leto vil / stev. 22 KRANJ, DNE 29. MAJA 1954 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 40« DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 101 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE II DIN Jelovica je sprejela suoje partizane Veličastna proslava 40. obletnice Zbora gorenj sUihaUii visio v Na Mosteh na Jelovici, kjer je bil pred II. leti Zbor gorenj- vijanju družbenega upravljanja skih aktivistov, so se v nedeljo, 23 maja, spet ebrali preživeli pri nas in o bodočem razvoju ko- delegati-aktivisti in borci NOV. Razen njih j« bilo na proslavi mun na Gorenjskem. Tovarišica Prisotnih nad 3000 Gorenjcev in gostov iz ostalih predelov Slo- Sentjurčeva je med drugim de- venije. Med gosti so bili tudi predesednik Izvršnega sveta LRS jala, da so na posvetovanju Boris Krajger, član CKZKJ tovarišica Lidija Setjurče- pred 10. leti podali aktivisti Go- va, tovariš Janez Hribar in tov. Bogdan Osolnik, ki so bili renjske obračun svojega dela in Pred 10 leti na zborovanju gorenjskih aktivistov, nadalje čla- si hkrati zadali nove naloge ni CK ZKS tovariši Boris Ziherl, France Popit, France Pe- Podobno kot takrat je tudi pred r«všek, Tomo Brejc, Mirko Zlatnar in drugi. dnevi, seveda v večjem obsegu podal obračun dela iii. [kongres vih borcev v NOV. Z Jesenic in Zveze komunistov Slovenije in iz Kranje se je v tem obdobju začrtal naloge za nadaljnjo gra- vključilo v vrste narodnoosvo- ditev socializma. Ko je jeseniška godba odigrala Internacionalo je stopil na govorniški oder tovrariš Ivan fcertoncelj-Johan in otvoril zborovanje. Živahno vrvenje med *3Udmi je prenehalo. Potem, ko je tovariš Bertoncelj popravil vse navzoče, posebno Pa predsednika Izvršnega sveta LRS tov. Borisa Krajgerja, Libijo Šentjurčevo, Janeza Hribarja in Bogdana Osolnika, je v krajšem govoru orisal pomen *e obletnice! lin razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Go-renjskem. Govoril je predvsem 0 najpomembnejših dogodkih narodnoosvobodilnega boja n& Gorenjskem, ki se je razširilo tudi v ostale predele Slovenije. 2e leta 1951 je bila pod vodnom narodnega heroja tov. staneta Žagarja pod Malim pregorj evcem konferenca, na kateri so pripravili upor proti °kupatorju. Ta sklep je odjek-Uil no vsej Gorenjski. Začeli so "e oboroženi spopadi in vsta- dilne vojske veliko število de- Tudi tovariš Boris Krajger, Je v Selški in Poljanski dolini, lavcev. Na jesen 1944. leta je ki se je leta 1944 udeležil po-v Bohinju in Mojstrani. Decem- bil na Gorenjskem na novo u- svetovanja kot namestnik komi-t. l. so [bile prvič osvoboje- stanovi j en Ueseniško-Bohinjski »rja Glav. štaba NOV Sk>«mi-ne Poljane Takrat so slavili odred. Je. Je pozdravil zbrane udeležen- ce in jim čestital k prazniku. Nato so vstopili na oder delegati kranjskih pionirjev in v imenu svojih vrstnikov pozdravili zbor ter obljubili, da bodo Pismo udeležencev Zbora gorenjskih aktivistov tov. Titu Dragi naš maršal Tito! Gorenjski aktivisti NOB Ti pošiljamo z današnje proslave desete obletnice zbora na Jelovici borbene in tovariške pozdrave. Odločeni smo tudi v prihodnje kot dosedaji izpolnjevati vse naše velike naloge v boju za nadaljno graditev socializma in socialističnih odnosov kot aktvisti slavne narodnoosvobodilne borbe. Zavedamo se, da je na nas borcih in aktivistih ter komunistih velika odgovornost, krepiti našo domovino in bratstvo ter enotnost jugoslovanskih narodov. Pod Tvojim vodstvom bomo tudi v prihodnje gotovi naše zmage in naše sreče. Posebno prisrčno Ti čestitamo k Tvojemu rojstnemu dn&-vu in vsi Ti prav iz srca želimo še mnogo let na čelu naše socialistične domovine. Živel naš voditelj v boju za socializem!« Ugledni gostje med slavnostjo poldne in partizanske pesmi so šel na Jelovico tudi predsednik odmevale med visokimi smre- Ljudske skupščine LRS tov. kami Jelovice. Popoldne je pri- Miha Marinko. t-^ 7ct useiute KAJ JE Z ZELENJAVO V KRANJU? Zunanje politični feljton: VOJNI ZLOČINCI — HEROJI Jubilejni koncert javor-niške »Svobode« GORENJSKI GASILEC Zabavna itrai Zanimivosti iz moderne tehnike S sodišč« Drobne V>esti objave J SPREJELI SO VRSTO POMEMBNIH ODLOKOV S 17. rednega zasedanja obeh zborov OLO Kranj Kranj, 27. maja. Danes dopoldne $e bila v Kranju 17. skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora. Na seji so razpravljali o vrsti pomembnih odlokov med njimi o odloku o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev OLO Kranj in proračunskih zavodov; o oprostitvi in sprejemeta le za dobo do 1. septembra. Nato sta bila sprejeta oba pravilnika v celoti in sicer pravilnik Okrajnega zavoda za socialno zavarovonje soglasno, olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju pravilnik Okrajnega zdravstve okraja; o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka; o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter volitvah in delu hišnih svetov stanovanjske sKupnosti, o kategorizaciji stanovanj; o razlastitvi zemljišč v korist občine Smlednik za potreba .stovoljnega gasilskega društva Zapoge itd. Na seji je bil prisoten tudi zvezni ljudski poslanec za kranjski okraj tovariš Boris Ziherl. nega doma pa z desetimi glasovi proti. Nato je Okrajni ljudski odbor potrd:l odloke o doponilnih plačah občinskih ljudskih odborov. Po teh odlokih bodo dobili v vseh občinah dopolnilne pla- Posebno živahna je bila raz- njihovo delovno mesto *^ob2£ prava o pravilniku o dopolni - dl 60 odstotkov dopolnUne pla. ^ n mh plačah in položajmh dodat- če> ki je določena Zft ^ ^ fcth osebja Okrajnega zdrav- lovno mesto Qba ^ nadaljevala delo borcev m akti- stvenega doma v Kranju in Za- glasno m ^ đa mati Lr j i Vse Id- vistov in varovali pridobitve voda za socialno zavarovanje. se Dravjiniv« nwo<„.«. * u a*"-<"'i- vs>c *a~ :>e pravnniKa Okrajnega žaro- loke sta oba zbora soglasno Občinska odbora iz še finančni referenti in v nadaljnjih petih ob- NOV. Nastopil je še pevski zbor V razpravi je bilo predloženih da za socialno Kavarovanje in sprejo!l Franceta Prešerna iz Kranja, je- k prvotnemu osnutku pravrlnl- seniška godba ter mladinsko ka precej amandmajev. Tako je gledališče iz Kranja s tretjim tov. Ivo Ma.jdič predlagal, naj dejanjem »Raztrgancev«. Pred bi se razpon dopolnilnih plač za zaključkom zborovanja pa ije babice povečal od 500 do 150« tov. Bore prebral pozdravno dinarjev in ne samo do 1000 kot pismo tovarišu Titu, ki so ga je bilo prvotno predvideno. Ta navzoči sprejeli z velikim nav- predlog je bil sprejet in so se le Okrajnega zdravstvenega doma ■ * j a. je vanje na 2. stranil dušenjem. Pozdrave so poslali tudi to- Preživeli delegati Zbora gorenjskih aktivistov leta 1944 Gorenjski partizani tudi eno Zborovalce je v imenu istih ^večjih zmag v (borbah za forumov kot pred 10. leti po-^ražgoše. Ta zmaga je bila po- zdravila tudi tovarišica Lidija ^bno pomembna zato, ker je Sentjurčeva, ki je poleg tega "Ua izvojevana v borbi s števil- obširneje govorila tudi o raz-n° in tehnično močnejšim sov-^žnikom, v času, ko je bil nacistični vojni aparat na višku Svoje moči. Naslednje Jeto in v letu 1943. s° se začeli porajati tudi prvi ^rodnoosvobodilni odbori —> Za»hetki današnje ljudske oblaki- Vse bolj so se krepili !od-bori OF in prav zaradi tako šibkega razmaha narodnoosvobodilnega gibanja je bilo potrebno °bširneje posvetovanje aktivistov z vse Gorenjske. . O Zboru gorenjskih aktivistov Je štirje odborniki vzdržali glasovanja. Vodstvo Okrajnega , zdravstvenega doma seveda se-varišu Maksu Krmelju, ki ,e bil daj ne w do maksimuma pred 10. leti navzoč na zborova- povečati dodatnih plač vsem banju, nedeljske proslave pa se bičam, marveč bo moralo pn zaradi bolezni ni mogel udele- odrejanju teh plač upoštevati žiti. Veseilo praznovanje te pomembne obletnice gorenjskih aktivistov se je nadaljevalo pozno po- fška Bistri več govoril tovariš Bogdan bolnik. V svojem govoru je o-J^nil, da so na Zboru aktivov, 13. in 14. maja 1944. leta, B^dvsem razpravljali o sklepih ski Praznik. Ker ga bodo letos prvič praznovali, bo to še toliko pomembnejše. Za dostojno proslavitev bosta poleg organizacije ZB NOV, skrbeli društvi »Svoboda« Črna in Stranje, ki se že lep čas na to pripravljata. Program, bo obsežen, saj bo začetek praznovanja že na pred- obremenjenost in odgovornost pri delu ter krajevne prilike. Isto velja tudi za drugi dodatni predlog, ki sta ga predložila tovariša Lovro Cerar in Janko Stefe in ki sta ga oba zborn sprejela s šestimi vzdržanimi glasovi in desetimi glasovi (proti. V tem predlogu je rečeno, da se za vsa mesta bolničark v Dne 9. junija bo preteklo 12 katere bodo pozdravili pionir- kurativni službi določa enoten let odkar je Kamniška parti- ji. V popoldanskih urah bo bo- razpon v dodatnih plačah od 500 zanska četa v dopoldanskih fu- gat kulturni spored, kjer bo so- do 1500 dinarjev. Razen tega Je rah izvedla odprt napad na delovala tudi godba JLA. bil soglasno izglasovan tudi do- žandarmerijsko postajo, pošto in Ta dan bo po dosedanjnih polnilni predlog tovariša Mcto-občinsko pisarno v Stranjah. S pripravah sodeč gotovo eden da Rotarja, ki pravi, da za u-tem napadom je partizanskim najpombnejših, saj se bodo pravne uslužbence Okrajnega enotam uspelo za krajši čas o- tega dne med nas povrnili vsi zdravstvenega doma in Zavoda svoboditi vasi sosednjega |ob- stari preživeli Iborci, s kateri- za socialno zavarovanje veljajo močja občine Kamniška Bistri- mi bomo obujali spomine na isti predpisi 1 kot za ostale u-ca in prav iz teh irazloogv isd težke, a vendar slavne čase službence in sicer, da usluž-je občinski ljudski odbor odlo- NOB v dolini Kamniške Bistri- bencem, ki imajo nižjo strokovno Čil; da 9. junij proglasi za občin- ce. izobrazbo kakor se zahteva za r5 rr)ir>ut po telefonu. Razgovor s predsednikom občine v Komendi V eni izmed prejšnjih številk smo obljubili, da bomo poklicali predsednike očinskih ljudskih odborov tuši v kamniškem predelu ljubljanskega okoliškega okraja. Danes to obljubo izpolnjujemo. Tokrat smo se odločili, da pokličemo predsednika občinskega ljudskega odbora v Komendi tov. Ivana Peršiča. Takole smo se z njim pogo- zasedanja AVNOJ in o zajčkih Kočevskega zbora in Usedanja SNOS. Na zboru so It ki I, plenili, da v duhu zasedanj j^NOJ in SNOS začno povsod &,Zvijati in utrjevati Ljudsko ^ ast. Politični delavci so se °rali izato še tesneje povezati Jeseniška mladina za rojstni dan tov. Tita ti« drenom, da mobilizirajo vse večer 7- h»klado, položitvijo i ralne in materialne sile za ------- --- t ■ i»i«*unian.cS« x j °n^no zmago nad okupatorjem 7-anov, zažiganje kresov in stre- stno akademijo. O življenju, programom. Festival je začel v tn domačimi izdajalci. Nadalje je Ijanjem. Poleg tega pa bo na borbi in delu tovariša Tita je sredo, 19. maja, ko je prispela gjiltig Osolnik govoril /o delu Prostem igra »Ugasle luči«. govoril predsednik MK LMS na Jesenice Titova štafeta. Vst Posameznih organov ljudske o- Na praznik pa bo že na vse- tovariš Jože Vari. Nato je sle- dni od 19. do vključno 25. maja i asti, k0t so bile gospodarske zgodaj budnica gasilske godbe, dil kulturni program, V kate- so bila na programu razna tek- .11 druge komisije ter o rezul- nato slavnostna seja občinske- rem so nastopili: jeseniška god- movanja in nastopi. Program, „at'h. ki jih je imel ta zbor ga ljudskega bdbora, odkritje ba, mladinski šolski pevski ki je bil predviden za ne- ^renjskih aktivistov. Da je spomenika padlemu partizanu zbor, recitatorji, folklorna sku- deljo, 23. maja, pa so zaradi j.0,1" dosegel svoj namen, se vi- oh napadu na Stranje, pogosti- pina »Svobode«, telovadci TVD slabega vremena (preložili na 1 iz Pospešene mobilizacije no- tev vseh partizanskih mater, »Partizana« lin drugi. prihodnjo nedeljo, 30. maja. vencev na grob padlih parti- Na predvečer rojstnega dne maršala Tita je jeseniška mladina priredila v okviru III. mladinskega festivala slavno- Mladina Jesenic je v počastitev rojstnega dne maršala Tita pripravila tudi letos festival z bogatim kulturnim in športnim vorili: V preteklem letu je bilo naše glavno delo začetek gradnje mostu, ki pa bo šele letos dokončan. Ta most je bil pri nas dolgo časa trn v peti, saj so ga »gradili« nekaj let, pa le ni nič bilo. Novi ljudski odbor Je krepko prijel za delo ln končno bomo do mostu le prišli. Bivši odbor je bil vse preveč pasiven in to tedaj, ko je bilo v občini več denarja kot danes. To se morda čudno sliši, pa je le bilo 'ako, da je denar bil, investiral pa ni nihče ničesar. N Vse delo, ki bi bilo že davno lahko opravljeno je sedaj padlo na ramena novega ljudskega dbora in kar naenkrat so se pojavile želje po novih šolah, cestah, ipd. Seveda skušamo željam ustreči, vendarle samo v toliko, kalikor imamo sredstev in če so resne. Za letos smo se namenili, đa bomo v prvi vrsti zgradili nov vodovod, ki je občini nujno potreben. Nc mine niti eno poletje, da nimamo primerov težjih obolenj zaradi slabe vode in je sedaj skrajni čas, da z gradnjo pričnemo. Posebna ekipa je že šla v Cerklje odko-ler bomo vodovod napeljali, la vodo pregleda in ugoto- vi, če je bo tudi v primer« suše dovolj. To si namreč moramo zagotoviti predno pričnemo z gradnjo, da no bo potem polomije. Zaenkrat si v naselju pomagamo m vodnjaki, vendar so tako zastareli in nehigienični, da ne spadajo sploh več v dvajseto stoletje. Načrti za nov vodovod so že v izdelavi in u-pamo, da bomo lahko prav kmalu pričeli z delom. Precejšnje sitnosti smo imeli z našim krajevnim o-ziroma občinskim gostinskim podjetjem. Prvi upravnik, ki je prišel iz Kranja nam je podjetje spravil na rob propada, sebe pa v zapor zarada poneverb. Njegov naslednik, ki je prav tako prišel iz Kranja pa, lahko rečem, ni bil nič boljši, če ne v nekaterih ozirih celo slabši. Občinski ljudski odbor ga je sprejel na podlagi razpisa, vendar je imel, kot izgleda pri izbiri dokaj nesrečno roko. Podjetje je še bolj zagazilo v primanjkljaj in le s skrajnimi napori se nam je posrečilo, da ni popolnoma propadlo. Sedaj smo ga dali v zakup podjetju »Vino« — Ljubljana ln moram reči, da sedaj kar dobro gospodarijo. G3V TEDEN DNI PO SVETU RADIOAKTIVEN DE2 Japonska vlada bo izvedla anketo o radioaktivnem dežju, ki je v zadnjem času padal na Japonskem. Za to anketo je vlada odobrila 2 milijona jenov in bodo pri njej sodelovale prav vse japonske meteorološke postaje. OBISK V INDIJI Predsednik japonske vlade Jošida bo sredi julija uradno obiskal Indijo. Med bivanjem v New Delhiju bo gost indijske vlade. MOC ORGANIZACIJE MAU-MAU Minister vlade v Keniji Blundell je Iv skupščini izjavil, da organizacija Mau-Mau lahko pošlje v boj 15 do 16.000 borcev. Dejal je, da ima ta organizacija okoli If.lM kosov preciznega orožja in to od revolverja pa do težkih topov. i INDIJA NE BO DOVOLILA . . . Predsednik indijske vlade je izjavil tv parlamentu, da Indija ne bo nikomur dovolila, da bi z letali prevažali Ičete (in orožje preko indijskega ozemlja. Poudaril pa je, da Indija ne bo delala nobenih težav pri prevozu ranjencev. Potem je Nehru odgovoril |na Vprašanje nekega poslanca Komunistične partije , ki Ise je nanašalo na pristanek nekega francoskega letala 12. maja v Kalkuti. NOVI ATENTATI Preteklo soboto zvečer so neznanci zopet napravili dva atentata v Maroku. JPri tem rje bil en Marokanec ubit, drugi pa težje ranjen. KAS1VHR PRIKLJUČEN INDIJI Po poročilih indijske a-fencije PTI je predsednik kašmirsktei vlade Mohamed Gulam Bakši izjavil, da so dokončno sklenili priključiti Kašmir Indiji. Bakši je med drugim dejal, da je ta sklep kašmirske skupščine, s katerim so zagotovili Kašmiru popolno avtonomijo. KONEC GLADOVNE STAVKE Indokitajski novinar, ki je pred tremi tedni v Ženevi začel gladovni štrajk, da bi podprl Zahtevo miru v Indokini, (je v nedeljo pre>-nehal stavkati, ker mu je zdravnik dejal, da bo drugače umrl. VELIK POŽAR Pri požaru, ki je izbruhnil v Cong Conu v Koreji, je zgorelo 500 hiš. 3000 pre^ »ivalcev je ostalo brez strehe. TRGOVINA MED TURKI IN JAPONCI Japonsko ministrstvo pripravlja osnutek, po katerem naj bi vzpostavili trgovinske odnose s Turčijo. Po tem osnutku naj bi trgovska izmenjava dosegla 30* milijonov dolarjev. Kai bo z zelenjavo v Kranju? z zasedanja olo Kranj Če ne bi prišlo zaradi cestno- skladišče na križišču pri vrhu prometnih predpisov do razum- jelenovega klanca, verjetno ne ljivega postopka odelka za no- , . ,. . . , . . , j & ^ j- . bi pisali o tem problemu, ki bi tranje zadeve OLO, ki ]e zahteval, da trgovsko podjetje »Sad- tudi brez teSa ukrepa vsekakor je zapre odnosno likvidira svoje zaslužil podrobnejšo obravnavo. Kako je s sMadiiči v Kranju? Vprašanje skladišč je ne samo v Kranju ampak tudi v vsej Sloveniji precej pereče. Saj ni čudno. Industrijska proizvodnja in s tem seveda tudi blagovni promet od osvoboditve naprcij nenehno raste in se veča, medtem ko se vprašanju izgradnje prepotrebnih skladišč dosedaj iz objektivnih okoliščin ni po-I svečala zadostna pozornost. Kakor je morda posamezni tovarni potreben stroj za nemoteno obratovanje, tako je za trgovsko podjetje »Sadje« skladi- šče za blago življenjske Važnosti. Skladišče, ki ga je do sedaj imelo »Sadje«, je uporabljalo |že od svoje ustanovitve. Je na zelo ugodnem mestu, odkoder ' so lahko razvažali vagonske pošiljke, katere so imeli tam vskla-diščene, do posameznih prodajaln, jsaj je znano, da je »Sadje« grosistično-detajlistično podjetje. Dnevno je šlo tako v sezoni skozi skladišče približno 2 vagona raznega sadja in zelenjave. Zakaf so uhinili sUladišče? Notranji odsek OLO, ki je o svojem postopku obvestil tudi občinski ljudski odbor — katerega Gospodarski svet se ne strinja s takim postopkom, ker namerava urediti to vprašanje v skladu z urbanističnim načrtom, ki je bil že sprejet — ute- meljuje svoje dejanje s tem, da je skladišče ha zelo nepriklaci-nem mestu, kar tudi vsak objektivni opazovalec mora priznati in da kamioni, ki blago dovažajo (ter razvažajo, motijo cestni promet in predstavljajo stalno nevarnost za prometne nesreče. še zviševati cene zelenjavi, ki je že sedaj zaradi slabih vremenskih razmer odločno predraga? ALi pa bomo šli v drugo skrajnost in bomo spričo okoliščin morali likvidirati omenjeno podjetje! To bi bila pa še večja gospodarska škoda, ker je »Sadje« edino tako podjetje na Gorenjskem. Kaj bi se v tem primeru zgodilo? Kranj, Jesenice, in vsa Gorenjska bi postala glede preskrbe s sadjem in zelenjavo odvisna od podjetij iz Ljubljane in drugod. To bi p.i pomenilo precej neredno preskrbo. V času izobilice bi dobivali na Gorenjsko le blago, ki ga drugod ne bi mogli prodati, v kritičnih trenutkih pa bi ostali brez zelenjave, ker je tudi tamkajšnja podjetjai ne bi imela v zadostnih količinah. Vsekakor je to zelo važen problem, ki terja nujno rešitev. Potrebno bo, da za to odgovor-ni( faktorji lukrenejo vse potrebno in skušajo z dobro voljo in uvidevnostjo zadevo urediti. (Nadaljevanje s 1. strani) Sovodnja in Zalega loga pa teh odlokov še nista dostavila. Oba zbora sta soglasno sprejela tudi odlok o olajšavah in oprostitvi plačila za zdravstvene storitve. Po tem odloku so opiošče-ni plačevanja stroškov za zdravstvene storitve vsi tisti, ki ne plačujejo več kot 150 dinarjev davka na leto, mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko indicirano preventivno zobno zdravljenje, vsi bolniki z nalezljvimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, a brezplačno zdravljenje ni določeno s predpisi višjih organov in vsi bolniki ob lokalnih epidemijah 'za zdravljenje v bolnišnici, čeprav zdravljenjei v bolnišnici ni predpisano. Delno pa so oproščeni plačevanja zdravstvenih storitev fvsi tisti, ki plačujejo letno manj kot 600 dinarjev davka. Tisti, ki plačujejo letno do 300 dinarjev davka, plačajo po tem odloku le 125 odstotkov celotnega zneska, tisti, ki plačujejo letno do 450 dinarjev davka, plačuje' jo 50 odstotkov celotnega en«' ska, tisti pa, ki plačujejo *> 600 dinarjev davka letno, pla' čaj o 75 odstotkov celotnega zneska za zdravstvene storitvft Prve volitve v Delavski svet Skladišče v hlevu Spričo vseh teh okoliščin je trgovsko podjetje »Sadje« moralo zapustiti svoje skladišče. Toda vprašanje je, če je v 7 mesecih, kolikor je namreč imelo časa, da poišče novo skladišče (kajti odsek za notranje zadeve jim je izdal odločbo za opustitev skladišča že 28. X. 1953), našlo ustrezne prostore in če ne bi bilo možno na katerikoli način najti ustreznejše prostore kot je Gorjancev hlev za Staro pošto. To »novo« skladišče je namreč v pravem pomenu besede hlev, ne samo po odpadkih sodeč, ampak tudi po zelo neprijetnem vonju, ki se širi tod okrog. Prostori pa tudi V drugih ozirih ne ustrezajo. Nizki so, majhni, težko dostopni, brez prepotreibne ventilacije, ki je še prav posebno potrebna za blago sadne odnosno zelenjavne bran-že. — Le kaj bi na to dejala sanitarna inšpekcija? »Sadje« je sicer hotelo rešiti ta problem |že prej in je bilo v dogovoru s predstavniki JLA. Pred z barom wSv«J»od" v Celju Tudi v kranjskem okraju se živahno pripravljajo za nedeljski zlet delovnih ljudi v Celju v okviru II. kongresa Zveze »Svobod« Slovenije. V Kranju se je do danes za ta zlet prijavilo že nad 400 ljudi, po tovarnah organizirajo skupine, ki bodo potovale s kamioni v Celje. Številne skupine pa se bodo Udeležile tudi tekmovanja, kakor kegljači iz »Inteksa«. šahisti SD »Projektor« in strelci iz Kranja. Za ta.zlet pa se pripravljajo tudi v Tržiču, Škof j i Loki in drugih krajih. Obljubljeno jim je bilo, da bo vojska v kratkem izpraznila prostore na Zulariji, kateri bi še najbolj ustrezali pogojem sadne stroke, ker so precej visoki in imajo betonska tla, kar je še prav posebno ugodno. Toda pred kratkim so dobili tudi od zastopnikov JLA negativen odgovor, češ da vojska te prostore potrebuje za shrambo svojega materiala, katerega bi verjetno brez škode vkladišči-la tudi drugje. Najbrž bi se dalo z dobro voljo in pravilno ter utemeljeno obojestransko obrazložitvijo rešiti ta pereč problem in to bi bilo potrebno čim prej! Kaj bomo storili ? Navedena dejstva so tu. Postavlja se vprašanje, kaj 9toriti. Računati je treba, da bo s 1. junijem »Sadje« postalo samo grosistično podjetje, medtem ko se bodo iz obstoječih prodajaln tega podjetja ustanovila tri maloprodajna sadno-zelenjavna podjetja, dva v Kranju in eno na Jesenicah, kar je s stališča konkurence popolnoma pravilno in utemeljeno. Toda na ta način bo vprašanje skladišč še bolj pereče in aktualno. In če temu vše dodamo, da je promet »Sadja« dosedaj predstavljal 3/5 grosi-stičnega prometa, in k temu, da je samo v prvem tromesečju letošnjega leta podjetje utrpelo zaradi slabih skladišč na kalu 600.000 dinarjev škode, potem je jasno, da je nujno treba nekaj ukreniti. Ker, kako bo šlo v bodoče, ■če se jim ibo blago zaradi takih neprimernih prostorov v tolikšnih količinah kvarilo? Ali bodo morali zaradi tega V nedeljo, 30. imaja, bodo kovinarji v Železnikih, dosedaj zadružniki, volili svoj prvi delavski svet. V ta namen si bodo okrasili svoj obrat in volitve slovesno proslavili. S tem Se uvršča S>Niko«, zadruga v Železnikih, med ostala industrijska podjetja tudi po svoji organizacijski obliki. Ta dan bo pomemben za industrijski Iraz-voj kovinarjev v Železnikih ln za Železnike same. Vredno j« omeniti, da je v minulem letu ta kolektiv dvignil proizvodnjo za 82«/0 in, da v letošnjem letu izpolnjuje plan, ki je napram letu 1939 po vrednosti skupnega produkta za 60n/o večji. Akademija v počastitev rojst' nega dne imaršala Tita je bila v torek zvečer v veliki dvoran' doma z izbranim programopi' Govoril je ravnatelj gimnazije tov. Avguštin Lah o življenj0 in delu tov. Tita. Nato sta bija podeljena prehodna pokala Vil' in IV.b razredu, kot najboU' širna športnima aktivoma r>9 gimnaziji. Lep telovadni pre gram sta pripravila iprof. Ver<» in Slavko Erbežar. Akademij3 je zelo lepo uspela. Vaja GRS v Kranju V sredo, 26. maja, je kranjska sekcija gorske reševalne služb" priredila 'ogled reševanja z naj' modernejšimi pripravami kot Mariner vozilo in Graminge jev 'sedež. V kokrški sotesk' kjer je bila vaja, se je zbr še kar dosti ljudi, ki so z za ndmanjem. in navdušenjem spremljali vaje cd začetka do konca. Kranjski reševalci »0 pokazali pri reševanju precej' šnjo izurjenost. Tukaj YU3BDE - kdo tam? Verjetno bodo bralci nekoliko začudeni nad precej nenavadnim naslovom tega članka. Toda že takoj v začetku vam moram povedati: gre za sprejemno in oddajno sekcijo Radio kluba v Kranju. Radio klub v Kranju dela že precej časa, saj je bil ustanovljen že leta 1948. Od takrat pa do danes je skozi njegovo delavnico in razne tečaje šla že cela vrsta tečajnikov. Toda komaj eno leto deluje oddajna in sprejemna postaja tega kluba. Precej časa je bilo namreč potrebno, preden so se nekateri navdušili za to delo, kajti veliko požrtvovalnosti, volje in še več potrpljenja je potrebno za ta posel. Privlačnost tega posla je v tem, da sedeč za oddajnikom lahko pošiljaš v eter svoje spo-znavalne znake — znak kranjskih radioamaterjev je YU3BDE — in na to čakaš odnosno iščeš na spreejmniku, če je kdo tvoj klic /slišal. V primeru da je, lahko začneš s človekom, ki ga spoh ne spoznaš rin ki je kdo ve kako daleč, razgovor. Toda kako se med seboj razumejo, (bo marsikdo pripomnil, ko pa ,govore popolnoma različne jezike. Sporazumevajo se na osnovi zato posebno odrejenih radioamaterskih kratic. S temi kraticami se lahko vsak radioamater razgovarja s tovarišem na kateremkoli kon- Radioamaterji so čestitali predsedniku republike Kranj, 25. maja Tako kot pripadniki vseh množičnih in drugih športnih organizacij, so tudi radioamaterji iz Kranja hoteli ičestitatl maršalu Titu k njegovemu 63. rojstnemu dnevu. Na pobudo Zveze radioamaterjev Jugoslavije \je bila v ta namen organizirana svojevrstna štafeta radioamaterjev. Danes ob 8. uri zjutraj so člani sprejemne in oddajne sekcije Radio-kluba v Kranju za- čeli z oddajo pozdravnega pisma članom enakega kluba v Škof j i Loki. Od tam je šla štafeta še naprej po vsej Sloveniji. Ko se je vrnila v Ljubljano, so jo nato oddali v Beograd. S pozdraavi so se hoteli radioamaterji pridružiti vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine ter še posebej pokazati svoje tehnične sposobnosti in se zahvaliti tovarišu Titu za skrb, katero jim posveča. tinentu, ki govori kakršenkoli jezik. Kako dela ta klub? Vemo, da je material zelo drag, toda priskočila jim je na porno* »Iskra«, ki odstopa klubu izmet-ni material. Čeprav bi »Iskra* lahko še bolj pomagala klubf so tudi s sedanjo pomočjo kar zadovoljni. Člani kluba izdelu-jejo tudi posamezne dele aparatov Jin radio naprav ter jih nato odstopajo za neznatno odškodnino drugim 'radioamaterjem, kar tudi pripomore k izboljšanju njihovega materialnega položaja. Klub združuje približno 100 članov, od katerih je le polovica res aktivnih. Dosedaj so priredili že 12 tečajev, skozi katere je šlo lepo ištevilo mladinef predvsem dijakov, pa tudi precej delavcev je bilo med njimi-Na jesen pa mislijo organizirati spet vrsto tečajev, med njimi tudi telegrafskega, in vanje pritegniti predvsem gimnazijce. Poleg tega pa dobe razni interesenti v klubu še najrazličnejše nasvete s področja radio-tehnike, kar tudi posredni pripomore k širjenju tehnični vzgoje naših ljudi. Čeprav je dosti tudi takih, ki so ičlani kluba le dotedaj, ko si iz različnih delov in precej ceneje uspejo sestaviti radio a-parat, nato pa klub zapuste, je delo kluba kljub temu plodno in vsestransko uspešno. se so poza bili 00JJO ZC0C3KC3-J<£R0JJ dogaja prav to, kar nas vzne- ga, ker kažejo, kakšen duh premirja. Tako se n. pr. v nemških veva vso to »vzgojno« literatu-knjigarnah pojavljajo nove ln ro. Ničesar ne obžaluje, niko-nove knjige spominov, ki so jin gar ne obsoja. On je vojak, po-napisali bivši Hitlerjevi gene- litika ga ne »zanima«. »Vojak rali. Pred kratkim so celo v mora ostati vojak do zadnjega Spet nemšM militarizem? ZNemci se večkrat srečamo v vlaku, hotelu, na cesti. Pred komaj desdti-nii leti smo se tudi srečavali z njimi, na cesti, v vlaku, v zaporih. Vloge so bile seveda drugačne in ni čuda, da se tega spominjamo s trpkostjo. In ni čuda, da jih v pogovoru včasih vprašamo: »Kako je z ostanki nacizma? Je nemški militarizem še vedno nevarna sila?« Toda po vojni še nisem srečal Nemca, ki ne bi vnelo zatrjeval, da nacizma ni vec in da so razne militaristične skupine manj kot nepomembne. Mar je ta stvarnost resnično' prav taka? Nekaj primerov nemara ne bo odveč: Kot poroča AFP, je prejšnjo soboto v Goslaru pri Braun-schweigu umrl general Heinz Guderian, šef nemških oklopnih enot in nekaj časa šef Hitlerjevega generalštaba. Zaradi tega se seveda ne pritožujemo. Vsak nacist ima pravico umreti. Bolj zanimivo je to, da so svečanemu pogrebu prisostvale enote nemške obmejne straže z obvezno častno salvo, dva viso- ka ameriška oficirja, vojni zločinec in Hitlerjev deneral Hott, ki je bil 1946. leta v Nurnbergu obsojen na 15 let zapora, itd. Današnja Nemčija si očitno prizadeva, da bi nemškemu vo-j »Ivu vrnila slavo in sijaj. Ze pred dvema letoma je vso nemško javnost zajela žolčna razprava o tem) ali naj vojaška odlikovanja iz druge svetovne vojne obdržijo kljukaste križcu. Mnenja so bila razdeljena. Končno je le obveljalo tisto, po katerem naj bi Hitlerjeve znake odpravili, sama odlikovanja pa naj bi ostala v ponos vsem o-nim, ki so si jih priborili »s svojo hrabrostjo na bojnih poljih Evrope in Afrike« V slavnih letih 1939—1945. Nihče ni niti pomislil na to, da bi enkrat za vselej odvzeli odlikovanja udeležencem sramotnih po-koljev. Ne! Še celo predsednik nemškega parlamenta je pred kratkim dejal: »Mi, nemški vojaki, imamo v domovini in tujini pravico enakega spoštovanja kakor vojaki drugih dežel zaradi nalog, ki smo jih izpolnili. ,'V inozemstvu bi morali vedeti, da za Nemce obstajajo meje v vprašanju vojnih obsojencev.« Ne vem, katere so te »naloge, ki smo jih izpolnili«, — morda Begunje in Dražgoše in Rašica —, toda g. dr. Ehlers se bo gotovo spomnil, da to ni tiskovna pomota! Ta-e nemški vojaški koledar« nI j*8el leta 1945. ampak v letu 1954, To je videti tudi po tem, !ja na naslovni strani ni kljunatega križa. Mnogi so radosni, ali je samo v tem razlika. fte«hški vladi, ki je neke vrste 2*rodek bodočega nemškega ge-, eralštaba z oddelki za mobl-J**cijo, preskrbo, vojaško pla- niranje, zveze itd. V »koledarju« sem tudi bral, da so organizacije »bivših vojakov« že sedaj sposobne v vsakem času izvršiti mobilizacjjo v najkrajšem času. Gospodje so torej dosti več kot samo »bivši vojaki«. Nemški list »Neuer Vorvvarts« je pred dobrim mesecem zabeležil tale dogodek. Nekdo, ki se je izdajal za dr. Ludwiga Kriigerja, se je zgla-sil v nekem državnem uradu v Kolnu in povedal, da je vojni zločinec, da so ga po drugi svetovni vojni Francozi obsodili na smrt, potem pa mu kazen znižali na dosmrtno ječo. Sedaj se mu je posrečilo uiti iz francoskih zaporov. Potrebni so mu seveda dokumenti, priporočila in denarna pomoč. Vse je šlo kakor po maslu. Nemudoma je dobil dokumente, priporočila in izdatno denarno pomoč, večjo od tiste, ki ]o dajejo bivšim žrtvam fašističnega terorja. Dr. Ludwig Krii-ger se je iskreno zahvalil ln odšel novemu življenju nasproti. Sedaj ga policija že zasleduje. Ker je bil vojni zločinec in SS-ovec? Ne! Ravno nasprotno: ker ni bil. Njegovi zločini so navadna potvorba. Zakaj »vojni zločinec« je bil — navaden prevarant. jž V čitalnici doma »Svobode«, kjer je razstavljal pred kratkim akademski slikar Karel Jakob, je bila minulo nedeljo odprta že druga slikarska razstava. To pot razstavljajo svoja dela člani DOLIK, t. j. odseka za domačo likovno umetnost pri [jeseniški »Svobodi«. Za razstavo, ki je odprta dnevno od 9—13 in 14—17 ure, vlada med Jeseniča- Ob zaključku glasbene šole Državna glasbena šola na Jesenicah je že pričela z letnimi izpiti in se tako pripravlja na zaključek šolskega leta. 'Minulo sredo je priredila tretjo interno produkcijo letošnjega leta, ki je lepo uspela. Sledile bodo še tri produkcije in sicer v Radovljici, na Bledu in v Boh. Bistrici, nakar bo prirejena 9. junija zaključna javna produkcija Iv Mestnlem. gledališču na Jesenicah. Z uvedbo internih produkcij ter javnih produkcij po večjih krajih radovljiškega okraja seznanja jeseniška glasbena šola s svojim delovanjem in z doseženimi u-spehi tudi izven jeseniške kraje in vzbuja med mladino vse večje zanimanje za glasbeni pouk. Na produkcijah nastopa poleg poedincev, violinistov, čelistov in pianistov tudi trio in kvartet ter godalni orkester in pionirski pevski zbor. ni veliko zanimanje, saj razstavljajo svoja dela sami domačini, ki pa so že poznani kot mojstri v slikarski umetnosti. Poleg slikarske razstave v čitalnici doma »Svobode« pa je bila v ponedeljek odprta v prostorih otroškega vrtca na Jesenicah tudi irazstava otroških vrtcev radovljiškega okraja. Za to razstavo, ki je lično pripravljena, se zanimajo predvsem starši cicibanov lin pionirjev, pa tudi ostalo prebivalstvo Jesenic. Obe razstavi sta za Jesenice velikega pomena. Prva prikazuje sposobnost jeseniških slikarjev, druga pa prikazuje današnjo skrb za vzgojo predšolske mladine. buraškega zbora »Svobode« Blejska Dobrava ter nastop mladinskega pevskega zbora jeseniške Vajenske šole in mladinskega pevskega zbora Metalurške industrijske šole z Jesenic. Pevsko glasbena revija je lepo uspela in so bili številni mladinci, kakor tudi odrasli s programom izredno zadovoljni. Isti večer je gostoval v dvorani doma »Svobode« pevski zbor »Svobode« iz Bohinjske Bistrice. Program so izvajali moški, ženski in mešani pevski zbor, ki so zapeli 24 narodnih in umetnih pesmi. Koncert je dobro uspel in je od vseh zborov, ki jih vodi priznani pevovodja Janez Grm, najboljši mešani pevski zbor. Zal pa obisk ni bil zadovoljiv, kajti dveh koncertov, poleg razstave v Mestnem gledališču, redne kino predstave ter obrtnega plesa v domu »Partizana« na Jesenicah, na en večer še ni bilo. Požrtovalni bohinjski pevci bi vsekakor zaslužili s strani Jeseničanov več pozornosti in ni dvoma, da bo ob njihovem prihodnjem koncertu na Jesenicah, ki pa mora biti ob primernem času, dvorana popolnoma razprodana. uspeh. Kjerkoli so nastopili, se je zbralo okoli godbe prebivalstvo iz celega naselja, posamezne točke pa so poslušalci hvaležno nagradili. V vseh krajih, kjerkoli so bili, so tamkajšnji prebivalci izrazili željo, naj jih jeseniški železarji — godbeniki še obiščejo. Vsa ta gostovanja je v veliki meri omogočii Okrajni sindikalni svet na Jesenicah in pa vaški odbori Socialistične zveze, ki so godbenike po koncertih pogostili in jim s tem izkazali zasluženo priznanje. Ob delavskem prazniku — 1. maju je godba sodelovala pri o-tvoritvi slavnostne seje delavskega sveta jeseniške Železarne, koncertirala pred »Jelenom« in sodelovala na slavnostni akademiji. Prav tako so bili godbeniki pri vseh sprejemih številnih štafet s pozdravi in čestitkam predsedniku Titu, ki so šle mimo Jesenic. Posebej pa moramo omeniti koncert, ki so ga izvedli bolnikom jeseniške bolnice Sn pa starčkom v ubožnici, kjer so se poslušalci s solzami v očeh zahvaljevali za pozornost, ki so- jim jo izkazali s svojim nastopom. S svojim udejstovanjem, saj je imela v enem mesecu 22 nastopov, si je godba pridobila tako s kvaliteto kot z aktivnostjo pri prebivalstvu vsega okraja posebno pri jeseniških delavcih velik ugled. Njeno pd^vovalno kulturno-prosvetno delovanje lahko služi za vzgled Vsem o-stalim društvom in organizacijam. 25-letnica planinskega društva v Gorjah Takrat, ko je slovensko planinstvo po prvi svetovni vojni doseglo svoj največji vzpon, se je kot jdevetintrideseta podružnica slovenskega planinskega društva ustanovila samostojna podružnica v Gorjah pri Bledu. Delavci in kmetje iz Gorij ^o ustanovili svoje planinsko društvo 26. maja 1929 leta, torej pred 25. leti. Planinsko društvo v Gorjah se je prav tako, kot številna društva tedaj, moralo boriti s številnimi težavami, toda Gorjanci so vztrajali in u-spehi niso izostali. Svojo organizacijo So vedno bolj utrjevali in jo širili med delovne ljudi in mladino. Sele po osvoboditvi pa je društvo doživelo pravi razmah. Danes lahko to društvo prištevamo med najbolj vzorna in delavna društva, ki niso vključena v PZS. Planinsko društvo Gorje je uspešno mobiliziralo delovne ljudi in mladino in je danes najbolj množično Idruštvo v občini saj je vključenih preko 650 članov. Gorjani vzorno oskrbujejo planinske postojanke Planiko pod Triglavom, Tržaško kočo na sedlu Dolič, ki so jo pravkar obnovili, planinsko postojanko na Mrzlem studencu in Rovtarico na Jelovici. Prav tako lepo skrbijo za planinska pota v svojem okolišu. Letos bodo obnovili pot iz Bovške škrbine k »Planiki« Kamnik V nedeljo je bil na kamniški gimnaziji roditeljski sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Na Mali planini je planinsko društvo iz Črnuč prevzelo Er-javškovo planinsko kočo. Zaenkrat je odprta samo ob sobotah in nedeljah. Večer umetniške besede vPG Kot smo že javili, bo drevl, v petek 28. t. m. ob 120. uri v Prešernovem gledališču »Večer umetniške besede». Spored izvaja Marijan Dolinar, sodeluje pianist Engelman Leo. Na sporedu so naslednji avtorji: Prešeren, Cankar, Kette, Zupančič, Aškerc, Kosovel, Oblak, Shakespeare, Hugo, Be-naventa, Daudet ter Chopin. L. M. Sekrjanc in Samo Vremšak. Celoten spored bo trajal uro in pol in bo potekal brez odmora. O poteh in stezah v Vintgarju Sport * Šport * Šport Radovliiški okrai ima res to- Sumu vodile nrekn travnikov IHer-lrnli Hninis CoHoi tUr m-ui JOJL Radovljiški okraj ima res toliko nad vse privlačnih izletniških točk, da človek marsikdaj res ne ve, kam naj se nameni, da bi čim lepše užival lepoto in veličino narave. Zato ne bo napak, če javno povemo, kaj se je zgodilo v našem svetovno znanem Vintgarju. Sotesko Vintgar so že od nekdaj oskrbovali in vzorno vzdrževali ljubitelji narave iz Go-rij in Blejske Dobrave, ki so hoteli številnim (izletnikom ln turistom prav v Vintgarju pripraviti nepozabne lepote. Pešpot z lepimi prehodi in mostovi skozi Vintgar je bila narejena v letih 1891—1893. Vse od tedaj pa obiskuje ta del naše lepe Gorenjske na tisoče ljudi. Ljudje so prišli v Vintgar ali iz Gorjanske strani ali pa z Do-bravske, odkoder so ik slapu Sumu vodile preko travnikov tri poti. Zgornja pot je zaradi terenskih del na progi Jesenice Boh. Bistrica zasuta s pršijo in ilovico ter je neuporabna. Spodnja pot, ki vodi k hidrocentrali pa je neprikladna, ker je preveč zamudna in ibi so morali izletniki spustiti najprej v globel, nato pa se navkreber vračati do prehodnega mosta. Zaradi tega so izletniki in o-koliški prebivlaci preteklo leto popravili srednjo pot in jo izročili namenu. Vse tri omenjene poti pa vodijo po železniškem ozemlju, vendar ni nobene škode niti na travnikih niti kjerkoli drugje. Sedaj, tik pred poletno sezono, ko prihaja v gorenjski kot vedno več izletnikov in turistov, pa so neznanci porušili lepo izpeljano pot. Zakaj so to storili, ni nikomur znano. Merodajni činitelji bi morali zadevo preiskati in krivce zaslišati. Seveda pa tudi pot popraviti, da bo služila svojemu namenu, kajti ta pot je za turizem v blejski okolici nujno potrebna. Seveda pa s tem delom ne bomo smeli odlašati, da ne bo zopet prepozno in bomo sredi poletja ugotovili, da smo pravi čas za obnovo poti zamudili. Telovadni nastop v Radovljici biserni jubifej GospodarsUe novice is vse države TRGOVINSKA POGODBA S PAKISTANOM Pred nekaj dnevi je bila v Karačiju podpisana trgovinska pogodba med našo državo in Pakistanom. USTANOVLJENO JE BILO VODSTVO ZA GRADNJO PROGE BEOGRAD—BAR Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Je imenoval novo upravo za gradnjo celotne proge Beograd—Bar. Brez dvoma se bodo sedaj dela na progi še bolj razširila. CAMPING LETOVIŠČA Turistična zveza LR Srbije bo odprla 1. junija letovišče s šotori, v katerih bo prostora za 1500 obiskovalcev. Ta letovišča bodo na Jadranu pa tudi v notranjosti države. Eno takih letovišč bodo odprli tudi v neposredni bližini Beograda. USTANOVILI BODO PROMETNO ZBORNICO Pred kratkim so zainteresirana podjetja vseh vrst prometa na svojem sestanku v Ljubljani sklenila, ustanoviti svojo zbornico, ki naj bi reševala razna vprašanja s tega področja našega gospodarstva. Saj je splošno znano, da v tem pogledu še nismo dosegli popolnoma zadovoljivega uspeha. ZGRADITEV JAVNIH STAVB V BEOGRADU Ljudski odbor mestne občine Beograd bo izdal odločbo, s katero bo odredil, da bodo morali posamezni investitorji izgradnje javnih stavb upoštevati pri svojih gradnjah tudi prostore za kino dvorano, restavracijo, kavarno, knjižnico ali podobno. Na ta način bo samo mesto mnogo pridobilo pri povečanju javnih lokalov. POSVETOVANJE URBANISTOV V OHRIDU V Ohridu so se pred kratkim zbrali urbanisti iz vse države, ki so razpravljali o perečih problemih urbanističnih načrtov naših mest. Ugotovili so, da so dosedanje pomanjkljivosti . v tem pogledu izhajale iz premajhnega števila strokovnega kadra v posameznih naših mestih in pa pomanjkanja podrobnih i predpisov in ustrezne organizacije urbanistične službe. V počastitev rojstnega dne maršala Tita so priredili mladinci in pionirji državne gimnazije skupno s TVD »Partizan« v Radovljici javni telovadni nastop, ki ga je obiskalo lepo število občinstva, med njimi mnogo staršev nastopajočih. Spored ja bil zelo obširen in pester ter 'je obsegal panoge sodobne telesne vzgoje. Obsegal je v glavnem igre in obvezne proste vaje, ki so določene za okrajni zlet »Partizana«, ki bo v kratkem na Jesenicah in za republiški zlet, ki bo v Ljubljani. Najbolj so ugajale točke: »Mladih nog na okrog«, ki so jo lepo izvedle mladinke, kombinirani preskoki mladincev in pionirjev čez dva konja, nastop mladink na dvo-višinski bradlji in nastop mladink z zletnimi prostimi vajami. Javni nastop je prikazal složno delo profesorskega zbora nižje gimnazije in TVD »Partizan« v Radovljici. Seveda |so bile vidne manjše napake, toda drugače pri tako množičnem nastopu tudi ni moglo biti, Čeprav je bila pri vodnikih dobra volja in dovolj sposobnosti. Gimnazija nima telovadnice, da bi mogli sistematično gojiti telesne vaje, neprestano deževje v zadnjh tednih pa je skoraj onemogočilo vadbo na prostem. Telovadišče »Partizana« pa je za tako množične nastope premajhno, da bi mogli lepo razporediti dolge kolone nastopajočih. Spričo takih težav moramo reči, da je nastop lepo uspel in da je v veliki meri dosegel svoj namen. Namizni ienis V ponedeljek zvečer je bil na Jesenicah prijateljski mednarodni namizno teniški dvoboj med naj boj šo avstrijsko ekipo — letošnjim prvakom Avstrije Post SV z Dunaja in domačo ekipo. Gostje so z odlično igro premagali ekipo Jesenic z rezultatom 5 : 3. Tudi Jeseničani so pokazali to pot lepo igro in bili skoraj enakovredni nasprotniki, ki jih je na lanskoletnem gostovanju na Dunaju premagal z rezultatom 9 : 2. V ekipi gostov je nastopal večkratni avstrijski državni prvak Heinrih Begnar. Korotan: Lokomotiva (Reka) 4:1 (1:1) Prejšnjo nedeljo sta v Lescah praznovala 60-letnico poroke Jože in Neža Drašlar. Jože Dra-šlar je bil rojen 10. 3. 1866 v vasi Lašče pri Borovnici, žena Neža roj. Molk pe 13. 1. 1872 na Vrhniki. Poročila sta se 6. 5. 1894. Jože Drašlar je bil dolgo vrsto let zaposlen kot vlakovodja drž. železnic v Trstu, kjer je bil zaveden Slovenec in edea vodilnih organizatorjev slovenskega železničarskega strokovnega gibanja. Ko je bil po pivi svetovni vojni Trst priklju- čen Italiji^, so se Drašlarjevi preselili v Hraše pri Lescah, 1. 1921 pa v Lesce, kjer je oče Jože nastopil zasluženi pokoj. Rodilo se jima je šest otrok, od teh jih pet še živi. Drašlarjevi so v času nemške okupacije stalno podpirali narodnoosvobodilno gibanje. V njihovem stanovanju v Lescah so se shajali in prenočevali borci, kurirji in aktivisti. Biserno poroko so Drašlarjevi praznovali dokaj slovesno v širšem družinskem krogu. Iskreno čestitamo! Tekmovanje v slovensko-hr-vatski ligi je pred zaključkom. Oba kandidata za izpadanje sta že dokončno določena in prav ta dva sta se preteklo nedeljo srečala v Kranju. Kljub temu, da so Kranjčani v tem tekmovanju dosegli skromne štiri točke, smo vendarle dali v tej tekmi prednost domačim, kajti tudi Lokomotiva je na glasu, da igra precej slab nogomet. V prvem delu je bila igra precej (izenačena, Vendar so gostje večkrat precej nevarno ogrožali vrata Korotana. Rečani pa v napadu niso imeli igralca, ki bi znal izkoristiti zrele priložnosti. Zaradi tega je vodstvo GORENJ OBVESTILO Okrajna gasilska zveza v Kranju in uredništvo »Glasu Gorenjske« sta se sporazumela, da bo v bodoče odmerjen za gasilstvo stalno določen prostor pod naslovom Gorenjski gasilec. Tako bo mogoče čimbolj seznaniti članstvo in javnost s problemi gasilske organizacije in varnostno-požarne službe v okraju in pa prikazati uspehe in napake v naših društvih. Zato naj gasilska društva in člani čim več dopisujejo za ta naš gasilski kotiček. Vse dopise naj pošiljajo Okrajni gasilski zvezi v Kranju, kjer bo redakcijski odbor Gorenjskega gasilca (Janko Stefe, Maks Tvrdjr in Metod Rotar) pregledal snov za objavo. V Gorenjskem gasilcu bodo tudi vse službene objave Okrajne gasilske zveze, zato naj društva in članstvo vestno sega po »Glasu Gorenjske« in prebira vse članke, ki prikazujejo delo vseh gasilskih organizacij na Gorenjskem. Na delo do večjih uspehov Za nami je letni zbor Okrajne gasilske zveze in pa tudi III. gasilski kongres na Bledu. V naši resoluciji smo 'si nadeli nešteto nalog, ki naj jih v tekočem letu 'opravimo. Sklenili smo, da bomo utrdili našo organizacijo in izboljšali administrativno stanje v društvih. Naše tehnično delo in sposobnost članstva za operativne naloge še daleč ni tako stro- Izžrebali smo nagrade Deset nagrad smo razpisali v naši prvomajski nagradni križanki in deset reševalcev smo pretekli teden v našem u-redništvu izžrebali. Tiskarski škrat je reševalcem sicer tokrat malo ponagajal in sicer se pravilna rešitev 10. vodoravno glasi: 'ter naročnikom, 14. navpično pa: romam, ne pa roman, kot bi se odgovor na postavljeno vprašanje pravzaprav moral glasiti. Kljub temu 'so skoraj vsi, ki so bili izžrebani, pravilno rešili to dvakrat zamotano uganko. Pri žrebanju pa smo tako ali tako upoštevali obe rešitvi kot pravilni. Reševalcem je delala precej preglavic tudi vrsta smole. V slovenskem pravopisu bi prav lahko našli, da se ta stvar imenuje pilpoh in ne polpod. kot so napisali nekateri. Tudi zagrebški klub ni nihče drugi kot HAŠK. Dokaj let je že od tega, kar je ta klub kot prvo [jugoslovansko nogometno moštvo igralo mednarodno tekmo z Angleži in — zmagalo. | 2reb je podelil nagrado temle tovarišem in tovarišicam: 1. Jakob Pretnar, Kranj, Huje 76, prejme 2000 dinarjev; 2. Julija Uršič, Kamnik, Sp. Stranje 22, 1000 dinarjev; 3. Aleksander Ažman, Javornik, Savska 4, 1000 dinarjev; 4. Anton Opeka, Kranj, Huje 57, 500 dinarjev; 5. Zvonko Zalokar, Kranj, Gasilski trg 5, 500 dinarjev; 6. Franc Tavčar, Zdravilišče Golnik in 7. Zofka Udir bosta eno leto brezplačno dobivala naš list; 8. Stane Vulkelj, Kranj, Tomšičeva 21; 9. Štefka Rušič, Otoče 9 p. Podnart in 10. Vinko Šumrada, Celje, Trubarjeva pa bodo dobili knjižne nagrade. kovno usposobljeno, da bi lahko bilo kos v primeru potrebe vsem požarnovarnostnim (nalogam, ki so iz dneva v dan večje, čim bolj se veča naša industrija in čim bolj se veča tudi vrednost splošno ljudskega premoženja. Zato je naloga poveljnikov in vseh naših operativnih štabov, da s praktičnimi vajami temeljito izvežbajo aktivne gasilce za gasilsko službo. Zadali smo si nalogo, da bomo povečali stanje članstva po vseh naših edinicah. To pa bo mogoče, če ibodo gasilska društva s svojim delom dokazala visoko moralno, idejno in tehnično sposobnost pri delu. To bo privabljalo nove člane v gasilsko organizacijo. Vsako društvo bo imelo vsaj eno žensko, mladinsko in pionirsko enoto. To bo naš novi naraščaj, ki bo prej ali slej pomnožil naše aktivne vrste. Gasilci se moramo tudi zavedati, da spadamo med množične organizacije (jn moramo zato med našim članstvom vzgojiti pravi lik gasilca, ki bo vreden da sodeluje pri gradnji socialistične Jugoslavije. Načela Socialistične zveze so tudi naša načela in po njih vzgajajmo gasilsko članstvo. Praznujmo »Gasilski dan" Kakor vsako leto, tako tudi letos praznujejo gasilske organizacije širom po naši domo- vini svoj gasilski praznik. Običajno je bil ta dan na rojstni dan maršala Tita t. j. 25. maja. Za letos pa je določeno, kot Je bilo že objavljeno v gasilskem Biltenu, da bo praznovanje Gasilskega dne 30. maja. Zato naj vsa društva in gasilske organizacije na področju okraja Kranj, proslave ta dan s svečanimi sejami, gasilskimi vajami in naj imajo s članstvom sestanke, kjer naj prikažejo namene in naloge gasilske organizacije, da tako čim bolj utrdijo gasilsko zavest med članstvom. Da bo Gasilski dan čim bolj viden in manifestativen naj okrase domove z zelenjem in zastavami. ČESTITKE K ROJSTNEMU DNEVU PREDSEDNIKA REPUBLIKE Okrajna gasilska zveza je poslala v imenu vseh prostovoljnih gasilskih in industrijskih društev in njenega članstva pismeno čestitko predsedniku republike za njegov rojstni dan z iskreno željo, da bi še dolgo let vodil in upravljal domovino svobodnih ;in neodvisnih narodov Jugoslavije. Korotana zamenjalo igralce in Mihelčič je namesto srednjeg« krilca zaigral vodjo napada. Ta sprememba je bila zelo koristna, kajti napad Kranjčanov (je bil od tega trenutka kot prerojen. Korotan je dobil premoč na igrišču, ki pa je v prvem delu ni znal izraziti v golih. Nasprotno pa so Rečani iz nekega prodora dosegli vodstvo. iNekaj minut pred koncem polčasa pa so domači izenačili. Drugi polčas je pričel s precejšnjim tempom in tokrat zelo dobri Mihelčič je dosegel za domače drugi gol. Tekma Je postala precej ostra a sodnik ni znal dovolj energično preprečiti groba igre. Moštvo Korotana Je »medeno obrambo gostov zlahka proigravalo in kmalu je Campa dosegel tretji gol, pri tem pa ga je vratar Lokomotive grobo fauliral, da je 'obležal na tleh, vendar sodnik zopet ni interveniral. Zadnji gol je zopet dosegel Mihelčič po lepi komibnaci-ji z levim (krilom Stularjem. Kljub temu, da je usoda Korotana že zapečatana, pa nam je nedeljska tekma dokaz, da je novo vodstvo Korotana z e-nerglčnimi »preventivnimi« sredstvi zajezilo grozečo krizo v moštvu ln da se jeseni lahko nadejamo, da bo moštvo igralo zopet boljši nogomet — kot v slovensko-hrvatski ligi. Odbojka V slov. hrvatski odbojkarski ligi je prva tekma Imed Kamnikom in Železničarjem iz Ljubljane končala z rezultatom 3 : 2 v korist Kamnika. Tekma je bila zelo živahna in so Kamnl-čani zasluženo zmagali. Nogomet po Gorenjski Nogometno prvestvo Gorenjske za leto 1953-54 se bliža svojemu 'zaključku. Se nekaj tekem in igrišča bodo do naslednjega tekmovanja zapuščena. Seveda pa bodo med tem časom klubi nastopili v nogometnem tekmovanju za pokal maršala Tita in tako izpolnili poletni odmor. Preteklo nedeljo in torek so bile na Gorenjskem na sporedu štiri tekme, ki pa niso več bistveno vplivale na vrstni red na tabeli. Prvo mesto je sigurno osvojila »Mladost« iz Kranja in bo že |sredi prihodnjega meseca sodelovala v kvalifikacijskih tekmah za vstop v slovensko ligo. Upamo, da bo letošnji gorenjski predstavnik V kvalifikacijah uspešnejši kot lanskoletni. Prešeren : Železniki 5: 4 (2:2) V Lescah je bila v nedeljo odigrana prvenstvena nogomett-na tekma med domačim Prešernom in gosti iz Železnikov V prvem delu sta bili obe moštvi enakovredni in sta oba napada dosegla po dva gola. V drugem delu pa se je začela borba za zmago, v kateri so imeli Leščani več sreče in r. e-nim golom razlike premagali simpatično moštvo iz Zelenni-kov. Mladost : Korotan B 2 : 1 (2:1) V torek popoldne sta se na igrišu pomerili kranjski nogometni ekipi in sicer Mladost in Korotan. Korotan je namesto svoje druge ekipe poslal na igrišče svoje kompletno ligaško moštvo in bil — poražen. Kranjska derby tekma je pokazala, da je Korotan v mladem moštvu Mladosti dobil v samem mestu resnega konkurenta, nn katerega bo moral v prihodnosti resno računati. Poraz v zadnji tekmi prav gotovo ni bil slučajen, saj so nam to pokazali dogodki na igrišču. Sicer tesni rezultat pa naj bo Koro-tanu opozorilo, da tudi drugorazrednih moštev ne gre podcenjevati in da bo moštvo moralo krepko prijeti, če bo hotelo povratno tekmo dobiti. Tržič B : Mladosti B 4 : X (2:1) V predtekmi sta se srečali B moštvi Tržiča in Mladosti, ki nista pokazali posebnega nogometa in je zmaga pripadla boljšemu nasprotniku. Med tekmo je prišlo po nesreči do težje poškodbe igralca Mladosti Zavrla, kt so ga morali odpeljati v bolnišnico. Prešeren : Mladost 1 : 1 (1:0) Opozorilo Nogometni centier Gorenjske poziva vse nogometne klube in sekcije, da čimpreje dobro preštudirajo novi statut in pravilnik Nogometne zveze Jugoslavije, ki je stopil v veljavo 23. aprila 1954. leta. Kdorkoli novega pravilnika Se nima, naj ga naroči pri Nogometnem centru v Kranju. .Partizan" Kranj: ..Partizan" Hrastnik u Razgibano življenje v Hotav-ljah v Poljanski dolini Res je, da je gasilsko društvo v Hotavljah mlado, saj so ga ustanovili šele pred dvema letoma, vendar ima novo motorno brizgalno, katero so nabavili s pomočjo podpor in lastnih sredstev. Ob tej priliki se društvo prav iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in to: OGZ Kranj, KZ Hotavlje, ObLO Gorenja vas in sosednjim društvom ter tudi ostalim darovalcem, ki so pripomogli do nakupa motorne brizgalne in cevi. i i Vendar pa društvo ni zadovoljno s tem uspehom in želi zgraditi lastno orodjarno s stolpom. Da bi zopet našli sredstva za to zgraditev bodo 6. junija t. 1. uprizorili igro »Pot do zločina«. Seveda se bodo po igri tudi nekoliko poveselili. Prijatelji gasilstva udeležite se te prireditve. To nedeljo so imeli kranjski košarkarji v gostih istoimensko moštvo iz Hrastnika, ki so ga premagali z rezultatom 46:43. Igra je bila dokaj slabša, kot tiste, ki smo jih gledali pred nekaj nedeljami. Kranjčanom nikakor ni šlo in le s precejšnjo mero sreče so zmagali. Gonilna sila domačega moštva Petrič Drago je v tej tekmi popolnoma zatajil. Verjetno se bo moral odločiti za en ali drugI šport, ker drugače mu bo dosedanje pretiravanje V športu prav gotovo nakopalo neprijetne Odkritje pl«Šce Prostovoljno gasilske društvo v Smledniku bo odkrilo 6. ju nija spominsko ploščo v narodnoosvobodilni borbi padlim gasilcem. Na ta dan naj se zberejo vsi gasilci ob pol dveh popoldne pri Jošku v Valburgi, na kar bodo v sprevodu odšli v gasilni dom, kjer bo žalna komemoracija in odkritje spominske plošče. Na odkritje spominske plošče vab'.mo vsa gasilska društva in prebivalstvo iz okoliških vasi. * Društva, ki so nam poslala dopise za objavo prosimo, naj nam blagohotno oproste, ker niso prišli že danes na vrsto in jim bomo ustregli v najkrajšem času. OGZ Kranj posledice. Čudimo se vodstvom društev, da dopuščajo, da igra najpreje prvenstveno nogometno tekmo, nato pa iše prvenstveno košarkarsko tekmo, ki je zelo naporna. Tako izkoriščanje športnika je milo rečeno nerazumljivo in ni opravičljivo. Če ta igralec sam ne ve, kaj je za zdravje koristno in kaj škodljivo, mu je treba pač to dopovedati! Na tekmi se je pripetil neljub incident, ker je časomerilec prekmalu odpiskal konec tekme in verjetno je, da bodo Kranjčani zaradi nepazljivosti tekmo izgubili z rezultatom 20 : 0. V predtekmi je mladinsko moštvo kranjskega »Partizana« premagalo košarkarsko ekipo jeseniške gimnazije z rezultatom 36 : 21. »Partizan« - Medvode »Odred: - Ljubljana 51:47 (29:31) Prvenstvena tekma republiške košarkaške lige — gledalcev 200. Po zanimivi in napeti borbi so zmagali domačini, s tesnim rezultatom, toda zasluženo. Pri domačinih so se izkazali Rezek, Tičar in Brelih. Sodila sa /dobro Vozelj in Lavrič. Za Medvode so igrali: Bezek 16, Tičar 15, Frelih 13, Knific T. 7, Jesih 2, Knific F. 0. Bukovec 0, Mesesnel 0. 4 (IMS (J0RFN.ISKE AW Kdo je bil dobri vojak Š vejic? To se j« izvedelo šele, ko so proučili akte dunajskega arhiva Praznik pionirjev in cicibanov Prejšnjo nedeljo so imeli cigani in pionirji svoj praznik, kaznovali so dan pomladi. Že navsezgodaj si jih lahko videl, kako korakajo proti igri-Korotana. Tam so (bile podvijene stojnice, na katerih so bile razne dobrote za lačne že-'odčke. Na igrišču je bil vedno vfČji živ-žav. Zbrali so se pio-ttlrJi in cicibani iz osnovne šo-*e Primskovo, Kranj, Straži-^2 in iz mladinskega doma. Manjkalo pa seveda ni ■ tudi Sodbe. Ko so bili vsi zbrani, so se uvrstili v sprevod in z godbo odkorakali proti mestu. Na čelu so bili zastavonoše, za njim pa — čmrlji, pikapolonice, /dimnikarji, metulji, marjetice, zvezde. Nato so šli dečki s skirca-mi in obroči, pripravljeni na tekmovanje, ki pa je zaradi slabega vremena žal odpadlo. Za njimi je spet korakala godba, nato pa dolga vrsta pionirjev in pionirk is punčkami, cveticami in drugimi igračami. Sprevod je šel po mestu in na cestah je bilo polno ljudi, ki so ga z veseljem ogledovali. Mošnja zlatnikov Nekoč sta šla skozi gozd dva prijatelja. Nenadoma zagledata na poti mošnjo, polno zlatnikov. Oba hkrati planeta, da bi jo pobrala. ' — Mošnja je moja! je vkliknil Prvi. Ne tvoja, je dejal drugi — Najina je! Kako najina? — Najina, keir sva jo oba hkrati opazila in ker sva prijatelja — je razložil drugi. — Ne boš! Mošnja je moja! bom je delil! je jezno odvrni prvi in skril mošnjo v žep. Potem sta šla molče dalje. Ko pa sta bila sredi gozda, so Ranili prednju razbojniki. Tri-Je so bili in puške so imeli. — Dajte denar! — so zavpili. nvc Propadla sva! Je dejal tisti, ki je imel skrit denar. Zakaj SVA? ga je vprašal flrugi; _ Ti si propadel. Meni ^irnajo kaj vzeti. ~— Pomagaj, braniva se, saj Sva prijatelja! je začel moledovati prvi. ■— A, sedaj se spomniš, da sva Prijatelja. Kar sam se brani! je ^°jal in stopil k razbojnikom. Razbojniki so ga preiskali, in W hi imel ničesar, so ga pulili. Mirno je nadaljeval svojo Pot. Potem so razbojniki prijeli ^ugega. Ta je začel trepetati ln Jokati: —■ Pustite me, tudi jaz nimam nič! Toda razbojniki so ga pregledali in našli denar. dva bova pa plesala. — Prebrisan si, boter, — je odgovorila ovca. — Pohrustal bi rad te noge, kaj? — Nikar se ne boj, saj ne jem več ovčjega mesa, je dejal volk. — Kako da ne? je vprašala ovca. — Vegeterijanec sem postal. Jagode zobljem, vodo pijem in zdaj mi je lahko pri duši. Oh, ovčka, kako mehko črno runo imaš, kot svila. Pridi ven, da ga pobožam. — Prebrisan si, boter, pojedel bi me rad. , — Nikar se ne boj, saj sem vegeterijanec. Ah, ovčka, kako črne oči imaš! Kot zrele češnje so. Pridi ven, da jih občudujem! je vztrajal volk. — Nič ne bo, boter! — Res si vsa lepa, prelepa, samo rep imaš grd, je zopet začel volk. — Kako to? — Sivo dlako imaš na repu, staraš ;se! je dejal prebrisano. —Nimam sivih dlak! — Imaš, imaš! Pridi, izpulim ti jo. Tam, tam skozi luknjo jo vidim! je hitel volk. — Najlepša ovca si na svetu, samo ta siva dlaka te kazi. Kakšna škoda Pridi no ven! \ To je bilo nečimrni ovci preveč. Stopila je iz staje. Tedaj jo volk zgrabi, zakolje in odnese v gozd. (Nadaljevanje in konec) Med dokumenti je tudi zdravniško spričevalo, ki ga je Hašek dobil v norišnici v Bohnjicah, kjer so ga imeli nekaj časa na opazovanju. Zdravniki so ugotovili, da je Hašek »omejen, toda ne nenevaren za okolico«. Za to trditev so navedli tudi dokaze. Ko so ga vprašali, kje je VI-tava najgloblja, jim je Hašek pravilno odgovoril: pri Više-gradskih, stenah. Toda ko ga je eden od zdravnikov vprašal, koliko je dvakrat dva, se je Hašek delal neumnega in odgovori da je dva krat dva sedemnajst. Tem dokazom so zdravniki dodali še neizpodbiten dokaz svoje diagnoze, da Haškovi možgani (slabo funkcionirajo: ko so ga bili pripeljali v sobo za izpraševanje norcev, je Hašek takoj odhitel pred sliko Franca Jožefa in navdušeno vzkliknil: »Živel naš cesar Franc Jožef I!« Tudi ta dogodek je Hašek opisal v svojem romanu in Iga seveda pripisal Švejku. Na osnovi tega zdravniškega spričevala, so Haška odpustili iz vojske.. Vojna je bila že v polnem teku. Stanje je bilo zelo težko. Toda veliki pisatelj ne izgublja glave. Izmišlja si nove in nove prizore, da bi z njimi potrdil svoj »uradni idiotizem« in se lažje nasmejal majajočemu se cesarstvu. To je počel na razne načine. Spet bomo navedli enega. Obiskal je nekega hromega soseda, si izposodil njegov bolniški voziček, sedel vanj. vtaknil nagelj v gumbnico in položil bergle čez kolena. Naprosil je gospodinjo, naj takšne ga pelje po glavnih praških u-licah tja do Strelskega otoka, kjer je bila rekrutacija. Tudi gospodinja je bila za šalo in je rada ustregla Haškovi želji. Ko ga je porivala po najprometnej-ših praških ulicah, se je Hašek drl na ves glas: v>Nad Beograd! Nad Beograd! Marširamo v Beograd! Brez nas ne bodo zmagali! Naj živi princ Evgen Savojski!« Ljudje so (tekli za čudnim vozičkom, množica je rasla, Hašek pa je držal navdušen govor: »Gospodje! Srbi so ubili strica našega (presvetlega cesarja! Srbi gredo s Turki na nas. Ne bojmo se ne enih ne drugih. Se jim bomo že še maščevali! Živel Franc Jožef in njegova plemenita soproga 'Zofija!« Ko je Hašek vstopil v dvorano za rekrutacijo, je videl bodoče vojake, ki so v Vrsti čakali na pregled. Takoj je o-pazil, da so vsi tožili, da imajo kakšno bolezen. Zdravnhc je bil Nemec, ki je govoril samo nekaj čeških besed. Ko je vprašal rekruta, katero bole-zin ima, mu je slednji 'rekel, da ima na primer tuberkulozo. — Tako, še lagati si hotel! so se razjezili razbojniki in pohlepnega možaka temeljito premika-stili. NEKAJ ZA NASH Z£N£ Če nimate tehtnice Siva diaUa Prišel je volk k staji in pogledal skozi luknjo v steni. Videl je lepo črno ovco in ji dejal: — Oh, ovčka, kako lepe noge imaš, kot srna si! Pridi ven, da zaplešem s teboj. Ne bo ti žal, komar nama bo godel, mi- SLABO PRIJATELJSTVO Pred kratkim je neko avstrijsko prvostopno sodišče obsodilo na nadomestilo škode zaradi žalitve časti urednika nekega dunajskega dnevnika, ker je v listu objavil vest, da se je dekle Lidija Wendel v času svojega bivanja v nekem zimsko-športnem centru na Tirolskem bližje spoznala z egiptskim ex kraljem Farukom. V obrazložitvi obsodbe je sodišče poudarilo, da lažno poročilo o tem, da se je mlado in lepo dekle spoznalo z ex kraljem Farukom, predstavlja Za vsako dekle dejansko žalitev časti, »ker Faruk ni človek, čigar prijateljstvo bi bilo priporočljivo, najmanj pa mladim dekletom«. NAJDALJŠE CIGARE NA SVETU Najdaljše cigare pa svetu kadijo Indijanci iz južnoameriškega plemena Jaupe. Njihove cigare so dolge do 70 cm in so tako težke, da jih morajo kadilci večkrat držati z obe-hia rokama. TEŽAK DENAR Največji in najtežji novec, ki ga danes poznamo, je švedski »dolar«, ki so ga vlili v 17. stoletju. Denar je bakren.; Vlili so ga tedaj, ko Švedska ni imela dovolj zlata in srebra. Posamezen novec je težak !16 kilogramov in ima v premeru 40 cm. Nekaj primerov teh »novčičev« se je ohranilo do danes. ' c - ČUDNA RIBA V morskih globinah, v Mehiškem zalivu živi neka rita, ki jo domačini imenujejo »strašna riba«. To ime je dobila 2ato, ker v trenutku hevarnosti požre toliko vode,, da popolnoma spremeni svojo obliko in postane okrogla. KAKO JEMO Po neki ameriški statistiki 530 milijonov ljudi je na kitajski način, t. j. (s paličicami. Precej manj ljudi, 320 milijonov uporablja pri jedi nož, vilice in žlico. 19 milijonov ljudi pa se pri jedi zadovolji samo z nožem, nič manj kot 740 mili-)°nov prebivalcev našega plneta pa še v dvajsetem stoletju fte rabi razen prstov prav nobenega pribora. Gospodinja, ki nima v kuhinji ne tehtnice ne mere, si lahko pomaga takole: 15. gr soli je ena jedilna žlica soli; 20 gr drobtinic, riža ali je-šprenja je ena jedilna žlica istega! i 1 dl ali 100 gr vode ali sadnega soka je 6 jedilnih žlic te tekočine; 10 — 12 gr masla ali masti je košček omenjene maščobe v velikosti oreha; 20—25 g. tehta leno jajce; Velika jedilna žlica ustreza trem kavnim žlicam; Kozarec drži običajno 1,5 dl, skodelica pa l/t litra. Praktični nasveti Ako kljuke kljub rednemu čiščenju hitro potemnijo, jih zdrgnite z narezanim surovim krompirjem, nato pa še z Volneno krpo, dokler ne dobe zaželenega bleska. Če hočemo, da se linolej ne bo lomil in preveč otrdel, ga moramo od časa do časa namazati iz mešanico octa jin lane-gega olja. Potem ga zbrišemo s suho cunjo in pustimo, da se posuši. Nazadnje ga zdrgnemo še z voskom in suho krpo, ker voščeni sloj dobro ščiti linolej in mu da lep sijaj. jar 1 Za vroče poletne dni lepa obleka iz šantunga Gledalci so kmalu spoznali, da se Hašek norčuje iz vojne, zakaj Evgen Savojski je umrl 1736. leta, nadvojvoda Ferdinand in njegova soproga Zofija sta bila že mrtva, a Srbi in Turki so bili v prvi svetovni vojni nasprotniki,, ne pa zavezniki. Policija tli razumela, za kaj pravzaprav gre, in je Haška v dobri veri, da je velik avstrijski rodoljub odpeljala na Strelski otok, kjer je bilo novače*-nje že v polnem teku. Pod policijskim varstvom je HašeK pozval množico in zaklical z vozička: »Na Beograd! (Na Beograd! Brez nas ne bo nič!« V kako veliki zablodi so bile tedanje oblasti, lahko sklepamo iz kratkega članka .izrezanega iz nekega nemškega časopisa in dodanega Haškovim dokumentom iz dunajskega arhiva. V 'časopisu piše, da je nekega češkega invalida navdahnilo tako rodoljubno vojno navdušenje, da ga je njegova mati na vozičku odpeljala na rekrutacijo«. MOČNEJŠI OD JEKLA Ameriške tovarne avtomobilskih gum so pričele izdelovati pred kratkim gume iz nygena, neke vrste nvlonskih vla- , ke-n. Nvgen je bolj odporon kot vsa poznana kovinska vlakna. 1 roces izdelave prav nič ne zmanjša njegove odpornosti. SPOMENIK POREDNEZU i Na vrtu šole »Miss Thompson« — enega najbolj gospo- , skih koledžev, starega nad /100 let, blizu mesteca Hove v An-— so pred kratkim postavili spomenik »najbolj poredne-dečku, ki je kdajkoli obiskoval to golo«. Ta deček je bil ^enec te šole še pred sedemdesetimi leti. Imenoval se je winston Churchill. m-t a osnovi teorije ameri-|\ škiega letalskega majorja D.E. Keyhoe-ja znani »lete-ceči krožniki« niso nič druge-gega kot »poslanci« ostalih planetov. Toda, dr. Donald Mentzel, eden najuglednejših a-stronomov Harwardske univerze, je popolnoma drugačnega mnenja. Njegovo stališče je, da ni samo človeško oko zapazilo številnih pojavov »letečih krožnikov«; marveč, da jih je tudi tradar registriral ter da ta pojav zaradi tega ne bi mogel biti samo optična prevara. Vendar je dr. Mentzel dokazal, da je tudi radar podvržen optični prevari. Znano je, daje radar, naprava, ki odpošilja ultra kratke valove, s pomočjo katerih se odkrivajo letala in ostali predmeti ter odreja njih položaj. Dr. Mentzel smatra, da bi mogli določeni hladni zračni sloji (»oslepariti« tudi radar. Zanimiv je dogodek, ki ga je ta znani astronom doživel 1944. leta pred japonsko obalo kot poročnik ameriške vojne mornarice. Podmornica, na kateri je bil in katera je z. iztegnjeno radarsko anteno plavala neposredno pod morsko gladino, je zapazila, kako ji neka svetla točka s strahovito hitrostjo leti nasproti. Izgledalo je, ko da bo trčenje neizogibno. Podmornica je takoj spremenila smer, toda skrivnostni predmet je ravno-tako spremenil smer svoje poti. (Ko pa so zapluli na gladino in začeli preiskovati obzorje, niso mogli ničesar zaslediti. Ugotovili so, da je hladni zrač- Iz moderne tehnike Projekt „11 ni sloj, ki je tležal nizko nad vodo, »lovil« radarjeve valove, ki so »tavali« s hitrostjo svetlobe in pošiljali nazaj podmornici njeno povečano sliko, katero so s podmornice videli kot svojega »sovražnika«. Podobni pojavi so bili opaženi tudi na letališču v Wa-shingtonu,, ko je otela kopica »letečih krožnikov« v veliki višini preletela Belo hišo. Hitri pokreti takoimenovanih »letečih krožnikov« so bili videti zaradi gibanja toplih in hladnih zračnih slojev, vsled česar se je heprestano menjal vpadni in odbojni kot radarskih valov. Ravno na osnovi tega meni dr. Mentzel, da so bila vsa dosedanja opažanja »letečih krožnikov« le navadne optične prevare. \ ' Toda... V Kanadi grade »leteče krožnike« Ze nekaj časa je tega, odkar se ne sme nihče, niti novinar niti fotoreporter, približati po-izkusni postaji (kanadske tovarne letal pri Torontu. Toda kljub vsemu se je le nekaj izvedelo o skrivnostnem, čudnem modelu letala, ki ga je konstruiral John Forst. Gre namreč za projekt »U«, katerega drže v najstrožji tajnosti, vendar domnevajo, da njegov motor dieluje kot vrtav-ka, ki se obrača okoli piloto-vega sedeža. Govore, da je to letalo že /doseglo neverjetno hitrost, celo nad 5000 km na |uro. je okrogle oblike, v premeru pa meri 3 metre. V središču jter ga »krožnika« je pilotova kabina. Na eni strani izgleda, da temu krogu len del manjka, vi- deli je kot "da bi bil odrezan, v prerezu pa se vidijo druga ob drugi, nekašne razpredelnice. JNa obeh straneh te široke površine so razporejene cevi. Te niso nič drugega kot reaktivni motorji. Skratka i— to je neka Ivrsta reaktivnega letala brez trupa in kril. Forstovi »čudodelni krožniki« so že naredili prve poiz-kusne polete nad Kanado In tudi nad Anglijo. Pilot sedi sigurno in brezbrižno v svojem prostoru in spremlja polet od samega začetka na radarski napravi in televizijskem ekranu, ki se nahajata pred njim. Izgleda, da je problem teh »krožnikov« le še vprašanjie vzleta in pristajanja. , To je vse, kar je do sedaj Zdravnik je odgovarjal vsem e-nako- «Ti imela tuberkuloza, jaz imela tuberkuloza, gospod ofi-cial imela tuberkuloza, gospod general imeila tuberkuloza, (toda mi vsi slušila vojska. Služila tudi ti!« Ta stavek je zdravnik ponavljal pri vseh, ki so trdili, da bolujejo, samo namesto tuberkuloze je imenoval srčno napako, išijas, rano na želodcu itd., — pač tisto bolezen, katero je (navedel rekrut v svojo obrambo. Duhoviti Hašek je vse to poslušal lin takoj odkril novo ugodno priložnost, da pokaže svoje *i»rodoljubje«. Ko je prišel na vrsto in ga je zdravnik vprašal, kaj mu je, je Ha šek nebogljeno (rekel: »Jaz sem uraden bedak!« Zdravnik mu je odgovoril: »Ti je uraden bedak, gospod uficial je uraden bedak, gospoda general je /uraden bedak, itudi jaz uraden bedak, toda rni vsi služila vojska. Služila tudi ti!« i i Prisotni rekruti so se zvijali od smeha. Ko so doktorju povedali, kaj je bil rekel, je takoj velel, naj Haška aretirajo. Iz drugih aktov je razvidno, da je bil Hašek poslan v bolnico, kar tudi sam omenja v romanu. Hašek se je vendarle rešil zapora. O tem piše v knjigi. V tem mu je pomagal kurat Otto Katz, ki ga je vzel za posil-nega, ker je bil »prepričan, da je bil Hašek po nedolžnem obsojen, ker ima šibko pamet in ne ve kaj dela.« Te in mnogo drugih prigod iz svojega medvojnega življenja je Hašek opisal tudi v romanu. Haškovo delo »Dobri vojak Svejk«je jasno pokazalo, kako genialen humorist je bil ta pisatelj — ne samo v književnosti, ampak tudi kot človek v navadnem življenju. znanega o tej neverjetni Forstovi konstrukciji. O njej nihče ničesar podrobnega ne ve, celo Amerikanci vedo zelo malo. Pri teh aparatih v obliki kroga ne gre za letala brez posadk, ampak za objekte katere usmerjajo na daljavo. Njih prednost je y tem,, ker: jih zaradi velikanske brzine tudi najpopolnejše protiletalsko topništvo ne more sestreliti. Ce bodo uspešna Se bodo ta letala lahko uporabila za izvidnike na sovražnem področju in njegovem zaledju. Ce bi se pa slučajno pripetilo, da bi sovražna protiletalska zaščita le zadela in sestrelila tak »leteči krožnik«, pa so poskrbeli, da bo padel na tla navpično in se bo pri tem tako razbil, da sovražnik na losnovi razbitih delcev ne bo mogel ničesar sestaviti in tako tudi ne priti do nikakršnih zaključkov v zvezi s sestavom tega aparata. Najboljši dokaz za to je naslednji primer. V decembru 1944. leta je poveljstvo angleške vojne mornarice na Špitzber-gih, ki so bili takrat baza zavezniškega ladjevja, ki Je spremljalo konvoje za Mur-mansk, našla ostanke »letečega krožnika« katerega konstrukcije predstavlja še danes skrivnost. Ta »krožnik«, najden na Spitzbeirgih, tj e bil pravzaprav prvi »leteči krožnik na svetu«. Odkod je ta »krožnik priletel, kje je bil izdelan in kakšne upe so nanj polagali njegovi iznajditelji — je še vedno ena zelo velikih skrivnosti II. svetovne vojne. v*: A V Naš novi S sodišča Ste že brali zanimivo, poučno in napeto zgodbo o volku — ŠEPAVCU? Ce ne, potem sezite po »Glasu Gorenjske«, kjer bo že sredi junija začela izhajati ta povest, ki bo bogato ilustrirana. J. J. (iz Sp. Zetinj pri Polja- dne v juliju preteklega leta mu- A. K. je bil delavec v tovarnah je v decembru 1953 v ve^ dil na Dolenjem brdu, kjer je ni Oljarne na Britofu pri Kra-černih urah vozil dvokolo po bila neka zabava. Proti večeru nju. V mesecih novembru injde-levi strani ceste in še brez llučl se je vračal domov ter je na cembru 1953 in januarju 1954 je ter se je pred Sestransko vasjo cesti dohitel neko družbo, v ka- postopoma jemal iz podjetja ju-zaletel v naproti pravilno po teri je bil K. J.. Brez pravega taste vreče in jih odnesel sku-desni strani z lučjo vozečega povoda je napadel K. J. z no- paj 8 komadov. V začetku mar-kolesarja J. K. Udarec je bil žem, 'ga zabodel v hrbet, mu ca 1954 pa je poskušal odnesti precej močan ter sta oba padla prerezal srajco dn jopič ter na s koles in bila nekaj časa v ne- hrbtu povzročil manjšo rano. zavesti. J. J. se je moral zaradi Na S(Kiišču se je M. N. zagovar-nepravilne vožnje, ker je z njo jal> da je bil pijan in da m ve_ del, kaj je delal. Sodišče njegovega zagovora ni upoštevalo, I\» pleSU tO Se stepll ker so priče povedale točno, kako je prišlo do tega napada in kdo je bil kriv. Obsojen Je bil na 20 Idni zapora. ogrožal varnost drugih ljudi na cesti, zagovarjati pred sodiščem ter je bii obsojen na 2000 din denarne kazni. tudi 10 ikg olja. Kazen treh mesecev in -14 dni zapora g3 bo v bodoče verjetno odvračala od takih kaznivih dejanj. M. N. 'iz Dolenjega Poljanski dolini se je brda v nekega Zaradi zlorabe službenega položaja ■ta se zagovarjala 3. aprila 1954, je bila na Jesenicah v dvorani strelske družine veselica s plesom. Na plesu je bilo večje število fantov in deklet. Na veselici je bil tudi H. D., zaposlen pri Remontu na Jesnicah in M. M., delavec v Železarni. Proti polnoč1 Pred senatom okrožnega so- Po daljšem posvetovanju je so- je prišlo do prepira in prere-dišča v Ljubljani je bila javna dišče spoznalo oba obtožena za kanja v katerem je H. D. zabo-sodna razprava proti obtožene- kriva in obsodilo G. Jožeta na del M. M. z nožem v hrbet in mu mu G. Jožetu in -J. Mariji, ki 6 mesecev zapora pogojno za povzročil na ta način težke sta bila zaposlena v lekarni v dobo 2 let. Obtoženo J. Marijo telesne poškodbe, tako da je M-Kamniku, prvi kot knjigovodja, pa na 4 mesece zapora pogojno M. še danes v bolnici, obtožena J. Marija pa kot stro- za dobo enega leta. Okrožno sodišče v Ljubljani kovna uslužbenka. ^ izreku obsodbe je sodišče je ta primer obravnavalo in ..^^^ jih je obtožil za upoštevalo olajševalne ©kolišči- spoznalo H. D. za krivega na-sy°j^ ne; pri prvem obtoženemu bo- klepnega napada. Sodišče >ga je lezen, pri J. Mariji pa dobro obsodilo na 1 leto in 6 mesecev obnašanje in nekaznovanje. Pr; strogega zapora, s tem da naj obeh obtoženih se je namreč bo to resen opomin ;vsem onim. sodišče prepričalo, da bo tudi ki se na podobnih prireditvah pogojna kazen vzgojno delovala, ne znajo vesti in obvladati. Radio Ljubljana Poročila poslušajte ob 5.35, 6., pesmi poje vokalni kvintet »Ni- 7., 13., 17., 19. in 22. uri. V nedeljo, 30. maja: 8.00 O športu in športnikih — Judo — naš novi šport. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 9.00 Pol ure za našo vas. 10.00 Dopoldanski simfonični 'koncert. 11.00 »Po naši lepi deželi« — ko Stritof«. 18.00 Operetna glasba. Večerni orkestralni spored. 22.15. Igra plesni orkester Radia Beograd. i V četrtek, 3. junija: 12.00 Iz mladinskih skladb. 12.15 Cicibanom — dober dan! 12.30 Opoldanski orkestralni spored. 13.45 Ernest Petrin: Trbovlje včeraj, Iz znanosti in tehnike. 13.55 Pl-danes in jutri. 13.30 Pogovor san spored slovenskih vokalnih s poslušalci. 14.00 Otroška pred- in instrumentalnih skladb. 16.00 stava — Annamaria Weide: Radijska univerza — Novi kopi Sončna ura. 15. 45 Radijski igra in nova mehanizacija rudnikov. Linhart: Matiček se {ženi. 17.00 18.00 30 minut znamenitih oper-Družinski pogovori. 17.10 Zele- nih uvertur. 18.30 Družinski poli ste — poslušajte! 19.30 G. Puc- govori. 20.00 Kulturni pregled, cini: Madame Butterflv, opera Četrtkov večer domačih pesmi v 3. dejanjih, v naslovni vlogi in poskočnih napevov. 21.00 II. japonska sopranistka Michucho ded koncerta orkestra Benny 100 uspehov na 1 oglas v našem tedniku malomarno opravljanje službene dolžnosti in obenem za nevestno poslovanje v lekarni. S službenim denarjem sta kupila kolo za 38.000 din. Da bi zabrisala vsako sled za seboj sta iz blagajniške knjige (dnevnika) iztrgala liste, da se ne bi videlo, koliko je vloženega in koliko je bilo vzetega denarja iz blagajne. Oba obtožena Sta skesano priznala svojo krivdo. Obtožena J. Marija se ni čutila krivo, ker je trdila, da je sama zedevo javila oblastem, ko je uvidela, da tako poslovanje ni zakonito. Kino sporedi Kino »Storžič», Kranj: 26. ma- junija ameriški bavni film ja ameriški film »Harlem zrna- »Proti vsem zastavam«. 3. do b- guje«; 27. do 30. maja Ameriški junija angleški film »Popolna barvni film »Viharni zaliv«, žena«. Predstava ob 20. uri. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., Kino »Svoboda«, Stražišče: 29. Prvi obtoženec je izjavil, da je 17., 19. in 21. uri. 30. maja ob ™aJa slovenski film «Vesna«; že vrsto let v službi dn da je 21. uri bosanski film »Hiša na povsod zadovoljil. Dejal je, da obali«. Matineja 30. maja ob 8.Suni hotel prizadeti lekarni ško- uri «Vesna«, ob 10. uri »Hiša de. 5 na obali«. 1. in 2. junija bosan- Javni tožilec je v zaključnem ski film «Hiša tna obali«, govoru predlagal sodišču, naj Kino »Partizan«, Frimskovo: izreče svarilno sodbo obtožencema. obema 27. do 29. maja bosanski film do 30- maJa , »Hiša na obali«; 31. maja do 2. 30. maja bosanski film »Hiša na obali«. Predstave v soboto oD 18. in ',20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Matineja 30. ma' j a ob 10. uri »Viharni zaliv«. Kino »Radio«, Jesenice: 26-ameriški barvni GLEDALIŠČE objave • ogrlasl Sunahara. 22.15 Ritmi in melodije iz raznih dežel. V ponedeljek, 31. maja: 7.20 Halley Prešernovo gledališče Kranj 29. maja ob 20. uri Gostovanje ne v Železnikih — Maxwell An- dersen: Zašlo je sonce — Izven 30. maja ob 16. uri Izven in za podeželje — Ivo Vojnovic — «Ekvdnokcij« Goodmana v Carnegie New-Yorku 1938. V petek, 4. junija: 7.20 Za go-Za gospodinje. 13.45 Za mlade spodinje. 12.00 Igra godba na pevce in godce. 14.05 Zbori ln pihala Ljubljanske garnizije. solisti po jo slovenske narodne 12.20 Kmetijski nasveti. 13.4» in umetne pesmi. 15.30' Šolska Za pionirje. 14.05 Za vsakogar uri za nižjo stopnjo: Povest že- nekaj. 15.30 Skladbe A. Foer-lodovega možička. 16.00 V sve- sterja in E. Amaniča, poje motu opernih melodij. 17.10 Igrajo ški zbor »Fr. Preišeren« iz Kra-veliki zabavni orkestri. 17.45 Zu- nja p. v. Petra Liparja. 15.50 nanje politični feljton. 18.30 Modni kotiček. 16.00 Želeli ste Zdravstveni nasveti. 20.00 Ra- — poslušajte! 17.50 Domače ak-dijska univerza — Razvoj Trbo- tualnosti. 18.25 Jezikovni pogo-veljskega rudnika. 20.15 Simfo- vori. 20.00 Tedenski zunanje- nični koncert Radia Ljubljana, politični pregled. 20.10 Večerni ^f34 (VJ?reYpđU ™_ ™2^,..L"r 22.15 V plesnem ritmu. operni koncert. 21.00 Literarna V torek, 1. junija: 7.20 Za oddaja — Jovan Jovanović Zmaj gospodinje. 11.00 Šolska ura za (ob 50. letnici smrti). 21.20 Na-nižjo stopnjo. 11.30 Šolska ura ši ansambli v plesnem ritmu, za višjo stopnjo — Mladi rudar V soboto, 5. junija: 5.30 Do-(ob 150-letnici trboveljskega *>ro jutro, dragi poslušalci (pe-rudnika). 12.00 20 minut z Vese- ster glasbeni spored). 7.20 Za gospodinje. 12.15 Cicibanom — dober dan! 12.30 Opoldanski koncert. 13.45 za pionirje. ',14.20 Nedelja, 30. maja Tijardovič: Mala Floramv. Zadnjič. Zveze z vlaki ugod-Zaključek redne gledališke sezone. ob 14.15 uri do križišča na Suhi in od ,tu po občinski cesti na postajo. Ljudski odbor mestne občine MALI OGLASI Podpisana Zofija Vurčič, stan. 4. junija ob 20. uri — Premiera Cirče št. 81 preklicujem in ob- — P. A. Breal — prevod Djui- žalujem vse, kar sem trdila o dica Flere, tragikomedija v zasebnem tožilcu Antonu Petetr- treh dejanjih »Napoleonovi neiu glede tatvin v tovarni, huzarji« Stanovanje dobi pisarniška V petek, 4. junija, uprizori uradnica za proti usluge Infor- Prešernovo gledališče svojo de- ™acije v gostilni, Tavčarjeva 17, ZAHVALA Ob nesrečni izgubi naše mame MARIJANE PRAPROT-NIK — Cimpkove iz Potok izrekamo zahvalo vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami, darovali film »Proti vsem zastavam«. 31-maja do 3. junija ameriški film limi godci. 12. :0 Kmetijski nasveti 12.30 Opoldanski koncert 13.45 Nove knjige. 13.55 Za pri veto premiero v letošnji sezoni — P. A. Breala: Napoleonovi hu- djice Fleretove. Ta tragikomedija je doživela svoj odrski krst v januarju 1954 v Parizu. 5. junija ob (20. uri — Izven — Gostovanje v Skofji Loki — Ivo Vojnovič »Ekvinokcij«. 6. junija ob 16. uri — Izven ln za podeželje !— P. A. Breal — Napoleonovi huzarji. Tragikomedija v treh dejanjih. j etno razvedrilo. 16.00 Naši in Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba). 16.00 Kulturni pregled. 16.10 Uganite kaj igramo! 17.30 Okno v svet. 18.20 inozemski solisti pred mikrofonom. 17.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 18.00 20.00 Pisan sobotni večeir. Športni tednik. | 18.30 Filmske Ljudsko prosvetni obzorniK. melodije. 20.00 Tedenski notranje politični pregled. 21.00 Literarna oddaja — Emily Bronte. 21.30 DomaČe pesmi za ples in razvedrilo. i \ V sredo, 2. junija: 12.20 Na- Mestno gledališče Jesenice Petek, 28. (maja ob 18.30 -uri Tijardovič: Mala Floramy. Sobota, 29. maja ob 14.15 url Tijardovič: Mala Floramy. Gibanje prebivalstva Kranj. Prodam kotel za žganj ekuho s hladilnikom po ugodni ceni Lovro Semen, Tavčarjeva 17, Kranj. Prodam skoraj nova balkonska vrata, zasteklena, Cirče 8, Kranj. PREKLIC Spodaj podpisani -Ludvik Bergant preklicujem, da so ibille vesti, ki so se širile o Milki Potočnik in Jožetu Bernik iz Luše neresnične. In ker sta bila 'Janez Bergant in Lojzka obdolže-na, da sta te vesti razširjala, lz-< javljam, da to ni res in se jima (zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Prosim, da vzameta na znanje rto tudi Mrgole in njegova žena. 'Ludvik Bergant 1. r. cvetja in spremili našo ljubo »Najboljši med slabimi«. Od *■ mamo na njeni zadnji poti, še do 5. junija italijanski film posebno se zahvaljujemo or- »Opera Trubadur«. Predstave ganizacijam ZB NOB Javor- vsak dan ob 18. in 20. uri, v nik—Koroška Bela, Jesenice, nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsa vsem govornikom za poslovil- ko nedeljo dopoldne je matineja ne besede, organizaciji SZDL, ob 10 uri, cena za odrasle 20 Zvezi žena, prvoborcem, god- din, za otroke 10 )din. bi in pevcem. Sinovi in hči z družinami Kino »Plavž«, Jesenice: 28- do 31. maja jugoslovanski zabavni film «Vesna«. Od 1. \do 3. junija ameriški film »Skriv-, °!\ 8™5_?"ge_Bx* ° m°~ nostno življenje W. Mittyja«. Od 4. do 6. junija /ameriški barvni film »Najboljši med slabimi«-Predstave v pondeljeik in četrteK samo ob 18. uri, ostale dni oD 18. in 20. uri, v nedeljo pa oD 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldan matineja ob 10. url-Cena za odrasle 20 din, za o-troke 10 din. ža in skrbnega očeta FRANCA DOLŽANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in obsuli prerani grob z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo dr. Hafnarju za vso iskreno zdravniško pomoč med težko boleznijo in strežnemu osebju bolnice za njihov trud. Iskrena hvala g. Hanjriher Z. SZDL Kino Koroška Bela-Javornik: 28. do 30. maja ameriška drama »Carrie«. Od 4. do 6. junija Rojstva: Marija Zaplotnik iz 7. 1868 v Cirčah, umrla dne 21. Kranja, Gregorčičeva 10, rodila 5. 1954 v Kranju Cirče 15, po sveta za dom. 13.15 Zabavna dečka; Marija Jarc, iz Kranja poklicu gospodinja. glasba. 13.45 Za pionirje. 15.30 Prešernova 6, rodila dečka; Na- poročili so se: Jožef Višič, av- cije cestiščaori" železniški do- Soska ura za višjo stopnjo: Mla- dina Belec, iz Kranja, Majstrov to mehandkar in Terezija Sladic, gtaj1 gkofja ^oka bo dovozna delavka; Jožef Brenčič, strugar cesta od križiSča v starem dvo. Zapora ceste! Zaradi ureditve in moderniza- di rudar. 16.00 Koncert po že- trg 17; rodila dečka Ijah. 17.10 Slovenske narodne Umrli: Mina Prosen, roj Podmožaklja, godbi ter pev- ameriška komedija i»Nevidni člo-skemu zboru za ganljive žalo- vek<< predstave v petek in soboto ob 18. in 20. uri, v nedejjo ob 10„ 18. lin 20. uri. Cena z* mladinske predstave za odrasle 20 din, za mladino 10 din. stinke. Žalujoča žena, sin, hčerka in ostalo sorodstvo 19. in Marija Grošelj, trg. pomoč- ru do [železniške postaje zaprta niča; Anton Bradaška, kurjač in za ves promet od 27. maja t. 1. PONOVNO GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Bela in rdeča vina liter že za 82 dinarjev Naša poznana vstekleničena vina že za 112 dinarjev Vse blago dostavljamo z lastnimi prevoznimi sredstvi fco kupec! Jamčimo za kvalitetno blago in solidno postrežbo! „Vino" Kranj Marija Zupančič, posestnica. Dopisujte v „Glas Gorenjske" dalje do preklica. Promet na nakladalno postajo bo usmerjen od križišča v Starem dvoru po cesti Skofja Loka—Kranj do Virmaš in od tu po občinski cesti do postaje. Ves ostali promet bo usmerjen od cestnega razcepa pri »Plevni« po cesti proti Jepercl SPREMEMBA AVTOBUSNIH VOZNIH REDOV v delavnikih ob 7.30 (prej 7.10) v nedeljah ob 6.30 (prej 7.10) na progi Kranj—Golnik: Odhodi iz Golnika: Odhodi iz Kranja na Golnik: v delavnikih ob 6.50 (prej 6.30) v (delavnikih in nedeljah ob 16.00 (prej 16.20) na progi Kranj—Preddvor—Jezersko: Odhoh iz Kranja: ob delavnikih ob 16.00 (prej 16.20) Sprememba velja od 1. junija 1954. AVTOPROMET — KRANJ Obi java Od 20. maja 1954 dalje vozi redno ob delavnikih avtobus na progi LJUBLJANA — KRANJ — LJUBLJANA odhod 8.00 8.10 8.15 8.20 prihod 8.40 Ljubljana 12.10 prihod St. Vid 12.00 Medno 11.55 Medvode 11.50 Kranj 11.30 odhod Vozna cena 100.— din SAP — Ljubljana 87