/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D JU cB fN fO .Q cu Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 2 / letnik XXI / 2015 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodeloval Jure Brložnik; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hr Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; M Miha Trošt (po abecednem vrstnem redu): bernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi tja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc, Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................12 Cene.............................................................................................................................................................................................................14 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................15 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................17 Javne finance...........................................................................................................................................................................................19 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod v letu 2014.................................................................................................................9 Okvir 2: Rebalans proračuna 2015................................................................................................................................20 Okvir 3: Črpanje kohezijskih sredstev..........................................................................................................................22 Statistična priloga.........................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. marca 2015. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je konec lanskega leta nadalje nekoliko okrepila, Evropska komisija je napovedi rasti za letošnje in naslednje leto nekoliko izboljšala. Po prvi oceni Eurostata se je gospodarska aktivnost v zadnjem četrtletju zvišala za 0,3 % (desez.) in bila medletno višja za 0,9 %. Rast je bila višja od pričakovane v večini naših trgovinskih partneric, zlasti v Nemčiji. EK je v svoji zimski napovedi nekoliko izboljšala pričakovanja glede gospodarske rasti v evrskem območju za letošnje in prihodnje leto (za 0,2 o. t. na 1,3 % oz. 1,9 %). K rasti bo še vedno prispeval neto izvoz, povečevala pa se bosta prispevka zasebne potrošnje in investicij, predvsem v opremo in stroje. Bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji je po dveh letih upadanja v letu 2014 beležil najvišjo rast po začetku krize, predvsem zaradi krepitve rasti izvoza; prvič po letu 2008 se je povečala tudi domača potrošnja. V zadnjem lanskem četrtletju se je nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti (0,3 % desez.), BDP je bil v letu 2014 za 2,6 % večji kot leto prej. Rast izvoza, kije ključni dejavnik okrevanja, seje še pospešila. Takšna gibanja povezujemo z izboljšanjem konkurenčnosti slovenskega menjalnega sektorja in nekaterimi večjimi izvoznimi posli v zadnjem obdobju. Prvič po začetku krize se je povečala domača potrošnja, spodbujena predvsem z okrepljeno investicijsko dejavnostjo, ob okrevanju razmer na trgu dela pa se je po dveh letih občutnih padcev povečala tudi potrošnja gospodinjstev. Kljub relativno visoki rasti BDP v letu 2014 Slovenija ostaja v skupini držav z največjim padcem gospodarske aktivnosti v času krize. Razmere na trgu dela se nadalje izboljšujejo, bruto plača na zaposlenega se je v letu 2014 zvišala. Število delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju lani nadalje povečalo (desez.) in bilo v letu 2014 medletno večje v večini dejavnosti. Število registriranih brezposelnih se je v začetku letošnjega leta nadalje zmanjšalo (desez.). Februarja je bilo registriranih brezposelnih 122.552 oseb oz. 5,6 % manj kot pred letom. Bruto plača na zaposlenega se je v letu 2014 v zasebnem sektorju nadalje povečala (1,4 %), prvič po letu 2011 pa je bila višja v javnem sektorju (0,9 %). K rasti je pomembno prispevalo povišanje v sektorju država, h kateremu so največ prispevala aprila uveljavljena zadržana napredovanja javnih uslužbencev. V javnih družbah seje plača nadalje povišala. Cene življenjskih potrebščin so februarja ostale medletno nižje (-0,4 %). K deflaciji so največ prispevale nižje cene nepredelane hrane in energentov, nekoliko nižje so bile tudi cene trajnih dobrin. Višje pa so bile cene storitev. Po prvih podatkih Eurostata so tudi v evrskem območju cene ostale medletno nižje (-0,3 %). Obseg kreditov vsem domačim nebančnim sektorjem se je januarja povečal, kakovost bančnih terjatev se je konec leta izboljšala predvsem zaradi prenosa terjatev na DUTB. Povečal se je obseg stanovanjskih kreditov gospodinjstvom, kar je po naši oceni rezultat apreciacije CHF do EUR. Rast obsega kreditov podjetjem in NFI pa je bila posledica večje kreditne aktivnosti, ki je za januar sicer običajna. Obseg vlog gospodinjstev (predvsem vlog čez noč) in države se je na začetku letošnjega leta nadalje povečal. Razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je leta 2014 nadaljevalo, razdolževanje bank pa prepolovilo. Obseg nedonosnih terjatev se je lani znižal za 1,1 mrd EUR, k čemur je pomembno prispeval ponovni prenos na DUTB. Nedonosne terjatve so konec leta predstavljale 11,9 % vseh terjatev bančnega sistema oz. 1,5 o. t. manj kot leta 2013. Banke so oblikovale za okoli 600 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev oz. najmanj po letu 2009. Javnofinančni primanjkljaj se je v letu 2014 znižal za 299,0 mio EUR na 1,259 mrd EUR oz. 3,4 % BDP. Javnofinančni prihodki so se povišali za 5,2 % oz. 764 mio EUR. Več kot polovica povišanja izhaja iz višjih davčnih prihodkov - predvsem iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost pa tudi dohodnine. Zaradi enkratnih dejavnikov v prvi polovici leta so bili petino višji nedavčni prihodki. Višji pa so bili tudi vplačila prispevkov za socialno varnost in prilivi iz proračuna EU. K 2,9-odstotni rasti javnofinančnih odhodkov (465 mio EUR) so prispevali predvsem višji izdatki za investicije in plačila obresti, nekoliko višji so bili tudi izdatki za pokojnine. (ü C (U ja (U "O o a o (U >u o Mednarodno okolje V zadnjih mesecih lanskega leta se je nadaljevalo šibko okrevanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Po drugi oceni Eurostata se je gospodarska aktivnost v zadnjem četrtletju zvišala za 0,3 % (desez.) in bila medletno višja za 0,9 %. K rasti sta prispevali predvsem rast zasebne potrošnje in izvoza, nekoliko višja rast BDP, kot jo je februarja napovedala Evropska komisija, pa je bila predvsem posledica visoke rasti v Nemčiji (0,7 %; napoved 0,3 %). V ostalih naših najpomembnejših trgovinskih partnericah evrskega območja, Franciji in Italiji, je okrevanje ostalo šibko, v Avstriji pa se je aktivnost zmanjšala. Po padcu v letu 2013 se je BDP evrskega območja lani povečal za 0,9 %. Izboljševanje nekaterih kazalnikov zaupanja v zadnjih mesecih (Ifo, PMI, ESI) kaže na nadaljevanje šibke gospodarske rasti v začetku letošnjega leta. Slika 1: Gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah ■ Q1 14 «02 14 «03 14 «04 14 -Q4 14 napoved EK 1,0 t^ 0,6 S 0,4 -0,2 -0,4 EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat, napoved EK (februar 2015). Evropska komisija je v svoji zimski napovedi nekoliko izboljšala svoja pričakovanja in predvidela nadaljnjo pospešitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Za letos napoveduje 1,3-odstotno in za naslednje leto 1,9-odstotno rast gospodarstva oz. 0,2 o. t. več, kot je za obe leti pričakovala jeseni. K rasti bodo po višji napovedi EK prispevali nižje cene nafte, depreciacija evra, ukrepi ECB in začetek izvajanja naložbenega načrta. H krepitvi rasti bo v obeh letih prispevala višja rast zasebne potrošnje1. Nižje cene energije in ugodnejši pogoji kreditiranja bodo ugodno vplivali tudi na investiranje podjetij2. Izvoz se bo zaradi povečanega zunanjega povpraševanja nadalje krepil, vendar bo prispevek neto 1 Rast zasebne potrošnje bo posledica nadaljnjega izboljševanja razmer na trgu dela in povečevanja realnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev zaradi nižjih cen energije, višjih plač in nizke inflacije. 2 K rasti investicij bo v letošnjem letu prispevala tudi potreba po posodobitvi osnovnega kapitala in okrepitev profitnih marž, v naslednjem letu pa Komisija pričakuje pozitiven učinek naložbenega načrta. izvoza h gospodarski rasti zaradi povečanega uvoza manjši kot v preteklih letih. Tveganja za nižjo rast so ostala podobna kot jeseni - geopolitična tveganja3, negotovost na finančnih trgih zaradi možne zaostritve razmer v Grčiji in nizka inflacija v evrskem območju. Tveganje še naprej predstavlja tudi zaustavitev oz. necelovita izpeljava strukturnih, javnofinančnih in institucionalnih reform na nacionalnih oz. evropski ravni. Nizke cene nafte, višja rast v razvijajočih se gospodarstvih in nestandardni ukrepi ECB pa bi lahko k rasti evrskega območja prispevali bolj pozitivno, kot se pričakuje. Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2015 in 2016 2015 2016 OECD IMF EK CONS OECD IMF EK CONS nov 14 jan 15 feb 15 feb 15 nov 14 jan 15 feb 15 feb 15 EMU 1,1 1,2 1,3 1,2 1,7 1,7 1,4 1,9 EU np np 1,7 1,6 np 2,0 np 2,1 DE 1,1 1,3 1,5 1,5 1,8 1,8 1,5 2,0 IT 0,2 0,4 0,6 0,5 1,0 1,0 0,8 1,3 AT 0,9 np 0,8 1,2 1,6 1,5 np 1,5 FR 0,8 0,9 1,0 0,9 1,5 1,5 1,3 1,8 UK 2,7 2,7 2,6 2,7 2,5 2,5 2,4 2,4 ZDA 3,1 3,6 3,5 3,2 3,0 3,0 3,3 3,2 Vir: OECD Economic Outlook (november 2014), IMF World Economic Outlook Update (januar 2015), European Economic Winter Forecast 2015 (februar 2015), Consensus Forecasts (februar 2015). Opomba: np - ni podatka. Februarja so se cene nafte po sedmih mesecih zniževanja močno zvišale. Dolarska cena nafte Brent, ki se je v začetku meseca močno zvišala, se je do konca meseca umirila na okoli 60 USD za sod. V povprečju meseca se je zvišala za več kot 20 %, zaradi znižanja vrednosti evra v primerjavi Slika 2: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 130 120 110 100 "iž 90 ID 80 70 60 50 40 30 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 ^ 1,25 1,20 1,15 1,10 ^^ ^^ Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 3 Ukrajinsko-Ruski konflikt. z ameriškim dolarjem pa se je evrska cena zvišala še bolj (za skoraj 25 %). Kljub največjemu povprečnemu mesečnemu zvišanju cen v zadnjih 15 letih so bile februarja cene nafte še vedno za skoraj polovico nižje kot junija lani. Po podatkih IMF se je januarja nadaljevalo zniževanje dolarskih cen neenergetskih surovin (za 3,1 %), po začasnih podatkih so se tudi te cene v februarju zvišale. Slika 3: Dolarske cene neenergetskih surovin -Neenergetske surovine -Kovine ------Hrana 250 210 Vir: IMF. Donosnosti 10-letnih obveznic večine evrskih držav se znižujejo. V pričakovanju izvajanja novih ukrepov ECB za stabilizacijo inflacije so februarja dosegle najnižje vrednosti doslej. Donosnost do dospetja slovenske evrske obveznice je konec februarja dosegla najnižje ravni od vstopa v evrsko območje (1,16 %), občutno se je znižal tudi razmik do nemške obveznice (na 82 b. t.). Slika 4: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic -Slovenija -Portugalska -Španija 18 - Italija ----Avstrija ----Irska ----Nemčija 10 6 Donosnosti obveznic s krajšo zapadlostjo4, ki se prav tako znižujejo, so v nekaterih članicah evrskega območja5 dosegle negativne vrednosti. Tabela 2: Kazalniki mednarodnega okolja povprečje sprememba, v %* 2014 I 15 II 15 II 15/ I 15 II 15/ II 14 Brent USD, na sod 98,93 47,76 58,10 21,6 -46,6 Brent EUR, na sod 74,47 42,80 51,96 21,4 -34,6 EUR/USD 1,239 1,162 1,135 -2,3 -16,9 3-mesečni EURIBOR, v % 0,209 0,063 0,048 -1,5 -24,0 Vir: EIA, ECB Euribor, preračuni UMAR. Opomba: * pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Realni izvoz blaga se je v zadnjem četrtletju lani nadalje povečal, uvoz pa po rasti v predhodnih četrtletjih zmanjšal (desez.).6 Nadaljnja rast izvoza (1,8 %) je bila predvsem posledica decembrskih gibanj in je izhajala iz nadaljnje krepitve izvoza v EU, nekoliko se je po padcu v predhodnih dveh četrtletjih povečal tudi izvoz izven EU. Krepitev rasti izvoza v letu 2014 (7,2 %) pripisujemo večjemu tujemu povpraševanju, izboljšanju konkurenčnosti izvoznega sektorja in nekaterim enkratnim dejavnikom (povečan izvoz novih modelov avtomobilov). Realni uvoz blaga se je v zadnjem četrtletju sicer zmanjšal (-0,9 %), vendar se je ob krepitvi rasti izvoza in okrevanju domače potrošnje tudi njegova rast v letu 2014 okrepila (3,8 %). Slika 5: Blagovna menjava - realno 4.600 O Vir: SURS. Vir: Bloomberg, preračuni UMAR. 4 5-letne državne obveznice. 5 Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Finska. 6 Po statistiki nacionalnih računov. 16 , 14 12 01 8 4 2 Okvir 1: Bruto domači proizvod v letu 2014 V zadnjem četrtletju lani se je nadaljevalo okrevanje gospodarske aktivnosti; BDP je po dveh letih padanja v letu 2014 beležil najvišjo rast po začetku krize predvsem zaradi krepitve rasti izvoza, prvič po letu 2008 pa se je povečala domača potrošnja. V zadnjem četrtletju lani se je BDP povečal za 0,3 % (desezonirano), medletno je bil večji za 2,4 %. Glavni dejavnik medletne rasti BDP je ostal izvoz, kjer se je medletna rast še okrepila, okrevanje domače potrošnje pa je zastalo predvsem zaradi znižanja gradbenih investicij. V celem letu 2014 je bila gospodarska rast najvišja po letu 2008 in je znašala 2,6 %. Okrevanje povezujemo z izboljšanjem razmer v mednarodnem okolju in na finančnih trgih, izbobljševanjem stroškovne konkurenčnosti ter ukrepi domače ekonomske politike, predvsem sanacijo bančnega sistema in okrepljeno investicijsko aktivnostjo države. Ob lanski krepitvi rasti izvoza, ki je bila tudi med najvišjimi v EU, je izvoz tudi edini agregat potrošnje, ki presega raven iz leta 2008. Prvič po začetku krize se je lani povečala domača potrošnja, spodbujena predvsem z okrepljeno investicijsko dejavnostjo, zlasti v javno infrastrukturo, v povezavi s pospešenim črpanjem sredstev EU pred iztekom prejšnje finančne perspektive. Nekateri pozitivni trendi so bili opazni tudi pri zasebnih investicijah v stroje in opremo. Po dveh letih občutnih padcev se je lani ob okrevanju razmer na trgu dela povečala tudi potrošnja gospodinjstev. Državna potrošnja pa se je zaradi nadaljevanja javnofinančne konsolidacije zmanjšala že četrto leto zapored. Kljub relativno visoki rasti BDP v letu 2014 Slovenija ostaja v skupini držav z največjim padcem gospodarske aktivnosti v času krize. Slika 6: Raven BDP v Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah —•— Slovenija -Nemčija -------Francija ---Italija -Avstrija -------Hrvaška 106 104 o 102 o TT 85 100 98 "D 1= 96 94 92 90 88 86 cS a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 7: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Izvoz pro. in stor. 15 Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. 6 -2 1Š O O Vir: SURS. Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2013 XII 14/ XI 14 XII 14/ XII 13 I-XII 14/ I-XII 13 Izvoz blaga, realno1 2,5 2,83 12,3 7,1 Uvoz blaga, realno1 0,5 -2,73 4,5 3,9 Izvoz storitev, nominalno2 5,6 6,03 8,9 2,9 Uvoz storitev, nominalno2 1,4 0,53 0,5 7,4 Industrijska proizvodnja, realno -0,9 0,83 0,14 1,64 v predelovalnih dejavnostih -1,5 1,83 4,44 3,54 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -2,6 -1,53 4,6 19,4 Trgovina na drobno - realni prihodek -3,7 -0,33 -1,7 -0,3 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -0,3 1,33 1,2 2,6 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. Nominalni Izvoz in uvoz storitev sta se v zadnjem četrtletju lani skromno povečala (desez.).^ Rast izvoza (1,8 %) je bila predvsem posledica nadaljnje rasti izvoza ostalih poslovnih storitev, povečala pa sta se tudi izvoz potovanj in transporta, medtem ko se je izvoz skupine drugih8 storitev znova občutno zmanjšal. Nominalni uvoz storitev se je po padcu v predhodnem četrtletju nekoliko povečal, predvsem uvoz potovanj in skupine drugih storitev, uvoz ostalih poslovnih storitev pa se je zmanjšal. V letu 2014 se je rast nominalnega izvoza storitev upočasnila (2,9 %), rast uvoza pa predvsem zaradi rasti v začetku leta precej okrepila (7,4 %). 7 Plačilnobilančna statistika. 8 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo slabo petino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 4 2 0 g -4 -6 Slika 8: Storitvena menjava - nominalno Uvoz a a a Vir: BS, preračuni UMAR. in plovil za več kot četrtino večja kot pred letom, medtem ko je v prvi polovici leta še dosegala medletno podobne ravni. V večini srednje nizko tehnološko zahtevnih panog (z izjemo popravil in montaže strojev in naprav) je obseg proizvodnje presegel ravni izpred enega leta (v povprečju za 4,4 %). Medletno večji je bil tudi v večini nizko tehnološko zahtevnih panog (v povprečju za 1,6 %). Manjši je bil le v tekstilni industriji (-6,7 %), kjer se je aktivnost od leta 2008 znižala za okoli 50 %. Obeti v predelovalnih dejavnostih se po podatkih poslovnih tendenc v začetku letošnjega leta nadalje izboljšujejo. Delež anketiranih podjetij, ki v naslednjih treh mesecih pričakujejo povečanje skupnega povpraševanja, je večji kot konec lanskega leta predvsem zaradi večjega optimizma glede izvoznega povpraševanja. V lanskem letu so se prihodki od prodaje na tujem trgu povečali za 5,6 %, prvič po letu 2008 pa so se povečali tudi na domačem trgu (3,6 %). Ob pričakovanem večjem povpraševanju sta se nadalje izboljšala kazalnika pričakovane proizvodnje in zaposlovanja. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjem četrtletju lani nadalje povečal. K rasti so znova največ prispevale tehnološko zahtevnejše panoge, kjer se je rast proizvodnje v drugi polovici lanskega leta precej okrepila. Proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah se je konec lanskega leta nekoliko zmanjšala, vendar je ostala večja kot pred letom. V nizko tehnološko zahtevnih panogah pa je ostala na nizki, vendar prav tako medletno nekoliko višji ravni (desez.). Obseg proizvodnje tehnološko zahtevnejših panog je, ob postopnem okrevanju, ravni iz leta 2013 v povprečju presegel najbolj (5,3 %). Več kot desetino večji je bil v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav ter proizvodnji vozil in plovil. V drugi polovici leta, z začetkom prodaje novega osebnega vozila, je bila proizvodnja vozil Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog —•— Nizko teh. zaht. panoge -Sr. nizko teh. zaht. panoge ------Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge - Predelovalne dejavnosti, skupaj Slika 10: Izbrani kazalniki pričakovanj v predelovalnih dejavnostih -Pričakovana proizvodnja ----Pričakovano zaposlovanje ----Pričakovano sk. povprašev. 40 -Pričakovane cene ----Pričakovan izvoz —♦— Kazalnik zaupanja O O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR Vir: SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost se je v zadnjem četrtletju lani znižala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v zadnjem četrtletju znižala za 7,5 % (desez.) in bila za 3,3 % nižja kot v enakem obdobju leto pred tem. Aktivnost v gradnji inženirskih objektov, ki se je konec leta 2013 in na začetku leta 2014 znatno okrepila, se je od sredine leta znižala. Krepitev aktivnosti je bila posledica zaključevanja projektov ob izteku finančne perspektive (predvsem projekti komunalne infrastrukture). Vrednost opravljenih del v gradnji nestanovanjskih stavb se je v poletnih mesecih zmerno okrepila, v zadnjih mesecih pa ponovno znižala. Aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb, ki se je v zadnjih letih močno znižala, se je v zadnjem četrtletju povečala. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec leta 2014 nižja kot konec leta 2013. Zaloga pogodb v gradbeništvu, ki se je v letu 2013 močno povečala (za 35,5 %), se je lani znižala za 11,4 %. V gradnji inženirskih objektov se je zaloga pogodb znižala za 12,0 %, v gradnji stanovanjskih stavb za 20,2 %, v gradnji nestanovanjskih stavb pa se je zaradi rasti proti koncu leta povečala za 6,2 %. Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo ----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ----Gradbeni inženirski objekti 60 30 20 a a cy cy Vir: SURS, preračuni UMAR. Prihodek v trgovini z motornimi vozili se je v zadnjem četrtletju lani nadalje povečal, na debelo pa precej zmanjšal in dosegel najnižjo raven v letu 2014. V trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, ki edina izmed trgovinskih panog presega predkrizno raven, se je rast prihodka nadaljevala ob večji prodaji novih avtomobilov9. V povprečju leta je bil prihodek realno višji za 6,9 %. Medletno višji je bil tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo (3,7 %), ki pa se je od septembra dalje zmanjševal (desez.). V trgovini na drobno se je prihodek po rasti v tretjem v četrtem četrtletju zmanjšal (desez.) in bil leta 2014 podoben kot v letu prej. V zadnjem četrtletju se je povečal le prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki je v celem letu zaostal za ravnjo iz predhodnega leta. Po rasti v preteklih štirih četrtletjih se je zmanjšal prihodek v trgovini z neživili, ki je bil sicer v letu 2014 medletno nekoliko večji. Najvišjo medletno rast so ustvarili v trgovini z gospodinjskimi napravami ter avdio in video zapisi (14,1 %), kjer se je prihodek po rasti v predhodnih četrtletjih v zadnjem trimesečju zmanjšal. Višji kot v letu 2013 je bil tudi prihodek v trgovini s pohištvom in gradbenim materialom, pri prodaji po pošti ali po internetu in v trgovini s tekstilom, oblačili in obutvijo. 9 Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov se je v četrtem četrtletju povečalo za 6,4 % (desez.). V letu 2014 je bilo medletno večje za 5,0 %, od tega prodaja pravnim osebam za 10,7 %, prodaja fizičnim osebam pa je bila nižja za 10,5 %. Na podlagi nekaterih kazalnikov bi lahko ocenili, da se del prodanih avtov izvozi. Slika 12: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. a a Vir: SURS, preračuni UMAR Slika 13: Prihodek v trgovini na drobno -Trgovina z motornimi gorivi -Trgovina z živili, pijačami in tob. izdelki 105 100 95 90 85 80 75 ----Trgovina z neživili .......!■ O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Višji je bil tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi (1,4 %), na kar je najbrž vplivalo tudi večje trgovanje z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe registrirane v tej dejavnosti tudi prodajajo10, saj je bila količina prodanih motornih goriv podobna kot leta 2013. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)11 se je, po rasti v daljšem obdobju, v zadnjem četrtletju lani močno zmanjšal (desez.), vendar je v večini glavnih storitev ostal medletno višji. Prihodek prometnih storitev se je zmanjšal predvsem v skladiščenju in spremljajočih prometnih 10 Npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago in nekatere storitve. 11 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. 70 50 40 10 0 Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) 115 110 105 100 lU ■D 95 !Z 90 85 80 75 ----Komunikacijske (J) - Druge poslovne (N) ----Strokovno-tehnične (M) ----Gostinstvo (I) a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. dejavnostih12, kjer pa je pred tem močno rasel in največ prispeval k velikemu medletnemu povečanju prihodka prometnih storitev v letu 2014. Pri drugih raznovrstnih poslovnih storitvah so k znatni rasti prihodka v letu 2014 prispevale predvsem zaposlovalne dejavnosti. Visoko medletno rast so zabeležili tudi v gostinstvu, kjer se prihodek nadalje krepi. Medletno nekoliko višji je bil tudi prihodek v informacijsko-komunikacijskih storitvah, vendar le zaradi rasti v prvem četrtletju. Največji upad prihodka so konec leta zabeležili v strokovno-tehničnih storitvah, najbolj v arhitekturno-projektantskih, ki so v letu 2014 ustvarile medletno nižji prihodek. Razpoloženje v gospodarstvu se je februarja nadalje izboljšalo. Izboljšalo se je predvsem zaupanje v storitvenih dejavnostih, znova pa nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Na visoki ravni je ostalo zaupanje v trgovini na drobno. Zaupanje potrošnikov, ki se je do začetka zadnjega četrtletja lani izboljševalo, se zadnje mesece giblje na podobnih ravneh. Trg dela Število delovno aktivnih13 se je tudi v zadnjem četrtletju lani povečalo (desez.) in bilo v celem letu večje v večini dejavnosti. V večini dejavnosti zasebnega sektorja je bilo njihovo število večje kot v letu 2013. Prvič po letu 2008 se je povečalo število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih. Večje je bilo tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v prometu in skladiščenju. Najbolj pa se je povečalo v zaposlovalnih dejavnostih, ki delovno silo posredujejo v druge dejavnosti14, po naši oceni najpogosteje v predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, kjer so bili kazalniki aktivnosti v letu 2014 višji kot pred letom. Število delovno aktivnih je bilo večje kot leta 2013 tudi v javnih storitvah, znova se je zmanjšalo le v dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti. Predvsem zaradi rasti samozaposlenih je bilo njihovo število večje še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih ter drugih dejavnostih. Tudi po podatkih ADS se je število delovno aktivnih v letu 2014 povečalo (1,2 %). Slika 15: Poslovne tendence -Gospodarska klima ------Trg. na drobno — Gradbeništvo - Predelovalne dej. - Storitvene dej. iS 20 10 0 -10 ----Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 Taka gibanja prihodka lahko povežemo tudi z zadnjo spremembo cestninskega cenika za tovora vozila DARS iz oktobra 2013, ki ob podražitvi okoljsko prijaznejšim vozilom priznava velike popuste, čemur se je postopoma prilagodila struktura omenjenih vozil; ob medletno za 3,3 % več prehodov cestninskih postaj tovornjakov v Q4 2014 je znesek pobrane cestnine upadel za 10,3 %. Slika 16: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Q4 2013 »01 2014 »02 2014 »03 2014 «04 2014 -1,0 Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve dejavnosti Vir: SURS, preračuni UMAR. 13 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 14 Decembra lani je bilo število delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih medletno večje za 6.021 oseb, število vseh delovno aktivnih pa je bilo večje za 8.635 oseb. Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2013 XII 13 XI 14 XII 14 XII 14/XII 13 I-XII 14/I-XII 13 Predelovalne dejavnosti 177,7 177,0 179,6 178,6 1.595 650 Gradbeništvo 54,3 52,0 55,8 51,9 -162 -268 Tržne storitve 333,1 333,5 344,3 343,1 9.600 5.901 -od tega Zaposlovalne dejavnosti 6,6 6,6 13,2 12,6 6.021 3.971 Javne storitve 170,1 170,2 171,8 171,4 1.244 885 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 49,1 48,9 48,5 48,3 -558 -325 Izobraževanje 65,4 65,6 66,5 66,5 801 597 Zdravstvo in socialno varstvo 55,6 55,7 56,7 56,7 1.001 613 Drugo1 58,4 58,6 55,2 55,0 -3.642 -2.973 Skupaj 793,6 791,3 806,8 800,0 8.635 4.196 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 'Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; rudarstvo; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. Število registriranih brezposelnih se je v prvih dveh mesecih letos nadalje zmanjšalo (desez.). Konec februarja je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 122.552 oseb oz. 5,6 % manj kot februarja lani. V prvih dveh mesecih letos se je v evidenco prijavilo manj oseb kot v enakem obdobju lani, predvsem manj oseb, ki so izgubile delo iz poslovnih razlogov in zaradi stečaja podjetij. Nekoliko večji pa je bil odliv iz evidence, pri čemer je odliv v zaposlitev ostal na ravni iz prvih dveh mesecev lani, manj pa je bilo prehoda v neaktivnost. Stopnja registrirane brezposelnosti zadnje mesece ostaja nespremenjena (12,8 %, desez.). Po podatkih ADS se je v letu 2014 število brezposelnih prvič po letu 2008 zmanjšalo (-3,5 %). Nižja je bila tudi stopnja anketne brezposelnosti (-0,4 o. t), ki je znašala 9,7 %. Gibanje plač so ob koncu leta 2014 kot običajno zaznamovala izredna izplačila, ki so bila prvič od začetka Slika 17: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2013 XII 14/ XI 14 XII 14/ XII 13 I-XII 14/ I-XII 13 Delovno aktivni2 -2,0 0,0^ 1,1 0,5 Registrirani brezposelni 8,8 -0,2^ -3,7 0,2 Povprečna nominalna bruto plača -0,2 0,1' 1,4 1,1 zasebni sektor 0,6 0,4^ 1,8 1,4 javni sektor -1,3 -0,1' 1,1 0,9 v tem: sektor država -2,5 -0,4^ 0,9 0,6 2013 XII 13 XI 14 XII 14 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 13,4 12,8 12,8 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.523,18 1.544,85 1.633,22 1.566,09 zasebni sektor (v EUR) 1.404,40 1.425,54 1.541,33 1.451,55 javni sektor (v EUR) 1.740,78 1.764,57 1.808,62 1.783,46 v tem: sektor država (v EUR) 1.716,48 1.724,50 1.752,52 1.739,65 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki, 2 Zaposleni, samozaposleni in kmetje. krize medletno višja. V zadnjem četrtletju lani se je povprečna bruto plača na zaposlenega nadalje zvišala (0,3 % desez.) zaradi rasti v zasebnem in javnem sektorju. V sektorju država se je zvišala manj kot v predhodnih četrtletjih (najbolj se je zvišala v drugem četrtletju zaradi začetka izplačil zadržanih napredovanj). Nadalje se je okrepila tudi v javnih družbah,15 nekoliko pa tudi v zasebnem sektorju. V obeh so izplačali več trinajstih plač in božičnic kot leto prej. S plačami za lanska zadnja dva meseca je bilo skupaj izplačanih 90,7 mio EUR izrednih izplačil, leto prej 79,9 mio EUR, leta 2007, ko jih je bilo največ, pa 156,4 mio EUR. V zasebnih družbah, kjer se izplača glavnina teh, so bila medletno višja za 12,9 %, v javnih pa za 31,7 %. Samo decembra je bilo 21 mio EUR izrednih izplačil, kar je okrog petino več kot decembra 2013. CN m Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 15 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo tega pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Skupaj ------Zasebni sektor -Javni sektor ---- - v tem sektor država - v tem javne družbe O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 19: Rast bruto plače na zaposlenega 2,5 2,0 # 1,5 > 1,0 0,5 0,0 o ^ -0,5 !Z ^ -1,0 -1,5 ij -2,0 -2,5 -3,0 ----Povprečje 2013 Zasebni sektor Javni sektor - v tem sektor - v tem javne država družbe Vir: SURS, preračuni UMAR. Po dveh letih nominalne stagnacije se je bruto plača na zaposlenega v letu 2014 zvišala za 1,1 %. Rast v zasebnem sektorju se je nekoliko okrepila (iz 0,6 % na 1,4 %)16 in izhajala pretežno iz rasti osnovne plače, po treh letih pa so k rasti prispevala tudi višja izredna in nadurna izplačila plač, medtem ko je bilo zaostalih izplačil prvič od začetka krize manj. Bruto plača v javnem sektorju je bila lani 0,9 % višja kot leta 2013, na kar je pomembno vplivalo zvišanje povprečne plače v sektorju država (0,6 %). Po 16 V zasebnih nefinančnih družbah se je še nekoliko zvišala (1,4 %, 2013: 0,8 %), v finančnih družbah pa po dveh letih padcev nadpovprečno zvišala (2,6 %, 2013: -1,2 %). Višja je bila tudi v večini dejavnosti (nižja je ostala le v gostinstvu [I], poslovanju z nepremičninami [L], kulturnih in rekreacijskih dejavnostih [R] ter drugih dejavnostih [S]). Navzgor je podobno kot v letu prej izstopala predvsem rast v industriji (3,2 %, 2013: 2,6 %), vključno s predelovalnimi dejavnostmi, kjer se je še nekoliko okrepila, zvišale pa so se tudi plače v večini tržnih storitev. 4,7-odstotnem znižanju v letih 2012 in 201317 je bilo lansko zvišanje plač v državnem sektorju predvsem posledica začetka izplačil zadržanih napredovanj javnih uslužbencev in izteka učinka varčevalnih ukrepov iz sredine leta 2013. Rast plač v javnih družbah se je lani še nekoliko zvišala (1,9 %, 1,7 % v 2013). Cene Medletni padec cen se je februarja (-0,4 %) ohranil na podobni ravni kot pretekli mesec18. K deflaciji so tudi februarja prispevale nižje cene nepredelane hrane ter energentov. Ob medletno nižjih evrskih cenah nafte (-36 %) so bile nižje cene tekočih goriv (-0,9 o. t.). Cene trajnih dobrin so ostale nižje (-0,3 o. t.). Med skupinami cen, kjer je bila zabeležena rast, so izstopale cene storitev (0,6 o. t.). Ob šibkem domačem povpraševanju je osnovna inflacija ostala nizka. Podobna cenovna gibanja so značilna tudi za države evrskega območja, kjer je bila februarja po prvih podatkih Eurostata ponovno zabeležena deflacija (-0,3 %)19. Na padec cen so vplivale predvsem nižje cene energentov (-0,8 o. t.), višje pa so bile cene storitev (0,4 o. t.). Slika 20: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju -Slovenija HICP - Evrsko območje HICP ----Slovenija HICP - OI ----Evrsko območje HICP - OI 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 Vir: Eurostat. 17 Po nominalni stagnaciji v letih 2011 in 2012 so se z uveljavitvijo ZUJF junija 2012 plače znižale vsem javnim uslužbencem za 8 %, obenem pa sta se jim izplačali zadnji dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij; v povprečju leta 2012 je bila bruto plača sektorja država zato nižja za 2,2 %. Zaradi nadaljnje javnofinančne konsolidacije so se osnovne plače javnih uslužbencev junija 2013 še enkrat znižale (delno linearno, delno progresivno, v povprečju za okoli 1,3 %), ob tem je bil ukinjen tudi povečan dodatek za delovno dobo žensk nad 25 leti delovne dobe, prepolovljen dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat ter znižano bolniško nadomestilo. V povprečju leta 2013 je bila bruto plača sektorja država zato nižja za nadaljnih 2,5 %. 18 Zadnji mesec/enak mesec predhodnega leta. 19 Po podatkih HICP. Cene industrijskih proizvodov na domačem trgu vzačetku leta 2015 ostajajo medletno nižje (-0,6 %), na tujih trgih je rast nadalje skromna (0,3 %). Gibanje cen na domačem trgu ostaja predvsem pod vplivom nižjih cen v proizvodnji živil (-0,7 %) ter proizvodnji IKT opreme in električnih naprav (-0,3 %), medtem ko so cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov višje (2,5 %). Slednje so poleg višjih cen v proizvodnji vozil in plovil (3,3 %) prispevale k rasti na tujih trgih. Slika 21: Cene industrijskih proizvodov -PPI (domači) ---Prz.kovin in kovinskih izd.,prz. strojev in naprav (domači) ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 15 12 9 6 3 0 -3 -6 Tabela 6: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2014 II 15/I 15 II 15/II 14 Skupaj 0,2 0,2 -0,4 Hrana -1,0 0,1 -0,3 Goriva in energija -4,1 -0,1 -6,9 Storitve 2,8 0,6 2,2 Ostalo1 0,2 0,0 -0,3 Skupaj brez hrane in energije 1,3 0,3 0,9 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,0 0,0 -0,1 Regulirane cene -2,6 -0,2 -8,1 Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,4 -0,1 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. Decembra se je izboljševanje cenovne konkurenčnosti nadaljevalo. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP, je decembra medletno padel (-1,2 %) šesti mesec zapored, v povprečju leta 2014 pa je bil zaradi okrepitve v prvem polletju le za malenkost nižji kot leta 2013 (-0,1 %). Izboljševanje cenovne konkurenčnosti je bilo od julija posledica zniževanja relativnih cen20, od septembra pa tudi nominalnega padanja efektivnega tečaja evra. Za slednje je bilo odločilno zniževanje tečaja evra do nekaterih pomembnejših valut21. Slovenija je bila po gibanju cenovne konkurenčnosti v letu 2014 med članicami evrskega območja približno v sredini. Slika22: Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP -REER HICP -NEER ----HICP 3 # 1 > 0 CN CN ^^ ^^ ^^ ^^ VIR: ECB; preračuni UMAR. Plačilna bilanca Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je v letu 2014povečal. Tekoči račun, ki je bil v prvih treh letih gospodarske krize izravnan, od leta 2011 beleži presežek, ki je bil lani najvišji doslej (2.186,8 mio EUR oz. 5,9 % Slika23: Komponente tekočega računa plačilne bilance ■ Blagovna menjava ■ Primarni dohodki -Tekoči račun ■ Storitvena menjava ■ Sekundarni dohodki 0 -200 -400 -600 a a Vir : BS, preračuni UMAR. 20 Slovenskimi v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 21 Britanskega funta, ameriškega dolarja, kitajskega juana in južnokorejskega wona. 2 18 BDP). K povečanju presežka je prispeval višji presežek v blagovni menjavi ob hitrejši rasti izvoza od uvoza in ob izboljšanih pogojih menjave. Presežek v storitveni menjavi je bil manjši. Višja pa sta bila primanjkljaj v bilanci primarnih dohodkov in nekoliko primanjkljaj v bilanci sekundarnih dohodkov. Presežek v menjavi s tujino se je povečal zaradi rasti blagovnega presežka. K višjemu blagovnemu presežku je prispevala predvsem rast izvoza na trge EU, ki je povezana z izboljšanjem izvozne konkurenčnosti. Poleg količinskih dejavnikov so k višjemu presežku prispevali tudi boljši pogoji menjave (0,8 %), ki so se drugo leto zapored izboljšali predvsem zaradi nižjih evrskih uvoznih cen proizvodov predelovalnih dejavnosti, energentov in surovin. Presežek v menjavi storitev je bil lani nižji predvsem zaradi višjega primanjkljaja v menjavi ostalih poslovnih storitev22. Ob šibki rasti prihodkov od potovanj nerezidentov in večjem trošenju gospodinjstev v tujini je bil presežek v menjavi potovanj nižji. Višji presežek v menjavi transporta je bil predvsem rezultat višjega presežka v menjavi cestnega in pomorskega transporta. Višji je bil tudi presežek v menjavi gradbenih storitev. Prihodki slovenskih gradbenih podjetij v tujini so se lani znižali manj kot so upadli izdatki za investicijska dela, gradnjo in montažo, ki jih tuja podjetja izvajajo v Sloveniji, kar je povezano z večjo investicijo v energetski objekt v letu 2013. Primanjkljaj v bilanci primarnih dohodkov se je povečal predvsem zaradi naraščajočih stroškov financiranja zunanjega dolga, kar je povezano s pospešenim zadolževanjem države.23 Poslovne banke so se v tujini Slika24: Saldo obresti po sektorjih ■ Državni sektor ■ Zasebni sektor Banka Slovenije Saldo obresti skupaj . ^^ -100 E -150 -200 -250 a a Vir : BS, preračuni UMAR. 22 Menjava tehničnih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev se je prevesila s presežka v primanjkljaj, višji je bil tudi primanjkljaj v menjavi storitev strokovnega in poslovnega svetovanja. 23 Od poglobitve finančne krize, septembra 2008, pa do konca leta 2014 se je bruto zunanji dolg državnega sektorja povečal za 18,4 mrd EUR in dosegel 22,4 mrd EUR. Rast dolga je bila lani največja, in sicer za 6,7 mrd EUR. neto razdolžile in prejele več obresti, kot so jih plačale. Neto plačila obresti ostalih sektorjev so bila nekoliko višja. BS pri zelo nizki obrestni meri glavnega refinanciranja izkazuje pozitiven saldo obresti. Celotna neto plačila obresti na zunanji dolg so tako dosegla 709,8 mio EUR (leto prej 496,5 mio EUR). K višjemu neto odlivu ostalih primarnih dohodkov je največ prispeval neto odliv davkov na proizvode. Višji pa je bil neto priliv dohodkov od dela, saj se prihodki dnevnih migrantov od dela v tujini še naprej povečujejo hitreje kot prihodki tujcev na delu v Sloveniji. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil v letu 2014 nekoliko nižji. Kljub povečanemu črpanju evropskih sredstev so se povečali neto odlivi raznih tekočih transferjev zasebnega sektorja. Finančne transakcije s tujino24 so bile v letu 2014 znova neto odlivne v višini 3.351,6 mio EUR (leto prej 2.882,1 mio EUR). Največji neto odliv kapitala doslej je bil posledica nadaljnjega razdolževanja in odliva gotovine. Lani so neposredne naložbe beležile drugi največji neto priliv po letu 1994 (1.118,3 mio EUR). Močno so se povečale neposredne naložbe v Slovenijo, kar je bilo večinoma posledica prodaje podjetij tujim vlagateljem.25 Domače naložbe v tujino že dve leti stagnirajo. Vrednost lastniškega kapitala se je znižala, okrepilo pa se je medpodjetniško financiranje direktnih vlagateljev. Naložbe v vrednostne papirje so bile v letu 2014 znova neto prilivne večinoma zaradi izdaje obveznic. Zunanji dolg državnega sektorja se je zato povečal največ od začetka krize. Država je februarja izdala 5 in 10-letni dolarski obveznici v skupni vrednosti 3,5 mrd USD (2,7 mrd EUR), aprila 3,5-letno v vrednosti 1 mrd EUR, novembra pa na evrskem trgu 7-letno obveznico v vrednosti 1 mrd EUR in 2,25-odstotni obrestni meri. Ostale naložbe so od začetka krize neto odlivne, kar je posledica odplačil obveznosti poslovnih bank in odliva gotovine rezidentov in nerezidentov v tujino, v preteklih dveh letih pa tudi spremenjene TARGET pozicije centralne banke. V letu 2014 so ostale naložbe beležile visok neto odliv, ki je dosegel 8.437,8 mio EUR (22,5 % več kot leto prej). Pri terjatvah so se najbolj povečala imetja gotovine in vlog centralne banke. Poleg tega so vloge na računih v tujini povečala še gospodinjstva, državni sektor in poslovne banke. Pri obveznostih je bil odliv večinoma posledica poplačila obveznosti BS v okviru Evrosistema.26 Poslovne banke so se do tujine nadalje razdolževale, nerezidenti pa umikali vloge iz slovenskih bank, vendar manj kot v preteklih letih. 24 Finančni račun brez rezervnih imetij; neto napake in izpustitve so lani znašale 1.174,2 mio EUR oz. 3,2 % BDP, kar je največ doslej; to nakazuje, da so vrednosti neto povečanja imetij finančnega računa previsoke. 25 Večino lastniškega kapitala predstavlja prodaja vlagateljem iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije in ZDA. 26 Target pozicija centralne banke je prešla iz obveznosti na imetja. 50 0 Slika25: Finančne transakcije plačilne bilance 4.000 3.000 2.000 ir 1.000 Ču "äE 0 > -1.000 -2.000 -3.000 -4.000 I Neposredne naložbe I Finančni derivativi -Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje Ostale naložbe O O Vir : BS, preračuni UMAR. Tabela 7\ Plačilna bilanca I-XII 14, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo I-XII 13 Tekoči račun 30.776,4 28.589,6 2.186,8 2.026,6 Blago 23.100,2 21.769,9 1.330,3 763,0 Storitve 5.516,8 3.809,3 1.707,5 1.755,4 Primarni dohodki 1.226,7 1.825,5 -598,9 -242,7 Sekundarni dohodki 932,7 1.184,9 -252,2 -249,1 Kapitalski račun 536,1 615,3 79,2 109,3 Bruto pridobitve/odtujitve neproizved. nefinančnih imetij 150,9 127,2 -23,8 -10,3 Kapitalski transferi 385,2 488,1 103,0 119,5 Finančni račun 2.799,8 6.240,0 3.440,2 2.887,5 Neposredne naložbe 1.116,6 -1,7 -1.118,3 -59,9 Naložbe v vrednostne papirje 4.393,9 425,4 -3.968,5 -3.976,2 Finančni derivativi -37,6 -37,0 0,6 32,3 Ostale naložbe -2.673,1 5.764,6 8.437,8 6.886,0 Imetja 0,0 5.764,6 5.764,6 2.241,2 Obveznosti -2.673,1 0,0 2.673,1 -4.644,8 Rezervna imetja 0,0 88,7 88,7 5,3 Statistična napaka 0,0 1.174,2 1.174,2 751,6 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Finančni trgi Obseg kreditov vsem domačim nebančnim sektorjem se je januarja povečal, skupaj za skoraj 200 mio EUR27. Rast obsega kreditov gospodinjstvom je bila po naši oceni povezana izključno z apreciacijo švicarskega franka do evra. Povečanje pri podjetjih in NFI ter državi pa je po naši oceni povezano predvsem z večjo kreditno aktivnostjo slovenskega bančnega sistema. Leta 2015 se nadaljuje rast vlog države in gospodinjstev. Banke se še naprej razdolžujejo pri ECB. Kakovost bančnih terjatev se je konec lanskega leta izboljšala, vendar bi bilo izboljšanje brez upoštevanja prenosa terjatev na DUTB precej manjše. Razdolževanje bank v tujini se je leta 2014 upočasnilo. Obseg kreditov gospodinjstvom se je januarja zaradi krepitve vrednosti CHF do EUR močno povečal. Prirast je znašal okoli 80 mio EUR in je bil posledica okoli 105 mio EUR večjega obsega stanovanjskih kreditov, kjer je delež deviznih kreditov 15-odstoten. Brez spremembe vrednosti CHF bi se obseg stanovanjskih kreditov po naši oceni nekoliko zmanjšal. Še naprej se zmanjšujeta obseg potrošniških kreditov in kreditov za ostale namene, ki sta bila januarja skupno nižja za okoli 25 mio EUR. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je januarja povečal za okoli 85 mio EUR. Zaradi skromnega obsega deviznih kreditov je manjši del prirasta posledica tečajnih nihanj. Večji del rasti pa je odraz večjega kreditiranja, ki je v prvem mesecu leta običajen. V času krize se je v januarju obseg kreditov podjetjem in NFI znižal le leta 2013. Razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je leta 2014 predvsem zaradi večjega razdolževanja v zadnjih štirih mesecih leta precej povečalo. Podjetja in NFI so v letu 2014 neto odplačala tuje kredite v višini okoli 560 mio EUR (135 mio EUR v letu 2013).28 Celotno neto razdolževanje je bilo posledica odplačil dolgoročnih kreditov, medtem ko so se podjetja kratkoročno neto zadolžila za okoli 60 mio EUR. Razlike med domačimi in tujimi29 obrestnimi merami30 še naprej izrazito nihajo. V zadnjih mesecih se je razlika nekoliko zmanjšala (na 140 b. t. decembra), vendar je ostala med višjimi v evrskem območju. Razdolževanje bank v tujini se je v letu 2014 skoraj prepolovilo, banke so na nekaterih segmentih beležile skromne pozitivne neto prilive. Neto odplačila obveznosti so znašala nekoliko manj kot 950 mio EUR. Več kot 90 % razdolževanja predstavljajo neto odplačila dolgoročnih kreditov. Banke so neto odplačale tudi tuje vloge (za 155 mio EUR). Kratkoročni krediti in obveznice pa so beležili neto priliv, ki je skupno znašal okoli 80 mio EUR. 27 Pri gibanjih v januarju 2015 je prikazana sprememba obsega na dan 31. 1. 2015 glede na dan 31. 12. 2014. 28 V letu 2013 smo izločili vpliv dveh enkratnih dogodkov, in sicer prekvalifikacije obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij, ki sta po naši oceni k celotnim neto tokovom prispevala 1,1 mrd EUR. 29 Povprečje EU. 30 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR s spremenljivo in z do enega leta fiksno začetno obrestno mero. Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 14 31. I 15 31. I 15/31. XII 14 31. I 15/31. I 14 31. I 14/31. I 13 Krediti skupaj 22.860,9 23.055,4 0,9 -11,8 -16,5 Krediti podjetjem in DFO 12.278,2 12.362,6 0,7 -20,8 -23,4 Krediti državi 1.820,3 1.850,4 1,7 11,0 -4,4 Krediti gospodinjstvom 8.762,4 8.842,4 0,9 -0,4 -3,4 Potrošniški 2.104,1 2.096,8 -0,3 -4,9 -10,3 Stanovanjski 5.348,0 5.452,6 2,0 2,9 1,3 Ostalo 1.310,4 1.292,9 -1,3 -6,1 -8,5 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.355,6 15.474,4 0,8 5,0 -2,8 Čez noč 7.373,6 7.528,0 2,1 16,3 0,3 Kratkoročno vezane 3.272,5 3.247,0 -0,8 -12,1 -9,4 Dolgoročno vezane 4.704,9 4.693,8 -0,2 2,8 -1,2 Vloge na odpoklic 4,6 5,7 23,9 49,8 -41,2 Vzajemni skladi 2.150,7 2.270,3 5,6 24,5 -1,2 Bančne vloge države skupaj 1.909,4 2.167,7 13,5 47,1 -41,1 Čez noč 24,6 493,0 1.904,7 163,9 -27,2 Kratkoročno vezane 860,6 688,4 -20,0 31,1 -23,0 Dolgoročno vezane 955,2 954,1 -0,1 28,0 -52,2 Vloge na odpoklic 69,0 32,1 -53,5 94,6 2.616,9 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Slika 26: Spremembe obsega kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ■ Gospodinjstva «Podjetja in NFI ■ Država »Skupaj 250 200 150 100 50 0 -50 -100 -150 -200 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 Vir: BS, preračuni UMAR. jan.15 Rast obsega vlog gospodinjstev in države se v začetku letošnjega leta nadaljuje, vendar se ročnostna struktura slabša. Obseg vlog gospodinjstev se je januarja povečal za okoli 120 mio EUR. Praktično celotno povečanje je bilo posledica večjega obsega vlog čez noč, minimalno se je povečal obseg vlog na odpoklic. Zaradi krepitve vrednosti CHF do EUR so se povečale tudi devizne vloge (za 37 mio EUR). Obseg vlog države pa se je povečal za skoraj 260 mio EUR. Slika27: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank ■ Dolgoročni krediti «Kratkoročni kredit^Vloge Obveznica ♦ Skupaj 500 0 -1.000 ^ -1.500 !E -2.000 -3.000 2011 2012 2013 2014 Vir: BS. Obseg nedonosnih terjatev se je v letu 2014 znižal za 1,1 mrd EUR. V prvih devetih mesecih se je obseg nedonosnih terjatev povečal za okoli 700 mio EUR, v zadnjem četrtletju pa se je znižal za okoli 1,8 mrd EUR, obseg slabih terjatev se je tako v tem obdobju znižal tudi brez upoštevanja prenosa terjatev na DUTB (1,6 mrd EUR). Nedonosne terjatve so konec leta predstavljale 11,9 % vseh terjatev bančnega sistema oz. 1,5 o. t. manj kot leta 2013. Ob boljših razmerah v bančnem sistemu so banke leta 2014 oblikovale za okoli 600 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev oz. najmanj po letu 2009. -500 -2.500 -3.500 Slika 28: Oblikovanje rezervacij in oslabitev ter delež zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu ■ Rezervacije in oslabitve 500 450 400 350 300 250 "SE 200 > 150 100 50 0 - Delež zamud nad 90 dni (desna os) 22 20 18 16 14 12 10 > 8 6 4 2 0 Vir: BS, preračuni UMAR. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj31 je v letu 2014 znašal 1,259 mrd EUR oz. 3,4 % BDP, kar je za 299,0 mio EUR oz. 0,9 o. t. manj kot leta 2013. Do znižanja primanjkljaja je prišlo kljub zvišanju javnofinančnih odhodkov zaradi visokih plačil obresti na javni dolg in javnih investicij ter rastočih izdatkov za pokojnine. Pod vplivom javnofinančnih ukrepov, enkratnih prilivov in rasti gospodarske aktivnosti so se povišale vrednosti vseh večjih kategorij davčnih in ostalih prihodkov. Slika 29: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,5 -Javnofinančni prihodki skupaj -Javnofinančni odhodki skupaj 17,0 16,5 !5 16,0 H^ I5,5 E s= 15,0 Se > 14,5 14,0 Vir: MF, preračuni UMAR. K 5,2-odstotni rasti javnofinančnih prihodkov v letu 2014 so največ prispevali višji davčni prihodki. Javnofinančni prihodki so bili za 764 mio EUR višji kot leta 2013. Več kot polovica povišanja izhaja iz višjih davčnih prihodkov32 -predvsem iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davka na dodano vrednost (DDV) pa tudi iz dohodnine - preostanek pa iz višjih vplačil prispevkov za socialno varnost (za 145 mio EUR), nedavčnih prihodkov (za 196 mio EUR) in prilivov iz proračuna EU (za 102 mio EUR). Visoka rast davčnih prihodkov v prvem polletju se je v drugi polovici leta umirila. Rast davčnih prihodkov je bila v prvem polletju pogojena zlasti z dvigom stopenj DDV sredi leta 2013 in visokim negativnim poračunom DDPO aprila 2013. V drugi polovici leta je nadaljnje izboljševanje razmer na trgu dela skupaj z nižjimi davčnimi olajšavami33 nadalje prispevalo k višjim prihodkom od dohodnine, boljše poslovanje podjetij pa k višjim prihodkom od DDPO. Rast prihodkov od premoženjskih davkov v drugem polletju je povezana z zamikom pobiranja nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, zaradi katerega so na letni ravni ti prihodki še vedno zaostajali za ravnjo iz leta 2013. Prihodki od DDV so bili v drugem polletju sicer medletno nekoliko nižji, na letni ravni pa so bili višji za 4,1 %. Trošarine so ob medletnem zvišanju trošarinskih dajatev ohranile raven iz predhodnega leta. Pretežni del skoraj 20-odstotne rasti nedavčnih prihodkov v letu 2014 izhaja iz enkratnih prilivov v prvem polletju. Visoka rast nedavčnih prihodkov v prvem polletju (51,4 %) je izhajala pretežno iz vplačil koncesnin za frekvence za Slika 30: Prispevki kategorij prihodkov k medletni rasti prihodkov ■ Davčni prihodki »Prispevki za socialno varnost ■ Nedavčni prihodki ■ Prejeta sredstva iz EU ■ Kapit. in transferni prih.,donacije ♦ SKUPAJ PRIHODKI 2 2012 2013 Vir: MF, preračuni UMAR. 31 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 32 Drugače kot v konsolidirani bilanci javnega financiranja med davčne prihodke tukaj niso všteti socialni prispevki. 33 Vezava obvezne valorizacije olajšav in lestvice na več kot 3-odstotno rast cen življenjskih potrebščin ter ukinitev seniorske olajšave. 5 4 3 0 Okvir 2: Rebalans proračuna 2015 Državni zbor je 20. februarja potrdil rebalans državnega proračuna za leto 2015. Glede na sprejeti proračun za leto 2015 (november 2013) rebalans temelji na ugodnejših napovedih gospodarskih gibanj in upošteva izpad davčnih prihodkov zaradi neuveljavitve nepremičninskega davka. Na strani odhodkov prilagaja nekatere prenizko načrtovane kategorije (obresti) in v povezavi z zaključkom projektov v okviru finančne perspektive 2007-2013 močno povečuje investicijske odhodke ter transfere. Po rebalansu bo primanjkljaj državnega proračuna letos dosegel 1,385 mrd EUR in bo tako višji kot v letu 2014, kar je v celoti posledica načrtovane višje porabe sredstev EU od prejetih. Z rebalansom državnega proračuna naj bi dosegli ciljni primanjkljaj sektorja država1 pod 3 % BDP v letu 2015. Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj in zvišanja nekaterih davkov so načrtovani prihodki državnega proračuna za leto 2015 višji kot lani, izpad prihodka zaradi neuveljavitve davka na nepremičnine pa se nadomešča tudi z nedavčnimi prihodki. Pričakovana rast prihodkov je podprta s pričakovanjem nadaljnje krepitve gospodarske aktivnosti v letu 2015 in ukrepi za povišanje davčnih prihodkov, in sicer dviga stopenj davkov na bančne storitve in zavarovalne posle, zvišanja CO2 takse, podaljšanja veljavnosti četrtega dohodninskega razreda, znižanja olajšave za delavske migrante ter znižanja deleža dohodnine, ki pripada občinam. Ti ukrepi in ugodnejša gospodarska gibanja od pričakovanih ob pripravi proračuna ob koncu leta 2013 delno nadomeščajo izpad davčnih prihodkov zaradi neuveljavitve davka na nepremičnine, delno pa naj bi bil izpad nadomeščen z dobički podjetij v državni lasti in drugimi nedavčnimi prihodki. S tem se ohranja trend zadnjih let v smeri nadomeščanja davčnih prihodkov z nedavčnimi in EU sredstvi, ki ne predstavljajo sistemskega vira financiranja in so lahko manj stabilni. Kljub sprejetju ukrepov za zajezitev nekaterih odhodkov se bodo skupni odhodki glede na leto 2014 letos povišali, kar izhaja iz predvidenih višjih izdatkov za investicije, transferov občinam in izdatkov za blago in storitve. Visoko predvideno povečanje javnih investicij je vezano na pospešeno črpanje EU sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive. Plačila obresti so višja kot v sprejetem proračunu iz leta 2013, vendar naj bi se po oceni MF glede na leto 2014 znižala. Transferi v pokojninsko blagajno, subvencije in tekoča plačila drugim izvajalcev javnih služb, ki se glede na sprejeti proračun sicer povečujejo, so nižji kot lani. Povečujejo pa se transferi občinam, in sicer kot kompenzacija dela znižanja povprečnin v sklopu interventnih ukrepov za uravnoteženje javnih financ občin. Višji kot lani so tudi sredstva za rezerve, ki v letu 2015 vključujejo sredstva vodnega sklada in sklada za podnebne spremembe, ter izdatki za blago in storitve. Transferi posameznikom in gospodinjstvom bodo nižji četrto leto zapored. Zaradi manjšega učinka ukrepov od načrtovanega ob koncu leta 2013 (3-odstotno znižanje mase plač) in izplačila zadnje četrtine odprave plačnih nesorazmerij bo masa plač ostala približno na ravni leta 2014. 1 Primanjkljaj sektorja država po metodologiji ESA-2010 (po obračunskem načelu) zajema vse enote sektorja država, poleg tega pa se po obračunu glede na denarni tok razlikuje tudi zajetje EU sredstev. Tabela 9: Prihodki in odhodki državnega proračuna, mio EUR Predhodna realizacija 2014 Sprejeti proračun 2015 Rebalans proračuna 2015 Razlika (1) (2) (3) (3-1) (3-2) SKUPAJ PRIHODKI 8.459 8.626 8.562 103 -64 Davčni prihodki 6.579 6.938 6.870 292 -68 Nedavčni prihodki 805 467 579 -227 112 Kapital.in transf. prihodki, donacije 1.036 1.160 1.073 36 -88 Prejeta sredstva iz EU 39 61 41 1 -20 SKUPAJ ODHODKI 9.655 9.485 9.947 292 462 Tekoči odhodki 2.873 2.787 2.950 77 163 Tekoči transferi 5.215 4.993 5.087 -128 94 Investicijski odhodki in transferi 1.164 1.292 1.521 356 229 Plačila sredstev v proračun EU 403 413 390 -13 -24 PROR.PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.195 -859 -1.385 -190 -526 Vir: MF - Sprejeti proračun in Bilten javnih financ. mobilno telefonijo in presežkov enotnega zakladniškega računa države iz leta 2013, pozitivnih tečajnih razlik pri valutni zamenjavi obveznic in prihodkov od obresti. V drugem polletju so bili nedavčni prihodki za 3,8 % nižji kot v enakem obdobju leta 2013. Ostali prihodki (kapitalski in transferni prihodki ter prejete donacije) so bili leta 2014 za polovico nižji kot leto prej. Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2013 2014 2014/2013 v mio EUR Delež v BDP*, % Struktura v % v mio EUR Delež v BDP*, % Struktura v % Rast v % PRIHODKI (konsolidirani) - skupaj 14.728,2 40,7 100,0 15.492,0 41,6 100,0 5,2 DAVČNI PRIHODKI 12.648,4 35,0 85,9 13.191,6 35,4 85,2 4,3 Dohodnina 1.868,0 5,2 12,7 1.915,5 5,1 12,4 2,5 Davek od dohodkov pravnih oseb 265,2 0,7 1,8 468,4 1,3 3,0 76,6 Davki na premoženje 254,1 0,7 1,7 244,2 0,7 1,6 -3,9 Davek na dodano vrednost 3.029,1 8,4 20,6 3.153,3 8,5 20,4 4,1 Trošarine (akcize) 1.490,7 4,1 10,1 1.491,3 4,0 9,6 0,0 Carine 77,5 0,2 0,5 77,7 0,2 0,5 0,3 Prispevki za socialno varnost 5.127,2 14,2 34,8 5.272,5 14,2 34,0 2,8 NEDAVČNI PRIHODKI 989,0 2,7 6,7 1.185,4 3,2 7,7 19,9 KAPITALSKI PRIH., PREJETE DONACIJE IN TRANSFERNI PRIH. 152,4 0,4 1,0 74,8 0,2 0,5 -50,9 PREJETA SREDSTVA IZ EU 938,4 2,6 6,4 1.040,3 2,8 6,7 10,9 ODHODKI (konsolidirani) - skupaj 16.286,4 45,1 100,0 16.751,2 45,0 100,0 2,9 TEKOČI ODHODKI 6.838,4 18,9 42,0 7.042,1 18,9 42,0 3,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim s socialnimi prispevki 3.616,7 10,0 22,2 3.610,4 9,7 21,6 -0,2 Izdatki za blago in storitve 2.238,9 6,2 13,7 2.232,3 6,0 13,3 -0,3 Plačila domačih in tujih obresti 840,1 2,3 5,2 1.097,4 2,9 6,6 30,6 Rezerve 142,6 0,4 0,9 102,1 0,3 0,6 -28,4 TEKOČI TRANSFERI 7.671,3 21,2 47,1 7.591,9 20,4 45,3 -1,0 Subvencije 519,5 1,4 3,2 467,4 1,3 2,8 -10,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,1 17,5 38,9 6.335,0 17,0 37,8 -0,1 Transferi nepridob. organiz., drugi tekoči domači transferi 734,2 2,0 4,5 714,3 1,9 4,3 -2,7 Tekoči transferi v tujino 74,4 0,2 0,5 75,2 0,2 0,4 1,1 INVESTICIJSKI ODHODKI IN TRANSFERI 1.351,3 3,7 8,3 1.714,4 4,6 10,2 26,9 PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN EU 425,5 1,2 2,6 402,9 1,1 2,4 -5,3 PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) -1.558,2 -4,3 -1.259,2 -3,4 Vir: MF - Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Delež v BDP je izračunan na osnovi vrednosti BDP po ESA-2010 (36.144,037 mio EUR). Pretežni del 2,9-odstotne rasti javnofinančnih odhodkov v letu 2014 izhaja iz zvišanja izdatkov za investicije in plačil obresti. Povišanje javnofinančnih odhodkov v letu 2014 (za 465 mio EUR) izhaja iz višjih javnih izdatkov za investicije (za 363 mio EUR), plačil obresti (za 257 mio EUR) ter izdatkov za pokojnine (za 34 mio EUR). Med tekočimi transferi so rast zabeležili še transferi za zagotavljanje socialne varnosti in štipendije. Tekoči transferi brez izdatkov za pokojnine so bili sicer nižji za 114 mio EUR; večji del padca izhaja iz nižjih subvencij zasebnemu sektorju in transferov nezaposlenim, nižji kot leto prej pa so bili poleg izplačil družinskih prejemkov, starševskih nadomestil in boleznin še transferi nepridobitnim organizacijam in tujim vladam. Izdatki za plače skupaj s socialnimi prispevki ter izdatki za blago in storitve so zabeležili skromno znižanje (-6 mio EUR oz. -7 mio EUR). Poleg sredstev, sproščenih v rezerve (-41 mio EUR), ki so bila nižja na postavkah za kritje odprave posledic naravnih nesreč in posebnih izdatkov, so bila medletno nižja še plačila sredstev v proračun EU (-23 mio EUR). Slika 31: Prispevki kategorij odhodkov k medletni rasti odhodkov 4 3 ^^ 2 > 0 -1 -2 -3 -4 Plače in dr. izd. zap. s soc. prisp. ■ Rezerve ■ Izdatki za blago in storitve ■ Plačila sredstev v proračun EU I Plačila obresti Tekoči transferi ä Investicijski odh. in transferi • SKUPAJ ODHODKI 2011 2012 2013 Vir: MF, preračuni UMAR. 2014 Slika 32: Črpanje sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 ■ Zaostanki Avtorizirani zahtevki za povračilo ■ Izplačila upravičencem ■ Podpisane pogodbe ■ Pravice porabe ■ Dosežena realiz. glede na pravice porabe 2007-2013, 31.12.2014 (desna os) OP RR OP RČV OP ROPI Vir: SVRK. Okvir 3: Črpanje kohezijskih sredstev V finančnem obdobju 2007-20131 je Slovenija razpolagala s 4,1 mrd EUR pravic porabe za izvajanje kohezijske politike (OP RR,2 OP RČV,3 OP ROPI4). Do konca leta 2014 je bilo skupaj s sredstvi iz naslova dodatnih pravic porabe5 dodeljenih 4,4 mrd EUR sredstev. V enakem obdobju je bilo iz državnega proračuna izplačanih 3,4 mrd EUR nepovratnih sredstev, v proračun pa je bilo povrnjenih 3,1 mrd EUR. Najvišji odstotek dodeljenih sredstev glede na pravice porabe beleži OP ROPI, ki ima najnižji odstotek realizacije glede na razpoložljive pravice porabe. S stališča višine sredstev povrnjenih v državni proračun sta OP RR in OP RČV uspešnejša. Projektom OP ROPI je bilo dodeljenih največ dodatnih pravic porabe (16 %). Največ jih je bilo dodeljenih projektom varstva okolja, predvsem projektom odvajanja in čiščenja komunalnih voda ter oskrbi s pitno vodo. V zadnjih štirih mesecih leta 2014 so se prilivi iz naslova OP ROPI občutno povečali. Največjo realizacijo imajo projekti iz naslova trajnostne rabe energije (80,9 % pravic porabe) in cestne in pomorske infrastrukture (77,0 % pravic porabe), najnižjo pa projekti iz naslova ravnanja s komunalnimi odpadki (29,7 % pravic porabe). Za to razvojno prioriteto sredstva niso bila dodeljena v celoti, ker je bilo ugotovljeno, da zaradi odvajanja odpadkov ni potrebnih toliko regionalnih centrov kot jih je bilo predvidenih na začetku programskega obdobja. Dodatne pravice porabe so dodeljene tudi OP RR in OP RČV (5,0 %). Zaradi pričakovane slabše realizacije iz obstoječih pravic porabe bodo dodatne pravice porabe znotraj OP RR dodeljene projektom konkurenčnosti in raziskovalni odličnosti ter gospodarsko-razvojni infrastrukturi. Trenutno se izvajajo projekti s področja razvoja regij in mreže urgentnih centrov, ki so ob potrditvi imeli izbrane izvajalce, njihova realizacija pa se pričakuje v tem letu. Načrtuje se tudi potrditev nadomestnih projektov, katerih izvedba ni vprašljiva. Znotraj OP RČV so dodatne pravice porabe dodeljene za rezervne projekte, ki pa se soočajo z dolgotrajnimi postopki za pridobivanje soglasij in zamikom podpisa pogodb in izvajanja projektov. V letu 2014 je bilo črpanje evropskih sredstev višje kot v letu 2013. V državni proračun je bilo povrnjenih 1.036,2 mio EUR (leta 2013 933,7 mio EUR). Po uspešnosti črpanja evropskih sredstev se je Slovenija uvrstila na 10. mesto med 28 članicami EU. Kljub visokemu črpanju so bili zaostanki6 ob koncu leta 2014 skoraj enkrat višji kot do konca leta 2013 (282,7 mio EUR, 124,9 mio EUR leta 2013). Nominalno največ kohezijskih sredstev (1.064,4 mio EUR) je bilo izplačanih Sloveniji kot celotni regiji, najmanj pa Zasavski statistični regiji (46 mio EUR), ki ima sicer najvišjo stopnjo realizacije glede na planirana izplačila (136,5 %). Najnižjo stopnjo realizacije ima Pomurska statistična regija (65,1 %, 350,6 mio EUR), ki je črpala največ nepovratnih sredstev namenjenih infrastrukturnim in okoljskim projektom (261,5 mio EUR oz. 23,6 % vseh izplačil za OP ROPI). Da bi Slovenija programsko obdobje 2007-2013 zaključila brez izgube evropskih sredstev in upoštevajoč, da je leto 2015 zaključno, se nadaljujejo ukrepi za pospešeno črpanje preostalih sredstev, ki so: zmanjšanje zaostankov, pozorno spremljanje rizičnih projektov, priprava spremembe proračuna RS, ki naj bi omogočil izplačila vseh razpoložljivih evropskih sredstev, in spremembe OP s ciljem prerazporeditve nedodeljenih sredstev v vsebine, kjer se bodo kohezijska sredstva uspešneje in hitreje črpala. 1 Programsko obdobje 2007-2013 se je formalno zaključilo, zaradi pravila n+2/3 pa obdobje črpanja traja do konca 2015/16. 2 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. 3 Operativni program razvoja človeških virov. 4 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. 5 Dodatne pravice porabe so dodeljene za rezervne projekte v izogib morebitni izgubi nepovratnih evropskih sredstev pri projektih, katerim so sredstva že bila dodeljena, obstaja pa veliko tveganje, da do izvedbe ne pride. 6 Zaostanki so razlika med izplačanimi sredstvi upravičencem in avtoriziranimi zahtevki za povračilo. Neto primanjkljaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil januarja manjši kot pred letom (2,4 mio EUR, januarja 2014 20,3 mio EUR). K temu so prispevala predvsem precej manjša sredstva, ki jih je Slovenija vplačala v proračun EU (34,3 mio EUR, januarja lani 47,6 mio EUR). Manjše je bilo predvsem vplačilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (za 13,9 mio EUR). V državni proračun pa je bilo vplačanih več sredstev kot v enakem mesecu lani (31,9 mio EUR, januarja lani 27,3 mio EUR) zaradi višjega črpanja sredstev iz Kohezijskega sklada. Največ sredstev je bilo, tako kot januarja lani, vplačanih iz naslova strukturnih skladov. Slika 33: Prejeta sredstva iz proračuna EU v državni proračun RS ■ Skupaj prejeta sredstva (januar 2015) ■ Skupaj prejeta sredstva (januar 2014) Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo 10 15 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 20 25 0 5 (U o a (Ü C >u (U V) Pomembnejši kazalci 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Zimska napoved 2014 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -7,8 1,2 0,6 -2,6 -1,0 2,5 2,0 1,7 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.166 36.220 36.868 36.006 36.144 37.111 38.216 39.047 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.714 17.678 17.960 17.506 17.550 17.986 18.500 18.885 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 21.000 21.500 21.600 21.800 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 85 83 83 82 82 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,6 12,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,9 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,3 8,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) -6,1 3,4 2,3 -1,8 0,5 1,8 1,5 1,2 Inflacija2, povprečje leta 0,9 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 0,0 0,6 Inflacija2, konec leta 1,8 1,9 2,0 2,7 0,7 0,5 0,1 1,0 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) -16,6 10,1 7,0 0,3 2,6 5,2 4,7 5,3 Izvoz proizvodov -17,0 11,9 8,2 0,0 2,8 6,0 5,2 5,5 Izvoz storitev -14,8 3,4 2,5 1,5 1,8 2,0 2,6 4,2 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) -18,8 6,6 5,0 -3,9 1,4 3,9 4,1 4,5 Uvoz proizvodov -19,8 7,4 6,0 -4,6 2,2 3,4 4,2 4,5 Uvoz storitev -12,8 2,5 -0,4 0,2 -3,1 6,7 3,7 4,3 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -140 68 341 1.082 1.730 1.860 2.314 2.209 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,4 0,2 0,9 3,0 4,8 5,0 6,1 5,7 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 40.416 40.838 40.292 41.503 40.205 44.399* - delež v primerjavi z BDP, v % 111,8 112,8 109,3 115,3 111,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,393 1,327 1,392 1,286 1,328 1,328 1,240 1,240 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,9 1,0 -0,1 -3,0 -3,9 0,7 1,1 1,6 - delež v BDP, v % 54,7 55,9 55,8 56,2 54,1 53,1 52,1 52,0 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,4 0,1 -1,3 -1,5 -1,1 -1,0 -0,6 -0,6 - delež v BDP, v % 20,1 20,4 20,5 20,5 20,4 19,1 18,5 18,2 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -22,0 -13,7 -4,6 -8,9 1,9 5,8 3,5 0,5 - delež v BDP, v % 24,3 21,2 20,2 19,2 19,7 20,4 20,7 20,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Zimska napoved, december 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; * konec decembra 2014. Proizvodnja 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2013 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -1,1 -0,9 2,2 -2,3 -2,6 -1,7 -1,1 1,6 0,5 2,5 3,2 2,7 -0,1 -0,7 -6,5 2,8 B Rudarstvo -7,4 1,3 -4,2 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -2,5 34,1 -11,0 -28,5 -11,6 9,9 23,2 -4,0 C Predelovalne dejavnosti -2,3 -1,5 4,2 -3,1 -3,9 -2,0 -1,4 1,2 3,0 3,2 5,1 5,6 -1,3 -0,9 -8,7 2,5 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 10,5 3,9 -13,6 6,1 7,0 1,9 3,2 3,1 -17,8 -9,4 -10,9 -15,6 11,3 0,0 10,2 6,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,8 -2,5 19,4 -21,6 -24,5 -10,5 -3,4 22,8 36,8 40,0 19,6 -3,3 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 Stavbe -17,3 -20,4 3,8 -30,0 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 6,7 6,5 8,0 -4,5 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 Gradbeni inženirski objekti -16,6 6,3 26,4 -16,2 -8,5 -2,6 1,7 27,1 52,5 55,7 24,8 -1,9 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -2,8 -0,3 2,8 -4,9 -2,8 -0,1 0,5 1,1 3,5 2,1 4,6 0,9 -0,5 -2,7 -5,0 3,2 Promet in skladiščenje 0,0 -0,1 6,1 -1,6 -2,4 -0,2 0,6 1,6 7,2 6,2 7,1 4,2 1,1 -1,8 -6,0 5,4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -2,9 0,4 1,0 -4,5 -1,8 0,9 1,7 0,6 5,0 -0,3 0,6 -0,7 -0,3 -2,2 -2,9 0,0 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -7,6 -2,1 -1,4 -10,3 -4,0 -1,2 -3,1 -0,6 -4,7 -2,1 7,5 -5,2 0,3 -6,4 -5,3 4,7 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti -4,5 3,7 2,5 -6,8 -0,4 5,5 3,7 5,4 0,2 -1,5 3,1 8,1 0,6 0,4 -1,8 7,2 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -3,6 -1,0 3,2 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,4 -1,2 5,7 5,8 -4,9 -8,6 -7,7 2,7 Realni prihodek v trgovini na drobno -2,2 -3,7 0,0 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,7 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 -4,4 -9,4 -7,2 -1,8 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -6,3 4,7 7,2 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,6 8,6 -1,7 12,8 9,0 -5,7 -7,4 -8,5 11,3 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 0,8 -0,2 3,8 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,7 6,2 3,0 6,0 0,0 1,6 -5,6 -10,9 5,8 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 1,2 0,3 -0,5 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 -10,5 0,2 0,6 -11,6 Domači gostje, prenočitve -4,9 -3,4 -3,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 Tuji gostje, prenočitve 5,6 2,8 1,4 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 -10,8 2,5 9,3 -15,0 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,1 -1,4 2,2 -3,7 -6,1 -3,0 0,5 2,9 2,8 3,3 1,2 1,4 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 480,4 478,4 506,9 134,5 104,4 111,1 123,2 139,6 113,6 122,8 132,5 138,0 33,9 32,2 38,4 37,5 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -17 -13 -2 -19 -15 -14 -12 -11 -8 -2 0 2 -16 -15 -14 -14 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -11 -5 2 -12 -9 -6 -4 -2 -1 3 3 3 -11 -8 -8 -9 v gradbeništvu -41 -22 -11 -38 -30 -24 -18 -16 -13 -10 -10 -10 -29 -30 -31 -27 v storitvenih dejavnostih -12 -12 5 -16 -13 -13 -12 -10 -5 6 6 11 -13 -13 -12 -10 v trgovini na drobno 2 2 9 -3 -5 0 8 3 2 7 10 18 1 -10 -6 -7 potrošnikov -35 -33 -22 -36 -30 -34 -33 -34 -30 -26 -17 -17 -30 -32 -28 -28 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2013 2014 2015 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 -2,5 -5,1 1,2 -5,7 0,8 -1,6 -0,4 8,0 -0,4 -1,7 3,5 1,3 0,2 6,1 5,3 -1,4 4,8 3,2 1,6 3,3 - - -11,0 -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 31,1 -0,3 -30,1 73,2 18,0 9,3 -20,3 -27,4 19,6 -4,8 -24,9 -52,7 -2,7 -5,5 1,1 -6,7 0,6 -2,2 -0,4 7,7 2,0 0,5 6,1 1,2 0,2 8,3 7,0 1,1 6,4 5,4 3,7 7,9 0,7 -0,9 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,5 -21,0 -18,8 -13,2 -9,1 -4,0 -14,7 -5,4 -15,1 -12,4 -15,6 -13,2 -17,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,3 -5,9 28,2 31,4 6,8 34,5 28,8 44,6 47,2 45,0 30,4 27,7 26,8 6,7 -1,8 -10,5 4,6 -24,2 -14,1 -19,1 -19,6 -11,4 10,8 3,1 0,8 6,2 4,7 8,5 9,8 11,3 -0,2 13,6 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 -5,9 3,5 11,0 2,2 -5,5 31,8 41,5 6,3 49,1 41,1 63,0 65,1 60,4 44,6 34,1 31,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 -3,1 -0,1 -1,4 -2,1 5,0 1,3 0,3 1,9 2,8 2,9 4,7 2,3 2,6 1,5 7,3 3,6 2,9 2,1 -0,7 1,4 -3,1 -2,3 0,4 -1,5 2,8 0,8 1,3 2,8 6,5 5,9 8,9 4,6 6,2 7,7 7,4 3,6 9,9 2,7 2,7 7,3 -0,3 2,8 -0,2 1,0 4,4 1,2 -1,9 2,3 5,3 6,0 3,8 1,1 0,2 -2,1 3,4 -0,4 -1,0 -0,3 -0,6 -1,2 -8,2 0,3 -10,1 -11,2 11,1 -0,7 0,5 -1,4 -7,2 -6,3 -1,2 -0,6 -1,0 -4,3 18,4 10,7 -3,2 0,7 -9,4 -6,5 3,2 6,2 1,7 2,0 7,5 6,2 3,6 6,4 0,5 0,6 -0,6 -0,7 0,2 -3,6 5,3 1,1 3,0 9,0 6,5 8,6 - - 1,2 2,5 -4,3 -3,4 1,4 2,2 2,7 4,8 2,2 1,9 3,2 2,5 -3,2 -2,9 8,4 1,1 7,9 2,9 3,2 3,2 - - -2,0 -4,0 -5,2 -4,6 -3,9 -0,9 -1,4 0,1 -1,1 -0,6 -0,5 3,0 -3,2 -2,8 3,0 -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 - - 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,4 16,3 8,8 6,9 10,1 1,5 -3,4 -3,0 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 -0,9 -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,3 1,8 10,2 5,1 5,2 8,4 5,8 -0,1 3,3 6,3 2,3 9,4 1,7 0,0 -1,6 - - 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 7,8 -2,9 4,8 -5,1 -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 -3,8 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 -3,1 -3,3 0,9 -0,6 1,3 3,9 0,7 4,1 1,4 2,0 5,1 4,2 2,7 2,9 0,7 4,6 -1,5 3,5 0,4 0,3 - - 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 36,0 39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 -16 -14 -13 -12 -11 -12 -11 -11 -9 -9 -7 -5 0 -1 1 -2 0 2 1 2 3 4 -5 -4 -5 -4 -3 -4 -1 -2 -3 0 1 2 3 5 6 2 2 3 2 4 4 5 -24 -21 -22 -16 -16 -17 -15 -17 -14 -16 -9 -17 -6 -8 -7 -12 -11 -9 -11 -10 -10 -8 -15 -14 -12 -10 -13 -12 -7 -10 -5 -6 -3 3 9 7 6 5 7 11 12 11 12 16 -7 15 12 4 7 16 -5 -2 9 0 -2 1 18 1 10 9 10 18 22 13 23 19 -38 -37 -36 -33 -31 -37 -34 -32 -29 -31 -29 -31 -25 -22 -17 -21 -13 -13 -20 -17 -14 -17 Trg dela 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2012 2013 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,2 913,4 917,9 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 912,9 919,8 917,5 921,3 911,0 913,0 912,9 912,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 810,0 793,6 797,8 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 784,2 799,6 803,0 804,4 792,9 788,7 788,9 790,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,0 38,2 35,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 31,7 37,1 37,5 35,1 37,4 37,5 37,3 37,4 V industriji in gradbeništvu 263,1 252,2 252,4 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 249,0 252,9 254,1 253,8 251,9 249,8 249,5 250,3 - v predelovalnih dejavnostih 182,9 177,7 178,3 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 177,3 178,2 178,6 179,2 178,4 177,8 177,8 177,9 - v gradbeništvu 59,8 54,3 54,0 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 51,5 54,6 55,4 54,5 53,5 52,0 51,8 52,4 V storitvah 510,0 503,2 510,0 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 503,5 509,7 511,4 515,5 503,7 501,4 502,1 502,4 - v javni upravi 50,7 49,1 48,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 48,7 49,0 49,0 48,5 49,6 49,2 49,4 49,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 120,9 121,0 122,2 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 121,6 122,4 121,6 123,1 120,6 120,4 120,8 121,0 ZAPOSLENI (C)1 717,0 698,7 703,0 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 693,8 703,5 706,1 708,8 699,9 695,5 695,8 696,9 V podjetjih in organizacijah 662,6 647,6 652,6 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 645,2 653,1 654,7 657,2 648,3 645,3 645,8 646,4 Pri fizičnih osebah 54,5 51,1 50,5 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 48,6 50,4 51,3 51,6 51,6 50,3 50,0 50,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 93,0 94,9 94,8 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,1 93,2 93,0 93,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,2 119,8 120,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 128,8 120,2 114,5 116,9 118,1 124,3 124,1 122,6 Ženske 52,2 57,4 59,6 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 61,2 59,4 58,4 59,6 54,9 57,2 56,9 56,9 Mladi (15 do 29 let) 24,9 28,8 30,4 27,7 29,2 27,7 26,7 31,6 33,6 30,5 27,4 30,2 27,9 29,4 29,3 28,9 Starejši od 50 let 38,2 38,9 37,3 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,0 37,7 36,4 36,0 40,2 41,2 40,9 40,1 Osnovnošolska izobrazba ali manj 33,3 34,2 33,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 36,4 33,8 32,1 32,8 35,0 36,7 36,8 35,9 Brezposelni več kot 1 leto 55,2 55,4 59,9 53,9 54,4 54,3 55,0 57,7 60,7 59,9 59,2 59,7 53,8 54,7 54,4 54,2 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,9 33,0 26,6 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 32,7 26,2 23,9 23,7 35,6 40,3 39,2 38,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 12,0 13,1 13,1 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 14,1 13,1 12,5 12,7 13,0 13,6 13,6 13,4 Moški 11,5 12,5 12,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 13,5 12,1 11,1 11,4 12,7 13,4 13,5 13,2 Ženske 12,6 13,8 14,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 14,8 14,2 14,1 14,2 13,3 13,8 13,8 13,7 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 5,3 6,0 -4,6 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -9,4 -4,8 6,9 6,6 6,2 -0,2 -1,4 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,3 19,1 18,5 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 4,2 2,7 3,3 8,4 0,9 1,5 1,1 1,1 Izgubili delo 90,3 88,7 83,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 25,9 17,3 17,7 23,1 12,2 14,2 6,3 6,6 Brezposelni dobili delo 58,3 65,1 71,6 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 20,7 20,5 15,9 14,5 3,4 6,2 4,8 6,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 43,1 37,3 35,5 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 6,8 8,8 9,9 10,0 3,2 3,4 2,8 3,0 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 33,9 30,5 25,1 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 26,3 25,7 24,8 23,6 32,7 32,9 32,8 32,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,7 3,3 2,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 3,6 3,6 3,6 3,5 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2013 2014 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 916,5 918,1 922,3 92?,? 919,4 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 28,6 27,6 26,8 27,0 26,7 26,3 30,8 31,5 32,5 33,9 33,9 33,1 31,9 30,3 29,2 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 35,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 7,3 7,2 6,0 5,4 4,1 6,4 5,9 4,7 3,9 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 3,0 2,8 3,0 3,1 2,9 3,8 3,8 3,4 2,9 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 Plače v EUR 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2014 Q4 14 dec. 14 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1540 1581 1566 0,1 -0,2 1,1 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,9 1,1 1,3 1,2 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1495 1546 1525 0,8 0,7 1,5 -0,1 0,0 0,5 1,0 1,2 1,7 1,4 1,4 1,3 Dej. javnih storitev (OPQ) 1675 1687 1689 -2,2 -2,3 0,3 -3,5 -3,6 -3,0 -1,6 -1,1 -1,1 0,3 1,1 0,8 Industrija (B-E) 1529 1598 1563 2,5 2,6 3,2 1,8 1,9 2,6 2,9 3,1 3,7 2,7 3,4 2,9 Trad. tržne stor. (GHI) 1369 1423 1399 0,3 0,1 1,0 -0,9 -0,6 -0,1 0,1 1,1 1,2 0,7 0,9 1,3 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1686 1719 1717 -0,3 -1,3 -0,3 -1,3 -1,9 -1,5 -0,6 -1,1 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1311 1381 1379 -1,1 0,8 0,7 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,4 -0,3 2,3 0,5 B Rudarstvo 2128 2117 2104 3,6 -2,0 5,9 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 2,0 C Predelovalne dejavnosti 1483 1552 1512 2,5 2,8 3,3 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,9 2,8 3,1 3,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2340 2419 2435 3,3 3,0 2,6 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,2 -1,1 6,5 -0,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1475 1555 1552 0,1 0,7 1,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -0,2 2,2 1,5 2,2 F Gradbeništvo 1192 1210 1197 -2,5 -1,4 0,3 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 0,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1395 1451 1429 0,8 0,4 1,2 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 1,3 1,0 1,1 1,3 H Promet in skladiščenje 1466 1544 1497 -0,4 -0,2 1,1 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 0,0 0,3 3,0 I Gostinstvo 1081 1078 1092 -0,8 -0,4 -0,2 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,6 0,1 0,6 -2,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2074 2135 2185 -0,4 -1,4 0,1 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 0,8 0,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2212 2292 2235 1,1 0,1 1,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 -0,2 2,3 L Poslovanje z nepremičninami 1489 1540 1519 -0,6 -0,3 -1,2 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1715 1781 1795 -1,1 -2,4 1,1 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 0,5 1,5 2,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1016 1032 1007 0,7 0,0 2,4 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 2,7 2,6 1,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1744 1755 1757 -1,8 -1,4 1,0 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 2,1 1,5 P Izobraževanje 1622 1632 1632 -3,3 -3,3 0,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 0,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1676 1689 1696 -1,3 -2,0 -0,1 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1614 1637 1675 -2,8 -3,0 -0,5 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 S Druge dejavnosti 1376 1388 1398 -0,9 -0,4 -1,1 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. 2013 2014 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 11 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 1,0 0,4 0,1 1,8 0,1 1,1 1,3 0,8 1,5 1,4 2,7 0,9 1,5 0,8 2,0 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 -3,2 -3,9 -1,8 -1,7 -1,7 -1,5 -0,9 -1,0 -1,5 -1,2 -1,2 -0,9 -0,2 -0,1 1,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 4,2 1,9 1,7 3,6 2,0 3,2 2,7 3,5 3,1 3,3 5,8 2,1 2,2 1,8 4,0 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 -0,2 0,3 -0,5 1,0 -0,3 -0,5 1,2 0,1 2,0 0,9 0,9 1,7 0,8 -0,1 1,4 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -1,7 -1,2 -1,6 0,0 -1,9 -0,1 -0,4 -1,9 -1,0 -0,3 0,4 -1,4 1,1 0,1 0,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2013 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 CPI, medletna rast v % 2,6 1,8 0,2 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 0,6 -0,2 -0,1 2,4 2,7 2,0 1,5 Hrana in brezalkoholne pijače 4,1 3,6 -0,3 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 5,2 4,1 3,9 3,3 Alkoholne pijače in tobak 6,5 7,0 3,6 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 4,4 3,6 3,7 11,2 10,7 10,0 7,8 Obleka in obutev -0,2 0,2 -0,9 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 1,6 6,5 -1,3 0,0 Stanovanje 3,8 3,1 0,1 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 0,3 -0,3 -0,8 0,7 2,8 2,9 3,3 Stanovanjska oprema 0,1 -1,2 -1,2 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 Zdravje 0,4 -0,5 -0,1 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 Prevoz 3,3 0,3 0,2 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 2,0 1,9 0,6 -0,9 Komunikacije -2,4 -1,2 -1,9 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 Rekreacija in kultura 1,4 0,1 0,7 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 -0,1 -0,2 3,0 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 Izobraževanje 2,9 2,6 0,1 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 0,8 4,6 4,7 4,7 4,6 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 6,5 1,1 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 1,7 1,0 0,7 9,3 9,2 9,0 8,6 Raznovrstno blago in storitve 2,4 1,3 1,6 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,6 1,2 2,4 2,5 2,4 2,1 HICP 2,8 1,9 0,4 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 0,8 0,1 0,0 2,8 2,9 2,2 1,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,0 1,6 1,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,3 0,6 0,7 1,9 2,2 1,6 1,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,9 0,0 -0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 0,4 1,1 0,8 0,5 Domači trg 1,0 0,3 -1,1 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 1,1 1,1 1,1 0,6 Tuji trg 0,7 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,7 -0,3 1,0 0,5 0,5 Na evrskem območju 0,1 -0,4 -0,7 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 Izven evrskega območja 2,0 0,3 1,1 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 0,8 1,8 0,6 1,0 0,6 0,2 0,8 Indeks uvoznih cen 1,9 -0,4 -1,4 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 2,1 0,6 -0,3 -0,6 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,7 0,2 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 7,5 6,4 2,9 -0,6 Naftni derivati 13,0 1,7 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 8,1 7,7 3,6 -0,8 Promet 1,6 11,3 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 15,8 7,3 8,6 8,6 8,6 8,6 Ostale regulirane cene2 -0,6 -1,5 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 5,7 3,2 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 Regulirane cene skupaj 9,2 1,2 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 2,6 0,4 5,6 4,9 2,4 -0,1 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3, medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno -1,2 1,0 0,2 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 1,0 0,8 0,0 -0,8 0,1 0,4 0,1 0,2 Realni (deflator HICP) -1,1 1,3 -0,1 -0,9 0,9 0,8 2,2 1,3 0,6 0,8 -0,7 -1,2 0,8 1,3 0,6 0,3 Realni (deflator ULC) -3,1 0,3 -2,7 -1,4 0,0 0,5 2,1 -1,1 -2,2 -2,7 USD za EUR 1,2856 1,3282 1,3288 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: "sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2013 2014 2015 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 3,8 3,7 3,4 4 4,1 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 -2,9 0,5 0,7 0,7 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -0,1 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 -0,7 1,2 1,2 1,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 0,9 0,7 1,3 1,1 1,0 0,3 0,3 0,0 -0,3 -0,7 -0,7 -1,0 0,5 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3 1,6 1,2 0,8 0,0 1,1 0,8 1,0 0,4 -0,1 -0,7 -1,2 -1,3 -1,2 -1,2 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,3610 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 Plačilna bilanca 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2012 2013 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 12 1 1 2 1 3 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 954 2.027 2.187 463 482 587 477 480 342 567 628 649 53 85 93 304 Blago -36 763 1.330 82 206 262 247 48 299 314 329 387 -106 -22 69 159 Izvoz 21.256 21.692 23.100 5.347 5.323 5.540 5.330 5.499 5.581 5.743 5.749 6.028 1.501 1.695 1.704 1.925 Uvoz 21.292 20.929 21.770 5.265 5.116 5.279 5.083 5.451 5.282 5.429 5.419 5.640 1.607 1.716 1.635 1.765 Storitve 1.509 1.755 1.708 332 400 485 532 339 322 434 566 387 69 138 100 162 Izvoz 5.106 5.308 5.517 1.290 1.141 1.304 1.550 1.313 1.177 1.372 1.584 1.383 432 373 343 425 Uvoz 3.597 3.553 3.809 958 741 819 1.018 974 855 939 1.018 997 363 235 243 263 Primarni dohodki -292 -243 -599 16 28 -76 -192 -2 -114 -111 -196 -177 25 -6 17 17 Prejemki 1.138 1.015 1.227 314 256 270 219 270 307 361 255 304 158 49 70 137 Izdatki 1.430 1.258 1.826 299 228 346 411 272 421 472 451 482 133 54 53 120 Sekundarni dohodki -227 -249 -252 34 -152 -83 -110 95 -165 -69 -70 53 65 -26 -92 -34 Prejemki 931 923 933 293 196 191 201 334 180 239 194 320 140 74 63 59 Izdatki 1.157 1.172 1.185 260 348 274 310 239 345 308 264 267 75 100 155 93 Kapitalski račun 41 109 79 -16 31 -4 5 76 0 -39 12 106 14 12 7 12 Finančni račun 1.028 2.887 3.440 404 892 646 712 637 546 693 1.076 1.126 -211 420 104 367 Neposredne naložbe -466 -60 -1.118 15 47 177 -101 -182 -82 -664 -413 41 -30 -41 51 38 Imetja -439 5 -2 -45 69 28 -125 32 100 2 -114 10 -115 5 44 20 Obveznosti 27 64 1.117 -59 22 -149 -23 214 182 666 299 -30 -85 47 -7 -18 Naložbe v vrednost. papirje 220 -3.976 -3.969 -1.566 -131 -2.095 423 -2.174 -3.097 -1.220 80 268 56 154 -16 -269 Finančni derivativi 89 32 1 15 20 -13 10 15 -2 -9 2 10 6 15 2 4 Ostale naložbe 1.215 6.886 8.438 1.959 1.022 2.558 297 3.009 3.569 2.577 1.481 810 -262 315 78 628 Imetja 1.634 2.241 5.765 258 1.209 772 -26 286 1.836 2.217 701 1.010 -463 341 282 587 Ostali lastniški kapital 155 152 37 145 14 69 2 68 14 70 1 -48 5 0 1 12 Gotovina in vloge 1.216 2.069 6.035 126 865 546 119 538 1.639 2.151 871 1.375 -428 286 225 353 Posojila 371 -1 -299 298 -29 171 -96 -47 -78 -48 -98 -75 272 -3 -9 -18 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 28 -10 10 16 12 -18 0 -4 17 -3 -4 0 5 4 4 4 Komercialni krediti in predujmi -49 24 -4 -312 342 1 -43 -277 204 83 -50 -240 -283 48 60 233 Ostale terjatve -88 7 -15 -17 5 3 -8 7 40 -35 -19 -1 -34 4 0 1 Obveznosti 418 -4.645 -2.673 -1.702 187 -1.786 -323 -2.723 -1.733 -360 -780 200 -201 26 203 -42 Ostali lastniški kapital 0 0 -6 0 0 0 0 0 0 0 -1 -5 0 0 0 0 Gotovina in vloge 1.026 -4.246 -1.199 -1.503 188 -1.981 429 -2.883 -1.176 -117 -6 100 -136 274 234 -319 Posojila -938 -269 -1.387 -310 317 63 -558 -91 -366 -297 -707 -17 -144 17 -149 448 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 41 39 -44 17 21 31 -10 -2 -1 -40 -2 0 6 7 7 7 Komercialni krediti in predujmi 285 -184 -150 73 -333 73 -163 238 -203 81 -46 18 54 -260 108 -180 Ostale obveznosti 5 15 113 21 -6 28 -21 14 14 13 -19 105 20 -12 4 2 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -31 5 89 -19 -67 19 83 -30 157 8 -74 -3 18 -22 -11 -33 Neto napake in izpustitve 33 752 1.174 -42 378 63 230 81 204 164 436 370 -278 323 4 51 Izvoz investicijskega blaga 2.112 2.163 n.p. 552 521 533 531 579 552 590 571 n.p. 168 157 160 203 Blaga za vmesno porabo 12.138 12.425 n.p. 2.955 3.051 3.159 3.115 3.100 3.260 3.270 3.260 n.p. 777 998 980 1.073 Blaga za široko porabo 6.811 6.960 n.p. 1.788 1.673 1.824 1.672 1.791 1.776 1.875 1.889 n.p. 550 508 555 611 Uvoz investicijskega blaga 2.402 2.573 n.p. 687 646 667 564 696 645 694 630 n.p. 259 197 195 254 Blaga za vmesno porabo 14.005 13.635 n.p. 3.382 3.457 3.448 3.282 3.448 3.315 3.387 3.397 n.p. 978 1.218 1.104 1.136 Blaga za široko porabo 5.671 5.906 n.p. 1.486 1.392 1.485 1.475 1.554 1.519 1.608 1.600 n.p. 448 444 465 482 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2013 2014 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 263 108 215 142 144 191 180 91 209 69 -12 285 256 124 187 210 98 320 292 101 256 138 -15 138 154 -1 94 68 -1 -20 81 48 170 143 21 151 139 -21 212 191 62 135 1.921 1.809 1.810 1.925 1.511 1.894 1.994 1.866 1.639 1.806 1.769 2.005 1.954 1.850 1.939 2.039 1.557 2.153 2.178 2.007 1.842 1.782 1.824 1.672 1.772 1.512 1.800 1.926 1.867 1.658 1.725 1.721 1.835 1.811 1.829 1.788 1.900 1.578 1.941 1.987 1.945 1.708 152 168 165 188 199 145 132 116 92 95 88 139 148 139 146 184 221 160 130 130 126 424 432 448 531 541 478 447 413 453 388 354 435 457 445 471 546 540 498 475 417 491 272 264 283 343 342 333 315 297 362 293 266 296 308 306 324 361 319 337 345 286 366 18 -15 -80 -142 -18 -33 -19 -12 30 -64 -64 14 2 -31 -83 -58 -67 -72 -60 -85 -31 120 92 58 80 76 62 60 67 142 70 78 159 156 111 93 93 76 86 85 77 142 102 107 137 222 94 95 80 80 112 133 142 146 154 142 176 150 143 157 146 163 173 -45 -30 -8 -57 -36 -16 -1 -12 108 -44 -84 -37 -37 -5 -27 -55 -35 20 31 -6 27 53 57 82 65 58 77 79 63 192 62 59 59 73 94 72 58 42 94 120 81 120 97 87 90 123 94 93 80 75 84 106 144 96 110 99 99 114 76 74 88 87 93 12 -14 -1 16 0 -11 22 9 45 1 0 -2 7 -29 -16 19 -17 10 20 52 34 295 102 250 129 293 290 468 126 44 90 -73 529 277 133 283 300 166 611 182 270 673 272 -43 -53 -101 51 -51 -195 35 -23 11 -97 4 -132 -161 -371 -21 -150 -242 -25 21 44 128 -7 -92 -33 -48 -43 7 68 -43 73 -21 48 4 -25 23 48 -138 -25 115 -6 -99 -144 36 -40 68 -99 8 202 33 -21 62 76 44 136 135 394 69 13 217 140 -27 -143 145 -2.589 349 130 89 204 24 -1.824 -374 -408 -2.738 50 -946 -219 -55 -312 106 286 424 -662 505 -18 14 -9 6 2 2 5 1 9 -1 -3 2 -10 2 -1 4 -3 0 11 -3 3 -88 2.745 -99 12 154 131 634 1.908 467 427 2.649 493 1.371 500 706 630 233 617 -214 876 148 161 453 158 49 -130 55 475 156 -346 439 1.219 178 1.267 358 593 325 39 337 -99 694 416 70 0 -1 0 1 0 70 -4 2 2 5 6 69 0 1 0 0 0 0 0 -48 72 437 37 76 103 -60 342 98 99 359 1.168 111 1.117 440 594 465 133 273 -236 781 830 67 71 33 -12 -82 -2 31 12 -90 7 -26 -59 24 -22 -50 -69 1 -30 3 -32 -46 -6 -6 -6 0 0 0 -1 -1 -1 6 6 6 -1 -1 -1 -1 -1 -1 0 0 0 -42 -43 86 -16 -144 118 35 2 -314 24 105 75 87 -75 71 -55 -109 115 101 -26 -315 1 -6 9 1 -8 0 -1 48 -41 41 -39 38 -29 16 -22 -14 15 -19 33 -29 -5 250 -2.292 257 37 -285 -76 -158 -1.752 -813 13 -1.430 -315 -105 -143 -112 -306 -194 -280 114 -182 268 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -1 0 0 -5 0 0 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -780 224 -1.296 -104 -58 -19 -40 -9 47 -44 8 -34 126 193 -31 -99 -344 48 -262 10 -20 -81 14 -188 -192 39 -160 -176 -165 -255 -286 -96 -93 172 10 10 10 -3 -3 -3 -1 -1 -1 0 0 0 -13 -13 -13 -1 -1 -1 0 0 0 -12 15 69 -136 -63 37 89 107 43 -267 68 -3 -58 14 126 -106 -3 63 88 -20 -50 -10 12 26 -2 -16 -3 3 4 7 44 -14 -16 -14 36 -9 -24 18 -13 119 -36 21 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -17 -25 61 82 -3 4 -1 6 -35 62 116 -21 -7 11 4 -2 -20 -52 -14 38 -27 19 8 36 -30 150 110 266 25 -211 20 -62 245 14 39 112 71 84 280 -131 117 384 182 178 173 204 149 178 197 197 185 168 179 204 202 183 204 207 161 204 226 201 n.p. 1.102 1.045 1.012 1.115 912 1.088 1.163 1.069 869 1.089 1.030 1.142 1.121 1.066 1.083 1.158 903 1.199 1.204 1.103 n.p. 632 577 614 604 449 619 623 599 569 559 570 646 634 584 657 663 476 750 728 708 n.p. 219 260 189 204 155 205 221 241 234 186 202 256 242 225 227 229 181 220 264 267 n.p. 1.195 1.196 1.057 1.165 987 1.130 1.237 1.208 1.003 1.123 1.063 1.130 1.115 1.146 1.126 1.198 980 1.218 1.211 1.204 n.p. 491 489 505 509 438 528 549 516 490 474 518 527 547 550 511 549 473 579 591 550 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2012 2013 2014 2012 2013 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 221 233 263 227 207 226 224 221 232 233 229 233 233 233 Centralna država (S.1311) 5.057 6.563 7.240 4.805 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 610 581 685 590 585 583 580 610 609 613 609 610 600 600 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.267 8.917 8.763 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 Nefinančne družbe (s.11) 19.470 14.902 11.735 20.488 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.135 1.763 1.488 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 Denarni sektor (S.121, 122) 5.194 5.020 3.684 5.237 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.558 29.620 25.157 35.422 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 V tuji valuti 1.309 1.097 950 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 Vrednostni papirji skupaj 5.862 7.026 7.475 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 29.582 27.051 25.843 29.591 29.354 29.460 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 Čez noč 8.678 8.558 10.157 8.633 8.523 8.651 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 Vezane vloge - kratkoročne 7.056 6.689 5.955 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 Vezane vloge - dolgoročne 13.780 11.569 9.267 13.851 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 Kratkoročne vloge na odpoklic 68 235 464 55 116 74 119 68 81 120 158 174 192 205 Vloge v tuji valuti skupaj 552 487 510 591 579 571 576 552 538 554 549 520 548 536 Čez noč 372 324 354 412 397 388 399 372 372 383 363 361 354 340 Vezane vloge - kratkoročne 123 91 84 119 124 126 119 123 109 114 128 103 103 113 Vezane vloge - dolgoročne 56 72 72 59 57 56 57 56 56 56 57 55 91 82 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,20 0,11 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 Vezane vloge do 1 leta 2,31 1,86 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,48 5,40 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,32 3,86 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,88 0,54 0,16 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,570 0,221 0,210 0,330 0,246 0,208 0,192 0,186 0,204 0,223 0,206 0,209 0,201 0,210 6-mesečni 0,830 0,336 0,309 0,604 0,484 0,412 0,360 0,323 0,343 0,362 0,329 0,324 0,299 0,321 LIBOR za CHF 3-mesečni I 0,066 0,021 0,013 0,051 0,046 0,037 0,031 0,015 0,018 0,024 0,022 0,020 0,018 0,018 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 2013 2014 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 233 232 231 232 233 233 239 239 245 209 227 228 229 230 230 237 246 263 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 6.936 7.010 7.240 601 601 604 610 570 581 585 585 584 582 577 582 594 596 606 611 618 685 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 8.807 8.791 8.763 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.544 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 12.603 12.511 11.735 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 1.665 1.654 1.488 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 4.037 3.915 3.684 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 27220 26425 26191 25157 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 994 986 973 950 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 7.240 7.326 7.475 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 27.060 26.869 26.318 26.492 26.309 25.843 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 10.329 10.398 10.157 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 6.876 6.928 6.720 6.477 6.250 5.955 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 9.585 9.368 9.265 9.172 9.155 9.267 249 274 279 320 311 235 324 283 310 305 337 352 363 435 463 514 506 464 520 541 521 506 511 487 493 488 490 496 496 508 510 516 538 528 535 510 342 362 333 324 334 324 328 324 333 335 336 350 345 354 354 348 353 354 97 95 109 104 98 91 93 93 90 94 92 90 96 92 115 110 110 84 81 84 79 78 79 72 72 71 67 67 68 68 69 70 69 70 72 72 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 0,06 0,06 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 0,74 0,66 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 4,65 4,72 4,38 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 4,66 3,07 4,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 0,05 0,05 0,221 0,226 0,223 0,226 0,223 0,275 0,292 0,288 0,305 0,330 0,325 0,241 0,205 0,192 0,097 0,083 0,081 0,081 0,336 0,342 0,340 0,342 0,327 0,373 0,396 0,387 0,407 0,430 0,417 0,333 0,305 0,292 0,200 0,184 0,182 0,176 0,020 0,018 0,020 0,020 0,020 0,020 0,022 0,018 0,021 0,017 0,016 0,012 0,013 0,021 0,008 0,008 0,006 -0,003 Javne finance 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2013 Q4 Q1 Q2 1 Q3 Q4 Q1 Q2 1 Q3 Q4 1 2 1 3 1 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.999,1 14.728,2 15.492,0 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.080,2 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.266,2 1.183,0 1.143,6 1.093,2 1.187,0 Tekoči prihodki 14.030,6 13.637,4 14.377,0 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.648,8 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,4 1.130,5 1.072,7 981,5 1.107,7 Davčni prihodki 13.118,3 12.648,4 13.191,6 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.490,1 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 2.137,4 2.385,9 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 595,6 686,3 466,3 637,7 199,9 194,1 183,1 70,9 Prispevki za socialno varnost 5.244,1 5.127,2 5.272,5 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 424,7 418,9 421,4 432,4 Davki na plačilno listo in delovno silo 25,6 23,4 20,2 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 4,8 5,3 4,7 5,4 1,9 1,8 1,8 2,1 Davki na premoženje 233,9 254,1 244,2 63,1 24,2 67,8 91,3 70,8 19,2 29,3 100,3 95,4 6,1 9,0 9,0 17,3 Domači davki na blago in storitve 4.876,1 5.027,4 5.191,2 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,6 438,3 319,3 281,6 521,1 Davki na medn. trgov. in transaksije 82,5 77,5 77,7 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 19,1 19,0 18,5 21,1 5,3 6,3 7,9 8,3 Drugi davki -0,6 1,3 -0,2 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 -4,5 0,3 5,7 10,5 -5,7 Nedavčni prihodki 912,3 989,0 1.185,4 305,3 237,8 185,7 322,8 242,7 262,9 378,2 264,0 280,3 54,0 117,5 66,2 61,2 Kapitalski prihodki 62,5 67,1 51,4 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 11,6 10,5 13,1 16,2 4,0 3,5 3,1 4,1 Prejete donacije 9,2 32,7 18,9 4,5 12,9 2,7 14,7 2,4 1,3 11,0 4,3 2,2 0,2 12,4 0,3 0,9 Transferni prihodki 51,7 52,7 4,5 1,1 0,5 0,4 50,9 0,9 1,4 0,4 0,5 2,3 0,4 0,0 0,1 0,0 Prejeta sredstva iz EU 845,1 938,4 1.040,3 289,7 211,2 185,6 143,8 397,7 209,9 188,0 167,2 475,2 47,9 55,1 108,2 74,1 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.125,7 16.286,4 16.751,2 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.494,6 1.460,9 1.348,6 1.327,9 1.452,2 Tekoči odhodki 6.813,5 6.838,4 7.042,1 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.679,8 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.844,8 664,4 568,6 609,9 727,3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.727,7 3.616,7 3.610,4 884,7 908,5 936,6 871,2 900,4 919,5 908,4 883,3 899,2 327,2 269,0 312,4 294,5 Izdatki za blago in storitve 2.373,0 2.238,9 2.232,3 633,1 559,1 565,9 526,7 587,2 531,7 538,8 546,9 614,8 197,1 155,4 206,6 197,5 Plačila obresti 647,9 840,1 1.097,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 451,8 221,9 131,0 292,6 133,3 101,8 83,9 227,9 Sredstva, izločena v rezerve 64,9 142,6 102,1 23,4 56,2 21,3 20,8 44,2 20,5 23,3 20,1 38,2 6,8 42,4 7,0 7,3 Tekoči transferi 7.687,0 7.671,3 7.591,9 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,6 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.875,8 683,1 639,8 625,7 637,4 Subvencije 502,7 519,5 467,4 160,5 190,5 111,9 77,5 139,6 205,5 80,3 71,3 110,2 94,2 60,0 36,3 33,2 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 6.343,1 6.335,0 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,5 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,1 526,3 521,5 529,0 534,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 741,0 734,2 714,3 216,8 158,1 185,2 185,7 205,3 204,5 147,7 173,2 188,8 57,9 41,6 58,5 67,2 Tekoči transferi v tujino 59,0 74,4 75,2 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 12,3 20,4 17,8 24,7 4,6 16,8 1,9 2,6 Investicijski odhodki 915,0 1.031,8 1.444,4 347,2 141,6 146,3 259,7 484,2 188,1 269,8 414,6 572,0 49,5 50,8 41,4 38,1 Investicijski transferi 319,9 319,5 270,0 154,3 42,5 52,0 69,3 155,6 31,5 50,7 67,9 119,8 12,6 11,9 17,9 16,1 Plačila sredstev v proračun EU 390,3 425,5 402,9 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 162,7 95,9 62,2 82,1 51,3 77,5 33,0 33,2 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.126,6 -1.558,2 -1.259,2 -14,4 -717,5 -516,6 -113,1 -211,0 -656,1 -52,0 -322,8 -228,3 -277,9 -204,9 -234,6 -265,2 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2013 2014 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1.133,7 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.604,1 1.231,9 1.196,6 1.205,6 1.286,1 1.337,4 1.281,7 1.175,8 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.567,1 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.293,5 1.199,3 1.140,1 1.070,6 1.185,4 1.279,3 1.230,5 1.130,0 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.324,8 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,5 1.135,8 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.215,0 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 199,3 189,3 241,3 185,7 259,4 75,3 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 445,0 428,5 435,7 432,5 434,2 436,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 1,4 1,6 1,8 1,7 1,8 1,9 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 15,3 6,8 6,6 5,9 11,9 6,0 11,4 23,6 37,5 39,2 27,6 40,4 27,4 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 329,6 362,4 444,9 439,2 416,0 489,1 383,2 478,2 485,4 421,5 462,7 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 7,2 6,9 6,6 5,7 6,7 6,2 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,2 6,0 5,3 22,2 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,4 63,9 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 97,0 63,5 145,7 53,8 69,1 207,0 102,2 100,3 88,9 74,8 102,8 67,7 109,8 4,6 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 4,4 3,4 3,0 3,5 4,0 4,7 3,9 4,4 4,1 4,0 8,1 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,6 0,6 0,1 0,6 1,0 0,5 9,5 0,3 0,2 3,8 0,8 1,1 0,3 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 1,3 0,4 0,5 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,5 27,4 52,0 130,5 96,6 53,8 37,5 40,6 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.591,3 1.439,9 1.474,7 1.375,6 1.335,2 1.326,2 1.295,8 1.411,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.604,2 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 582,1 624,9 672,0 626,6 622,5 536,0 533,9 516,5 524,0 540,7 686,6 568,3 589,9 280,7 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 319,8 299,6 345,1 274,9 287,5 290,5 330,4 299,5 294,0 289,8 294,6 293,1 311,5 194,0 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 231,1 176,4 184,2 171,1 183,3 165,5 190,0 207,9 169,9 169,1 179,6 182,4 252,8 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 135,9 173,9 143,0 73,3 5,7 3,4 53,2 74,4 204,6 84,5 3,6 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,9 7,0 6,8 6,7 8,8 6,8 7,7 5,8 6,9 7,4 7,8 8,3 22,0 633,4 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,9 697,0 652,4 634,9 590,1 644,3 614,0 717,7 580,1 585,6 599,7 618,5 657,7 44,7 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,6 119,7 65,7 20,2 31,9 33,2 15,1 31,0 18,1 22,2 23,9 43,8 42,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,9 514,9 524,3 522,8 531,0 543,8 525,1 613,3 502,8 505,0 513,3 517,6 521,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 78,8 56,5 57,4 90,7 25,1 55,8 66,8 59,3 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 5,0 1,3 2,0 11,4 7,0 14,0 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 236,4 68,6 59,1 60,4 75,0 92,5 102,3 129,7 131,4 153,4 151,2 141,8 279,0 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,5 1,7 9,4 20,4 14,8 20,3 15,6 22,6 22,8 22,4 44,3 31,0 44,5 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 81,7 33,3 32,7 33,1 30,0 25,2 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 -126,5 -125,0 -82,9 25,0 -55,2 -57,2 -166,6 12,8 -208,0 -278,0 -170,0 -49,1 11,2 -14,1 -236,0 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -37,1 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ABSPP - Asset Backed Securities Purchase Programme, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, CBPP - Covered Bond Purchase Programme, CNY - kitajski juan, DDPO - Davek na dohodek pravnih oseb, DDV - davek na dodano vrednost, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EU - Evropska unija, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP - Indeks cen življenjskih potrebščin, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, KRW - južnokorejski won, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nedenarne finančne institucije, OI - osnovna inflacija, OPEC - Organization of the Petroleum Exporting Countries, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, TLTRO - Targeted Longer Term Refinancing Operations, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo februar 2015, št. 2, let. XXI