Mihec gre v Korotan. . .
(Spisal Josip Vandot
1. Mihec, ali vidiš Benetke?
tara Rogarjeva koza — Keza ji je bilo ime — je meketala tisto popoldne na ves glas tam gori naPodlesju. Ta nepridi-prav, ta Rogarjev! »Smrček« so mu rekli, kcr je vcdno posmrkoval; a pravo niegovo ime je bilo Blai. Privezal je ia nepridiprav, ta Blaž Smrčck, kozo k smreki. Sam je pa šel noter v gozd, pa je vohal in škilil kroginkrog, kje biM iztaknil kako ptičje gnezdo. Vsak grm je pregledal in prifl vsakem grmu je dejal samsebi: »Tu notri gnezdi divja kura. Kaj pa, ko bi gnezdil sam orel? Ti Blaž, ki ti pravijo Smrček? Pet orličev bi nesel do-mov, pa bi jih navezal za noge na vrvico.« — Pri vsakem grmu je jzpre-govoril Blaž tako, pa je poskbčil. A grm je bil vcdno prazen, in Blaž je izpregovorii potem: »Ni divje kure in ludi orličev ni... Pojdimo pa k dru-gemu grmu, Blaž, ki mi pravijo Smrček. Tam so kure, tam so orliči, ali pa nemara še celo šoje.« — In Blaž je šel dalje k drugemu grmu in je vohal spet tam. A uboga koza Keza je meketala in se drla na vse preteze tam gori na Podlesju. Obtrgala je bila že vse iistje okroginokrog; a bila je še lačn?. in bi bila šla rada naprej — tjagor, kjer so rastli leskovi grmi. Zaman se je zaganjala na vso tnoč, da bi pretrgala vrvico. Lakota jo je mučila; zato se je pa ludi drla na ves glas: »Mekeke, Smrček, kje, kje? — Mekeke, leske zelenei« — A Smrček je bil gluh za njeno vpitje. Tam gori blizu studenca je bil izteknil v grmu ptičje gnezdo. Poskočil jc od same radosti, a tako nerodno, da je manjkalo samo za las, pa bi se bil prevrnil v studenec. Po-giedal je v gnezdo in je spoznal, da so samo penice. »Orličev si iskal, Blaž, ki ti pravijc Smrček. A našel si samo penice. No, tudi to dobro. Kaj ni tudi penice lepe?«
Keza se je pa drla vedno bolj obupno. »Ti potvara pribita!« je dejal stričck Joz, ki je šel ravno tam mimo po stezi. Gori na senožetih je bit slriček Joz, pa je gledal po svojih čebelah, če kaj pridno znašajo med. Ustavil se je kraj koze, pa jc zarentačil še enkrat: »Ti potvara pribita ti! Kaj se dcreš, kot bi te drli na meh?«
»Mekeke, Smrček, kjc, kjc?« je zameketala Keza iznova, pa je po-gledala strička Joza miio, kot bi hotcia reči: »Striček Joz, tako in tako. Lakota me muči, pa sem privezana na tef vrvi. Striček Joz, tako in tako. Izpustite me!« — Striček Joz jo jc pogledal, pa se je domisiil: »Predrta reč! Če jo izpustim, jo bom moral pa sam pasti. Poiščem tega Smrčka, tcga nepridiprava. Ušesa mu zacveto. Resnično, zacveto mu danes. Ti potvara pribita ti!«
»Mekeke, striček, lc, le!<> se je spet zadrla koza in je pokimala trikrat z glavo. Striček Joz je pa stopil v goščavo in naravnost do studenca je šel.
In iam je zasačil Smrčka, ki je ravno iziezal roko po peničnem gnezdu. »Spak grdi!« se je razhudil striček Joz, da so se mu dolgi, ščetinasti brki kar tresii. »Spak grdi, ptiče moriš!« — In striček Joz se je sklonil, pa je kar zgrabil za dolga Smrčkova ušesa. Potegnil je Smrčka na nogc in je bi! ves rdcč od jeze. Smrček je pa zatulil, ker ga je resničnobolelo. Niti ozreti se ni mogel, da bi videl, kdo ga mikasti. A striček ga jc vlekel za ušesa, da so postala že popolnoma rdeča. Neusmiljeno je bolelo Smrčka. Vpil je in kričal; »Pusli me! Jav, jav — kako me boli!«
Mekeke, le, le, le!« se je drla sem s Podlesja Keza, In sedaj je izpre-govoril striček Joz prvo besedo: »Ti potvara potepena! Ali ti cveto ušesa? Kaj?« — SmrČck je spoznal po glasu strička Joza in vroče mu je postalo. Saj je vedel, da striček Joz ni kar tako. Zasačil ga je na prepovedanem potu. In kaj bo zdaj, joj, kaj bo zdaj? — Smrček je zatulil in je zgrabil stricka za roko. »Ovbe, striček, ovbeU je vikal Smrček. »Boli me, boli . ,,«
A striček Joz ga še ni izpustil. »No, kaj?« je rekel mirno. "Ali ti že cveto ušesa?« — Smrček se je pa zvijal in je javkal venomcr. — »No, bo kaj?« je ponovi) striček Joz. »Ali ti že cveto ušesa?« — »O, cvcto, že cveto,« je tulil Smrček vedno grozneje. A stričck Joz Še zmeraj ni izpustil tistih ušes. >^Kako ti cveto, ti pribiti Smrček?« je vprašal mirno- — »Cveto, že cveto.K je odgovarjal Smrček in se zvijal. ^StriČek, o, striček! Kakor kri cveio.t — »Bežif šema,« je odvrnil striček Joz. »Kje pa cvete kri? Ti po-tvara potepena?« — »Striček, o čajte, striček!« je zatulil Smrček na ves glas. >'Cveto, cveto — kakor mak cveto . ..«
Tedaj šcle  je  izpustil  striček  Joz  Smrčkova  ušesa.   Smrček  se  je
drgnil po njih, ker so ga žgala, kakor bi gorela, Že jo je mislil takoj pocediti
v goščavo, a stric Joz ga je pograbil za rame. »Ali pa zdai tudi vcš, zakaj
ti cveto?« je vprašal Smrčka.   j-Ha, ti smet potepena?« — Smrček se je
prestraSil. Mislil je, da ga prične stric Joz vnovič mikastiti. — »0, vem,
striček,« je odgovoril naglo. «Zato mi cveto, da bom drugič vedel, kako se
v stika za ptičjimi gnezdi- Zato, o, striček, zato!* — »Poberi se zdaj h kozi,
Bspak potepeni!« fe zarežal striček Joz. »Poberi se, da mc nc zgrabi spet
¦ jeza...<^
B         In Smrček jc odhitel, da je kar skakal preko grmovja. Keza ga je brž
W zaslišala in zagledala. »Mekeke — hehehe,« je zameketala.   Smrček jo je
¦   odvezal. Naglo je poletela gor do leskovih grmov in je pulila tam zado-^L voljno zeleno listje.   Smrček pa se je vsedel na irato in je drgnil goreča B, ušesa.
V         Striček Joz \e stopil iz gozda in je šel po ledini. Pod visokim jesenom
m je prevračal Petrašev Mihec kozolce. Zdajinzdaj se je postavil na glavo in
¦  je mahal po zraku z nogami. Zraven je pa vpil, da se je razlegalo daleč dol H v vas. Na pričo je klical Mihcc vso vas — hej, zato, da bi govorili vsi B ljudje: »GJejte ga, Mihca! Kako se ti postavi na glavo, ta spak! Zraven pa B Še maha z nogami- Glejte ga no!« — A za Mihčevo vpitje se ni zmenil nihče. H In tudi nihče ga i" prišel gledat. Samo striček Joz se je ustavil nedaleč od
B                                                          3
njega. »Ali bi ga ošinil s takole tanko šibico?« se je pomislil in se je na-muznil. »Ta frkolin! Vrat naj si zlomi, bo pa imel oče!«
A stric Joz je imel Mihca preveč rad. Zato ga pa ni ošinil s šibico, ampak je samo zavpil nad njim. »Mihec, ti natek ti priguljenil« je zavpil striček Joz. »Ali boš dal mir? He, ali boš dal mir?« — Mihec je kar na-eiikrat poskočii na noge. Zasmejal se je, ko je zagledal strička Joza. »Stri-čck Joz,« je rekel, »ali vi tako vpijete? Pa kje ste se naučili tako vpiti, siriček Joz?«
»Boš tiho, gobezdalo ti prismuknjeno!« je zarohnel striček Joz. In ščetinasti brki so se mu kar tresli. A striček Joz ni bil tako hudo jezen. Samo delal se je jeznega. Rad je imcl Mihca, tega poniglavca, dasi je bil tako jczičen, da ga ni mogel ukrotiti. Mihec je videl stričkovo jezo; pa mu je bilo žal, da ga je ujezil. Prišel je bliže. Z obema rokama se je oklenil njegove lopataste roke, pa je zamoledoval: »Ne jezite se no, striček, ne jczite se no! Glejte, saj sem priden, vidite, tako strašno priden!«
»Ti šment,« se je namuznil striček Joz. In ščetinasti brki se mu niso več iresli. »Mihec, veš kaj? Največji panj čebel ti podarim, če mi molčiš samo eno uro. Čebljaš, čebljaš — kar Ijavendan čebljaš. Čudno, da se ti ni že jeziček posušil.« — Tako je govoril striček Joz. A poniglavec Mihec se je zasmejal. — »Striček, kako se mi more posušiti jezik?« jc vprašal poniglavec Mihec. »Kako se mi bo posušil, če ga pa namažcm vsak dan? Veste, slriček, s čim ga namažem? Z medom, striček, z vašim medom, ki mi ga daste vsak dan.«
Stričck Joz se je zasmejal na ves glas. Prije] se je za boke, pa se je naprej smejal. »Glej ga no, glej, navihanca!« jc dejal potem in se je še vedno muzal. »Čakaj, čakaj! Nič več ne dobiš medu od mene, ker si tak navihanec. Bomo videli, če se ti potem posuši jeziček.« — A Mihec jc zmignil samo s kodrasto glavo in je pokaza! svoje bele zobe. »Samo cno uro bi molčal,« se je odrezal. »Potem bi pa še bolj govoril. Pa zakaj, stri-ček? Kaj mi niste obljubili ravnokar največjega panja? Jof, to bi bilo medu, striček, joj! . . .«
Striček Joz je uvidel, da ni kos poniglavcli Mihcu. Dvakrat je že za-sukal svoje ščetinaste brke. »Prevcjanec si, Mihec,« je izprcgovoril potem. ¦»Taki prevejanci ne rastejo še v Korotanu ne, da boš vedel.« — Kaj? V Korotanu rastejo prevejanci?« se je začudil Mihec. »I, striček, ne vem, če ni ta bosa?«
Rastejo, rastejo,« \e pokimal striček Joz. »Tam raste še kaj dru-gega. ne samo prevejanci. Na češminovem grmu cvetejo tam sami cekini, a na drenu sami tolarji. Kaj boš vedel ti, ki še nisi stopil preko vašega polja. Ničesar ne vcš, niti tega ne, kako in kje rastejo prevejanci v Koro-tanu. Ha, ti poniglavec? Ali veš?« —Mihec je zmigal z glavo in je pogledal stričku v obraz, da vidi, ali brije striček norce, ali pa govori resnico. Toda striček pa se je držal resno in se niti namuzal ni. »Ne vem, striček,« je od-vrnil Mihec in je vprašal radovedno: »Pa veste vi? Ha, striček?«
Striček je prikimal. »Kaj bi ne vedel?« je izpregovoril. .>Sam sem bil pet Iet v Korotanu, pa sem videl vse. Na češminu rastejo cekini, na drenu pa cveto tolarji. A na lcski — veš, kaj raste na Ieski? Na leski rastejo pa samo prevejanci, Pa veš, zakaj? — Zato, da ni treba staršem mazati z Jeskovim oljeni lakib prevejancev, Tam se dvigne leskica kar sama, pa na-mlati prevejanca, ki r*ste na nji in ne more od nje, Tako je v Korotanu.«
Mihec se je začudil in čudil, da je pozabil celo na govorjenje. Šele, ko ga je dregnil striček Joz in ga je vprašal: -»No, kaj?« — Šele takrat je odprl Mihec usta, »Mhm,« je dejal Mihec. »Čudno je to, striček . . . Pravite, da rastejo na češminu cekini, na drcnu pa tolarji? Čudno, stričck, da jih ntste vi nič natrgali. Bogati bi bili zdaj kakor cesar. Čudno to, čudno.« — »Eh, kaj!« je odgovoril striček Joz in je zamahnil z roko. *Čemu mi pa bodo cekini? Čemu pa tolarji? Ni mi sile, Mihec, ni mi silc. Čebclnjak imam in kaj hočem še več?«
Poniglavec Mihec jc vzdihnil in je še vedno mislil na cekine, ki rastejo na Česminu, in na tolarje, ki cveto na drenu. »O, da, stričekt« je vzdihnil Mihec. »O, da — vi imate čebelnjak in tudi tolarje imate v skrinji. A jaz nimam nič — ni čebelnjaka, ni tolarjev. 0, da — vi, stri-čekJ« — »Ti prcdrti spak!« se je razhudil stric Joz, »Kaj pa bodo tebi cekini? Kaj pa tolarji? Ljubega Boga zahvali, da ti dajo starši zadosti kruha in da ti dajo obleko. Kaj si izmisli tak spak! Tolarjev bi rad, ceki-nov bi rad. Glejte si no! Pa v kaj ti bodo tolarji? Pa v kaj ti bodo cekini?«
»Tolarjev bi pa le rad, cekinov bi pa le rad,« je odgovarjal poni-glavec Mihcc. »Zato bi jih rad, da bi si sczidal lepo graščino. Veste, striček, belega konjička bi si kupil in pa zlalo uzdo. Jahal bi potem okoli po svetu in bi bil bogat bolj kot največji kraljevič. Oj, to bi me gledali ljudje! Vse bi me zavidalo. A jaz bi se smejal in bi na lepi graščinl pre-Števal cekine in tolarje.   To bi bilo, striček, vidite, to bi bilo!«
»Hcncajte no,« fe zmignil striček Joz z glavo. /Ti pribiti spak! Kaf si izmislii Ti pohlepnost grda! Ali boš molčal o tem?« — »V Korotan pojdem, striček, naravnost v Korotan pojdem,« je odgovoril Mihec trmo-glavo, »Pa če se ves svet postavi na glavo, v Korotan pojdem. Cekinov si bom natrgal in tudi tolarjev si bom nabral, da joj. Tako je, striček, tako.« — In poniglavec Mihec je udari! s peto ob zemljo, češ, kakor gotovo sem Mihec, tako golovo tudi storim, kar sem rekel.
A striček Joz se je samo zasmejal. Samo roko je iztegnil, pa jc pograbil Mihca za ušesa. Navil jih je malo, pa je vprašal: »Mihec, ali vidiš Benetke?« — »Aj, aj,« je zastokal Mihec. »Kaj mi hočete, striček? Aj!« — »Mihec, ali vidiš Benetke?« je ponovil striček Joz in je še enkrat navil Mihcu ušesa. »Ne vidim jih nič, striček,« Jc odgovoril Mihec in jc zgrabil strička za roko. »Pustite me, striček! Lcpo vas prosim, pustite me!   Ne vidim nič Benetk, še nikoli jih nisem videl.«
In tedaj ga je izpustil striček Joz. Še enkrat se mu je nasmeja!, potera pa rekel: »Vidiš, Benetk nisi videl, četudi scm ti navil ušesa. Kakor
• 5
pa nisi videl Benetk, tako tudi Korotana ne boš videl. Ali si zdaj raz-umel? Ne boš trgal cekinov in nabiral tolarjev in tudi prevejancev ne boš videl, kako rastejo na leskovem grmu. Ali si zdaj razumel, Mihec?« — In striček Joz se je zasmejal še enkrat. Pokimal je vcčkrat z glavo, potem pa odšel preko ledine proti domu, Onkraj ledine je pa še postal in se je obrnii nazaj. Zažugal je Mihcu s pestjo. Potem je pa šel naprej in je izginil med drevjem.
»Glej, ušesa mi je navil,« je poraislil Mihec samprisebi in se je popraskal dvakrat za enim ušesom. »Zabolelo me je, a vendar nisem videl Benetk. Pa je rekel, da tudi Korotana ne bom videl. Ej, striček Joz! Videl ga pa bom — Korotan bom pa videl in si bom natrgal polne žepe tolarjev in nabral cekinov. Še jutri pojdem v Korotan . . . Benetk nisem videl, Korotan bom pa le videl, še jutri ga bom videl.« — In Mihec se je posmejal v pest in je poskocil dvakrat. Potem se je pa postavil na glavo in je pričel vpiti, da se je slišalo celo dol v vas. »Korotan bom videl,« tako je vpil Mihec. >>Striček Joz mi je navil ušesa, a nisem videl Benetk. Zato bom pa videl Korotan in bom natrgal polne žepe cekinov in nabral tolarjev,   Čakajte, le čakajte!   Juhej . , .«
Gori kraj vasi je pa slišal Joz njegovo vpitje. Postal je, pa je poslušal. »Ti potvara neraarna!« je zagodrnjal. »Kako se ti dere — kakor sraka se ti derc . . . Hehe, pa bo videl Korotan, ravnotako koi Benetke.* — In striček Joz se je nasraejal, potem je pa spel skozt vas. Iz žepa je potegnil okovano čedro. Nabasa! jo je, pa je pričel pušiti, da sc je dim kar vil okrog njegove glave.                                                     (Dalie prihodnjie.J