Franc Turnšek, Breg-Polzela. Hmeljarsko razmišljevanje. Skrben gospodar potegne črto koncem leta pod račuai in končne številke mu povedo pravilnost ali napake gospodarstva. Dobiček znači napredek, zguba pa napake, katerih se je v bodoče varovati. če potegneir.o hmel jarji črlo pod našimi računi, najdemo pod to precejšen minus; minus, kaleri se bo predvidoma v prihodnjih lelih še zvišal. Vprašanje je sedaj, kdo in kaj je krivo temu in kako stvar izboljšati. Hmeljske kupčije, kot je bila preteklo lelo, pomni le malokdo hmeljarjev. Cene v začelku do 65 Din so pozneje stalno padale ter imamo danes 10 do 15 Din. Vse upan je na morcbilni dvig cen je bilo doseda j prazno in povprečna cena, to je dosežena, se lahko računa 30 Din. Nasprotno pa cene svelovnih tržišč niso bile tako mizerne kot pri nas. Sicer so se gibale med 15 do 90 Din, vendar pa hmclj srednje kakovosti, to je žaleški in nemški, večinoma ni bil izpod 60 Din. Te ceno so bile cclo v času, ko smo v Savinjski dolini prodajali blago po 10 do 30 Din. Sedaj je vprašanje, kdo je kriv te velike razlike v ceni, na škodo našega hmeljarja, ko se je vendar savinjski hmelj računal takoj za žateškim po kvalileti, kar se tiče barve, pa islo ali še celo večvreden; drugič, kakšne cene bomo dosegli za naS bmelj takrat, ko bo na svetovnem trgu faktična nadprodukcija, katcre letos še ni bilo, vsaj kar se tiče kvalitetnega hmclja: takrat, ko bodo za žateški hmel j cene, kot lelos za našega, kar se lahko pričakuje pri srednjedobri lelini že prihodnje leto. Brezdvomno je, da preživl ja na_e hmeljarslvo težko krizo, katera se lahko primerja trgovski krizi pred leti. Vemo. da je prva leta po vojni vse tr- govalo. Cene so se dvigale. Kdor je kakšno stvar kupil, je hnel že dobiček, brez vsake kalkulacije. Z ustavitvijo in padccm cen so se polomi kar vrslili. Večinona vsi novopečeni trgovci, brez prave strokovne podlage, so izginili. še celo marsikak slar trgovec, kaleri se je dal speljati na stranpata špekulacije in nereelnega dobi6ka, je bridko občutil slabe posledice. Hmeljarstvo je bilo zadnja leta najbolj dobičkonosna panoga naše agrarne kullure in milijoni so prihajali in odhajali v Savin jsko dolino. To pa je marsikaterega hmeljarja spravilo na pot, katero je letos že precej obžaloval. Deloma vsled vojne zmanjšani nasadi, deloma vsled uničen ja po peronospori in slabih letin, se je hmelj zadnja leta prav dobro prodajal. Ni se gledalo na kvaliteto, ampak samo na kvantum in tudi slabše blago se je prodajalo še po primernih cenah. To je bilo vaba za nove, pa tudi stare hmeljarje, kateri so si vzeli cilj: čim večjo množino pridelka če tudi slabše kakovostvi. Vse pridelovanje, gnojenje, sušenje, spravl janje so usmerili na čim večji pridelek, brez vpraSanja kakovostL Slabo obrano in posušeno blago je eden glavnih vzrokov zadnje slabe cene, slaba kvalileta je tlačila cene našemu tudi dobremu hmelju. Dokaz, da je tako, ,je to, da se je doseglo za nekatere dobro spravljene partije cena 50 Din in to v času. ko se je vsesplošno plačevalo samo 30 Din. Kljub skrbnemu obiranju in sušenju pa vendar nekateri niso dosegli kvalitete, katero so pričakovali. Temu je bilo krivo nepravilno in enostransko gnojenje posebno z dušičnatimi gnojili. Prekomerna ponudba izvensavinjskib hmeljarjev .je gotovo mnogo pripomogla k padanju cen. Poši.janje slabšega tujega blaga za savinisko na svetovna tržišča pa tudi ni dvignilo ugleda in imena našemu blagu. Naši hmeljarji še vedno ne znajo prodajati hmelja. Povpraševanju mora vedno slediti ponudba in sicer sorazmemo, čim večje povpraševanje, tem večja ponudba. Pri nas pa je ravno narobe: večje povpraševanje — manjša ponudba! Po splošni sodbi hmelj letos v Savinjski dolini ni bil posušen, ampak prežgan. Mnogo suši.nic po svoji velikosti danes ne odgovarja več številu sadežev, ampak so mnogo premajhne. Vsled tega se hmelj suši z večjo vročino, pozneje pa se zdrobi in ravno to nam je dalo letos toliko zdroba. Vse to so samo nekateri vzroki letošn je slabe cene hmeljskemu pridelku. Pravilno pa je, da se človek uči vedno iz neuspehov, kajli takrat poišče vzroke tcr jih skuša odpraviti. Mogoče bodo naši hmeljarji tudi spregledali ter verjeli to, kar se jim je zadnja leta neprestano pripovedovalo: Le v pridelovanju kvaliletnega bmel ja, zaščitenega z znamko, je naš napredek! O tem pa prihodnjič več! l ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦