PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE' FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE fotn *> c*V7 E H„ - - .. Poštnina plačana v gotovini TRST SVPfla 26 februaria 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - L Mo 3. ŠtBV. 527 - Cona 5 lir - 3 jugollre - 2 din Spedizione in abbon. postale * Srena, ZO. repruarja Ly‘t/ Ur. 93806. 93808-J^>i^^ ne vračajo Krivdo za to, da so bila pogaŽ2na demokratična načela pravičnosti, nosijo pred zgodovino tiste zapadne sile, ki, so nam zaradi svojih imperialističnih teženj vsilile svojo voljo. francosko-poljska Dogodka bo sestavljena po vzorcu sovjetsko-francoske in sovjetsko-poljske pogodbe Varšava, 25. — Poljaki zunanji Minister Zygmunt Modzelewski ja danes tujim dopisnikom dal izja-v°. da bj nova francosko-poljska zavezniška pogodba sestavljena po vzorcu poljsko-sovjotske Jn frar.co- ako-sovjetske pogodbe. Na vprašanje. če bosta Francija ln Poljska druga drugi jamčili mete proti Nemčiji, je Modzelevvski °dgovoril, da to zavisi od tega, če bodo na dan podpisa poljske meje l® Potrjene. Dejal je, da imata 'J rancija tn Poljska iste misli gle-nemškega vprašanja, čeprav Francija zagovarja federacijo in Po'jska unifikacija Francija ni t*°dplsala potsdamskega spcrazu-^ vendar Je obljubila, da ne bo B**Protovala potsdamski določbi o dijakih mejah. Poljska bo podpi-Francijo v vprašanju Posarja, ^oljska vlada je imenovala odposlanstvo, loi bo vodilo trgovin-5® Pogajanja z Veliko Britanijo. PolJska bo skušala kupiti električni toaterial v zamenjavo za razno ®go, Modzelewskii je omenil, da “o Pogajanja olajšalo, če bo britanska vlada ratificirala anglo-poljski teančnl sporazum o ureditvi voj-^ dolgov. Dodal je, da Poljska ^ da bo amnestija za poljske ^btgrante pomagala rešiti vpraša-poljske emigracije. ModzeieNvski je zaključil, da so '•t strokovnjaki, ki s« šli z mi-atetrsklm predsednikom Jo3efcm ^Vr&nklewiczem v Moskvo, gospo- ‘terstvcnild. Predsednik poljske vlade v Moskvi Moskva, 25 — Danes je prispel 7 Moskvo predsednik poljske vla. Cirankijevič v spremstvu romi-*tra za industrijo Hilaryja Minca. a Postaji sta goste razen drugih webnosti pozdravila tudi sovjetski Vnanji minister Molotov in name-stbik Višinski. se jugoslovanski delegati niso mogli odzvati britanskemu povabilu, da bi osebno pozdravili v imenu jugoslovanske komunistične stranke britanske delegate na njihovem kongresu, ker niso prejeli angleškega vizuma. »Toda kljub temu — pravi brzojavka — ne more nič zrahljati vezi simpatije, ki vejejo delavske množice obeh držav v njihovi borbi za pravičen mir in resnično demokracijo.* 2,227.866 brezposelnih v Italiji Rim, 25. — Kakor javlja ministrstvo za delo, je bilo v Italiji 31. januarja 1947 brezposelnih 2.227.866 oseb. V primeri z decembrom je Belgijski predlog za guvernerja Lake Suocess, 25. — Belgijski predstavnik v Varnostnem svetu F. Langenhove je včeraj uradno predložil kot kandidata za guvernersko mesto v Trstu belgijskega notranjega ministra Augusta Buissereta. Buisseret je 51 letni doktor prava, ki govori tudi italijansko, špansko in nekatere slovanske jezike. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Č5R Beograd, 25. — V Beogradu je bila danes podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Češko-, slovaško. Sporazum je bil podpisan za pet let. ter prevideva zamenjavo blaga med obema državama. Češkoslovaška bo dobavljala Jugoslaviji stroje in električne instalacije za industrijalizaoijo države, medtem ko bo Jugoslavija pošiljala v Češkoslovaško surovine in živež. Razprava o proračuna pred sovjetom narodnosti Moskva, 25. — Na včerajšnjem zasedanju sovjeta narodnosti je bila zaključena razprava o državnem proračunu za leto 1947. K debati se je priglasilo mnogo poslancev vseh federalnih držav. Poslanik burjatsko - mongolske avtonomne republike je izjavil, da proračun federativnih republik predstavlja triumf sovjetske narodnostne politike in potrjuje prijateljstvo vseh narodov v Sovjetski zvezi. Minister vzgoje Koležnikov je izrazil zadovoljstvo zaradi kreditov, ki so odrejeni vzgoji in kulturi Sovjetska zveza ima sedaj 115.000 ljudskih ki srednjih šol, katere obiskuje 15 milijonov učencev. Država je posvetila veliko skrb manjšinskim šolam. Po govoru finančnega ministra je sovjet narodov soglasno sprejel proračun ZSSR za leto 1947. Dopolnila k sovjetski ustavi Moskva, 25. — Sovjetski radio je MOSKVA. — Sef francoske ml-števllo brezposelnih naraslo za 1291 f^e za rempatriacijo, polkovnik tisoč 609 oseb, in sicer v poljedel- j sku^vcfjnh^ujetnikov*3 v pokrajni1 Javil> da ie Sovj«1 narodnosti in stvu za 57.642, v industriji 55.144,1 Tambov. Polkovnik Marquie je svo- j Vrhovni sovjet odobril na posebnih _____________________ v trgovini 3.919 in v «znih drugih 1 bodno^i*ka'^rii k£r|aejaii poročilo Višinskega o raznih j ^ všeh sredstev.' Ise nahajajo,Nemci, Madžan, Ja- LpoInlli,h k j ^me male in Ve11Ue jmperiali. GOVOR MIHE MARINKA JUGOSLAVIJA BO IZVRŠILA svoj petletni načrt kljub vsem težavam Ljubljana, 25, — V ponedeljek je bila v mladinski dvorani v Ljubljani III. seja glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Seja je razpravljala o nalogah OF v izvedbi gospodarskega' načrta, o organizacijskih oblikah in o delu OF na vasi. Osrednja točka zasedanja Je bil referat o nalogah OF v planskem gospodarstvu, ki ga je podal sekretar IOOF, tov. Miha Marinko. V uvodu je poudaril, da se na razvoju notranjih pril.k v precejšnji meri odloča tudi odnost do inozemstva in obratno. Nedvomno nimamo v današnjem svetu, v času podpisovanja mirovnih pogodb, posla samo z ostanki fai.zma, marveč je dejstvo, da vsa reakcija, čeprav si nadeva razne demokratične firme, povzema tipične fašistične metode in obhke delovanja. V. zagati se za očuvanje svojih' pozicij poslu- strokah za 12.904 osebe. I ponči in SŠ čete. Jugoslovanska delegacija ni mogla udeležiti kon-Sfesa angleške komunistične stranke Beograd, 25. -— Jugoslovanska -"Hunistična stranka je poslala ^"‘tenski komunistični stranki ob h.enetn 19. kongresu pozdravno bo kongresu Rjavko. V brzojavki pravi, da Neredi v Siciliji Rim, 25. — Proslava »kmečkega dne* se je končala v Siciliji z incidenti. Manifestanti so v Enni napadli sedež monarhistične zveze ter strgali zastava V neredih je bilo več agentov civilne policije ranjenih. Zatem so Se manifestanti zbrali pred delavsko zbornico. Voditelj monarhofašistov je komaj pobegnil pred ogorčeno množico. Neki neznanec je streljal v množico in ranil več oseb. V Italiji zahtevajo agrarno reformo Rim, 25. — Po rimskih ulicah je danes korakalo tisoče poljedelskih delavcev, ki so nosili napise, s katerimi zahthevajo razdelitev zemlje. Manifestacija se je vršila po kongresu Zveze organizacij poljedelskih delavcev, katerega se je udeležilo preko 10.000 delavcev iz rimske okolice. Po manifestaciji so se delavci mirno razšli brez incidentov. Zaupnica De Gesperiju R:m, 25. — Ustavodajna skupšči-na je izglasovala zaupni-co De Gašperje vj vladi z 292 glasovi proti 107. NAMESTNIKI SO KONČALI 800.000 Avstrijcev je služilo v Hitlerjevi armadi BEVIN NAPADA ZDA Ameriški tisk mu pa vrača London, 25. — Zunanji minister j Kralj Jurfl je bil veselo presene-nest Bevln je dane« med debato j cen zaradi nepričalavanega darila. 8Podnji zbornici ostro napadel l Darovalec tega pasu je Dreyer, ki irhžene države in jih z rastočo | se je leta 1914 boril proti Angle- Zi ^orčenostjo obtožil, da hočejo ovi-. bajanje britanskega progra-J*5 za rešitev palestinskega vpra-7®ja. Dejal je celo, da se je lon-7p°»ka konferenca razbila po kriv-ZDA. Opozoril je Ameriko, da hi ona spominjati, da ima Velika ^'*|tanija mandat nad Paleatinljo J** ima svojo odgovornost. "Zvinov napad je že vzbudil od-v Ameriki. List -albanskem sporu glede -a kV krfsk6m prelivu. Omenil je, g(. moralo biti vprašanje vamo- Plovbe in čiščenja min rešeno s ^ Kirnom med interesiranim dr- fCf.lrr" ter s sodelovanjem medna- ^ Ka urada za čiščenje min. I^i ljekj delegat je predložil, da bi <;,■ ,tS ^-hkei pritožbe poslali na pre- t, ^' v mednarodnemu sodišču. Gro- Podlaga drektna pogajanja Anglijo *n Albanijo. Albanski . . 't Kapo ostro odbija angleške 'kr opozarja, da so angle- v,°tee ladje Izzivale ln kršile al- 'i I 'te teritorialne vode. Razprava ''el.!'*1 ®Poru se bo nadaljevala v ‘•tok. šem, toda, ko je videl britansko kraljevo družino v Georgu približno 500 kilometrov vzhodno od Kapskega mesta, je bd izredno prizadet, tako, da je sklenil na konju oditi skupna s petimi prijatelji na postajo Power, kamor je prispel kralj. Tu je imel priliko govoriti s kraljevo družino. Kralj je izrazil-svoje obludovanje za Dregerjev lep usnjen pas in ta je na to sklenil mu ga podariti. Dreyer je dobil pas od nekega akričkega plemena. London 25. — Namestniki so danes imeli zadnjo sejo, ki ji je predsedoval general Mac Clark. Preučili so porodilo glede Avstrije, ki ga morajo poslati svetu Štirih zunanjih ministrov za moskovska konferenco. Poročilo, ki so ga zvečer podpisali namestniki, je sestavljeno iz štirih delov, ki se nanašajo na politične, vojaške, gospodarske in končne klavzule. Namestniki sq se sporazumeli o nekaterih točkah, a o onih točkah, kjer sporazuma niso dosegli, so odločitev prepustili štirim zunanjim ministrom. Nesporazum je predvsem nastal glede vprašanja jamstva proti anšlusu, glede nemških imetij v Avstriji in zaradi beguncev v Avstriji, ki Jih je okrog 630.000. Poročilo Je sestavljeno v obliki note, v kateri namestniki javljajo, da so zaslišali izjave številnih zavezniških držav in da so se sporazumeli glede splošne procedure na moskovski konferenci. Poročilu so priloženi memorandum imanjših zavezniških držav. Namestniki so prepustili zunanjim ministrom, naj sestavijo odgovor na pismo jugoslovanske delegacije, ki zahteva udeležbo na moskovskih razgovorih. Namestniki so nadalje prejeli od Avstrije odgovor na vprašanje, koliko Avstrijcev je služilo v Hitlerjevi vojski. Avstrij-sk< zunanji minister dr_ Gruber je navedel številko 800.000 mož. Bolgarska vlada je izdala poročilo, ki poudarja pravico Bolgarije, da jo zaslišijo v zvezi s pripravljanjem mirovne pogodbe z Nemčijo. Bolgarija ima pravico, da predloži svoje pravične zahteve. Italijansko zunanje ministrstvo naznanja, da bo italijanski veleposlanik v Moskvi sodeloval na moskovskem zasedanju kot opazovalec. Vendar bo Italija lahko povabljena, da pošlje opazovalca žele, ko bo mirovna pogodba ratificirana. Med tem prihajajo iz Nemčije vesti o zarot*, ki so jo odkrili na britanskem in ameriškem področju. Te vesti kažejo po eni strani, kako pomanjkljivo je bilo izvedeno na tem področju čiščenje nacistov, kajti med zarotniki je več vidnejših nacističnih funkcionarjev, po drugi strani pa, da ima to odkritje svoj posebni politični namen tik pred moskovsko konferenco. Danes se pojavljajo že izjave, da je bila zarota naperjena »predvsem proti Sovjetski zvezi*. Očitno naj ta dogodek olajša angloameriško stališče v Moskyi. Vavica, ki se je udeležil zločinskih umorov Grkov v severnem Epiru, toda kljub temu uživa gostoljubje monarho-fašistične grške vlade. Begunski volni zločinci v Grčiji žive bolje kot Grki Atene, 25. — Grški republikanski list«Elefteria» piše, da se po Grčiji svobodno sprehajajo bolgarski jugoslovanski in albanski politični zločinci ter žive boljše kot Grki sami. List pravi: «To se ne more goditi drugje, razen v zemlji, kjer vlada anarhija*. List opozarja, da Je med temi begunci tudi albanski vojni zločinec Sirija in Libanon hočeta posredovati med Anglijo in Egiptom London, 25. — Kot poroča diplomatski dopisnik »Reuterja* v Londonu, je poročevalec britanskega zunanjega ministrstva danes potrdil vest, da sta se Sirija tn Libanon ponudila za posredovanje med Veliko Britanijo ter Egiptom vprašanju revizije anglo-egiptovske pogodbe iz leta 1936. stične skupine brezobzirno nastopa- | imperializmu, za to svojo elemen-jo proti osvobodilnim gibanjem, po- turno pravico se je slovenski narod Eisenhcwer o varnosti London, 25. — Načelnik generalnega štaba ameriške vojske, general Eisenhovver, je izjavil, da orožje, M utegne ugonobiti milijone človeških življenj preko noči, ni ni-kako jamstvo za varnost. Dodal je: «Vsl oni, ki govore o varnosti le z (izrazi ofenzivnih mcžnoista, ne izražajo pravega pomena besede varnost. NI bilo države, ki bi bila tako mogočna, kot je bila Nemčija s svojim napadalnim vojnim strojem v letu 1939 — toda tudi nd bilo še dežele, ki b( bila tako zmleta te zlomljena šest let pozneje. Varnosti v absolutnem smislu ne moremo doseči s silo. Varnosti v polnem smislu besede aploh ni mogoče doseči, ako je ne dosežejo vsi narodi.* Anglija bo težko nabavljala živež London, 25. — Angleški poslanec Gallacher je izjavil, da Velika Bni-tanija ne more več pričakovati, da bi nabavljala živež v inozemstvu po nizkih cenah, ker vsi narodi težijo za tem. da dvignejo življenjsko raven svojega prebivalstva. Mindli so tasi sestradanih kmetov. Gallacher je zaključil, da se bodo cene življenjskih potrebščin nedvomno dvignile ter da jih Anglija ne bo mogla nabaviti. Francoski imperialisti so sabotirali oogodbo i Vietnamom Praga, 25. — Na kongresu Svetovne zveze demokratičnih žen v Pragi je zastopnica Viet-Nama pro-čitala poročilo, v katerem obtožuje francoske niperialiste in. kolonialiste, da so sabotirali pogodbo, sklenjeno po zavezniški zmagi nad Japonsko. Ta pogodba priznava neodvisnost Vietnamske republike pod predsedstvom Ho Chi Minha. Izjavila je, da sl vietnamske žene želijo miru in sporazum s Francijo. V Franciji bo treba še čistiti Pariz, 25. — Francoska policija je v zvezi ^kritjem zarote v zaporu v Fresensu zaprla vež ljudi. Po ponarejenih dokumentih ln pričevanjih se je odkrilo, da je mnogo francoskih političnih osebnosti, ki so še danes na važnih polo- NEMŠKA REAKCIJA ne sme več vneti vojn v Evropi London, 25. — Po treh dneh zasedanja se je zaključil 19. kongres komunistične stranke, katerega se je udeležilo preko tisoč delegatov, ki so zastopali 30 dežel. Na kongresu so bili tudi nemški predstavniki. Maks Reimamn predsednik komunistične stranke v britanskem zasedbenem področju v Nemčiji j« izjavil, da se bo zaupanje povrnilo, kadar bodo antifašistične sile v Nemčiji ustvarile take pogoje, da ne bo nemška reakcija več zmožna voditi vojn v Evropi te v svetu. Angleška komunistična stranka bo še nadalje podpirala laburistično vlado v želji, da se ta preosnuje v demokratično smer ter da vodi pametno zunanjo in notranjo politiko. Cangka^šek v skrbeh nekod se y parlamentarnih oblikah, drtugod v odprti oboroženi borbi. V času sklepanja miru imamo celo vrsto vojnih poprisč (Grčija, Indo-kina, Indonezija, Kitajska). Povsod v svetu imperializma so več ali manj odkrite vojne. Resnični mir in živahna delo na obnovi imamo samo v deželah, kjer je ljudstvo prišlo z osvoboditvijo iz. pod fašizma tudi na oblast. Drugod pa so bile sile reakcije še toliko močne, da se drže na oblasti, ker resnično demokratične sile niso dovolj prebujene, niso dovolj močne, enotne in odločne. Zato načela, za katera so se narodi borili proti fa-šitičnemu imperializmu, niso uveljavljena, To čutimo najbolj na našem lastnem narodnem telesu. Naše upravičene zahteve po krivdi teh reakcionarnih sil za enkrat 5e niso do cela izpolnjene. Dejanski razlog za sovražni odnos 'nczemske reakcije do Jugoslavije je v tem, da se Je otresla njene go. spodraske in politične nadob'asi'„ S podpisom mirovne pogodbe od ponosn, deklaraciji vztrajanja na nacionalnih zahtevah je vlada maršala Tita prispevala svoj največji delež k izgradnji miru, dala ie svoj prispevek k naporom resnično demokratičnih držav in svobodoljubnih ljudstev,'da se preprečijo nove vojne provokacije. Pokazal je svojo miroljubnost S težko žrtvijo. Miha Marinko je na to poudaril: «Kolikor bolj bomo utrjevali našo enotnost, kolikor hitreje bomo gradili našo gospodarsko moč, toliko bolj nas bodo upoštevali sovražniki, toliko trdnejše bodo smpatije svobodoljubnih množic do nas. Zato se poleg budnega spremljanja teh mednarodnih dogodkov ne dajmo motiti pri našem notranjem delu na razvijanju našega gospodarstva, političnega in kulturnega življenja*. Nato Je tov.. Marinko prikazal prednosti načrtnega gospodarstva in pogoje, ki v -Jugoslaviji zagotavljajo možnost prihoda na gospodarski! plan. Z zmago v osvobodilni borbi je oblast prešla v roke ljudstva, večji del industrije je prešel v roke države,in postal občeljudska imovina. Z ne*davno nacionalizacijo je bila ta osnova načrtnega gospodarstva razširjena. S tem so bili ustvarjeni obljektivni pogoji za preusmeritev jugoslovanskega gospodarstva po planu. Obstoje seveda objektivne omeji, tve, ki Izhajajo iz tega, da je Jugoslavija v mnogih primerih še navezana na inozemstvo, ki ji ni vedno naklonjeno in ki mu ni po godu industrializacija Jugoslavije. Jugoslavija pa zavestno išče izhoda iz teh omejitev, zbira vse razpoložljive viške zaSzvoz in uvaža samo tisto, kar je najbolj potrebno za lastno industrializacijo. . Začela je graditi najprej tiste tovarne, ki bodo proizvajale stroje in sredstva za opremo novih tovarn. V svojem petletnem načrtu bo Jugoslavija mogla izvršiti celo več, ker ima že relativno močnejšo in. dustrijsko podlago. V slovenslkem republiškem planu gresta več kot dve tretjini v industrijo. Sistem gospodarstva v Jugoslaviji je tak, da se sproti z dvigom industrije dviga tudi materialno blagostanje. Slovenska Koroška mora biti priključena Jugoslaviji Po diskusiji o referatu tov. Marinka in po ostalih referatih se je prijavil k besedi tov. Kotnik Beno, kmet iz Kotelj pri Guštanju. Odločno je podprl boj našega ljudstva v Slovenski Koroški, zahteval prP ključitev Slovenske Koroške k FLRJ in predlagal naslednjo resolucijo: Na mirovni konferenci se odločuje usoda onega slovenskega naroda, ki živi na Koroškem. Sloven- z orožjem v roki boril 4 leta proti fašističnem okupatorju. Zavezniki so izpolnitev teh osnovnih pravic obljubili narodom vsega sveta zo-bjavo atlantskega dogovora. Glavni odbor OF obsoja avstrijsko in nacistič-no parolo «nede!jive Koroške», ker je to stara teza nemških imperialistov, ker je bila to teza nemških fašistov. Avstrija nadaljuje s to parolo staro panger-mansko politiko proti slovanskim narodom pod krinko demokratičnosti. Avstrija zahteva še nadc.ljne zasužnjenje koroških Slovencev, in to tista Avstrija, ki je bila za dasa okupacije na slovenskih tleh izvrševalec fašistične iztrebitve slovenskega naroda. Slovenski narod zahteva in se bori za pravično rešitev koroškega vprašanja in zahteva, da se koroški Slovenci kot del našega naroda pri-kljutijo Jugoslaviji in tako združijo z ostalim slovenskim narodom v skupno državo. Slovenski narod ne bo nikdar priznal kake druge rešitve. Le na tak način bo koroškim Slovencem zagotovljen njihov narodni obstoj in bodo popravljene Jugoslovanska predstavnica o socialnem položaju žene in otroka Praga 25.. — Na kongresu mednarodne zveze demokratičnih žena v Pragi je govorila jugoslovanska delegatka Olga Miloševič o vprašanju otroškega nara5čaja. V svojem govoru je poudarila neizmerno fizično in moralno trplje-nje otrok za časa vojne in o posledicah tega trpljenja, ki imajo sle-dove še v številnih zemljah. Predložila je zahteve o zaščiti matere, o plačanem dopustu pred in po porodu za žene, ki delajo, ustanovitev zavodov za poučevanje, za zdravstveno zaščito otr i k, brezplačen pouk In možnost višje izobrazbe učencem siromašnih staršev- Jugoslovanska delegatka je za. htevala epuracijo fašističnih ideologij v šolskem programu ter razvoj vzgojnih zavodov v kolonijah. Mednarodna ženska zveza bo te zahteve poslala gospodarskemu in so. cialnemu svetu pri OZN. stoletne zacije. krivice nasilne germani- Jugoslovanskl plsate . v Sovjetski zvezi Moskva, 22 — V Sovjetski zvezi se m ud' delegacija jugoslovansk.h pisateljev. Vodja delegacije Radovan Zogovič je izjavil Tassovemu dopisniku, da hočejo Jugoslovanski književniki poglobiti svoje stike s sovjetskimi pisatelji, katerih knjige so učile življenja, junaštva in zvestobe ljudstvo, stotisoče domoljubov, ki so se pod vodstvom maršala Tita borili za svobodo in dobrobit svoje domovine. DalmatinsKi iredentisti vodijo pred očmi italijanskih oblasti protijugoslovansko propagando in izvajajo teroristične napade Nanking, 25. — Včeraj se je vrnil Cangkajšek, ki Je tajno obiskal glavno mesto Santunga Tsinan. Po vesteh iz dobro obveščenih s ki narod zahteva združitev koro- Beograd, 25. — Današnja »Berka* prinaša podrobnosti o sodelovanju dalmatinskih iredentistov, včlanjenih v takozvani dalmatinski odbor, pri napadu na prostore jugoslovanskega poslaništva v Rimu. List poudarja, da so bili med napadalci najbelj zinani fašisti tega odbora, ki ga podpirajo italijanski industrijalci, ki so ,sypje kapitele vložili v. Trst in Dalmacijo preko raznih ministrstev italijanske vlade. Med znanimi napadalci je bil tudi predsednik dalmatinskega odbora dr. Manlie Cace, ter drugi voditelji iredentističnih organizacij. List omenja, da je bil ta odbor osnovan v Rimu 25, marca 1945. Njegovi člani so zloglasni fašisti, ki so se po prvi svetovni vojni preselili v Italijo ter do zadnjega ostali zvesti Mussoliniju, člani tega odbora so prijateljsko povezani z De Gasperijem te drugimi osebnostmi. Notranje ministrstvo Je pred kratkim denarno podprlo ta odbor z 1,800.000 lirami. Ta denar je odbor porabil za nakup tajne radijske postaje, ki je namenjena oddajatvi za cono B Julijske krajine. Ta radijska postaja svobodno potuje od Padcve do same demarkacijske črte. Okupacijske oblasti ne nadlegujejo delovanja te postaje. Iredentisti dobivajo tudi podporo za izdajanje ilegalnega tiska, »Borba* ostro obsoja početje tega cd-bora, ki je sestavljen od kriminalcev in fašističnih vohunov, ki vo- nemoteno napadajo sedež službenega jugoslovanskega predstavništvu. Razkol med kvalunkvisl. R'm, 25. — Izvršni odbor gibanja tUomo qualunque* je naznanil izključitev štirih poslancev, članov tega gibanja. Med njimi je EmiHo Patrissi, star faš'st, k; je imel nedavno v zbornici hudo debato s komunističnimi poslanci. Ta debata je povzročila v javnosti vznam rjf nost posebno zaradi obtožb, ki jih je iznesla na Patrisaijev račun. Verjetno je to vplivalo na vodstvo stranke, ki jo že večina It* lijanov smatra za fašistično, da s je odločilo za ^zkijuč tev. Patrtes. je izjavil, da bo s številnimi svoj. prištaši ustanovil lastno politične stranko. Politični krogi psedvidr-vajo, da bo Patrissljeva Izključit povzročila razkol v stranki «Uo qualunoue». Protestna manifestacija or zmanjšanju krušnih obrok, v Barju Bari, 22. — Protestna manifest' c’ja proti zmanjšanju obrokov kiha, ki je bila v četrtek, se je vč raj zopet ponovila. Množica žen in otrok je koraka' po glavnih mestnih ulicah ter p: silila trgovce, da so zaprli trgovin nato je šla na trg pred prefektu: Funkcionarji prefekture so spcej delegacijo demonstrantov, ki i dijo pred očmi italijanskih oblasti j ponovili svoje zahteve glede cbr protijugoslovansko propaganda ter | kov kruha in testenin. Kratke krogov, se je Cangkajšek sestal z generalom Wang Yao Wu, guver- Francoski delegati so izjavili, da j nerjem province in poveljnikom III bi moral francosko-britanski spo- j armade, ki je doživela pred krat-razum temeljiti na medsebojnem I k!m poraz v borbi z ljudsko arma-žajih, sodelovalo z nemškim okupa- ! sporazumevanju jn na pravični re- do. Službeno niso ničesar javili o torjefn. GOSPODARSTVO h Stari Bur je podaril iškemu kra’ju usnjsn pas »ti iPlko mesto, 25. - CVZN . Reu- ,lQk Med tem ko se je kraljevi t no(°ela se je udeležilo nad 500 ljudi. Tudi člani sindikalne podružnice železničarjev v St. Petru na ifrašu in v Prestran- pod vodstvom tovariša Ivana Grži-ne iz Slavine, ki je z požrtvovalnim užalila. S tem je dejansko povedala vse. Razkrinkala se je in vsako vpravl-čevanie je brrz pomena. Surov na-in vztrajnim delom usposobi pevce pad slovenske šolarje pa se n'ti za do tako velike umetniške višine. To- las ne razlikuje oči s'st-ma «Qui si plo so. pozdravil; zlasti mladinski j parla soltanto italiano*. zbor, ki je nastopil s pesmijo «Smrt ■ v Brdih*. Tudi v mešanem zboru! KA sodeluje predvsem mlad' ra, kar je ------------ zelo razveseljivo. Temu vzoru bi i Tatvina m že’GTnI? morala slediti še ostala pevska društva v postojnskem okraju, kjer o-pažamo same starejše pevce. Vanje je treba pritegn ti čim vsč mladine, ironično vprašala, če jo je morda navajamo sledeče podatke: leta postaj; Sv. Andreja 25 letnega De Marchija Francesca, ko ie kradel iz vagona čest kosov bakra po 20 le tako bo zagotovljen pevski na-j kg. Aretirali so ga in odvedli v za- 1913 je ske-zi nabrežinsko postajo vozilo 40 potniških in 60 tovornih vlakov dnevno, uslužbenih pri prometu je bilo 120 ljudi, v kurilniici 32, na progi 50, natovorjenih in iztovorjenih pa ie bilo 10 vagonov dnevno. Leta 1933 je vc-zilo le 20 potniških In 20 tovornih vlakov dnevno, pri prometu je bilo 25 ljudi, v ku"ilnici nobenega, na progi 84 natovorjena in iztoverjena pa • i sta b;la le 2 vagona dnevno. To so Železniška policija je zasahla na i tehtni dokazi, k; nazorno pričajo, kako promet in s tem v zvezi tudi mdustrija. (izvzeta seveda vojna, kateri je Italija dala posebno obe- raščaj. Najdeno truolo partizana V bližini Železnih vrat pri Dorn-bergu so našli truplo neznanega padlega partizana. Na sebi ima Se prilično debro ohranjeno opremo, aluminijast vrček in žlico. Obleka je temno modra,. bluza, čevlji so trrnnoTjavi, pas ima temno zaponko iz celuloze, Kdor meni, da bi mogel v najdenem truplu prepoznati koga, ki ga pogreša, r.aj se oglasi pri te v. Alojziju Vodopivcu, Potok št. 20. pošta Dornberg in to čim preje. Najdeni partizan je baje padel v prvi nemški ofenzivi. čistili sneg na železniški ku so progi. Za «Teden naših brigad». Zene iz j postojnskega okraja so začele že pred pričetkom »Tedna naših brigad* zbirati prostovoljno prispevke. V ta namen so žene iz Hrastja Organizirale pustno veselico, r.a kateri so zbrale 17.000 lir prostovoljni prispevkov. ) TREBČE O gradnji nove geste. Ko so Tre-benci zvedeli, da bodo nekaj sto metrov južno od vasi gradili avtomobilsko cesto, so to z veseljem pozdravili. Saj »o Trebče, čeprav oddaljene le nekaj kilometrov od mesta, zelo slabo povezane s cestami s Trstom samim in z Opčinami; V upravni svet bolniške blagajne morajo zavarovanci sami F IZKULT UR A mra mm puram Vprašanje bolniške blagajne Se zdaleka . ni rešeno. .Stvar se vleče že več mesecev. Delavci in nameščenci razpravljajo o tem skoraj na vcakem zborovanju. Vgii odločno zahtevajo, da ZVU že vendar nekaj ukrene. Tako tudi predvčerajšnjim v tovarni Dreher. Zbranim je neki tovariš govoril o tem življenjsko važnem vprašanju in poudaril, da delavci in nameščenci ne morejo trpeti take krivice. Medtem ko delavstvo zahteva pravično rešitev, skuša ZVU uvesti fašistični zakon, ki je bil v veljavi pred 8. septembrom 1943. leta. ' Zdi ss, da hočejo na vsak način c škodovati delavstvo, ki ne glede na narodno ali politično pripadnost' zahteva obnovitev stare dn toliko koristne ustanove. Prav zaradi vsega tega se nezado- vprašanja, bo prenehalo gibanje, se bo plleglo ogorčenje delavstva vseh tovarn in podjetij.* Povsem jasno, da so pri tem vprašanju - zainteresirani. tudi..delodajalci sami. S posredovanjem pri ZVU lahko le pridobijo, saj bo delo potem le bolje napredovalo. Pred zaključkcm, zborovanja so sprejeli in cdposlali resolucijo ZVU in v vednost' upravi bolniške blagajne ter ravnateljstvu tovarne Dreher. V resoluciji, med drugim poudarjajo: »Nerazumevanje zahtev . vsega delavstva kaže, da se okupacijske oblasti malo brigajo za. pravice in potrebe delavcev in nameščencev, ki so včlanjeni v tej bolniški blagajni. Vsi soglasno zahtevajo nove svobodne volitve upravnega sveta, ki ga morajo tvoriti ležje) propadata, če cbmoreka we sra — v tem primeru Trst — niso naslonjena na zaledje. Na tem sektorju jc dvotirna pr9-ga. Nabrežinska postaja veže vzhodne dn srednje evropske države * jugom (Italija). Tam se križaj0 potniški in tovorni vlaki na prog' Italija-Trst in Trst-Balkan-S:ednj8| Evropa. Na tej postaji sq sestavljali tovorne vlake za obe smeri Popolnoma jasno, da je bil zaradi tega promet ogremen. Vse pa je šlo svojo naravno le d: italijanske zasedbe. Postaja je zgubila svoj pravi pomen, ker so tudi ti kraji izgubili svojo naravno zaledje. Tako so leta 1920. ukinil' kurilnico .in jo prenesli v Trst. Odpadel je postajni poštni urad, ki®r je za izmenjavo pošte med sosednimi državami in tudi občinstvo:« skrbelo 7 uslužbencev; restavrac1-ja je prav tako postala brezpomembna. Število uslužbencev n* pTogi je danes večje le zato, ker j® pred vojno progovni mojster skrb®' za progo Prosek-Grljan, sedaj P9 skrbijo za progo Prcsek-NabreJi- na-Trst (brez kolodvora). Pripomniti moramo, da je v te% času cvetela tudi kamnolomsl"’' obrt, dobro pa se je razvijala tudi tnala in srednja obrt Vse to j® prenehalo, ko je bil Trst odtrga« od svojega zaledja. S tem nikakor ne poveličujem0 delo bivše Avstrije. Prikazali s®° le. da Trst s svojo okolico lahk° uspeva edino gospodarska poveza« s svojim bližnjim in daljnjim naravnim zaledjem. Taka rešitev P0-meni zagotovitev obstoja Jn i-8*-voja za vse obrtnike in trgcvce, P«-men; postopno blagostanje za ^ prebivalstvo. V nasprotnem prinic ni bo v Trstu in njegovi okoli«1 brezposelnost in lakota. pore v ulici T.ga.-. Ukradeno blago i je b:io namenjeno za Strojne to- j varne pr. Sv. Andreju. Na postaji so opazili, da j? bil i vagon st 108.330 odprt. Pri pregle- j du so/ ugotovili, da manjkata dva I zabojč.ra sladkarij po 22 kg. Biago je' b.lo namenjeno v Jugoslavijo. Policija vodi preiskavo. Tudi vagon št. 18.631, ki je pripeljal razno blago iz Trevisa v Trst, so cašlj odprt. Pri pregledu so ugotovili, da sq razb-li 1 zaboj z likerji «Certosa» in odnesli 10 steklenic. Krivcev niso izsledili. ...in v mestu Ponoči 22. t. m. so neznanci razbili ključavnice na vratih galanterijske trgovine v ulici Ugo Poscoic 4 in vdrli v trgovino, ki je last Ivana Montinija. Založili so se z blagom za obleko, spodnjim perilom, nogavicami itd. Skoda znaša nad 95 tisoč lir :n ni krita z zavarovanjem. Amerikanska policija je aretirala v bližini hotela «Della Citta» nekega Ossicha Ivana :n Silvija Urs.ni- lZPri?FD SODISC4 „Uspeh“ odvetnikov na procesu proti Gueliju in pajdašefl1 Včeraj smo na kratko poročali o govorih branilcev Guelijeve tolpe. Vsi ti nesramni govori, vsa ta apologija zločincev 'n njihovega dela so zveneli kot v posmeh neštevil-nlm žrtvam krvnikov iz ul. Bello- itadijski sporedi TRST II. V sredo 26. februarja 11.30 Glasba pri delu (prenos >z Vidma); 12. radijska univerza: Potovanje v Južno Ameriko; 12.15 «Fantje na vasi*; 13. plesni orkester pod vodstvom Bojana Adamiča; 13.45 Dvorakovi slovenski plesi; 14. Novi svet: Socialno zavarovanje v ja. ker sta hotela odpeljati vojaški , Združenih- državah; 14.10 čitanje ve- jeep, ki je čakal v bliž.ni. V noč; od ponedeljka' na torek so skušali vdreti tatovi v gostilno v ul. Toti 14 Pri tem delu pa jih je zmo- čemega sporeda — zaključek; 17.30 pester glasbeni spored (prenos iz Vidma); 18. svetovna književnost: Poljski pisatelj Julij Slowacki; 1545 Vladimir Horowitz pr. klavi- til pes, k; je bil v gostinskih pro- rju (prenos iz Vidma); 18.30 gtlsba štorih na straži. Zato so morali tatovi oditi praznih rok. Avto jo je povozil V ulici Marconi je amerikanski avto Jt. 116302-83 povozil 21 letno Bruno Salvago. Pri padcu je dobila lažje poškodbe na nogi. Prepeljal; so jo v bolnico, kjer bo morala ostat; šest dni. raznih narodov; 19. Milčinski: «Ptički brez gnezda*; 19.15 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 20. Simfcrični koncert (prenos iz Vidma), Richard Strauss: Vesele dogodivščine Tiil-a Eulenspiegela, Smrt in poveličanje, Don Juan; 21. pester večer — izvajajo člani Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Slov. Primorje; 21.45 operetna glasba; 22.15 večerna pestra glasba; 23.30 plesna glasba. Sporočilain voljstvo med delavskimi množica-' Mvajovanci sami. Edipo tako je mogoče pošteno in pravilno upravljati ustamvo, ki zbira dajatve de-lastva, da mu v primeru nezgode tudi pomaga. Protituberkulozni dispanzer pri sv. Jakobu Osrednji protituberkulozni di- Ziiorovanja Delavskih zadrug V ponedeljek ob 19. uri se Je vr. šilo zborovanje zadrugarjev v Za-graju, včeraj pa v Gradiški ob Soči s polno udeležbo starih zadrugarjev. Tako na prvem kot na drugem zborovanju so člani člani pokaza.i veliko zanimanje za vprašanja .n težave, ki se morajo z njimi boriti Delavske zadruge. S svojo udeležbo so član; dokazali, kako zelo so navezan: na svoje ustanovo ;n kako živo je med njimi občutena Z3druž-niška misel.. Za delegate so bili izvoljen; najboljši izmed članov. V Gradiški je bil med drugimi izvoljen tudi tov. Gasparini, glavn. uredn-k časopisa «11 Lavoratore*. Tako se volitve delegatov za izredno skupščino članstva Delavskih zadrug bližajo svojemu zaključku. Ves leden bodo volile svoje delegate podružnice v Furlaniji, v petek zvečer pa podružn.ce v Pulju. Zadnje zborovanje članov in vortve zandjih delegatov se bodo vršile v nedeljo v Trstu ob 9. uri zjutraj v dvorani «Tersicore». v ulici C: .spi. DAROVI IN PRISPEVKI Zene iz Oslavja so pred dnevi napekle piškotov, zbrale nekaj vina in cigaret tor obdarovale bolnike v zdravilišču na Sempetbraki cesti v Gorici,- V nedeljo sta bili odigrani zadnji dve tekmi jesenskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva mfd Rdečo zvezdo in Nafto v Beogradu ter med Partizanom in Zelezn.čarjem v Sarajevu Rdeča zvezda je z odlično igro pregaz.la Nafto z 6:0, Partizan pa Železničarja z 4:2. Prvak jesenskega dola prvenstva je tako postal Partizan, ki je nabral 23 točk. Na drugem mestu je splitski Hajduk, na tretjem zagrtbšk. Dinamo, na četrtem beograjska Rdffa zvezda, vsi z dvajsetimi točkam; itd. Uspeh Jugoslovanov v Davosu V Davosu so jugoslovanski smučarji v alpskem smučanju nastopili na mednarodni- prireditvi v smuku, kjer je tekmovalo 220 tekmovalcev. Proga je bila dolga 11.5 km z v;š'nsko razliko 2000 m. Tekmovalci so bili razdeljeni v 6 razredov. V elitnem razredu je zmagal Švicar Bsrtsch. Sedmo, deveto .n deseta mesto, pa so zasedli Jugoslovani Molnar Saša, Lukane Matevž in Bertoncelj Joče. V II. razredu sta Jugoslovana Praček Ciril in Cop Franci zasedla enajsto in tr.najsto mesto. V skupni oceni so se jugoslovanski tekmovalci razvrstili na sledeča mesta: Saša Molnar na 12., Lukane 35., Bertoncelj 36., Praček 51. in Kobler na 54. mesto. Jugosiovan Stefanovič tretji v Par.iu V Pariau je bil v nedeljo 'zveden tek čez drn in strn za pokal č iso-pisa «Human 'e». Sovjetski tekmovalci so letos že šestič osvojil) po- Stiri ovire. Stefanovič je Se v zadnjem krogu vod'1 100 m pred ostalimi, a je nato zaradi krca zaostal. Drugi Jugoslovan Mihalič je zasedel 16. mesto. Ceraj pa je zaradi krča odstopil. Rezultati: 1. Fuga-cevski (ZSSR) 42.06, 2 Prževrijski (ZSSR) 4209. 3. Stefanovič Jugoslavija) 42.11, 4. Tul-nje v (ZSSR) 42.17, 5. Kagačev (ZSSR). 6 Gal-liot (Francija) 42.25, itd. Pokal s: je osvojila Sovjetska reprezentanca z 10 točkami, na drugem mestu je Francija s 34 točkam', na tretjem Madžarska s 44 tačkami. V ženski skupini na progi 2.5 km je vseh sedem prvih mest zasedla sovjetska reprezentanca. Zmagala je Zajčeva z časom 9.15. Prva Francozinja Joseau se je plasirala na 8. mesto_ Čeboslovaki so si osvojili svetovno prvenstvo v hokeju na ledu V Pragi se je zaključilo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Po porazu Češkoslovaške proti Svedkl, ni n.hče več pričakoval, da bi OSR osvojila prvenstvo; Zadnji dan tekem, pa je na veiiko presenečenje Avstrija premagala švedsko m s tem prinesla Češkoslovaški ponovno možnost za osvojitev svetovnega prvenstva v hokeju na.ledu. Premagati Je morala se Amer.ko, k' jo je odpravila z 6:1 ter tako postala svetovni prvak. Ostala mesta so zasedle švedska, Avstrija, šv.ca, Ame. rika, Poljska, Romunija, Belgija. Nekaj zanimivosti o Plan el Oglejmo si ogromne dimenzije mi vedno bolj širi. Taktika je vedno tsta. V upravi bolniške blagajne, ki jo je fašizem dc kraja izčrpal, hočejo ponovno postaviti nameščence, ki so zvesto služili protiljudskim krogom in ki sedaj vedi'jo neofašistične in teroristične skupine. Na tak način hočejo nuditi zavetje starim fašistom 'n skvadristom, ki se drugje ne počutijo dovolj vanr.e. Omembe vredno je, da je v upravi te ustanove, ki bi morala služiti le vpisanim delavcem in nameščencem, osemnajst bivših fašističnih hierarhov. »Rehabilitirala* jih je nam~eč. znana knmisija za. «epuracijo». Tako gredo milijoni, v žep ljudi, ki ne le da nič ne delajo . (kaj šele koristijo), temveč so antifašističnemu ljudstvu povzročili toliko gorja. Delavstvo. ki trpi pomanjkanje, pa naj ostane brez vsake pomoči. Delavci In nameščenci, ki se v času bolezni ne morejo preživljati, naj bedo prepuščeni sami sebi. Le to izhaja iz vsega tega. Ob zaključku je tovariš poudaril: «Cas je, da se že vendar prekine s to prakso. Sedanji neugoden položaj lahko Škodi vsemu delavstvu. Samo s pravično rešitvijo so vabljeni danes ob 18. uri na sejo r.a sedežu. Kovinarji. Tovarišu Balbiju članu odbora, je umrl oče. Odbor in vsi kovinarji mu izrekajo globoka sožalje. Konferenca v «KraljiCui>. Prvi okraj V. sektorja SIAU vabi člane in prijatelje na predavanje, ki bo v dvorani «Io? ■ 50 prvi omagal, ko je omagal bataljon, in da se je prvi razvedril, ko se je pr; vseh dvignil duh. V njem se je, tako se je zdelo, zmerom odražal borbeni lik bataljona, lik, ki se je zdaj razblinjal, zdaj ostro začrtaval. Vedel sem: ta lik Se ni b-1 pisava na batu, pisava, ki Je nič r.a svetu ne more izbrisati. O batu, • kot veste, mi je govcril Panfilov. Kolikcr globlje »m razmišljal o r.avodil h, ki nam jih je bil zapustil, kolikor pozorneje sem se zagledal v borce, prisluškoval poročilom izvidnikov, besedam in intonacijam, toliko jasneje se je v meni risala neka zamisel. In jaz sem dejal mitraljezcem: — Dobro, Galiulin. Ne bo ti žal: Jutri boste imeli posla... Poskušajte boriti se z nami! i. % Znmisel je bila takale: Okrog dvajset kilometrov pred nami je bila vel ka vas Sereda, prav 'sta, v kateri je trinajstega oktobra načelnik štaba Rahimov s konjeniškim vedom odkril Nemce. Iz te vasi se je v obl ki žarkov razhajalo nekoliko glavnih poti — proti Volokolamsku, Kalininu in Mcžajsku. Primerjajoč poročila in pripovedovanja borcev in starešin, ki so se vračali s poizvedovanja, in izprašujoč preb valstvo, ki je bežalo pred Nemci, smo ugotevili, da je v vasi Sereda sovražnik organiziral neke vrste pokretno bazo. Tam so bila nameščena sklad šča hrane, municije in ber.cina, tam so spotema prenočevale nemške edinice, ki so Jih nato pošiljali na sever — proti Kalininu in na jug — po pot!, ki vodi v Možajsk, zaobjemajoč z dveh strani našo obrambno črto. Obfla me je misel: kako bi bilo, če bi udarih na to točko sami, »e da bi čakali na udar Nemcev? Kako bi bilo, če bi podvzeli nočni ROSSETTI. 18: «Zgodilo se je... slednjega dme*. SUFERCINEMA. 18: «Vitez sanj*. A. Nazzarl, M. Lottl. j FENICE. 18: »Ubežnik je po^ na vrata*, Gary Grant. FILODRAMMATICO. 15: «Ka^ vana junakov*, Errroll FlyJ1' CINE MARE. 14.30: »Dvoboj*. S0'', jetski film. / IT ALI A. 15: »V strasti*, Viv«c.,‘ Lindfors. ALABARDA. 14: »Norčava kleta*. IMPERO. 18: »Zločini brez kazt1’’ VTALE. 19: «Gospodlčna in C°'V boy», J. Arthur. MASSIMO. 14: «Pod havajsk‘ m ntr bom*, B. Breen. GARIBALDI. 14: »gona gene!0* Llnga*. NOVO CINE. 18: «Sinova P'lž^ ve», S. Laurel, O. Hardy. IDEALE, 15: »Kapetgn Gim», ^ Cclman, G. Houston. ODEON. 17: »Julijan Medicejsk'*' Laura Nucci, Montenegro. SAVONA. 14: «Sanjal sem ang0’*' Dunne ta Grant. , AZZURRO, 18: »O polnoči* - I Terry. j ■ Odg. urednik DUŠAN HRESt l’A1' (VI A L I OGLAjJ OSEBNE DOKUMENTE na Zijc Manja. roj. 21. 2. 1921. seno T, gubila. Poštenega najditelja nap šam. da jih vrne na moj naslov’ - ZAMENJAM KRAVO švicarske P , sme. 6 let staro, dobro mlekarie°’.f volom iste pasme 600-650 kg te„« -- - rak®« Naslov v dnevn ka*. upravi »Primor ŠIVALNI STROJ »SINGER* 8 mo- dernim ohišjem, naprodaj pril ka. Ulica Sett fontane 2, vina. dot"'0 i nadaljuje) Zahvala 11 »ji Potrti ob nenadomstni iz^, našega predragega moža, očeta, sta in starega očeta UKMARJA MAKSA se najtoplejše zahvaliulemo Pre^Jr župniku iz Tomaja, pevsk m" * ^i ru, sorodnikom in vsem ordm. ? »o našega predragega pokoj"-spremili na njegovi zadnji P°* Avber na Krasu 25. 2. 1947. Družina UKM^^-