GOSPODARSTVO \co> KRONIKA 2021 Za Remontom kljub težavam uspešno leto str. 4 TVSPORD SAMUEL LUCAS / sir r _ j fL i «11 J ■o ■-slim im ■in im -r- Шкч > I Шј ШШ ПМ ^ Jan Plestenjak Pred nami je 4 odločilno dejanje Jadran Lazić: Toliko svetovnih Nj^ij' : • zvezd na kupu v Sloveniji še ni bilo O novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 50 / Leto 76 / 16. december 2021 / Cena 2,90 EUR / www.novitednik.si Kdo so vlomilci, ki serijsko vlamljajo na Celjskem? Kriminalisti Policijske uprave Celje v teh dneh pospešeno preiskujejo vlome, ki so se v zadnjih dneh zvrstili na našem območju. Tokrat je bilo med tarčami šest stanovanjskih hiš na območju Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Slovenskih Konjic. Po naših podatkih naj bi bili policisti storilcem že na sledi. str. 14 INTERVJU AKTUALNO Jože Volfand: Delo je bilo Smo pred izbruhom vedno na prvem mestu str. 26-27 socialnih stisk? str. 2-3 NAROČNIŠKA AKCIJA novi tednik Darilo za nove naročnike MESEC BREZPLAČNEGA BRANJA IN PREDPASNIK str. 48 I i£f% tednik radio cel/e 2 AKTUALNO ZADETKI »Škoda, da se v Celju nismo še bolj povezali, škoda, ker je mesto izgubilo tako odmevni in izjemni prireditvi, kot sta bila Mednarodni pevski festival in Teden domačega filma. Ampak v življenju je pač tako. Nič ne traja večno.« Jože Volfand, novinar, urednik, pisatelj, založnik, ljubitelj Celja »Že zdaj večino lesa nepredelanega odpeljejo iz Slovenije v sosednjo Avstrijo in od tam nazaj v Koper ter v nadaljnjo prodajo. Dodano vrednost namesto nas ustvarjajo Avstrijci, mi pa jim prodajamo poceni hlodovino.« Toni Špeh, župan občine Gornji Grad »V dobrodelne projekte vložim res veliko truda in časa. Ampak zanimivo je, da ko se projekt ali akcija konča, nazaj dobim še stokrat več.« Andreja Martinović, do-brodelnica »Dijakom skušam pomagati, da bi vsak našel svoj cilj. Pridejo dnevi, ko vidim, da je nekomu hudo. Zato smo učitelji, da to opazimo. Takrat lahko z nekaj besedami veliko naredimo.« Andrejka Lorenčak, učiteljica francoščine in vitezinja akademskih palm »Nočem, da bi otroka mislila, da je treba dobra dela opravljati le za božič, drugih enajst mesecev pa ne. Pri nas za druge skrbimo vse leto.« Patricija Škornik Virtič, novinarka in navdušenka nad božičnim časom ČETRTEK PETEK / 3 3 SOBOTA NEDELJA Ljudje ne zmorejo plačevati položnic Smo pred izbruhom socialnih stisk? Obdobje zadnjih dveh let je na površje naplavilo številne stiske. Skrb vzbujajoča je napoved tako Karitas kot Rdečega križa, da se bodo te stiske še bolj razgalile naslednje leto. Glede na splošno podražitev stvari in dobrin je mogoče pričakovati, da bo potreb po pomoči vedno več. Na socialnem dnu niso samo osebe, ki trenutno nimajo služb, ampak tudi delavske družine, ki ne zmorejo več plačevati niti tekočih računov. SIMONA SOLINIC Več tesnobe in strahov Da je epidemija koronavirusa pri ljudeh razgalila številne stiske, tako materialne kot nematerialne, opaža tudi generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. »Ljudje so vedno bolj osamljeni, negotovi, izgubljeni, veliko več je tesnobe in strahov, kaj bo prinesla prihodnost. Zato se nam zdi pomembno, da smo tukaj in da lahko ljudje pridejo do nas,« pravi. A se boji, da najhujše šele prihaja. »Mislim, da bodo socialno ranljive osebe ceno pandemije začele plačevati čez približno leto z energetsko revščino zaradi vsesplošne ga zviševanja cen. Osnovna živila so se v zadnjem času podražila za od 5 do 30 odstotkov, medtem ko se dohodki temu niso prilagajali. Na žalost je tako, da v vsaki krizi nekdo zasluži - in to žal na hrbtih najranljivej- »Čeprav smo letos pričakovali, da se bodo razmere izboljšale, ni tako. V prvih treh mesecih se je strmo povišalo število naših uporabnikov, med katerimi je največ delavskih družin, ki so imele tudi zaradi karantene manj dohodkov. Ne moremo torej govoriti samo o uporabnikih, ki že prejemajo socialno pomoč, ampak tudi o družinah, ki se težko preživljajo z minimalnimi plačami,« pravi sekretar celjskega območnega združenja Rdečega križa Selimir Čopić. Višje cene več težav »Cene prehrambenih izdelkov se zvišujejo, vidimo tudi, kakšno je stanje v drža- ših. Zato se mi zdi pomembno, da ostanemo ob teh ljudeh tudi takrat, ko kamere ugasnejo.« Razveseljujoče je, dodaja Matej Pirnat, da kljub vsemu solidarnost med ljudmi še živi, kar dokazujejo številne dobrodelne akcije. Pri tem bi bilo zelo lepo, pravi, če bi znali ljudem v stiski podariti tisto, kar je največ vredno. To je, da bi se kdaj znali odpovedati svojemu udobju, da bi kdo drug lahko živel malo bolj udobno. »Občutljivost do najranljivejših je najlepše darilo« V Škofijski karitas se trudijo ljudem v stiski stati ob strani na različnih ravneh in na različne načine. »Veseli smo, da smo bili uspešni pri projektu ministrstva za delo, družino, socialne deve in enake možnosti za varovalno in podporno mrežo tistim, ki jih je prizadela epidemija covida. Tako lahko nudimo ljudem različna svetovanja, delavnice, osebno spremljanje. Trudimo se biti prisotni tudi na digitalnih kanalih in tako pomagati tudi tistim, ki do nas ne morejo osebno,« pravi Matej Pirnat. V okviru evropsko financiranega pilotnega projekta so v Škofijski karitas ljudi tudi osebno spremljali in dobili zelo dobre odzive, kako ljudje resnično potrebujejo nekoga, ki mu lahko zaupajo svojo zgodbo. Kot dodaja Matej Pirnat, se v tem času pripravljajo na zelo obsežno akcijo, s katero se bodo spomnili starejših, ki so največje žrtve epidemije. Razposlali bodo več kot 5 tisoč osebno izdelanih voščilnic prostovoljcev. Priloženo bo tudi osebno pismo, s katerim bodo vsakega uporabnika nagovorili z imenom. S tem jim želijo pokazati, pravi Pirnat, da nanje niso pozabili, čeprav jih zaradi aktualnih epidemioloških ukrepov ne morejo obiskati. »Zelo pomembno se nam zdi, da v tem prazničnem času, ko je okoli nas polno lučk in upanja, ne pozabimo na tiste, ki so brez upanja in ki jim je luč že davno ugasnila. Občutljivost do najranljivejših je najlepše darilo in voščilo, ki ga lahko damo ljudem in jim sporočimo, da nismo pozabili nanje,« pravi Pirnat. BOJANA AVGUŠTINČIČ AKTUALNO 3 VF Celjanke in Celjani, prihaja novih 365 dni, kijih bomo imeli priložnost napolniti s srečo. Naj vam bodo naklonjeni. Lepe praznične dni ter zdravo, uspešno in veselo novo leto! Bojan Šrot, župan Ђ MESTNA OBČINA CELJE vi na področju cen energen-tov. Uporabniki nam že zdaj govorijo, da bodo doživljali še večjo krizo in da položnic predvsem za ogrevanje kmalu ne bodo zmogli več plačevati. Ne bodo zmogli plačevati niti nakupa drv za ogrevanje, težava je tudi pri plačilu položnic za elektriko. Vemo, da se nekateri ogrevajo z njo, saj nimajo urejenega centralnega ogrevanja, in da je poraba elektrike za ogrevanje zelo visoka ter s tem tudi cena. Zdaj je čas, da stopimo skupaj, kajti posledice vseh teh razmer se bodo pokazale v prihodnjem letu. V tem trenutku je takšna socialna situacija alarm, naslednje leto bo postala plaz,« je slikovit Čopić. Sogovornik poudarja, da se na ravni nevladnih organizacij o tem pogovarjajo ves čas, enako o tem, kako se lotiti strategije, ki bo začrtala prihodnjo pomoč. Toda ali država stori dovolj? »Ne moremo reči, da nam država ne prisluhne, saj stori, kar je v njeni moči. A prav je, da opozarjamo, da levji delež pomoči ljudem ne more sloneti samo na nevladnih organizacijah. Zaradi splošne podražitve bo država morala razmisliti o določenih rešitvah stisk. Morda v smeri, da bi predvsem pri energentih pomagala ljudem, ki bi izkazali nizke prihodke, ker kurilna sezona bo prinesla največ težav pri nezmožnosti plačevanja položnic,« dodaja Čopić. Pri Rdečem križu Celje dodajajo, da so izredno hvaležni vsem, ki pomagajo, predvsem gospodarstvenikom. Med njimi so tudi tisti, ki so v času razglašene epidemije sami težje preživeli, pravi sekretar. »Rad bi se obrnil na trgovce, ali imajo kakršnekoli viške hrane ali priboljškov in so jih pripravljeni podariti. Kajti vse to lahko podarimo otrokom in starejšim, na katere ne smemo pozabiti in jim lahko polepšamo december,« zaključuje Čopić. Foto: SHERPA Starejši potrebujejo bližino Velike stiske je epidemija razkrila predvsem pri starejši generaciji ljudi. »Veliko starejših živi samih, saj nimajo svojcev, ostali so tudi brez partnerjev in so prepuščeni sami sebi. Organizacije to poskušamo prepoznati, zato imamo tudi predstavnike v lokalnem okolju, kjer pridejo do starejših,« pravi sekretar celjskega območnega združenja Rdečega križa Selimir Čopić. A hkrati omeni, da je bolj kot potreba po prehrambenih izdelkih pri starejših vidna potreba po socialnih stikih. »Ne razumite me narobe, starejši so v finančni stiski, ampak opažamo tudi, da resnično pogrešajo stike. Starejši potrebujejo predvsem bližino in socialni stik, za kar vemo, da je bil največji davek v epidemiji. Stika danes skoraj ni več. V epidemiji smo starejšim prinesli prehrambeni paket, ga pustili pred vrati, a opazili, da so starejši potrebovali pogovor, da so se lahko zaupali,« pojasnjuje Čopić. Morda bi bilo dobro, tako še dodaja, da bi se na pristojnih ministrstvih spet dogovorili o možnostih pogovora starejših s kom po telefonu. »V času epidemije so takšni telefonski pogovori obstajali in se pokazali kot dobra praksa. Tudi mi v Rdečem križu smo imeli samo v nekaj urah več kot sto klicev, kar je za enega strokovnega delavca preveč obremenjujoče. Tudi občina je takrat ponudila posebno telefonsko številko, na katero so ljudje lahko poklicali. Na žalost je epidemija sprožila posledice, ki so jih in jih še čutijo predvsem starejši,« še dodaja Čopić. Za nasmeh v mestu zbrali več kot 41 tisoč evrov CELJE - Kljub težkim časom solidarnost med ljudmi še živi, kar dokazujejo dobrodelne akcije. Ena od teh je Za nasmeh v mestu, s katero želita Zavod Celeia Celje in agencija RTA otrokom, družinam in drugim, ki so se znašli v stiski, na obraze privabiti nasmeh. Organizatorji so zadovoljni, saj so v letošnji dobrodelni akciji zbrali rekordnih 41.280 evrov. Z njimi bodo polepšali praznike več kot tisoč pomoči potrebnim. Sredstva je prispevalo več kot sto gospodarskih organizacij in posameznikov iz Celja in IRPVjVH R ar\ јјјј JubCelje ■ m Ul j okolice. Tako kot prejšnja leta so tudi letos vsa zbrana sredstva pretvorili v darilne bone Dobimo se v mestu, ki sta jih posameznikom razdelila škofijska karitas Celje in celjsko območno združenje Rdečega križa Slovenije. »Hvaležna sem vsem donatorjem. Skupaj bomo polepšali praznike 1032 otokom, starejšim in drugim pomoči potrebnim. Vesela sem, da je naša dobrodelna akcija tako lepo uspela,« ne skriva zadovoljstva Katarina Kar-lovšek iz agencije RTA. BA, foto: Gregor Katič Rotarijci sodijo med družbeno odgovorne skupine, ki p omagajo lajšati stiske sibkejših posam e-znikov in ranljivih skupin. Tudi v tee m letu so zelo aktiv ni. V tem t renutku se zavedajo, da morajo s svoji m zgledo m po m a gati tud i preprečevati širje nje okužb, zato se tokrat odpovedujejo tradicionalni stojnici v mestu. Tako bodo celjski rotarijci od SOBOTE, 18.12.2021, do konca leta 2021 zbirali sredstva s pomočjo poslanega SMS-sporočila DONIRAM5 na številko 1919. Sredstva bodo namenili naslednjim akcijam: • obdaritev brezdomcev, • obdaritev otrok iz socialno šibkega okolja, • obdaritev stanovalk in otrok v varni hiši, • obdaritev starejših posameznikov. Več informacij lahko dobite na spletni strani http://www.rotaryclub-celje.si/ t. Ali je res? 2- Je Pošteno? 3 Bo vzpodbujalo Pr,№ljstvo lnđ<*ro Voljo", aass- Medijski pokrovitelj Novi tednik Darovanje preko sms sporočila DONIRAM5 na številko 1919. Na fotografiji: v ospredju Katarina Karlovšek, generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat, na levi Tadeja Falnoga iz Zavoda Celeia Celje, direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar in sekretar celjskega območnega združenja RKS Selimir Ćopić Nova stranka Konkretno V začetku meseca je Slovenija dobila novo stranko, ki se je poimenovala Konkretno, vanjo pa sta združeni stranki SMC in GAS. Stranka se razglaša za varuha slovenskega liberalizma. Predsednik stranke je postal Zdravko Počivalšek, podpredsednik Alojz Kovšca, generalni sekretar stranke Miha Rebolj. Na volitvah prihodnje leto naj bi igrala osrednjo vlogo, so prepričani ustanovitelji stranke Konkretno. Kot je dejal Počivalšek, prinaša stranka odgovor na največji težavi slovenske politike, bolestno razklanost in ideološki boj, ki duši Slovenijo. Stranka ponuja povezovanje in sodelovanje. Alojz Kovšca je poudaril, da v stranki iščejo zaveznike. Stranka Konkretno se bo zavzemala za zeleni in digitalni prehod gospodarstva, družbe in države, za nadaljevanje debirokratizacije in za enakomeren razvoj za vse regije. Prizadevala si bo za ustreznejšo stanovanjsko in celovito demografsko politiko ter za boljše izkoriščanje lege države kot logističnega središča. V programu omenja tudi pomen pridelave medicinske konoplje in slovenskega lesa kot strateške surovine. NT 4 GOSPODARSTVO Remont letos zrasel za deset odstotkov, rast njegove hčerinske družbe je bila še višja Kljub težavam uspešno leto »Leto 2021 je bilo zelo naporno, čeprav nam je tako v matični kot hčerinski družbi uspelo ustvariti več prihodkov od prodaje, kot smo jih imeli v letu 2020,« pravi Matjaž Pavčič, direktor celjskega gradbenega podjetja Remont. Skupni prihodki obeh družb bodo presegli 50 milijonov evrov, vsaj tolikšen promet Pavčič pričakuje tudi v letu 2022. Remont se tako kot celotna gradbena dejavnost in pravzaprav kar celotno gospodarstvo že od sredine leta sooča z izjemnimi podražitvami materialov in surovin ter s podaljševanjem dobavnih rokov. JANJA INTIHAR Direktor Remonta pravi, da je bilo leto 2021 polno nepričakovanih obratov oziroma sprememb. »Gradbene dejavnosti zaradi covida sicer nihče ni ustavil, zato se ne smemo pritoževati, da nismo mogli delati, a smo kljub temu imeli veliko težav, saj se je trg materiala in surovin obrnil na glavo, izjemne podražitve so se zgodile v razmeroma kratkem času,« pojasnjuje Matjaž Pavčič, ki trenutne razmere Matjaž Pavčič: »Letos so cene svojih storitev zelo zvišali tudi obrtniki, ki jih pri gradbenih projektih pogosto najemamo kot podizvajalce. Zadnja leta so nenehno trkali na naša vrata in spraševali za posel, zdaj jih je zelo težko dobiti, kar si bomo zapomnili.« na trgu ocenjuje kot »zgornji prag vzdržnega«. V prvi četrtini leta je še nekako šlo, pravi Pavčič, nato so se cene materialov začele zviševati, pri njihovi dobavi so nastajali vedno večji zastoji. »Vse to je otežilo izvedbo gradbenih projektov, a ne samo v finančnem, ampak tudi v izvajalskem smislu. Če nimaš osnovnih materialov, je težko graditi. Za armaturno železo in izolacijski material so se na primer dobavni roki z enega tedna podaljšali na kar tri mesece. Da o cenah niti ne govorim. Betonsko železo se je podražilo za dvakrat, plošče iz lesnih odpadkov, ki pravzaprav nimajo nobene vrednosti, so se z malo manj kot 6 evrov podražile na 19 evrov.« Podobne razmere so bile tudi na področju nizkih gradenj, saj se je cena bitumna skoraj podvojila, z 274 evrov za tono se je zvišala na 525 evrov. Pavčič še dodaja, da so zaradi dražjih surovin in daljših rokov dobav morali vložiti veliko truda v iskanje rešitev. Spreminjati je bilo treba že podpisane pogodbe, a so investitorji, ki sicer niso dolžni sprejeti vseh teh podražitev, težave večinoma sprejemali V Remontu pričakujejo, da bo hčerinska družba Remont NG prihodnje leto, ki bo volilno, izdelala in prodala še več asfalta. z razumevanjem. Na srečo se je zviševanje cen v zadnjem tromesečju začelo ustavljati, a so nastale nove težave zaradi podražitev energentov. Dobre napovedi za leto 2022 Remont bo v letu 2021 zabeležil najmanj 10-odsto-tno rast v primerjavi z letom 2020, ko je ustvaril 26,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. S tolikšnim prometom bo celo presegel leto 2019. Koliko bo znašal dobiček, direktor za zdaj še ne razkriva. Tako kot matična družba je letos dobro poslovala tudi njena hčerinska družba Remont NG, ki se v glavnem ukvarja z izdelavo in s prodajo asfalta. Lanske prihodke od prodaje, ki so znašali 14 milijon evrov, bo presegla za 25 odstotkov, tako da bodo prihodki obeh družb skupaj znašali malo več kot 50 milijonov evrov. Matjaž Pav-čič pričakuje, da bo Remont najmanj takšne rezultate dosegel tudi prihodnje leto. Seveda bodo odvisni predvsem od povpraševanja in cen surovin. Več poslov si obeta zlasti za asfaltno bazo, saj bo leto 2022 volilno in bodo v občinah najverjetneje asfaltirali več cest kot običajno. Prvič kot investitor Remontu je letos uspelo skleniti več pogodb kot lani. Čeprav je večinoma osredotočen na celjsko regijo, posle že nekaj časa išče tudi drugod po Sloveniji. Med večjimi gradbeni projekti, ki jih je izvedel letos, je dokončanje dveh blokov v novi stanovanjski soseski Dečkovo naselje v Celju, kjer sicer nadaljuje gradnjo še štirih stavb in garažne hiše, končal je tudi zelo zahtevno prenovo stavbe v Gregorčičevi ulici v Celju, kamor bo predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta del svojih dejavnosti preselil zdravstveni dom. Velik projekt je tudi temeljita prenova nekdanje občinske stavbe v Mozirju, v kateri je devetnajst dvo- in trisobnih stanovanj. Zgradbo je kupil lani, marca letos jo je začel prenavljati. To je prvi projekt, pri katerem Remont sodeluje tudi kot investitor in ne le kot izvajalec gradnje. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Upravna stavba Aera ponovno na dražbi Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril bo na dražbi, za katero še ni določila datuma, ponovno poskušala prodati upravno stavbo tega nekoč uspešnega celjskega podjetja, ki je v stečaju končalo leta 2015. Izklicna cena za poslovne prostore, ki v pritličju in dveh nadstropjih skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, ter za opremo v njih bo tokrat 966 tisoč evrov. S takšnim zneskom soglaša tudi upniški odbor. Alenka Gril je upravno stavbo v Ipavčevi ulici v Celju poskušala prodati že leta 2018 na javni dražbi. Izklicna cena je bila 1,4 milijona evrov, vendar za nakup ni bilo zanimanja. Predlani se je odločila za zbiranje neza-vezujočih ponudb. Poslala so jih podjetja Kaldor iz Ljubljane, ki je ponudilo le 46 tisočakov, Fiš z Gomilskega s ponudbo 265 tisoč evrov in celjski trgovec z avtomobili AC Frimobil, ki bi za nepremičnine plačal 660 tisoč evrov. Stečajna upraviteljica je vsa tri podjetja pozvala, naj svoje ponudbe izboljšajo, vendar tega niso naredila. Ker se največji ločitveni upnici Družbi za upravljanje terjatev bank nobena od ponudb ni zdela primerna za nadaljnja pogajanja, tudi Frimobilova ne, je tudi ta poskus prodaje padel v vodo. Grilova je nato pripravila nov predlog, po katerem bi premoženje razdelila na več sklopov in vsakega prodajala posebej, a ga je po posvetu z upniki umaknila. Zdaj bo torej upravno stavbo ponovno poskušala prodati kot celoto. Naprodaj tudi nepremičnine v Srbiji Poleg nepremičnine v Celju bo stečajna upraviteljica kmalu poskušala prodati tudi 100-odstotni poslovni delež v podjetju Aero Beograd. Grilo-va beograjsko podjetje, ki ima v bližini središča glavnega mesta Srbije 21 tisoč kvadratnih metrov zemljišč s poslov- nimi stavbami v izmeri 7.100 kvadratnih metrov, prodaja že več let. Na prvi dražbi je bila izklicna cena dva milijona evrov, kolikor znaša tudi ocenjena tržna vrednost podjetja. Dražba ni bila uspešna, prav tako kljub nižji ceni ni bila uspešna naslednja. Upraviteljica se je nato odločila za zbiranje ponudb. Odzvalo se je šest ponudnikov, s tremi je nadaljevala pogajanja. Na koncu je ostala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je bila za beograjsko nepremičnino pripravljena plačati 410 tisoč evrov. Grilova je predlagala sklenitev prodajne pogodbe, vendar se drugi upniki s tem niso strinjali. Zato bo zdaj Aerovo premoženje v Beogradu ponovno prodajala na dražbi. Izklicna cena bo enaka najvišji doslej ponujeni ceni, to je 410 tisoč evrov. JI, foto: Andraž Purg - GrupA V stečajni masi nekoč uspešnega Aera sta še vedno upravna zgradba v Celju ter zemljišče s poslovnimi stavbami v Beogradu. Stečajna upraviteljica bo obe nepremičnini kmalu znova poskušala prodati. GOSPODARSTVO 5 Uspešno šmarsko podjetje vpeljuje tehnologijo 4.0 Pomoč vlade za pametno tovarno vitlov Podjetje Pišek - Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, ki se ukvarja s proizvodnjo gozdarske mehanizacije, se je odločilo za vzpostavitev pametne tovarne. Vrednost celotne naložbe, s katero želi vlagatelj ohraniti 236 delovnih mest in ustvariti še deset visokokvalificiranih novih, je 14,1 milijona evrov brez DDV. Vlada RS je ocenila, da projekt bistveno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva, zato mu je v skladu z Zakonom o spodbujanju investicij odobrila nekaj manj kot štiri milijone evrov državnega denarja. TINA STRMCNIK Iz podjetja Pišek - Vitli Krpan so sporočili, da se želijo z vsakim korakom približati industriji 4.0, ki se še zlasti nanaša na razmah avtomatizacije in prenosa podatkov v proizvodnih tehnologijah. Podjetje želi z vpeljavo digitalizacije celostno povezati obstoječo in novo opremo, kar bo omogočilo še boljše upravljanje proizvodnje. Naložba, vredna 14,1 milijona evrov, bo zajemala razširitev tovarniških prostorov in optimizacijo proizvodnih procesov. »Proizvodne zmogljivosti se bodo povečale, s čimer bomo dolgoročno zagotovili stabilen razvoj podjetja. Ves čas iščemo dodatne visoko usposobljene zaposlene,« so med drugim zapisali v odgovoru na naša vprašanja. Dodali so, da z izobraževanjem in dodatnim usposabljanjem zaposlenih ustvarjajo možnosti nadaljnjega razvoja. Tri leta za posodobitev tovarne Podjetje naložbo, ki jo želi končati v letu 2023, že izvaja. Med drugim je že kupilo dodatne celice za avtomatizacijo v mehanski obdelavi, sodobno linijo rezalnikov za laserski razrez pločevine je razširilo z novim strojem. Tudi državno sofinanciranje bo razporejeno v to in v naslednji dve leti. Vlagatelj bo letos prejel do največ 652 tisoč evrov, prihodnje leto bo prejel malo manj kot 1,5 milijona evrov ter v letu 2023 do največ 1,8 milijona evrov sofinanciranja. Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so sporočili, da je denar za leti 2021 in 2022 zagotovljen v veljavnem državnem proračunu. Medsebojne pravice in obveznosti bosta pogodbeni stranki določili s pogodbo o sofinanciranju. Podjetje bo sicer večino denarja za naložbo, ki je trenutno ena največjih v regiji, zagotovilo iz rezerv in tekočega poslovanja, del pa z bančnimi posojili. Vstopajo v 45. leto delovanja Podjetje Pišek - Vitli Krpan, ki bo prihodnje leto praznovalo 45 let, veliko denarja vlaga v raziskave in razvoj. Naslednje leto bo na trg poslalo novo linijo gozdarskih prikolic, ki bo zajemala stroje s skupno nosilnostjo od 8 do 15 ton. Lotilo se je tudi prenove logotipa. V službi za odnose z javnostmi so zapisali, da je logotip zdaj bolj pokončen in odraža še bolj samozavestno držo. Eno vodilnih podjetij za gozdarsko mehanizacijo pri nas, ki mu je časopis Dnevnik v izboru najboljših najhitreje rastočih podjetjih konec oktobra podelil naziv srebrna gazela, letošnje poslovanje ocenjuje kot uspešno. O končnih številkah ostaja skrivnostno, saj se poslovno leto še ni končalo. Foto: Arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Unior dobil nove nadzornike Štirim predstavnikom kapitala v šestčlanskem nadzornem svetu zreškega Uni-orja se je 12. decembra iztekel mandat. Njihovo delo so že prevzeli novi nadzorniki, ki so jih lastniki družbe, med katerimi ima največji delež Slovenski državni holding, imenovali na seji skupščine junija letos. Nov nadzorni svet je za svojega predsednika že imenoval Franca Dovra in za njegovo namestnico Simono Razvornik Škofič. Poleg Franca Dovra, ki je direktor mariborske Snage in je v letih 2013 do 2017 že bil član nadzornega sveta Uniorja, ter Simone Razvornik Škofič iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) sta v novem nadzornem svetu zreške družbe še nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik in Boštjan Napast, ki je pred kratkim postal predsednik uprave Luke Koper, pred tem je vodil Geoplin. Po- točnikovo in Napasta je za nova nadzornika predlagal SDH. S prihodom novih članov nadzornega sveta so se nadzorovanju Unior-jeve uprave morali odpovedati Jože Golobič, generalni direktor UKC Ljubljana, Branko Pavlin, nekdanji gospodarstvenik iz Slovenskih Konjic, ter Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije. Imenovanje novih članov nadzornega sveta je na junijski seji skupščine dvignilo kar veliko prahu. Skupina manjših delničarjev na čelu s Tomažem Subotičem in Društvom Mali delničarji Slovenije je želela, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagali so svoje kandidate, a so njihove predloge preglasovali SDH, kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. JI Ekipa, ki izdeluje potne liste za države po vsem svetu V celjski družbi CETIS izdelujejo osebne in potovalne dokumente (kot so biometrični potni listi, osebne izkaznice, rojstni listi, vozniška in prometna dovoljenja ...) ter razvijajo celovite rešitve za upravljanje identitete in izdajo dokumentov za države po vsem svetu. Zaradi rasti obsega poslovanja in širitve proizvodnje v svojo ekipo vabijo nove sodelavce. Iščejo predvsem operaterje strojev z izobrazbo s področja elektrotehnike, strojništva, meha-tronike ali grafike. Od Afrike do Latinske Amerike Pred stavbo Cetisa, enega vodilnih evropskih podjetij za rešitve varnostnih tiskovin, so pogosto izobešene zastave držav z različnih koncev sveta, ki razkrivajo, da so na obisku pomembni gostje. V celjski družbi so ponosni, da jim izdelavo dokumentov in upravljanje identitete državljanov zaupajo vlade na štirih celinah - poleg Evrope predvsem v Afriki, Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Mag. Roman Žnidarič, izvršni direktor, poudarja: »Še posebej ponosni smo na sodelovanje z Republiko Slovenijo, za katero že od osamosvojitve izdelujemo večino dokumentov, ki jih državljani uporabljamo vsakodnevno.« Veliko povpraševanje po operaterjih strojev za tisk najzahtevnejših tiskovin Ker izdelujejo varnostne dokumente, ki so poleg tiska denarja najzahtevnejše tiskovine, morajo slediti najzahtevnejšim standardom glede varnosti in kakovosti. Zaradi rasti obsega poslovanja nenehno širijo zmogljivosti z najsodobnejšo in avtomatizirano strojno opremo. Žnidarič pravi: »Vse novosti uvajamo z namenom, da bomo lahko zaradi visoke kakovosti izdelkov, zanesljivosti, hitre odzivnosti in prilagodljivosti na zahtevnem trgu varnostnih tiskovin še konkurenčnejši.« Za delo s to opremo iščejo operaterje, ki imajo izkušnje z upravljanjem zahtevnejših strojev in/ali imajo izobrazbo s področja elektrotehnike, strojništva ali mehatronike. Prosta delovna mesta objavljajo na spletni strani www.cetisidentity.com. Znanje tiskarstva se prenaša iz roda v rod Znanje Cetisovih strokovnjakov na področju tiskarstva temelji na več kot 200-letni tradiciji (odkar obstaja tisk na Celjskem) in se prenaša iz roda v rod, veliko pozornosti posvečajo nenehnemu pridobivanju novih znanj in njihovi izmenjavi. CETIS d. d., je matično podjetje Skupine CETIS, ki v devetih družbah iz petih držav zaposluje več kot 600 ljudi, zato izzivov in priložnosti za osebno ter strokovno rast nikoli ne zmanjka. Triglav, Maraton treh src ter Pivo in cvetje V družbi CETIS organizirajo raznovrstne dogodke za zaposlene, s čimer krepijo dobre odnose med sodelavci in pripomorejo k prijaznejšemu delovnemu okolju, posvečajo se tudi promociji zdravja na delovnem mestu. Še posebej priljubljene so športne dejavnosti, zlasti tekaška, kolesarska in pohodniška. Najtežje pričakovani in najbolj obiskani srečanji sta že tradicionalno obisk dogodka Pivo in cvetje v Laškem ter prednovoletno srečanje. Decembra obdarijo tudi najmlajše otroke zaposlenih in vse zaposlene razveselijo z darilom. Presenetijo jih tudi ob rojstnem dnevu in jim omogočijo cenovno ugodnejše turistične namestitve. Odličnost sodelavcev vsako leto nagradijo s priznanjem naj sodelavec. 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE, LAŠKO - Turistična vodnika pred napovedanim vodenjem zaslišala policija Potiskanje ljudi v Savinjo in razbijanje izložb? »Prav zanimivo in zabavno je, koliko nas je imelo enako idejo in vesel sem, da smo skupaj malo pokramljali o preteklosti Laškega,» je bil po sobotnem sprehodu skozi laško mestno jedro zadovoljen Tomaž Majcen. So turistična vodenja res postala najbolj nevarna dejavnost državne nepokorščine, turistični vodniki pa državni sovražniki? Policija je namreč minuli teden obiskala in zaslišala dva turistična vodnika, ki sta na družbenem omrežju Facebook vabila na predpraznič-ni vodenji po Celju in Laškem minulo soboto. BOJANA AVGUŠTINCIC Mohor Hudej je v soboto dopoldne ljudi vabil na brezplačno vodenje po mestnem jedru Celja, Tomaž Majcen pa isti dan ob treh popoldne po Laškem. »Vodenje za vse, cepljene, necepljene, za ljudi,« je zapisal Hudej. Podobno se je glasilo tudi Majcno-vo vabilo: »Vabljeni vsi ljudje dobre volje. Cepljeni in necepljeni, z ali brez tistega fa-moznega potrdila. Gre za to, da se skupaj sprehodimo po starem trškem jedru Laškega in se vsem in vsemu navkljub vsaj malo poveselimo in mogoče izostrimo to sliko.« Oba sta še zapisala, da lahko ljudje s seboj prinesejo tudi kuhančka in piškote oziroma malico ... Predpraznično vodenje po Laškem je vzbudilo zanimanje policije. Policijsko spremstvo Vabilo je zanimanje vzbudilo ne le pri številnih posameznikih, željnih spoznavanja zgodovine obeh mest ob Savinji, ampak tudi pri možeh (in dekletu) v modrem. Policija je namreč nekaj dni pred napovedanim vodenjem zaslišala tako Mohorja Hude-ja kot Tomaža Majcna. »Tema pogovora je bil moj sobotni sprehod po mestu. Strašno jih je zanimalo, kako bo zagotovljeno, da ljudje ne bodo razbijali izložbenih oken, da naključnih mimoidočih ne bodo potiskali v Savinjo, kako bodo hodili čez cesto, skrbelo jih je, da ne bodo vznemirjali stanovalcev in drugih sprehajalcev po mestu ...« je preko FB sporočil Majcen. Podobna vprašanja je policija zastavljala tudi Mohorju Hudeju. Majcen je policistom pojasnil smisel in namen turističnih vodenj, jim povedal Ш I — o svojih številnih preteklih vodenjih in jim predlagal, da se v soboto z njim tudi oni sprehodijo po Laškem, da jim pove kakšno zgodbico iz preteklosti tega mesta. »Imam občutek, da niso bili ravno navdušeni. Čeprav sem tudi prepričan, da bom na svojem sprehodu opazovan,« je pripomnil Tomaž Majcen. In ni se motil. Po Laškem je ravno v času Majcnovega vodenja krožil policijski avto . O tem, kako se je sobotni sprehod po Laškem končal ter kakšne zanimivosti skriva zgodovina tega mesta, pa boste lahko brali v naslednji številki Novega tednika. Foto: SHERPA Alma M. Karlin s svojim digitalnim kotičkom CELJE - Turističnoinformacijski center na Glavnem trgu je bogatejši za digitalni kotiček Alme M. Karlin. Novo digitalno doživetje je Celjanom in obiskovalcem na voljo brezplačno. Digitalni kotiček Alme M. Karlin so razvili v sklopu izvajanja evropskega projekta Celje XR - razvoj unikatnih turističnih doživetij z uporabo XR-tehnologij in vključevanjem digitalizacije kulturne dediščine mesta Celje ter izboljšanjem kompetenc turističnega in gostinskega kadra. Za ureditev digitalnega doživetja je bilo pridobljenih malo več kot 161 tisoč evrov evropskih sredstev. Prve dejavnosti - digitalizacijo treh objektov nepremične kulturne dediščine v obliki 3D-modelov, to je Starega gradu Celje, Paviljona za prezentacijo arheologije/Tica na Glavnem trgu in Spominske hiše Alme M. Karlin - so izvajali v letu 2020, letos so izvajali izobraževalne in razvojne vsebine za izvedbo novih digitalnih doživetij za dvig ponudbe turistične destinacije Celje. Operacijo Celje XR so uradno končali 15. novembra letos in tako uspešno počrpali evropska sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v skupni višini 161.795 evrov, kar predstavlja 90 odstotkov vrednosti projekta, Zavod Celeia Celje je prispeval preostalih deset odstotkov sredstev. Z digitalnim kotičkom Alme M. Karlin želijo v zavodu Celeia izpostaviti pomembnost Alme M. Karlin kot izjemne Celjanke, svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke in teozo-finje, ki je v letih 1919-1927 prepotovala svet sama in se preživljala z lastnim delom. Želijo jo približati širši javnosti, tako prebivalcem Celja kot obiskovalcem mesta. Pri razvoju animacije so sodelovali z ilustratorko Saro Filipovič, avtorico lika Alme M. Karlin, in s podjetjem Numo, ki je pripravilo kreativni scenarij animacije kot tudi digitaliziralo njeno zgodbo. Ostala digitalna doživetja, razvita v okviru operacije Celje XR, bodo širši javnosti predstavljena prihodnje leto, so še sporočili iz Zavoda Celeia Celje. BA Zahvala prostovoljcem tudi z zastavo LAŠKO - Občina se v letošnjem letu ponovno ponaša z nazivom Prostovoljstvu prijazna občina. Slovenska filantropija ta naziv podeljuje občinam, ki spodbujajo prostovoljstvo, zagotavljajo podporo delovanju prostovoljskih organizacij in izvajajo promocijo prostovoljstva v občini. Občina Laško je naziv prejela zaradi prepoznavanja vrednosti prostovoljstva, prostovoljk in prostovoljcev za razvoj občine in življenje v njej, za podporo široki mreži prostovoljskih organizacij in aktivno povezovanje za učinkovitejše izvajanje skupnih akcij in projektov ter medgeneracijskih aktivnosti. Občina je ob nazivu Prostovoljstvu prijazna občina 2021 prejela tudi zastavo. Iz- obesila jo je nasproti Zdravilišča Laško, z njo pa se želi zahvaliti vsem prostovoljkam in prostovoljcem laške občine. »Naši prostovoljci delujejo in sodelujejo na različnih področjih in soustvarjajo prijetnejšo in bolj solidarno skupnost. S svojim nesebičnim prostovoljskim delom delujejo v dobro drugih in za skupno javno korist,« pravijo v Občini Laško. Ob tem vabijo tudi ostale občane, da se pridružijo prostovoljcem: »V Hiši generacij Laško vas bodo usmerili in pomagali pri vaših začetkih.« Letos je naziv Prostovoljstvu prijazna občina ponovno potrdilo 25 slovenskih občin: ob Laškem s Celjskega še Velenje, Slovenske Konjice in Žalec. Prvič pa je naziv pridobilo 11 občin, med njimi nobena iz celjske regije. BA Upokojenci s Celebusom brezplačno CELJE - Mestna občina bo v naslednjem letu uvedla brezplačen prevoz s Celebusom za upokojence. Do brezplačne letne vozovnice bodo upokojenci s stalnim ali z začasnim prebivališčem v celjski občini upravičeni od 1. februarja. Brezplačen prevoz bo veljal samo ob predložitvi letne vozovnice, ki jo bodo upokojenci prejeli v glavni pisarni Mestne občine Celje ali v podjetju Nomago, če bodo izkazali svoj status. Edini strošek, ki ga bodo imeli, bo nakup brezstične (čip) kartice v vrednosti treh evrov. Sklep, ki predvideva spremembo cene letne vozovnice za prevoze s Celebusom za upokojence, so celjski mestni svetniki potrdili na seji minuli teden. Drugih sprememb sklep ne prinaša. Dijaki, študenti in invalidi bodo pri nakupu letne vozovnice tako še naprej upravičeni do 25-odstotnega popusta. Cena dnevne in enkratne vozovnice (nakup na avtobusu) ostaja 1 evro, tedenske 5 evrov, mesečne 15 in letne vozovnice 100 evrov. Otroci do šestega leta se lahko v spremstvu odrasle osebe vozijo brezplačno, medtem ko so otroci od sedmega do petnajstega leta upravičeni do 50-odstotnega popusta na letno vozovnico. Celebus tudi v sosednje občine Mestni avtobusni promet Celebus v zadnjem času beleži občutno rast števila potnikov. Letos je po navedbah celjske občine prepeljal že več kot sto tisoč potnikov, povečala se je tudi prodaja mesečnih in letnih vozovnic, rekordno število jih je bilo prodanih septembra. Si pa številni občani želijo novih in daljših linij Celebusa. A kot pravi župan Bojan Šrot, s sedanjimi desetimi avtobusi to zaenkrat ni mogoče. V Mestni občini Celje želijo povečati floto z avtobusi na stisnjen zemeljski plin (CNG), a Eko sklad zanje zaenkrat ne namenja sredstev. »Če ne bo drugače, bo občina v naslednjih letih verjetno sama kupila še štiri ali pet novih avtobusov, kar bo stalo približno 600 tisoč evrov,« napoveduje Šrot. Po njegovih besedah si podaljšanja linij do njihovih občin želita tudi župana Vojnika in Štor. Kot dodaja, sta omenjeni občini pripravljeni prispevati tudi ustrezen del stroškov za mestni avtobusni prevoz. BA IZ NAŠIH KRAJEV 7 ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Lesni center deli Zgornjesavinjčane Za nekatere priložnost, za druge nelojalna konkurenca Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) namerava v Zgornji Savinjski dolini vzpostaviti enega od štirih lesnih centrov, ki bodo zagotovili čim daljšo verigo predelave lesa v Sloveniji in s tem čim višjo dodano vrednost domačega lesa. Za strateškega partnerja je že objavila razpis, na katerega se lahko prijavijo domača ali tuja podjetja, povezana s predelavo lesa. Zgornjesavinjski lastniki žag in mizarji tovrstni državni ideji niso naklonjeni. A vsem se načrti Slovenskih državnih gozdov ne zdijo slabi. Med njimi sta mozirski in gornjegrajski župan, ki ima za center že celo »nagledano« zemljišče na meji med občinama Gornji Grad in Ljubno. SPELA OZIR »V Zgornji Savinjski dolini je že zdaj veliko obratov, ki se ukvarjajo z žaganjem lesa, njegovo predelavo in s končnimi izdelki. Edina prava pot je vlaganje v obstoječa podjetja, ki jih je treba zgolj nadgraditi, modernizirati in avtomatizirati, da bodo postala konkurenčna. Vzpostavitev novega lesnega centra bi trajala zelo dolgo, prav tako ni zagotovila, da bo uspešno zaživel,« je jasen predsednik Območje obrtno-podjetniške zbornice Mozirje in predsednik lesne sekcije Jani Kaker, ki ob tem dodaja, da imajo že obstoječi obrati občasne težave z dobavo lesa. Povsem enako meni mizar Janez Potočnik z Rečice ob Savinji. »Kolikor vem, je država družbo Slovenski državni gozdovi ustanovila, da bo gospodarila z državnimi gozdovi in ne da bo z vzpostavitvijo lesnih centrov nelojalna konkurenca domačim žagam Naj vam leto 2022 natrosi veliko prijetnih trenutkov, ljubečih odnosov, zdravja in spoštovanja in naj bo vaša zgodba leta 2022 bogata in doživeta. Želimo vam prijetne praznike! Župan Občine Gornji Grad Toni Špeh kot primerno lokacijo za lesni center v Zgornji Savinjski dolini omenja območje Homa na meji med občinama Gornji Grad in Ljubno. (Foto: arhiv NT - SHERPA) in mizarstvom.« Kot dodatno težavo izpostavlja pomanjkanje delovne sile. »Starejši kader se upokojuje. Mladih, ki bi delali v žagah in mizarskih delavnicah, ni. Od šestnajstih zaposlenih imamo pri nas že polovico delavcev iz Bosne in Hercegovine.« Županja Rečice ob Savinji Ana Rebernik pravi, da se nekateri domačini zanimajo za razširitev lesarske dejavnosti, žal pa je skoraj nemogoče prekategorizirati kmetijske površine v stavbene oziroma razpršene industrijske cone. Predlaga, da bi odgovorni poenostavili postopke in dovolili širitve na kmetijska zemljišča, saj drugih nimajo. »Naj se vključijo v večji center« Na drugi strani župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik idejo o lesnem centru pozdravlja. »Interes občine in večine je, da v tujino ne bi izvažali ff % T . - v- NIKOLI SAMI SÄVÄ ZAVAROVALNICA surovega lesa, temveč da bi dodano vrednost ustvarili doma. Gre za delovna mesta in tudi za kapital. Glede manjših družinskih žag predlagam, naj se vključijo v večji center.« Župana Občine Gornji Grad Tonija Špeha veseli, da so Slovenski državni gozdovi začeli razmišljati o vzpostavitvi centra v Zgornji Savinjski dolini, zato bo z veseljem priskočil na pomoč pri načrtovanju. Za njegovo lokacijo predlaga zemljišče na meji med občino Gornji Grad in Ljubno, kjer trenutno kopljejo glino za keramiko. »Ne vem, zakaj bi nekatere družinske žage centru nasprotovale, saj že zdaj večino lesa nepredelanega odpeljejo v sosednjo Avstrijo in od tam nazaj v Koper ter v nadaljnjo prodajo. Dodano vrednost namesto nas ustvarjajo Avstrijci, mi pa jim prodajamo poceni hlodovino.« Župan Občine Nazarje Matej Pečovnik je nekoliko bolj zadržan, saj z načrtom družbe Slovenski državni gozdovi ni seznanjen. »Na območju naše doline ni veliko državnih gozdov, zato bo velik del hlodovine še vedno prehajal našo severno mejo. Dodatne količine žaganega lesa, ki jih bodo lesnemu centru zagotovili Slovenski državni gozdovi, bi lahko imele vpliv na cene. Po drugi strani, če bi se znali povezati, bi lahko lesni center imel pozitivne učinke,« pravi in dodaja, da so nasprotovanja neki novosti velikokrat posledica pomanjkanja informacij, morda je tako tudi v tem primeru. Že objavljen razpis In kako si je družba Slovenski državni gozdovi zamislila lesne centre? Sama bo zanje prispevala osnovni kapital za manjšinski lastniški delež novega projektnega podjetja in dobavo sušenega žaganega lesa po tržnih cenah. Od strateškega partnerja pričakuje vplačilo osnovnega kapitala za večinski lastniški delež, znanje in obvladovanje tehnološke predelave lesa ter dostop do prodajnih trgov. Želi si sodelovanje z obstoječimi podjetji v lesnopredelovalni industriji, bodisi žagarji bodisi podjetji, ki obvladujejo nadaljnjo predelavo žaganega lesa. Enakovredno bo, kot je še sporočila, obravnavala možnost sodelovanja s tehnološkimi podjetji, ki les vidijo kot material za nadomeščanje okoljsko spornih surovin. Razpis za potencialne partnerje bo objavljen do konca januarja, medtem ko bi lesni centri lahko začeli delovati konec leta 2024. Poleg Zgornje Savinjske doline naj bi bil po eden še na Koroškem, Dolenjskem in Notranjskem. Priznanja za predano prostovoljno delo Planinska zveza Slovenije (PZS) je tudi letos podelila priznanja številnim posameznikom za dolgoletno predano prostovoljno delo v planinstvu. Med prejemniki so tudi planinci iz naše regije. Svečano listino, najvišje priznanje PZS za leto 2021, so za dolgoletno delo v planinskih društvih med drugimi prejeli Danica Padjan (PD Vrelec Rogaška Slatina), Peter Kolenc (PD Rečica ob Savinji) in Martin Pšeničnik (PD Slovenske Konjice). Za 70 let dela v planinskih društvih sta spominske plakete prejela Franci Maršnjak (PD Velenje) in Miroslav Je-grišnik (PD Polzela). Bogomil Polavder (PD Zabukovica), Silva Čulk (PD Zabukovica), Dušan Vedenik (PD Prebold) in Jožica Podkrajnik (PD Luče) so prejeli priznanje za 65 let neumornega dela. Zlati častni znak PZS za izredno dobro trenersko delo v športnem plezanju, zaradi česar je Slovenija postala ena vodilnih držav na svetu v tem športu, je zveza podelila Gorazdu Hrenu (ŠAO Velenje). TC 8 IZ NAŠIH KRAJEV Nepravilnosti so že popravili ŠMARJE PRI JELŠAH - Računsko sodišče občini dalo priporočila Računsko sodišče RS je pregledalo del poslovanja občine v letu 2020 in ji izreklo mnenje s pridržkom, saj v nekaterih primerih ni poslovala v skladu s predpisi in pogodbenimi določili. Predlagalo ji je tudi priporočila za izboljšanje poslovanja. Iz občine so sporočili, da so že med revizijskim postopkom sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti. Računsko sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila, saj je občina že med revizijskim postopkom sprejela ustrezne popravljalne ukrepe. TINA STMČNIK Računsko sodišče je pregledalo pravilnost poslovanja Občine Šmarje pri Jelšah v letu 2020 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, prodaje nepremičnega premoženja in oddaje prostorov v najem, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transferje in zadolževanje. Med drugim je ugotovilo, da občina v kadrovskem načrtu za leto 2020 ni prikazala načrtovanih sprememb pri številu javnih uslužbencev za dve leti, ampak samo za eno leto. Iz občinske uprave so sporočili, da so podatek o številu javnih uslužbencev že uskladili v kadrovskem načrtu za leto 2021. Ugotovitev, da župan Matija Čakš občinskemu svetu ni poročal o izvrševanju proračuna v prvem polletju, so v občinski upravi komentirali z besedami, da so bili občinski svetniki o izvrševanju proračuna v prvem polletju seznanjeni, kar je po njihovem prepričanju navada večine občin. Oddajanje prostorov Računsko sodišče je ugotovilo, da je občina v šestih primerih oddala v najem prostore, za katere ni pripravila posamičnega programa upravljanja oziroma ni imela veljavnega načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem. V enem primeru oddaje prostorov v najem ni objavila namere o oddaji stvarnega premoženja v najem. V petih primerih ni objavila namere o oddaji stvarnega premoženja v brezplačno uporabo. Z osmimi uporabniki poslovnih prostorov je sklenila neposredne pogodbe o brezplačni uporabi, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji. Iz občinske uprave so sporočili, da občina društvom, ki delujejo na tamkajšnjem območju, poslovne prostore v najem oddaja brezplačno, društva pa poravnajo obratovalne stroške. »Občina res ni preverjala, ali društva izpolnjujejo zakonski pogoj, ki jim omogoča brezplačno uporabo prostorov. Gre za urejen status delovanja v javnem interesu za izvajanje njihove dejavnosti. Zdaj smo društva, ki tega pogoja niso izpolnjevala, pozvali, naj to uredijo.« Zakaj je občina v več primerih podaljševala pogodbe za brezplačen najem, ne da bi objavila nov postopek za ponov- no oddajo? Iz občinske uprave so odgovorili, da so tako ravnali, saj se za najem omenjenih prostorov na Aškerčevem trgu 24 in na Celjski cesti 6 in 28 ni zanimal nihče drug. Najemnine namenili za vlaganje Računsko sodišče je v povzetku revizijskega poročila zapisalo še, da občina v proračun ni uvrstila prihodkov, ki so jih z oddajanjem prostorov v najem ali v občasno uporabo prejeli nekateri javni zavodi. Sodelavci občinske uprave so pojasnili, da so bili prihodki od najemnin v Zdravstvenem domu (ZD) Šmarje pri Jelšah jasno razvidni v računovodskih izkazih tega javnega zavoda. Slednji jih je uporabil za plačilo vlaganj v stavbo, na primer za gradnjo dvigala v tej zdravstveni ustanovi. Denar, ki so jih z najemninami prejeli šola, vrtec in knjižnica, so omenjene javne ustanove sproti porabile za plačilo materialnih stroškov uporabe in vzdrževanja prostorov. Ena od ugotovitev računskega sodišča je, da občina ni sprejela odloka, v katerem bi podrobneje določila sofinanciranje programov športa. V letnem programu športa za leto 2020 in javnem razpisu na področju športa je navedla ne- ustrezne programe in področja ter uporabila neustrezna merila, v dve pogodbi o sofinanciranju dejavnosti na področju športa ni vključila protiko-rupcijske klavzule. Iz občine so pojasnili, da so uporabljali star pravilnik o sofinanciranju programov športa, vmes pa sprejeli nov odlok v skladu z Zakonom o športu. Nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, se tako nanašajo na nekoliko spremenjena poimenovanja sklopov dodeljevanja denarja, a ne pomenijo, da je katero društvo neupravičeno prejelo finančna sredstva. Foto: Arhiv NT (SHERPA) Od leve: državni sekretar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve mag. Cveto Uršič, štorski župan Miran Jurkošek, pobudnica za pridobitev listine in predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik ter predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak (Foto: Občina Štore) Občina po meri invalidov ŠTORE - Občina, ki je v zadnjih letih odpravila številne ovire na poteh, poskrbela za ureditev klančin, parkirnih mest za invalide in še marsikje občanom omogočila lažjo dostopnost, je prejela listino Občina po meri invalidov. Občina Štore se je na javni razpis za pridobitev listine začela pripravljati že leta 2018. Župan Miran Jurkošek je pojasnil, da je med drugim uredila pešpoti proti trgovskemu središču in športnemu parku, da so dostopne gibalno oviranim ljudem in mamicam z otroškimi vozički. Uredila je slušne zanke v kulturnem domu in dveh cerkvah. Vsako leto del proračunskega denarja nameni društvom invalidov ter drugim dobrodelnim društvom. Stavba, v kateri je do nedavnega delovala knjižnica, ni bila dostopna gibalno oviranim. Odkar se je ta kulturna ustanova preselila v prostore ob znani trgovini, je obiskovalcem na voljo dvigalo. Ko se bo v omenjene prostore preselila občinska uprava, bo tudi lažje dostopna, je povedal štorski župan. Kot pomembno pridobitev je omenil tudi tako imenovano Shrambico, ki so jo v prostorih nekdanje srednje metalurške šole uredili s pomočjo Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. V Shrambici lahko ljudje prejmejo nekatere invalidske pripomočke. »Veliko truda smo namenili temu, da smo izpolnili pogoje za prido- bitev listine. Vemo, da nas na tem področju čaka še veliko dela. Odzivamo se na pobude invalidov in skušamo problematiko, na katero opozorijo, rešiti čim prej,« je komentiral Jurkošek. Iz občine so še sporočili, da sta odprava ovir in socialna vključenost občanov zelo pomembni za lokalno skupnost. Omogočata namreč izboljšano kakovost življenja oseb s posebnimi potrebami, invalidov, bolnikov in starejših oseb, ne nazadnje tudi mamic z otroškimi vozički. »Zavedati se moramo, da smo vsi skupaj kot celota močni toliko, kolikor je močan naš najšibkejši člen. Našo razvitost odraža, kako znamo poskrbeti za ranljive posameznike in družbene skupine.« TS Most ponovno odprt za promet LAŠKO - Po zagotovilih infrastrukturne-ga ministrstva bodo jutri (v petek, 17. decembra) za promet ponovno odprli most v središče Laškega, so sporočili iz Občine Laško. Most je zaprt od septembra zaradi gradnje krožišča na glavni cesti skozi Laško. Celotna naložba, vključno z gradnjo tretjega zavijalnega pasu pri Kulturnem centru Laško, naj bi bila končana do 14. januarja pri- hodnje leto. S takšno ureditvijo bo izboljšana pretočnost prometa skozi Laško, zagotovljena bo tudi večja prometna varnost. Dela izvaja na javnem razpisu izbran izvajalec, podjetje Voc Celje. Vrednost projekta je ocenjena na približno 800 tisoč evrov. Približno 70 odstotkov denarja bo zagotovila država, drugo laška občina. BA Foto: SHERPA Glavni most v Laškem, ki vodi v središče mesta, bo od 17. decembra ponovno odprt za promet. St. 50, 16. december 2021 IZ NASIH KRAJEV 9 CELJE - Mednarodna konferenca projekta Apel Ne brez sodelovanja mladih! Celjski mladinski center (MCC) že več kot desetletje vodi različne mednarodne projekte ali sodeluje v njih. Trenutno je takšnih kar 16, po čemer MCC izstopa v slovenskem merilu. »Najbolj pomembno je, da imajo projekti konkretne rezultate. Veseli nas, da so stvari oprijemljive in uporabne,« pravi mag. Katja Kolenc, vodja programov, mednarodne koordinacije in projektov v MCC. Pred tednom sta bila v Narodnem domu mednarodna konferenca in zaključni dogodek enega od projektov. TATJANA CVIRN Gre za projekt Active Youth Participation through Empowered Leadership (Apel) v okviru programa Erasmus+. Od 1. februarja 2020 ga vodi MCC s partnerji iz Avstrije, Bolgarije in z Nizozemske, končan bo januarja naslednje leto. Cilj projekta je mladinske delavce opremiti z ustreznim znanjem, metodologijo ter orodji, da bodo lahko kakovostno izvajali usposabljanja za mladinske voditelje in mlade. Ob tem naj bi jih projekt pomagal usmeriti k dejavnej-šemu sodelovanju predvsem pri vključevanju v dialoge z lokalnimi odločevalci. Priročnik, kartice ... Na zaključnem dogodku v Narodnem domu so udeleženci želeli predstaviti projektne Mag. Katja Kolenc, vodja programov, mednarodne koordinacije in projektov v MCC rezultate. »Pripravili smo priročnik za mladinske delavce, ki vsebuje teorijo in konkretne vaje za izvajanje dejavnosti z mladimi. Naslednji rezultat projekta so kartice YOCO, ki pomagajo mladinskim delavcem pri izvajanju dejavnosti v povezavi z našim priročnikom ali samostojno in spodbujajo njihovo ustvarjalnost. Tretji dokument so priporočila za od-ločevalce. S projektom želimo povečati sodelovanje mladih, predvsem ko gre za razprave z odločevalci. Pogosto vidimo, da tudi v drugih državah sprejemajo rešitve, povezane s problematiko mladih, od zgoraj navzdol brez sodelovanja mladih, kar želimo spremeniti. Pomembno je, da vprašamo mlade, kaj jih zanima, kaj želijo izboljšati v lokalnem okolju. Takšen pristop jih spodbuja, da so dejavni v dialogu z odlo-čevalci, da se vključijo v javne razprave ... Če bomo povečali aktivno participacijo med mladimi, bo to imelo pozitivne učinke na celotno skupnost,« je vsebino projekta pojasnila Katja Kolenc. Priročnik je izšel tudi v angleščini, nemščini, nizozemščini in bolgarščini. Vsak partner projekta bo v svojem okolju predstavil vsa orodja, ki lahko pomagajo mladim pri njihovem aktivnejšem sodelovanju v družbi. V praktičnem delu konference so dijaki ter mladinski Mladi so na mednarodni konferenci v okviru projekta Apel delali tudi v skupinah. delavci delali v skupinah s slovenskimi ter z mednarodnimi trenerji, ki so jih z uporabo kartic YOCO spodbujali pri pripravi konkretnih predlogov in idej. Tako so štiri skupine na koncu predstavile ideje, ki jih mladi želijo in pogrešajo v lokalnem okolju, ter izpostavile tudi nekatere zelo aktualne teme. Mladi so jih predstavili v dialogu z odločevalci, kjer so sodelovali Zbrane je na konferenci nagovoril tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki je med drugim poudaril, da bo v občini kmalu sprejet nov lokalni program za mlade, ki naj bi prispeval k izboljšanju njihovega položaja na številnih področjih. podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek in trije člani Mestnega sveta MOC: Damir Ivančič, Matija Kovač ter Miran Gracer ml. Foto: SHERPA Spregledan pločnik le očistili CELJE - Poledenele površine in neočiščeni pločniki predstavljajo nevarnost za padce in resne poškodbe. Medtem ko so pločniki v mestu po zadnjem sneženju večinoma očiščeni, pa bralec opozarja na še vedno zasnežen pločnik v Obrtni ulici 1 v Celju, po katerem vsak dan hodijo tudi šolarji. Kot pravi, je hoja po pločniku nevarna, in se sprašuje, ali so izvajalci zimske službe nanj pozabili. Da je podizvajalec omenjeni pločnik nehote res spregledal, so potrdili v podjetju Vo-ka Celje, ki je izvajalec zimske službe v Mestni občini Celje. Občanom so se za nevšečnost opravičili in nam v torek obljubili, da bo pločnik še isti dan očiščen. Pluženje in posipanje cest je sicer organizirano po prednostnem seznamu. Kot pojasnjujejo v Mestni občini Celje, dežurna služba neprekinjeno, torej 24 ur na dan vse dni v tednu spremlja stanje in razmere na cestah in pločnikih ter v primeru poledice ali začetka sneženja v najkrajšem možnem času aktivira dežurne ekipe, ki so zadolžene za pluženje in posipanje. Če ponoči zapade večja količina snega, dela izvajajo skladno z izvedbenim programom zimske službe. Stopnja nujnosti vzdrževanja posameznih cest je določena z razvrstitvijo cest po prednostnih razredih. V naselju se najprej očistijo glavne, nato stranske ulice. Prednost pri čiščenju imajo javne ustanove, kot so okolice zdravstvenega doma, gasilskih domov, šol, vrtcev in drugih javnih objektov, pojasnjujejo v celjski občini. Ob tem občane prosijo, da dvorišča in vhode v stanovanjske objekte ob sneženju počistijo sami. Prav tako naj za prehodnost pred lokali poskrbijo lastniki in najemniki poslovnih prostorov. Ob tem naj snega ne mečejo na cesto in pločnik, dodajajo. Zimska služba se v mestni občini Celje izvaja na 133 kilometrih lokalnih cest, 205 kilometrih javnih poti, 102 kilometrih pločnikov in pešpoti, 8100 kvadratnih metrih javnih površin ožjega mestnega jedra, 20.000 kvadratnih metrih interventnih poti, 10 kilometrih nekategoriziranih cest in 37.500 kvadratnih metrih parkirišč v središču mesta. V zimski službi dela okoli 35 delavcev (voznikov, strojnikov, dežurnih cestarjev ter javnih delavcev občine, ki opravljajo ročna dela). V povprečni zimski sezoni običajno porabijo okoli 2000 ton posipne soli in 2500 kubičnih metrov gramoznih posipnih materialov. BA V podjetju Vo-Ka priznavajo, da je podizvajalec zimske službe nehote pozabil očistiti pločnik v Obrtni ulici, za kar se občanom opravičujejo. 10 KULTURA St. 50, 16. december 2021 Novo delo izpod rok slatinskega pisatelja Boč pod svinčeno točo Slavist in upokojeni profesor dr. Jože Lipnik, ki je tudi častni občan Občine Rogaška Slatina, je v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Boč pod svinčeno točo. Omenjeno delo je med drugim zanimivo, ker ga je avtor napisal kot gimnazijec med letoma 1953 in 1955, vendar v tistih časih pri založnikih ni našel posluha za njegovo objavo. TINA STRMCNIK »Kot gimnazijec sem si zamislil, da bi napisal nekaj zgodb o tem, kakšno sled je vojna pustila na mojem domačem območju. Dogajanje sem kot otrok izkusil na lastni koži. Spominjam se, da smo kratkohlačniki hodili gledat, ko so Nemci požigali okoliške hiše. Kako je bilo med vojno na eni in na drugi strani, so mi veliko pripovedovali sorodniki in drugi ljudje,« je dejal. Na območju Boča in Ple-šivca je bilo po njegovih besedah veliko vojnega dogajanja ter veliko žrtev. Kdor se danes tam sprehaja, lahko opazi številne spomenike pa- dlim borcem. Lipnik je svoje vtise in informacije, ki so mu jih povedali drugi, preoblikoval v literarne zgodbe. Med knjižne platnice je vključil nekatere fotografije, ki so bile objavljene v več kot štiri desetletja starem delu Franca Buta z naslovom Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem. Medtem ko je But popisoval zgodovino, je Lipnik osnoval roman, kjer si je privoščil več literarne svobode. »Napisal sem ljubezenske zgodbe, zgodbe o izdajalcih, mučenjih, lakoti. Pisal sem o partizanskih uspehih in o njihovih akcijah.« Naj pisatelj dozori Zapis je nastal, ko je Lipnik kot srednješolec opravljal počitniško delo kurirja v krajevnem ljudskem odboru v bližini doma. Nosil je pošto od hiše do hiše. Ob popoldnevih si je lahko izposodil pisalni stroj. Takrat je na rabljen papir pretipkaval svoje zgodbe, ki jih je najprej zapisal z roko. »To se ni zgodilo z danes na jutri, zgodbe sem prepisoval kar tri poletne počitnice zapovrstjo,« je dejal. Njegov razrednik, ki je bil slavist, ga je spodbudil, da je rokopis poslal eni od založb. V odgovoru je bilo zapisano, da je besedilo zanimivo, a da mora njegov avtor kot pisatelj še malo dozoreti. Kljub takratnem nasvetu založbe je Li-pnik delo zdaj izdal natančno takšno, kot ga je zapisal pred skoraj 70 leti. Spremeniti ni želel niti besede, a se je poglobil v jezikovni pregled zgodbe. Knjigo je izdal na svoje stroške. »Kakor hitro bi med iskanjem sponzorjev prišel do politikov, bi me glede na svoja prepričanja napadali zaradi enega ali drugega razloga ali zaradi kakšne malenkosti, ki jim ne bi bila pogodu.« Bogata bera del Znan Slatinčan je v zbirki, ki jo izdaja v lastni založbi, zbral že številna dela. Med drugim je poskrbel za izdajo enajstih knjig pokojne žene. Njeno prvo knjigo so spodbudile objave v Novem tedniku, saj je Cilka Lipnik za naš medij pisala podlistek z naslovom Biti učiteljica. Znanstveno-strokovna dela Jožeta Lipnika o metodiki književne vzgoje, metodiki govorne vzgoje in še o marsičem so izhajala pod okriljem univerze in pri Založbi Obzorja. Častni občan Rogaške Slatine, ki je bil profesor v tamkajšnji I. osnovni šoli in univerzitetni profesor na Pedagoški fakulteti Univerze Maribor, je tudi avtor več pesniških zbirk in velik ljubitelj gora. Foto: Osebni arhiv Jožeta Lipnika Do konca leta v odsevu svetlobe V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled razstava V odsevu svetlobe. Avtorici Eva Petrič in Zdenka Žido na njej obravnavata tematiko linije in teksture vsaka v svojem prepoznavnem likovnem jeziku. Petričeva, ki je znana kot konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fo-tografinja in performerka, na tokratni razstavi izhaja iz linije kot metafore evolucije, zlasti jo pritegnejo odstopanja, napake, ki evolucijo spreminjajo. Slikarka Zidojeva, ki živi in dela v Ljubljani in Bohinjski Bistrici, s plastenjem kristaliničnih kompozicij odpira vprašanje vstopanja v polje onkraj miselnega obzorja. Njuno razstavo si bo v Žalcu mogoče ogledati do konca leta. ŠO Utrinek z razstave v Žalcu (Foto: TT) V spomin Milena Moškon (1928-2021) Na tih novembrski dan se je poslovila kolegica Milena Moškon, muzealka z veliko začetnico. Rodila se je 27. marca 1928 v Predgradu pri Črnomlju. Po klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je maturirala leta 1947, je nadaljevala študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po študiju jo je pot pripeljala v Celje, kjer se je zaposlila 1. maja 1955 v takratnem Mestnem muzeju kot kustosinja za umetnostno zgodovino in uporabno umetnost. Že od začetka se je znala prilagajati zahtevam dela na tem področju. Najprej je bilo treba sistematično urediti deponirano gradivo s posebnim poudarkom na oblikovanju zbirk, zlasti tistih, ki so bile značilne za celjski muzej. Opravila je inventarizacijo vseh zbirk kulturne in umetnostne zgodovine, uredila fotodo- kumentacijo in skrbela za ustrezno restavriranje ter prepariranje muzealij. Ko v Celju še ni bilo spo-meniškovarstvene službe, je skrbela še za najnujnejša vzdrževalna dela na spomenikih. Pritegnila jo je tudi sodobna umetnost. Tako je od začetka svoje službe do ustanovitve Likovnega salona in še tudi kasneje organizirala in usmerjala prirejanje občasnih likovnih razstav sodobne umetnosti v Celju in drugih krajih na celjskem območju. Ob obilici zbirk s področja umetnosti je dve desetletji skrbela še za etnološko zbirko, za katero je pridobivala predmete na terenu. Med temi izstopata zbirka panjskih končnic ter zuna-jevropska zbirka popotnice in pisateljice Alme M. Karlin. Ob tem je opravila še ogromno majhnega, nikjer zapisanega nehvaležnega dela, ki ga lahko opravi le tisti, pri katerem je ljubezen do stroke na prvem mestu. Takrat so bili časi, ko ni bilo lahko prepričati ljudi, da so karkoli podarili ali prodali muzeju. S svojim primernim kulturnim pristopom je uspela prepričati lastnike, s čimer se je zbirkapostopoma bogatila ne samo z umetnostnimi in etnološkimi predmeti, ampak tudi s celotnimi zbirkami in zapuščinami, ki so tako dobile novo ži- vljenje in strokovno varstvo v muzeju. Kmalu po nastopu službe jo je pot peljala na izpopolnjevanje iz grafike v grafični kabinet JAZU v Zagreb in Albertino na Dunaj. Ob osnovnem delu zbiranja in dokumentiranja muzejskega gradiva je še posebej bogata njena razstavna dejavnost. Orala je ledino pri zbirki grafičnih listov starih mojstrov. Tako je že leta 1957 pripravila prvi izbor grafik. Leta 1960 je pripravila prvo razstavo Zunajevropske zbirke Alme M. Karlin in leto kasneje razstavo Savinjske panjske končnice. Zbirko grafičnih listov je razstavljala v šestdesetih in sedemdesetih letih. Leta 1965 je predstavila japonsko grafiko - 53 postaj na cesti Hokaido. Imela je številne predstavitve grafik starih mojstrov in grafičnih vedut zdraviliških krajev celjskega območja. Z razstavami je gostovala po vsej nekdanji Jugoslaviji in tudi v tujini, promovirala je celjski Pokrajinski muzej ter sklepala prijateljstva s posameznimi strokovnimi kolegi in z muzejskimi ter galerijskimi ustanovami, prijateljstva, ki so se obdržala vse do danes. Izjemen je njen prispevek k postavitvi stalne umetnostno in kulturnozgodovinske razstave v prvem nadstropju Stare grofije. Še danes slovi kot ena najlepših na Slovenskem. Prav zaradi te razstave je bil muzej nominiran za naziv Evropski muzej leta. Njena posebna ljubezen je bilo preučevanje savinjske keramike; postavila je namreč temelje te zbirke in svoje poslanstvo na tem področju zaokrožila z bogato monografijo. Še in še bi lahko naštevali, saj o njenem obsežnem opusu pričajo bogata bibliografija strokovnih člankov, razprav in publikacij ter nagrade, ki jih je prejela za svoje ustvarjalno delo. Tu velja izpostaviti najvišje muzejsko priznanje Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo za leto 1979, Prešernovo nagrado občine Celje delavcem v kulturi za leto 1988 ter osrednje priznanje občine Celje za leto 1995 - zlati celjski grb za življenjsko delo. Po upokojitvi leta 1994 je nadaljevala strokovno delo. V tem času so se srečale najine poti in z njo sem kot nadebudni kustos spoznaval bogato kozjansko in steklarsko dediščino. Številni dnevi terenskega dela in najinega sodelovanja v Spominskem parku Trebče, danes Kozjanskem parku, so me navajali na terensko delo in preučevanje bogate tradicije steklarstva v tem prostoru. Po postavitvi stalne razstave v cerkvi sv. Leopolda v Loki pri Žusmu in kasnejših razstavnih projektih je velikokrat znala izreči besedo kolosalno. Ob pisanju tega nekrologa mi ponovno odzvanja v ušesih skupaj z mislijo Frangoisa Mainarda: »Vaša plemenitost je drobna, kajti vi niste knežjega rodu. Plemeniti steklarnar, če pa-dete po tleh, zbogom vaše kvalitete.« Spoštovana kolegica Milena Moškon. Hvala za znanje, izkušnje in vaše plemenito delo. JOŽE RATAJ Pokrajinski muzej Celje KULTURA 11 ŠENTJUR - Prešernova Julija tokrat v operi Večna ljubezen odmeva tudi danes V Ipavčevem kulturnem centru je minulo soboto in nedeljo odmevala operna glasba. Obiskovalci so lahko prisluhnili operi Julija, ki govori o neuslišani Prešernovi ljubezni do Julije Primic. Libreto za omenjeno delo je napisal šentjurski rojak ddr. Igor Grdina, glasbo pa skladatelj Aleš Makovac. TINA STRMCNIK Občini Šentjur in Novo mesto sta partnerici v projektu kulturno-gastronomski abonma, ki je nastal v Združenju zgodovinskih mest Slovenije. Sopranistka Urška Arlič Go-loličič je ob spremljavi Marka Hribernika s samospevi Josipa Ipavca v začetku novembra nastopila v dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. No-vomeščani so obisk vrnili z izvedbo opere Julija v Ipavčevem kulturnem centru minu- li konec tedna. Obiskovalci so uživali v odrskem projektu, v katerem je sodeloval trideset-članski operni vokalni in komorni orkester pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Vodja šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Anita Koleša je poudarila, da je občinstvo v šentjurskem kulturnem hramu lahko prvič spremljalo operno predstavo s celotno scensko in odrsko postavitvijo. V ospredje zgodbe je postavljena Prešernova neuslišana ljubezen in muza Julija Primic. Libretist Igor Grdina je s prologom, tremi dejanji in z epilogom smiselno povezal zgodbo v celoto, vsebinsko pa postavil v ospredje tako Prešernovo kot Julijino usodo. Prvo dejanje obravnava konec pesnikove zveze z Marijo Kljun. Ta pesnika zapusti, saj vidi, da se njen izbranec zanima za Primičevo Julijo. Drugo dejanje tematizi-ra edini ples, na katerem sta se Julija in Prešeren srečala, tretje dejanje pa prikazuje Julijino poroko z Jožefom pl. Scheuchenstuelom in vznik Prešernove ljubezni do Ane Jelovšek. Opero uokvirjata prolog in epilog, ki se v graščini Neuhof odvijata v zadnjih urah Julijinega življenja. Foto: Andraž Purg - GrupA Producent predstave Julija je Zavod Novo mesto. Organizacijo gostovanja sta omogočili šentjurska območna izpostava JSKD in Občina Šentjur. Svobodno sonce zasijalo tudi na odru Eden od vrhuncev Poletja v Celju je bila gledališka predstava na prostem Pod svobodnim soncem, ki so jo na dvorišču Knežjega dvora uprizorila združena celjska ljubiteljska gledališča. Ambientalna postavitev znamenitega dela Frana Saleškega Finž-garja je bila s premiero in tremi ponovitvami posvečena obeleževanju 150-letnice pisateljevega rojstva ter 30-letnice samostojnosti Slovenije. Pretekli konec tedna so v Gledališču Zarja Celje pripravili odrsko premiero predstave, ki so jo prilagodili za notranja prizorišča. Ambiciozno odrsko delo v dramatizaciji Miloša Mikelna je nastalo v koprodukciji Zveze kulturnih društev Celje (ZKD) in Zavoda Ce-leia Celje. Režiral ga je Žiga Medvešek. Pri uprizoritvi predstave so sodelovala štiri celjska ljubiteljska gledališča: LG Petra Simonitija Celje, Zarja, KD bratov Dobrotinšek Škofja vas in KUD Svoboda Zagrad. »Za to predstavo smo se odločili po skoraj letu in pol mirovanja naših ljubiteljskih društev. Težava je, ker ta društva poleti ponavadi ne delujejo, letos pa je svoje naredila še epidemija in marsikatero društvo se bo težko spet postavilo na noge. V zvezi se tega zavedamo, zato smo želeli narediti nekaj, da ljubiteljska kultura na tem našem področju ne bi zastala v celoti,« je povedal Milan Brecl iz ZKD. Obiskovalci razprodanih petkove premiere in sobotne ponovitve so videli predstavo v prirejeni obliki, saj so jo ljubiteljski gledališki ustvarjalci v jesenskih mesecih priredili za notranje odre. Zunanje prizorišče je namreč ponujalo veliko širši prostor za nastopanje in mogočno ozadje Knežjega dvorca, zato se je največ sprememb za notranjo uprizoritev navezovalo na tehnične in scenske prilagoditve. Sodeč po odzivih obiskovalcev petkove premiere je nastopajočim to dobro uspelo, saj so igralci ob režiserskih popravkih Žige Medve-ška pričarali podobno vzdušje kot na prostem ter prepričali z veličastno prezenco dvajsetih igralcev na odru in odličnim preigravanjem čustev ob številnih zasukih zgodbe. S predstavo se bodo v prihodnjem letu združeni gledališčniki odpravili tudi na gostovanja, sicer pa jo nameravajo igrati enkrat mesečno v Gledališču Zarja Celje v Trnovljah. Naslednjič bo na ogled 14. januarja prihodnje leto. LŽ Vračanje h koreninam V Kvartirni hiši so novembra pripravili razstavo Nikolaja Beera, prekmurskega avtorja, ki se lahko pohvali s skoraj 50-letno tradicijo ustvarjanja, poimenovano Vračanje h koreninam. Razstavo si je mogoče ogledati do 7. januarja, saj so jo v preteklem tednu podaljšali. Tokratna razstava Prekmurju zapisanega slikarja predstavi zadnje desetletje njegovega ustvarjanja. Leta 1973 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Že od začetka se je ukvarjal s tehnikama oglje na papirju in olje na platnu. V osemdesetih letih je postal znan po oljnih platnih, na katerih je upodabljal pokrajino rodnega Goričkega, še posebej KUkeča. Prav Kukeč je njegov najznačilnejši motiv, ki ga strokovno obravnavajo številni umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki. Ti med Beerove zglede prištevajo Vincenta van Gogha, Chaima Soutina, Franka Auerbacha in Leona Kossofa. Slika tudi v tehniki svinčnik na papirju. Na teh slikah so motivi podobni kot na oljnih slikah. Nikolaj Beer je sodelavec in mentor številnih likovnih kolonij v Sloveniji in sosednjih državah. Je tudi reden sodelavec evangeličanskega verskega tiska. Grafično oblikuje naslovnice ter s svojimi upodobitvami dopolnjuje njegovo vsebino. Živi in ustvarja v Izlakah. LŽ Uporabna človeška izkušnja V Galeriji Velenje se decembra predstavlja umetnica Jana Zornik z razstavo Fantazijsko funkcionalna / Funkcionalno fantazijska, A Human Experience. Odprtje razstave je bilo včeraj. V okviru pregledne razstave so predstavljena povezana starejša in novejša dela, ki so nastajala zadnjih pet let in zajemajo obdobje od leta 2012 do 2021. Razstava je zasnovana kot vabilo gledalcu, naj se potopi v zavest avtorice in njenega doživljanja sebe, ustaljenega sveta, človeka in trenutka, v katerem obstaja, dojame sebe in lastno subjektivnost. Stalnice, ki se pojavljajo v njenem delu, so telo ter zavrženi in vsakodnevni materiali, prežeti s čustveno vsebino, ki jim je vdihnjena v novona-stalih delih. Njen slog ostaja poetičen in pripoveden ter poln simbolike. Razstava je razdeljena na štiri sklope, znotraj katerih se artefakti prikazujejo kot domišljijski pripomočki, ki služijo kot orodje pri prebroditvi različnih stanj ali nastopijo kot njihov opis. Kuratorka razstave je Milena Koren Božiček. Jana Zornik (1984) je mednarodno delujoča umetnica in ustvarjalka artefaktov. Zanima jo predvsem ustvarjanje, poveza- no s telesom in človekom, s čustvi in občutenjem lastnega bitja. Ti se največkrat kažejo kot poetični izumi, telesni podaljški, ki pripovedujejo osebne zgodbe. V svoji umetniški praksi ustvarja meddisciplinar-no ter deluje v različnih ustvarjalnih panogah vse od gledališča do filmske industrije in sodeluje z modnimi znamkami. Kot gostujoča predavateljica uči na London College of Fashion, University of the Arts London, kjer je tudi opravila magisterij. Prav tako iz smeri Načrtovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Razstavljala je v Evropi in po svetu, njena dela so bila del številnih referenčnih razstav. Za svoje delo je prejela veliko mednarodnih nagrad in priznanj, uvrščena je v izbor umetnikov in oblikovalcev prestižne fundacije Sarabande, The Lee Alexander McQueen Foundation. Bila je finalistka za nagrado International Talent Support: Fashion Accessories and Artwork, zmagovalka in prejemnica nagrade ITS Swatch Artwork prize ter nagrade za posebne dosežke Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 15. januarja. LŽ Trikrat v enem popoldnevu Celjski godalni orkester tudi letos pripravlja novoletni koncert, ki ga po tradiciji vsako leto izvede 26. decembra v Narodnem domu. Zaradi epidemioloških ukrepov je tokrat število sedežev omejeno, zato so vstopnice za koncerta ob 17. uri in ob 19.30 pošle v dveh dneh. Da ne bi prikrajšali občinstva, so se celjski godalci odločili, da bodo odigrali še dodaten koncert ob 14. uri. Vstopnice zanj, ki tudi hitro pohajajo, so na voljo v TIC Celje. Program letošnjega koncerta je zelo raznolik, igrali bodo znane teme iz del Beethovna, Dvoraka, Straussa in drugih, tudi domačega skladatelja Janka Gregorca. Godalci, ki že lep čas marljivo vadijo, se v teh časih še posebej veselijo nastopov, saj verjamejo, da bodo z njimi dodali svoj delež k pozitivnemu decembrskemu vzdušju. Seveda bodo vsi trije koncerti organizirani v skladu s sprejetimi ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa. NK 12 NAŠA TEMA Med epidemjo več alkoholizma. Kako do pomoči? P Alkoholizem - tihi ubijalec ljudi in družbe J J ■ k Л »Alkoholik se mora za zdravljenje odločiti sam. Družina je pri tem glavna podpora. Če se oseba sama ne odloči za streznitev, jo kdorkoli drug k temu težko prisili. Alkoholizem je bolezen. Pred njo smo nemočni vsi. Ne glede na status in finančni položaj ali spol. Včasih rečejo, da je natakar kriv, ker postreže alkoholiku. Ne, ni kriv on. Alkoholik je tisti, ki je nemočen, saj ne zmore reči ne. Pri alkoholizmu ni sredine. Ali človek pije ali je trezen. Samo to dvoje obstaja.« To so besede zdravljenega alkoholika. Delež pivcev alkohola se je med epidemijo v Sloveniji strmo povišal. Podatki projekta Sopa - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola - kažejo, da 40 odstotkov v projekt vključenih zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih strokovnjakov pri svojih bolnikih oziroma uporabnikih opaža več težav z alkoholom, skoraj tretjina tudi v svojem bližnjem okolju - med sodelavci, prijatelji ali doma. Gre za katastrofalne podatke, ki so le vrh ledene gore. Mnogo alkoholizma je skritega. Doma, v službah, na cestah. SIMONA ŠOLINIČ »Ne, da ne smem, ampak nočem več piti!« »Ko sem prenehal piti alkohol, se mi je življenje spremenilo,« pravi sogovornik. Želi biti anonimen, čeprav tega, da je bil vrsto let alkoholik in da je izkoristil vsako možnost, da je lahko pil, v svoji okolici ne skriva. A zaveda se, da širša družba še ni dosegla ravni, da zdravljenih alkoholikov ne bi obsojala. Čeprav jih ne bi smela. Streznitev je namreč ena najtežjih odločitev v življenju. In ko je oseba dovolj močna, da jo lahko sprejme, je lahko vzor mnogim. Kot naš sogovornik. Prvi stik z alkoholom je imel že v mladosti, tudi njegov oče je bil alkoholik. »Do 40. leta sem bi zmeren pivec, potem je šlo samo še navzdol. Pijačo sem skrival, dokler me niso tudi na delovnem mestu postavili pred dejstvo - ali alkohol ali služba,« razlaga. Odkrito pove, da so alkoholiki dobri manipulatorji: »Ko sem potreboval pijačo, ni bilo človeka, ki ga ne bi zmogel zmanipulirati. Če sem opravljal kakšno fizično delo, sem moral že pred tem spiti dve steklenici piva. Če sem imel Epidemija alkoholizma? »Pri alkoholizmu ni polovičarstva. Imam samo dve izbiri. Ali pijem in umrem ali živim trezno in lepo s pomočjo društva anonimnih alkoholikov,« nam je povedal Luka. Njegovo ime je izmišljeno. Je član društva, ki pomaga ljudem, ki bi se radi rešili iz objema alkohola. Ob pomenu odločitve o zdravljenju od alkoholizma opozarja, da predstavlja epidemija še dodaten udarec za alkoholike. Društvo anonimnih alko- je na začetku najpomembnej- holikov je pred dvema letoma praznovalo 30. obletnico, dodaja Luka. »Takrat si nihče od članov ni predstavljal, kakšne preizkušnje nas čakajo. Virus je zarezal tudi v našo bolezen, saj so nam bili večino časa onemogočeni osebni stiki. Takšna srečanja v živo so za alkoholika, ki okreva, zelo pomembna. Moč skupine da človeku vedeti, da v okrevanju ni sam in da je med enakimi, ša. Verjamem, da bomo spet normalno zaživeli brez epidemije. Današnja tehnologija namreč omogoča virtualna srečanja s pomočjo spletnih aplikacij, da ohranjamo stik, se srečujemo na spletu in delamo po programu. Kljub temu je upad članov, ki so v društvu aktivni, v zadnjem času precejšen,« dodaja Luka. »Posledice zahrbtnega co-vida-19 se v tem času kažejo Telefonski številki Društva anonimnih alkoholikov Slovenije sta 06 966 54 78 in 031 802 710, spletna stran www.aa-slovenia.si. i % № ■ • *'' ^ «MM 4 m M rnmk' W ć. ®aš шЋ ШШ zdravniški pregled za službo, dva dni pred tem nisem pil. Po pregledu sem >nadoknadil vse za nazaj<.« Žena, njegov steber V določenem trenutku se je odločil za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Žena mu je bila ves čas v oporo. »In to mi je pomenilo največ - da je znala in zmogla z menoj prebroditi najtežje trenutke. Kot žena in najboljša prijateljica,« pojasni sogovornik. Zdravljenje alkoholizma je bilo večmesečno in zelo zahtevno. pri vseh kroničnih boleznih. Tudi alkoholizem je kronična bolezen, ki napada ne le alkoholika, ampak celo njegovo družino. Trenutna situacija vse to samo še bolj >prikriva<. Kljub trudu vseh, ki delujemo na področju pomoči alkoholikom, je alkoholizma vedno več, več je tudi posledic alkoholizma. V tem času alkoholik še težje poišče pomoč, zato poudarjam, da smo jo v društvu vedno pripravljeni ponuditi. Program me namreč uči, naj bom vedno tu in pripravljen dati roko alkoholiku, ki še trpi. Biti bolan ni sramota. Sramota je, če nihče nič ne naredi, da bi nekomu pomagal,« dodaja Luka. Moč izbire Omenja, da pri pitju večina alkoholikov zaradi nejasnih razlogov izgubi moč izbire. Do rešitve ni srednje poti. »Večina nas ni bila pri- i§fp lil »Ko prideš ven, se boj s seboj šele začne. Ta ni lahek. Sledilo je veliko odrekanja, a to je bila pot k cilju, k okrevanju. Ves čas sem razmišljal: >Samo prvega kozarca alkohola se ne smem dotakniti<. To je namreč pomembno. Vedel sem, če bi spil samo deciliter vina, bi bil spet na začetku. Dan, ko sem se odločil, da se ne bom več dotaknil alkohola, je bil zame drugi pravljena priznati, da smo zares alkoholiki. Ni človeka, ki bi mu bila všeč misel, da se telesno in duševno razlikuje od drugih. Zato ni presenetljivo, če so za naše pivske kariere značilni nešteti jalovi poskusi, s katerimi bi radi dokazali, da znamo piti kot normalni ljudje,« dodaja Luka. Če prekomeren pivec meni, da bo nekoč postal zmeren pivec, je ta blodnja osupljiva, dodaja. »Mnogi ji sledijo čez prag norosti ali smrti. Odkrili smo, da moramo svojemu najglobljemu jazu odkrito priznati, da smo alkoholiki. To je prvi korak k okrevanju. Zmoto, da smo - ali da utegnemo v kratkem času postati - kot drugi ljudje, je treba zavreči,« pravi Luka in omeni, da gre za izvleček iz knjige Anonimni alkoholiki, ki ga opozarja, da pri alkoholizmu ni polovičarstva. rojstni dan. Nekdo pravi, da zdravljeni alkoholiki ne smemo piti. Dejstvo pa je, da jaz nočem več piti in ne, da ne smem,« dodaja. Od streznitve je minilo že več let in sogovornik pravi, da je to nekaj najlepšega v življenju, kar je storil, kar je podaril sebi in svoji družini. »Popolnoma jasno mi je, da bi se od takrat lahko že neštetokrat zapil, ampak ne igram se z življenjem. To, kar imam danes, je nekaj najboljšega, kar sem dosegel. Spominjam se, kako je bila žena, ker sem jaz pil, steber moje družine. Ta občutek me še danes skeli in boli ... Stvari za nazaj ne morem popraviti, da bi ji odvzel takratne skrbi, a sem lahko boljši danes. In sem,« dodaja. Pravi, da danes ne razmišlja toliko, kaj bo jutri, ampak mu je pomemben ta trenutek. Ko rečeš ne! Če mu kdaj kdo ponudi alkohol, ga odkloni. S tem nima težav. »Alkohol ali to, da ima oseba težave z njim, začutim takoj.« Nasmeji se, ko doda, da odkar ne pije več, ga policisti večkrat ustavijo in mu odredijo preizkus z alkoko-testom. »Včasih imam občutek, da v prometu ustavljajo napačne. Četudi rečem, da nisem pil, se zdi, kot da mi ne verjamejo, ampak alkotest vedno pokaže, da sem trezen. Tolikokrat kot me zdaj ustavijo in mi odredijo preizkus z alkoholom, me v času, ko sem pijan vozil, niso nikoli.« Na ponudbo alkohola, ki je vidna na vsakem koraku, gleda danes popolnoma drugače. »Včasih opazim v trgovini, da ljudje posegajo po majhnih stekleničkah žganih pijač, ki so zložene kar ob blagajni. To ni prav. Država in družba se še vedno ne zavedata, da je alkoholizem bolezen. Da so alkoholiki nemočni pred tem. Danes je alkohol cenejši od soka in sendviča! Kaj bo torej človeka premamilo? Alkohol. Tudi oglasov za pijače je preveč, četudi za brezalkoholno pivo. Morate se zavedati, da človek, ki pije, sliši samo alkohol in ne besede >brezalko-holno<. Tudi zdravniki imajo zvezane roke, kadar gre za alkoholike. Človeka ne morejo prisiliti k zdravljenju, čeprav vidijo, da tone ...« pojasnjuje sogovornik. Od streznitve se redno udeležuje srečanj v Društvu anonimnih alkoholikov Slovenije. Četrtki so njegovi, pravi. »Družina ve, da so ta srečanja moja motivacija, navdih takoj za družino. Na srečanjih si izmenjujemo zgodbe, izkušnje, učimo se skupaj živeti. V takšnih pogovorih mi drugi kolegi zelo veliko dajo. Zdaj je epidemija ta srečanja nekoliko okrnila, a ko smo se na srečanjih še lahko tudi objeli, si segli v roko, mi je to pomenilo ogromno. Gre za podporo, ki me je ogromno naučila. Z njo sem boljši,« še zaključi. NAŠA TEMA 13 Varno pitje alkohola ne obstaja Skoraj polovica prebivalcev naše regije (kar 48 odstotkov), starih od 15 do 64 let, je po zadnjih podatkih visoko tveganih pivcev. Gre za osebe, ki tvegano pijejo oziroma so se vsaj enkrat v zadnjem letu opile. »Varno pitje alkohola ne Alkohol vpliva na delovanje obstaja. Načeloma velja, da več kot popijemo ob eni ali več priložnostih, večjemu tveganju izpostavljamo sebe, svojo družino in druge. O varnem pitju alkohola zato ne moremo govoriti, govorimo lahko le o pitju alkohola z manj ali več tveganja za posameznika in druge,« pravi Nuša Konec Juričič, specialistka javnega zdravja, vodja področja za nenalezlji-ve bolezni v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. vseh telesnih organov, še zlasti na osrednje živčevje. »Nekatere skupine prebivalcev so še posebej ranljive, zato zanje velja priporočilo, naj alkohola ne pijejo. Te skupine so otroci in mladostniki, nosečnice in ženske, ki dojijo, starejše osebe, osebe z akutnimi in s kroničnimi obolenji, osebe, ki jemljejo zdravila, osebe s težavami zaradi alkohola v družini, osebe, odvisne od alkohola ali drugih drog, poklicni vozniki, osebe, ki delajo s stroji, na višini, in tisti, ki opravljajo druga tovrstna dela,« pravi Konec Juričičeva. Rušitelj odnosov Alkohol je lahko vzrok za številne bolezni. »Bolj in večkrat kot oseba presega meje manj tveganega pitja, torej več alkohola kot popije, višje je to tveganje za nastanek škodljivih posledic. Zato je smotrno, da oseba zmanjša količino popitega alkohola in prepreči nastanek škodljivih posledic. Da bi to lahko storila, mora povečati nadzor nad popito količino alkohola,« dodaja sogovornica. Nadzor nad popito količino alkohola lahko oseba poveča tako, da se izogiba tveganim situacijam Delež oseb, ki tvegano pijejo, se v Sloveniji vsako leto zvišuje. Nekoliko spodbuden podatek je, da je bil v letih 2002-18 opazen upad števila slovenskih mladostnikov, ki so uživali alkohol. V omenjenem obdobju se je delež mladostnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju, znižal v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih. Kljub temu ostaja Slovenija pri deležu mladostnikov, ki so že pili alkohol, nad povprečjem številnih držav. Leta 2018 je raziskava pokazala, da je alkoholne pijače v življenju že kdaj pilo 15 odstokov 11-letnikov, kar 40 odstotkov 13-letnikov, 71 odstotkov 15-letnikov in 86 odstotkov 17-le-tnikov. Vsak četrti 15-letnik in vsak drugi 17-letnik je bil v življenju dva- ali večkrat opit, vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik alkoholne pijače pije vsaj enkrat na teden! in prepozna sprožilce pitja, hkrati mora imeti podporo družine in mora obvladovati pritiske iz okolja. Posledice alkoholizma se kažejo na ravni posameznika, njegove družine, širšega okolja in družbe. Alkohol poslabša počutje in zdravje, vpliva na pojav bolezni ter lahko sproži ali poglobi težave na področju duševnega zdravja. Pomembno ovira opravljanje poklicne vloge, poslabša finančno stanje, poveča verjetnost prometne ali druge nezgode. Posledice alkohola se kažejo tudi v slabših odnosih v družini, nezmožnosti opravljanja družinske vloge, težavah v odnosih na delovnem mestu, povečanem tveganju za nasilje in kriminal, pojavu težav v duševnem zdravju pri bližnjih, predvsem otrocih. Za družbo to pomeni slabše zdravje prebivalcev, več nasilja ter odsotnosti z dela, več prezgodnjih smrti, povišane stroške obravnave in zdravljenja ter dela policije. OB ROBU Ubija po korakih Vsako leto po uradnih podatkih NIJZ v Sloveniji zaradi različnih bolezni in stanj, povezanih z alkoholom, umre povprečno 929 ljudi. Vsako leto! Je epidemija covida-19 res edina in največja skrb? Ko bo nerazglašena epidemija končana, bodo na dan privrele vse posledice tistega, kar zdaj družba spretno skriva pod pretvezo skrbi za splošno zdravje. Alkoholizem je (samo) eno od teh SIMONA БОПШС področij. Alkohol ubija. Tiho ali vsem na očeh, ni pomembno, ker je družba še vedno preveč strpna do tega. Alkohol je kriv za številne udarce, ki so spretno skriti za štirimi zidovi. Alkohol je kriv za številne prezgodnje smrti na cestah, s katerimi se je družba že sprijaznila. Pač še ena prometna nesreča... Alkohol je kriv za številne bolezni, ki so v epidemiji na stranskem tiru. Prvi je še vedno covid-19. Alkohol ubija posameznika in njegovo družino. Ubija počasi. Po korakih. In da, sogovornik v današnji temi ima prav. Pogosto je alkohol še vedno cenejši kot sok ali sendvič. Cenen ali podcenjen je postal... Tudi v primerjavi z epidemijo. Ko te ne bo več, bomo njegove posledice drago plačali vsi. Al-Anon je skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov, ki čutijo, da je bilo njihovo življenje prizadeto zaradi pitja nekoga drugega. Ponuja tudi program za samopomoč pri okrevanju, ki je osnovan na tako imenovanih dvanajstih korakih Anonimnih alkoholikov. V skupinah si člani med seboj delijo izkušnje, moč in upanje, da bi rešili probleme, ki so jim skupni. Tudi v tem primeru gre za anonimen program. Skupnost deluje v 134 državah sveta. Kontakt za svojce v Sloveniji je 031 744 722 in 040 589 877, spletna stran: www.al-anon.si Alkoholizem je družinska bolezen Zaradi težav, ki jih prinaša prekomerno pitje enega člana, se življenje družine spremeni, hkrati se spremenijo odnosi ... »Alkoholizem se ne pojavi nenadoma kot viroza s temperaturo in z bolečino. Počasi in tiho se prikrade v družino in velikokrat postane moteč šele, ko se že pojavijo posledice prekomernega pitja,« anonimno pravi članica Društva Al-Anon in družinske skupine za pomoč. Tudi sama je doživela izkušnjo, v kateri je alkohol spremenil življenje njene družine. Velikokrat alkoholikovi svojci dolgo zanikajo vedno slabše stanje, trudijo se imeti nadzor nad alkoholikom in nad popito količino alkohola ter še vedno upajo, da ga bodo spremenili in odvrnili od pitja. »Zaradi takšne >pod-pore< se lahko alkoholizem nadaljuje več let. Škoda je ogromna. Ko vsaj eden od svojcev pride do spoznanja in poišče pomoč, se razmere začnejo izboljševati. Kot članica Društva Al-Anon in družinskih skupin za pomoč svojcem alkoholikov vem, da vedno obstaja upanje za spremembe na boljše, čeprav alkoholik še vztraja s pitjem. Namesto alkoholika se ne more nihče strezniti in njegovo okrevanje se ne more začeti,« pravi. Ob tem dodaja, da svojci niso odgovorni za početja alkoholika niti ga ne morejo pozdraviti. »A lahko poskrbimo zase, se temeljito poučimo o alkoholizmu in naprej iščemo pomoč zunaj družine, v zdravstvenih ustanovah, društvih in skupinah za samopomoč, kjer se srečujejo ljudje, ki imajo težave s svojcem alkoholikom in jih začnejo reševati,« še dodaja. Dejstva! • Leta 2019 je registrirana poraba alkohola znašala 11,05 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let. • V Sloveniji vsak dan zaradi razlogov, povezanih izključno z alkoholom, umrejo tri osebe. • V letu 2019 je bilo zaradi vzrokov, ki so izključno povezani z rabo alkohola, zabeleženih 1077 smrti. Med umrlimi zaradi teh vzrokov je bilo 3,8-krat več moških kot žensk, skoraj polovica (47,5 odstotka) umrlih je bilo ob smrti mlajših od 65 let, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost Umrljivost zaradi vzrokov, ki so povezani z alkoholom, je v Sloveniji - v obdobju od leta 2008 do 2017 - presegala povprečje Evropske unije. • V času med prvim, drugim in tretjim valom epidemije je bila v Sloveniji v okviru Centra za upravljanje programov preventive in krepitev zdravja pri NIJZ organizirana posebna pomoč telefonske psihološke podpore ljudem. Med pogostimi stiskami, povezanimi z alkoholom, so klicatelji navajali tudi zmanjšano dostopnost do strokovne pomoči, poslabšanje odnosov, neustrezne načine reševanja težav in skrbi zase. • Zaradi prometnih nesreč, ki jih povzročijo pijani vozniki, vsako leto v Sloveniji umre 75 oseb. • V slovenskih bolnišnicah zaradi posledic, povezanih z alkoholom, vsak dan sprejmejo okoli 10 bolnikov, kar je povprečno 3876 na leto. • Tvegano in škodljivo pitje je vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami, med katerimi so najbolj opazni sindrom odvisnosti od alkohola, jetrna ciroza, različne vrste raka in poškodbe. • Izsledki raziskav kažejo, da je alkoholu pripisljivo breme bolezni večje pri moških kot pri ženskah (moški pijejo alkohol pogosteje in v večjih količinah, ženske so bolj občutljive na posledice pitja alkohola). • Zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkohola, so v Sloveniji v letih 2012-2016 povprečno znašali 147 milijonov evrov letno. Če k temu prištejemo še stroške zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, se številka povzpne na 228 milijonov evrov letno. 14 KRONIKA Vlomi v hiše in vozila so morda povezani SIMONA ŠOLINIČ Na območju Slatine pri Ponikvi je storilec splezal na balkon in v hišo vlomil skozi balkonska vrata. Ukradel je nekaj gotovine, več kosov zlatnine in nekaj drugih stvari. V Lipoglavu je neznanec v hišo vlomil skozi okno. Prei-skal je večino prostorov, a ni ukradel ničesar. Do vloma v hišo je prišlo še v Lazah pri Dramljah, kjer je storilec v notranjost hiše prišel skozi okno, poškodoval je tudi vrata terase, od koder je najprej poskušal vlomiti v notranjost hiše. Po prvih podatkih lastniki ničesar ne pogrešajo. Vlom v stanovanjsko hišo se je zgodil tudi v Vidovici na območju Podčetrtka. Nepridiprav je v hišo uspel priti skozi vrata na zadnji stra- ni hiše, iz katere je ukradel več zlatnine. Policisti preiskujejo še podoben primer v Tratni pri Grobelnem. Vlomilec je brez težav prišel v hišo, saj je bila le-ta odklenjena. Neznanec je preiskal prostore, a lastniki naj ne bi pogrešali ničesar. Prižgite radio Največ vlomov se je zgodilo, ko lastnikov ni bilo doma. »Ljudje bi morali poskrbeti, da bo njihov dom videti, kot da je vedno nekdo doma. Že prižgan radio in prižgane luči vlomilce kdaj odvrnejo od namere. Priporočljiva je tudi namestitev alarmnih sistemov ali varnostnih kamer,« pravijo na celjski policiji. Tovrstni vlomi niso nenavadni, saj kažejo na organizirano mrežo storilcev, ki vla-mljajo priložnostno ali pred tem hiše nekaj časa opazujejo, da natančno vedo, kdaj lastnikov ni doma. Za kriminaliste je v zadnji seriji vlomov pomemben podatek, da storilci v posameznih primerih niso našli ali ukradli ničesar, kar nakazuje, da gre morda za priložnostne tatove. Ti se na določenih območjih nahajajo nekaj časa, nato zbežijo na druga območja, kjer nadaljujejo s svojim početjem. Naključja? Kar nekaj možnosti obstaja, da so storilci doma z območja Novega mesta. Ali so morda povezani s storilci, ki imajo na vesti številne vlome v vozila v teh dneh na Celjskem, trenutno še ni znano. Vlomi v vozila sicer niso tako zelo pogosti v zadnjem letu, vendar več kot očitno ni naključje, da so se v enakem času kot vlomi v Minuli petek so policisti preiskovali tudi pet vlomov v počitniške hišice na območju Kasaz. Neznanci so odnesli orodje, ribiško opremo in več žganja. Nato so verjetno isti dan vlomili še v počitniško hišico v Vrbju, kjer prav tako pogrešajo nekaj ribiške opreme. hiše pojavljali na podobnih območjih. V Pristavi pri Mestinju je na primer storilec iz vozila odnesel žensko torbico z vsemu dokumenti in bančnimi karticami lastnice. Kmalu po vlomu je poskušal dvigniti denar z ukradeno bančno kartico na bankomatu v Šmarju pri Jelšah, vendar mu ni uspelo. Isti dan, kot so vlomili v omenjeno vozilo, sta se v Pristavi pri Mestinju zgodila še dva vloma v avtomobila, ki sta bila parkirana na tamkajšnjem parkirišču. Iz prvega vozila storilec ni ničesar ukradel, iz drugega je odnesel denarnico z gotovino. Obema lastnikoma je škodo povzročil s poškodovanjem vrat. Naslednji dan sta vloma v vozili na istem parkirišču prijavili še dve osebi. V obeh primerih je storilec iz denarnic ukradel gotovino. To kaže, da so se storilci na tem območju zadrževali kar nekaj časa. Od tam so najverjetneje odšli še v Šmarje pri Jelšah, kjer so v večernih urah vlomili še v najmanj tri vozila, ki so bila parkirana pred šmarsko osnovno šolo. Eden od lastnikov pogreša denarnico z gotovino, na vseh treh vozilih pa so storilci vozila pri vlomih tudi poškodovali. Policisti so kasneje izsledili in ovadili pet osumljencev, šlo naj bi za osebe z območja Novega mesta. Ob tem kriminalisti ne izključujejo možnosti, da sta skupini, ki sta vlamljali v hiše in vozila, med seboj povezani. Skoraj istočasno kot opisani vlomi v hiše in vozila se je zgodil tudi rop trgovine v Slovenskih Konjicah. Storilec je pred trgovino počakal, da so stranke, ki so nakupovale, zapustile trgovino, nato je vstopil in prodajalki zagrozil s pištolo ter zahteval denar. Ko mu ga je izročila, je pobegnil. Storilca so policisti kmalu po dejanju izsledili v središču Slovenskih Konjic in ga pridržali. Ukraden denar so mu zasegli. Gre za 29-letnega moškega. V požaru umrl starejši moški V noči na torek je zagorelo v stanovanjski hiši v Lastniču na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. V požaru je umrl starejši moški, ki naj bi v hiši tudi bival. Po prvih podatkih naj ne bi šlo za nasilno smrt, več podrobnosti o natančnem vzroku smrti bo znanih po opravljeni obdukciji. Podrobnosti o vseh okoliščinah požara zaenkrat še niso znane. Ogenj so gasili prostovoljni gasilci iz PGD Polje-Sedlarjevo, Imeno in Podčetrtek. Vzrok požara bo znan, ko bodo kriminalisti končali preiskavo. Kdo so vlomilci, ki serijsko vlamljajo na Celjskem? Kriminalisti Policijske uprave Celje v teh dneh pospešeno preiskujejo vlome, ki so se v zadnjih dneh zvrstili na našem območju. Tokrat je bilo med tarčami šest stanovanjskih hiš na območju Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Slovenskih Konjic. Po naših podatkih naj bi bili policisti storilcem že na sledi. Kot vse kaže, vlomilci niso z našega območja, pri čemer naj bi bili dobro organizirani. »Občani naj bodo pozorni na pojav sumljivih oseb ali vozil v stanovanjskih soseskah. Če opazijo sumljive neznance, naj takoj pokličejo na telefonsko številko 113 in naj si poskušajo zapomniti čim več podatkov o osebah in vozilih. Po vlomu naj se ničesar ne dotikajo in naj ne vstopajo v stavbo, temveč naj takoj obvestijo policijo. Policisti si bodo ogledali kraj kaznivega dejanja in zavarovali sledi. Ob daljših odsotnostih naj lastniki hiš sosede zaprosijo za praznjenje poštnega nabiralnika, odsotnosti od doma naj ne oznanjajo na družbenih omrežjih,« pravijo na Policijski upravi Celje. Mamo umoril v dnevni sobi Na okrožnem sodišču v Celju se je v torek začelo sojenje 36-letnemu Gregorju Ducma-nu. Sodijo mu zaradi umora matere, ki naj bi ga storil na grozovit in zahrbten način. Marca letos je takoj po njenem umoru poskušal umoriti še očeta, a se je ta uspel rešiti. Ducmanu grozi najmanj 15 let zapora ali največ 30. Ducman je v preiskavi priznal umor matere, na sodišču pa se ni zagovarjal, na predobrav-navnem naroku, ki je bil oktobra, pa kaznivega dejanja ni priznal. Je pa na sodišču dejal, da je imel težave z mamili in da so za njegove težave krive tudi travme iz otroštva. Zbudilo ga je kričanje Na torkovi sodni obravnavi so zaslišali Ducmanovega očeta, ki je dejal, da ga je v usodni noči zbudilo kričanje. Ko je pritekel v dnevno sobo, je opazil ženo v mlaki krvi. Sin naj bi ga takrat napadel z nožem, a se je oče nekako uspel rešiti in pobegniti k sosedom. Zaslišani je dejal, da mu je žena pred tem dogodkom povedala, da ji sin grozi z umorom. Na sojenju je dejal tudi, da je družina sinu plačala zdravljenje odvisnosti od mamil in da ga je poskušala odvrniti od drog, da pa s sinom od tega dogodka ne želi imeti več stika. Sojenje se bo nadaljevalo še ta teden, na vrsti so namreč zaslišanja drugih prič in tudi izvedencev psihiatrične stroke. V petek se bo v Celju začelo ponovljeno sojenje 45-letnemu Andreju Vrščaju, ki je bil marca letos že spoznan za krivega umora materinega prijatelja in obsojen na 23 let in pol zapora. Celjsko višje sodišče je nato sodbo razveljavilo. Vrščaj je materinega prijatelja umoril pred materino hišo, ko je prišlo do spora med spravljanjem drv. Moškega je umoril s sekiro, s katero ga je večkrat udaril po glavi, da je umrl na kraju dogodka. Do hiše Ducmanovih in njene ožje je marca bil takole omejen dostop. Foto: SHERPA ZAPOSLOVANJE 15 Trgotur Preoblikovalec kovin (Paka pri Velenju) Zahtevana izobrazba: IV. (poklicna - strojništvo), zaželeno znanje branja strojnih načrtov, zaželene večletne delovne izkušnje, medse pa sprejmemo tudi začetnike, ki jih bomo priučili, natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa, vozniški izpit B-kategori-je. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. LKK, d.o.o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vzdrževalec orodij / vzdrževalec m/ž (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: redno pregledovanje, vzdrževanje in popravljanje orodij, strojev in transportnih naprav, opravljanje preventivnih dnevnih, tedenskih in mesečnih pregledov strojev in naprav: preverjanje privijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje, nadzor olja, tekočine v hladilnih napravah, prednostno odpravljanje napak, ki povzročajo zastoje v proizvodnji in rednem delu, obveščanje delovodje o napakah, ki se pojavljajo ali se jih pričakuje, a jih ne more odpraviti sam, sodelovanje pri izvajanju večjih popravil in remon- tov, druga dela v okviru delovnega mesta po nalogu nadrejenih. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136 a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo: pripravljenost na priučitev delovnih nalog; doslednost, natančnost in samoiniciativnost; ročne spretnosti pri opravljanju dela; fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov; korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo: enomesečno uvajanje na delovnem mestu in dvomesečno poskusno obdobje; triizmensko delo za polni delovni čas; pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas; delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah; izplačilo morebitnih nadur; fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136 a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik kategorije D1, D m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo: ustrezno vozniško dovoljenje za vožnjo manjšega ali večjega avtobusa, komunikativnost, čut za delo z ljudmi, dosledno upoštevanje CPP in varne vožnje, pripravljenost na opravljanje časovno neenakomerno razporejenega delovnega časa. Z ustreznim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem treh mesecev. Prijave zbiramo do 31. 12. 2021. APS, Avtoprevozništvo in servisi d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pomožni delavec v proizvodnji m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: zaželene izkušnje v proizvodnji na istem ali podobnem delovnem mestu, natančnost, strokovnost na svojem področju dela, komunikativnost, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen novi tednik ved m t шту. a čas 12 mesecev s trimesečnim poskusnim obdobjem. Z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 7.1. 2022. Elastomeri, d.o.o., Bežigrajska cesta 4,3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. radio celje iMemta И 13,10 € I LmsI»**1""*^ IМШжгјј Stiska i rE V NEKi I n Ш*? tf? Џ - S3 OPOREČNIK* SDS Г-. , 1 se je zgodila P r , ' - 1 s° se 'azsi/ OGREVANJE ZA VOLITVE Nova politična zavezništva ogrožajo SDS in KUL www.reporter.si JAKA BREZIGAR Preiskave v Sloveniji bodo že v nekaj tednih LADO AMBROŽIČ Lahko nastavijo direktorje in urednike, ne morejo pa novinarjev OPOREČNIKI SDS Usoda vidnih članov SDS, ki so se razšli z Janšo OGREVANJE ZA VOLITVE Nova politična zavezništva ogrožajo SDS in KUL PRi PRODAJALCIH ČASOPISOV V leto 22 vstopimo skupa z Živo in Tadejem 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo aLLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo f Ekipa Optike Oftalmos vam želi vesele praznike in srečno novo leto. Kaj ne sme manjkati na seznamu novoletnih zaobljub? Bliža se za mnoge najlepši del leta, za katerega sta značilna praznična vzdušje in obujanje spominov v ožjem družinskem krogu. Upamo, da so se vam želje iz preteklega leta uresničile in da z zadovoljstvom zrete v novo leto 2022, v katerem bo čas za nove zaobljube. Ob tej priložnosti vas želimo ljudi jemlje kot samoumevno. opomniti na nekaj, kar veliko To je dober vid, ki qa mnogi začnejo ceniti šele, ko ga izgu bijo. Velik vpliv na življenje Življenje se lahko s poslab šanjem vida precej spreme ni Naenkrat nas čaka vsako- dnevno nošenje očal, ki je za marsikoga na začetku precej moteče. Potovanja in dopusti se lahko sprevržejo v nočno moro, če očala izgubimo ali jih poškodujemo. Vožnja v avtomobilu ni več tako sproščena, saj moramo vložiti več truda pri opazovanju okolice in branju obcestnih tabel. Vsaki dve leti moramo po nova očala, kar za marsikoga predstavlja precejšen udarec po žepu. Takšnih stvari je še precej. Ampak pomembna informacija, ki je večina ne pozna, je, da je kar 80 odstotkov očesnih bolezni mogoče preprečiti - in sicer z redno kontrolo vida. V novem letu vam zato želimo, da bi na svoj seznam novoletnih zaobljub dodali tudi skrb za dober vid. V Optiki Oftalmos vam bomo stali ob strani Še naprej vam bomo nudili možnost, da kontrolo vida opravite popolnoma brezplačno v vseh naših poslovalnicah (Celje, Ptuj, Rogaška Slatina). Ne samo da je storitev brezplačna, ampak je tudi neobvezujoča, kar pomeni, da se z njo ne zavezujete k nikakršnemu nakupu ali plačljivi storitvi. Svoj datum za brezplačno kontrolo vida lahko rezervirate na 070 646 877. LILI SOVINC, vodja Optike Oftalmos =r VSE ZA PISARNO Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav Celovita ponudba pisarniškega materiala W: birobit.si I E: info/abirobit.si I T: 03 425 6100 Optika OFTAI MOS 070 458 485 info@optika-oftalmos.si www.oDtika-oftalmos.si CELE - PTUI - ROGAŠKA SLATINA V MESTU ZNOVA ODPRTI Stanetova ulica 6, Celje 03 428 83 40 www.rplay.ci Relax turizem d.d.. PE CITY CENTER CELJE. 03 428 83 43 GRADBENA V^r TRGOVINA tomaz@g rad berta-trgovi na.si www.aradbena-traovina.si T: 051 612 666.070 96 99 55 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATFRIAI novi tednik Q DO RT 1 ~7 Št. 50, 16. december 2021 ОГОП1 I 7 Štiriinpetdeseta podelitev nagrad najboljšim slovenskim športnikom Tina Trstenjak druga najboljša med športnicami Društvo športnih novinarjev Slovenije je razglasitev najboljših opravilo v torek zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Smetano za leto 2021 so odnesli plezalka Janja Garnbret, kolesar Tadej Pogačar in slovenska moška košarkarska reprezentanca. DEAN ŠUSTER Podelitev priznanj je bila prvič že leta 1968, ko sta bila najboljša telovadec Miroslav Cerar in celjska atletinja Marjana Lubej. Tiršek podvojil olimpijski izplen Športnik leta je prvič postal Tadej Pogačar, bro- Franček Gorazd Tiršek nast na cestni dirki na olimpijskih igrah v Tokiu in zmagovalec Dirke po Franciji. Tretjič po letih 2018 in 2019 je v Slovenji zmagovalka Janja Garnbret, najboljša športna plezalka na svetu in dobitnica prve zlate olimpijske medalje v zgodovini tega športa. Med ekipami je naslov osvojila košarkarska reprezentanca, četrta na olimpijskih igrah. Franček Gorazd Tiršek je prejel posebno priznanje za invalida leta. Strelec iz Gornjega Grada je v bogato zbirko imenitnih dosežkov letos dodal še dve olimpijski medalji iz Tokia, potem ko je v Londonu leta 2012 in Riu de Janeiru let 2016 že osvojil dve srebrni. Najprej je bil uspešen v streljanju z zračno puško stoje. Pokazal je izjemno psihološko trdnost, po slabšem začetku finala je imenitno nadaljeval in se še enkrat veselil srebrne medalje. Medtem ko je bil v tej disciplini med favoriti za odličje, je nekoliko presenetljivo osvojil še bronasto kolajno v disciplini zračna puška leže. S tem je število olimpijskih medalj povečal na štiri in samo potrdil, da je eden najboljših strelcev invalidov na svetu. Tina Trstenjak po finalni borbi v Tokiu Tamara peta, Tina sedma Celjanka Tina Trstenjak je zlati medalji iz Ria dodala srebrno v Tokiu. S tem je postala najuspešnejša slovenska športnica na poletnih olimpijskih igrah, morda tudi najboljša športnica naše države doslej. 27. julija je stopila v dvorano Budokan, svetišče juda. Pred njo je bil izjemen dan. Trstenjakova je vedno najboljša na največjih tekmah. Zaradi priprav na olimpijske igre letos ni veliko nastopala, je pa na poti do Tokia še tretjič postala evropska prvakinja. Na olimpijskih igrah se je drugič zapovrstjo uvrstila v finale. Njen dvoboj za zlato medaljo, ki ga je sicer izgubila, je na koncu ponudil imeniten prizor, objem s francosko šampionko Claris-se Agbegnenou. To je dokaz, da šport niso samo zmage in porazi, ampak so tudi izrazi prijateljstva in spoštovanja. Tina Trstenjak je osvojila srebrno odličje. S tem je učenka Marjana Fabjana potrdila, da je v kategoriji do 63 kilogramov ena najboljših v zgodovini. Peta je bila konjiška teniška igralka Tamara Zidanšek, sedma pa atletinja celjskega Kladivarja Tina Šu-tej, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojila peto mesto v skoku s palico. Lani v tem času so se ko-šarkarice Cinkarne oddolžile Triglavu za domači poraz (kasneje so ponovno postale državne prvakinje), še prej pa so pripravile senzacijo, saj so v svoji dvorani premagale bogato bolgarsko Montano. Čeprav je ekipa trenerja Da-mirja Grgića le za leto starejša, zmaga nad Montano ni več presenečenje. Košarkarice Cinkarne so se v Jadranski ligi pošteno oddolžile ekipi Montane za (nizek) poraz v Bolgariji. V dvorani Gimnazije Celje -Center so zmagale s 77:51 in so zdaj same na vrhu lestvice skupine B z le enim porazom. Ključna igra v obrambi Celjanke so vodile že s 33 točkami razlike, Montani so zadale najhujši poraz, odkar tekmuje v ligi Waba. Najboljši strelki Cinkarne sta bili Brazil- ka Isabela Ramona s 24 in Lea Debeljak z 20 točkami. Debe-ljakova je do 17. minute zbrala 14 točk, toliko jih je takrat imela celotna ekipa Montane. Najprej je omenila prejšnja derbija: »V Požegi smo tekmo Jadranske lige slabo začele, predvsem v obrambi. Tudi v Kranju je bila igra v obrambi naš slabši del, a smo dobile obe tekmi.« V uvodu tekme so proti Montani povedle z 10:0: »Pričakovale smo ena- kovrednejšo tekmo, v kateri bi imele nizko prednost pred končnico, in bi nato padla odločitev o zmagovalcu. Dokazale smo, da znamo ekipno in čvrsto igrati v obrambi. Trudile smo se druga za drugo, nato nam je stekla igra v napadu. Strinjam se, da moramo izboljšati igro na gostovanjih, vendar v Požegi smo bile tudi malce utrujene, saj smo potovale na dan tekme.« Ponosen na svoje igralke Svoje mnenje je dodal trener »cinkarnark« Damir Grgić: »Čestitam svojim igralkam. Nismo pričakovali takšnega poteka tekme. Dobro smo se pripravili na tekmice in smo jih tudi uspeli presenetiti z nekaterimi potezami. Montana vsekakor ni prikazala vsega, kar zna. Veseli me visoka in zaslužena zmaga, skrbi pa me poškodba Lee Bartelme.« Zakaj so Celjanke doma tako visoko premagale Hrvatice in Bolgarke, na gostovanjih pa so imele težave? »Prav to je značilnost Jadranske lige, zaradi takšnih tekem igralke napredujejo. Morajo se navaditi na tegobe potovanja, po- sebnosti drugih dvoran ... V našem klubu dajemo največ priložnosti mladim igralkam v primerjavi s klubi v tem delu Evrope. Njihov odziv je odličen. Montana ima bolgarske reprezentantke, prvo organizatorko igre litovske reprezentance, odlično Američanko. Ponosen sem na svoja dekleta,« je odgovoril Grgić. Celjanke bodo po gostovanju v Banovičih zadnjo tekmo v predtekmovalni skupini odigrale v torek, ko bodo gostile ekipo beograjskega Partizana. DŠ Foto: SHERPA Trener Damir Grgić nenehno skrbi za napredek košarkaric celjske Cinkarne. Pošteno maščevanje Bolgarkam Vodita Ravnakova in Kuserbanj Nadaljevala se je Celjska zimska tekaško-pohodniška liga. Ob nedeljah so starti pri Mišku knjižku, Valentininem kotičku na Polulah, Gostilni Francl v Zagradu in Špici. Po petih tekih od šestnajstih pri ženskah vodi Tamara Ravnak pred Anjo Novak Depolli in Martino Bukovec, pri moških pa Rok Kuserbanj pred Boštjanom Horvatom in Rolandom Ravnakom. DŠ IQ QPORT novi tednik IO OrUni Št. 50, 16. december 2021 Leta 2021 se celjski nogometaši ne bodo z veseljem spominjali Najprej prizanesljiva Ponis in Sešlar, v Sežani nihče Konec je prvoligaškega nogometnega dogajanja za letos. Dve zaostali tekmi, v obeh bo udeležena Olim-pija, bosta odigrani naslednje leto. Celje je v soboto doživelo še deseti poraz, na sedmem mestu ima tri točke več od Tabora, Aluminija in Kalcerja. Po dvajsetih krogih je stanje na lestvici merodajno ne glede na bolezni, poškodbe, sodniške napake, srečo in smolo. DEAN SUSTER Po zaostali tekmi 1. slovenske lige so se nogometaši Celja in Olimpije razšli z neodločenim rezultatom, 1:1. Rozman zaustavil Sešlarja V 35. minuti je nekdanji napadalec Celja Mustafa Nukić povedel Ljubljančane v vodstvo, a je sodnik Ponis zadetek razveljavil, kar so pozorni opazovalci in tudi analitiki ocenili za veliko napako. Tik pred koncem polčasa je Olimpija povedla z golom Milovića, domačini so v uvodu drugega dela izenačili po odličnem strelu Tamarja Svetlina. V izdihljajih obračuna je imel najlepšo priložnost Svit Sešlar, Celjan v zelenem dresu (in sin trenerja grofov Simona Sešlarja), ki pa ni uspel premagati Rozmana. Celjske ekipe, ko jo je vodil Simon Sešlar, noben nasprotnik ni nadigral. Celjsko moštvo na čelu s kapetanom Žanom Zaletelom je na kolenih, mariborsko je na vrhu lestvice. Tekmi z Mariborom in Olim-pijo je skupno obiskalo malo več kot tisoč ljudi. Gre za ve-ledosežek kluba, ki ima štiri direktorje in tri predstavnike za odnose z javnostmi. Odločale malenkosti Sledile so tekme 20. kroga, izidi so bili: Tabor Sežana -Celje 2:1, Kalcer Radomlje - Olimpija 0:1, Maribor -Domžale 1:0, Bravo - Aluminij 2:1 in Koper - Mura 2:2. »Poznalo se je, da je bilo razpoložljivih igralcev zaradi bolezni in poškodb malo, potem smo kmalu po začetku tekme ostali še brez enega nogometaša, kar je vsekakor vplivalo na razplet. Glede na prikazano bi lahko ekipama pripadla po ena točka. Toda prejeli smo evrogol, čestitke domačinom,« je v uvodu dejal trener Simon Sešlar. Ni znal pojasniti, zakaj je prišlo do slabših rezultatov, potem ko je moštvo pod njegovim vodenjem najprej zbralo dva remija in tri zmage. »Takrat nismo delali prav nič drugače kot zdaj. Ne iščem izgovorov, toda začele so se vrstiti poškodbe, vmešal se je še co-vid-19. Dejstvo je, da so ekipe v ligi zelo izenačene in da skoraj na vsaki tekmi odločajo malenkosti,« meni Sešlar, ki se mu je v torek vodstvo kluba zahvalilo za sodelovanje. Dobro obveščeni so mu že našli naslednika - Simona Rožmana. Foto: Andraž Purg - GrupA Lestvica 1. SN L MARIBOR 20 12 3 5 30:21 39 KOPER 20 11 5 4 35:24 38 OLIMPIJA 18 9 4 5 22:17 31 BRAVO 20 8 6 6 18:16 30 MURA 19 7 8 4 26:25 29 D0M2ALE 19 6 5 8 24:27 23 CELJE 20 6 4 10 21:25 22 TABOR 20 5 4 11 19:21 19 ALUMINIJ 20 4 7 9 19:28 19 RADOMLJE 20 5 4 11 23:33 19 Lukanova evropska podprvakinja v krosu Atletinja celjskega Kla-divarja Klara Lukan je osvojila srebrno medaljo med mlajšimi članicami na evropskem prvenstvu v krosu v Dublinu. Za zmagovalko, Italijanko Nadio Battocletti, je zaostala štiri sekunde. V ciljnem sprintu je bila močnejša od Portugalke Mariane Machado. Vid Botolin, tudi član Kla-divarja, je bil med mladinci 47., Lea Haler je bila 95. Ponovila lizbonski dosežek Enaindvajsetletna Lukanova je bila prvo slovensko ime že pred odhodom slovenske reprezentance na Irsko. Pred dvema letoma je na evropskem prvenstvu v Lizboni osvojila srebrno medaljo med mladinkami, lani pa je bilo prvenstvo zaradi epidemije odpovedano. Njena glavna tekmica je bila spet Nadia Battocletti, ki je članico Kladivarja v boju za zlato prehitela tudi na letošnjem evropskem prvenstvu do 23 let v Estoniji. Tam sta tekli na petkilometrski progi na tartanu. Lukanova je tudi tam osvojila srebrno kolajno. Battoclettijeva je bila sedma na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je Lukanova odstopila. Ugodni proga in temperatura Članica celjskega kluba Klara Lukan je letos postala najboljša slovenska atletinja med mlajšimi članicami. Konec oktobra je na ljubljanskem maratonu na 10 kilometrov izboljšala svoj slovenski rekord v cestnih tekih in bi bila celo četrta v moški konkurenci. To je bil zadnji od kopice rekordov, ki jih je postavila v tej sezoni. Svoj prvi članski nastop na veliki tekmi v dvorani je opravila marca in bila na evropskem prvenstvu v Torunu v teku na tri kilometre 18. »V Dublin sem odpotovala, da osvojim me- daljo. To mi je uspelo in sem izjemno zadovoljna. Do konca sem iztisnila moči iz sebe in tik pred ciljno črto ugnala tudi Portugalko. Od starta do cilja sem tekla odločno in pogumno. V vodilni skupini sem bila ves čas in sem imela tekmice pod nadzorom. Nekaj odsekov je bilo izjemno vlažnih in taktično se je bilo treba lotiti tega dela, da ne bi izgubljala veliko energije v blatu. Nad drugimi pogoji sem bila navdušena, temperatura zraka je bila 13 stopinj Celzija, proga pa večinoma ravninska,« je priznala Lu-kanova. Želja tudi svetovno prvenstvo Konec tedna bo Lukanova tekmovala še na krosu v Milanu, čez mesec dni jo že čakajo prva tekmovanja v dvorani. »Zelo sem napredovala v tej sezoni, osvojila sem dve medalji na evropskih prvenstvih, postavljala državne rekorde, stvari tečejo v pravo smer in sem motivirana za naslednjo sezono. Tudi v Dublinu sem dokazala, da sodim med najboljše v Evropi. V naslednji sezoni se želim uvrstiti na vsa večja članska tekmovanja, tudi na svetovno prvenstvo v Eugeneu,« je napovedala enaindvajsetletna Šentjernejčanka, ki si je boljše pogoje za delo zagotovila pri AD Kladivar Celje. DŠ Foto: AZS Klara Lukan v boju za srebrno medaljo s portugalsko tekmico. V Ajdovščini je bilo prvo državno prvenstvo v teku na sto kilometrov. Naslova državnih prvakov sta osvojila Luka Videtič in Martina Potrč. Podprvakinja je postala Celjanka Nataša Robnik. novi tednik QDHRT IQ Št. 50, 16. december 2021 ОГОП1 19 Sandi Čebular je preudarno vodil svoje moštvo. Desno od njega je Tarik Brunčević, levo pa sta Dalibor Đapa in Tim Tomažič. Našteti košarkarji Šentjurja so dosegli po 17 točk. Razočarani šentjurski košarkarji so se zahvalili za podporo svojim navijačem. Trener šentjurskih košarkarjev Boštjan Kuhar kritičen do svojih varovancev »Gostje so premagali sebično ekipo Šentjurja« V prvi slovenski ligi za košarkarje tekmuje deset klubov. Čeprav med njimi ni Košarkarskega kluba Celje, je med elito kar pet klubov s celjskega območja. V ligo za državnega prvaka pelje prvih pet mest - šesto je rezervirano za ljubljansko Olimpijo. Po zmagi v lokalnem derbiju v Šentjurju so ligi za prvaka vedno bližje igralci iz Podčetrtka. DEAN SUSTER Pri državnih prvakih iz leta 2015 je po slabem uvodu v letošnjo sezono (pre)pozno prišlo do menjave trenerja. Po prihodu Boštjana Kuharja je zavel svež veter, toda vseh težav ni zmogel odpraviti v zelo kratkem času. Vsi hoteli postati junaki Ekipa Terme Olimia je v soboto v dvorani Hruševec slavila z 89:84, drugič je bila v tej sezoni boljša od regijskega tekmeca. Pri gostiteljih v oči bode podatek, da se ameriški branilec Laquincy Rideau v približno osemnajstih minutah igre ni uspel vpisati v listo strelcev. Po 17 točk so vknjižili Tarik Brunčević, Tim Tomažič in Dalibor Đapa. »Izkušena in uigrana ekipa iz Podčetrtka je premagala danes sebično ekipo Šentjurja,« je po prekinitvi pozitivnega niza poudaril Kuhar. Nato je nadaljeval: »Naša neuigranost je posledica poškodb v moštvu. Na treningih ni prave agresivnosti, vsi so preveč previdni in pazijo drug Trener Šentjurja Boštjan Kuhar je v napadu pričakoval več tudi od Jonathana Holmsa, ki se je ustavil pri osmih točkah. Najkoristnejši igralec tekme (s statističnim indeksom 31) je bil Anže Cerkovnik, malo viden, a izjemno hvaležen košarkar. Zlatorog je v Kranju doživel visok poraz, Triglav je bil boljši z 82:61. Vodstvo laškega kluba je trenerja Robija Ri-bežla zamenjalo z Alešem Pipanom. Zlatorog, ki je zadnji na lestvici, ima eno zmago, Triglav dve, Rogaška in Šentjur imata po tri, Hopsi imajo štiri ... Terme Olimia so s šestimi zmagami na lestvici četrte. Trenerja ekipe Terme Olimia Davorja Brečka ob koncih tedna ponavadi čakajo tri tekme, poleg članske še mladinska in kadetska. Levo od njega je veliki šentjurski dolžnik Laquincy Rideau. na drugega. Manj sta vadila Rikalo in Đapa, ki ima neugodno poškodbo. Podčetrtčani dobro sodelujejo v napadu, imajo hitre in kratke podaje. Pripravljali smo se na to, toda pri nas so vsi hoteli postati junaki, postali pa so ... Bolje, da ne rečem, kaj. Morda smo s porazom zamudili vlak za ligo za prvaka. Upam, da bodo moji igralci zdravi proti Iliriji in da bodo organizatorji igre opravili svoje delo. Upam, da se pri izbiri Rideauja nisem zmotil, čeprav doslej še ni prikazal nič.« Šentjur je včeraj gostoval v Novem mestu pri Krki. Odkrito v boj za ligo za prvaka Podčetrtčani so na petem gostovanju še četrtič zmagali. Simo Atanacković je s 24 točkami (met iz igre 10:13, trojke 4:6, statistični indeks 24) prevzel prvo mesto na lestvici strelcev lige, Sandi Čebular je ob 21 točkah zbral šest skokov in pet podaj. »Zavedali smo se, da ima Šentjur zaradi prihoda novega trenerja tudi dodatno energijo. Toda moji igralci so upoštevali dogovor iz slačilni-ce. Igrali so pametno, moštve-no, znali so najti osamljenega strelca. Imeli smo širino pri postavitvi napada,« je dejal trener Term Olimia Davor Brečko, ki je imel tudi primerno širino igralskega kadra. Anže Cerkovnik, ki je na parket stopil šele ob koncu osme minute, je zbral 17 točk in 11 skokov ter je bil najkoristnejši igralec lokalnega obračuna. »Cerkovnik je neverjeten človek z izjemnim značajem. Res je, da je treba znati delati z njim. Hodi v službo in popoldne prihaja na treninge, za kar mu izrekam pohvalo. On in Nejc Strnad sta bila v naši ekipi, ko smo se uvrstili v prvo ligo,« je dodal Brečko. Zelo je zadovoljen z mlajšimi selekcijami. Mladinska se je štirikrat uvrstila med najboljšo osmerico v državi. Brečko je smelo končal: »Mislim, da morajo biti naše napovedi hrabre. Člansko moštvo odkrito napada ligo za prvaka. Po božičnih praznikih bomo gostovali v Kranju, kjer se bomo morali izogniti podcenjevanju. 30. decembra bomo pričakali Rogaško.« To bo poslastica, obeta se srdit boj, ne zgolj za točke, tudi za prestiž. Foto: Andraž Purg - GrupA Obetaven Mastnakov začetek olimpijske sezone Celjan Tim Mastnak je na prvi tekmi svetovnega pokala v deskanju osvojil peto mesto v veleslalomu. V ruskem zimskošportnem središču Banoje pod južnim Uralom je bil najhitrejši v kvalifikacijah. Drugi Celjan, Rok Mar-guč, je zasedel 23. mesto. Mastnak je v osmini finala prepričljivo izločil Italijana Maurizia Bormolinija in se mu oddolžil za lanski poraz na tem prizorišču, ko je bil Italijan hitrejši le za stotin-ko sekunde. V četrtfinalu je celjskega deskarja premagal Nemec Stefan Baumeister. »Lep začetek sezone, danes sem vozil zelo dobro. Sicer me je manjša napaka v izločilnih bojih stala še boljše uvrstitve. Vseeno moram biti zadovoljen s prikazanimi vožnjami. Hitrost je dobra, nekaj stvari še moramo popraviti in gremo v nove zmage,« je dejal Mastnak. Zmagal je Južnokorejec Sangho Lee, ki je v velikem finalu izkoristil Baumeistrovo napako. Naslednji dan je Rok Marguč v kvalifikacijah slaloma zasedel 26. mesto. Tim Mastnak je bil 33. Slalomskih zmag sta se veselila Avstrijec Andreas Prommegger in Švicar-ka Julie Zogg. DŠ Celjski deskar Tit Štante je pristal na 22. mestu na prvi tekmi svetovnega pokala v snežnem žlebu. V kvalifikacijah tekme v Copper Mountainu je v svoji skupini zasedel 10. mesto, skupno 22. Štante trenira in študira v Združenih državah Amerike, kjer ga nova tekma čaka po novem letu. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE First minute Senioroddih2022 ™ 02. 01. - 28. 02. 2022 5 X polpenzion 5 X polpenzion 7x polpenzion 7 X polpenzion HOTEL VITA 295 € 275€ 406 € 376 € VILA HIGIEA 285 € 265 € 302 € 362€ Cene so z DDV in veljajo po osebi v eno-alidvoposteljni sobi, za izbrano število dni. Cene ne vključujejo turistične takse in enkratne prijavnine. Doplačila po veljavnem ceniku. Ponudba velja za upokojence in jo je mogoče koristiti v skladu z veljavnimi predpisi pristojnih institncij. VKLJUČENE STORITVE - polpenzion, - 1X bioptron ali termo/crio obloga (pri 7- dnevnem bivanju 2 x) - 1X parafinska obloga za roke, - uporaba kopalnega plašča v času bivanja, - kopanje v termalnih bazenih v hotelu Vita, - brezplačen Wi-Fi, - možnost aktivnega oddiha v naravi (sprehodi, pohodi, obisk energijskih točk), - parkirišče v bližini hotela. SENIOR BONUSI - Brezplačen prevoz po vsej Sjoveniji, brez omejitve kilometrov - Vsako nedeljo (prihod) in petek (odhod) pri 5-dnevnem bivanju. - Vsak ponedeljek (prihod) in ponedeljek (odhoO) pri 7-dnevnem bivanju. *Oezervacijo bjezplačnega prevoza je potrebno sponočitiobrezervaciji paketa. V kolikor prevoza ne želite koristiti, nas o temobveitite.Prevoze nudimo lo uoln/iru navedenega urnika, prevozi izven urnika v okviru programa niso možii. - Otez do plačila zaenoposZelz'nosebo. TERME DOBRNA HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna BREZPLAČNA ŠTEVILKA: 080 22 10 info@terme-dobrna.si I www.terme-dobrna.si «ЖЖЖ V OTORNA VOZILA KUPIM PRODAM TOYOTO verso, letnik 2015,2,0 dizel, prevoženih 105.000 km, redno servisirana, dobro ohranjena, prodam. Telefon 041 814-243. 1125 Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www.aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali neregistrirano, tudi motorno kolo Tomos, kupim. Telefon 031 783-047. 1101 KARAMBOLIRAN ali kako drugače nevozen štirikolesnik kupim. Telefon 041 976-668. 1114 STROJI vliko za traktor Deutz-Fair, Lamborghini, Same in Universal DTC ter vilice za enojne bale prodam. Telefon 041 999-910, 040 455-990. p KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, cisterno, plug, motokultivator, mulčer, koso in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1080 POSEST PRODAM NOTONMT AVTO STEKLO CENTER ULIČNE poslovne prostore, 40 m2, na odlični lokaciji pri občini Celje, prodamo. Telefon 041 620-917. n novi tednik loavueoa 2P d 3000 OelOe wuvw.novomat.si №03 408 62 01 ODDAM MANJŠO stanovanjsUo hišo na podeželju oddao v zajem (2 osebi). Živeli so do-voljene.Telefon 031 695-208. 1103 NAJAMEM ZARADI zaposlitve v Celju iščemo najem sobe z dve ma posteljama a l i malo garsonjero za leto ali več za dve osebi. Naslov: Stanislav Žilnik tnlnfon 0t1 343 767; mail: stane@stari-pisker.rom. p PRODAM MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALEOGLASE,ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnihur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje novi tednik vgdi/to? г mmgj/ AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko prodam za 100 EUR. Telefon 041 951-527. me ŽIVALI PRODAM TRI prašiče, težke od 200 do 230 kg, po 2 EUR/kg, prodam. Možna je tudi polovica. Telefon 031 569-287. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n ODOJKE za nadaljnjo rejo prodamo na kmetiji Zorko na Babnem 19b pri Celju. Telefon 041 741-028. 1088 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, prodamo. Možna tueidobava izločenih plemenskih svinj (za predelavo za salame). Demača 7rana in možna dostava. Telefon 051 720294. p 7RI bikce simentalce, težke od 160 do 180 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 1106 PRAŠIČA, težkega od 200 do 250 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 051 234-489. 1110 BIKCA simentalca, starega 18 dni in teličko, staro 13 dni, križano simental/belgijsko plava, proda m. Telefon 031 840-282. n DVA bikca, težka 250 kg in telico, 220 kg, simentalci, pašni, eko reja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 419-631.1115 TELICO limuzin, brejo osem mesecev in pol, prodam.Telefon 031 278-786. 1116 BIKCA čb, starega 3 tedne, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 990-595. 1120 PRAŠIČE domače reje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prod am. Telefon 041 916-939.1121 250-kilogramskega bikca prodam. Telefon 031 706-143. 1123 PRAŠIČA, težkega 170 kg in pujse, težke 40 kg, prodam. Telefon 041 663-137. 783 BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 466-043. 1127 DVE telici simentalki in eno bbp, stare 6 me-secev,prodam.Telefon 041 794-301. p TRI prašiče, težke od 160 do 250 kg, krmljeni so z domačo krmo, prodamo. Cena je 2 evra na kilogram. Ostale informacije po telefonu 041 783-292. p Poroke Laško Poročila sta se: Maja ŠEGA in Giegor ŠEGA, oba iz Strmce. Smrti Šentjur Umrli so: Denis ALIČIČ iz Stopč, 32 let, Marija STOPIN-ŠEK iz Šentjurja, 93 let, Marija SENICA iz Šentjurja, 95 let. Laško Umrli so: Helena SEME iz Spodnje Rečice?, 87 let, JožeVa POŽLEP iz Tevč, 7S let, Marija TOVORNIK iz Laške vasi, 95 let, Mijo BALAŠKO iz Trnovega, 77 let, Ivan PAUL iz Celja, 86 let, Laura MARIJA iz Laškega, 78 let. Žalec Umrla sta: Aleksander JE-GRIŠNIK iz Migojnic, 65 let, Ana KUPEC iz Sv. Lovrenca, 90 let. Mozirje Umrli so: Ana MEDLE iz Radmirja, 86 let, Ignacij ZA-MERNIK iz Strmca, 83 let, Anton CIGALE iz Nazarij, 81 let, Janez JEGLIČ iz Kamnika, 83 let. Velenje Umrli so: Martin ŠPEGLIČ iz Šoštanja, 84 let, Marija GLOBAČNIK iz Šoštanja, 101 leto, Franc POCAJT iz Velenja, 76 let, Ljudmila TAMŠE iz Velenja, 83 let, Roman KRALJ iz Velenja, 75 let, Ada PAULOVIČ iz Velenja, 70 let. PRAŠIČA, težkega od 150 do 200 kg, domača reja, Dramlje, prodamo. Telefon 031 707122. 1130 KUPIM PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PRODAM SVEŽE suhomesnate svinjske izdelke in mast z ocvirki prodam. Telefon 070 726-758. 1100 PRODAM VETRNOelektrarno, 500 vatov, dobro deluje, projam. Telefon 051 338-251. 1109 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno? г штј! novi tednik radio celie Obvestilooglaševalcem! Oglasni oddelekNovegatednikain Radia Celje bo zar/di božično-novoletnih pdaznikov ZAPRT v petek, 24. decembra, invpetek, 31. decembra 2021. Zahvaljujemo se za razumevanje! Samo eo še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umi rim. ZAHVALA Ob bolečiizgubi mame, stare mame, babice in tašče IVANE PLAN KO iz Javorja ae iz srca zahvaljujemo sorodnikom, soeedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje,sveče, sv. mase in denarne priapevke. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ORL oddelka bolnišnice Celje, ki ji je a soojo srčnostjo lajEajo bivanje v bolnišnici. Hvala 9udi sosedu Roku Kovačiču, ki jo je obiskoval in ji prenašal naša sporočile. Hvala soseeli Jožki e(anič za njene molitve. Hvala tahi vsem, ki ste se na dan pogaeba še zadnjič poslovili od nje in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala podjetjema Simbio in Nomago, pogrebnima službama Žahrjka in Zagajšek, jcevcem in trobkntaču. Hvala tudi du°ovmko za lepo op ravljeno pogrebno slovesnost. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) ZAHVALA naši dragi mami in očetu ANTONIJI JOŽ EFU OBE RŽ AN OBER ŽANU (25. 3. 1926-41. 12. 2020) C7. 0f 1926-7. 12. 2021) z Lopate 8 -v Celju Hvala za vse prelepe, nepozabne trenutke, preživete z vama, za vajino neskončno ljubeznn do nas, vajino dobroto in poštenost. Bila sta nekaj najlepšega in najboljšega v našem življenju. Čeprav sta tiho skupaj odšla, bosta za vedno v naših mislih in srcih. Vsak tionulek eaju pogiešamo. Hvala, draga mami in oči1, hvala vam a za vse. Žalujoči: Brigita,eandi in Jože z družinami DOMAČO slanino prodam. Telefon 031 782708. 1128 OSTALO KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, kletke za kokoši, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO delavca s področja avtoklepar-stva in avtoličarstva. Avto Princ, d. o. o., Bukovžlak 63a, Teharje, telefon 041 372085. 1060 POČITNIŠKO prikolico kupimo. Telefon 031 391-972. p SEM moški, star 56 let. Iščem resno žensko za zvezo, staro od 48 do 58 let. Telefon 041 660-004. p IŠČEM starejšo resno soplesalko za tečaj plesa po novem letu. Telefon 040 306-497. 1124 novi tednik p n Z En cvet na grob mi položite, naj bol srca vam ne teži, samo naprej, naprej pojdite v spomin skupnih lepih dni. ZAHVALA Utrujena od bolezni je za vedno zaspala naša draga mama, oma, prababica, teta in sestra ELIZABETA MIŠICH roj. Gajšek, iz Bukovžlaka (22. 10. 1927-22. 11. 2021) Ob slovesu izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom za izražena sočutja, toplo misel tolažbe, stisk roke ter podarjeno cvetje, svete maše in sveče. Prav tako velja zahvala dr. Ošepu ter patronažnima sestrama gospe Tini in gospe Poloni za nesebično pomoč na domu. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Od mame se poslavljamo: hčerki Marta in Irena, Joži in vnuk Mitja z družino, Teja in pravnuk Jernej. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in strica ALOJZA KOVAČIČA iz Liboj se iskreno zahvaljujemo nečakom in nečakinjam, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Cvetka, sin Andrej, hčerka Jelka ter vnuka Gašper in Nejc Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN MATJAŽ MASTNAK 13. decembra je minilo dve leti, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Pogrešava te Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali živi so spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN ANI ŠTORMAN z Vrha nad Laškim (13. 7. 1933-29. 11. 2020) Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je .. Mineva leto, kar si nas tiho zapustila. V naših srcih ostajaš za vedno! Vsi domači p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX Spored od 16. do 22. 12. Čarobno potovanje na Luno - animirani, družinski petek, sobota, nedelja: 15.40 torek, sreda: 16.20 Deset v pol - komedija, drama četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.20 Hiša Gucci - kriminalni, drama, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek: 17.50, 20.20 sreda: 18.00, 20.20 Hrestač - balet nedelja: 16.00 Izganjalci duhov: Zapuščina - akcijski, komedija, kriminalni petek: 15.25 sobota, torek, sreda: 16.50 Južni veter: Pospešek - kriminalni, drama, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 21.15 Kralj Richard - biografski, drama petek, sobota, nedelja, torek: 20.50 Letos božič odpade - komedija, romantični četrtek: 16.30, 18.30, 19.45 petek: 15.50, 17.50, 20.00 sobota, nedelja: 15.50, 18.40, 20.40 torek: 17.00, 18.40, 20.40 sreda: 16.45, 18.40, 20.40 Matrica Obuditev - premiera; akcijski, fantazijski sreda: 20.00 Spider Man: Ni poti domov - fantazijski, akcijski četrtek: 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 20.30, 21.00 petek: 16.10, 17.15, 18.00, 19.00, 20.15, 21.00 sobota: 16.10, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00 nedelja: 16.15, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00 torek: 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00 sreda: 17.00, 17.50, 18.50, 19.45, 20.50 Zapoj 2 - animirani, komedija četrtek: 16.45, 17.30, 18.10 petek: 15.30, 17.00, 17.30 sobota, nedelja: 15.30, 16.30, 17.30 torek, sreda: 16.30, 17.30 Zapoj 2 - animirani, komedija, 3D četrtek: 17.10 petek, sobota, nedelja: 16.00, 18.10 torek, sreda: 18.10 Zgodba z zahodne strani - mu- zikal četrtek: 20.50 petek, sobota, nedelja, torek: 19.45 sreda: 21.00 sport@nt-rc.si ČETRTEK 19.00 Jezdeci pravice - komična drama PETEK 17.45 Jezdeci pravice - komična drama 19.45 Benedetta - biografska zgodovinska drama SOBOTA 17.30 Pozabljeni božič - družinska komedija 19.00 Deset v pol - komedija NEDELJA 17.00 Zapoj 2 - družinska animirana komedija 19.00 Benedetta - biografska zgodovinska drama TOREK 19.00 Hiša Gucci - drama SREDA 19.00 Najbolj grozen človek na svetu - komična drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Spider man: Ni poti domov -fantazijski, akcijski SOBOTA 17.00 Pozabljeni božič - družinski, fantazijski 20.00 Zgodba z zahodne strani - muzikal NEDELJA 16.00 Čarobno potovanje na Luno - družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Ni čas za smrt - akcijski PONEDELJEK 19.00 Benedetta - biografska drama TOREK 20.00 Noč kratkih filmov 2021 - izbor sedmih filmo FeKK; vstop prost Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 12. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Božično-novoletni koncert Vokalne skupine MBH gostje: Kvartet harf in Otroški pevski zbor GŠ Celje 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Nasmeh v očeh koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora ter komorne godalne zasedbe učencev in dijakov GŠ Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev novega 18. zvezka Šaleških razgledov predstavitev bo vodila Andreja Ažber PETEK, 17. 12. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 17.00 Vila Bianca Velenje Pogledi na goro odprtje likovne razstave likovne sekcije KUD Polzela; vstop prost 18.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Predstavitev zbornika del članov KD Anton Aškerc in učencev OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 18.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mali otroci, veliki problemi stand up komedija Uroša Kuzmana in Aleša Novaka, SiTi Teater 19.00 Galerija F-bunker Velenje Nosimo naš prostor/ Holding our space odprtje fotografske razstave avtorice Ive Suhadolnik Gregorin 19.30 Gledališče Celje Mike Bartlett: Klinc abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Abonma Klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepet, pogovor z umetniki bo vodila Urška Šramel Vučina novi tednik Vedno? г i№№j! SOBOTA, 18. 12. radio celie flDvemm кодаг Ram iCeue! 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Pod prazničnim dežnikom predstava v izvedbi Gledališča Kukuc in obisk Božička - na Hermanovem odru; samo za imetnike abonmajev 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Žabec pozimi lutkovna predstava gledališča Fru-Fru 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Čarobne sobotnice: Škratovo ime Gledališče iz desnega žepka, predstava je namenjena otrokom, starejšim od treh let 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Večno samska komedija s Tino Gorenjak, Špas teater NEDELJA, 19. 12. 10.00 Dom kulture Loče Prav posebno darilo igrana animacijska predstava Gledališča Pravljičarna 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Praznična plesna produkcija Plesne šole Spin predstavitev plesnih skupin 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Adventni koncert štirih zborov Sodelujejo: MePZ Rista Savina Žalec, MePZ A Capella Petrovče, Mešani planinski pevski zbor Žalec in Ženski pevski zbor Gotovlje; vstop prost 20.00 Narodni dom Celje Novoletni koncert Simfoničnega orkestra GŠ Celje solistke: Katarina Viher in Sara Jezernik Špec, violina ter Neža Zevnik, vokal; tudi v ponedeljek ob istem PONEDELJEK, 20. 12. 10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Muzejski odmevi: O letalstvu v Šaleški dolini Alma Javornik bo gostila sodelavca kustosa dr. Mirana Aplinca, ki bo predstavil novo knjigo TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 16. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 17. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 18. december 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 19. december 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 20. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 21. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 22. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Dežela Škratovnija in zmešana zelena abeceda predstavitev knjige Kate Laštro 18.00 in 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mali otroci, veliki problemi stand up komedija Uroša Kuzmana in Aleša Novaka, SiTi Teater TOREK, 21. 12. 18.00 Youtube kanal Glasbene šole Velenje Božično-novoletni koncert najmlajših skupin predstavili se bodo združeni zborček učencev predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, mlajši godalni orkester in učenci oddelka za balet 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Možiček prvi slovenski balet s plesno uverturo Re-start, ob stoti obletnici smrti skladatelja Josipa Ipavca SREDA, 22. 12. 17.00 Velenjski grad O Franu Korunu Koželjskem odprtje nove stalne razstave s kulturnim programom dijakov Umetniške gimnazije ŠC Velenje 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Prazniki pred vrati tematski večer oddelka trobil in tolkal Pravljično Celje Praznične lučke, smreke in druga krasitev bodo na ogled do konca leta. Na Krekovem trgu je del praznične krasitve avdio--vizualna zavesa oziroma vodna simfonija. V mestnem središču je božično-novoletna tržnica. Na Savinjskem nabrežju visijo lam-pijončki, ki so jih izdelali otroci iz celjskih vrtcev in osnovnih šol. Za več informacij: spletni strani celje.si in visitcelje.eu ter družbena omrežja Visit Celje. V TIC je na ogled digitalni kotiček Alme M. Karlin, kjer je predstavljena njena življenjska zgodba. Doživetje je brezplačno. Ogled je možen v času odprtja TIC: od ponedeljka do sobote med 10. in 18. uro in v nedeljo med 10. in 17. uro. Čarobni Žalec Praznične luči vabijo na drsališče, na čarobno klopco pri fonta-ni, v kotiček Savinove hiše in še kam. Več na: www.zkst-zalec.si Praznično Laško Praznično okrasitev so poimenovali Pravljična pot po Laškem, ki jo sestavljajo pravljične točke ob krožni sprehajalni poti ob Savinji. Več informacij: https://lasko. info/praznicno-2021/. 90,6 95,1 95,9 100,3 rad io cel ie Vedno г iwmc? j/ Čarobni december v Velenju OSREDNJA Knjižnica Celje * * * Bela dežela, Praznični gozdiček in nabiralnik želja, Palčki iskalčki, Sreča(l)išče - voščila na poti ... ČETRTEK, 16. 12. 9.30 in 10.30 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične smrečice muzejska čajanka Hermana Lisjaka z otroki celjskih vrtcev 15.15 Tehnopark Celje Tečaj tehno robo prijave na spletni strani Tehnoparka 17.00 Park Velenjskega gradu Jaslice odprtje razstave; vstop prost 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom izvajala bo Janja Rednjak 18.00 Spletni dogodek_ Sončni žarek: pogovor o knjigi Mali princ spletni bralni klub, pogovor bo vodila Stanka Ledinek; vstop prost PETEK, 17. 12. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 14.00 Tržnica Slovenske Konjice 9. Božično novoletna stojnica Linos klub Konjice 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Cool tool delavnica primerna za otroke od 8. do 11. leta; prijave na spletni strani Tehnoparka 17.00 do 19.00 Medenjačkova hišica Laško Voden potep po prazničnem Laškem tudi v sredo ob istem času 17.00 Stojnice pri Medenjačkovi hišici Laško Predstavitev praznične ponudbe ponudnikov znamke Okusiti Laško v primeru slabega vremena odpade NEDELJA. 19. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi pravljica in družinska delavnica 11.00 Tehnopark Celje Soba pobega Gimnazije Lava: Soba prvošolke Ane prijave na spletni strani Tehnoparka lili lili i ■ ■ J Ji iii i -t BS II Ш II II c .!«МШ SPS . КЕз ifmm-. 'lam 2022 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Dostop do 400.000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva, ^ skoraj 2.000 e-knjig v slovenščini (Biblos), 500 e-knji več kot 200идосћЦ»каОД<№1рПЦвд^ 40.000 e-knjig v angleščini (EBSCO), več kot 7.000 naslovov serijskih publikacij na PressReaderju (iz 120 držav v 60 jezikih) Dostop na daljavo do 8 podatkovnih zbirk iz različnih strokovnih področij arhiva časopisa Večer ter НптВшваг1м^^Јпрге№акК«»Јга Pravljične dogodivščine pri Mišku Knjižku Knjižku pravljični kovčki, Moja izbira je branje, Programi za spodbujanje branja in bralne kulture (Z branjem do zvezd, Četrtkovi večeri, predavanja) čeri) Univerza za tretje življenjsko obdobje Knjižnica na obisku, bralno pogovorne urice, ЈКЦЈ^Ц^у]) Pravljično ustvarjalne urice v knjižnicah Vojnik, Dobrna, Šmartno in Štore Razstave in delavnice Filozofska, zdravstvena in potopisna pre<£äfös$%ga jezika Koncerti, gledališke in predstav 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bonton obdarovanja Hermanova otroška ustvarjalnica; za skupine SOBOTA, 18. 12. 8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo za vse ljubitelje starih knjig, sejem rabljenih knjig www.knjiznica-celje.si PONEDELJEK, 20. 12. 17.00 Galerija Velenje Praznična namizna dekoracija kreativna delavnica, vodili jo bosta Uršula Skornšek in Nina Cvirn TOREK, 21. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Dragi Božiček, želim ti ... Hermanova otroška ustvarjalnica, za skupine 17.00 Knjižnica Mozirje Ura pravljic z ustvarjalnico za otroke 17.00 Knjižnica Solčava Ura pravljic z ustvarjalnico za otroke SREDA, 22. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Okrasimo okvir za praznično fotografijo Hermanova fotografska ustvarjalnica, za skupine 9.00 do 11.00 TIC Laško Praznični domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 14.00 Tehnopark Celje Delavnica holograma: Izdelaj sam svoj avtoportretni hologram za otroke od 5. do 9. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka 15.00 do 16.30 Tehnopark Celje Cool tool delavnica primerna za otroke od 8. do 11. leta; prijave na spletni strani Tehnoparka KNJIŽNICA - vrata v vse čase in prostore 18.00 Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic z ustvarjalnico za otroke Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 16. 12. Dobrodelni bazar in obisk dedka Mraza prodaja izdelkov učencev, učiteljev in staršev za Šolski sklad OŠ Gorica Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022, likovna dela Marine in vedute od blizu in daleč dijakov Gimnazije Lava; do 31.12. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do 31. 12., Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022 Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do 31. 12. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: fotografska razstava prve generacije fotografskih tehnikov; do konca leta Savinov likovni salon Žalec: V odsevu svetlobe, razstava likovnih del Zdenke Žido in Eve Petrič, do 31. 12. Knjižnica Šentjur: razstava IV. Ipavčeva paleta - Josip Ipavec, DLU Rifnik Šentjur; do 8. 2.; ogled možen v obratovalnem času knjižnice TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razgledicah; do nadaljnega Galerija Velenje: razstava A human experience - Fantazijsko funkcionalna/Funkcionalno fantazijska avtorice Jane Zornik; do 15. 1. Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava ustvarjalnega leta Festivala Velenje, do 31. 12. Podhod pošta Velenje: razstava MPT praznuje; do konca januarja Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 12. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotograf- 17.00 Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalnico za otroke novi tednik 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom primerno za otroke, starejše od treh let, meditacijo bo izvajala Janja Rednjak VMiao? г №№}[ radio celie ska razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022 Galerija F-bunker Velenje: fotografska razstava velenjskega fotografa Gorana Petraševića; do 15. 12. Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Zimska idila ob Škal-skem jezeru, fotografska razstava Frenka Špilerja; do 31. 12. Knjižnica Velenje, sončna stena: Dežela Škratovnija in zmešana zelena abeceda, razstava ilustracij Katje Talajić in Valentine Cehner; do 31. 12. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava gledaliških plakatov, listov in fotografij iz arhiva Amaterskega gledališča Velenje; do 31. 12. Knjižnica Velenje, mladinska soba: Pod pretvezo, razstava plakatov Anje Klinc; do 31. 12. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Her-barij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Velenje - mesto cvetja 2021, razstava izbranih likovnih del otrok vrtcev in osnovnih šol; do 31. 12. Razstavišče Vila Bianca Velenje: pregledna razstava Mojce Korošec, do 16. 12. Galerija eMCe plac Velenje: razstava Klemna Orešnika The Eye of O, do 31. 12. Osrednja knjižnica Mozirje: likovna razstava 27. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2021, do 20. 12. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Pogled od tukaj in tam avtorice Natalije Juhart Brglez; do 20. 12. za Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 KOLO SREČE St. 50, 16. december 2021 KUPON ) novi tedni ^VAROVA, ■V4 s Л — ."4 Л — \ Ш/Ј \\ r/i Pričarajte si lepe praznike in Čakajo vas odlična darila! Prihodnost/ CANDL6® mu IX ZAVRTI KOLO SÄtt | | V soboto. 18. (Зжешвга ob 10.00 tednikom in RadiemCehe^MAMg^ S tem kuponom lahko enkrat zavrtite kolo sreče. Za sodelovanje pri kolesu sreče je treba izpolnjevati pogoj PCT. novi tednik ^тгттј/ radio celie Ted ni ko ve zaodbe Št. 50/ Leto 76 / Celje, 16. december 2021 Starinske igrače in muzej nezaželenih daril str. 38-39 Užitek je, ko dijaki Dobrodelnost se Otrok poletja, ki ljubi ■ V 'II I ■ I v ■ v uspejo str. 28-29 začne pri delu na sebi božič str. str. 36-37 26 INTERVJU Jože Volfand, novinar, urednik, pisatelj, založnik, ljubitelj Celja ... Na prvo mesto je vedno postavljal delo Leta 1969 je ustanovil Našo besedo, ki je prerasla v množično kulturno manifestacijo mladih v Sloveniji, v času, ko je delal pri Novem tedniku, je nastal Teden domačega filma, ki je bil osrednja filmska prireditev v takratni Jugoslaviji. Bil je prvi organizator poletnih prireditev v Celju, s svojimi znamenitimi Celjskimi večeri, o katerih je letos napisal tudi knjigo, je razburkal slovensko in jugoslovansko javnost. Njegova je tudi Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko. Kot novinar je na nacionalni televiziji vodil prve oddaje v živo in odpiral vprašanja, kakršnih gledalci do takrat niso bili vajeni. Ko se je pred približno tridesetimi leti podal v podjetniške vode, se je v svojem podjetju Fit media lotil založniških projektov, ki so namenjeni promociji Celja, ter projektov, ki opozarjajo na pomembnost trajnostnega razvoja. drugače dihati. Že tam sem se prebudil, hotel sem ustvarjati, dati življenju svoj pečat. Bil sem ambiciozen. V šolskem glasilu sem začel objavljati prve pesmi in članke, pisal sem tudi filmske preglede za Radio Celje. Zanimanje za kulturo, pisanje člankov, prva nagrada Mladine za prispevek o alkoholizmu, v katerem sem pisal o svojem očetu, ki je bil alkoholik, a izjemen delavec v hrastniški steklarni - vse to mi je najbrž dalo temelje, da sem zelo hitro, ko sem končal učiteljišče in se zaposlil, spoznal, koliko izzivov čaka človeka v življenju. Idej ni nikoli zmanjkalo, življenje ni popolno. To so bile prave iskre. Ko sem že nekaj mesecev poučeval v IV. osnovni šoli, sem v Celje začel vabiti slovenske pisatelje in pesnike. Vsi so se odzvali. Še vedno se spominjam, kako sem na železniški postaji pričakal Franceta Bevka. Kako prijeten in skromen človek je bil! Nato je dozorela ideja o Naši besedi ... Ko sem delal v mladinskem komiteju in sem videl, kaj vse zmorejo mladi, kaj vse nosijo v sebi, se mi je porodila zamisel o kulturnem gibanju Naša beseda. V šolah naj mladi pokažejo, kaj zmorejo na odru. To se je tudi zgodilo. Še danes ne morem pozabiti nekaterih večerov, še danes imam pred seboj Vlasta Boha, ki je v celjskem gledališču recitiral slovensko abecedo. Sledila so srečanja slovenskih pesnikov in pisateljev, nato se je v času, ko ste kot urednik delali pri Novem tedniku, zgodil Teden domačega filma. Prireditev, na kate- JANJA INTIHAR To je le manjši del tistega, kar je doslej v svojem življenju ustvaril Jože Volfand. Seznam je namreč mnogo daljši. In vse kaže, da bo v prihodnji letih nanj še marsikaj zapisal. Prejšnji mesec ste dopolnili 77 let, že nekaj časa ste v pokoju, a kljub temu še vedno štiri dni v tednu delate v podjetju. Se ne morete ustaviti, se vam zdi, da morate še veliko ustvariti? Res sem v pokoju že sedemnajst let, a se mi ves čas zdi, da bi se znašel v zatonu življenja, če ne bi še naprej delal. Ne samo v podjetju, kjer kot urednik skrbim za založništvo, publikacije ter za revijo Embalaža, okolje in logistika. Fit media jo izdaja že več kot dvajset let. Delam tudi na Anskem vrhu, kjer živim in kjer gojim ameriške borovnice, maline, breskve, ribez in fige ter tako bogatim duhovni in kulturni kisik z naravo, ki mi je najbližja. Če oživljam potenciale, ki jih nosim v sebi, ter s svojimi izkušnjami in z znanji poskušam prispevati še nekaj na področju, ki ga imam rad - tu mislim na okolje in knjige - potem je to pravi recept za leta, v katerih sem zdaj. Iščem harmonijo med delom v podjetju, kjer sem prokurist, med delom doma ter prostim časom, ki je namenjen predvsem knjigam in branju. Poskušam ostati v kondiciji. Za svoja leta sem kar zdrav, skratka, lepo mi je. V podjetju ste odgovorni tudi za revialno in knjižno produkcijo v okviru Akademije Zelena Slovenija. Zelo zgodaj, ko o tem večina sploh še ni razmišljala, ste spoznali, kako pomembna je zelena Slovenija, kako pomemben je zelen planet. Res je. Pred 21 leti je naše podjetje začelo izdajati revijo Embalaža, ki jo je kmalu preimenovalo v Embalaža, okolje, logistika. To je še vedno edina specializirana revija za trajnostni razvoj v državi. Že takrat smo začeli odpirati temeljna vprašanja o okolju. Kot prvi v Sloveniji smo začeli izdajati tudi tematske publikacije. Gre za razmeroma obsežne priročnike, ki so že pred desetletjem govorili o energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije, odpadkih, čistem zraku. Stroka se je zelo ustvarjalno odzvala na naše vabilo k sodelovanju, saj je prav tako začutila, kaj se dogaja v naravi in katere spremembe je treba uvesti, če hočemo, da bo okolje manj obremenjeno. Te publikacije so bile naš prvi odziv, naše prvo opozorilo, da se mora Slovenija odločiti za zeleni prehod, za drugačen vzorec rasti in za vzdržen razvoj. Naši pozivi niso ostali samo na ravni teorije, saj smo vsako publikacijo povezali s prakso v podjetjih, občinah in ustanovah. Kar ste doslej ustvarili na tem in drugih področjih, bi povprečen človek težko na- redil v več življenjih. Od kod vse te ideje, kaj vas je v preteklosti gnalo in vas še vedno žene k nenehnemu ustvarjanju? Izhajam iz delavske, steklarske družine v Hrastniku, živeli smo skromno in v kraju, ki je bil zaprt v ozki dolini. To je bil prostor, ki mlademu človeku ni omogočil prostega dihanja. Zato sem želel v svet. S štipendijo hra-stniške občine sem odšel na učiteljišče v Celje, kjer sem začel povsem INTERVJU 27 »Pri svojem delu sem ves čas razmišljal, da je treba v Celju prebuditi kulturno ustvarjalnost, da mora mesto dobiti svoj prostor v Sloveniji in širše. Celje je majhno, butično mesto, ki ima veliko zgodovinskih in drugih prednosti. Resnično mi je pri pri srcu, je moj drugi rojstni kraj. Kljub vsem projektom, ki so Celju zagotovo dali določen pečat, se mi zdi, da sem zanj še premalo naredil. Škoda, da se v Celju nismo še bolj povezali, škoda, ker je mesto izgubilo tako odmevni in izjemni prireditvi, kot sta bila Mednarodni pevski festival in Teden domačega filma. Ampak v življenju je pač tako. Nič ne traja večno.« ro Celje še vedno ni pozabilo, čeprav je od takrat preteklo že nekaj desetletij. Takratna novinarska ekipa Novega tednika je opravila izjemno delo. Celje je postalo središče jugoslovanske kinematografije. Veliki jugoslovanski igralci so komaj čakali, da bodo prišli, kinodvorane so bile polne. To je bil dogodek, ki je vznemiril in kulturno prebudil mesto. Zagotovo je bila to ena največjih prireditev, kar jih je Celje imelo. Nato so sledile še druge. Ves čas sem razmišljal, kako Celje kot kulturno in zgodovinsko mesto umestiti v slovenski in širši prostor. Zato tudi prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu. Spominjam se, da so k meni prišli trije predstavniki celjske občine in rekli: »Jože, dajmo nekaj narediti. Vsa mesta v Sloveniji imajo poletne kulturne prireditve, samo mi jih nimamo.« Bil sem za, ker sem tudi sam ugotovil, da Celje nima poletnega kulturnega festivala. Mesto je spalo. S Poletjem v Celju je potem zasedlo prostor na slovenskem poletnem kulturnem prizorišču. Prvo leto smo organizirali celo 29 prireditev. Ne vem, ali jih je bilo kdaj kasneje še toliko. Ko smo v Fit medii ugotovili, da se je na trgu pojavilo več organizatorjev, smo se počasi umaknili. Kmalu sem začel razmišljati, da bi morala slovenska poezija dobiti svojo nagrado. Ker je Celje knežje mesto, se mi je zdelo prav, da oživimo Veroniko. Je literarni in hkrati zgodovinski lik in je glavna igralka v resnični ljubezenski zgodbi, kakršne nima ostala Evropa. Svojo zamisel sem predstavil Cirilu Zlobcu in nekaterim drugim pesnikom, s katerimi sem že prej sodeloval kot urednik kulturne redakcije pri Delu, in nastala je Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Vse življenje se trudite, da bi se o Celju slišalo po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje. Celje imate zares radi, kajne? Že od nekdaj ga imam rad. Že od leta 1959, ko sem prišel na učiteljišče. Ves čas sem živel v Celju, tu sem ustvaril vse. Ko sem bil v Celju predsednik socialistične zveze, so me vabili v politiko v Ljubljano, ampak tega nisem želel. Ves čas sem ostal v novinarstvu, dokler nas Demosove sile v Delu niso zamenjale in sem v Celju ustanovil podjetje ter začel podjetniško in založniško pot. Je Teden domačega filma projekt, na katerega ste najbolj ponosni? Ta prireditev je bila zagotovo najbolj prepoznavna, a ne samo v slovenskem, ampak v celotnem jugoslovanskem kulturnem prostoru. Celje je bilo takrat mesto filma. Če bi poskušal projekte razvrstiti po pomembnosti, bi na prvo mesto postavil svoje uredniško in publicistično delo. Mislim predvsem na urejanje monografij o Celju ter na knjige, povezane z njim. Knjižico Celjski knezi v Evropi, ki jo je napisal ddr. Igor Grdina, smo v Fit medii izdali že leta 2005. Uredniško in seveda tudi novinarsko delo je bilo torej tisto, ki me je notranje najbolj obogatilo. Rekli ste, da so vas vabili v politiko. V mlajših letih ste bili politično dejavni, delali ste v mladinski organizaciji in nato še v SZDL. Vas je od politike odvrnila osamosvojitev Slovenije? Takrat pač nisem več hotel profesionalno delati v politiki, drugače pa sem jo ves čas spremljal. Celjski večeri so bili izrazito politični pogovori z glavnimi akterji jugoslovanske krize in slovenskega osamosvajanja. Tudi na srečanja v celjskem Klubu podjetnikov Zlato- rog je prišlo veliko politikov, enako velja za televizijske pogovore, najprej na nacionalki in kasneje na VTV. Ves čas sem torej bil povezan s politiko, a nisem hotel v njej aktivno sodelovati, ker imam določeno distanco do strankokracije. Menim, da parlamentarna demokracija potrebuje kisik, svežino. Prihaja čas, ko bomo morali razmisliti, katere novosti bo treba vnesti v sistem družbenega odločanja in kako vanj pritegniti več ljudi. Nobeno naključje ni, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi, da na volitve prihaja le približno 50 odstotkov volilnega telesa. Največja stranka je stranka neopredeljenih. Tudi v evropskih državah ugotavljajo, da je sistem parlamentarne demokracije nekatere ljudi povsem odtegnil od odločanja. Stranke očitno niso dovolj. Pred dnevi so v Delu objavili moj članek o zeleni agendi Slovenije do leta 2030. Moja teza je, da bi cilje v njej morali uresničiti z nad-strankarskim svetom, z organom, ki ne bi bil povezan z vsakokratno volilno spremembo. Vsaka nova politična garnitura namreč spreminja stvari, odstavlja in prestavlja ljudi ter pozablja na nekatere strateške dokumente. Če bi bila zelena agenda temeljni strateški dokument, ob katerem bi se lahko združila Slovenija, ki je zdaj razklana in ideološko razdeljena, potem bi bil takšen nadstrankarski organ nujen. Samo z njim bi lahko uresničili strateške cilje, ki ne bi več veljali samo od ene do druge vlade. Če se spet vrneva v Celje - bi mesto še lahko bilo kdaj biser ob Savinji? Že nekaj časa drsi po lestvici pomembnosti navzdol. Kaj je po vašem mnenju razlog za to? Kaj bi bilo treba narediti? Zamenjati občinsko vodstvo, dati priložnost mlajšim generacijam? Celje ima velike potenciale. Vedno več je novih podjetij z mladimi kadri, kar pomeni določen obet, da v mestu nastajajo novi nosilci razvoja. Celje je marsikaj tistega, kar ga je uvrščalo na tretje mesto v državi, izgubilo. Vzrok je zagotovo tudi, da je nekdanje drugo industrijsko središče države moralo poiskati nove razvojne tire. Velikokrat sem si želel, da bi v Celju nastal nekakšen svet glavnih akterjev gospodarstva, kulture, tehnične inteligence, civilne pobude, interesnih skupin, sociale, nosilcev gospodarskega in javnega življenja torej, ki bi razmišljali razvojno. Sedanji čas zahteva odgovore za prihodnost, inovativne in premišljene. Ne samo zaradi podnebnih sprememb, tudi zaradi razvoja umetne inteligence. Poleg tega Celje ni samo knežje mesto, je tudi mesto kraljic. Tega nima noben drug kraj v Sloveniji. Naša je Alma M. Karlin, ki je prav tako lahko navdih za kakšen evropski dogodek, ki bi združil potopi-sce Evrope. Celje ima tudi naravne danosti. Je pa res, da razvoj potrebuje tudi nosilce in morda je ravno to tisto, kar Celje omejuje. Ob večji združitvi glavnih nosilcev razvoja bi v mestu, v to sem trdno prepričan, lahko naredili določene premike. Za svoje delo ste v preteklosti dobili nekaj priznanj, predvsem državnih. Kaj pa v Celju? Zdi se, kot da občinska oblast noče videti vašega dela, da se ji ne zdi pomembno, kaj vse ste dali Celju in Celjanom in kar ste naredili za prepoznavnost mesta. Priznanja sem dobil še v prejšnjem sistemu. Komisije, ki podeljujejo priznanja, odločajo, kot odločajo, po svojih kriterijih. Tako kot razmišljajo o prispevku posameznika in društev, tako tudi odločajo. Včasih so se mi priznanja zdela bolj pomembna kot danes. V Celju so me že dvakrat predlagali za občinski grb znani javni delavci, kulturniki in gospodarstveniki, a to je preteklost. Nisem delal za priznanja. Kar ostane za teboj, pomeni več kot kakšno priznanje. To, kar lahko pokažem in je zapisano, je največ vredno. Ampak občutek, da vas je Celje pri podeljevanju nagrad prezrlo, je najbrž vendarle grenak. Morda. A vsaka oblast deluje po svoje, enako velja za komisije. Saj tudi ob predaji projekta Veronikina nagrada, ki sem ga vodil 25 let, Društvo slovenskih pesnikov in pisateljev ni reklo nobene besede. Vse to je treba vzeti v zakup, v tem ne vidim nobene tragedije. Je pa res, da razkriva določeno kulturo - na eni strani sistem vrednotenja znotraj oblasti, na drugi strani sistem vrednotenja v družbi. Žal prepogosto pozabljamo na ljudi, ki so v svojem življenju nekaj ustvarili, a jim ne znamo izreči priznanja. To velja tako za podjetja kot za ustanove, mnogi odidejo iz njih zagrenjeni, ker se jih nihče ne spomni, še zahvali se jim ne. Jaz te stiske nimam in nisem obremenjen. V svoji zadnji knjigi Odkrito in zakrito o Celjskih večerih ste veliko zapisali tudi o sebi, svojem življenju, svoji poklicni poti. Ali to pomeni, da ste napisali svojo zadnjo knjigo ali morda že snujete naslednjo? Res me nagovarjajo, naj še kaj napišem, a mislim, da ne bo šlo. Imam preveč uredniških obveznosti v podjetju. Urejanje treh knjig na leto ni malo, prav tako ni malo vsak mesec izdati revije na šestdesetih straneh. Urednik velenjske televizije me spet vabi, da bi nadaljeval oddaje Dober večer, gospod predsednik. Morda katero, več ne. Dokler mi bo zdravje dopuščalo, bo prednost imelo izdajanje knjig in publikacij o trajnostnem razvoju Slovenije. Prepričan sem, da je Slovenija res lahko zeleno srce Evrope. Naša oblast, naj bo leva ali desna, bi se morala zavedati, da bi za prepoznavnost države lahko največ dosegla, če bi se odločila za zeleno agendo, ki bi z dosežki na področju podnebnih sprememb, manjše ogljičnosti in krožnega gospodarstva Evropi pokazala, kaj se da narediti. Slovenija bi lahko bila zelena referenčna država. Na predstavitvi knjige Odkrito in zakrito je bila izrečena pobuda, da bi bilo treba obudili Celjske večere. Odgovorili ste, naj o tem razmišljajo mlajši. A vendar, če bi se spet lotili tega projekta - koga bi prvega povabili na pogovor? Povabil bi predsednika vlade in predstavnike KUL. Rad bi jih vprašal, zakaj ne zmorejo povezati, združiti Slovenije. Ob ideji ali projektu, ki bi presekal to ideološko polarizacijo. Naj spomnim na zanimivo misel razsvetljenega vladarja Friderika Velikega, ki je rekel: »Nimam nobenih drugih interesov, kot so interesi mojega ljudstva.« Kaj so zdaj interesi Slovenije in države Slovenije? Znajo voditelji političnih strank postaviti interese države in ljudi pred interese strank? V tem vidim največji problem Slovenije. Velika škoda je, da pri razmišljanju naših strankarskih vodstev ni premikov. Slovenija bo začela dihati drugače, ko ne bo več ideoloških delitev in ko ne bo več revanšističnih odločitev pri menjavi oblasti. Slovenija potrebuje več strpnosti in medsebojne spoštljivosti. Več povezovanja in skupno misel, ki jo lahko popelje v drugačen razvoj, kot ga doživljamo zdaj. Sicer pa, kar zadeva Celjske večere - moram reči, da mi je ideja o obuditvi zelo blizu, in upam, da jo bo kdo uresničil. V katerem obdobju svojega življenja, svojega ustvarjanja ste najbolj uživali? Najbolj ustvarjalno obdobje je bilo deset let pri časopisu Delo, kjer sem bil najprej urednik kulturne redakcije in nato odgovorni urednik. Poseben izziv je bil, ko sem ustanovil podjetje Fit media in smo se s sodelavci prvi v Sloveniji osredotočili na področje trajnostnega razvoja. Bera vsega, kar smo naredili, je ustvarjalni vrh v mojem življenju. Res je, da sem napisal nekaj knjig, bolj potopisnih, ampak če govorim z vidika vrednotenja in vpliva, so na prvem mestu zagotovo knjige in publikacije, ki smo jih v podjetju izdali v zadnjih dvajsetih letih. Velik del svoje poklicne poti ste delali kot novinar. Včasih se je za novinarstvo reklo, da je četrta veja oblasti. Kaj pa je danes, kakšno je danes novinarstvo v Sloveniji? Je v celoti podrejeno kapitalu, smo novinarji postali navadni mezdni delavci? Medijski prostor je v Sloveniji še vedno v obdobju prehoda. Ko sem pripravljal knjigo Odkrito in zakrito, sem se srečal z nekaterimi dokumenti, ki so nastali še pred osamosvojitvijo, ko so novinarji razpravljali, kaj naj bi bilo zapisano v novinarskem kodeksu in v kakšen čas bo medijski prostor vstopil z osamosvojitvijo države. Ko je Slovenija postala samostojna, medijski prostor nikoli ni bil deležen kakovostne kritične, strokovne in politične analize. Prej je bil tako ali drugače povezan s politiko, nato je bil nenadoma postavljen na trg, v odvisnost od kapitala, od političnih strank in od oblasti. Hkrati je bil postavljen pred veliko preizkušnjo svoje profesionalne neodvisnosti. Na enem od Celjskih večerov so predstavniki medijev rekli, da je edino, s čimer lahko novinarstvo ohranja svojo četrto vejo oblasti, profesionalnost. V današnjih razmerah, ko je pod vplivom kapitala, sredi nenehnih tehnoloških sprememb, ko ni več takšnih tiskanih naklad, kot so bile včasih, ko je pritisk strank vedno močnejši, medijski prostor doživlja stalne pretrese. Da nekaterim novinarjem prinašajo sporočila o odpovedi kar detektivi, se mi zdi vrh nekorektnega, nepoštenega in neciviliziranega odnosa do delavcev v medijskih hišah. V teh razmerah bi morala stroka povedati, v katero smer naj se razvija novinarstvo, vključno z medijskimi hišami in s strankami, saj nekatere razvijajo novinarstvo, ki to sploh ni več. Če želi Slovenija ohraniti kolikor toliko profesionalni medijski prostor, hkrati pa nastajajo izrazito strankarski mediji, potrebuje levi in žlahtni desni medijski prostor. Žlahtni in profesionalni desni medijski prostor. Sedanja medijska scena zahteva zelo skrbno strokovno in politično analizo za izhod iz te pajkove mreže. Imate veliko prijateljev? Več imam znancev in zelo ozek krog prijateljev. Vedno sem dajal prednost delu in manj socialnim stikom. V življenju se moraš odločiti za eno pot. Jaz sem se odločil za delo, ki sem mu, to moram priznati, marsikaj podredil. Je to dobro ali slabo, bi težko rekel. Nimam veliko prijateljev, a imam ogromno znancev in kolegov povsod po Sloveniji. Ne pogrešam močnejših socialnih in prijateljskih povezav. Se pa ves čas trudim ohranjati čim bolj prijetne stike z vsemi, s katerimi poslovno sodelujem ali jih samo srečujem. Foto: SHERPA 28 PORTRET Andrejka Lorenčak, vitezinja akademskih palm »Užitek je, ko dijaki uspejo« Francoščina ima na I. gimnaziji v Celju bogato tradicijo. Učitelji, ki dijake navdušujejo za ta jezik, že od nekdaj presegajo okvire zgolj šolskega poučevanja. To velja tudi za Andrejko Lorenčak, ki je bila za svoje izjemno delo na področju poučevanja ter promocije francoskega jezika in kulture nedavno imenovana v red vitezov akademskih palm. Francosko državno priznanje ji je ob mednarodnem dnevu učiteljev francoščine podelila Florence Ferrari, francoska veleposlanica v Sloveniji. Florence Ferrari, francoska veleposlanica v Sloveniji, je imenovala v red vitezov akademskih palm Andrejko Lorenčak, profesorico francoščine in nemščine na I. gimnaziji v Celju. TATJANA CVIRN »To je bilo zame presenečenje. Mislim, da samo opravljam svoje delo in to skušam početi s čim več zanosa, da bi za učenje francoščine navdušila čim več dijakov,« pravi skromno sogovornica, ki je hkrati ponosna, da sta njen trud opazila Francoski inštitut v Sloveniji in francoska ambasada. Od leta 2005 uči francoščino in nemščino na I. gimnaziji v Celju. Trud za popularizacijo francoščine je še posebej pomemben, saj med ljudmi vlada nekakšno splošno prepričanje, da je učenje tega jezika zelo zahtevno. Zato ni dovolj le pouk, šola že vrsto let pripravlja različne dodatne dejavnosti, da bi mladi prepoznali lepoto in uporabnost francoščine ter da bi se ta v šoli obdržala. Andrejki Lorenčak, ki svoje delo opravlja z velikim veseljem in zanosom, uspeva vse to, a kot pravi, brez truda ne gre. Na srečo ta ne gre neo-paženo mimo. Uspešno v velikih čevljih Prav zven francoščine jo je tako očaral, ko jo je prvič sli- »Ob priznanju imam predvsem notranje zadoščenje in potrdilo, da sem na pravi poti.« šala, da se je zaradi nje vpisala na I. gimnazijo v Celju. Vsakodnevna vožnja iz Spodnjih Kraš v Zgornji Savinjski dolini in nazaj z avtobusom je bila naporna, se spominja, a so dobro počutje v razredu in prijateljski odnosi odtehtali tudi to in vse strese v času šolanja. Jeziki so ji dobro šli in tudi z drugimi predmeti ni imela težav. Za študij je izbrala nemščino in francoščino ter se nato z izobrazbo profesorice obeh jezikov vrnila na gimnazijo in nasledila svojo učiteljico Carmen Deržek. Je bilo težko stopiti v velike čevlje predhodnikov? »Carmen in Slavko Deržek sta veliko naredila za to, da je francoščina dobila sloves jezika, ki je zelo lep in se ga je vredno učiti. Počaščena sem bila, da lahko nadaljujem njuno delo. Malo me je skr- belo, ker je bila to zahtevna naloga in hkrati je bil izziv, da se tradicija nadaljuje. Soočena sem bila tudi z vrsto stvarmi, ki niso vezane le na pouk, ampak zahtevajo še druge sposobnosti in spretnosti.« Da vse to zna in zmore, dokazujejo tudi vedno nove generacije, ki izberejo francoščino kot drugi tuji jezik. »V razredu ne ponavljam stvari, vedno kaj spremenim, iščem nove pristope, nove materiale. Dijake skušam pripraviti do tega, da sami ugotovijo, da se ne učijo za oceno, ampak zato, ker bodo jezik v življenju potrebovali.« Na podelitev priznanja v francoski rezidenci v Ljubljani je Andrejko Loren-čak spremljala družina: mož Marko, sin Svit in hči Zarja. Andrejka Lorenčak z ravnateljem I. gimnazije v Celju dr. Antonom Šepetav-cem in lektorico Mary Ellen Ramasimanana Virtič, ki je pred leti prav tako postala vitezinja akademskih palm. Za učenje veliko možnosti Tisti, ki izberejo francoščino, se zanjo odločijo zavestno, ker jih zanima. To torej ne pomeni več, da se jo učijo celotni razredi, ampak dijaki iz več razredov predstavljajo manjše skupine. Delo v takšnih skupinah je zelo prijetno, dijaki lahko veliko bolj sodelujejo, se pogovarjajo ... »Dinamika pouka v takšnem razredu je res drugačna. Zato sem se ob prejemu priznanja zahvalila tudi dijakom, saj brez njih ne bi šlo. Njihova pozitivna naravnanost mi daje energijo, ko vidim, da so pripravljeni narediti še več,« je vesela sogovornica, ki dijakom vedno reče, da francošči- na ni nič težja kot katerikoli drug jezik. »Težava je morda na začetku, ko imajo občutek, da počasneje napredujejo. Če se osnov natančno naučijo, ni težav. Skušam jim pokazati, da so stvari zelo logične in da je samo treba delati sproti. To je pomembno pri vsakem jeziku. Pri vseh so težje strukture, samo od sebe ne gre nikjer. Mogoče je težava, da smo s francoščino premalo soočeni v vsakdanjem življenju,« ugotavlja Lorenčakova. Tudi zato je zelo pomembno, da imajo zadnja leta dijaki ure z naravno govorko. Mary Ellen Ramasimanana Virtič že vrsto let živi v Sloveniji in tedensko popestri pouk. Dijaki so tako prisiljeni z njo govoriti francosko. Sčasoma izgubljajo strah in se vedno bolje znajdejo »Veliko je metod, ki pomagajo, da izgubijo strah pred govorjenjem, da spoznajo, da vsi delamo napake. V procesu učenja ni takoj vse super. Slovenci smo preveč storilnostno naravnani in takoj mora biti vse odlično. Tudi pri smučanju ni tako, da bi se postavili na smučišče in že znali,« pravi sogovornica, za katero so druženja z Mary Ellen dobrodošla tudi zato, ker lahko tudi sama z njo govori francosko. S časom naprej Pred leti si je bilo težko predstavljati tovrstno razkošje v podobi tujega lektorja v razredu. Dijakom je danes na voljo ogromno stvari tudi na spletu, česar nekoč ni bilo. »To je bila prednost v času poučevanja na daljavo, ker smo dijakom lahko ponudili ogromno materiala. Težava je lahko, da je na voljo preveč informacij.« Andrejka Lorenčak se zato zaveda, da je njena vloga v razredu drugačna, kot je bila vloga njenih učiteljev, in da tudi pouk ne more biti takšen, kot je bil nekoč. »Dijaki imajo dostop do ogromno informacij, učitelji nismo več edini vir »Otroka ne znata francosko, želita pa se naučiti in počasi bomo začeli. Francoščina je zelo prisotna v našem življenju, saj že zjutraj prižgem televizijo s francoskim programom, da slišim, kaj je novega, in nekaj od vsega že razumeta.« PORTRET 29 S člani Podcasta Kajuh. Od leve: Tia Rozoničnik, Matija Lakner, mentorica Andreja Lorenčak, Julija Trobina, Zala Ve-lenšek. S tem podkastom želijo dijakom in učencem srednjih šol približati francoščino in francosko kulturo. (Foto: Jože Petrak Zajc) znanja. Črpajo ga od povsod, naš izziv je vse to povezati in pokazati, kaj je pomembno. Želim jih naučiti, da bi znali logično sklepati, v besedilih predstaviti svoje argumente in razmišljanje.« V letih poučevanja se je tudi sama spremenila in njene metode dela so danes drugačne, kot so bile na začetku njene kariere. »Velik vpliv na moje pedagoško delo je imelo tesno sodelovanje z višjo svetovalko za francoščino mag. Simono Caj-hen iz zavoda za šolstvo, ki mi je dala pomembne usmeritve za delo v razredu. Veliko sva sodelovali pri vseh projektih.« Tako se je »zazrla tudi vase« in v svoje delo. »V razredu je snemala mojo uro, kar je bilo odlično za ugotavljanje napak, ki jih sicer pri sebi ne vidim. To bi bilo dobro za vsakogar. Ugotovila sem na primer, da včasih začnem zelo hitro govoriti ali se mi zdi, da bi dijaki morali nekaj vedeti, a ne vedo.« Tako lahko tudi učitelj izboljša svoje Učenje francoščine ob peki peciva Poučevanje jezika je vedno povezano tudi s spoznavanjem kulturno-civilizacijskih tem. Andrejka Lorenčak se je zato v minulih letih lotila priprave številnih kulturnih prireditev in projektov, ki omogočajo, da dijaki od blizu doživijo francosko kulturo. Vsa leta je šola sodelovala pri organizaciji Frankofonskega dneva, ki ga organizira Zavod RS za šolstvo. Na zadnjem, ki je bil tekmovalnega značaja, je bila kot najboljša igralka nagrajena Eva Zore, katere mentorica je bila Andrejka Lorenčak. Sicer pa so dijaki v letih 2013 do 2016 v okviru Frankofonskega dne sodelovali v gledališkem projektu različnih slovenskih šol in uprizorili sodobna francoska gledališka dela. »Tudi pri tem je šlo za odlično sodelovaje s Simono Cajhen. Druga drugi sva dajali ideje in zagon, da smo v Celju pripravili pravi praznik fankofonije.« Ob njenem odhodu v Bruselj sta prvo leto organizacijo dneva prevzeli Lorenčakova in Mary Ellen Ramasimanana Virtič. Zadnja leta v sodelovanju z dijaško skupnostjo v šoli pripravljajo Francoski dan. V načrtu je bil tudi v lanskem šolskem letu, a ga žal takratna zdravstvena situacija ni omogočala. »Zdaj je zaradi razmer kar težko načrtovati takšne stvari. Težava je tudi, da slabše poznam dijake in ne vem točno, kdo kaj zmore, saj so bili kar nekaj časa doma. Nastopanje ni samoumevno za vse, dijak mora imeti določene talente.« Še vedno so tekmovanja v znanju jezika, ob čemer so se zadnja leta pojavila nova, na primer za zlati makron, ki ga od leta 2017 organizira Lorenčako-va v sodelovanju s francoskim inštitutom. To je tekmovanje v peki francoskih sladic. »Dijaki jih spečejo, prinesejo v šolo, kjer jih ocenimo, nato jih morajo na izviren način predsta- viti.« Letos je dijakinja Polona Mežnar dobila glavno nagrado, to je tečaj peke pri francoskem peku v Ljubljani. V vseh letih je bilo nagrajenih kar šest dijakov Andrejke Lorenčak. Šola tesno sodeluje s Francoskim inštitutom v Sloveniji in zato se obeta še vrsta zelo zanimivih projektov. Prav tako v okviru projekta Erasmus+. Na krilih energije v razredu Pravi, da ne velja za strogo učiteljico. »Dijakom pokažem, da jim želim dobro in da smo na isti poti. Vedno jim rečem, da delamo za skupni cilj in da ne želim dajati slabih ocen. Vsakemu skušam pokazati, kako lahko izboljša oceno. A ni vedno enostavno. Trudim se za vsakega dijaka. Po vrnitvi v šolo sem z vsakim še posebej delala, da je nadoknadil primanjkljaj iz časa pouka na daljavo. Moje zadoščenje je, da zapuščajo šolo zadovoljni, da so se nekaj naučili.« Pravi, da je to služba, ki jo ima res rada. »Velikokrat je bilo stresno, ko sta bila otroka še majhna in ju je bilo treba jokajoča pustiti v vrtcu. A ko sem prišla v razred, me je energija dijakov ponesla naprej. V razredu dam vse od sebe in odmislim druge stvari. Tudi dijaki so rekli, da imajo občutek, da nič ne vpliva namee, da se uspem povsem osredotočiti na dogajanje v razredu,« pravi profesorica francoščine, ki svoje delo očitno opravlja s srcem. »Užitek je, ko dijaki uspejo. V tem je moje veliko zadovoljstvo in plačilo za vse.« Ugotavlja, da se večina dijakov res zelo trudi. Zato večkrat poudari, da ima šola srečo, da ima takšne vzorne dijake. »Ko smo na primer gledali film Razred, ki kaže razmere, ko se dijaki v razredu sploh ne umirijo, so bili tudi sami v šoku in so se spraševali, ali je res kje tako.« Vsak trenutek ... Zaveda se, da dijakom ni lahko, da so pritiski veliki in Andrejka Lorenčak (desno) s člani francoskega krožka v lanskem šolskem letu. Ti dijaki so tudi opravljali mednarodne izpite DELF. Od leve: lektorica Mary Ellen Ramasimanana Virtič, Eva Ivić, Nika Brance, Lena Grasselli, Tia Rozoničnik, Matic Petek, Marcel Koprivnik Majcen in Tjaša Kovše, profesorica. Ti dijaki so pripravili tudi reklamni video za francoščino, ki prikazuje, kaj vse počnejo. Ogledati si ga je mogoče na Youtubu. (Foto: Marco Wolf) »Dijakom skušam pomagati, da bi vsak našel svoj cilj. Pridejo dnevi, ko vidim, da je komu hudo. Zato smo učitelji, da to opazimo. Takrat lahko z nekaj besedami veliko naredimo.« »To, da se znam samooceniti, mi je prineslo jadralno padalstvo. In to, da znam ceniti vsak trenutek v življenju.« poučevanje, če že od dijakov pričakuje, da vedo, kje so glede svojega znanja in kaj morajo narediti, da se bo to izboljšalo. »Pri delu mi je zelo pomagalo tudi, da sem opravila habilitacijo za mednarodne izpite DELF, s čimer sem dobila vpogled v to, je treba znati na takšnih izpitih, zato lahko dijake nanje ustrezno pripravim. Svetujem jim, naj jih opravijo, saj imajo s tem potrdilo, da znajo francosko, kar jim lahko pride prav kasneje v življenju.« Lahko se odločijo tudi za študij v Franciji. Ravno zato je pred kratkim prišla s francoskega inštituta na šolo atašejka za univerzitetni študij in predstavila tovrstne možnosti. Na vrhu Lepenatke, od koder je mogoče poleteti z jadralnim padalom. Andrejka Lorenčak uživa v tem športu, ki nudi čudovite občutke svobode. »Žal se o njem prevečkrat govori le takrat, ko se zgodi kakšna nesreča.« da so zahteve pri vseh predmetih visoke. Kar nekaj časa so bili doma in mnogim se to pozna. »Skušam jim pomagati, da bi vsak našel svoj cilj. Pridejo dnevi, ko vidim, da je komu hudo. Zato smo učitelji, da to opazimo. Takrat lahko z nekaj besedami veliko naredimo.« In ko ima tudi učiteljica slab dan? Takrat je njeno zavetje družina. Veliko zadovoljstvo ji pomeni jadralno padalstvo, ki jo napolni z energijo. »To je del našega življenja, pri tem sva se z možem tudi spoznala.« Ob koncu tedna je zato čas za izlet v hribe in polet navzdol. Na vprašanje, ali ni to zelo nevarno, odgovarja: »Šport ni nevaren, nevaren je človek. Imeti moraš veliko znanja in znati moraš oceniti, česa si sposoben v določenih razmerah. To, da se znam sa-mooceniti, mi je prinesel ta šport. In to, da znam ceniti vsak trenutek v življenju.« Foto: osebni arhiv in arhiv I. gimnazije v Celju 30 DOBRODELNOST Za Andrejo Martinović se dobrodelnost začne pri delu na sebi »Ljubezen je ključ do vsega« V decembru si misli rezerviramo za družino in najbližje ter si vzamemo čas za ustvarjanje lepih trenutkov. V tem mesecu pa tudi obdani z nakupovalnimi vrečkami, polnimi daril, hitimo skozi velika bleščeča središča in se končno spomnimo, da je za nas najlepši mesec za koga drugega najbolj mučen. Da takšnih ni malo, pravi Andreja Martinović, ki je zadnjih šest let življenja posvetila dobrodelnosti in pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. MONIKA OSET Svojo pot je začela pri Leo klubu Mavrica Celje. Željo po dobrodelnem delovanju zdaj uresničuje v Holozofskem društvu Slovenije in tudi sama. S projektom Dar otroku bosta s prijateljico letos razveselili sto otrok. Na poti raziskovanja sebe je postala vegan-ka, strastna ustvarjalka veganskih receptov in certificirana nutricionistka za prehrano na rastlinski osnovi. Želja po pisanju pre-hranskega bloga jo je pripeljala do odkritja največje strasti in poklica - fotografiranja in stiliranja hrane. Vendar nič ne more nadomestiti tistega koščka njenega srca, ki bije za dobrodelnost. Pravi, da je dajanje nekaj najlepšega, saj jo sreča in hvaležnost v očeh pomoči potrebnega neizmerno izpopolnita. Na drugi strani pozitivnih občutkov pa je zavedanje, koliko groznih zgodb lahko piše življenje. »Pred leti smo z Mavricami na božični večer obiskale brezdomne. Takrat je zaradi zasedenosti materinskih domov tam bivala mamica s hčerko. Srce se nam je paralo ob pogledu na obe, a še posebej na deklico. Najbolj se nas je dotaknil njen odgovor na vprašanje, kaj si želi, da ji prinese Božiček. Zaželela si je, da bi lahko ponovno šla v šolo in imela prijatelje,« je zgodba, ki se je Andreji za vedno vtisnila v srce. Dobrodelnost ni ena tistih karakteristik, s katero se rodiš, ampak se je priučiš. Kdo je pri vas, Andreja, zbudil željo, da bi pomagali drugim? Starši so naši prvi učitelji in nam s svojim življenjem ter svojo osebnostjo dajo zaklad za življenje. Včasih so to lepi / trenutki, ki jih lahko z dobro energijo čuvamo v srcu, včasih tudi težki trenutki, iz katerih se učimo. Dobimo vse, kar potrebujemo, od nas pa je odvisno, kako bomo to znali obrniti v smer iskrene sreče, po kateri vsi hrepenimo. Meni sta moja starša s svojimi dejanji in dobrosrčnostjo lep zgled. Pojem dobrodelnost si lahko vsak razlaga po svoje. Kaj je dobrodelnost za vas? Dobrodelnost je zame način življenja. Zdi se mi, da se premalokrat zavedamo, da smo ljudje od nekdaj dobrodelni. Začnemo z manjšimi koraki, ko podarimo nekomu nasmeh, pomagamo staršem doma, sošolcu pri domači nalogi. Tako se začnemo učiti nesebičnosti. Kam nas potem odnese pot, je odvisno samo od tega, kako se želimo razviti in kje imamo potrebe oziroma cilje. Lahko postanemo del kakšne dobrodelne organizacije in tako prispevamo več, lahko pa še naprej pomagamo z manjšimi, a zato nič manj vrednimi dejanji. In kdaj je prišel vaš čas za več? Pred približno šestimi leti so me povabili v Leo klub Mavrica Celje in seveda sem se jim z veseljem pridružila. Leo klub Mavrica Celje ima 20-letno tradicijo in v vseh teh letih so se lotili »Ljudje si radi lastninimo stvari, zato raje rečem, da jih dobim na posodo. Tako se veliko lažje odrečem stvarem in jih z veseljem podarim tistemu, ki jih veliko bolj potrebuje,« pravi Martinovićeva. »Na žalost si nezavedno lastninimo tudi osebe - moja mati, moj partner, moja prijateljica. Ampak vsi predmeti in še toliko bolj osebe obstajajo sami po sebi. Ker ustvarjamo te močne navezave, pride do čustvenih izbruhov.« »Naj bo srce tisto, ki govori Če bomo individualisti, ne bomo prišli daleč, če bomo človek človeku, kar bi moralo biti samoumevno, nas to lahko reši tudi takšnih situacij, v kakršnih smo zdaj.« velikih projektov. Največji so kreativne delavnice v OŠ Glazija in Božična ve čerja za brezdomne. Tako dam nekaj malega, da bi jim polepšala dan, am pak na koncu dobim toliko nazaj, da grem res z nasmeškom spat. In to je tisto, kar mi da največji zagon za dobrodelno delovanje. Ker želim dati še več, ker vidim, kakšna sprememba je to zanje. Po eni strani občutki zadovoljstva, po drugi strani najbrž tudi marsikatera zgodba, ki vam ne pusti spati. Seveda se me njihove zgodbe dotaknejo. Želim si narediti vse, podariti svet, vendar vedno ne gre. Preostane mi razmišljanje in raziskovanje, kaj narediti, da bo takšnih grozovitih zgodb čim manj. Delovanje pri Mavrici me je naučilo, da se sprememba začne dogajati znotraj nas in da je v tem tudi rešitev. Treba je ponovno zgraditi te- Ob 20-letnici so v Leo klub Mavrica Celje izdali knjigo Levček Aleksander na eskimskem taboru, ki se loteva problematiko disleksije in dispraksije ter na interaktiven način omogoča, da se tudi otrok vključuje v zgodbo. Andreja svojo dobrodelno vnemo uresničuje tudi pri Holozofskem društvu Slovenije. Decembra bodo tako brezdomne v Celju presenetili z domačimi dobrotami, s knjigami, z družabnimi igrami in izdelki za osebno nego. melje, najti prostor za nesebičnost, empatijo, sočustvovanje. To je bil tudi izziv kluba - s projektom Dobrodelne debate z namenom, ki je odpiral problematične aktualne teme, smo hoteli spodbuditi pogled vase. Sprememba namreč prihaja od znotraj. Potem človek hitro ugotovi, da res ne potrebuje še enega kosa oblačila. V letu 2019 ste celo poprijeli za vajeti Leo kluba Mavrica in postali predsednica. Vam je bilo to v izziv? Najprej nisem želela, ker sem mislila, da naloge ne bom znala dobro speljati. Vendar sem zdaj za to izkušnjo zelo hvaležna. Med mojim predsedovanjem smo dobili priznanje za najboljši Leo klub, jaz pa tudi za naj Leo leta, kar je najvišje priznanje zveze klubov »V dobrodelne projekte vložim res veliko truda in časa. Ampak zanimivo je, da ko se projekt ali akcija konča, nazaj dobim še stokrat več. Tistega neprecenljivega. To je potem tisto, kar da zagon in veselje do dobrodelnega dela.« DOBRODELNOST 31 »Zelo je pomembno, da se začnemo spraševati, kdo smo, od kod prihajamo in kaj je naš • I* v • Iv* I • • ■ ш • cilj, naš smisel življenja. Kaj nas v nekem trenutku razjezi in zakaj. Vse to namreč prihaja iz nas, naših negotovosti. Šele ko začnemo to raziskovanje, lahko najdemo, kaj je zares naše bistvo.« Leo v Sloveniji za delo na dobrodelnem področju. Vesela sem, da je bilo moje delo takrat videno in da se je širila ta energija tudi do drugih klubov Leo ter ustvarjala nek nov zagon. To je največ, kar si želim, torej pripomoči k spremembam. Mavrice ste ob številnih projektih izdale tudi knjigo Levček Aleksander na eskimskem taboru. Komu bi jo priporočili? To je knjiga, ki govori o sprejemanju drugačnosti, pomoči prijatelju in sodelovanju, s pomočjo živali so izpostavljene težavne motnje v razvoju, kot sta disleksija in dispra-ksija. V zgodbi so tako obrazložene motnje, ki jih zdravi otroci včasih ne znajo sprejeti ali razumeti pri otrocih s posebnimi potrebami. Kljub temu da je knjiga namenjena majhnim in velikim otrokom, bi jo priporočila odraslim. Oni so namreč tisti, ki otroka učijo nekaterih miselnih vzorcev. Kljub temu da ste Mavrico v začetku leto šnjega leta zapustili, to ni pomenilo konca vašega dobrodelnega delovanja. Že letos ste se lotili čisto svojega projekta. Ko se ena zgodba konča, je čas, da se odprejo nove zgodbe. In pomembno je, da to dovoliš. Tako sva si potem s prijateljico Klavdijo Ramšak, s katero sva skupaj delovali tudi pri Mavrici, zadali, da bova letos za božič obdarili sto otrok. Tako je nastal projekt Dar otroku, ki so ga podprli tudi v Termah Olimia. Čaka naju sicer še, da vsa darila dobiva, za-vijeva, potem jih bova z dobrim možem razvozili otrokom na območju Podčetrtka, Šentjurja in Štor. Poleg obdarovanja in risanja nasmehov na otroške obraze je za projektom še kakšen poseben pomen? »Ljubezen je ena najbolj pozabljenih vrednot, hkrati ponuja toliko rešitev današnje družbe,« pravi Andreja Martinović. Podari srce je eden preteklih projektov Mavrice, ki v središče postavlja notranje ravnovesje. Kot poudarja Andreja, je grajenje znotraj sebe in iz sebe temelj vsega. Namen projekta je, da na otroke prenesemo vrednote srca. Ko otroke učimo, se z njimi igramo, pogovarjamo, v njihova srca posadimo vrednote, ki jih vodijo skozi življenje. To je najbogatejša hrana, kar jo imamo, in je tisto, kar nam v življenju podari največ. To so vrednote, na katerih moramo graditi, da bo človekoljubnost ostala med nami, da bomo človek človeku. Učenje takšnih vrednot se začne že pri naših najmlajših, seveda smo odrasli tisti, ki moramo poskrbeti, da ne bomo pozabili nanje in jih bomo ustrezno predali otrokom. Poleg tega beseda dar v naju prebudi misel, kako lepo in preprosto je, ko nekaj podariš in ničesar ne potrebuješ v zameno. Ne samo tukaj, tudi drugje. Povsod v življenju. Ta namen nas lahko povezuje. Tudi neznance, drugega z drugim. Glede na to, da že nekaj let delujete na področju dobrodelnosti, opažate, da so katere lastnosti in vrednote, ki družbi manjkajo, da bi ta postala boljša in bolj človeku prijazna? Rekla bi, da nam manjka že osnova. Ljudje sploh ne vedo, kaj je ljubezen in kako deluje. Vsi primerjajo ljubezen med dvema, a se ne zavedajo, da je ljubezen vse. Vsak naš korak, gib, beseda, dejanje, misel, vse to izvira iz ljubezni. Če nekdo čuti sovraštvo, to pomeni, da mu primanjkuje ljubezni. Če je nekdo jezen, je ljubezen spet tisto, ki to rešuje. Potem so tukaj še duhovni tatovi, kot jim pravim. Pohlep, jeza in ego so tisti, ki od nas kradejo dobro in nas delajo sebične, neposlušne in narcisoidne. V vseh teh negativnih čustvih je rešitev ljubezen. Zato je zame vodilo »ljubezen je ključ do vsega«, ki ga poskušam uresničevati v vsakdanjem življenju. Foto: Andraž Purg - GrupA 32 INFORMACIJE Lidl Slovenija Lidlova energija prežema tudi skladiščnike v Arji vasi pri Žalcu V letu 2019 je v Arji vasi pri Žalcu zrasel nov logističen center Lidla Slovenija, ki danes zaposluje že prek 250 delavcev. Večina jih prevzema naloge v skladišču in zagotavlja nemoteno oskrbovanje vseh Lidlovih trgovin po Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšni so pogoji dela in več o njihovem delovnem vsakdanu, zato smo k pogovoru povabili tri skladiščnike, Ano Nušo Telič, Darijana Jevšenaka in Dragana Moćića. Ana Nuša je pri svojih 23 letih v Lidlu Slovenija zaposlena manj kot leto dni in je pristojna za hlajeni oddelek. Pravi, da ji je pri delu najbolj všeč razgibanost nalog. Darijan je svojemu trenutnemu delodajalcu predan že dve leti in pol. Meni, da so delovne razmere v logističnem centru Lidla Slovenija dobre in da je za varnost ustrezno poskrbljeno. Dragan je v Lidlu zaposlen več kot leto dni, delo skladiščnika pa opravlja že osmo leto. S ponosom pove, da ga zanesljivost, iskrenost in predanost vodijo tako v službenem času kot v zasebnem življenju. Vsi se strinjajo, da bi svojo službo priporočili tudi drugim, sploh tistim, ki jim ne manjka delovne vneme, samoiniciativnosti, zagnanosti in pozitivizma. Kaj vas je prepričalo za delo v podjetju Lidl Slovenija? Dragan: Preden sem se odločil za delo v Lidlu, je bila tam že zaposlena moja prijateljica, ki sem jo povprašal o delovnih pogojih in plači. Njeni odgovori in mnenje o podjetju so me prepričali, da sem tudi sam želel postati del Lidlove ekipe. Velik vtis name je naredila tudi delodajalčeva iskrena predstavitev dela na zaposlitvenem pogovoru. Kaj vam je najbolj všeč pri vašem delu? Darijan: Najbolj mi je všeč dinamičnost oziroma raznolikost. Delo ni monotono in mi ponuja vedno nove izzive. Dragan: Najbolj mi je všeč, da lahko delo opravljam samostojno in mi nadrejeni pri tem zaupajo. V svojem delu res uživam, saj nisem prikovan na enem mestu, ampak krožim ves čas po večjem delu skladišča. Vam trenutno delovno mesto omogoča razvoj in pridobivanje novih spretnosti/znanja? Ana Nuša: Seveda, saj imam mentorja, ki me spremlja in mi daje napotke. Dragan: V letu in pol, odkar sem zaposlen v Lidlu, sem se imel priložnost udeležiti usposabljanja v tujini, kar je bila zame odlična izkušnja. Prav tako sem se udeležil internih usposabljanj. Vsi zaposleni imamo ogromno priložnosti za razvoj. Katera izmed vaših osebnostnih lastnosti vam pri delu najbolj koristi? Darijan: Poštenost in pripadnost. Prav tako pa moja komunikacija omogoča sproščeno vzdušje pri delu. Ste s sodelavci dobra ekipa? Darijan: Z vsemi sodelavci se super razumemo, vedno si pomagamo in skrbimo za dobro počutje v ekipi. Ana Nuša: S sodelavci smo zelo dobra ekipa in skupaj delujemo super. Vas nadrejeni pri delu ustrezno vodi, spodbuja in motivira? Dragan: Vedno so pripravljeni prisluhniti, svetovati in pomagati, tako službeno kot tudi zasebno. Odprti so za predloge in ideje, sam imam z njimi samo pozitivne izkušnje. Nikoli ne dajejo občutka, da so naši nadrejeni, temveč da smo vsi enakovredni, da smo vsi sodelavci ne glede na to, kakšno vlogo ima kdo. Kakšni so pogoji dela v skladišču? Ana Nuša: Mislim, da so pogoji dobri. Dobimo vso potrebno obutev, topla oblačila in pripomočke, ki jih potrebujemo. Delo poteka vedno le pet dni v tednu, tudi delovni čas je prilagodljiv. Plačilo je redno, vedno so izpolnjene vse finančne obveznosti delodajalca. Katere ugodnosti, ki vam jih ponuja Lidl Slovenija v sklopu zaposlitve in družini prijaznega podjetja, bi postavili v ospredje? Ana Nuša: Ugodnosti je veliko. Imamo kartico ugodnosti, darilo za rojstni dan, dodatno pokojninsko zavarovanje itd. Lidl tudi vsak mesec organizira sadni dan, takrat vsi zaposleni dobimo sveže sadje za malico. Otrok sicer nimam, sem pa opazila veliko ugodnosti za otroke. Obdarovanje za Ana Nuša Telič, Darijan Jevšenak in Dragan Moćić Božička, letovanje v Pacugu in družinski dan. Dragan: Poudaril bi fleksibilnost delovnega časa. Ker sem se vpisal v nadaljnje izobraževanje, so mi prilagodili delovni čas, tako da se lahko vsak dan nemoteno udeležujem predavanj. Na kaj ste kot lidlovec oziroma lidlovka najbolj ponosni? Darijan: Ponosen sem, da lidlovci in lidlovke sledimo pomembnim vrednotam, kot so uspešnost, poštenost, dinamičnost, povezanost in skrbnost. In da skupaj praznujemo uspehe podjetja, ki zaposluje že prek 1800 ljudi. Kaj menite, da je recept za uspeh posameznika na delovnem mestu? Ana Nuša: Zaupanje vase in timski duh, sodelovanje je pri našem delu namreč veliko vredno. Bi svojo službo priporočili še komu? Darijan: Vsakemu, ki ima pozitiven odnos do dela in je pripravljen delati v dobrem timu. Ana Nuša: Ja, vsekakor. Dragan: Svojo službo bi priporočil vsem, ki želijo delati v zanesljivem podjetju, razvijati svojo osebnost in kompetence ter nadpovprečno zaslužiti kot skladiščniki. Službo v podjetju Lidl sem predlagal tudi svoji ženi, ki je zdaj prav tako ponosna lidlovka. Kaj menite, da potrebuje vsak, ki želi postati del Lidlove ekipe? Darijan: Dobro fizično pripravljenost in nasmešek na obrazu. Ana Nuša: Samo voljo in veselje do dela, drugo naučimo mi. N.G. Foto: Marko Pigac PORTRET 33 Izdala prvo pesniško zbirko Varnostnica, ki v prostem času piše pesmi Jožica Koren je tankočutna in čustvena pesnica, ki se, ko obleče uniformo, prelevi v resno in odgovorno varnostnico pri prevozu gotovine. Ne glede na zbranost in osredotočenost na delo globoko v sebi še vedno ostaja tista Jožica, ki jo navdihujejo narava, zgodovina, starejši ljudje in njihove neprecenljive izkušnje ... Na Miklavžev večer je izšla njena prva pesniška zbirka, ki je kot nalašč za popestritev dolgih zimskih večerov. V njej se dotakne tako Kozjanskega in Solčavskega kot Vojnika in tamkajšnje okolice, kjer s partnerjem Matjažem Založnikom živi zadnji dve leti. SPELA OZIR S pisanjem se je rada izražala že kot osnovnošolka, zaradi česar je zelo uživala pri urah slovenščine. Že takrat je občasno napisala kakšno pesem. Bistveno več jih je nastalo kasneje, ko se je znašla v stiski. Svoje misli je zlila na papir in se v trenutku počutila veliko bolje. »Na eni strani pišem o tem, kar čutim in vidim, na drugi o tem, kar mi povedo ljudje. Še posebej rada prisluhnem starejšim, ki so polni modrosti in povedo marsikaj zanimivega,« pravi Jožica Koren, ki občasno kakšno pesem napiše celo v moški slovnični obliki. »Zdi se mi, da nekatere teme tako pridejo bolj do izraza. Spet druge tako zapišem, ker nastanejo na podlagi pripovedovanja moških.« Veliko njenih pesmi se je na žalost v preteklosti porazgubilo. Dolga leta jih namreč ni pisala načrtno, temveč je, ko je začutila navdih, vzela bližnji papir in pisalo ter zabeležila, kar se ji je porodilo v glavi. V zadnjih letih ju je nadomestil telefon. Navdušila ga je s pesmimi Še do nedavnega svojih pesmi ni kazala nikomur. To se je spremenilo, ko je spoznala partnerja Matjaža Založnika iz Višje vasi pri Vojniku, sicer prekaljenega pisca, ki ima za sabo že nekaj knjig. Njen dodaten navdih je postal njegov dvorec Tabor. »Matjaž me je spodbujal, da listov s pesmimi ne smem metati stran, temveč jih moram shranj e-vati,« pravi ljubiteljska pesnica, ki je upoštevala njegov nasvet. Postopoma se je nabralo kar nekaj gradiva, za katerega bi bilo škoda, če bi obležalo v njenem predalu ali telefonu. Odločila sta se, da ga bosta zbrala in predstavila širši javnosti. Najprej sta pesmi lani decembra postopoma objavljala na spletni strani dvorca Tabor. Pesniško zbirko sta začela pripravljati konec letošnjega poletja. Izšla je na Miklavžev večer. Javne predstavitve bosta pripravila, ko se epidemiološka slika nekoliko umiri. Predstavila jo bo v Skomarski hiši in v knjižnici v Bistri ob Sotli, od koder Jožica izvira. Ko dobi navdih, misel hitro zapiše. Pred leti je bilo to na papir, v zadnjem času na telefon. Na žalost se je zaradi tega več starejših pesmi porazgubilo. »V glavi se mi poleg verzov pogostokrat pojavi melodija, na podlagi katere pišem pesem, a mi uide, ker not ne znam zabeležiti. Posnamem se ne.« Pesmi piše že zelo dolgo. Na Miklavžev večer je izšla njena prva pesniška zbirka Zakaj se je polje v belo odelo. Vse teme so ji ljube. Izbira jih glede na počutje in kraj, kjer se v določenem trenutku nahaja. »Na eni strani pišem o tem, kar čutim in vidim, na drugi o tem, kar mi povedo ljudje. Še posebej rada prisluhnem starejšim, ki so polni modrosti in povedo marsikaj zanimivega.« Ne le pesmi, tudi ilustracije Pesniško zbirko, ki jo je poimenovala Zakaj se je polje v belo odelo, sestavljajo štirje zaokroženi vsebinski sklopi. Rdečo nit prvega dela predstavljata njeno otroštvo in mladost v Bistrici ob Sotli. Nekaj časa je živela v Solčavi, zato je drugi sklop posvetila tamkajšnjemu območju. Zadnji dve leti je povezana z Vojnikom, od tod njen tretji del - Dežela lindeških vitezov - za katerega so jo navdihnile ruševine lindeškega gradu. Pogosto jo tako zasebno kot službeno zanese po vsej Sloveniji. Tudi ob takšnih priložnostih v njeni glavi nastajajo pesmi, ki jih v pesniški zbirki najdete v delu Tam, kjer kljubuješ, slovenski narod. Zbirko je popestrila z lastnimi ilustracijami in fotografijami ter z zapisanimi recepti, vražami, legendami in zgodbicami, ki jih je napisala po pripovedovanju sogovornikov. Če bi bila Jožica vešča pisanja not, bi bil njen prvenec zagotovo bogatejši za kakšen tovrsten zapis. »V glavi se mi poleg verzov pogostokrat pojavi melodija, na podlagi katere pišem pesem, a mi uide, ker not ne znam zabeležiti. Posnamem se ne.« Življenje varnostnice Vsi, ki Jožico poznajo kot pesnico, si jo težje predstavljajo kot neizprosno čuvajko. Že od leta 2008 namreč opravlja delo varnostnice pri prevozu gotovine. Kot uslužbenka varnostne službe, ki bdi nad prevozom vrednostnih pošiljk po vsej Sloveniji, stoji z nogami trdno na tleh in je povsem usmerjena v varen prevoz kovancev in bankovcev. Za kakšne zneske gre, člani ekipe ne vedo. Znan jim je le vrednostni razred, od katerega je odvisno, koliko varnostnikov sodeluje pri prevozu. Med njimi je povprečno četrtina pripadnic nežnejšega spola. »Morda bi si kdo mislil, da tej gospe in tejle mlajši suhi gospodični bo pa že kos. A ni tako preprosto. Lahko se zgodi, da bi veliko bolj tenko piskal kot pri kakšnem res močnem moškem, ker niso vsi medvedi. Nekateri so tudi ovčke,« v smehu doda Jožica, ki se po uspešno dostavljeni pošiljki nekoliko sprosti in opazuje kraje, po katerih se vozijo. »Ves čas se ne moremo pogovarjati. Včasih preprosto gledam skozi okno in občudujemo lepo slovensko pokrajino, ki v meni prebudi številne navdihe.« Foto: SHERPA 34 DOBRODELNOST Ne le znanje, tudi vrednote Drobni koraki v svet dobrodelnosti Praznično pričakovanje in okrašene ulice so del decembrske tradicije. Zadnja leta bi si december težko predstavljali tudi brez številnih dobrodelnih akcij, s pomočjo katerih prostovoljci in dobrodelna društva skušajo praznike pričarati tudi za zidovi, kjer je smeha premalo. V trenutkih, ko se zdi, da smo kot družba vse preveč egoistični in zaverovani vsak v svoj prav, srce ogrejejo podatki, da Slovenci še vendarle znamo stopiti skupaj. Da še znamo videti stisko bližnjih in da nam je še mar. Zdi se, da je moč solidarnosti močno prisotna tudi med mladimi, kar nas lahko navdaja z upanjem. A to, da otroci dobrodelnost čutijo, razumejo in živijo po njenih načelih, ni samoumevno. Pomembno je, da jim jo odrasli približamo. Tega se iz leta v leto bolj zavedajo tudi v osnovnih šolah, ki se aktivno vključujejo v številne dobrodelne projekte. LEA KOMERICKI KOTNIK Duh dobrodelnosti, solidarnosti in razumevanja vse leto veje po hodnikih celjske osnovne šole Frana Roša. Ob tokratnem decembrskem obisku so nam učenci in učiteljice predstavili dva aktualna projekta, ki so ju vpisali v knjigo dobrih del. Pri tem ne gre zgolj za solidarnostno akcijo, ki bo nekoga osrečila, gre za učenje dela v skupinah in razumevanje morda še nepoznanega sveta. Ladjice v spomin in opomin Že v začetku šolskega leta se je šola na pobudo učiteljice Andreje Založnik pridružila vseslovenski akciji izdelovanja ladjic iz odpadnega papirja. Gre za projekt, katerega pobudnik je Boris Krabonja, profesor zgodovine na mariborski ekonomski srednji šoli in gimnaziji, znan hu-manitarec in ustanovitelj ter predsednik društva UP-ornik. Projekt 6 milijonov papirnatih ladjic v spomin na žrtve holo-kavsta ima zametke že v šolskem letu 2013/2014, ko je sodelujočim uspelo izdelati 2,4 milijona ladjic. Letos gredo do konca, je odločen Krabonja, ki je uspel k akciji privabiti že več kot 150 vzgojno-izobraže-valnih zavodov. »Sodelovanje sem sprva predlagala otrokom, ki sodelujejo pri interesni dejavnosti, ki jo vodim. Takoj so se strinjali, hitro pa je sodelovanje postalo širše in tako se je akciji pridružila vsa šola,« pove Založnikova, ki je prepričana, da ima tovrstno sodelovanje v akciji z dobrim namenom in skupnim ciljem več pozitivnih vidikov. »Učenci v razredu več sodelujejo, ker si vsak oddelek želi izdelati največ ladjic, se med njimi ustvarja zdrava mera tekmovalnosti. Starejši učenci se s pomočjo tega lažje učijo zgodovinskih pojmov. Predvsem pa se veliko pogovarjamo o solidarnosti in pomoči sočloveku,« pojasni. Vse zbrane ladjice bodo namreč vključene v razstavo, ki bo predvidoma junija v Mariboru. Na koncu bodo ladjice predane družbi, ki odkupuje star papir, izkupiček pa bo namenjen ranljivim skupinam. Kot je še pojasnila Založnikova, so se na šoli odločili, da bodo ladjice izdelovali do konca januarja. Praznične voščilnice za starostnike V teh dneh pa učenci več razredov celjske osnovne šole sodelujejo pri ustvarjanju prazničnih voščilnic, ki jih bo vodstvo šole predalo Domu starejših občanov Vojnik in celjskemu Domu ob Savinji. »Pomembno je deliti dobro voljo in toplino,« pravi pobudnica akcije Jerneja Mastnak, ki je na šoli zaposlena kot spremljevalka. V Celju pa jo poznamo tudi kot predano prostovoljko. Otroci se v njeni družbi dobro počutijo in ker je njeno vodilo, Učenci višjih razredov so voščilnice, ki so jih narisali najmlajši šolski umetniki, opremili z lepimi verzi in spodbudnimi mislimi. Medtem so se tudi sami veliko pogovarjali o prazničnem času in tudi stiskah, v katerih se mnogi znajdejo. da je dobroto treba deliti, mlade na vsakem koraku uči in spodbuja k dobrim dejanjem. Pri tokratni praznični akciji sodelujejo vsi, od najmlajših do najstarejših osnovnošolcev. Delo je razdeljeno. Učenci prve triade so voščilnice okrasili z risbami, večinoma s prazničnimi decembrskimi motivi. Učenci višjih razredov so v te voščilnice zapisali lepe misli in želje. »S tem ne osrečimo samo drugih ljudi, ampak tudi sebe. Ko narišemo nasmehe na obraze drugih ljudi, se lahko smejemo tudi sami. To je ta poseben čar dobrodelnosti,« pove devetošolka Lina. V iskanju izgubljenih vrednot »Dobrodelnost, solidarnost, sočutje in medsebojno razumevanje so vrednote, ki nam jih, kot ugotavljamo, v teh časih primanjkuje,« pravi ravnateljica OŠ Frana Roša Nataša Gaj-šek Ključarič. »Na šoli že od nekdaj negujemo vrednote, kot so pomoč in podpora drugim, in se z veseljem vključujemo v najrazličnejše dobrodelne projekte, ki mladim širijo obzorja in jih učijo o življenju,« pravi in ob tem poudari, da je zagotovo pomembno, da šola mladim preda dovolj znanja, a je enako pomembno, da otrok v času osnovnošolskega izobraževanja razvije tudi druge socialne kompetence. »Pridobljeno znanje in privzgojene vrednote, da zna mlad človek zaznati stisko sočloveka, pristopiti k njemu in mu pomagati, zgradijo človeka v celovito osebnost. In za to si vsekakor prizadevamo,« pravi Gajšek Ključaričeva. O pomenu solidarnosti in dobrodelnosti otroke učijo že od prvega razreda naprej. »V današnjem času se mi zdi zelo pomembno, da že mlajše vzgajamo v duhu dobrodelnosti, saj je splošna družba naravnana v smer, ko vsak skrbi samo zase. Prav je, da se otroci zavedajo, da lahko nekomu polepšajo vsakdan, da lahko tudi oni poskrbijo, da se nekdo zaradi njih ali njihovih dejanj počuti boljše, da je njegovo življenje lepše. In prav je, da rastejo z zavestjo, da v naši družbi ni vse lepo, da ni vse prav in da so nekateri ljudje tudi osamljeni, da pogrešajo toplino in bližino,« pravi Vesna Ramšak. Nataša Gajšek Ključarič ob tem doda, da otro- ci pri tovrstnih projektih zelo radi sodelujejo. Pri starejših pa se kaže tudi pozitiven vpliv na vzgojnem področju. Foto: SHERPA Kako o dobrodelnosti razmišljajo osnovnošolci? Nikita Resman, 8. a: »Pomembno in prav je, da pomagamo tistim, ki česa ne zmorejo. Lepo je, če lahko nekomu z risbo in zapisom polepšaš dan. Sama sem sodelovala že v več dobrodelnih akcijah. Vsako leto za božič z mami poskrbiva tudi za podporo in pomoč brezdomim živalim.« Neža Škorja, 8. a: »Pomembno se mi zdi, da pomagamo ostarelim in da jim z drobnimi pozornostmi polepšamo dan. Sploh v teh časih, ko se tudi s svojo družino težje srečajo. Sicer pa s šolo sodelujemo pri različnih dobrodelnih akcijah, z gospo Jernejo smo že bili tudi v Božičkovi tovarni daril. Lepo je pomagati. Ko imaš vse, kar potrebuješ, si je včasih teko predstavljati, da morajo mnogi živeti z bistveno manj.« Lara Galič, 8. a: »Pomembno se mi zdi, da pomagamo. Všeč mi je to obdarovanje starejših. Da jim ob prihajajočih praznikih povemo, da nekdo misli na njih, in jim tudi tako pokažemo, da niso sami.« Tia Eržen, 8. a: »Kadar pomagamo, spoznamo, kako smo lahko sami pravzaprav srečni. Pa te sreče velikokrat ne opazimo.« Ana Hercegova, 8. a: »Naš razred sodeluje pri različnih dobrodelnih projektih, zbiramo star papir, zamaške, sodelujemo pri akcijah za zmanjšanje lakote in podhranjenosti v Afriki. Lepo je, da nam je 'fajn', prav pa je, da vemo, da vsi vsega tega nimajo.« Nikolaj Adamovič, 7. b: »Dobrodelnost mi veliko pomeni. 'Pojnt' je, da to delamo z veseljem in ne za nagrado. Ko nekoga osrečimo, je to res lepo videti. Ko vidiš in spoznaš, da se nekdo smeji zaradi tvojih dejanj, si tudi sam srečen.« Julija Bukovec, 7. b: »Mi si lahko polepšamo praznike z dobro družbo ali okrasitvijo doma. Marsikdo tega ne more. In če lahko s čestitko komu polepšamo dan, je to najmanj, kar lahko naredimo. Premalokrat se zavemo, da lahko z lepo mislijo nekomu pokažemo, da ni pozabljen.« Sara Smode, 7. a: »Dobrodelnost mi veliko pomeni. Zavedanje, da z majhnim dejanjem lahko nekoga osrečim, mi daje veliko energije. In verjamem, da bodo tudi ti, ki bodo prejeli naše voščilnice, imeli več moči.« Mia Šterk, 7. a: »Med prazniki se veliko otrokom zdi, da so najpomembnejša darila, ampak moramo se zavedati, da je lahko zelo lepo darilo tudi to, da se nekomu nasmehneš, mu kaj narišeš ali kaj lepega napišeš.« Eva Jug Perc, 9. a: »Ker se tudi v šoli že od malega srečujemo z dobrimi deli in dobrodelnostjo, se zavedamo, kako pomembna so drobna dejanja. Kot na primer te voščilnice. Z njimi želimo starostnikom polepšati praznike, jim pokazati, da nam je mar zanje in da svet ne glede na trenutne razmere ni tako temačen.« Lina Kačišnik, 9. a: »S tem ko pomagamo drugim, ne osrečimo samo njih, ampak tudi sebe. S tem ko narišemo nasmehe na obraz drugih ljudi, se lahko smejemo tudi sami. In to je ta poseben čar dobrodelnosti.« UČNA KAVARNA 35 V celjskem dijaškem in študentskem domu so predstavili Erasmus Cafe Učenje in druženje ob kavi V pritličju dijaškega in študentskega doma ob Ljubljanski cesti je Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje uredila učno kavarno. Vanjo ne bodo zahajali le dijaki, ki se bodo učili strežbe, ampak bo mogoče v prijetnem okolju Erasmus Cafeja, kot so jo poimenovali kavarno, posedeti ob kavi, brezalkoholnih pijačah in domačih sladicah. Še posebej si v domu obetajo poletni živahnejše utrip, saj ima kavarna senčno teraso, ki se povezuje z zelenim okoljem soseske. Kavarna bo tudi prostor za kulturne in izobraževalne dogodke. Za ureditev in opremo prostora z malo več kot sto kvadratnimi metri površine je šola odštela 120 tisoč evrov. TATJANA CVIRN Srednja šola za gostinstvo in turizem je takratni dijaški dom prevzela leta 2014 in ga začela preurejati. Dijaški stolpič je že v celoti prenovljen, v študentskem delu sta urejeni dve nadstropji. Kdaj bo končana celotna prenova doma, v katerem je 180 dijakov in malo manj kot sto študentov, še ni znano, saj šola sama ne zmore tolikšnega zalogaja. Kot je dejal ravnatelj SŠGT Iztok Leskovar, je bilo v dom v minulih letih vloženih pol milijona evrov za prenovo sob, strehe, kurilnice ... 350 tisoč evrov je dalo ministrstvo za izobraževanje na začetku prenove, ko je šlo za intervencijske posege, drugo so lastna sredstva šole in doma. Za dijake in Celjane Prenova je bila že na začetku zasnovana celostno, Iztok Leskovar: »Ponosni smo na to, kar je v domu nastalo v zadnjih letih. Pomagali so nam tudi drugi srednješolski ravnatelji, saj dobro sodelujemo in se zavedamo, da mesto potrebuje dijaški in študentski dom.« kar pomeni, da so v šoli in dijaškem ter študentskem domu zasnovali obnovo vseh notranjih prostorov, energetsko prenovo in preureditev skupnih prostorov, ki so bili pred desetletji načrtovani za drugačne okoliščine življenja in dela. Kot del vseh prenovitvenih načrtov je nastala tudi ideja učne kavarne, je povedal Matija Kovač iz celjskega arhitekturnega biroja Zgrad-bazamisli. Stavba, ki jo je pred več kot štiridesetimi leti zasnoval Danilo Jagrič, je bila zgrajena iz kakovostnih materialov in ima zanimivo modernistično dediščino, a novi časi zahtevajo prilagajanje novim potrebam. Kjer je zdaj kavarna, je bila prej knjižnica. »Gre za svetel in zračen prostor z možnostjo izhoda v atrij in povezovanja s sosesko skozi parkovni del. Na eni strani je bilo treba zagotoviti pogoje za izvajanje učnega dela, ob tem zagotoviti privlačen videz in pričarati vzdušje, ki bo všeč obiskovalcem ter urediti spodbudno okolje za dijake. Strinjali smo se, da je treba posegati po najvišjih standardih tako glede arhitekture kot opreme,« je prenovo povzel Matija Kovač. Prostor je tako opremljen z naravnimi materiali, masivnim lesom, s sodobno delovno opremo iz inoxa, dodali so tudi sanitarije za invalide ... Učenje ob pomoči obiskovalcev S kavarno je SŠGT sledila ideji, da je treba vsako znanje, ki ga nudi dijakom v teoretični obliki, preizkusiti tudi v praktični. »Lepo je, če imajo naši mentorji možnost tudi v tem delu spremljati dijake. Imeti pod svojo streho kavarno je krasna priložnost za to,« je dejal ravnatelj Iztok Leskovar. Ob tem je poudaril pomen kavarne za življenje v domu. »Dijaki ne preživljajo časa le v učnih prostorih in svojih sobah. Želijo se družiti, učni proces zahteva tudi organizacijo priredi- Ime kavarne Erasmus Cafe je bilo izbrano, ker je gostinska šola zelo dejavna v projektih Erasmus, številni dijaki se urijo tudi po Evropi. V kavarni naj bi gostili tudi dijake, ki prihajajo od drugod na praktično izobraževanje v Celje. tev.« Dom je s tem pridobil pomemben prostor, kjer bo mogoča organizacija različnih dogodkov. Tehnološko je učno kavarno zasnoval Primož Černi-goj iz podjetja ProPrima. »V sodobni gastronomiji se v zadnjih letih dogajajo veliki premiki. Sodobni lokali so zelo ozko usmerjeni, učna kavarna pa mora biti zasnovana širše, da dobijo dijaki znanja z različnih področij. Vedeti morajo, kaj sodobna tehnologija omogoča in kaj so klasična znanja, ki jih morajo osvojiti,« je pojasnil in s tem odgovoril na vprašanje, zakaj ima kavarna precej velik delovni prostor. Dijaki se ne učijo le v učilnicah, ampak v gostinstvu tudi za točilnim pultom in ob vsej drugi opremi, ki je na voljo. Dijaki za zdaj v njej še ne opravljajo praktičnega usposabljanja, ampak izvajajo del pouka. »Gostje, ki pridejo, morajo razumeti, da gre za učno kavarno, kjer lahko pomagajo tako, da dijakom spregledajo tudi kakšno napako,« je dejal vodja Dijaškega in študentskega doma Celje Aleš Brod. Foto: SHERPA Novo kavarno so predstavili (z leve) Matija Kovač, Aleš Brod, Iztok Leskovar in Primož Černigoj. Dijaki bodo v kavarni nabirali znanja s področja strežbe. 36 PORTRET 4M »Če hočeš obdarovanca presenetiti z nečim posebnim, moraš o tem začeti razmišljati pravočasno.« ШЛ* * 4 «► c i Patricija Virtič v enem od priljubljenih božičnih puloverjev. Slednje si vsa družina med drugim nadene za tradicionalno druženje ob vroči čokoladi, kjer se pridružijo tudi družine partnerjev. Skrbno odšteva do srečanja, sladkega kot čokolada Otrok poletja, ki ljubi božič »Glede na to, kako rada imam božič, mnogi mislijo, da bo naš dom okrašen kot v kakšnem ameriškem filmu. A zame so bolj kot zunanji okraski pomembni notranji drobci sreče - razveselje-vanje drugih in ustvarjanje spominov.« Tako pravi Šentjurčanka Patricija Virtič, ki na božič misli celo leto, zelo skrbno pa se na ta praznik začne pripravljati že v začetku novembra. Vsak dan opravi kakšno malenkost in tako odšteva do dne, ko se vsa družina zbere pri njenih starših na tradicionalni vroči čokoladi. |f «VI • I V • • I V • V I I • • »Vsi člani družine imamo radi božič. Jaz, ki ga imam rada še posebej, se moram sicer držati nekoliko nazaj. Če bi bilo po moje, bi bilo vzdušje še bolj praznično. A da je vsem prav, je eno leto na vrsti več dogajanja po mojem okusu, drugo leto pa je bolj umirjeno, in sicer po željah mojega moža.« TINA STRMČNIK Sama sebi pravi otrok poletja, saj obožuje vročino, sonce in morje. Če bi morala izbrati najljubši letni čas, bi zagotovo izbrala poletje. Pri božiču ji je najlepše obdobje priprav, ki je polno drobnih družinskih posebnosti in njenih majhnih običajev. Božič je bil zanjo poseben praznik že od malih nog. Sploh ne zato, ker bi jo pod božično jelko čakal kup daril. Razveseljevali so jo praznični duh, sneg, pričakovanje dni, ko si lahko človek privošči več časa za družino, prijatelje in bližnje. »Smo verna družina in ob božiču smo vedno namenjali poudarek temu, kaj je razlog za praznovanje - da se spominjamo rojstva našega Odreše-nika,« je pojasnila. Večino običajev ob božiču so si v njeni družini zamislili kar sami. »Na božični dan smo vedno sedeli pred televizijo in skupaj gledali božične risanke, ki so bile vsako leto iste. Zame je bilo nekaj najlepšega, da sta se nama pri tem z bratom vedno pridružila oče in mama. Slednja nam je vedno pripravila kakav,« se spominja. To navado so ohranjali vrsto let, tudi ko sta bila Patricija in brat že srednješolca. Zdaj ko ima svojo družino, to lepo gesto ohranja s svojima otrokoma, s sinom Jakobom, ki je star devet let, in s hčerko Rebeko, ki šteje šestnajst pomladi. Zbirka božičnih puloverjev Patricija je po izobrazbi novinarka. Zaposlena je kot vodja področja za globalno učenje pri Platformi nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga. Med številnimi službenimi potmi v tujino jo je pozimi nekajkrat pot vodila tudi v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam jo je očarala kultura nošenja božičnih puloverjev. Slednji niso rezervirani le za čas, ki ga človek preživi v zavetju svojega doma. Ljudje jih nosijo vsepovsod. Čez srajco in kravato si jih med drugim nadenejo poslovneži, ki hitijo na sestanke. Takšna oblačila, ki so jih iz volne pletle babice in s pletilkami ustvarile božične vzorce, so bila najprej označena kot nekaj neprivlačnega. A so jih ljudje nosili, saj niso želeli užaliti svojih babic. V zadnjem času so tovrstni puloverji tako priljubljeni, da jih ljudje oblečejo za tematske zabave. V marsikaterem delovnem okolju pripravijo tekmovanje za najbolj zanimiv božični pulover. Patricija je svoj prvi primerek kupila pred več kot petnajstimi leti. Navdušenje nad tovrstnimi oblačili je prenesla tudi na svojega sina. Za oba velja, da na začetku hladnejših dni v svojih omarah naredita prostor za svojo zbirko pletenin. »Danes takšna oblačila niso več tako nenavadna. A ko sem na primer pred petnajstimi leti svojemu očetu podarila pulover, na katerem so bile celo božične lučke, je med ljudmi požel val občudovanja,« se spominja. Od nogavic do skodelic Na božič misli v vseh letnih časih, saj jo premišljevanje o tem sprosti in razveseli. Tudi ideje za darila zbira celo leto. Kadarkoli njeni bližnji omenijo, kaj imajo radi, si namige zapiše v posebno tabelo v enem od »Zelo se veselimo gledanja božičnih risank. Risanko Snežko snežak znamo že na pamet. Največji čar ima čas, ki ga preživimo skupaj.« Smrečica, okrašena z okraski iz različnih držav - Škotske, Francije, Španije, Kanade, Norveške ... 1. novembra rojstni dan praznuje njen oče, 31. januarja ima rojstni dan njen mož. Obdobje od 2. novembra do 30. januarja družina Virtič posveti O njeni ljubezni do božiča pričajo tudi nohti s prazničnimi motivi. Na fotografiji številnim prazničnim dejavnostim. Te tri mesece na primer pijejo iz božičnih skodelic. je med drugim krožnik, ki ga je poslikala sama. PORTRET 37 računalniških programov. Tega, kar je nato postavljeno pod novoletno jelko, nikoli ne kupi tik pred zdajci. Skrbno izbrane pozornosti včasih tudi več mesecev čakajo v posebnih škatlah pri njej doma. Najbolj vesela je, ko obdarovanec med odvijanjem zavi-jalnega papirja presenečeno vzklikne, da je uganila njegovo skrito željo. Še posebej skrbno se na 25. december pripravlja od 2. novembra, ko ji tudi mož in otroka dajo »blagoslov«, da lahko začne na glas poslušati božično glasbo. Pred tem datumom si jo seveda kdaj zavrti skrivaj, hudomušno pove. »Res se trudim za čim bolj mehek prehod v to praznično pričakovanje. Potem ko že smuknem v božične puloverje, sčasoma uvedem božične nogavice, copate, kape. Postopoma zamenjam kuhinjske pripomočke, v predale namestim na primer kuhalnice in »Nočem, da bi otroka mislila, da je treba dobra dela opravljati le za božič, drugih enajst mesecev pa ne. Pri nas za druge skrbimo vse leto.« Ni le privrženka božičnih puloverjev. Rada i še božične nogavice, copate, kape in še marsikaj drugega drug pribor z božičnimi motivi. Gre za malenkosti, ki mi veliko pomenijo.« Novembra, decembra in januarja se kredenca v dnevni sobi na primer šibi pod božičnimi skodelicami in krožniki. Knjige, ki jih zna že na pamet Ena njenih želja je, da bi se lahko kdaj pridružila kakšnemu praznovanju nekje v odmaknjenem in oddalje- nem kot i č k u sveta, da bi doživela tamkajšnje navade ob božiču. Všeč ji je na primer skandinavski običaj, ko si na sveti večer podarjajo knjige. »Ko se dobijo, vsi berejo in drug z drugim delijo, kar se jim zdi najbolj zanimivo. Pri nas doma smo vsi bralci in ta ideja nam je zelo blizu,« je povedala. Trudi se, da na leto prebere 56 knjig, ki imajo vsaj dvesto strani. Velikokrat m i v • i v I • v* I v • II v • v »Tolažim se, da so se hujši navdušenci nad božičem, kot sem jaz. V tujini je veliko ljudi včlanjenih v različne skupine, ena od njih je Christmas in July (Božič julija). Gre za navdušence, ki božično drevo postavijo že poleti, saj ne morejo čakati do decembra.« poseže tudi po takšnih na temo božiča, ki jih je označila kot bolj lahkotno branje. Da vendarle ni tako preprosto, je večina omenjenih del v angleščini. Vsako leto poišče kašno novo božično branje, prodajalec v antikvariatu ji že skoraj pri vratih pove, ali ima na voljo kaj zanjo. Velikokrat kakšno božično knjigo kot spominek domov prinese s potovanj ali jo prejme za darilo. Seveda ne preseneča, da tovrstne romane prebere tudi večkrat - tolikokrat, da zna nekatere skoraj na pamet. Ob večerih rada spremlja božične filme. Med njene najljubše sodi tisti z naslovom Pisma svetemu Nikolaju, ki ga je režiral Mitja Okorn. Ta zgodba ji je pri srcu, ker ni tako kli-šejska kot nekatere druge. Dobra organizacija je ključna Zanimiva podrobnost je, da so zdravniki rok poroda za njeno hčer predvideli na božič, za njenega sina pa na novoletni dan. »Res sem upala, da se to ne bo zgodilo. Ne zato, ker imam tako rada božič. Ampak zato, ker sem želela, da bi sin in hči imela svoj dan, ki bi bil zanju nekaj posebnega in ne bi bil povezan z drugimi prazniki.« Njene želje so se uresničile, saj sta se oba rodila nekaj dni prej ali po predvidenem roku, vendar le v razmaku treh dni konec decembra. Tako Patricijini starši kot starši njenega moža ob prelomu leta praznujejo obletnico poroke. Decembra ima rojstni dan še nekaj članov razširjene družine, tako da urnik srečanj v tem mesecu kar poka po šivih. Ker ima sogovornica od sredine oktobra do sredine decembra v službi največjo gnečo, želi vse potrebno za ustvarjanje božičnega vzdušja načrtovati toliko prej, je pojasnila. Zvrhana mera dobrodelnosti Dobrodelnost je ena od navad, ki se pri družinah Škornik in Virtič prenaša iz generacije v generacijo. Že vrsto let sodelujeta v akciji Boži- občutimo nekaj lepega,« je dejala Patricija. Tradicionalna vroča čokolada Ko je dom okrašen in ko decembrski dnevi hitijo mimo, sčasoma pride božični dan. Slednjega preživijo tako, da se pri Patricijini mami Jadranki dobijo na tradicionalni vroči čokoladi. Tradicija se je začela pred petnajstimi leti, ko je za mizo sedelo šest povabljenih, zdaj se srečanja udeleži približno dvajset ljudi. Druženje popestrijo s kulturnim programom, z igricami o tem, kako se poznajo, s kvizom o božičnih navadah, ki jih imajo v drugih državah, in podobno. Še ena od navad je prepevanje skladb iz družinske pesmarice. Seveda obvezno posnamejo nekaj fotografij za spomin. Miza je po besedah sogovornice iz leto v leto daljša. Na srečo imata starša dovolj veliko prostora, da lahko sprejmeta vedno več povabljenih. Ker je udeležencev iz leta v leto več, vsak ne pripravi daril za vse, ampak obdarovanje organizirajo po poseb- »Člani družine smo vključeni v različne glasbene zasedbe. Da se približujejo prazniki, čutimo tudi zato, ker novembra tako v glasbeni šoli kot v glasbenih sestavih ponavadi začnemo vaditi božični program.« Neguje navade, ki jih je prevzela v družini, nekatere, ki jih je opazila po svetu, in nekatere, ki so si jih zamislili z možem in otrokoma. ček za en dan. Kakšno pozornost, ki se naposled znajde v darilni škatli za obdarovanca, kupijo že med letom. Patricija ima že nekaj let čast, da v zbirnem centru oz. skladišču pregleduje, ali so darila ustrezna, in jih z drigimi prostovoljci razvršča glede na to, v katero regijo je darilo namenjeno. Če kateremu paketu kaj manjka, manjkajočo stvar poišče v posebnem kotičku, kjer so pripravljene rezervne stvari. S projektom Božiček za en dan je »okužila« številne sorodnike, tudi svojega moža. Še ena od akcij, kjer sodeluje z družino, je Skriti Božiček brezdomcu, ki jo organizira organizacija Hu-manitarček. Tokrat bodo pomagali gospe, ki si je zaželela darilo za svojega psa. »Ne gre za to, da bi bila darila veliko vredna. A ko mislimo na obdarovance in ko skušamo najti to, kar so napisali v pismu, pri srcu nem ključu. Doslej so imeli že božično tombolo, skrito obdarovanje, dražbo daril in podobno. Vsak, ki pride na ta lep družinski običaj, mora kot vstopnico prinesti eno trajno živilo. »Ko se obdarujemo, se spomnimo, da vsi ljudje niso deležni takšnega blagostanja. To je še eden od načinov, ko svoja otroka učim, da je treba misliti na druge. Vse zbrano nato podarimo pomoči potrebnim.« Tudi del sladkarij, ki se jih med prazniki nabere veliko, sin in hči podarita za projekt Botrstvo ali jih namenita kateri drugi organizaciji. Pri družini Virtič so tako zadnji meseci v letu prežeti z drobnimi prazničnimi običaji. A sogovornica poudarja, da bi jih bilo nesmiselno ohranjati, če si vsi skupaj tudi med letom ne bi prizadevali za povezovanje in dobre odnose. Foto: Andraž Purg - GrupA 38 REPORTAŽA Sprehod po veliki decembrski prireditvi v Zagrebu Starinske igrače in muzej nezaželenih daril »Čudovito! Prekrasno!« je mogoče slišati med številnimi obiskovalci najboljšega adventnega sejma v Evropi. Sejem Advent Zagreb je namreč kar tri leta zapored dobil nagrado za najboljšega na stari celini. Nekoliko zaspani sobotni popoldnevi v središču velemestnega Zagreba so se tako spremenili v eno samo človeško mravljišče. V njem je mogoče slišati štajerščino, ljubljanščino in druga slovenska narečja ter hrvaščino, angleščino, nemščino, madžarščino, slišal sem celo kitajščino. BRANEJERANKO Advent Zagreb sem obiskal že predlani v decembru in bil zelo presenečen. Prijetno, seveda ... V preteklih letih sem obiskal tuje adventne oziroma božične sejme v različnih evropskih mestih: tako na Dunaju, v Berlinu, Pragi, Münchnu, Salzburgu, Bratislavi, Gradcu in Sarajevu. Po obiskih zagrebškega menim, da so vsi našteti po urejenosti in zanimivostih v njegovi senci. Za Advent Zagreb lahko rečem, da je eno samo veliko adventno mesto, saj obsega razstavo, ki se razprostira na več kilometrih poti. Za potnike, ki prispejo z vlakom, se začne pred glavno železniško postajo na Trgu kralja Tomislava, nadaljuje čez park Zrinjevac do glavnega Trga bana Jelačića ter naprej v Gornji grad, to je v zgornji del velemesta. Veliko dogajanja je prav tako zahodno od strogega centra velemesta, to je okoli Hrvaškega narodnega gledališča ter proti vzhodu. Ko sem obiskal Advent Zagreb v soboto popoldne, sem se adventni velemestni gneči izognil tako, da sem avtomobil parkiral na enem od brezplačnih železniških postajališč, ki so na postajah in postajališčih pri slovensko--hrvaški državni meji pri Do-bovi. V središče Zagreba sem prispel z enim od številnih lokalnih vlakov ter se peš napotil po obsežnem adventnem prizorišču. Po njem sem prehodil nič manj kot deset kilometrov! Na prvem prizorišču, na Trgu kralja Tomislava, so med drugim umetniške inštalacije drsalcev ter nekdanje otroške lesene igrače - ki so Za-pređpraZniČnp VZdušie . je poskrbljeno na skoraj vsakem kora^H^Tudi? pri vhodu veleblagovnice na Trgu cvetja. jih izdelovali v Zagrebu - in njičkom. Poudarek letošnjega Bogato okrašen je tudi park je v soboto znočilo, se je vila to v nadnaravni velikosti. Tudi Adventa Zagreb je prav na teh Zrinjevac, znan po mogočnih po mestu vse od železniške sam se pred mnogimi leti igral igračah, ki bi jih lahko danda- platanah, med katerimi je mo- postaje ena sama neprekinje- z njimi, recimo z lesenim ko- nes označili kot bio igrače ... goče prisluhniti glasbi. Ko se na kolona ljudi. Na Trgu sv. Marka pred znamenito cerkvijo, »saborom« in sedežem vlade. Po »terorističnih« napadih na »sabor« v preteklih letih je gibanje na trgu omejeno REPORTAŽA 39 m -ЦШШШШЈШ^ шеда Adventno sobotno popoldne ob vodnjaku Manduševac na glavnem trgu velemesta. Vodnjak je poimenovan po dekletu Mandi, po legendi naj bi jo nek vitez tam zaprosil za vodo. Vodnjak, ki je bil vodni vir Zagrebčanov dolga stoletja, je bil dolgo zasut in leta 1986 ponovno odkrit. Okrasitve, prireditve, razstave Na glavnem Jelačićevem trgu so se adventni sprehajalci zbirali ob velikem ad-ventnem vencu v vodnjaku Manduševac, na priložnostnem odru sredi trga pa so se vrstili različni nastopi. Veliko človeško mravljišče je bilo tudi v Gornjem gradu, najbolj romantičnem delu Zagreba. Tam je med drugim postavljen gozd božičnih dreves, seveda čarobno okrašenih. Tudi pri zgornji postaji vzpenjače, ob Stros-smayerjevem sprehajališču - ki ga meščani poenostavljeno imenujejo kar Štros - se vrstijo hišice s sejemsko ponudbo ... Praznično okrašena sta med drugim stolp Lotrščak ter Trg sv. Marka z znamenito cerkvijo ter s parlamentom, to je »saborom«, ter sedežem predsednika vlade. Po »terorističnih« napadih na »sabor«, s kalašnikovom ter že prej z avtomobilom Yugo, si lahko znamenitosti Markovega trga ogledamo le nekoliko bolj od daleč, izza ograde. O lepotah adventnega Zagreba bi lahko še veliko našteval, posebej omeniti pa je treba tudi čudovito okrašeno okolico ene najlepših stavb sosednje države, to je Hrvaškega ljudskega gledališča. Podobno kot drugod po Evropi je Advent Zagreb popestren s številnimi koncerti božične, klasične in druge glasbe na različnih prizoriščih. Letos je tako pripravljen že osmi harfistični festival. Med razstavami, ki si jih je mogoče ogledati, sta na primer Retrospektiva čokoladnih daril in Ko bi igračke govorile, ki je v Muzeju prekinjenih zvez. Gre za muzej, ki je sicer posvečen neuspešnim ljubezenskim zvezam in je že prejel nagrado za najizvirnejši evropski muzej. Poseben in bogat adventni program je namenjen otrokom. Prireditev Advent Zagreb cilja tudi v koron-skih časih visoko, saj je na primer njen uradni letalski prevoznik družba Turkish Airlines. Spletna stran Ad-venta Zagreb je seveda tudi v angleškem jeziku. O prireditvi poročajo daleč po svetu, med drugimi jo je letos omenjal New York Times. A vsaka dobra stran ima ponavadi tudi slabo ... Sedanji zagrebški župan je prekinil prakso nekdanjega populističnega župana Milana Bandića, ko je občina oddajala najemnikom mesta adventnih sejemskih hišic brez javnega natečaja po zelo nizkih cenah. Tisti, ki so bili pri Bandiću uspešni, so nato najete hišice drago preprodajali, so poročali hrvaški mediji. Tako je na primer mesto Split zaslužilo z oddajanjem manjšega števila adventnih hišic več kot veliki Zagreb. V zadnjih letih je tako prišlo do afere »adventni kralji«. Pri vsem skupaj vseeno prevlada neponovljivi čar prireditve Advent Zagreb, ki je postala najbolj prepoznaven turistični prireditveni projekt nam najbližjega velemesta. Čeprav je letos postavljenih precej manj sejemskih hišic, kot jih je bilo pretekla leta. 40 FOTOREPORTAŽA Bela kulisa za 1,7 milijona prazničnih lučk, kolikor jih letos sveti v Mozirskem gaju, ne bi mogla biti boljše ozadje. Lučke namreč namreč v zasneženem parku pridejo še veliko bolj do izraza. Božična bajka Slovenije letos prinaša še več lučk Ko praznične lučke zamenjajo tulipane Zelo pomembno je, kako lučke snamejo in pospravijo ter nato shranjujejo na pravilen način. S previdnim rokovanjem se namreč lučke ne pokvarijo in jih lahko naslednje leto spet uporabijo. Ali je pobeg v Mozirski gaj lepši spomladi ali pozimi, bi se večina obiskovalcev najverjetneje težko odločila. Sprehod med 1,7 milijona prazničnih luči, kolikor jih letos sveti v gaju, ne bi mogel biti boljša popestritev dolgih zimskih večerov. Ta znan park cvetja je že šesto leto zapored decembra odet v mavrično podobo, zaradi katere imajo mimoidoči občutek, da so se znašli v pravljici. Kot pravijo ustvarjalci, je to tudi njihov namen. »S še več lučmi smo želeli glede na trenutne čase v naša življenja prinesti nekaj upanja in dobrih občutkov,« je pojasnila predstavnica za stike z javnostjo Maja Horvat iz Mozirskega gaja. ŠPELA OŽIR Ustvarjanje prazničnega vzdušja prepuščajo Hrvatici Ani Bertić, ki ima s prazničnimi lučkami že kar nekaj izkušenj. Pred leti je namreč soustvarjala božično bajko družine Salaj v okolici Zagreba. A zaželela si je nove izzive. »Na Hrvaškem in v Sloveniji je iskala kotičke, kjer bi lahko ustvarila svojo božično bajko. Navdušila se je nad Mozirskim gajem. Veliko dreves, grmovnic in gredic je namreč kot nalašč za zanimive razporeditve lučk, ki lahko vsako leto zasvetijo v drugačni postavitvi in razporeditvi,« je povedala Horvatova. Kakšna bo mozirska božična bajka, si v celoti zamisli Bertićeva, ki o tem razmišlja vse leto. Svoje ideje zariše na papir in jih predstavi vodji gaja Darku Beletu. Mozirjani zavihajo rokave in pod budnim očesom Bertićeve začnejo postavljati lučke takoj, ko gaj jeseni zapre vrata za obiskovalce. Vsaka je na svojem mestu po približno mesecu in pol dela. Zasijal zeliščni vrt Letos je njihov trud še dodatno nagrajen. Narava je poskrbela za belo ozadje. »Že lani je bilo kar nekaj snega, a je bila Božična bajka Slovenije lahko odprta le dva konca tedna. Veseli smo, da je gaj tudi letos odet v snežno odejo in zato še toliko bolj poseben,« še pravi Horvatova in dodaja, da je Bertićeva park ob Savinji razdelila na deset svetlobnih zgodb. Nova, letos še posebej lepo okrašena točka je očarljiv zeliščni vrt, medtem ko obiskovalce pri vhodu pozdravi ogromni adventni venec. Začarano vas je lani obiskala botra Zima, ki je »natrosila« belih in srebrnih lučk. Letos so imele prste vmes vile, ki so poskrbele, da pravljične hiške svetijo v soju mavrice. Božiček je našel nov dom v kašči pri vhodu. »V tamkajšnjem ovinku ga je namreč zaneslo, zaradi česar je padel s sani in z njim kup daril. Zagledal je kaščo in se odločil, da bo postala njegov novi dom,« nam ob koncu eno od zgodb, povezanih z letošnjo Božično bajko Slovenije, zaupa Horvatova. Foto: Andraž Purg - GrupA Kljub temu da je letošnja Božična bajka že šesta zapovrstjo, je ponovno edinstvena. V kašči se je povsem naključno utaboril Božiček. Božična bajka je odprta vsak dan, tudi ob koncih tedna in med prazniki, vključno do 9. januarja. REPORTAŽA 41 Tekma na 1.500 metrov je najprej umirjena ... ... potem se v trenutku razvname boj za najboljše položaje. V dresu slovenske reprezentance je Tibor Komerički. Drsalni klub Celje gostil doslej največjo tekmo v hitrostnem drsanju Kar devetdeset tekmovalcev na hitrem celjskem ledu Tekme iz serije tekmovanj za pokal Danubie se je v Celju udeležilo devetdeset hitrostnih drsalcev iz trinajstih držav. Tujci so prišli iz Avstrije, Romunije, Bolgarije, Srbije, Turčije, Ukrajine, Litve, Latvije, z Madžarske, s Češke, Slovaške in Hrvaške. DEAN SUSTER Kar 40 tekmovalcev od prvotno prijavljenih 130 je odpovedalo prihode in nastope zaradi bolezni. Trije na zmagovalnem odru Od domačinov so se najbolje odrezali Vid Gal s prvim mestom med mladinci, Urša Erjavec s srebrno medaljo med mladinkami in z izpolnjeno normo na 500 metrov za mladinsko svetovno in evropsko prvenstvo ter Tibor Komerički z drugim mestom med mladinci B. Osebne rekorde so izboljšali še Maša Kek, Zoja Felicijan in Fililp Škof. Predsednik organizacijskega odbora prireditve Ivan Pfeifer je tudi podpredsednik Zveze drsalnih športov Slovenije: »Sprejeli smo izziv in pripravili tekmo z višjimi zahtevami, saj je bila izvedena pod okriljem Mednarodne drsalne zveze. Uspeli smo izpolniti vse kriterije. Obenem smo poskrbeli za testiranje. Brez njega nihče ni vstopil v dvorano.« Pfeifer je dodal zanimivost: »Nekdanja bolgarska šampionka Radano-va je še posebej poudarila, da je celjski led zelo hiter. Njeni varovanci so prav v naši dvora- Tibor Komerički je med tekmo na 500 metrov na ovinku zletel s proge pri hitrosti 42 kilometrov na uro, a se je vse dobro končalo. ni dosegali najboljše rezultate v sezoni.« Največ odpovedi je bilo z Madžarske, od koder prihaja trener Atila Tarcalli, ki je celjske hitrostne drsalce dvignil na višjo raven. Foto: SHERPA Urša Erjavec Vid Gal (s številko 72 na čeladi) v skupini tekmovalcev ... ... in v ciljnem sprintu. 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Ob 90-letnici tragedij v Medlogu pri Celju (d Na dan nesreče, 9. decembra 1931, je avtobus z voznikom z dolgoletnimi izkušnjami, ki je na progi proti Vranskem po voznem redu odhajal iz Celja ob 10.30, odšel na pot od 5 do 10 minut kasneje. Zamudil je, ker je tik pred odhodom prišlo veliko potnikov, sam pa je opravljal tudi vlogo sprevodnika. Delo so mu otežili še novi, po banski upravi predpisani obrazci. Pokazalo se bo, da je tudi ta zamuda prispevala k nesreči. Poglaviten razlog zanjo pa je bila gosta, »naravnost katastrofalna« megla, ki je po voznikovi izjavi omejevala vidljivost na od 5 do 6 metrov. Zato je že med vožnjo po mestu prižgal luči na avtobusu. Ko je prečkal most na Ložnici, se je megla še zgostila, zato je vozil previdno in počasi, zlasti proti prehodu, s hitrostjo 15 kilometrov na uro. Pred njim avtobusa ni ustavil, temveč le gledal in poslušal v smeri proti Petrov-čam, saj je vedel, da v tem času iz tiste smeri prihaja vlak. Običajno ga je videl, ko je že prečkal prehod in vozil mimo Levca. Tokrat zaradi megle ni opazil ničesar. Navedel je, da bi slišal žvižg vlaka, če bi ga strojevodja oddal. Šele ko je zapeljal na tire, je na oddaljenosti od 3 do 4 metrov opazil vlak, zaslišal žvižg, istočasno pa tudi silen tresk. Vlak je po nekaterih navedbah vozil brez luči in z zalogovnikom spredaj. Z njim je zadel avtobus v njegov -----;..«» Шшг™ m ■v-''".L ■ * Krste s pokojnimi je s kamionom odvažal Celjan Ignac Škoflek, ki je še v svoji Pelikan, prispevala: Cvetka Škoflek. levi bok za šoferjevimi vrati. Posnel je karoserijo s šasije in vse skupaj povaljal pod seboj. Vir: Tedenske slike - priloga Domovini, 17. december 1931, št. 51, str. 3 Zapisnik ogleda kraja nesreče navaja, da je avtobus vrglo na desno stran s ceste v telegrafski drog. Razni deli polomljenega avtobusa so ležali raztreseni po cesti, progi in travniku v oddaljenosti več metrov. Z avtobusa je odneslo levo in zadnjo steno in večinoma tudi streho. Vsa okna so bila razbita, vsi sedeži poškodovani, zadnji sedež pa je izginil brez sledi. Od 24 potnikov jih je na mestu nesreče takoj umrlo osem, v celjski bolnišnici še isti dan štirje, 13. decembra pa še eden potnik. Ni znano, koliko je bilo poškodovanih potnikov vlaka, saj so v zmedi mnogi s kraja nesreče, gotovo pretreseni, odšli domov. Se nadaljuje. Dr. Bojan Himmelreich, Zgodovinski arhiv Celje Uporabljeni viri: Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), fond Mestna občina Celje, spis SI_ ZAC/0024/002/004/00340. ZAC, fond SI_ZAC/0075 Okupacijska občina Celje, AŠ 13, sign. 270. Bojan Himmelreich, Prva desetletja avtomobilizma na Celjskem, Celjski zbornik 1992, str. 89-99. Bojan Himmelreich, Sodišče je spoznalo sokrivdo železnice, Novi tednik, 12. 12. 1991, str. 32. 1 кШ Ry|. JI Ml ЛИ ШтШ Ü НШШ " „ AiSfj;--" - äs шЈштт^^ ■HflV - -- ^ m pozni starosti svojcem pripovedoval spomine na tragično nesrečo. Foto: ALBUM S CELJSKEGA Brata Jakob (1859-1929) v in Stefan (1864-1921) Arzenšek, okrog 1890 Moji predniki po očetovi strani so kmetovali na domačiji Zavornik (po domače Zavarjek) v vasi Bodrež pri Šentvidu pri Grobelnem. Pri raziskovanju zgodovine svojih prednikov za namen priprave družinskega drevesa mi je uspelo najdlje prodreti v sredino 19. stoletja, v leto 1850, ko sta se poročila Miha Arzenšek in Marija Tkavc. Rodilo se jima je pet otrok: Ursula, Marija, Jakob, Lucija in Štefan. Njune hčere so se poročile na bližnje kmetije, domačijo pa je prevzel starejši sin Jakob, ki se je poročil z Antonijo Lorgar. Rodili so se jima štirje otroci: Julijana, Frančiška, Franc in Jožef. Ob raziskovanju me je doletelo prijetno presenečenje, ko sem ugotovila, da sva si z mojo dobro prijateljico iz otroških let Cvetko Škoflek, roj. Žmaher, v sorodu. Jožef je bil namreč njen stari ata, njen pradedek Jakob in moj pradedek Štefan pa sta bila brata. Moj pradedek Štefan je bil najmlajši od otrok Mihe Arzenška in Marije, roj. Tkavc. Pri triindvajsetih se je poročil z enaindvajsetletno Ano Žmaher iz Platinovca. Prva leta sta živela pri sorodnikih v Bodrežu, kjer se je rodila prva hči Marija. Po preselitvi v Grobelno, kjer sta si ustvarila lasten dom, pa se jima je rodilo še sedem otrok in ena izmed njih je bila moja stara mama Julijana. Umrl je pred skoraj 101 letom, 19. januarja 1921. Foto: Franz Steuer, Lipnica (Leibnitz) Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st BRALCI POROCEVALCI 43 Koncert pedagogov GŠ Celje Po več kot dveletnem premoru so na koncertni oder Narodnega doma v Celju končno spet stopili pedagogi Glasbene šole Celje. Zvrstilo se je 13 izvrstnih glasbenih točk. Prisluhnili smo lahko različnim komornim zasedbam in pianistki. Glasbeni večer so, kot je to že tradicija na koncertu pedagogov, zaokrožili s Pihalnim orkestrom PTT, ki ga sestavljajo učitelji Glasbene šole Celje in nekateri nekdanji dijaki in učenci. Kot je povedal ravnatelj Simon Mlakar je koncertiranje pedagogov vedno glasbena poslastica. »Naši pedagogi jo z veseljem pripravijo za naše zveste poslušalce. Iskrene čestitke in zahvala za slikovito muziciranje.« ML Rotary kluba za zaposlene v bolnišnici Rotary klub Celje in Rotary klub Barbara Celjska sta se ponovno povezala v skupnem spodbujanju dobrih in pozitivnih del, ki koristijo skupnosti. Splošna bolnišnica Celje je izjemno pomemben člen skupnosti in še kako koristi bolnikom. Dnevno smo lahko priča prizadevanjem zaposlenih, še posebej v zadnjih dveh letih, ko se srečujemo z epidemijo koronavirusa, kako usmerjajo moči v zdravljenje bolnikov in se borijo za zajezitev epidemije. Ker smo tudi člani rotary klubov zavezani k delovanju v korist skupnosti in pomoči na različne načine (zbiranje donacij in z njimi neposredna pomoč ranljivim skupinam, podpora nadarjenih iz šibkejšega socialne- ga okolja, podpora ustanov, ki delajo v prid skupnosti, odzivanje na zahtevne razmere ob naravnih in drugih nesrečah ...), smo se tokrat odločili, da se zahvalimo in podpremo zdravstvene delavce, ki so najbolj izpostavljeni v teh mesecih. Tako smo pripravili nekaj sadja in 100 paketov z različnimi potrebščinami in priboljški, ki jim bodo zagotovo malce polepšali praznične dni. Predvsem pa smo jim želeli izraziti podporo pri opravljanju zahtevnega dela ter se jim na ta način v imenu skupnosti zahvaliti za njihovo predanost, srčnost in zavzemanje za bolnike. MARIJANA KOLENKO v imenu obeh klubov RECIKEL www.embalaznina.si 01/588 08 58 RECIKEL JE NAJVEČJA DRUŽBA ZA RAVNJANJE Z ODPADNO EMBALAŽO. Z ZBIRANJEM IN PRAVILNIM LOČEVANJEM USMERJAMO TOK ODPADKOV, DA PONOVNO ZAŽIVIJO V NOVIH IZDELKIH. SKUPAJ Z VAMI SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE! JTmate podjetje IN JE . VAŠ IZDELEK M EMBALAŽ^ A h \! f v Vsako podjetje finančno odgovarja za embalažo, danona trg RS. Kontaktirajte podjetje RECIKEL in z našo pomočjo izpolnite obveznosti, ■ ki vam jih nalaga zakonodaja. ■j . Z vsako tono reciklirane odpadne- kartonske embalaže prihranimo 17 dreves. Recikliramo plastično embalažo in poskrbimo za to, da se pri proizvodnji izdelkov iz reciklirane plastike porabi 87 % manj energije kot pri proizvodnji nove plastike. Z vsakim kilogramom - reciklirane odpadne steklene embalaže smo zmanjšali potrebo po ekstrakciji 1,2 kilograma novih surovin za stekleno embalažo. ' Skupaj z nami poskrbite za čisto okolje in zeleno družbo! ш 44 BRALCI POROCEVALCI 5 '' Sebastijan Jug (gost) Utrinek z okrogle mize (Foto: arhiv OOZ Celje) Katarina Hohnjp Štirinajsto leto promocije poklicev Zadnji dve leti sta polni sprememb, živimo in delamo v času, ki si ga pred epidemijo niti predstavljati nismo mogli. Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje (OOZ Celje), ki končuje 14. leto izvajanja projektov, s katerimi si prizadeva osnovnošolcem in njihovim staršem približati pomembnost pridobivanja informacij, ki so pomembne pri odločitvah učencev o tem, kaj bi v življenju zares radi delali, in o izbiri nadaljevanja izobraževanja, se je poskušala razmeram prilagoditi v največji možni meri. Dejavnosti projekta, ki jih finančno podpira Mestna občina Celje, so bile letos izpeljane s pomočjo različnih aplikacij na daljavo. Glede na to, da se vsi zavedamo, da je 40 let aktivnega življenja posameznika po trenutni pokojninski zakonodaji res dolga doba za opravljanje dela, se je treba odlo- čati tako, da bomo z delom in življenjem čim bolj zadovoljni. Izbira poklica v mnogih primerih poleg opravljanja strokovnega dela vpliva na način življenja posameznika, zato so vse dejavnosti projekta namenjene prav temu, da osnovnošolcem olajšamo odločitev, kam po osnovni šoli. V letu 2021 so v projektu sodelovali obrtniki, podjetniki in ZRSZ OS Celje. Na območju Mestne občine Celje smo za osnovnošolce in njihove starše izvajali dogodke v obliki predavanj in okroglih miz, v katerih so sodelovali gosti - obrtniki in podjetniki člani OOZ Celje, ki so pred- stavili svoje karierne poti in poklice. Udeležence dogodkov smo seznanili z možnostmi štipendiranja, s kariernimi potmi, potrebnimi znanji, z veščinami, s sposobnostmi ter kompetencami ljudi današnjega časa, trgom dela, gibanji na področju zaposlovanja in samozaposlovanja, z deficitarnimi poklici in dejavniki odločanja za nadaljevanje izobraževanja. Peter Pišek, podpredsednik OZS in OOZ Celje, Frigo transport, trgovina in gostinstvo Peter Pišek, s. p.: »Naša zbornica ima dolgoletno tradicijo promocije poklicev in veseli smo podpore Mestne občine Celje pri naših prizadevanjih. Naše vodilo je, da osnovnošolcem podamo čim več informacij in jim tako olajšamo odločitev pri izbiri poklica.« Janko Trobiš, Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za gospodarjenje z nepremičnim premoženjem in pravne zadeve: »Na trgu dela se vedno bolj kaže pomanjkanje določenih poklicev, kljub temu da se je postopoma povečalo zanimanje za naravoslovno izobraževanje. Promocija deficitarnih poklicev v osnovnih šolah je zato izjemno pomembna, saj osnovnošolcem pokaže možnost njihovih nadaljnjih udejstvovanj. Mestna občina Celje že vrsto let financira te dejavnosti, s čimer omogoča, da mladi pred odločitvijo o poklicni poti, ki bo dodobra krojila njihovo nadaljnje življenje, dobijo čim več potrebnih informacij.« Udeležba na spletnih dogodkih je bila velika, kar dokazuje, da je kljub spremenjenemu načinu dela veliko zanimanje za obravnavano tematiko. Mag. TATJANA ŠTINEK, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje Petkovo predstavo je otvo-rila pripoved kamišibaj z naslovom Runo, ki je avtobiografska zgodba avtorice Ane Vovk Pezdir, ustanoviteljice in predsednice društva Harlekin. V nadaljevanju predstave je gledalce zgodba vodila v plesni izraz, saj so plesalke prelile motive iz pripovedi v gib. Plesalke so nato odplesale na otroško ljudsko pesmico Marko skače, s čimer so predstavile pet načinov odrivanja od tal, ki jih pozna človeško telo. Gibe so podkrepile še z živo glasbeno spremljavo na elektronski in talni klaviaturi ter k petju uspešno povabile tudi občinstvo. Predstava se je nato končala s slovensko ljudsko pripovedko O prebrisani deklici, ki za spremembo ob običajnih deških junaških dejanjih priznava bistroumnost tudi deklici. Pripovedovanje zgodbe je bilo vzporedno s kamišibajem in plesom v izvedbi plesalk. Nastop v celjski Kulturnici je omogočilo Kulturno društvo Smeško. LŽ Foto: SHERPA novi tednik vgdi/to? г штј! radio celje Združena kamišibaj in ples V Celjski kulturnici so pred kratkim pripravili plesno gledališko uro Kamišibaj in ples. Gre za povezavo med plesom in kamišibajem, ki jo raziskuje Ana Vovk Pezdir s svojimi učenkami in članicami otroškega Plesnega gledališča Braslovče. Plesno gledališče Braslov-če deluje že sedmo sezono in je vključeno v Prosvetno društvo Braslovče, vsebinsko in organizacijsko pa sodi v celjski Harlekin - društvo za umetnost plesa. Kamišibaj je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Pri- povedovalec oz. kamišibajkar ob pripovedovanju menjava slike znotraj lesenega okvirčka, imenovanega butaj, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Ker ples običajno ni sestavni del kamišibaj gledališča, Ana Vovk Pezdir predstavi, na kakšen način ga je uvedla sama: »Do povezave med plesom in kamišibajem je prišlo zelo nenačrtovano. Najprej smo pripravili tri plese na osnovi slovenske ljudske pripovedke O prebrisani deklici. Ker so bili ti plesi vzeti iz zaključka zgodbice, se je pokazala potreba po tem, da gledalec izve, kaj se je v zgodbi zgo- dilo pred tem, kar pa je samo s plesom težko prikazati. Pokazala se je potreba po ube-sedenem podajanju vsebine, ki bi torej predstavila zgodbo z uporabo besed in ne zgolj gibov. Nekako se je kamiši-baj ponudil sam od sebe, saj imam butaj doma že nekaj časa, ker že kar nekaj let spremljam dogajanje v povezavi z gledališčem kamišibaj, samo letos sem na primer videla skoraj 50 predstav. Zato smo z otroki poskusili oboje povezati. Tako sta čisto naravno nastala oba principa, tako iz plesa v kamišibaj kot obratno.« BRALCI POROČEVALCI 45 Šolarji z Lave zbirali za živali Že nekaj let nas v začetku prazničnih decembrskih dni lepo preseneti ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko. Učenci na njeno pobudo zberejo prostovoljne prispevke hrane in priboljškov za manj srečne živali. Zelo dobrodošlo donacijo bomo razdelili članom v različnih krajih na obrobju Celja, v Štorah, Šentjurju, Rogaški Slatini ..., ki skrbijo za prostoživeče muce ali pomagajo ljudem v stiski pri oskrbi njihovih živali. Donacije zbiramo tudi v trgovskih središčih, a jih je v času epidemije občutno manj, kar seveda razumemo. Toda mi se moramo kljub temu potruditi, da lahko pomagamo in da ne dovolimo, da so prikrajšane živali, ki si same ne morejo pomagati in je njihovo preživetje odvisno od nas. Iskrena hvala tudi staršem učencev ter učiteljem, ki sodelujejo v takšnih projektih. VERICA ŠTANTE, podpredsednica Društva proti mučenju živali Celje Bralna značka za odrasle Letos smo v Knjižnici Šmarje pri Jelšah organizirali že 15. bralno značko za odrasle Beremo od praznika do praznika. To je projekt, ki ga je pred leti v našo knjižnico pripeljala nekdanja knjižničarka Gusta Grobin, ki je želela dvigniti raven bralne kulture. Glede na aktualne razmere smo letos na priporočilni seznam uvrstili knjige o pandemiji in virusih, a da ni bilo vse tako resno, smo za sprostitev poskrbeli s knjigami o knjižnicah in knjigah. Letos je sodelovalo rekordno število bralcev, kar 174 iz vseh naših enot (Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Kozje, Lesično, Podčetrtek). Z odzivom smo več kot zadovoljni, saj smo pričakovali manj bralcev kot prejšnja leta. Najbolj pomembno se nam zdi, da ljudje radi berejo ter da posegajo tudi po knjigah, ki jih sicer ne bi vzeli v roke. Letošnja osrednja gosta sta bila nekdanja sodelavca Gusta Grobin in Jože Čakš. Posnetek pogovora si lahko ogledate na Youtubu. Za nagrado smo vsem sodelujočim podarili plesno predstavo Poletna noč plesnega društva Harlekin. KS Katera bo Glasujte za svojo favoritko na www.slovenkaleta.si 46 RAZVEDRILO Kako potujejo vozniki BMW pozimi... Dekleta, v vojsko bo treba. Nekdo bo moral braniti te naše zdepilirane fante v roza majčka Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Oven Tehtni ca Km Boli »Ali zelo boli, ko ti delajo tatu?« »Odvisno od lokacije.« »Jaz sem iz Dupleka.« Neprecenljivo Janez se po službeni zabavi zbudi z gromozanskim glavobolom. Ne spomni se, kako je prišel z zabave domov. Z zaprtimi očmi razmišlja, kaj vse bi lahko sinoči naredil v opitem stanju. Nato se prisili in odpre oči. Poleg sebe zagleda nekaj aspirinov in kozarec vode. Zraven pa rdečo vrtnico! Janez vstane in pred seboj zagleda svojo obleko, čisto in zlikano. Pogleda po sobi in vse je kot iz škatlice. Enako je po vsej hiši. Vzame aspirin in v kopalnici otrpne, ko pod svojim očesom zagleda velikansko modrico. Obenem v kotu ogledala uzre tudi sporočilo, napisano z rdečo šminko in rdeč odtis ustnic njegove žene. »Ljubi, zajtrk je v pečici, šla sem zgodaj v trgovino, da ti bom lahko pripravila tvojo najljubšo večerjo. Ljubim te!« Opotekajoč se v kuhinji preveri, ali je zajtrk res pripravljen. In res, čakajo ga topla kava, rogljiček in časopis. Njegov sin zajtrkuje za mizo. Janez ga vpraša: »Sine, kaj se je zgodilo sinoči?« Sin: »Domov si se vrnil ob treh zjutraj, pijan in skoraj nezavesten. Padel si na mizo in jo polomil, nato si bruhal na hodniku in udaril v vrata.« Oče zmeden: »Kako pa, da je vse v najlepšem redu? Aspirini, vrtnica, zajtrk ...?« Sin: »No, mami te je odvlekla v spalnico in ko te je poskušala sleči, si ji zaklical: Pusti me, jaz sem poročen!« Torej: zlomljena miza: 399 evrov, topel zajtrk: 3,50 evra, dva aspirina: 0,18 evra, reči pravo stvar v pravem trenutku: neprecenljivo. Cenik keramičarja 7 evrov za kvadratni meter ploščic, 9 evrov, če gledaš, ko delam, 11 evrov, če mi pomagaš, 13 evrov, če si že sam nekaj naredil, 15 evrov, če »pametuješ«, kako naj delam. Odkar sta Facebook in Twitter, je veliko lažje ugotoviti, kdo je \ Zavihali boste rokave in nizali uspehe. Ne bodite preveč popustljivi do drugih, saj tudi od vas vsi pričakujejo natančnost in vestnost. Dnevi bodo prelomni tudi na finančnem področju. Dobro opazujte vse, kar se dogaja, in uskladite stanje, da boste varni pred nevarnimi transakcijami. V ljubezni se vam kažejo spremembe, na katere ne boste mogli vplivati. Sreča bo trkala na vaša vrata. 3\k Lev Prevladovalo bo spremenljivo razpoloženje, od tega je v tem času odvisno tudi vaše počutje. Potrudite se in se malo poglobite vase, kaj bi radi in kaj morate spremeniti. Počakajte, da bodo planeti bolje položeni proti vašemu znamenju. Venera, vaša vladarica, bo bivala v znamenju kozoroga od novembra do marca, oblikovala bo vaše stališče in vam prinašala upornost ter moč. škorpijon Ker boste imeli občutek, da je tokrat partner močnejši od vas, se boste prilagodili in poslušali tudi njegovo mnenje. Usklajevali boste spremembe, vezane na poslovno področje, trudili se boste in dosegli uspeh. Na partnerskem področju boste prevzemali odgovornosti in načrtovali spremembo. Življenje vas bo sililo naprej ne glede na to, da boste želeli ostati na istem mestu. Že večkrat ste ugotavljali, da ne znate ravnati taktno, včasih ste preveč odkriti, kar vam povzroča nemalo težav. Veliko previdnost vam svetujemo tudi v tem času. Puščico lahko izstrelite šele po temeljitem razmisleku in s tehtnim razlogom, ki bi vam koristil. Potrebo po finančnih vlaganjih in nakupovanju boste zmanjšali. Vpliv Venere vam prinaša varčnost, potrebo po varnosti. Dvojčka Ker ste v preteklosti že uredili pomembno uradno zadevo, bi morali zdaj biti mirni in zadovoljni. Obetajo se spremembe, ki so vezane na poslovno področje, dobro boste morali preučiti, kaj je dobro za vas in čemu se morate v velikem loku izogibati. Podjetni boste, iskali boste vse priložnosti in možnosti, da boste napredovali. Partner vam bo v veliko oporo že samo s svojo prisotnostjo. Rak Strel ec Pot, za katero ste se odločili, bo terjala kar nekaj sprememb, za katere že dolgo veste, da so nujne. Ne odlašajte, čim prej storite vse uradne korake, ki so za vas življenjskega pomena. Nič vas ne bo moglo ustaviti, zato boste tekmece pustili daleč za seboj. Venera, ki bo retrogradna od 19. decembra do konca januarja, vam bo odkrila skrivnost, ki je vezana na vašo preteklost. Kozorog Sprejeli boste izziv in se ob tem tudi odlično zabavali. Ker boste polni zanosa in tekmovalnosti, vam bo tudi uspelo. Svoja prava občutja boste hoteli na vsak način prekriti, kar bo odlično za vaše občutljivo znamenje. Mars, ki biva v znamenju streka, vam bo pomagal, da boste izstrelili svojo puščico z veliko vnemo, kar vam bo prineslo dobre občutke in na koncu zmago. Zaradi pretiranih obremenitev v zadnjem obdobju lahko trpi celo vaše zdravje. Narediti boste morali nove načrte, kako usklajevati nasprotja, ki so se pojavila in so vezana na preteklo obdobje. Porazdelite nekaj obveznosti še na ostale ljudi, kar velja še posebej za poslovno področje. Vse spremembe, ki jih boste uvedli, naj se zgodijo šele proti koncu januarja, ko boste ugotovili, kaj si želite. Vodnar Ravnajte po nasvetu ljudi, ki so bolj izkušeni od vas, kajti Saturn nasproti vašega znamenja vam včasih jemlje moč in zanos. Veliko se boste ukvarjali z energijo in razmišljanjem drugih ljudi, velikokrat se vam bo zgodilo, da se boste počutili osamljeno. Težko se boste vklopili v družbo drugače mislečih. Kljub nasprotjem ohranite mirno držo in sledite svojim sanjam. Na finančnem področju boste zelo iznajdljivi, zato vam denarja tokrat ne bo primanjkovalo. Kar nekaj sprememb ste že vnesli v svoje življenje, nekaj jih še boste, zato zavihajte rokave in se lotite dela.. seeno ravnajte trezno in se izogibajte nepremišljenim tveganjem. Sprejeli boste nek izziv, ki je vezan na ljubezenski odnos. Srečni boste in polni upanja glede novega začetka. Devica Od sebe lahko pričakujete kar največ, pomembno je tudi, da si lahko popolnoma zaupate. Drugače se to lahko zgodi z ljudmi, s katerimi se družite in sodelujete. Dvomili boste, ali ravnate prav in ali so vredni zaupanja. Pozitivni obeti se kažejo na področju financ, pretekli napori so se vam obrestovali, zato ne opustite svojih dejavnosti. V ljubezni se vam obeta sprememba. Ribi Nekdo lahko izkoristi in zlorabi vaše zaupanje. To najprej ne bo očitno, a kasneje boste imeli prav neprijeten občutek. Zaupajte občutku in ne bodite preveč radodarni s časom in z energijo, še manj z denarjem. Vpliv Marsa v Strelcu vam bo pomagal, da boste našli pot, ki ste jo iskali že v preteklosti. Tokrat vam bo uspelo nekaj velikega, zato ne odnehajte in se lotite dela. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka RAČUNALNIK (ANG.) (IZDELOVALEC OPANK RIŽAM E NA NJEM UQAM E SO CENE VOLILNI MOŽ KOS SUKANCA SLIČICA NA ZASLONU ... MAČKE NI DOMA, MIŠI PLEŠEJO iE NARODNA: SONCEŽE ... GRE NAPITEK ZA ŠPORTNIKE RENTGEN OMIKANOST, VLJUDNOST EKSPERT ZA METODOLOGIJO 10 14 PRIMOŽ NEREALNE KOZMUS PREDSTAVE ., DANES, JUTRI TISKARSKO OPRAVILO 17 KOLIČINA, MNOŽINA HLAPLJIVA TEKOČINA, KI SE UPORABLJA KOT NARKOTIK TELOVADNA PRVINA SIN (EKSPR.) TRINITRO-TOLUEN ELEKTRIČNA MORSKA RIBA OLUŠČENA IN STISNJENA OVSENA ZRNA ZAREZA DEL HARMONIKE NEKDANJI KOSOVSKI POLITIK VLLASI AMERIŠKA IGRALKA DELANY HORNERJEV, EVKLIDOV BIBLIJSKI OČAK 19 SLAP SAVINJE MUSLIMANSKI POSTNI MESEC VSAK JE . POD KOŽO POKLICNA POT OTOK ČAROVNICE KIRKE ITALIJANSKA PEVKA (GIANNA) SL. PESNIK AŠKERC KRAJ NA KOPRSKEM ŽLAHTNI PLIN PRIPR. ZA REZANJE 15 OGLAŠANJE URE KULTNI KRAJ VJUŽNI ANGLIJI 5 EVA MOŠKON GOSJI SAMEC RTV-VODITELJICA ZUCCATO ČESAR NE SEBI, NE ŽELI DRUGEMU DERIVATI AMONIJAKA SLOVENSKI PSIHOLOG (JANEK) KITAJSKI REVOLUCIONAR ZEDONG MEHKA, LESKETAJOČA SE TKANINA DAN (NEM.) ZGRABIL JE . ZA ROGE KDOR ORJE TOVARNA V SLOVENSKI BISTRICI TRETJA GRŠKA ČRKA RIMSKI BOG LJUBEZNI JAPONSKI BORILNI ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA Povsod z vami REKA NA SEVERU ITALIJE HAŠEK: VOJAK ŠVEJK ŠIBKOST 13 JOHN FITZGERALD KENNEDY AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV NABRIT, ŠALJIV PO VSAKEM DEŽJU ... SONCE 18 ERICA LEERHSEN LJUBLJANSKO KOPALIŠČE TONE KUNTNER IZUMRLI SLONI TOLSTOJEV ROMAN REKLAMNI MODEL GLAVNO MESTO BANGLADEŠA NEKDANJI KOMENTATOR DIRK F1 (MIRAN) 16 KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE 12 PRIJETEN, PLEMENIT VONJ SUDOKU 496 3 5 7 4 2 9 8 4 7 2 9 1 8 3 4 5 3 2 1 5 4 4 1 2 3 8 7 6 9 SUDOKU 187 8 7 9 7 3 5 1 2 3 7 5 2 1 4 4 7 9 5 3 7 7 9 8 1 6 REŠITEV SUDOKU 495 REŠITEV SUDOKU 186 6 7 3 2 9 4 8 1 5 9 1 2 5 6 8 7 4 3 5 8 4 7 3 1 6 9 2 7 3 5 1 8 9 4 2 6 1 6 9 4 2 5 3 7 8 2 4 8 6 7 3 1 5 9 3 5 6 9 4 7 2 8 1 8 9 7 3 1 2 5 6 4 4 2 1 8 5 6 9 3 7 8 7 6 1 9 3 5 2 4 3 2 4 7 5 8 9 6 1 9 1 5 6 2 4 7 8 3 5 8 3 2 6 9 4 1 7 6 4 7 5 8 1 2 3 9 1 9 2 3 4 7 6 5 8 7 6 9 8 3 2 1 4 5 4 5 8 9 1 6 3 7 2 2 3 1 4 7 5 8 9 6 4 POMARANČA 2 3 9 6 8 7 11 novi tednik vMny> г i/wmyj/ Ime in priimek: Naslov: Telefon: Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 21. decembra. Geslo iz številke 49: Podarite otrokom svoj čas. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Anja Pušnik iz Laškega, Marjan Bolarič iz Gorice pri Slivnici in Marija Rojnik s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Letos na prostem V šolah so vsako leto v tem času pripravili dobrodelne bazarje, kamor so povabili starše in druge obiskovalce, ki so lahko z nakupom izdelkov otrok prispevali v šolski sklad. Letošnje razmere tega ne omogočajo, zato so se ponekod odločili za spletno ponudbo ali sejma sploh niso pripravili. V III. OŠ Celje so voščilnice ponudili na spletu, za ostale izdelke so postavili stojnico na šolskem dvorišču. Najrazličnejših predmetov, primernih za okrasitev ali obdarovanje, ki so jih učenci izdelali na novembrskem tehniškem dnevu, v teh dneh že počasi zmanjkuje. Morda boste še našli kaj, če jih boste obiskali med 14. in 16. uro. Veseli vas bodo. Foto: Urška Sotler Nova zvonova so po okolici Gomilskega prepeljali, kot se spodobi za tako veliko pridobitev. (Foto: TT) Z novimi zvonovi Na Gomilskem je bilo v nedeljo zelo svečano. V župnijski cerkvi sv. Štefana so posvetili in dvignili v zvonik tri zvonove. Posvetitev in maziljenje zvonov je opravil celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž. Prvi bronasti zvon iz daljnega leta 1705 je obnovljen, druga dva sta nova. Prvi od teh tehta kar 760 kilogramov, drugi 388 kilogramov. Že prevoz k župnijski cerkvi je bil svečan. Vanja Lukman ju je dan prej na okrašenem vozu, v katerega je bil vprežen par konj, peljala skozi Gomilsko, Šmatevž, Zakl, Trnavo, Šentrupert in Grajsko vas. Obiskovalci so si ju lahko ogledali tudi pred slovesnostjo, v kateri sta poleg celjskega škofa sodelovala še domači župnik Martin Cirar in duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat iz župnije Sv. Jurij ob Taboru. Po pozdravu škofa je v imenu župnijskega sveta spregovoril Filip Beloglavc, Magda Šalamon je predstavila zgodovino zvonov in novi pridobitvi. ŠO Celjski škof msgr. dr. Maksimiljan Matjaž je zvonove posvetil in mazili!. (Foto: TT)