Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 236. k, 18. okotbra 1927. LETO IV. Posamezna številka Din 1.- I.,TUBLJAM Izhaja vsak dan opoldne, fzvzemšl nedelje in praznike. ®«8©čna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Neodvlssn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO:. KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži matatai za odgovor. Račun pri poštnem ček, uradu štev, 13.858, Koniunkturistični politiki. Pred vojno so bili med Slovenci ko-ajunkturisti le redki. Tistih par nemškutarjev, ki so zaradi službe menjali prepričanje, ni igralo posebne vloge. Med vojno in po vojni pa smo le predobro spoznali »plodonosnoc delovanje par gospodarskih konjunkturistov in vsled njihove brezvestnosti smo doživeli več ko eden polom. Gospodarski konjunkturisti Pa so skoraj povzročili tudi politične ko-njunkturiste, ker bi drugače le težko izrabljali in zlorabljali lepe konjunkture. In ni slučaj, da so se naši politični in gospodarski konjunkturisti tako lepo našli, pravi bratci se pač vedno najdejo. Kakor Pa so bili gospodarski konjukturisti slovenskemu gospodarstvu le v škodo, ker niso sami delali, temveč izkoriščali le delo drugih, tal:o so pa bili še v večjo škodo politični konjunkturisti, ker so potisnili vse naše politično življenje na ta-,ko nizko stopnjo, na kakršni še ni bilo nikoli. A drugače tudi ni moglo biti, ker konjunkturist ne pozna ne prepričanja* in ne programa, temveč išče le priliko, da izkoristi razmere in da magari na občo škodo obogati svojo stranko. Zato so bili vsi ti naši konjunkturisti največji pristaši centralizma in integralnega jugo-slovenstva, ko sta bila ta dva visoko v kurzu in ko jim je dajal centralizem strankarske dobičke. Zato so smešili boj za samoupravo, zato so po vrsti vse centralizirali in zato so proglašali vsakogar za narodnega in državnega izdajalca, kdor ni bil slep zagovornik centralizma. Zgodilo pa se je, da je centralizem izgubil na moči in da so prišli do besede oni, ki zagovarjajo samoupravo pokrajin. Naravna posledica tega je bila, da so konjunkturisti izgubili svoje pozicije in Aa so morali v opozicijo. In ti, ki preje niso demokracije nikdar poznali drugače, ko da so neusmiljeno preganjali demokrate, so se nakrat spomnili, da so pravzaprav. tudi oni demokrati. V vlado je namreč prišla demokratska stranka in tako so mislili naši konjunkturisti, da se bo z demokratičnimi gesli moglo priti v vlado. Bil pa je demokratski blok mogoč le z Radičem, ker ima ta ogromno večino hr-vatskih mandatov. Kaj torej bolj naravno, ko da so se naši konjunkturisti pri-. čeli blibliževati onemu Radiču, ki so ga svoje dni zaprli. Kaj program, kaj načela, prvo je pač konjunktura. In tako smo doživeli to lepo sliko, da je na seji verifikacijskega odbora v svoji temperamentnosti zaklical Radič, da bo, če treba dejal tudi v Ženevi, da lake države ne mara. ni stvar v teh Radičevih besedah, kajti vadič ne pretehta vsake besede in zato ni vzeti vso^ stvar tako resno. Ze preje je Radie slično govoril, a na vse zadnje .P zelo temperamentno branil v Ženevi našo državo in celo našo vlado. Stvar pa je v tem, da so vsi esdeesarji na te besede molčali in nekatera poročila celo pravijo, da so se sladko smehljali. In vendar so ravno ti esdeesarji svoje dni 1'adiča zaradi sličnih besedi zaprli. In v lent je stvar. Če bi bil Radič danes v boju s SDS, potem bi ga vesoljni esdeesar-ski tisk zaradi njegovih besedi proglašal za izdajalca in če bi imeli esdeesarji še moč, bi ga tudi zaprli. Ker pa je danes njihov zaveznik, pa je vse v redu in naj govori, kar hoče. Konjunktura ubija politično načelo in kdo bi se potem čudil, če breznačelnost v javnosti vedno bolj napreduje. Tudi najpriprostejši volivec vidi, da je vse dovoljeno, če je stranki v korist in „da v politiki ne volja morala, temveč le trenuten uspeh. Ali je potem čudno, če vse iz Nastas Petrovič soglasno izključin iz rad. kluba. Beograd, 18. oktobra. Na včerajšnji dopoldanski seji radikalnega kluba, je bil Nastas Petrovič, ko je izjavil, da bo govoril proti volilnemu nasilju in proii sklepom kluba, soglasno izključen iz Narodne radikalne stranke. Beograd, 18. oktobra. Nastas Petrovič je imel včeraj popoldne več sestankov s pašičevci. Izjavil je, da bo govoril danes v narodni skupščini, ker bo prvi govornik. Kar se tiče njegove izključitve iz radikalnega kluba, gleda on na to popolnoma mirno. Neki pašiče- vec je včeraj popoldne na vprašanje, zakaj so bili pašičevci dopoldne v radikalnem klubu pasivni in zakaj niso podpirali Nastasa Petroviča, rekel: »Nismo mogli podpirati Nastasa Petroviča, ker se nismo prej z njim sporazumeli. Če bi se bili z njim solidarizirali, bi to pomenilo razcep stranke. Priznam, da ima Nastas Petrovič prav v razsojanju položaja, nima pa prav s svojo akcijo. Mi hočemo edinsivo stranke in ostajamo v njej. Verifikacijska debata bo v sredo končana. Beograd, 18. oktobra. Včeraj popoldne med 5. in 6. uro se je vršila seja načelnikov parlamentarnih skupin, ki jo je sklical predsednik narodne skupščine, da bi se dosegel sporazum o tehničnem pospeševanju poslov v narodni skupščini, zlasti kar se tiče verifikacije mandatov. Predsednik je sporočil načelnikom skupin, da bi morala skupščina delati vsega skupaj dva dni. V tem času bi se dovršilo vse delo z verifikacijo mandatov in bi se poslanci zaprisegli. Dalje bi se nosilci list in poslanci, ki so izvoljeni na več krajih morali odločiti za mandate, ki jih bodo obdržali. Na druga mesta, ki bi se jim odrekli, pa bodo prišli drugi poslanci Slednjič bi se zaključilo sedanje izredno zasedanje skupščine. Razprava je bila prav kratka. Načelniki skupin so pristali na to, da se seja narodne skupščine začne danes ob 9. dopoldne, da skupščina razpravlja ves dan ter da se razprava konča jutri — v sredo — na večer. Danes naj bi se obravnavali samo sporni mandati. V sredo zvečer naj bi predsednik skupščine zaključil to izredno zasedanje s čitanjem kraljevega ukaza. V četrtek pa bi se otvorilo novo zasedanje zopet z ukazom. Potem bi se izvolilo redno predsedništvo. — Opozicija je na vse to pristala. To pa ne pomeni nobenega popuščanja, temveč je morala na to pristati, ker se po ustavi sklicuje skupščina z 20. oktobrom na redno zasedanje. In opozicija je morala dovoliti, da se postopa po ustavi. SKUPŠČINA BO GLADKO DOVRŠILA VERIFIKACIJSKO DEBATO. Beograd, 18. oktobra. Na 'seji vlade, ki je trajala sinoči od 6. do 9. se je v prvi vrsti govorilo o političnem položaju z zvezi z današnjo sejo narodne skupščine. Kakor trde dobro poučeni politiki, so na seji vlade govorili o poročilu verifikacijskega odbora. Radikali in demokrati ugotavljajo, da bo poročilo tako, kakor je bilo podpisano, tudi v skupščini sprejeto. Hkrati zatrjujejo, da se s te strani ni treba bati iz-nenadenj. Ministri so po seji zatrjevali, da niso govorili o vprašanju predsednika skupščine, temveč da so se tega vprašanja samo neobvezno dotaknili. Minister za narodno zdravje je na seji vlade poročal, da je treba dati Vr-njačko banjo v zakup, in je prosil, da se mu da za to odobrenje. Ministrski svet je zdravstvenega ministra pooblastil, da zainteresira vso javnost za to kopališče. Sklenjeno je bilo, da se kopališče da v zakup. PONESREČEN ATENTAT MAKEDON-STVUJOČIH NA SMODNIŠNICO PRI ZAJEČARU. Zaječar, 18. oktobra. Včeraj ponoči okrog dveh so se tri osebe, oborožene s puškami in bombami, približale skladišču topovskega streliva in smodnika v Kraljeviči. Straža je sumljivo trojico o pravem času zapazila in jo pozvala, da obstane. Trojica pa je na poziv odgovorila s salvo iz pušt in ranila stražarja v nogo. Streljanje iz pušk je spravilo po koncu vso stražo. Napadalci so začeli takoj bežati proti bolgarski meji. Organizirano je bilo takoj zasledovanje za bežečimi-napadalci. Uspeh zasledovanja je dosedaj še neznan. Po vseh znakih se mora soditi, da je ta napad zopet delo trojice komitašev, .ki se jim je posrečilo priti čez mejo na naše ozemlje. Poskus napada je vzbu-,dil v Zaječarju veliko senzacijo. Na lice mesla je takoj odšel veliki župan, da stvar preišče. Trdi se, da so atentatorji prišli iz Bolgarije med seli Suvo dol in Mali izvor. O dogodku sta bili obveščeni notra- političnega življenja beži, če javna morala stalno pada? Boj proti konjunkturistom je zato prvi pogoj za ozdravljenje razmer. Kakor je danes slovensko gospodarstvo rešeno gospodarskih konjunkturistov, čeprav le s težkimi žrtvami, tako se mora tudi slovenski narod rešiti svojih političnih ko-njunkturistov in zavladati mora zopet boj za načela, ne pa boj za konjunkturo. nje ministrstvo in armijska oblast. Ranjenega vojaka so prepeljali v bolnico. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 18. oktobra. Sinoči se je vršila seja demokratskega kluba, ki ji je predsedoval podpredsednik dr. Ivan Ribar. Prisoten je bil tudi Ljuba Davido-vič, ki je mirno sedel in se sploh ni spuščal v debaio. Videlo pa se je, da mu ni simpatično vse tisto, kar se je v klubu delalo, Na seji so poročali člani verifikacijskega odbora, kateri pripadajo demokratski strani, o delu tega odbora. Klub je po razpravi o tem poročilu odobril postopanje svojih članov v verifikacijskem odboru in je sklenil, da bodo poslanci v plenumu narodne skupščine glasovali enako, kakor so demokratski poslanci glasovali v verifikacijskem odboru, to je: deloma za vlado, deloma z opozicijo. Glede mandata Miloša Vukčeviča je bilo sklenjeno, da se mora glasovati za razveljavljenje tega mandata. Seja se je nato končala. V sredo 19. t. m. bo seja Demokratske za-jednice. Na tej seji se bo sklepalo o kandidatu za predsednika narodne skupščine Za zdaj del demokratov kandidira Pečica za predsednika. i»wm»bb—BpnruniT* BUROV PODA DANES EKSPOZE. Sofia, 18. oktobra. Za danes je sklicana seja bolgarskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, na kateri bo podal Burov ekspoze o situaciji, ki je nastala z zadnjimi dogodki. V Pragi zmagali narodni socialisti. PORAZ KRAMAftEVE STRANKE. Praga, 17. oktobra. Pri včerajšnji občinskih volitvah so dobili narodni soci-jalisii 95.126, komunisti 70.699, Krama-fovi narodni demokrati 70.573, češki socialni demokrati 447.636, češki .trgovci in obrtniki 26.655, češki klerikalci 25.779, narodna stranka dela 12.672, nemška dem. vsobodomiseina 10.433, slovanski nar. socijalisti (Stfbrny) 11.293, nepolitična skupina najemnikov 9998, narodni občinski blok (dr. Kariikl 9621, židovska stranka 8232, stranica češkoslovaških hišnih posestnikov 7308 in agrarci 6738 glasov. Od sto mandatov, ki jih je razdeliti, bi dobili nar. soc. 23, kom. 17, Kramar 16, soc. dem. 11, trgovci 7, klcr. 6. stranka dela 3, Slribunv 2, fašisti 2, židi 2, nemški dem. 3, hišni posestniki 1, ostali mandati bi se šele razdelili. Najbolj so nazadovali Kramarevci, prijatelji naših esdeesarjev. L. 1900 so dobili 109.243 glasov, 1. 1923 že samo 86.761, 1. 1925 samo /9.414 in letos samo 70.573. Nazadovanje torej stalno, čeprav je volilcev vedno več. IILTNKA - PORAŽEN. Bratislava, 18. oktobra. Pri včerajšnjih občinskih volitvah na Slovaškem je prav slabo odrezala Hlinkova slovaška ljudska stranka, ki je izgubila mnogo mandatov. Odvzeli so ji jih Hodžini agrarci in maujarski krščanski socialci. Slovaška ljudska stranka je pri volitvah v mestu Bratislavi dobila 19 mandatov, narodne manjšine pa so dobile tudi 19 mandatov. Po glasovih najmočnejša je ma-djarska krščanskosocialna stranka, ki je dobila preko 10.000 glasov. Hlinka je izgubil dva mandata, nemški socialitsi-in komunisti pa so dva mandata dobiti. VELIKA STAVKA RUDARJEV V NEMČIJI. Berlin, 18. oktobra. V srednji Nemčiji je v področju premogovnikov z rjavim premogom izbruhnila velika stavka rudarjev, pri kateri sodeluje 80.000 delavcev. Socialno demokratskim strokovnim organizacijam so se pridružile tudi krščanske demokratske strokovne organizacije. Stavka je nastala zaradi spora o plačah in ni izključeno, da se pridružijo še druge industrije. TARTAKOAVER VODI. London, 18. oktobra. Po šestem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je prevzel vodstvo Tar ta ko ver, ker je dobil igro proti Bogoljubova. Premagal ga je v angleški igri. Partija je bila izredno živahna ter sta oba igralca najenergič-' neje napadala. — Niemcovič je izgubil igro proti Marshallu v indijski partiji. Reti je dobil partijo proti Buergerju. — Colle je izgubil proti Thomasu. — Francoska partija Yates-Winter je ostala re-mis, partija dr. Vidmar-Fairhurst pa ni bila dovršena. — Bolje stoji dr. Vidmar. —Po 6. kolu je stanje naslednje: Tar-rakoiver 4'A, Marshall in Niemcovič po 4, Reti 3 Vi (1), Bogoljubov 3 (1), Winter 3, dr. Vidmar 2 (2), Colle 2 (1), Yates i'A (3), Buerger 1 'A, Fairhurst in Thomas po 1. — Sedaj se bodo dovršile vse nekončane partije. 15. PARTIJA CAPABLANCA-ALJE-HIN — REMIS. Buenos Aires, 18. oktobra. 15. partija i Aljchien-Capabianca se je po 30. potezi končala remis. Stanje: Aljehin 3, Capa-; bianca 2, remis 10. Zakaj so esdeesarji ponudili klerikalcem predsedstvo zbornice. Prvi iu najbolj enostaven vzrok je, ker so esdeearji uvideli, da so bilko izgubili. To so teni jasnejše spoznali, ker so že davno vedeli, da je larh'ari vse, kar piše njihov tisk o neki izjavi ministra Spal e, da zadruge nimajo vo-livne pravice. In ker so gosp«dje to vedeli, so tudi kmalu spoznali, da bodo bitko izgubili in zato so hoteli rešiti vsaj nekaj. In če že ne bi mogli premagati klerikalcev, so hoteli premagati vsaj naprednjaka Jolačina. Pa so šli h klerikalcem in jim ponudili večino v Zbornici (6 v industriji, 10 v trgovini in 9 v obrtu) ter predsednika, če li odžagajo g. Jelačina. Sodili so po sebi in mislili, da bo SLS storila tako nečedno dejanje. Pa so se pošteno urezali in tako odnesli dvojno blamaž«. Kajti danes javnost ve, da esdeesarji sami nc upajo na zmago in da so ostali esdeesarji zvesti svojim metodam. In to treba pribiti, da ne bodo mislili oni naivneži, ki še vedno nasedajo na esdeesar-sko limanice, da se je ta gospoda kaj poboljšala. Ostali so pač nepoboljšljivi, kakor so bili in kdor hoče dosledno doživljati sama razočaranja naj samo veruje v zboljšanje SDS. Vprašanje pa je, zakaj bi morali ravno slovenski obrtniki in trgovci biti tisti, ki bi morali zaradi čisto svojevrstnih interesov SDS doživljati stalno razočaranje. Ali bi morebiti na to lahko odgovorili oni navdušeni zaslepljenci, ki drve za besedo-lonmo SDS? Protest hišnih posestnikov, Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sklicuje protestni shod proti vladnemu načrtu, s katerim se za popolno ukinitev stanovanjskega zakona določa neka prehodna doba. V načelu tudi Društvo hišnih posestnikov ne more biti zoper tako prehodno dobo. Z ozirom na danes obstoječe razmere je potrebna. Ni domisliti posledic, ki bi jih povzročalo nenadno ukLnjenje stanovanjskega zakona, dokler je še na stotine rodbin — brez slrehe.*Večina hišnih posestnikov je brez dvoma toliko uvidevna in socijalno čuteča, da svoje svobode ne bi izrabila proti svojim najemnikom, da jih ne bo metala na cesto, zlasti v zimskem času no in da ne bo najemnine licitirala v pretirane višine. Toda je nekaj hišnih gospodarjev, ki niso toliko preudarni. Mogli bi navajati' izglede, ko so hišni posestniki brez ozira in brez usmiljenja odpovedali stanovanje strankam, ki trenolno nimajo .nilcakega upanja, da bi dobili še tako skromno stanovanje. Ravno tako so nam znani posestniki, ki so v pričakovanju ukinje-nja stan. zakona eksorbitantno zvišali stana-' rino. Komu v korist. Predvsem v korist drž. erarju. Tu bi bila hvaležna naloga Društva hišnih posestnikov, da napravi red v svojih vrstah ter da izvestne svoje člane potisne v človeške meje. Toda ravno te moči Društvo nima in nima na razpolago nobene sankcije, da bi svoje člane prisililo spoštovati kake take društvene sklepe. Zategadelj je poklicano državno oblastvo, ne da zabrani svobodo, ampak da prepreči svobodi, da ne preide v anarhijo. Da so take mere potrebne, naj se zahvalijo posestniki onim svojim tovarišem, ki s svojim nepremišljenim ravnanjem naravnost izzivajo intervencijo vlade. Zaradi tega ponavljamo, da Društvo hišnih posestnikov, ako se v polni meri zaveda svoje naloge, v načelu ne more biti proti neki prehodni dobi pred popolnim ukinjenjem stanovanjskega zakona. Naloga Društva ni samo razredni boj proti razredu hišnih najemnikov, zakaj napoved takega boja ima za nujno posledico čim hujši odpor v protivneni razredu. Nihče ne more priseči, kakšen bi bil izid te Socijalne vojske. Priznavamo pa Društvu pravico, da pride s pametnimi nasveti, kako urediti prehod-n > dobo in kako ublažiti eno ali drugo očitno trdoto predloženega načrta. Kompromis je edino mogoča rešitev tega perečega •vprašanja. Proti zborovanju hišnih posestnikov, ki ga društvo čisto nepotrebno imenuje »protestno« zborovanje, ne more torej nihče biti, ako se to zborovanje giblje v prej označenih mejah. . , Oklic za zborovanje hišnih posestnikov pa je društvo zabelilo z nekimi ocvirki, ki so sumljivega izvora. Protestirati hoče Društvo proti vodarini in gostaščini, ki jo proračun ljubljanske mestne občine za 1. 1928 drži v .sli višini kakor letos in sploh zadnja leta. Znani so razlogi za to proračunsko postavko. Potrebna-je za izvedbo stanovanjske akcije, Iti jo je tako srečno bila započela mestna občina ljubljanska, Del vodarine in "ostaščine se bo namreč stekal • v fond za amortiziranje oblig. posojila, namenjenega za zgradbo novih stanovanjskih hiš. Obligacijsko posojilo se bo na ta način amortiziralo, tako, da tega javnost niti občutila ne bo. Vsa javnost je dolžna, da prispeva k ublaženju stanovanjske mizerije. Ko se je v prvih letih po preobratu to breme hotelo prevaliti samo na izvestne kroge, je bilo silno kričanje. Sedaj, ko se je našla najsrečnejša rešitev na ta način, da prispevajo vsi, eni več drugi manje, zopet ni prav. Naj nam kdo predloži kako drugo srečnejšo rešitev. Ali naj se doklade . zvišajo? To bi bilo šele vpitje. Država? Ako naj država pomaga graditi po vseh mestnih občinah v državi in bi to stalo milijone, bi morala v to svrho -imeti novih dohodkov. Kje naj jih vzame, kakor z novimi davki. Nič ne pomaga, brez žrtev javnosti ni mogoče izpeljati te akcije. Gotovo pa je najmanjša žrtev, ako se pritegneta k prispevanju vodarina in gostaščina, ne da bi se isti zvišali. In naposled, vodarino in gostaščino plačajo — najemniki, hišni posestniki pa le toliko, kolikor zadevata ti davščini njihovo lastno stanovanje. Teh par vinarjev vsakdo lahko utrpi. Protestirati proti temu, ker se vodarina in gostaščina iz navedenih razlogov začasno ne znižata, je na eni strani navadna demagogija, na drugi strani pa prav močno diši po iem, da se hoče obrezvspešiti započeta stanovanjska akcija. In ako vemo, kdo je največ kopij polomil v boju proti tej stanovanjski akciji, potem ni težko izračunati v čigavi službi naj se izreče ta protest. Društvo hišnih posestnikov prav resno svarimo, da se ne da speljati na led od političnih motivov. Če. je do danes podzavestno izrekalo, da se vodarina in gostaščina morata znižati, po tej naši opozoritvi ne more več veljati izgovor, da se za pravi namen — ni vedelo. Na dnevni ved svojega zborovanja je Društvo postavilo tudi kritiko o gospodarstvu v mestni občini. Prav. Taka kritika pristoja vsakomur. Toda ta kritika mora biti prvič svobodna vsake demogogije, kar smemo predvsem zahtevati od tako odlične korporacije kakor je Društvo hišnih posestnikov. Kritika mora drugič biti objektivna. Razmotrivati mora vse nagibe in argumente pro in con-tra za kak ukrep v obč. gospodarstvu. Poznati mora do dna dotične akte, kajti le na na ta način je mogoče izreči, je li bil ukrep na mestu ali ne. Enostranski ali celo pristranski se ukrep ne sme ocenjevati . Sama ljudska govorica, češ čuje in govori se, zadošča za kak politični strankarski shod, ne sme pa biti merodajna za zborovanje društva, kjer bi se morala zadeva stvarno in nič drugega kakor stvarno razmotrivati. Zborovanje naj se torej ogiblje trditev in praznih govoric, ki se bodo kasneje izkazale kot netočne in osnovane na napačnih premisah. Delati samo izvestno »stimungo«, gotovo ne more biti rtsen namen zborovanja stanovskega društva Toliko smo se usodili opaziti k napovedanemu protestnemu zborovanju Društva hišnih posestnikov. Upamo, da bo Društvo uvaževalo te dobrohotne opazke ter da se ne bo nepotrebno izpostavljajo opravičeni kritiki naše javnosti. NemSka agitacija med prekmurskimi Mad2eri in madžaron! V svojem zadnjem članku »Volilci nemške liste na Štajerskem« sem dokazal na podlagi številk; da 5821 glasov, katere je dobila dr. Miihleisnova lista ne moremo smatrati za glasove nemške narodne manjšine. Da se to vprašanje razčisti popolnoma, se mi zdi potrebno spregovoriti še prav posebno o nemški agitaciji med prekmurskimi Madžari in madžaroni. Za volitve dne 11. septembra so vrgli Nemci v Prekmurje naravnost ogromno število v madžarščini in nekatere tudi v prekmurskem dijalektu pisanih letakov in proglasov. S temi svojimi letaki in proglasi, so Prekmurje naravnost zasuli. Ni je bilo vasi ne hiše, kamor ne bi bila posegla nemška agitacija. Prekmurske vasi je napolnila cela vrsta plačanih nemških agitatorjev in samo vztrajnosti in ne-zaupnosti našh Prekmurcev se imamo zahvaliti, da Nemci v Prekmurju- niso dobili več kakor 739 glasov. Našteti vse, kar so Nemci navajali v teh letakih in proglasih in kar so govorili in obljubljali njihovi agitatorji, bi bilo preveč, zato se hočem omejiti samo na madžarski proglas, ki leži pred menoj in katerega so izdali in podpisali za^ »Nemško politično in gospodarsko društvo v Slovenji«, dr. Lo-thar Muhleisen, Valeruan Spruschma dr. Valter Riebl in dr. Camillo Marocutt. Uvodoma Dravi ta proglas na Madžare, da se SS živečih 70.000 Nemcev že več let bori za svoje narodne, kulturne mi gospodarske pravice«, navaia cilie svoiega boja, ki so: »nemška šola kulturna avtonomija in kulturna ter narodna samoodločbo ter prehaja .potem na ugotovitev stikov •.nemške manjšine z voditelji madžarskih ra- rodnih manjšin v Češkoslovaški, Jjugoslavi ji in Pumuniji, Gezo Sziillom, dr. Flachbar-tom, dr. lokabffvjem, llemerjem baloghom itd. »V teku medsebojnega kontakta,« pra-v proglas, »se je poazalo, da sta si nemška in madžarska narodna manjšina v tako-zvanih nasledstvenih državah podobni po svojem trpljenju in položaju. Mi Nemci in Madžari, ki smo člani dveh visokokultumin, solidnopridnih in kavalirsko čutečih narodov, katera sta dala človeštvu dragocene duševne vrednoste in duhovne velikane, kot so Petofi, Arany,' Jokai, Kaziczv, Gothe in Kant smo bili po nemili in tragični usodi vrženi v prezirno in nezakonito stanje. Toda kakor smo stali Nemci in Madžari drug poleg diugega v blaženejših časih sreče, tako bomo korakali drugarsko in prijateljsko ro*-I40 v roki tudi v času nesreče in zatiranja. Zaradi tega čutimo mi Nemci v Sloveniji, ki se borimo kot majhen narodni drobec za svoje najelementarnejše življenske pravice, dn stopimo na določeno pot usode, ako iščemo s sosednimi Madžari zavezništva za skupno delo za obrambo svoje narodnosti, to je s tistimi Madžari, ki trpijo enako ali pa še mogoče več kot mi.« Nadafje govori proglas o potrebi skupnega volilnega nastopa Nemcev in Madžarov in pravi, da je dosedanja izkušnja pokazala, da so »slovanska parlamentarna zastopstva iako vezana po svojih pretiranih narodno-političnih programih, da za madžarsko in nemiko narodno manjšino ne morejo in nočejo ničesar storiti. Pravice slabotnih in zatiranih morejo zastopati s popolnim razumevanjem in s požrtvovalnostjo sar^o slabotni in zatirani sami, nikdar 'pa ne oni, katerih cilj je doseči 5 svojo politiko to, da bodo člani drugih narodnosti, madžarski in nemški sodržavljani tudi še nadalje slabi in zatirani.« Potem govori proglas o praznih obljubah slovanskih strank, katerim naj Madžari ne nasedejo, o skupnem delovanju za boljšo bodočnosti in o obljubi, da se bodo zavzemali za madžarsko narodno manjšino z isto vnemo kot za svojo nemško. »Z vestno in pošteno dušo lahko rečemo«, pravi proglas, »da se bomo borili za vašo krvavo ranjeno narodno pravico z. ravno-isto ljubeznijo, nesebičnostjo in odločnostjo kot se bomo borili za koristi našega naroda.« Odkrito priznava ta proglas, »da so. na razpolago stoječi nemški glasovi 'v Sloveniji zelo maloštevilni in premaloštevilni, da bi zadostovali za izvolitev manjšinskega poslanca«, to se bo pa gotovo zgodilo tedaj, če bodo zanj glasovali tudi Madžari. S skupno močjo bo izvoljen vsaj en nemški poslanec, »ki se bo z nemško poštenostjo in vestnostjo postavil na branik za doslej teptane pravice nemške in madžarske manjšine«. Ta zanimivi nemški proglas na prekmurske Madžare in madžarone končuje s sledečo karakteristčno tirado, ki že daleko presega meje manjšinske politike: »Madžarski bratjel Združimo se za skupno delovanje; podpirajmo se z vzajemnim delom in zasledujmo v prijateljstvu primer svojih prednikov, ki jih je stoletja vezalo skupno prijateljstvo. Naš narod se je s svojim težkim delom zopet dvignil iz pomanjkanja, siromaštva in poloma. Kot odlomek nemškega in madžarskega naroda se združujemo za skupno pravico na skupno delo. Mi Nemci smo pripravljeni, da z našo politično organizacijo in z izkušnjo na polju manjšinske politike podpiramo Madžare in jm pomagamo pri osnovanju tako potrebne politične gospodarske in kulturne organizacije. Akoravno je madžarska narodna manjšina v Sloveniji tako potlačena in zbegana, ima vendar sveto pravico, da ohrani svojo narodno, jezikovno in kulturno značajnost. Daj Bog, da bi po letih zatiranja in strahot Nemci in Madžari v Sloveniji našli edino pravo skupno pot!« O tem proglasu se mi zdi najprej potrebno naglasiti, da je prava madžarska narodna manjšina v Prekmurju zelo maloštevilna. Pravi Madžari so naseljeni samo v Dolnji Lendavi in severno od nje vzdolž sedanje meje ter v Hodošu na severu. Ti Madžari so deloma kolonisti' iz prejšnjega stoletja (prej Madžarov tam sploh ni bilo!), deloma pa so samo madžaroni, 1. j. Slovenci, ki so pod prejšnjim režimom postali politično Madžari. V ostalih predelih je le par razstresenih Madžarov, vsi ostali so madžaroni in se torej ne morejo prištevati k narodni manjšini. Ti naši prekmurski Madžari imajo svoje šole z madžarskim učnim jezikom, svoje domače učiteljstvo, svoje organizacije, v madžarskem jeziku pisane časopise itd. Preskrbljeni so torej z vsem stoprocentno bolje kakor 100.000 naših slo- venskih bratov na Koroškem ali pa 10.000 naših ljudi v Porablju na Madžarskem, kjer ni niti ene same slovenske šole in niti ene slovenske organizacije! Vsled tega moramo na najodločnejši način protestirati proti temu, da se govori o zatiranju in preganjanju madžarske narodne manjšine v Prekmurju in da se hoče z nemške strani ustvariti umeten razdor med temi priseljenimi Madžari in našimi Prekmurskimi rojaki ter polom posebne politične, kulturne in gospodarske organizacije restavrirati nekdanje madžaronstvo. Tu bomo znali Slovenci odločno in složno braniti svojo slvar, zato svetujemo našim Nemcem, naj se ne vtikajo v stvari, katere se jih ne tičejo! Roke proč od slovenskega Prekmurja! O nacijonalnem, kulturnem in gospodarskem zatiranju Nemcev na Štajerskem bomo pa spregovorili še posebej in s pomočjo statistike. — M. — S. — Politične vesti. = Kaj je z esdeesarskim demokratskim blokom? Zlasti pred občinskimi volitvami v Ljubljani je esdeesarski tisk dan na dan pisaril, kako da je vse že pripravljeno za .ustanovitev esdeesarskega demokratskega bloka in kako samo se vprašanje nekaj ur, — ki so se pa seveda vsak dan podaljševale — da ta demokratski blok prevzame vlado. Mi smo tedaj dejali, da je vse to pisanje o es-deesarskem demokratskem bloku navadna vo. livna farbarija, ki se bo takoj nehala, ko bodo občinske volitve minile. Tako se je tudi zgodilo in esdeesarski demokratski blok tvorita samo Pribičevič in Radič, dočim o velikem demokratskem bloku ni več niti govora. Veliko vprašanje pa je, kako dolgo bosta ostala skupaj še Pribičevič in Radič: Ko bosta oba spoznala, da vsa njih koalicija ne pomeni innogo, bo najbrže tudi konec te koalicije, kajti zaenkrat imata od nje samo la »dobiček«, da sl medsebojno škodujeta na reputaciji. Menda niso radičevci preveč navdušeni nad zvezo z »batinaši« in tudi integralni Ju-gcsloveni od SDS ne bodo preveč* navdušeni, da delajo danes isto politiko ko mirotvorec Stjepan Radič. ~ Boj za skupščinskega predsednika. Dne 20. oktobra se pričenja redno zasedanje skupščine in tedaj bo izvoljeno novo stalno predsedstvo. Boj za predsedstvo pa se je razvil že danes. Radikali bi na vsak način hoteli, da bo izvoljen za predsednika radikal in kot njihov kandidat se v prvi vrsti imenuje seda-danji začasni predsednik dr. Perič. Nekateri demokrati pa zahtevajo, da mora biti nov predsednik demokrat. Kot svoja_ kan<® ,. imenujejo dr. Ribarja in Peciča. Ce kali sploh pristali, da dobe demokrati pred sodnika, potem je sigurno da b. ^ zrek ' le za drja Ribarja, ker ]e Pečič izrazit pri staš Davidoviča. Vendar 1» ker da bo izvoljen dr. Perič za predsednika, Kei pripada po parlamentarnem redu predsednik .skupščine najmočnejši stranki. - Bolgarski tisk o odnošajih z Jugoslavijo. >La Bulgarie« piše, da je kriza vsled oboje- stransko dobre volje srečno premagana in da se ni bati novih komplikacij. Prijateljski od-nešaji mod Bolgarsko in Jugoslavijo vsled atentata na generala Kovačeviča sploh niso • bili ogroženi. (Jlasilo bolgarskih socialnimi demokratov »Narod« pa proglaša, da interesi Bolgarske ne morejo biti žrtvovani ciljem Makedoncev. Volja vseh merodajnih krogov je, da se ohrani mir in doseže sporazum s sosedi. — Glasilo narodno liberalne stranke »Nozavisnost« proglaša, da mora postati volja, živeti v dobrih odnošajih z Jugoslavijo, vrhovni zakon. Sofijsko »Slovo« naglaša mirno postopanje beograjskih in sofijskih krogov in obsoja pisanje beograjske demokratske »Pravde«. Nobena stvar ne zasluži večje obsodbe, pravi >Slovo<-, kakor prilivanje olj*1 na ogenj. Usoda dveh sosednih narodov je preveč dragocena, da bi se o njej tako lahK°" miselno razpravljalo v dnevnem tisku, gg — Težak položaj rumunske vlade. Ka**®1 znano se rumunska seljačka stranka iz Pr0' testa proti Bratianu-u ni udeležila prestolna ga govora. Čeprav nima seljačka stranka dosti mandatov, vendar pa ve ves svet, da o* Imela pri količkaj svobodnih volitvah večino v parlamentu. Zato je njena odsotnost pr| otvoritvi parlamenta zadala Bratianovi vladi težak moralen udarec. Položaj Bratianua Pa se je poslabšal še posebej vsled tega, ker se je seljaška stranka odkrito izjavila za princa Karla in je tudi rumunska kraljica-mati Karlov povratek. Vlada je vsle.d tega poslal® na Sedmograško, kjer je seljačka stranka najmočnejša, močne vojaške čete. Vsled neure-jonih razmer tudi ni mogel dobiti Bratianu zunanjega posojila, ki ga je iskal v tujini. = Obnovitev papeževe države. Diplomatski dopisnik >Daily Telegrapha« piše, da J® Mussolini edini Italijan, ki more v soglasji vsem italijanskim narodom odstopiti d®1 italijanskega ozemlja Vatikanu. Nemogoče le • misliti, da bi Vatikan dovolil, da izide v »Osservatore Romanu« znani članek o obnovitvi papeževe države, če ne bi bila predp,v gajanja o tem že ugodno zaključena. — K01!" sarvativna »Morning Postt pa poroča iz B!" ma, da dobi Vatikan svojo dosedanjo iu ozek pas zemlje do morja. — Pariški »Ma-tin« pa poroča, da bo sporazum med italijansko vlado in Vatikanom o obnovitvi. P*' peževe države sklenjen najbrže po kakor ga je med vojno izdelal vodja _ ma Erzberger. Po tem načelu bi dobil Vatikan ves mestni del Rima na levem bieg Tibere ter širok pas zemlje do morja m sv je posebno pristanišče. — Volitev zaupnikov v avstrijski vojski. Pri sobotnih volitvah je socijalno - demokratski »Militarverbandc padel za 84 mandatov* nepolitični (vladni) »Wehrbund< je pridobil SO in nemška vojaška strokovna zveza 6 mandatov. Pri teh volitvah je šlo za 259 m and sito v od katerih so dobili: Nepolitični (vladni) Wehrbund 134 (preje 54), socijalno - demokratski »Militarverband« 118 (preje 20Z) in nemška vojaška strokvna zveza 7 mandatov (preje 1). Razmerje glasov je bilo sledeče-volilnih upravičencev 18.143 (prejšnje let° 17.478), oddanih glasov je bilo: za \vefl1" bund 6.538 (preje 3.863), za nemško vojaško strokovno zvezo 659 (290), in za socijalno-de-mokratski »Militiirverband« 9243 (11.170). — Angleške volitve bodo šele 1. 1929. » Cardiffu je imel ministrski predsednik Bald-vvin velik političen govor, v katerem je med drugim dejal, da bodo angleške volitve sele 1. 1929 in ne že preje kakor se je precej splošno pričakovalo. Baldwin je utemeljeval pozne volitve s humoristično opazko, da treba dati labouristom čas, da se organizirajo z ozirom na protisindikalen zakon, ki bo seveda neznansko povečal njih volivne izglede. — Listi pišejo, da se opaža v konservativni stranki latentna kriza in da je v tem faktičen vzrok za odločitev volitev. Sicer pa so politični krogi mnenja, da bo prevzel vodstvo konservativne stranke Churchill. Kratke vesti. Turška vlada je baje naročila v Italiji dve bojni ladji. Dr. V. Wutte, ki je bil aretiran vsled milijonskih prevar, se sme zagovarjati na svobodi proti kavciji 100.000 šilingov. Chamberlain, angleški zunanji minister bo dimes 64 let star. . Francoska letalca Costes iu Le Bris sta ko piva letalca preletela južni Atlantik in sicev 3200 km v 21 in pol urah. Načrt novega nemškega šolskega zakona je nemški državni svet (Reichsrat) odklonil in sicer s 37 proti 31 glasovom. Nemška vlada bo sedaj predložila načrt parlamentu in ni izključeno, da tudi tu ne dobi večine. V lem slučaju bo parlament razpuščen in razpisane nove volitve. ____________ šah. Poraz dr. Vidmarja. 4. Kolo je prineslo nepričakovan poraz dr. Vidmarju, ki je izgubil proti Partl.l» je bil sicer prekinjena v neugodni situaciji za Vidmarja, ki je imel celega kmeta manj, vendar pa so Vidmarjevi prijatelji upali, da si pribori Vidmar remis. To se pa m zgodi o in te no 56. pote« ^»gal R6ti _ Colle je nrema*al Fairhusta ze v 37. potezi. Indijska iBra VVinter - Marshall se je končala remis. — Ostale partije še niso bile končane. Tako k. bila prekinjena partija Colle — Yates po 74 potezi, Yates — Bogoljubov po 51., pozicija Bogoljubova pa je znatno boljša. — Tar-takover je prekinil partijo s Thoniasem po 51. potezi in ima kmeta več. Niemcovič bo proti Buergerju skoraj gotovo dobil. Stanje po 4. kolu: Marshall, Reti in Win-ter 2 in pol, Bogoljubov, Niemcovič in Tarta-kower 2 in vsi še eno nekončano partijo, ki jo bodo skoraj gotovo dobili, Vidmar 2, Colle 1 in pol (1), Yates 1 (2), Buerger 1 (1), Fairhust 1, Thomas 0 (1). 5. kolo. Remis so bile partije: Buerger-Colle in Marshall-Tartakovver. Zmagal je Bogoljubov nad Winterjem, Niemcovič nad Thomasom, dočim sta bili partiji Vedmar-Yates in Fairhurst-Rčti prekinjeni. Štev. 236. 'aKCOSTCSflfe -jzc- — Kralj v Topoli. Kralj Aleksander I. je odpotoval v Topolo, kjer ostane dalje časa. V Topoli se nahajata tudi kraljica Marija in prestolonaslednik Peter. . — Sotrudnik lista »Echo de Pari-« v Beogradu. Te dni se mudi v Beogradu londonski sotrudnik pariškega lista »Echo de Pariš Ra-mond La Coste, velik prijatelj našega naroda G. La Coste ostane v naši državi kakih 14 dni, ter obišče vsa večja mesta. Poslala ga je redakcija njegovega lista, da napiše o naši državi par člankov. — Redukcija carinskih uradnikov. Z ozirom na to, da so mnoge manjše carinarnice ukinjene ter bo njihovo poslovanje tekom meseca dni popolnoma likvidirano, se izvede obširna redukcija carinskih uradnikov. uciranih bo okrog 200 oseb. ~~ Razmestitev učiteljev kmetijskih šol, poljedelskem ministrstvu se pripravlja iiov ukaz o razmestitvi kmetijskošolskih učiteljev. Izpolnijo se vsa nezasedena mesta. ~~ Podpore za *gradbo osnovnih šol. — Proračunski kredit, iz katerega so se nakazovale siromašnim občinam podpore za gradnjo osnovnih šolskih poslopij, je izčrpan. Vsled tega se prošnje za podpore v bodoče ne bodo več sprejemale, dokler ne stopi v veljavo proračun za leto 1928/29. V načrtu lega proračuna je predviden za omenjene podpore večji kredit kot je bil odrejen za proračunsko leto 1927/28. Kongres >Jadranske Straže^. Dne SO. t. m. se vrši v Beogradu I. kongres »Jadranske Straže«, ki se ga udeleže delegati iz vse države. Kongres se bo pečal predvsem z vprašanjem organiziranja enotne propagande za naš Jadran. — Škofovska konferenca v Zagrebu končana. Konferenca katoliških škofov v Zagrebu je bila v nedeljo zaključena. O sklepih se izda danes oficielno komunike. . — Politični emigranti se z odlokom ministra za narodno zdravje oproščajo plače-van\a bolniških stroškov v vseh državnih, samoupravnih in drugih javnih bolnicah, v — Nov list v Sarajevu. Iz Sarajeva poro-cal°: Urednik »Slobode« Borivoje Gavrilovič namerava ustanoviti v Sarajevu nov meseč-!'lk z naslovom »Izseljenički magazin«. Kot ^razvidno že iz naslova, je namenjen me-prvi vrsti našim izseljencem. Poseb- ? Pažnjo bo posvečal list Bosni, Hercego-’ Črni gori in južni Dalmaciji. . ~ »Uradiii list« št. 106 z dne 17. t. m. ob-j;ivija naredbo ministrstva za socialno poetiko, s katero se izpreminjajo tabele za Vračunavanje za zavarovanje delavcev zo-Per nezgode. — Iz poštnohranilnične službe. Računovodja poštne hranilnice v Ljubljani Zmagoslav Porekar je premeščen le poštni hranilnici v Beograd. — Posojilo mesta Osijeka vendarle odo fcfono. Kot poročajo, se je posrečilo osiješki "^stni občini v zadnjem trenutku vendarle f‘OSeči pri finančnem ministrstvu odobrenje famozno posojilo 2,000.000 dolarjev, dasi je sa najemanje posojil pravzaprav edino kompetentno samo redno mestno zastopstvo. — Iz velikega vojnega ukaza. Premeščeni so sledeči mornariški oficirji-Slovenci: na kr. brod »Jastreb« korvetni por. Kazimir I. Renčelj, doslej pri komandi rečne plovbe, na bojni čoln »Uskok Bč I« korvetni por. Stanislav F. Cvirn, doslej pri komandi or°žja, k mornariški komandi poročnik boj- ' ^ega broda I. razreda Vladimir Andol-k pomorski obalni komandi poročnik ^jnega broda I. razreda Vladimir M. Ko-s‘anjevec, sedaj na bojnem brodu »Dalmacija«, v strojno podoficirsko šolo korvetni poročnik Josip F. Saksida, doslej na Kr. brodu »Kobac«, v pomorski arsenal mor-nariškotehnični poročnik Josip J. S u p a n -c i 8, doslej na brodu »Kobac«, k gradbeni upravi vojne mornarice začasni poslovodja 4 razreda Dragotin A. VrbinSek, k III. poinorskozračnoplovni komandi poročnik bojnega broda I. razreda Miroslav A. G o-gola, doslej pri mornariškem oddelku v Divuljah, za šefa kirurgičnega oddelka stalne mornariške bolnice je imen&van san. por. dr. Ivan Koprivnik, ena kr. Torpedovko »T 1< je' premeščen korvetni poročnik Franjo F. Podboj, doslej na brodu »Dalmacija«, na brod »Dalmacija« pa korvetni poročnik Franjo A. F 1 e g o , doslej na torpe-dovki »T 2«, k pomorski vojni akademiji san. poročnik dr. Anton Štor, doslej v stalni mornariški bolnici, za knjigovodjo pomorskega arzenala admin. podp. Anton J. Šparovec ter za komisarja stalne morn. P°dpor. Janko F. Sedej, do-J blagajnik marit. odseka pomorskega ar- “ Za Pr‘Prrn.ik? generalštabno »luzbo so sprejeti: knj. kap. Rade j. a v- s ic, artilj. kap. France M. Stropnik peš. poročniki: Vjekoslav Križanič, Stefan 3. Kos, Anton J. Sabati, Josip J. Hočevar in Viktor A. Bač, artilj. por. Vekoslav K o 1 b in inž. por. Štefan A. N e u -b e r g e r. — Kot slušatelji nižje koenjeniške šole so sprejeti poročniki: Vladimir J. R o-8oj, Vladimir J. Gradnik ter podporoč-n*ki: Juri I. Remenar, Viktor V. Kramarič in Božidar M. Blažič. . — Poroka Pašičeve hčere. V Beogradu se Je poročila Pašideva hčerka Djura z mini-sterijalnim svetnikom Boričem, ki je vzbudil svoječasno s svojo zaroko z ameriško multi-milijonarko Miss Backer veliko senzacijo. — Koseiuszkovo srce v varšavski kraljevski palači. Zbirke poljskega narodnega muzeja, ki so ga ustanovili za časa razdelitve njihove domovine poljski emigranti v Eap-persvvillu v Švici, so bile prepeljane v štirih vagonih na Poljsko. Za najbolj dragoceni komad se smatra v zlati šatulji mumificirano srce poljskega nacionalnega junaka Tadeja Koseiuszka. To nacionalno relikvijo sta spremila dva švicarska oficirja do poljske meje, kjer jo je sprejela v soboto oficirska častna straža poljskega vojnega ministrstva, ki jo je prinesla najpreje v staro var- šavsko kraljevo palčo, sedež predsednika poljske republike. — Žensko gibanje v Siriji. Te dni je poselila francoskega komisarja v Bejrutu deputa-cija 500 žeensk iz Damaska. Deputacija je prosila francoskega komisarja, da naj vpliva na vlado v Damasku, da bo dovolila muslimanskim ženam, da bodo smele hoditi po ulicah brez pajčolanov. Če muslimanske feministke ne zahtevajo nič drugega — bi bilo samo pravično.iu pametno, da bi se jim ugo-nilo. — Kako degradirajo kardinala. Konsisto-rij, ld se sestane meseca decembra v Rimu, bo izvedel v današnjih dneh redko ceremonijo slovesne odstavitve kardinala. Cerkveni knez, ki ga bo zadela nesreča degradacije, je francoski kardinal ViHot. Villot se je zavzemal za royalistično gibanje, zato ga je Vatikan prisilil, da se od odpove kardinalskemu dostojanstvu. Pri ceremoniji se bo uporabila odstavitvena formula, ki jo je pre-čilal papež Gregor XVI. leta 1833, ko je ^odložil kardinal Odescalchi kardinalsko cist. Formula se glasi: »S polnomočjem Boga, vse-gamaogočnega, blaženih apostolov Petra in Pavla in s svojim lastnim vzamemo na znanje, da se odpoveduje kardinal X. kardinalski časti in z njo ezvezanim privilegijem. V bodočnosti e naš brat ne bo smel več na-zivljati kardinalom ter ne bo imel pri kardinalskih aktih več niti aktivne niti pasivne glasovalne pravice, zlasti ne pri volitvi papeža. V to svrho ga odvežemo od priseg, ki jih je položil ob priliki svojega imenovanja.« — Ghandi proti pušenju. Znani indijski voditelj Ghandi je započel kampanjo proti pušenju. V Madrasu je imel govor, v katerem je poživljal poslušalce, da naj ne pušijo niti domačih niti inozemskih tobačnih proizvodov, češ da pušenje zelo škoduje živcem ter se razvije navadno v nepremagljivo strast. Dejal je: »Kako more dijak oskruniti.svoja usta tako, da jih izpremeni v dimnik?« — Ghandi je jel nastopati tudi zoper uživanje kave in čaja. — 171eten urednik. Da pišejo tuintam v liste mladeniči, ki spadajo pravzaprav edino le na šolsko klop, ni nič nenavadnega, toda 171eten urednik je vsekako novum. Na Dunaju je pričel izdajati podjetni 17 l mestu, katerega se je udeležilo okrog 4000 Italijanov. Ameriški fašisti so napadli Italijane s kamenjem. Razvil se je splošen pretep. Več ame-raSkih in italijanskih zastav je bilo raztrganih ,več tucatov oseb pa lažje ali težje ranjenih. Večje število oseb je bilo aretiranih. — Šrapnel je ubil dva otroka. V bližini Brna se je dogodilo. Troje otrok se je igralo s šrapnelom. Dva sta plačala igranje z življenjem, dočim se tretjemu ni nič zgodilo. — 351etne ženske so najlepše. Nedavno je izdal angleški zdravnik dr. Charles R. Me Kenna knjigo, v kateri dokazuje, da doseže ženska višek fizičnega razvoja med 25. in 30. letom svojega življenja — zlasti kar se tiče lepote. Zoper to trditev je nastopila sedaj znana igralka Ewelyn Laye, ki trdi, da doseže ženska šele s 35 leti višek razvoja vseh svojih čarov, ker je s 35 leti tudi duševno šele popolnoma razvita. Šele s 35 leti je ženska v stanu, da se z moškim pa.metno zabava in šele s temi leti se je naučila se oblačili čim najbolj mikavno. In kar je glavno: šele s 35 leti zna ženska pravilno uporabljati najbolj dragoceni in najbolj nevarni zaklad, ki ga poseduje — svojo lepoto. Ljubljana. 1— Odgovor moških na gibanje *a žensko volilno pravici V Ljubljani se ustanavlja društvo za pobijanje feminizma. _ _ 1— Udruženje jugoslovanskih mzenjeriev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v soboto, dne 22. oktobra 1927 ogled cementne tovarne v Trbovljah. Odhod iz Ljubljane z osebnm vlakom ob 14. uri 15 minut. Člani naj prijavijo udeležbo I. tajniku do petka, 1 1 Idruženie iugoslovenskih inženjerjev in .rhaSfo™- sekcija Ljubljana sklic« članski sestanek na petek, dne 2 . oktobra 1927 ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu štev. 1. Na dnevnem redu bo razprava o natečajih. Vabijo se člani in vpeljani gostje. !— Flanelo, barhand, belo in rujavo blago dobite najceneje pri Franc Pavlin-u, Gradišče 3. Celje. c— Koncert Zagrebškega Tria, ki se je vršil v nedeljo ob 11. uri dopoldne v mah dvorani Celjskega doma je sijajno uspel. Kljub temu, da se je vršil dopoldne, ie bil obisk zelo zadovoljiv. Igra vseh članov |e bila tehnično in umetniško dovršena, ude. Elviri Maršič-evi je bil poklonjen velik šopek cvetic Občinstvo je umetnikom navdušeno ploskalo. c— Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Celju namerava prirediti s sodelovanjem dramatičnega odseka ZV) iz Ljubljane dne 6. novembra t. I. dramatično predstavo v prid fonda za najrevnejše invalide. Krajevni odbor naproša društva, da se blagohotno ozirajo na to rirreditev, da bo tudi v gmotnem oziru povoljno uspela. 'Novi načrt stanovanjskega zakona Ministerskl sret sprejel stanovanjski zakon. Ministrski svet je sprejel 14. t. m. načrt seji ministrskega sveta je bil sprejet načrt zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926 v končnovfcljavnem besedilu. Predlog tega zakona se glasi po izpremem-bah in dopolnitvah takole: Čl. 1. Prisilna izseljevanja najemnikov, zaščitenih z zakonom o stanovanjih od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926, iz stanovanj-na katera se nanašajo omejitve navedenih zakonov se odlože brez razlike, ali je najemnik zakonov pristal na odpoved ali ne, dokler najemnik ne najde drugega stanovanja, v katerega bi se lahko vselil, najdalje pa do 1. maja 1928. To velja tudi za tiste najemnike, ki jim bo po čl. 3. tega zakona stanovanje odpovedano po 1. novembru 1927. Cl. 2. Od 1. novembra 1927 dalje preneha izvzemši slučaj po čl. 4. tega zakona, vsako dodeljevanje stanovanj. Stanovanjska sodišča se ukinejo. Njihova pristojnost preide s 1, novembrom 1927 na redna sodišča. Čl. 3. Stanovanja, na katera se do 31. oktobra 1927 nanašajo omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926, lahko gospodar v času od 1. novembra 1927 pa do 1. maja 1928 vsak čas odpove in svobodno odda najemnikom, ki že stanujejo v takšnih stanovanjih. Če se najemnik stanovanja, na katerega se do 31. oktobra 1927 nanašajo omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926 izseli, pa ni v istem mestu dobil drugega takšnega stanovanja, ostane gospodarju izpraznjeno stanovanje svobodno na razpolago brez vsakršnih omejitev. Istotako ostane*gospodarju na svobodno razpolago stanovanje, katerega ne bi mogel oddati v roku enega meseca po izpraznitvi po predpisih odstavka 1- tega člena. Čl. 4. Gospodar, ki odda stanovanje, na katerega se do 31. oktobra 1927 nanašajo omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926 v nasprotju s predpisi čl. 3, ali ki v roku enega meseca po izpraznitvi ne bi hotel oddati, oziroma ga zadrži za sebe, se kaznuje po pristojnem sodišču z denarno kaznijo 1000 do 5000 dinarjev, dotično stanovanjo pa se odda kateri od oseb, navedenih v zakonu od 23. oktobra 1926. Pritožba proti tej razsodbi ne odloži njene izvršitve. Čl. 5. Če se je najemnik, kateremu je gospodar oddal stanovanje v nasprotju z odredbami čl. 3., že vselil, mora stanovanje v roku osmih dni, potem ko je bil obveščen o razsodbi pristojnega sodišča o kazni po čl. 4 izprazniti, sicer bi ga izvršilna oblast v roku 24 ur prisilno izseelila. Ravno isto velja tudi za gospodarja, ki se je v nasprotju s predpisi čl; 5 sam vselil v izpraznjeno stanovanje. Čl. 6. Veljavnost odredb čl. 11 zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma čl. 6 zakona od 23. oktobra 1926, o dovoljeni višini najemnine za stanovanja, na katero se do 31. oktobra 1927 nanašajo omejitve zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma 23. oktobra 1926, in sicer za osebe po čl. 6. zakona od 23. oktobra 1926, se podaljšuje do 1. maja 1928. Na stanovanja, ki ne odgovarjajo splošnim gradbenim predpisom in najvažnejšim higienskim pogojem, ostanejo odredbe 1. odstavka tega člena tudi po 1. maju 1928. Na katera stanovanja se to nanaša, bo predpisal minister za socialno politiko s pravilnik mi v spormimu z nruMrom za javna dela in miimirom za -judsko zdravje Čl. 7. Najemnik >in. ki cj aiojo pod omejitve zakona od ‘15. maja 1925 oziroma 23. okt ibra 1926, “Ivi po oJpovadi stanovanja v roku treh mesecev ne bi sebi našli drugega stanovanja, lahko gospodarji od tega roka dalje povišajo najemnmo tudi preko višine, ki jo določa čl. 11 stanovanjskega zakona od 15. maja 1925 oziroma či 6 od 23. oktobra i926, in sicer največ za četrtino dosedanje najemnine. Najemnikom, katerim se je stanovanje odpovedo pred 1. novembrom 1927, lahko gospodarji v navedenem slučaju povišajo 'najemnino z ozirom na 1. odstavek tega člena od 1. februarja 1928 dalje Čl. 8. Veljavnost odredb 4, 5, 10 g. d. ž. e. stanovanjskega zakona od 15. maja 1925 ostane v veljavi do 1. maja 1928. Čl. 9. Minister za socialno politiko se pooblašča, da lahko izda potrebne naredbe za izvršitev tega zakona. Čl. 10. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše. Obvezno moč pa dobi s 1. novembrom 1927. Našemu ministru za socialno politiko priporočamo, da ta zakon razglasi vsem našim ministrom in da skrbi za njegovo izvršitev. Oblastem pa zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakemu pa, da se mu pokorava. Prosveta. Dr. Božidar Širola: Aratorij Sv. Ciril in Metod. To najnovejše odlično delo hrvatske zborovske literature, ki je prožeto pravega slovanskega in cerkvenega duha izvaja v Ljubljani v soboto 22. t. m. Hrv. pjevačko društvo »Kolo« z Zagreba. Oratorij se odlikuje po plastičnem slogu, pisan je v arhai-stičnem tonu, v svoji harmoniji pa je preprost in v izpeljavi posameznih del le nekako polumodefen. V posameznostih je delo mojstrsko izpeljano ter izredno zanimivo. To je navdušilo angleško družbo, da je sprejela dr. Širolov oratorij v oficijelni del letošnjih glasbenih svečanosti v Frankfurtu. Vsebina je v kratkem sledeča: Letopisee Cmorizac Hrabar je popisal življenje svetih bratov Cirila in Metoda ter bere ta življenjepis svojim sobratom. V Solunu sta bila doma. Metod je bil že knez, a se je odrekel svetu in šel v samostan, ko je bil brat Ciril še mlad. Pozneje ga je pozval car v Bizant, da bodi součenec mlademu care-viču. Tu spozna prave in pa poganske nauke. Ciril je obdržal svojo vero ter postal ugleden in učen. Tako je zmagal Janisa, ki je učil krivo vero in postal bibliotekar cerkve sv. Sofije. Dostojanstvenik Logotet je ljubil skromnega mladeniča-učenjaka ter mu ponudil svojo hčer za ženo. Da se temu izogne, zbežal je iz frizanta ter se skril v samostanu pri bratu Metodu. Car je poslal k Cirilu poslanika, moravskega kneza Rati-slava, da pride .učit njegov narod v pravi veri in v slovanskem jeziku. Oba sveta brata sta šla na Moravsko ter postala slovan-. ska apostola Zavidniki pa so ju zatožili papežu Hadrijanu in vsled tega sla morala v Rim na zagovor. Tu je Ciril težko obolel in umrl, a brat Metod je nadaljeval započe-to delo. To je kratka vsebina oratorija, ki je brez dvoma eno najpomembnejših muzikalnih del naše glasbene literature. Predprodaja vstopnic za sobotni koncert v Matični knjigarni. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetelj, ob 20. uri zvečer. Torek 18. oktobra: Zaprto. Sreda 19. oktobra: »Polnoč«, premijerni abonma. • Četrtek 20. oktobra: Zaprto. Petek 21. oktobra: Zaprlo. Sobota 22. oktobra: »Polnoč.« — Red A. Nedelja 23. oklobra: »Idealni soprog.« — Izven. ’ * * Pondeljek 24. oktobra: »Hlapec Jernej « - Red C. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek 18. oktobra: Zaprto. Sreda 19. oktobra: Zaprto. Četrtek 20. oktobra: Zaprto. Petek 21. oktobra: »Ljubezen do treh oranž«. . Premijerni abonma. Sobota 22. oktobra: »Orlov.« — Izven. Nedelja 23. otobra: »Rigoletto.« — Izyen. Pondeljek 24. oktobra: Zaprto. širite »Narodni Dnevnik«. Gospodarstvo. Konkurz Slavenske banko d. d. Zagreb. Pred zagrebškim konkurznim sodiščem vršeči se likvidacijski narok, na katerem se obravnava priznanje obstoja prijavljenih terjatev, je v glavnem končan. Predstavnik ljubljanskega upniškega odbora je zastopal na naroku terjatve, katere s 5 bile potom njega prijavljene. Vsem terjatvam brez razlike so se priznale obresti do 24. septembra 1926 (dan otvoritve predkonkurzi), n.-? pa do 19. maja 1927 (dan otvoritve koa-kurza), vsled česar pa upniki na kvoti, ki se jim bo izplačala, ne utrpe nikake škode: kar dobe v kvoti manje na obrestih, to dobe na glavnici. Za naknadne prijave se bo obavil likvidacijski narok 24. in.25. oktobra 1927. Stalni upniški odbor se bo v smislu bratskega konkurznega zakona določil dne 29. oktobra 1927 v Zagrebu na upniškemu zboru, na katerem bodo delegati ljubljanskega upniškega odbora zastopali interese potom njega prijavljenih in zastopanih terjatev. X Razstave in gospodarske prireditve v Turinu 1928. V Turinu (Italija) se bo priredila v teku 1. 1928 vrsta razstav in gospodarskih revij. Tako bo tam od aprila do oktobra 1928 velika kemična razstava, na kateri bodo razstavile svoje proizvode tudi inozemske tvrdke. Nadalje se priredi tekom leta razstava svile in mod, poljedelska in ko-lonijalna razstava. Prijavnice^e dobijo tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. BOUZK, pondeljek 17. oktobra 1927. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.5393—13.5693 (13.56, 13.551, Curih 1094.1097 (1095.5), Dunaj 8 do 8.03 (8.015), London 276.3-277.1 (276.7), Newyork 56.65—56 .85 (56.75), Praga 168 do 168.8 (168.4), Trst 309.5-311.5. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.79, London 25..25375, Newyork 518.56, Pariz 20.36, Bukarešta 3.23, Dunaj 73.175. Efekti. Ljubljana. Investicijsko posojilo 84.5—84.5 (84.5), Celjska posojilnica 164—0, .Ljubljanska kreditna banka 138—0, Praštediona 850 —0, Ruše 260—270, Stavbna 56—0, šešir 104-0. Šport, ILIRIJA : PRIMORJE 2:1. Zadnje srečanje med Ilirijo in Primorjem je zopet doneslo Iliriji zmago.. Je sicer to pičla zmaga, vendar pa je moralno tem več-, jega pomena zanjo. Z ozirom na prvenstveno tekmo beh rivalov,je imelo Primorje močau ■ argument o nereelnem izidu boja za točke, v tem, da se je sklicevalo na to, da ni moglo naBtopiti kompletno. Ne more se reči, da zmaga Ilirije ni zaslužena. Obe moštvi sta si bili prilično enaki po močeh. Primorje si- cer tehnično boljše, Ilirija zato bolj odločna. Veselje je videti Pleša, Deklevo, Ladota, Ga-beta, s kakšno, rutino odpravijo pri dvobojih svojega nasprotnika. Mirne poteze, nič razburjenega mencanja in oklevanja, kaj bi napravili z žogo, ko jo dobe. Edina točka, ki menda še boli Ilirijo je njen srednji napadalec. čirovič se je vrnil nazaj v Slovana, v Nelitu Zupančiču pa ni nadomestilo. — Primorje je igralo dobro, ni pa znalo izkoristiti šans, neodločnost je še vedno slaba stran moštva. Pozna se mu pomanjkanje težkih tekem, kjer edino se pridobi potrebno znanje. Opravičljivo pa je, da so razmere v Ljubljani take, da temu zaenkrat ni mogoče od-pemoči. Sodnik g. Schneller srednji. — Publike rekordno število. Ne bi bila tekma Ilirija : Primorje, če bi seveda ne izrazila svo-ejga navdušenja z indijanskim vpitjem. Zdi se nam, da je gotovim ljudem vsaka beseda in vsak opomin odveč. Pa jim Bog blagoslovi njihova grla in pamet. Kaj je preostalo po veliki bitki. Soldiers Field Stadion, kjer se je vršil boksmatch Dempsey—TunneY, je izgledal ,drugi dan tako, kot bi bil divjal na njem vihar. Pri pospravljanju so našli na tisoče pozabljenih stvari, med njimi nič manj ko 6 komadov umetnega zobovja, 3 tucate klobukov, 2 površnika, en čevelj, veliko ključev, 10 kukal, vsakovrstne kozarce in godala. Slednjič so našli tudi 500 praznih steklenic, o katerih vsebini ni bilo nikakega dvoma. Mednarodne profesijonalne rokoborbe so se pričele v nedeljo na Dunaju v cirkusu Central. Vdeleže se jih med drugimi tudi prvovrstni rokoborci, kakor Estonec Jan )a-ago, Rus Mihael Paradanov, Francoz S. Chevalier, Nemec Karel Kornatz in Rus Radko Petrovič. Če se bo tekma reelno vršila, bomo s uspehom poročali. Velika nagrada. National Charitz Ballots Ltd. London priredi ta mesec veliko tekmo v hoji na 1000 angleških milj (1609 km). Zanimanje za to tekmo je velikansko, ker dobi zmagovalec nagrado 1000 angleških funtov (275.000 Din). Nič manj ko 2000 tekmovalcev se je prijavilo, vsled česar je stavil prireditelj poseben pogoj, namreč, da se izloči vsak tekmovalec od nadalnje vdeležbe, ki ne doseže vsak dan predpisani minimalni čas. Nov svetovni kolesarski rekord na 50 km. Francoski dirkač Jean Rainand, ki je nedavno poskušal potolči svetovni rekord na eno uro Oskarja Egga ter pri tem predirkal brez pacemakerja v eni uri 42.175 km, je pred par dnevi prevozil 50 km na isti na-isti način v 1:11.16. S tem je prekosil rekord Alcida Ronssana ki ga je le-ta postavil v l:12.30'/r,. Nov amerikanski rekord. Arhitekt Jen-kins je napravil nov rekord ker je prevozil v zaprtem automobilu, sistem Studebaker, ameriški kontinent od vzhoda proti zahoda v 77 urah 40 minut in s tem potolkel prejšnji rekord za 2 uri 15 minut Hoff postane zopet amater? Norveški listi poročajo, da je norveški savez Char- lesa Hoffa rekvalificiral za amaterja. Norvežani upajo, da jih bo Hoff prihodnje leto zastopal v Amsterdamu, vendar pa ni izključeno, da mednarodna zveza te rekva-lifikacije ne bo priznala. Tunney svari mladino. Gene Tunney svetovni prvak plemenitega načina samoobrambe (noble art of selfdefence) ne razume samo svojega poklica, ampak ima tudi sicer zelo pametne nazore. Tako se je na-pram novinarjem izrazil, da uspehi slavnih bokserjev večkrat zapeljejo mladino, da pu-stisti svoj meščanski poklic v nadi, da si pribori v par minutah premoženje, ki je večje ko zaslužek celega življetija. V boksu, kakor povsod drugod, velja stavek: »Veliko poklicanih, malo izvoljenih.« Zato naj si vsak dobro opmisli, predno zažge vse mostove za seboj in se posveti temu trudapol-nemu in nevarnemu poklicu. M f Umorjeni Cena beg. ' ČE IMA KDO Z MUSSOLINIJEM OPRAVITI. Raziskovalec severnega tečaja, Roald 'Amundsen, je izdal knjigo, v kateri opisuje polet na severni tečaj. Knjiga sama na sebi ni bogve kakšne vrednosti, ima pa tudi zanimiv del, to je poglavje, kjer se Amundsen pritožuje zaradi Mussolinija. Amundsen je kupil, kakor znano, za polet na severni tečaj, v Italiji aeroplan za drag denar — 100 tisoč dolarjev. Mussolini pa se ni zadovoljil s samim denarjem. Zahotelo se mu je tudi časti. Prisilil je Amundsena, da je vzel s seboj na pot spremljevalca-fašista, polkovnika Nobile-a. Brez pomislekov je Amundsen sprejel diktatorjevo ponudbo in- to pač za to, ker ni poznal fašistovskih manir. Pri-deljcni spremljevalec, gospod Nobile, pa je po kratkem letu postal nadležen. Ko je aeroplan vozil v stncr.i proti severnemu tečaju, je Nobile pokazal svoje pravo lice — brez daljšega besedičenja je dejal, da je vodja ekspedicije. Ker pa je arktična zemlja za Nobila bila neznana, je bila nevarnost, da ekspedicija ne uspe, če ne bi bil Amundsen buden in popustljv. Najsmešnejši prizor, na poletu pa je bil prizor, ko je aeroplan letel črez severni tečaj. Italijanski gospod polkovnik se je oblekel v galauniformo, pripel na prsi vsa odlikovanja ter spustil v Robina ducat italijanskih trobojnic. Vsi od ekspedicije so imeli sabo najpotrebnejše,??' spod fašist, seveda po naročilu gospod®6’ pa svojo uniformo in kopo zastavic. Ko 'e potem aeroplan pristal v Alaski, je vse G"-' dalo elegantnega in pudranega gospoda polkovnika, dočim so pustili vsi v nenjar umazane raziskovalce. Junaški čin z ga'a' uniformo se je popolnoma obnesel. Ko se le Nobile vrnil v Rim, je fašistično časopisje povdaijalo, da je polet delo kulturne N1' je — delo neumrljivega fašizma. Vse te dogodke opisuje Amundsen v izdani knjigi ter konča z besedami, da naj bo ta popis svarilo za vsakogar, ki bi hotel imeti stike z Mussolinijem. DVE ŽIDOVSKI ANEKDOTI. Med vojno sta se srečala v istem strd' skem jarku — tudi to čudo se je dogodi'0 — dva židovska vojaka. Eden je bil iz R>' ma, drugi iz Jeruzalema. V kralkem sta se pričela prepirati, k°o ima bolj imenitne prednike. In reče Rim' lian: — Kar ti trdiš o svojih prednikih, ni n,c proti temu, kar so že storili moji. Ko so zadnjič kopali v Rimu, veš kaj so našli? Žico. To je dokaz, da so že za časa rimskega cesarstva znali rimski Židje telegrafij"’ »To vse skupaj nič in, se je oglasil Jer“' zalemec. Ko so zadnjič kopali v Jeru?a veš kaj so našli? — No. »Nič!« — In potem? , . »Ali ne razumeš! V Jeruzalemu so te poznali Židje že brezžični brzojav. K Rotschildu pride židovski prosilec in se predstavi: Samuel Kohn, svak gospoda Ves divji ga vpraša Rotschild, kako se drzne imenovati se za svaka Boga. Samuel Kohn pa odgovori: V Tanssigu sia bili dve hčeri, Rebeka in Sara. Sara ie polna zdravja, dočim je Rebeka vedno do-, lehala. Saro sem si vzel jaz, Rebeko pa Q°' ! spod Bog. Nisem torej svak gospoda Bo3a- lija Eramkurg: 61 Ljubezen Jeanne-e Ney. (k rušit«« preredel S. L.) Haiibjev je povedal številko. Iz aparata je zaslišal drobno brnenje zvonca. Minuto nato je pa rekel neznan glas: - Halo? Tedaj pa je drugs že izredno znan glas odgovoril: — Jaz sa nisem tukaj. Dober večer-, mister Jaks. Haiibjev je molčal. Videnje, da so ga zvezali s tretjo stranko, vendar pa ni odložil slušala. Mogoče ga ni odložil vsled svojega sklepa, da bo sprejel tudi detektivski poklic, ali pa ga je premagala navadna človeška ljubosumnost. Če bi se bilo mogoče abonirati na pravico prisluškovanja tujini pogovorom, bi gotovo ne bilo malo ljubiteljev te zabave. Naj bo že tako ali drugače, Haiibjev ni odložil slušala. Eden od sobesednikov in sicer tisti, ki ga ,je drugi imenoval mistra Jakša, je govoril strašno francoščino. Vsi samoglasniki so bili podobeuii na odprti »ec, pa na »e« zelo dvomljive vrednosti. Haiibjev je le s ležavo razumel, k sreči pa [»govor ni bil dolg. — Dragi mister Jaks, čestitam! Vesela novica: našli smo briljant. Še ko je slišal ta glas na daljavo nekoliko kilometrov, je Haiibjev kar videl, kako sc tresejo zadovoljni podbradki gospoda Ney-a. — Našel ga je Gaston, naš ponos, krona detektivov Pariza. Jutri bo po vseh časopisih njegova slika. — Kje ga je vendar našel? — V drobovju papige. Vi veste, da so papige zelo požrešne ... Mister Jaks ga je prekinil: — Oprostite, nimam časa. Jutri ob dese-šel bom sam ob desetih zjutraj. Kakor sva se dogovorila, vam bom jutri tudi izročil ček na osemdeset tisoč dolarjev. Pazite, da vam ga kdo ne ukrade, vaši uslužbenci... — Kar se tiče mojih uslužbencev... — Oprostite, nimam časa. Jutir ob desetih torej... Na svidenje. . Glasova sta utihnila. Haiibjev bi zdaj spet lahko zvonil gospodu Ney-u, njegova številka je bila gotovo svobodna. Kljub temu pa ni pozvonil, ampak je odšel od telefona. Ur-! 110 je plačal kavo in se takoj odpravil do-| mov. Na njegovem .obrazu se je tajil tisti smehljaj, ki je zaznamoval tudi večer v prenočišču »Krim«, carigrajski brlog, kjer je ! siečal plašljivega Žida in kajuto stare angleške miss, smehljaj, ki se je le redko imel j priliko priplaziti k njegovim ustnicam, iz-i redno redek, polil navdahnjenosti smehljaj! 1 Ko je stopil v hotel, se ni skrival pred i Louis-om, ampak ga je celo sam poiskal, i Brez vsakega kolebanja mu je pomolil svojo j ‘ čudodelno dozo ... ‘ — Ta je zlata in stane najmanj tisoč fran- kov. Okoliščine me pa silijo, da jo prodam. t Ravnokar sem zvedel, da mi umira mati, ki se zdravi v Meuloni in sem silno vznemir-i jen. Takoj moram k njej. Gospodinji sem 1 dolžan osemdeset frankov. To stvar vam A.V - % VINOCET (•varna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana r’" ■ ' nudi najfineiši in naiokusnešši : namizni kis is vinskega kisa. ZsHtCkVBjto ponudbo* t*»i T©l©fon Wew» 2389» Tehnično in higijenitno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstr. Na veliko! Galanterija prodam za tristo. Osemdeset jih boste odda^' gospodinji, dvajset si jih pridržite, dvesto jih pa rabim za pot. Ponavljam vam pa, da je stvar vredna najmanj tisoč. Z njo se vi obogatite. Louis se je nezaupljivo dotaknil doze, vendar ga je pa gola damica z mandolino pregovorila. Lahko je mogoče, da tudi i'e damica, ampak plomba: doza je le zlata! 1° pot Haiibjev ni lagal. Louis se je udal. — Dvesto. Ob drugi priliki bi bil Haiibjev gotovo ogorčen in bi se začel patetično pogajati. Pa kaj bi govoril! Ob drugačni priliki bi ie Haiibjev za nobeno ceno ne oddal. Zdaj P*’ je z očitno brezbrižnostjo vzel sto Iranko'’ in odšel z njimi v svojo sobo, ne da bi j''1 vsaj preštel. Tam pa je vtaknil listek, ki ga je bil ukradel Jeanne-i, v novo kuverto, jo zalepil, nalepil znamko, vzel pero in napisal: »lii-lle«. (Dalje prihodnjič-' MALI OGLASI. Za rsako besedo se plač* 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Na veliko! Trikotaža za dame in gospode. — Volna za pletenje ▼ vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri Josip Petelinc-U Ljubljana Sv. Petra nasip 7 ob vodi. PcstreSba točna. Cen« nlaka. Postreiba tol«**- W E c K tal« In aparati la ukuhovanje ■« aajcenejši, ker to najboljii. Znatno t+nt Ugodni pogojil Tovarniška .• * xaIoga: Knksr trg 10 pri trrdkt Frnktn«, Ljnbljana. Pouk ali konverzacija v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška i dama. Naslove prosi na I upravo »Nar. dnevnika« II pod »Individualni pouk«. TISKARNA »MERKUR« GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. x TELEFON STEV TELEFON ŠTEV. 2552. "5Z- Se priporoča aa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela Stanovanje obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob iSce mir: na stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na uipj'flVP lista pod »Stanovanje«. »Segetan« najboljše sredstvo za lužen je semen. % % raztopine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjev« ulica 6. Novi jezikovni tečaji: angleščina, španičina. — Prof. dr. Pavel Brežnik. Pojasnila: sluga gimna- zije Vrtača. MijataU: Alataaai.r W«ikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Z« ».torno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani,