Iz haju vsak öetrtek. Cona mu je 8 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ка Ameriko in druge tuje države 0 K.) — Posamezne številke se prodmaio 1 r° vinarjev. ■ u.. ____________________________________•_______—- ------7------------------------------------------------t---J.........-.......-- ......".........-" --■ --------------------- — Štev. 35. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1917. Leto XXX. Avstrijska politika. Avstrijski državniki premišljujejo, kako bi Avstrijo preuredili, da bi bili vsi narodi zadovoljni. Tega si nihče več ne more tajiti, da je to živa potreba in neoporečna zahteva pravice. Vsi narodi so šli v boj za Avstrijo, zato mera biti Avstrija vsem domovina! Ne gre več, da bi nekatere narode prezirali ali celo zatirali. Avstrijsko vprašanje se mora-rešiti! Resnično pa je, da je lažje to zahtevati, kakor pa povedati kako. Ko bi bile narodne meje ostro določene, bi dejali: najbolj pravično bo, če se da vsakemu narodu svoboda v svojih mejah. A dejansko ni- tako. Narodi segajo drug v drugega meje. Nikjer ni lepo zaokrožene celote. Poglejmo na primer naše narodne meje! Na Kranjskem innmo nemški otok: Kočevje, Na Štajerskem segajo Slovenci t« visoko gori proti nemškemu Gradcu, tam so jih Nemci potisnili nazaj ali ules-nili, Ceio nekatera mesta na slovenski zemlji so dosti ponemčena, Podobne je na Koroškem. Na Primorskem je tako s Slovenci in Italijani. Tržaška okolica je slovenska, Trst si laste Italijani, pa celo Nemci! Nič drugače ni drugod. Za Čehe je Ца primer silno značilno, da je največje češko mesto Dunaj v nemški zemlji, Na-J'°be pa Nemci segajo krog in krog v češka ozemlja. Mej med Poljaki in Rusini nihče ne more določiti, Lvov stoji na iu-s'nski zemlji, a ga imajo Poljaki za svoje mesto, v A tu bi se dalo še kako pomagati \sak narod naj bi pač nekoliko odnehal Popustil, ta tu, drugi drugod. Slovence meje bi se tako daie precej dobro določiti. Nekaj svojih bi pač morali pustiti ^ nemški zemlji — li bi se kajpada po-ponemčili — a nasprotno naj bi tudi m žrtvova'i nekaj svojih, zlasti po "eslm, kjer so jih samo umetno namno- žili. če komu naš narod ni ljub, naj se pa izselil Kjer je sredi tuje zemlje večji dru-gonarodni otok, tam bi bilo treba seveda kako prtskrbeti za prav.ee tistega naroda. Nam Slovencem gotovo ni na umu, da bi hoteli Kočevcem vzeli jezik v šolah in v uradih, ali jih sploh kako pogaziti. Zato bi se slovenske južne dežele brez posebne težave, združile v lepo celoto in enoto; spodnje Štnjersko, spodnje Koroško, Kranjsko, Primorsko in Istra, Italijanom, kar jih je, bi že pravtako kakor Nemcem zagotovili pravice. Hrvatje v Istri so pa naši bratje. Tako naj bi se določile meje v Galiciji med Poljaki in Rusini, tako dru-god. Ampak druga težava je! Ko mi in Rusini hočemo narodno zedinjenje v narodnih mejah, Čehi in Poljaki tega rročejo. Čehi iu Poljaki so imeii nekdaj vsak svoje kraljestvo in v teh zgodovinskih mejah bi radi dobili tudi sedaj svojo samostojnost in neodvisnost. Za nas Slovence so zgodovinske (deželne) meje okovi nusamostojnosti, za Čehe in Poljake so zgodo /irske meje razširjenje veličine. Zato je tu med nami in Čehi, med Rusini in Poliaki globoko nasprotje. Naša in rusinska poli tika je novo-dobno-narodna; češka in poljska je zgodo-vinsko-krajevna, A še ni konec tsžav. Mi Slovcnci bi se radi združili z drugimi Jugoslovani, da bi se okrepili in bi bili močna slovanska straža ob Adriji. Čehi bi radi pritegnili v svoje kraljestvo tudi Slovake, ki so jim sorodni po krvi in jeziku, ali pravzaprav, ki so tudi Čehi. A velik del Jugoslovanov je pod krono sv. Štefana, pravtako so Slovaki na Ogrskem, potemtakem oboji v drugi državi. Mažari imajo namreč Avstrijo za eno državo. Ogrsko pa za drugo, obe samo glede esebe vladarja in nekaterih skupnih reči zedinjeni. Da bi torej dosegli, kar hočemo, bi se moralo to državno dvoj-stvo (dualizem) razbiti. Temu se pa Mažari z vsemi silami upirajo, in vpijejo, za- kaj avstrijska vlada pusti take zločinske nakane. In Nemci? Nemci bi najrajši obnovili tiste čase, ko so sami gospodovali, a drugi narodi robotali. Z Mažari so edini v tem, naj bodo Mažari gospodje tam, sami pa tu, Čehe dolže veleizdajalstva, Jugoslovane blizu tako. Največ, kar bi dovolili", bi bila takoimenovana narodna samostojnost (avtonomija) po okrožjih. To se pravi: vsaka dežela naj bi se razdelila kolikor mogoče po narodnih skupinah v okrožja. Na primer: Koroška v nemška in slovenska okrožja. V nemških okrožjih naj bi bilo vse samo nemško, v slovenskih pa slovensko in nemško. Tako, pravijo Nemci, bi vsak narod imel svoje pravice, Nemci pa svoje. Po naše se to pravi: Nemci bi gospodovali povsod, drugi pa hlapčevali vsak v svojem okrožju. Vsak vidi, da je avstrijska politika rei težka. Treba bi bilo velikega duha in močne volje, da bi se Avstrija preustvarila po načelih pravice in svobode za vse. Zato ni čuda, da se mnogo poskuša in mnogo ponesreči, da se minister umika ministru. Ni vsak mož za to. Lahko pa skoraj rečemo: Zdaj ali nikoli. Če svetovna vojska s temi neizmernimi žrtvami za vse narode narodom ne prinese svobode, potem je ne moremo upati od nikogar in nikdar.' Ta veliki čas, ki je vse premetal in preobrnil, mora razbiti tudi to, kar je bilo ne samo zastarelo, ampak krivično, in ustvariti novo veliko Avstrijo, pravično vsem narodom, vsem narodom čuvarico samostojnosti in svobode! To mora biti vodilo avstrijske politike, _____2 Sv. oče govori. Tistim, ki so netili in zanetili vojsko, listim, ki so zapletali in zapletli skoraj vse narode v svetovni ogenj, ni še mar, da bi požar omejili in pogasili, da bi napravili 1' mir. Nasprotno! Framasonstvo, ki ima na vesti glavno krivdo, da se preliva v potokih nedolžna kri in da zdihuje vse človeštvo v stiski in bedi, to framasonstvo bi rado pritegnilo v svetovni vrvež še zadnje države, ki so ostale nevtralne. Framason-■tvo ima namen na svetovni grmadi, kjer naj bi se zrušili prestoli in oltarji, ustanoviti kraljestvo brez Boga in brez Cerkve. iTo je dejstvo, ki s« ljudem le premalokrat razloži in pojasni; zato se pa najdejo še danes lahkoverneži, ld brezvestnim blebetavem in sovražnikom katoliškega duhov-etva ne znajo v obrekljive ustnice zalučati resnice, ki je izražena v zgorajšnjih besedah, marveč se oprijemljejo že toli-krat ovržene, krivične, a obenem smešne in bedaste trditve, češ, da so duhovniki vojsko naredili. Sv. oče Benedikt XV„ poglavar katoliške Cerkve, pa tudi najvišji pastir vseh duhovnikov in vernikov, se neprestano trudi, da bi nagnil in ganil srca vojskujočih *e vladarjev — za mir, — Sedajje z o - ret govoril, a slovesneje, o d -očneje, zavestneje kakor poprej. Papež je poslal noto vsem državam in vladarjem, kajti on govori kot oče v s>e:h vernikov, kot dobrohotni nev-tralec, samostojni vladar, ki je edini v sedanji vojski ohranil popolno nepristranost, pa ne samo politično, marveč tudi osebno in notranjo nevtralnost. Udeležuje se pač tudi papež vojske, a ne z orožjem, ne s pristranostjo, ampak s tem, da sočuvstvuje z vsemi žrtvami, z vsemi trpečimi, z vsemi ranjenci, da moli za vse. V tem oziru se papeževa nota ne razločuje od prejšnjih; n o v o je pa glavno jedro njegovega pisma: načrt za pravičen in stalen mir. Papež govori jasno in kar naravnost in odločno na-svetuje in narekuje: razoroženje, -skupno razsodišče, medsebojni sporazum, pravičnost, prostost ter skupnost morja. Mirovno gibanje je z dnem, ko je papež razposlal svojo noto, stopilo v nov tir. Kakšen bo uspeh? Ali se nahaja dobr^ volja in pripravnost za mir tudi tam, kamor je dospel klic sv, očeta?! Ali smemo upati in reči: da ,. .? Predznakov in predpogojev ne manjka. Najboljša in najtrdnejša za-filomba in opora je gotovo odkrito hrepenenje vseh narodov in ljudstev. Tudi Ke-renski, Poincar6 in Lloyd George naj bi se zavedali, da ima pripravnost za žrtve in dobra volja vsakega naroda svoje meje. Splošno se tudi sodi, da je papež svoji noti že nekako naprej pot pripravil in da se je odločil za ta korak šele, ko je spoznal, da vladam več ali manj ustreže in da nota ne ho došla kot nepoklican sel. Kakor bi ne bilo prav, če bi se le preveč zanašali na novo mirovno gibanje, tako bi bilo tudi napačno, če bi mislili, da je delo sv, očeta le udarec po vodi. Pot do miru se je začela delati. Bog daj, da bi šlo Vse srečno izpod rok, četudi po strminah! Pregled po svetu. Ljudstvu več besede! Ko je prišlo odposlanstvo hrvatskega sabora k cesarju Karlu, je izustil naš vladar tudi te-le bese-21 de: »Gospodje naj bodo prepričani, da ta vojska ne bo niti en dan dlje trpela, kakor bo neobhodno potrebno!« Zdi se pa, da je minister za vnanje zadeve grof Czernin v svojem srcu bolj na strani nemškega cesarja, kar se tiče nadaljevanja vojske. V Nemčiji se je kancler dr. Michaelis posvetoval z glavnim odsekom državnega zbora o tem, kakšen odgovor naj se da papežu ua njegovo noto. Čisto prav, da v tako važni reči govore zastopniki ljudstva. Tudi pri nas bodo morali ustavne zadeve tako iz-premeniti, da bo pri vprašanjih o vojski in miru tudi ljudstvo obvezno in veljavno so-odločevalo. Vtis papeževega posredovanja za mir. Ni ga lista na svetu, ki ne bi omenjal papeževega pisma in ne pripomnil svoje sodbe, oziroma sodbe stranke ali struje, katero zastopa. V prvi vrsti je treba vpošte-vati uradne in oficijelne izjave- vodilnih časopisov. Z zadovoljstvom se poudarja, da bodo osrednje države sprejele v glstv-nih obrisih mirovno ponudbo sv. očeta; o sporazumu se pa lahko sodi, da ponudbi ni nenaklonjen. Celo v Londonu se zagotavlja, da se bodo dobrohotno in resno pečali s papeževo noto. Pomenljiva je zlasti izjava nemškega državnega kanclerja dr. Michaelis-a, ki je z izrednim zadovoljstvom pozdravil mirovno noto. Rekel je med drugim: »Vsak častni poskus, prinesti ubogemu človeštvu mir, simpatično pozdravljamo; korak papeža Benedikta XV,, ki je napravljen — tako sodim — vsled resnega stremljenja po pravici in nepri-stranosti, pa posebno pozdravljamo.« Odgovori na noto še niso sestavljeni; iz raznih pojavov se sklepa, da nikjer ne bodo odklonilni. -Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da je papeževa nota vsejala seme miru. — Angleškemu ministrskemu predsedniku Lloyd George-ju so te dni izročili spomenico z 900.000 podpisi, ki zahteva naj se takoj prično mirovna pogajanja. Na Španskem so razni nezadovoljneži neprestano na delu ter hodijo od mesta do mesta, da bi ljudstvo navdušili za vojsko. Prejšnji teden so nahujskali delavstvo ter povzročili splošen štrajk. Vlada je posegla s krepko roko vmes ter spravila štrajkov-ski odbor pod ključ. Zasledila je tudi spis, ki je iz njega razvidt o, .da se je pripravljala po vsi Španiji revolucionarna zarota. V Madridu so zaprli 300 oseb. Tudi po provincah so jih veliko ppzaprli. Kralj je poklical rezervnike k vojaškim vajam. Vojaštvo in policija se trudita, da bi se pričelo zopet redno življenje. Iveri. Zvok (glas) je počasneji kakor luč; zato do-ide slava in čast marsikoga šele po smrti. ,..,-■ -, . . Zaljubljence je kakor vžigalica. Komaj se vname, pa že glavo izgubi. Svoje male napake človek prizna, da velike zakrije. Malo govore tisti, ki imajo veliko povedati; veliko pa tisti, ki ne vedo kaj prida. NajboljSi pomoček zoper malenkostne skrbi so velike skrbi. Svetovna vojska. Enajsta soška bitka divja z vso silo dalje. Itaiijjani zasedli vas Seio in Kostanjevico; italijanski napadi lia severnem Krasu in v Vipavski dolini odbiti. Ob srednji Soči so se naši umaknili; izpraznili so tudi Sveto Goro. Krvavi boji zä goro Sv. Gabrijela; štajerski Slovenci dosedaj odbili vso napade. Cesar navbojišeu v sovražnem ognju. — Živahnejši boji na Tirolskem. — ltusko-roniunski napadi odbiti. VOJSKA Z ITALIJO. Velikanska borba' na Primorskem Boj za Trst, boj za življenje Avstrije besni dalje a tako silo, kakršne še ni videlo primorsko bojišče. Kaj strašnega, silnega se godi doli na levem bregu Soče. Votlo grmenje topov se razlega daleč naokrog l judje postajajo in plaho zro proti strani strašnega bobnenja; meščani pozno v noc postajajo po ulicah ali slone ob oknih :n s skrbjo poslušajo odmev silnega boja. Mi čuda, če se zemlja trese, če daleč naokrog šipe šklepetajo, ko pretresa ozračje grmenje nad 8C00 topov, Cadorna sodi, da razpolaga naša armada ob Soči z vsaj 2000 topovi, na \sakih 30 metrov odpade en top, Italijanska, list »Stampa« pa poroča, da so postavili Italijani v boj 6800 topov, med temi je 1800 francoskih in angleških. Ta topovska Sila drobi v prah kraške skale, griče in vasi. Pa tudi pehotna sila enajste soške bitke nadkriljuje vse, kar so sovražniki dosedaj postavili na bojišče. Nad en milijon vojakov se bori med seboj na živ-, ljenje in smrt, Italijani so samo na Krasu vrgli v boj nad petsto tisoč mož; 56 sovražnih brigad je dosedaj prišlo z našimi četami v boj. Zadej pa stoje še neštevilne množice pripravljene, da planejo na naše brambne čete. Napad za napadom buta ob naše postojanke; po 20 napadov so morale naše čete odbiti en sam dan. Razvoj 11. soške bitke. Italijani so napadli na vsej 70 km dolgi fronti od Rom-bona do morja. Pc silni topovski pripravi je napadla njih pehota na vsej črti. Najbes-nejše so napadali na Krasu in v prostoru pri Avčah, Kanalu in Deskli, na levem bregu srednje Soče, Nekaj uspehov so Italijani dosegli na Krasu med Kostanjevico in Grmado, kjer so vzeli vas Selo in priij1 na severnovzhodna pobočja Grmade, Največ sreče so imeli Italijani ob srednji Soči; tu so zasedli višine in planoto med Lokav* cem in Sočo. Prišli so tudi na Sveto uoro. Zadnji čas se bijejo najsilnejši boji z& ^.or0 Sv. Gabrijela in za Grmado, Dasi so Italijani dosegli nekaj uspehov, vendar naš vojni položaj ni še vznemirljiv. Če hočejo Italijani udreti v irst, bi morali osvojiti Trnovski les, Vipavsko dolino, Fajti hrib, Trstelj in ves visoki ro» Krasa in kraške planote. Tudi, če vzame)« Grmado, še nimajo proste poti v Trst, c na Krasu je treba osvojiti posebej še vsa" Jio dolinico hi vsak grič, teh je pa še precej dö Tista, r ' Boj za Grmado, Kakor v deseti, tako skušajo Italijani tudi v enajsti soški -bitki Za vsako ceno osvojiti Grmado, Bej za te višine je strašen, 900 italijanskih topov največjega kalibra neprestano bruha jeklo od jiliva Soče proti Grmadi. Na morju so Italijani napravili velike plave,' na katere so pritrdili velikanske ladijske topove, da z njimi obstreljujejo Grmado, kamor siplje ogenj tudi laška mornarica z morske strani. Grmada je kakor ognjenik, vsa v dimu in praliu, vsa v ognju in plinih: skalovje se drobi v prah, največje utrdbe se rušijo pod najtežjimi granatami. Čudno je, da more sploh na njej še ostati živo bitje. Italijani hočejo obkoliti Grmado od juga in severa. Na severozapadni strani Grmade so Italijani iz prostora pri Jamljah in Hudem logu pritisnili na naše čete pri vasi Selo, udrli v naše postojanke in jih zasedli. razbili vsi sovražni napadi; več sreče pa šo imeli Italijani ob ovinku Soče pri Av-čah, Kanalu in Desklah. Tu so imeli Italijani v globokih bregovih in ovinkih Soče skritih mnogo čolnov za prevažanje v-et, napravili so tudi več mostov na čolnih, Naša artiljerija jih je potopila mnogo in razbila vse sovražne mostove. Vendar se je sovražniku posrečilo prepeljati na levi breg toliko napadalnih- moči, da se je mogel polastiti višinskega • grebena pri vasi Vrh, Črnovojniki iz Egra so potisnili sovražnika nazaj, toda Italijani so poslali v boj nova ojačenja, ki so zopet zasedla omenjeno višino. Itlijanška pehota je pripeljala s seboj strojne puške in manjše topove, 'iežko topništvo je pa z desnega brega Spče podpirale napad in obsipavalo vso p1anoto Banjsčice in Sv, Duha. Vedno večjemu pritisku se je morala naša pehota umakniti na višine Bate in pri vasi Kal, Ker je pa naše vodstvo videlo, da bi se Solun, kjer je pogorelo okrog 1000 hiš, Brezuspešni sovražni napori na severnem Krasu, V sredini Komenske planote, pri Kostanjevici so bili morda najbesnejši pehotni boji enajste soške bitke, semintja se je valilo to strašno borenje, ki je kakor velikansk vrtinec požiralo tisoče človeških življenj. Kostanjevica je ostala v sovražnikovih rokah, naši so se zakopali ob vzhodnem robu te vasi. Popolnoma brezuspešni pa sc bili sovražni napadi na višine pri Fajtovem hribu in severno od Kostanjevice; slovenski junaki, Kranjci in Štajerci, so vedno zapodili Laha s krvavimi glavami nazaj. > j Prelepa vipavska dolina Italijane vs^-i kako najbolj vleče in mika. Velike so se že Prizadevali, da bi dobili dostop vanjo, a uoslej zastonj. V Panovcu, na sv. Marku, ob Vrtojbici, povsod so se zrušili siloviti italijanski napadi ob železni brambi naših čet, niti koraka niso pridobili, pač pa je Vse bojišče posejano z italijanskimi mrliči. . Ob srednji Soči so se naši umaknili. "a Rombonu, Krnu in Mrzlem vrhu so se pehota mogla tu držati le z velikimi žrtvami, je ponoči na četrtek ukazalo izprazniti tudi Kal in Bate. Italijani tega niso opazili, V petek so začeli z vsemi kalibri obstreljevati ta prostor in ko so mislili, da so s svojim topovskim ognjem uničili bralince, je naskočila njih pehota — v prazno. Na to ie čakala naša artiljerija. Od severa, od vzhoda in jugovzhoda se je vsula toča naših topovskih izstrelkov na presenečenega sovražnika in mu,zadala težke izgube. Italijani niso vedeli, pri čem so, zato so se morali ustaviti in razposlati patrole,- da poiščejo naše nove postojanke. Italijani so ta^^edUißeM ЖШТ.П* našo fronto za kakih 5 Intv- . ' Italijani na Sv. Gori, — Krvavi boji za goto Sv, Gabrijela, Takoj v začetku ofenzive so Italijani pošiljali regiment za regimentom po slemenih Sv. Gore k naskoku na razvaline Marijine cerkve; toda vedno so se valile njih razredčene in razbite vrste nazaj proti Soči in Solkanu, Ker so pa Italijani napredovali na Banjščici in v prostoru južno od tam je postal položaj naših čet na Sveti Goji nevzdržljiv; od vseh strani' v ognju topov, bi se bile naše čete zastonj še dalje žr,tvova!e да sveto-: gorskih razvalinah, zato so .ponoči 24. av-r gusta izpraznile Sveto Goro, ki so jo n^to zasedli Italijani brez boja, — Vzporedno z boji na Sveti Gori so se krvavo borili tudi za goro Sv. Gabrijela, ki stoji jugovzhodno od Svete Gore in zapira pot na Trnovsko planoto. Tu se zadnje dni bijejo najsilovi-tejši boji. Goro branijo slovenski Štajerci; kakor levi vztrajajo v najhujšem topovskem ognju in odbijajo napad za napadom. tf. Franci ob Soči. V enajsti soški bitki pomaga Italijanom tudi nekaj francoskih lovskih bataljonov. Prihod Francozov sa prikrivali; šele iz brzojavke italijanskega kralja predsedniku francoske republike, ki hvali junaštvo francoskih čet, se jasno vidi, da je poleg topništva tudi nekaj francoske pehote prišlo na pomoč Italijanom. Letala v 11- soški bitki. ?61 sovražnih le+al posega v srdite boje na Primorskem, Med bojem mečejo, bombe na naše čete, obstreljujejo rezerve, zaloge živil in rnuni-cije. Naši letalci jim po številu niso kos, pač pa s svejo požrtvovalno drznostjo. Od 18. do 23. avgusta so naši sestrelili 12 sovražnih lctalcev. Ujetniki. Naši poročajo, da so ujeli do 23. avgusta nad 8000 Italijanov, italijansko " uradno poročilo pa javlja, da so zajeli 20.000 Avstrijcev in 60 topov, kar je čisto umljivo, če vpeštevamo, da se n^ša.armada le brani. Živahni boji pred Aslagom, Našfi čete zadnje dni živahnejše pritiskajo na italijansko bojno črto pri Asiago. Razvili so se krepki topovski boji, par sunkov v sovražne črte je prineslo nekaj plena in ujetnikov, RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Odbiti oOvražni napadi, Dočim na: vsej fronti na Poljskem, v Galiciji in Bukovini boji počivajo, se v Romuniji sovražnika pridno gibljeta. V prostoru pri Loveji in Panciu skušajo Romuni in Rusi z neprestanimi napadi zopet nazaj osvojiti pred kratkim izgubljeno Ozemlje. Vsi sovražni napadi s6 bili popolnoma odbiti. ZAPADNO BOJIŠČE. Angleži zopet ljuto napadajo pri Yper-nu, Arrasu in Lensu; razen par jarkov niso dosegli ničesar. Ofenzivo v velikem obsegu pa so začeii tudi Francozi pri Verdunu-Na obeh straneh Moze so vrgli Francozi v boj svoje goste naskakovalne skupine, z isto brezobzirnostjo, kot svoječasno v aprilski ofenzivi ob reki Aisne; doživeli so silno krvave izgube, dosegli so pa le malo. V francoskih rokah je ostal grič, »Mrtvi mož« in par gozdov v bližini Verduna, Povodom visokega odlikovanja, s katerim je naš cesar Karel priznal in pohvalil dvajsetletno neumorne, nesebično in goreče delovanje našega presvetlega knezo-škofa dr. A, B. Jegliča, kot višjega 8» pastirja lepe ljubljanske škofije, se je zbrala v škofijskem dvorcu dne 23. avgusta ljubljanska duhovščina, da je izrazila svoje veselje in zadovoljstvo nad tem odličnim priznanjem, V imenu vseh navzočih in ne-navzočih duhovnikov je častital presvetlemu knezoškofu okiožni in stolni dekan M, Kolar, — V zahvali je prevzvišeni omenjal, da mu je osobito v zadovoljstvo, ker vidi, da je to odlikovanje vzradostilo duhovščino kakor tudi dobre vernike cele Škofije, Želel je pa vsem odlikovancem in neodlikovancem, da bi bili deležni enkrat božjega odlikovanja v nebesih. Posledice suše se poznajo povsod: Rast. je zastala, listje pada z drevja, studenci so usehnili, vodnjaki so skoraj prazni. V Ljubljani so nehali škropiti po ulicah, ker od treh črpalnic mestnega Vodovoda sa.no ena šo dosega vodo . . , Na Štajarskem okrog" Maribora in Celja razsaja griža j zdravniki dolže nenavadno vročino in slabo prehranp. Dež pomočil, Bogu hvalo, v nedeljo smo imeli precej blagodejnega dežja brez viharja in brez posebnega grmenja. V Ljubljani je deževalo nekako 5 ur deloma prav močno. Za tako sušo je bilo vsekako Eremalo, a v sili smo bili lahko zadovoljni, jubljano in najbližjo okolico je bil rahel dež poškropil že v soboto. Dež pretekle . nedelje je segel na Gorenjskem, kakor se narn je pravilo, samo do Otoč. + Orgljarska šola Cecilijinega društva v Ljubljani. Na orgljarski šoli v Ljubljani (Poljanska cesta 4, II, nadstr.) se bo .V šolskem letu 1917/18 zopet vršil reden pouk. Vpisovanje vseh učencev in sprejemni izpiti nanovo priglašenih učencev bodo v ponedeljek, 17. septembra ob desetih dopoldne. Nanovo vstopajoči učenci naj prineso s seboj: 1. rojstni in krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. priporočilo župnega nam je pravilo, samo do Otoč, V ponedeljek popoldne je zopet pošteno deževalo. Orgije na vrsti,.. Izšla je naredba, ki ukazuje, da se morajo pobrati iz cerkvenih orgelj, ki imajo več nego osem registrov, vse piščali iz cina in podobnih zlitin. Izjeme se bodo dovolile samo za orgije, ki Imajo zgodovinsko ali umetniško vrednost. Družinska Pratika 1. 1918 izide tekom prihodnjega tedna. Cena je z ozirom na izredno podraženje papirja in drugih tiskarniških potrebščin določena za ta letnik na 40 vin. Razprodajalci dobe določen popust. Vojska rodi sadove. V Straži pri Toplicah je bilo večkrat pokradenih veliko stvari: denarja, blaga, jestvin i, dr. Prišli so na sled. Dognalo se je, kar jc predvsem žalostno in značilno za sedanjo dobo, da so se na rokovnjaško pot podajale tri mladenke, stare od 17 do 20 let, in sicer sestre Marija, Ivana in Ana Skube iz Ručetne vasi. Z njimi bo sedaj napravilo račun sodišče. Strela, ogenj, smrt. Dne 16, avg, je treščilo v poslopje posestnika Jožefa Bobnarja v Gor. Globodolu pri Mirni peči. Strela je ubila Sleino hčerko Ruzalijo, dve njeni sestrici pa omamila. Ogenj, ki je nastal, so sosedje urno pogasili, 41 Požar je uničil v Dečji vasi (Zagradec) posestniku Mihaelu Vidrihu hišo, hlev, kaščo in syinjak. Požrtvovalnosti vašča-nov se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na soseščino. Dekleta so s pohvalno vztrajnostjo donašale vodo k Krke, Na pomoč sta prihiteli požarni brambi iz A.mbrusa in Krke. Hvala vsem! Vojaške novice. Cesar na bojišču. Dne 22. avgsta, ko je na soškem bojišču najbolj hreščalo, je bil navzoč v območju sovražnikovega topništva in letalcev iudi naš pre-krbni cesar Karel, ki je z veliko pozornostjo zasledoval razvoj milijonske borbe od ranega jutra do večerne ure. Sijajna vztrajnost naših čet je zaslužila priznanje našega najvišjega gospoda. Na cesarjev rojstni dan je bil med osobjem, ki je cesarju častilalo, tudi odposlanec 59. pp., neki narednik, ki mu je izročil velik šopek krasnih tirolskih planik, zbranih in nalrganih od vseh polkov, ki stoje na tirolskih bojiščih. Cesar je hü vsled te ljubeznivosti izredno ganjen. — Na rojstni dan je bil cosar Karel pri sveti maši ter kleče molil iz rnolitvenika in rožni venec. Cesarsko slavje na 2700 m visoki pečin?, Naši »Domoljubovi« prijatelji pišejo z visoke tirolske planote: Cesarjev rojstni dan smo praznovali tudi tukaj na bojni črti in počastili svojega najvišjega poveljnika. Zvečer v temnem mraku smo stopL'«. iz strelskih jarkov v bližino na hrib ter zapeli cesarsko pesem in več slovenskih narodnih. Po vrhovih okrog smo zakurili velike grmade, da smo tudi Italijanom pokazali, da slavimo rojstni dan našega ljubljenega vladarja Karla I. — Tudi želodček je bil vesel ta dan, ker je použil kaj dobrega. Šaljivci so rekli: ko bi le bil cesarjev rojstni dan vsaj parkrat na teden! Pozdravljamo vse bralce in bralke »Domoljuba«: Fantje »cesarjevičevega« pp. 17: Anton Mulej, Vrba na Gorenjskem; Iv. Miklavž in Fr. Brsan, Orehovec pri Kostanjevici; des. Iv. Krajčir, komp. kuhar; Florijan Murgel, Trebelno; Ant, Strmole, Zatičina; Fr. Petan od Nov, mesta; L. Knop, Svibno; Al. Gorjup, Karlovec; podd. J, Gradišar, Duplje; Andr. Fajfar, Vrzde-nec; Jož. Žulič, Črnečavas; L. Fajan, Stra-hinj; podd. Ant. Tavčar, Stara. Loka; Jos. Polajnar, Kokra; Fr. Anžič; Peter Bürger, Komenda; I. Žabkar, Drnovo pri Krškem; Iv, Uranič, Strahinj; čtv. Fr. Žabjek, brivec, 1. baon.; Ilja Calič iz Bosne; narednik Andr. Mlinar; telefonist Karel Sajovic,. f Nadporočnik Fr, Garbas. Na goriškem bojišču je padel pretekli teden nadporočnik Fr. Garibas, poveljnik nekega delavskega oddelka. Zadela ga je bomba laškega letalca. Pokojni je bil carinski revident v Ljubljani, poštenjak in splošno.priljubljen. Kot sin dobrih kmetiških staršev z Iga pri Ljubljani se je še vedno z vnemo brigal za kmečke zadeve ter se pridno pečal zlasti s sadjarstvom. Počivaj v miru! Zasluženo priznanje. S častno svetinjo Rdečega križa na vojnem traku je odlikovana gospa Marija pl, Strahlova, sopro- ga graščaka v Stari Loki — za neutrudno samaritansko delo po loških vojnih bolnišnicah. Častno znamenje Rdečega križu druge vrste z vojno dekoracijo je podeljeno č, g, Antonu Skubicu, dekanu v Ribnici. Umrl je v ruskem ujetništvu (6, junija 1917) Janez Jerman iz Št, Ruprta na Dolenjskem, Ujet je bil 11. maja 1915, Aialo poprej mu je umrl oče. — Za domače dvojna poskušnja, podvojena žalost. Ne p, v m.! Brez srca. Bila je avgustova nedelja;,' Na neki postaji ne daleč od Ljubljane ob1-' stoji bolniški vlak, poln ranjencev. Neko' osebo, ki je ravno pri vodnjaku stala, po-prosim za malo vode, a name'sto vode sem? čul neke nerazumljive besede, morda' psovke. O domovina----—I Ali je to moje plačilo? Ali sem to zaslužil, ker sem te čuval in ».pel glad, mraz, žejo? Ali danes ne daleč od doma niti toliko nisem vreden, da bi dobil požirek vode? Kolesa so zaškripalr in vlak se je premaknil,., K. (Opomba uredn. Dotična oseba je bila brez dvoma begunka iz tujine, ki vrneva samo italijanski jezik. Ne moremo si misliti domačega človeka, k:; bi se do izmučenega in žejnega vojaka tako obnašal, saj je gostoljubnost značilna poteza slovenskega ljudstva.) Ne utonil, ne padel ni Anton Šteblaj iz Škrilga pri Ljubljani, dasi se je tako govorilo, marveč nahaja se v ruskem ujetništvu, kar so domači izvedeli šele čez dve leti negotovosti. P::avi, da se mu dobro godi. Po dveh letih se je oglasil iz ruskega ujetništva Franc Lenarčič iz Bevk št. 9 pri Vrhniki. Skrbni starši so ga že skoraj objokovali kot padlega. — Prav tako šele čez dve leti je prišlo v roke materi Mariji pismo vojaka Ivana Pavšek,ki se nahaja na Ruskem kot. ujetnik. — To v, tolažbo vsem, ki še ne vedo za svoje drage. — Martin Jurečič, sin posestnika in trgovca iz Česenc pri Krškem je razveselil domače s pismom z Ruskega, ko dobro leto niso nič vedeli zanj. Kupi mrličev. Očividec pripoveduje, da je na kraškem bojišču ob glavnih navalih na naše postojanke obležalo toliko Italijanov, da leže kar na kupe. Ob gori sy, Marka, pri Selu, Grmadi in Fajtovem hribu, kjer so se valile v boj vedno nove in sveže vrste italijanskih vojakov, so strojne puške kar kosile. Siri se strašen smrad; mrliški vzduh se čuti do tržaške okolice. Grozota. List »Die Kölnische Zeitung« pravi: Ob Soči bruha ogenj iz 6800 topov med temi jc 1500 najtežjih angleških in francoskih. Grmenje je tako strašno in mogočno, da se sliši čez hribe globoko gori na Tirolsko. Prosimo, če bi kdo vedel, kje se nahaja vojak Anion Gulja iz Brda v Istri, Ki je bil svoj čas odšel v Tirole, naj bi blagovolil sporočiti Antonu Jaksetiču (K. sch. Rgt. Nr. III,, III. Ers. Komp., Schärding. Ob. Österr.), da pove staršem, ki so v skrbeh zanj. Napredovanje v nemški armadi Nem; ški cesar'je baje dovolil, da se sme povišati v častnika" vsak razumen vojak, kis® )f odlikoval na bojišču in se sploh odlično ] obnaša« Naši pozdravljafo. Z italijanskega bojišča polivata pozdrave vsem pridnim horjulskim in ra-Bkim dekletom, kakor tudi vsem bralcem »Domo-liubovim« topničarja (pri 30-5 cm možnarjih) Ivan Končan iz Horjulja in Fr. Prijatelj iz Rašice pri Vel. Laščah. (Pristavek: Tu se imamo še neka..i dobro. Lah nas včasih pozdravlja, a tako velikanskih topov pa nimajo, kot 'mi; pravijo nam", da nismo s teja sveta. Na srečno svidenjel) — S Češke: Tu v Novih Dekanih se spominjamo domačih prijateljev in anancev slovenski vojaki: Mih. Skumaver, Sv. Lenart; Andrej Žiberna, Primorsko; Jož, Titovšek, Močilno; Z. Sebetič, Hrvatsko. — Fantje »cesarje-vlčev-ga« pp. 17, pri stotniji strojnih pušk: Ivan Mislej, PodL-eg; Štef. Skulj, Gor. Kališče; Mat. Košir, Črni vrh pri Polh. Gradcu; Iv. Bratkovič, Mihovo pri Št. Jerneju; Jurij Božcar, Zakobiljek pri Poljanah; Ivan Strniša, Tržič; Jos, Hrovat, Dvor pri Žužemberku. — Z visokih tirolskih planin pozdravljajo gorenjski fantje in možje vse domače: Ivan Zima in Fr. Sodja, Zabreznica; Iv. Razinger, Žirovnica;. Fr. Legat in Fr. Valjavec iz Smokuča; Val. Nadižar iz-Doslovič; Jan.Vovk iz Vrbe; Čop Janez iz Žirovnice; Iv. Mulej iz Radovljice; Fr. Trpine z Bleda; Fr. Pangrc z Blejskega Sela; Jos, Prešern i Brega; Peter Skrjanc, Stiška vas; Alojzij Škrjanc, Kovor. — »Cesarjevičevi« fantje . . m. kourp. srčno pozdravljajo vse okoli »Domoljuba«: Janez Premk, Fr. Bokalič, A. Koželj, Fr. Kobilca, vsi iz Mengša;. Jožef Vavpotič, Šmarca; Polde Kotnik iz Prevoj; Fr. Remic iz Zgor. Brnika. Iz enajsta soške ofenzive pošiljajo mnogo pozdravov vsem slovenskim fantom in dekletom fantje domačega gorskega:.polka . Četovodja Fr. iVitman, Mokronog; podd Al, Košir, Boh. Sred. vas; Hud, Stebec, Mokronog; Janko Pekolj, Dobr-nič; Fr. Skobe, Žužemberk; Iv. UreV. Kapele pri Brežicah. — Iz strelskih jarkov v koroških planinah se oglašajo slov. fantje . . . pp. Nahajajo se pndi že colgo ter si žele, da bi kmalu napočil srečni dan miru- Zupan Fr„ Breznica; Pretnar Fr„ Zasip; Čepelnik Fr,, Št. Vid; Jerina A., Ljubljana; Zupančič Fr., SeliČP na Dol.; Kaizar P., Zitaravas; Štefan J„ Gozdnavas; Ražun L„ Sinčavas; Arnejc Fr„ Ledenice v Rožu; Simonič Jožef, Idrija; Ivan-£ič Iv,, Kontoši' J„ Taljanič M., Benčič J. — Istra-ni; Malič Ir., Lcstič L„ Sp. Staj. Razne шшсе. Ni prav to... Še vedno opazujemo, da se ponašajo s cigaretami mlečozobe gospodične iz frakarskih družb, da prižigajo svalčice drobni fantiči, dočim si motajo naši kmečki možje pomagati z raznim listjem, da si nekoliko utolažijo staro na-yado kajenja. Nedavno sem bil priča, kako so se pehali možakarji ob neki kamniški trafiki za mrvo tobaka; tisti, ki je bil tako srečen, da je nekaj dobil, je splaval izpred vrat kar po ramah navzočih, taka gneča je bila med čakajočimi kadilci. Kmet mora skoraj vse pridelke oddati za občno uporabo, vse se mu odtegne, ali bi ne bilo prav, da bi se mu zagotovilo vsaj nekoliko tobaka, saj vsakdo ve, kaj Pomeni za postarnega možaka pipa božje travice! Kar je za žensko »kofek«, to je za možakarja tobak! Oblast naj- bi skrbela, da se tudi to blago po pravici razdeli. Deset granat najtežjega kalibra je namenjenih na Trst dne 19. avgusta, nadelo jih je 7. Bilo je ravno po sedmi uri, ko so ljudje po hudi dnevni vročini vrveli n& zrak. Porušena je ena hiša — sredi mesta — ena pa poškodovana. Grozen «nk in vik je nastal, kajti mrtvih je bilo P oseb — sama mladina — in sicer: Sestri J«*ela in Eleonora Lavrenčič, prva stara H druga 10 let, Beneš Julij — 14 let, Pe-m Cigoj „ jo let{ Blaževtt Albina « 15 let; Er. Loj — 30 let. Prizor ob razmesarjenih truplih je bil pretresljiv. Vode manjka. Vodovod vMariboru je več ur dopoludne in popoludne zaprt, ker primanjkuje vode. Nadškof Šeptick*» ki je prišel preko nevtralnih držav iz ruskega ujetništva v Švico, čaka dovoljenja za potovanje v Rim. Čujemo, da se Italija brani dati tako dovoljenje. Metropolit bo poročal sv. očetu o dogodkih v Rusiji med vojsko. Ker mu pa razni listi podtikajo politične namene, ima težave s potnim listom. Prvo, kar je vnetemu nadškofu pri srcu, je zbližanje vzhodne cerkve z Rimom. Pomiloščen je Blaž Ravnik, bivši gostilničar iz. Kolodvorske ulice v Ljubljani, Obsojen je bil na dosmrtno ječo in presedel 17 let. Sedaj bo šel k vojakom. Usoda ruskega mogotca.,. Prejšnji teden so odpeljali bivšega ruskega carja in družino v Sibirijo, Odhod Romanovičcv so prikrivali. Na postajah niso obstajali. Car je imel zase voz ameriškega Rdečega križa, carica in otroci so se vozili v dveh spalnih vozovih. Vlaku se ni smel nihče približati; tudi izprevodnikom niso povedali, kdo da se vozi. V prvem in zadnjem vagonu so bile postavljene strojne puške. Vlak se je ustavil v mestu Tobolsk; pozneje pošljejo carja baje v notranjo Sibirijo. Nikjer ni popolne varnosti. V noči pred 20, avgustom sta trčila blizu Sv, Hipolita na Nižje Avstrijskem dva vlaka s tako silo, da so bile mrtve 3 osebe, ranjenih pa 59, V Črnigori je avstrijska uprava uredila in popravila ceste, dogradila luko Plavnico ob Skaderskem jezeru, ustanovila novo tobačno tovarno, ki more predelati na leto 400.000 kg tobaka, nape-liala en vodovod, otvorila do konca junija 191 novih šol. Nemški škofje za mir. V Fuldi sq imeli nemški škofje običajno vsakoletno zborovanje. Pri tej priliki so poslali nemškemu cesarju brzojavni pozdrav s prošnjo za mir. Cef,ar je odgovoril: »Pridružujem se Vaši melitvi, da bi Gospod Bog kmalu vrnil mir vsled vojn groze trpečemu človeštvu.« Rešilna Romunija. Minister za prehrano je povedal, da smo zadnje mesece živeli samo od uvoza iz Romunije. Najtežje je bilo, ker je bilo zmanjkalo krompirja in je bilo treba seči deloma po semenskem krompirju. Nova letina (žitna) je splošno boljše izpadla nego se je pričakovalo. Letina zgodnjega krompirja na Ogrskem se je popolnoma skazila, tako da Avstrija od obljubljenih 5000 vagonov ni nič dobila. Strašen požar v Solunu, Pred štirinajstimi dnevi je jelo goreti v bolgarskem delu Soluna. Požar se je urno širil, četudi je gasilo vojaštvo; uničeni sta dve tretjini Soluna. 100.000 ljudi je brez strehe. Uničena je tudi cerkev sv. Demetrija, ki je nenadomestljive vrednosti, Prvi večji vojni udarec v Ameriki. Blizu mesta Montreal v Severni Ameriki ne je vnela tovarna za izdelovanje smodnika. Vsled velikanske eksplozije in straS-nega ognja je porušenih 60 poslopij; okrog 300^oseb,je vrglo v zrak. Dopisi. Prem. lComaj se je po končanem, šolskem letu učiteljica Milka Gantar poslovila od Prema, že smo izvedeli bridko novico, da pri svoji teti v Zagorju umrla v najlepših letih. Petletna služba na Premu je bila prva in zadnja. Sirota brez matere se je morala navaditi na skromnost, ki ji te vedno ostala. Tiha zadovoljnost je ni nikoli zapustila. Usoda ji je tudi za zadnji dom naklonila zasilne^ navadno rakev iz mrtvašnice. Ker je bila v okraju splošno priljubljena, je prihitela na pogreb lep«, družba s Prema in Trnovega. Prijateljice iz Trnovega so ji zapele v slovo zadnji pozdrav (pod vodstvom g. J. Mevželja), moški zbor pa na pokopališču, Njeni šolski otroci, čez 50 po številu, so se napotili čez hrib, največ bosi seveda, da jo obsujejo r premskimi rožami. Za osmino pa jih j« bilo še več, ki so ji darovali ne več rož, ampak prejeli zanjo v domači cerkvi skupno sv. obhajilo. — Umrla je Marija Frank, mlada mati, ženaj cerkvenega ključarja. Bila je pobožna in mirna« kakor da bi je ne bilo v vasi. — Smrt hodi tudi po našem polju, Samo en dež ob košnji smo Imeli, ld še do brazde ni namočil. Suho celo poletje. Poklicani faktorji, ki bodo hoteli rekvirirati, naj pridejo prej pogledat, kaj je prirastlo. Iz Škocijana pri Mokronogu se nam piše: РЛ nas je suša menda vse vzela. Fižola, krompirja repe, zelja in ajde ne bo. Tudi prstnine za prešiče ne bo. Drugega žita je veliko manj kakor drug* leta. Sena.in otave prav malo, živine, pa še.precej. Kako jo bomo preživilil Samo sadja je nekaj. Vsepovsod postavljajo sušilnice in ga pridno suše; da bo na pomlad vsaj nekaj za pod zobe. Vinogradi dozdaj dobro obetajo, pa tudi potrebujejo dežja. — V Grumljah so naročili nov jeklen zvonv težak 135-5 kg, menda četrti na Kranjskem, Z vso slovesnostjo so ga sprejeli in 12. avgusta popoldne je bil blagoslovljen. Ljudje so prav zadovoljni i njim. Ima lep glas in se še daleč sliši. Semič. Naše izobraževalno društvo je zopet nastopilo z lepo prireditvijo. Na Veliko mašo so igrale dekleta lepo igro »Ljudmila« in svoje vlog* prav dobro rešile. Videli smo tudi kmeta Neroda v novi obleki »Navihanih študentov«, v katerih so nastopili naši dijaki in želi mnogo priznanja. Iz Dobrniča. Dne 17. avgusta je padel na italijanski fronti vojak Janez Zoreč iz Korit štev. 32, vzoren član telovadnega društva »Orel«. Njegov stotnijski poveljnik poroča materi umrlega junaka sledeče: »Boreč se za dom in za cesarja proti izdajalcu Lahonu je mrl Vaš sinko Janez junaško smrti. Danes, dne 17. t. m. ob 3. uri zjutraj je bil zadet v glavo od kosa sovražne granate in bil na mestu brez trpljenja mrtev. Kakor je ta udarec hud za Vas, naj Vam bo v zadoščenje in tolažbo, da je bil Vaš sin ргат priden dečko, hraber, vesten in pokoren vojak. Za junaštvo je prejel bronasto hrabrostno svetinjo, Karlov križec; srebrna svetinja I. vrst« mu bo pa podeljena v prihodnjih dneh. Mlado iiy-Ijenje je daroval za domovino in svojega cesarja, ki prav danes praznuje svoj rojstni dan. Iskreno sožalje v imenu cele stotnije z Vami žalujoči E. P. komandant stotnije. Ravnokar je došlo poročilo, da so ga pokopali na pokopališču za padle junake (grob št. 646) v vasi Mahorini (?) v vipavski dolini. Padli junak je bil zvest član dobrni^ega Orla, kakor tudi mladeniške Marijine družbe in slov, katol. izboraževalnega društva. To -je drugi nal Orel, ki je daroval mlado življenje za cesarja ia domovino. Materi vdovi tudi naše odkrito sožalj« tolikobolj, ker je bil umrli Janez vsestransko vzoren mladenič, tih, blag in vsem priljubljen. Strašna suša je domala vse pokončala: ajdo, koruzo, krompir, fižol. Naš nekdanji dobrniškl banat za žito se bo spremenil v suho puščo. Zeljo so skoraj pojedle požrešne gosenice. Danes (v nedeljo) nam je Bog poslal nekoliko blagoslova x neba. Deževalo je par ur precej močno. Hvala Bogul Hamborn. V dopisu z dne 9. avgusta je bil pomotoma označen g. A. Hajdenik kot predsednik ondotnega društva. Naznanja se, da je predsednik g. kaplan Jenster, A. H. pa podpredsednik, Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Zadrege zaradi sena. Po naših krajih tožijo kmetje, da niso v stanu oddati zahtevane množine sena. Prav iste tožbe so tudi drugod. Na Štajerskem so izjavili gospodarji, da so nakosili letos komaj eno četrtino navadnega pridelka. Četudi veliko živine odprodajo, bodo ostalo le težko čez zimo- preživili. Enake težave imajo na Nemškem, Tam se zahteva do 1. febr, 1918 15 milijonov kvintalov slame. Dati se mora precej 6-5 milijonov kvintalov, do 30. septembra 3 milijone, ostanek na mesec do svečnice. Izmerili bodo polja in na podlagi teh podatkov se bo določilo, koliko mora vsak kmet dati slame. Ker krme zelo primanjkuje, skušajo kmetje živino hitro odpro-dati, predno postane kost in koža. Vojaštvo more vzeti le omejeno število živali. Najboljše bi bilo, da se dovoli tudi po kmetih več živine klati. Moka se težko dobi, beguncev je povsod veliko, domačih reve-žev, ki imajo nekaj grošev, a premalo žita, tudi veliko. Čim bolj se v eni jedi varčuje, tem več se druge porabi. Jajc bo kmalu zmanjkalo za mesta, pomanjkanje mleka bo ie veliko bolj občutno. — Naj se torej povsod dovoli klati potrebno število živali in ne samo v mestih in obrtnih krajih. Z Ogrske prihajajo poročila, da kmetje nočejo oddati žita. Po vladni odredbi si »mejo mesta sama kupiti toliko žita, da ga bo na osebo 12 kg na mesec. Posamezni »i pa tudi lahko sami nakupijo žita, Ostanek domače porabe in tega nakupa poberejo komisijonarji. Prazne ladje čakajo ob Donavi in Tisi, da se nalože, žita pa ni; kmetje ga ne dajo. Menda so se prav velike množine pšenice kljub najstrožji prepovedi na skrivaj prodale. Na Ogrskem je najvišja cena pšenici 50 K za 100 kg. V resnici se plačuje 50 do 100 K za 1 mernik. Vsak se hoče sam oskrb '' ker ne zaupa v ogrsko prehrano. Oblasti tem miže, saj imajo vsi želodce, Hudom: 'i obrekovalci pripovedujejo, da so oni gospodje, ki so pri mestnih aprovizacijah, najboljše preskrbljeni. Velika težava je tudi s krompirjem. Po poročilu lista »Rcichspost«so celo pomlad pričakovali na Dunaju zgodnjega k^ompir-6i ja. Minister za prehrano je upal, da ga dobi le za Dunaj z Ogrske 5000 vagonov. Pridelek je bil tam po uradnih izjavah skrajno slab, da niso mogli nič poslati. Kdor more verjeti, naj verjame. Vreme je bilo spomladi ugodno, dežja zadosti. Kako se je neki krompir pokončal? Na Dunaju gredo zvečer z vrečami na kmete in privlečejo pozno ponoči krompir domov. Oči pos.tave se milostno zapirajo, saj ljudje ne gredo za zabavo ven, temveč le v skrajni sili. Hočejo živeti, četudi le slabo. Uradna preskrba s krompirjem se ni sponesla. »Slednjič ne smem enega pozabiti,« pravi list »Reichspost«, »da na hrbtu teh krompirjevcev ni še nobeden krompir segnil, v uradni oskrbi pa celi vagoni. Boljše je, da se krompir zdrav po-užije od stradajočega ljudstva, četudi v nasprotju z vladnimi odredbami,-kakor da bi se natančno držali uradnih zapovedi in bi celi vagoni krompirja segnili.« — Precej drugi dan po tem članku je bilo uradno razglašeno, da se bo kaznoval z zaporom in s kaznijo do 20,000 K, kdor bo kupil ali prodal krompir, — Omenjeni list je pripomnil k tej odredbi, da bi bili ljudje že davno siti, ko bi mogli jesti odredbe. Bogatini se ne bojijo kazni, ker imajo denar, reveži pa ne zapora, ker tam ne bodo bolj lačni. Stiske v nevtralnih državah. Precej hudo mora biti tudi v nevtralnih državah. Švica je zasegla vse krušno žito. Turšica, ječmen in oves dosedaj niso zaseženi. Vsako krmljenje krušnega žita je prepovedano, Kdor si kupi sir, ga sme le 10 odstotkov zase porabiti. Kdor ga sam izdeluje, sme le 200 kg za svojo družino porabiti v enem letu. Kakor se kaže, imajo Švicarji strah, da bi jim zmanjkalo žita. Potem bi vsaj sir imeli za domače reveže, Sicer bodo pa sir tudi zamenjavali za drugo blago. Razno. Na Nemškem imajo novo strogo naredbo glede vreč. Če kdo naroči blago in preskibi svoje vreče, kakor je zdaj navadno, mora po prejemu blaga vse vreče oddati centrali za vreče, Najbrž bomo tudi pri nas kmalu do tega prišli. Suša se vedno huje pozna. Za živino že zdaj primanjkuje krme, Če ne bo kmalu dežia, ne bo prav nič ajde, Turšica je zelo slaba, pesa povsod majhna in neznatna. Letos bo res težko prešiče rediti. Čudno je, da ima sadje višje cene, kakor najboljše žito. Л * * Točnost pri oddaji živine. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« naznanja: Ker so-se ljudje pritoževali, da so morali tu in tam predolgo čakati pri oddajah živine za vojaštvo m civilni konsum, je odredilo »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« sporazumno z vojaštvom, da se prevzema živina točno ob določeni uri. Sedaj pa se dogaja vkljub razglasom in opominom, da ljudje za dobavo določeno živino prepozno pri-ženo. Opozarjamo, da naj bo vsak zaupnik točno in ob določeni uri s svojo živino na kraju oddaje, ker pozneje prignane živine ni mogoče prevzeti. Kuharska gospodinjska šola pri ur-šulinkah v Ljubljani s pravico javnosti je zaključila dne 31. julija svoje četrto šolsko leto. Novo šolsko leto se bo pričelo dne 3. oktobra t. 1, Priglasi se sprejemajo že od 10, avgusta dalje. Doposlati je tudi krstni list in zadnje ljudakošolsko spričevalo. Natančnejši pogoji se objavijo pozneje. Brez merice. Deželna vlada kranjska je v zmislu ministrske naredbe (z dne 26. maja 1917, drž, z, št. 235) sledeče odredila: Mlinarjem se plači, za izmleto žito samo v denarju; takozvano »merico« namesto plačila jemati, je prepovedano. Za meter-ski stot izmlete pšenice, rži, ječmena, ajde, koruze, prosa, ovsa in zmesi se plača 5 K; za obdelavo ječmena, ki ga da kdo v stope, plača 8 K, za obdelavo pšena 4 K 50 v; za drobljenje ovsa, koruze in za mletev zadnjega žita za krmo 3 K. — Izmleti se morata pšcnica in rž na 90 delov moke in največ sedem delov otrobi. Prestopki se kaznujejo z visokimi globami do 5000 K ali z zaporom do šestih mesecev. Gosenice letos občutno pritiskajo na zelje in zeljnike, ki so vsled suše itak revni in mršavi. Včasih, ko je bilo dovolj moče, jc močna in bujna rast to golazen lahko prenesla, zdaj bodo pa ostala samo rebra, kjer se posestniki ne utegnejo boriti zoper požrešno golazen in jo zatirati. Čujemo, da je dobro sredstvo zopee gosenice konoplja; duh te rastline jim je tako zoprn, da se ne približajo ali jo pa odkurijo, Za letos je ta pomoč že prepozna, V bodoče bi pa že kazalo, če bi posestniki po zeljniku ali okrog njega v primerni razdalji posejali tudi nekoliko konopljinih zrnc, S petiolcjem bo treba tudi v bodoče Stediti. Doslej srno morali dajati Nemčiji po 110.000 met. stotov petroleja na, mesec, po novi pogodbi ga bomo pa dajali samo še 24.000 met. stotov. Nemčija dobiva vedno več petroleja iz Rumimi-je, tako da nas je v tem oziru razbremenila. Koliko olja za mažo in parafina bemo morali v bodoče pošiljati Nemcem, še ni določeno. Kljub temu pa, da se bo naš izvoz petroleja na Nemško sedaj dokaj znižal, ne smemo pričakovati obilice v domači preskrbi petroleja. Tačas proizvajamo v monarhiji P° 1400 vagonov petroleja na mesec: od *e< ga odpade 250 vagortov za vojaške svr-he, 240 vagonov za Nemčijo, 100 vago- Tempelj v Pekingu, kjer so se vdale cesarske čete. nov za državne železnice in 100 vagonov za Rusko-Poljsko. Za domačo porabo v zaledju bi tedaj ostalo le 700 vagonov in bo treba velike štedljivosti, da bomo s tem izhajali. Deželno banko snujejo v Celovcu. Pri ustanovitvenem zborovanju so bili navzoči zastopniki dežele, Celovca, trgovske zbornice itd. Povabljeni pa niso bili slovenski zavodi. Sedaj šele, ko so se zedinili — brez Slovencev, bi radi videli, da bi se udeležili njihovih namenov tudi denarno močni slovenski zavodi. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: na ciiii Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkviiol sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po W/o brez kakega odbitka. Muß PJ1 U\\Ural fo i. popoldne. tJleii Inserat! Slike in črtice z bojišč. Najboljši prijatelj v tujini. Preljubi moj zvesti prijatelj »Domoljub«! Odkar živim v Romuniji, si mi ti najboljši prijatelj, ker me redno obiskuješ in mi daieš lepih naukov. Jaz nimam drugega prijatelja, kakor tebe, ker moji tovariši so večinoma Nemci in Poljaki. En slovenski Štajerc je bil tukaj, pa je prestavljen na Ogrsko v mesto Ujvidek. Moje življenje v Romuniji je tako-le: Službo imam dve uri; stražiti moram Ruse, da ne uidejo. Potem imam šest ur prosto. Kadar imam prost čas, grem na obrežje Donave ali pa v mesto; če se mi poljubi, grein pa tudi spat. Stojim na obrežju Donave ter občudujem širino in gladino Donave. Na Bolgarsko stran na prostornih pašnikih pa zagledam velike črede, ki se pasejo mešano: konji, voli in ovce. Dalje mi oko zagleda bolgarske gore, posejane z drevjem; vmes so njive posejane z žitom. Zdaj se mi spomin zbudi na domači kraj ob hrvatski meji, O lepi moj slovenski kraj! Ali bom jaz še kdaj prebival v tebi? .. . Ura [e prišla in zopet moram nastopiti službo, Nato grem v mesto, da si nakupim potrebnega živeža, Pridem do prodajalne, ki stoji oddaljena do tOO korakov od cerkve. V prodajalni je naprodaj meso, zelenjava in ribe. Usedem se v- lopo prodajalne in opazujem ljudstvo, ki gre iz ulice v ulico. Tu vidim priprostega Romuna s kožuhom na hrbtu v poletnem času in srajco do peta; gledam imenitne meščane in si mislim, kateri od teh je neki bolj srečen? A nc mo-i rem presoditi, ker nisem modrijan. Čas mine. Moram kupiti, kar potrebujem in iti v barako. Čas se hitro zavrti in zopet me kliče dolžnost v službo. Tako mi poteka dan na dan, noč na noč. Tukaj zdaj mlatijo pšenico; imajo velike skladalnice, kakor hiše. Pa ne mlatijo s cepci ali s strojem, ki se z rokami obrača, ampak s strojem, ki ga goni voda in og».nj. Pšenice pa imajo ros veliko v Romuniji, pa tudi koruze, Za zdaj je zadosti. Drugikrat še kaj napišem, če se bom tukaj nahajal. V Metliki na Belokranjskem pozdravljam vse sorodnike, prijatelje in znance. Priporočam se v pobožno mc'itev! Corabia, 17. avgusta 1917. Žnidaršič Janez, inf. Poročilo z ruskega bojišča. Najprej l.inogo pozdravov vsem znancem, domačim, vsem slovenskim vojakom, vsem bralcem »Domoljuba«. Zdaj pa nekoliko od vojske. Pred ruskim umikanjem je imela naša kompanija postojanko v visokih gozdnih Karpatih; imeli smo hlad, kakor pri vas pozimi. Na drugem hribu nasproti nam so bili Rusi, Dne 23. julija izvemo, da je Tarnopol prišel zopet v naše roke in da se Rusi na celi črti umikajo. Takoj smo poslali močne patrulje za Rusi, ki so tudi v tem kraju zapuščali svoje za-kope. Z velikim veseljem smo spravili svoje reči skupaj, napravili prehod skozi žične ovire in ob dveh ponoči odrinili za sovražnikom. Ob 10. uri dopoldne smo dospeli v Rafaelovo, potem je pa šlo kar 14 dni naprej. Bežeči Rusi so za sabo podirali in požigali, kolikor so pač mogli. Kjer jim je pa bila naša vojska urno 7a petami, so pa morali pustiti mnogo municije, živeža i. dr. — Tu kjer smo zdaj, ni preslabo. Vročino smo imeli veliko, a prišel je dež in zdaj je bolje. Al. Podgornik. Kako smo praznovali cesarjev rojstni dan v Tirolah. Cenjeno uredništvo! Namenil sem se napisati par vrstic za »Domoljuba«, ki ga zelo rad prebiram, ker vse tako po domače pove. Želim Vam opisati, kako smo se veselili rojstnega dne našega ljubljenega vladarja. Mesto, kjer se je to godilo, je obdano z visokimi gorami in je eno izmed tistih, po katerem se Italijanu vzbujajo goreče želje, da bi ga dobil v svojo last. Zato pride večkrat gledat, kako se kaj imamo; samo predolgo se ne sme muditi pri nas, ker naše obrambne baterije mu takoj pošljejo za spomin nekaj šrapnelov. Zadnjič pa je bilo enemu tako všeč, da se je spustil doli in si od blizu ogledal naše mesto. Bilo je neko popoldne, ko začne streljati. Hitro gremo gledat, in res, kmalu zagledamo v visočini sovražni zrakoplov, ki je plul ravno nad nami. Streljanje je postalo vedno hujše. Videli smo, kal.o zadevajo šrapneli. Pričakovali smo neljubih pozdravov, namreč bomb, a ni imel časa za to. Moral je gledati, da se hitro ogne našim strelom, kajti vedno bližje so prihajali. Ni dolgo trajalo in moral se je spustiti na tla. Drugi dan sem ga videl, ko so ga peljali v našo letalsko postajo. V četrtek je bilo v dnevnem povelju, da bomo v petek slovesno obhajali rojstni dan našega cesarja. Po mestu so začeli razvijati zastave; vse je bilo okrašeno. Ob 9. uri so zažgali po bližnjih gorah kresove. Samo na eno štren sem jih opazil 13, vmes pa sb spuščali rakete v zrak. Z bližnjih gričev, se oglase topovi. Ko se nekoliko zmrači, zagledamo na severnem • delu mesta električno razsvetljen vodomet. Vse se ozre na to lepo prikazen. Ali kaj je to, ta velika svetloba? Na bližnjem griču, odkoder je prihajala svetloba, ugledamo začet* no črko presvitlega cesarja, »K«, obdano z nebro; električnimi žarnicami; sedaj so začeli spuščati v zrak krasne raznobarvne rakete. Črka »K« je bila obdana s takim čarom, da se ne da popisati. Bil je to lep večer v mojem življenju, ki ga ne pozabim nikdar. Dolgo časa smo gledali ta lepi prizor. Z nasprotne strani pa posveti reflektor, ki meče žarke prav do mesta. Zarni-mislil sem se, kakšno veselje bo šele vladalo, ko se bo sklenil mir, za katerega se naš cesar tako zavzema. Takrat bo šele veselje, ko bodo vojaki vsak na svojem domu, saj sedaj smo razkropljeni po vsein svetu. Tudi takrat se bo povrnil rojstni dan Nj. Veličanstva in z veseljem se bomo spominjali težkih vojnih let. Zvečer je bila velika veselica na Dantejevem trgu, kjer smo se dobro zabavali, saj smo imeli dve polkovni godbi. Na sredi je bil napravljen oder, kjer so bile predstave raznih umetnikov. Videl sem med njimi tudi pravega Indijanca, ki nam je kazal svoje spretnosti, da smo se mu vri čudili. Okoli pa je biio veliko paviljonov, ki so bili okrašeni z balončki. V sredini je tekel potok, po katerem so se zibale električno razsvetljene lične ladjice. Vse to kaže, kako priljubljen je naš cesar, kralj miru. Bog daj, da bi se kmalu napravil mir in odrešil ves človeški rod, ki sedaj trpi pod težo grozovite vojne. Bog ohrani našega cesarja še dolgo vrsto let. — Mno-' go pozdravov vsem bralcem »Domoljuba« pošilja iz daljne Tirolske Anton Nadižar, Po treh letih. Franc Završnik od Škofje Loke se bojuje zd domovino že tri leta. Nedavno naznanja svoji sestri Miciki, da je še živ in zdrav. Se pač tudi vojakom dozdeva kot nekako čudo, če je kdo vztrajal kar ves čas triletnega vojnega vrvenja po raznih bojiščih, po morju in po zraku. V pismu pravi: »Ali se je doma že kaj preobrnilo, ko nisem bil že tri leta v Škofji Loki. Meni se je v tem času čudno preobračalo: Leta 1914. sem pisal domov z velikega parnika; v začetku leta 1915. sem se znašel zopet v strelskem jarku, kjer so me žrle uši. V takem položaju sem bil celih 16 mesecev. Nato sem se vrnil zopet k zrakoplovcem uživat lepe dneve; a tu me je zadela nesreča: bil sem ranjen. Tudi danes mi ni treba čepeti v jarku, kajti zdaj sedim na lepem motorju, ki ga potrebujem na tirolskih pečinah in nad ledenimi gorami. — V teh treh letih sem res dosti poskusil, same h.,., me še ni za lase pograbil. Namesto tega mi je Talijan prste na roki pogrizel, pa mu bom že še poplačal — seveda ne z denarjem, Pozdravljam lepo vse domače! ni Od prve mobilizacije v vojskk. (Pismo se je bilo založilo. Op. ured.) Topničar Jurij Kaliope pd Sv, Jurija pod Kuiuom, ki je streljal Rusa v Galiciji in Bukovini, ter zdaj že drugič draži Italijana, piše — še vedno zdrav in nič ranjen — svoji materi in sestri. (Nad naslovom ste uvezeni dve svaži zvezdnati planiki); Draga mi mati in sestra! Ravno danes, ko solnce tako prijazno obseva te visoke, s snegom pokrite vrhove, in ko sovražnik utrujen in vpehan miruje, mi je toliko časa prostega, da malo premišljujem potek tega dolgega vojnega .Čas bo vse pojasnil,« si je dejal. (Dalje.) Tedenska pratika. Petek', 31. avgusta: Sv. R a ; m u n d Nona t s k i. — Sv. Izabela, kraljica in devica. Sobota, 1. «eptembra: Sv. Egidij (Šent Ilj), opat; deželni patron na Koroškem (f 720). — S v. E m i g d i j. — Sv. Aleksander. — Sv. Verena. Nedelja, 2. septembra (14. pobinkoštna): Evangelij: Jezus razlaga božjo previdnost. — Sv. Štefan, kralj ogrski. Sv. M a k s i m. Ponedeljek, 3. septembra: Sv. E v f e m i -ja. Tekla, Erazma in Doroteja, dev. in muč. oglejske. Torek, 4. septembra: Sv. R o z a 1 i j a , dev. (f 1176). — Sv. Teodor.— Sv. Ida, kraljica. — S v. R o z a iz Viterba. Sreda, 5. septembra: Sv. Lavrencij J u s t i n i j a n (i' 1455). — Sv. B e -a t a. — S v, V i k t o r i n , škof. Četrtek, 6. septembra: Sv. Magnus (t 655). — S v. P e. 1 a g i j. — S v. F a v s t. Solnce vzhaja ob 5, u. 20 m„ zahaja ob 6. u. 38 m. Luna; Ščip L sept, ob 1. u, 28 m, popoldne. Egidij, oj>at. (t 720.) Egidij Atenčan je zbudil že v mladosti zanimanje vsled svojih čednosti in vednosti, Iz usmiljenja je dal nekoč vso zgornjo obleko nekemu revežu. Srce ga je vleklo že zgodaj v samoto. Zapustil je dom ter se podal na Francosko, kjer si je na skrivnem kraju ob izlivu reke Rone postavil borno kočo. Pozneje se je preselil v neki gozd v škofiji Nimes, kjer je v molitvi in svetem premišljevanju služil Bogu, živeč ob sami rastlinski hrani. Sporoča se, da ga je nekaj časa branila z mlekom krotka je-lenka. Zasledili so ga na ta način, da so lovci prepodili žival, ki se je zatekla v. varstvo k svetniku. To in pa več čudežnih' dogodkov je dalo povod, da je njegovo ime zaslovelo po vsej Franciji. Ko se je Egidij nekoč sešel s slovečim podkraljem Karlom Martelom, ga je ta prosil, naj bi svetnil« molil zanj, da bi se mogel izpovedati nekega greba. Med sv. mašo, tako pripoveduje legenda, je prinesel angel svetniku listek, ki je bil na njem zapisan skriti greh podkralja. Egidij pošlje listek kralju, ki je začuden priznal in se skesano izpovedal svojega greha. Egidij ni zapustil samote, četudi so mu ponujali visoke in častne službe. Prištevajo ga med 14 glavnih pomočnikov v sili; priporočajo se mu zlasti zakonske žene za materni blagoslov. — V življenju njegovem beremo tudi to-le: Neki puščavnik je tožil Egidiju, da ga moti dvom, če je bila Marija vedno devica. Egidij je zapisal v pesek to-le vprašanje: »Ali je ostala Marija pred rojstvom, v rojstvu in po rojstvu Jezusovem vedno devica?« — In glej! Vsakikrat je pognala iz suhega peska bela lilija kot odgovor! To in ono. Zvestoba. Zvestoba preljuba, oh kje si zdaj ti? Li domek predragi že kje ti stoji? Li vojnih topov velikanska vsa sila i tebi je hišico mirno razbila? Gotovol Drugače neveste kako bi bile nezveste ženinem tako? Drugače gotovo bi žena ne bila moža z nezvestobo kedaj razžalila, Prijateljico sem imela i jaz, mi v sreči udana je bila lep čas; ker meni pa sreča ni bila več mila, Zato še družica me je zapustila. Ne iščem med svetom družice jaz več prijateljstvo mrtvo, zvestoba je preč. 1 Potrla pač vojska premnogim je srečo, pretvarila zemljo premnogim je v ječo\ Dolenjka. Trdna kot skala. Nadvojvoda Karel Ludvik', brat rajnega cesarja Franca Jožefa, svojčas cesarski namestnik na Tirolskem, se je napotil nekoč v Lans pri Inomostu. Bil je v vojaški obleki; spremljal ga je njegov pribočnik. Ker mu pot v Lans ni bila prav znana, vpraša čvrsto kmečko dekle, ki jo je dohitel, po kateri poti so pride najhitreje v Lans. Deklica je bila malobesedna in pravi: »Le pojdite naprej — z nosom čisto naravnosti« Nadvojvoda odgovori: »Pojdi z menoj in mi pokaži pot!« Mladenka pa reče: »Še tega se manjka. Ali mislite, da sem taka kot tiste, ki za vojaki letajo? Niste na pravo naleteli!« Nadvojvoda stopi v gostilno v Lansu, kjer so ga pozdravili občinski svetovalci. Došla ie tudi omenjena mladenka in spdznala, da je gospod, kf /a je »nahrulila« — cesarski.namestnik. Od strahu, vsa prebledela stopi trepetajo prej' nadvojvodo in' ' prosi oproščenja. Ta pa odgovori: »Nič ne'maraj,1 ' deklica! Le drži se tega, kar si na poti zatrjevala!« -i Prošnja. Reven železniški delavec proge Trebnje-Št Janž je 2. julija pozabil na klopi po-' stajališča Pijavce usnjato torbo. Kdor jo je našel, ; naj jo odda proti nagradi na postaji Mokronog ali j ' pri g. A. Knezu na Trati pri Tržišču, SKRIVALNICA. Za Po resnici. »Torej štiri tedne niste bili za :lelo! — Zdaj pa že zopet iahko delate, kajne?« -priča: »Prav rad .še ne, gospod sodnik.« Izpred sodišča. Zagovornik: »Prosim, naj go-Ipodjc zatožencu (lovskemu tatul kazen skrajšajo, ur jo -mora odsedeti v času, ko je lov dovoljen!« Pri vojakih. Korporal: »Vi ste res pravi buteljl Čimbolj pametno vas gospod lajtnant vprašuje, tem bolj neumno zijate!« Priznanje. Zatoženec državnemu pravdniku, ki ga je prav ostro prijemal: »Dobro ste me ošteli, gospod državni pravdnik; sem že skoraj mislil, da mi moja stara levite bere.« Ob zaključku lista: Bitka pri Soči traja dalje. Najdrznejše je napadal Italijan vzhodno cd Avč, kjer so se posebno izkazali Štajerci pp, 47, Dalmatinci 37. str, p. in tudi druge čete. Ljuto se je zaletaval sovražnik osobito tudi na goro Sv, Gabrijela, kjer so junaški braniki odbili 15 zaporednih navalov. V ponedeljek in torek so Lahi obstreljevali goro s težkimi topovi. Pri Avčah je bilo odbitih osem laških napadov. — Naš znani letalec Banfield, ki je napravil doslej 3300 zračnih poletov, se je izrazil proti poročevalcu lista »Pesti Napi o«: »Kar se zdaj godi, je le še pravo uničevanje, prava morija in ne več vojska.« Vprašanja in odgovori. J. Št. — Bolinčice: Je vse pošlo med vojno. F. B. S.i Vaše pismo je brez podpisa — icrej... M, Sch. B. — Pliberk: Pri glavarstvu si morale izposlovati legitimacijo; tam Vam bodo povedali, če je treba še posebnega vojaškega dovoljenja. A. Z. — Podčetrtek: Cikorija se po malem že še dobi večinoma po vseh trgovinah, a le poma-lem. Np debelo se posameznikom ne oddaje. A. P. — Logatec: Prečitajte razlago o vzdrževalnim v 30., 31. in 32. številki »Domoljuba«. Sicer je pa marsikaj od.visno od dobre volje komisije. F. PÜ. — Selca: Razglašeno je bilo, da stopi nova določba o vzdrževalnim v veljavo s 1. avgustom. Čujemo pa, da od 16. dalje plačujejo zvišane zneske. J. L,, Snožstc: Alto mož dela kot vojak, nima plače: torej ostane državna vzdržcvalnina. Prošnja, Župnijski in županski urad na Koroški Beli prosita .nujne pomoči za uboge pogorelce. Pred vsem bi bilo želeti, da bi se oglasili dobrotniki, ki bi iiiogli darovali kaj obleke in obutve. Tudi denarna podpora bo prav prišla, kajti zavarovalnice baje ne bodo iz-' plačevale zavarovanja, ker je požar nastal vsled vojne, Sila je res velika, pomoč nujna. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 22. avgusta: 30, 39, 23, 59, 71. Dunaj, 25, avgusta: 8, 85, 47, 88, 35, »Zdaj v vojnem času vsega, manjka ti toži vsak, ti tarna mamka. Gre ribe fantič mlad lovit, če mogel bo ostati skrit, ker karte nima ne pravice. Cul pač glavarja je oklicc, da kazen ostra bo zapeia, če straža bi taiu ujela. . A deček varno se je skril, pač težko ga bo kdo dobil. Vr XII 368/i7-14 V imenu njegovega VoHoanstva cesarja! ('.. kr. deželno sodišče v Ljubljani 'jo vsled naredbe z dne '10. julija 1917, s katero je liila določena glavna razprava, razpravi ;alo dne 21. julija' 1917 pod predsedstvom c. Ur. dvornega svetnika Pajka, v navzočnosti e. kr. višje deželne sodnije svetnika Perscheta, o. kr. deželne sodnije svetnikov Bežka in Hcgallyja kot sodnikov in c. kr. avskultanta Jermana kot, zapisnikarja, v prisotnosti c. kr. državnega pravdnika Stöckla, obtpženke Frančiške Pogačar in zagovornika dr. Havnihtčrja, o obtožbi, katero jo dvignilo c. kr. državno pravdnlštvo zoper Fran-čiško Pogačar, rojena 17. februarja 1894 v Trzinu, tja pristojna, Kat. omožena posestnika žona zdaj v Bodici št. 36, že kaznovana, zaradi pre-greška po § 20/2 a cesarske naredbo z dne 24 marca 1917 d. z. štev. 131 in prestopka po g 32/2 ces. naredbe z dno 11. junija 1910 drž. z. št. 170 in min. odr. z dne 26. maja 1917 d. z. štev. 235, in po predlogu, sestavljenem po obtožitelju na obsodbo po obtožbi, razsodilo tako': Frančiška Pogačar je kriva, da jo, zaradi draženja že kaznovana, dne 15. maja 1917 v Trzinu s tem, da je Antonu Sigulin prodala 20 kg fižola po 3 K 20 h za kg izrabljajo izredne razmere, povzročene po vojnem stanju,za potrebščino zahtevala očitno čezmerno cono ter nalašč zaseže io zalogo sočivja v 500 K ne presegajoči vrednosti neopravičeno otujila. Zakrivila jo s tem pregrešek draženja po § 20/2 accsarskc narfdbe z dne 24. marca 1917, d. z. štev. 131 in prestopek po S} 32/2 ces. naredbe z dne 11. junija 1910, d. z. štev. 176 in min. odredbe z dne 20. maja 1917 d. z. št '236 i n s e 0 h sodi po § 20/2 prvo cit. cesarske naredbo z ozirom na § 267 k. z. z vporabo 8 200 b k. z. na 1 teden strogega zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem in na denarno kazen 100 K, za slučaj neiztirtjivostt iste v nadaljnih 10 dni v zapor ter po" g 389 k. p.:r. v povračilo kazenskih stroškov. Po § 45 prvocit. cesarsko naredbe se.ima sodba objaviti ,na, stroške obtoženkc enkrat, v „Domoljubu" - in nabiti na občinski deski občine Trzin pri Kamniku. Ugodivšt vzkli-cu c. kr. državnega pravilnika.proti predstoječl razsodbi, jo c. kr. višjo sodišče v Gradcu z razsodbo z dne 16. aygustd 1917 opr. štev. Bs 58/17 isto v toliko spremenilo, da je zaporno kazen zvišalo na deset-dpevni strog z&por. LJUBLJANA, 21. avgusta 1917. Pajk m. p. Sijajno bodočnost ž.viSiiioCJJlj}': lienafrie avnia...... Imajo.tur$ke In.-nove srečke av križu vslc.d nilliove vedno, ž.v,_,-----, .. . vrednosti I Vsaka . srečka zadene) GJBvSia' dobitka . 2107 • • znašata Ccz , ■ ' адр- 1,©SS„©09 »ran! Црр ' Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brez-. plafno: S ečkovno zastopstvo >2, Ljubljana. lepo sušene kakor tudi prazne vieče, brinjevo olje, lešnike ln orehe kupuge po najvišjih dnevnih cenah M. RastS, Kranj; prva čksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. 2092 i 2110 ki ima veselje do nekaj živine in do poljskega dela, in se na to razume, za župnišče v Hrušici, p. Poßgrad, Istra, Pfplrlir Podpisana tem potom preklicem л / etiliC. obiolujim vse izmišljene govorice, ki sem jili razširjata tez Ivano Levstik m Alojzija Knavs-a iz Hriba. Manja Kfie m 0_ Loški potok, dne /i. avgusta 1917. Pfplsiip Podpisana tem potom preklican I 1 LslilL, ш obžaluj im vse izmišljene govorice, ki sem jih razširjata čez Marijo Krže in A. Knavs-a iz Hriba. ,vnna Im/(/f „, p Loški potok, t'.ne 12. avgusta 1Ш7. Vsako ru^irjanje teh neosnovanihgovoric se bode soclnijsko zasledovalo, д Kriavs m p. Zastarelo ligaje, srbeCicO, garje ozdravite vnajkrnjSem času popolnoma samo z rjavim mazilom znamke: Ena doza zadostuje za popolno ozdravljenje ter stane 4 K. 21;if> Lekarna pri „Mariji РшнГ i Uipsil Notranjsko. Jaz Ana Csillag s svojimi 135 cm dolgimi orjaškimi Lorelei ■■klm! lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni r^bl poinsde, ki sem ]o iznašla sama. To jc edino sredstvo proli Izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev laslšta, Erl moških krepko pospešuje rast ra/8Хв1еЗ:43'80; vol 0X0 lo X 60*40. „Brožna kamera" kompi; z malo opremo in 1 porabno navodilo lo K 88*00. Dober stranski zaslužek, ker so slike gotovo v 1 minuti. Pošilia po nuvfcetiu. Poštnina 1 K. Export „Perfekt", Dunaj VIT. Neuetiftg-. 137/162. 1302 Radi pomanjkanja krme prodam lepo 3 letno kobilo že zaskočena, rujave barve, 16 pesti visoka, pametna žival. Ogleda se lahko vsak čas pri Matevža Perne, posestniku v št. Luciji 3., pošta Begunje pri Lescah, Gorenjsko. 2126 Framydol jc sredstvo za pomlaje-ienje Ins, ki rdeče, svetle in sive lase In brade za trajno temno pobarva. 1 steklenico s poštnino vred K 2*70. Dt'ilvnl ie rožnata voda, ki živo po-»У1' rdeči bleda lica. Učinek |e čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 85 vinarjev več. Naslov zn i IHN GROLtCH, drožerija pri angela Brno 641, Morava. "" "' —KUPIM ------- bukove oglje ei'K38— buäroua drva Plačilo naprej ali povzetje. Prcsim ponudbe. ЈШВ TÄURER, tTQ0.ec i ogljem In drvmk TRST. ---- 9v. 2907. Srobrn pr-stau v 6 zveznih barvah omajliran K 3-80. Cene brez povlßka. Izlelje novi cenik s koledarjem ln vojnimi arami po najnižjih conah. Tudi po pošti zastonj. Na obilni obisk vljudno 449 vabi F. ČUDEN jjubljana, Prešernova ulica ät. 1. Kupim tl^bre mlinske kamne 96 cm premera za mletev štul (celjce, bele кгапјк.е ali podobne). Kdo jih ponudi? Andrej Zajec, Pešata 22, p. Dol pri Ljubljani. lepo in zanesljivo lilago kupuje po najboljših dnevnih cenah Vilj. Steinherz, Ljubljana Dunajska cesta, Mathianovo dvoriščo. Kupi se brlnjevo olje Ponudbe z navedbo cene v kilah in množine na K M1LKOVIČ, Moste pri Ljubljani. 2028 n. a deželne življenjske ln rentne nezgodne ln Jamstveno zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/П sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost.. Nizho ргатце. Naj. ugudn^Ki .ogon mt »pjno «avurovanio. Stanje zavarovanega kapitala K 176,000.000 — Stanje garancijskih fondov K 56,000.000-— Zavod tomol.ji na VKajomnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki so spiejo-maio pod n&.jugodnoj&imi pogcjl. 1832 Vsako množino dobro zrelih in suhih 1902 lešnikov kupi Franc Bartol v Medvodah. Avtomatična past za podgane K 5'80, za miši K 4'0fci love bre*. nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past zn ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 5-70. Paetzamuhe »Novan komad K 2-80. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. l'oäilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v.Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neulingg. 26-L. f LJUDSKA PO registrooana zadruga z neomejena zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 3. do 1. ure in jih obrestuje po lfloge u „Mudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posesioa na deželi in o mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu aH zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše, 4 II 01 k p Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. — Stande hrzniinili vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 imfifonou kron. Domoljub 1917, Ustanovljeno i. 1893, natančno re^ui. In erebr. zap. агл na o'lasft. 140 —, 8letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikab riziko' Zamena dovoljena ali denar nazaj Prva tovarna ur JAN KONRAD e. in kr. dvorni zuložnik -Hrüx št 1655 (Češko.) Na željo se vsakomur zastonj pošljo moj glavni cenik, v Liubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom« Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7 V2, 15 ali 22 7г letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Liubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jili obrestuje po 4'/*% Deležnikov je bilo koncem leta 191-5 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. J,,,, glavni Katalog ur. aro-brumo, zlatnine, gedbenib predm. Violino ln više. Dobro liar. po K 14, 20, 25, 10, 25, 35, 60, 2 vrstno barmomlie po K 70 'T, '.00, 120 : 3vrstne harmoniko >-o K 180, 200 210, 280. ftiimt.iia clo-volina ali -v:;., donar nazaj. Pošiljat, p" НРјЖ(;.' povzetju üli fewiww1®.^, predplačilu pfi Razpošiljal- MNffiHjl niča- StSgS''- , JAN KONJ;AD, d.i.kr.dvor ■li«. «"en rBr'Mt)»T. 175P. CeSko. izvršuje natančno * po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Črno in rdeto deteljo, kuinno, janež, repno, korenjovo, razna travna in druga domača semena, prazne vrečo kakor tudi vse vrsto pridelkov kupuje SE. V EP. & URBAN IC, Ljubljana, Wollova ulica 12. !! Hko še niste, posipe мгесшш Ii vsak občuduje in zaželi, kajti ona je se po povzetju Neugajajoče zamenjam Velika izbira ur, vcrižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem St. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 16'20 » 99865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani ainer. double zlato K 3-40 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto, Svetovna razpošiljalnica Lastna proiokolirana tovarna tir v Švici. Lastna znamka „11(0" svetoviioznana. Nobene podružnice, Svetovnoznanu radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik Jožei Gostiučac, državni poslanec. Izdttjftlconzorcij „Domoljuba'