tako, da so Savo ukrotili in ne pre stopa več bregov. Komisija, ki v okviru krajevne skupnosti skrbi za čistočo in za komunalne probleme se pripravlja tudi na nabavo smetnjakov, kontejnerjev, kar sedem jih nameravajo postavit:. Smrtno nevaren pa je po mnenju članov komisije za komunalno dejavnost tudi pri ključek mojstranške ceste na magistralno cesto Kranjska gora—Jese* niče.
Kulturniki pa se združujejo pod streho kulturnoumetniškega društva Jaka Rabič. Najdelavnejši sta folklorna in dramska sekcija. Kmalu se jima bo pridružilo še šolsko kulturno društvo. Se posebno pomembno je, da so v krajevni skupnosti sprejeli enoten program praznovanj in prireditev. To združuje sile in denar. Zato v kraju ni pomembnejšega dogodka, ki ga ne bi proslavili z vsaj skromno proslavo. -jk
Bogata izvenšolska dejavnost
Med sedmimi osnovnimi šolami v občini je osnovna šola Ki. december v Mojstrani najmanjša šola s 168 učenci v osmih oddelkih, s 24 otroki v oddelku predšolske vzgoje m z 29 učenci v podaljšanem bivanju. Učnovzgojni rezultati pa bq vedno boljši, i/ leta v leto je manjši osip, pedagoški delavci pa so se znatno ponudili  za  aktivnosti v izvenšol-
skih dejavnost in,
Šola je še vedno središče kulturnega življenja kraja, učenci pa tisti, ki z vso marljivostjo pripravljajo proslave in prireditve. V tem krajevnem kulturnem središču je pionirska organizacija s samostojnimi desetimi proslavami letno tesno povezana s kulturno-umetniškim društvom Jaka Rabič in s krajevno skupnostjo; lani je dobila na jugoslovanskih pionirskih igrah prvo nagrado in prenosni televizor Skrb za čistočo kraja ndadi niso le imenitno znali opisati v spisih, temveč so tudi resnično štabu sodelavci krajevne skupnosti pri akcijah za čistočo kraja; tudi v obrambnem dnevu so se izkazali. Poleg ostalih društev in krožkov dosega zavidljive uspehe fotokrožek, kjer se posebno odlikuje mladi Jože Kramar kot spretni fotograf s številnimi priznanji in nagradami. Novinarski, dramski, likovni krožek, klub OZN in drugi pripravljajo svoje pestre in obširne programe dela, se udeležujejo krajevnih akcij m prireditev in sodelujejo izven kraja in občine. Njihovo glasilo o las Peričnika je zanimivo, mladi
novinarji pa so tesno povezani tudi z borčevsko organizacijo, ko skrbno zapisujejo pripovedi, beležijo spomine, medtem ko vsa šolska mladina skrbi za spominska obeležja.
Sola bo v prihodnjih letih prešla na celodnevni pouk in tedaj ji bo treba več prostorov. Zmogljivosti za predšolsko varstvo so že zdaj premajhne, otrok v krajevni skupnosti pa je vedno več.
• Najvišji organ socialistične zveze delovnega ljudstva v Mojstrani je 46-članska krajevna konferenca, oblikovana na delegatskem načelu. V množici vsakodnevnih nalog, med katerimi je brez dvoma pomembna skrb za dobro sodelovanje med organizacijami, društvi in krajevno skupnostjo, prednjačijo letos priprave na volitve. Zanje skrbi poseben koordinacijski odbor, katerega člani so prepričani, da bodo najkasneje do konca leta evidentirani vsi kandidati za delegatsko občinsko skupščino in skupščine interesnih skupnosti. Naloga SZDL je tudi sklicevanje zborov krajanov in delovnih ljudi
MIKO iz LIP
V temeljni organizaciji LIP v Moj-atrani je zapoalenih 52 delavcev, njihov proizvodni program pa so vhodna in garažna vrata in znana aedežna garnitura MIKO. V delovni organizaciji delujejo vse družbenopolitične organizacije rit/.en Zveze komunistov, zato M pripravljajo, da bodo letoa uatanovili aktiv komunistov. Delavci se v UP vozijo is vaeh krajev zgornjesavake doline, zato je nekaj težav pri organizaciji sestan-kov in nasploh pri aktivnosti. Kljub temu pa se delavci udeležujejo vseh večjih prireditev in proslav v občini in izven nje.
LIP v Mojstrani ima težave / materialom, z uvozom, v zadnjem času pa proizvodnja prehaja na maaivne izdelke in ae tako bolj vrednoti domača surovina, domač les. V kratkoročnem obdobju bodo razširili proizvodnjo in svoj obrat.
ter organizacija javnih razprav. Zadnjo o kmetijstvu ocenjujejo kot izredno uspešno. Pomembna skupna akcija je bilo tudi proslavljanje letošnjih jubilejev partije in Tita.
• Devet odstotkov Mojstrčanov je članov Zveze komunistov. 40 jih je združenih v krajevni osnovni organizaciji, ostali pa v kolektivih, kjer so zaposleni. Osnovna organizacija deluje tudi v Kopu, na osnovni šoli pa je oblikovan aktiv. Mojstranški komunisti ocenjujejo, da je delo med mladimi nadvse pomembno in da je treba stalno skrbeti za pomlajevanje organizacije. Letos so v ZK sprejeli Sest mladih, ki sta jih predlagali osnovni organizaciji ZSMS in ZRVS. Osnovna organizacija skrbi, da med člani vlada tovarištvo in da je družbenopolitična zavest krajanov v vzponu, kar je v obmejnem področju še posebno pomembno. Komunisti iz Mojstrane imajo svojo marksistično knjižnico, njihov cilj pa je oblikovanje aktivov po krajevnih organizacijah in društvih.
Miro Lapanja
Stanko Kofler
• Mojstranška mladina je lam marca ob pomoči družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZK, osnovala osnovno organizacijo. Njeno dejavnost sicer bremeni pomanjkanje primernega družbenega prostora (enako lahko trdimo za vse organizacije in društva), pa imajo mladi vseeno obilo volje do dela. Pomagali so graditi TRIM stezo in nogometno igrišče, sodelovali pri očiščevalnih akcijah in letošnjih slavjih. Se posebno pohvalno pa je, da se ne branijo aktivnosti v organizacijah in društvih. V Triglavu prirejajo plese in literarne večere, i/dali pa so tudi glasilo Mladinski list
• Organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin je med najstarejšimi in najdelavnejšimi v jeseniški občini. (50 članov združuje, ki so oblikovali svoj aktiv ZK in se polnošte-vilno udeležujejo predavanj in akcij. Posebno dobro je sodelovanje z JLA. Rezultat tega je pokroviteljstvo, ki ga je nad karavlo Belca prevzela krajevna skupnost Mojstrana.
• Borčevska organizacija je pomembna pri ohranjevanju izročila NOB. Največ dela ji povzroča skrh za spomenike in obeležja NOB ter reševanje socialnih in zdravstvenih problemov borcev. Pri tem stoje borcem ob strani organi krajevne skupnosti in organizacij.
• Precej številno je tudi Društvo upokojencev. Okrog 200 članov združuje, ki so se še posebno izkazali pri zadnjih solidarnostnih akcijah.
J. Košnjek
Mirjam Klinar
Jože Miklavčič
Nii pogovoril v Mojstrani so sodelovali Miro Lapanja. ravnatelj osnovne sole, Anton Stra/isar, direktor KOP, Jože Miklavčič, predsednik skupščine krajevne skupnosti, Nandi Kotnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, Jože Mirtič, sekretar osnovne organi/.ai i|e ZK I )ovje-Mojstrana, Stanko Lakota, predsednik krajevne kim-terence SZDL, Stanislav Pretnar, direk tor zdravilišča Triglav, Pavel Krznarič, podpredsednik sveta KS in predsednik konusi |e /a komunalno delavnost, Anton Noč, predsednik sindikalne organizacij« LIP Mojstrana, Vera Gartner, mentorica pionirske šolske skupnosti, Mirjam Klinar. predsednica šolske pionirske skupnosti. Franc Cerkovnik, predsednik komisije /a stanovanjsko kulturo in hortikulturo, Milan Valentincic. predsednik Turističnega društva, Mirjam Fiser. predsednica osnovne Organizacij« /.SMS in Stanko Kofler, predsednik Planinskega društ v |
Proizvodni in samoupravni vzpon
Jesenice — Sto in več letna tradicija železarstva na Jesenicah, ki izhaja že iz starih fužin v krajih in pozneje iz Kranjske industrijske družbe, se uspešno nadaljuje iz leta v leto. Železarska industrija se razvija, modernizira in si krepi svojo osnovo za nadaljnjo uspešno razvojno pot, začrtano v srednjeročnem programu njenega razvoja in v skladu s smernicami metalurgije v jugoslovanskem prostoru. Jeseniška železarna je bila in je še danes središče jeseniške proizvodnje, njen najmočnejši del; železarna je tista, ki je in še bo dajala utrip razvoju vsega kraja.
6000 delavcev, zaposlenih v železarni, doma pa iz jeseniške in radovljiške občine je na svoje delovno mesto trdno navezano, saj podatki kažejo, da fluktuacija delavcev ni več tolikšni problem; še posebno pa ne fluktuacija tistih delavcev, ki so že deset, dvajset ali več let v železarni. Posebno ti dočakajo v njej svojo upokojitev, ugotavljajoč, kako ogromen napredek je beležila tovarna v zadnjih letih, ko se med drugim tudi trudi, da bi ukinila vsa težja, zdravju nevarna delovna mesta, ko skrbi za namestitev več čistilnih naprav, za lepši videz okolja, za primeren življenjski standard zaposlenega. Ni tudi pretirana ugotovitev, da je le malo delovnih kolektivov, ki bi toliko vložili v gradnjo družbenih stanovanj in s krediti podpirali zasebno stanovanjsko gradnjo, ki bi adaptirali samske domove in ki jim ne bi bilo žal zgraditi tudi nekaj novih, sodobnih in modernih.
UTRIP ŽELEZARNE, UTRIP KRAJA
Mesto je železarstvu naklonjeno, vendar ne le zaradi tradicije, zaradi samoupravnega spoznanja, da je železarna v mestu vedno bila in naj bi tudi vedno ostala. Od nje pravzaprav živi, z njo je tesno poveza-
Plemenita
jekla
V ovojem razvoju je Železarna usmerjena h kvalitetnim jeklom ter proizvodom visoke finalizacije. V skupni jugoslovanski proizvodnji plemenitih jekel je udeležena s 34 odstotki, v skupini nizko legiranih jekel pa celo z 48 odstotki. S proizvodnim programom nove hladne valjarne silicijevih jekel za elektro industrijo, nerjavnih in specialnih jekel za globoko vlečenje ji je zagotovljen se vetji rezultat, saj med drugim ni već vezana na uvoz. Kljub nekaterim težavam je hladna valj ar na poslala domačemu tržišču že 2.471 ton dinamo in 18.366 ton
Sločevine iz specialnih jekel za glo-oko vlečenje. Razen tega v hladni valj ar ni delajo se fino zrnata mikro legirana iekla, jekla, odporna proti atmosferski koroziji, jekla za avtomate, svinčeva jekla z optimalno sposobnostjo za obdelavo z obrezovanjem, jekla za izdelavo kotlov in posod pod pritiskom, za ventile eksplozivnih motorjev in turbin, patentirano žico za razne namene v predelovalni industriji in gradbeništvu in izvirne in modificirane kvalitete za specialne potrebe JLA ter več vrst drugih jekel za izdelavo orodij, strojnih elementov in za specialne namene. Njeni končni proizvodi: elektrode, varilne žice in praiki za plemensko in elektro-obločno ter polavtomatsko in avtomatsko varjenje jekla in barvastih kovin, varnostne cestne ograje, jekleni podboji, jekleni diski za poljedelske stroje, žičniki, bodeča žica in jekleni opaži za gradbeništvo.
Jeseniška železarna ne skrbi le za vedno večjo produktivnost, modernizacijo proizvodnje, uvajanje nove tehnologije, temveč tudi za primeren življenjski in delovni standard zaposlenih ter za obveščenost in samoupravno organiziranost kolektiva — Uspešno dogovarjanje in sporazumevanje v okviru sestavljene organizacije združenega dela slovenskih železarn
no na vseh področjih, z njo čuti slabe in dobre čase. Te tesne povezanosti in navezanosti pa ne bi bilo, ko ne bi bil kolektiv že od samega začetka pripravljen sodelovati, prispevati ob reševanju številnih tudi mestnih in krajevnih problemov. Še preden smo z ustavo in zakoni predvideli, da mora človek v krajevnih in drugih skupnostih uresničevati svoje interese, je železarna spoznala, kako pomembno je, da se delovni človek v kraju, kjer preživi največ svojega prostega časa, primerno in dobro počuti. Zanimiv bi bil podatek, koliko prošenj najrazličnejše narave je zadovlji-vo rešila v zadnjih, recimo desetih letih, zato, da bi imel delovni človek — pa ne le zaposleni železar — urejeno okolico, prostore za kulturno in družbeno življenje, za rekreacijo — poleg tega, seveda, da je imela sama železarna nemalo problemov ob uvajanju nove tehnologije in ob obveznostih, ki jih je imela do svojih delavcev. Nikdar v železarni niso ostro določevali meje pri naložbah in se spraševali, če bodo imeli ob njih koristi le zaposleni železarji, vedno so imeli v mislih slehernega delavca jeseniške ali radovljiške občine.
In tako so ob izdatni finančni podpori jeseniške železarne zrasli družbeni domovi, se razvijali rekreacijski centri, zaživelo kulturno življenje. Železarna je izdatno podpirala vrhunski šport in namenjala sredstva za množično rekreacijo delavcev. Ob raznih solidarnostnih akcijah je bila vedno prva, ki je prispevala in se udeležila — skratka, njen utrip je bil utrip kraja; tako zelo je bila povsod prisotna, da je bilo že občanom skrajno nerazumljivo, če se železarna akcij ni udeležila. Ta utrip vsak Jeseničan čuti, ko ga doživlja, ta utrip mu postaja samoumeven, stalen, sprejemljiv.
DOGOVARJANJE IN
SPORAZUMEVANJE
Z uresničevanjem zakona o združenem delu in z uresničevanjem ostalih zakonov, z izpopolnjevanjem delegatskega sistema odločanja in dogovarjanja se je tudi jeseniška železarna podala na novo pot. V okviru sestavljene organizacije združenega dela slovenskih železarn je načrtovala svojo razvojno . pot, s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem na osnovi delegatskega sistema se je smelo podala proti svojim ciljem. Bila je ena prvih organizacij, ki je uresničevala naše, družbeno sprejete odločitve o samoupravni organiziranosti tako, da je pripravila referendume, na katerih so se delavci odločali z osebnim izjavljanjem o najbolj pomembnih vprašanjih svoje organiziranosti. Ze ustrezno organizirana samoupravna delovna skupina je bila številnim drugim organizacijam po Sloveniji in Jugoslaviji za zgled, nasploh pa se po njenih izkušnjah samoupravne ureditve zgledujejo venomer, kar dokazuje, da je primerno organizirana, in sicer tako, da delavec resnično neposredno odloča o vseh vprašanjih.
Ob tem pa je morala poskrbeti za ustrezno obveščenost, kajti le stalno in pravilno informirani delavec lahko odloča. V posameznih temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah, ki so se priključile železarni, je obveščenost izredno dobra, saj se zanjo trudi poseben center za obveščanje in informiranje, v okviru katerega izdajajo tudi glasilo Železar. Iz nekdanjega Kovinarja je zraslo glasilo, ki je praznovalo 25-letnico svojega obstoja in ki je bilo odlikovano z visokim državnim priznanjem, saj je s svojim rednim tedenskim obveščanjem, s kvalitetnim informiranjem eno najboljših tovarniških glasil pri nas. Prejema ga sleherni zaposleni delavec, ki se prek njega seznanja tudi z dogajanji v občini, z dogajanji, ki so
neločljivo povezana tudi z njegovim delovnim mestom. Železar, ki je s svojimi stalnimi kulturnimi prilogami ne le obveščevalec, temveč tudi spodbujalec, osvešče-valec, je že davno prerasel okorno tovarniško obveščanje in je prav zato upravičeno prejel tako visoko priznanje.
KVALITETA Z NOVO HLADNO VALJARNO
Ko so v železarni zgradili pred več leti Siemens-Martino-vo peč, modernizirali valjamo, začeli s hladno predelavo jekla, zgradili dve visoki peči, valjar-no debelih trakov, leta 1960
valni center — Železarsko izobraževalni center, iz katerega prihaja vedno več kvalificiranega in železarni potrebnega mladega kadra. Za učence je zgradila tudi dom, jim v . njem omogočila zadovoljivo oskrbo in domsko življenje. Iz Železarsko izobraževalnega centra prihajajo mladi, ki se v železarni zaposlijo, okoli 200 novih vsako leto. Vendar pa je imela nekaj let precej težav, da je mlade spodbudila za uk in se je lotila tega, da je mladim po jeseniških šolah predstavljala železarske, metalurške poklice, organizirala razne akcije in tekmovanja.
Železarna je ena tistih delovnih organizacij, ki se zaveda, da je tudi nenehno usposabljanje ob delu ena bistvenih nalog, zato so za delavce organizirana razna predavanja, se-
začeli s popolno rekonstrukcijo železarne, postavili aglomeracijo, elektro peči, valjamo žice, progo Blooming-Steckel, kisi-karno, profilarno in več ostalih za moderno proizvodnjo nujnih proizvodnih objektov, v zadnjem času ukinili stare obrate in postavili nove, so se odločili za eno največjih naložb v železarni, v občini in nasploh pri nas. V rekordnem času so na polju na Beli postavili novo hladno valjamo zato, da bi znatno povečala produktivnost in pošiljala na trg kvaliteto.
Ze pred izgradnjo nove hladne valjajrne na Beli se je železarna lahko pohvalila s tem, da je imela med slovenskimi in jugoslovanskimi železarnami največ asortimenta in da je proizvajala izredno visoko kvalitetna jekla. Njena proizvodnja se je stalno povečevala, iz leta v leto je bila bolj uspešna in na tržišču, domačem in tujem pa zaželena. Z novo hladno valjar-no hladno valjanih trakov iz plemenitih jekel, dinamo in nerjavečega jekla, se je uvrstila med svetovno proizvodnjo in za njo ne zaostaja. Kvaliteta jim je predvsem vodilo in po njej sega domača prehrambena, kemična in druga industrija, elektroindustrija in druge panoge. Večina teh proizvodov je bila do zdaj uvožena, za visoke cene, zdaj pa je naprodaj na Beli, v novih hladni valjarni. Ze pred postavitvijo hladne valjarne so v njej načrtovali štirikrat večjo produktivnost, kar se je tudi uresničilo.
IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, INOVACIJE
V novi hladni valjarni na Beli so zaposlili okoli 300 delavcev, ki so se priučili in usposabljali za novo tehnologijo doma, izobraževala jih je železarna. Tako kot nenehno skrbi za izobraževanje ob delu, podeljuje štipendije za poklice, ki jih potrebuje, je razvila tudi svoj izobraže-
minarji, nikakršnih težav pa nima sleherni delavec, ki se namerava šolati ob delu.
Popoln posluh pa je že zdavnaj kazala za vsakršne pobude v proizvodnji, za inovacijske predloge zaposlenih delavcev. Milijonski prihranki, ki jih ustvarjajo avtorji tehničnih izboljšav, jo uvrščajo med vodilne organizacije pri nas, s primernimi odškodninami, odmerjenimi po sprejetem pravilniku o novatorstvu pa delavce še bolj spodbujajo k rešitvi posameznih težav v proizvodnji. Letos bo, tako kot vsako leto doslej, spet podelila ob občinskem prazniku nagrade najbolj uspešnim novatorjem: nagrado Novator leta in inž. Lambert Pantzovo nagrado za življenjsko delo na področju metalurgije. Inž. Lambert Pantz je bil nekdanji tehnični direktor Kranjske industrijske družbe, ki je začel s taljenjem feromangana.
Jeseniška železarna bo v svojem srednjeročnem razvoju izdatno povečala proizvodnjo jekla, surovega in kvalitetnega, večvrednega jekla, povečala sortiment hladno predelanih izdelkov, povečala proizvodnjo izdelkov hladne predelave, vlagala v talilniške in druge obrate, modernizirala proizvodnjo tako, da ji bo omogočen še hitrejši in kvalitetnejši proizvodni razvoj. Srednjeročni program so delavci sprejeli, uresničujejo ga tako kot po svoji prizadevnosti in naporih uresničujejo letne programe. Čeprav so se v železarni organizirali po določilih zakona o združenem delu in delavci bolj kot kjerkoli drugje odločajo o svojem dohodku in o delitvi dohodka, o rezultatih svojega dela in o svoji prihodni proizvodni aktivnosti, pa so napori v tej smeri še vedno. Železarna vztraja na tem in hoče doseči, da se bodo razrešili še vsi problemi, ki ponekod ovirajo, da bi samoupravljanje resnično zaživelo, da bi bil vsak delavec aktivno vključen v odločanje o vseh problemih, ki jih ima na svojem delovnem mestu in v kraju, kjer prebiva.
Sestavljena organizacija zd, užvnega dela slovenskih železarn — Železarna Jesenice čestita delovnim ljudem in občanom za občinski praznik Jesenic — 1. avgust
Ze leta 1946, ko se je mali kolektiv »Strojne tovarne« Kranj odločil, da se bo imenovala njihova tovarna ISKRA — tovarna za elektrotehniko in finomehaniko Kranj, so si jasno začrtali svoj proizvodni program: izdelovali bodo števce, vrtalna, ročna in električna orodja, kino in elektroaku-stične izdelke, merilne inštrumente, stenske ure itd. Vendar pa takrat niti slutili niso, da bo v tridesetih letih njihova tovarna doživela tako silovit razmah. Leta 1953 ima že svoje predstavništvo in prodajalno v Ljubljani. Istega leta ima v Ljubljani že organizirano servisno službo, filialo v Beogradu. Januarja 1955 sledi poslovalnica na Reki, aprila 1956 v Skopju, 1957 še ena v Ljubljani in Zagrebu itd. Stik s potrošniki je vzpostavljen v nekaj letih v vseh republikah.
Silovito rast so utesnjevali prostori. Delavski svet ISKRE zato odloči, da je treba graditi obrate širom po Sloveniji, posebej tam, kjer je dovolj delovne sile. Ze leta 1954 išče stike s tovarnami sorodne proizvodnje. Leta 1960 so pričeli s proizvodnjo instrumentov v Oto-čah ter proizvodnjo in montažo avtoelektrike v Novi Gorici. Obrat Lipnica se je priključil k ISKRI že leta 1956 in je dobil od ISKRE proizvodnjo in montažo številčnika za električne števce. 7. in 8. februarja 1961 so na posebnem sestanku IEV, TELA, ISKRA in TELEKOMUNIKACIJE sprejele sklep, da se vse pripoje k ISKRI in tako je nastalo Podjetje ISKRA Kranj.
Finančna sredstva so se koncentrirala. Ustanovljen je lastni inštitut za raziskave in razvoj ter komercialna organizacija — sedanji ISKRA COMMERCE. Leta 1966 je bilo v ISKRI zaposlenih že 13.000 delavcev s 570 milijoni din proizvodnje. Vendar je močno centralizirana struktura podjetja delovala zaviralno. Zato se leta 1966 podjetje reorganizira v združenje enakopravnih organizacij, ki v celoti prevzamejo odgovornost za lasten in skupen harmoničen razvoj. Podjetje se je spet preimenovalo: zdaj je Združeno podjetje ISKRA Kranj.
Zadnjo reorganizacijo ISKRA doživi leta 1974; od skupno 21 delovnih organizacij jih je sedaj 6 in so organizirane v branžne delovne organizacije. Danes je Združeno podjetje ISKRA najmočnejša predstavnica slovenske elektroindustrije in je s svojimi 30.000 zaposlenimi vodilna elektroindustrija pri nas.
Matična tovarna ISKRA, industrija za telekomunikacijo, elektroniko in elektromehaniko Kranj, je pred reorganizacijo po branŽah imela okrog 7.000 zaposlenih in 8 TOZD, danes pa ima nekaj nad 10.000 zaposlenih v 10 tovarnah z 20 TOZD. Ogromno je to podjetje prispevalo k standardu in gospodarskemu razcvetu na Gorenjskem, posebej pa še v Kranju. Posamezne TOZD ima še v Ljubljani, Horjulu, Otočah, Lipnici in na Blejski Dobravi.
STRUKTURA ZAPOSLENIH SE MORA PRILAGAJATI BODOČI ZAHTEVNOSTI DELA
Predvideno je, da bi v obdobju 1976-1980 raslo Število zaposlenih v celotni Elektro-mehaniki čim bolj počasi. Proizvodnja naj se povečuje le z boljšo organizacijo, sodobnejšo tehnološko opremo, predvsem- pa naj se izboljša struktura kadrov in se prilagaja zahtevam novih tehnologij. To bodo dosegli le tako, da bodo odhajajoče delavce nadomeščali z relativno večjim številom strokovnjakov, kot je njihov delež med odhajajočimi. Poleg zmernega novega, strukturno boljšega zaposlovanja, pa je treba vplivati tudi na izboljšanje izobrazbene strukture, to je izobraževanje in strokovno usposabljanje ob delu in za delo.
ZAPOSLOVANJE JE OSTALO
V PREDVIDENIH OKVIRIH
V obdobju 1976-1980 naj bi se povečevala zaposlenost linearno za največ 1,5 odstotka letno; za na-ketere TOZD pa predvidevajo celo zmanjšanje števila zaposlenih.
V letu 1976, pa tudi že leto prej, so uspeli obvladati težnje po ekstenzivnem zaposlovanju. Število zaposlenih v ožjem obsegu Elektromehanike se je glede na konec leta 1975 povečalo samo za 53 de-
Iskra — Elektromehanika Kranj največje podjetje
v S OZ D Iskra Ljubljana
tivno in se z delitvijo dela uspešno povezujejo v proizvodni program ISKRE Elektromehanike. Preko teh firm ISKRA lažje prihaja na tuja tržišča.
V KORAK Z ZNANOSTJO
Poleg močnih samostojnih razvojev, ki jih ima ISKRA in TOZD Elektromehanika v svojem sklopu, se povezuje tudi navzven. Prva je začela strokovno sodelovati z univerzitetnimi institucijami in znanstvenimi instituti. Od leta 1972 dalje so bile sklenjene dolgoročne pogodbe 0 medsebojnem sodelovanju z Institutom Jožef Štefan, Inštitutom za elektroniko in vakuumsko tehniko, Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in Iskrinim raz vojnim inštitutom, ki je organiziran kot TOZD v okviru celotne organizacije. Prav tako ISKRA EM sodeluje tudi z inozemskimi institucijami in je član mednarodnih strokovnih organizacij in združenj.
Iskrini števci merijo električno energijo na vseh kontinentih
Štiri mejnike ima ISKRA Elektromehanika Kranj v razvoju električnega števca: prvega so postavili partizanski tehniki iz baze D 99, ko ao na lastno pobudo in z lastno ustvarjalnostjo, brez tuje pomoči, prvič v Jugoslaviji, že leta 1945 začeli razvijati električni števec. Prvih 36 kosov se je naredilo v letu 1947, toda v nekaj letih je stekla proizvodnja 160.000 kosov letno.
Drugi mejnik je pričetek proizvodnje trifaznih števcev za potrebe gospodinjstev v letu 1958.
Tretji mejnik pomeni proizvodnjo dvotarifhih eno in trifaznih števcev, ki je stekla 2 leti kasneje.
Četrti mejnik je bilo leto 1975: takrat ISKRA prične s proizvodnjo elektronskih števcev velike točnosti, katere izdeluje šele nekaj svetovno znanih firm električnih števcev. Letos bodo izdelali preko 800.000 elektromehanskih števcev mehanskih izvedb; polovica bo za potrebe domačega trga, polovica pa bo šla v izvoz v 30 držav sveta, na vse kontinente. Posebno uspešni so s prodajo1 števcev v Venezueli, skandinavskih deželah, zapadni Nemčiji, Tunisu, Avstraliji in drugod.
V ISKRI pa se že pripravljajo na serijsko proizvodnjo elektronskih števcev, ki so od klasičnih mehanskih števcev energije seveda veliko natančnejši. Zaenkrat so te izvedbe za naša gospodinjstva še predrage, vendar ni več daleč čas, ko bo s pocenitvijo elektronskih delov in uvajanjem mikroelektro-nike moč izdelati elektronski števec, ki bo dostopen tudi najmanjšim potrošnikom.
Spajanje po sistemu WIRE-WRAP na Laborah
lavcev in še to s poudarkom na strokovnjakih, kar predstavlja porast za 0,73 odstotka. Zaposlovanje je bilo torej za več kot polovico manjše od minimalnih postavk srednjeročnega plana. V letu 1976 pa se je števUp zaposlenih povečalo za 1,15 odstotka, torej tudi izpod plana. Nekatere TOZD sicer niso upoštevale teh omejitev in so zaposlovale več, kot bi smele, vendar se je v celotni Elektromehaniki zaposlenost povečala skupno za 1,24 odstotka, kar je Še vedno v planiranih okvirih.
ISKRA PO VSEM SVETU
Za leto 1977 so si v ISKRI Elektromehaniki zastavili visok gospodarski plan in sicer 2.990,000.000 din. Največji del proizvodnega plana nosijo Telekomunikacije in sicer 52,4 odstotka, sledi pa Merilna tehnika z 32,2 odstotka in tovarne ERO z 12,5 odstotka. To je proizvodnja, ki zahteva širok trg za svoje izdelke. Prodaja bo uspela le, če bodo šli v širino in tega se v ISKRI kaj dobro zavedajo. Če danes pogledamo zemljevid Slovenije in Jugoslavije, kjer so označena njihova predstavništva, dobimo občutek, da je zapolnila ves jugoslovanski prostor in če primerjamo še karto sveta, vidimo, da se je razvejala praktično po vsem svetu. ISKRA Elektromehanika je velik izvoznik svojih izdelkov. Letni plan izvoza za letošnje leto znaša 38.700.000 dolarjev. Od tega izvažajo v glavnem na konvertibilno področje in sicer 80 odstotkov, ostalo pa v SEV.
Zanimivo je, kako ISKRA prodira s svojimi proizvodi na področje dežel v razvoju: na ta tržišča izvaža predvsem končne izdelke, nudi tehnično pomoč — industrijske kooperacije, know-how, pa tudi licence. V letu 1976 je ISKRIN izvoz v te dežele narasel za 22 odstotkov vrednosti celotnega izvoza in se bo po napovedih letošnje zunanje trgovinske konference še povečal. Najbolj interesantne so dežele Sredozemlja in bližnjega Vzhoda, dežele z naftnim bogastvom ali z drugimi strateškimi surovinami in skupina držav z velikimi človeškim in surovinskim potencialom, kot so na primer Indija, Indonezija, Brazilija... Struktura izvoza v te dežele je že več let približno enaka. Najmočneje pa je pri tem izvozu zastopana branžna DO Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj z 89 odstotki.
Za letošnje leto kažejo dogovori, da je 80 odstotkov vsega izvoza že zagotovljenega s predhodnimi dogovori. Zagotavlja se tudi izvoz višjih oblik ekonomskega sodelovanja, kot so transfer tehnologije in skupna vlaganja. Gre za lokalno montažo hišnih telefonskih central v Venezueli in Iranu ter proizvodnjo števcev v Venezueli. V letošnjem letu se bo pričela izgradnja tovarne števcev v Tuniziji in se razširil proizvodni program že v obstoječi mešani proizvodni firmi v Ekvadorju. Za proizvodni program merilno-regulacijske, stikalne ter relejske tehnike se zanimajo dežele Jugovzhodne Azije in Afrike ter Avstralija. Sedaj se proučuje tržišče v Centralni in Zahodni Afriki.
ISKRA Elektromehanika pa tudi sama uvaja nove proizvode na osnovi lastnega razvoja ali nakupa licenc. Tako se je vključila v mednarodno proizvodnjo na več koncih: prevzela je firmo PERLES, tovarno vrtalnih strojev v Švici, tovarno radio vez v Trstu in EMEC, tovarno vrtalnih strojev v Ekvadorju v Južni Ameriki in postala solastnik (večinski delničar) firme IRET. Firme poslujejo pozi-
OD 15.000 NA 60.000 KVADRATOV
S širjenjem proizvodnje so vsa ta leta nenehno rasle investicije in so tako narasle delovne površine v teh 31 letih obstoja ISKRE od prvotnih 15.000 na današnjih 60.000 kv. metrov. Največja gradnja v obstoju ISKRE EM je bila v letu 1973, ko je bila na Laborah
VSAKEMU PO VLOŽENEM DELU
ISKRA Elektromehanika posveča politiki nagrajevanja izredno veliko pozornost. Sistem razdeljevanja osebnih dohodkov spremlja posebna strokovna služba, ki si prizadeva, da se delavci nagrajujejo po uspehih njihovega dela. Nagrajevani so tudi po osebnem prizadevanju, delavci v proizvodnji pa še po opravljenem fizičnem delu. Za letošnje leto je v planu, da bo poprečen OD ISKRE Elektromehanike 4.798 din.
postavljena Tovarna za telekomunikacije, ki predstavlja prvo fazo izgradnje tovarne na Laborah. Tovarna ima 17.000 kvadratnih metrov površine in je opremljena najmoderneje, tako da je upravičeno ponos vse ISKRE. V zaključnih delih je druga faza, ki je površinsko podobna prvi, sledila pa bo še tretja faza izgradnje tovarne na Laborah.
Tovarna Mehanizmi v Lipnici je letos dobila novo stavbo in z njo novih 1.350 kvadratnih metrov površine.   Novi   šolski   center ZP
Kontrola številčnika se zaradi njegove pomembnosti izvaja stoodstotno
20 TOZD
10.000 zaposlenih
60.000 m2
delovnih prostorov
J
ISKRA v Kranju pa bo predvidoma dobil nove prostore v prihodnjih letih s površino 7.900 kvadratnih metrov.
V splošnem ugotavljajo, da jih premajhno vlaganje v investicije, to je obnovo in povečanje kapacitet strojnega parka ter gradnje novih prostorov, vodi v vedno večjo stisko na tem področju. Proizvodnjo letno povečujejo za okrog 20 odstotkov, to pa zahteva vedno več prostora zaradi pretoka večjih količin materiala. V večin: svojih obratov se srečujejo s težavami zaradi skladiščenja materiala v raznih fazah. Premajhne možnosti za obnovo opreme, predvsem strojnega parka lahko postopoma vplivajo na kakovost in količino proizvedenih izdelkov. Vendar potrebe so eno, možnosti pa drugo.
ČIM PREJ DO STANOVANJ
Vse predobro se v ISKRI Elektromehaniki zavedajo, da je uspeh podjetja še kako odvisen od dobrega ali slabega počutja delavca, od tega, kako so urejene njegove osebne razmere, kjer pa je največkrat najtežji problem stanovanje. ISKRA Elektromehanika prispeva za stanovanjsko izgradnjo svojih delavcev 7 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Iz teh sredstev se dodeljujejo krediti za individualno gradnjo, za anuitete za najete kredite in nakup novih stanovanj. Trenutno ima ISKRA Elektromehanika v Kranju nad 530 najem-niških stanovanj, okrog 300 članom kolektiva pa na leto pomaga pri individualni gradnji. Vsekakor je ISKRA Elektromehanika ogromno prispevala k višjemu standardu svojih delavcev, gospodarskemu razvoju Gorenjske, posebej pa še Kranja, saj je tu najmočnejša delovna organizacija.
IN KAKO ISKRA ' ELEKTROMEHANIKA POSLUJE V LETOŠNJEM LETU?
Poslovni uspeh ISKRE Elektromehanike je bil v prvih treh mesecih letošnjega leta pozitiven, vendar pa z 12,5 milijoni din ostanka dohodka niso zadovoljni. 16 temeljnih organizacij je imelo namreč 49,7 milijonov ostanka dohodka, 3 organizacije pa imajo skupaj 37 milijonov din izgube. Trimesečni proizvodni plan je bil dosežen s 108 odstotki; proizvodni plan je v celoti izpolnilo 11 TOZD, med njimi pa je bilo največje preseganje v ERO, ATC in Elektroniki Horjul. Vrednost obratnih sredstev je nižja za 7 odstotkov — manj je terjatev in manjše so zaloge materiala in drobnega inventarja. Slednje so manjše v tovarnah ATC in TEA. Zaloge nedokončane proizvodnje pa so se povečale za 8 odstotkov in sicer v Števcih, Mehanizmih, Stikalih, ATC in TEA.
Zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga so se povečale za 3 odstotke, investicije v osnovna sredstva pa so v prvem kvartalu znašale 26,856.000 din, od tega odpade na domačo in uvozno opremo 84,6 odstotka sredstev, preostalih 15,4 odstotka pa je bilo namenjenih za zgradbe.
Lep uspeh beležijo na področju izvoza, saj je izvozni plan za letošnje leto v primerjavi z letom 1976 povečan za 33 odstotkov in so ga presegli za 3,4 odstotka. K temu je veliko pripomogla uspešna izvršitev planskih nalog v TOZD ATC.
Mnogo bo še treba storiti, da se bo poslovanje delovne organizacije in tistih TOZD, ki imajo izgubo, bistveno izboljšalo.
NOVA ORGANIZIRANOST ISKRE
ISKRA prehaja na novo organiziranost — uveljavljanje zakona o združenem delu se je pričelo tudi tu. Ustanavljajo se nove TOZD, ki bodo nastale iz skupnih služb. Po novi organiziranosti, ki se predvideva v letu 1978, bo imela ISKRA Elektromehanika 26TOZD.
Delo pri montaži števcev je precizno in zahteva natančnost in popolno
zbranost
Ob prazniku kranjske in jeseniške občine želi kolektiv ISKRE — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem veliko uspehov.
Jeseniška družbenopolitična skupnost je v minulem obdobju izdatno napredovala, predvsem so opazni premiki ob doslednem uresničevanju zakona o združenem delu, delegatskih razmerij, samoupravnega odločanja in dogovarjanja na vseh področjih. Z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij občine, z delovanjem zborov skupščine, interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti delegatski sistem pomeni stvarnost, resničnost, ki jo je zaslediti na vsakem koraku. Velik napredek, ki je očiten, je nedvomno rezultat naporov skupnosti, ki si je prizadevala uskladiti odnose delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi in samoupravnih, interesnih in drugih skupnostih. S sprejetim družbenim planom razvoja občine se uresničujejo cilji, začrtani na realnih osnov-vah, cilji, do katerih bo možno priti le z doslednim prizadevanjem in upoštevanjem vseh dosedanjih spoznanj.
Dokument, ki je vodilo, je družbeni plan razvoja občine za naslednje srednjeročno obdobje. Le-ta si prizadeva predvsem za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih in družbenih odnosov, za uresničevanje sta-
bilnejše politike gospodarstva, stabilizacije ter za zagotavljanje skladnejšega razvoja družbe in stabilne rasti življenjskega standarda, za dvig izobraževanja in kulture ter za pospeševanje drugih družbenih dejavnosti, znanosti, tehnike in tehnologije. Predvideva večje vključevanje v mednarodno delitev dela, predvsem s povečanjem izvoza in zmanjšanjem uvoza, se zavzema za usklajeno porabo prostora, za varstvo in izboljšanje življenjskega okolja, za krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite. Temeljni cilj je doslednejše uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v skladu z ustavnimi določili in določili zakona o združenem delu.
Jeseniška občina je mejna občina, razdeljena v 11 krajevnih skupnosti, organiziranih na samoupravnem načelu in na osnovi delegatskih razmerij. Okoli 70 odstotkov družbenega proizvoda ustvarja industrija, ki bo takšen delež obdržala tudi v srednjeročnem obdobju. Sledita ji gradbeništvo in trgovina, ki beležita v zadnjem času skokovit porast. Čeprav je občina večinoma industrijska in je le malo kmetijskih površin, je posebno v zgornjesavski do-
Praznik jeseniške občine
Skupščina občine Jesenice in družbenopolitične organizacije občine čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku L avgustu
lini s Kranjsko goro, Gozd Martuljkom razvit turizem, ki načrtuje svoj nadaljnji razvoj v skladu zmožnostmi in potrebami. Izrazito turistična je Kranjska gora, v katero ne zahaja gost le pozimi, uspešna je tudi njena poletna sezona. Gostinske organizacije pa si posebno v zadnjem času prizadevajo, da bi podaljšali sezono in z izgradnjo visokogorskih smučišč na Vršiču zadržali gosta in privabili obiskovalca in gledalca kvalitetnih smučarskih tekmovanj svetovnega slovesa.
Med več uspehov občine, ki zajema ozemlje od Rateč do Rodin, je v zadnjem času nedvomno šteti pospešeno skrb za stanovanjske probleme zaposlenih, za otroško varstvo, za izobraževanje in za kulturno udejstvovanje delavca in občana. Na Plavžu nezadržno rastejo novi bloki, zasebna gradnja
je v porastu, ob tem pa se gradi pripadajoča. infrastruktura. Lani so zgradili toplovod, pomembno in veliko investicijo, ki je dobrodošla stanovalcem na Plavžu, postopoma pa tudi vsem drugim na območju mesta; ob bolnici rastejo specialistične ambulante; na plav-škem travniku se razvija proizvodnja več organizacij združenega dela; s samoprispevkom občanov se bo zgradila nova, sodobna šola na Plavžu z vzgoj-novarstvenimi oddelki; na Blejski Dobravi bodo tudi s prispevki organizacij in občanov dokončali mrliške vežice oziroma uredili okolico ob njih; na Beli, kjer je pred letom bila postavljena nova hladna valj ar na, grade nov montažni vrtec; v občini asfaltirajo ceste, izboljšujejo telefonsko omrežje, skrbe za komunalno higieno in za vsa druga življenjsko po-
membna vprašanja, ki so nujna za ugodno počutje delovnega človeka in občana.
Gospodarski in družbeni napredek občine je zaznaven tudi na drugih področjih, tako telesno vzgojnem in rekreacijskem, na področju varstva okolja, na področju izobraževanja, tudi usposabljanja samoupravljav-cev. Zavedajoč se, da bo še hitrejši družbeni in gospodarski napredek odvisen od sodelovanja slehernega delavca in občana, so tudi obveščanju namenili vso skrb. Odločal in usmerjal naj bi izključno le delegat, odločali in usmerjali naj bi delovni ljudje in občani v široko razvejanem samoupravnem sistemu, v krajevnih, samoupravnih interesnih, političnih in drugih skupnostih in naj bi na osnovi interesa, zmožnosti in potreb s samoupravnim dogovarjanjem, s sporazumevanjem in odločanjem gradili svoj jutri.
t   mednarodna špedicija in transport
Koper Jesenice in
filiala Kranj
čestitajo vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic
Priporočajo se za svoje storitve
as
Komunalno podjetje Kovinar Jesenice
Vsem občanom z območja Jesenic čestita za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov
Vodovod
Jesenice
Vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter občanom Čestitamo za občinski praznik Jesenic ter jim želimo veliko delovnih uspehov
Wm. i»
SOZD ABC Pomurka
TPO GOLICA Jesenice
TO Zarja
Pričakujemo cenjene potrošnike na XXVII. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 1 5. avgusta
potrošniško posojilo, sejemski popust, brezplačna dostava na dom, montaža na domu in solidna postrežba
pohištvo in oprema,
akustika in gospodinjski aparati,
gradbeni material,
pisarniška oprema
in biro stroji,
tekstil in konfekcija,
dekorativa,
galanterija
obutev
občanom Gorenjske de lovna organizacija čestita za občinske praznike
Industrijski kombinat Kranj
vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov
Vsem občanom,članom in lastnikom motornih vozil
Avto-moto društvo Kranj
čestita ob občinskem prazniku Kranja
ter jim želi srečno in varno vožnjo
m.
triglav
Triglav konfekcija Kranj
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja
Komunalno podjetje
Vodovod Kranj
vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja ter jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov. Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje
Konfekcija mladi rod Kranj
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Kranja, ter jim želi še veliko delovnih uspehov
Gorenjska kmetijska zadruga Kranj s temeljnimi zadružnimi enotami: Cerklje, Sloga, Tržič in Naklo
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem, kooperantom in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kranja in Tržiča
Kemična tovarna Kranj
exoterm
64001 kranj j ugoslavija
vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem Čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih uspehov
Živilski kombinat
ŽITO Ljubljana
čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje.
TOZD Pekarna Kranj
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME 1N STROJEV
KRANJ
Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo
JUGOSLAVIJA
vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski J" praznik Kranja
j -
ALPETOUR
Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja Loka
'čestita vsem občanom občin Kranj, Jesenic, Radovljice in Tržiča k njihovemu prazniku ter jim želi naprej veliko delovnih uspehov
Občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča iskrene čestitke za njihova praznovanja
Veletrgovina
ŽIVILA
Kranj n.sol.o.
TOZD — Veleprodaja
— Maloprodaja
— Slaščičarna-kavarna Samoupravna delovna skupnost skupnih služb.
SGP GRADBINEC
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja
GRADBINEC v ustanovitvi Kranj
čestita občanom in poslovnim prijateljem občin 'Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
-t -<
-t -1 " t
-C *t
't
-1 -K
- C -K -1
-1 -t 't
-t -t -C *t -1 " t -K -t -K -<
- K -1 -K -1 -C -1 -C -1
't
-K
- K -K * C -1 -K
- C -1
>► >->->-
VEJSlAt
Venac industija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad
čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike.
v skladišču v Kranju, c. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267
nudi: vse brste svežega mesa, klobasičastih proizvodov, suhomesnih proizvodov in konzerv
posebna novost je BEKON - HAMBURGER v pločevinki
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53 c
Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka
Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave
Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno
Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ti ki, Ei, Riz, Candy,   Elind, Čajavec, Grunding, Fein in Ransburg
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
projektira
proizvaja
instalira
prodaja
servisira
Novi vozniki stopnjujejo prometni vrvež
Otrokovo gibanje kaj kmalu popestre številne igrače na kolesih: Te so privlačne, največkrat ponazarjajo razne živali in vozila. Na njih otrok sedi, lovi ravnovesje, se poganja in se igra. V nadaljnjem gibalnem in zavestnem razvoju se otrok seznanja z drugimi vozili; od dvo- in trokoles do malih avtomobilov na nožni pogon. Vožnja s takimi igračami oblikuje splošno ravnovesno občutljivost, posebno občutljivost za smer in hitrost gibanja. Kasneje se otrok na raznih vozilih vse bolj prilagaja prostoru, vendar ta njegov vozniški prostor postaja utesnjen in že napoči trenutek, ko začne siliti v javno cestno omrežje. Najprej s kolesom, kasneje z motociklom in končno kot voznik traktorja in avtomobila. Pri vključevanju v promet je vrsta ovir, težav in zaviralnih okoliščin, ki jim je potrebno biti kos. Sodobni prometni vrvež zahteva izurjene, vzgojene in omikane voznike.
Mladina se prilagaja prometu v vlogi kolesarjev. S kolesom se vozi na krajše razdalje — v šolo ali na delo. Vožnja s kolesom je priprava za vožnjo s hitrejšimi vozili, kolo je nemalokrat prehodno prometno sredstvo do motornega vozila. Odnos do kolesarjenja in kolesarjev se spreminja. Mnogi se za kolesarjenje ogrevajo iz zdravstvenih in športno razvedrilnih nagibov. Včasih mu je namenjeno več, drugič pa spet manj cestnega prostora. Vožnja s kolesom, ob vedno večjem prometu pa ni več dovolj varna, ni več razvedrilo, ne sprostitev, niti opazovanje okolja. Tudi na stranskih poteh mora biti kolesar pozoren na promet, in ni dobro, če se preveč poglablja v razmišljanje ali obujanja spominov na preteklost.
Od kolesa, ki ga poganjamo z lastno močjo, je le kratek prehod do motornega. Motorna kolesa manjše moči in raznih znamk osvajajo mladino. Na njih preizkuša vozniške vrline, uživa v hitrosti in večkrat preveč divja, kot na primer:
»Ko sedim na motorju in mj splahni misel na težave. Njegov zvok me prevzame. Start me vzburi, vozim hitro, na nevarnost niti ne pomislim. S hitrostjo osemdeset na uro drvim po stranski cesti iz ovinka v ovinek. Skušam posnemati dirkače in se urim v moto-krosu. Pri tem ugotavljam, da brez tveganja ali celo vratolomne vožnje ni uspehov.«
Take in podobne dirke posameznikov niso dovolj zanimive. To so dirke z enim konjem, bolj privlačne pa so skupinske divje vožnje na stranskih cestah, vaških ali gozdnih poteh. V takih primerih že nastaja splet okoliščin, v katerih so možne nezgode, saj take dirke niso organizirane, ne nadzorovane, še manj pa so na njih prisotne prvine varnosti.
Stihijsko, samorastniško, nezrelo in tvegano vožnjo pa večkrat beleži črna kronika.
(Nadaljevanje prihodnjič)
J
POROČILI SO SE
V TRŽIČU
. Aljančič Marjan in Keršič Ida, Godnov Janez **> Rozman Majda, Zupan Ciril in Benedičič Marinka, Sparovec Joško in Hladnik Ana
UMRL! SO
V TRŽIČU
Sitar Janez, roj. 1895
1904, Seiko Amalija, roj.
Kranj CENTER
29. julija franc. barv. krim. ZBOGOM, POLICAJ ob 16., 18. in 20. uri
30. julija franc. barv. krim. ZBOGOM, POLICAJ ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. krim. UGLEDNA TRUPLA ob 22. uri
31. julija amer. barv. pust. KRALJ DŽUNGLE ob 10. uri, franc. barv. krim. ZBOGOM, POLICAJ o 15., 17. in 19. uri, preimera franc. barv. krim. SAM PROTI VSEM ob 21. uri
1. avgusta revija kinotečnih filmov, nagrajenih z oskarjem: amer. voj. BOJIŠČE ob 16., 18. in 20. uri
2. avgusta amer. barv. vestem MIREN ČLOVEK ob 16., 18. in 20. uri
3. avgusta amer. film SABRINA ob 16., 18. in 20. uri
4. avgusta amer. barv. krim. REBEKA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
29. julija amer. barv. akcij. DETEKTIV SHAFT ob 18. in 20. uri
30. julija amer. barv. vestem SLEPI RE-VOLVERAŠ ob 16. uri, amer. barv. vestem PLAČANEC INDIO BLACK ob 18. uri, amer. barv. zgod. VETER IN LEV ob 20. uri
31. julija ital.-Spari. barv. pust. SANDOKA-NOVI MAŠČEVALCI ob 14. in 18. uri, amer. barv. vestem SLEPI REVOLVERAŠ ob 16. uri, amer. komed. CIRKUS ob 20. uri
1. avgusta ital. barv. krim. UGLEDNA TRUPLA ob 17.30 in 20. uri
2. avgusta ital. barv. krim. UGLEDNA TRUPLA ob 17.30 in 20. uri
3. avgusta amer. komed. CIRKUS ob 18. in 20. uri
4. avgusta amer. barv. vestem VSI ZA EL DORADO ob 18. in 20. uri
Tržič
30. julija amer.-angl. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri
31. julija amer. barv. vestern PLAČANEC INDIO BLACK ob 15. in 17. uri, amer.-angl. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 19. uri
1. avgusta revija kinotečnih filmov, nagrajenih z oskarjem: amer. barv. vestem MIREN ČLOVEK ob 18. in 20. uri
2. avgusta amer. barv. SABRINA ob 18. in 20. uri
3. avgusta amer. voj. BOJIŠČE ob 18. in 20. uri
4. avgusta amer. barv. PRAZNIK V RIMU ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
30. julija amer. barv. CS komed. UJETNIK DRUGE AVENIJE ob 18. in 20. uri
31. julija amer. barv. vestem VSI ZA EL DORADO ob 15. uri, amer. barv. krim. DETEKTIV SHAFT ob 17. in 19. uri
1. avgusta revija kinotečnih filmov, nagrajenih z oskarjem: amer. film SABRINA ob 18. in 20. uri
2. avgusta amer. voj. BOJIŠČE ob 18. in 20. uri
3. avgusta amer. barv. REBEKA ob 18. in 20. uri
4. avgusta amer. barv. vestem MIREN ČLOVEK ob 18. in 20. uri
Radovljica
30. julija amer. barv. vestem ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 18. uri, franc. barv. komed. ZBOGOM, POLICAJ ob 20. uri
31. julija franc. barv. komed. ZBOGOM, POLICAJ ob 18. uri, amer. barv. JANIS JOP-LIN ob 20. uri
1. avgusta amer. barv. vestem ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 20. uri
2. avgusta amer. barv. JANIS JOPLIN ob 20. uri
3. avgusta franc. barv. komed. ZBOGOM, POLICAJ ob 20. uri
4. avgusta amer. barv. vestem ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 20. uri
Bled
29. julija japon. barv. krim. PEŠČENI GRAD ob 20.30
30. julija franc. barv. krim. UGRABITEV MICHELE JANSON ob 18. uri, mehiški barv. DOLINA REVNIH ob 20.30
31. julija japon. barv. krim. PEŠČENI GRAD ob 18. uri, amer. barv. vestem ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 20.30
1. avgusta amer. barv. JANIS JOPLIN ob 20.30
2. avgusta franc. barv. komed. ZBOGOM, POLICAJ ob 20. uri
3. avgusta amer. barv., vestem ENOOKI ŠERIF IN DAMA ob 20.30
4. avgusta amer. barv. JANIS JOPLIN ob 20.30
Skorja Loka SORA
29. julija ital. barv. akcij. ZDRAHE V KONGKONGU ob 18. in 20. uri
30. julija amer. barv. akcij. JEKLENA PEST ob 18. in 20. uri
31. julija amer. barv. akcij. JEKLENA PEST ob 18. in 20. uri
2. avgusta ital. barv. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMJE ob 20. uri
3. avgusta ital. barv. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMJE ob 18. in 20. uri
4. avgusta franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 20. uri
Jesenice RADIO
29. julija franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 17. in 19. uri
30. julija amer. barv. pust. TAKSIST ob 17. in 19. uri
31. julija amer. barv. pust. TAKSIST ob 17. in 19. uri
1. avgusta nem. barv. pust. CID IN KOMPANIJA ob 17. in 19. uri
2. avgusta nem. barv. pust. CID IN KOMPANIJA ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
29. julija amer.-ital. barv. vestem LOS AMI-GOS ob 18. in 20. uri
30. julija nem. barv. pust. CID IN KOMPANIJA ob 18. in 20. uri
31. julija nem. barv. pust. CID IN KOMPANIJA ob 18. in 20. uri
1. avgusta amer. barv. pust. TAKSIST ob 18. in 20. uri
2. avgusta amer. barv. pust. TAKSIST ob 18. in 20. uri
4. avgusta franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 18. in 20. uri
Dovje — Mojstrana
30. julija franc. barv. krim. DETEKTIV MAČEK ob 19.30
31. julija amer. barv. vestern VOJVODINJA IN POTEPUH ob 19.30
Kranjska gora
30. julija amer. barv. vestem VOJVODINJA IN POTEPUH ob 20. uri
31. julija ital. barv. satira IGRALCI DRUGE VRSTE ob 20. uri
3. avgusta nem. barv. pust. CID IN KOMPANIJA ob 20. uri
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Vse italijanske vojaške sile na Siciliji so dobile skupno ime VI. armada. Štela je štiri divizije — med njimi tudi divizijo Livorno, ki so jo izurili za desant na Malto, a je vso vojno počivala, ker je desant ostal samo pobožna želja — ter brigadi in nekaj avtonomnih polkov, branila pa naj bi vso sicilijansko obalo; bataljon je moral braniti 10 do 15 kilometrov dolgo fronto odvisno pač od sektorja. Polkovni poveljniki so osebno vzdrževali zvezo med posameznimi enotami tako, da so se na kolesih vozili od enote do enote. Vsaka divizija, razmeščena na obalnem pasu, je imela v svojem sestavu 48 topov na konjsko vleko, razen divizije Livorno, ki je bila moderno opremljena.
Kaj pa Nemci? Kesselring je dal Italijanom takoj vedeti, da divizija Goring in nemške enote pod imenom Konzentrazion Sicilien ne bodo strateška rezerva generala Guzzonija. Divizija Goring je bila močna in moderno opremljena enota, ni pa mogla biti povsod hkrati.
Italijanska mornarica je ostala zvesta svoji tradiciji: brez kakršnihkoli dvoumnosti ali olepšav je povedala, da se ne more in ne misli spustiti v odprt boj z zavezniškimi ladjami. General Pougier pa je v imenu letalstva obljubil, da bodo lovci in maloštevilni SM 84 storili vse, kar je mogoče storiti. Od Nemcev pa Italijani do konca vojne sploh niso zvedeli, koliko letal imajo na Siciliji.
9: julija zvečer so vojaki med Agrigentom in Siracuso zaslišali brnenje zavezniških letal. Niso vedeli, da leti nad njimi 364 transportnih letal; vzletela so z letališč v Kairouanu s 3400 padalci, ki bodo vsak čas odskočili za italijanskimi linijami.
Zaradi bučanja morja so preslišali tudi šum 127 jadralnih letal, ki so prav tako prenašala padalce.
Nekaj ur se je še vse zdelo normalno, potem pa se je ob zori nenadoma odprl pekel strahovitega bombardiranja iz zraka in z morja.
Le en italijanski novinar je sam videl fazo izkrcanja; bil je na griču blizu Licate. Najprej je še na odprtem morju zagledal nedoločeno število temnih ladijskih obrisov, ki jih je imel za italijansko eskadro. Nenadoma pa so se ladje kot v pravljici zavile v dimno zaveso in začele bruhati kot skrinje velike izstrelke, ki jim je bilo prav lahko z očmi slediti od ladijskega topa do mesta, kjer so eksplodirali. Italijanski vojaki so jih pričakovali v svojih luknjah s puško v roki. Na vsakih 20 metrov en vojak, na vsakih 500 metrov ena strojnica, na 2 km top in na vsakih sedem kilometrov po eno protitankovsko orožje...
Ko se je zdanilo, je bombardiranje prenehalo; vojaki so zlezli iz svojih lukenj in začudeni gledali na morje, kjer je mrgolelo majhnih in velikih izkrcevalnih ladij.
Hitler ozmerja z izdajalci
V nekaj urah sta VIL ameriška , in VIII. britanska armada izkrcali
na petih mostiščih 160.000 vojakov 14.000 vozil, 1800 topov in 600 tankov. Začela se je vojna na italijanskih tleh.
V štirih dneh, od 10. do 14. julija, je nastal položaj, ki je zahteval nujen sestanek duceja in fuhrerja: polkovnik Schmalz je poslal v Hitlerjev glavni stan poročilo v katerem naravnost obtožuje Italijane izdajstva. Mussolini je vzdignil velik hrup zaradi vojaškega poročila štev. 1143, v katerem je bilo rečeno, da so bili Američani pod pritiskom divizij Goring in Na pol i pri Geli vrženi v morje, naslednje poročilo pa je priznalo, da so Američani prodrli v nižino Catanie.
Kakor hitro je vojvoda Acqua-rone zvedel za izkrcanje na Siciliji, je pohitel v svoj urad. Mussolinija bo treba odstraniti čimprej, če naj bi državni udar postal karta, ki jo bo mogoče pozneje uporabiti v pogajanjih z zavezniki. Toda kdaj? Kralj je o tem vztrajno molčal in vse prepustil njemu. »Dan X« pa
Dino Grandi (z brado) je vsa leta fašistične vladavine veljal za enega izmed najožjih Mussolinijevih sodelavcev, toda 24. julija je na zasedanju Mussolinija povsem presenetil.
je v glavnem poveljstvu vse že kar obsedel. Generali so veliko več razpravljali o tem, kako bodo zasedli telefonske in radijske centrale ter druge strateške točke v Rimu, kot pa o tem, kako bodo vadili obrambo proti zaveznikom.
General Ambrosio je poklical generala Castellana in Carbonija ter jima naročil, naj sedaj resno razmišljata o načrtu za odstranitev duceja in fašizma. Za to je imel nemalo osebnih razlogov. Prav tedaj je namreč Ambrosio prejel od Mussolinija pismo: kaj se je pravzaprav dogajalo v Augusti, ki so jo brez bojev prepustili zaveznikom, kako Ambrosio lahko opravi či popoln vojaški kaos, medtem ko pri sovražniku organizacija deluje brezhibno; kaj je bilo storjeno za obrambo Mesinske ožine itd. Na ta neprijetna vprašanja bi moral načelnik generalnega štaba odgovoriti duceju.
Vojaška plat državnega udara ni skrbela vojvode Acquarona; težave so nastale, ko je začel razmišljati o novi vladi. Kot konjeniški oficir iz prve svetovne vojne je takoj pomislil na maršala Badoglia. Ta sicer pri kralju Emanuelu III. ni bil priljubljen. Na njegov predlog je moral kralj leta 1933 vrhovno poveljstvo nad vojsko prepustiti duceju, kar je imel za osebno žalitev. Toda pozneje je Badoglio zaradi vojaških neuspehov prišel navzkriž s fašisti in jih je sovražil in preziral vse po vrsti. Poleg tega si je bil dober z Ambrosiom in v stikih z*bivšimi politiki.
Kaj bo storila fašistična milica, je razmišljal Acquarone; največji trn v peti pa mu je bil Dino Grandi. Ne zato, ker mu je bil Grandi osebno antipatičen, marveč zato, ker je čutil, da ima fašistični veljak pripravljen načrt, ki se močno razlikuje od njegovega.
Dino Grandi je bil tiste dni v Bologni; tja je odpotoval 3. julija po obisku pri kralju. V pogovoru z njim je položil karte na mizo.
»Dragi Grandi, strinjam se, da bo glede Mussolinija in vojne treba kaj storiti. Zagotavljam vam tudi, da bo nekaj storjeno. Čas za akcijo pa bom določil jaz in nihče drug,« mu je ob slovesu zabičal Emanuel III.
Grandi je bil besen. »Ne zavedajo se časovnega dejavnika,« je razmišljal. »Sedaj ali nikoli. Invazija na Sicilijo je Nemcem izgovor, da preplavijo Italijo s svojim vojaštvom. In potem bo vse končano.«
11. julija je Grandi napisal pismo kraljevemu adjutantu generalu Puntoniju, v katerem je pozval kralja, naj preide v akcijo. Emanuel je pismo prebral, ga zaklenil v svojo blagajno. Odgovoril pa ni. Grandi se je odločil, da bo deloval sam.
19. julija ob 8.30 je ducejev SM 84 pristal na letališču v Trevisu. Ob naglem spustu je Mussolini začutil želodec prav v grlu in postalo mu je slabo. »Duce, na tem listu je v kratkem vse, o čemer sem vam govoril... S Hitlerjem morate govoriti odkrito in odločno...« Mož, ki se je nagnil k Mussoliniju, je bil general Ambrosio.
Ko je Mussolini izstopil iz letala, si je nezaupljivo ogledoval spremstvo in tiste, ki so ga pričakovali. Vsi so se mu zdeli sumljivi. »Zdaj me hočejo zaplesti v prepir s Hitlerjem. Seveda je za Italijo konec
vojne. A še prej je treba proučiti vse vojaške in politične možnosti. Morda separatni mir z Rusijo! To bi bilo zdravilo za vse, demo-pluto-masoni se bojijo boljševizma bolj kot kuge. . .« se je zibal v sanjarjenju Mussolini in v njem so se spet prebudili upi.
Deset minut pred deveto je prispel maršal Keitel, togo je pozdravil Mussolinija, z Ambrosiom sta se pogledala kot pes in mačka. Mussolini je vtaknil roke za pas; nihče ni spregovoril.
Na obzorju se je pojavil Hitlerjev kondor. Flihrer je izstopil, še preden so se ustavili propelerji. Mussolini je bil pri pozdravljanju bučen in teatralen. Potem so se vsi odpeljali na železniško postajo, kjer je že čakal poseben vlak.
V salonskem vagonu, rezerviranem za člane obeh generalnih štabov, se je Ambrosio takoj lotil Keitla. »Koliko letal lahko odstopijo Nemci Italiji? Takoj. Koliko topov in tankov? Koliko nafte in bencina?« Polkovnik Montezemolo je odrezavo prevajal. Keitel je bil sprva začuden, potem v zadregi. »Saj o tem bosta razpravljala fuhrer in duce,« se je izmazal.
V drugem salonskem vagonu sta bila Mussolini in Hitler. Duce je bil besen. Zakaj izgubljati toliko časa? Zakaj jih zdaj vlečejo v Feltre, ko bi se lahko tudi na letališču pogovorila s Hitlerjem?
Ko so prispeli v Feltre, so se z vlaka presedli v avtomobile in se spet nekam odpeljali. »Le kje, hudiča, je ta vila Gaggia?« je Mussolini razkačeno vprašal šoferja. Imel je občutek, da so tisti, ki so organizirali sestanek, storili vse, da bi imel on, duce čimmanj priložnosti pogovoriti se s Hitlerjem.
Končno se le prispeli v srednjeveški gradič senatorja Gaggia. Konferenčno mizo so- morali poiskati zunaj, kajti srednjeveška vila ni premogla mize, ki bi zdržala udarce Hitlerjeve pesti. Fahrer je začel samogovor ...
»Ne duce, tako ne gre!« so bile njegove prve besede. Našteval je vse slabosti italijanske vojske in se vse bolj razvnemal. Monolog je trajal več kot poldrugo uro. Ob 11.30 je že tolkel s pestjo po mizi in kričal o izdaji. On da ima zanesljiva poročila: Italijani se na Siciliji niso hoteli boriti, italijanska poveljstva so izdajala, Italijanki generalni štab da se je pokazal popolnoma nezmožnega. S pogledom je prebadal Ambrosia, ki ni razumel nemško, a je dobro vedel za kaj gre.
Duce ni več poslušal Hitlerja, ampak se je zatopil v sanje. Saj Hitler ne govori njemu, ampak prisotnim generalom, predvsem italijanskim. Kar prijetno mu je bilo pri duši, ko je kdaj pa kdaj s pogledom ošinil Ambrosia, ki se je krivil od nelagodnosti. Ko bosta sama, pa se bosta s Hitlerjem pogovorila prijateljsko, kot mož z možem.
Nenadoma so se odprla vrata in v sobo je planil Mussolinijev tajnik De Cesare: »Duce, Rim bombardirajo!« je zasopel sporočil.
Mussolini je otrpnil: »Ves čas mi podrobno poročajte!« je naročil in De Cesare je odhitel. Hitler ni bil videti prav nič prizadet. Nasprotno, bil je razkačen, ker so ga zmotili zaradi take malenkosti.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
RADAR
Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1
12. stran — Glas
družinski pomenki
Petek - 15. julija 1977
mart
dgovarja
A Ima Z. iz Kranja — Kupila sem frotir, iz katerega bi ?5da imela jakno za kopanje. Prosim, svetujte mi model. Stara sem 16 let, visoka 164 cm, tehtam pa 57 kg.
Marta — Jakna je daljša, ravno krojena in ima kapuco. Rame so nekoliko podaljšane, rokava dolga in širša. Spredaj se zapenja z gumbi in zavezuje s pasom. Ima dva večja in en manjši žep.
Na vročem soncu (2)
Kasneje, ko je koža že lepo ogo-rela, seveda ni več tolikšne nevarnosti, da bi nas sonce opeklo, saj pigmentno obarvana koža preprečuje ultravijoličnim žarkom prevelik vpliv na kožo. Kljub temu previdnost ni nikoli odveč.
Še posebej je važen obraz. Preveč sbnca rado kožo izsuši. Ko pridemo z razgretim obrazom s sončenja, si poskusimo kožo ohladiti. Najprej jo očistimo olja za sončenje ali kar smo pač imeli za zaščito pred soncem, nato pa se namažimo s kremo ali mlekom za po sončenju, ki so na voljo v drogerijah. Lahko pa uporabimo tudi vlažno masko, ki jo imajo številne kozmetične kolekcije. Če pa je pri roki sveža skuta ali jogurt, je to sredstvo prav tako učinkovito.
Sredstvo za po sončenju (na primer pic buin mleko — apres) je primerno prav tako za celo kožo telesa ne le za obraz: sonce, veter in voda kožo izsušujejo, zato moramo zvečer koži vračati vlago in maščobo: razen tega pa taka sredstva tudi vplivajo na hitrejše spreminjanje morebitne rdečine v lepšo rjavo' barvo. Seveda pa niti takšno vlažno mleko ne more popraviti, če dan za dnem pretiravamo s sončenjem. Povsem mlada koža marsikaj prenese, če pa gremo proti tridesetim in več.pa se je treba zavedati, da lahko prožnost kože zaradi izsušenosti izgubimo, popravljati takšno stanje pa je lahko nekaj nemogočega. Pa še nekaj — zdrava zagoreta barva je prijetna za oko, predvsem na telesu, na obrazu le do neke mere: če smo namreč pretirano črni tudi v obraz, nas to postara za nekaj let, lahko za nameček še dobimo neizbrisne gube okoli oči, skratka od senčenja je lahko več škode kot koristi. Na škodljive posledice pretiranega sončenja naj bi mislili tudi vsi, ki se jim na nogah pojavljajo krčne žile. Tudi dolgo nepremično ležanje na vročem soncu slabo vpliva na kroženje krvi, zaspani smo in leni: zato se ob vodi vsaj od časa do časa sprehodimo, če že nismo za kake igre, ki nam jih predlagajo otroci. Prav pa je, če kar najpogosteje pri teh igrah sodelujemo.
Koleraba z mesnimi cmoki
Potrebujemo: 1 kg kolerabe, 2 dkg surovega masla, 1/8 1 mesne juhe iz koncentrata, 1/8 1 sladke smetane, sol, poper, nariban muškatni orešček, ščep sladkorja, pol kg zmletega govejega mesa, 1 jajce, 1 do 2 žlici drobtin, 1 žlico mleka, 1 žlico olja.
Kolerabo operemo in olupimo. Narežemo jo na rezine, zrežemo pa tudi njene manjše sredinske liste, večje pa zavržemo. Kolerabo pražimo na surovem maslu, da se zmehča. Nato prilijemo juho in smetano, solimo, popramo, začinimo z muškatnim oreščkom in po želji osladimo. Počasi dušimo 20 minut. Medtem zmešamo zmleto meso, jajce, drobtine in mleko ter oblikujemo majhne cmoke. Spečemo jih na olju in ponudimo z dušeno kolerabo. Zraven gre slan krompir.
Shranimo zelišča
Če je pri hiši le malo vrta, potem je na gredicah prav gotovo med ostalo zelenjavo tudi precej zelišč, ki jih dnevno uporabljamo v kuhinji. Ce pa vrta nimamo, potem naj preprostejša zelišča morda rastejo v cvetličnih lončkih na oknu. Če pa se niti tega do sedaj nismo domislili, nam še vedno preostane trg ali pa posušena industrijsko pripravljena zelišča v vrečkah in kozarčkih. Ko prinesemo zelišča s trga domov, jih je treba seveda kar najhitreje uporabiti. Včasih smo jih sicer dajali v kozarec z vodo, da so ostala sveža vsaj nekaj dni: še bolje pa jih ohranimo, če jih zapremo v nepro-dušno posodo ih postavimo v hladilnik.
Najdlje pa jih ohranimo, če jih kar zamrznemo. Ni potrebna niti zamrzovalna skrinja, prav tako bodo zamrznila tudi v prostoru za za-mrzovanje v našem hladilniku. Tudi če jih denemo v zamrzovalno skrinjo, bodo kot sveža ohranila aromo kar cele pol leta. Če jih zamrzujemo, jih operemo in sesekljamo, zavijemo v al u folijo ali denemo v plastične posodice. Lahko pa jih zamrznemo tudi kar v šopkih zavite v alu folijo, ko pa jih uporabimo, jih kar zamrznjene zmanemo med prsti. Za solate seveda zamrznjena zelišča odta-jamo, če pa jih devljemo v vroča jedila, jih ni treba prav nič odmrzo-vati.
Če imate na dvorišču ali na balkonu velike lesene posode z rožami, jih je prava muka premikati, kadar na primer potrebujemo več prostora. Lahko pa na dno teh posod privijemo koleščka za pohištvo (ima jih Metalka in druge trgovine), pa bo premikanje otročje lahko.
Enostavne srajčne obleke iz čistega bombaža, enobarvne so kljub temu, da se bombaž tako rad mečka, najprimernejše oblačilo za vroče dni, še posebej, če poletje preživljamo v mestu.
KAM NA
j
NA VESELO POTEPANJE PO PKKKMUR.il!
Morda ste ae odločili, da svoj dopust preživite v Radencih ob zdravilni vodi iz radenskih vrelcev, ki v svetu nima prave tekmice, in tu zdravite srce, ožilje in ledvice? No, da bo Slo zdravljenje bolje od rok, bi vam radi našteli Se nekaj zanimivosti Prekmurja, ki jih zagotovo morate obiskati, sicer pravega Prekmurja ne boste doživeli.
Prekmurci ao aila prijetni ljudje, to boste spoznali že ob prvih stikih. Rade volje vam bodo nasvetovali dobro gostilno, pokazali pravo pot ali kako drugače pomagali iz zadrege.
Ne pozabite obiskati bližnjih Moravcev.kjer selahko okoplje-te v termalni vodi in zvečer veselo pozabavate ob ciganski muziki. Pa motela Čarda, kjer imajo vedno na voljo odličen prekmurski bograč; postrežejo ga v kovinskih kotličkih, ki jih sproti segrevajo se na mizi. Seveda je bogato papriciran, na to se morate pripraviti in se do čatfa naročiti (dosti) pijače, kajti to je madžarska kuhinja. Tudi tu vam večer krajšajo ciganske melodije.
Skoraj vsaka večja gostilna ima na svojem jedilniku bujto repo, koline, piceka ali cigansko pečenko. Zraven se pije belo vino iz bližnjih radgonskih in kapelskih ter jeruzalemskih in ljutomerskih goric. Za sladico vsekakor izberite prekmursko gibanico, ki mora imeti v sebi, če je res prava, veliko orehov, maka, skute, jabolk in smetane.
Ne boste pa doživeli Prekmurja, če se ne boste odpeljali do Mure. V bližini Ižakovcev so stari mlin na Muri preuredili v
gostišče, imenovano Bobri. Gostišče je praktično povsem na vodi, polni lokvanjev, sredi zelene prekmurske ravnine. Enkratno doživetje!
Če se vam zahoče pravega domačega bučnega olja, vprašajte zanj v Ižakovcih, pa tudi v kakšni drugi vasi, pa ga boste dobili kakšen liter za domov. Vsekakor pa se ne smete vrniti brez poznane črne keramike, ki jo delajo mojstri v Filovcih in okolici. Zanimivi so pekači za kruh in potice, za pečenko, poseben lonec za bograč, krožniki, majolike itd.
Če vam bo čas dopuščal, obiščite še zanimivo Goričko, stari Grad in obnovljeno graščino, ki je z dolgimi arkadnimi hodniki najrazsežnejše grajsko poslopje v Sloveniji. No, pa seveda tudi Mursko Soboto, ki postaja iz dneva v dan bolj urejeno, moderno mesto.
NA DOPUST V TROGIR Če se še niste odločili, kam bi šli letošnje poletje na dopust in če ne marate imeti nobenih skrbi okrog organizacije potovanja in dopusta samega, odločite se za počitniški paket. Turistična agencija Aerodrom Ljubljana — Pula je namesto Šolte vključila v svojo organizacijo letovanj hotel MEDENO v naselju Medena pri Trogiru. Le 4 km je hotel oddaljen od mesta; povsem nov je in s tem, kar nudi, zadovolji še bolj zahtevnega gosta. Obdaja ga borov gozd, ima 1200 postelj v enoposteljnih, dvoposteljnih sobah in apartmanih, vse s kopalnicami, telefonom, balkonom in pogledom na morje. Plaža je lepa, peščena, okrog hotela so prijetni parki za sprehode, mini golf, tenis igrišča, namizni tenis itd. Hotel ima tudi zaprt bazen z morsko vodo in če ne bo lepega vremena zunaj, za kopanje vseeno ne boste prikrajšani. In če se boste odločili za to letovanje, zagotovo obiščite Trogir. Toliko zgodovinskih znamenitosti, kot jih ima ravno Trogir, težko najdete na Jadranu. To je mesto — muzej, zakladnica umetnosti, kjer ima vsak spomenik svojo zgodbo in svojo zgodovino. Tu je poznana katedrala sv. Lovrenca, zvonik, trdnjava Kamerlengo, palača Čipiko, samostan sv. Nikole, levja vrata z Radovanovim portalom, mestni muzej itd. Vsakokrat, ko se boste sprehajali po zgodovinskih ulicah Trogira, boste odkrili kaj novega. Malih gostilnic, kjer pečejo in cvro sveže ribe, ne manjka. Avtobusne veze z mestom so dobre.
i. -*/
Ta počitniški paket vsebuje letalski prevoz, letališke takse, turistično takso, polni penzion, prevoz z avtobusom s splitskega letališča v hotel ter prisotnost predstavnika organizatorja letovanja. Vse informacije dobite v turistični agenciji na Brniku, telefon 22-347, pa tudi pri ALPETOURU, SAPU, ALPE ADRII, GLOBTOURU in drugod.
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
Vodnogospodarsko podjetje Kranj
Cesta Staneta Žagarja 30
Izvajamo: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj
Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
Gradbeno industrijsko podjetje
Gradiš
TOZD Jesenice-Kranj
čestita za občinski praznik občine Jesenic in Kranja ter želi veliko delovnih uspehov vsem poslovnim partnerjem in vsem občanom tega področja.
ŠAHOVSKI KROŽEK
izbrali smo za vas
Prve poteze
POPRAVEK V prejšnji številki je prišlo do neljube pomote pri objavi diagrama 44, ki je bila razvidna že iz rešitve primera z diagrama 43. Pravilen položaj šahovnice in figur na njej pri diagramu 44 je:
■ ■	L-JJ	■	
■ ■			
■ ■		■	
		■	
Diagram 44
Sklepna pozicija - matna slika — po potezi 12. Le6 mat.
Lovec in skakač v osnovni končnici
Podobno kot s parom lovcev je možno matirati tudi z lovcem in skakačem. Postopek pa je vendarle nekoliko bolj zapleten, kajti skakač se giblje s črnega polja na belega in nato z belega na črnega. Polovica njegovega delovanja zavzema torej isto barvo polj, po katerih se giblje lovec. Zato je pri potiskanju nasprotnikovega kralja proti kotu zelo pomembno ali uspemo uskladiti igro vseh treh figur, tj. lovca, skakača in kralja. Pri tem moramo poznati osnovno pravilo, namreč, DA JE V TEJ KONČNICI MOŽNO MATIRATI NASPROTNIKA LE V KOTU, KI JE ENAKE BARVE KOT POLJE, NA KATEREM STOJI NAŠ LOVEC. Seveda bo nasprotnik poskušal z vsemi silami svojega kralja izmakniti proti nepravemu kotu.
Diagram 45
Na diagramu 45 je položaj s črnim kraljem v bližini pravega kota. Imamo namreč črnopoljnega lovca in polje h8 je črno. Nalogo je možno rešiti takole:
1. Se2
Skakača moramo pripeljati na pravo mesto; v naši poziciji je to polje (5, s katerega lahko nadzoruje polje g7 ali skoči na d6 oziroma h6.
1. ... KfH
2. Sd4   K cM
3. Sf5! Kf8
4. Le7 + !
Lovec potiska kralja proti kotu in prevzema trajno nadzorstvo nad poljem f8; sedaj ne gre 4. .. . Ke8 zaradi 5. Sd6 mat.
4.... Kg8
5. KfH Kh7
Pri umiku kralja v kot je konec še hitrejši: 5. .. . Kh8 6. Kg6 itn.
6. Kf7 Kh8
7. Kg6 Kg8
8. Sh6+Kh8
9. Lffi mat (gl. diagram 46).
Za 6 dni 6 jedi. Pri EMONI so zavili skupaj goveji golaž, goveji zrezek v omaki, torte-line v omaki, fižol s klobaso, segedin in sarmo v konzervah, kar nam bo zelo prav prišlo pri kampiranju, pa tudi doma, če slučajno ostanemo brez gospodinje. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU se dobe.
Cena za komplet: 82,59 din
Prijetne otroške frotlraste halje v velikostih od 2 do 14 let v rdeči, rumeni, beli, modri, tirkizni in oranžni barvi smo poslikali v ZARJINI otroški trgovini KEKEC na Jesenicah.
Cena: 120 do 2)0 din
Brez hladilne torbe si danes že ne moremo zamisliti piknika. V M ur k i nem ELGU v Lescah jih imajo in tudi vložke za hlajenje.
Cena: torba 623,70 din Vložek  16,45 din
(29. zapis)
Hudo je s popravki tiskovnih napak. Le prevečkrat bi moral to storiti, a upam, da bralci sami vedo, kako je prav. Le tista »o ljubezenski (prav: ljubenski) vdarjeni Mariji« v 28. zapisu je res nerodna napaka.
SLIKAR LEPIH ROK
f m ^ ako bi lahko rekli za velikega umetnika, ljubenskega rojaka JL Mihaela    Stroja (rojenega 30.   septembra   1803   v Ljubnem, umrlega 19. decembra 1871 v Ljubljani).
Kajti Stroj je naslikal toliko ženskih portretov, kjer je posebno rokam posvečal vso pozornost. Bil je čas romantike, ko se je vnanja lepota visoko cenila.
Seveda pa je Stroj naslikal v svojem življenju tudi celo vrsto moških portretov, med njimi celo škofe in cesarje! Največ pa je slikal premožne meščane — le-ti so pač lahko plačali... (Mar zato ne Langus, ne Stroj nista utegnila portretirati Prešerna?)
Med Strojevimi slikami pa je le ohranjenih več obrazov iz kroga Prešernovih prijateljev in znancev (Stanko Vraz, Blaž Crobath, Luiza Pesjak in drugi).
Diagram 46
Matni položaj po 9. LfB mat
Dr Snijan Havdek
»Safari look« krila, hlače in bluze imajo v bogati izbiri v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču. Barve so beige in dve zeleni, izbirate pa lahko med velikostmi od 36 do 44.
Cena: 280,53 do 437,39 din
Mihael Stroj: Luiza Pesjakova (oljni portret iz l. 1855; velikost podobe 97cmX74 cm). Slika kaže dobo romantike, ki pa je spomin na bidermajerski čas še ni zapustil.
Mihael Stroj ni slikal le portretov, ustvaril je tudi celo vrsto pokrajinskih in cerkvenih podob. Dve taki je 1. 1863 podaril domači ljubenski cerkvi. In sicer podobo Žalostne Matere božje v spomin na svojo umrlo mater Marijo ter podobo sv. Antona Puščavnika v spomin na svojega ranjkega očeta Antona.
V zvezi s Strojevimi cerkvenimi podobami velja omeniti anekdoto:
Dekan v Šmarju pod Ljubljano je naročil pri Stroju veliko podobo Marijinega rojstva (373 cm X 153 cm). L. 1861 mu jo je slikar res dostavil. Toda, ,glej: dekan Brolih slike ni hotel postaviti v oltar, češ da je »prerealistična, ker predstavlja obraz prej kako natakarico kot kaj drugega«.
LJUBLJANA - ZAGREB
likar Mihael Stroj je bil po svojem življenju in delu razpet med Ljubljano in Zagrebom. V obeh mestih je naslikal celo vrsto portretov mož in žena, ki so takrat — sredi preteklega stoletja — dajali pečat in videz kulturnosti, premožnosti in oblastnosti.
Zanimivost zase je portret Mihaela Smoleta, treznega brata boemskega Andreja Smoleta, Prešernovega pobratima in pivskega tovariša. Zelo zelo lepe so še slike Rimljanke, Orientalke, Ljubljanske meščanke, Marije Svetic, Dekleta v mesečini, Fanny Jelačič — najlepša podoba pa je gotovo portret Luize Pesjakove, hčerke Prešernovega šefa doktorja Crobatha.
LJUBENSKI SPOMENIK NOB
w r »sok obelisk s 40 vklesanimi imeni padlih, postavljen sredi Ljubnega,   priča   o velikem
deležu, ki ga je prispevala vas za
svobodo.
Obelisk stoji prav na kraju, kjer so izkrvaveli prvi ljubenski talci — domačini. Bilo jih je pet, ki so tu padli 24. avgusta 1941.
Talci v Ljubnem so bili eni od prvih žrtev okupatorja, saj je s streljanjem naših ljudi začel le nekaj dni prej (prvi talci na Gorenjskem so bili ubiti 2. avgusta 1941 v Slatni pri Begunjah).
Domačin F. C. je žalosten dogodek opisal takole:
»Drug za drugim so talci stopali na morišče, drugega za drugim so privezovali h kolom, za roke in noge.
— Po vrsti so jim z rutami zavezovali oči. — Potem so se proti prsim vsakega dvignile po tri jeklene cevi.
— In zaropotali so zaklepi, udarile so salve, trikrat zapored iz šestih pušk. Kri je brizgala iz predrtih teles. — Pruski lajtnant je stopil k vsakemu ustreljenemu in mu dal še milostni strel s pištolo.«
Tega črnega dne so padli domačini: Lukov Miha, Bizjakov Anton ter Belečanovi Feliks, Joža in Tona.
» B ANDITENDORF LAUFFEN«
Kot tako je veljalo Ljubno v okupatojevih očeh. Kajti le tako si lahko razložimo množično izselitev žena in otrok v Nemčijo in odgon številnih mož in mla-deničev v begunjske zapore.
Poslušajmo spet pripoved F. C.: »Dne, 18. julija 1942, navsezgodaj, ko so ljudje vstajali, mnogi pa še spali, je pridrvelo v vas na desetine avtomobilov in avtobusov. Iz njih so poskakali vojaki in policisti, oboroženi tudi z mitraljezi. Kakor bi trenil, je bila vas obkoljena. Potem se je začela preiskava po vseh hišah. Ljudje, odrasli in otroci, so morali pred hišna vrata, vojaki in policisti pa so vdrli v hiše. Preiskali so vse kote. Policisti in vojaki so bili z ljudmi surovi in po končani preiskavi ukazali 33 domačinom, da naložijo v rjuhe in kovčke najpotrebnejše in se poslovijo od svojih domov. Ločili so žene in otroke od njihovih mož in očetov. — Žene in otroke so naložili v avtobus, možje in fantje so se morali povzpeti na kamion.«
Najmlajši izgnanec je bil komaj eno leto star Belečanov Ivanček, le nekaj mesecev starejša je bila Ta-brovčeva Pavelca.
SMRT NA KLANCU
-■n*. ilo je dne, 28. julija 1942, ko so
BNemci na bistriškem klancu pod Podbrezjami zločinsko pobili 50 talcev. Med temi je padlo tudi sedem Ljubenčanov — izmed onih, ki so bili 18. julija odgnani v Begunje. Le deset dni življenja jim je bilo še usojenih ...
Med njimi je bil tudi moj osebni prijatelj Jurežev oče (Janez Ravnik) in njegov sin Francelj. Prav pri teh dveh, ki sem ju poznal, se mi znova in znova utrne misel, kako strahopetno in zločinsko dejanje je streljanje talcev.
Ta pojav — streljanje talcev — je bil res znan že prej v zgodovini, toda v prosvetljenski dobi pomenja zgolj surovost, nemoč in strahopetnost. Kajti nič lažjega ni prijeti nedolžnega in ga ubiti, namesto poiskati »krivca« in se pomeriti z njim v poštenem boju. Samo podlež — pa naj-sibo to kak okupator ali pa kak ugrabitelj letala — je sposoben izsiljevati in strahovati z Življenji nemočnih talcev. — In pri vsem tem in takem ravnanju si je upala nemška vojska trditi, da se vselej le častno bori.
Spomenik padlim v NOB sredi Ljubnega — vklesanih je štirideset imen!
Gorenjci,
RADIO
30
SOBOTA
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Krmljenje prašičev z okopavinami 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga io.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo
ansambel Dečo Zgur 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Bojan Adamič 20.00 Sobotna glasbena
panorama 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 2.03 Odpreludijev do simfonije 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan
Drugi program
8.00 13.00
13.35 14.00 16.00
16.15
16.40 17.40
18.00 18.40
18.50
Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Z vami in za vas Naš podlistek — B. Malamut: Moj sin morilec Z majhnimi zabavnimi ansambli Glasbeni časi no Popevke jugoslovanskih avtorjev
Vročih sto kilovatov Z ansamblom Collegium Singidunum Svet in mi
Tretji program
19.05 Zborovska glasba
v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji—
sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski
operni koncert 22.30 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
TELEVIZIJA
30
SOBOTA
TV Ljubljana
8.00 Profesor Baltazar
— risanka
8.10 Modri plašček -serija
8.35 Človek in zemlja — serija
9.05 Po sledeh napredka 9.35 Mednarodna
obzorja: Komunisti
v razvitem
kapitalizmu 10.35 E.Muzii: Izvori
mafije —
nadaljevanka 17.20 Obzornik 17.35 Sedem rimskih gričev
— ameriški film 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 20.00 Veliki lopovi -
francoski film 22.05 625 22.25 TV dnevnik 22.40 Ročk festival
v Essnu: Rory
Gallagher — 1. del
Oddajniki II. TV mreže
17.30 Poročila
17.35 TV koledar
17.45 Z drugimi besedami
— otroška oddaja 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 22.30 24 ur
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 M.Carić-
R. Perkovič: Kako osvojiti žensko
20.30 K o pride Jožef-celovečerni film
22.05 TV dnevnik
22.25 Zabavno glasbena oddaja
31
NEDELJA
TV Ljubljana
9.15 Poročila
9.20 Za nedeljsko dobro
jutro: Oktet
bratov Pirnat 9.50 625
10.10 A. J. Cronin: Zvezde
gledajo z neba —
nadaljevanka 11.02 Otroci.sveta - serija 11.30 Ljudje in zemlja 12.35 PorofctTa 16.15 S. Vlajkovič: Mora
— drama
TV Beograd 17.05 Okrogli svet 17.20 Poročila 17.25 Sandokan -
serijski film 19.15 Risanka
NEDELJA
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.07 Veseli tobogan 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama
lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru
RTV Ljubljana 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra — N. Cecil: Obe plati postave 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Glasbena tribuna
mladih 23.05 Literarni nokturno - D. Kostič: Arhipelag 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 V svetu baleta 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Concerto grosso
nekoč in danes 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike
Tretji program
19.05 Večerni glasbeni
studio 20.35 Anton Dvoržak:
Godalni kvartet
v F-duru, op. 96 21.00 Naši znanstveniki
pred mikrofonom:
dr. Ivo Obrez 21.15 Georges Bizet: • odlomki iz opere
Carmen 23.00 Vaši priljubljeni
skladatelji 23..r>r> Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
1-1
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije
19.30 TV dnevnik 20.00 S. Stojanovič:
Več kot igra —
nadaljevanka
TV Beograd 20.55 Skrivnosti Jadrana:
Skrivnost
Medvedje votline 21.25 TV dnevnik 21.40 Jazz na ekranu:
Kvartet
011 i A h ven lahti 21.55 Športni pregled (Bg)
Oddajniki II. TV mreže
13.15 Hockenheimring: avtomobilske dirke za Veliko nagrado Nemčije
15.30 Državno prvenstvo v tenisu
18.25 G. Bizet- Carmen -2. del opere
19.30 TV dnevnik
20.00 »Gargantuan
extravaganza« — zabavno glasbena oddaja
21.00 24 ur
21.10 Rdeči plakat - film
TV Zagreb
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja
TV Novi Sad 12.15 Jugoslavija,
dober dan 13.15 Hockenheimring:
avtomobilske dirke
10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:
Vrt v avgustu 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi
z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak i 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene
folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Fantje treh dolin 20.00 Poletni kulturni
vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Ponevkeiz
jugoslovanskih
studiev 23.05 Literarni nokturno
- P. Kolšek:
Rimane pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov
križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Od baroka
do moderne 19.45 Poletni prizori 20.35 Pianist Janko Šetinc
igra skladbe
Aleksandra Lajovica 21.00 Vidiki sodobne
umetnosti 21.15 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.00 Iz domaČega
opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Počitniško
popotovanje
od strani do strani 9.20 M ladi koncertant 9.40 Ljudske v solističnih
in zborovskih
izvedbah
15.30
16.15 16.30 17.45 19.30 20.05
21.05 21.35 21.55
Državno prvenstvo v tenisu TV dnevnik Igre brez meja Mala sirena — film TV dnevnik Morava 76 — nadaljevanka Diagonale TV dnevnik Športni pregled
PONEDELJEK
TV Ljubljana
17.10 Kmetijska oddaja
TV Novi Sad 18.00 Obzornik 18.15 Človek in zemlja —
serija 18.45 Mladi za mlade
(N.Sad) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M.Cepenkov:
Črni vojvoda —
drama TV Skopje 21.15 Mozaik kratkega
filma: Srce pa naj
spi, Moj prvi
delovni dan 21.55 T V dnevnik 22.10 Ročk festival
v Essnu: Little Feat
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Japonske pravljice 18.30 Živel je car
Co8ta Gavras, režiser grškega porekla, se je uveljavil v francoski kinematografiji z vrsto izrazito »političnih« filmov, med katerimi je prav Z brez dvoma najzanimivejši. Čeprav v filmu ni nikjer omenjeno, v kateri deželi se odvijajo dogodki, ki jih predstavlja, ni težko ugotoviti, da gre za Grčijo pod zloglasno diktaturo vojakov, ki so s terorjem in nasiljem poskušali zatreti vsak poskus opozicije. — V glavnih vlogah so nastopili: Yves Montand, Irene Papas, Jean-Louis Trintignan, Jacques Perrin in drugi.
_i_I_
10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Poletni promenadni
koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti:
Sodobno pitanje
v čebelarstvu 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik
z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehod
z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Jože Privšek 20.00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra -
D. Lebovič:
Svetlobe in sence 21.20 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT
— studio Zagreb 23.05 Literarni nokturno
- H. Bašič: Mož brez imena
23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Iz opernega in
koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13«00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom
Ati Soss 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretji program
19.05 Majhen koncert
pianista
Janeza Lovšeta 19.30 Iskanja in dognanja 19.45 Marij Kogoj:
odlomki iz opere
Črne maske 20.35 Motivi razpoloženj
v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.20 Koncertna srečanja 23.00 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur
21.10 Zbiralci perja — film
TV Zagreb
do 20.00 isto kot na
odd. II. TV mreže
20.00 Vapcarov -
drama T V Skopje
21.10 Panorama
21.55 Dokumentarni film
22.20 TV dnevnik
22.35 Šahovski komentar
TV Ljubljana
17.57 Obzornik
18.12 Pika Nogavička -
serijski film 18.42 Čas, ki živi: Žive
priče in pomniki 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Novele Henrvja
Jamesa — nanizanka 20.48 Odrske luči -
zabavna oddaja 21.35 Narod se upira —
l.del 22.15 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila
18.05 TV koledar
18.15 Majhne skrivnosti velike narave
18.30 Beli delfin
18.45 Pogovor o glasbi
19.30 TV dnevnik
20.00 I.Gončarov:
Navadna zgodovina — 2. del drame
21.10 24 ur
21.20 Muppetshow
21.50 Skrivnosti morja
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop
20.50 Akcije: Krvodajalci
21.00 Risanka
21.10 Makedonska krvava
svatba — film 22.40 TV dnevnik
TV Ljubljana
18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite:
ob 25-letnici smrti
Louisa Adamiča 18.45 V. Lisinski: Porin
— odlomki iz opere 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Z -
francosko-alžirski
film
22.05 TV dnevnik 22.20 Nogomet Sparta: Vojvodina — posnetek iz Prage
9.05 Ob lahki glasbi 9.40 Zapojmo pesem 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:
Mlečnost krav
križank 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma
- F. S. Finžgan Leta moje mladosti
16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske,,
jugoslovanske
in svetovne
zborovske glasbe 18.30 Variacije mojstrov
glasbenega
klasicizma 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
MojmirSepe 20.00 Glasbeni večeri
RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza:
Sarah Vaughan
na Japonskem 23.05 Literarni nokturno
- C. Mansfild: Praznični dan
23.15 Revija
jugoslovanskih pevcev
zabavne glasbe 0.05 Minute z Mozartom 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči
in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Simfonični poem 3.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 S solisti
in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije
zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij
Tretji program
19.05 Večerni concertino 20.00 M usica nos ter amor 20.35 Poje tenorist
Luciano Pavarotti 21.30 Alojz Srebotnjak:
Makedonski plesi 21.40 Sodobni literarni
portret: EIsaTriolet 22.00 Razgledi po
sodobni elasbi
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Daljnogled 18.45 Narodna glasba 19.15 Test 19.30 T V dnevnik 20.00 3-2-1... start! 23.20 24 ur
TV Zagreb
do 18.45 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.25 Rezerviran čas 21.30 Glasbena oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 Francoske avto ceste 22.30 Šahovski komentar
ČETRTEK
T V Ljubljana
18.00 Obzornik
18.15 Pustolovci — serija
18.46 Modri plašček -
^ otroška serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje
— nanizanka 20.25 Svet 1900- 1939 -
dokument, oddaja 21.20 Jazz na ekranu:
Kvartet E je Thel in 21.45 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.06 TV koledar 18.15 Otroški spored 18.45 Odgovor na vse 19.30 TV dnevnik 20.00 Sovjetski
dokumentarni filmi 20.50 24 ur
21.00 Zadarske glasbene slavnosti
TV Zagreb
do 20.50 isto kot na
odd. II. TV mreže 20.50 Zabava vas Benny Hill 21.20 Svet 1900-1939 22.20 TV dnevnik 22.33 Kulturni pregled 22.40 Dubrovniške poletne prireditve
23.35 J. S. Bach: Partita
št. 5 vG-duru 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.40 V družbi malih
vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Pripomočki za obiranje in spravilo sadja
12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Majhen koncert
za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi
z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja
sopran is tke Nade
Vidmar in tenorista
Janeza Lipuščka 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute
z Ljubljanskim
jazz ansamblom 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi
in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Balade 23.05 Literarni nokturno
— P. Leveč:
Zeleni val 23.15 Paleta popevk
in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Nočni koncert
z godali 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Oglašam se vam
z dopusta 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.40 Godala v ritmu 18.00 Panorama
slovenskih popevk 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri
Tretji program
19.05 Kaj si za spored
pesmi izbirajo
jugoslovanski zbori 19.30 Zunanjepolitični
feljton 19.45 Jules Massenet:
odlomki iz opere
Manon 20.35 Vprašanja
telesne kulture 20.40 Beograjske glasbene
svečanosti 1976 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Počitniško
popotovanje
od strani do strani 9.20 Parada orkestrov 9.40 Iz glasbene tradicije
jugoslovanskih
narodov 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti:
Z oljnimi križnicami
je manj dela 12.40 Pihalne godbe
vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica:
Medved in čebele 14.18 Naši umetniki
mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00
TV Ljubljana
15.00 Evropsko prvenstvo
v tenisu — finale
mladincev in
polfinale žensk
posamezno — prenos
iz Maribora 18.03 Obzornik 18.18 Profesor Baltazar -
risanka 18.25 Glasba z obrobja 18.45 Brigadirski
TV studio (Bg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski
notranjepolitični
komentar 20.05 E.Muzii:
Izvori mafije —
nadaljevanka 20.55 Tito in nacionalno
vprašanje 21.45 I.Shaw:
Bogataš in revež —
nadaljevanka 22.35 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 U lica sezam 18.45 Brigadirski
TV studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna
oddaja 21.00 24 ur
21.05 Lahko noč, Beograd — prenos koncerta
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Čas in sanje -
zabavna oddaja 21.15 I.Shaw:
Bogataš in revež 22.05 Na prvem mestu:
Človek postaja
človek 22.35 TV dnevnik
T %~ Z D
18.05 Mesta prijatelji 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Franca Miheliča 20.00 Stoppops20 20.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki
iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Serenada ž godali 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza:
Attila Zoller 2.30 Revija popevk 3.03 Bach in sinovi 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Zvoki dežel
ob Mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar
Tretji program
19.05 Od premiere do premiere — R. Vitrac: Victor ali otroci imajo besedo
20.10 Glasbene miniature — veliki interpreti
20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov
21.35 V nočnih urah
22.30 Mednarodna
radijska univerza
22.40 Iz manj znane
operne literature
23.55 Iz slovenske poeziip
»MAMICA, ALI SMO KUPILI TAKO MAJHNEGA DOJENČKA ZATO, KER IMAMO PRETESNO STANOVANJE?«
ta teden na TV
Sobota
V seriji sobotnih popoldanskih filmov smo doslej videli nekaj uspelih starih komedij. SEDEM RIMSKIH GRIČEV pa je nekakšna glasbena melodrama, v kateri igra in poje nekdaj zelo priljubljeni Mario Lanza. Zgodba je nepomembna, odvija pa se v Rimu, tako da bomo videli vse rimske turistične zanimivosti.
VELIKI LOPOVI pa je film, ki niti ni igral v naših kinematografih niti ni zbudil pozornosti pri kritikih. Bistvo filma je v pripovedi o skupini grobih mož — drvarjev, ki sredi gozda živijo in delajo, se srečujejo z nevarnostmi pri delu, čas pa si krajšajo z robatimi šalami in medsebojnimi razprtijami. — Film je 1965. leta posnel režiser Robert Enrico, v glavni vlogi pa je zaigral Lino Ventura.
Nedelja
Beograjska televizija je na portoroškem festivalu sodelovala tudi s komedijo Svetozara Vlajkoviča MORA. Dogaja se v obmorskem kraju, kjer skupina turistov preživlja počitnice. V hotelu vzorno poskrbijo za svoje prve goste; nudijo jim vse gostinske in turistične usluge, tudi enodnevne izlete in celo ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Vendar se najde v skupini turistov človek, kličejo ga Mora, ki se nikakor ne more prilagoditi takemu »paket aranžmanu«. Z ničemer ni zadovoljen. Po mnogih dogodivščinah, zapletih in nevšečnostih pa tudi Mora spozna, da lahko prav prijetno preživi svoje počitnice.
Nadaljevanko VEČ KOT IGRA je težko uvrstiti v katerokoli zvrst. Je istočasno komedija, farsa, socialna podoba, družbeno psihološka kronika o nekem času, je panorama pozabljenih likov in narav. Dogaja se v neki srbski vasici, obsega pa tri glavne dogodke iz leta 1931, 1937 in 1941, v katerih se kažejo tri stopnje razvoja mesta v okviru širšega družbeno zgodovinskega obdobja (doba terorja, doba organiziranega razrednega boja in doba odpora in upora).
Torek
Pet zapovrstnih oddaj z naslovom NAROD SE UPIRA je namenjenih prikazu odporniškega gibanja v sosednji Italiji. Ta prikaz utegne biti zanimiv in hkrati pomemben zlasti iz dveh razlogov; prvi je vsekakor ta, da je povojna Italija, kakršna se s svojo notranjo in zunanjo podobo pojavlja v svetu, sad vsega tistega, kar se je v njej spremenilo v letih od 1943 do 1945, se pravi od padca fašizma do nastanka republike. Drugi razlog pa kaže iskati v dejstvu, da je fašistična Italija poleg nacistične Nemčije bila ena izmed poglavitnih okupatorskih sil, ki je napadla in pomagala razkosati Jugoslavijo. Protifašistični boj jugoslovanskih narodov in odporniško gibanje italijanskega delovnega ljudstva pa sta vidno prispevala k zbližanju med narodi obeh držav. — Oddaje je pripravil Drago Košmrlj.
Sreda
Opera Vatroslava Lisinskega PORIN je nastala v letih 1848— 1851 kot njegova druga opera in druga hrvaška opera sploh. Z vsemi odlikami in hibami je to delo odraz svojega časa: prebujajoče se želje hrvaškega naroda po nacionalnem priznanju in kulturnem dvigu pa tragična prizadevanja hromega komponista po strokovni izpopolnitvi in osebni sreči.
Iiidubttija SomSaimk izdelkov-Klanj
Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj, proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimanu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah.
TsT Servisno podjetje
Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Kranj
Se naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-infttaisterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in elek-tričarska.
VSEH VRST USLUG, POPRAVIL IN STORITEV
Zaščitni znak IBI je znak kvalitete!
Delovni kolektiv čestita za občinske praznike Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
Obrtno podjetje Cerklje
čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik.
Opravlja hitro in solidno vsa tesarska, zidarska in mizarska dela
***************************
TOZD ZA PTT PROMET JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA
TOZD ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO TT SREDSTEV IN TRANSPORT
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ZDRUŽENI V PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
čestitajo občanom in vsem uporabnikom ptt storitev občin Kranj, Tržič Jesenice in Radovljica za občinski praznik
Kovinsko p odjetje Kranj
Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
A
Kolektiv
Cestnega podjetja v Kranju
čestita občanom Kranja in Jesenic ter Ra dovljice in Tržiča za občinski praznik
S svojimi obrati vzdržuje in opravlja rekonstrukcijo cest, asfaltira, izdeluje in obnavlja cestno signalizacijo, opravlja transportne storitve ter nudi gramozne in eruptivne materiale.
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje
Kranj z n. sol. o.
TOZD Komunala, Kranj — b. o.
TOZD Obrt, Kranj - b. o.
TOZD Gradnje, Kranj - b. o.
TOZD Opekarne, Kranj - b. o.
s PE v Stražišču in Češnjevku Samoupravna delovna skupnost Skupne službe
Delovni kolektiv čestita prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
un
ESENICE
Trgovsko podjetje na veliko
in malo Jesenice, C. maršala Tita 1
Vsem delovnim ljudem in občanom, kupcem in poslovnim sodelavcem čestitamo za občinski praznik Jesenic in jim želimo veliko delovnih uspehov v nadaljnjem delu
***********************************************
n
urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje
domplan
KRANJ — CESTA J L A S T. 6 V • TELEFON 21-875, 24 440 • POSTNI PREDAL 24
Delovna skupnost podjetja ter samoupravna Stanovanjska skupnost občine Kranj čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik občine Kranj
Komunalni servis
Jesenice
Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma
s svojimi zbiralnicami oblek za kemično čiščenje in perila za pranje v Kranju, Radovljici, Tržiču, Bohinjski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori
čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Jesenic in se priporoča
¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj
Vsem občanom in zavarovancem-samouprav-mta^mmm^^^mmm^^m Ijavcem občine Kranj, Jesenice, Radovljica in ' ummmmmt^^mmammmmmm   Tržič čestitamo za občinski praznik in vam
želimo obilo delovnih uspehov
Vedno močnejši življenjski utrip in razvoj tehnike prinaša s seboj nove nevarnosti, zato vam svetujemo, da ponovno ugotovite, ali imate zavarovane vse nevarnosti in v zadostni višini
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo
*******************************
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice
Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice
Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo
čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine Jesenice
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA
TITAN KAMNIK
proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke
Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
D'
CE)C©C5)CM)CM)CS)CS)CM)CS)
M m
e
m
B
(3E) ENGINEERING
Kranj — Maistrov trg 11
Podjetje za projektiranje instalacij ter projektiranje, izgradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zaščito in varstvo okolja
Delovni kolektiv podjetja čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike.
C1)Ce)CM)C©C1)CS)Ce)(^C©
TEKSTILINDUS KRANJ
Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem
Vabimo vas, da si ogledate bogato kolekcijo za letošnje poletje in jesen v našem Informativno prodajnem centru v hotelu »Creina« v Kranju, Koroška 5, telefon 25-168.
Vsem občanom želimo tudi v prihodnje obilo delovnih uspehov, cenjenim potrošnikom pa tudi v prihodnje priporočamo obisk in nakup v dobro založenih prodajalnah Merkatorja v Tržiču, Kranju in drugih občinah Slovenije.
Mercator
Ob 1. avgustu občinskem prazniku občine Kranj in Jesenic, čestita vsem občanom in cenjenim potrošnikom
V času Gorenjskega sejma od 5. do 15. avgusta 1977 pa vas vabimo na ogled in nakup blaga v paviljon MERCATORJA v Hali C, kjer ima MERCATOR svoj stalni razstavno prodajni prostor.
Za nakup se priporoča Mercator TOZD Preskrba Tržič.
vsem občanom čestitamo
za občinski praznik
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
TOZD Konfekcija Kranj, TOZD Konfekcija Jesenice
vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov
Tekstilni center Kranj
TOZD tekstilna tovarna ZVEZDA
Veletrgovsko in prozvodno podjetje
Čestitamo za občinski
praznik prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica
i
Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
CD
SOZD GLG
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
ki ga sestavljajo:
TOZD Gozdarstvo Škofja Loka, Preddvor, Tržič Gozdno gradbeništvo, Transport in mehanizacija ter Obrat za kooperacijo gozdarstva
opravlja gozdarsko dejavnost na kranjskem gozdnogospodarskem območju
Čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik
Valuta,
Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije
56
Sjouki Utoljvi
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
vabi k sodelovanju:
1. projektanta gradbenih objektov
Pogoj: zaključena visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri s pooblastilom za projektiranje,
aktiven odnos do samoupravljanja in da pri delu uveljavlja nazore, ki se skladajo z družbenopolitičnimi merili;
V poštev pridejo tudi kandidati brez pooblastila za projektiranje, v kolikor so si ga pripravljeni pridobiti;
2. samostojnega komercialista za izvoz
Pogoj: zaključena visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri s 3-letno prakso,
aktiven odnos do samoupravljanja in da pri delu uveljavlja nazore, ki se skladajo z družbenopolitičnimi merili, aktivno znanje nemščine;
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki imajo izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov;
3. finančnega kontrolorja
Pogoj: zaključena višja strokovna izobrazba z daljšo uspešno prakso v računovodstvu,
aktiven odnos do samoupravljanja in da pri delu uveljavlja nazore, ki se skladajo z družbenopolitičnimi merili;
4. orodjarja
za izdelavo matric in ostalih orodij Pogoj: izučen orodjar, po možnosti s prakso;
5. zidarja II
Pogoj: zaključena poklicna šola gradbene stroke z 1-letno prakso;
6. več vratarjev
za delo samo v nočni izmeni
Pogoj: zaključena osemletka, nekaznovanost, zdravstvena sposobnost, odslužen vojaški rok.
Obenem vabimo k sodelovanju tudi:
obratne elektrikarje, strugarje, rezkalce, orodjarje,
strojne ključavničarje in voznike viličarjev
Poskusno delo pod točko 1., 2. in 3. traja 60 delovnih dni, pod točko 4., 5. in 6. pa 45 delovnih dni.
Kandidati morajo opraviti predhodni zdravniški in psihološki pregled. Ustmene informacije lahko dobijo kandidati od 3. 8. 1977 dalje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofjeloška c. 6 v 15 dneh po objavi.
Glasbena šola v Kranju
objavlja prosti delovni mesti
1. računovodje
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom;
Pogoji: ekonomski tehnik
2. snažilke
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom.
Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti je treba poslati na Svet delovne skupnosti v 15 dneh po objavi razpisa.
Razpisna komisija TOZD plemenitilnica Tekstilne industrije
Tekstilindus Kranj
Kranj, Gorenjesavska c. 12 razpisuje delovno mesto
obratovodje plemenitilnice I
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo strokovno izobrazbo tekstilne, kemijske ali organizacijske smeri in najmanj 10 let prakse ali srednjo strokovno izobrazbo tekstilne ali kemijske smeri in najmanj 15 let prakse na področjih, ki jih ta delovna enota zajema.
Poleg gornjih pogojev mora kandidat imeti še naslednje:
— da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje delovne enote, kar dokazuje z dosedanjo zaposlitvijo,
— znanje enega svetovnega jezika, po možnosti nemščine,
— da je aktiven družbenopolitičen delavec, moralno neoporečen ter da ima osebne kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov.
Kandidati morajo prijavi priložiti kratek življenjepis, dokazila o izpolnjevanju pogojev, potrdilo o nekaznovanju in da ni v kazenskem postopku, v 15 dneh od objave tega razpisa priporočeno na naslov: Tekstilindus Kranj, kadrovski sektor pod oznako »razpis TOZD«.
Pes in gospodar
Služben pes potrebuje gibčnega gospodarja - Ko pes pokaže, da je uvidel napako, ga nehajte kaznovati — Mednarodna razstava psov vseh pasem v Ljubljani bo 20. in 21. avgusta
Šolan pes napade le, če mu da povelje njegov gospodar ali tedaj, kadar je gospodar napaden. Boj med storilcem kaznivega dejanja in psom je hitro in že vnaprej odločen. Takšni storilci potem vedo, kaj pomeni službeni pes, ki je oborožen z veliko hitrostjo, z 42 zobmi z ugrizom in z zmožnostjo, da si tudi v temi in megleni cilj poišče sam. Trditev, da je šolan služben pes velikokrat zanesljivejši od drugega orožja, zagotovo drži.
Služben pes potrebuje odločnega, gibčnega gospodarja, ki ima takšno Žival v rokah. Vsak dan mora z njim vsaj eno uro na sprehod, enkrat tedensko pa na vežbališče in obenem utrjevati vaje. Vsak sprehod je obenem tudi šolanje, pes pa mora v gospodarju začutiti vodjo krdela ter ga kot takega priznati in spoštovati. Najlažje to dosežemo, če privedemo v hišo še mladička, kakih 8 do 10 tednova starega. Potem ga med igro vzgajamo in naučimo, da mu je človek prijatelj, obenem pa ga je treba ubogati. Že pri starosti štirih, petih mesecev lahko začnemo z resnejšo vzgojo. Nikoli pa se pes ne sme upreti, zarenčati, tudi, če mu odvzamemo kost, s katero se igra. Za gospodarja je morda to samo igra, za psa pa je strašno resna zadeva, kajti v krdelu psov se položaj na lestvici moči določi že v mladosti, pri hrani. Če mu za šalo kost prepustimo, se bo počutil kot zmagovalec. Napraviti je treba tako, kot ravna psica: mladička najprej grdo pogleda in če ta kosti takoj ne spusti, ga zgrabi za kožo nad vratom in ga krepko stresa, da si zapomni za vse življenje. Tudi tedaj, ko psa kaznujemo, ga moramo takoj prenehati, ko pokaže, da je uvidel napako, saj končno ne more drugače izraziti svojega obžalovanja. Psa je treba tudi vztrajno hvaliti.
Pri nas so najbolj priljubljeni in razširjeni nemški ovčarji in tudi v svetu so cenjeni. Če dobi ovčar
GOBARSKA TROFEJA - Kot vse kaže je letošnja gobarska sezona uspešna po velikih in težkih jurčkih. Pred dnevi je na Planjavi v šenčur-skem gozdu gobar Zoltan Čahuk našel kar kilogramskega jurčka. Lani pa na istem mestu 93 dkg težkega. Zoltan, ki se je gobarski strasti zapisal že v mladih letih je doslej na Gorenjskem našel po teži najtežjo gobo. Doma v Prekmurju pa se mu je sreča nasmehnila že pri težjih.(dh),Foto: D.Primožič
TRZNI PREGLED
JESENICE
Solata 8.60 do 13,40 din, cvetača 17,60 din, korenček 13 din, česen 26,90 din, čebula 8,90 din, fižol 18,60 din, pesa 10,50 din, kumare 7,50 din, paradižnik 11,50 din, paprika 16 din, slive 10,60 din, jabolka 10,43 din, hruške 15din, grozdje 19,90 din, pomaranče 15,70 din, limone 19,90 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 5,87 din, kaša 18,05 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din 1, skuta 26,56 din, sladko zelje 6,10 din, klobase 66,40 din, orehi 142,35 din, jajčka 1,20 do 1,90 din, krompir 5,40 din
KRANJ
Solata 10 do 12 din, špinača 18 do 20 din, cve-tača 16 din, korenček 10 do 12 din, česen 30 do 35 din, čebula 10 do 12 din, fižol 15 do 30 din, pesa 8 do 10 din, kumare 8 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 20 do 25 din, slive 16 din, jabolka 10 din, hruške 15 din, grozdje 30 din, breskve
15 do 18 din, marelice 20 din, fige 18 do 20 din, pomaranče 14 din, limone 17 din, med 55 din, Žganje 60 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din, kaša 15 do 16 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 do 30 din, skuta
16 do 18 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 10 do 12 din, orehi 140 din, jajčka 2 do 2,40 din, krompir 7 do 8 din
TRŽIČ
Solata 10 din, cvetača 15 din, korenček 18 do 20 din, česen 30 din, čebula 12 din, fižol 18 do 20 din, pesa 12 din, kumare 12 din, paradižnik 12 do 14 din, paprika 20 do 30 din, slive 18 din, jabolka 12 din, hruške 20 din, grozdje 30 din, borovnice 35 din 1, pomaranče 14 din, limone 24 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din I, kaša 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 8 din mer., skuta 26 din, sladko zelje 8 din, jajčka 1,80 din, krompir 6 do 7 din
priznanje na razstavi, ga ne dobi le zaradi svoje lepote, temveč tudi zaradi sposobnosti in uporabnosti. O nemškem ovčarju poje priložnostna pesem, da je volk njegov davni ded, da je od leva dobil pogum, pridnost od čebele, od leoparda divjo kri, od konja zvestobo, od ovce potrpežljivost, od slona veliko moč, od tigra moč ugriza, od orla oster vid, od divje koze vonj, od mačke šape, pamet od opice, oster sluh od gorske gazele in še materinski nagon od kenguruja.
Pri nas ga uporabljamo za razne službene namene, za reševalne akcije, za varuha pri hiši, za zvestega spremljevalca. Načrtni selekciji posveča pri nas Kinološka zveza vso skrb, vodi natančno evidenco nad legli, vsaka čistokrvna žival mora imeti svoj rojstni list — rodovnik, priti pa mora še kot mladič na ocenjevanje zunanjosti in na razstavah pokazati svoje odlike. In samo najboljši psi od najboljših lahko upajo, da bodo na velikih razstavah zbudili pozornost.
V Ljubljani bo 20. in 21. avgusta 24. mednarodna razstava psov vseh pasem, na katero bodo privedli pse tudi iz mnogih drugih držav. Prav gotovo si bo razstavo ogledalo veliko ljubiteljev psov. (M. D.)
Poletje je, počitnice so in čas kopanja, iger in veselja. Kdo bi hodil na igrišče ali na stadion, ko je pa na cesti bliže. — Foto: F. Perdan
GORENJSKI MUZEJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka' ter stalna razstava del slovenskega kiparja LOJZETA DOLINARJA. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V GORNJESAVSKI DOLINI.
V galeriji Mestne hiše je odprta razstava fotografij JANKA SKERLEPA. Razstavo prireja Kabinet slovenske fotografije.
V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del likovnikov iz italijanskega mesta Rivoli. Otvoritev bo v petek, 29. julija ob 18.30.
V Prešernovi hiši si lahko ogledate razstavo' slikarskih del MARINA BEROVIČA, v kletnih prostorih iste stavbe pa razstavo fotografij OSKARJA DOLENCA. Razstavi bosta odprti do 4. avgusta.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM in republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava KULTURA V NARODNOSOVOBO-DILNEM BOJU, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije Ljubljana. *
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
V kasarni Stane Žagar v Kranju je stalno odprt MUZEJ PREŠERNOVE BRIGADE.
Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom.
V Stari Fužini je odprta stalna razstava PLANŠARSKA KULTURA V BOHINJU. Zbirka je odprta vsak dan od 8. do 12 in od 16. do 19. ure.
Železniško gospodarstvo Ljubljana
Železniško transportno podjetje
Sekcija za vleko Ljubljana
vabi k sodelovanju delavce,
ki bi se radi izšolali za poklic strojevodje elektrovlečnih vozil
Pogoji za pridobitev tega poklica so:
— starost do 30 let,
— poklicna izobrazba (elektro ali kovinska smer).
Dodatne pogoje za .sprejem v enoletno strojevodsko šolo bodo kandidati izpolnili v SV Ljubljana (enoletno praktično delo pri popravilu in vzdrževanju elektrovlečnih vozil in teoretični izpit za pomočnika strojevodje).
Ves čas praktičnega dela in šolanja so kandidati v rednem delovnem razmerju in imajo polno oskrbo v samskem domu oziroma Domu železniških šol.
Delovno mesto strojevodje nudi:
— izobrazbo visokokvalificiranega delavca
— mesečni OD nad 5000 din
— delovno dobo s povečanjem (1 leto dela šteje 16 mesecev zavarovalne dobe)
— vozne olajšave za strojevodje in družinske člane
— samsko ležišče oz. rešitev stanovanjskega vprašanja najkasneje v 5 letih
— možnost nadaljnjega študija ob delu
Celotno šolanje traja 2 leti z zaključkom v avgustu 1979. Dodatna pojasnila dobijo kandidati na tel. 313-044 int. 2418.
Prošnje za sprejem sprejemamo do 20. avgusta na naslov: Sekcija za vleko, Vilharjeva 2, 61000 Ljubljana.
Veleželeznina Merkur
Bliže potrošniku
Nove trgovine izven mesta, specializirane za kupce, ki gradijo  — Širjenje maloprodajnih lokalov — Nova skladišča in možnosti za večanje blagovnega prometa na debelo
Trgovsko podjetje Veleželeznina Merkur iz Kranja se je v 30 letih razvilo iz skromnih prodajaln v enega največjih in zelo uspešnih trgovskih gigantov na Gorenjskem. S prodaj al -nimi v kranjski, radovljiški in škofjeloški občini, v Ljubljani in drugih krajih, je postalo nepogrešljiva potreba prebivalstva, saj kup vsakdanjih drobnarij za opravila v hiši, stanovanju ali vrtu, matice, vijake, pa gradbeni material, gospodinjske, delovne stroje in razna orodja ter še dolgo vrsto drugih potrebščin, dobijo prav v Mer-kurjevih prodajalnah.
Prodajalne za graditelje
- Vendar pri Merkurju s sedanjim položajem niso povsem zadovoljni. Vedo, da morajo neprestano stremeti naprej in se vedno znova prilagajati potrebam potrošnikov. Zato so se odločili, da bodo na Primskovem že v bližnji prihodnosti zgradili specializirano trgovino za kupce, ki gradijo. V tej trgovini bodo graditelji lahko kupili prav vse, kar po-
trebujejo. Za lokacijo izven mesta so se odločili ne le zaradi pomanjkanja primernega prostora v centru, temveč predvsem iz želje, da bi kupci lahko sami prihajali po gradbeni material. Trgovina bo namreč urejena tako, da bo dostopna z vsemi vozili, tudi s konjsko vprego ali traktorjem. Pokrila pa naj bi predvsem potrebe Kranjčanov, potem krajev proti Preddvoru in Jezerskem ter področje cerkljanskega.
Druga takšna trgovina, ki jo tudi že načrtujejo, bo v Naklem v skladiščnem kompleksu. Tudi tam bo kupcem na voljo vse, kar potrebujejo za gradnjo hiše, gospodarskega poslopja, vikenda, garaže in podobnih objektov. Kupili bodo lahko na enem mestu cement, opeko, stavbno pohištvo, opremo za kopalnice, žlebove itd. Ta trgovina bo namenjena predvsem kupcem od Kranja do Tržiča, Golnika, Podbrezij in tudi kupcem iz gornjega gorenjskega kota.
Širjenje maloprodajne mreže
Zđčenjajo ali bolje rečeno, tudi letos nadaljujejo s širjenjem maloprodajne mreže in to predvsem v radovljiški občini in na področju Ljubljane. V Radovljici bo do nove gradbene sezone zgrajeno skladišče. Namen te gradnje je predvsem v tem, da bi tudi na tem koncu Gorenjske nudili potrošnikom čim večjo izbiro.
V Ljubljani pa imajo pet prodajaln. Se eno pa bodo zgradili ob novi vpadnici v Ljubljano, pri novem križišču na cesti od Vrhnike do Ljubljane.
Po srednjeročnem programu razvoja bo Merkur zgradil nova skladišča na Polici pri Naklem; sedaj se je moral zaradi gradnje križišča na obvoznici umakniti iz Merkurjeve jame, zato so ob novem Savskem mostu ob obvoznici zrasla začasna Merkurjeva skladišča. — Foto: F. Perdan
Merkur ©
Nova skladišča
Letos začenjajo tudi s pripravljalnimi deli za uresničevanje srednjeročnega programa izgradnje skladišč. Sedanji skladiščni prostori ob železniški postaji postajajo pretesni. Zaradi lege v kranjskem industrijskem bazenu tudi nimajo možnosti, da bi jih širili. Utesnjenost pa otežkoča manipuliranje z blagom, ovira hitrejšo rast prometa in nadaljnji razvoj, zato bodo nova skladišča zgradili na Polici pri Naklem. Nova skladišča pa bodo odprla tudi večje možnosti za večanje blagovnega prometa na debelo. Pospešeno reševanje pro-
blema gradnje novih skladišč zahteva tudi gradnja kranjske obvoznice.
Z novimi prodajalnami in skladišči bodo pri Merkurju prav gotovo ustregli željam in potrebam kupcev, jim nudili večjo izbiro in večjo možnost nakupa blaga, ki ga potrebujejo.
Ob občinskem prazniku občine Kranj in Radovljica, kolektiv Veleželeznine Merkur čestita občanom in poslovnim partnerjem, jim želi veliko uspehov pri delu in se priporoča za obisk!
Mineralna volna je pripravljena za prodajo
Nepogrešljiv partner gradbeništva  — široka paleta izolacijskih materialov na osnovi bitumena, styropora in mineralne volne
Začelo se je leta 1937, ko je tovarnar Anton Res iz Zagreba v ljubljanskih Mostah ustanovil svojo podružnico za predelavo bitumena v nekatere osnovne bitumenske izdelke. Tako so bili postavljeni prvi temelji bitumenske industrije oziroma industrije gradbenih, izolacijskih materialov in dejavnosti današnje IZOLIRKE.
Takrat v začetku, ko je bilo v tovarnici zaposlenih od 12 do 18 ljudi, je bilo delo težko in naporno, plače nizke, delovni pogoji pa slabi in zato je val stavk revolucionarnih »rdečih« Most potegnil za sabo tudi Resove delavce.
Po osvoboditvi, 1. novembra 1956, ko je bilo premoženje Antona Resa že sekvestirano, se podjetje preimenuje v »Industrijo bitumenskih izdelkov« Ljubljana. Osnovna proizvodnja je bila izdelovanje strešne lepenke, bitumenskih, izolacijskih, lepilnih in premaznih mas ter asfaltiranje pločnikov.
Podjetje se je hitro širilo. V letu 1949 je bil od Mestjie plinarne priključen obrat »destilarna«, od podjetja ISKRA iz Kranja pa so dobili obrat za izdelavo »Bergman cevi«. V Pragerskem je bil ustanovljen obrat za proizvodnjo izolacijske — termalit opeke. Istega leta se je priključila podjetju še montažna grupa z obratom za proizvodnjo in predelavo mineralne volne na Jesenicah.
Leta 1950, ko 26. avgusta kolektiv prevzame podjetje v upravljanje in izvoli svoj prvi delavski svet, se firma preimenuje v IZOLIRKO Ljubljana. Tako ostane do leta 1957, ko se spremeni naziv firme v IZOLIRKA, tovarna izolacijskega materiala Ljubljana, in ta naziv nosi še danes. V letu 1957 se je od IZOLIRKE oddvojila in osamosvojila montažna grupa pod nazivom TERMIKA Ljubljana.
Pri iskanju rentabilnih oblik poslovanja je podjetje v letu 1958 ukinilo proizvodnjo izolacijske opeke v Pragerskem, leto kasneje pa še proizvodnjo katranskih derivatov. V sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana so leta 1960 poskusili še s proizvodnjo stramit plošč, vendar se ta proizvodnja ni obnesla in je bila leta 1965 ukinjena. Za nadaljnji razvoj podjetja je bila velikega pomena ustanovitev lastnega razvojnega laboratorija in tehnično informativne službe leta 1960. ■■
Bitumenski obrat je bi! potreben rekonstrukcije. Zaradi potreb tržišča po izdelkih iz mineralne volne so se začele priprave za začetek preselitve in rekonstrukcije obrata Jesenice.
Stvropor je bil že zelo iskan material in leta 1968 z uvajanjem te proizvodnje in širjenja izbora izdelkov iz stvropora, dosega pod-
jetje izredne rezultate. V tem letu so pričeli tudi izdelovati kombi plošče. Leta 1969 so z lastnimi sredstvi zaključili rekonstrukcijo I. etape bitumenskega obrata. Tako so bistveno izboljšali delovne pogoje in zagotovili kontinuiran način proizvodnje ter povečali produktivnost. Nadaljevali so tudi z rekonstrukcijo obrata mineralne volne na Jesenicah.
Leta 1970 se preseli proizvodnja bitumenskih mas v nov obrat in uvedli so tudi nov proizvod — kasirane plošče, izdelavo Bergman cevi pa ukinili. Leta 1973 so začeli s pripravami za izgradnjo novih obratov za izdelavo stvropor embalaže in še enega novega proizvoda — bitumenskih varilnih trakov Izotekt. Tega leta je bila končana tudi rekonstrukcija proizvodnje bitumenskih emulzij, past in raztopin. V letu 1974 nadaljujejo z izgradnjo novih obratov in jščejo rešitve za dokončno rekonstrukcijo obrata mineralnih vlaken na Jesenicah.
Razvojni program IZOLIRKE nakazuje potrebo po še večji modernizaciji proizvodnje in izdelavi najsodobnejših izolacijskih materialov za potrebe gradbeništva in ostale industrije in ob pomanjkanju vseh virov energije, ki se iz dneva v dan vse bolj kaže, imajo prav njihovi proizvodi veliko perspektivo.
Štiri desetletja so pretekla od nastanka male obrtniške delavnice in vsa ta desetletja pomenijo praktično prehajanje iz obrtništva na industrijski način proizvodnje. Z velikim prizadevanjem celotnega kolektiva je bil omogočen tako vsestranski razvoj in rast podjetja. Danes ima IZOLIRKA obrat za proizvodnjo strešne lepenke in Izo-tekta, bitumenski obrat, kjer se proizvajajo vroči premazi, emulzija in liti asfalt, obrat hladnih premazov, obratov stvropora in obrat za proizvodnjo in predelavo mineralne volne na Jesenicah. Iz teh obratov prihajajo izdelki za hidro-izolacije kot je bitumenska strešna lepenka, bitumenska juta, perga-min papir, izotekt — bitumenski
varilni trak, izoplast, bituminizi-rani stekleni voal, navaden in per-foriran, bitumenski kit, ibitol, razne bitumenske mase in paste za impregnacijo. Potem so tu izdelki i za antikorozijo, kot so razni Ibitol laki, avtopasta, Avtobitol za premaz spodnjih delov avtomobilov.
Pri izdelkih za termoakustične izolacije so najbolj poznani vsestransko uporabni stvropor, Izo-mat, Izodekor plošče, mineralna volna Fenoterm, kombi plošče itd. Pa še izdelki za cestišča kot so razne bitumenske emulzije, sleme rezani bitumeni itd. in pa izdelki za elektroizolacije, to so bitumenske mase, ki se uporabljajo za podzemne in nadzemne izolacije kablov, telefonskih kablov itd.
Hitra je bila rast podjetja v vseh teh letih in zaznamovali so precej uspešnih etap v svojem razvoju. Pri vsem tem pa niso pozabljali delovnih ljudi, ki so s svojimi prizadevanji in stalnim odrekanjem prispevali k rasti in razvoju podjetja. Do sedaj je kupilo podjetje za svoje delavce 63 stanovanj, 13 samskih sob, 135 članom skupnosti pa je podjetje omogočilo izgradnjo družinskih stanovanjskih hiš s posojili, pod zelo ugodnimi pogoji. V podjetju je organizirana služba varstva pri delu; imajo tudi lastno delavsko restavracijo, ki delavcem nudi zdravo prehrano.
Vzporedno s tehnološkim razvojem podjetja so delavci IZOLIRKE zasnovali široko akcijo za organizacijsko utrditev podjetja, ki naj bo jamstvo za nadaljnje uspešno poslovanje. Dobro se kolektiv zaveda vseh zahtev, ki jim jih nalaga naše gospodarstvo in družba. Zato so vsa prizadevanja kolektiva usmerjena v nadalnje povečanje produktivnosti dela ter prilagoditvi proizvodnih programov zahtevam modernega gradbeništva in potrebam široke potrošnje.
Kolektiv IZOLIRKE čestita ob občinskem prazniku vsem občanom Jesenic in Kranja
k.
občanom Kranja in Jesenic
čestitke
za občinski praznik
TEHNIČNI BIRO JESENICE
projektiranje in konstruktuiranje stroj-no-metalurških naprav
čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo nadaljnjih delovnih uspehov
PRED PRAKTIČNO VOŽNJO - Takšni prizori v pisarni Avtomata društva Kranj na Koroški cesti niso redki. Pojavljajo se še posebno v dneh, ko kandidati za voznika motornega vozila opravijo teoretični del preizkušnje in planirajo praktične vožnje. Vendar bi se po sodbi predstavnikov AMD Kranj gnečam ob takšni priložnosti lahko izognili, če bi bili kandidati bolj strpni in bi upoštevali navodila, kijih dobe na tečaju. Bojazen, da koga po uspešnem tečaju ne bi upoštevali pri planiranju praktičnih voženj, je odveč, čeprav v kranjskem AMD letno položi izpit za voznika povprečno 900 kandidatov! (jk) - Foto: F. Perdan
Odvoz smeti
Jesenice — Ko bosta uredili odvoz smeti še krajevni skupnosti Ja-vornik — Koroška Bela in Podme-žakla bo v mestu povsem zadovoljivo organiziran redni odvoz smeti. Vendar pa ostaja predvsem v krajih zgornjesavske doline še nekaj problemov, kajti neurejen odvoz smeti in odpadkov ima še Kranjska gora. Smeti pri zasebnikih in manjših organizacijah odvaža krajevna skupnost, pri večjih delovnih organizacijah pa komunalno podjetje Kovinar z Jesenic. Odvoz, ki ga opravlja krajevna skupnost je neustrezen, saj smeti odvažajo s traktorjem z odprto prikolico, kar je nehigiensko, posebno ob močnem vetru, ki nosi smeti in prah s prikolice. Tudi deponija smetišča je neurejena, saj je krajevna skupnost Kranjska gora zaradi premalo denarja ne more primerno vzdrževati.
V občini večinoma smeti odvaža komunalno podjetje Kovinar, ki pa večkrat ne pazi, kam smeti odloži, čeprav je na zgornjem Plavžu veliko smetiSče. Tudi nekateri zasebniki v občini so se uprli organiziranemu odvozu, kar je v nasprotju s predpisi, zato so bili kaznovani pri sodniku za prekrške. Lani je bilo šestnajst zasebnikov, ki jim ni mar organiziran odvoz in ki bi najraje odpadke in smeti odvažali sami. D. S.
Hotel
CRElflR
Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU. Igra bolgarski ansambel ORFEUS
1
Brez Gorenjcev?
Rok za prijavo podaljšan do konca julija — POP - ROČK FEST ŠENČUR 77
Šenčur - Akcija POP-ROCK FEST ŠENČUR 77, ki sta se je na pobudo ansambla Dar lotila DPD Svoboda in 00 ZSMS Šenčur, ugodno teče. Kot smo že pisali, gre za srečanje vseh slovenskih ustvarjalnih pop, ročk in zabavno glasbenih skupin in posameznikov, ki naj bi bilo predvidoma 21. avgusta na šen-čurskem nogometnem igrišču. Organizatorji pa so srečanje sedaj razširili in sicer naj bi se ga udeležili tudi najboljši mladi literati vsakoletnih srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih goricah. Sodelovanje na prireditvi so že obljubili RTV Ljubljana in nekatera uredništva slovenskih časopisov, ki so za nastopajoče pripravila plakete in nagrade. Najboljši izvajalci bodo s tem nastopom pridobili tudi možnost snemanja na RTV.
Za glasbeni del prireditve so se do sedaj že prijavili: kantavtor Franc Frankovič iz Šentjerneja, kantavtor Kani Kovačič iz Ljubljane, duet Taljub in Zoran iz Kopra, duet GASS iz Radelj ob Dravi, skupina Atmosfera iz Šempetra pri Novi Gorici, skupina Žetev iz Celja, ansambel Aleksandra Ježa iz Trbovelj in ansambel Dar iz Šenčurja. Prijavilo se je še nekaj drugih skupin, ki pa še ne izpolnjujejo vseh pogojev razpisa.
Kaj je z Gorenjci? Razen ansambla Dar se ni prijavila nobena druga skupina ali avtor. Svoje sodelovanje so sicer obljubili Turisti, Sibila in Frenk Čebulj s svojim ansamblom, vendar se uradno še ni nihče prijavil. Prav zato so se organizatorji odločili, da rok prijave ' podaljšajo do konca julija. Hkrati pozivajo vse gorenjske glasbene skupine in posameznike, da se opogumijo in pošljejo prijavo s kaseto, na kateri je 10 do 20 minut izvirnega programa, ki bi ga predstavili na prireditvi na naslov: POP-ROCK FEST ŠENČUR 77, 64208, Šenčur, Pipanova 26. Lahko pa se zglasijo tudi osebno.
Hkrati se lahko javijo tudi instrumentalisti — posamezniki, ki glasbe ne ustvarjajo sami, so pa dobri izvajalci. Odbor prireditve namreč namerava sestaviti priložnostno skupi-
no, ki bi na pop-ročk festu predstavila kaj Gorenjci v glasbi zmoremo. Skupina bi nosila simboličen naslov Gorenjska 77 in bi bila nekakšna atrakcija prireditve. Glasbo, ki bi jo ta priložnostna skupina predstavila, je že izbral Kazimir Mohar, skladatelj skupine Dar, podrobnejše pa bi jo lahko oblikovali tudi izvajalci.
F. Erzin
25 let »ŽivaPce«
Kranj — Letos slavi društvo rejcev malih živali »Žival'ca« lep jubilej; preteklo je 25 let od njegove ustanovitve. Ustanovljeno je bilo z namenom, da združi vse ljubitelje malih živali na območju občine Kranj.
Danes društvo šteje okoli 50 članov in ima štiri sekcije: golobarsko, perutninarsko, kunčjo in ptičjo. Društvo vzgaja člane v duhu prijateljstva med ljudmi in ljubezni do živali, kar je posebno važno v današnjem času, času pospešene urbanizacije in odtujevanja ljudi naravi.
Člani društva gojijo razne vrste živali od kuncev, kokoši, fazanov, golobov, raznih vrst ptic pevk in eksotičnih ptic, do morskih prašičkov in želv. Prirejajo razstave, strokovna predavanja, poučne izlete, izmenjujejo izkušnje z društvi po Sloveniji in se udeležujejo razstav v Sloveniji, sosednjih republikah in državah. Da bi bilo sodelovanje med društvi še bolj tesno, so letos ustanovili tudi republiško zvezo gojite-ljev pasemskih malih živali in zvezo za vzgojo in varstvo ptic.
Člani kranjskega društva se sestajajo vsako prvo nedeljo v mesecu v gostilni »Knedel«. Veseli so vseh obiskovalcev, ki jih zanima delo društva. V počastitev jubileja bodo letos še posebno skrbno pripravili že tradicionalno razstavo svojih ljubljencev na gorenjskem sejmu.
A. Zumer
LIP, lesna industrija Bled
TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec«, n. sol. o. BOHINJSKA BISTRICA
na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
objavlja prosto delovno mesto
varilec I
v kovinskem oddelku
Pogoji za zasedbo so:
— kvalifikacija kovinske stroke
— varilski tečaj III*. stopnje
— izpit iz varstva pri delu
— 5 let delovnih izkušenj
Poskusno delo 3 mesece.
LIP, lesna industrija Bled
TOZD Trgovina lesnih proizvodov, n. sol. o. Bled
objavlja prosto delovno mesto
prodajalec
Pogoji za zasedbo:
— srednja šola oziroma poklicna šola ustrezne stroke z opravljeno pripravniško prakso oziroma 2 leti, od tega najmanj 1 leto pri prodaji lesnih in gradbenih izdelkov
— izpit iz varstva pri delu
Poskusno delo traja 2 meseca, delovni čas je lahko tudi deljen in se prilagaja potrebam poslovanja.
Pismene prijave s splošnimi podatki sprejemata vodstvi TOZD v 8 dneh od dneva objave.
mali oglasi • mali oglasi
Male oglase bomo odslej sprejemali v uradnih urah in sicer vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 16.30 ure.
prodam
Prodam skoraj nov IZRUVAČ KROMPIRJA - Kuksman. Zgornje Duplje 33
Prodam dobro KRAVO po teletu in ELEKTROMOTOR Rade Kon-čar 7 Kw, 10 KM, skoraj nov. Bešter, Poljšica 10, Podnart. 5157
Zelo ugodno prodam MOTORNO ŽAGO stil in mlado KRAVO, osem mesecev brejo. Zalog 35, Cerklje
Valilnica Naklo
razprodaja
12 TEDNOV STARE
JARČICE
v ponedeljek, 1. avgusta od 8. do 17. ure v vzrejališču Podbrezje.
GKZ TZE Naklo
Prodam suhe bukove KLAFTRE. Apno 1, Cerklje 5159
Prodam GOZD v bližini Vogelj. Lahovče 43, Cerklje 5160
Prodam dve KRAVI po izbiri. Žontar, Sv. Duh 41, Škofja Loka \ 5161
Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO za sobo. Ogled vsak dan. Gorenja vas — Reteče 36, Škofja Loka 5162
Prodam dobrega KONJA. Zminec 8, Škofja Loka 5163
TELIČKA, 100 kg težkega prodam za pleme ali za zakol. Rotar Franc, Tržič, Cankarjeva 26. 5164
Zastonj oddam mlade PSIČKE čuvajke. Predoslje 28. 5165
Ugodno prodam trajnožarečo PEČ kilppersbusch. Britof 16, Kranj
Na mednarodnem GORENJSKEM SEJMU
V KRANJU
od 5. do 15.avgusta'77
razstavljamo in prodajamo
LU U
• POHIŠTVO
• GRADBENI MATERIAL
• GOSPODINJSKE STROJE
• DEKORATIVO
SEJEMSKE CENE POTROŠNIŠKI KREDITI
Pričakujemo vaš obisk v našem paviljonu v hali A in se priporo damo za nakup
mori
Prodam KOŠNJO črne detelje. Velesovo33 5167
Prodam domače ŽGANJE. Selo 28, Bled 5168
Kiippersbusch ŠTEDILNIK prodam. Pot na Jošta 27, Kranj 5169
Leseno STOPNIŠČE, desno, prodam ali menjam za plohe, lahko rabljene. Tel. 21-100 5170
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mole Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijad.ja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam lahek GUMI VOZ in KOBILO haflinger, staro 7 let. Strahinj 33, Naklo 5171
Prodam 3 tedne staro TELIČKO od visoko mlečne krave. Sp. Brnik 60
5172
Ugodno prodam malo rabljeni termoakumulacijski PEČI, 2 in 2,5 KW, skoraj novo POMIVALNO MIZO in 8-litrski BOJLER ter SEDEŽNO GARNITURO (kavč in 2 fotelja). Bergelj, Pot na Jošta 11, Kranj 5173
Prodam 12 tednov stare JAR-ČKE. Naklo 100 5174
Brezplačno oddam večjo količino »RIZELJNA« (odpadnega peska) za posipanje ceste. Britof 207 5175
Prodam plemensko TELICO, 1 leto staro, in eno klaftro bukovih DRV. Poženik 10, Cerklje 5176
Prodam starejšo dobro ohranjeno zakonsko SPALNICO in 5 KVV ter-moakumulacijsko PEČ. Kuhar Ludvik, Naklo, Pivka 12. 5177
Prodam 4 KRAVE in ZETOR 25 KM. Kalan, Zapoge 11, Vodice
5178
Prodam suhe smrekove PLOHE. Potoče št. 9, Preddvor 5179
Prodam 3 PRAŠIČE od 60-70 kg težke. Visoko 5, Šenčur 5180
Prodam težko KRAVO s teletom ali brez, zna tudi voziti. Srednja vas 12, Golnik 5181
Ugodno prodam dvoredni IZRUVAČ krompirja (poljak), dvoosno PRIKOLICO in pobjonske DESKE. Rozman, Poljšica 3, Podnart 5182
Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK. Sorlijeva 11 (stanovanje 18), Kranj 5183
Poceni prodam rabljeno POHIŠTVO. Gashi, C. JLA 6/6, Kranj
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Prodam OVCO. Zg. Bitnje 168, poleg gasilskega doma v jami 5086
Prodam traktorske trodelne BRANE, travniške brane in starinska VHODNA VRATA. Voklo 44 5087
Prodam VARNOSTNE PASOVE za avto in KRAJNIKE od grušta ter HLADILNIK za mleko - električni. Polajnar Ivan, Zalog 4, Golnik
5088
Prodam strešno cementno OPEKO ii> betonsko ŽELEZO 8 mm. Zg. Bitnje 39, Zabnica 5089
Prodam popolnoma nov trofazni dvotarifni ŠTEVEC in uro. Jekovec Rok, Ziganja vas 41, Tržič 5090
Prodam suha hrastova DRVA. Zalog 3, Golnik 5091
Prodam 240 kosov OPEKE porolit 8 cm ter malo rabljeno PEČ kiippersbusch po ugodni ceni. Kos, Zasip 93 b, Bled 5092
Prodam KRAVO ciko pred telitvi-jp. Podgora 22, Gorenja vas nad Skofjo Loko 5093
Ugodno prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dva FOTELJA in MIZO iz programa TRIGLAV. Ogled vsak dan razen nedelje od 15. do 17. ure. Kokrica, Snediceva 10 5094
PUJSKE, šest tednov stare, prodam. Dolar, Vrba, Žirovnica 5095
Prodam 3000 kosov rabljene strešne OPEKE BOBROVEC. Sajo-vic, Valjavčeva 5, Kranj 5096
Poceni prodam OTROŠKI POSTELJICI. Benedik, Škofjeloška 31, Kranj 5097
Prodam GAJBICE močne izvedbe in 12 m/m LETEV, okovanih. LuŠin Ivan, Vinice 2, Sodražica 5098
Prodam TELE-BIKCA, 4 tedne, simentalca. Bešter Jože, OvsiŠe 20, Podnart 5099
Prodam dve TELIC1, stari 1 leto za pleme. Pokopališka 6, Kokrica, Kranj 5100
Prodam KRAVO s teletom. Meglic Doroteja, Leše 4, Tržič 5101
Prodam KONJA in KOBILO in dve KRAVI, ki bosta čez dva meseca telili. Peternel, Izgorje 5, Žiri 5102
GAŠENO APNO, 1 1/4 kub. m, staro, prodam. Tavčar, Kranj, Čirče, Mlekarska ulica 5103
Prodam malo kurjen stoječi KA-
MIN črne barve na nogicah. Ogled v popoldanskih urah. Eržen Ivan, Sp. Besnica 9 (Pesnica) 5104 Prodam MIVKO. Suha 4, Kranj
5105
Ugodno prodam ŠOTOR za štiri osebe. Završan, Podreča 45 5106
Prodam 7 tednov starega nemškega   OVČARJA.   Šubic,   Naklo 67
5107
Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Tobias Agata, Golnik, blok 47 5108
Prodam LES za ostrešje in DESKE za napušč. Naslov v oglasnem oddelku. 5109
Prodam barvni TELEVIZOR SPECTRA COLOR SPECIAL. Telefon 26-754 5110
Zaradi selitve ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Sebenje 4, Tržič 5111
PING-PONG MIZO, novo, prodam. Peternel, Podbrezje 81 5112
vozila
Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1973, registriran, v voznem stanju. Sp. Brnik 56, Cerklje 5184
Prodam PONI EXPRESS, dobro ohranjen. Cerklje 93 5185
Prodam FIAT 850 special, letnik 70 ali zamenjam. Zg. Brnik 69, Cerklje 5186
Prodam ZASTAVO 750, let. 73, registrirano do 1. 7. 1978. Zalog 61, p. Cerklje 5187
Prodam ZASTAVO 750, letnik 70, registriran do februarja 1978. Vele-sovo 35, Cerklje 5188
Prodam ŠKODO (1000 MB) po delih. Jagodic, Dvorje 69, Cerklje
5189
Poceni prodam osebni avtomobil SUNBEAM 1500, letnik 1973. Bogataj, Groharjevo naselje 7, Škofja Loka 5190
Ugodno prodam NSU 1000 L, letnik 1967. Tomažič, Kopališka 7, Škofja Loka 5191
Prodam ZASTAVO 750, lahko po delih. Sv. Duh 169, Škofja Loka
5192
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Zminec 60, Škofja Loka 5193
Prodam osebni avto ZASTAVA 750, cel ali po delih. Krek Janez, Sv. Barbara 15, Škofja Loka 5194
Ugodno prodam ZASTAVO 750. Ogled popoldne. Čenič Mirjana, Pot na Zali Rovt 2, Tržič 5195
PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 700 kg, rabljeno, prodam. Vombergar, Britof 180     , 5196
Prodam MOPED na 3 prestave. Novine Marija, Štirnova 16, Kranja Primskovo 5197
Ugodno prodam prenovljeno ŠKODO 1000 MB in ZASTAVO 750 lux. Teran Ciril, Prezrenje 1, Podnart 5198
Prodam novo MOTORNO KOLO MZ 150. Rebolj Mirni, C. revolucije 5, Jesenice 5199
Prodam karamboliran PEUGEOT 204 po delih ali komplet. Stroj brezhiben, 93.000 prevoženih kilometrov. Ogled v nedeljo, 31. julija. Laušin, Golnik 19 5200
Prodam MOPED tomos V 14, štiri prestave. Roblek Andrej, Ravne 1, Tržič 5201
Prodam avto PRINZ 1200. Breg ob Savi 44 5202
VW 412 LE variant, letnik 72, z novim motorjem, prodam. Stanonik, Demšarjeva 24, Škofja Loka 5203
Prodam ohranjen motor BMW v voznem stanju. Naslov: Retljeva 2, Kranj (Čirčiče) 5204
Nujno prodam NSU 1000 po zelo ugodni ceni. Informacije na tel. 25-931 5205
Prodam SIMCO 1000 GLS. Sne-dic, Partizanska 12, Kokrica 5206
Prodam FIAT 1300 po delih ali celega. Motor 28000. Frelih, Davča 38, Železniki 5042
Prodam ŠKODO Š 100, letnik november 1973, 48000 km. Cena 13.000 dinarjev. Valjavee, Tržič, Podljubelj 46 5113
Prodam SPAČKA, registriran, karamboliran, motor, menjalnik brezhibna. Telefon 21-641 5114
Prodam avto NSU 120 C, celega ali po delih. Lahovče 27, Cerklje
5115
Prodam VVARTBURGA, letnik 1969. Benedičič, Ziganja vas 27, Tržič 5116
Prodam CAMP PRIKOLICO ADRIA 305 z baldahinom. Lesce, Alpska 66 5117
Prodam CIMOS GS 1220 BERLI-NE, odlično ohranjen. Cena po dogovoru. Kranj, Tomšičeva 36, Kozinc ali tel. 26-386 od 20. ure dalje.
5118
Prodam FIAT 750, registriran do novega leta in nemškega OVČARJA, starega 3 leta. Buh, Poljane 2, nad Škof j o Loko. 5119
Grafično podjetje
GORENJSKI TISK KRANJ
prodaja na XXVII. mednarodnem gorenjskem
sejmu v Kranju
v svojem paviljonu v hali A
po izredni sejemski ceni z 29,5 % popustom na
redno ceno
FOTOTAPETE
vel. 396 X 178 cm v štirih različnih motivih
IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST
GS CLUB 1973 in VVARTBURG 1975, ugodno prodam. Finžgar, Begunje 128 a 5120
Ugodno prodam FIAT 850. Zaje Emil, Pipanova 4, Šenčur 5121
Prodam PRINC 1200 C, letnik 1969. Zg. Bitnje 34, Zabnica 5122
Prodam FIAT 124. Prebačevo 51 a
5123
Kupim na potrošniški kredit do 3 M dobro ohranjen VW ali ZASTAVO 750. Ponudbe pod »3 M« 5124
AMI 8, letnik 1971, ugodno prodam tudi na obroke. Telefon 26-393 5125
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Starič Roman, Sp. Lipnica 23
5126
Ugodno prodam TRAKTORJA HOLDER 30 KM, primeren za hribovite kraje in FERGUSON, 65 KM. Frlic, Suša 9, Gorenja vas
5127
Prodam avto LADO SPECIAL, prevoženih 25000 km. Janko Moho-rič, Njivica 7, Besnica 5128
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku 5129
Prodam odlično ohranjeno ŠKODO. VVendling Gregor, Kranj, Planina 37 5130
Prodam avto VVARTBURG. Gorice 59, Golnik 5131
DIANO, letnik 1976 prodam. Infomacije po telefonu Ljubljana 061-55-884 ali Kranj 064-23-751
5132
Prodam PRIKOLICO za 3 osebe s hladilnikom in predprostorom. Zupan, Bistrica 162, Tržič 5133
AUSTINA 1300, letnik 1970, ugodno prodam. Informacije na telefon 21-724. Ogled možen vsak dan. Dolenc, Skokova 4, Stražišče, Kranj
5134
VVARTBURG nevozen kupim. Uršič Rafael, Lesce 76 b, telefon 74-068 5135
Prodam VW 411 ali zamenjam za SPAČKA ali R 4. Potočnik, Zg. Besnica 93, telefon 40-568 5136
z 800 kv. m zemljišča. Cesta, voda, elektrika ob parceli. Za plačilo do 50.000 din vzamem tudi kredit. Telefon Ljubljana 061-341-757 5142
Prodam enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 5143
15 km iz Kranja prodam novo visokopritlično HIŠO — vseljivo. Naslov v oglasnem odelku. 5144
zaposlitve
TIPKAM na domu, hitro in po zmerni ceni. Kličite tel. 26-555 5214
Iščem ZIDARSKO EKIPO za gradnjo na Bledu do III. faze sep-tember-oktober. Dr. Lahajnar, Topniška 19, Ljubljana, telefon 321-33, zvečer f)145
V uk sprejmem VAJENCA. SLI-KOPLESKARSTVO Kočnik Stane, Potna Jošta 8, Kranj 5146
POMOČNIKA in VAJENCA sprejmem. KLEPARSTVO Šifrer, Cesta Talcev 2, Škofja Loka 5147
V delovno razmerje sprejmem KV ali VK ELEKTROINSTALATER-JA ali ELEKTROMONTERJA. Ponudbe pošljite pod šifro »Elek-troinstalater« 5148
Za samostojno gospodinjstvo iščem mlajšo upokojenko. Upokojeni zdravnik dr. Šareč Janez, Radovljica, Kajuhova 1, telefon 064-75-069 5149
Sprejmem vestnega, močnega DELAVCA za honorarno delo. Zaželje-ne so dopoldanske ure. Sčasoma je možna stalna zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 5150
Takoj zaposlim KV ali NKV PLESKARJA. SLIKOPLESKAR-STVO Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, Kranj, tel. 24-419 5151
kupim
Kupim smrekove PLOHE, debeline 8 cm. Naslov v oglasnem oddelku-     . 5207
Kupim večjo količino dobrega SENA. Naslov v oglasnem oddelku
„    . 5208
Kupim otroško KOLO. Angelca Košnjek, Križe 88 5209
Radijske SPREJEMNIKE in gramofon, predvojne in med vojno izdelane, tudi okvarjene, kupim. Srečko Tavčar, Vodice 60, 61217 Vodice 5137
stanovanja
Oddam SOBO na Jesenicah v bližini bolnice, možno za tri osebe. Prednost imajo študentje. Ostalo po dogovoru. Ogled možen vsak dan popoldan. Bertoncelj Ciril, C. S. Bokala 8 a 5138
Oddam opremljeno SOBO s posebnim vhodom v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. 5139
Študent išče SOBO v Kranju s prvim septembrom. Ponudbe pod »Center« 5140
Potrebujem SOBO s kopalnico ali enosobno stanovanje za daljši čas za mlada zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Dobro plačam« 5141
Študentki nujno iščeva dvoposteljno SOBO v Kranju. Šifra »Študentki«. 5210
posesti
V okolici Kranja kupim GOSPODARSKO POSLOPJE ali star hlev za preureditev v delavnico. Naslov v oglasnem oddelku. 5211
Enodružinsko hišico z vrtom v Poljanski dolini kupim. Ponudbe na naslov: Z. J., Novi svet 1, Škofja Loka 5212
SOBO in GARAŽO na Bledu (možno vsako posebej) ugodno oddam.  Ponudbe pod šifro »Takoj«.
5213
STANOVANJSKA HIŠA v gradnji z vso dokumentacijo naprodaj v Zalogu na Gorenjskem pri Cerkljah
Preko Jezerskega
v Dobrlo ves / Eberndorf
Vabi: samopostrežna trgovina RUTAR. Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih.
izgubljeno
Velik črn mešanec »MURI« se je izgubil 21. 7. 1977. Sporočite, prosim, proti nagradi na tel. 22-245 ali 061-58-988 5156
obvestila
Izdelava oglatih in okroglih cistern (lahko pridem tudi k vam), splošno varjenje ter napeljava centralne. Se priporoča Kleindienst, Brezje 27 5215
Obveščamo voznike motornih vozil, da bo v nedeljo, 31. julija, od 7.30 do 12.30 zaprt za ves promet Jelenov klanec (obvoz po obvoznici). Lokalni avtobus proti Čirčičam in Hrastju bo vozil normalno, ob povratku pa ne bo imel postajališč na Planini, Hujah in pred hotelom Evropa. Po kranjskih ulicah bo v izjemnih primerih možen promet le v smeri tekmovanja. - Kolesarski klub Sava Kranj 5216
Izdelujem OKNA vseh vrst po meri. Hrenko Franc, Šentvid - Ljubljana 5154
Obveščamo vse odjemalce, da bo PEKARIJA V ŠENČURJU zaradi dopusta ZAPRTA od 1. 8. do 21. 8. 1977. Kruh se bo dobil v trgovini Živila Šenčur. 5155
Hotel »Alpe-Adria« Radovljica
vas vabi vsako soboto in nedeljo NA SENČNI VRT
Zabaval vas bo ansambel »Lamberg«.
Nudi dobro kapljico in specialistete na žaru
VABLJENI!
prireditve
KS KOKRICA prireja v počastitev občinskega praznika v nedeljo, 31. 7. 1977, zabavo s plesom na prostem. Igra skupina SELEKCIJA. Ob slabem vremenu bo ples v Kulturnem domu. 5152
PLES v hotelu Transturist vsako soboto ob 20. uri. Zabavala vas bo skupina MODRINA. Vabljeni! 5217
Gasilsko društvo Srednja Dobrava pri Kropi vas vabi v nedeljo, 31. julija, ob 15. uri na veliko VRTNO VESELICO, Igral bo ansambel MURKA s pevcema. Obenem bomo izročili pionirjem 300 1 motorno briz-galno. V primeru slabega vremena bo   prireditev   naslednjo nedeljo.
ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega očeta
Vinka Mohoriča
iz Njivice
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili m ga pospremili k večnemu počitku. Posebna in iskrena hvala vsem sosedom za njihovo nesebično pomoč, tolažilne besede, darovanja cvetja. Hvala g. župniku za spremstvo na zadnji poti in duhovno tolažbo. Hvala dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, kolektivu Ikos za sožalje in darovano cvetje. Hvala pevcem in vsem, ki ste se od njega poslovili in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči: hči Marija, sin Janko in Vinko z družino, sin Albin z ženo.
Njivica, 21. julija 1977
Usodna rdeča vila
Nenavadna  nesreča   13  kranjskih tabornikov v Perojskem gozdu pri Fazani
Skupina 12 otrok v starosti od 10 do 14 let in vodnik so bili poškodovani minuli ponedeljek, ko se je nanje zrušil del zapuščene vile v bližini tabora kranjskih tabornikov v Perojskem gozdu pri Fazani. Zdravniki v puljski bolnišnici so ugotovili, da je najbolj poškodovan Iztok Dolšak iz Kranja, Gorenjskega odreda 8, nekaj daljše zdravljenje pa bo potrebno tudi Rajku Korenu iz Srednjih Bitenj 95 in Darji Bregar iz Kranja, Savska loka 7.
Ostale poškodovane so že začeli postopoma odpuščati iz bolnišnice, ker niso huje prizadeti. To so: Mojca Bajt, Medetova 8, Majda Nastran, Srednje Bitnje 111, Egon Krničar, Koroška 16,
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, zeta, strica in svaka
Cirila Omejca
iz Srednje vasi pri Šenčurju
se zahvaljujemo dobrim sosedom, botrom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem tovarne Planika, ^ Iskra za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Bajtovim, Mohorjevim, Pušavčevim, Ustankovi mami, gasilcem, zvonarjem in gospodu
kaplanu za pogrebni obred.
Iskrena hvala vsem.
Zal -joči: žena Tilka, sinovi Darko, Zdenko, Roman, Boris, sestra Tilka, brat Dominik, Marjan
in ostalo sorodstvo.
Srednja vas, 25. julija 1977
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame
Antonije Korošec
iz Cerkelj
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna hvala dr. Beleharju in sestri Anici ter Inštitutu Golnik, ki so ji lajšali bolečine.
Iskrena hvala delovnim organizacijam in sodelavcem podjetja Gradbinec Kranj, MPP Viator Kamnik in VVZ Janina Kranj za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, Društvu upokojencev in
častitima duhovnikoma za spremstvo.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči otroci: Tončka, Jože in Štefan z družinami
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega očeta, starega očeta, deda, pradeda in strica
Jožeta Kozjeka
s Podreče 48
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnice Golnik za skrbno nego. Iskrena zahvala sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjene vence in
cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala družini Zavrl za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Iskrena hvala č. g. župniku iz Mavčič za lep pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Marija z družino, sinovi Jože, France, Jernej in Ivan z družinami
Podreča, H rastje, Voklo, Prebačevo, Novo Hrast je, 27. julija 1977
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, babice in prababice
Jerice Kokalj
iz Podjelovega brda
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili, darovali vence, cvetje in jo pospremili na zadnji poti, k poslednjemu počitku. Posebna hvala ZZB Sovodenj, pevcem, tov. zdravniku dr. Debeljaku, g. župniku, pogrebcem in vsem sosedom.
Vsem še enkrat iskrena hvala za izkazano čast pokojni mami, izrečene tolažilne besede in sožalja
v tem težkem trenutku.
Žalujoči: hčerke Marta, Barbka, Anka, Milka z družinami, sin Darko z družino, hčer Malka in
drugo sorodstvo
Podjelovo brdo, Laniše, Sovodenj, Domžale, Lesce, LogCezsoški 16. julija 1977
Nataša Zupan, Planina 19, Blaž Zabret, Vrečkova 9, Gregor Jan-huba, Gorice 17, Majda Hočevar, Zabnica, Šutna 80, Branko Perš, Oldhamska 1, Ivan Maje, Srednje Bitnje 17, in vodnik Štefan Turno, Bičkova 9.
V Perojskem gozdu pri Fazani te dni tabori taborniški odred Albina Drolca. Skupaj je tu na počitnicah okoli 120 tabornikov iz industrije Sava ter pionirjev in nekaj njihovih staršev. Usodnega dne se je skupina otrok s tremi vodniki, starimi od 26 do 32 let — med njimi je bil tudi oče Iztoka Dolšaka — podala po stezi ob obali do mesta v bližini stare hiše, na katerem so velike količine odpadnih keramičnih ploščic. Želeli so jih nabrati, da bi z njimi naredili zvezdo okoli jambora za svojo zastavo in okrasili okolico štorov. Otroke je zamikala velika zapuščena vila ob morju in vodniki so privolili, da si jo mimogrede ogledajo, med tem pa je pod otroki popustil balkon. Vodniki so ponesrečene takoj začeli reševati, čez nekaj trenutkov pa so prihiteli na pomoč tudi ostali kranjski taborniki ter tovariši iz škofjeloškega in bohinjskega tabora ter vojaški zdravnik, kmalu pa tudi gasilci in reševalci iz Pulja.
Kranjske tabornike je nesreča zelo hudo prizadela. Na tem mestu taborijo že 23 let in do sedaj niso imeli nesreč ali nalezljivih bolezni, ki so pri tako velikih skupinah otrok česte. Njihove tabore so vselej vodila skrbna in izkušena vodstva odraslih tabornikov, ki so poskrbeli za vzgle-den red in disciplino ter bogat program taborniškega življenja, da otroci nikoli niso bili prepuščeni sami sebi.
Usodna vila, ki so jo taborniki imenovali »hiša strahov« in na-pletali o njej vse mogoče zgodbe, je vsa leta pritegovala njihovo radovednost. K njej pa so se zgrinjali tudi preštevilni otroci iz drugih bližnjih taborov in velikega kampa, ki ga tu upravlja vojska. Poslopje je last ubežnika, ki živi v Italiji. Lastnik ga kljub številnim ponudbam ni hotel prodati in zato že vsa povojna leta propada. Službe puljske občine, ki bi bile pristojne za to zadevo, nikoli niso opozorile, da je stavba nevarna. Tako ni bila zavarovana niti z najskromnejšo opozorilno tablo niti kako drugače.
Obiskovalci Ledin!
Ker se bo nedeljske otvoritve nove planinske postojanke na Ledinah nad Jezerskim, nad katero je prevzela pokroviteljstvo tovarna Iskra, zanesljivo udeležilo veliko število ljubiteljev gora, opozarja Planinsko društvo Kranj gornike na skrajno previdnost, na spoštovanje načel ponašanja v gorah, na upoštevanje navodil vodnikov in gorskih reševalcev ter na primerno opremo. Do Ledin je poldrugo uro hoje. Obiskovalci bodo lahko izbirali med lažjo lovsko in med zahtevnejšima, vendar dobro varovanima slovensko potjo in potjo po žrelu. Planinci naj bodo še posebno pozorni na padajoče kamenje. Vsako proženje kamnov in skal je lahko usodno. Cesta do spodnje postaje tovorne žičnice je urejena, čeprav jo je zadnje neurje poškodovalo, -jk
Taborniki iz Kranja so torej doživeli nesrečo, ko se je niso niti'najmanj nadejali. Če se ne bi zgodila njim, bi se verjetno slej ko prej zgodila komu drugemu. Očitno pa je moralo priti do nesreče, da bodo odgovorni kaj ukrenili za varnost ljudi na tem področju. Vodstvo zveze tabornikov občine Kranj se zelo boji, da bo ta dogodek vplival tudi na to, da bo občina Pulj dokončno odpovedala gostoljubje slovenskim tabornikom. To napoveduje že nekaj let, ker namerava njihov prostor uporabiti za komercialni turizem. Metka Sosič
Kamniški alpinist žrtev Mont Blanca
Ljubljana — V sredo, 27. julija, so iz pogorja Mont Blanca sporočili, da je najvišji evropski vrh terjal življenje kamniškega planinca in alpinista Cena Kramarja (26 let) iz Gornjega Tuhinja, zaposlenega v tovarni Stol. Ponesrečeni planinec je bil skupaj z Dušanom Podbevškom in Janezom Ažmanom član prve naveze, ki je krenila v steno, kjer jih je zalotilo slabo vreme. Vest o smrtni nesreči v gorah so včeraj potrdili tudi v Chamonixu. Cene Kramar je bil član skupine 16 kamniških planincev in alpinistov, ki so pretekli teden krenili v pogorje Mont Blanca. Po prvih vesteh so poškodovani oziroma ozebli tudi drugi člani skupine, ki se zdravijo v bolnišnici. -jk
nesreče
PREHITRO ČEZ VIADUKT
Žirovnica — Voznik osebnega avtomobila kranjske registracije Franc Finžgar, star 35 let, iz Lesc, je vozil v ponedeljek, 25. julija, ob pol desetih iz Radovljice proti Jesenicam. Pred viaduktom Završnica v Žirovnici je sicer opazil prometne znake, ki so opozarjali na zmanjšano hitrost in na delo na cesti, vendar hitrosti temu primerno ni zmanjšal. Na viaduktu je Finžgarju stopil pred avtomobil 37-letni Karel Poženel z Jesenic, ki je na viaduktu pleskal ograjo in je hotel na drugo stran cestišča po barvo. Voznik je pešca zadel, da se je poškodoval, ter ga tudi sam odpeljal v jeseniško bolnišnico.
DREMA VICA BOTROVALA NESREČI
Drulovka — Ena oseba je bila težje in dve lažje poškodovani v prometni nesreči, ki se je pripetila v torek, 26. julija, opoldne pri železniškem nadvozu na Drulovki na glavni cesti Kranj —Ljubljana. Voznik osebnega avtomobila Boris Cuz-nar iz Sela pri Žirovnici, star 21 let, je vozil od Jeprce proti Kranju. Dobrih 100 metrov pred železniškim nadvozom pri Drulovki je v blagem ih preglednem levem ovinku nepričakovano zapeljal desno s ceste na travo, kjer je trčil v nasip poljske poti in se prevrnil. Voznik je povedal, da je za trenutek zadremal. Cuznarjeva mama Ana, rojena 1927, je bila pri tem huje poškodovana. Lažje pa voznik Boris Cuznar in njegova 18-letna sestrična Anica Selšek. Cuznarjevo vozilo ni bilo opremljeno z varnostnimi pasovi.
-jk
DRUGAČEN RED NA KRIŽIŠČU PRI ISKRI - Dosedanja prometna
ureditev križišča Ljubljanske in Kolodvorske ceste pri Iskri v Kranju je voznikom velevala, da so imeli prednost tisti, ki so vozili po Savskem mostu proti Laboram in Ljubljani pred vozniki, ki so pripeljali po obvoznici oziroma Kolodvorski cesti. Ker je promet po obvoznici in Kolodvorski cesti vedno gostejši, so se v Kranju odločili za spremembo prometnega režima v tem križišču. Odslej imajo prednost vozniki, ki prihajajo po obvoznici in Kolodvorski cesti in vozijo dalje proti Laboram in Ljubljani. Takšna prometna ureditev bo po projektu veljala tudi v novem semaforiziranem križišču, ki ga grade pri Iskri, (jk) — Foto: F. Perdan
(xxxiii .člansko posamično in mostveno prvenstvo sfrj v plavanju^
Med favoriti za naslove tudi Borut
in Barbka
KRANJ — Letni bazen je pripravljen za letošnje državno posamično in mostveno prvenstvo v plavanju za člane in članice. Za najvišje nafte plavalne naslove se bo od danes pa vse do nedelje potegovalo nad 200 plavalcev in plavalk iz petindvajsetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Med to pisano druščino najboljših jugoslovanskih plavalcev je za mostveni naslov najresnej-ii kandidat beograjska Crvena zvezda, ki bo najresnejšega kandidata za ta naslov imela v predstavnikih zagrebške Mladost — OKI. Domači plavalci in plavalke — Borut Petrič, Marjan Jerman, Marka Celar, Janez Slavec in Darjan Petrič ter Barbka Stembergar, Irena in Karmen Berložnik, Tatjana Bradaška, Vesna Praprotnik, Sonja Dvoršak, Mateja Kolman ter Irena Draksler — bodo v ekipni konkurenci hoteli iztržiti čim več, toda Crvena zvezda in Mladost ter se nekateri imajo bolj homogeno ekipo. Vendar se lahko nadejamo v tem delu prvenstva na solidno mostveno uvrstitev.
Več se od triglavanov pričakuje v posamičnem delu prvenstva. V borbo za zlata odličja bodo prav gotovo v vseh disciplinah - 100, 200, 400, 1500 m kravi ter 200 in 400 m mešano — posegel Borut Petrič. V teh šestih disciplinah bo prav gotovo obesil okrog vratu vseh Sest zlatih odličij. Barbka Stembergar največ pričakuje na 100 in 200 m prsno ter 400 m mešano, vendar bo glavne konkurentke pri osvajanju prvih mest imela v Maji Rodič in drugih. Ostali bodo plavali na vso moč in ne bo presenečenje, če se bo tudi kateri od njih vmešal v borbo za naslove. To pa bo lepa nagrada za vse kranjske plavalce, ki v teh •ineh praznujejo svoj trideseti jubilej organiziranega plavanja. Od slovenskih predstavnikov so med favoriti še pri moških Trboveljčan Toni Urankar in Ravenčan Miran Balant, pri ženskah pa poleg Maje Rodič iz Raven se Tatjana Blažič (Rudar-Trbovlje). Hrbtne moške discipline so v rokah Nenada in Predraga Miloša iz beograjske Crvene zvezde, Divjakove iz Mladosti pa 100 in 200 m prsno. Pri ženskah pa bosta po naslovih posegli Beograjčanka Efendičeva, Rečanka Černetova in Zag-rebčanka Ša paro vic, ter Krstičeva iz Dinama-Pančevo.
Na triintridesetem prvenstvu SFRJ v plavanju za posameznike in moštva bo prvič na najvišjem našem tekmovanju nastopila tudi četverica odličnih plavalcev, ki aluzijo vojaški rok. V ekipi JLA so Ko stanjšek, Čargo, Linhart in 2nidaršič.
LANSKI DRŽAVNI PRVAKI - MOŠKI: 100 m KRAVL - Lustig (Primorje) 55,8, držani rekord — Lustig (Primorje) 54,3; 200 m KRAVL - B. Petrič (Triglav) 1:59,8, rekord SFRJ - B. Petrič (Triglav) 1:57,24; 400 m KRAVL - B. Petrič (Triglav) 4:20,4, rekord SFRJ - B. Petrič (Triglav) 4:02,8; 1500 m KRAVL - B. Petrič (Triglav) 17:03,9, rekord SFRJ - B. Petrič (Triglav) 15:55,48; 100 m PRSNO - Divjak (Mladost - OKI) 1:10,0, rekord SFRJ -Divjak (Mladost - OKO 1:07,86; 200 m PRSNO - Divjak (Mladost - OKI) 2:36,4, rekord SFRJ - Divjak (Mladost - OKI) 2:32,8; 100 m DELFIN - Szabo (Jadran -Zadar) 1:01,8, rekord SFRJ - Depolo (KPK) 58,5; 200 m DELFIN - B. Petrič (Triglav) 2:09,8, rekord SFRJ - B. Petrič (Triglav) 2:08,91; 100 m HRBTNO - P. Miloš (Crvena zvezda) 1:02,1, rekord SFRJ -N. Milo« (Crvena zvezda) 1:00,70; 200 m HRBTNO - N. Miloš (Crvena zvezda) 2:16,5, rekord SFRJ - P. Miloš (Crvena zvezda) 2:10,3; 200 m MEŠANO - B. Petrič Triglav) 2:18,8, rekord SFRJ - B. Petrič (Triglav) 2:16,51; 400 m MEŠANO - B. Petrič (Triglav) 4:513, rekord SFRJ - B. Petrič (Triglav) 4:47,54; 4 x 100 m MEŠANO — Crvena zvezda 4:16,5, rekord SFRJ
- Crvena zvezda 4:13,3; 4 x 100 m KRAVL
— Crvena zvezda 3:52,6, rekord SFRJ Crvena zvezda 3:49,2; 4 X 200 m KRAVL -Partizan (Beograd) 8:303, rekord SFRJ -Crvena zvezda 8:24,1;
ŽENSKE: 100 m KRAVL - Cerne (Primorje) 1:02,6, rekord SFRJ - Segert (Jug-Dubrovnik) 1:00,4; 200 m KRAVL -Cerne (Primorje) 2:16,6, rekord SFRJ -Segert (Jug) 2:10,2; 400 m KRAVL - Efendič (Partizan) 4:45,2, rekord SFRJ - Cerne (Primorje) 4:38,01; 800 m KRAVL -Krstič (Dinamo — Pančevo) 9:56,9, rekord SFRJ - Efendič (Partizan) 9:37,14; 100 m PRSNO -Pauković (Mornar-Split) 1:21,0, rekord SFRJ - Bjedov (Mornar) 1:153; 200 m PRSNO - Stembergar (Triglav) 2:52,8, rekord SFRJ - Bjedov (Mornar) 2:46,4; 100 m DELFIN - Efendič (Partizan) 1:07,8, rekord SFRJ - Segert (Partizan) 1:05,9, 200 m delfin - Efendič (Partizan) 2:28,0, rekord SFRJ - Majnarič (Mladost - OKI) 2:24,0; 100 m HRBTNO -Blažič (Rudar) 1:123, rekord SFRJ - Ga-ftparac (Mornar) 1:09,0; 200 m HRBTNO -Blažič (Rudar) 2:30,9, rekord SFRJ - Blažič (Rudar) 2:28,55; 200 m MEŠANO -Efendič (Partizan) 2:33,7, rekord SFRJ -Efendič (Partizan) 2*11,64; 400 m MEŠANO - Efendič (Partizan) 5:23,1, rekord SFRJ - Efendič (Partizan) 5:20,40; 4 X 100 m MEŠANO - Mladost - OKI 5:00,5,
Naš komentar
Ledine — nova športna p ridobitev
JEZERSKO - Kranjski planinci in vsi ljubitelji gora bodo v nedeljo na Ledinah odprli novo planinsko postojanko. Kot zatrjujejo pri PD Kranj, je po letu 1953 to prvi planinski dom in tovrstna gradnja. Ideja o postavitvi doma na Ledinah se je porodila že leta 1963, deset let je bila v glavah planincev in gornikov in končno se jim bo želja izpolnila in za praznik občine Kranj bo dom tudi slovesno odprt.
Nova telesnokulturna usmeritev, v katero je zajeto množično planinarje-nje, alpinizem ter rekreativno in tekmovalno alpsko smučanje, je z novo planinsko postojanko dobila največ. V njegovi bližini so namreč idealni pogoji za planinsko solo, solo turnega smučanja ter uporabo »psov« za smuči, uporabo derez in načina planinske hoje. Razen tega pa so v bližini ledeniki, ki so kot nalašč za ledeniško šolo. Torej — rekreativci in planinci so dobili skoraj vse.
Ni naključje, da je nov dom tudi velika pridobitev za slovensko poletno alpsko smuč arijo. Nad njim je tudi dva kilometra dolg plaz, ki je pokrit s sne-
gom skozi vse leto. Je torej kot nalašč za poletne priprave naših alpincev. Smučarska zveza Slovenije je prisluhnila željam kranjskih planincev in tako že nekaj dni tu trenira naša mladinska reprezentanca, ki pa ima obenem za to že skoraj idealne snežne pogoje. 900 metrov dolga slalomska proga je odlična za prvo vijuganje med vraticami. Odpadlo je torej vsako pehanje za poletno snežno odejo. Pri treningu jim služi tudi vlečnica in če ae bo dobro obnesla, sedaj jo testirajo, bo SZ Slovenije priskočila pri nakupu lc-te na pomoč. Dom je razprodan za naše alpince, seveda le 50-odstotno, do 10. oktobra, ostalo polovico pa bodo zasedali prehodni gostje. Kako se bo obnesel plaz, bomo lahko videli že v nedeljo takoj po slovesni otvoritvi doma. Tu bo namreč letošnje poletno slovensko slalomsko prvenstvo.
Da so pogoji za trening tu res odlični, naj navedemo samo to, da bo begunjska tovarna Elan od 8. do 12. avgusta testirala tudi svoje smuči. Na Ledinah bo njihov stalni testni center.   D. Humer
Dvakrat tretji
CERKLJE - Naslov republiškega prvaka v moški rokometni ligi je po pričakovanju osvojila ekipa Jadrana iz Kozine in se uvrstila v II. ZRL - sever. Edini gorenjski predstavnik ekipa Tržiča pa na zelo dobro tretje mesto, takoj za Jadranom in
ATRAKCIJE NA ZBILJSKEM JEZERU
ZBILJE — V soboto in nedeljo bo na Zbiljskem jezeru letošnje največje tekmovanje v smučanju na vodi pri nas »Lovorika Evrope 77«. To bo tretji nastop najboljših evropskih smučarjev na vođi v sezoni (izmed šestih) po koledarju mednarnodne zveze za smučanje na vodi. Organizacijo prireditve imajo v rokah člani kluba za smučanje na vodi Olimpija iz Ljubljane.
Na tekmovanju bodo nastopili najboljši vodni smučarji iz sedmih držav, med njimi tudi osem naših tekmovalcev.
V petek bo uradni trening, v soboto ob 9. uri slalom, ob 14. uri liki, v nedeljo ob 12. uri pa skoki. -fr
Športniki v počastitev krajevnega
praznika.
HRUSICA - Tudi športniki so se zelo aktivno vključili v praznovanje krajevnega praznika. Domači Partizan je organiziral turnir v namiznem tenisu, kros za vse kategorije, turnir v balinanju za memorial Antona Gaserja ter nogometni turnir. Udeležba na vseh tekmovanjih je bila zadovoljiva, kar kaže, da je telesnovzgojna organizacija v kraju dovolj aktivna. Poleg domačih športnih ekip so člani TVD Partizan povabili k sodelovanju tudi ekipe iz drugih krajev jeseniške občine. J.R.
Slovenj Gradcem. Tretje mesto predstavlja doslej največji uspeh tržiškega rokometa. Ekipo je skozi prvenstvo nadvse uspešno vodil Dane Vidovič.
V 22 kolih so odigrali 132 tekem, od katerih se je 18 končalo z delitvijo točk. Igralci so dosegli 6443 golov, od tega 1284 iz sedem -metrovk. Najboljši strelec prvenstva je bil igralec Pungerčič (Krka) z 217 zadetki, med deseterico najuspešnejših strelcev pa je tudi Tržičan Maje s 118 zadetki na devetem mestu. V tekmovanju za fair-play v mostveni konkurenci so bili najmanj izključeni igralci Pirana (69 minut) ter dobili 23 opominov, Tržičani pa so na enajstem mestu ter si prislužili 117 minut in 25 opominov. Med posamezniki je bil največkrat izključen igralec Iskre Slejko kar za 46 minut, sledi pa mu Tržičan Maje s 36, med deseterico pa sta SeTržičana Dornig in K ing.
V 132 tekmah je bilo dosojenih 1708 sedem-metrovk, od teh so svoj cilj dosegle 1284,424 pa ne. Najmanjkrat so zgrešili kazenske strele ro-kometasi Šoštanja le 20,86 odstotka, Tržičani pa so na devetem mestu s 26,28 odstotka zgrešenimi.
V ženski republiški rokomenti ligi so naslov prvaka osvojile rokometaSice novomeške Krke in se uvrstile v II. ZRL - sever. Poleg ekipe Krke je tretje mesto za druge novinke v ligi ro-kometašice Preddvora izredno lep uspeh. Z bogato dinamično in kolektivno igro so presenetile marsikatero bolj izkušeno ekipo in povsem zasluženo osvojile tretje mesto. V jesenskem delu prvenstva so bile na petem mestu. Razočarali pa sta ženski vrsti Kamnika in Save.
V 90 tekmah sta se dve končali neodločeno, danih pa je bilo 2635 zadetkov, od tega 585 iz sedemmetrovk.
Najboljša strelka prvenstva je bila Kolen čeva (Šmartno) s 107 pred Mršičevo (Krka) s 100  in  Markunovo ter Cudermanovo (obe Preddvor) s 97 zadetki. Na desetem mestu je Durja (Kamnik) s 75.
V fair-playii so bile najmanj izključene igralke Kamnika (10 minut) pred Savo (24 minut), na šestem mestu pa so Preddvorčanke s 37 minutami izključitev in 12 opomini. Med deseterico izključenih igralk je tudi Končeva (Preddvor) z 11 minutami na devetem mestu. V 90 tekmah je bilo dosojenih 864 sedemmetrovk, od tega je bilo doseženih 585 golov, 279-krat pa so strelke zgrešile. Med ekipami, ki so najmanjkrat zgrešile sedemmetrovke, je na prvem mestu Preddvor s 24,05 odstotka, na zadnjih dveh mestih pa sta Kamnik s 44,44 odstotka in Sava s 44,57 odstotka. J. Kuhar
rekord SFRJ - Mladost - OKI 4:52,10, 4 X 100 m KRAVL - Ljubljana 4:26,2, rekord SFRJ - Ljubljana 4:26,2.
PLAVALNI SPORED - DANES OB 9. URI PREDTEKMOVANJE, DREVI OB 19. URI FINALE - 200 m kravi (moški, ženske), 200 m HRBTNO, 100 m DELFIN, 200 m MEŠANO IN 4 x 100 m KRAVL (moški, ženske);
SOBOTA (OB 9. URI PREDTEKMOVA-NJA IN OB 19. URI FINALE) - 400 m KRAVL (moški, ženske), 100 m prsno, 100 m HRBTNO, 400 m MEŠANO in 4 X 200 m KRAVL MOŠKI;
NEDELJA (OB 9. URI PREDTEKMOVA-NJA IN OB 17. URI FINALE) - 800 m KRAVL ŽENSKE, 1500 m KRAVL MOŠKI, 100 m KRAVL (ženske, moški), 200 m prsno (ženske, moški), 200 m delfin (ženske, moški), 4 x 100 m mešano (ženske, moški).
V teh dneh državnega prvenstva bo letni bazen za kopalce zaprt; za to so se odločili, ker bo merjenje časov vse, dni elektronsko.
D. Humer
Za praznik bogat športni program
KRANJ — Za praznik gorenjske metropole so domače športne organizacije pripravile vrsto sila zanimivih mednarodnih in domačih tekmovanj in srečanj. Za konec tedna in še prihodnji teden se torej obeta v mestu in na njenih športnih igriščih ter plavalnem bazenu rea prava poslastica za vse ljubitelje športa.
TENIŠKI MEDNARODNI SPORED Za strelci, ki so svoje tekmovanje na strelišču v Struževem že končali, bodo danes mladi tenisači Slovenije na igriščih stadiona Stanka Mlakarja zaključili svoj program na odprtem mladinskem teniškem prvenstvu Kranja. 2e ob 15. uri pa bodo svoje moči začeli meriti člani. TK Triglav bo namreč organizator odprtega mednarodnega članskega turnirja za pokal Kranja Na tej kvalitetni mednarodni teniški članski reviji bo nastopilo nad 60 domačih in tujih »belih mušketirjev«..
KOŠARKARJI Z MEDNARODNO ZASEDBO Drevi bo domači košarkarski klub Triglav na igrišču Stanka Mlakarja organizator tradicionalnega mednarodnega košarkarskega turnirja. Na letošnjega, so povabili košarkarske članske vrste loškega Lokainvesta, italijansko moštvo iz pobratenega mesta Rivoli ter košarkarje Erlanga iz ZRN. Domači pa bodo skušali na tem turnirju, ki se bo končal v soboto, finalni del bo od 19. ure dalje, ponovno osvojiti prvo mesto. Predtekmovanja se prično drevi ob 18. uri.
OTVORITEV DOMA IN PRVENSTVO SRS Planinci in smučarji alpinci bodo prišli na svoj račun v nedeljo ob 11. uri. Na Ledinah nad Jezerskim bo planinsko društvo Kranj slovesno izročilo svojemu namenu novo planinsko postojanko. Takoj po otvoritvi pa se bodo na plazu alpski smučarji potegovali v slalomu za poletne naslove SR Slovenije.
ATLETSKI MITING KRANJ '77 Atletska steza stadiona Stanka Mlakarja bo v torek prizorišče mednarodnega atletskega mitinga Kranj '77. Na tej atletski prireditvi bo nastopilo nad 150 domačin in tujih atletov. In če bo šlo vse po sreči, in če bo AK Triglav uspel dobiti še zagotovilo za nastop tudi del državnih reprezentantov, ki so na pripravah v Mariboru, bo to tekmovanje najkvalitetnejše doslej.
TEDEN SMUČARSKIH SKOKOV V praznovanje športnih prireditev ob občinskem prazniku občine so se vključili tudi smučarji skakalci SK Triglav. V ta namen so pripravili kar teden smučarskih skokov na plastičnih skakalnicah. Svoje tekmovanje bodo v petek, 5. avgusta, ob 17. uri na 15-m skakalnici v Stražišču pričeli cicibani in mlajši pionirji. V soboto, 6. avgusta, bo ob 16. uri na 35-m skakalnici na Gorenji Savi tekma za mlajše mladince in starejše pionirje, v nedeljo, 7. avgusta, ob 16. uri pa bo na 50-m skakalnici na Gorenji Savi mednarodna skakalna prireditev za »V. pokal Kranja«.
V NEDELJO »PO ULICAH KRANJA« Letošnjo, že 11. po vrsti, kolesarsko
dirko »Po ulicah Kranja« bo KK Sava Kranj organiziral v počastitev Titovih in partijskih jubilejev, občinskega praznika Kranja in v spomin na nekdanjega kolesarja kluba Slavka Pirca.
Nastopili bodo pionirji A in B, mlajši in starejši mladinci ter člani A in B. Pionirji B bodo morali prevoziti 1 krog (3280 m), pionirji A 2 kroga, mlajši mladinci 8 krogov, starejši mladinci 12 in člani 30 krogov. Krožna proga, ki teče po ulicah Kranja, je zelo zahtevna (400 m vzpona pred ciljem), zato ne štejejo zaman te dirke za najtežjo v Jugoslaviji.
V vaeh kategorijah se bo pomerilo več kot 200 tekmovalcev iz večine jugoslovanskih klubov, prišli pa bodo tudi kolesarji iz ZRN, CSSR, Avstrije in Italije. Obeta se torej spet ogorčen in trd boj za laskavi naslov zmagovalca. Domačini bodo nastopili s svojo najboljšo ekipo in spet poskusili odnesti zmago (lani si jo je priboril Mirko Rakuš).
Start dirke bo torej v nedeljo za mlajše mladince ob 7.30, starejše mladince ob 8.15, pionirje B ob 9.26, pionirje A ob 9.30 ter člane A in B ob 9.45 pred poslopjem Save (Stara pošta), kjer bo tudi cilj tekmovanja -h j, -dh
Balinišče v Bazi ni nikoli prazno. — Foto: J. Rabič ,
Vztrajnost in volja jeseniških balinarjev
JESENICE — Kadar se v tem železarskem mestu govori o športu, se navadno vse začne in konča pri hokeju. Slab poznavalec razmer nehote dobi vtis, da je to edini šport v železarskem mestu. Takšna mišljenja so zgrešena, kajti tudi drugi športni klubi živijo na Jesenicah, čeprav njihovo delo in prizadevanja ponavadi ostajajo v senci.
Eden takšnih klubov je tudi balinarski klub Jesenice, ki že dobri (Ive desetletji uspešno deluje. Ustanovljen je bil 1955. leta, zametki te športne panoge pa segajo še nekaj let nazaj.
Stanko Pulec, eden od ustanoviteljev kluba in sedanji tehnični vodja, pripoveduje: »Začetki so bili zares skromni, saj je naš klub ob ustanovivi štel le petnajst članov. Prostor smo po dolgotrajnem iskanju dobili v Bazi ob desnem bregu Save. V letih 1956 in 1957 smo udarniško zgradili prvo balinišče, leta 1962 pa smo zgradili še dve stezi.
Zanimanje za ta šport je med Jeseničani iz leta v leto naraščalo. Začela so se tekmovanja, najprej v okviru občine, kasneje pa tudi z drugimi slovenskimi klubi. Ze 15 let tesno sodelujemo z nekaterimi italijanskimi balinarskimi klubi, predvsem z Bronchiem.
V zadnjih letih smo spet udarniško zgradili lasten dom ob balinišču. Opravili smo okoli 13.000 prostovoljnih delovnih ur. Pomagala nam je Železarna Jesenice, še največ zaslug za zgraditev doma pa imajo balinarji Gradisa. V njem smo uredili tudi okrepčevalnico, ki smo jo lani junija morali zaradi novih pravil oddati gostinskemu podjetju Gorenjka. S tem smo izgubili glavni vir dohodka za našo dejavnost. Dotacije od športnega društva so skromne in ne zadostujejo niti za tekmovanja.«
In kakšni so tekmovalni rezultati jeseniških balinarjev? Tajnik kluba Jadran Kozamernik pravi:
»Trenutno imamo v klubu deset aktivnih tekmovalcev, ki nastopajo v dveh ekipah. Doslej največji uspeh smo dosegli leta 1975, ko smo bili šesti na državnem prvenstvu, več lepih uspehov pa smo dosegli tudi v mednarodnem merilu. Po točkovanju aktivnosti in rezultatih, ki ga je opravila balinarska zveza Slovenije za leto 1975/76 smo se med več kot stotimi klubi v Sloveniji uvrstili na odlično tretje mesto.
Tudi letos smo dosegli že nekaj lepih rezultatov. Naši balinarji so gorenjski ekipni prvaki, med pari pa so si s tretjim mestom zagotovili nastop na republiškem prvenstvu v Škofji Loki. Tu so zasedli šesto mesto. Pomembnejši uspeh je tudi tretje mesto na turnirju za dan mladosti v Mariboru.«
Predsednik kluba Robert Gorše pa je nadaljeval: »Ko smo bili ob okrepčevalnico, nismo vedeli, kako naprej, saj je ravno od nje naš klub živel. Zadnja rešitev, ki se nam bo morda posrečila je ta, da bo Gorenjka za prostor v našem domu plačevala najemnino. Za pomoč bomo prosili tudi krajevno skupnost Plavž.  Kot rečeno,
IV. kolesarska dirka »Po poteh Avnoja«
Savčani spet na vrhu
JAJCE — V tem legendarnem bosanskem mestecu se je v sredo, 27. julija, končala etapna kolesarska dirka Po poteh Avnoja, ki so jo organizatorji letos že četrtič zelo uspešno izvedli v počastitev dneva vstaje v BiH.
Na startu prve etape 24. julija se je pojavilo 51 tekmovalcev iz večine jugoslovanskih kolesarskih klubov. Tekmovanje je zaključilo 44 kolesarjev, ki so vsak dan, razen zadnji, vozili po dve etapi.
Te zahtevne dirke, dolge 523 kilometrov, seje udeležilo tudi pet kolesarjev kranjske Save: Kraker, Rakuš, Udovič, Pečnik in mladinec Kozjek. Slavko Žagar, ki je Kranjčane spremljal, je mladega Kozjek a še posebej pohvalil, saj se je srčno boril med starejšimi tovariši in v drugi etapi z osvojenim 8. mestom prinesel dragoceni čas svoji ekipi.
Kranjčani so se solidno držali v vseh etapah, s tretjo zaporedno osvojitvijo ekipne zmage pa so ponovno dokazali, da jim v Jugoslaviji trenutno ni para. Kar v šestih etapah so nosili rdeče majice vodečega moštva in celo izostanek Ropreta in Valenčiča mladi ekipi ni škodoval.
Morda velja posebej omeniti zmago Mirka Krakerja v 4. etapi od Bihača do Bosanske Krupe. Za nameček je Kraker osvojil še leteči cilj v Bosanskem Novem, medtem ko je Rakuš osvojil dva — v Kozarcu in Prijedoru. Vseskozi se je dobro držal tudi Udovič, ki je na koncu osvojil odlično drugo mesto.
»Utrujeni smo,« je dejal po vrnitvi v Kranj Slavko Žagar. »Vsak dan smo vstajali že ob pol šestih zjutraj, ob osmih je bil start prve etape, popoldne ob petih pa druge. Počitka si res nismo mogli privoščiti. Drugače pa je tekmovanje Tepo potekalo. Ceste so odlične, pa tudi sama organizacija je bila na višku ...«
Rezultati v skupnem seštevku — posamezno: 1. Bobovčan (M. C. Zagreb) 12:36,56, 2. Udovič (Sava) 12:37,58, 3. Bulic (Siporex Puli) 12:38,16, 4. Rakuš (Sava) 12:39,23, 11. Frelih (gost Partizana Beograd) 12:41,45, 17. Pečnik 12:45,23, 20. Kraker 12:50,50, 25. Kozjek (vsi Sava) 12:58,11; ekipni vrstni red: 1. Sava Kranj 37:55,31, 2. Metalia commerce Zagreb 37:56,28, 3. Radnički Kragujevac 38:00,15 itd.
H. J.
dotacije športnega društva ne zadoščajo niti za udeležbo na raznih tekmovanjih, kaj šele za vzdrževanje objektov.
V kratkem se bo začela glavna balinarska sezona. V okviru občinskega praznika Jesenic bomo izvedli tradicionalni mednarodni turnir, tekmovanje za Drugarjev memorial, v načrtu pa imamo še klubska tekmovanja in udeležbe na raznih turnirjih. Rad bi povedal še to, da se občinski športni funkcionarji na razna tekmovanja in razgovore kljub našim vabilom ne odzivajo. Balinarji tako nemalokrat dobimo občutek, da smo le privesek v športnih dogajanjih na Jesenicah.
Kljub vsem težavam pa imamo še veliko načrtov. Tako nameravamo dokončno urediti tretjo in četrto balinarsko stezo, ki ju bomo tudi prekrili. Ni pretirano, če rečem, da bo potem balinišče v Bazi postalo osrednji rekreacijski center na Plavžu in morda tudi na širšem območju. Občani radi prihajajo k nam; ob sobotah in nedeljah jih je tudi do petsto.«
Jeseniški balinarji vztrajajo. Doseženi rezultati jih spodbujajo, da se še z večjo vnemo lotevajo dela. 215 trofej v vitrinah v prostorih doma najbolj zgovorno priča o uspehih, ki so jih . dosegli v 22 letih v republiškem, državnem in tudi mednarodnem merilu. Zelja jeseniških balinarjev pa je, da bi si končno pridobili svoje mesto in ugled tudi na Jesenicah.
J. Rabič
Mednarodni balinarski turnir
JESENICE - V nedeljo, 31. julija, bo na balinišču v Bazi na Jesenicah velik mednarodni balinarski turnir, ki ga vsako leto v počastitev 1. avgusta, praznika občine Jesenice pripravijo člani balinarskega kluba Jesenice. Letošnji tradicionalni turnir pa bo obenem potekal v znamenju Titovih in partijskih jubilejev. Turnir se bo začel ob 8. uri, na njem pa bo sodelovalo dvanajst ekip iz Italije in Slovenije.
J. R.
JESENIČANI GOSTILI PARTIZANA
JESENICE - Na športnem igrišču v Podmežaklji je bila v soboto, 23. julija, prijateljska tekma med nogometaši Partizana iz Beograda in NK Jesenice. Kljub temu, da je bil ob koncu rezultat 11:0 za Partizan, vendarle ne gre prezreti na trenutke zelo dobre igre domačega moštva, ki si je prav na tej tekmi pridobil marsikatero koristno izkušnjo. Tekmo si je ogleda.o več kot 2000 Jeseničanov. j. r.
Novice iz TKS Kranj.
KRANJ — Tu je bil organizira' posvet predstavnikov TKS ter Obč. ZTKO, katerega organizator je bila republiška ZTKO. Posveta so se udeležile vse TKS in Ob ZTKO iz Gorenjske, vodil pa ga je Dagmar Šuster. Tema posveta je bila ustanovitev območnih skupnosti za vrhunski šport.
Vsi so bili mnenja, da bi območni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ZTKO iz vseh občin na Gorenjskem, imel sedež v Kranju. Naloga le-tega pa bi bila da posreduje usklajevalne predloge za razvoj vrhunskega športa, daje predloge letnega programa skupne dejavnosti in predlaga sklenitev dogovorov in sporazumov o zadevah skupnega pomena. Odbor se bo formiral, z delom pa naj bi pričel v jesenskem delu tega leta.
Odbor za finančna vprašanja pri TKS je na svoji redni seji obravnaval sklepe sprejete na skupščini. Na predlog skupščine so rešili prošnjo nogometnega kluba Filmarji, dodelili so dodatna sredstva ŠD Triglav za dejavnost na področju množičnosti, iz rezerve pa so bila dodeljena sredstva tudi športnemu društvu Krvavec iz Cerkelj za vzdrževanje objektov.
Skupščina TKS Kranj je na svoji redni seji sprejela samoupravni sporazum o osnovah plana TKS Kranj za obdobje 1976- 1980. V zvezi s tem sporazumom in drugimi sprejetimi akti je IO sprejel sklep, da se bodo letos sklepali sporazumi o izvedbi in financiranju programa za leto 1977 med TKS Kranj in telesnokulturnimi organizacijami v občini. Strokovna služba je že pripravila sporazum. Do 15. 7. 1977 je le-tega podpisalo 36 športnih organizacij od skupno 51 evidentiranih.
Za plavalno šolo predšolskih in šolskih otrok je med občani Kranja vse večje zanimanje. Prvi tečaj za 45 otrok je že zaključen. Tečaj je zaključilo 34 otrok, plavati pa »e jih je naučilo kar 21, kar je več kot polovica vseh. V teh dneh pa se že končuje tudi drugi tečaj, ki ga obiskuje 92 otrok.
— črn —
ASKER.
Ci v*
Rt KA SKOZI INNS BRUCK
»LOV. SKLADATELJ. JOSIP
ČOLNI V INOONE ZIJI
TVOREC KAKEGA DELA
KRAJ V STARI BltlNI.il
INTERNAC. COMCIL OP MUSfUMS
DOSA VLAD KALIPOV
prvi avgust
VODITE UICA DELA
ZEBE U. Kl DRZI KOLO NA OSI
PISATI UICA ME ROČI
PRESER NOVA PESEM
GLOBOKO KORITO REKE
PRETIRANI DOMIŠLJA
vre
RIBA KRAPOV
CEV
RIMSKI MECEN IN ZALOŽNIK
ODDELEK KONJE NIČE
CEN TRALNA AFRIKA
TOVARNA
00 SP. OPREME
DUH V SHAKESP • VIHARJU«
NAGRADNI KUPON Rešitev (napis pod sliko):...............,
Ime in priimek:..............................
Naslov: ........................................
Starine naprodaj
Kako zgotoviti, da bo lepih in zanimivih starih tudi dobro
Škofjeloško muzejsko društvo bo v teh dneh razposlalo svojim članom okoli 1000 pisem, s katerimi jih bo povabilo, da pomagajo oceniti, kakšne so možnosti za izvedbo sejma starin v Škofji Loki. Predvsem je potrebno vsaj približno ugotoviti, kakšne predmete je mogoče na škofjeloškem področju dobiti, koliko jih je in če so jih lastniki sploh pripravljeni prodati. Možna ponudba na sejmu naj bi bila znana proti koncu avgusta, tako da bi odbor muzejskega društva v septembru lahko dokončno odločil o tem, če bo sejem pripravil ali ne.
Sejem starin naj bi bil najbolj zanimiv dogodek jesenskega prazno-
dobra zamisel o sejmu predmetov v Škofji Loki uresničena
vanja 40-letnice Muzejskega društva Škofja Loka, predlagal pa ga je član njegovega upravnega odbora ing. Pavle Hafner. Po vzorih podobnih sejmov v nekaterih drugih evropskih mestih naj bi na njem prodajali lepe in zanimive stare predmete, ki so morda sedanjim lastnikom odveč, za ljubitelje starin pa predstavljajo določeno vrednost. Pripravljeni predlog za sejem zajema slike in okvirje, oblačila in modne dodatke, gospodinjske predmete, raznovrstno delovno orodje, orožje, razne okrasne predmete, ure, opremo stanovanjskih in delovnih prostorov, glasbila, denar, medalje in podobno. Zamisel   o   sejmu   je vsekakor
KRANJ - PRIJATELJSKE VEZI MED f K TRIGLAV IN SLOVENSKIM KLUBOM IZ TRSTA- Pred dnevi so sedemdnevne priprave na teniških igriščih zaključili pionirji iz slovenskega športnega društva v bližini Trsta Gaja. Na stadionu Stanka Mlakarja so vadili najperspektivnejši mladi »mušketirju — od leve proti desni: Pavel Kale, Maks Gegir, Luka Gregori, Robert Karbo in njihov trener Boris Košuta - ki so tako še bolj utrjevali svoje teniško znanje. Kot je povedal njihov trener, kije obenem bil pred leti italijanski namiznoteniški državni prvak, Boris Košuta, so v Kranj prišli na pobudo domačih teniških delavcev, ki so pred tem gostovali na teniškem turnirju pri tem klubu. To slovensko športno društvo poleg tenisa goji še odbojko, nogomet in balinanje. Da so navezali prijateljske stike s Kranjčani, je bila to že njihova nekajletna želja, ki se je že začela uresničevati. (- dh) Foto: D. Primožič
dobra, vendar ni niti malo lahko izvedljiva. Muzejske delavce predvsem skrbi, ali bodo uspeli zagotoviti, da bodo najbolj dragoceni predmeti ostali v muzeju. Predvideno je, naj bi muzejska komisija pred otvoritvijo sejma vse predmete pregledala in najboljše odbrala za muzej, vendar se lahko pojavijo težave zaradi omejenih denarnih možnosti in zahtevnega načina plačevanja.
Vprašanje je tudi, kako preprečiti prekupčevalcem, da ne bodo pri priči pokupili vse dobro in zaprli pot resničnim ljubiteljem, ki se bodo za nakup odločile le zato, da s starimi predmeti obogatijo svoje življenjsko okolje. Treba bo tudi poskrbeti, da videza sejma ne bo skvaril kič; zato bo strokovna komisija, pred otvoritvijo pregledala pripravljene predmete in določila, kaj sodi na sejem in kaj ne. Na mestu je tudi pomislek, da lastniki starin po večini na sejmu ne bodo pripravljeni sodelovati kot prodajalci. Kako torej urediti prevzem predmetov in skupno prodajo?
Prvi predlog se zavzema, da naj bi bil sejem na dvorišču in v galeriji Loškega gradu. Ker pa na Mestnem trgu po novem ni prometa, bi kazalo razmisliti o tem, če morda to prireditev ne bi pripravili v tem najbolj živahnem delu starega mesta. Tu naj bi sčasoma zaživele tudi manjše prodajalne starih predmetov, ob katerih bi lahko najbolj zanesljivo razvijali tradicionalni sejem starin.
M. Sosič
Italijanski umetniki v Kranju
V Kranju bodo drevi ob 18.30 uri v Stebriščni dvorani v Mestni hiši odprli razstavo del likovnih umetnikov iz pobratenega mesta Rivolija (Italija).
Ob 19. uri pa bo v renesančni dvorani koncert dua Pagani-Scuor iz Vidma. Skladbe furlanskih slada-teljev bosta izvajali Simonetta Pagani, flauta in Maria Giulia Scuor, klavir. Mladi umetnici bosta po številnih koncertih in nastopih na italijanski radio-televiziji nocoj prvič koncertirali v Sloveniji  P. L.
Za reševalce praznične skandinavske križanke razpisuje uredništvo 10 nagrad, in sicer:
1. nagrada 200 din
2. -3. nagrada 100 din 4.— 10. nagrada 50 din
V poštev za žrebanje pride pravilno izpolnjen nagradni kupon (lahko nalepljen na dopisnici). Pošljite jih na ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, najkasneje do torka, 9. avgusta. Na kuverto pripišite: NAGRADNI KUPON.
Trma za jadralni vzpon
Ivo Šimenc s Kokrice je po jadralnem zlatem C preletel 500 kilometrov za diamantno priznanje — »Ko je kritično, te reši trma«
Triindvajset let mu je, študira v Ljubljani, največ časa pa preživi na Alpskem letalskem centru v Lescah. Po začetniškem tečaju pred petimi leti ga je najbolj mikalo jadralno letalo in danes ima Ivo Šimenc s Kokrice 500 ur in 10.000 kilometrov letenja za seboj, številne odlične uvrstitve na tekmovanjih doma in na tujem, državni rekord v dvosedih skupaj s Francem Štrukljem in let za diamantno priznanje, saj je pred nedavnim v sedmih urah preletel razdaljo od Bleda do Beograda. Njemu je seveda samoumevno, vzdržati v jadralnem letalu po cel dan, nas pa zanima, kako pravzaprav je, če jadraš sam, odvisen od tokov, vremena, lastnih sposobnosti.
»Največ je odvisno od vremena, meni je bilo naklonjeno. Jasno, da ti ni vseeno, če boš pristal nekje daleč od Bleda, nekje na polju, kjer te lahko iščejo dva dni skupaj. Na 515 kilometrih zračne linije od Bleda do Beograda nisem imel večjih težav, bilo je nekaj »raztrganih« dviganj zaradi močnega vetra, sicer pa sem imel veliko hrbtnega vetra. Nekajkrat sem bil na 400 metrih, na kritični višini, ko si že moraš izbirati pristanek, a sem se srečno izmazal. Teren sem dobro poznal. Reševali so me poletni oblaki, ki nastajajo, ko se topel zrak vzdiguje in ko po teh oblakih nakazuješ smer poleta. Ce jih pa ni, potem se moraš sam znajti. Nekje pri Sremski Mitrovici so ljudje požigali na poljih, valil se je gost dim in ker je meni zmanjkovalo višine, sem se usmeril prav v ta dim, ki me je potem potegnil spet navzgor.
Za dolg polet, ki si ga izbereš, je potrebna poleg sreče tudi marsikate-
ra izkušnja in dober poduk, ki ga imam od mentorja Franca Štruklja. Za jadranje sem si izbral tudi skoraj neugoden čas, navadno letimo tako daleč spomladi. Ko jadraš, nimaš časa opazovati pokrajine, čeprav sam nisem bil nervozen, čas mi je neverjetno hitro minil. Ko je šlo preveč navzdol, me je reševala tudi trma— te pa moraš imeti dovolj.«
Ivo Šimenc se zdaj pripravlja še na jadralni polet na 5000 metrov višine. Korajžni jadralec, eden izmed najbolj uspešnih in sposobnih mladih jadralcev z Alpskega letalskega centra, čaka le še na močan veter, na sever, ki ga bo vzdignil na tisoče metrov visoko za tretje najvišje jadralno odličje — diamantni
znak , .
D. Sedej
KENDOVA ZLATOPOROČENCA IZ DAVČE - Angela, rojena je bila 1906. leta pri Spehu v Davči, se je po poroki z dvanajst let starejšim Janezom Primožičem preselila na moževo domačijo. Vse življenje sta trdo garala na kmetiji, da bi preživela številno družino. Od osmih otrok, ki so se jima rodili, sta dva izgubila že v zgodnjih otroških letih. Micka, Janko, Francka, Tončka, Cilka in Stanko pa imajo skupaj enajst otrok, ki dedka in babico radi obiščejo. Sicer pa mati Angela pravi, da se vsi otroci med seboj zelo dobro razumejo. »Tudi midva se nikoli nisva toliko skregata, da ne bi govorila ali se držala drug na drugega,« pravi Janez.
Med vojno so imeli v hiši »žnidarja«, kije partizanom šival obleko. Hudo pa je bilo, ko so jim Nemci pobrali skoraj vso hrano in živino. Mati A ngela je še danes toliko pri močeh, da postori skoraj vse po hiši in okrog nje. Janezu pa leta že malce nagajajo. Jezi ga, ker še niso dokončali nove peči v hiši, saj ga tako rado zebe. — D. Primožič
Tržiški folkloristi v Italiji
Tržič — Na predlog Zveze kulturnih organizacij Slovenije so danes, 29. julija, odpotovali na gostovanje po Italiji člani folklorne skupine Karavanke iz Tržiča. Pod vodstvom predsednika folklore Franca Kopača in koreografov Marjana Vodnjova in Mirjane Eržen je odšlo na pot 42 plesalcev, ki bodo z gorenjskimi, belokranjskimi, prekmurskimi, srbski-
mi, hrvatskimi in vlaškimi plesi nastopili v Udinah, Pordenonu, Trstu in Gorici. Tržiški folkloristi so prvič nastopili v Italiji leta 1971 in od tega leta dalje dosegli v sosednji državi velike uspehe; leta 1973 so na festivalu v Avianu zmagali. Folkloristom so pot v Italijo omogočili tudi tržiški delovni kolektivi, saj so zaposlenim plesalcem omogočili dopuste. -jk