OD KDAJ IN OD KOD IMAMO SLOVENSKO
KMEČKO PRATIKO*
Jože Stabej
Med nekimi do zdaj nezadostno preverjenimi podatki v zgodovini
slovenskega slovstva je tudi kakoT za dokončno in neovrgljivo pribito,
da je kmečka Nova Krainska Pratica (N. K. P.) bila prvič natisnjena
proti koncu leta 1725 v Augsburgu za leto 1726. Nakljub pomanjkanju
dokaznega primerka te pratike in drugega prijemljivega zidiva o
slovenski pratiki pred letom 1741, sem vendarle našel pri nadrobnem
raziskovanju slovenskih mesečnih imen, slovenskega pratikarstva in
koledarstva mikavne drobce, ki nam povedo o vsem tem dokaj dosih-
dob neuveljavljenega in novega.
Marko Pohlin je zapisal okrog leta 1797—1800 v Bibliotheca Car-
nioliae pod Kalendaria med drugim: »Laybacher Schreibkalender in
4. et 32. germanica primus coepil edere Joannes Heptner, Provinciae
Carnioliae typographus . .. Carniolica: Kraynska Prateka in 16. multo
antiquiora sunt et certe ad Mayri, imo cum magna probabilitate ad
Manlii, primi in Carniolia typographi referenda.« (MHK 1862, priloga,
str. 29, in NUK, Ms 171 II. C. a.) Pohlin iorej ni vedel, da je Janez
Mandelc (Joan. Manlius) v Ljubljani natisnil koledar, verjetno nemški,
za leto 1576 (DAS, Landtags-Protocol 1574—1579, fol. 192), nemški
Almanach za leto 1579 (DAS, št. 52-1. 6 c), Janez Krst. Mayr, prav tako
v Ljubljani, pa Schreib-Kalender že za leto 1680 iu ne šele Janez
Heptner okrog leta 1760.
Ker ni podprt z doikaznimi navedbami, zato Pohlinov zapis, da so
Kranjske Pratike v 16" veliko starejše ko Heptnerjev Schreib-Kalender
in da so zanesljivo ugotovljene pri Mayru, celo z veliko verjetnostjo
pri Mandelcu, prvem tiskarju v Kranjski, doslej nikomur ni bil v
poseben mar.
Pohlinovo mnenje, da je z veliko verjetnostjo tiskal slovensko
kmečko pratiko že Mandelc v Ljubljani med leti 1575—1582, prven-
stveno močno podkrepljujejo Trubar in drugi slovenski protestantski
pisci z neutrudnim prizadevanjem, da bi se ? razširjanjem slovenskega
tiska iuaučili Slovenci brati; za to pa ni bilo pripravnejšega in zaneslji-
vejšega sredstva, ko kmečka pratika v domačem jeziku. Bil je tudi
* V Celovcu izhaja Nova družinska pratika, poleg Alter Bauernkalender
v Gradcu dandanes še edina znana pratika po stari šegi.
59
Jože Stabe]
Trubar, ki je v Hišni postili (L, 8) zapisal pred letom 1586 besedo
pratika in s tem izpričal že dobro j>oznavanje tega izraza pri Slovencih.
Kako zelo se je Trubar zavedal velikega pomena koledarjev in pratik,
ki so bile takrat na tujem v bohotnem razcvetu, je pokazal s tem, da
je sam Slovencem napisal in izdal Ta Slovenski kolendar leta 1557
in 1582. Besedo pratika pa je vknjižil v mnogojezični besednjak The-
saurus polyglottus (L, 526, s. v. Fasti) leta 1603 prvič H. Megiser, vtem
ko je leta 1592 v Dictionariumu še nima.
Za Pohlinom je skušal odgovoriti na vprašanje: Kdaj so bili
tiskani prvi koledarji na Kranjskem, posebno tudi tako imenovane
Kranjske Pratike? — Jožef Kalasanc Erberg, ko je pisal pozimi
leta 1825 v Dolu pri Ljubljani za svojo lastno uporabo nemški Versuch
eines Entwurfes zu einer Literar-Geschichte für Crain (še nepreveden
in nepriobčen rokopis hrani DAS, št. 138 — I. 5 c). Na str. 285—292 je
Erberg med drugim tako modroval: Do zdaj ni bilo veliko preiskanega
o začetkih pravih kranjskih koledarjev, ki se jim pravi Pratike, in
ki so se ohranile v svoji prav posebni ureditvi, obliki in podobi do
sedanjega časa skorajda nespremenjene. Zdi se. da so bile povzete po
nekdaj v nemški državi navadnih kmečkih koledarjih in da so priivzele
le deželne posebnosti. Najstarejši kranjski koledar te vrste, ki je bil
tu na vpogled, je iz leta 1726; je v bistvu enak sedaj običajnemu po
podobi, razdelitvi, jetziku, vendar ima poudarjena znamenja, ki so
deloma tu zapisana. Prvi list ima naslov (navajam Erbergov izvirni
zapis) : Nova / Krainska Pratica / na leitu lesusa Christ. / MDCC. XXVI
/ In Conformitat der allergnädiigsten / Kaiserl. Resolution etc erstlich
gedruckt / — Ein / ilum;inierter Holzstich / 3 / Bauern voTstelend /
— Zu Augsburg verlegt« J. G. Mayr. / Einer Löbl. Landschaft in Crain
Buchdr. / und Händler. / — Sledi kratek opis pratike, ki da je zelo
dobro ohranjena in na prvi pogled tako podobna današnjim |leta 1825],
da bi jo človek od teh ne ločil. Potem Erberg nadaljuje: Beseda nova
Pratika in pristavljeni izraz erstlich gedruckt [= prvič natisnjeno]
lahko prepričujeta, da je to prvi na ta način v kranjskem jeziku na-
tisnjeni koledar. Vendar o tem se ne dâ nič za gotovo reči, tembolj
je domnevati, da so z veliko prejšnjim slovanskim knjigotiskom mogli
biti natisnjeni tudi za Slovane in Kranjce koledarji, katerih najdenje
pa ostane težka naloga.
Kar torej vemo do zdaj o izpričani najstarejši slovenski kmečki
pratiki za leto 1726, ki jo od Čopovega opisa slovenske književnosti
leta 1831 pa do danes razglašajo slovstveni zgodovinarji za prvo, in
sicer v Augsburgu tiskano slovensko kmečko pratiko, nam je ohra-
njeno in znano samo po Erbergovem zasluženju. Erberg je res opisal
N. K. P. za leto 1726 po ogledu na lastne oči, vendar tako nepopolno,
da prav glavnih podatkov z naslovne strani ne vemo natanko in do-
besedno. Kdo naj verjame in dokaže, da je bilo skrajšano besedilo,
ki ga je zapisal Erberg za slovenskim naslovom v nemščini, tiskano
zares v nemščini in ne v slovenščini z bohoričico? Tak primer nam ni
60
Od kdaj in od kod imamo slovensko kmečko pratiko
znan ali ohranjen pni nobeni poznejši N. K. P., ki je bila, po Erber-
govem posebnem poudarku, popolnoma enaka oni iz leta 1726.
Kako lahko bi odgovorili določno na vsa vprašanja, če bi bila
obvarovana Enbergova opisana pratika, unikat, ki ga je imel Matija
Metelko, od leta 1823—1828 kaplan v Dolu pri Ljubljani, rojen 1. mar-
ca 1792 v Šmarjeti na Dolenjskem, umrl 21. maja 1832 v Ljubljani. Da
je bila N. K. P. za leto 1726 Metelkova last in ne Erbergova, je potrdil
posredno Erberg s tem, ko je zapisal v Versuch: Der aelteste Kraine-
rische Kalender dieser Art der bisher hier za Gesicht gekommen, ist
vom Jahr 1726. Metelko, in ne Erberg, je poklonil N. K. P. za leto 1726
»kot edini izvod v deželi« Deželnemu muzeju v Ljubljani, kjer se je
Metelko naselil v začetku leta 1832. (Illyrisches Blatt. Nr. 4. Samstag,
den 28. Jänner 1832, str. 13, pod št. 124). Ne ve se, kdaj po letu 1873 je
N. K. P. za leto 1726 iz Deželnega muzeja neznano kam izginila in z njo
vsaka sled do danes. (Jezičnik. IX. — XI. 1. Ljubljana 1873, 129). Benkovič
leta 1895 (DS VIII., 59, 60) N. K. P. za leto 1726 ni več našel v muzeju.
Že Erberg je poudaril, da se ne dâ povedati glede besed »Nova«
in »erstlich gedruckt« na N. K. P. za leto 1726 nič določnega. Povsem
pravilno! Pridevek nov, nova je bil posebno po gregorijanski kole-
darski preosnovi leta 1582 za razlikovanje od starega julijskega kole-
darja v koledarjih in pratikah tako množičen, da je bilo natisnjenih
vsako leto na stotine koledarjev in pratik s tem pristavkom. Pozneje
pa, ko je nastalo v jjoplavi tiskanja in zalaganja koledarjev pravo
pravcato tekmovanje za boljši kupčijski in knjigotržen uspeh, pa je
bil pristavek nov, nova le premetena vaba za boljši izkupiček. Poleg
teh običajnih razlogov za vzdevek nov, nova pa v našem primeru
nikakor ni izključeno, nasprotno, je prav verjetno, da si je za leto 1726,
ali že prej, N. K. P. pridejala pridevek Nova zato, da se je ločila
n. pr. od poprednje Crajnske Kmetouške Prattice (glej str. 64, Rogerij).
In vendar je Erberg razločno zapisal, da je bilo na naslovni strani
N. K. P. za leto 1726 izrecno natisnjeno: erstlich gedruckt Zu Augsburg.
Torej o prvotisku N. K. P. leta 1725 v Augsburgu ni mogoče dvomiti
niti to razdrabljati! Pač, ta na oko nerazvezljivi vozel pa čisto pra-
vilno razmotamo takole:
Benkovičevo sklepanje (DS VIII, 1895, 59), da je »prva slovenska
pratika iz leta 1726« dobila svoj vzorec po vplivu slovenskega ro-
manja v Kelmorajn, je sprejemljivo, vendar za dobo vsaj dve sto let
prej, ko je mislil Benkovič. Romanja Slovencev vsakih sedem let v
Aachen in Köln ob Renu so zgodovinsko izpričana n. pr. že za leta 1412,
1454, 1468, 1489 itd., poleg tega pa so zahajali na Nemško slovenski
študenti, trgovci in drugi. Po Gutenbergovem izumu tiska s premičnimi
črkami so bili razni almanahi, koledarji in pratike tako v Nemčiji,
kakor po zgledu od tam tudi drugod, najbolj cvetoča tiskarska zvrst.
Augsburg, rimska Augusta Vindelioorum, mesto ob reki Lech, pa je
bil prav zarana tisti kraj, kjer so predvsem tiskarji Günther Zainer,
Johann Bämler, Anton Sorg, Johann Schönsperger in Erhard Ratdolt
61
Jože Stabej
tiskali in zalagali vsako leto nemške in latinske almanahe — koledarje.
Po sicer še ne zatrdnem mnenju znanega strokovnjaka za kmečke
pratike dr. Alfreda Pfaffa (1872—1954) v nekem zasebnem pismu
ing. R. Schindlerju v Linzu, sta bili okrog leta 1470 tiskani — po mojem
z malone popolno verjetnostjo v Augsburgu — pomembni enolistni
hieroglifni, t. j. s podobami brez besedila, kmečki pratiki. Prvo teh
pratik hrani samostanska knjižnica v Admontu, sign. 76 E (Steier-
märkische Geschichtsblätter, III. Jahrg. Graz 1882, str. 227 in priloga),
drugo pa Bayrische Staatsbibliothek München (Blätter zur Geschichte
und Heimatkunde der Alpenläder II. Jahrg. Graz 1911, 232). Na obliko-
vanje svetniških podob ali »mandelcev« v kmečki pratiki pa so —
poleg starih rezljanih ter pisanih podobastih koledarjev — prven-
stveno vplivale podobice v Legenda aurea sanctorum — Zlata legenda
svetnikov, ki jo je bil napisal med leti 1263—1288 italijanski domini-
kanec Jacofous a Voragine, od leta 1470—1500 pa je bilo natisnjenih že
nad 50 njenih Inkunabel v raznih jezikih — (Deutsche Philologie im
Aufriss. Bnd. II. Berlin 1954, stolpec 1552). Prvo nemško izdajo Legende
z 234 podobicami je natisnil že leta 1471 ravno Zainer v Augsburgu,
drugo leta 1475 Johann Sensenschmidt v Nürnbergu, tretjo tudi
leta 1475 Bämler v Augsburgu, do leta 1500 pa je izšlo skupaj kar
22 nemških izdaj, vse s svetniškimi podobicami, po katerih so na veliko
upodabljali številni jKjklicni in nepoklicni podobarji potrebne »man-
delce« za kmečke pratike. Središče teh podobarjev je bil sprva zopet
Augsburg. Poleg tega pa je bil natisnjen v Augsburgu okrog leta 1480
še nemški koledar z lesoreznimi podobami mesecev in pripadajočimi
verzi, in ta koledar je bil kot vzorec odločilen za nemške in druge
koledarje v 15. stoletju ter še dolgo pozneje. (Richard Muther, Die
deutsche Bücherillustration der Gothik und Frührenaissance I. u II. Bd.
München 1922. I., 19, 290; IL, 31—35.) Izpopolnjen s podobami in z
besedilom iz leta v leto, je po opisanih vzorcih nato izhajal v Augs-
burgu še v 17. stoletju daleč naokrog znani in razširjeni enolistni Diser
Kalender ist auff alle Bistum gerecht. (Tak koledar za leto 1628 hrani
Knjižnica Narodnega muzeja v Ljiibljani, sign. 18.077.)
Tako si je torej Augsburg po pravici privzel prvenstvo v tiskanju
in izdajanju koledarjev in kmečkih pratik, ker so od tam res prizvi-
rale poznejše kmečke pratike pri več narodih, med njimi tudi pri
Slovencih. In samo to, nič drugega, pove in pomeni »erstlich gedruckt
zu Augsburg« na naslovni strani N. K. P. za leto 1726, t. j. da so bile
prve kmečke pratike, po katerih vzorcu je napravljena tudi N. K. P.
za leto 1726, tiskane v Augsburgu. Za podkrepitev in pravilnost te
trditve pa navedem še poznejši primer, t. j. Newer Bawern-Calenber
auf das Jahr JESU Chrilti M.DCC. LVII, kjer je — torej še leta 1756
na naslovni strani spodaj prav tako' natisnjeno: Erftlich gedruckt zu
Augfpurg/jetzo zu Gratz. Koledar je založil knjigovez Martin Christian
Ludwig v Gradcu, hrani ga pa Steiermärkische Landesbibliothek am
Joanneum, Graz (Heimgarten, 42. Jahrg. Graz 1918, 295, 296).
62
Od kdaj in od kod imamo slovensko kmečko pratiko
Nadaljnje nepopolno in dvomljivo Erbergovo besedilo z naslovne
strani N. K. P. za leto 1726: verlegts J. G. Mayr. Einer Lobi. Landschaft
in Crain Buchdr. und Händler, nam pove, da je pratiko založil Janez
Jurij Mayr, tiskarnar in knjigotržec v Ljubljani, ki pa ni N. K. P. za
leto 1726 samo založil, marveč prav za gotovo tudi natisnil. Znano nam
je, da je Mayrova tiskarna od 26. novembra 1678 naprej natisnila med
drugim n. pr. Schreibkalender za leto 1680, Ephemeris ecclesiastica,
astronomica, oeconomica, etica, politica za leto 1688, Calendarium
Labacense za leto 1704, za leto 16% Calendarium ecclesiasticum za
zagrebškega škofa Stjepana Šelišćevića itd. Zaradi nujnega natisa
zagrebškega koledarja je bil v decembru leta 1695 pri Mayru v Ljub-
ljani Pavao Ritter Vitezović iz Zagreba, ker njegova tiskarna verjetno
ni imela primerne priprave za tak tisk. (Vjekoslav Klaić, Život i djela
Rittera Vitezoviča, Zagreb 1914, 100.) Koledar Ephemeris ecclesiastica
za leto 1688, ki ga je imel Erberg v svoji knjižnici — zdaj ga hrani
DAS v Ljubljani — in ga je tudi v Versuch na str. 287 posebej opisal,
je odlično tiskarsko delo v 4°, v črno-rdečem tisku, ima 48 listov, od
teh je 24 praznih za mesečne zapise; ne navaja pa na naslovni strani
Ljubljane kot kraj natisa, temveč samo : ... A Josephe Thaddaeo Mayr,
Inclytae [= slaven, znamenit, löblich] Provinciae Carnioliae Typo-
graphe, kar je enako kaikor poroča Erberg za N. K. P. za leto 1726, le
da je tu še pristavek Händler — [knjigo] tržeč. S tem je dovoljno iz-
pričana vseskoznja sposobnost in tehnična opremljenost May rove
tiskarne od začetka sem za tiskanje koledarjev in zato ni bilo nobe-
nega oviralnega razloga za natisk N. K. P. za leto 1726 v Ljubljani.
Skoda, da je bil Erberg pri zapisu Mayrovega privilegija za založ-
ništvo pratike tako površen s svojim etc.
Zelo prepričevalna, četudi le posredna dokaza, da je vsaj Mayr
v Ljubljani tiskal slovenske kmečke pratike že pred letom 1725, pa
sta slovenska pisca Matija Kastelec in Mihael Krammer — p. Rogerij.
O Kasteien moramo predvsem vedeti^ da »je bil prvi, ki si je priza-
deval branje med prostimi pravovernimi ljudmi vpeljati in razširiti«,
kakor je prav zapisal F. Sai. Metelko v Pismenici slovenskega jezika
(NUK, Ms 563). V poglavju »Nöbu na semli po Boshy Voli«, Navuk
Chriftianski: V Lublani 1688, je zapisal Kastelec na str. 601—603 med
premišljevanji in zgledi za vsak dan v tednu, za četrtek tole: »Boshya
Pratika, v'kateri vleskusi le naide dobru vreme. — Kadar eden hozhe,
kar Bug hozhe, tu je ena takelhna Nebelhka inu Boshya Pratika,
v'kateri vleskusi le dobru vreme naide, po prizhovaniu eniga Boga-
boiezhega kmetizha«, na kar sledi »exempil«. Kastelec nikakor ne bi
bil dal tega primera v knjigo, ki jo je napisal predvsem za kmečke
bravce, če bi ne bil vedel, da bo zgled v primerjavi s pratiko ljudem
razumljiv in vsakdanji.
Kako pa naj bi bila slovenskim kmetom pratika znana, če bi je ne
poznali in prebirali doma v svojem jeziku? Res je, da so bile na
Slovenskem naprodaj tudi nemške kmečke pratike, a s kakšnim uspe-
63
Jože Stabe]
hom prej in pozneje, nam dokazno pove poročilo IjuJjljanskega magi-
strata z dne 5. junija 1743 dvorni pisarni na Dunaju, namreč da so na
Kranjskem v rabi slovenske in nemške pratike, proda se pa največ
slovenskih pratik, onih iz Augsburga in Nürnberga pa zaradi nem-
ščine zelo malo. In tako je bilo, po mojem, tudi že za Kastelca. Ali bi
bilo sicer imelo smisel in pomen, da so leta 1706 ponatisnili meščani v
Kranju kmečko pratiko, kakor se je pritožil za založbo Labhart v
Augsburgu njen pooblaščenec Adam Skube v Ljubljani. Proti le-temu
pa se je zopet pritožil leta 1716 in 1719 Fr. Jak. Ludwig iz Gradca, češ
da Skube očitno trguje v Ljidjljani z drugimi kmečkimi koledarji,
čeravno ima Ludwig že od leta 1706 cesarski privilegij za prodajo
kmečkih koledarjev na Štajerskem in Kranjskem. [August Dimitz. Zur
Kalenderliteratur Innerösterreichs. Ponatis iz Tagespost v Gradcu v
Blätter aus Krain, Y11. Jahrg. (1864) Nr. 31, str. 123, in RDHV V—VI
U950), 58.] Ko je bila prodaja kmečkih pratik tako donosna kupčija,
ali je torej mogoče, da so prodajali slovenskemu kmetu le nemške
pratike, ki zanje ni maral? Meščani in drugi »boljši« ljudje na Slo-
venskem niso kupovali ne nemških ne slovenskih kmečkih pratik, pač
pa razne večje tujejezične koledarje, ki jih je bilo na voljo po izbiri.
Tako je bilo še za Zoisa in Vodnika, ko »boljši« Slovenci niso pokupili
niti 1000 kosov Velike pratike, slovenske kmečke pratike pa je bilo
prodano n. pr. leta 1794 kar 20.000 primerkov! Ali bi se bilo torej
leta 1706 izplačalo Kranjčanom, da bi bili ponatisnili nemško kmečko
pratiko? Za koga neki? V Kranju je niti ponatisniti niso mogli, ker
tam ni bilo tiskarne, ponatis kmečke pratike takrat zaradi posebnih
podob in drugih znamenj tudi ni bil preprost in kar tako mogoč. Ce
že, potem so dali Kranjčani natisniti v Ljubljani ali v Celovcu samo-
svojo slovensko kmečko pratiko, kakor je to napravil proti koncu
18. stoletja kranjski knjigovez Ignacij Kremžar. (J. Zontar, Zgodovina
Kranja. Ljubljana 1959, str. 249, 460, po arhivskih podatkih iz leta 1792.)
Rogerij, kapucinski pridigar v Ljubljani, je v svoje pridige rad
vpletal pratiko (Palmarium Empyreum. Pars I. Clagenfurti 1731. Pars II.
Labaci 1743). V pridigi na XXV. dan Melza Velikega Trauna. ali Mej-
nika. Tu je: Na dan Svetega Urbana Papesha inu Martyrnika, je
napravil takle uvod: Mislil inu mislil, Ipremifhluval fim inu fpreu-
darjal veliku krat tu, kar ta Crajnska Kmétoushka Prattica nam na ta
danafhni, tu je: na ta 25. dan tega Melza Majnika naprej poltavi,
namerzh: Kir Urbana tega S. Papesha inu Martyrnika upodobi eniga
grófda Kashe (Pars L, 455). Kdaj in kje je govoril Rogerij prednjo
pridigo, ne moremo dočista dognati. Ker sta po pravilih kapucinskega
reda odobrila Rogerijeve pridige za natis kapucina v Skofji Loki Anton
Marija iz Bribira in Teofil iz Kranja že 19. in 24. marca leta 1727, in
je Rogerij umrl 20. avgusta 1728, je 25. majnik leta 1726 najpoznejši
čas, ko je mogel Rogerij govoriti prednjo pridigo najverjetneje v neki
cerkvi v Ljubljani. Spričo tega bi mogla biti Crajnska Kmetouška
Prattica nekako v zvezi z Mayrovo N. K. P. za leto 1726, kar bi bilo
64
Od kdaj in od kod imamo slovensko kmečko pratiko
dokaj očitno, če je kazala pratika Urbana »u'podobi eniga grolda«,
česar pa ne vemo. Ugotoviti moremo le, da n. pr. N. K. P. za leto 1768
dne 25. maja sploh nima Urbana v nobeni podobi, da kaže N. K. P. za
leta 1771—1785 Urbana v podobi vinske trte, v podobi grozda pa šele
N. K. P. za leta 1784—1801 itd. Praznik sv. Urbana, papeža od leta 222
do 230, je izpričan že od 9. stoletja sem, mlajši pa so zapisi o zelo
razširjenem verovanju viničarjev in vinogradnikov, da je od vremena
na dan sv. Urbana odvisna dobra ali slaba letina. Da je bil tudi na
Slovenskem Urban že zgodaj zelo češčen vinski patron, nam priča n. pr.
njegov oltarni kip v cerkvi prii Sv. Urbanu pri Ptuju (zidana leta 1505
do 1519), kjer drži sv. Urban v roki lep grozd. Rogerijevo vpletanje
pratike v slovenske pridige, ki jih je imel že leta 1706 in 1707 v novi
usedanji) ljubljanski stolnici, nam znova prepričljivo dokazuje, da je
morala biti že pred letom 1726. Kranjska, torej slovenska, Kmetouška
pratika slovenskemu ljudstvu vobče znana in domača. Brez tega bi
bilo nemogoče, da sta Kastelec in Rogerij pisala ter govorila o pratiki
tako brez pridržka kot o samo po sebi razumljivi reči.
Iz zgodovine slovenskega slovstva moramo torej odpraviti do-
slejšnje mnenje, da je bila tiskana prva slovenska pratika šele za
leto 1726 in v Augsburgu, ker nam prednja preverjenja pričajo, da že
od vsega začetka taka trditev ni bila zadosti raziskana in osvetljena.
« Zusammenfassung
SEIT WANN UND WOHER HABEN DIE SLOWENEN
IHRE BAUERN-PRATICA
Als fest und unumstösslich gilt bisher in der slorvenischen Literatur-
geschichte die Angabe, dass die slomenische Bauern-Pratica, d. i. Nova Krainska
Pratica (N. K. P.) erstlich gegen Ende des J. 1725 in Augsburg für das J. 1726
gedruckt wurde. Diesen Befund entnahm man aus dem noch jetzt nur hand-
schriftlichen Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Geschichte für Crain,
den Josef Kalasankt Erberg (1771—1843) im J. 1825 »zu seinem blos eigenen
Gebrauch bearbeitetem. Auf S. 289—292 dieses Versuches beschrieb Erberg nach
der Autopsie die N. K. P. auf das Jahr 1726, auf derer Titelseite u. a. auch
yerstlich gedruckt zu Augsburg«, zu lesen war. Obwohl Erberg seinen Versuch
>nach den Quellen der Lustaller Bibliothek und Archive« verfasste, musste aber
die N.K.P. 1726 das Eigentum des Matija Metelko (1792—1832) gewesen sein,
der in den J. 1823—/828 als Kaplan in Dol tätig wohl ein guter Bekannter
Erbergs war. »Als das einzige im Lande befindliche Exemplar« widmete Metelko
diese N. K. P. im Jänner 1832 dem Landesmuseum in Ljubljana, wo sie noch in
der zweiten Hälfte des 19. Jahrh. aufbewahrt war, dann aber ungewissen Jahres
verschwand und bis heute unauffindbar ist.
Die neuesten Nachforschungen der Erbergschen. Anführung »erstlich gedruckt
zu Augsburg« haben aber zu ganz neuen Ergebnissen geführt, die durchaus
zuverlässig und logisch sind, obzwar sie nur auf mittelbaren Tatsachen beruhen.
Der Verleger der N. K. P. 1726. Johann Georg Mayr, dessen Vorfahre Johann
Bapt. Mayr im J. 1678 in Ljubljana eine Buchdruckerei errichtete und seit dem
J. 1680 auch Schreibkalender ausgab, mar auch diesmal nicht nur der Verleger,
5  Slovenski etnograf (,5
Jože Stabej
sondern auch der Drucker der N. K. P. 1726, die aber geroiss nicht >neu« und
^ersüich^ gedruckt roar; es musste im Gegenteil die N.K.P. schon bedeutend
früher dortselbst verlegt und gedruckt morden sein, wofür in der Abhandlung
mehrere Beroeisquellen angeführt sind. Da aber Primus Trubar (1508—1586)
schon im J. 1557 in Tübingen den ersten Ta Slovenski Kolendar schrieb und
herausgab, ist die, roenngleich mit Autopsien bis jetzt nich beroiesene, Vermutung
Pohlins und Erbergs nicht ohne Grundlage, dass schon der erste Buchdrucker
in Ljubljana, Joan. Manlius, in den J. 1575 bis 1582 nebst dem deutschen Alma-
nach auch eine slowenische Bauern-Pratica druckte; Trubar ist nämlich das
Wort pratika in der Hijhna Pojtiüa (herausgegeben und gedruckt erst im J. 1595)
geläufig.
Die unseren Feststellungen durchaus widersprechende Angabe auf der Titel-
seite der N. K. P. 1726: ^erstlich gedruckt zu Augsburgs ist nur ein Trug
der Beschriftung, der aber gar nicht anderes bedeutet und bekundet, als
dass die ersten Ausgaben der Bauern-Pratica, besser gesagt derer ersten Ahn-
Ansätze, erstlich in Augsburg an der Lech, Augusta Vindelicorum, gedruckt
wurden und sich dann, den einzelnen Landes- und Volkseigenheiten sich anpas-
send und sich weiter entwickelnd, rasch in der Schweiz, in Frankreich, in
Osterreich, in den Niederlanden, in Schweden usw. verbreiteten, worüber uns
eine erstaunlich reichhaltige Literatur näher und eingehend belehrt. Da aber
auch die N. K. P. 1726 und alle anderen slowenischen Ausgaben der Bauern-
Pratica nach den Ahn-Vorbildern aus Augsburg gesetzt und geformt sind, ist
auch die leicht verführende Anschrift >erstlich gedruckt zu Augsburgs auf
der N. K. P. 1726 nicht mehr stichhältig, weil sie ja gewiss nicht ^erstlich« für
das J. 1726 in Ljubljana gedruckt mar. Demgemäss sind alle bisherigen dies-
bezüglichen anderen Angaben in der slomenischen Literaturgeschichte nicht
mehr mahrheitsgetreu und müssen geändert werden.
66