GRADIVO ZA JUNIJSKO SEJO OBČINSKE SKUPŠČIHE PRILOGA 10-1975 VSEBINA Družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen stanovanj na območju občine LJublja-na-Šiška za vse slanovanjske objekte, ki se gradijo z družbeniml sredstvl. Sprejeti sklep! občinskih zborov na april-skih sejah. Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori. Na podlagi 147. člena Ustave SRS ter 11. in 13. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Slove-niji (Uradni list SRS, št. 32/72, net podlagi določil družbenega dogovora o načinu obli-kovanja cen v stanovanjski graditvi v SRS (Uradni list SRS št. 6/75) in na podlagi določil družbenega dogovora o upravljanju in go-spodarjenju s sredstvi za kreditiranje gra-ditve stanovanj, sklenemo dejavniki v stano-vanjski graditvi po postopku, ki je določen v uredbi o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS ši. 34/72 in 23/74) naslednji DRUŽBENI DOGOVOR o načinu oblikovanja cen stanovanj na ob- močjii občine Ljnbljana-šiška za vse stano- Tanjske objekte, ki se gradijo z družbenimi sredstvi 1. člen Namen sporazumevanja dejavnikov tega družbenega dogovora je opredelitev osnovnih načel, meril in postopkov za pravilno dolo-čitev prodajne cene stanovanj ob upošteTa-nju interesov vseh udeležencev pri gradnji stanovanj na območju občine Ljubljana-Šiška. Določila tega dogovora veljajo za Tse stanovanjske objekte, ki se gradijo z druž-benimi sredstvi. 2. člen Dejavniki tega dogovora so: Samoupravna stanovanjska skupnost ob- čine Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Trg preko-morskih brigad 1 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 Standard-Invest, Ljubljana, Celovška cesta 89 Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Celovška cesta 89 Komunalne delovne organizacije oziroma samoupravna komunalna skupnost Združeno podjetje za individualno komu-nalno potrošnjo t Ljubljani, Ljubljana, To-plarniška 19 Mestni vodovod Ljubljana, Ljubljana, Krekov trg 10 Kanalizacija Ljubljana, Ljubljana, Am-brožev trg 7 Plinarna Ljubljana, Ljubljana, Resljeva 34 Komunalna energetika, Ljubljana, Toplar-niška 19 PTT Ljubljana — tehnični sektor, Ljub-Ijana, Cigaletova 15 Elektro Ljubljana — TOZD Elektro Ljub-ljana-mesto, Ljubljana, Kotnikova 9 Delovne organizacije — izvajalci gradbe-nih del oziroma proizvajalci stanovanj Delovne organizacije za izvajanje obrtni-ških del Delovne organizacije za izvajanje instala-cijskih del Ljubljanska banka — Podružnica za kre-ditiranje stanovanjskega in komunalnega go-spodarstva, Ljubljana, Šubičeva 2 Ljubljanska banka — Podružnica Ljub-ljana Staninvest, Ljubljana, Kersnikova 6 Samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana-Šiška: SIS za otroško varstvo SIS za socialno skrbstvo SIS za izobraževanje SIS za kulturo SIS za zdravstveno varstvo SIS za pokojninsko in invalidsko zavaro-vanje (vsi Ljubljana, Trg prekomorskih bri-gad 1) SIS za telesno kulturo STS za raziskovanje Kmetijska zemljiška skupnost Skupščine občine Ljubljana-Siška, Trg prekomorskih brigad 1. Za dejavnike se itejejo poleg organov in organizacij iz prejšnjega odstavka tudi dru-ge organizacije, ki so udeležene pri graditvi stanovanj. 3. člen Ta družbeni dogovor velja za graditev stanovanj ne glede na lokacijo, velikost in lego objektov ter način financiranja gradi-tve, razen za gradnjo stanovanjskih hiš v delu naselja, kjer gradijo občani v lastni režiji. Način oblikovanja cen v smislu tega do-govora velja tudi za spremljajoče objekte naselja, za katere se dejavniki tako sporazu-mejo. 4. člen Dejavniki po tem družbenem dogovoru soglašamo, da se družbena sredstva za gradi-tev stanovanj ne smejo uporabljati, če cene niso oblikovane z neposrednim sporazume-vanjem v smislu tega družbenega dogovora; za uresničevanje tega načela skrbimo vsi de-javniki tega dogovora. 5. clen Pri sporazumevanju so dejavniki enako-pravni. Sporazumevanje organizira in izvede sa-moupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška, odnosno od nje pooblaščena strokovna organizacija kot njen zastopnik, ki je pooblaščen: — zbirati in organizirati uporabnike sta-novanj; — urejati vse finančne zadeve pri gradi-t\i; — izpeljati postopek za določitev cene po 6. in 7. členu tega dogovora; — voditi gradnjo v pogledu kvalitete in rokov od začetka do konca garancijske dobe. Z ozirom na obstoječe stanje pri pripra-vah za graditev posameznih sosesk dejavniki tega družbenega dogovora sklenejo, da se začne sporazumevanje pri delih, ki še niso začeta odnosno pri vseh začetih delih, za katere pooblaščena organizacija kot nosilec inženiringa še nima sklenjenih pogodb. Za javnost podatkov in cen skrbi Samo-upravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. Te podatke zanjo zbira pooblaščena orga-nizacija kot strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki omogoča zaintere-siranim organizacijam in občanom, da pre-gledajo podatke. V ta namen hrani zapisnike in dokumentacijo ter vodi evidenco; doku-mentacijo in evidenco vodi za posamezne objekte ali dele objektov glede na določila tega dogovora. 6. člen Pri določanju cen izhajajo dejavniki iz načela sočasnega celovitega pristopa in se sporazumejo o naslednjih zadevah: 1. o sistematski uporabi racionalizacije v yseh fazah gradnje; 2. o posojilih za gradnjo stanovanj in spremljajočih objektov; 3. preizkus in sprejem zazidalnega načrta z investicijskim programom; 4. o nosilcih posameznih stroškov graditre naselja, dela naselja, objekta ali dela ob-jekta; 5. o določitvi višine posameznih stroškov izgradnje, ki bremenijo in gredo v ceno sta-novanja na podlagi pregleda analize cen s predkalkulacijami za posamezne elemente cene; 6. o določitvi in sprejemu terminskih pla-nov izvedbe posameznih faz del ter termin-ski določitvi izgradnje koiminalnih naprav in objektov z določitvijo rokov priključitve teh naprav na objekt; 7. sprejem finančnega načrta, ki zajema financiranje izvedbe del in nakupa stano-vanj ter spremljanje njegove realizacije; 8. določitev načina, kako naj se ugotavlja kvaliteta opravljenih del ter kako se oprav-lja primopredaja stanovanj in končni pre-vzem stanovanj po preteku garancijskega roka; 9. ugotovitev oz. določitev končnih pro-dajnih cen za posamezna stanovanja; 10. določitev načina in roka odprave po-manjkljivosti po primopredaji stanoTanj oz. po preteku garancijske dobe. 7. člen Dejavniki se sporazumejo v smislu prejš-njega člena ločeno vsaj o naslednjih stroških in elementih, ki sestavljajo ceno stanovanj: 1. o višini odškodnine za zemljišče ter za nasade, naprave in objekte na njem; 2. o stroških za vaziskavo zemljišča, seiz-mološke karte, hidrološke raziskave, raziska-Te nosilnosti tal; o stroških stabilizacije in sanacije tal; 3. o stroških projektne dokumentacije: — urbanistični program — zazidalnem načrtu — idejnih in glavnih načrtih komunalnih naprav — načrtih stanovanjskih in spremljajočih objektov — o stroških za odobritev načrtov in pri-dobitev gradbenega dovoljenja (prispevki, taksa); 4; o stroških za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi ureditvami skupne uporabe, ki obsegajo stroške z analizami cen za: — izgradnjo cest, poti, dovozov in parki-rišč — izgradnjo in opremljanje prostih po-vršin z zelenicami, otroškimi igrišči in pro-stori za rekreacijo — izgradnjo javne razsvetljave — izdelavo hidrantskega omrežja — izgradnjo kanalizacije za meteorno vodo; 5. o stroških za opremljanje zemljišča s komunalnimi napravami individualne upo-rabe, ki obsegajo stroške z analizami cen za: — izgradnjo fekalne kanalizacije — izgradnjo vodovodnega omrežja — izgradnjo PTT omrežja — izgradnjo plinskega omrežja — izgradnjo omrežja centralne kurjave — izgradnjo nizkonapetostnega omrežja in TP; 6. o stroških za pripravo in odobritev tehnične dokumentacije; 7. o stroških zaklonišč, hišniških stano-vanj, prostorov za delovanje hišnih svetov, začasnih in stalnih nadomestnih objektov, iz-gradnje toplotnih virov in razvodnega omrež-ja; 8. o stroških za odpiranje ureditve in od-stranitve gradbišča; 9. o stroških za zemeljska dela; 10. o stroških gradbenih del — o stroških gradbenih del od temeljenja dalje vključno z analizo cene; 11. o stroških obrtniških, instalacijskih in drugih zaključnih del ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del; 12. o stroških opreme stanovanj z določi-tvijo obsega in kvalitete opreme; 13. o stroških za organizacijo obrtniških in instalacijskih del; 14. o stroških priključitve objektov na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah; 15. o obsegu in stroških zunanje ureditve; 16. o stroških organizaeije priprav, nad-zora, razpisov, prodaje in sklepanja pogodb s kupci; 17. o načinu razporeditve in začasnega fi-nanciranja stroškov, ki se razporejajo na več objektov; 18. o drugih posameznih stroških oziroma dohodkih, ki se vključujejo v ceno stano-vanj — ločeno po posameznih izvajalcih oz. upravičencih. 8. člen Zaradi kompletne ureditve naselja z vsemi spremljajočimi objekti se podpisniki tega dogovora lahko posebej dogovorijo z vsemi zainteresiranimi o financiranju oz. krediti-ranju spremljajočih objektov. 9. člen O upravičenosti vključitve v ceno stano-vanj ter o višini posameznih stroškov ia vi-šini cene za posamezna dela oz. posamezne elemente cene se dejavniki sporazumevajo in sproti zaključujejo te cene; pri tem si pri-zadevajo za postopno razbremenitev cene stanovanj. 10. člen Dejavniki se sporazumejo o enotnem načinu ugotavljanja razlik v ceni, ki nasta-nejo v času graditve. Smiselno se bo v pre-hodnem obdobju uporabljala obstoječa me-todologija za izračunavanje razlik t ceni za gradbena, obrtniška in instalacijska dela, ki jo trimesepno objavlja Biro gradbeništva Slovenije. Podatke iz metodologije kontroli-rajo vsi dejavniki tega dogovora. 11. člen DejaTniki u,poštevajo pri sporazumevanju o cenah načelo, da je treba doseči optimalno ceno stanovanj z zagotovitvijo ugodnih zu-nanjih pogojev, z ustreznimi ukrepi in z obveznostjo dejavnikov, da bodo te pogoje izkoristili na najboljši možni način tako, da se bo to odrazilo v ceni stanovanj. 12. člen Izhodiščna cena stanovanj se določa na podlagi meril, določenih s tem dogovorom pred sklepanjem pogodbe o oddaji zemljišča za gradnjo objektov izvajalcem del. 13. člen Merila iz 11. člena so: 1. Dogovorjeni stroški na podlagi določil 6. in 7. člena tega dogovora. 2. Merila, po katerih se dejavniki spora-zumejo o enotnem načinu ugotavljanja razlik 3. Upoštevanje učinkov, ki jih dajejo za-gotovljeni zunanji pogoji iz 10. člena tega dogovora. 14. člen Merila iz točke 1. 12. člena tega dogovora temeljijo na kalkulacijah za vse elemente iz 6. in 7. člena in upoštevajo: — javnost in odprtost podatkov vseh de-javnikov — kalkulativne dohodke — normativne izvedbe — kalkulativni faktor in njegovo sestavo — kalkulativne osebne dohodke — in druge poslovne stroške. Pri kalkulacijah posameznih stroškov in določanju posrednih stroškov izvajalcev se mora upoštevati načelo, da se dela izvajajo na najbolj racionalen način (stimulacija usposabljanja in sodobnega opremljanja iz-vajalcev). 15. člen Koačne prodajne cene, razčlenjene po elementih cene, se določajo najpozneje 2 me-seca pred dovršitvijo objekta. 16. člen Prodajna cena za m2 stanovanjske povr-šine se diferencira glede na velikost stano-vanja. Za ugotavljanje neto stanovanjske po-vršine se uporabljajo določila JUS standar-dov (Uradni list SFRJ št. 2/66). Zaradi diferenciranja cen glede na veli-kost stanovanja se upoštevajo naslednji ko-rekcijski faktorji za posamezne tipe stano-vanj: garsonjera enosobno enoinpolsobno dvosobno dvoinpolsobno trisobno triinpolsobno 1,057 1,024 1,006 1,000 0,981 0,966 0,955 17. člen Dejavniki se sporazumejo, da bo obseg gradnje usklajen s programom samoupravne stanoTanjske skupnosti, kratkoročnimi in srednjeročnimi programi občinske skupščine ter z razpoložljivimi finančnimi sredstvi za stanovanjsko gradnjo. 18. člen Dogovor dejavnikov iz 2. člena tega druž-benega dogovora se šteje za dogovor o cenah, ki ga samoupravna stailovanjska skupnost evidentira pri Zavodu za cene SR Slovenije. 19. člen Dejarniki se zavezujejo, da bodo upošte-vali dogovorjene osnove, pogoje, merila in obveznosti, ki izhajajo iz tega družbenega dogovora. 20. člen Sestavni del tega dogovora je vsa tehnič-na in druga dokumentacija, ki je potrebna za izgradnjo posamezne soseske, kompleksa ali objekta, srednjeročni program stanovanj-ske gradnje ter odlok o standardu stanovanj. 21. člen Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejmejo sporazumno s pod-pisniki dogovora. 22. člen V primeru, da kdo od ppdpisnikov dogo-vora odstopi od dogovora, je dolžan povrniti stroške, ki bi s tem nastali. Podpisniki imajo pravico na predlog ko-ordinacijskega odbora izključiti iz dogovora podpisnika, ki ne bi izpolnjeval dogovorjenih obveznosti. 23. člen Vsi dejavniki, ki žele sodelovati pri druž-beno usmerjeni stanovanjski gradnji, so dolž-ni spoštovati določila tega družbenega do-govora ne glede na to ali ga podpišejo. 24. člen Splošno problematiko v zvezi z izvaja-njem tega družbenega dogovora ter splošno problematiko oblikovanja cen novih stano- vanj bo spremljal koordinacijski odbor ude-ležencev tega di'užbenega dogovora, ki se organizira pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Šiška. V koordinacijski odbor lahko imennje vsak dejavnik po enega predstavnika in ene-ga namestnika ali pa se več dejavnikov spo-razume ter imenuje skupnega predstavnika in namestnika. Koordinacijski odbor sprejme sklepe soglasno. 25. člen Za oblikovanje cen stanovanj v posamez-nih sosekah občine Ljubljana-Šiška se skle-pajo samoupravni sporazumi in pripravi ustrezna metodologija ter pogoji na osnovi tega družbenega dogovora. 26. člen Ta dogovor začne veljati naslednji dan po evidentiranju pri Zavodu za cene SR Slo-venije, uporablja pa se do sprejetja enot-nega, usklajenega dmžbenega dogovora med Tsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju Ljubljane. 27. člen Družbeni dogovor je podpisaii v štirih izvodih, od katerih prejme po en izvod samo-upravna stanovanjska skupnost, občinski od-bor sindikata, izTršni sret Skupščine občine Ljubljana-Šiška in Zavod za cene SR Slove-Bije. Vsi ostali dejavniki prejmejo kopijo pod-pisanega družbenega dogovora. Podpisniki družbenega dogovora: Ime: Zig: Podpis: 1. Samoupravna stanovanjska skupnost SOb Ljubljana-Šiška 2. Izvršni svet SOb Ljubljana-Šiška 3. Občinski sindikalni svet SOb Ljubljana-Šiška OBRAZLOŽITEV Osnutek družbenega dogovora, ki je pred-ložen v razpravo in zajema najširši krog de-javnikov pri stanovanjski izgradnji v naši občini, je usklajen z republiškim družbeDim dogovorom (Ur. list SRS št. 6/75). Za območje Ljubljane je v pripravi enotni družbeni dogovor. Kljub komunalno opremljenim zemlji-ščem, pripravljeni tehnični dokumentaciji in že zbranim finančnim sredstvom pa je na območju naše občine pričela zastajati nadalj-nja stanovanjska gradnja pretežno zaradi od-sotnosti ustreznega družbenega dogovora. Po podatkih Standard-investa je priprav-Ijena tehnična dokumentacija in so komu-nalno opremljena zemljišča za soseske SS 7/1 — Nove Dravlje in ŠS 9 — Koseze, v pripravi pa sta soseski SS 4/1 Stara cerkev in MeS 7 — Preska. Po programu stanovanjske izgradnje bi morali na območju občine Ljubljana-Siška zgraditi letno ca. 1.100 novih stanovanj. Tako moramo že v letošnjem letu pričeti z izgrad-djo ca. 780 nadaljnjih stanovanj z rokom do-graditve prihodnje leto in ca. 1.000 stanovanj z rokom dograditve 1977. leta. V ta nafcen je nujen pričetek gradnje v soseskah ŠS 7/1 — Nove Dravlje in ŠS 9 — Koseze, vendar še nimamo trdnejših dogovo-rov o nadaljevanju gradnje. Pripravljanje družbenega dogovora o cenah v gradbeništvu od 1973. leta dalje je odlagalo reševanje problema, ki se pojavlja tndi v soseski ŠS 7/1 — Nove Dravlje. Predvidevamo, da bi se tudi gradbena podjetja aktivneje angažirala pri stanovanj-ski gradnji, če bi se ažurno reševali nastali problemi in bi bila zagotovljena kontinuiteta gradnje. S predloženim družbenim dogovorom bodo sporazumno določene optimalne cene za vse stanovanjske in spremljajoče objekte v naši občini, razen za objekte, ki jih gradijo v last-ni režiji. Za izvajanje družbenega dogovora je pri-stojna Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška, ki laliko poveri oprarljanje del delovnim organizacijam pod pogoji sprejetega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška. Z družbenim dogovorom je zagotovljen kompleksen pristop k stanovanjski gradnji, ki se pričenja z racionalno izbiro zemljišča, nadaljuje skozi urbanistično planiranje in projektiranje sosesk ter posameznih objek-tov, ugotavljanje in kontroliranje višine stro-škov, sprejemanje in spremljanje programov ter konča z določitvijo cene in izročitvijo objekta. Za vse nastale stroške pri gradnji so de-javniki dolžni predložiti javne kalkulacije, ki obsegajo količine in cene po enoti vključ-no z analizo faktorjev oz. določitvijo višine akumulacije. Predloženi družbeni dogovor predstavlja osnutek, za katerega pričakujemo, da bo dokončno oblikovan in sprejet po široki jav-ni razpravi in bo do sprejetja enotnega druž-benega dogovora za območje Ljubljane po-spešil nadaljnjo stanovanjsko gradnjo v naši občini. Na skupni seji dne 21. 5. 19?5 sta izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška ter izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška, razprav-ljala o osnutku družbenega dogovora o na-činu oblikovanja cen stanovanj na območju občine Ljubljana-Šiška za vse stanovanjske objekte, ki se gradijo z družbenimi sredstvi. Važnost tega dokumenta za nadaljnjo sta-novanjsko izgradnju v naši občini pomeni dolžnost široke javne razprave o tem doku-mentu, da na ta način pripravimo tako uskla-jen predlog dogovora, ki bo temelj nadaljnje racionalne stanovanjske izgraduje, pri čemer bodo vsi dejavniki na podlagi tega dogovora v konkretnih sporazumih zagotovili uresni-čitev s programom začrtane stanovanjske politike. Delovni ljudje in občani, naprošamo vas da o predloženem dokumentu razpravljate ter svoje pripombe in predloge posredujete izvršnemu odboru samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška, Trg preko-morskib. brigad 1, najkasneje do 25. 6. 1975. Sprejeti sklepi OBČINSKIH ZBOROV NA APRILSKIH SEJAH Zbori občinske skupščine so razpravljali in sklepali na ločenih sejah in sicer dne 24. aprila 1975. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so se zbrali že osmič, delegati družbenopolitičnega zbora pa že šestič na ločenem zasedanju v tej man-datni dobi. Zaradi pomembnosti in povezanosti pro-blemov so zbori o štirih točkah dnevnega reda razpravljali na skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem. Točke, ki so jih imeli na dnevnem redu vsi zbori na skupnem zasedanju: 1. Izvolitev članov komisije za verifikaci-jo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupno-sti ter poročilo komisije za ugotovitev sklepč-nosti družbenopolitičnega zbora. 2. Poročilo sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ za obdobje 1972—1974. 3. Problematika nadaljnje izgradnje vzgoj-no-varstvenih in osnovnošolskifi objektov na območju občine Ljubljana-Šiška, ki se finan-cirajo iz sreds^ev samoprispevka. 4 Predlog programa dela občinske skup-ščine. Sklepi k posameznim točkam: K točki 1: Ta točka je le proceduralnega značaja. K tocki 2: Poročilo sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ za obdobje 1972—1974 se sprejme. K točki 3: a) Najame se posojilo pri skladu Ijub-ljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ v višini 8,874.366 din, s katerim bi bila omogočena dograditev osnovne šole Vižmar-je—Brod, telovadnica pri osnovni šoli Fran-ca Bukovca v Preski in začetek gradnje WZ Šentvid. b) Odplačilo posojila, ki je bilo najeto pri skladu ljubljanskih občin za gradnjo os-novnih šol in VVZ v letu 1974 v znesku 8,186.940 dinarjev, s katerim je bila omogo-čena gradnja osnovne šole Vižmarje—Brod, VVZ Andersen III, telovadnica pri osnovni šoli Franca Bukovca v Preski in osnovni šo-li Pirniče, naj se preloži v leto 1976 in upo-števa kot obveznost v proračunu občine za leto 1976. c) Predsedstvo in izrršni svet občinske skupščine se zadolži, da v okviru mesta Ljub-ljane še nadalje skušata rešiti vprašanje po-kritja navedenega posojila y drugem sklepu iz sredstev ljubljanske solidarnosti ali na-jetja eventualnih premostitvenih kreditov. č) Skupščina zahteva poročilo nadzorne-ga odbora za izvajanje del po programu sa-moprispevka najkasneje v tretjem trimeseč-ju letošnjega leta. K točki 4: Program dela se dopolni: v drugem trimesečju: — izdelava ankete, ki naj zajema vso do-sedanjo inventivno dejavnost gospodarstva občine, — uresničevanje novih ustavnih odnosov v krajevnih skupnosti; v tretjem trimesečju: — obravnava poročila o stanju inventivne dejavnosti t gospodarstvu občine Ljubljana-Šiška, — sprejem odloka o hišnem redu, — razprava o predlogu srednjeročnega programa kmetijstva v občini za obdobje 1976—1980, — osnutek srednjeročnega plana gospo-darskega razvoja v občini, — sprejem odloka o komunalnih taksah za pse, — poročilo o problematiki in izvajanju zdravstvenega varstva občanov, — razprava in sklepanje o odloku o no-vih izklicnih cenah za stavbna zemljišča, — predlog odloka o oprostitvi prometne-ga davka in davka od skupnega dohodka na promet nepremičnin, — poročilo nadzornega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ o izvajanju programa iz samoprispevka; v četrtem trimesečju: — obravnava osnutka samoupraynega sporazuma o urejanju in uresničevanju in-ventivne dejavnosti v gospodarstvu občine L j ubl j ana-Šiška, — izvajanje samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki, — sprejem plana gospodarskega razvoja v občini za obdobje 1976—1980, — poročilo o popisu vseb. razpoložljivih prostorov, ki bi jih bilo možno preurediti za otroško varstvo, — v 45. točki programa, ki je bil objav-ljen v Javni tribuni, se črtata tretja in če-trta alinea, druga alinea pa se dopolni, da usklajeranje velja tudi za krajevne skup-nosti. Program dela občinske skupščine se do-polni tako, da se vnesejo v program tudi tiste točke dnevnega reda republiške skup-ščine — osnutki, zakoni in drugi predpisi, ki so pomembni za občino. Izvršni svet in predsedstvo pa opredelita program dela na posamezne zbore in izvršni svet v skladu s statutom in poslovnikom in objavita v mesecu juniju v Javni tribuni. Ostale skupne točke dnevnih redov vseh zborov: 1. Odobritev zapisnika zbora. 2. Predlog pravilnika o določitvi kriteri-jev in postopka za podeljevanje priznanj občine Ljubljana-Šiška. 3. Predlog družbenega dogovora o osno-vah in merilih za določanje osebnih dohod-kov in drugih povračil in stroškov delegatom ter Toljenim in imenovanim funkcionarjem. 4. Predlog idejnega projekta prizidka VVZ Litostroj. 5. Predlog dogovora o politiki stanaria v letu 1975. 6. Predlog odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč s predlogom sklepa. 7. Predlog presoje o upravičenosti locira-nja »Mobilie« v industrijski coni ŠP 9 v Viž-marjah. 8. Predlog odloka o prenehanju nekate-rih skladov občine Ljubljana-Šiška. 9. Popravek odloka o davkih občanov ob-čine Ljubljana-Siška. 10. Vprašanja delegatov. K točki 1: Zapisniki zborov so bili odobreni z manj-šimi popravki. K točki 2: Sprejet je bil pravilnik o določitvi kri-terijev in postopka za podeljevanje priznanj občine Ljubljana-Šiška s pogojem, da izvršni svet pripravi predlog za spremembo odloka o priznanjih občine Ljubljana-Šiška in pred-log za spremembo pravilnika do novembra 1975 in upošteva vse pripombe, ki so bile podane na oba predpisa. K točki 3: Pristopi se k družbenemu dogovoru o os-novah in merilih za določanje osebnih do-hodkov in drugih povračil in stroškov dele-gatom ter Toljenim in imenovanim funkcio-narjem. Komisija za volitve, imenovanja in kad-rovska vprašanja je bila pooblaščena, da v okviru določil tega družbenega dogovora do-loči za opravljanje posameznih funkcij vi-šino nadomestil osebnega dohodka, pri če-mer mora upoštevati dogovore o usklajeva-nju med občino in mestom. V komisijo pod-pisnikov družbenega dogovora za področje ljubljanskih občin pa sta bila imenovana PLEŠEC Anton, predsednik komisije za vo-litve, imenovanja in kadrovska vprašanja in KREBELJ Leopold, član te komisije. Obenem sta bila sprejeta sklepa, da ko-misija za usklajevanje na ravni mesta izde-la predloge kategorizacije za posamezne funkcije do 30. 5. 1975 in da do 1. 11. 1975 sporoči tukajšnji skupščini svoja stališča do pripomb, ki so bile dane na ta dogovor. Nadaljnje točke sta imela na dnevnem redu samo zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. K točki 4: Sprejet je bil predlog idejnega projekta prizidka VVZ Litostroj z dopolnitvijo, da se v glavni projekt vneseta tudi jedilnica ia garaža. K točki 5: Občina Ljubljana-Siška je pristopila k dogovoru o politiki stanarin v letu 1975 s pogojem, da se stanarine v letu 1975 pove-čajo s 1. majem tega leta za 37,5 % na pod-lagi točkovanja iz leta 1965. K točki 6: Sprejet je bil odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zcmljišč za zazidalna območja občine Ljubljana-Šiška za zazidal-ne otoke SS 201/2 — Vikrče. SS 201/4 — Ta-cen, ŠS 201/5 — Tacen, ŠS 201/6 — Šmartno pod Šmarno goro, ŠS 202/5 — Spodnje Ga-meljne, ŠS 202/6 — Zgornje Gameljne, SS 210 — Selo, ŠS 215 — Bukovica in ŠS 218/3 ter ŠP 218/1 — Vodice. Pooblaščen je bil izvršni svet za izdajo soglasja h gradnji objekta postaje milice v Vodicah. K točki ?: Oba zbora sta ugotovila upravičenost lo-ciranja »Mobilie« v razširjeni industrijski coni ŠP 9 — Vižmarje—Brod in pooblastila izvršni svet, da izvede postopek. K točki 8: Sprejet je bil odlok o prenehanju neka-terih skladov občine Ljubljana-Šiška. K točki 9: Popravljena je bila napaka, ki je nastala pri prepisovanju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov obči-ne Ljubljana-Šiška na pravilno stopnjo 44% od davčne osnove od 50.000 do 100.000. K točki 10: Vprašanja in odgovori so objavljeni v po-sebni rubriki Javne tribune. Zbor združenega dela je razpravljal še o informaciji o gospodarskih gibanjih v letu 1974 in sprejel naslednje sklepe: a) Nadaljevati je treba s procesom ures-ničevanja ustavnih načel in utrjevati organi-ziranost in kvaliteto samoupravnih odnosov. Zlasti je treba vse že sprejete oblike organi-ziranosti in vsebine samoupravnih sporazu-mov in aktov nenehno dopolnjevati in uskla-jevati z ustavnimi zakonskimi določili. Na-daljevati je treba integracijske procese in druge oblike združevanja dela in sredstev. b) Gospodarjenje v delovnih organizaci-.jah je treba uskladiti z načeli programa go-spodarskega in družbenega razvoja občine Ljubljana-Šiška za leto 1975, ki sloni na re-soluciji o družbeno-ekonomski politiki in raz-voju SRS za leto 1975. c) Dosledneje je treba izvajati akcijske programe oziroma stabilizacijske ukrepe, ki so jih ali jih morajo sprejeti vse delovne organizacije. č) Povečati je treba napore za usklajeva-nje izvoza in uvoza, zlasti se je treba bolj truditi za čim večji plasman izdelkov in sto-ritev za tuja tržišča. Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori KS LITOSTROJ 1. vprašanje: V letu 1974 je postavljeno delegatsko vprašanje kdaj bo urejena okoli-ca stanovanjskih blokov med Celovško ce-sto in Gorazdovo ulico (Megradovi objekti). Odgovorjeno je v Tribuni, da so projekti naročeni iu da se bo z gradbenimi deli za-čelo spomladi oziroma marca 1975. Na seji sveta krajevne skupnosti Litostroj je bilo ugotovljeno, da so za to ureditev bili že iz-delani projekti 1970., drugič pa 1972. leta. Sedaj pa se delajo že v tretje; — Zakaj se ureditev ne izvrši po obstoje-čih projektih z eventualnim aneksom — po-pravkom načrta. Zakaj se delo zavlačuje in s tem ustvarja po nepotrebnem napeto politič-no vzdušje in nezadovoljstvo prebivalcev? — Na zborih stanovalcev iz stanovanjskih blokov Celovška 136 do 144 in Gorazdova 15, 17 in 19 so izražene odločne zahteve, naj se to območje vendarle po 7 letih zavlače-vanja enkrat uredi. Ponovno se postavlja vprašanje Skupščini občine Ljubljana-Šiška naj razišče vzroke tega zavlačevanja in naj-de rešitev in rok za ureditev te okolice. Odgovor: Glavni projekt zunanje uredit-ve je bil naročen le enkrat. Dokončan le-ta 1970 pri Splošnem projektivnem biroju, Ljubljana, Kidričeva l/III. Vendar pa se je medtem situacija na ob-močnem terenu spremenila, kar je znano vsem prebivalcem tega območja. Spremem-be so naslednje: drugačni odmiki objektov, višinske kote, potek komunalnih vodov. Prav tako je z malenkostnim popravkom bilo po-trebno uskladiti oziroma zadostiti zahtevam občanov — hišnih svetov — (dostopi), ob-enem pa projekt uskladiti s potrebnim za-zidalnim načrtom. Vse te spremembe so narekovale naroči-lo dopolnitve prvotnega projekta. Zaradi majhnega prostora ureditve, sani-tarnih in urbanističnih pogojev pa ne bo možno realizirati v dopolnilnem projektu vseh potreb za parkirna mesta, ki so se po-javila zaradi odtujitve garažne hiše. Zadeva je bila obravnavana z istimi zakljnčki na se-stanku pri Skupščini občine Ljubljana-Šiška dne 13. 2. 1975. Sporočamo, da je dopolnilni projekt v zaključni fazi; dokončanje zadržuje prido-bitev novih soglasij, kajti soglasja prvotnega projekta so zastarala. Projekt bo dokončan do konca maja. Po pridobitvi dokumentaci-je in dovoljenj se bo pričelo z ureditvenimi deli. Odgovor pripravil: za sklad za komunal-no urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška STANDARD-INVEST. 2. vprašanje: V predlogu proračuna SO Ljubljana-Šiška za leto 1975 je konstatacija da KS nima plana za materialno-finančne potrebe in ustrezno s tem naše KS niti ni do-bila predvidena sredstva za plače hono-rarnih delavcev za vzdrževanje zelenic na območju naše krajevne skupnosti. Naša ko-misija za kom. ureditev zelenic je predlo-žila Skupščini občine Ljubljana-Šiška finanč-ni plan dne 14. 11. 1974. Ta znaša za leto 1975 68.600 din. V kolikor se sredstva v kratkem ne bodo odobrila, KS nima možnosti sklepati pogod-be s honorarnimi delavci, kar lahko potegne težje posledice. Kdo bo odgovoren, če nam zelenice in to, kar smo do sedaj uredili, propade? Odgovor: Konstatacija, da KS Litostroj ni predložila zahtevka je ugotovljena v pred-logu porabe sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča in ne v proračunu ob-čine. Opozarjamo pa na to, da je v finanč-nem načrtu tega prispevka predvidena ope-rativna rezerva. Ce menite, da je umestno iz teh sredstev vzdrževati zelenice bi bilo po-trebno, da sprejme tak sklep svet Krajevne skupnosti Litostroj. Odgovor pripravil oddelek za gospodar-stvo in finance. KS ŠERCERJEVO 1. vprašanje: Stanarina se deli na amor-tizacijske stroške, investicijske stroške, teko-če vzdrževanje, revitalizacijo stanovanja in upravne stroške. Po ustavnem določilu, da nima nihče lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih, si ne more nihče na nikakršni lastninski pravni podlagi pri-laščati proizvoda družbenega dela niti ne more razpolagati z njimi in tudi ne samo-voljno določati pogojev za delitev. Torej ima po ustavi vsak delovni človek izrecno pravico, da izve kam gre denar, ki ga u-stvarja. Denar iz stanarin ni last ne hišnih svetov, ne stanovanjske skupnosti. To so sa-mo upravljalci tega denarja in dajejo to-čen obiačun zboru stanovalcev. Zato se ne strinjamo z določilom, da gre denar iz inve-sticijskega vzdrževanja v mestno stanovanj-sko skupnost, da se bo od tam delil soli-darnostno, ker so potrebe večje od možno-sti. Menimo, da bi se morala uvesti druž-bena kontrola teh sredstev navedenih po-imensko, ne pod skupnim imenovalcem. Tudi ni pravilno, da se ta sredstva zbirajo izven občine in delijo po nekem ključu. Ta sred- stva so izločena strogo namensko in se mo-rajo strogo namensko tudi uporabljati. Sta-tut stanovanjske skupnosti točno določa, da se vodi kartica za vsako hišo posebej po točkah razdelitve najemnine. To se pravi, da ima delovni človek vsak trenutek vpo-gled v denarno stanje hiše, v kateri prebiva. Tako je po ustavi in to določilo se mora ta-ko tudi izvajati. Ravno tako denar za amor-tizacijo in revitalizacijo stanovanj. Odgovor: Vprašanje je tako obširno, da bi bila v odgovor nanj potrebna cela raz-prava. Po mnenju delegata je nepravilno, da se sredstva za investicijsko vzdrževanje po planu investicijskega vzdrževanja preliva-jo med hišami, zlasti pa še med ljubljanski-mi občinami (princip solidarnosti). Sklicuje se na statut stanovanjske skupnosti (ki ga še ni), da mora stanovanjska skupnost za vsako hišo posebej voditi kartico o sredstvik stanarine po njenih elementih. Gre za družbeni stanovanjski sklad. Zna-no je, da je v novih hišah investicijsko-vzdr-ževalnih del le malo, da pa vzdrževanje sta-rih hiš zahteva ogromna sredstva (zamenja-va strešnih konstrukcij, vodovodnih, elek-tričnih in drugih instalacij, izmenjava podov itd.). Najemniki v novih hišah nimajo no-benih zaslug za to, da nimajo stroškov z vzdrževanjem, kakor tudi najemniki v sta-rih hišah niso krivi, če je vzdrževanje hiše drago, če se odpovemo načelu solidarnosti, bi se stare hiše začele podirati, ker bi sta-novalci ne zmogli vzdrževalnih stroškov, stanovalci novih hiš pa bi ne vedeli kam z denarjem. Vsekakor pa je zahteva, da morajo biti stanovalci, ki zbirajo denar iz stanarin, se-znanjeni s tem, kam gre denar. Zato bodo o planu investicijskega vzdrževanja tudi raz-pravljali zbori stanovalcer in zbori stano-valcev krajevnilu skupnosti. Oni bodo odlo-čali o prioritetnem redu investicijsko-vzdr-ževalnih del in šele tako oblikovani plan bo prišel pred skupščino stanovanjske skupno-sti v potrditev. S sredstvi tekočega vzdrže-vanja in obratovanja stanovanjske hiše pa itak razpolagajo zbori stanovalcev in hišni sveti, ki imajo vse možnosti, da prevzamejo ta sredstva na svoje žiro račune oziroma bančne knjižice. Delegat, ki je vprašanje postavil, se y bistvu zavzema za stroškovno stanarino, ki je pa nekaj časa še ne bo mogoče uvesti. Pa tudi če bi bila uvedena, se najbrž ne bo mo-goče v celoti odreči načelu solidarnosti. Odgovor pripravil: Tone Gortnar, pred-sednik samoupravne stanovanjske skupnosti. 2. vprašanje: Temelj naše samoupravne družbe je tudi javna razprava in javno po-dajanje proračunov in obiačunov. Obračun DOMA ni bil narejen ali pa je bil narejen, pa nam ni bil predložen. Iz odgovora na sta-novanjske skupnosti to ni bilo jasno. Vsakdo, ki preda posle, posebno finančne, mora po-dati finančno poročilo in obračun. Vsakdo, ki te posle prevzema, prevzame tudi vso ak-tivo in pasivo. Zakaj to pri DOMU ni bilo narejeno? Še več, rečeno je bilo, da se pre-vzame kot status quo. S tem se ne moremo strinjati. Stanovanjska skupnost je samoupravni or-gan nas vseh in dolžna izvesti obračun po vseh obstoječih predpisih in nas o tem obve-stiti. Ravno tako se noče načeti vprašanje lastništva sta-vb, t katere je DOM investi-ral denar iz stanarin. Čigave so tedaj te stavbe? Kdo je koristnik tega denarja? Kdo odplačuje anuitete? (Samski dom Tabor, sta-novanja v Štepanjskem naselju idr.). Tudi na našem terenu in tako tudi povsod po Ljubljani imamo zanemarfene stavbe in sta-novanja, ki zaradi večjega pomanjkanja de-narja niso bile vzdrževane. Kako se je potem lahko investiralo v nove stavbe? S čigavim privoljenjem? Odgovor: i. Obračun poslovanja in zakjuč-ni račun je bil napravljen kot vsako leto in ga je obravnaval delavski svet v širši sestavi, v katerem sodelujejo delegati stano-valcev, predstavniki vlagateljev, to je delov-nih organizacij, ki so vložile svoja stanova-nja v sklad stanovanjskih hiš in predstavni-ki delovne skupnosti. Poslovno poročilo je bilo dostavljeno tudi vsem stanovanjskim skupnostim, ki so bile vabljene tudi na sejo delavskega sveta, kjer se je obravnavalo po-slovno poročilo in zaključni račun. Poslovno poročilo in zaključni racun je v tiskani brošuri posredovan občinskim skup-ščinam kot vsako leto in tudi stanovanjskim skupnostim. 2. Gradnja in nakup stanovanj S predpisi je točno določena delitev sta-narine, in sicer na: — amortizacijo, — sredstTa za tekoče vzdrževanje, — sredstva za investicijsko vzdrževanje ter — sredstva za upravljanje. Sredstva amortizacije, ki predstavljajo 28,5 % od celotne stanarine, se smejo upo-rabljati le za enostavno reprodukcijo stano-vanj ter za odplačilo anuitet posojila za kup-ljena ali zgrajena nova stanovanja. Tako je stanovanjsko podjetje kupilo ali zgradilo iz amortizacije in posojil, najetih pri Ljubljanski banki in sredstvi nekaterih vlagateljev, 1236 stanovanj. S temi stanovanji razpolagajo: 310 stanovanj JLA, 578 vlagatelji — delovne organizacije, 72 društva upokojencev, 276 stanovanj pa se prenaša na stanovanj-ske skupnosti po območjih, kjer so ta stano-vanja. Tisti, ki imajo razpolagalno pravico nad temi stanovanji tudi prevzemajo obvez-nosti na teh stanovanjih. 3. Samski dom na Taboru je bil zgrajen leta 1968 iz sredstev stauovanjskega sklada občine in bančnega posojila. To posojilo od-plačuje podjetje iz svojih sredstev — dohod-ka tega doma, ker je obveznost vseh poso-jil prevzela delovna skupnost. Anuitete ne obremenjujejo stanarin, ampak dohodek pod-jetja. 4. Samski dom, ki je bil zgrajen v letu 1974, se je gradil iz posojila, ki ga je odo-brila mestna skupščina podjetju. Tik pred vselitvijo je moralo podjetje dom prodati Kli-ničnemu centru, ki je imel nepremostljive težave z nastanitvijo medicinskih sester. Vse obveznosti iz naslova plačil je prevzel Kli-nični center in plačuje anuitete. 5. Gradnja stanovanj na Štepanjskem na-selju se je opravljala iz sredstev solidar-nostnega sklada ljubljanskih občin. Zgrajena stanovanja so predana solidarnostnemu skla-du, ki je v njih vselil občane z nizkimi oseb-nimi dohodki in mlade družine v skladu s prioritetno listo, ki je bila javno objavljena kot posebna priloga Ljubljanskega dnevnika. Iz občine Šiška bo vseljeno v ta stanovanja v letošnjem letu 75 družin. 6. Vse sklepe o gradnji in nakupu sta-novanj je sprejemal delavski svet t širšem sestavu, ki je imel to pravico v skladu s temeljnim zakonom o gospodarskem poslo-vanju s hišami v družbeni lastnini na svo-jili sejah v skladu z normativnimi akti in priporočili občinskih skupščin, ki so usmer-jale politiko stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. 7. Vzrok zanemarjenosti stanovanjskih ob-jektov ni v tem, da so se namenska sredstva uporabljala za gradnjo in nakup stanovanj, ampak v tem, ker premajhna stanarina ni omogočala namenskih sredstev za vzdrževa-nje. Velja opozoriti, da se stanarina ni spre-menila od leta 1966, medtem ko so vse dru-ge obveznosti porasle od 4—5-krat. Primer: cena m2 stanovanja je bila v letu 1966 1.330 din, medtem ko letos presega 6.000 din, enako pa so se povečale cene tudi vsem drugim storitvam, ki so del vzdrževanja hiš. Odgovor pripravil: STANINVEST Ljub-ljana. 3. vprašanje: Stanovanjska skupnost je tudi sporočila, da imajo etažni lastniki o-gromno dolgov za skupne stroške upravlja-nja starb in za skupna popravila. Obenem nas je tudi obvestila, da so ti etažni lastniki neizterljivi. Kako to, da ni zakonskega do-ločila za take terjatve? Kako to, da se na-jemnika, ki ne plačuje najemnine iz neupra-vičenih razlogov lahko postavi na cesto, e-tažnemu lastniku se pa za težke denarje nič ne more? To so vprašanja, ki nas tarejo in na ka-tera bi radi imeli odgovor. Problemi so pe- reči in ni na mestu, da se ne bi takoj pojas-nilo in morda tudi uskladilo z ustavnimi do-ločili. Odgovor: V zvezi z vašim pismenim za-prosilom št. 4-06-22/75 z dne 7. 5. 1975, vam posredujemo odgovore na zastavljena vpra-šanja, ki se nanašajo na neizterjane dolgove etažnih lastnikov Stanovanjskemu podjetju »DOM«. Predvsem vam moramo pojasniti, da zaradi izredno kratkega roka in preobreme-njenosti sodišč, ne moremo podati odgovora, ki bi temeljil na statističnih podatkih. Za-radi tega vsebuje ta odgovor le splošna opa-žanja obeh občinskih sodišč v Ljubljani, ob reševanju tožb, ki jih je vložilo Stanovanj-sko podjetje »DOM«. Na delegatsko vprašanje o neizterljivosti etažnih lastnikov pripominjamo, da ima vsak etažni lastnik prav gotovo kaj rubljivega premoženja (televizor, avtomobil). Pri veli-kih zneskih pa je možna tudi nepremičnin-ska izvršba. Izvršba in njen potek je skoraj v celoti odvisna od zahtevajoče stranke — Stanovanjskega podjetja »DOM«, saj mora ona predlagati samo izvršbo, kot tudi na kaj se naj izvršba vodi (na denar, na predmete, na nepremičnnie). Na nadaljnja vprašanja odgovarjamo po vrstnem redu, kot so bila postavljena v va-ši prošnji. 1. Kaj je po mnenju sodišča vzrok, da stanovanjsko podjetje ni moglo iztožiti teh zneskov? Vzrokov, da podjetje ni moglo iztožiti teh zneskov je več. Nerešenih zadev iz prejš-njih let je na obeh sodiščih ostalo soraz-merno malo in še v teh primerih gre le za manjše zneske. Pri tem je treba pripomniti, da bodo terjatve konec koncev le ugotovlje-ne in če bodo utemeljene, tudi prisojene. Vzrok za to, da so se zadeve nekaj časa bolj počasi reševale, je delno v tem, da dalj ča-sa ni bilo enotne prakse glede vrste postop-ka (pravdni ali nepravdni), glede zastaral-nih rokov, (2, 3 ali 10 let) in postavljanja iz-vedencev. Navedena vprašanja so se po-stavljala zaradi nepopolne in ne vedno jas-ne ustrezne zakonodaje. 2. Ali je temu vzrok nepravilen postopek stanovanjskega podjetja, izmikanje etažnih lastnikov ali pomanjkljiva zakonodaja (sod-na praksa)? To vprašanje je vsaj delno povezano s prvim. Temu dodajamo še to, da je veliko vtoževanih terjatev zastaranih, ker so bile tožbe prepozno vložene. Razlogi za to nam niso v celoti znani. Po drugi strani pa je očitno, da pravna služba stanovanjskega pod-jetja ni zmogla vsega dela. Večkrat je nam-reč prišlo do mirovanja postopka in prelaga-nja obravnav, ker se pooblaščeni zastopniki stanovanjskega podjetja niso udeležili naro-kor za glavne obravnave, oziroma podjetje ni pravočasno predložilo podatkov, ki jih je sodišče potrebovalo in zahtevalo. Po drugi strani pa je res, da se etažni lastniki upi-rajo plačevanju prispevkov za tekoče in in-vesticijsko vzdrževanje, ker so isti lahko večkrat ugotovili, da jih terjajo za plačilo neopravljenega ali slabo opravljenega dela in so v računih zajete postavke, ki sicer ne štejejo med tekoče in investicijsko vzdrže-vanje. Nadalje se upirajo etažni lastniki pla-čevanju, ker o delih na hišah niso bili pred-hodno obveščeni, ker niso bili obveščeni o vrsti del, kajti nekatera dela so bila oprav-ljena v posameznih stanovanjih, ki se ne u-vrščajo v stroške za vzdrževanje stavb. Etaž-ni lastniki se zlasti tudi pritožujejo nad rav-nanjem stanovalcev stanovanj v družbeni lastnini, ker menijo, da ti uporabljajo skup-ne prostore in naprave tako, da se dela ško-da, ki jo morajo v končni posledici plače-vati le etažni lastniki, stanovalcem pa ni treba prispevati ničesar, ker so s plačilom neekonomske stanarine rešeni vseh obvez-nosti. Ta pripomba se nanaša zlasti na dvi-gala v zgradbah, ki so pogosto pokvarjena in popravila slednjih predstavljajo običajno največji del prispevka. Zakonodaja je bila kot rečeno res pomanjkljiva in neustrezna za sedanje družbene razmere zlasti, ker HS niso imeli skoraj nobenega vpliva na vzdrže-vanje hiš, vpliva nove zakonodaje pa pri delu sodišč tudi zaenkrat še ni čutiti. 3. Kaj bi bilo treba po mnenju sodišč u-kreniti, da bi se ti dolgovi ne povečali več in da bi bilo mogoče izterjati zaostale obvez-nosti? Zaostalih obveznosti, starejših kot tri le-ta in za katere do sedaj še niso bile vložene tožbe, sodno verjetno ne bo mogoče več iz-terjati, kajti sodišča morajo upoštevati ugo-vor zastaranja, ki ga postavijo etažni lastni-ki v skoraj vseh primerih. Če bi t bodoče odpravili omenjene pomanjkljivosti, se dol-gOYi pray gotovo ne bi povečevali, pa tudi nastajali bi v manjši meri. Tudi pripravlje-nost etažnih lastnikov za plačevanje pri-spevkov bi bila verjetno večja. Po mnenju sodišč bo večja pristojnost HS na te raz-mere vsekakor ugodno vplivala. Zneski dolgov etažnih lastnikov, ki so na-vedeni v vašem zaprosilu so za obe sodišči presenetljivi. Na obeh sodiščih namreč ni toliko nerešenih zadev, da bi skupaj dale ta-ko visok znesek. Po mnenju sodišč pa bi mo-ralo tudi Stanovanjsko podjetje »DOM« na ta vprašanja dati odgovore in sicer bi na ne-katera od njili lažje odgovorilo, kot naši so-sodišči. Odgovor pripravili: Občinsko sodišče I y Ljubljani in Občinsko sodišče II v Ljubljani. 4. vprašanje: Stanovanjska skupnost je podpisala z DOMOM pogodbo o plačeva-nju 0,64 din od m2 stanovanjske površine za upravne stroške, 350 milijonov, brez pred-hodnega obračuna in brez zadostnih zago-tovil za delo vnaprej. DOM je pa še izjavil, naj upravo hiš prevzamejo hišni sveti, oni da imajo drugega dela dovolj. Torej bodo delali za enako vsoto z zmanjšanimi dolž-nostmi. Še nikoli nismo dobili točnega obra-čuna denarja od DOMA, tudi tam ne, kjer smo dokazali, da nam je bilo odvzeto pre-več. In to prakso DOMA sedaj samouprav-na skupnost podpira. Res ne razumemo za-kaj? Odgovor: Opravljanje strokovnih opravil za svoje potrebe je stanovanjska skupnost poverila stanovanjskemu podjetju. V ta na-men je z njim sklenila pogodbo, ki jo je potrdila skupščina stanovanjske skupnosti na svoji 2. seji. Pogodba velja za eno leto. Sta-novanjsko podjetje je prevzelo nalogo, da do konca junija izdela podrobno kalkulacijo stroškov za vsa opravila, ki jih bo oprav-ljalo za stanovanjsko skupnost, ker tega ni bilo mogoče napraviti do podpisa pogodbe. Pogodbeni znesek se giblje v mejah stroškov, ki jih je imelo podjetje v preteklem letu, gotovo pa je, da se obseg opravil z usta-novitvijo stanovanjske skupnosti ne bo zmanjšal. Praksa tekočega leta bo šele po-kazala, če je bil pogodbeni znesek pravilno določen, kar nam bo šele lahko služilo kot solidna osnova pri sklepanju pogodbe v pri-hodnjem letu. Upoštevati je treba tudi, da je novo podjetje z združitvijo DOM in FOND šele v nastajanju, da se tudi stanovanjska skupnost šele konsolidira, da hišni sreti še niso bili povsod izvoljeni in da vse krajev-ne skupnosti še nimajo zborov stanovalcev. Ko bodo te samoupravne strukture oblikp-Yane in utrjene, bodo s tem tudi na razpola-go forumi, katerim bo mogoče predložiti v razpravo akte, ki jih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti, med drugim tudi o-snutek pogodbe s stanovanjskim podjetjem. Odgovor pripravil: Tone Gortnar, pred-sednik samoupravne stanovanjske skupnosti. KS KOMANDANTA STANETA 1. vprašanje: So lahko delegati na skup-ščini samoupravne stanovanjske skupnosti razpravljali in glasovali za sklenitev pogod-be za opravljanje strokovnih del s podjetjera DOM, če predhodno niso razpravljali s sta-novalci in hišnimi sveti? Delegatski sistem pri samoupravni stano-vanjski skupnosti ni vpeljan in ga je treba izpeljati, kot predvideva zakon. Naš delegat za stanovanjsko skupnost ni glasoval na skupščini stanovanjske skupno-sti za sklenitev pogodbe in samoupravnih aktov, ker je smatral za nezakonito. Stano-vanjska komisija krajevne skupnosti in de- legacija krajevne skupnosti ugotavljata, da bi se moralo vse predhodno delegatsko ob-ravnavati v krajevni skupnosti. Stanovalci in hišni sveti niso zadovoljni s servisom pod-jetja DOM, zato naj se ta problem v naj-krajšem času razreši in pri odločanju upo-števa mnenje zborov stanovalcev in hišnih svetov. Odgovor: Opravljanje strokovnih opravil za svoje potrebe je stanovanjska skupnost poverila stanovanjskemu podjetju. V ta namen je z njim sklenila pogodbo, ki jo je potrdila skupščina stanovanjske skupnosti na svoji 2. seji. Pogodba velja za eno leto. Stanovanjsko podjetje je prevzelo nalogo, da do konca junija izdela potrebno kalkulacijo stroškov za vsa opravila, ki jih bo opravljalo za stanovanjsko skupnost, ker tega ni bilo mogoče napraviti do podpisa po-godbe. Pogodbeni znesek se giblje v mejah stroškov, ki jih je imelo podjetje v pretek-lem letu, gotovo pa je, da se obseg opravil z ustanovitvijo stanovanjske skupnosti ne bo zmanjšal. Praksa tekočega leta bo šele po-kazala, če je bil pogodbeni znesek pravilno določen, kar nam bo šele lahko služilo kot solidna osnova pri sklepanju pogodbe v pri-hodnjem letu. Upoštevati je treba tudi, da je novo podjetje z združitvijo DOM in FOND šele v nastajanju, da se tudi stanovanjska skupnost šele konsolidira, da hišni sveti še niso bili povsod izvoljeni in da vse krajevne skupnosti še nimajo zborov stanovalcev. Ko bodo te samoupravne strukture oblikovane in utrjene, bodo s tem tudi na razpolago fo-rumi, katerim bo mogoče predložiti v raz-pravo akte, ki jih sprejema skupščina sta-novanjske skupnosti med drugim tudi osnu-tek pogodbe s stanovanjskim podjetjem. Samoupravna stanovanjska skupnost je bila ustanovljena po določilih zakona o sa-moupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74), ki v 15. členu določa kdo sestavlja skupščino stanovanjske skupnosti. Po tem zakonu delegati te skupščine niso vključeni v splošne delegacije, kar bo vse-kakor treba spremeniti. Pogodba s stano-vanjskim podjetjem, ki jo je potrdil najvišji organ stanovanjske skupnosti, je zakonita, čeprav morda o njej niso razpravljali stano-valci in hišni sveti, saj je bila podpisana v skladu z zakonitimi predpisi. Odgovor pripravil: Tone Gortnar, pred-sednik samoupravne stanovanjske skupnosti. KS KOSEZE 1. vprašanje: Ali bo dovolj sredstev pri solidarnostncm skladu za sofinanciranje sta-narin s tako visoko podražitvijo stanarin? Odgovor: Povečanje stanarin ni tako ob-čutno, da bi v solidarnostnem skladu ne bilo dovolj sredstev za subvencioniranje. Višine sredstev za subvencije še ni mogoče dolo-čiti, ker občinske skupščine še niso sprejele ustreznih odlokov s kriteriji za subvencio-niranje. Odgovor pripravil: Tone Gortnar, pred-sednik samoupravne stanovanjske skupnosti. KS MILAN MAJCEN 1. vprašanje: S strani delegacije krajev-ne skupnosti Milan Majcen je bilo zahteva-no v zvezi z otvoritvijo zimskega kopališča v Tivoliju, da se poskrbi, da bo z otvoritvijo bazena zagotovljena ureditev zunanje oko-lice objekta zimskega kopališča. Odgovor: Dokončno ureditev zunanje o-kolice objekta zimskega kopališča v Tivoli-ju ni možna, ker za to ni odobrenih sred-stev. Izvršnemu svetu skupščine mesta Ljub-Ijana je bil predložen predračun zunanje u-reditve, vendar le-ta ni odobril sredstev za ureditev okolice. Zavodu inž. Stanka Bloudka je bilo odobrenih 380.000 din kredita. Nave-deni zavod se je sicer potrudil, da bi ure-dil, kar se urediti da. V ta namen je tudi organiziral prostovoljne delovne akcije šport-niii in telovadnili društev. Upoštevati mo- ramo, da predstavlja navedena vsota pri-bližno eno petino potrebnih sredstev. Zato bo nujno potrebno, da se vsi pristojni za-vzamejo za to, da se dobijo potrebna sred-stva za primerno zunanjo ureditev obrav-navanega objekta. Odgovor pripravil: Zavod inž. Stanka Bloudka. KS PODUTIK i. vprašanje: Delegati v imenu rseh pri-zadetih občanov ostro zahtevajo, da avtobus št. 5 vozi točno oziroma na| ne odhaja s končnih postaj pred določenim časom. Od-govorni pri Viatorju se morajo zavedati, da je frekvenca zelo redka in zato točnost še toliko pomembnejša. Odgovor: Da bi mogli naše potnike v jav-nem mestnem potniškem prometu čim bolj zadovoljivo prepeljati so vsa razpoložljiva vozila podeljena po posameznih mestnih pro-gah, glede na potrebe občanov, ter na gostoto prometa na območju, ki ga proga poslužuje. To služi za osnovo pri odrejanju potrebnih intervalov, v katerih si vozila na določeni progi sledijo. Vozni red je pri tem razumeti le okvirno. V bistvu je moč pri javnem mest-nem potniškem prometu govoriti le o obrato-valnem času vozil po progah. Na redosled vo-zil pa vpliva tudi mnogo odločilnih objektiv-nih faktorjev. To so predvsem številni drugi udeleženci prometa, zastoji in druge številne nepričakovane ovire, ki lahko v znatni meri vplivajo na redno odvijanje prometa. Pri tako intenzivni zaposlenosti vozil in prometnega osebja, kot je slučaj v javnem mestnem potniškem prometu pa tudi glede na pogoje dela prihaja tudi do tega, da neko vozilo izpadc iz prometa. V takšnem primeru prihaja do razredčenja intervalov med vozili. Zato mora prvo vozilo odpeljati nekoliko kasneje, naslednje pa nekoliko poprej. Posle-dica izpadlega vozila se tako nekoliko zmanj-ša. Takim slučajem se kljub prizadevanjem ni moč popolnoma izogniti. Odgovor pripravil: VIATOR, TOZD Mest-nega potniškega prometa. KS MEDVODE Vprašanje: Nadalje je postavil vprašanje glcde asfaltiranja regionalne ceste Zbilje— Jeprca v dolžini ca. 1.200 m. Za asfaltiranje tega odseka ceste so tudi prizadeti občani pripravljeni dati nekaj samoprispevka. Skup-ščina občine Ljubljana-Šiška bi morala pri merodajnih forumih posredovati glede po-trebe po asfaltiranju navedene ceste in o samoprispevku zainteresiranih občanov. Odgovor: Asfaltiranje ceste 11/514 na od-seku Jeprca—Zbilje. Ta odsek ceste ni bil predviden za asfaltiranje po srednjeročnem programu 1971—1975 in zato v letošnjem letu še ne bo urejen. Program za obdobje 1976— 1980 pa je v izdelavi, trenutno v globalnih pokazateljih. Strokovna služba Repul)liške skupnosti za ceste je dne 3. 4. 1975 na osnovi sklepa izvr-šilnega odbora pozvala vse občine v SRS, da do 30. 4. 1975 predložijo svoje eventualne vloge za sofinanciranje del na magistralnih oziroma regionalnih cestah na svojih pod-ročjih. V tem roku vloge Skupščine občine Ljubljana-Šiška nismo prejeli. Odgovor pripravil: Republiška skupnosf za ceste. KS PIRNIČE 1. vprašanje: Krajevna skupnost Pirniče je dne 12. 11. 1974 pismeno poslala prošnjo za rekonstrukcijo ceste na Oddelek za grad-bene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana-Šiška na relaciji Vikrče—Medvode, ki se vodi v IV. redu. Dne 24. 12. 1974 je Krajevna skupnost Pirniče ponovno poslala prošnjo na oddelek za giadbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana-Šiška z namenom za razši-ritev nevarnih odsekov na cesti IV. reda na relaciji Vikrče—Medvode. 14. 12. 1974 je bila razširjena seja Sveta KS Pirniče, kateri je prisostvoval tudi komu-nalni inšpektor Ljubo Kastrin iz Skupščine občine Ljubljana-Šiška in zagotovil, da re-konstrukcija stare ceste ni potrebna oziroma je nesmotrno rekonstruirati, ker bo najkas-neje 1976. leta šla v generalno rekonstruk-cijo s priključkom na cesto I. reda v Med-vodah in z osvetlitvijo. Prosimo pismenega zagotovila oziroma javnega odgorora v Tribuni o pričetku ome-njenih del. Odgovor: Na vprašanje, s katerim zahte-vate pismeno zagotovilo oziroma javni od-govor v Javni Tribuni, glede rekonstrukcije ceste na relaciji Vikrče—Medvode, vam mo-ramo odgovoriti, da bo gradnja, rekonstru-cije in vzdrževanje cest prešlo na samo-upravno komunalno skupnost, ki bo ustanov-ljena v tem letu. Le-ta bo tudi pripravila srednjeročni in letni program del. Torej bi bilo preuranjeno in protiustavno dajati pis-mena zagotovila o rekonstrukciji cest iz raz-loga, ker bo to izključna pristojnost delega-tov navedene samoupravne skupnosti. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. 2. vprašanje: Na drugi del odgovora v Tribuni so imeli krajani KS Pirniče pripom-be o tem, da se za vsako novogradnjo na našem terenu plačuje komunalni prispevek podjetju Standard, za katerega ne vemo ka-ko se uporablja. Prosimo pojasnitev o uporabi teh sred-stev oziroma pojasnitev kakšne pravice pri koriščenju teh sredstev ima krajevna skup-nost Pirniče. Odgovor: Investitorji na območju krajev-ne skupnosti Pirniče dejansko plačujejo mi-nimalni prispevek za pripravo stavbnega zemljišča, ki obsega stroške za geodetsko in urbanistično dokumentacijo širšega območja. Brez te dokumentacije investitorji ne bi mogli dobiti lokacijske dokumentacije, ki jo potrebujejo za pridobitev lokacijskih dovo-ljenj. Ti stroški torej pomenijo le povračilo že vloženih sredstev v navedeno dokumentacijo. Pripomniti pa moramo, da teh stroškov ne pobira Standard-Invest pač pa Sklad za ko-munalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška in so to njegova sredstva. Krajevna skvipnost pri teh sredstvili nima nobenega deleža, ker so to namenska sredstva. Odgovor pripravil: Za Sklad za komu-nalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška — STANDARD-INVEST. 5. vprašanje: V razpravi zbora občanov KS Pirniče so občani pripomnili, da odgovor v Tribuni na delegatsko vprašanje o pri-spevku za uporabo mestnega zemljišča ni dovolj razjasnil osnovnega vprašanja. Prosimo, da nam merodajne službe dajo karto s potrebno razlago in oznakami, kateri del zemljišča krajevne skupnosti Pirniče za-jema mestno zemljišče oziroma obremenjuje lastnike s prispevkom za mestno zemljišče. Odgovor: Delegaciji krajevne skupnosti Pirniče moramo žal odgovoriti, da ji želene karte ne moremo dostaviti, ker poseduje občinski upravni organ, pristojen za urbani-zem, samo en izvod predmetne karte. Lahko pa si občani v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek — od 8. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure) ogledajo karto in tako pridejo do želenih podatkov. Odgovor pripravil: Oddelek za komimal-ne in gradbene zadeve. 4. vprašanje: KS Pirniče je 12. 11. 1974 poslala na oddelek za gradbene in komunal-ne zadeve SOb Ljubljana-Šiška predlog za-htevka finančnih sredstev KS za leto 1975. Med ostalimi zahtevami, ki so v zapisniku navedene kot nujne potrebe KS Pirniče sma-tramo kot najnujnejše popravilo Doma druž-benih organizacij, v katerem imajo dnovno 6 učenci osnovne šole telovadbo, malo šolo, po-šolsko varstvo, TVD Partizan, mladina, kra-jevna skupnost in vse ostale organizacije, tako da je dom zaseden od jutra do pozne noči. Dom je bil zgrajen na osnovi prosto-voljnega dela in prispevkov, nikdar pa ni bilo sredstev za sprotno vzdrževanje. Minilo je 30 let in čeprav to ni tako dolga doba je ostrešje, ki je iz borovega lesa in krito s slabo opeko počasi propadalo, tako da je zdaj v kritičnem stanjn. Zato prosimo, da nam pomagate z dotacijo popraviti streho, da ne bo prišlo do katastrofe pa čeprav pri razde-ljevanju sredstev za tovrstno dejavnost — negospodarsko dejavnost ni namenjenih po-sebnih sredstev. Predračun za popravila znaša 157.543,00 dinarjev, v prvi fazi bi bilo nujno najeti v predračun pod točkami 7, 8, 9 in 10, kar znese ca. 50.000 dinarjev. Odgovor: V sprejetem proračunu občine za leto 1975 niso predvidena sredstva za po-pravilo Doma družbenih organizacij y KS Pirniče, proračunska poraba pa je limitirana z določeno višino, zato letos ni mogoče zago-toviti zaprošenih 50.000 din. Menimo, da je financiranje adaptacije možno le iz sredstev, ki se bodo zbrala na podlagi samoupravnega sporazuma sklenje-nega s TOZD. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodar-stvo in finance. KS GAMELJNE-RAŠICA 1. vprašanje: Na svoji 10. redni seji je delegacija krajevne skupnosti Gameljne-Ra-šica pod točko »Razno« razpravljala o pro-blematiki črpanja gramoza v Srednjih Ga-meljnah. Občani v zvezi s to gramoznico postav-ljajo naslednja vprašanja: 1. Kdo je pristojen organ za določanje obsega koriščenja gramoznice? 2. V kakšnem obsegu ima komunalno pod-jetje »Snaga« dovoljenje za črpanje gramoza v tem letu in 3. Kakšni so dokončni programi korišče-nja gramoznice in kakšna bo dokončna ure-ditev tega zemljišča? Krajevna skupnost in občani zahtevajo odgovor na postavljena vprašanja. V kolikor bi se gramoznica zaradi širših družbenih interesov izkoriščala še naprej, zahtevamo, da se gramoz črpa načrtneje in da se izčrpaui prostor sproti ureja. Predlagamo, da se čimprej izdela dokon-čen program črpanja in sanacija te gramoz-nice po črpanju. V primeru, da bi se črpanje nadaljevalo t večjem obsegu pojasnjujenlo, da je Snaga pripravljena usposobiti drugo odvozno pot, ki gre izven naselja. Nadaljnji programi eventualnega črpanja naj upoštevajo neprimerno stanje ceste Ga-meljne—Črnuče in ceste Gameljne—Tacen— Šentvid. Odgovor: O problematiki črpanja gramo-za v Srednjih Gameljnah dajemo naslednji odgovor: 1. Na podlagi druge alinee 6. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/7) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 22. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. 4. 1971 sprejela odlok o določitvi ob-močja za gramoznico Šmartno »G-2«, območje namenjeno za pridobivanje gramoza, za ka-tero se izdeluje zazidalni načrt. Za to ob-močje je splošna prepoved graditve in parce-lacije zemljišč po citiranem odloku. 2. Dovoljenje za črpanje gramoza v Ga-meljnah je izdala Skupščina občine Ljublja-na-Siška bivšemu Komunalnemu podjetju Tlak. To podjetje se je združilo z našim podjetjem. Omenjeno dovoljenje za črpanje gramoza ne zajema vseh površin po mestnem odloku, temveč le tiste površine, katere so sedaj v eksploataciji, v glavnem že eksploatirane. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška, je na svoji 12. redni seji dne 4. 9. 1974 obravnaval sanacijski projekt za sanacijo gramoznice Gameljne in sprejel sklep, da se obstoječa gramozna jama eksploatira in sa-nira po določilih sanacijskega projekta. To eksploatacijo in sanacijo izvaja Komunalno podjetje Ljubljana. Podjetju Standard-Invest se dovoli, da od-da zemljišča v namen eksploatacije gramoza »sredi Ježe« med Šmartnim in Gameljnami, Komunalnemu podjetju Ljubljana. Vsa zadeva je zastala, ker še vedno ni točno znano, kje bo potekala trasa avtoceste. Za pridobivanje novih površin za razširitev gramoznice se ni pristopilo, ker ni nrbani-stično rešeno vprašanje trase za novo avto-cesto. Iz navedenega sledi, da se gramoznica v tem letu ne bo razširila na nove površine. 3. Dokončni program za koriščenje gra-moza na tem območju še ni znan, ker ni znano, kakšne površine bo zavzela avtocesta. Obstoječo gramozno jamo bo Komunalno podjetje Ljubljana dokončno eksploatiralo in saniralo po sanacijskem programu. V me-secu maju 1975 bo postavljena v gramoznici drobilna naprava za drobljenje krogel. Takoj po pričetku drobljenja krogel se bo pričelo s sanacijskimi deli v tej gramoznici. V primeru, da pride do razširitve gramoz-nice, bo eksploatacija načrtna ter speljana iz gramoznice nova cesta. Sedanjo gramoz-nico pa lahko obravnavamo kot objekt, kate-rega je treba sanirati. Odgovor pripravil: Komunalno podjetje Ljubljana. KONFERENCA DELEGACUE CD - TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ IN STROJEV 1. vprašanje: Pod 9. točko dnevnega reda je podan predlog o lociranju industrijske cone ŠP 9. Kot vemo, se v Ljubljani vse bolj borimo za zmanjšanje cestnega prometa, še posebno pa proti vožnji kamionov, zato vpra-šujemo, če je morda v planu tudi izgraditev železniške proge v to industrijsko cono, kar bi občutno vplivalo na zmanjšanje cestnega prometa. Odgovor: Ni v planu izgradnja železniške proge za industrijsko cono v Vižmarjah. Odgovor pripravil: Za sklad za komunal-no urejanie zemliišč občine Liubljana-Šiška - STANDARD-INVEST. OSNOVNA ŠOLA ALOJZ KEBE -KONFERENCA DELEGACIJ 1. vprašanje: Konferenca delegacij osnov-ne šole Alojz Kebe postavlja vprašanje Kdaj se bo začelo urejati tacensko cesto, vključno z mostom in železniškim prehodom? Smatram, da odgovor, ki je bil dan kra-jevni skupnosti Smlednik v Javni tribuni pod rubriko vprašanja delegatov, ni zadoroljiv, ker dokumentacija, ki je v izdelavi za leto 2000, ne rešuje sedanje pereče problematike. Problematika pokopališč je v ospredju že v tem trenutku in se z odlaganjem stopnjuje. Menimo, da je Oddelek za gradbene in ko-munalne zadeve moral takoj pristopiti k ak-ciji in rešiti problem. Odgovor: Urejamje dela Tacenske ceste z železniškim podvozom je v naslednji fazi. Dokumentacija je izdelana, prav tako so pridobljena potrebna dovoljenja. Finančna konstrukcija je narejena tako, da se bodo zagotovila sredstva, ko se bo začel črpati gramoz v Stanežičah in del teh sred-stev bo uporabljen za izgradnjo gornjih ob-jektov. To je zagotovljeno s pogodbo za oddajo zemljišč št. G-6/74-I/KP, z dne 10. 6. 1974. Išče se tudi možnost najemanja kreditor za čimprejšnjo možnost realizacije tega ob-jekta. Most čez Savo v Tacnu je bil po srednje-ročnem programu, 1971—1975 predviden v le-tu 1974. Zaradi pomanjkanja finančnih sred-stev in občutnih podražitev gradnje mostov pa je bila skupščina Republiške skupnosti za ceste prisiljena sprejeti sklep, da se od 25 še nepričetih mostov do konca leta 1975 zgra-di le 7 prioritetnih mostov. Preostalih 18 mo-stov pa je po sklepu skupščine Republiške skupnosti za ceste predvideti v programu del za leto 1976—1980 oziroma jih graditi s pre-mostitvenimi krediti v kolikor bodo le-ti za posamezne objekte na razpolago. Most čez Savo v Tacnu bo predvidoma zgrajen v ob-dobju 1976—1980 in sicer šesti po prioriteti, ki je predlagana v potrditev skupščini Re-publiške skupnosti za ceste. V informacijo: celo tako pomemben kot je Karlovški most v Ljubljani se bo lahko gradil šele po letu 1975. Ureditev Tacenske ceste posebej ni bila predvidena temveč le kot ureditev cestnih priključkov na novi most. Glede pokopališč smo odgovorili že v Jav-ni tribuni št. 116 in sicer: Problematika pokopališč je na območju mesta Ljubljane zelo pereča zlasti iz razloga, ker je večina lokalnih pokopališč v celoti izkoriščena. Do neke mere je to pogojeno tudi v tem, da je na izvenmestnem območju Ljubljane lokalna pripadnost in navezanost prebivalstva na posamezna vaška pokopališča še izredno razTita. Za rešitev te problematike pripravlja ljubljanski urbanistični zavod naslednje štu-dije: a) opredelitev lokacije krematorija v Ljubljani; b) predlog koncepta in prostorska rešitev pokopališč na ureditvenem območju mesta Ljubljane do leta 2000; c) predlog koncepta in prostorska resitev pokopališč na izvenmestnem območju občine Ljubljana-Šiška do leta 2000. Elaborat, ki ga bo izdelal LUZ bo nakazal alternativno rešitev pokopališke mreže y Ljubljani. Odgovor naj dopolnimo samo toliko, da povemo, da je samo na zgoraj navedeni način možno uspešno rešiti problem pokopališč. Odgovor pripravili: Za Sklad za komunal-no urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška STANDARD-INVEST, Republiška skupnost za ceste, Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJ »ISKRA TEN« 1. vprašanje: Zakaj bodo uporabljena sredstva, ki se bodo nabrala iz povišanih najemmn za stanovanja (25 % povečanje). Odgovor: Pretežni del sredstev, ki se bo-do zbrala, je namenjen investicijskemu vzdr-ževanju, manjši del pa tekočemu vzdrževa-nju. Za druge namene se ta sredstva ne bodo uporabljala. Po tem predlogu se bodo od 1. maja dalje sredstva za investicijsko vzdr-ževanje iz stanarin povečala za 115,2%, sred-stva za tekoče vzdrževanje pa za 31,5 %. 2. vprašanje: Kakšno bo točkovanje — ali je izdelan nov točkovalni sistem ali bo t uporabi še star sporen sistem. Odgovor: Za zdaj ni v načrtu izdelava novega točkovalnega sistema. Predvideno je le, da se preveri pravilnost točkovanja, opravljenega leta 1973 in da se pri ocenje-vanju vrednosti stanovanj in določanju sta-narin za leto 1976 uporabi tako preverjeno točkovanje. Sistem namreč ni sporen, sporno je bilo v nekaterih primerih le točkovanje po njem. Odgovora pripravil: Tone Gortnar, pred-sednik samoupravne stanovanjske skupnosti. 3. vprašanje: Kakšne so možnosti za po-daljšanje rednega mestnega prometa do Ste-gen z ozirom na yeliko število zaposlenih. na tem kompleksu? To vprašanje smo že enkrat postavili vendar nismo dobili odgo-vora. Zanirna nas če se v tej smeri že kaj dela? Odgovor: V občini Šiška smo si s smerni-cami razvoja za naslednja obdobja zastavili iudi intenzivnejše reševanje prevoza potni-kov predvsem na dosedaj nepovezanih ob-močjih: industrijska cona Iskra, industrijska cona med Litostrojem in Kamniško progo (Lek, Tiki, Tuba), Draveljska gmajna (ob Kamnogoriški cesti), Pržanj, Tacen, Šmartno pod Šmarno goro in ojačitev prometa po Celovški cesti vzporedno z izgradnjo sosesk Š-7 in Š-8 po obsegu podobne potrebe izra-žajo tudi druge občine. Sporazumno s SML pripravljamo razvojni program javnega mestnega prometa v Ljub-ljani za obdobje 1976—1980. Na žalost pa so dela na njem zastala zaradi pospešenega leševanja trenutno tudi perečih vprašanj: 10-letni cestni program, samoupravno organi-ziranje v SIS itd. Politika cen v mestnem potniškem pro-metu je naš TOZD reproduktivno oslabila, saj kljub notranjim racionalizacijskim ukre-pom ne dohajamo rastočih poslovnih stro-škov in nam je akumulativnost v močnem upadanju. Leta 1973 indeks 100, 1974 indeks 64, 1. trimesečja leta 1975 indeks 62. V istem času so se cene osnovnih sredstev dvignile za 76 %, cene repromateriala pa za preko 50 %. V letu 1974 nam je celotni dohodek porastel za 13 %, stroški pa za 38 %, kar je povzročilo zmanjšanje bruto akumulacije za preko 5 milijonov din in ostanek dohodka, ki ne zadošča niti za regrese. Investicijsko bilanco TOZD Mestni potni-ški promet oziroma program investicij rešu-jemo pretežno s tujimi viri, kar bo imelo dolgoročne posledice na razvoj in na višino tarife. Investieijski program 1975 predvideva nabavo 40 novih avtobusov, katere namerava-mo vključiti: — za povečanje frekvenc na obstoječih progah; — za podaljšanje proge št. 14 do Ruskega carja; — za podaljšanje proge št. 3 do Spodnjega Rudnika; — aktiviranje proge št. 5 na celotni trasi Podutik—Kodeljevo. Z realizacijo izdobav vozil (predvidoma september—oktober 1975) tako v letošnjem letu nismo v stanju brez posledic za obstoje-če proge odpreti nobene nove. Ob tem seve-da, da tudi občinske skupščine niso v letoš-njem letu s programi (dokumentacijo) pred-¦videle nobene investicije v cestno infra-strukturo namesto za nove proge mestnega prometa, razen zgoraj navedenih. S predstavniki Iskre (vseh treh oz. štirih tovarn na lem območju) smo v preteklem letu imeli več stikov in se sporazumeli, da te delovne organizacije s pomočjo občine izde-lajo dokumentacijo in financirajo rekon-strukcijo cestišča med železniškim prehodom in območjem tovarn, VIATOR pa, da zago-tovi vozila za obratovanje. Ob tem smo izra-zili le en pogoj in to, da je potrebno zagoto-¦viti soglasnost ostalih občinskih skupščin in SML za tako razporeditev prevoznih zmog-ljivosti. Nedvomno, da lahko novo prometno povezavo uvedemo le s skupnimi močmi. Odgovor pripravil: VIATOR, Mestni pot-niški promet. 4. vprašanje: Zakaj šestmesečno izplačilo OD, če nimaš več funkcije in iz kakšnega vzroka lahko sledi še šestmesečno podalj-šanje? Odgovor: Določila 30. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih sta določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stro-škov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, ki določajo pravico do šest-mesečnega prejemanja osebnega dohodka po prenehanju mandata oziroma funkcije in možnost, da se le-ta v izjemnih primerih lahko podaljša še za naslednjih 6 mesecev, so enaka določilom 24. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejem-kov delegatom in voljenim ali imenovanim fnnkcionarjem, ki je bil sprejet in se upo-rablja za republiške funkcionarje. V 24. členu omenjenega družbenega do-govora pa je med drugim tudi določeno, da bodo podpisniki družbenega dogovora v svo-jih samoupravnih aktih točneje določili po-goje, pod katerimi voljeni ali imenovani funkcionar po prenehanju mandata pridobi pravico do prejemanja osebnega dohodka, določenega z že omenjenim členom. Pravico do prejemanja osebnega dohodka po izteku mandata je treba enačiti z določili samo-upravnih sporazumov o medsebojnih razmer-jih v združenem delu, ki urejajo roke v ka-terih ima delavec pravico ali dolžnost ostati na delu. Gre torej za pravno varnost delavca po izteku mandata, v posameznih primerih pa bo za držanje na delu kljub prenehanju mandata lahko narekovala tudi nujnost iz-vedbe že začetih strokovnih delovnih nalog. "Vsekakor pa bo prejemanje osebnega do-hodka po prenehanju mandata oziroma funk-cije vezano na opravljanje dela, enako kot to velja za delavce, ko izstopajo iz delovne skupnosti ob upoštevanju roka, ki je zato s samoupravnim sporazumom določen in se tudi lahko po potrebi podaljša. Odgovor pripravila: Kadrovska služba. 5. vprašanje: Kakšna je spodnja meja rang lestvice? Odgovor: Z določili 8. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stro-škov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem so določene osnove za osebni dohodek s tem, da je spodnja meja osnove osebnega dohodka ostala enaka, kot je bilo to dogovorjeno z lani sprejetim družbenim dogovorom, to je 5.000 dinarjev. Konkretiza-cija določil 8. člena omenjenega družbenega dogovora, s katerimi se bo določila uvrstitev posameznih funkcij v skupine (predlaganih je 6 skupin) pa še ni bila usklajena in spre-jeta in bo te podatke mogoče posredovati šele, ko bo le-ta sprejeta. Odgovor pripravila: Kadrovska služba. KONFERENCA DELEGACIJ OŠ RIHARDA JAKOPIČA Vprašanje: Konferenca delegacij osnovne šole Riharda Jakopiča je postavila vprašanje v zvezi z gradnjo telovadnice Izobraževal-nega centra Litostroj. Sredstva in projekti so pripravljeni, je pa vprašanje zemljišča. Ko-liko lahko občina prispeva k ureditvi tega vprašanja. Odgovor: Sredstva za pridobivanje stavb-nih zemljišč so planirana na skladu za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana-Šiška le za osnovne šole in VVZ, kar spada v občinsko pristojnost. To planiranje je v skladu z dru-gim členom odloka o ustanovitvi navedenega sklada (Uradni list SRS št. 45/72) in z 2. čle-nom statuta sklada. Izobraževalni center Li-tostroj pa spada v srednje šolstvo, to je t financiranje po republiški liniji. Zato plani-ranje teh izdatkov v proračunu navedenega sklada ni možno niti dopustno. Industrijski center Litostroj se bo moral obrniti za pomoč na pristojne republiške forume oz. na TZ Litostroj. V kolikor pa je vprašanje usmerjeno v strokovno plat pridobitve lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja, pa ima industrijski center zemljišče že pridobljeno oz. ga bo pridobil od TZ Litostroj, lahko vsak čas in-dustrijski center dobi pojasnila o načinu postopka pri upravnih organih na oddelku za gradbene in komunalne zadeve ter na oddelku za družbene službe in splošne za-deve. Odgovor pripravil: Oddelek za družbene službe in splošne zadeve. KONFERENCA DELEGACU št. 23 - VIATOR Vprašanje: Kakšen je ključ razporeditve sredstev zbranih iz bencinskega dinarja po republikah? Ali je možno upoštevati frekventnost in s tem izrabo cest pri tem ključu kot pomemb-no protiutež s sredstvi v republikah? Odgovor: Z zakonom o javnih cestah (Uradni list SRS št. 51/71) je urejeno tudi njihovo financiranje. Za financiranje cest je med ostalimi viri predviden tudi določen znesek od cene za bencin in plinsko olje. Ta sredstva zbere republika od količin prodanib. na njenem območju in sicer 85 %, občinam pa pripada 15 %, ki se posameznim občinam razdeli po posebnem ključu glede na dolžino lokalnih cest in prodanih količin bencina ter plinskega olja na območju občine (razmerje 66%,: 34%). Ce upoštevamo, da je prodaja bencma in plinskega olja v določeni korelaciji z gostoto prometa z motornimi vozili je možno skle-pati, da ključ razdelitve bencinskega dinarja med republikami upošteva izrabo cest. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodar-stvo in finance. ODGOVORE NA DELEGATSKA VPRA-ŠANJA, OBJAVLJENA V DANAŠNJI ŠTE-VILKI JAVNE TRIBUNE JE IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA OBRAVNAVAL NA SVOJI 57. SEJI DNE 21. 5. 1975 TER SE Z NJIMI STRINJA.