Turkova prisega
(Po narodnej pripovčdki zložil A. B.)
 fod goro tam Konjiško ravnina je C a r i n, Kjer raste lipa stara,  še turških dnij spomin; Ko pervi krat oblčkla ta lipa se je v cvet, Minolo od tedaj je do dvesto davnih let.
Pod njo je miza stala od terdega lesa, Na mizi bilo z verhom v jedilo je mcsa, Petelin pečen tudi na polnej mizi bil; Za mizo se'je Turkov poganskih roj gostil.
Sam Mustafa vezir je mej njimi v sredi atal, Tak6 še Tnrkom svojim ponosen je dejal: ,,Zdaj pojdemo na Dunaj keršoanski svet krotit, Cesarski grad preslavni do gladkih tal drobit!"
,,Nas listja je in trave; trepet pred nami gre; Požar, solze kervave rok naših se drže. Ko z mojim gnjevom bode cesarski grad končan, Pod našo ailo pade bogata nemška stran."
,,Kedar se zopet rernem v to zgmljo zmagovit, Svedok mi bodi prorok in solnčni jarki svit, Da vnovič bodem tukaj pod lipo piroval, Nad dunajskim cesarjem pototje prasinoTal!"
— 166 —
,,Da je denes prisegel resnico jezik moj,
V  to znamenje pečeni petelin mi zapoj!" Petelin se ne zmeni, a pet' je hlapec jel; Zavpil je Turek: ,,dobro!" — odjahal v dir vesčl.
\                Do Dunaja zmagaval je Miistafa povsod,
Ostajal po deželab. kervav za njim je pot; Pred belim gradoin tabor postaviti je dal, Kjer diinavske se reke drevi mogočni val.
Ko Tgledajo kristjani šatorje turških rok, Razpeto po ravnini od vseh stranij okrog, Plašni pado na zemljo,  z očmi sterme v nebo Ter lomijo z rokama in mole vsi glasno:
„0 Bog, če ti nam serca in žil ne ohrabriš, In če kreposti udom ti našim ne vložiš, To nas potre sovražnik in strebi se zemlje; Ozri iz neba doli ti v naie se gorje!"
S& stolpov zdaj cerkovnih zvonovi zapojo, Bazplamenš ob gi-adu boritvo prestrašno; Ko mignil bi, začuje topov serdit se grom In konjsko rezgetanje, kovanih kopij lom.
Nastane hrest in klanje in bistrih meoev zvenk, Kaljenib. strel sverčanje, oklopor svitlib brenk; Tu bobni ropotajo, tam trobi glasni rog, Vozovi tod derdrajo, tam jezdeo skokonog.
S topov megla dviguje do neba se in prah, In bilo je ukanje in krik in jok in strah;
V  globokej reci teče po tleh rudeča kri, Ubitih na gramade in mož in konj leži.
Topovi neprestano pogubo v grad buče, Da zemlja vsa trepeče in vse oserčje nje; Eazlega boj se divji čez dunajsko ravan, In Turkom omaguje upebani kristjan.
nPobiti smo, pobiti!" tako zbudi se jkrik, nTecimo, da otmžtao od sužnjib se verig!" Pritiska Turek ljuti, naganja v beg ljudi, In vpitje nalah, alah!" v oblake zahrumi.
Pomoči od nikodar in upanja nikjer, Požfgal Turek bode še Dunaj ta večer, Moril in terl in plenil, rokam vezi koval, Prisegel razvaliti grad stolni jo do tal.
Zdaj zadaj tain s pogorja zapoje strel germeč, In Turek zatrepeče, ustavi bridki meč: BOd kod je to bobnenje?   Kdo biti more tam?" Radujte se, kristjani, pomoč se bliža vam!
nPodp6ra psom keršoanskim! — Krepost natn, alah, daj.'" Ječe zdaj plabi Turci, odstopajo nazaj; Eazmišljajo osupli, kako bi stali v bran Ter sekati odporno v obojno mogli stran.
- 167 —
Ohrabreno kerščanstvo za njimi rine boj, In v sečo, hujso perve, prinudi turški roj; A poljski kralj Sobeski,  ko vedri blisk nebes, Nameri vragom v čelo z gore izmej dreves.
Poljaci za Sobeskim, ko toča na polje; Začne se nova borba in radost in gorje, V rudečih curkih lije na novo topla kri, In Turek vgnan mej dvema zdaj silama stoji.
In Turku sablje krive iz rok letž v skerbeh, Leže kovana kopja in rneo in šlem*) po tleh ; Ta v gnječi peš se davi, ta s konjein v beg divja, Povsod vertež in vpitje, pogon in tek vihra.
Nij Mtistafa šatorov bogatih s soboj vzel, Kateve prej napihnen okrog je bil razpel, Pod lipo na Oarinu nikdar nij piroval, A zmago nad cesarjem z glavo je plačeval.