GLAS NARODA
List islovenskihidelavcev y Ameriki,
-— ni	' .	—————^-i	^—_^a^^J^^^SS^SS '	..........i ■	r _	i
TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAND T 2876. NO. 18. — ŠTEV. 18.	NEW YORK. TUESDAY, JANUARY 22, 1924. TOREK, 22. JANUARJA, 19*24_VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL
BOJNE LADIJE PRED VEKA CRUZOM
'Ameriško bojno brodovje je posvarilo mehiške vstaše, da morajo odpraviti blokado pristanišča. — De la Huerta je zapretil z uničenjem ameriške petrolejske lastnine, ce se ne bo plačalo davkov. — Mehikanci se zavzemajo za neodvisnega voditelja.—Poročila 6 bojih pretirana.
/ -—
Washington, D. C., 21. januarja. — V vladnih krogih ve je precej zmanjšala vznemirjenost radi inliiškega položaja, ko se je zbralo osem ameriških bojnih ladij pred ✓ Vera Cruzom, vstaškim glavnini stanom, pod poveljstvom pod-admirala Magruderja, ki se nahaja na krovu brze kri žarke "Richmond".
Prihod bojnih ladij ni le zagotovil varnosti posadke nasedle križarke "Tacoma" ter nanovo otvoril neovirano zvezo z ozemljem, zasedenim od vstašev, pač pa predstavlja navzočnost ameriškega brodovja molčeče, a odločno sv arilo na naslov mehiških revolucionarjev, da se ne sme njih poskus blokiranja Tampico vmešavati v promet a-meriških trgovskih ladij.
Čeprav je vladal v oficijelnili krogih molk z ozirom na tamošnjo blokado, je dosti vzroka za domnevanje, da ima admiral Magruder obširne polnornoči.
Ko se bo pridružila križarka *4Omaha" z rušilci in po-pravilno ladjo križarki "Richmond", bo ta mornariška demonstracija zadosti mogočna, da n^ bodo vprizorili vstaši nikake sovražne ali nasilne akcije proti ameriškim trgovrkim ladjam.
Včeraj zvečer je objavil H. J. Wylle, predsednik Mexico Petroleum Company v Tampico, Mehika, da so pre enim tednom ali desetimi dnevi pristaši de la Huerte za-1 rotili z uničenjem kompaiiijske lastnine, če bi ne hotela kompanija plačati vnaprej $400,000 daVka na eksporte.
Mr. Wylle je pojasnil, da ne bo denar izplačan, raz-ven če bi se revolueijonarji polastili Tampica ter zasedli lastnino kompanije. Rekel je, da so predložili zastopniki kompanije v Wasliingtonu zahtevo de la Huerte državnemu departmental ter dobili navodilo, naj zadoste zahtevi v.stažev, če bi se de la Iluerta polastil kontrole nad pristaniščem.
"Zahteva je prišla," je rekel Wylle, "prodno se je vstašem posrečilo blokirati pristanišče. Da preprečijo to blokado ter umešavanje v legitimno ameriško trgovino, so pričele ameriške bojne ladje križariti v mehiškem vodovju."	i
New Orleans, La., 21. januarja. — Razpoloženje v Mehiki se je pričelo obračati tako od predsednika Obre-gona kot de la Huerte in vedno več ljudi se zavzema za neodvisnega voditelja, generala Antonio Floresa, governer-ja države Sinaloa. /Tako poroča neki tukajšni list. ki pravi, da je dobil te informacije iz privatnega poročila zastopnika neke petrolejske družbe, ki je zelo prizadta v Mehiki. Ta zastopnik se je mudil v Mehiki ter preiskoval t a mošnje razmere, odkar je izbruhnila revolucija de la Huerte v Vera Cruzu.
"Vsa novejša poročila o bojih v Mehiki so pretirana," se glasi v dotičnem glasilu, "in edini oboroženi spopad se je završil, ko so vstaši iz zasede napadli 1200 federalnih Čet."
"Mehiški narod se je naveličal metod svojih dveh dosedanjih voditeljev," se glasi v poročilu, "ter išče človeka, ki bi mogel rešiti deželo nemira ter neurejnih razmer. Vsled tega sta pričela rasti ugled in priljubljenost generala Floresa in mogoče ne bo dolgo, ko bo nastopil v ulogi 'rešilca dežele'."
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
■a potom naif banka izvršujejo zanesljivo, hitro in po
cenah:
Dtnei bo naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
Razpošilja na xadnfe poŠte In Izplačuj s "Poštni Črkovni zavod" In "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju,'Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugoA, kjer Je pafi za hitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din. 4..... $12.40
2000 Din. ...... $24.60
5000 Din.......$61.00
Pri nakazilih, k! znaiajo manj kot en tlaoC dinarja« ratunlmo poMbeJ p» 16 canto v sa poitnlno In druga atroika.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
RazpoSllja * na zadnje pofite In Izplačaj« "JadnuuSk banka" V Trato, Opatiji in Zadru.
200 lir ........ $ 9.90
300 lir ........ $14-75
500 Kr ........$23.75
1000 lir ........ $46.50
Prt nakazilih, ki znata]3 manj kot 10« Ur rafiunimo poaabaj po II oontow za poMnlno In d rug* atroika.
Za poUlJatre, ki prteecajo xneaek pet UnI dinarjev ali po dva tteoi lir dovoljujemo po mogočnosti le posebni popust.
Vrednost dinarjem In liram sedaj ci stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko dospe poslani denar v roka.
Glede IvplaHl v ameriških dolarjih glejte poseben ogias v Um Mstn.
Denar nem je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft.
^ ^ JPEANK flAKfVFflt STATE BANK^ ^ ^
Glttjw nstopn^itvo Jidiurtn Bank. _
i * 1 ' -
SENATNI ODBOR, KI BO PREISKOVAL BOKOVO ZADEVO.
JBALDWIN JE BIL STRM0GLAV1LJEN
Predloga, naj se izreče kabinetu nezaupnico, je bila spre-* jeta s 328 proti 256 glasovom« — MacDonad je izjavil, Aa. bo delavska stranka storila vse, kar je v njeni moči.—Angleški železniški strojniki so pričeli štrajka-ti. — Uspeh omejene železniške službe je odvisen od mož unij, ki ni prizadeta.
Kot znano, je razpisal znani phi ladelphijski miljonar Bok 100.000 dolarjev nagrade za najboljši naert. kako bi bilo mo»otT uveljaviti mir na svetu. Sedaj mu hočejo dokazati, da je razpisal nagrado po naročilu Lipe narodov. Poseben senatni od bor. sestojee iz senatorjev ki jih vidite na sliki, bo preiskal zadevo.	i
FRANCOSKI POSKUS ZA IZKORIŠČANJE PLIME
Francozi bodo skušali staviti plimo in oseko v službo človeka. Senat je avtoriziral poste-j o Finis tere.
LAŠKI KOMUNIST JE IZZVAL FAŠISTE
Komunist Evangelista je izzval fašistovsko vlado ter sramotil Mussolini j a in njegove pristaše z improvizirane barikade.
Pariz, Franeija, 21. januarja. — Senat je sprejel predlogo, ki določa ustvarjenje velike postaje za proizvajanje sile pri Aber "\Vrach (Finistere), kjer naj bi se izrab-/jalo silo plime in oseke- Ta predlog spravlja industrijalno izrabo sile plime in toseke v delokrog i praktičnih možnosti.
Predlaga se zgrajenje baraže ali ovire, dolge 150 metrov in štiri skupine turbin bodo gnane od plime in oseke. Ceni se, da bo mogoče na ta način proizvesti silo od 75 do 1200 konjskih sil, v soglasju s pritiskom vode. Ta plimska posiaja bo delovala v zvezi z neko drugo postajo, ki se bo posluževala vodovja reke Diourls, ki se izliva v zaliv pri Aber "VVrach. Ta druga postaja bo proizvedla zadosti eneržije, da se Izpopolni silo. katere bi primanjkovalo ob visokih ali nizkih plimah, vsled česar ibi bilo mogoče proizvesti stalen električni tok.
Ceni se. da bosfa obe postaji skupno proizvajali stalno silo najmanj 1600 konjskih sil in največ 3200 konjskih sil. Letni proizvod bi znašal enajst milijonov kilo-vatnih ur kar odgovarja letnemu prihranku 16.500 ton premoga.
Aber Wraeh postajo pa smatrajo v glavnem za eksperiment v večjem obsegu. Na ta način bo | mogoče rešiti probleme, ki se bodo pojavili a* zvezi s poskusom, da se stavi silo plime in oseke v službo človeka. Na ta način se bo dobilo potrebne informacije glede večje in stalne izrabe te naravne sile. ki bo lahko prinesla človeku neizigerne koristi.
Rim, Italija 21. januarja. — Majhno mestece Paganica v bližini Aquile je bilo pričar par razburljivih prizorov. Pred tremi dnevi se je neki komunist, ki nosi poetično ime Allighieri Evangelista, zabarikadiral v svoji hiši. se nato postavil k oknu ter pričel na vse mogoče načine zmerjati in sr imotiti fašistovsko vlado ter italijansko zastavo. Metal je kamenje na vsakega mimoidočega, katerega je poznal kot n^socija-li-sta. Sempatam je tudi streljal z revolverjem na skupine fašistov na cesti.
Karabinerji in policisti so skušali vdreti v njegovo hišo. a Evangelista se je odločno upiral ter ranil več napadalcev s streli iz revolverja.
Nato pa Je bil poslan na lier mesta, oddelek požarne brambe ^ upanju, da bo mogočen curek mrzle vode blagodejno uplival na živce Evangelista, a slednji je enostavno zažgal svojo hišo ter našjfl zavetja v sosednji. Plameni so se razširili in nemogoče je bilo boriti se proti njim, ker je streljal komunist le preveč dobro na vsakega člana požarne brambe ki se je skušal približati goreči hiši.
Medtem pa so že prišla ojače-nja iz Aquile in hiša je bila obkoljena. Komunist je bil konečno aretiran, v glavnem s pomočjo nekega mladeniča, ki se je spust il skozi streho navzdol, se spoprijel z napadalcem ter ga razorožil.
KOLEDAR
sa leto 1924 BT STAtfE SAMO 40c ^
Naročite ga takoj, da nc boste brez njega
"O LAS NARODA' 82 Oortlandt St^ Hew Yori
PRIPOROČLJIV NAČIN KAZNI ZA ZLOČINCE
London, Anglija, 21. januarja. — Delavska stranka je izrekla danes nezaupnico ISaldwinovi vladi. Za nezaupnico je bilo oddanih 328 glasov, proti po 256. Po glasovanju je zasedenje odgodilo do jutrišnjega dne.
Tekom debate je izjavil Ranisav MacDonald: "Zavedam se, da se angleška javnost boji soeijalizma. De-ilavska stranka bo pa storila vse, kar je v njeni moči, da bo j i:;prenieiiila to bojazen v zaupanje." « London, Anglija, 21. januarja. — V nekem ugotovilu, [ki je bilo izdano zgodaj danes zjutraj v glavnem stanu Associated Society of Locomotive Engineers and Firemen, ki je ob polnoči proglasilo stavko na vseb angleških železnicah, se glasi, ''da so se možje odzvali solidno in da drže skupaj sijajno."
Poročila na liste, ki so dospela v zgodnjih jutranjih urah, kažejo, da ta trditev najbrž ni dosti oddaljena od resnice.
Nekatera poročila so govorila o linijskih članih, ki so pripravljeni nadaljevati z delom. Očividno se je nekaj prometa še vedno vršilo po dvanajst uri, a reči je treba da se je pretežna večina 59,000 članov organizacije odzvala pozivu na stavko.
Javnost je s strahom in vznemirjenjem zasledovala poskuse železniških družb, da vzdrže promet z omejenim številom vlakov. Uspeh omejene železniške službe je odvisen v prvi vrsti od lojalnosti onih strojnikov, ki pripadajo National Union of Railwaynien, v kateri je med 320,000 člani devedeset do trideset tisoč strojnikov.
Če se bodo strojniki, ki pripadadajo National Union, pokorili navodilom John Tliomasa ter drugih voditeljev ter ignorirali stavko, ne bodo težko prizadeti gotovi okraji Anglije, Škotske in Walesa.
Opaziti pa je danes številna znamenja, da hočejo strojniki in kurjači National Union sodelovati s svojimi stavkujočimi tovariši v drugi organizaciji.
Kompanije so danes zjutraj še vedno izjavljale, da bodo lahko zadostile glavnim potrebam potujočega občinstva in da ne bo stavka strojnikov in kurjačev dolgo trajala.
J. Bromlev, tajnik organizacije stavkajočih strojnikov, pa je dal izraza svojemu prepričanju, da bo stavka v teku štirinajstih dni zadržala celili osemdeset odstotkov prometa dežele in to bo zadosti časa, da se prepreči železniškimi družbam delati dobičke, kar je baje glavni namen njegove unije.
Voditelji organizacije so trdili, da bodo železnice izgubile v dveh tednih več kot pa morejo napraviti v petih letih.
Londonski listi glasno obsojajo stavko, z izjemo delavskega glasila "Daily Heralda", ki sicer ne podpira gibanja, a skuša braniti stavkarje pred obtožbo, da so sned-Ji svojo besedo.
Sprejem resolucije delavske stranke, ki izreka vladi nezaupnico, bo pomenjal uničenje zadnje izključno konservativne vlade v Angliji ter uvedel novo dobo v angleški politiki. Tako trdijo dobri politični opazovalci. ^ Med glavnimi govorniki tekom današnje zaključne debate v odgovor na prestol ni govor so ministrski predsednik Baldwin, Lloyd George in Ramsav MacDonald j Zelo omejeni prostori za javnost v poslanski zbornici bodo seveda nabito polni, kajti prošenj za vstop na galerije so daleč prekašale sadeže, ki so na razpolago Vla~ di sovražna večina bo znašala šestdeset do sedemdeset g]asov in le zelo malo liberalcev bo podpiralo Baldwin*
Uzorna švicarska ječa dela veli. ke dobičke. — Kolonizacija kaznjencev izpreminja zapuščeno zemljo v bogate farme, ki proizvajajo obilne pridelke. *
Pariz, Francija, 21. jan. — Zanimiva razprava o novih idejah glede kaznovanja je bila pred kratkim objavljena v nekem fran coskem ilustriranem listu. Pečala se je z uzorno švicarsko kazensko kolonijo v Witzwill. To kaznilnico vodijo s pomočjo novih in u-spešnik pripomočkov in popolnoma so vrgli med staro šaro idejo osamljene ječe.- Nova metoda se je izkazala kot skrajno uspešna.
Ko so znižali površino Negcha-telskega jezera leta 1878, so osušili prostorna mičvirja med jezeri Xefchatel. Bienne in Morat. Kanton Bern je prišel takrat na misel, da ustanovi na tej neobdelani zemlji poljedelsko kazensko kolonijo. Namen kolonije je bi! napraviti zemljo produktivno.
Kanton je imel srečo najti moža, ki je združeval v sebi vse lastnosti izvrstnega administratorja z lastnostmi človekoljuba ter poznavalca ljudi. O. Kellerhals je sprejel leta 1R91 riziko da ustvari to kazensko kolonijo, ki naj bi vsebovala vse zločince iz bern skega kantona. Edini pogoj, ki era je stavil, je bil. da bodo slu žili dobički podjetja za izboljšanje in povečanje kolonije-
Uveljavil je tri glavne principle, kj. naj bi vodili podjetje in sicer:
Prvič, naj odgovarja delo v kazenski koloniji zmožnosti in kaznjencev in nudi naj se jim priliko. da si bodo znali služiti vsakdanji kruh, ko bodo zapustili kaznilnico. Drugič, naj bo delo produktivno ter naj prinaša kar največje dobička, ne da bi se pri tem škodovalo zdravju kaznjencev. Tretjič, pa naj ima delo vrednost kot vzgojno in kaznilno sredstvo za kaznjence.
Taki so bili idealistični načrti ravnatelja, ki pa so se uresničili. V teka tridesetih let se je izpre-menilo ozemlje prejšnjega močvirja in mlakuž v cvetočo farmo, obsegajoč« A isoč hektarjev, edi-
SEPARATISTIČNO GIBANJE V RUHR!!.
Paris, Francija. 20. januarja. Nemško -časopisje objavlja poročila da pripravljajo separatisti v Ruhru državni preobrat.
Nemška policija je aretirala veliko število oseb, ki so' trosili po ulicah lepake.
nole z delom kaznjencev. Vsako ?i leto se je uveljavilo kako izbolj-1 šanje. Zgradilo se je železnico, ki je vezala farmo s -postajo v ' Champion. V koloniji se je postavilo električne in naprave za centralno kurjavo in vsled tega ima vsak kaznjenec gorko in elek trično razsvetljeno celico.
Kolonija ima sedaj 500 krav. 58 konj, 630 prašičev, ki predstavljajo vrednost 700,000 frankov. Produkcija mleka na leto znaša 480,000 kvartov in vrednost krompirja, žitaf in sladkorne pese v tekli enega leta znaša več kot pet milijonov frankov. Čisti dobiček farme je seveda različen, odvisen od cen farmskih proizvodov na svetovnem trgu- Leta 1918 je znašal dobiček tri milijone frankov in isto leta 1922, kljub dejstvu, da zahteva kanton Bern od kazenske kolonije 110,000 frankov letne najemnine.
Kolonija je organizirana' tako.
&OJAX3, HABOOAJTB U FA "GLAfl NARODA" HAJ-VZGJI HOV1MD OKXV-*HC 7 SDS, DKtATAK
The largest Slovenian Daily m* the United States.
Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers.
da lahko vzdržuje samo sebe. R?>. ditega ni so zaposleni v koloniji le kovači, temveč tudi čevljarji in krojaču
Nekako 400 kaznjencev živi v Witzwil kazenski koloniji in nadzira jih 59 stražnikov. Ti so večinoma prejšni kaznjenci, ki so sa tako privadili koloniji, da je niso hoteli zapustiti, ko je potekla njih kazen. Dva neoborožena stražnika gresta na delo s skupino petnajstih kaznjencev. Tudi stražniki delajo na polju. Zveni sicer nevrjetno a je resnica, da se redkokedaj pripeti kak poskus bega iz kolonije. Moralna disciplina je tako močna kot pac more biti v kaznilnici čeprav pridejo v Witwil tudi najhujši zločinci ker ne poznajo v Švici smrtne kazni.
Največji, slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za rse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00
OLA S NARODA. 22. JAN. 1924

GLAS NARODA"
(SLOVENE OAILY)
Owned and Published by
^ \
Blovenic Publishing Company
(A Corporation)
fRANK 8AKSER, President	LOUIS BEN EDI K, Treaaure
Place of Suaineaa of the Corporation and Address«* of Above Officers: $2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"O L A S NARODA"
__(Voice of the People)	_
_laeued Every Day Except Sunday« and Holidays,___
Za o«o leto velja (lat za Ameriko	Za	New York za ielo leto ....................I7.C
In Canado ______________.. »6.0C	Za	pol leta ................................»3.5
Za pol lata ........................ $3.00	Za	Inozemstvo za calo Isto .......	17.0
Za tetrt leta ..........i..-......... »1.50	Za	pol leta .............,...........	$3.5
_Subscription Yearly >6.00 ___
Advertisement on Agreement.
_"Gtaa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj In praznikov
"v^plsl bre* p.»dp1sa In osbennstl se ne priobOujejo Denar naj ne blagovoli p« tlllatl p<v Money Order Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo da se nan tudi prejBnJo bllvaHSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika
• "GLAS NARODA" t* Cortland« Street. Borough of Manhatttan. New York. N. Y Telephone: Cortlandt 2878
l~z-z-i
j Peter Zgaga j!

MOČ 1MPERIJALISTOV
Washing tonska vlada objavlja, da je poslala proti mehiškim pristaniščem križarko "Omaha" in šest rušil cev.
Istočasno sta državi Texas in Arizona pod pritiskom "vvashingtonske vlade dovolili, da sme Obregon poslati nekaj svojih vojakov po ameriškem ozemlju svojim nasprotnikom za hrbet.
S tem se je ameriška vlada vmešala v mehiške zadeve. Da la Huerta je nazadnjak prve vrste. Njegov 110-liicn je odpraviti koncesije, ki jih je dala Obregonova vlada delavcem in kmetom. Nadalje je njegov namen odpraviti postavo, ki zahteva zavarovanje delavcev, ter odpraviti vse poštene demokratične politične ustanove.
Navidez bo podpirala Amerika Obregona, ki simpatizi-ra s kmeti in delavci To bi človek mislil na prvi pogled.
Zadeva je pa globjega iii drugačnega pomena.
Predsednik Coolidge iii Hughes nista poslala bojnih ladij proti mehiškim pristaniščem v namenu, da bi zaščitila interese mehiških delavcev in kmetov. Obrgona ne podpirata, kr j prijatelj delavcev, pač pa podpirata Obre-gona kljub temu. da je prijatelj delavcv.
In proti de la Huerti nista zastrantega, ker je de la Huerta slepo orodja ameriškega velekapitala.
Pod pritiskom Wall Streeta in" ameriške velefinance se je vlada zavzela za Obregona, ker je po dolgotrajnem o-botavljanju dal Wall Streetu zahtevane garancije.
Kakorlitiro bi pa dal del la Huerta boljše garancije, bi bili topovi ameriških bojnih ladij namerjeni proti Obrego-novim utrdbam.
Nadalje pa ropota ameriška vlada z orožjem le vsled-tega, da pokaže manjšim sreclnje-ameriškim in južno-ame-riškim republikam svojo moč in premoč.
To ni navsezadnje nič drugega kot demonstracija, ko-je namen je dopovedati Južni in Centralni Ameriki, da s« nahaja v Severni Ameriki močan narod, ki udari vsikdai kadar mu ni kaj povolji.
Najnovejša ekspedicija v Mehiko je izraz ameriškega imperija! i zma.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
OGOLJUFANI ZA BILJON DOLARJEV NA LETO.
za prihranke vsega svojega življenja po kakem sladkobesednem švindlerju".
Govoreč o zasledovanju goljufivih premotorjev petrolejevih delnie, je Mr. Donnelly omeni], da je poštna uprava začela energfč-no kampanjo proti njim in izdala mnogo tirabiie- Mnogo promo-torjev jo je popihalo, ko so zavohali nevarnost. Goljufije, proti katerim poštna uprava postopa, ranžirajo od navadnih švindlov. kjer lovijo kaline za malo centov na delnico, do ogromnih in vesticijskih švindlov, kjer gre za milijone.
Povedal je, kako je na tisoče žensk plačalo po deset centov za deset yardov svilenega sukanca, misleč, da dobijo oglašenih "deseta vardov prekrasne svile za iz-deljavo bluz" in kako je na tisoče moških plačalo po $18 za tucat kvartov rži misleč, da dobijo ''Pure Canadian Rye'*,.— seveda v obliki prepovedane tekočine.
Glede orjaških petrolejskih švindlov. ki imajo svoje središče v Texasn, je Mr. Donnelly omenil da v samem mestu Forth Worth je tekom zadnjih dveh let kakih 500 oseb, ukvarjajočih se z razpečavanjem petrolejskih delnic, izmolzlo iz občinstva preko sto milijonov dolarjev. Približno ^0,000 ljudi v tem mestu m okolici je živelo od tega poda. Na
Iz zadnje statist:ke je razvidno, da je v New Yorku več telefonov, kot jih je v Londonu in po vsej Angliji skupaj.
To je zanimiva stvar. In sicer v dveh pogledih.
Dokazuje, da je New York najnaprednejše mesto na svetu.
Kljub vsem ncwyorskim tele fonom, ima Anglija, ne samo v New Yorku. pač pa tudi v Wash ingtomi več besede kot marsika teri ameriški senator ali poslanec.
* *
Vsak človek strožje obsoja sir. bost i svojega sočloveka "kot p*
njegove "največje napake.
* * *
Demokratična konvencija st b letos vršila v New Yorku-Za božjo voljo, nikar!
V	New Yorku je že več kot 1 preveč kriminalcev.
* ... * *
Neki kovač v ^Westchester jf zapustil ^103.000 premoženja.
On je bil eden onih malošte vilnili kovačev, ki so znali kovati.
dokler je bilo vroče.
* * *
Včasih se človek nehote zaleti, posebno pa govornik.
Toda sreča. da ljudje ne pazijo tol;ko na besede kot na način izgovarjanja besed.
Kljub temu so pa jako zanimi ve iskrice ki se unamejo sempa tam v prevroči govorniški glavi Tako se je naprimer izrazil pro-vornik. ki je opfsoval bedo prebivalstva ;
Le pomislite , dragi posluši.lcL kaj naj napravi žena, kadar je možu delo odpovedano.
Neki jugoslovanski govornik je rekel: Yidovdanska ustava je dobila v hrbtenico več zbodljajev.
ki so zapeli kot mrtvaški zvonec * * *
i Ko se je usula po deželi povo-jdenj papirnatega denarja, je rekel govornik:
; Sveti Bog. kam po prišla naša dežela ? Dobra valuta je pogoj narodnega napredka. Dospeli sme j pa. tako daleč, da moramo vst j svoje potrebe s pajnrjem opraviti.
* * *
Rojak je pisal:
V	naši naselbini se je pripetila velika nesreča. V rovu je nastala silna eksplozija. Reševalci so sc takoj podali na delo. In šele ob
; enajstih ponoči se jim je posre-: čilo prinesti ponesrečenca na beli 1 dan.
* «■
Čital sem že tudi cvetko tak« : vrste:
Mi smo suha veja na telesu na-i rodnega edinstva.
1 Izredno se je postavil tudi is t rojak, ki je agitiral:
Le pomislite kakšne dobrote
vpm bodo izkazale enote po smrti * *
*
Znani jugoslovanski izrek je nekdo popačil takole: , Kamorkoli so prišli Turki, je zrasla turška trava pod konjskim kopitom.
* ^ * *
Sbcijališt ^je vzkliknil v preve likem navdušenju:
Kapital ne bo nikdar dal ns razpolago svojih kosti da bi iz tel:
kosti sesali reveži mleko in me J j ' * * *
1 Na tretji strani našega lista jc objavljena slika, ki predstavlja skupino maškar.
j Stavim, da bo na Slavčevi ma-
škaradi ki bo v soboto v Češk
: Sokolovni na 72. ulici, videti bas
take. če ne še lepše noge in male
bolj človeške obraze kot so na do
tični sliki. i__
II tigs a in it rnt^ha
'JstanovIien2 i iSSi*
SCatnL 3ji?Jhustr
ir.!corpcr;rani
vagone tiskovin,/oglasu jočih pro-' dajo petrolevih delnic v najži-j vejših barvah, se je od tam raz- ] prošiljalo pc vsej deželi. U stanovali so celo časopise in revije v ^ pospešitev prodaje. Razun tiral-nic, s katerim je bila prepovedana nadaljna uporaba pošte v svrho prodaje delnic, je poštna uprava v samem mestu Forth Worth za-poeela 400 kriminalnih pravd. Čez 200 oseb je bilo aretiranih in mne go jih je bilo že obsojenih Poštna uprava energično podpi-
ra vsakega, ki zasleduje te švin-illerje, in justični department tesno sodeluje s poštno upravo v to svrho. Pozvala je na sodelovanje tudi druge organizacije, kot na pr. National Vigilance Committee od organizacije oglasiteljev in njih podružnic. Better Busines Bureau, v svrho da se zatre poštne švindlerje in reši za narodno gospodarstvo biljon dolarjev na leto. ki gredo sedaj v žepe neproduktivnih goljufov.
Iz Jugoslavije.
GLAVNI URAD v ELY, tfcNN
Glavni odborniki; Prescdr.ik: RUDOLF PERDAN, 923 E- 18E St.. Cleveland, u Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Fear: A.ve., Lordi, t Tajnik: JOSEFH PiSHLER, Ely. Minn. Blagajnik: T-OU1S CILASI^A, Box 361, Ely, Minn, -tlagajnik neizplačanih emrtr,in: JOHN MOVKRN. 411 — I'm Duluth, lilnn.	,

Vrhovni zdravnik: DT..JOS. V. GRAH E K. SOS American Stat« BanU BJd»-fiixth Ave., Pittsburgh, Pa-
st« iiru« at
mot I_>fjLmond «U Qltt'
Nadzorni odbor: ANTON EBASNIK, Room 30« BakeweU Bids..
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. UL	_
FRANK SK.iiA.BEC. 4822 Waabington Street Eenver. Cot*
Porotni odbor.
LEONARD S LABOD NIK, Bo* 480, Ely, Minn.
GREGOR J. FORENTA, S10 Stevenson Bid«.. Puyallup. Wuk.
FRANK ZCKICH, «217 St. Clair Ave. Cleveland. O
Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. 780 London Rd., N. E.. Cleveland. O PAULINE ERMENC, 383 Park Str., Milwaukee, Wla. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo A.NTON CEUARC. 638 Market Street. TTaukeran. m.
— - ■■	Jednotlno uradno ^InaUo: "Glas Naroda."	-
, Tie rtv ari tikajoče Be uradnih sadev kakor tudi denarne poUlJa tr« naj se podiljajo na elavneffa tajnika. Vse prltcibe naj ae poSilJa na pred aednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ia bolnlUca spričevala nal se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatollSkai Jednota te priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član to organizacije, naj se xglaai tajnik« bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnila na. gL tajnika- Novo društvo se lahko vstanovi s 8 Člani ali članicami.
Koroške novice.
šl* prebivalstvo upravičeno vprašuje. ' liela vse predela", pravi pregovor. Da le predelala tudi nase murodajne kr"iro, ki nam na-iap::ij vedno večja davčna breme-na. n i šk:-.lo pa, ki j-» povzročajo naravne sili.-, se niti ne f.zirajo. — \'t i:ko ,sc govori tudi o regulaciji lie?o. To % j>ra.ša.nje je pr-sebno po zadnji popki vi pustalo aktualno in vkida za regulacijski načrt veliko zanimanje. K.;kr'r vendar vse kn-žv». ,bo treba "<> dolgoletnega potr-j)'.-žljivega čakanja, prodno se bo načrt udejst\il. Za lokalno regn-lae;jo je škoda vsakega vinarja, ker vsak. kdor pozna Belo in njene nnine, bo teiou pritrdil.
Gozdarska šola v Celovcu.
Koroško gozdarsko društvo si prizadeva v I'eloven zopet otvo-i it.i niž.io gozdar-sko šolo. Kulturni ■.vet te namere z denarjem ne moro p d pirat i, h jo !>o zagovarjal. N'astal" je v dnželi veliko žag. gozdovi sekajo, treba bo pogozdovanja. ^di sadik ne bo!
Roparji zahtevajo odknpnino za ujetnika.
Kakor -javljajo vz Bitolja, sta nedavno dva roparja ponoči napadla hišo posestnika Stojčeviča v bitoljslri okolici. V boju z romarjema sta bila ranjena oče in in. Ro[»arja sta opleniLa hišo, oba ranjenca pa odpeljala s seboj. O-etu se je posrečilo, da je pobegni. Naslednjega dne je oče prejel >ismo, v katerem zahtevata ropar-ia za sina 300 cekinov kot odkupnino. Orožniki zasledujejo ropar-,a toda doslej brez uspeha
Ubežni kaznjenec zopet pod ključem.
Iz moške kaznilnice v Lepoglavi ia Hrvatskem je nedavno pobeg-i'.l kaznjenec Franc Antolič, ro-lom iz Prekmurja, Oblasti mu ni-"o mogle priti na sled. Sedaj pa ra je naključje spravilo zopet na .'arno. Zvečer 27. decembra se je \ntolič v Ptuju vtihotapil v spal-io s. »bo Zupančičeve natakarice. ;jer je izmaknil, kar mu je prišlo >od roke. Xa stopnicah pa ga je ■asačil Zupančič. Poklicani straž-i;l: gii je iz!*očil .sodišču.
"ntimne odnošaje očeta s hčerko.
V	bana t ski vasu" Ferdino je imel »Tletiii veleposestnik Rade- Lalič utirane odnosa je s svojo 36Ietno • eerko. Krvoskrumba pa je bila »red kVatkim odkrita. Dekle se je lamreč poročilo te dni z nekim nladim kmetom, vendar je oče »ristal na ženitev samo pod tem >ogojem, da oba zakonca ostaneta
hiši. Ker pa je oče svojo hčer ndi sedaj nadlegoval z Ijubavni-ni ponudbami, je slednja priznala se svojemu možu, ki je očeta ovali!. Lalič je bil izročen sodišču.
Samomor devojke vsled bede
V	Beogradu se je vrgla pod voz lektrrične železnice 1 Dietna Lepo-ava Zora. Svoje dejanje je izvrgla radi bede. v kateri se je nalia-rala. Bila je uradnica v elektrarni n je imela samo 700 Din plače. Tramvaj jo je povozil do smrti.
Pot vojne sirote v življenje.
Pred nekaj dnevi je zalotila po-icija na sarajevskih ulicah lllet-?e«ga dečka I.jnbišo Obradoviča iz i'žice. Mali Ljubiča je povedal, la mu je vojna pobrala očeta in aater. Hišico in tri "lapce'T zem-'jiišča. ki mu jih je zapustil oče, je prodala občina, da ga s tem sku pilom vzgoji. Nedavno .pa ga poslali v svet. da si najde zaslužka v kakem večjem mestu. Na pot so * n u dali 20 dimarjev. Sedem dni je revček hodil peš do Sarajeva. Policija je o zaidevi obvesrtila mini->rtrstro za socijalno politiko.
Tragičen slučaj v Zagreba
se je pripetil v rodbini upravitelja nekega tamkajšnjega dnevniki*. Ljubica Mairkovič, ki jo je upravitelj pohčeril, je pestovala v kuhanji upraviteljevo najmlajše dete. Pri tej priliki se je' dete močno opeklo, tako da po zdravniški izjavi najbrže ne bo ostalo pri življenju. Ljubico Markovdče-vo je ta novica tako pretresla, da je izginila iz hiše, se vrgla pod voz cestno železnice in ostala na

Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na. svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas na —
"Special Interest Account"
Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavijenja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno.	^
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New- York, N. Y.
EPLENJE fh strahote z bojnih pohodov biviegm slov enskega .planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ia Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.	' -
Tisoč milijonov dolarjev je približno svota, ki jo razni švindler-ji vsako leto izmolzujejo iz ameriškega ljudstva s pomočjo pisem. okrožnic ali oglasov. Kakor znano, kdorkoli v Združenih državah zlorablja pošto za dosego svojih Yiccednih namenov, spada pod strogi federalni zakon. Poštna uprava sama zasleduje vse take kršitelje zakona.
''Miljon lahkovernih Ameri-kancev izgublja vsako leto biljon dolarjev v denarju in lastnini vsled goljufij, izvršenih s pomočjo pošte", tako je trdil Mr. Donnelly, uradnik poštnega depart-menta v nedavnem govoru. "Člo-vok .se mora začuditi da imamo v tej prosvetljeni dobi še toliko ljudi ki se dajejo radi prevarati, ali njihovo hrepenenje, da bi nekaj dobili zastonj oziroma mnogo za malo, oči vidno premaga vsa svarila. Svindler dostikrat tako obvladuje svoje žrtve, da, ko poštna uprava stori ksonec njihovim goljufijam, te same žrtve ogorčeno obsojajo počenjanje poštne nprave, ker še vedno verujejo, da se obljubljeno bogastvo vresniči. Na drugi strani, slišal sem žalostne povesti o ljudeh, ki so si naj manj mogli to privoščiti, kako so dvignili ves svoj denar iz banke, vzeli dolg na hišo, prodali svoje "Liberty bonde in sploh se »znebiti vsakega dolarja, ki so ga mogli kje dobiti, da bi bili le oropani
nest u mrtva. Šc istega dne je rmrlo -tudi upraviteljevo dete roled težkih opeklin.
Požar na kolodvora.
Dne 30. decembra je v glavnem vosi op ju južnega kolodvora v Za-srebu je izbruhnil požar v man--ardah nad kolodvorsko restavracijo. Bila je razbeljena železna vsled ee^ar so le?»ene stene zarile goreti. Nevarnost je bila ve-'ika. vendar se jc gasilcem posre-*-.:,1io, da so ogenj udušili, prodno ie mogel povzročiti večjo škodo.
Žg-nnje v plamenu.
Dne decembra ponoči je v Predoru v	isbruhn.il v kleti
l?i-Tta Kondiča, v kateri je bilo več vagonov slivovke, velik požar. Gasilno drutivo je .sicer takoj j>rihi-telo na poj noč. a ni moglo pogasiti požara. Vsa velika zaloga žganja je popolnoma uničena. Škoda :naša \i-v milijonov dinarjev.
Kcmite ubili učitelja.
Dne i?4. decembra je v nrale-''u'lii srezu naletela jugoslovanska loileča patrulja na bolgarske ko-in:te. Bon*ba je bila ogorčena in jc irajala dnlgo. Dva komit^ka častnika sta bila ubita, d oči m so »e -stali umaknili v Bolgarijo. Po-p.oči so razbojniki napadli vas v r^koMei Carevega >>ela in ubili uči-telja Miroslava Oonjiča.
Dopis.
Pittsburgh, Pa.
Odkar so minuli 1xgžični prazniki, smo imeli veliko zabav v" našem mestu. Skoraj vsa naša mnogoštevilna društva so tekmovala med seboj z različnimi prireditva-!iii. kakor banketi, veselicami in igrami. Kot sc sliši, je vse povolj-iio iz]>adlo. Da pa ne bo kdo mislil. da smo se s tem že pripravili na pepelnično sredo, bi se zelo motiL JMi Pittsburžani smo ljudje posebne vrste, kjer nam jc bolje, tam smo dalje časa.
Dne 20. januarja nas spet klice naše Mladinsko tamburažko dni-pert s plesom. Program je zelo ob-štvo ''Ilirija" na svoj letni kon-i*ort s plesom. Progi-am je zelo ob-^ ren in točke sa vrlo zanimive. Zatorej rojaki Slovenci in roj al: i-jc Slovenke ne zamudite te ug*;d-ne prilike in posetite nas. Čim večji bo vaš obisk, tem večji bo naš pogum. Xa tem koncertu 1k>-ste imeli priliko slišati, kaj zmore požrtvovalna slovenska mladina. Nastopila bo sloven sko-hr\*atska mladina. Slišali boste naše mlade fante saksofoniste, naše -vrlo pevsko društvo "Prešeren'' in še marsikaj zanimivega.
Zateče j Slovenci in Slovenke iz Pittsburgh a in okolice, metšani /bor "Ilirije" vas prosi, da se kar najibolj polaoštevilno blagovolite udeležiti naše zabave. Ob vsaki enaiki priliki smo ^tm radevolje na razpolago. Ne ipozabite dan 26. januarja! Začetek točno oh 7:30 zvečer. Vstopnico dobite pri vhodu za 35«-. Za veliko zabarve in dobro postrežbo vam jamči Odbor Slov. mlad. tamb. društva "Ilirija".
NOVA mnpvi KNJIGA
NA KRVAVIH HP0LJANAH
SpisaQvftn'MatiSc Cena s poitamo
-- $1» r
• v" .-.i - ... 4 _. . . . t
Knjiga Mo Teams, Ttebaje 970 strani is 25 slik Is to)m
"ČUi lTASaOA" 81 Oortinid« Strert., Mr Tttk M T:
/t . . » . . ~
Poplava.
fz Bele ori <Jaliciji poročajo: Je, pa Bela in Drave:i vse moste po-: •rala, cd zdaj pa boš dekle koj sa-n:i b žala. Take in enake misli so i<' tu r« jile po glavi, ko smo se zbu-lili po tisti m* depolni noči <kI 2S a 2i>. novembra. V^led dežja, tajanja snega je reka Bela tako na-.•aV.a, da je poplavila ves naš 1< g >i tako uničila pomladansko pašo er 'pr'zadjahi. nekaterim posestni-i !:om ogromno škodo. Pobrala nam ie tudi vse zasebne mostove rn n-vi od Miklavža do Drave, med-eiu tudi našega, čez katerega pe-!je občinska cesta Sinča vas—Ga-Heija. Most je bil porušen že leta 1011). ;i!i vojaščina bi ga zastonj popiavHa. ako bi preskrbele <-bči-w Gal'icrja in Rikarja vas potreben stavbeni les. Las je dala samo gališka občina, zato se ga je tudi samo polovica poprarila. Sedaj pa je voda odnesla desni del. ki je last občine Rikarja, vas. Vozni pr<>-uet .ie seveda p- polno ma preki-njen, ker se občina še vedno ni odločila kaj storiti, in sta zvezana !>re»-ova samo potom zasilne brvi. Kako dolgo bo še to stanje trajalo.
SOLE ZA SLEPCE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
leg teh knjig so imelt? 61.785 tiskanih knjig.
Skupni dohodki teh šol.od strani držav, okrajev, mest, privatnih darov, skladov itd. so znašali o-kolo tri in pol milj ona dolarjev. Njihovi stroški so znašali okole dva #iiljona sedemstotisoč dolar-ejv. Ti stroški so prikrivali gradnje in trajne popravke učitelje, plače, knjige in druge tekoče izdatke. Poročilo pravi, da te šob posedujejo imovino v premičninah in nepremičninah v vrednosti od šest miljonov dolarjev.
Po poročilu prosvetnega urada v departmentu za notranje zadeve je bilo leta 1922 v Združenih državah 73 šol za slepce, katere je pohajalo 5602 učencev.
Od teh šol je 4S državnih zavodov in izmed teh je trinajstori-ea šol za slepce in gluhonemce. Enajšola je v Portorico; 16 jih pripada mestnemu šo.tdcemu sistemu in 8 so privatni zavodi.
Po poročilu teh šol, imajo vsega skupaj 140905 knjig s posebnim slogom, ki ga slepi morejo prečitati z otipanjem prstov. Po-
Konec dolgega in krvavega štrajka.
Končana je dolga in krvava žele zničarska stavka v Arkansas, — po treh letih streljanja, linčanja, pretepanja, bičanja in požigov. — Nadaljevalo se bo s politiko "open shopa".
Iz St. Louisa, Mo., poročajo: Končan je viharen delavki spor, ki je dovedel <lo prelivanja krvi in izgredov, do uničevanja lastnine ter deportacije družin iz njih d<unov v normalno mirni pokrajini Ozark pogorja v severnem Arkansa.sn. Po skoro treh letih je bila končana stavka na Missouri in North Arkansas železnici, ki je imela za posledico vse preje omenjene nerede.
Stavka se je pričela dne 26. februarja leta 1921 ko. so zastavkali unijski možje v protest proti 23-odstotnenm skrčenju plač, glede katerega je izjavila železnica, takrat v rokah konkurznega upravitelja, da je potrebno za nadaljevanje obrata. Prizadetih je bilo nekako 470 uslužbencev in 3f>"> inilj železniške proge med Jop-lin, Mo., ter Helena, Ark. V onem času so morali potniki plačevati po celih devet centov na miljo.
Uradniki železnice so sprejeli '•open shop" politiko ter skušali vzdržati obratovanje- Izbruhnili pa so nemiri ob celi črti. Požgali i so bili mostovi, raztrgane sr» bile železniške tračnice in poškodovane lokpmotive. Obratovanje je bilo prekinjeno za nekaj časa a je bilo obnovljeno, potem ko so pomožni maršali Združenih <dr-žav ter prostovoljci (?) pričeli straž it i železnico.
Prebivalci majhnih mest ob tej železnici, kojih številni so bili popolnoma odvisni od te železnice, ker je predstavljala edino tran-sportacijsko možnost, so postali skrajno ogorčeni vsled neprestanih napadov na železnico. Množica nekako 10.000 ljudi je priselila uradnike štirih železničar-skili bratovščin, ki so se mudili v Harrison, Ark. ter vodili stavko. da so morali zapustiti okraj.
Sabotaža pa je šla naprej in 4. avgusta 1921 so objavili uradniki železnice, da bo obratovanje zopet prekinjeno radi stroškov stavke. Prebivalci iso parkrat skušali prisiliti železnico da obnovi službo z vlaki in- več stavka rjev je bilo aretiranih in stavljenih pred sodišče, a razmere se niso prav nič izboljšale.
Tekom naslednje spomladi j<-bil storjen nov poskus, da se obnovi obratovanje, ko sa stavkarji zavrnil sprejem pogojev, katere j je bil stavil konkurzni upravi- j telj. Ponovilo se je ume vaša vanje i v železniško službo, a višek je j bil d<>s,'/,. tj januarja meseca 192*5. ko je hi!" podanih v teku manj kot enega tedna nekako pol ducata železniških mostov.
Prebivalci okraja so nato stvo rili "ligo postave in reda" ter Iztisnili na stran postavne oblasti. Proglašena je bila javna vojna proti stavkarjem in številne stavkarje in njih pristaše so javno pretepli. Mestni maršal iz Ilarrisona in njegovi pomČuiki s<» bili prisiljeni odstopiti in maršala so celo spodili iz mesta. Zadevo je vzel v svoje roke komite.i meščanov ter pričel loviti stavkarje. da jih zasliši.
Pristaši stavkarjev so pozneje izjavili, da so prišli številni člani tega komiteja v Harrison v/ sosednjih mest in krajev s posebnim vlakom, katerega so jim dali na razpolago železniški uradniki.	i
Nekaj odpora se je pojavilo v Harrisonu. Par strelov je bilo oddanih na člane meščanskih organizacij. ko so navalili na domove. Stavkar C. C. Gregor, ki je bil osumljen požiga mostu, je moral nastopiti pred "sodiščem'" ■ komiteja. Nikakih informacij ni hotel dati in "tudi ničesar odgovoriti na vprašanja glede drugih osumljencev. Naslednjega dne so našli njegovo truplo viseče z ne kega železniškega mostu.
"Sodišče7* meščanskega komiteja je izjavilo, da ni imelo nobenega opravka z linčanjem Gre-gorja ter trdilo, da ga je oborožena in maskirana tolpa odvedla iz dvorane, v kateri je bil zaslišan. Priferanja, predložena pozneje zakonodajnemu preiskoval-nema komiteja so pokazala, da je
bil Gregor nedolžen in da se ni vdeležil požiga mostov.
V noči, ko je izginil Gregor, so odvedli z njegovega doma ter bičali nekega George CTNeala, lastnika hotela, ki je dal jamščino za številne stavkarje, obtožene sabotaže. Nočni maršal Nash, katerega je komitej meščanov obdolžil, da simpatizira s stavkarji, je bil tudi bičan ter pognan iz mesta.
Oboroženi trgovci so patrulira-li po mestu in meščansko sodišče je postalo vsemogočno zastopstvo. ki jc poslovalo kot sodnik, porota ter izvrševalec lastnih sodb- Skoro dvesto oseb je moralo zapustiti občino. Številni stavkarji, njih žene in otroci, so odšli peš, noseč s seboj, kar so par4 moglo nositi, da pridejo činvpreje iz okraja preko gorovja. Najbolj aktivni stavkarji so se morali ali vrniti na delo ali pa zapustiti okraj.
Slični komiteji so bili stvorjeni v° drugih krajih ob železniški progi in stavkarji v teh krajih sn tudi izginili, včasih šele potem, ko so bili bičani.
Po dveh dneh vellkanskga razburjenja so se duhovi nekoliko pomirili in komitej tisočih je izdal ugotovilo, v katerem se je glasilo:
— Cesar nLso mogle civilne in sodnijske obla-sti doseči v zadnjih j dveh letih, so dosegli -meščani v dveh dneh. Čestitamo samim sebi, da smo ra^vozljali ta položaj najmanjšo množino tragedije in neprijetnosti ter pozdravljamo i. veseljemi obisk zakonodajnega komiteja.
Komitej je porabil več kot en teden za. zaslišavanje prič. Nikogar ni obdolžil umora Gregorja, a ugotovil, da so se vršile nepo-stavnosti na obeh straneh.
Na dan, ko so našli truplo Gregorja, viseče na železniškem mostu, sta se Luther "Wise in "Red"' Orr, stavkajoča železniška uslužbenca spoznala krivim požiga pred okrožnim sodnikom Shinijom v Harrisonu. Obsojena sta bila na sedem do deset let ječe in oba so takoj odvedli z avtomobilom. da nastopita svojo kazen.
Ta dva moža sta pozneje nastopila pred zakonodajnim komitejem ter izjavila, da sta priznala svojo krivdo v namenu, da rešita svoje jrolo življenje. Rekla sta. da sta napro>ila za obravnavo in ko so oba privedli i pred sodnika Shinna. jim je slednji rekel, da bi ne bilo življenje obeh varno, če bi ust rajala pri zahtevi, da se vrši obravnava v odprtem sodišču.
Ker sta vedela, kakšna usoda je zadela Gregorja, sta priznala svojo "krivdo'* da prideta takoj iz Ilarrisona. Predno sta prizna- ' la. sta zatrdila sodniku svojo nedolžnost. Sodnik pa je pozneje re- , kel. da nista tega storila.
Ponovni napori unijskih že- . lezničarskih uradnikov da izpo- i plujejo oproščen je "Wise-a in Orra so stali brezuspešni, dokler ni postalo oproščenje obeli del pr> gojev za uravnavo stavke.
Konec stavke same je bil pro glasen v sodišču sodnika Shinny • samega. Navzoč je bil Frank Mil-holland. zu.-topiiik organizacije, ki je prišel v malo mesteČe Ozar-ka iz Clevelanda s polnomočjo unije, da izposluje uravnavo.
Sklenjen je bil dogovor, na temelju katerega je sodišče razveljavilo osemnajst kriminalnih obtožb dvignjenih proti stavkarjem. Obenem je sodišče priporočilo governerju, naj pomilo^ti Wise-a in Orra. V povračilo za to so.\unije preklicale stavko ter ilzjavife. da so pripravljene plačati svoto $20.000 za zapadla jamstva v kriminalnih slučajih.
Naslednjega dne je poslal go-verner "Wise-a in Orra na "dopust* * iz jetnišnice z izjavo da bosta koncem leta popolnoma po-mjloščena.
Železnica si je pridržala pravico obdržati svoje -sedanje o-sobje ter nadaljevati s svojo V®-
Izplača se hraniti labelne
MI smo največji izdelovalci mlečnih produktov na svetu. V kanah našega kondenzira-nega mleka sta le najboljše mleko in sladkor. Izdelujemo nekatere take vrste kot jih vidite tukaj naslikane, ki imajo vsled svojih labelnov denarno vrednost za darila, in katere bi morala imeti dobra 411 varčna slovenska gospodinja vedno v svoji shrambi.
Vedoč, da je še vedno dosti slovenskih gospodinj, ki ne vedo, da dajemo darila s temi vrstami, stavljamo tukaj posebno ponudbo. To pa vsledtega, da se bo vsaka gospodinja seznanila ž niimi in z darili, ki iih daiemo z vsako kano.
POSEBNA PONUDBA
Če izpolnete kupon v tem oglasu ter ga, nesete v najbližjo premijsko trgovino kot so navedene spedaj, ali ga pa nam pošljete, boste dobili Ilustriran Seznam Daril in posebno Premijsko Karto, ki šteje 10 brezplačnih labelnov. Od odjemalca bo vzeta samo ena taka Premijska Karta s 40 ali več labelni.
Vsaka naša premij ska trgovina bo vzela to karto za-eno z nekaterimi ali z vsemi vašimi labelni s teh kan. Če ni vašem mestu trgovine, kjer bi zamenjali labelne in Posebno Premijsko Karto, pošljite nam zaeno s številko darila, ki je v Ilustriranem Seznama Daril, in mi vam bomo poslali brezplačno.
NEW VWHK ti I T f IN. T.
44 Hudson Street near Duane Street :
434 West 42nd Street near Ninth Ave
1427 Third Avenue near 80th Street
61 East 125th Street near Madison Avenue
578 Courtlandt Avenue near 150th Street Bronx
fcSKUUr\l_Y rN, IN. T.
570 Atlantic Avenue near 4th Avenue
2 Sumner Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY, N. Y.
44 Jackson Avenue near 4th Street
NEWARK. N. J. 23 Warren Street near Washington Street
rrjja/.no vas vabimo, da obiščete katerokoli naših trgovin, če imate labelne ali ne, da si ogledate veliko in privlačno i/biro koristnih in olepševalnih daril, katera lahko dobite povsem zastonj e vašimi labelni.
JERSEY CITY, N. J.
350 Grove Street near Newark Ayenue 584 Summit Avenue near Newark Avenue
ELIZABETH, N. J. 1115 Elizabeth Avenue near Broad Street
PATERSON, N. J. 325 Main Street near Oliver Street
PASSAIC. N. J.
87 State Street
near Washington Place
BAYONNE. N. J. 325 Broadway near 1Eth Street
PERTH AMBOY, N. J. 239 McClellan Street near Smith Street
PHILADELPHIA. PA. 32 West Girard Avenue near Front Street
y----
IIOKDEN s PREM I I'M CO, Inc. 44 Hudson Street	New York City
JANUAR 22. 1924 Ta kupon mora biti izmenjan za Posebno Premijsko Karto tekom 15 dni izza zgoraj navedenega datuma.
IME ...............................................
j NASLOV ............................. 1 Slovenian
litiko "open shopa". Par unijski mož pa .j'* še v«-dno zaposlenih j»ri železnici in pričakovati je. do bad o polagoma dobili tlelo rudi nadaljni stavkarji. ki so sr. aktivno vdeležili naporov da se prepreči obratovanje železnice.
Železnica, ki je dobila od vlade Združenih držav večje posojilo. obratuje sedaj zopet rt-dnu. prevaža tovore ter oskrbi j a potniški promet po dolgem prekinje-nju. ki je napotilo prebivalce goratega okraja, "da so prijeli za orožje ter vzeli zadevo v svoje lastne roke"\
Noben poslanec ali senator brez 3 otrok.
Francoski senator Massabnan je predlagal v senatu zakon, da bi smeli v bodoče opravljati javne funkcije le občani, ki imajo vsaj tri lastne ali adoptirane o-troke- Po tem zakonu bi gospodje Poincare, Briand, Viviani. Bar-tliou ne mogli biti več samo senatorji. ampak niti Člani občinske-ga sveta v zadnji francoski vasi. Pri čitanju tesga predloga je zaklical senator Labrouse:
"Malo presenečeni smo. Prosim da se izrazimo o tem predlogu, ko bomo imeli čas, imeti vsaj tri otroke". Neki drugi senator je zopet vzkliknil, da bi morali katoliški duhovniki odložiti vst> javne fukcije.
Razne vesti.
Bolj še viška moda.
Navadno se misli. da bol j še viki n»* poznajo mode m da jo zatirajo, ker spada moda med "bur-žujske"" potrebščine, katerim odrekajo proletarei pravico do eksistence. Vendar temu ni tako. Moda se v boljševiški Rusiji razvija prav tako uspešno kakor v Parizu fti drugod. Da. pripoveduje se celo, da je boljševiška moda prav posebna novodobna iznajdba. V Rusiji namreč ni blaga za izdelovanje oblek in kosuiniov-kakor v drugih evropski državah. Ruske krojačice so v veliki zadregi, kaj in kako naj krojijo. ko nimajo ptrebnega materi-jala. In premetene tiče so prišle na zelo originalno idejo; na idejo obleke iz vrečevine in iz o-stankov starih krp. V Moskvi in po drugih mestih vidiš pogostoma toalete iz vrečevine. ki nosijo pisane prišitke iz starega sukna. Pravijo, da te obleke izgledajo prav okusno in da napravljajo vtis prave elegance. V Moskvi so celo krojaški ateljeji, ki se bavl-io samo z izdelovanjem takih o-blek in ki veljajo danes za vzor elegance in okusa. Vojna pač navadi ljudi na vse.
Luč in voda.
Na podlagi v Sredozemskem morju izvedenih fotograf ičnih poskusov so dognali, da prodre
solnčna svetloba v morj»* v ;rlo-bočmo 200 m. Celo v glob«»čini 485 m -o pri jtosebno čisti vo li dokazali sledove svetlobe. V severnejših vodah je soinena svetloba že pri -*>0 ni tako oslabljena. da jo z ozirom na njeno oslabelost lahko primerjamo le z lunino svetlobo, nasprotno pa v In-dtpskem oceanu in Karibijskera morju v isti globočini vidno razločujemo korale in druere. V s^ vernih morjih solnna svetloba v globini 100 m odseva le kot zelo slab blesk, v globini 200 m pa vlada popolna večna tema.
Kako star je osel?
Prometheus nam pripoveduje, da so osla veliko preje domačili kot pa konja, ki vsekakor ni bil do 2000 let pr. K. poznan kot domača žival. Na neki staroegip-čanski škriljasti plošči, ki je baje nastala 3000 let pr. Kr.. je pole« sroveda in ovce upodobljen tudi osel, ki so ga potemtakem uporabljali celih tisoč let preti konjem kot ^domačo žival. Iz po dobe se razločno vidi. da je udomačen egipčanski osel. ki je gotovo iz Egipta priael v zapadno Azijo, le malo izpremenjen potomec divjega nubijskega osla, nasprotno pa dobimo divjega osla od afriške Somalske obale le redko zastopanega v vasi našega domačega osla.
Sram.
Pri mnogih živalih o^obiti pri ^ sesalcih in pticah srečamo slič-. n«- tendence in moralne osobine' kot pri ljudeh. Imamo nemirne j in mirne živali, krute in blage. , neiskrene in iskrene. V času lju-
i
; bavne strasti se seveda vse te ten- . dence pojavljajo v najvišji meri in tudi pri živalih človek lahko j opaža čut sramu in koketerije.1 i Cut sramu, ki je osobito lasten ljudem, se kaže tudi pri živalih na različne načine. (Alt .sramu je si-jcer pri ljudeh najbolj razvit, so pa žalibog na svetu tudi ljudje, ki imajo tako trdo kožo. /la se lie sramujejo nobenega svojega ei-* na- Nekatere živali pa v čutu sra-| mu celo človeka prekašajo. To j j so zlasti živali, ki so izredno mir-' ne in blage. Tudi pri Ijubavni strasti kažejo živali mnogo »ličnosti z ljudmi. Nekoč so ojlazo-i vali navadnega vrabca, ki je več dni krožil okoli nekega krova.' kjer je stala na gnezdu njegova' družiea. Biia je od njega precej oddaljena, a izgledalo je. da jo njegovo frfotanje zelo vradošea.' C'Lm pa je vrabec postal malo "korajžnejši**. je vrabulja takoj1 odletela na drug-o drevo. Nesreč-i ni vrabec je radi okrutnosti svoje družice izgubil srčni mir in frfral zdaj sem, zdaj tja. Po preteku nekaj dni pa je ležal mrtev na krovu ... Iz tega vidimo, dr poznajo tudi živali samomore radi nesrečne ljubezni.
Lepotičenje Orijentalk.
Orijentalka ima več časa za egovanje svoje lepote kot njena ?stra Evropejka. Med tem ko se ►ri nas rezultati negovanja VŽ-ijo na zunaj skoro v vsaki ele-antni družbi, tega pri Orijental-ali ne najdemo, ker gredo tam enske jako redko na ulico in: akrat so vedno zastrte s pajčola-lom in ne obiskujejo družb, v aterih so moški. Samo v hare-iu se srečajo s svojimi prijateljicami. in se pokažejo tujemu vetu — seveda samo ženskemu, — le v javnih kopališčih. Pri bo-ratih Orijentalkah pa niti tega li, ker imajo v hišah svoje lastne topel j i- V prvi vrsti uživa torej epoti pri Orijentalki samo njen nož. Kdor pride prvo" v Orijent, »• vzradoščron nad lopnto oči, ki ib vuU le pri L»evaiitinkah in kr-ičanskih Orijentalkah. ki smejo la ulico. Kakšen pravljičen, vla-:en blesk je v njihovih očeh! Tola to navdušenje se takoj poleže, jakorhitro se entuziast poduči, la napravi ta učinek antimonov irašek. ki sj ga Orijentalke s pal-•ieo iLsipljejo p<rd trepalnice »česno duplino. Ta prah napravi iko lepo. bleščeče z vlažnim sijajem. AntLmonov prašek je v 3rijeiitu doma na vsaki toaletni mizico. Poleg nje.ga leži znano :>arvilo liena (Lansonia inermis),
se pridobiva iz rastline, ki raste r Mali Aziji. Egiptu in Arabiji. S'eliko Orijentalk si pobarva dlani in členke na rokah in nogah, živordeče. V ta namen napravi testo iz h ene. raztopine galuna m eitrone in ga polaga po več dni na ude. Barvilo se vpije a* kožo in obdrži dolgo svojo barvo kakor pri tetoviranju.
V Perziji je navada, da barvajo blondinke svoje lase s kričečimi, rdečimi barvami. Tudi nohte vidimo pogostokrat v Orijent u pobarvane s tem barvilom. Še bolj pogsto kot Evropejke pa uporabljajo Orijentalke šminko. V Orijent u sreča vamo starejše ženske obraze, ki se niti smehljati ne morejo, tako so jim zadelane gube, sploh celo razorano obličje, z emajlno šminko. Izgledajo kot rožnordeče mrtvaško glave. Kot izboma šminka za temno polt velja rjava umbra, za rožno pot rdeči bolus in za druge lepotične namene debelo zmleti indigovi listi- Srednjebabilon-ske Samarbeduinke si barvajo z modro barvo roke. noge in o-braz: druire pa tetovirajo svoje telo s progastimi črtami ali pa nosijo brazgotine. V Perziji se tetovirajo žene po bradi, vratu, prsih in trebuhu.
Vseh mazil in kozmetičnih posebnosti Orije.nta ni mogoče na-vestL Iz Perzije prihajajo rože in jih fkstrakti, rožna voda in olje. od Arabcev pa raznorvrstn« dišave. Elegantna in okusna Tur-kinja se poslužuje v prvi vrsti zelo drage esence širas-rože, pra-» vega rožnega olja kot parfuma Ln muškata za parfumiranje las ter ambre. Najpobožnejša in oh a meda nk a je s parfum«>m najzaprav-ljivejša. ker se ravna po izreku Mohameda, ki je nekoč dekel. da so mu od vseh stvari na svetil najljubše molitve, ženske in dišave. Kaj pa zobje? Z-obne krta-čice Orijent nep ozna. Zobe si snažijo Orijentalke s sokom korenin raznih južnih drevh. Pri Levant inkah je navada da neprenehoma žvečijo smolo-mastisks. da si ohranijo kot sneg bele zobe. Ker ljubijo Orijentalke sladka*-rije in jih uživajo skoro ves dan, si pokvarijo kaj hitro svoje zobe. Razmeroma še pri mladih ženah vidimo umetno zobovje, pri revnejših pa srečamo že brezzob-ne čeljusti. Nekaj, kar je Mohamed dovolil ženam, so šopi las na čelu, majhni lepotni obliži na licu. rdeča in bela šminka, antimo-nov prah. barvilo za obrvi in he-no. Kakor vidimo, dovoljuje lepi ženi resnični pravi prerok vse in če tega ne stori, ni pravi preroka za — žene.
NAROČAJTE BS VA fGUU5 KABODA', HAJVBOJI SLOVENSKI DHEVOTK ▼ SDBUtnmi BBiATJJL
GT.AS X.VRODA. 52. .TAX. 1934
Kako so se Kitajci naučili peči meso?
V davnih, davnih časih je ži-vel na Kitajskem star svinjski pastir Ho-Ti. ki je stanoval s svojim sinom v koči iz ločja- Godilo se mu je zelo slabo. Ve^ njegov ponos je bil svinjski hlev z devetimi mladimi pujski. Ka-uar - > klal: prašiča, je bilo veselje v koči. kajti svinjsko meso .sta IIo-Ti in njegov sin Bo-Uo strašno rada jedla. Toda v tistih časih še n:so znali mesa peči niti kuhati, marveč so tlačili sirovo meso pod deskami in ga potem jedli.
Nek<ira dne je šel Ho-Ti v gozd po želod za svoje prašiče. Bn-Bo je čuval domaČo kočo in se igral z ognjem. Iskra je odletela v st< no koče narejene iz suhega ločja, in kmalu je bila cela koča starega pastirja v plamenih. To bi š<* n«' bil;« taka nesreča, kajti često se je dogajalo, da so take koče zgorele. Največja nesreča pa je bila ta, da je poginilo v ognju vseh devet mladih puskoV. Žalostno je stal Bo-Bo pri goreči koči. Kar mu udari v nos prijeten vonj. Kaj to pomeni? jZačne brskati po pepelu in najde napol zgorelega prašička. Dotakne se ga. toda v prste ga speče* Da si jih ohladi, jih oblizne in vidi, da je prihajal prijetni vonj od zgorelega prašička. To večkrat ponovi in si slednjič odreže košček pečenega mesa in ga pokusi. Ah. kako slastno je bilo! Jedel jc in jedel, dokler se ni nasitil.
Tu se vrne domov oče. Ko vidi. da so prašički prišli ob življenje. začne pretepali sina. kar je mogel. Bo-Bo pp. pomoli očetu košček pečenega mow pod nos in mu reče, naj pokusL IIo-Ti pokusi in tudi njemu gre pečenka v s!a<t. Tako mu je dišala, da je prenehal tepsti svojega sina.
K<»čo si ie zopet kmalu postavi! novo. Tudi prašičev je zopet nakupil. Ampak čudno! Komaj so prašički dorasli je že IIo-Ti jeva koča zopet pogorela. To se jo zgodila vsako leto dvakrat. Sosedom ><• j«- to čudno zdelo in nekega dne< so zalotili IIo-Tija in njegovega sina ko sta grebla iz pepela sežgano prase in se mast il a z njegovih mesom- To je bilo nečuveno. Tožili so pastirja in ga tirali pred sodišče. 'Ho-Ti pa ni bil neumen. Vzel je k razpravi s seboj pečeno meso in ga je dal pred začetkom razprave sodniku pokusiti. Sodnik je jedel — in Ho-Ti je bil oproščen. Takoj drugi dan je pogorela koča sodnikova. Pokupil je vse prašiče kolikor jih je mogel dobiti. Slednjič je izdal sodnik svojemu prijatelju »skrivnost na kako izvrstno misel jc prišel Ho-Ti. Odsihdob je bilo na Kitajskem vedno več ognjev. Povsod je dišalo po okusnem mesu pečenih praset, vsem je šla slaščica v slast.
Tedaj je prišel modrijan Colli v deželo in se je čudil, odkod vsi ti silni ognji. Povedali so mu. Modrijan je vprašal svoje knjiga za svet in čez štiri dni je stopi! pred ljudstvo in mu povedal, da se da prašič peči tudi pri manjšem ognju, da ni treba zaradi te-ga požigati celih koč. Kitajcem se je posvetilo v glavi, poskusili so in posrečilo se jim je- Odsihdob znajo Kitajci pripravljati najboljšo pečenko.
Arhitektura v barvah.
Moderni arhitekti se neprestano trudijo, da bi iznašli novosti, ki bi frapirale ljudi. Tako je prišel v Magdeburgu na Nemškem arhitekt Bruno Taut na originalno idejo "arhitekture v barvah". Taut hoče povzdigniti nemško arhitekturo, ki je do danes 4<bre>. živih barv. navadna in enostavno". Hoče ji dati živahen značaj, zdravi in čisto barvo narave. Nemška arhitektura je po njegovih mislih izgubila kontakt s prirodo ter se inspirirala z enolično barvo sovih monotonih kasara. Taut je zgradil v Magdeburgu več palač v opisanem slogu. Mesto je na ta način dobilo nekaj živih, rdeče, plavo, zeleno in rmeno pobarvanih hiš, ki vplivajo kakor mavrica. Humoristi pa imenujejo Taut?yo iznajdbo "večerni cvet,
Tuberkuloza in pokticr.
Tuberkuloza je bolezen, ki se razvija in dozoreva počasi. Navadno se odeduje od prednikom, redkejši so slučaji, ko se je elo-vetk naleze sam. Vsaj v splošnem velja pravilo, da se jetika loti samo takih organizmov, ki so zanjo primerno disponirani.
Zelo važno je torej, da se ljudje tubckuloze čuvajo- Zaščitna sredstva pred jetlko so različna. Predvsem prihaja v poštev redno in zmerno življenje. Pomembno je zato tudi, kakšen poklic si izberejo ljudje, ki so podvrženi je-tiki.
Narodi na visoki stopnji civilizacije imajo cele biblioteke knjig, ki ljudem odsvetujejo | kvarne praktične poklice. So po j klici, ki naravnost stopnjujejo jetično infekcijo. Če gledamo n« j jetiko s stališča, da moramo ne j prenehoma menjavati temperaturo. sedeti v neprezračenih in pra? snih sobah ter v takih nezdravih prostorih čestokrat opravljati naporna dela z mišicami, bi bilo sploh težko, odločiti se za kakršenkoli poklic. Vendar lahko storimo mnogo za obrambo ljudi pred jetiko s tem. da že otroke vzgajamo tako. da se poznejšem življenju ne izpostavljajo naravnost zlim vplivom tuberkuloze. Vzemimo n. pr. poklic vrtnarstva. Mnogi mislijo, da ta poklic je-tičniin posebno dobro prija. Pri tem računajo samo % življenjem j vrtnarja pod milim nebom in na i svežem zraku, pozabljajo pa, da ima vrtnarstvo poleg dobrih tuli slabe strani. Vrtnarski poklic zahteva precejšnjo odornost organizma. Vrtnar mora vstajati zgodaj in mora delati zunaj n« rlede na vremenske izpremembe. Pogostoma mora delati sključen, kar prav gotovo slabo vpilva na Dljuča- Za jetične in ljudi s tu-icrkulozno dispozicijo torej vrv-aarstvo ni prikladen poklic. Prav ako ni dobro, da se sušičavi lju- ! Ije posvečajo mlinarstvu, kletarstvu in ščetarstvu Tudi ključavničarstvo. kovaštvo in rudarstvo so poklici, ki jih ne velja lriproročati jetičnim ljudem. Ne-toliko lažji je natakarski posel, to la tudi tu je za slabotne ljudi ne-lgndno, ker žive neprestano v sla-icm zraku, dimu in zaprtih prodorih. Poleg tega so natakarji jako povrženi skušnjavi alkoho- j izma. Tuberkulozen natakar je >rava nesreča za svojo okolico. ?ploh bi se morali jetičniki <fd-rračati od poklicev, ki imajo zve-:o z živili.
Tako je svetovati, kakšnih po-dicov naj se lotijo ljudje "s sla-)o razvitimi pjuči. To je tem bolj težavno, ker se mnogo ljudi že i* otroških letih odloči za ta ali I jni poklic, ne glede na telesno : konstitucijo, ki je mnogokrat šib-j1 ka. V obče velja pravilyo, da so j azkoprsni ljudje prikladni samo ■ za poklice, ki aie zahtevajo od □jih telesnih naporov. Pisarne su za tuberkulozne ljudi prav malo priporočljive, ker je treba tam lelati sklonjen za mibo. Izbiržfnjc! poklica je torej strogo individualna zadeva. Želeti je zato. da ljudje pri važni in mnogokrat ' usodni izbiri upoštevajo načelo j higijene in zdravstva, ki je ob-1 enem prvi pogoj za ugoden razvoj in napredek človečanske družbe.1
Faraonski telefon.
Franeoski listi poročajo, da je faraon Tut an kam en postal takoj moderen, kakor še noben njegovi prednik. Tutankauuiovo grobnico! ( biskuje nešteto ljudi. Vsak hoče videti mesto, kjer »3 stari Egipčani pokopali svojega veil k e ga poglavarja. Egiptska vlada je morala napeljati električno železnico od Lmxorja do Doline kraljev. Na^ grobnici Tutankamnovi stoji tede-fr-n v posebni celici, odkoder obiskovalci počivališča egipčanskega 3:ralja kličejo na vso strani sveta. Dolino kraljev obiskujejo ljudje \/. vseli dežel tako številno, da je Tiftaitkamnova grobnica postala nevaren konkurent mestoma Her-kulanum in Pompeji (v Italiji), ki danes niti od daleč ne budita zanimanja tako, kakor počivališče starih faraonov.
O O
o •
Naročilom j A prfloHtt denar, bodisi ▼ gotovini, Money Order aH poštna mmfa pb 1 ali 2 centa. 0» polljvt* gotovino, rakoma&dirajta ylinn
jMG LAS NAROD A"
(Slovenlc Publishing Company)
82 Cčrtlandi Št^ New York
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
Knjigarna "Glas Naroda'7
Molitve! niki:
Duša popolna.................................L—
Marija Varliinja:
v platno vezano ............ .70
v usnje vezano ............ L51
Rajski glasovi:	t
v platno vezano ............ .70
v usnje vezano	... 1.3«
v fino usnje vezano ........ 1.60
v usnje vezano ............. 1-30
S liri) i za dušo:
t platno vezano ........... .80
v usnje vezano ..............1.65
v fino usnje vezano ........ 1.80
Sveta Lra:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ................1.00
v usnje vezano ............ 1.60
v najfinejše usnje vezano .. 1.80
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezauo .30 Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ........1.10
Key of Heaven:
\ usnje vezano ......*......70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano .. 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of neaven:
v fino usnje vezano ........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ........ 1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano ........ 1.40
Poučne knjige:
Abecednik slovenski:
broširan . v................. .30
trdo vezan.................. .50
Mig'~>ko-s!o venski slova?
(Dr. Kern) ................ 5.00
infeljsiia služba ali nauk kako uaj se k sv. maši strele .... .10
»omoči živin ozdravnifc ..........1.25
Dva sestavljena plesa: Četvorka in
beseda spisano in narisano.......35
iovedoreja.....................75
-ugoslavija. Zemljepisu! pregled 1.25 : ubit na knjiga ali hitri računar
za trgovce z lesom.......... 1.00
Knjiga o lepem vedenju,	#
Trdo vc-zano ...................1.00
Kako se postane ameriški
državljan ...................15
Knjiga o dostojnem vedenja .. £0
Kako postanemo stari ...........40
Katekizem (veliki,) .............40
Mlekarstvo a Črticami sa živinorejo .................... .70
Sem., k t angleški tolmač ........ .60
Največji spisovnik ljubavnih pieso .80 SemičIna brej učitelja 1» del
2, dri *•••««««55
i'ravi'a za oliko ................ .65
'eretninar.
1.	letnik .................. 410
2.	letnik .................. .60
3.	letnll ....•••••.•••••••. .SO
"Yaklični računar ............ .75
Sočni slov.-angl. in angL-slov.
slovar ...................... .70
Sloveusko-angleška slovnica,
s slovarjem, trdo vezana...... LSI
Sveto pismo stare in nove zaveze,
vsebuje 1040 strani............ 3.90
Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 slovensko-italjanski in Italj. ilov.
slovar ....................... 1.00
Srbska začetnica za Slovence .... .40 lovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar ...................
Slovenska Narodna mladina .... 1.—
Spretna kuharica ................1.25
Spretna kuharica, trdo vezano L50
Slovenska kuharica ............ 7.00
['mni čebelar .................. L50
ošilna knjižica .............. .60
Veliki slovenski spisovnik raznih
raznih pisem, trdo vezano 1-54 Veliki vsevedež ................ 1.00
Zbirka domačih 7dravil kakor jih
rabi slov. narod ...........75
'Todbe sv. pisma .............. .31
Zgodovina Srbov. Hrvatov In Slovencev
1.	zvezek ....................88
2.	ZV6Z8k
Razne povesti in romani:
Amerika In Ameiikand, trd. vez.	tU
Andrej Hofer ................................JS9
beneška vedeževalka .....................35
Helgrajski Biser ........................«35
nrke in porednostl .....................48
leli rojaki, trdo vezano................L08
loy, roman, trdo vezano.............75
Božja pot na Šmarno Gora .....	JBS
Balkanska Turška vojsk*............M
Čarovnica starega grada................-25
Cvetke ..........................^
"iganova osveta ...................JS5
""as je zlata ........»•.•••••••	J58
Vrtina Bcrograjska ....................J8
I»oH z orožjem ............................JM
Dve sliki — Njiva, Starka —<
(MeSko) ...................J08
Dolga roka ....................................M
Devica Orleanska............................JS$
krcn in svet. Letnik 1908 ....	t.88
Duhovni Boj ........................58
Elizabeta	.88
- r«n Baron Trcnk ........................JS
Vra Diavolo .................. .50
Gozdovnk 12 zvezka) .......... L20
Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75
Gočevski katekizem .......... Jt5
(i ruda umira ...............................JHJ
Golem, roman ...................70
lledvika ...................... .35
Humoreske. Groteske in Satire .60
Iz dobe punta in bojev ........ -50
Iz zapeške globeli ..............1.50
Igralec, roman, spomini mladeniča .90 11 urcu:	:
zv. Cvet in sad. Hči uicKiue^k
. sodnika. Broširano ........ .7E.
Trdo vezano .............. 1.00
zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
resarja itd. Ltroširano.......75
Trdo vezano .............. l.0<
zv. Dr. Zober, roujan. Tugom--t*rT taegcdija v 5. dejanjih.
Trdij vezan«............... i.ifc
Kraljevič ia berač ............
\ratj'ca Mučeoica, trdo vc-zanu &
litrmeu, tr«lo vezano............ .41
.judske povesti. — Od tiiit- d<» bl-
5e. — Sin ...................m
I jiidsl^ knjižnica:
2.	ev. Darovana. Zjodovlnski povest ........................
3.	zv. Jertiač Zmagovač. — Med Plazovi.................... ,5f
4.	zv. Malo življenje ........ .o;
3. zv.. Zadnja kmečka vojska .71 7. zv. Prihujač ...............fif
5.	7jy. Pasjeglavci .............7,'
3. zv. Kako sem se jaz likal. ,
(Rrcncelji ....................^f;
10.	zv. Kako sem se Jaz likal.
(Brencelj} ....................Gf-
11.	zv. Kak« »na ne jai !ik»L (Brenrclji ....................60
2. zv. Iz dnevnika malega po-
rednežal trdo vezano .......... .60
14. zv. Ljubljanske Hllke. —
'BreiH'elj) ....................GC
5.	zv. Juan MV.ei-Ia. p..ve«t !m šimnskoira zivljcnia ...........Gf:
6.	zv. No v Ameriko. Po' rescl-r-nih dofrodkili .................G0
sia!i ljudje.	P i>oTesti.
BroSlmno .................. .75
Trdo ve.Tano ............... 1.2*
Vilmo življenja <Tvan Cankar) iif
Urtvi Goslač ................. 81
Materina irt«v.................
Iwio^mo .............. .
VlaH KlateŠ .................. [70
Mesija .....................1
Mirko Pa5tenjakovii ...........St
M»tv* srca. Povesti. (I. TsrfaFr 1JW
Marjetica .......................70
S'a^a Tas. 1. df»! vsohuje 14 po-poveatL (Nova fan) —
Vezano ...................... 1
Broširano ....................
^»Sa V .t s. 2.*del vsebuje 9 povesti
...................'...	l.St
Broširano ........................................l.Of
STa Indijskih otoldh ....................M
Vascljenct .....................................jf.
S"a Preriji ..................
Slhillst .......................
Va krvavih Poljanah. Trjdjenje in s-trahote bojuih politnlov bivšega slorenskea polka .......... L5i
<acodna Biblioteka: Amerl;® in povsod dobro, dtw
najboljše ..................... .ft
Bera« .........................40
Boj s prirodo .................4C
Božja kazen...................4£
risbica..........................1.2P
Beat in dnevnik ............... .70
Črtica iz življenja na kmetih -40 Grška MytoSogija. 2 knjigi .. 1.8T
ieneral Laudan .................7f
Kranjska čebelica. Poezije ... -40
Nekaj iz ruske zgodovine.....10
Sesrečnica ......................7('
Bimska M v to logi j a ...........70
Spisi *ndrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd .40
V Gorakem zakotju ...........4f
Za kruhom....................4f
Zaroka ob pol noči.............40
Z ognjem in mečem.......... 3.5C
Narodna knjižnica:
Bilke ...................... JM
B»lo noči, — mali jmmk Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Lahitija pri kraljici gosji nožid .60
Malenkosti .................. JC
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40
PaberkI in Boža ........... JM
biski. (Cankar)	m	1.20
»bLskL (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 •b 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Jtf 'evestiee, Haoindranatk Tagora,
vrhnje 5 DOVPSH .........n
Petelinov Janez (AleSovec) — Trdo ?eun« ................ .75
BrnSlraoo .................. .88
'ariski zlatar .................. ,33
oaljednl Mehikanec .......... J|
ovesti Makshna Gorkega.....78
rod svobodnim solncem. 2 knjigi 230
rravljice H. Majar .......... J3*
Po\ esti slovenskemu ljudstva v
nook in zabavo ............. J3$
•»iraW .......................je
^raprečanove zgodbe............ .2."
"Vedriani Predem in drugI svet-
v gramofonu ............ .25
Patri*, povesti la irske Junaške
dobe ...................... J»
Peter Zgaga .................. JSC
Pet tednov v zrakoplovu, trd. ve«. 150
Ptice selivke. (Rablndranath Tagore>
—
Pred nevihto ......................................i5
razkrinkani HahsbnrianL — Moja
preteklost ........-----.....	JS9
Revolucija na Potrngalskea..........ifl
RInaldb RinaKinl ........................50
Robinson ........................70
Mo\aoska knjižnica. Zbrani spl-
spisl, vsebuje 10 (»oveatl ____ .63
Slovenski šaljivec .........;.... 30
Suneški invalid................ 50
Skozi širno Indijo .............. i0
Spake, satire in humoreske .... .50
Sanjska knjiga .............. M
Sanjska knjiga, velika ........ 1.00
Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.0® Strelec ....................... JO
Strahote vojne ................ j>0
Sv. Genovefa ................... 40
Sosedov sin, (Jurčič) ...........30
Stezosledec ......................30
Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. .30
veta noč .................... .25
povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grakar; List
Papirja ...................... JSl-
Stric tomova koča .............. J»0
Sveta Notburga ____.............3j
Slovenski pisatelji:
i. zv. Jos. Jurčič zbrani rpisL
Vsebuje 7 povesti .......... iJ8«
zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi. Cvetje j jeseni. Visožka kronika 2.0; ;»piImanove pripovedke:
I.	xv. r>iaron, krčanski deček iz
Libanona .................. JBi
zv. Marijina otroka, povest iz .... kavkaškib gora ............ Ji
4.	zv. Praški jmlek ............ .25
5.	zv. Tri Indijanske povesti ......3D
— Kraljičin nečak. Zgodovinska po»c»v iz Japonskega .... Jt'
10. zv. Zveti sin. Tovest iz zvlade ' Akbsrja Velikega............ JRf-
II.	z v. Rdeča In bela vrtnica, povest ....................... ji
V2. zv. Korejska brata. Črtica iz misjunov v Koreji .............31
13.	zv. Boj i:» zmaga, riovest .... 3'.
14.	zv. Prisega ITuronsfcega glavarja. Povest I« zgodovine kanadske .................... JO
5 zv. Angel j 3ulnjev. Brazlljska po* eat ...................... JK
6.	zv. Siaickopt. Povest ...... JC
17. zv. Prvič med Indijanci ali
vožnja v Nikaraguo ........ J«
'S- Treganjanje Indijskih mi«-
jonarjer .....................Sf
9. zv. Mlada mornarja. Povest JO
šaljivi Slorenee ...............60 1
Svitanje, roman, trdo vezano____1.00
Turki pred Dunajem.............60
Trenutki oddiha ...............40
Umor v Sarajevo................10
išnjeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. U65
Vera, roman .................. .35
Trdo vezano.................. .55
Veliki vsevedež..................L06
Vrtnar. Rabit«! rana t Tagore, trdo
vezano .........................60
Zadni dnevi nesrečnega kralj* -80 Zaklad na kozjem estrovn .... .30
Zadna pravda ................ JiO
Zmaj Iz Bosne...................80
Zlatarjevo Ziato .............. 1.00
Za miijoni, trdo vezano...........65
Zbirka slovenskih p»v*stl:
f. zv. Vojnmnir aH poganstvo .. .35
0.	zv. Hmlo brezdno .............35
zv. Vesele povesti............3-»
t. z v. Povesti in slike...........35
5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ .35
Zabavna knjižnica:
22 zv. Pegan in Lambergar.......7"
23. zv. Čm3 smrt.................75
4 zv. Zločinci .................7."
"t. zv. Mož z razregano dn5o .... 1.15
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
iob n mladi z«b, pesmice ....	JO
Dedek Jo pravil, pravljico ....	.40
Mladim srcem	J65
Narodne pripovedke, 3. zvezek..	.40
Narodne pripovedke, 4. cvesek..	JM 'ravljiee in pripovedke aa mladino:
L zvezek......................................JO
2. zvezek
Slavček, zbirka solSklh pesmi J5 vončekL Zbirka pesmi za mladino:
trdo nuno ................ 1.88
Volk spokornik in druge povesti za
mladino .................... 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1.	zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ...................... J6
2.	zv., trdo vezano. Prii>ovetlkb ln pesmi ...................... J8
3.	zv., trdo vezano. Vsebuje 12 po-vesti ...................... J8
4.	z v.. trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... Jf
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv.. trdo vezano. Vsebuje 10 po-
'metnižke knjige m slikami: Mlada greda; pravljica s Bilkami J6 Pepelka; pravljica a slikami L00 Rdeča kapica; pravljica a slika-
flii oo«ooooa«oooaooo»ooooooo 1«06
Snegnljiicm; pravljica a sHtannl LM TrnolJčicA, pravljica ■ tU 'njige za slikani*: Mladi sUkar ,•■■■,,,,,,,»,< .78 8Bk| la pravljic ............ .78
na s barvami in mwaAloai: BflwH wHsft
Otroški vrtec LM Za kratek Cm 1J8 ■ Zaklad za »trski ............ L20
Razglednice:
Zabavne. Razliene, duc-at ........
«tw 1'urške. Različne, ducat .. J5 Velikonočne, božične in novoletni
ducat ...................... Jt3
Iz raznih slovenskih lirajev, ducat .40
Posamezne po".............. .65
Narodna noša, ducat...........40
posamezne po.............05
Planinski pozdravi, ducat.......40
posamezne po..................05
Panorama mesta New York.....15
Prerokovalne karte	1.00
igre:
dolina Solz. 3 enodejanke: Dr*
svetova, dediščina, trpini .... L60 dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO •aedramus. Komedija v 4 dejanjih ........................ JS5
Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ JK:
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ...................6»
Zbirka Iju&klh iger.
snopič. Kmet Herod, Vedfž* talka, Župan, Sardamski, Jes«
nad petelinom ln kes ........ J"
snopi J. Mlin pod cedijo. Sv.
Neža, Sanje ................
in 8. snopič. Sinovo maščevanje. Za iouviSče, Oočinsk tepček. Dre materi, Neža s Bleda, Najdena bči .................."
snopič Na Betlehcmskem poljane h. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašiea kave ____ JI
i. snopi »I Večna mladost in lepota, RepoJtev, Preperljiva soseda Ji -- snopič. Izgubljen sin, V ječi,
pastlrlcl in kralji, Ljudmila, _
Plensarica ...................
S. snopič. Vesfalka, Scut -Marije Device, Marijin otrok.......tf
4.	ecopič. Junask* deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoačsv .. ,Sf
5.	snoiit-1. Turki pred Dunajem, r&bjola in Neža ........ Se
7. snoj.ič, Dimež, strah kranjske dežefe; Oh ta Polona, Pilsiljea
stan je zaničevan.............gt
S. lo 33. r-ner.rc. Pijavka, Skrtir-s zaklad, Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla B^-žja; Jnnaške Dlejke ......................
0	snor-č. Sv. Just; I.Jnbfzen Ma ••Ijineg? ctroka ..............
Pesmi in poezije:
Codec; poleg narodnih pravljle o Vrbskem jezeru. (A. Fun tek)
Trdo vezano ...................
Moje obzorje. Ilng. Gangel. Poezije Trdo vera no ................ 125
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih po s mi ......................
balade in romance. (A. ASkerc)
Trdo vezano ................ j^r
Broširano .....................
Vsmi. (.Simon Jenko) ........ [45
Pesmi Ivan Zormana. Ori^dtialne slovensko pesmi In prevodi znanih slovenskih pesmi v
ao-leSčinl.................... 1.85
'oezije. (Simon Gregorčič) — trdo veza do ..................
lolica. Pesmi za mladost.....6«
1	o venska Narodna lirika. Poeslje J« fšto ugank. (Oton Zupančiči. —
Poezija .....................jtf
Pesmi z notami:
.Vmeriška slovenska lira — Koncertne pcarni za moške in mešane zbore......................1.50
Gorski odsevi. (Lah a mar.) Zbirka moških zborcv in čvetero
spevov. 1. zvezek ................
2. zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančič) _____ I2®
Narodne pesmi. (Marolt) .......
Naši himni; Lepa naša domovina*
Bože pravde. (Marolt) ........'.15
Narodne pesmi Žirovnik
1.	zv............................*0
-- ^......................!!! .20
3- zv.........................1^0
Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt .................jg
Pesmarica Glazbene Matice, za štiri ra >ške glasove. Vsebuje 10ft najboljših pesmi z notami .... 3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi aa so-ran, alt ln bas
L zvezek ...............................49
zvezek .....................4B
HaninUe. (Ijiharnar.) Pesmi za spran. alt. tenor ln bas:
L zvezek......................40
Z. zvezek......................AA
Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. .80 Orlovske himne. (Vodopivee) ... L20 Lira, srerinoSolska pesmarica:
L zvezek .............................L20
2.	zvezek.................... L28
Priložnostne pesmi za Izven cerkvene In drugačne slavnostf — ......
(13 mešanih ln 3 moSkl zbori) 1.18
Nočne pesmi. (Adamič)	1J55
Supieti. (Grum) —
1.	Kranjske Sege ln navade____ .£5
~ Uijeni Mihec: Slabi časi .. . .35
J. Nezadovoljne^; To zares nžit-........................
Slivenski akordL lA-iamičt _,
Zbirke ~J mt-.šaruh in moških zboru-. :
L zvezek ..................... .73
2.	zvezek........................
Mešani in moški zborL (Aljai) —
i zvezek ; 1-oui >viiii; Nevesti; N© ivenl ml; :su)ta zvtrvla; Ujetega
ptiča ti-iba ; .Sw'-i..............4«
2- zvezek: Tri zibelki; Cerkvica;
tL»žlm; < »j planine; OJ z Bogom d planinski svet; Solskodomskl
mladini; Na bre^a.............49
i. zvezek: i'salm 11S; TI veaeJo
imJ: Na dan; Divna m-č....... .48
i t-^z^k • njote^a ptička tožba: Zatipl dn^a : nam pripelji žar: Pri jx>grebn...............4t
3.	zvezek : Job ; V mrakn ; Dneva r,.i:c prpelii žar: 7. vencem tism
ovrr.^.m :-lavo- Trig'.av.........40
o. 2 veze k : Opomin k wselju; Bvo-
;r. n-J1: Stražniki; Ilrallto Go«po-
da; Občutki; Geslc.............48
T. zvezek: Sluveček ; Zaostali ptič: Domorodna iskrica: Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodn; Geslo .48 5. zvezek: Ti osrečiti jo hotl (m«-*nn sh.i : T: nsr»>:xt !Jr> hotl (mo-C'-.i zb.: Prijatelj In «w»nca (moSfel zb.) : PrijSteiJ ln senca 'orSan A. 1 ; 55toi. s/tlnčlre stoj ; Kmetski
t;?i ..........................4«
i-ve^-ek : Sr'™in.r-i -e : Večerni zvon ^frotl : fVc vp^nl: Rlpvensks zem-TIH :	d-in : Vp^^rnl	;
1.: 7' -z Ive,- T T.: O^o več-r.l: Trne Polnee...............78
Cerkvene pesmi:
)tj?cači gl.%«L Cerkvene iv>smi ra
tue^anl zi«or.................. L?8
J slovarskih fe«m! za razne prt-like tekom cerkvecrga let«. —
<Foerst*>r- ..................
Tantnm Krgo. (Foerster) .....88
!* Tanhm Er-o. (Premeri) .....
"dlssa in Honorem Ca^cilla* —
(Foersfcer* ...................08
Ta>ne pesmi ra mešan rbor. —*
(r>attner) .................. -88
^iovenska sv. maša. zh me^an zfcor ^ spremljavo orrel. (Labarnar) JO
Not« za tamhurice:
SIoven9Ue uarodne pesm;. za tambu-raški zbor i:i {>elje. lEajlki .. LJ0
žel 11» planince Pod puri slov. nar. pesnil. (IJaJuk) .... 1.60 \a Gcrcr^kem Je fletna. (Pajuk) 1.48
Note za gosli:
Sarodni zaklad. Zbirka državnih hl-u:en bi slevenskih narijdnih pesmi .'8
a
Nofce za klavir:^
Ljuba\no blebetanje. Poika mi-
zurka. (Jaki; .................Jf8
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki)	.78
Nažim rojakom. Koračnica. (Jaki)	JJ0 i'o.drav z Bleda. Koračnica, h
(Jaki) .........................................88
Pozdrav iz Dolenjske. KoraCnlca.
(Jaki) ..............................................J|
Cripozoanjc. Polka mazurka. —.
IJakl) ........................................j88
Primorski odmevi. Fantazija.
<Brezn!k > ....................................M
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ........................JU
Steno veselje. Petka ........................J58
Zmiraj zvesta. Polka ....................M
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih
pesmi za klavir In gosli...... 2.30
Bratje! Slovenci smo. Koračnica.
(Premrl) .....................JU
Orel. Koračnica (Jaki) ..................Jti
Vojaška koračnica..............................JS8
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter)	JM
Mabel. Intermezzo. (Aletter) ....	J8
D>jaške. Intenneero. (Aletter) ...	JS8
Aditha. Intermezzo. (Aletter < ...	JBO
Buri pridejo. Koračnica. (Skorpln)	JU
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki.....................88
Združenih držav, srednji ................JE8
Združenih držav. Mali .................18
Nova Evropa ................................-88
Zemljevidi;
Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky h
Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana. Mississippi, Washing- # ton. Wyoming, — vsaki po---- JSS
zemljevidi:
Illinois, PMinsytvanla, TWiiinaa taw Mlehigaa. TTiaemisia, Weal
Virginia, Ohio, New York — vsaki po............................48
Velika stenska masa Krna« .. 8.88
f
OLA S KATJADA. 22. JAN. 1924
Zagonetno, toda resnično.

1 PEEDPUST — DOBA MA&KAR.
Samomor V Suicide flail.
(Konec-)
Sestanek petom brezžičnega tele-fena.
P. t 1 krat kim r > napravili v Lend, nu zanimiv :>o :kus. lri je iin«l namen iIokaza*i. v k; lik« la raz" ! "ti n* /r.Mj vrst brezž:e-nejrn leivfona. Xe!;; pr tV >r z lon-iloir 'U* univerze je imel pot'® brezžičnima telet*-..'na predavanje ter je na koncu svojega guvora o»!zv;d "Inšatelie na sestanek za pri listin ji dan. Za mesto sestanka i j<- ?yvra 1 prostor pred westmhi-ster.sko cerkvijo. Profes or jc ra-
DR. LORENZ
642 Pasu Atsm PXTTSBinRGH, PA. |
»DIHJ IL9VENSK8 i-JVan IČ« Z»9IAVK>«	^" ^
irBCfJALi«T UeiKltt WkEZNi Maja strdka j« B4ravti*u> akutnih tu kronISiti* MMrl ^M JA m« tm zdravim r-sd S3 l*t ter biam »kuanj« v vm» bci**r>!* f	~
rt *** man •fovonako, cato ▼<• rr.urffm panoinom« mum«t> (it
befttsn, dt v«« oxdravlm In »r-«m mo4 lr- sdravja. £fc«t C3 M •Hoc?: poccbnc ckuinj? pri ezdr*v:j*nlu molkih boivcrti. x*t« •• m*r»%* - : o.tj a T*r.*mti na	moja ~<rt pa »u Ha tu	»kOtm-
■f. Na	z,, rwipt k prid it« C-Impraje.
j«. wdravtm zaatrupljr-0 kri, rn^utji In Uaa pa dimu, fcorwl *	Js,
•**<ir.j* !m, tsoiad.'na ¥ fcoa*alt.stararana;calr.b»!oat:*ivCft« u« bcisr.-.: v
'strah. ioiodcu. rmanica rfnatlxem. katar; crs) i tla, mad«**« tu ^ratiri« tfras V i*n*e*l«.-k:	ta	o4 c 4e*o!<S*. «• «.
rtralkik c« k«. «apol£»* <a L ^Mite.
!
ia
Pusta poznam vsaj 4T let. (loto vo je, da sem nosil pravkar svoje prve hlačiee in zaradi Pilata se mi je pripetila strašna, aepozabna nesreča.
Na Igu je bilo ves teden pred >ustnim torkom viharno veselo. Vriskanje prepevanje in harmo-iike si čul od povsod; maškare s sajastimi obrazi ali s popirnati-li. doma narejenimi ali tudi kup-jenimi krinkami so letale po va-i. lovile evileča dekleta in podile )tročaje. Krohot, hrup. žensko riščanje. jujuhanjc in vesele plesne melodije. Na pustno nedeljo so bile vse krčme naltlačene. antje in dekleta pa so plesala po aauku, od treh popoldne preko polnoči
Jaz sem užival protekcijo pri moskarah. Očetu in dedu se pač ni lotel nihče zameriti no, in triletni leček je gledal vse s tolikim občudovanjem, da so ga morali ime-i radi. Tako, sem tekal za njimi povsod, zlezel celo mi gostilnišk zapeček ter zrl na brezkončno se /rteči kolobar plesalcev in plesalk. Harmonika je bučala, go-;lec je pritrkoval s peto. pari so vrtinčili. topotali, vriskali, cvili-li. se objemali in stiskali. Vladala je silna vročina, zrak je bil gost prahu, dima in vonja po vinu. pečenki, krofih .in flancatih.-. meni na zapeekn pa je bilo vse neizrečno všeč. Se sam sem poskušal vriskati, se na ves gla-s smejal ter vzklikal: "Še še, še!"* Alo. Franeelj, plesat!" — Kmetiško dekle me je potegnilo >n me vlačilo s. seboj. A fant me je pograbil, zavihtel sebi okoli vratu ter je plesal in skakal z menoj solo po hiši. Imenitno se mi je zdelo. Vsemu vrtoglavemu so mi dali pokusit vina in v vsako roko nekaj krofov.
To je moj prvi spomin na ples. ki sem ga potem strastno ljubil vse življenje.
Na pustni torek popoldne pa je viharna radost prikipela do vrhunca. Pri Štrumbljevih se je zbiral Pustni sprevod- Čakal sem nanj par ur. Preden so fantje zbili ogrodje kamelino. njen žira-fin vrat z gobcem, ki se je odpiral in zapiral ter kazal rdeči jezik preden so kamelo sešili in na-gačili preden so sešili obleko Pusta ter ga natlačili v "mrvo" ''senom), je trajalo dojgo.
Končno pa je prijezdil Pust na kameli. Strašansko debel je bil ■n neroden! Vsak čas je padel s kamele in se zavalil po tleh. Ufa-škare — moške io ženske -i— pa so se krohotale dvigale ga. boža le in pretepale, ker je padal vedno znova. In sprevod se je ob har monikah med t vriskanjem. večanjem, nagajanjem vsaškemu človeku, preganjanjem vsake žensk« in pojanjem '*n lasanjem vsakega otroka vlačil od krčme do krč me. Krohot, hrup, žensko vrišča nje, fantovsko jujuhanje, joka nje pagalvcev vsepovsod . . -
Jaz «em tekal za Pustom in bi mi je silno všeč. Nekaj pa me; j< svarilo: "Pojdi domov — sičei bo nesreča!'' — Toda nisem ubo gal. Tikal sem dalje, se smejal
^i'ua-Jv'	..u ... _ . • djf'___'
hkratu ob bolesti stokal, a tolste-' ga Pusta, ki je bil kakor bi bil
požrl c jI bab n se n: ,em m -gel na gledati.
Nekaj pa me je svarilo: '*Poj di, beži domov — si<;er bo nesre-ča!" — znova, znova ta opomin . . . bolesti so naraščale — j toda magnetska moč Pustova je i bila nepremagljiva . . . Končno! sem začel vendarle teči domov. \ Na vse ^retege sem tekel in jokal in zdihoval. Zakaj imel sem prve | svoje halče, ki so se z gumbi za- \ oenjale zadaj! Zadaj ! — zato s: jih nisem mogel sam odpeti.
Srečno sem pridrvel domov, že sem stal pred vrati, že sem priti-' skal na kljuko, ali kljuka se moji nervozni ročici ni hotela ndati.
"Mama, odprite!" sem še zakričal — tedaj se je zgodilo.
Ko je pritekla mati, je bila ne-. >reča že polna.
"Jo j. jo j! Jaz nisem kriv — ampak kljuka!" sem jokal trepetajoč. Zaslužil sem si batine. Toda moja mati je videla moj obup. moj sram ■ . . in ni me pretepla. V hipu sem bil slečen do srolega . . . dekla Jera je prinesla škaf tople vode . . . vanj so me posadili, ozmerjali in umili . . .
In ker sem kazal takoj nato zopet podjetnost, da pojdem plesat, so me oblekli v — nekdanjo mojo ki klico.
Razžaljen sem, ostal doma . - .
Tako sramoto mi je pripravil prvi Pust! In še tega se sporni-jam. da sem ugibal kako bi šel i gledat v Zabrvo, kjer bodo "žagali babo". Strašansko debelo babo". Strašansko debelo babo! Z žago kar na dvoje!
A tega nisem videl nikoli, kari m; je š* dandanes žal.
Na pepelnični večer pa so se oglasili pod oknom naše deklo.; Jere jok stok in krohot, — tekel sem na cesto in videl fante ki via- j čijo na vrvi privezano široko de- j sko. Smeje me je ujela mama in vlekla v sobo. Jera pa je tiščala glavo med roke in je jokala.
"Ploh so ji vlačili!" sem slišal. in "J era je zatulila od jeze in sramote.
Meni pa se je zdelo do-bro, da tudi zdaj ona, ki me je včeraj zaradi moje nesreče zmerjala:
"Ti packa grda. — smrdljiva!"
In mislil sem si: danes meni — jutri tebi! Polomila sva ga pač oba.
Varno odpravljanje masti
HuJtaU. hujšati, hujflatl, la ga4o d*-bellh ljudi. Postati tenak la alok. ja klic mode in drulbe. Val debaluhi vi Je jo roke v zadregi In »tlaki. Oni ao proti ogabnim zdr&vUom. boje ae tetkeg* reSbataja, ao r roti neprijetni ln nezadovoljivi dlje ti. do-kl-;r ne aadenejo na. neškodljiv Marmola Predpis (Marmola Inscription) tar se nauCe potom rje«*, om. varno, stalno in Zabito hujšajo brez ispramemba naftna tlvUenja, toda neškodljivo, hitro ln tajno dobivajo Idealno postavo. naCao koša bo-Uit tek ln zdravje kot so sa kdaj pr«j Imeli, ln sedaj pridejo Marmola Predpiane Tablete (Mannola Prescription Tab-to ta) tx tate slavno neškodljive formul« kot Je Marmola Predpis (Marmola Prescription). Zadovoljiv« dobrotne nčt&ke tega. slavnega varnega, zmanjševaloa maš Cobe spoznate. So dasta vašemu lekarnarju en dolar sa en savn] sil &» poSjet* sto svoto Marmola Cbmpaay, CM Garfield Building. Detroit. Mich., a proSnJo. naj »*m pošljejo favoj Marmola Pr sapHnl> rab<et (itb^ l^mMis tWBfc*.
—Adv't.
f i
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jas likal. Spisal J akob Alešove«.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani. 51.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih štanov, ima 263 fltraui,	,J$
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu »lik* v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo •^nobo in tež*vami ter nam predoeuje ljudstvo resnično teko, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.H
Juan Miseria. Spisal P. K Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega preveden* pove«! Vsebuje 170 strani,	J9
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Ale&ovec.
Povsšt Slovencem v pouk. Po reanienih degod-•esUvljen. Vsebuj« 239 strani.	.09
Darovana. Spisal Alojzij Dostai.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apo-stoio* V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr Macstvom in poganstvom pri starih Slovanih Vsebuje 149 strani.	6M
Malo življenje. Spisal D. Ft. Detela.
Kmečka pove3t. ki posega do dns v življenje šlo venskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani.	f»
JernaČ Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewica. Dve značilni povesti k ljudskega življenja in trpljenja Vsebuje 123 strani,	M
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili toper prevzetne graščake in juna-Iko umirali mučeniške smrti
Vsebuje 878 strani.	V9
POŠTNINA PnOSTA
"GLAS NARODA"
82 Cprtlandt St„ New York

Nuga-Tone
^ • - - - i
Uspeh! v dvajsetih dneh ali se vas pa vrne denar. 6
Gospodje':—Prosim, dobit« prflouso. steklenic NocvTon«.
.=a har mi pošljite.
Ime,.
Onto in štv. iii R. T. U...............
•••••••••sseeaaeee •••■«••«•■...
Driava '.„,
. . . Detektivski urad je kmalu vedel da se mudi Chicago May v New Yorku. Nikdo pa je ni za- i sledoval. Hoteli so ji dati priliko, da se sama ujame v past.
Mesto tega pa je izginila s površja.	<
Vse kaže da je videla Chicago May nekega dne, nekoliko potem. ko je prišla v New York, na 23. cesti nekega krepkega moža. starega nekako pet in trideset let. ki je nosil v svoji kravati dragoceno demaivtno iglo. Sklenila je polastiti se tega demanta.
Še vedno je bila čedna ženska, visoke postave in dotični človek se je presenečen ozrl vanjo, ko jo je zagledal. Ne predrzno in iz zivajf>če, temveč z odkritim obču-dovan^em. Mimogrede je izpustila May svojo ročrso torbico in dfset minut pozneje sta že sedela oba v neki elegantni kavarni kjer sta jedla, pila in kramljala. Chicago May je mislila, da bi bila pravzaprav sramota okra-sti tako čednega gospoda, čeprav bi bilo to lahko zanjo. V resnici tudi ni izvedla svojega načrta-
Gotovo boste vprašali zakaj? No, mož je bil osamljen ter slabe volje ter poln hrepenenja, da se razgovarja s kako čedno deklico. Bil je udovec, oče dveh majhnih deklic. Pokazal je sliki obeh. se postavljal ž njima ter rekel Mav. i kako žalostno je. da nista poznali deklici nikdar materinske 1 jubez- j ni. Naslednjega dne sta se zopet ,, sestala in dva tedna pozneje je postala Chicago Mav njegova že-j; na. —
* * * !:
Mogoče boste mislili, da ni sto-1 rila prav. Mogoče je resnica. Dosti pa je boljših žensk, ki bi postale slabše žene kot pa je bila : rhicago May. Pripovedovala je i sv-ojemu možu, da je udova in da ima za seboj nesrečno preteklost, katero hoče pozabiti. Predno se je poročila postavno ž njim, ji je moral obljubiti, da ne bo stavil nikakih vprašanj. Res je ni nikdar vprašal, — bil je preveč zaljubljen vanjo.
In May? Hočem vam nekaj povedati. mladi prijatelj. Mogoče je. da ne more ženska nikdar dvakrat prav tako močno in iskreno ljubiti. Mogoče pa lahko ljubi še bolj in May je bila res zaljubljena v svojega drugega moža- Bil je poštenjak od nog do glave. In obe deklici ? Naravnast oboževali sta jo. Bili sta kot dve punčiki. katere mora človek ljubiti in last-( na mati bi ne mogla berijše postopati z njima kot je Chicago May, — najbolj zloglasno in najbolj pretkana tatica v celi deželi.
Svoj dom je ljubiia nad v.ve. Ni hotela v gledišče ter rajše sedela doma ter šivala obleke za svoji dve deklici. Zvečer je ni bilo mogoče spraviti iz hiše. Njen mož je bil tih človek, ki je ljubil doma-j čo udobnost. Včasih so mu prišle solze od »ame sreče, ko je razmišljal. kako dobro je postopala usoda ž njim. Moški so pa čudni in pogosto si je želel, da bi šla žena /njim ven. na kako zabavo. Bil je tako ponosen nanjo, da bi jo rad stavil na ogled. Zaslužil je dofcro ter hotel izdajati zanjo denar.
Nekega dne je odločno zahteval, naj gre žnjim v gledišče. Neki trgovski prijatelj mu je dal tikete in ogledati si je hotel do-tično predstavo. May se je dala pregovorfti ter ^»dšla ž njim. Tekom predstave je bila nervozna in vprašal jo je zakaj. Odgovorila mu je, da je v skrbeh radi o-beh dekKc. To mu je ugajalo.
Ko sta po zaključeni predstavi zapuščala glediSČe, je opazil on, da je neki moški pozorno o-gledoval njegovo ženo. Šel je v garderobo, da vzame klobuk in suknjo m ko ne je vrnil, je zapazil, da jo doticni še vedno po^ zorno motril njegovo feno. Ko pa je šel mimo, je dašal ko je rakel dotični moški (tvojemu prijatelju: 3& veS> kdo je ima ženska f
To je Chicago May. Rad bi vedel, kedaj je prišla v mesto. Že par let nismo ničesar več slišali o njej.
Obvestiti moram svoj urad. • •
*
V oni noči ni mogel spati. Jezilo ga je, da ve kdo o njegovi ženi vec kot pa on sam. Vedel je. da je doitični mislil njo. Bil je poročen žnjo ravno dve leti.
Celi teden je razmišljal o tej stvari. Nato pa je prišel k meni. Najprvo je govoril o vseh mogočih brezpomembnih stvareh- Ko-nečrro pa me je vprašal, če sem že kedaj slišal o Chicago May?
—	Ali ste bili okradeni? — sem ga vprašal s porogljivim smehljajem.
—	Ne, — je odvrnil. — Imam pa prijatelja, ki se zanima zia-njo in Če imate njeno sliko v galeriji, bi jo rad videl.
Bil sem precej zaposlen, a poslal sem ga k slikami, da si jih ogleda. Par minut pozneje se je vrnil.
—	Ali ste našli sliko? — sem ga -vprašal.
—	Da, a ne mislim, da je to ženska, katero imam v mislih —-je odvrnil.
Nato je odšel.	r
• *
♦
DotiČni človek ni bil pijanec. Pil je sicer sempatam, a ni bil še nikdar pijan- Onega dne pa je sklenil vstopiti v pijači svoje srorje. Ravno takrat, ko je potreboval vse trezne in mirne premi-šljenosti. je storil, kar je moralo napraviti človeka kot je bil on naravnost blaznega. Izpil je čašo žganja, nato še eno. dokler ni pognal po grlu kar dvajset čašic Zganja. Krog tretje ure zjutraj se je vrnil domov. May je čakala nanj. Klobuk je vrgel v en kot in zilms-ko suknjo v drugi kot sobe. Nato je pričel govoriti in če govori pošten človek v njegovem takratnem stanju, govori hujše kot ljudje najslabše vrste.
—	Chicago May, — je rekel- — Chicago May I
Mav se je naslonila na mizo. Postala je bleda kot smrt, a mu je zrla naravnost v oči.
—	Da. — je izjavila, — jaz sem, — jaz sem bila Chicago May.
Nato je eksplodiral , Pričel jo je zmerjati z vsemi mogočnimi priimki. Mogoče jo je smatral za dosti slabšo kot je bila v resnici. Lahko razumemo, da zdivja človek. kadar spozna, da je bila njegova žena, vzgojiteljica njegovih otrok, profesijonatna tatica. In ko je ona rekla nato, da bo odšla je zakričal:
—	Ven s teboj, ven!
Odšla je v spalnico, da se obleče. V njej je bilo vse mrtvo. Pro-"«la pa ga je. Če sme še enkrat poljubiti deklici.
—	Ti ju hočeš poljubiti? — je zatrjeval. — Ali m^pliš, da sme ženska kot si ti poljubljati moje otroke?
Odprl je vrata, ki so vodila na prosto . . -
* * *
Par dni pozneje pa je prišel dc spoznanja, da ljubi svojo ženo, nc pa njene preteklosti in da ne mo re živeti brez nje. Kakofhitro s« je streznil, je vedel, da mora zo pet imeti Mav. Prav nič se ni b"ri gal za to. kar je bila nekoč. Seda. je bila njegova žena in — njego va žena je morala ostati. Najel j« privatne detektive, a ti niso mogl najti nobenega sledu o nje.
Včeraj zvečer je zopet* pri še k meni. Še nikdar nisem vide človeka, ki bi se tako hitro sesede kot se je ta človek. Ko sem gi skušal potolažiti, je prišlo sporo čilo, da je požrla neka deklica 1 Suicide. Hall karbolno kislino Prosil me jer naj ga vzamem s- se boj. Zdelo se mi je, kot da slut nekaj — in prav je imel. Ko šen odgrnil rjuho, s katero je pokri ambulančni zdravnik truplo, je zr *v bledo, v smrti okamenelo lice — svoje žene, — Chicago May.
Odvesti smo ga morali v Belle vue Wolnico, — psihopatični od delek...
Veliki, resni detektivski poroč
Ai	~	- ' .
nik je končal svojo povewt. V meni se je Zganil nagon časnikar skega poročevalca.
—	Moj Bog, —r sem vzkliknil, — kakšna krasna povest!
Ves razkačen se je ozrl poročnik vame.
—	Povest, — je zakričal, — povest! Vrag naj vzame povesti Bila je — bila je, — moja malr deklica, — Chicago May, — moja nečarkinja!
Nato pa je razprostrl velik mož svoji roki, skril vanje svojeglavo ter pričel ihteti — kot majhno dete.
Molče sem odšel. I>ržal sem svojo besedo da ne bom povedal po vesti o Chicago May, dokler be živel veliki strogi detektivski po ročnik.
Japslgyia irredenta.
Razne vesti z Goriškega.
Slovenski sodniki v -Jul. Krajini liod > p večini brez službe. Kakor doznava "Goriška Straža'je doslej vpokojenih že 16 slovenskih sodnikov.
V	Goi-iei je umrla Terezija 1 jajce. ^-proga ravnatelja Zadružne zveze.
V	Gorici obstoja že dolgo let "Slovensko bralno in podporno društvo". Ima čitalnico, knjižnico in podporni sklad za društvene člane. Ta sklad je zlx-del v oči goriško podprefekturo; brž so napisali in podpisali odlok: društvu
f komisarja!
S pozidavo v vojni porušene romar -ke cerkve na Sveti gori se prične to spomlad.
Žalosten konec mladenke.
V	obupu nad svojo nesrečno u-sod-», k^jo j" pahnila na najnižjo stopnjo človeške družbe, je 251et-
I na Natalija Cuk v Trstu izpila v samomorilnem namenu veliko količino strupa. Čeprav so ji zdravniki v bolnici izprali ž"lodec, je ncrečnica vendar že čez nekaj ur podlegla zastrupljenju. K obupne-nemu koraku j'1 privedel Čukovo v prvi vrsti spo*r z ljubimcem, ki io je zlorabljal in izkoriščal.
Nov Slovenski odvetnik.
E^novim letom je otvoril v Go rk*i odvetniško pisarno nov slo renski odvetnik dr. Tonkli.
____-.j
i	v . . -r
Hripavost
in ka£elj sta zelo. neprijetna simptoma. Da preprečite težje posljedice vzemite
Severa'« - Cough Balsam,
ki prinaša zaželjenc in hitro pomod. Imajte ga. pri rok: v hiši za zimsko mesece, s
Cena 25 in centov.
Vprašajte p 3 lekarr.sh.
Severov AIr-»in»h za l.?to l£I t
...... j
-je netisnjan. Dcbe p-j voeh Io- I ... ' Tcaliafa zastonj", ali fkšite lh.- , j
' __iiij
masam
, * f
Predpust in pust.
; Proizvaja bogato rdečo kri, mo-[ čne stanovitne živce, živlienia m^j polne možke In ženske.
Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam^^S® i spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave- v^S
i6?:1	r-omirijiva in narkotična sredstva, potem pcsi-.u- V^S
, f*?^ NuEa-Toae. in izp.-evideli boste, kako hitro se fcest« V* j čutili drutraenc^a elovckal Devet desetin človeških bolezni, kot VI i iipehavarjc. anami-c, revmatične bolezni, glavobol. nevmU-ija. V?
naonaaer slaLi tc^. nc^rcb.-.va, vetrovi in kol can je. zaprtje. \S i Pomanjkanje enercue. pomanjkanje živahne^ti. nervozno-:t. ne- G [ »^čnost, izhaja iz pomanjkanja, iivccc moči, redke zvodenele krvi H i in slabe krvne cirkulacij?.	f
: T**".	delovac tcTo^a je odvisno cd iivčne si!© »a svojo f
i jer'.je,-m	±t ena to-jč je poglavitna s-.var za ie'odec. ,
jctra. ledicc, drob. utapor.je aren in krvno cirkulaci o. Nuga-To-ip Ut je najbolj uspesno zdrav.io za nervozna in fizično izdelane. Zakaj?///// Ker sestoji iz osmtro važnih sestavin, ki vračajo rdravje ter jihfizfl predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Napa-Tone je bogat na M j 4-ieza te fosforja — ter je hrana krvi in iivcezp	'/H
& >Tu«a-Tone profavjtfa Življenje v jetra, ter ojačaje (fr-va, da M r^JBO dcija;ejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene se- S? Etavine. Nič več vetro^ m kolcanja. težko sapo in pokritejra jezika. Nič Yež bolečin ia bolozail Nuiara-Tone da<e čudoviti tek dobro prebavo, stanovitne tivce ter zdravo okrepčujočo spanje! Nusa-Tonc oborati kri. uredi krvno, cirkulacijo ter prižene iarenj« zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može zdra-vejSe in krajne^s renske. Nasa-Tone ne vsebuje ©mamljivih sredstev i 2® —' "TH-f'*1 .ee iTovek: navadi. Zavit je v pripraven zavojček i	UfWUa " jen-tL P-tnšajt. »a. Priporočal
! .. NAAA POPOIJVA GARANCIJA.—Ona Nura-Tow jo en ($1.00) dolar za stekleni«*.
e?J* 251 <*5-00) dolarjev. Jciajie Nuf>-1 teS"d0V°J/=iiI.X »-Prtooi,. vrnite preoatanek zaeno s ikaUja ia mi TO8 frono takoj vnui denar. Vidite, da no morete izgubiti niti penija. — Mi ! prevzamemo Hxi>o. Nuga-Tone je na prodaj pri vaih dobrih fekarj& po enaki ceni ia enaki garanciji.
---- KO NAROČATE. SA POSLUŽ1TE TEGA KUPONA. ———
NATIONAL LABORATORY. 5-ZQ . 1~1S S. V/abuh Ave__CKIcmo. I1L.
\ ^
I >-nnaJ. da p'-.Ie na rjejrev sCitaJie*5,
; kvK-j^nm > oseb, in se je zelo zar-r.dil. k - je	da je prišlo
:n • fit.?	"')T»0 !jn I . Nje-
j£"»v i> >	w');1 bre/ -
7.	teli-f« n.:: .• > j:4 t : v j rl-a.^-
p ! i: i»* v- iko pr.čak' vanje.
PCTEEBUJE se dobre denarje.
Vprašajte pri:
Max Fleischer,
475 MeXeii Street
M era nil is. Te:i.
GLAS \ARODA, 22. JAN. 1924

GOSPICA MALA
Spisal JEAN RAMEAU.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
prosila za par mesečni dopust. Po dolgotrajnem obotavljanju so ji dovolili.
Prišla je torej domov v namenu, da poučuje svojega brata.
Ta novica je Katarinco globoko ganila. Sprva je mislila, da je Bluden v svoji preveliki ljubezni do Plesanovih celo stvar olepšal. pa se je kmalu uverila. da je govoril resnico. Tudi drugi ljudje so ji namreč povedali, da presedita brat in sestra ure in ure v vrtni lopici ter se pridno učita.
(Dalje prihodnjič.)
11	(Nadaljevanje.)
Par «lni zalem je slučajnoi zvedela, da je mladi gospod de Plesau zopet ozdravel. Ljudje so ugibali, kakšna zdravila so mu pomagala. Edinole Katarinca in stari Bluden sta vedela za zdravilo.
Nekega dne je ujela naslednje Bludenove besede:
—	Naravnost čudno je, kako ljubi mladenič to staro zgradbo. Ljudje mislijo, da igra pri tem veliko ulogo neka čarovnija.
—	Kakšna čarovnija? — je vrašala gospica Mala.
—	Seveda je čarovnija, čeravno ji jaz ne verjamem — je za t rje val starec. — Tej čarovniji se pravi srce. Tako mehkega srcf kot ga ima gospod Albert, nima nihče na svetu.
Meseca junija so zopet prišli delavci, toda topot ne podirat pač pa popravljat.
Po vsem gradu so iskali načrt starega gradu, kajti Katarine? je hotela, da bi bil novi stolp istotak kot stari.
—	Načrt ima gospod Albert de Plesan — je rekel delovodja — Ali hočete, gospodična, da grem ponj?
Katarinca je zardela ter odločno odvrnila, da ne.
Ko je hodila nekega dne po sobanah je ob goli steni opažih več vodoravnih črt in pri črtah je bilo nekaj zapisanega. *
Dobro je napela oči. da je mogla prečitati: — Albert, ko ji bil star štiri leta in tri mesece.
In ob črti višje je bilo zapisano: Albert, ko je bil star seden let Ln pol.
Ko je to čitala. jo je zbodlo pri .srcu.
Torej v tej sobi je merila mati svojega, sina. Takoj je zapo vedala, delavcem, da ne smejo te sobe prevarvati.
Pomerila se je ob steni ter dognala, da je baš tako velika, ko je bil velik Albert, ko je bil star enajst let in štiri mesece. Bog ve zakaj je tako zrasel? Če bi bil tak ostal, mogoče . . .
Zamahnila je z roko kot da bi hotela pregnati nadležno mi sel. Nezadovoljna ;ie zapustila sobo. Toda nadležen misli se nis-hotele umakniti. Neprestano so se vračale.
Nekega, julijskega večera se jc pojavil pred njo Bluden te jo žalosten vprašal:
—	Ali že veste, gospodična, kaj se je pripetilo gospodu Al bo rtu de Plesan?
—	Ne. Sicer nmam pa jaz dosti drugea opravka kc| pa mislit na gospoda Alberta de Plesan.
Stari Bluden jo je začel jeziti. Če bi njega ne bilo, bi ostal večei prepad med njo in sosedom.
Kljub temu ga je pa vprašala :
—	No, kaj je zgodilo ?
—	Nič dobrega, gospodična. Na svetu so ljudje, ki imajo večn< smolo.
—	Ali je zopet zbolel?
—	Ne ni zbolel, ampak padel je.
—	Padel je? Kje je padel? Kam je padel?
—	V Rennes je padel pri skušnji. t"e hoče človek postati advo kat, mora napraviti skušnjo.
—	Ali se je pripravljal na skušnjo?
—	Seveda. Pa čisto sam. Vse noči je preštudiral. Vedno je bil; luč v njegovi sobi. Podnevi je delal, ponoči pa študiral.
—	Kaj ie pa delal podnevi 1
'— Kopal je na polju-
—	Gospod Albert de Plesan je kopal na polju? — se je začudil? Katarinca.
—	I)a. vse }>oIetje. Spomladi jim je ušel hlapec, ker ga niso m-o gli boljše plačati. to je pa njegovo delo gospod Albert opravljal Malo je takih plemičev v deželi. Ah. če bi bil jaz plemenitaš . . .
—	Kaj bi storili, če bi bili plemič?
—	Nič. Neprestano bi jedel in spal.
—	Vse dni in noči bi prejedli in prespali?
—	Da. vse dni in noči. Samo ob nedeljah bi vstal ter šel godb* poslušat.
Katarinca se je morala zasmejati tej pobožni želji starega oskrb lifka. Kmalu je pa postala žalostna vsled novice, ki jo jc slišala o go spodu Albertu.
I
—	I bogi fant! Torej dela in študira! In najbrže ni mogel za stran dela dovolj študirati. Odločen človek je, korajžen fant- Da živujenje pa res ne pozna nobene pravice. 1
Malo je manjkalo, da ni postala Katarinca anarhistka.
Srčno rada bi kaj storila zan. Toda kaj ?
—	Kaj če bi podkupila profesorje seveda tako, da bi on ničesai ne vedel o tem .' Ali pa potom kakega uglednega človeka tako vplivala na izpraSevalno komisijo, da bi ga pustila izdelati?
V nji se je zopet pojavila želja da bi mnu vrnila grad. Todi pod temi pogoji ji ni bilo mogoče. Tista strašna dekla Marjana j« onemogočila ta njen korak, če je le mogla, je prišla v bližino pri stave. Enkrat je videla v vrtni lopici gospo de Plesan. Njenegf sina pa skoro nikdar-
Nekega večera ga je pa končno vendarle ugledala. Prišel ji skozi vrata s korbieo v roki prislonil lestvo k drevesu ter začel o birati sadje.
Ko se je nekoč pozno jeseni izprehajala v neposredni bližin pristave, je opazila na dvorišču neko novo postavo. Bila je mladi ženska, bledega obraza brezizraznih oči in otroškega pogleda.
Podobina je bila tistim cvetlicam, ki rasto na visaikih gorah ir so nekaj posebnega morda zato, ker so bližje neba.
Za pasom je imela rožni venec kot ga ponavadi nosijo nune
Kdo je bila ta ženska in kaj je iskala na pristavi? Tega ni mo gla razjasniti, Bludena pa tudi ni hotela vprašati.
Toda Bluden je bil postrežljiv človek.
Koj naslednjega dne je prišel k nji, rekoč:
—	Gospod'ena, ali že veste najnovejše?
—	Ne. Kaj pa je novega?
—	Dobra novica. Gospodična Ana de Plesan je doma.
—	Kdo je Ana de Plesan?
—	Sestra gospoda Alberta.
—	Ali ima sestro? — Tega pa nisem vedela.
—	Da. Nekoliko starejša je od njega ter je pred dvemi let! stopila v samostan.
—	Kes? Povejte mi, kako se je to zgodilo.
, — Gospodična de Plesan, sedaj sestra Bernarda, je velike »todirala, predno je šla v samostan. Posebno dobro j« znala g-rako in latinako. Ko izvedela, da je padel njen "brat pri skušnji, je
.
Nov pogled na nemški film.
Vlak, ulica, lokal. — Blago, multiplikator, zlato. — Najdražja država na svetu, najdražje mesto v njej. — Gulaškanone. — Vstopnica za kino po rangu od 5 milijard do 2 bilijona. — Proč j ako v obeh spolov in vseh starosti sedaj povsod mrgoli
"Jutro" piše z dne 4. dec.:
Res kakor na filmu. Štrk, pa že -koči nova slika čez platno, vse Tiiglja in migota se spreminja "n Irvi- Nekaj minut, pa so zletele mimo tebe epizode, drame Ln epo-he. —
Pred osmimi tedni sem se vrnil iz dežele "pesnikov in misle-*ev*' (Dicliter und Denker), iz ležele "reda in dobrih šeg" Zucht und Sitte), iz zemlje, ki ■;e je nekoč ponašala s svojo "Gruendlichkeit" in ki je bila skoraj ponosna na to, da z zavedno pokornostjo služi avtoriteti Ln da se vsak dan in vsak čas -avna po geslu: Zrno do zrna, kamen do kamena. Duetcher Wille, Doutscher Fleiss, Deutsch-and, Deutehland ueber alles . . .
Poprej sem zadnjič videl Nem-;ijo 1913, in razlika med takrat n 1923 je bila, kakor med lede-lim morjem in Saharo.
Razlika med koncem septembra 1923 in koncem novembra 192c ie mnogo manjša. Propad je trmoglav. Lavina, katero sem pred nedavnim videl še sredi hriba, je iedaj zdrvela že prav blizu vznožja ali v dolino.
Brzovlak z Dunaja za Berlin je jil do Passaua nabito poln. Tu se je pa nenadno docela izpraznil in tudi ostal prazen. Bil je izbor-no kurjen in ventilirari, jarko razsvetljen, strogo čist, da se je ^ar svetil. Tudi na neizrečnem iraju je bilo vse čisto, voda je funkcijonirala in v škatljici je oilo dovolj primernega, rjavega, očno zloženega papirja, pa ni — likdo ukradel. Pač pa smo morali v Passauu zopet zamenjat lenar. En dinar je 40, reci štiri-leset milijard mark (milijard, nc uorda milijonov). Zato sem p t -.vetlo gledal, ko sem plačal voz-ai listek od Passaaua v Berlin-'red 8. tedni sem se še tod vozil aajceneje na svetu, vso noč in do-oro za nekaj manj ko sto dinarjev. Sedaj pa sem moral dati za .sto vožnjo 4 bilijone mark al' 1000 Din. Kakor je bila ta vožnja ared osmimi tedni horendno poceni tako je sedaj horendno dra-<*a. Železnica računa z zlato va uto X multiplikaitor ki je danes — 1 bilijon. To je oibičajua pro-netna računska edinica! -Ta ogromna "cifra" mi izprva ,-ploh ni šla v glavo. V praksi na-nreč izgleda uprav čudno, preden ie navadiš na računanje med na so valuto in tolikimi ničlami Kmalu pa zapaziš, da te končne s tolikimi ničlami in z zlato bazo neusmiljeno lupijo, češejo, brije jejo, strižejo in gulijo, da te pc stane kar strah.
V Berlin je vlak sicer pridr .'el še vedno pravočasno. Zdi se la jim je ta točnost prešla v meso n kri in da se je bodo prav takt ežko odvaditi kakor . . . drugod lendrijana netočnost in črne ka-?e. Toda na postajah ni več onega vrveža ki je vladal še pred osmimi tedni. Vse je prazno malo potnikov, malo vozil, mak sprehajalcev. Izumrlo. Ista sli-kr *udi v mestu samem. Najbolj dolgočasen je pa bil dan 20. t. m. "Busstag", po pomenu sliččn na-lim "vernim dušam". Berlin je bil ta dan uprav zapuščen, vse zaprto pusto, prazno in čemerno Kdor je bil na ulici, za tega s" lahko prisegel .da je tujec ali valutni verižnik ali oboje. Teh va lutnikov je pa povsod dovolj hi neprestano te nagovarjajo. Ko je bil oficijelni kurz za dolar 4 bili jone, so ti oni .ponujali že 6. ker so pričakovali, da bo marka ir bolj padla. Posebno aktivni so t kavalirji v sloviti pasaži jnec
Priedrichstrasse in Unter den Linden. Tu kar organizirano lov tujce in jih vodijo v zakotne likale, ker jim sicer v redu menjajo tujo valuto, zato pa jih posk; šajo obrnažiti pri cehi.
To lupljenje in guljenje sploS no opažaš pri vsaem koraku. Vse-sra je dovolj, stane pa v zlati valuti 200—300 odstotkov več kot v mirnem času. Na pr. razgledni •a 40 do 100 milijard, cigara ena 200 do 1500 milijard, tramvaj 150 milijard. Jedilni listi so vsi v zlati valuti- Juha stane 50 pf do 3 Mk, pečenka 1.50 do 3 Mk, košček kruha 6 pf, čaj 1 Mk, multi-ilikator pa je 1 Mk = 1 bilijon v pairju. Srednje dobro kosilo te stane na ta način za 1 osebo 150 D'n, navadna hotelska soba 10 do 20 zlatih mark (500 Din).
Tudi v prodajalnah so cene v žletih markah, 3 do 5 krat višje kakor pred vojno. Navadni stra-oacni čevlji 30 do 50 zlatih Mk boljši 100 zlatih Mk! Premog A zlate marke za q (pred vojno 80 ps), surovo železo za industrijske i vrhe kg 30 pf, pred vojno 09 pf. Kdor ne ve, kakšna je ekonomska struktura velike industrijske države, ne more presoditi kako u-sodna je ta resnična draginja, k: l'e vse kaj drugega kot pri nas.
Kakor sem že prej omenil, so tudi železnice prešle k zlati valuti. Za progo 500 kilometrov, torej kakor od Ljubljane do Beo grada, plačaš v I. razredu brzo-vlaka v našem denarju 1500 Dir (pri nas 800 dinarjev). Po zad njem našem zvišanju smo mi bili ?lede draginje na železnici na .tretjem mestu v Evropi. (Pred nami Čehi in Lahi). Sedaj so nas Nemci dafcko prekosili, toda le slede I- in II. razreda, glede III. razreda pa smo še le sedaj izenačeni z Nemčijo. Dokaz, kako ne-socijalno in nesmotreno se gospodari v naši železniški upravi. Takšna primera se ti kar sama vsiljuje, velja pa le glede železnic. V vseh drugih cenah so oni sedaj na slabšem, in ne malo.
V ilustracijo naj navedem še: Vstopfllca za kino po rangu od 5 miliard do 2 bilijona. Srednji rang stane 1 bilijon Mk, torej v številki toliko, kolikor bi bila pred pred vojno (v zlatu) stala celokupna Nemčija z vsemi hišami in pohištvom, mostovi, tvornicami, železnicami, industrijam, goz£i, % vsemi rudami nad in pod zemljo, zkratka z vsem razven gole zemlje, zraka in vode. Ena škatlja žigalic stane 200 milijard, ena stma vžigalica iz škatlje pa osem milijard* Vsakodnevne novine te stanejo po broju 100 do 300 milijard, inlustrirani list "Reigen" 1 bilijon 100 milijard stari "Sim-plizissimus" 400 milijard. Te cene ti šume po ušesih, ko greš, da si ogledaš notranjost trgovin. Blago je v boljših trgovinah prvovrstno toda eksorbitantno draga. NeAčija je danes najdražja dežela v Evropi in Berlin v njej njdražje mesto. Luksusni predmeti doslej več let poskriti, so zopet prišli na dan in se ponujajo, ker jim sedanje cene prijajo. Toda likdo ne "kupi ničesar razven o-bogatelih izjem. Prosjakov obeh spolov in vseh starosti sedaj povsod mrgloli, nagovore te na železnici, v restavraciji, v kavarni, na ulici, v nočnih lokalih, pred gledališči, pred prodajalnami, na tr gu, celo v cerkvi. Vidi se jim, da so iz nekoč tako zvanih srednjih in višjih slojev ,da so inteligen -a . . . Pri odhodu sem videl še staro vojaško "Gulasch-kanone" (vojno kuhinjo). Pripeljala se je i po sredi ulice, se ustavila, in tisti hip se je zbralo okrog nje na
S	Parn'k°v " Shipping News j^j
9 februarja:
New Amsterdam, Boulogne.
14. februarja:
Minnekahda. Cherbourg In Hamburg.
16. februarja:
Berengaria. Cherbourg: Andanla, Cherbourg; Zetland, Cherbourg- Duiio, Genoa.
20.	februarja:
Rochambeau. Havre: Ohio. Cherbourg ln Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg.
21.	februarja:
Albert Bal lin. Cherbourg ln Hamburg.
23. februarja:
Pres. Roosevelt, Cherbourg ln Bremen; Mongolia, Cherbourg; Conte Rosso. Genoa.
27.	februarja:
Suffren. Havre; Pittsburgh. Cherbourg In Hamburg.
28.	februarja: America, Genoa.
1. marca: -
Olympic, Cherbourg: Antonla, Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
Afera mariborske nemške tiskarne
msuucH uNf
Edino ainktno »pomladno odDluti«
Otv ntvena vožn a znartKa
Presidente Wilson — 11. mar.: 3. maja. Martha Washington—26. mar.; 14. maj.
v Dub-ovnik ali Trat. Zelezrr.ns v notranj- »t inwrm Nobenih ri-xai«v. V prag a j ts pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. A CO„ 2 W«at S^. N. Y.
POZOR, SLOV. GOZDARJI!
Potrebujemo petdeset dobrih slovenskih tesačev za delati želez-nične vezi (Railroad Ties), kakor tudi podpore za premogove jame (Mine Posts). Kdor Slovencev želi delo dobiti, naj sem pride in. če mogoče, prinese plankočo s- seboj. To delo se bo pričelo prvega februarja. Pridni delavci lahko tukaj lepe denarje zaslužijo, po-"topačev pa ne maramo. Dobra h/ana in čista kempa pri Bobcock Lumber and Boom Co. na Davis, W. Va. Ko pridete sem, pojdite naravnost na Bobcock Lumber Co. Office, katera je nasproti železnič-ne postaje (Depot) in vas bodo nrecej v Cross Ties Camp poslali. Vprašajte za Mr. Osborne ali pa Mr. Fred. Viering, superintendents Babocck Lumber and Boom Company, Davis, W. Va.
(19-1—1-2)
Pre«. Polk. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg.
24. januarja; Deutachiand, Hamburg.
26. januarja:
Aqultanla, Cherbourg; Pre«. Harding, Therbourg. Bremen; Veendam. Boulogne' forck. Bremen.
2>. januarja: Colombo, Geno*.
3®. januarja:
Chicago. Havre: Stuttgart. Bremen. SI. januarja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 2. februarja:
La Savoie. Havre; Majestic, Cherbourg.
5.	februarja:
Canopic, Cherbourg In Hamburg.
6.	februarja:
Paris. Havre: Orduna, Cherbourg In lamburg; Pres. Monroe. Cherbourg.
7.	februarja:
America, Cherbourg In Bremen;' CTe-reland. Cherbourg In Hamburg
«ITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA
(Dreko Genove)
Yajboljla in najkngia pot po Sredozem. ikem morju * naiimi veličastnimi parnK.,
COLOMBO -. .29. Jan.; ........ 8. mar.
'Največji in najhitrejši parnik na olje za Sredozemsko morje.
dobne kabine tretjega razreda a I, 4 ln « posteljami za drullne in tenake. Pri okuanfh obedih Je vino brezplafino.
podrobnosti vprafiajte naiega agenta v vajam mestu ali pa naravnost pri
mmn mim mm
<talia> America Shipping Corporation I State Street General. Agenti New York
\aJi zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka, Belgrad in njene podružnice
POZOR, SLOV. DRVARJI!
Bogarjem, posebno pa onim, ki že delali zame, naznanjam, da sem kupil 18 tisoč akrov dobrega irozda. Zasluž:ti se zamore S do 12 dolarjev na dan. Gozd je na visokem kraju. Dela je za 6 let. Onemu. ki želi dobro zaslužiti, se nudi najboljša prilika. Xe odlašajte! — C. Krulie. Rocky Ford, Georgia. _(19 25—1)_
Vsak pevec bi moral Imeti
*	novo izdajo
"1 PESMARICA GIiAZBENB MATICE" Za ttiri moike glasova Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebu je 103 najboljših in najnovejiil pesmi b notami Cena • poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.. New York. N T
Kje je JOŽEF ZIDAR? Doma je iz Skrabčp, fara Bloke, po domače Roeičov. Pred dvema letoma sva bila skupaj na Reitz, Pa , kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, da mi pa sporoči radi važne zadeve. ako pa sam bere, naj se mi javi. — Frank Zakrajšok, 112S E. 63. St., Cleveland Ohio.
_(19-22—1)
SWV/AWAV
RAVNOKAR JE T7&T.A
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja.
Vsebuje 308 strani.
Cena s poštnino $2.— ^
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St.
New York City, N. Y.
SVMWAV^
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor k«] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit uspok —*
mali oglasi
t "Glas Naroda".
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOB je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih samoremc d&tl vsled n&Se dolgoletne lzkufinje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporoCamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razreda.
Ttadi oni ki Se niso amerlBki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuSčenl bres vsake neprlllke v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieu dobiti sorodnika aH pa svojca iz starega kraja, naj nanj piše za pojasnila ln navodila Jugoslovanska letna kvota znaSa 6426 novih priseljencev.
Za potne atroSke izplačuje po nagem naročila JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York Glavno zastooatv« Jadranaka banka.
(f
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
JTAKOČITK OA *E DAHES. Cena s poštnino 40 centov.. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : Hew York, N. Y.
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
<V Jugoslaviji
ae more izplačati doiaije le potnikom v Ameriko proti predloSltvl od ameriškega konzula potrjenega pot-upm lista ln ue več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je sedaj približno $140.— tm enega potnika V alučaju. da naalovljenec za la plačilo dolarjev nebi mogel predlo-Hti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatalj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči Izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poUliatl čeke v Jugoslavijo.
splošno mnenj« vlada, da aa čeki ki se glasj na dolarje, tudi v do larjlh IzpHčajo. kar po nI rea, kei kot Se zgoraj omenjeno. Je v Jugr slavij! od vlade pod kaznijo r povedano lsplačevatl dolarje
Tudi pošiljajo	navadne
amertBke čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na deSeli, ker so banka oddaljene in izplačajo tako čeke ▼ dinarjih Bele potem, ko dobe iz Ameriko potrdi lo, da so Jim bUl odobreni.
Onim, ki stanujejo na deSeli la ae potujejo v Amerika J« najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri sa jim Izplačajo na sadnjl poŠt* bres »prilik.
Tudi aa nabavo potnega Usta -(poaa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula no mors potnik dvigniti dolarjev StroSke sa razne listine in potni list aa pa lahko plača tudi s dinarji
V Italiji in nsedenm osamijn —
OO veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega aneaka. če je pa namenjen denar Ie os potovanje* je na nakaznic^ označiti vidno: Is-plačatl le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroSkov no ae soorall odločiti pceviedUS pristojbino sa dolarska izplačila kakor dedi: Za izplačila do 128, računamo po 75 oso tov; od 92K naprej po 8%, to Je po S eents od vaakaga dolarja. 1
Ta pristojbina Ji volja aa TtaHJI	T	**
FRANK SAKSER STATE RANK 82 CertfaaA St., New York G*
ROYAL MAIL
Pooblsttana parobrodna £rta o*
Jugoslovanske vlada
Neposredna služba med
New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom In Southamptonora "OHIO"	"OSCA"
"ORDUNA"	"ORBITA"
T1 parnik! ao v vseh oslrlb novi la mo iernl. Priljubljeni so prekooleanskin potnikom ter so slavni vsled svojih pri-?Lačnih naprav, izborne aloibe, ln kar ]< naj vain e j de vsled udobnosti.
Uljudnl strežniki nosijo na belo po-grajene ml se dobre, okusne ln udoitn; obede. Posebna pozornost Je posvečeni lenakam ln otrokom.
Za podrobnosti vpraiajte agenta v va-*era me*tu ali pa pri:
ROYAL MAIL STEAM PACKET COM P AMI
36 BROADWAY NEW YORK. N. Y
stotine, morda čez tisoč preriva-joeih se in vpijočih gladnih; v&ak je v svojo skodelico zastonj dobil do vrha nalito črno juho, — njegov zajutrek, obed in večerja za danes. Kaj bo jutri, to ve usoda! —
_____ )
je obrnila pozornost bopgrajskega času p is j a na razmere v Sloveniji. Beograjske "Navosti"" objavljajo :nformativen članek, v katerem obsnjajo že vnaprej možnost, da bi se nemškim zahtevam ugodilo. Na konen poudarjajo "Novosti", la zadeva ni strankarska, temveč čisto narodna.. Ugoditi Nemcem, bi pomenilo dvigniti roke od Slovenije in jo izročiti zopet Nemcem v domeno. L. 1920. je bilo morda med rad'.kale i še ljudi ki so tako mislili; danes ne moremo verjeti, la je še bil kdo med njimi.
KILO je ozdravil
Ko sem pred par leti vidlTovai tetaV zaboj, sera Jako poML Zdravnlid so m rekli, da je moje edino upanje operaclla Pasovi se niso dobro obnesli. Konsftnc sem pa dobil nekaj, ; ar me Je hitro ln pc poln orna ozdravelo. Minila so leta in kila »e nI nikdar povrnila. Čeravno opravljam težko delo kot mizar. Nisem bil op«ri ran nisem izgubil časa, nisem Imel sitnosti. Jaz nimam ničesar naprodaj toda van natančno povem, kako se lahko se zdravite brez operacije, če pliete meni. Evgeirc M- Pullenu, mizarju 426 K. Marcetlus Avenue, Mannasqua, X. J. Najboljše Je. <la izrežete to vest ter Jo pok&iete dru-fflm. ki so počeni. Ohranili boste iivlje-nje, aH pa že vsaj zav stavi 11 nesrečno ki
'o *mr »Itrb In »tr»h ornd o»*nirllo