(, /jOo* '•XfAND *-ytc6ucG.*« NO. 130 Ameriška Domovina ■kcuis '&t17,8o Vinewn ,5'25%ERICAN IN SPIRIT -lckljffe S^ooct A )N |*ANGUA6€ ONLT wie^m—Mo i v T"’: v ' - v-: ’ "" ■Ul 0hio 14092. SLOVCNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€II Pittsburgh, New York, Toronto,'Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1979 Politične stranke v Južni Koreji bodo sodelovale SEOUL, Juž. Kor. — Voditelji vodilnih iužnokorejskih političnih strank so se dogovorili, da bodo sodelovali v reviziji tkzv. Yushinove ustave, ki jo je napisal pok. predsednik Park Chung Hee. Ta ustava namreč daje izredno moč predsedniku države. Visoki častniki južnokorejske vojske so se odločili, da morajo to ustavo spremeniti in da se mora Južna Koreja vrniti k demokratični ureditvi. Vodilni politični stranki v Idržavi sta vladajoča Demokratska republikanska stranka in opozicijska'Nova demokratska stranka. Predsednik Park je preganjal opozicijsko stranko in aretiral več njenih voditeljev. Novi začasni predsednik Choi Kyu Hah in vlada sta že izpustila na svobodo večino teh ljudi. Nova demokratska stranka sedaj lahko javno nastopa in išče podporo med volivci. Novi voditelj vladajoče stranke je 53-letni Kirn Jon g Pil, ki je leta 1961 organiziral in vodil državni udar, potom katerega je Park prevzel oblast. Kirn je bil nekaj časa ministrski predsednik vlade in načelnik KCIA. Sedaj ga smatrajo opazovalci v Seoulu kot predsedniškega kandidata v prihodnjih volitvah, ki jih načrtujejo po reviziji ustave. Kirn je v soboto obiskal glavni urad Nove demokratske stranke in se dalj časa pogovarjal z voditeljem, 51-letnim Kim Young Samom. Po sestanku sta voditelja sporočila, da bosta njihovi stranki sodelovali pri reviziji ustave. V prvi polovici decembra se bo sestalo posebno volivno telo 2500 uglednih južnoko-rejskih državljanov. Namen tega sestanka bo izvolitev novega predsednika. Predvidevajo, da bo izvoljen sedanji -začasni predsednik Choi. Po njegovi izvolitvi pa bodo začeli z revizijo ustave. Po tej reviziji bodo imeli nove predsedniške volitve. V teh volitvah pa bo brez dvoma kandidat vladajoče stranke Kirn Jong Pil. Njegov glavni nasprotnik pa bo menda Kim Young Sam. Na tiskovni konferenci je -Kim Jong Pil izjavil, da hoče videti v Južni Koreji demokratični politični sistem, v kateremu bosta tekmovali dve glavni stranki. Zagovarjal je torej predsedniški sistem, sličen onemu* ki ga imajo v ZDA. Znano je, da je Carterjeva vlada zadovoljna s potekom dogodkov v Juž. Koreji v tednih po smrti predsednika Parka. ------o----- Močan potres je prizadel Iran TEHERAN, Iran. — Zelo Otočan potres je zajel severovzhodni del Irana. Prva poročila trdijo, da je 18 vasi u-rhčenih in bo število smrt-rhh žrtev presegalo 1000 oseb. Več tisoč prebivalcev je brez strehe. Iranska vlada in voj-ska skušati pošiljati pomoč Prizadetemu obmoSju. NEKAJ AMERIŠKIH TAICEV j a c/ SO DANES IZPUSTILI; 1 in okMce HOMEINI ZAHTEVA SAKA Izraelske oblasti so izgnale župana mesta Nablusa JERUZALEM, Izr. — Ministrski predsednik izraelske vlade Menahem Begin in njegovi najožji sodelavci so se odločili, da bodo izgnali župana arabskega mesta Nablusa. To mesto je na zasedenem območju tkzv. Z a h o d n ega brega Jordana. Župana Bassa-ma Shaka-a so obtožili, da je govoril v prid terorističnega napada, ki so ga izvedli pripadniki PLO v Izraelu marca 1978. V tem napadu je bilo u-bitih 34 izraelskih civilistov, 72 jih je bilo ranjenih. Shaka je trdil, da nikoli ni zagovarjal omenjenega napada. Prepis njegovega razgovora z izraelskim vojaškim guvernerjem Zahodnega brega gen, Mattom smatrajo za dokaz, da govori Shaka resnico. Kot kaže, je Shaka rekel le, da razume ogorčenost PLO in je napadel izraelsko politiko napram Palestincem. Ta politika je pravi vzrok za terorizem, je trdil. Izraelski časopisi so pa napihnili Shako-ve besede. Palestinci v zasedenem območju protestirajo proti odločitvi vlade in je že prišlo do manjših izgredov. Vsi arabski župani na tem območju so podali ostavke. Izraelske vojaške oblasti pričakujejo, da bo napetost arabskega prebivalstva še rastlo. Tudi Izraelci so deljenega mnenja glede Beginove politike. Bivši zunanji minister Abba Eban, ki je sicer politični nasprotnik Begina, je izjavil, da je vlada storila veliko napako, ko je Shaka izgnala. ------.Qwi,-n i V El Salvador ju še vedno precej gverilskih napadov SAN SALVADOR, El Sal. — V tej državi se nadaljujejo ostrj spopadi med vladnimi vojaškimi enotami in gverilo. Medtem ko je del levičarskih skupin pristal na dialog z vlado, je ostala gverila zdivjala v novih napadih, ugrabitvah in umorih. Če smo kdaj prej lahko rekli, da uživa tisk oziroma družbena občila sploh v Jugoslaviji več svobode kot v ostalih evropskih državah, kjer so na oblasti komunisti, ni to danes več tako nedvoumno. Primerjava s Poljsko in Madžarsko ne govori več v prid Jugoslaviji. Res ni nikakršne odkrite cenzure, tudi nastavljenih cenzorjev ni, je pa partijski pritisk, ki se stalno veča. Ta se kaže prvič v okviru samo upravljanja, drugič v večji dolžnosti partijcev, da odločno zastopajo partijske koristi, in tretjič v ukrepih, ki jih je treba pod geslom o “kolektivnem vodstvu” in “proti načinu poklicnih poslancev” še določiti. Položaj časnikarjev pri množičnih občilih, vključno Zopet nova vlada v Boliviji; nova predsednica države LA PAZ, Bol. -— Dne 2. novembra je polkovnik bolivijske vojske Alberto Natusčh Busch izvedel državni udar, potom katerega je strmoglavil vlado predsednika Walter-ja Guevare. Guevara je bil izvoljen na podlagi prvih demokratičnih volitev v Boliviji v zadnjem desetletju. Režimu Natuscha je nasprotovalo ne samo precej Bolivijcev, med njimi precej častnikov vojske, ampak tudi druge države, predvsem ZDA. Carterjeva vlada ni priznala Natu-schovo vlado in je tfakoj ustavila vso gospodarsko pomoč tej državi. Opazovalci v La Pazu so od začetka trdili, da bo Natuschu nemogoče obdržati položaj. Preteklo soboto je polk. Na-tusch res odstopil. Dogovoril se je z vodilnimi člani bolivijskega kongresa, da se Guevara ne bo vrnil kot predsednik Bolivije. Kongres je nato izvolil 51-letno Mrs. Lidijo Gueiler kot predsednico države. Mrs. Gueiler je samo začasna predsednica, ker predvidevajo nove predsedniške volitve maja prihodnjega leta. Zastopnik ameriškega tajništva za zunanje, zadeve Hodding Carter je ijekel, da je Carterjeva- vlada zadovoljna nad izidom politične krize v Boliviji in da se je država vrnila k demokratični ureditvi. ZDA bodo kmalu zopet začele pošiljati gospodarsko in drugo pomoč Boliviji. ------o----- Precejšnje finasiesie težave sedaj tudi piri Ford Motor Bo, DETROIT, Mich. — Ford Motor Co., ki proda približno 25% vseh avtomobilov, izdelanih v ZDA, je uradno priznal, da bo njegova izguba v ZDA letos znašal več kot milijardo dolarjev. Podpredsednik firme je dodal, da se bodo te izgube nadaljevale tudi prihodnje leto/ Fordovi zastopniki pa odločno trdijo, da se Fordov finančni pbložaj bistveno razlikuje od Chrys-lerjevega. Chrysler ima o-gromne izgube na domačem trgu in na tujem. založbah, je danes še bolj zapleten kot pred nekaj leti. Neki znani bivši urednik, ki je že pred vojno delal pri komunističnem tisku, je pred kratkim poročal o določenem primeru vmešavanja partije v uredniške posle v “starih časih” in izjavil: “Jasno, da takšen pritisk obstaja ..., a danes v bolj premeteni obliki.” O stopnji premetenosti bi se bilo morda moč prepirati. Nobenega dvoma pa ni, da stoji partija danes pred izbiro, da na eni plati ne spravlja v nevarnost podobe samoupravljanja v socialistični družbi kot “najbolj demokratične družbene ureditve na svetu’, da pa na drugi .strani prestreza javpč pritožbe, ki jih je vednO' več in ki priba- Kaloliikl škofje so obsodili rasizem WASHINGTON, D.C. — Konferenca ameriških rim-sko-katoliških škofov, ki se je pravkar končala v tem glavnem mestu, je obsodila pojave rasizma v ameriški družbi. Konferenca, ki se je je udeležilo kakih 250 škofov, je pritrdila, da rasizem v Ameriki še obstoji in da preprečuje napredek ameriških rasnih in drugih manjšinskih skupin. Največ pozornosti so pa škofje posvetili vprašanju, ki se je nanašalo na besedilo nekaterih molitev in sv. maše. Ženske, članice raznih katoliških feminističnih organizacij namreč trdijo, da so besedila molitev in sv. maše preveč moškega značaja in da je to dokaz neenakovrednosti žensk v Cerkvi. Namesto splošne uporabe moškega spola v sv. maši in molitvah predlagajo te ženske uporabo srednjega spola. Edina izjema bi bila, ko se besedilo nanaša na Jezusa samega. Debata na konferenci je bila živahna in dolgotrajna. Presenetljivo veliko škofov je podprlo predloga glede besedila molitev in sv. maše. Končno je prišlo do glasovanja. Večina škofov je res glasovala za p r e d i o g a, in to 157:98 in 142:113. tPravila pa zahtevajo dvotretjinsko večino in sta torej predloga tokrat propadla. Predstavnice k a t o 1 iškega feminističnega gibanja so izrazile razočaranje nad odločitvijo škofov. Zatrjevale pa so, da bodo nadaljevale s prizadevanji in končno tudi dosegle popoln uspeh. ------o——— Če še niste tiaročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! ■■■■■miHBaHMiiiiMMiiHMaaaaa Zastoj v prodaji avtomobilov, izdelanih v ZDA, povzroča težave za vse ameriške avtomobilske firme, tudi za General Motors Corp. Kupči nočejo večjih avtomobilov. Firme pa nimajo zmogljivosti, izdelovati dovolj rpanjših avtomobilov. Celo Chrysler npr. nima nobenih težav pri prodaji svojih avtomobilov tipa Plorizon in Omni. Število teh vozil, ki jih pa lahko Chrysler izdeluje, je omejeno. jajo prav od samoupravljai-cev. Položaj partije kot tiste, ki je na vseh področjih “vodilna sila”, se ne sme zagu-gati. Očitno .ima ta zahteva prednost pred “demokracijo”. Obveščenost je eden od razglašenih temeljev samoupravne ureditve: ta predvideva poročanje in izražanje stališč do družbenih vprašanj. Oboje je v mnogih primerih tako zavozlano, da je pred tem . groza samega tiska, pristojni fukcionarji se pa.branijo pred javnostjo zavzemati stališča Če se javna občila kljub temu kdaj lotijo vročega železa, jih partija ošteje z “lovci na senzacije” in s “slabo obveščenimi”. Ti partiji odgovarjajo, da jim lahko le ona odpomo-re iz vsega z drugačno obveščevalno usmerjenostjo. TEHERAN, Iran — Dejanski voditelj današnjega Irana Ajatola Homeini se je odločil izpustiti na svobodo nekaj ameriških talcev, ki so jih pred d verni tedni zajeli iranski študentje v ameriškem poslaništvu v Teheranu. Študentje so obljubili, da bodo izpustili 13 talcev danes ali jutri in jim dovolili odhod iz Irana. Zadnja poročila danes zjutraj res trdijo, da so izpustili nekaj teh talcev. Nameravali so izpustiti vse ženske in črnce. Druge talce bodo pa še zadržali in Homeini je celo izjavil, da jih bodo morda predali muslimanskemu sodišču. Iranci namreč smatrajo, da so talci vohuni CIA. V zadnjih dneh je Homeini večkrat govoril ameriškim, novinarjem. To so bili njegovi prvi širši intervjuji za ameriško televizijo in tisk. Stalno je ponavljal svojo zahtevo, da morajo ZDA šaha izročiti Iranu. Brez šaha, je rekel Homeini, ne bo mogoče izpustiti ostalih talcev in jih bo pač treba smatrati, in končno tudi soditi kot vohune. Homeinijeve izjave so jasen dokaz, menijo opazovalci v Teheranu in Washing-tonu, da so Iranci pripravljeni vztrajati do konca. Člani Carterjeve vlade in Kongresa so sedaj zelo zaskrbljeni zaradi teh Homeinijevih izjav. Dejstvo je, da ameriške vlada sploh nima nobenih neposrednih zvez s Homeinijem. Morali so ga poslušati, ko je govoril na televiziji, da so zvedeli vsaj približno, kaj misli. Predsednik Carter je rekel, da je izpustitev nekaj talcev le malo dobrega, da pa si bo prizadeval doseči izpustitev vseh. Študentje nevoljni Pred dnevi je postalo jasno, da je prišlo do manjšega spora med študenti v poslaništvu in nekaterimi člani tkzv. revolucionarnega sveta. Ta svet, ki ga je imenoval Homeini sam, je nadomestil prejšnjo vlado Mehdija Ba-zargana, ki je odstopila. Čla- Partija zahteva, da naj samoupravna telesa, ki že nekaj let opravljajo določene vrste notranje nadzorstvo, zastopajo partijsko linijo v močnejši meri; poleg tega hoče, da zasedajo vodilna mesta pri množičnih občilih strokovnjaki, ki so obenem partijski funkcionarji. Zadnji čas gre še korak dalje in hoče, da prevzemajo funkcionarji tudi vodstvena mesta, za katera jim manjka strokovne usposobljenosti. Istočasno propagira, da naj določenih snovi ne obravnavajo posamični u-redniki pod svojim imenom, marveč naj namesto tega vsakič podpiše članek kot odgovorni pisec kakšen kolektiv: v partiji se jasno nakazuje težnja v smeri poostrene kontrole. (Nene Žuercher Zeitung) ni tega sveta so govorili s Homeinijem in ga prepričali, da bi bila izpustitev žensk in črncev lep dokaz človečnosti. Poročila iz Teherana trdijo, da Homeini ni hotel študentom v poslaništvu neposredno povedati, naj omenjene talce izpustijo. Njegove besede je torej posredoval član sveta Sadegh Ghotbzadeh. Ghotbzadeh je kasneje izjavil novinarjem, da so bili študentje zelo nevoljni, ko so zvedeli za Homeinijevo odločitev. Rekli pa so, da bodo odločitev sprejeli. Ahmed Homeini, sin Ajatole, je obiskal poslaništvo včeraj in govoril dalj časa s študenti. Novinarjem je povedal, da omejenih talcev ne bodo izpustili takoj, ampak v ponedeljek. Zakaj je prišlo do zastoja, Ahmed Homeini ni hotel pojasniti. Znano je, da so študentje v poslaništvu imeli dolgo sejo, v kateri so baje obravnavali položaj. Opazovalci opozarjajo, da je med temi študenti brez dvoma nekaj skrajnežev, ki nasprotujejo odločitvi Horn Or. ij . Prvi premik Izpustitev talcev je prvi premik v sporu med Iranom in ZDA in je tudi zmaga za dva vodilna člana revolucionarnega sveta. Eden teh je Ghotbzadeh, ki načeljuje iranski televiziji in radiu, drugi je pa zunanji minister Abolhassan Bani-Sadr. Ta dva sta bila mnenja, da bi izpustitev talcev olajšala napetost in da bi bila Carterjeva vlada pripravljena pogajati se glede šaha in drugih zahtev Irancev. Iranci namreč želijo, da bi vrnili Iranu tudi vso imovino, ki jo imata šah in njegova družina na tujem. Carter je pa že rekel, da morajo izpustiti vse talce na svobodo. Pritrdil je tudi, da šaha ne bo izročil. Bani-Sadr je pred dnevi dokaj odkrito govoril z zahodnimi novinarji. Povedal jim je, da ni soglašal s taktiko študentov, ko so zadržali talce. Ako bi študentje zasedli poslaništvo brez zadržanja talcev in potem zahtevali izročitev šaha, je navajal Bani-Saclr, bi svetovno javno mnenje docela podprlo to zahtevo in Carter bi se temu pritisku ne mogel dolgo upirati. Sedaj je pa Iran v težkem položaju, je nadaljeval zunanji rhinister. Ako bi vse talce izpustili brez izročitve šaha, Ibi to pomenilo zmago za šaha in za Csrterja in obenem udarec iranski revoluciji. Kaj takega ne smejo dovoliti. Javno mnenje v Iranu kaj takega ne bi sprejelo. Bani-Sadr in Ghotbzadeh bosta torej nadaljevala s prizadevanji doseči novo pot do plodnih pogajanj z ZDA. VREME Pretežno sončno in toplo danes z najvišjo temperaturo okoli 68 F. Jutri bo oblačno z rcLcžnostjo krajevnih neviht do 20%. Naj višja tempeia/u ra okoli 62 F. Voinovichev večer— Preteklo soboto zvečer je Slovensko-ameriški kulturni svet priredil lep večer v počastitev novega župana Clevelanda Georgea V. Voinovicha. Večerja je bila okusna, nagovori in kulturni program so navdušili približno 500 gostov, zabava po programu je bila zelo prijetna. Naš sen. Frank J'. Lausche je podal ganljiv govor in Singing Angels so pokazali, zakaj so med občinstvom tako priljubljeni. Posebno zahvalo zasluži dr. Karl Bonutti, ki je prevzel vso odgovornost za program in za priprave na Cleveland State University. Dobitniki Novemberfesta pri Sv. Vidu— Novembrski festival pri fari Sv. Vidu je bil sorazmerno vse tri dni dosti dobro obiskan. Sinoči so bili razglašeni sledeči kot prejemniki nagrad: $1,000 — Mary Modic; $500 — Katarina Sršen; po $100 — Jernej Slak, Paul Lubev, Mr. in Mrs. Mirko Orel, A. Ku-minski in Jožefa Kuhar. Purane: Marija Sekne, Josephine Kovač, Mike Sršen, Joseph Drobnič, Helen Morrell, Lou Stromsky, Frances Jelar, Kathy Makkar (1), Kathy Makkar (2) in Hinko Zupančič. ‘Doll’: John Celecnik. Odbor Novemberfesta se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri letošnjem festivalu in vsem, ki so obiskali festival in z obiskom pomagali fari. Ligin simpozij — Pretekli petek zvečer in soboto zjutraj je urednik AD obiskal New York in se udeležil del programa, ki ga je skrbno pripravila Liga slovenskih amerikancev. Zahvaljujem se dr. Johnu Nielsenu, inž. Simonu Kregarju in vsem, ki sem jih srečal med prekratkim obiskom za njihovo izredno gostoljubnost. Vabilo na sejo— Društvo Preš v. Srca Jezusovega vabi članstvo na sejo, ki bo v sredo, 21. novembra, ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na West 130- cesti. Tajnica bo pobirala asesment od 6.30 ure naprej in po seji. -----o---- Vietnamska vojska uporablja plin v Laosu in Kambodži WASHINGTON, D.C. — Kongresnica Millicent Fenwick, ki je pretekli teden o-biskala Tajsko in Kambodžo skupaj s svojimi kolegicami, je sporočila, da ji je neki bloški begunec povedal, da je bil prisoten, ko so vietnamska letala uporabljala strupeni plin proti prebivalcem njegove vasi. Mrs. Fenwick je dodala, da je tudi slišala, da Vietnamci uporabljajo ta plin v Kambodži proti enotam Pol Potove vojske. Ameriško tajništvo za zunanje zadeve že skuša preveriti več kot 20 poročil o vietnamski uporabi strupenega plina. Zanesljivih dokazov pa tajbjštvo nima na razpolago. Zdravniki bodo pregledali tiste begunce, ki trdijo, da "o žrtve plina. Nadzorstvo tiska v Jugoslaviji AMERIŠKA DOMOVINA, ■ .' 0'. NOVEMBER 19, 1979 ■ ! A Ameriška Domovsiha V* I t/K-Tk 1IO V^l 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 ~ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 130 Mon., Nov. 19, 1979 Pomen sovjetsko-kitajskega spora Da je razvoj prepira med sovjetskimi in kitajskimi komunisti,- kakor tudi ocenjevanje in obravnavanje tega spora od strani svobodnih narodov odločilne, da ne rečem življenjske važnosti za ves svet, nihče ne more resno osporavati. Odkar je leta 1972 ameriški predsednik Nixon romal v Peking, se je začela pisati nova stran v zgodovini političnega, gospodarskega in vojaškega ravnotežja na naši zemlji.-Kajti s tem obiskom je dobil odnos med obema marksističnima orjakoma novo poanto, nov poudarek, pa tudi drugačen svetovni pomen. Kratka analiza sovjetsko-kitajskega spora ne bo škodovala \nikomur, ki prizadeto zasleduje razplet političnih dogodkov na svetu; kajti v našem času je postal svet tako majhen, da lahko iskra kjerkoli na zemlji zažge svetoven požar, ki bo na svoj način opekel slehernega med nami. Modro gledanje na trenutne, morda tudi dolgotrajne, nesporazume med komunističnimi tovariši, in pametno vplivanje na okolico, bi moglo pripomoči k temu, da bi svobodni svet pravilno vrednotil prepire med tovariši in temu primerno uravnaval svojo politiko do njih. Ruski in kitajski režim je 100'komunističen, to drži. Dobro leto dni po porazu Čang Kajška in prigra-bitvi oblasti nad celinskim kitajskim ljudstvom, ki šteje danes blizu 900 milijonov duš, je vodja revolucije Mao Zedong 1. 1950 sklenil z ruskim tiranom Stalinom prijateljsko pogodbo. Z njo sta se diktatorja hotela skupno zavarovati pred navidezno nevarnostjo napada od strani Združenih držav in Japonske. Skoraj 10 let sta tesno sodelovala. Tehnološko mnogo bolj razvita Sovjetija je podpirala razvoj kitajske industrije, vključno jedrsko oboroževanje. Opazovalci, med njimi Amerikanec Doak Barnett, so mnenja, da je razcep med njima 1. 1959 nastal zaradi ruskega strahu, da bi Kitajci v svoji nepremišljenosti in agresivnosti ne sprožili vojnega zapletljaja z napadom na otoka Que-moy in Matsu, v tajvanski morski ožini, oba v nacionalističnih rokh. Zato so hipoma ustavili vso pomoč Kitajski, predvsem pri razvoju jedrskega orožja, in odpoklicali sovjetske svetovalce in tehnike. Ko so potem v Moskvi odločili končati z vso dobavo jedrskega orožja, so kitajski komunisti vzkipeli od jeze, prekinili zveze s Sovjetijo in se lotili lastne produkcije jedrske sile. Odnosi so se stalno slabšali, zlasti odkar so Kitajci zahtevah vrnitev ozemlja, ki so si ga po njih trditvi prilastili ruski carji v obsegu 13,000 kvadratnih milj.1 Rusi niso držali rok križem, pač pa zavarovali mejo z močnimi vojaškimi postojankami, zaradi česar je prišlo do resnih mejnih spopadov, najnevarnejši med njimi je bii oni na otoku reke Usuri 1. 1969. Sovjeti so zelo zamerili Mao-Zedongu, ker je obsodil njihovo politiko miroljubnega sožitja s kapitalisti in jih obdolžil ideološkega revizionizma ter aspiracije prvenstva pri vodstvu svetovnega komunizma. Spor se je torej na široko razplamtel in se ni znatno polegel vse do naših dni. .. ^>01 Mao Zedonga so Sovjeti zaigrali spet na ])ri]ateljske orglice, pa se Kitajci niso zmenili. Maov naslednik Hua Guofeng je izrazito pokazal proti-rusko stahšče, ko je osebno obiskal dva rebela na sovjetskem dvorišču Tita in romunskega Ceausesca, in s tem napade! rusko “hegemonijo”. Potepi je prišel zaplet z Vietnamom in Kambodžo, ko sd se Kitajci z vojaško silo vmešali v spor in si še stojijo oči v oči sovražni cilji Rusije in Kitajske. Rusi so teritorialno odmaknjeni, a Kitajci imajo krvavo godljo pred lastnim pragom. Ni torej nobeno čudo, če so ti sporočili Sovjetom da nočejo obnoviti prijateljskega pakta iz 1. 1950 Vendar je Sovjetom mnogo na tem, da bi se našel nek modus vivendi, ker jim sovražna Kitajska za hrbtom zlasti po normalizaciji odnosov z Ameriko, otežu-ie agresivno politiko v Evropi in drugod po svetu. Za-io so letos spomladi predlagali pogajanja, za novo pogodbo v nadomestilo za prijateljski pakt. Pogodba nai bi vsebovala določila o miroljubnem sožitju (peaceful coexistence), medsebojno spoštovanje in priznanje suverenosti m ozemeljske nedotakljivosti. Kitajci so s^0b tem ruskem aktu dobrohotnosti očividno zavedali da so o bo ii — komunisti z enim in istim končnim ciljem-gospodovati nad celim svetom, in so pristali na ruski predlog. Zaradi lepšega so eni in drugi poudarili svoje zadržke. Ruski mogočni politbirojevec Černenko je izjavil, da Sovjeti slej ko prej nasprotujejo teoriji in praksi maoizma, vendar bodo vse storili, da se uravnajo odnosi med obema državama v normalne kanale. Hua Gofeng pa je pripomnil, da uspeh predstoječih pogajanj zavisi od pripravljenosti Sovjetov za spremembo svoje pozicije. Oboje je zelo ohlapno govorjenje, ki malo ali nič ne pomeni. Pogajanja so se začela dne 23. septembra v Mo skvi. Po časopisnih poročilih niso doslej privedla do nobenih pozitivnih rezultatov. A to po objektivnem merilu ni pomembne važnosti, važno je, da so se sešli in se razgovarjajo. Mnogo važnejše se zdi razkritje, lista The New York Times z dne 4. oktobra o strogo tajni študiji, predloženi ameriškemu obrambnemu depart-mentu, ki govori o “pivotal role” komunistične Kitajske v svetovnem ravnotežju sil in priporoča “spodbujanje kitajskih akcij, ki bi dvigale sovjetsko skrb za varnost”, pa bile Ameriki v korist. Prvič je vse obsodbe vredno, da tako delikaten tajen dokument sploh pride v javnost; drugič je na tak način v javnost dano načrtovanje o izigravanju ene komunistične velesile zoper drugo zelo tvegana igra, ki lahko nevarno udari nazaj.. Neodgovorno je javno pisati, da tisti dokument priporoča izročiti Kitajski najnaprednejšo tehnologijo in inteligenčne podatke, prodajo modernega orožja in skupne vojaške vaje. Kaj. ko bi se tovariši v Moskvi sporazumeli, naj rdeča Kitajska vse to sprejme. Ko bo vojaško dovolj močiia, bo to orožje skupno s Sovjetsko zvezo naperila proti Ameriki, da skupno podjarmita komunizmu ves svet? Caveant consules... . ..- L. P. Beseda iz naroda... Ob 20-Ietnki smrti škofa dr. Gregorija Rožmana CLEVELAND, O. — Izmed vsega, kar mi je ostalo od letošnjega Vseameriškega Baragovega dne v Clevelandu najbolj v spominu, je govor, katerega je imel torontski po-- možni škof dr. Alojzij Ambrožič, po rodu Slovenec, o škofu Frideriku Ireneju Baragi pri- večerni pobožnosti pri Lurški Gospe na Char-donski cesti, 1. septembra 1979. Ker se je te pobožnosti udeležilo tudi večje število a-meriških angleško govorečih škofov ter zlasti še zato, ker gre vedno bolj za to, da bi se začel za Baragovo zadevo zanimati tudi ameriški svet, zato je škof Ambrožič govoril v angleškem jeziku. Sicer pa je velika večina pri tej pobožnosti navzočih razumela angleško. Res pa je tudi, da je škof Ambrožič zaključil svoj govor tudi z “mislijo v slovenščini-’. Kar je pisca teh vrstic ob Ambrožičevem govoru pri pobožnosti pri Lurški Gospe prijetno presenetilo, je bil namreč njegov čisto svojstven prijem, s kakršnim se je lotil podajanja Baragove življenjske podobe tam zbrani ameriško govoreči skupnosti. Prebral sem vse glavne dosedanje Baragove življenjepise, toda'nobeden izmed njihovih piscev ni obdelal škofa Barage iz tistega zornega centra, iz katerega nam ga je ta večer naslikal škof Ambrožič. In bolj ko nam je tisti večer govoril škof Ambrožič o škofu Baragi, bplj nam je Baraga postajal zanimiv in privlačen in bližji ne samo za navzočno slovensko publiko, marveč zlasti še za prisotne ameriške škofe in za drugi tam zbrani anglo-ameriški svet. škof Ambrožič je ta večer izpričal s svojim govorom, kako vsestransko se je poglobil v škofa Barago in posebej še v njegov misijonski apostolat med tiste čase najbolj revnimi med ameriškimi reveži. Poglobil se je vanj namreč kot škof. To pa je Ambrožičevemu govoru dalo moč in veljavo, ki mu je ne’ ■ more nihče vzeti. V zvezi s tem pa še to: pred dvajsetimi leti, 16. novembra 1959, je umrl v naši ameriški sredi kot verski begunec ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, osrednja slovenska osebnost v svojem času. V zvezi s to obletnico bo prihodnjo nedeljo, 25. novembra 1979, ob dveh popoldne, v cerkvi sv. Vida sv. maša in po njej v vidovski šolski dvorani spominski program. Sv. mašo bo Ju asistenci slovenskih duhovnikov opravil torontski škof dr. Alojzij Ambrožič, ta, ki nam je govoril o škofu Baragi ob Vseameriškem Baragovem dnevu pri večerni pobožnosti pri Lurški Gospe na Chardonski cesti, le da nam bo tokrat med sv. mašo govoril o drugem velikem slo-, venskem škofu, o škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Rojakinje in rojaki! Ljubezen do rajnkega škofa dr. Rožmana in posebej še hvaležnost narekujeta vsem nam, da se kar se da velikem številu udeležimo prihodnjo nedeljo sv. maše in spominske komemoracije. Molimo to nedeljo še prav posebej za tega svojega velikega moža ter posebej še tenko prisluhnimo besedi škofa Ambrožiča o našem svetniškem mučencu škofu Gregoriju! Janez Sever Ob osmi obletnici smrti Zdravka Novaka CLEVELAND, O. — Vsi Slovenci, ki živimo v Clevelandu in okolici, smo dobro poznali našega pok. Zdravka Novaka. Ako se ne motim, je Zdravko posečal trgovsko šolo. Vso svojo izobrazbo je pa uporabljal v korist našega naroda. Predvsem se je zanimal za naša dramatska društva in za vsa ostala društva, ki smo jih nekoč imeli v Clevelandu. Bil je velik ljubitelj knjig in je brez dvoma imel eno najboljših slovenskih knjižnic v Velikem Clevelandu. Zdravko Novak je bil zaveden idealist in je bil kot tak vedno med nami zaželjen. Ni bilo slovenske prireditve ali kake.druge slovesnosti, ki bi se ! končala brez navzočnosti našega Zdravka. Bil je dober pisatelj in je napisal več knjig, med njimi zgodovinsko važne knjige o padlih slovenskih domobrancih. Svojih katoliških idealov ni nikoli prikrival, tudi takrat ne, ko je šlo za njegovo življenje. Nikogar ni sovražil, a boril se je vse svoje življenje za svobodo slovenskega naroda in za katoliško vero. Bil je med tistimi redkimi Slovenci, ki so pač mislili, da bo prišla svoboda našemu narodu kar sama po sebi. Ni si dopustil, da bi mu kdo oči zavezal in bi ga takega lahko vodil za seboj po mili volji kot slepca. Mi Slovenci smo doživeli najtežje čase med drugo svetovno vojno. Posebno je to bilo, res med komunistično revolucijo v naši domovini. Že ko je bila Slovenija zasedena od Nemcev in Italijanov, ni bilo za nas Slovence več človeku podobnega življenja. Ko se je rodila v naši Sloveniji tkzv. OF, ni bilo nikogar, ki bi nam zaupno povedal, kaj je v ozadju OF. Ravno tu je bil med prvimi naš Zdravko Novak, ki je bil prepojen s pravimi slovenskimi in katoliškimi ideali in ki se zaradi tega ni dal nikomur prodati. Zato je tudi vse žrtvoval in delal, da bi v naši Sloveniji zopet zasijalo Svobodno^ sonce. Po končani drugi svetovni vojni je bilo mnogo .držav, in narodov, ki niso bili več sami gospodarji, tam je bila prej ko slej vsiljena komunistična diktatura. Isto se je proti naši volji zgodilo v naši prelepi Sloveniji. Takrat smo morali zavedni Slovenci zapustiti svojo domovino in si poiskati v tujini tisto politično, gospodarsko in versko svobodo, ki nam je bila odvzeta v rodni Sloveniji. Tako je moral tudi Zdravko Novak s svojo družino zapustiti domovino. Vsa družina se je morala pridružiti tistimi slovenskim beguncem, ki šo začasno živeli v Avstriji. Po več letih se je Zdravku in njegovi družini posrečilo preseliti v novo domovino A-meriko. Postavili so si svoj nov dom v našem Clevelandu. Približno leto dni pred svojo smrtjo, je Zdravka napadla zahrbtna bolezen. Kljub trpljenju in bolečinam, ki jih je prenašal na lep način, je ostal dobre volje. Trdna vera v Boga ga je potolažila. Končno pa je moral umreti, in to 28. novembra 1971. Velika u-deležba na pogrebu je pokazala, da je bil med nami izredno priljubljen. Zapustil je ženo Milko, roj. Trpin, sinova Zdravka in Jožeta ter hčeri Magdo, por. Pfeifer, in Marijo, por. Polak. Ga. Milka je umrla 2. aprila 1978. Oba nam bosta ostala v trajnem spominu. Spominjali se ju bomo v molitvah. Jože Vrtačnik občutljivi za injekcije penicilina, naj se pismeno obrnejo j na Medic Alert program: Medic Alert Foundation International P.O. Box HO Turlak. CA 95380 KALIFORNIJSKI POROČEVALSKI KOŠ STOCKTON, Kal. — Znanko p r i j a t e 1 jico izza mojih mladostnih let iz Ljubljane naprošam, da se mi pismeno oglasi v izmeno novic. Pred nekako 3 meseci je imela z menoj daljši telefonski pogovor. Po poklicu je učiteljica katoliške šole v mestu Clevelandu. Hvala. ❖ Vsak dan čujemo opozorila za varčevanje energije. Pravilen odgovor vam nudi brezplačna brošura, katero lahko naročite na naslovu: Dept, of Energy Technical Information Centre, ■ P.q. Box 62 OAK RIDGE TN ❖ Rojaki (nje), kateri bol ujejo na srcu, epilepsiji, sladkorni bolezni ali da so alergično Vse informacije lahko do-j bite brezplačno po pošti. * IRAN in izredna točasno nepopustljiva napetost, katera vlada v svoji negotovosti zaradi zasedbe našega tamkajšnjega poslaništva in s priporom ameriških državljanov me spominja na leto 1947 v Italiji. Socialistična stranka je preko noči nezakonito prevzela oblast nad pokrajine mesta Salerna. Tako smo postali taboriščniki v begunskem taborišču San Antonio pri Pontecagnanu neke vrste politični priporniki. Zabra-njen nam je bil izhod v mesto zaradi osebne varnosti. Taboriščni ravnatelj (di rektor) je bil ameriški kapetan padalskih oddelkov Cole man P. Taylor, katerega smoj že poprej poznali iz taborišča Senegalije. Še isti dan je dal; osebni nalog, katerega so raz- Jj glasile lokalne radio postaje 'in časopisje, da je . taborišče San Antonio pri Pontecagna-no pod ameriško varnostjo, je ameriški teritorij in vsak poskus vdora ali kakršnegakoli nasilja se bo smatral kot kršenje ameriške lastnine. V taborišče je bila poslana*’1' tajna policija (puhlica sicu-rezza), njega zunanjost pa je bila zastražena s karabinjerskimi stražami. V taborišču samem ni prišlo do kršitve. Stranka je s svojo idejo razlastitve zemlje bogatašem v korist revnim v treh tednih / propadla in v zemljo se je vrnil mir. Socialistično stranko so podpirali okoliški domačini, kateri niso bili najmanj naklonjeni beguncem. Kapetan Taylor je bil poveljnik padalskega odreda, kateri se je izkrcal v morskem območju Salerna in pregnal Hitlerjeve borbene enote. Osebno mi je razkazal kraje izkrcanj in mi razložil potek ameriških vojnih operacij ter s tem vzbudil v meni mnenje, da je bila ameriška armada odlično tehnično-strateško izvežbana. Bil sem že drugič takrat njegov taboriščni inženir. Taylor je bil zelo naklonjen Slovencem-beguncem in je z, razumevanjem sprejemal na> še težave v tujini. Maks Simončič Primorski “Zaliv” Sredi letošnjega poletja je prišla prva letošnja dvojna številka revije “zaliv” iz Trsta. Izdaja in urejuje jo pisatelj Boris Pahor. Po skrbi za usodo slovenstva in po tem, da spremlja najbolj aktualne dogodke v slovenskem prostoru, je “zaliv” gotovo vrhunska slovenska revija. Pogosto glas vesti odgovornim v domovini, matici in zamejstvu. Uvodnik , v tej številki ima naslov “Na nasedli ladji”. V njem nam pisec kritično preveri zadnji italijansko-jugoslovanski sporazum , v Osimu in v zvezi s tem zaščito slovenske skupnosti na italijanskem Primorskem. Iz njega prihaja razočaranje nad tem, da jugoslovanska stran sploh ni poskrbela, da bi Italija sprejela v ta namen kake obveznosti. Še celo več, jugoslovansko usmerjeno časopisje v Trstu ponavlja Leninove in Kardeljeve besede o nenasii-nem. spajanju in stapljanju! narodov. Levičarski tisk pa j svetuje primorskim katoli škim ljudem, naj volijo italijansko krščanske stranke dasi je prav ta najbolj sovražna Slovencem in torej prav. nič krščanska. Vedno znova naletimo torej na prigovarjanje, naj se slovenski narod razpusti bodisi v matici kot v zamejstvu. Kaj je pravzaprav v ozadju? Poskusi pojugoslovanjenja, poslovanj ehj a? Slovenci v Avstriji naj bi se ponemčili, v Italiji poitalijančili, v Jugoslaviji pojugoslovanili? Človek se resno vpraša, komu smo tako na poti? In v sami jugoslovanski Sloveniji se v šolah še zmeraj vzgaja pro-tinarodno, češ da biti Slovenec nima nobenega smisla. Zato se Slovencem potvarja zgodovino in se jim vceplja prepričanje, da so bili vedno le hlapci in dekle. Toda zgodovinska stvarnost govori povsem drugače. To tudi izhaja iz članka “Bias” v tej reviji, katerega .glavni del bo objavljen v naslednji številki. Zanika se namreč vsa slovenska fevdalna zgodovina in se jo prikazuje kot “tujo” nadvlado. Kakor da sosednji narodi ne bi imeli tujih vladarjev! Želo dober je prispevek o Bevkovem dopisovanju ^ Eziom Martinom, ■ italijanskim pisateljem, ki je bil poročil Slovenko. Fjrahček Križnik pa objavlja, idejno študijo “Med komunistično diktaturo in demokracijo”. Krepke so kritike na račun slovenskih političnih in kulturnih iztirjenj, zbrane pod naslovom “Tržaški zvon”. J Šavli objavlja članek v sporni n furlanskega pesnika Franka de Gironcoli, ki se je zelo zanimal za Slovence in tudi prevedel nekaj koroško-slovenske poezije. Pisatelj B. Pahor se krepko spoprime s pisanjem Jožeta Javorška, nekdanjega krščanskega socialca, ki je sedaj menjal barvo in se že leta na grd način spravlja na svoje prejšnje somišlenike s pisanjem škandaloznih knjig. Zadnja teh so “Nevarna razmerja”. Skratka, revija za kritične slovenske bralce. Naslov uredništva: Boris Pahor, Salita Contovello 23, 34136 Trst- Trieste (Italy). Kmalu bo izšla nova dvojna številka. “Zaliv”.je po svoji vsebini tako zavzeto slovenski in nam odkrije toliko novega o slovenskem narodu, da g'a je treba samo priporočili-J. S. V tiskovni sklad Amerišk£ Domovine so od zadnjič darovali sledeči narodno zaved' ni rojaki: , Mary Kokal, ............$ ^ Cleveland, O. Joseph Melaher, ........ 2-0^ Cleveland, O. Mrs. Marija Ošaben .. • 2-^ Cleveland, O. Mrs. Josephine Gruden,-Leadville, Colo. John Pešec, ............ 2.6 Euclid, O. Joseph Klammer, ........ 2v Painesville, O. Mary Miklavčič, ........ 2.6 - Euclid, O. Max Gorensek, .......... 2-6 Princeton, N.J. f „ Ivanka Strojin, ........ Cleveland, O. , Frank Prijatelj, ....... ^ 1 Euclid, O. Frank Rodek, ............ 5-U Euclid, O. ()0 Katarina Volk, ......... Cleveland, O. ( Alois Sampl, ........... Bearnsville, Ont. Rev. Jožef časi, ....... Toronto, Ont. ,,q Frances Persin, ........■ ^ Cleveland, O. |0 Mary Gorenc, ........... Cleveland, O. ^ Anton Shutta, .......... Cicero, 111. V sem darovalcem iskreI hvala! mmm 1 ':ii ■.; ; mimTMK, - ~ mrEmm m ms ALOJZU BREZNIK: 1fi H ! 1 - t'. Študiral sem v mariborskem bogoslovju XXXIII To razmnoževanje se je vršilo v eni izmed predavalnic, po večerni molitvi, seveda z • dovoljenjem vodstva, ki je naročalo, da smemo to delati samo do desete ure; to naročilo smo tudi včasih prelomili, in ako nas je Aleksič zasačil, da smo delali še po deseti uri, smo že našli kakšno opravičilo. Tukaj je prostor, da omenim nekaj, kar ni bilo vredno pohvale. Pa smo se tega radi spominjali. Ako smo delali bolj pozno v noč, včasih celo proti polnoči, smo postali lačni. Pisal sem že, da smo dobivali pakete z živili, in kako smo jih delili v učilnici. So pa bili posamezniki, ki niso hoteli deliti dobrin svojega paketa. Pri tistem razmnoževanju smo pogruntali: “Zakaj si ne bi sami pomagali?” Ko smo zvedeli, da je kdo od “skopuhov” dobil paket, smo po delu stopili v akcijo. Najprej smo seveda morali ugotoviti, da je študijski vodja bil v svojem stanovanju. Ravnatelj navadno ni hodil po hodnikih pozneje ponoči, Ako ravnatelja ali študijskega vodje ni bilo doma tisti večer, smo postavili izvidnika pri oknu predavalnice in tudi učilnice, da nas je opozoril, Naročite Vaše božično voščilo v Ameriški Domovini čim preje! Voščila bodo objavljana v vseh številkah OD 29. NO-j * VEMBRA DO 20. DECEMBRA 1978, v božičnih prilogah. Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že-■lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z vključeno božično sli-! i kico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,' ! Ohio 44103. ‘ali kličite tel. 431-0628. Ce želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem j -voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stav-i Hjenja). Voščilo št. 1 — $10.00 Vesele božične praznike in srečno novo leto! VAŠE IME IN NASLOV Voščilo št. 2 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! VASE IME IN NASLOV Voščilo št. 3 — $30.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO! VASE IME IN NASLOV Naročam božično voščilo za $ Ime ............ Naslov ................... Mesto ...........'........ Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina V i ti j 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 l‘-----------------------------------------------: ako je opazil, da se je ravnatelj ali študijski vodja pribk-ževal preko Glavnega trga,, ki je ob tistih urah navadno bil prazen, proti vratom bogoslovja. Ko se nam je zdelo, da je bilo vse mirno in varno, smo delno “izpraznili” paket v pultu, se vrnili nazaj v predavalnico in začeli z gostijo. Nekega večera smo morali rešiti problem. Bilo je v petek proti polnoči. “Plen” je bil obilen. Bili smo pred izbiro: ali prelomiti petkovo postavo (ne jesti mesa, resna zapoved, pre7 lomitev te zapovedi je bila smrtni greh), ali pa čakati na začetek sobote, kar pa bi pomenilo, da bi tisto jutro ne smeli prejeti obhajilo (tedaj se je post pred obhajilom začenjal opolnoči). Odločili smo se za drugo možnost; po polnoči smo se začeli mastiti s perutnino. In ravno tisto noč nas je študijski vodja zasačil. Naenkrat je bil med nami in je kriknil: “Gospodje, kaj pa delate? Ali ne veste, da je že polnoči?” Skušali smo mu razložiti naši dve možnosti, in da smo se odločili za drugo. Seveda mu tatvine nismo omenili. Ali je bil jezen, ali se je v svoji notranjosti smejal naši izbiri dveh možnosti, nismo vedeli. Ali je ta “zločin” poročal ravnatelju, tudi nismo vedeli, ker ne on in ne ravnatelj nista, 'nikoli omenila’ tega prestopka. Začelo se je šušljati o teh “nočnih ropih”; pa “žrtve” niso imele dokazov, kdo jih je “izropal”. Mi štirje smo molčali, in tisto noč smo sklenili, da te avanture ne bomo več ponavljali. Pozneje ta avantura ni bila več skrivnost in je povzročala veliko smeha. A imena “žrtev” so ostala neznana, ker jih mi nismo omenjali, in ker “žrtve” niso nikomur povedale, da so oni bili tisti, ki so v naših očeh veljali kot “nesodelujoči elementi” tovariške občestvenosti v učilnicah. Ali smo se hoteli maščevati? Ne. Ali smo res stradali? Ne. V glavnem je to bila mladostna razposajenost. In tako je verjetno tudi vodstvo mislilo. 10) Sem pisal . . . Ko sem se odločil, da bom kaj napisal, sem imel težavo s prvimi stavki. .Ko so ti bili napisani, so ideje začele prihajati. In sgm moral hitro nadaljevati, ker se pozneje pogosto niso več vrnile. In tako je še danes! Poleg omenjenih člankov za “Lipico” sem napisal par drobnarij. Napisal sem nekaj člankov za “Stražo v viharju”; tudi premišljevanje o Evharistiji za slovesno številko tega lista ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani. Zelo ponosen sem bil, ko je “Slovenec” objavil mojo meditacijo o Janezu Krstniku na prvi strani (se še spominjam, da sem za njo dobil 50 dinarjev). Bil sem izbran, da sem predstavljal mariborske bogoslovce pri sestanku vseh slovenskih bogoslovcev v Ljubljani ob priliki evharističnega kongresa s precej dolgim predavanjem, ki pa sem ga moral delno spremeniti po navodilih ravnatelja, ki je zahteval, da sem mu ga predložil v odobren j e (glavne misli iz predavanja so bile objavljene v knjigi o kongresu). Ravnatelj je cenzuriral tudi moj govor ob grobu sošolca Štefana Vošnjaka; tudi govor, ki sem ga imel na neki Ciril — Meto-dijski proslavi v mariborski Unionski dvorani. Za sošolce sem napisal nekaj pridig za pridigarske vaje v obed niči, za kar so me nagradili ali s cigaretami ali pa z nadome-. ščanjem pri asistiranju pri nedeljski maši v stolnici, ker za tisto asistiranje nisem bil navdušen. Pod Aleksičevim vodstvom sem napisal za duhovniško revijo “Vzajemnost” članek o Kolbeju, in on me je tudi učil, kako popraviti odtise za natis (korektura). V petem letniku sem se potegoval za “Slomškovo nagrado”, ki jo je 'Vodstvo bogoslovja podelilo vsako leto. Napisal sem razpravo o dušnopastir-ski vlogi župnije; v tej raz pravi sem tudi omenjal tedanjo debato v Nemčiji: ali naj bo Katoliška akcija v župniji organizirana na podlagi naravnih stanov (Staende — možje,: žene, fantje, dekleta), ali pa na podlagi poklicnih stanov (Berufe — zdravniki, profesorji, delavci, uradniki, nameščenci). Sem dobil samo “tolažilno nagrado” (100 dinarjev). Menda v drugem letniku sem pripravil predavanje za Tomaževo proslavo v avli, pod vodstvom profesorja Janžekoviča. Ko sem mu nekaj dni pred proslavo predložil svoje predavanje, ga ni zadovoljilo, in sem moral v naglici sestaviti novo predavanje po njegovih novih navodilih. Ko sem bil pri vojakih, sem napisal članke za “Vzajemnost”; o Katoliški akciji. Ker je Pij XI. prikazoval Katoliško akcijo kot vojsko laikov pod vodstvom cerkvene hierarhije, sem skušal najti skladnosti in vzporednosti med organizacijo državne vojske in organizacijo cerkvene vojske. Seveda sem te članke podpisal samo z začetnicama svojega imena, ker vojak po pravilih jugoslovanske vojske ni smel objavljati knjig ali člankov v. revijah; ako je, je moral rabiti ali samo začetni črki svojega imena ali pa kakšno izmišljeno ime. 11) Branje. Veliko sem bral med šolskim letom. Bral sem celo med predavanji, med učno uro, celo med jutranjim premišljevanjem. Vedel sem, da to ni bilo dobro. Pa želja po branju je bila močna, in se nisem trudil, da bi jo krotil, ali pametno usmerjal. Med šolskim letom sem zanemarjal študiranje šolskih predmetov. Proti koncu šolskega leta sem napel vse sile in trpal snov šolskih predmetov v možgane, da sem bil pripravljen za izpite. Dobivat sem še kar dobre rede, posebno v prvem letniku, kar rni je pomagalo v poznejših letnikih. Vse znanje je bilo začasno; ako bi delal izpit nekaj dni pozneje, bi ga ne naredil; nekaj dni po izpitu so se možgani začeli izpraznjevati, ker so bili prenatrpani in preutrujeni; pridobljenega znanja nisem “prebavil”, si ga nisem res vtisnil v spomin in si ga nisem res osvojil, kar se je pozneje večkrat maščevalo. Leposlovja nisem veliko V ČASTEN SPOMIN V nedeljo 18, novembra 1979, je minilo 10 let, odkar nas je zapustil —■——a - ’M. MIHA KREK predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, dolgoletni minister v domovini, podpredsednik emigracijske vlade v Londonu, predsednik Slovenske Krščanske Demokracije — S.L.S., podpredsednik Krščansko-Demokratske zveze za Srednjo Evropo itd. Enak z enakimi je delil usodo begunstva, reševal narod iz taborišč, ga usmerjal v nova blagostanja, združeval različna mnenja v demokratsko politično sožitje in v postav-Ijanje skupnih ciljev, povezoval slovensko emigracijo v svetu in z vsemi napori pripravljal pot novi svobodi v domovini v krščanstvu in demokraciji. Slovenski narod mu je in mu* bo ostal hvaležen! NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO 19. novembra 1979. KOLEDAR društvenih prireditev V**+l>+ff°*****+*********#ti>4&IH,-#*»1MM«f&&*#»0* minski kapelici . Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva. PrijaM’s Pharmacy RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO, AID FOB AGED PRESCRIPTIONS MALJOGLASI Home For Sale 3 bedroom bungalow. Benton Ave. off 260 St. Nice yard with wooded lot behind. 2 bedrooms down, 1 finished up. Full basement with paneled rec room. New furnace with Central Air, 1 year old. Fully carpeted with custom drapes included. Self storing storms & screens. Aluminum siding. 2 Car garage. All appliances included. Call 486-4466 or 731-7207. (130-132); LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnine Prihranite nam dalo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaijai razvoj. Ovala! SIX YEARS HAVE PASSED SINCE OUR LORD HAS CALLED YOU UNTO HIMSELF, BELOVED HUSBAND, FATHER, GRANDFATHER AND GREAT GRANDFATHER LAWRENCE HROVATIN died November 17, 1973 His smiling way and pleasant face Are a pleasure to recall; He had a kindly word for each And died beloved by all. Some day we hope to meet Kim, Some day we know not when, To clasp his hand in the better land, Never to part again. /Sadly missed by: Mary Hrovatin nee Sterle, wife Daughters grandchildren and great grandchildren Cleveland, Ohio, November 19, 1979. poldne. 8. — Božičnica za mladinsko članstvo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne. . — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za mladinsko članstvo. 31- — Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igra “Alpski sekstet”. 1980 JANUAR 12. — Slovenski športni klub priredi svoj Zimski Večer z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 13. — Letna delničarska seja Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne. FEBRUAR I-, 2. in 3. Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba. 16. — Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet. 17. — Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu. MAREC 9. — Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave. 22.— Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester. APRIL 12.— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer, ^ (X), Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 ’ (X) OSKRBNIKA iščemo Za Slov. delavski dom na Waterloo Rd. Zakonski par. Znanje angleščine nujno. Stanovanje, plača in vse “utilities”. Kličite 481-5378 ali 481-0047. (X), Apartment for Rent 1026 E. 74 St. 5 Rooms and bath upstairs. Adults only. (128-130), MED naprodaj $3 za kvart, $1.50 za “pint”. Kličite 531-11549 po 6. zvečer. (128,130) Help Wanted Live-in housekeeper. Own room. Salary. Call 449-1233. (129-131); PART TIME OR FULL TIME WOMAN TO CLEAN DOWNTOWN STORE. EASY, HOURS. GENEROUS HOURLY WAGE. CALL MR. KANE 621-5745. (125-130); ^ ■ ■ " . ■—i—■■■ ■■■■—■- House for sale 7 Room single, E. 70 St. South of St. Clair. Aluminum siding. Carpeting and basement. Call 486-1892 after 5 ’ p.m. (125-130); For Sale Euclid, Ohio Quality 4 bedroom ranch. Attached garage. Near St. Williams. $62,000. Call 731-6423. (125-130); MACHINISTS Verficle Turret Lathe Operators Jig Bore Operators Operators who have run lathes, boring mills or bridge-poirts may also qualify for the above positions. - Good hourly rates, day or night shift available, 50 hr. week, np weekends, liberal 1 fringe benefits, excellent workirtg conditions. PHONE 361-0507 1 AME5HŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 19, '1979 Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tek 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, Dominik Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodji atletike in mladinskih aktivnosti James V. Debevec in John Hočevar. Za pregledovanja novega članstva vsi slovenski zdravniki. DruStvo zboruie vsak prvi torek v mesecu v conferencni sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna In Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali vač. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. lov-renca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances nich, podpreds. Anna Zakrajšek, rtaj.rica Mary Ann Mott, 760 E. 212 St., Euclid, O. Tel. 531-4556. Blagajničarka Mary Hochevax; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Frances Macerol, Josephine Gorencic in Mary Palčič. Rediteljica Jennie Feme. Za-istop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo; Marjanca Kuhar, Frances Novak, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki.— Seje se vršijo vshko prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avdi-itorija sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Baniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesmett se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, bomo od sedaj naprej pobirali asesment v petek preje ob navadnemu času. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. nino od $1,000 in $2.00 podpore na dan. športni referent: Ray Zak tel.: ^ 526-3344 Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabše in Eva Verderber Zastopnica za klub v SND in delniških sej: Angela Lube Zdravniki: Vsi slovenski in družinski. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri v SND 6409 St. Clair Ave. staro poslopje soba št. 1. Pobiranje asesmenta: Pol ure pred sejo in takoj po seji. Poleg tega še pol-letno in sicer na 25. januarja in 25. julija v SND 6409 St. Clair Ave. vhod spredaj spodnja dvorana. Društvo sprejma nove člane od rojstva pa do 60 leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se brezobvezno in z zaupanjem obrnite na tajnika društva. »J—.- bolnis e pre^sednica: Ann Maver _____ Podpredsednica: Mary Otoničar Tajnica & blagajničarka: Roseanne Piorkowski, 1083 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552 Zapisnikarica: Marie Telic DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar predsed. Theresa Lach, podpredsed- nica Marija Mauser, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., Nadzornice: Jennie Feme, Frances tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me- Macerol, Lindich in Alice Arko, za S.ND. ] n h p r zapisnikar Bogomir Glavan, Rediteljica. Molly Dezelan n A nadzorniki: Joe Lach, Draga Go- ~~ stič, Angela Bolha, zdravniki vsi na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters ta mladinsko dejavnost: Josephine ZlerSZTZ Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. tiri popoldne v SND na 80. česti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo odš 16. do 60. leta. Nudi naj novejše smrt-ninske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se (sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Božnar, preds. Frances Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. v SND na W. 130 St. in vsako tretjo sredo v febr., apr., jun., avg., okt in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriji sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. Francis Paik; predsednica Alma Eppich; Imamo najino- podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. dernejse certifikate ziv jenske zava- Ami Cookei tej Josephine Comen-rovalnine plačljive 20 let v slučaju ghek( g24 E 223. st> ysj.gegg. zapis- 20 nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega Joseph asesmenta — pri vsem tem je elan Nema- upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik Henry Prijatel, podpred-OB DESETI OBLETNICI, ODKAR sednica: Frances Prijatel; tajnik: V BLAG SPOMIN NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG OČE, STARI OČE IN TAST IVO ZAJEC, ki je preminul 19. novembra 1969. V miru božjem Ti počivaj, dragi, nepozabni nam. V raju večno srečo vživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: MARJUŠA — soproga, EDO - sin, ANA MARIJA - snaha, TATJANA in MARKO - vnuka, BORIS - sin in ostalo sorodstvo. Trst, (Italija), Cleveland, O., 19. nov. 1979 Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 481-0992; blagajničarka Josephine Jevec, zajngnikarica Deborah J. Cek, nadzorniki: Frank Drobnich, Helen Troha, Frances, Prijatel. Zastopnika za Federacijo: Anna Debeljak m Josephine Jevec. Zdravniki vsi slovenski. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Jože Božnai Predsednica: Angela Lube, tel 391-5344 Podpredsednica: Mary Noggy nikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. —-Seje taetjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Rdfcher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg. PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z. Predsednica , Amelia Oswald Podpredsednica - Justine Girod Tajnica-Blagajničarka — Valeria Fortuna, 1002 E. 178 St., Cleveland, OH 44119. Phone: 531-5191. Zapisnikarica — Cecelia Wolf Nadzornice — Madeline Debevec, Justine Girod. Seje /a vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., nov., dec., v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sobi “2”. Dober ;je Gospod njemu, ki Ga čaka, duši, ki Ga isce. ZAHVALA Z globoko žalostjo, a vdani v božjo voljo naznanjamo, da je 25. septembra 1979., previden s tolažili sv. vere v Gospodu zaspal naš ljubljeni mož, oče, brat in stric Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. H) SŽZ Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Žagar Tajnica in Blagajnica, Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willowick Ohio 44094 Tel. 943-0645. Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli Nadrodnice Mary Kokal, Frances Žagar. Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. PODRUŽNICA ŠT. 14 SJŽZ Duh. vodja Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra: zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzthum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Re-cher Ave. ob 7:00 zvečer. Poročevalke: Antonia Šuštar. Zastopnice Klub društev; Addie Humphreys, Anna Cekada. JOŽE TOMINC Rojen je bil 18. februarja 1915 v Šent Joštu nad Vrhniko. Tu se je med drugo svetovno vojno pridružil prvi vaški straži in nato domobrancem in se z njimi 1. 1945 umaknil na Koroško, od tam pa je 1. 1949 prišel v AmeTiko. Zaposlen je bil v gradbeni stroki. Bil je član društva sv. Jožefa KSKJ št. 169, Baragovega doma, slov. protikomunističnih borcev in Slov. narodnega doma na Holmes Ave. Bog naj stotero povrne vsem, ki so mu kdaj v življenju, posebno v času bolezni, kaj dobrega storili. Hvala vsem za obiske med boleznijo na domu ali v bolnici, posebno čč. gg. V. Tomcu, V. Zaletelu, J. Vovku in J. Simčiču, ki so mu prinašali duhovno moč in tolažbo in dr. Maksu Raku in dr. Normanu Hermanu za neutrudljivo zdravniško pomoč med težko boleznijo. Njegovo izmučeno telo je počivalo na mrtvaškem odru v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. Hvala vsem, ki ste ga prišli pokropit in molit za njegov večni mir, mu prinesli cvetja, darovali za sv. maše in druge dobre namene. Prav posebna hvala pevskim zborom: Korotan, Fantje na vasi in moškemu zboru pod vodstvom g. Riglerja, ki so mu zapeli v slovo, ter društvom: Lilija, D.S.P.B. in sv. Jožefa za skupno molitev in duhovnikom, ki so ga kropili in vodili skupne molitve. Ko je 29. septembra nastopil svojo zadnjo pot, je bil prepeljan v farno cerkev Marije Vnebovzete, kjer je č. g. župnik Viktor Tomc ob somaševanju čč. gg. R. Hobarta, L. Tomca, J. Božnar j a in J. Simčiča, zanj daroval sv. mašo zadušnico, zakar naj vsi prejmejo našo toplo zahvalo. Enako tudi organist, g. Rigler in ga. Špehar za petje med sv. mašo. \ Bog plačaj vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in še posebej vsem, ki so pokojnika spremili do groba na pokopališče Vernih duš (sek. 16, par. 2902, grob 2), nosilcem krste in č. g. V. Tomcu za molitve ob grobu. Iskrena hvala vsem za izraženo sožalje in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh, za našo družino tako težkih dneh, posebno našim dobrim sosedom in ožjim prijateljem. Bog povrni tudi ge. Ivanki Pretnar in njenim pomočnicam, ki so pripravile kosilo po pogrebu. Ce smo pri razpošiljanju zahvalnih kartic koga nenamerno prezrli ali nismo imeli naslova, prosimo, naj sprejme to zahvalo kot prav njemu namenjeno. Pa tudi Tebi, nepozabni mož in oče, tisočkrat hvala za vso ljubezen in skrb, s katero si nas povezoval v srečno družino. Ohranili Te bomo v svojih srcih in molitvah vse do snidenja v večni domovini. Cilka, roj. Kalan, žena Janez, sin, Marjanca, hčerka, Štefka, por. Demšar, sestra v Sloveniji ostalo sorodstvo. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ gednik Edward Skodlar, tajnik in Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, blagajnik. Frances Stefe, 1482 Dille predsednica Jennie Gerk: pod- Rd Zapisnikar Frank A. Turek, preds. Mary Mundson; tajnica in Nadzorniki John Nestor, Frank blagajničarka Mary Taucher, 15604 shepec in Harold Telich. Društvo Shirley Ave., Maple Hts., O. 44137, zborllje vsako trejo nedeljo v me-Tele. 663-6957; za pisnikarica Jennie secu marcu, juniju, septembru in Praznik, nadzornice: Anne Krese- dece.mbru na domu vic, Anna Christofew, zastopnica za Dille Rd 0b 10 a.m. Tajnik: Frank Šega, 2918 Bmerald Vse,SND: Anna Kresevic in Jennie vsi z(jravniki, priznani od ADZ. CLEVELAND ŠT 9 ADZ Predsednik Stanley Ziherl podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa. 1874 E. 22P Sl. tel.: 481-6437; blagajnik Robert Menart; zapisnikar Stanley Ziherl Jr., nadzorni odbor: Frank Ahlin, tajnika, 1482 john B0rS0j William Hočevar; vod-Za preiskavo nik miaciinskih dejavnosti Mary nadzorniku: Frances Tavzel, John zornice: Cendol in Tony Meklan. Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 22. aprila, 15 julija, 21 oktobra, 16. decembra 1979 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. Konvenčna delegata Carole A. Czeck, Frank Plut; namestnika Josephine Winter, MarV Mary Sever. Seje s° Prosen, vsako tretjo nedeljo v meseeu 1:30 pop. v Slov. nar. domu na 80 St. oD E- Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020 Blagajničarka: Jean Gercar, 946-6219 Zapisnikarica: Mary šemen Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, naj august, oktober, december na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri po- GRAND OPENING CICHOCKI LEGAL CLINIC 6428 Si Olair Ave. I 041-3842 \ Director - Bruce M. Cichocki 1 Attorney-at-law “Now legal services at affordable prices* Novi DOKI #7 ADZ se vršijo Predsednik Anton Švigelj, pod- mesecu ^ poldne v SN. Domu, 5050 Stanley predsednds Janez Žnidaršič, tajnik Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri A— [n blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. dopoldan v starem poslopju. ' “ 44103, telefon ----------------------------- Ave., Maple Heights. Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom Louis Sile, Tony Meklan. John Borso, za zdravniško preis- Društveni zastopniki: Za Sloven-kavo vsi slovenski zdravniki,—Seje ski narodni dom Frank Plut za vsako prvo nedeljo v Klub društev John Cendol, za Slov. Slovenskem narodnem narodno čitalnico Slovenski dom za Plut in Frances Modic, za Slo- Ameriška Dobrodelna Zveza 74 St.. Cleveland, O. 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki: Joseph Gabrič, Mary živoder, Gabriel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško pa tudi vse ostale DANICA 11 (A.D.Z.) President — Louise Graham Vice-President: Marge La Crone Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio 44117 Treasurer: Mimi Turk Plut in Frances Modic, za slov. narodni dom Frank Plut, za Slovenski dom ra Recher Ave. Frances Modic. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, F0<*' predsednica Anna Sile, tajnh'1 in blagajničarka Catherine Tornim-1011 E. 72 St, 391-0282; zapisnikarica Marie Bond. r ic ivr^hm- Nadzorni odbor: Mary Otoničar. ^tprefe^Frank Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja s vrši vsaki prvi torek v mesectl ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Eluestone Rd., __ ___________ So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, zavarovanje, blagajničarka Josephine Oražem- ago^aosti organizacije ADZ. Ambrožič, zapisnikarica Frances -------------------------------—-------- Novak. Nadzornici: Marie Telic, DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Frances Kotnik, Frances Macerol. Preds. Jožko Jerkič, podpred«. Rediteljica Antonija Mihevc. Mia- Vida Zak, tajnica Mary Kobal, dinske aktivnosti- Nettie Malnar. — 19580 Lake Shore Blvd., tel. 531-________________________________________ Seje se vrše vsako drugo sredo v 6681, blag. Sophie Matuch. Zapis, - pRlJ§TyQ RIBNICA ŠT. 12 ADZ ’7-^n « s-Nm na si Glair Jennie Kanel. Nadzorni odbor. Vida T m stle COLLINWOODSK1 SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, pod-Recording Secretary Mary Hrovat preds. Alice Grosel. tajnik in bla-President of Auditing Committee: gaj nik Frank Koncilja, 1354 Clear-Josephine Levstick 1st Auditor: Josephine Levstick 2nd Auditor: Josephine Trunk Medical Examiner: Dr. Spech Meeting: Second Tuesday at Slovenian Home meeting room (back) Room at 11 a.m. aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Stefi Kon- cilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. la mesecu ob 7:30 v SND na Sl Clair Jennie Kapel. Nadzorni Ave. — Za preiskavo novega član- Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. stva vsi slovenski zdravniki. Vsi slovenski zdravniki. Seje _______________________________ vsako drugo nedeljo v mesecu DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI i;3o pop. v Slov. domu na Holmes ŠT. 5 ADZ Avenue. so ob Predsednik Frank Stefe, podpred- Predsednik, Louis M. Sile DR. KRALJIjCA MIRU ŠT. 24 ADZ podpredsednik, John Cendol Prodsedniea Agnes Žagar, pod- tajnica in blagajničarka, Carole predsednica Ann Perko, tajni-A Cžeck, 988 Talmadge Rd., Wick- ca Alice Arko, 3562 E. 80 Sl, 341-]jffe Ohio 44092, telefon 944-7965 7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica, Frances Tavzel zapisnikarica Mary Prosen. nad- DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsednica, Antonia Stokar Podpredsednica, ennie Pugely Tajnica — Joe J. Lea, 5358 K’ land Dr, Garfield Hts, O. 4412» Blagajničarka, Virginia Hartma Zapisnikarica, Christine Szend6-Predsednik nadzornega odbora-''' Ted Szendel 2. nad. Frank Pugely 3, nad. Christine Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. ' ‘ zdravniki Seje se vrše vsaki tretji meS^5 Tretji četrtek v mesecu, 1°'^ Plymouth Ave, ob 7:30 zvečer-Zastopnice za Slov. Nard. C01. E. 80 St. Antonia 'Stokar in JeD.l nie Pugely ! | fillWlP*' Za Slov. Nard. Dom za Stanle-Ave, Maple Hts, Antonia Stoka