K N J I Ž N A P O R O Č I L A I N O C E N E 
T R D I N A O M I K L O Š I Č U 
(Prispevek k Miklošičevi karakter is t iki ) 
V drugem delu Trdinovih spominov* se be r e jo tako rezke, pr i tem pa 
neupravičene, na neznan ju dejs tev ali neumevan ju sporočil sloneče iz jave 
o Miklošiču, da so se, kakor sem slišal, celo slavisti, ki bi mogli biti o teh 
s tvareh bo l j poučeni, nego drugi, začudili nad to čudno sliko Fr. Miklošiča. 
Nekam skop komentar se j ih ni dotaknil . Zato smatram, da j e vredno o tem 
spregovoriti , ker ne vem, z a k a j n a j bi se tudi za Slovence nedvomno zasluž-
nemu znanstveniku po nepot rebnem delala krivica. Pripomnit i pa moram, da 
sem daleč od tega, da bi hotel iz k a k e historične osebe, tu iz Miklošiča, z vso 
silo us tva r ja t i kako namiš l jeno in neresnično vzorno podobo. V splošnem je 
m o j e mnenje , da j e t reba na vsako tako osebnost gledati pod vidikom njegove 
dobe ter jo iz n j e ocenjevat i , k a j in koliko j e pr ispevala k napredku na 
kakršnem koli ku l tu rnem pol ju, in se izogibati anahronizmov ali celo izlivov 
sub jek t ivne čustvenosti, v čemer se neredko greši in j e grešil tudi Trdina.. 
Da j e Trdinove iz jave umeti v negativnem smislu in ne morda del n j i h 
kot ša l j ive anekdote iz Miklošičevega ž iv l jen ja , sledi iz Trdinovih lastnih 
besed (str. 17): »Ker se j e Miklošiču do zda j po novinah in bukvah le slava 
prepevala , se mi j e zdelo prav in potrebno, da pokažem druge strani učenega 
jezikoznanca, ne da ga o p r a v l j a m . . . « To stoji na koncu pr ipomb o Miklošiču 
(str. 12—18) in neposredno pred tem po nizu več anekdot . Iz n j ih n a j omenim 
n a j p r e j tiste, ki se ne more jo smatrat i drugače kakor šale. Da j e bil Miklošič 
ne samo duhovit, ampak tudi naravnost burkas t ob ugodnih pri l ikah, nam 
p r ipovedu je M. Murko v svojem odličnem spisu »Miklosichs Jugend- und 
Lehr jahre« (Forschungen zur neueren Lit teraturgeschichte. Festgabe fü r 
Richard Heinzel. Weimar 1898, str 495—567). Nekemu svojemu »profesorju« 
na mariborski gimnazij i j e nekoč odra j t a l obligatnih mesečnih 60 k r a j c a r j e v , 
pr i tem pa j e enega t ako j izmaknil, tako da j e »profesor« naštel le 59. Nato 
j e Miklošič dodal izmaknjenega, pa ga zopet odtegnil, ko j e »profesor« na novo 
Štel. To se j e ponovilo nekoi ikokrat , dokler ni uči te l j vrgel ves denar med 
klopi (o. c. str. 505). Drugi k ra t j e vprašal uči tel ja , k j e leži Car igrad in ko 
sta ga z uči tel jem na kar t i zaman iskala, ker ga j e bil p r e j pokril s prstom, 
je, ko j e odšel v klop, vzkliknil , »ga že imam« in se vrnil h kar t i (str. 505—6). 
Neki k ra t j e prinesel v šolo v škatli, napolnjeni z moko, muhe, ki j ih j e tam 
izpustil. Ena j e pri letela na uči tel ja , ki j e začuden izrekel: »Čudovito, belih 
muh nisem še n ikdar videl« (str. 506, prip. 1). 
Šaljivo j e pač razumeti od Trd ine navedene Miklošičeve iz jave kakor 
n. pr . o izpitu nekega bivšega bogoslovca. Trdina (str. 17) pr ipoveduje , da je 
»neki bedak K « delal pri Miklošiču skušn jo in dobil po t r j en j e , dasi ni nič 
odgovar ja l in nič znal. Miklošič pa j e o n j e m rekel : »Potrdil sem ga, ker 
popolnoma neumen gotovo ni, sicer ne bi bil opustil teologije.« Trd ina sprav-
* Janez Trdina, Zbrano delo. Druga knj iga . Spomini, 2. del. (L jub l jana 
1948). Uredil in z opombami opremil J. Logar. 
I ja to v zvezo, da j e »strastno črtil duhovščino«. Dokaza za to j e premalo, j e 
pa tudi povsem brezpomembno. Y n a d a l j e v a n j u tega pravi Trdina, ka r nas 
dandanes že prav nič ne gane, »da tudi vere ni spoštoval«, da j e kot bivši 
uč i te l j f i lozofi je v Gradcu »govoril mladini, kakor se j i ne sme nikoli go-
voriti«. Raz laga je psihologijo, j e rekel o duši, da se do zda j o n j e j nič pravega 
ne ve in da »se bodo t. zv. duševne dejavnost i (Seelentätigkeiten) n a j v e r j e t -
n e j e izkazale kot f u n k c i j e magnetizma«. K zadnj i pripombi j e Trd ina sam 
pozne je dodal pr ipombo »elektrike?« (z vpraša jem) . Kdo se tu ne spomni 
danes fiziologa Pavlova? 
Šalj ivi s t rani iz Miklošičevega pr iva tnega ž iv l j en ja p r ipada pripovedo-
v a n j e o n jegovem odnosu do žensk (str. 16). Za ženske, piše Trdina, ni mara l 
popre j , ko pa se j e oženil, j e pogledal in motril vsako in de ja l Navrat i lu , 
da dela to zato, da »pr imer ja , koliko j e n jegova žena lepši ali g r j i od drugih«. 
S tor i ja o Miklošičevi ješčnosti, n jegovem »silnem apetitu« (jedel j e b a j e 
samo opoldne) in njegovi telesni zajetnost i , pr ipovedovana od Trd ine po-
drobno v dveh odstavkih (str. 16—17), more vzbuja t i le s m e h l j a j in j e ni 
vredno bliže opisovati.* Tudi neko v t e j zvezi navedeno Miklošičevo apostro-
f i r a n j e gostilniškega s t reža ja ni smatrat i resno. V tem opisu j e Trdina pozne je 
pris tavi l vp raša je : »Vse (?) juhe , vsa (?) mesa, pečenke, salate in močnate 
jedi, ka te re j e oznanjeva l v gostilnici jedilni list, so popotovale . . . skoz 
debelo, k ra tko grlo«. Če kdo, je Miklošičeva velika, vprav vel ikanska delovna 
sila s tolikim uspehom potrebovala tudi p r imerne podlage. 
Ko bi bile t ake in podobne čr te pomembne za označbo osebnosti, bi j ih 
o Miklošiču tudi jaz mogel n e k a j navesti, n. pr . sledeči dve. Neki m o j s tare jš i 
kolega na visoki trgovski šoli, t. zv. eksportni akademi j i na D u n a j u , k j e r sem 
jaz od 1. 1903 skozi deset let poučeval ruščino, po imenu Kulisch, ki j e Miklo-
šiča v n jegovih starih letih, to re j na vrhuncu n jegove slave, osebno poznal, 
mi j e pravil , da j e Miklošič hodil p rece j skromno oblečen in da so n jegove 
hlače s p r e d a j v sredi bile izgubile prvotno barvo in postale nekam r javkas te . 
V. Jagič pa mi je pripovedoval, da sta z upokojenim Miklošičem kupovala 
in b ra la f rancoske pornografske romane in da je Miklošič, ko j e ka te rega 
prebra l , prišel z n j im k Jagiču, se prepričal , če so vsa vrata zapr ta in nato 
vzkliknil : »Vi! to vam j e svinjar i ja!« A duhovita šalj ivost še v starih letih 
se vidi iz n jegove karak te r i s t ike d u n a j s k e žurnal is t ike kot »Vordenkerj ih«, 
ka te r ih jo t reba ogromni večini modernih omikancev (Murko, Letopis 1891, 
str . 257), s čimer so seveda ocenjeni tudi »omikanci«. 
Huda j e Trdinova trditev, da se j e opažala na Miklošiču »ostudna napaka 
— skopost«. »Ubogih ro jakov mu ni bilo mar podpirat i ali komu priporočit i 
za inš t ruk tor je , tudi za revno kmečko žlahto se ni zmenil, j e ni (?) hotel 
spoznuti prav tako kakor Kopitar.« Toda o tem j e deloma rl rdina sam po-
dvomil, kakor izpr iču je pozneje dodani znak vpraša ja po »ni«, a na koncu 
j e celo pristavil : »Kleveta!«; deloma pa začetnim trdi tvam nasp ro tu j e jo spo-
ročila od drugih strani. V nekrologu v Letopisu Matice slovenske za leto 1891 
p r ipovedu je njegov učenec M. Murko (str. 255): »Mož, ka te rega so povsod 
imenovali svetilo duna j skega vseučilišča in ki j e bil gotovo na jveč j a zname-
nitost fi lozofske fakul te te , stal j e po svoii plači daleč za navadnimi filologi. 
Miklošič za sebe ni prosil ničesar in tudi le redko za druge, pač pa lahko 
* Trdinove besede (str. 17), da se j e Miklošiču po obilnem kosilu »na-
zadn je . . . pr inesla voda in usta izprala«, kažejo, da j e kosil v res tavraci j i 
bo l j še vrste. Za i lustraci jo tega n a j povem resnični smešni dogodek po obedu 
pr i grofu A. Auerspergu — Anastazi ju Griinu na gradu pri Krškem »Thum 
a in Hart« (Srajbarski turn), na kuterega so bili povabl jeni okoliški kmetski 
župani, ki so iz nevednosti po obedu v čašah prineseno toplo vodo začudenih 
in kislih obrazov izpili. Pravi la mi j e o tem moja mati, oskrbnikova hči, 
(oče pa j e bil domači uči te l j grofovega sina, grofa samega inš t ruktor pa, 
kakor znano, Prešeren). 
pr ipovedu je jo o njegovi dobroti uč i te l j ski kandida t je , ki so pod njegovim 
vodstvom delali izpite, ali pa ubogi di jaki , ka ter im j e vračal kolegnino, ka r 
niti ni bilo pravilno« (to je , ni bilo dovoljeno). Pr iznava pa Murko (ib.), da j e 
bil Miklošič »neizmerno varčen kot gospodar«. Kot odvetniški koncipient j e 
nekemu kmetu z uspehom odsvetoval p ravdan je , s čimer j e izzval advokatove 
očitke: »Vi ne boste n ikdar dober advokat« (Murko, Miklosichs Jugend- und 
Lehr j ah re , str. 555). Kra tko n a j omenim le še v t e j zvezi, da j e bil F r a n 
Levstik, mož brez stalne službe, z Miklošičevo pomočjo imenovan za sk r ip to r j a 
l ice jske knj ižnice v L j u b l j a n i (1. 1872). O njegovi stalni skrbi za V. Jagica 
pa prim, m o j spis k Jagičevi osemdesetletnici (Ljubl janski Zvon 1918, 
str. 724 sL). 
Starokopiten j e Trdinov nazor (str. 16): »S slavjanščino se ni hotel 
zas tonj ukvar j a t i . . . . Zavoljo d e n a r j a j e posvetil neko knj igo, če se ne motim, 
prvi besedn jak staroslovenski, knezu Milošu; dobivši, ka r j e želel, se j e ves 
zadovoljen namuzal Navrat i lu in de ja l : ,Tisoč petsto goldinar jev imam sreč-
no v žepu.'« Gre za »Lexicon l inguae slovenicae veteris dialecti« (Vindobonae 
1850), ki ga pa Miklošič ni posvetil knezu Milošu, ampak n jegovemu sinu 
Mihaj lu (1825—1868): »Illustrissimo principi Michaeli M. Obrenovič.«* Ta je 
1. 1842—1858 preživel v emigracij i , in sicer na jveč na D u n a j u . V emigraci j i 
j e zaslovel kot zaščitnik srbskih knj iževnikov. Podpira l j e Vuka, Daničiča, 
Branka Radičeviča in mnoge druge. Vuku j e d a j a l stalno pomoč in j e omo-
gočil i zda jo mnogih n jegovih spisov (prim. Narodna enciklopedi ja srpsko-
hrvatsko-slovenačka II. kn j iga , str. 880). Tudi v odnosu do Miklošiča j e igral, 
kakor pravi Jagič (Istorija s l av jansko j filologiji str. 700), približno isto vlogo 
mecena kakor svoj čas Rumjancev v Rusiji . Ver je tno j e posredoval tudi 
Vuk, s kater im je Miklošiča po Kopi ta r jev i smrti (1844) vezalo še tesnejše 
pr i ja te l j s tvo . Mihaj lo je, kakor kaže jo posvetila, omogočil izdajo še dveh 
važnih Miklošičevih publ ikaci j , izdajo praksapostola iz samostana šišatovca 
(1. 1853) in »Monumenta serbica, spectantia historiam Serbiae. Bosnae, Ra-
gusii« (Viennae 1858). K a j si je Trd ina mislil, da n a j bi bil Miklošič to vse 
in drugo na lastna sredstva izdal? Za delo mu j e pa pač tudi honorar pristo-
jal . Iz Jagičevega pr ipovedovanja vem, da j e Miklošič ob izdelavi kakega 
svojega dela zbral vso nedos ta ja jočo mu l i tera turo predmeta , po skončanju 
pa j e vse z a n a p r e j že nepotrebno prodal . Ne more bit i dvoma, da j e bil 
na jveč j i mojs te r v prakt ičnost i i z v a j a n j a svojega znanstvenega dela. D a pa 
ni bil pohlepen na zaslužene honorar je , da j ih ni v vsakem pr imeru celo 
hotel sprejet i , temveč odklan ja l , lepo izpr iču je zgodovina pos tumne izda je 
nemško-srbske^a s lovar ja (Deutsch-serbisches Wörterbuch von Vuk Stepn. 
Karadscliitsch. Troškom narodni jeh priloga. Wien 1872). Vuk, ki j e umrl 1864. 
leta, j e zapustil gradivo za slovar na listkih. Ureditev in izdajo j e prevzel 
Miklošič, ki j e imel s tem mnogo posla. V dodatku na koncu k n j i g e »Glavno 
izvješče i račun o na rodn i j em prilozima za i zdavan je kn j i ževne ostavšt ine 
Vuka St. Karadžiča« predsednik odbora za posmrtno i z d a j a n j e Vukovih del 
Ognjes lav Utješenovič Miklošiču izraža (str. 233) »vruču zahvalnost . . . na 
njegovom velikom bezplatnom t rudu oko š tamparske reviz i je ovih kn j iga 
(glej o tem doli), a u pogledu .Rječnika n jemačko-srpskoga ' t akod je r oko 
i z r a d j e n j a leksikalnoga iste knj ige , k o j e rukopis žalibože n i j e bio sasvim 
p r i r ed jen za štampu, kako se j e iz p rva mislilo« (prim, o tem tudi Murko, 
Letopis 1891, str. 267 in Jagič, Is tor i ja slav. filol. str. 707). P r o d a j a j e imela 
bit i v korist Vukove rodbine. Odbor za i z d a j a n j e Vukovih del, ka te remu j e 
poleg O. Utješenoviča in J. Subotiča pr ipadal tudi Miklošič, j e na koncu 
poziva za dobrovol jne pr ispevke 1. 1865 javil , da bo Miklošič vršil »po naro-
či toj želj i pokojnoga Vuka (za o v a j s luča j izraženoj za života njegova) — 
reviz i ju štampe u duhu jezika i pravopisa dosadašnj i jeh Vukovi jeh knj iga« 
* Napačna j e Trdinova trditev v Spominih v L j u b l j a n s k e m Zvonu (1906, 
XXVI, 164), da j e Miklošič posvetil »Radices« knezu Milošu. 
(v pona t i su pr i s lovar ju ) . Ze za časa Vukove bolezni j e nadzorova l t isk 
IV. k n j i g e (1862) na rodn ih pesmi. V posmr tn i i zda j i V. k n j i g e (1865) p a so 
na koncu med t i skarsk imi p o p r a v k i tudi Miklošičeve opazke. Iz tega vsega 
sledi, da j e b rez podlage in n e u p r a v i č e n a T rd inova g o r n j a p r ipomba , a tudi 
n a d a l j n j a (str. 17): »Občil j e malo z drugimi , p r i j a t e l j a ne v e r j a m e m da j e 
imel k a t e r e g a razen d e n a r j a in fo lo logi je in moreb i t i s lavohlepja«. Miklošič 
j e bi l znans tven ik n a j v e č j e g a f o r m a t a in n a j č i s t e j š e vrs te , pa mu ni bilo 
t r e b a p r a v nobenega s l avoh lep ja . S tanko Vraz j e pisal 1. 1845. z D u n a j a Čehu 
E r b e n u : »Dr. Miklošič čovčk j e vr lo učen i čini mi se, da j e dos to jan onog 
kadi la , k o j e se pa l i na slavu mu u kad ion icah časopisah i novinah. O d k a k o 
se nismo vidil i (a tomu ima 7 god.) ope t j e tol iko pr iučio novoga i divnoga, 
d a se čovčk krs t i t i mora od čuda, kad pomisli mlados t n j e g o v u (ima 32 god.). 
On j e več dosad učinio za n a u k u crkvenos lav . j ez ika više nego Kopi ta r pod 
vas svo j životc (Dčla S t a n k a Vraza V 573). 
Miklošičev poh lep po d e n a r j u n a j bi dokazalo tudi Trd inovo pr ipovedo-
v a n j e o Miklošičevi ženi tvi in ženini doti (str. 16), k i se p r i č e n j a : »Ko se j e 
ožen i l z boga to g o s p o d i č n o . . .c. Zadeva p a zadobi t a k o j d rugo lice, ako se 
resnici na l j u b o n a t a n č n e j e po jasn i , da se j e oženil (1. 1852.) s h č e r j o svo jega 
sosluživca v dvorni bibl ioteki J. E ichenfe lda in ne kdo ve s k a k o bogat inko, 
k a k o r bi se dalo sk lepat i iz Trd inov ih besed. 
Znani Miklošičevi učenci razl ičnih dob in narodnost i , k a k o r n. pr. H r v a t 
Jagič (prim. Z iva ja s t a r ina 1891, III 254), Čeh Fr . P a s t r n e k (Ot tuv Slovnik 
n a u c n y XVI 290. 295) in Slovenec M. M u r k o (Letopis 1891, str . 255)* soglasno 
r i š e j o v na j l ep š ih potezah Miklošičev znača j , n j egovo prepros tos t , skromnost , 
v j avnos t i pa ponositost , p r av i co l j ubnos t i. dr . Na svoj ih del ih se j e do konca, 
ko j e dobil že v isoka o d l i k o v a n j a in plemiški naslov, vedno le sk romno pod-
pisoval »Franz Miklosich«, n. pr.. »Etymologisches W ö r t e r b u c h d e r s lavischen 
Sprachen von Fr . M.« (Wien 1886). 
T r d i n a j e pr iše l na d u n a j s k o vseučil išče 1. 1850. in ga p o h a j a l do 1. 1853., 
ko j e oprav i l izpit. Miklošičeva znans tvena pot j e bi la do t j e : 1. 1844. j e bi l 
imenovan z dek re tom, i z s t av l j en im še od K o p i t a r j a , za a m a n u e n z a v dvorn i 
b ibl io teki , 1. 1849. za iz rednega, 1. 1850. pa za r e d n e g a p r o f e s o r j a s lovanske 
f i lo log i je in l i t e r a t u r e na d u n a j s k i un iverz i ; 1. 1851. j e bil i zvol jen za d e k a n a 
f i lozofske faku l t e t e , 1. 1854. pa že za r e k t o r j a un iverze . V novo us t anov l j en i 
a k a d e m i j i znanost i 1. 1848. j e postal t a k o j še is tega le ta dopisni član. Spisi 
p a so bili do konca Trd inovih š tud i j , ki j i h j e t o r e j T r d i n a kot Miklošičev 
s luša t e l j mora l poznat i in ki j ih tu n a v a j a m s po t rebn imi p r ipombami za rad i 
bo l j šega r a z u m e v a n j a pozne jšega , s ledeči : prv i 1. 1844. r ecenz i j a o Fr . Boppa 
»Vergle ichende G r a m m a t i k des Sanskr i t , Zend, Gr iechischcn , Late in ischen, 
L i t thau ischen , Goth isehen und Deutschen« (Berlin 1835) v » J a h r b ü c h e r de r 
L i t e ra tu r« (105. Band, str . 43—70), k j e r j e z i z redno duševno m i r n o s t j o pokaza l 
Boppove ve l ike n a p a k e v razlagi f ak tov s lovanskega jez ika , pri tem pa i z jav i l 
o Boppu, da si j e s svoj im delom pr idobi l »zasluženo pravico do n a j t o p l e j š e 
hva ležnos t i v sakega svo j jez ik l j ubečega Slovana« (str. 45), na koncu spisa pa, 
d a j e svo je r a z l i k u j o č e se nazo re j a v n o iz rekel v in te resu j ez ikos lov ju in 
»iz l j ubezn i do svo jega ma te r inega jeziku« (str. 69); 1. 1845. Radices l inguue 
slovenicue veter is dialect i (Lipsiae MDCCCXLV), prv i poskus znans tvenega 
e t imološkega s l o v a r j a s lovanskega j ez ika ; istega le ta 1845. J aneza Zla tousta 
homi l i j a na Cve tno nede l jo iz Suprasel jskefca zborn ika z gršk im originulom, 
l a t insk im prevodom, g losa r j em in kr i t ičnimi p r ipombami ter dodu tkom dveh 
s t a ros rbsk ih tekstov, tičočih se s r b s k e zgodovine, iz ka te r ih , in sicer d rugega , 
j e vzeto za Miklošiča znučilno geslo h k n j i g i : »Nuš s lovenski jez ik ot boga 
* II ka rak t e r i s t i k i Miklošiča p r im , s e d a j še M. Murko, Pamč t i (P raha 
1949, str . 39—44, 46, 47, 49, 50, 57, 58). 
d o b r č s tvoren bist«; 1. 1847. t r i dobro i zb rane l egende iz is tega zborn ika s 
k r i t i čn imi p r ipombami in g losa r j em ter doda tkom pe t ih g ramat ičn ih e k s k u r -
zov; is tega le ta 1847. i z d a j a obš i rne g r ške l egende Kl imen ta bo lga r skega z 
d a l j š i m p redgovorom in la t insko k r a t k o vsebino legende; takis to is tega le ta 
1847. ocena i z d a j e A. Vostokova s t a ro ruskega Os t romi rovega evange l i j a iz 
1. 1056—57 v »Jah rbüche r de r Li te ra tur« (119. Band, str . 1—39), s ka t e ro j e 
p ro t i Vostokovu dokazal , da j e ta evange l i j s t a ro rusk i spomenik in d a j e 
s t a rocerkvenos lovansk i j ez ik n a h a j a t i v spomenikih , k a k o r so Klocov gla-
gol jaš , Suprase l j sk i zborn ik in Asseman i j ev evangel i j , p r e d ka te r imi j e Vosto-
kov d a j a l p rednos t Os t romi rovemu evange l i j u ; v I. k n j i g i »Sitzungsberichte« 
novous t anov l j ene a k a d e m i j e znanost i na D u n a j u 1. 1848. se n a h a j a j o t r i j e 
p r i spevki , str . 119—127 r a z p r a v a »Ueber den re f l ex iven gebrauch des pro-
nomens ov und der dami t z u s a m m e n h ä n g e n d e n f o r m e n f ü r a l l e personen«, 
k a k o r j e v slovenščini za imek s v o j , s tr . 164—168 »Bericht« Vukov v k u p n o 
z Miklošičem o s lovanskem delu v a k a d e m i k a A u e r j a »Sprachenhal le«, in 
s t r . 171—175 »Vorbericht« za »Denkschr i f ten« a k a d e m i j e o d d a n e r a z p r a v e o 
s ta ros lovenski k o n j u g a c i j i , ki j e tam tudi v I. k n j i g i 1. 1850 izšla pod naslo-
vom »Lehre von d e r Coniugat ion im Altslovenischen« (str. 167—206); 1. 1849. 
j e bi l n e k a j mescev pomočnik p r i p r e v a j a n j u d ržavnega zakon ika (poslo-
veni l j e p rv i zvezek) in bil poleg d u n a j s k e g a dvornega in sodnega odve tn ika 
M. Dol enca t e r M. Ciga le ta tudi ud komis i j e za s lovensko jur id ično-pol i t ično 
te rminolog i jo (prim. Jur id isch-pol i t i sche Terminologie f ü r die s lavischen 
Sprachen Oes te r re ichs . Von der Commission f ü r s lavische jur id isch-pol i t i sche 
Terminologie . Deutsch-kroa t i sche , serb ische u n d s lovenische Separa t -Ausgabe . 
Wien 1853, str . III P r edgovor ; Murko , Letopis 1891, str. 259 in R. Kolar ič o 
Miklošiču v Biografskem leks ikonu I 121); 1. 1850, 28. m a r c a j e na poziv V u k a 
Karadž iča poleg n j e g a in I. K u k u l j e v i č a , D. D e m e t r a , I. Mažuran iča , V. Pacela , 
St. P e j a k o v i č a ter G j . Danič iča kot edini Slovenec podpisa l k n j i ž e v n i dogovor 
o enotnost i s rb sko -h rva t ske kn j i ževnos t i in p ravop i sa (Narodne Novine 1850, 
br . 76, v ponat i su v gori imenovani Jur id isch-pol i t i sche Terminologie , P r ed -
govor str V—VIII); i s tega 1. 1850. j e po v i r ih za s lu ša t e l j e napisa l n a j p r e j 
učno k n j i g o » F o r m e n l e h r e der a l t s lovenischen Sprache« in (po da tumu) n a to 
šele »Laut lehre de r a l t s lovenischen Sprache«, a tud i »Lexicon l inguae slo-
venicae ve ter i s dialecti« s posvet i lom M i h a j l u M. Obrenov iču , o k a t e r e m j e 
bilo gori govora; v 1. 1851. p a d a i z d a j a S u p r a s e l j s k e g a zborn ika »Monumenta 
l inguae pa laeos lovenicae e codice Suprasl iensi«, po K o p i t a r j e v i i zda j i »Glago-
li ta Clozianus« 1. 1836. d rugega s ta rocerkvenos lovenskega spomenika ; 1. 1851. 
j e izšla tudi p rva k n j i g a od Miklošiča zasnovanega znans tvenega časopisa 
»Slavische bibl io thek oder be i t r äge zur s lavischen phi lologie und geschichte«, 
v k a t e r e m so p r i spevk i takis to na s lovanskih j ez ik ih (srbskem, po l j skem) , 
a od Miklošiča v I. k n j i g i r azp rava »Laut lehre de r bu lgar i schen spräche« 
(str. 45—56), o b j a v a dveh teks tov »Popevka od Svilojeviča« (iz 1. 1665.) in 
od lomka iz s t a roce rkvenos lovanskega glagolskega M a r i j i n e g a evange l i j a 
(str. 259—260 in 261—265) ter na koncu spis z zav rn i tv i j o Hank in ih napa-
dov (glej še doli) »Entgegnung auf h e r r n Wenzel H a n k a ' s a lbe rnhe i t en und 
lügen« (str. 267—321). K a k o r so že p r e j š n j i početni Miklošičevi spisi napove-
dovali novo dobo s lovanskega j ez ikos lov ja in s lovanske f i lologi je , venda r se 
v g lavnem p r i č e n j a z vel ikim, za ono dobo epoha ln im delom, n a m r e č prvo, 
od d u n a j s k e a k a d e m i j e znanost i n a g r a j e n o in 1. 1852. izdano k n j i g o s lovanske 
p r i m e r j a l n e slovnice »Vergle ichende L a u t l e h r e de r s lavischen Sprachen«. 
V poče tku 1. 1853. j e izšel »Apostolus e codice monas te r i i š i ša tovac , pa laeo-
slovenice«, tekst p raksapos to l a ( izbrane lekc i je ) iz s rbskoce rkvenos lovanskega 
rokopisa iz 1 . 1324., ki j e še danes poleg nek ih d rug ih ce rkvenos lovansk ih 
apostolov (s tarocerkvenoslovanski teks t se ni ohrani l ) važen vir za p rvo tn i 
p revod te kn j ige . 
Istega 1853. 1. pa j e Miklošič začel i zda ja t i tudi »Slovenska berila« za 
raz rede viš je gimnazije, in sicer tega leta »Slovensko berilo za peti gimna-
zi ja lni razred izdal Dr . Fr . Miklošiče (ime j e pisano tako v gajici),* za šesti 
1. 1854., za sedmi 1858., za osmi 1865. (drugo, nekoliko predelano izdajo še z 
istim naslovom in Miklošičevim imenom j e uredi l J. Navrat i l 1. 1881.), v 
ka te r ih j e Miklošič objavi l tudi las tne pr i spevke z izrecnim pr is tavkom 
svojega imena »Fr. Miklošič«. Tako n a h a j a m o n. pr . v ber i lu za peti razred : 
str. 6—7 »Nekoliko polskih pregovorov zbral Fr . M.«, str. 22 »Lipa, po J. Koha-
novskem** poslovenil Fr . M.« v verzih (kot pristaš i l irskega pokre ta j e svoj 
čas Miklošič napisal tudi n e k a j pesmi, o čemer gle j Murko, Miklosichs Jugend-
und L e h r j a h r e str. 556, a s poljščino se j e dobro seznanil že za časa š tud i ja 
v Gradcu, g le j ib. str. 526 si.), str. 91—96 »Pripovedke iz češke his tor i je , spisal 
Fr . M.«, str. 127—130 »Severin Boetij , spisal Fr . M.« ( v tem j e morebi t i 
spomin na n e k d a n j e zan iman je za fi lozofijo, ki jo j e p redava l v Gradcu) , 
str . 146—150 »Nektere izmed na jznameni t e j šeh reči v Car igradu, spisal Fr . M.« 
(to j e opis Car ig rada po lastnem potovanju 1. 1851.). Poleg tega pa ne more 
bi t i dvoma, da so tudi sestavki, ki so p r i r e j en i po t u j i h p isa te l j ih ali pesnikih 
in brez označbe pr i red i te l ja , od Miklošiča, kakor str. 59—64 »Ribar in riba. 
Po A. S. Puškinu«, str. 75—76 »Tri je p r i j a te l j i . Po Brodzinjskem«, str 97—107 
»Mari ja Terezi ja . Po H. Meynertu«, str. 116—117 »Mladi knez in slavič. Po 
Karpin jskem«, str. 154—156 »Cena zgodovine domače. Po N. Karamzinu«, str . 
159—165 »Veliki knez Svetopolk. Po N. Karamzinu«, str . 167—170 »Koroška za 
ce sa r j a Diokleci jana . Po Baronu Ankershofen«, a prim, tudi še str. 171—175 
»Šta je r ska zeml ja od Maksimi l jana I. do Ferd inanda II. Po A. Krempelnu«, 
str. 107—115 »Vile. Po Ivanu Kukul jeviču« in str. 86—87 »Medved in cigan. 
Po Dosi te ju Obradoviču«. Pr i nekih sestavkih končno ni nobenega imena, 
imenovan j e le jezik (n. pr. str . 50—53 »Alboin. Po tal i janskem«) ali pa so 
brez vsakega pr is tavka (n. pr . str. 73—74 »Kratke povesti«). Za prevod Puški-
novo prav l j i ce »Ribar in riba« j e pokazal že Fr . Ilešič »K hrouologij i sloven-
skih prevodov iz ruščine« (Ljubl janski Zvon 1901, XXI 722) z opozorilom na 
številne čr te š ta je r skega n a r e č j a v prevodu, du j e ta delo Miklošiča. Isto 
misli Ilešič tudi za sestavke po N. Karamzinu (1. c. str. 723). Tudi I. P r i j a t e l j 
«Puškin v slovenskih prevodih« (Zbornik Slovenske Matice 1901, III 56 prip.) 
meni : »Po nag lašan ju in jeziku soditi j e prevod res n a j b r ž Miklošičev«. Čudno 
se mu samo zdi, da ni Miklošič pr idrža l Puškinovega prostega r i tma (v pre-
vodu j e uporab l j en jambični deseterec). Tudi v pr i redi tvi »Mladi knez in 
* Smešna j e Trdinova t rdi tev (str. 15), da »se s r a m u j e ta mož našega 
pravopisa in se piše r a j e z madžarskim«. Miklošiču in njegovim prednikom 
se j e pisalo ime davno pred uvedbo gaj ice. Dela svoja j e mogel izdaja t i le 
na t u j e m in za tisk tam je bil g r a j an i način p i san ja imena vsekakor bo l j 
pr ik laden, za kaka posebna podčr tavan ja kakršne koli svoje v n a n j e strani pa 
Miklošiču n ikdar ni bilo. Trd ina sam se ne izraža posebno hudo o Cizmanovi 
pisavi svojega imena Zhishmann, ki n a j bi bila »nemškutarska« (Spomini II 
99); pisal pa se j e Zhishman z bohoričico. V, »Spominih« pravi Murko (Pamčti 
s tr . 39, prip. 1), da j e Miklošič pisal ime po ka jkavskem hrva tskem pravopisu, 
kakor so ga pisali na varaždinski gimnaziji . Tako jo tudi na doktorski diplomi 
d u n a j s k e univerze (1840). Podrobno o pisavi imena prim. M. Murko, Rozpravy 
z oboru slovanskč filologie (Pruce Slovanskčho üstavu IV. V P raze 1937, 
str . 101, prip. 3). 
** Pomota - o m u j e poprav l j ena v »Popravkih«. 
slavič«, po F r . K a r p i n s k e m k a ž e j o izrazi, k a k o s l a v i č, v r a b e l j i. d r . 
za s l a v e c , v r a b e c na Miklošičevo domače nareč je .* 
V d r u g e m oziru, za rad i p o u d a r k a s lovenskega n a r o d n e g a čustva, j e za-
nimiv ses tavek »Mar i ja Te rez i j a , po H. Meyner tu« (1808—1895), č a s n i k a r j u , 
p i sa t e l ju in h i s to r iku . V n jegov i »Geschichte O e s t e r r e i c h s (Pesth 1846, VI 
1, s tr . 18) be r emo : »Maria T h e r e s i a . . . , Re t t ung bei de r T r e u e suchend, begab 
sich auf den Reichs tag nach P res sburg . Hier erschien s i e . . . in der Versamm-
lung de r S t ä n d e . . . und rief in f eu r igen Wor ten die o f t b e w ä h r t e n U n g a r n 
auf . . . ihr be izus tehen . D e r Anbl ick de r schönen, muth igen Her r sche r in , d ie 
E indr ing l ichke i t i h re r Rede, riss a l le Anwesenden zur Begeis te rung hin, d ie 
U n g a r n schwangen ih r e Säbel und gelobten mit l au t e r St imme, f ü r ih ren 
König Mar ia Theres ia Blut und Leben zu lassen (v p r ipombi k temu »Mpria-
m u r . . .с) »Sie h ie l ten Wort.« T e m u us t reza v Miklošičevem ber i lu mesto n a 
str. 99, toda z na rodnozavedn im doda tkom (tu t i skano razpr to ) : »V ti hud i 
stiski g re M a r i j a T e r e z i j a n a Ogr sko v P o ž u n . . . p r i d e v deržavn i zbor . . . 
in toži, p o l a t i n s k i g o v o r č , pos lancom ogersk im, p a n e l e , k a k o r 
v e č j i d e l m i s l i j o , p o s l a n c o m s a m o m a d ž a r s k e g a , a m p a k 
t u d i s l o v e n s k e g a n a r o d a , svojo nadlogo. I sk ren i govor in lepota 
m l a d e k r a l j i c e vžge z b r a n i m pos lancom in poslušavcom serca tako, da s a b l j e 
po t egne jo rekoč : »Moriamur p ro r ege nostro«. »Mož beseda so bili-« N a Miklo-
šiča kot pisca ses tavka in p r i s t avka kaže n e k a j vrs t d a l j e izraz š e r e ž a n i : 
»Franc T r e n k . . . j e zbra l sam n a svo je s t roške med j u n a š k i m i Serbi ke rde lo 
s t rašn ih šerežanov«. U s t r e z a j o č e mesto p r i M e y n e r t u (o. c. s tr . 20) ima za to 
besedo »pandur«: »Der F r e i h e r r F r a n z von der T r e n c k . . . e r r i ch t e t e . . . das 
g e f ü r c h t e t e Reg iment de r P a n d u r e n . . . a u s ra iz ischen (to j e s rbsk ih po madž. 
Râcz »Srb« in to po s ta ros rbsk i pres to lnic i Ras) Geb i rg sbewohne rn gebildet , 
t ü rk i sch in T r a c h t und B e w a f f n u n g , wie auch in Wi ldhe i t u n d Grausamkei t .« 
Izraz š e r e ž a n i n j e izveden iz š e r e g, po Vukovem l l i e čn iku »Kompa-
gnie, t u rma , četa«, a to iz madž. s e r e g (beri š e r e g). Miklošič j e z a n j 
mogel vedet i tudi iz Vukovega R j e č n i k a (druga i z d a j a iz 1. 1852.), k j e r m u j e 
posvečen da l j š i ods tavek z zače tkom: »Šerežanin (pisano j e z vel iko začetno 
črko) . . . mil i t is genus. Šerežani su kao p a n d u r i u H r v a t s k o j na s u h o j m e d j i , 
* Pr im, to p r i r ed i t ev s po l j sk im or ig ina lom po »Dziela F ranc i szka Kar -
piiiskiego (1741—1825) wie rszem i proz?, nowe i zupe lne wydanie« I, 240 
(w Wroc lawiu 1826): 
Slovensko P o l j s k o 
Mladi knez in slavič. B a j k a z F rancuzk iego . 
Mlad knez s svo j im učen ikom Mlody ksi?že z s w y m Mento rem 
se v lesu s p r e h a j a ; dolg čas W lesie p rzechadzk i zazywa, 
ga t rapi , k a r se vel iki gospodi I nudzi siç, panöw wzorem; 
včasih godi. Bo ten zysk wielkosci bywa . 
Slavič na ve j i z apo je ; mladi Slowik zaspiêwal na prçcie: 
knez ga vidi, sliši glas nesl išan, Widzi go, slyszy glos r zadk i ; 
in k e r j e knez, hoče mahom Ze by l ksiçciem, chcial w momiencie 
s laviča ulovi t i in v k l e tko d j a t i ; Zlowié, i wsadzič do k la tk i , 
ali ko s k r ičem za n j i m teče, Ale gdy biežy z halasem, 
pt iček odleti . P taszek ulecial tymezasem. 
Z a k a j , p rav i knez nezadovo l j en , Czemuž, rzekl ksigže m a r k o t n y , 
slavič, ki t ako milo po j e , Slowik, со tak Spiéwa mile, 
se ski ta po gojzdih , K r y j e siç w lasach samotny, 
v mo j i palači pa j e tol iko v r a b l j e v ? A w m y m domu wrôblôw ty le? 
Zato, p rav i učenik , d a bi ti O to : b y s mini, Mentor rzecze, 
n a u k imel za bodoče ž i v l j e n j e , Naukç žycia przyszlego; 
da so bedaki sami p r iv lače jo , 2 e glupi sam siç p rywlecze , 
pame tn ih l j u d i pa j e t r e b a iskati . T r z e b a szukač enot l iwego. 
G lede K. Brodzii iskega (1791—1835) pr im, i z d a j o »Pisma« (Warszawa 1821). 
13» 1 9 5 
k o j i č u v a j u da iz T u r š k e ne bi amo prelazi l i i zlo činili h a j d u c i i d rug i 
r d j a v i l j u d i . . .«. 
Miklošičeva ber i l a so b i la važen p o j a v v s lovenskem šolstvu, pa bi zaslu-
žila posebno š tudi jo . Na k r a t k o se j ih j e do takn i l Fr . Ilešič, O pouku sloven-
skega j e z ika (V L j u b l j a n i 1902, str. 37—38). P r i znano je , da so pomogia 
u t rd i t i našo pisavo (prim. Murko , Letopis 1891, str . 259 a l i I. G r a f e n a u e r , 
Zgodovina nove j šega s lovenskega slovstva II 468). T rd in i so os ta la neznana , 
k e r ni poučeva l na s lovenskih g imnaz i j ah . Neznano mu j e ostalo tudi , da j e 
Miklošič sočasno z i zda jo p rvega be r i l a pomaga l tudi pr i i zda j i s lovenske 
s lovnice za s r e d n j e šole. A. Janežič (1828—1869) se že v p rv i i zda j i svo je 
s lovnice (»Slovenska slovnica«:, v Celovcu 1854) v p r ed g o v o ru str . IV za-
h v a l j u j e Miklošiču in Metelku, d a s ta mu slovnico v rokopisu p reg l eda l a in 
sem te r t j a popravi la . Miklošič pa j e bi l tudi splošno tesno udeležen p r i 
r e f o r m i avs t r i j skega šolstva po 1. 1848., za k a r govori med d r u g i m doprsn i 
k ip v d u n a j s k i h un iverz i t e tn ih a r k a d a h v odde lku t e d a n j i h r e f o r m a t o r j e v 
šolstva, min i s t r a za prosve to češkega grofa Leona T h u n a (1811—1888, min is te r 
1849—1860) in poleg Fr . Miklošiča (1815—1891) še p r o f e s o r j e v kolegov, k la-
s ičnega f i lologa H. Bonitza (1814—1888) in pedagoga Fr . E x n e r j a (l802—1853). 
Enega v p r a š a n j a te r e fo rme , b o r b e za s t a re k las ike , se j e do takn i l tudi 
T r d i n a (str. 32): »V t e j reči, misl im, so si pr idobi l i ve l ike zas luge Bonitz in 
d rug i tu j c i , ki so mora l i b ran i t i p r a v e k las ike že v in te resu svo je s lužbe in 
svo jega znans tvenega poš t en j a . Morebi t i j e pr ipomogel neko l iko tudi Miklo-
šič in še k a k d r u g Avstr i jec.« Na d r u g e m mestu (str. 15—16) pa p rav i v zvezi 
s p o u k o m slovenščine: »Govorilo se j e z a d n j a leta, da ga bo (to j e Miklošiča) 
postavi l cesar za min i s t r a nauka , in mnogi domol jub i so se veselili , češ če on 
pr ide , bo b rez d v o m b e v p e l j a l s lovenščino v šole. T a k e g a u p a n j a nisem jaz 
nikol i imel; mogoče, da j e mož obe ta l sam k a j t akega , ali mu n e v e r j a m e m 
nič. Bil bi storil to in toliko, k a r Belcredi , n a m r e č nič.« O „ininistrabelnosti" Mi-
klošičevi je vredno omeniti mesto v pismu V. Jagiča V. J. Lamanskemu od 9. (21.) 
oktobra 1879 iz Berlina: (tu po izdaji v sedaj veljavni ortografiji) .В Вене я много 
виделся с Миклошичем, который, несмотря на свое корректное австрийское полити-
ческое направление все же еще считается слишком ярым славянином, не доверяют 
эму. Иначе он был бы уже давно министром." (Документы к истории славяноведения 
в России 1850—1912, izd. od akademije znanosti, Moskva-Leningrad 1948, str. 96). 
Ne govore o naivnost i p r e d s t a v l j a n j a Miklošiča v vlogi a v s t r i j s k e g a 
d r ž a v n i k a j e t r eba k Trdinovi opazki poudar i t i , da j e Miklošič že 1. 1854. na-
svetoval g ro fu L. T h u n u popolnoma s lovenske l j u d s k e šole, škof Slomšek p a 
u t r akv i s t i čne (Murko, Letopis 1891, s t r . 258). Pač pa j e bi l za u t r akv i zem v 
v i š j em šolstvu, ko j e po b i tk i p r i Sudovi izšel ukaz, da se n a j da na rodn im 
j ez ikom več p ros to ra tudi v s r e d n j i h šolah. V tem seveda ni videt i k a k e g a 
pol i t ičnega germanof i l s tva , temveč sk rb za k u l t u r n i dvig mladine , ki j i j e 
nedvomno po t r eba poleg ma te r inšč ine še z n a n j a k a t e r e g a koli sve tovnega 
j e z ika z bogato k u l t u r n o vsebino. Način p o u k a j e pa, r a zume se, svo je vp ra -
šan j e . Še 1.1883., t o r e j ob svoj i sedemdeset le tn ic i , j e Miklošič v r azprav i 
»Geschichte der Lau tbeze i chnung im Bulgar ischen« (Denkschr i f t en filoz.-
histor . r a z r eda d u n a j s k e a k a d e m i j e znanost i XXXIV 4, prip.) p r ipomni l v k l j u b 
znanemu svo jemu znans tvenemu lakon ičnemu in s trogo s tva rno p r e d m e t a 
d ržečemu se i z r a ž e v a n j u k ods t avku o uporab i na rodn ih jez ikov v ce rkv i v 
p re tek los t i : »Celo v d e v e t n a j s t e m s to le t ju so se učili in se uče tisoči s lovan-
skih o t rok ka tek izma nemški , ne da bi razumel i niti stavka.« Та in d ru g e 
n a v e d e n e Miklošičeve i z j ave iz raznih let n j egovega d e l o v a n j a dovo l j p r i ča jo , 
da so b r e z p o m e m b n e Trd inove besede (str. 14): »Kdor Miklošiča n e pozna, 
misl i seve, da j e velik domorodec, kdor ga pozna, se k m a l u p r e p r i č a o nič-
nosti tukega m n e n j a . . . « Miklošič j e bil znans tven ik s k r a j n o t r eznega razuma, 
pa se n j egova na rodna zavest seveda ni izl ivala v čus tvene dek lumac i j e , i z j av 
o n j e j , kako r j e razv idno iz mnogega gori navedenegu , io pa podal dovol j . 
Č u d n o je, da T r d i n a z nobeno besedo n e o m e n j a Miklošičeve v idne in 
p o m e m b n o vloge v revo luc ionarnem letu 1848., ko j e bil p r edsedn ik d u n a j -
skega pol i t ičnega d ruš tva »Slovenije« in ' potem pos lanec šen t l ena r t skega 
o k r a j a v k r o m e r i š k e m d r ž a v n e m zboru, k j e r so ga smat ra l i za t ako po-
membno osebo, da sta ga min i s t r a n o t r a n j i h zadev in pravosods tva zvala n a 
posve tovan j e o pos tavnih nač r t i h (Murko, Letopis 1891, str. 257). T a m »sem 
tudi j az ostal t ako dolgo, dok le r nas niso vseh razgnali«, j e sam poveda l 
(ib.). P r v a p r o k l a m a c i j a d u n a j s k e »Slovenije«, ki j e zah teva la združ i tev vseh 
Slovencev v enem »k ra l j e s tvu Sloveni ja«, enakopravnos t v šoli in u r a d u in 
v n a s p r o t j u s p ropagando A n a s t a z i j a G r ü n a — grofa A u e r s p e r g a za f r a n k -
f u r t s k i p a r l a m e n t edino p r ipadnos t k Avs t r i j i , j e bi la s e s t av l j ena od Miklo-
šiča, ki se j e na čelu d e p u t a c i j e podal tudi v L j u b l j a n o , k j e r j e bi l slovesno 
s p r e j e t (Murko, Miklosichs Jugend- und L e h r j a h r e str. 551 in pr ip. 5 ter J. 
Apih, Slovenci in 1848. leto, v L j u b l j a n i 1888, str. 121). Ne m o r e bit i m o j a 
naloga, o t e j oseminš t i r idese t le tn i epizodi iz Miklošičevega ž i v l j e n j a podrob-
n e j e r azp rav l j a t i , dasi j e reči, da n. pr . J. Apiha delo i. dr . v tem oziru ne 
zadoščajo . Razoča ran j e , k i se j e po zope tnem u v e l j a v l j a n j u r e a k c i j e mora lo 
poloti t i vseh n a p r e d n i h umov, j e Miklošiča še t e sne j e zvezalo z n j egovo vedo 
o s lovanskih jezikih . Neho te p r i h a j a v spomin p re t r e s l j i vo op i sovan j e t akega 
r a z o č a r a n j a v spominih visoko c e n j e n e g a r u s k e g a r e v o l u c i o n a r j a p i s a t e l j a 
A. I. Ge rcena (1812—1870), By lo j e i d u m y ( sedan ja k r i t i čna i z d a j a Len ingrad 
1946, VI Ang l i j a 1852—1864, pogl.^51, str. 516, 518, 540, 593), ki ga j e takis to 
p rebole l in se posvet i l toli zas lužnemu časopisnemu r a z g a l j e v a n j u reakcio-
n a r n e g a car is t ičnega rež ima in despot izma iz inozemstva (ustanovil j e v Lon-
donu celo svojo las tno rusko t i skarno) . Ide jo n a r o d n e skupnost i , na rodnos t -
nega načela , pa j e Miklošič k a k o r 1. 1848. p r i znava l vseskozi in jo zastopal 
n. pr . še v odboru za i z d a j a n j e pod t e d a j visokim naslovom imena pres tolo-
nas l edn ika n a m e r a v a n e g a de la »Oes te r re ich-Ungarn in W o r t und Bild« ter jo 
za Slovence tudi v s a j de loma reši l (Murko, Letopis 1891, str. 258). 
N a j h u j š i oči tek T rd inov v pol i t ičnem pogledu j e (str. 15), da j e Miklošič 
po l aško- f rancosk i vojsk i , to j e 1.1859., ko »so zopet začele vzdigovat i g lave 
za t r t e narodnost i« , na D u n a j u sopodpisal nek i »program«, v k a t e r e m p r a v i j o 
podpisnik i (Trdina j ih i m e n u j e »Kul tur t räger je« , t o r e j b i n e bili izrecni po-
litiki), da hoče jo »fes tha l ten an der be rech t ig ten Ge l tung und Kul t iv i e rung 
de r deu t schen S p r a c h e im ganzen Kaiser tume«. V L j u b l j a n i se ni dalo ugo-
toviti , k a k o vrs te in vseb ine j e bil imenovani »program« in kdo vse ga j e 
podpisal . Zato j e na m o j o že l jo naša A k a d e m i j a znanost i in umetnos t i p re -
vzela p o s r e d o v a n j e pr i d u n a j s k i , da bi tam dognal i s tvar in po možnosti po-
slali p rep i s »programa«, o čemer bom, a k o k a j p r e j m e m , n a k n a d n o poročal.* 
T a k o kot T r d i n a poroča, ne more bi t i povsem res, k a k o r p r i č a j o vse d r u g e 
Miklošičeve i z j a v e in to, da se v pol i t iko ni mešal . Pač pa jo j e s p r e m l j a l v 
s lovanskem smislu, k a k o r kaže n. pr. to, da j e bi l po M u r k o v e m p r i č a n j u 
(Letopis 1891, str. 257) naročen na i zha j a joč i n a D u n a j u in s lovansko pol i t iko 
zas topa joč i časnik »Tribüne« J. St. Skre j šovskega , enega n a j z n a m e n i t e j š i h 
* D u n a j s k a a k a d e m i j a znanost i j e 4. m a j a 1950 odgovor i la s s ledečim pismom: 
»Zl. 1155/1950. An die A k a d e m i j a Znanost i Umetnost i , L j u b l j a n a . D ie a n d ie 
Oes te r re i ch i sche A k a d e m i e der Wissenschaf ten ge r i ch te t e A n f r a g e Nr. 1150-
1949, b e t r e f f e n d F r a n z M i k l o s i c h ist von m e h r e r e n wissenschaf t l ichen 
Ins t i tu t ionen, zuletzt auch den zus tändigen Abte i lungen des Oes te r re ich i schen 
Staatsarchivs , b e h a n d e l t w o r d e n . Le ider mit nega t ivem Ergebnis . Am aus-
s ichtsreichsten schien die Nach fo r schung in den Ak ten des к. k. Un te r r i ch t s -
rates, dem M i k l o s i c h als Mitglied angehör te . Sie b l ieb gle ichfal ls e rgebnis -
los. Wahrsche in l ich hande l t es sich um eine Angelegenhei t , d ie mit se iner 
pa r l amen ta r i s chen Tä t igke i t i r gendwie in Bez iehung steht . Auch d a r ü b e r 
k o n n t e nichts fes tgeste l l t we rden . Man müss te vie le J a h r e der Si tzungspro-
tokol le der H e r r e n n a u s e s du rchgehen , um viel leicht auf e ine Spur zu kommen . 
Jedenfa l l s w ä r e n g e n a u e r e Angaben Uber das Zitat u n d den we i t e r en Zu-
s a m m e n h a n g notwendig , um in de r Sache w e i t e r k o m m e n zu können . — 
4. Mai 1950. — Seidl.« 
češk ih pol i t ikov-publ ic is tov (1831—1883, o n j e m g l e j O t t û v Slovni'k N a u c n y 
XXIII 310 si.), k a t e r e g a n e n a d n a smr t j e Miklošiča zelo p re t res la . »Nikoli, p iše 
M u r k o (I. c.), ne bom pozabil , s k a k o globoko ža los t jo mi j e podal v roko ono 
š tevi lko, ki j e j av i l a naglo s m r t n a d a r j e n e g a češkega publicista.« Kot neko 
domnevo, dok le r se zadeva ne razčist i , bi navel , d a se j e to t ika lo m o r d a 
u k a z a po b i tk i p r i Sadovi 1. 1866., n a j se da na rodn im jez ikom več p ros to ra 
tud i v s r e d n j i h šolah, pa si j e Miklošič t a k o j tudi naše g imnaz i j e p r e d s t a v l j a l 
ko t u t rakv is t i čne . »Sploh j e bil u t r a k v i z e m v v i š j em šolstvu n j e g o v ideal« 
(Murko, Letopis 1891, s t r . 258), o čemer j e govor že n a d r u g e m mestu.* Ako 
j e t emu tako, po tem bi bi l T r d i n a izvedel za »program« iz k a k e g a d u n a j s k e g a 
časopisa že v Novem mes tu po vpoko j i tv i 1. 1867. Tu bi p r i k l j u č i l še Trd inovo 
t rd i tev , da j e Miklošič le nemšk i govoril z n j i m in tovariš i (str. 14). O t em 
govori v zelo rezk ih izrazih tudi v Spominih v L j u b l j a n s k e m Zvonu (1906, 
XXVI, 78). Malo j e v e r j e t n o , da bi to bilo tako izk l jučno . Tud i Jagič j e imel 
to navado, d a j e po p r e d a v a n j u in v s e m i n a r j u o s lav i s t i čnopredmetn ih 
s t va reh n a d a l j e v a l r a z p r a v l j a n j e nemški , k a r se nam j e zdelo povsem na-
r avno in v čemer ni nobeden iz nas videl k a k e g a pol i t ičnega namena . O Mi-
klošiču b i sicer omeni l , da mu j e P r l e k u kot k n j i ž e v n o o m i k a n i jezik t e d a j 
b i la še n a j b l i ž j a i l i rščina (prim, o t em tudi L j u b l j a n s k i Zvon 1906, XXVI, 78) 
in n e k r a n j š č i n a (Trdina 1. c. sam dopušča, d a »pismenega j e z ika ni dobro 
znal«). P r e š e r e n in Čop sta si dopisovala nemšk i — brez po t r ebe raz lage . Po 
M u r k o v e m p r i p o v e d o v a n j u mu j e še 1. 1883. n a j l a ž e t ek la beseda s rbsko-
h rva t sk i . Z d r u g e s t ran i p r i p o v e d u j e M u r k o (Letopis 1891, str. 263), da j e 
Miklošič v svo j ih poznih let ih r a d o v o l j n o in dos t ik ra t z a h a j a l k pr iporoče-
n e m u mu mlademu por t re t i s tu L j u t o m e r č a n u F e k o n j i in si v z b u j a l p r i n j e m 
mlados tne spomine; »pogova r j a l a sta se ce le u r e p r a v . lo tmerški o vseh 
i zp rememban , čegava j e s e d a j ta ali ona hiša itd.«. 
Kr i t iko Trd inovo o Miklošičevih nazor ih o s lovenskem jez iku , za k a t e r o 
j e b i l kot dober s lovenski p i s a t e l j že t e d a j v s e k a k o r tudi kompe ten ten , j e 
v e n d a r sp r e j e t i »cum grano salis«. V dos tavku k o b j a v i »hrva tsko-s lovensk i lu 
p r a v l j i c iz va ražd inske okol ice po M. Va l j avcu v »Slavische Bibliothek« II, 
151—169, ki j i h vneto pozd rav l j a , p rav i Miklošič sam (str. 170), »da jez ika , 
ki ga nam j e bog dal, le na pol poznamo. Vemo sicer, da n imamo p rav i ce 
s tavi t i p i s a t e l ju naloge: mi moremo le p re t eh ta t i , k a r s m a t r a za dobro po-
d a t i . . . « . Ce očita T r d i n a Miklošiču (str. 14): »Zaničlj ivo j e govori l o našem 
m o j s t r u Veselu: ,Was de r Mensch schreibt , ist kein Slowenisch',« j e bil Mi-
klošič s F r a n c e m Levs t ikom bliže resnici nego Trd ina , spoštovalec Koseskega 
še v s tarost i . V ber i l ih ima pr i Miklošiču p rednos t P reše ren , pr i Bleiweisu 
Koseski (Ilešič, O pouku slov. j e z i k a str. 37 si.). Ka r t rd i T r d i n a o Miklo-
šičevih nazor ih o s lovenskem jez iku , j e v svoj i ce lokupnos t i ali b rez po t reb-
nega b l i ž j ega po jasn i la , oz i roma pot rd i la , ali po nesporazumu. Na str. 14 pr i -
p o v e d u j e : »Jezil se j e na to, da si jez ik snaž imo in čistimo, hotel je , da pi-
šemo do sodnega dno .štenga', ,padar* itd.«; n a str . 48 pa : »Svojo nepa t r io t i čno 
misel (pred tem govori ,o n e m š k u t a r i j i , ki se j e p o s t av l j a l a na pot v sakemu 
n a p r e d k u našega jez ika ' ) j e t rd i l tudi v spisih, n a s l e d u j é svo jega uč i t e l j a 
K o p i t a r j a . Po n j e g o v e m m n e n j u se ne popr ime na rod nobene d r u g e besede 
k a k o r tiste, ki si j o j e na red i l sam po gen i ju svo jega j e z i k a . . . « in na s t r .49: 
»Miklošič ne pozna n a p r e d k a s lovenskega ž iv l j a v p r a k t i č n e m ž i v l j e n j u . . . « 
Tu ni mes ta r a z p r a v l j a t i o v p r a š a n j i h r a z v o j a na rodnod ia lek t i čnega , ku l -
* Slične, še b o l j na nemško s t ran v p e r j e n č nazore o učnem jez iku j e imel 
sloviti p r avn ik Slovenec J. C ižman — Zhishman (1820—1894), o k a t e r e m go-
vori T r d i n a v Spominih v L j u b l j a n s k e m Zvonu (1906, XXVI 162-3), in s icer 
n i k a k o r n e v nega t ivnem, a m p a k naspro tno celo d o b ro h o tn em smislu, vse 
d rugače , nego o Miklošiču. Cižman j e bil 1. 1867. imenovan za uč i t e l j a p re -
s to lonas lednika , p o v e r j e n pa mu j e bil tudi sestav učnega p l ana za k las ične 
jez ike , geogra f i jo in zgodovino v g imnaz i j ah . ' (V Slovenskem b iogrufskem 
leks ikonu j e izpuščen pod C—.) 
tu rnoobčeva lnega , l i t e r a t u r n o k n j i ž e v n e g a in raz l ičnega s t rokovnega (Miklo-
šič j e bil sam udeležen p r i u s t v a r j a n j u s lovenske p r a v n e te rminologi je , g l e j 
gori) o b l i k o v a n j a j ez ika sploh in s lovenskega posebe j . K j e n a j bi b i la Mi-
klošič in tudi Kopi ta r v spisih r azv i j a l a p r e v r a t n e in napačne , obsodbe v r e d n e 
misl i o našem in tudi n j i h o v e m las tnem jez iku , v k a k i zvezi in ob kak i p r i -
l iki n a j bi bi l vel iki jez ikos lovec Miklošič t rd i l to a l i ono nevzdržno m n e n j e , 
za to j e T r d i n a ostal dolžan odgovor. K o v a n j e novih t e rminov v k rožk ih 
in te l igentov in po večini podzavedna tvo rba besed ter s p r e j e m a n j e t u j k pod 
t e m al i on im k u l t u r n i m vpl ivom po p rep ros t em l j uds tvu so bis tveno razl ični 
a k t i j ez ikovnega ž iv l j en j a . V Beogradu in Zagrebu j e po pos t anku in v b is tvu 
isti l i t e r a tu rn i j ez ik — vukovšč ina —, v l eks ika lnem pogledu n . p r . p a pre -
c e j š n j a raz l ika . S rbu so se n j egov i turc izmi vras l i v jezik , da j ih ne čuti več 
kot t a k e in Slovenec se b r a n i v o l i kanem govoru le t ist ih izrazov germa-
nizmov, ki se j ih kot t ak ih zaveda. N i k a k r š n a u m e t n a mešan ica ne more bi t i 
j ez ik na roda , l j u d s t v a in n j e g o v e ku l tu re . Ta jez ik m o r e bit i v vsem bis tvu 
in r a z v o j u samonike l in samorasel . K a k o pa j e ravno Miklošič vpl ival na 
r a z v o j s lovenskega k n j i ž e v n e g a jez ika , sem omeni l o pr i l ik i n j egov ih beri l . 
Toda tudi od vsega d r u g e g a n j egovega jez ikos lovnega de la j e šel vpliv do 
z a d n j e s lovenske šole. K a j bi bi la n. p r . i zvrs tna Janežičeva slovnica, zlasti 
od t r e t j e i z d a j e 1. 1863. da l j e , b rez Miklošičevih del? 
P r e c e j podrobno o p i s u j e T r d i n a svo je vseuči l iške š tud i j e , med temi tudi 
š t u d i j p r i Miklošiču in vt ise o Miklošiču kot uč i t e l ju in p r e d a v a t e l j u (str. 12 
do 15). »Miklošiča, pravi , sem hodil pos luša t vsa t r i le ta (to j e 1850—3), a l i 
neredno, ke r sem imel p reveč d r u g e g a dela, zato sem nap redova l v s ta r i 
slovenščini le slabo. P r a š a l m e j e e n k r a t ne j evo l jno , z a k a j n e paz im in n e 
p a m t i m bo l j e . Jaz mu odgovor im: . . . Staroslo venski se bom učil p o z n e j e rad , 
za z d a j sem zadovol jen , d a dobim nekol iko poglavi tn ih splošnih po jmov . 
Razen si lnih o p r a v k o v mi j e skrbe t i še za ž i v l j e n j e in t ako mi časa n e o s t a j a 
celo nič za naš s tar i jezik. Miklošič z a g o d r n j a : To ni nič, t ako sem tudi j a z 
govoril . V znanost i j e vse poglavi tno, splošni p o j m i b rez z n a n j a specialnost i 
so p r a z n a s lama. V šoli bi se bi l res l ahko več nauči l , kr iv ico p r i p i s u j e m sebi 
in Miklošiču. N a r a v a . . . mi ni da la moči, da bi r azumel l ahko p r č c e j k a j 
z n a n s t v e n e g a . . . S ta ra s lovenščina se mi j e zdela od z a č e t k a . . . t ežaven in 
siten nauk . . . . Kriv j e bi l p a tudi Miklošič, k e r j e raz lagal t ako suho, mrz lo 
in p u s t o . . . O d konca le ta se nas j e zapisalo pr i n j e m veliko, po 50 do 50, na 
koncu le ta p a smo hodili še po t r i j e a l i š t i r j e , in sicer zmerom tisti. Iznever i l i 
se mu niso razen mene Val javec , Zepič, H r v a t a Veber -Tkalčevič in Mesič in 
Sa neki N e m e c . . . To j e b i la vsa pub l ika s lavnega Miklošičal Tolmači l j e rez p r i j azn ih , budi ln ih besed . . . , b rez vsake mikavnos t i in o g n j a . . . ; r az laga l 
je , k a r j e n j e g o v n a j h u j š i greh, b rez d o m o l j u b j a in n e cene in l j u b č pa t r io-
t izma in pat r io tovl Posnemal j e v t e j g rdob i j i svo jega uč i t e l j a K o p i t a r j a , 
l i t e r a rnega šp ice l jna in censor ja .« V z a d n j e m s t avku j e T r d i n a p o z n e j e po 
»posnemale in po »špiceljna« pr is tavi l v p r a š a j , t o r e j opuščam to na s t ran i . 
Vse ostalo s l ika p redvsem Miklošiča kot s labega p r e d a v a t e l j a . V t em pa si 
T r d i n a na d r u g e m mes tu str . 62 s povsem d rugačno t rd i t v i j o sam n a s p r o t u j e , 
ko t am p r i p o v e d u j e , k a k o se j e nameni l , sam učiti učence, n a m r e č »združiti 
z en tuz iazmom tudi p r avo znans tveno t emel j i tos t in jasno, l ahko umevno 
besedo, k a k o r sem jo slišal to l ikokra t od Miklošiča in Bonitza«. Poleg tega 
imamo dandanes na razpolago n. pr. po času bl izko i z javo tako znameni tega 
č loveka in znans tven ika , k a k o r j e bil A. N. Pyp in (1853—1904), p i sa t e l j r u s k e 
in vses lovenske l i t e r a r n e zgodovine i. dr., o k a t e r e m j e napisa l lepo š tud i jo 
Ivan P r i j a t e l j (L jub l j ansk i Zvon 1906, XXVI 31, 104, 153, 215). V p ismu V. I. 
Lamanskemu (prim, o n j e m m o j »Uvod v s lovansko f i lologijo, v L j u b l j a n i 
1949, str. 12 si.) od 10. (22.) n o v e m b r a 1858. 1. iz P r a g e p iše Pypin o s v o j e m 
b i v a n j u na D u n a j u : „Я познакомился и с Миклошичем, был у него на лекции в 
университете (он переводил со своими студентами на немецкий свои сербские памят-
ники — to so „Monumenta serbica", Viennae 1858) — слушатели его исключительно 
славяне, сербы, чехи. Ч и т а е т он х о р о ш о " (razprto od mene). Pismo je izdano v 
.Документы к истории славяноведения в России 1850 -1912* (str. 18). Istotam (str. 65) 
je objavljeno pismo A. S. Budiloviča, učenca Lamanskega, n jemu od 23. (11) nov. 
1872 1. s pripombo o Miklošiču: „я должен сказать, что как профессор Миклошич 
производит хорошее впечатление тем одушевлением, с которым он трактует о 
самых сухих материях." Tudi to, da so mu ostali zvesti poslušalci slušatelji, kakor 
Valjavec in dr., govori za Miklošiča; da so pa drugi odpali, ne pomeni mnogo: 
slušatelje je tehtati, ne šteti. Razen tega naj omenim tu še, kako je n. pr. V. Jagiča 
deprimiralo nezanimanje za njegova predavanja v Berlinu, tako da je pomišijal 
na odhod, kar je izzvalo pismo pruskega ministra prosvete nanj, v katerem pravi, 
da je izvedel o tem, da mu je znano, kako je nezadovoljen s slabim pohajanjem 
njegovih predavanj in da ve, da ni na jmanj krivda na njem. „Ueberdiess ist die 
Haltung von Collégien nur ein Theil der bedeutsamen Aufgabe, welche dem Uni-
versitätslehrer gestellt wird, und gerade hierbei ist seine nächste Pflicht mit der 
Bereitschaft zu lehren erfüllt, während das Weitere nicht mehr allein von seinem 
Willen und Können abhängt. Neben dieser Anforderung steht mit gleicher Wich-
tigkeit die, dass der akademische Lehrer sich an dem wissenschaftlichen Aufbau 
seines Faches selbstständig betheilige. Sie düifen sich versichert halten, dass ich 
in vollem Masse würdige, wie es ihnen gelungen ist, dieser Seite Ihrer Universi-
tätsstellung zu genügen und die literarisshe Bedentung B e r l i n s . . . zu e r h ö h e n . . 
(V. Jagič, Spomeni mojega života I. 326—327, Beograd 1930). 
O d specialnih p r e d a v a n j Miklošičevih o m e n j a T r d i n a b r a n j e s t a ro ruskega 
le topisa in se h u d u j e (str. 15), da so se bavi l i pr i tem le z g rama t iko (1.1854. 
j e o b j a v i l Miklošič š tud i jo o n j e g o v e m jez iku v »Sitzungsberichte« a k a d e m i j e 
znanost i XIV 1—52, izdal pa ga j e j ez ikovno r e k o n s t r u i r a n e g a 1.1860.). T rd ina , 
h is tor ik , j e pač želel h is tor ičen komen ta r . Kar n a v a j a (ib.) od Miklošiča o 
s t a r o r u s k e m epu Слово о полку Игореве in o po l j skem pesn iku Mickiewiczu, 
ki ga j e Miklošič seveda že iz G r a d c a p r a v dobro poznal, ne p r e d s t a v l j a po-
sebne važnosti . Vsekakor p a j e T rd inova t rd i t ev »Estetično s t ran j ez ika in 
l i t e r a t u r e j e poznal tol iko k a k o r n j egov čevel j« s k r a j n o p r e t i r a n a , k a k o r 
k a ž e j o od Murka p o j a s n j e n a Miklošičeva mlados tna leta, v k a t e r i h j e bi l 
celo »ilirski« pesnik . »O K r a l j e d v o r s k c m rokopisu , p rav i T r d i n a o Miklošiču, 
bi b i l k a j r ad pisal in trdi l , da j e lažen, izmiš l jen , al i se ni n i k a k o r dalo. 
Ustno j e podkopa l av to r i t e to teh klasičnih poezi j , ko l ikor j e mogel in znal . 
D e ž m a n u n . p r . j e r eke l : ,Die Ech the i t häng t n u r noch an e inem dünnen , 
sehr d ü n n e n Faden , auch d e r d ü r f t e ba ld reissen. ' Т а . d ü r f t e ba ld ' mu j e 
ostul do d a n a š n j e g a dne impium desider ium«. Po »ostal« in »dne« j e T r d i n a 
sam postavi l p o z n e j e v p r a š a j (str. 14). Kri t ični znans tvenik i , k a k o r Do-
b rovsky , ki ga T r d i n a i m e n u j e (ib.) »suhega učen j aka« , Kopi ta r in Miklošič, 
so od samega poče tka dvomili o pr is tnost i tega in še nek ih d r u g i h rokopisov. 
Miklošič si j e bil sestavil iz n j i h na t ančen s lovar besed in mes t in čaka l še 
na o b j a v o nesuml j iv ih s ta r ih spomenikov, na k a t e r e bi se mogel op i ra t i 
(Murko, Letopis 1891, str . 256), med tem ko j e P. J. Sa f a r fk v »Počdtkowč 
s ta ročeskč mluwnice« (W P r a z e 1845) uporab i l tudi K r a l j e d v o r s k i rokopis kot 
vir . D a n d a n e s je , k a k o r znano, p r a v d a rešena v Miklošičevem smislu. Toda 
o m e n j e n i dvom j e romant ično n a v d a h n j e n e Č e h e navda l z n e p r i j a z n o s t j o 
k a k o r prot i K o p i t a r j u tako tudi p ro t i Miklošiču, t ako da se j e V. H a n k a po-
vzpel a o t akšnega ža l j i vega oč i tka , Miklošičevo delo »Radices« n a j bi bi lo 
Kop i t a r j evo , t o r e j p lagia t . Miklošič mu ie os t ro odgovori l v svo jem časopisu 
v gori n a v e d e n e m spisu »Entgegnung auf h e r r n Wenze l H a n k a ' s a l b e r n h e i t e n 
und lügen« in s tem zadevo dokončno obravna l . T rd inovo (str. 14) »Sploh j e 
znano, k a k o surovo j e napade l s lavnega I laf ika in ga denunc i r a l očitno za 
rusofi ia« j e t e d a j b r e z p r e d m e t n o in ep i te t »slavni« n a n e p r a v e m mestu upo-
r a b l j e n . (O Hunki pr im, sicer V. Jagič, I s to r i j a slav. filol. str . 248—260 in raz-
p ravo D. Ludvika , O z a d j e P re še rnovega p ismu Čelakovske inu iz le ta 1856 
ISlavist ična r ev i j a 1949, 11, 125, 149, 151], k j e r j e govor o H a n k o v i h d e n u n -
c i ac i j ah [str. 151 »podlih«]). 
V znans tvenem ozi ru n a v a j a T r d i n a še en oči tek Miklošiču (str. 14): 
»Hrva te j o draž i l s tem, da j e imenoval n j i hov jez ik mesto .h rvaško-s rbsk i ' 
al i . s rbsko-hrvašk i ' vedno le: s rbski , in p i sa te l je , ki so H r v a t j e b rez v sake 
dvombe, n. p r . Kačiča in G u n d u l i č a — Srbe!« T a k e g a r a z b u r j e n j a j e bi lo 
zlasti tudi med Hrva t i , in sicer t em več, čim m a n j so bil i poučeni . Povod temu 
j e b i l p redvsem, da j e Miklošič v p rv i i zda j i p r v e g a dela p r i m e r j a l n e gra -
mat ike , v g lasos lovju (1. 1852), srbščino in hrvašč ino obde la l pod naslovom 
»Serbisch«, o čemer j e poda l v uvodu (str. VIII—IX) po jasn i lo : »Kakor j e 
dognano m e d znans tveniki , k a j j e razumet i pod Srbi, t ako malo v e l j a to z 
ozirom n a Hrva te . Mi r azumemo pod n j i m i p reb iva lce o tokov in de la vzhodne 
oba le J a d r a n s k e g a m o r j a od I s t re do D u b r o v n i k a , k i ga i m a j o Srbi. Na se-
verovzhodu m e j i j o Hrva t i na Slovence, na jugovzhodu na Srbe: m e j e niso 
na nobeno s t ran na t ančno določene. Hrva t i se r a z l i k u j e j o od obeh j ez ikovno 
n a j z n a č i l n e j e po vp ra ša lnem za imku ča za kaj Slovencev in što Srbov. 
Nedvomno so bil i n e k d a j b o l j r a z š i r j en i nego dandanes in dele s Slovenci 
usodo, da se n j i h o v jezik s ta lno od s rbšč ine n a z a j pot iska. Malenkos tne raz-
l ike h r v a t s k e g a od s rbskega so m e sklonile, ob ravnava t i j u skupno.« V delu 
se p r i r az l ikah res povsodi govori tudi o h r v a t s k e m jez iku . To Miklošičevo 
stal išče j e bilo t e d a j pač v zvezi s s p r e j e t j e m od Hrva tov po i l i r skem p o k r e t u 
Vukovega jez ika , t. zv. i j e k a v s k e g a n a r e č j a kot pod lage za kn j i ževn i jez ik , 
m o r d a tudi de loma pod Vukovim vplivom, s a j j e tudi, k a k o r j e bilo gori na -
vedeno, skupno z vodi lnimi Srbi in H r v a t i podpisa l k n j i ž e v n i dogovor o enot-
nost i s rb sko -h rva t ske kn j i ževnos t i in pravopisa .* V d rug i i zda j i (1879) j e 
Miklošič naslov razši r i l v »Laut lehre der serbischen und chorva t i schen 
Sprache« (str. 387) in podal še n a d a l j n j a po jasn i l a (str. 391—392): »Združu joč 
Srbe in H r v a t e v eno, se r a z l i k u j e j o ekavci , i j ekavc i in i k a v c i . . . Kdor veže 
poroči la Kons tan t ina P o r p h y r o g e n i t a o bival iščih Hrva tov in Srbov z zeml j e -
pisno razde l i tv i jo i j e k a v c e v in ikavcev, se bo nagiba l smat ra t i , da so z a d n j i 
Kons tant inovi Hrva t i , oni Srbi. R a z m e r j e se j e ruši lo po p r e s e l j e v a n j u Srbov, 
zlasti po us tanovi tv i t u r škega gospodstva v E v r o p i . . . Tu n a j še omenim, da 
mi s rbsko in h r v a t s k o v e l j a t a kot doa j e z ika in da s m a t r a m izraz jez ik 
s rbsk i ili h rva t sk i za napačen . Samoobsebi umevno se ta nazor ne sme 
p o j m o v a t i kot poskus, obema na rodoma kaza t i p o t a pol i t ike: ona d r u g d r u -
gega po t rebu je ta .« T a k a i z j a v a v znans tveni slovnici in še pr i lakonični 
s tvarnos t i Miklošičeve d i k c i j e v sekako začudi. N a k r a t k o n a j rečem le: Južni 
Slovani so p rvo tno s lovanska v e j a s p rehodi n a r e č j a v na r eč j e , k a r j e še 
danes o t ip l j ivo . Etnični in poli t ični nazivi delov na roda se v razn ih dobah n e 
k r i j e j o . Kajkavci so n. pr . v s t a re j š i dobi bil i le poli t ično Hrva t i . Kn j i ževn i 
j ez ik i p a so k u l t u r e n p roduk t , s loneč na živem n a r o d n e m j ez iku in p re t ežno 
enega izmed na reč i j . O s r b s k o h r v a t s k e m j e bilo gori govora. P rav i lno nazi-
r a n j e o teh s tva reh ni seveda od poče tka samo po sebi dano in se p r e b i j a 
šele sčasoma. Dokaz za to j e tudi v r a z v o j u Miklošičevih razlag. Pr ip i sova t i 
f ia Miklošiču po Trd inovo v tem kako »impiam f raudem«, ie brez vsake pod-age. O sporu sicer j e 1. 1883. M. Murko napisa l b rošuro »Miklošič in Hrva t i . 
Pos lan ica h r v a t s k e m u a k a d e m i š k e m u d ruš tvu .Zvonimir ' v Beču« (V L j u b l j a n i 
1883, pona t i s iz »Slovenskega naroda«) . K a r se t iče še nek ih drug ih g lavnih 
problemov, ki j i h j e Miklošič o b r a v n a v a l in ki se danes v id i jo v drugi luči, 
k a k o r tudi sicer o Miklošiču, o p o z a r j a m na svo j spis o n j e m ( L j u b l j a n s k i 
Zvon 1926, XLVI 561 si., 571—572). 
Č e p r a v j e t r e b a upoštevat i , da T r d i n a ni mogel vsega vedet i o Miklošiču, 
k a r danes vemo, da j e bi l d a l j e po s t roki h is tor ik in n e filolog, poleg tega pa 
vel ik entuzias t in m e n d a b r e z p r a v e g a smisla za humor , so venda r n j e g o v e 
* P. J. Sa fa r ik j e »Slowansky ndrodopis« (W P r a z e 1842, str. 47 si.) pod 
»reč i l lyrskâ« delil n a n a r e č j e srbsko, h rva t sko in koro tansko . Miklošič j e za 
p rvo tne H r v a t e smat ra l čakavce in ikavce. O r a z m e r j u južnos lovansk ih na -
r eč i j g l e j V. Jagič, Ein Kapi te l aus de r Geschich te der s i idslavischen Sprachen 
(Archiv f ü r slav. Phi losophie 1895, XVII 47 sl.). 
i z j a v e o Miklošiču (dotakni l sem se vseh)* oči tno t ako sub j ek t ivno poba rvane , 
t a k o skoro vseskozi ne v n j e g o v pri log, s a j to n e k a k o sam p r i z n a v a (str. 17), 
da se mora postavit i vprašan je , z a k a j to nagn jen je do nemilostnih sodb o 
n j e m , pa se zdi u t eme l j eno , iskat i poleg neskladnos t i m e d znans tven ikom 
fi lologom, zrel im možem in mladeničem, n e r e d n i m s luša te l j em, po z a n i m a n j u 
h is tor ikom, glavni povod v nezadovol jnos t i za rad i ocene p r i izpi tu (str. 164 do 
165). Z a d n j e s k u š n j e j e delal ob koncu 1.1853. Domača naloga j e bi la p r i 
Miklošiču o važnost i p red logov p r e d glagoli, ali j e bi la tudi k l avzu rna , T r d i n a 
n e pove. Na us tnem izpi tu p a ga j e vpraša l , k a k o r p r a v i Trd ina , » n e k a j iz 
C r n o r i z c a Hrab ra« , n a j b r ž še poleg česa d rugega . Iz zgodovine in g e o g r a f i j e 
so ga pot rd i l i za uč i t e l j a cele g imnaz i je , iz s lovenščine pa Miklošič samo za 
pol. »Rojak , p i še Trd ina , se j e skaza l k r iv ičnega n a dve plat i , da l mi j e p re -
več in p remalo . O s taroslovanščini (rectius s tarobolgarščini) sem imel n e k a j 
p r a v s labega z n a n j a , r e d a nisem zasluži l n ikak r šnega , z dobro ves t j o m e j e 
mogel p ro feso r ,vreči'. Ali z r avno tako dobro ves t jo m e j e mogel po t rd i t i iz 
s lovenščine za celi g imnazi j , k a j t i sposobnost v n j e j j e s p o z n a l . . . « Nato pr i -
p o v e d u j e , da ga j e Ciga le pr iporoči l za neko delo p r i rokopisnem s lovenskem 
s lova r ju , k i si ga j e ses tav l j a l Miklošič (o n j e m g le j p r i P l e t e r šn iku P r ipom-
n j e str . III), in da ga j e izvršil na Miklošičevo zadovol js tvo, po tem pa na-
d a l j u j e : »Miklošič j e m e n d a misl i l : iz s taros lovenščine n e zna dosti, novo-
slovenščino dovol j , ga bomo p a v p rv i povzdignil i , v d rug i pa znižali.« Toda 
T r d i n a j e pozabil , da mora bit i s r edn ješo l sk i p rofesor v svoj i s t roki znan-
s tveno podkovan , t o r e j tudi v s ta rocerkvenos lovanšč in i , h i s to r ičnem rep re -
z e n t a n t u p ras lovanšč ine in da j e Miklošič sam uve l pouk tega j e z ika v s red-
n j o šolo, k a k o r se to razvid i iz n j egovega ber i l a za osmi g imnaz i j sk i raz red , 
k i p r e d s t a v l j a v p r v e m »zgodovinskem« delu na ravnos t malo his tor ično h re -
s toma t i j o s »staroslovenskimi« teks t i n a zače tku (str. 8—18), na k a r s lede 
»Spomeniki Brizinski« (str. 18—22), p e t n a j s t i vek (str. 22—24) itd. S a j bi se bi l 
T r d i n a l ahko še p r i j a v i l za dopoln i tev izpita. N e k a m u ž a l j e n o o m e n j a (str 125), 
d a p a j e Miklošič »prizanesel« Janežiču , ki ga i m e n u j e pus tega , dolgočasnega 
in nevednega č loveka in ki iz s ta ros lovanšč ine tudi ni znal n ičesar . Izpi t j e 
de la l 1854.1., t e d a j pa tudi s pomoč jo Miklošičevo (glej gori) i s tega le ta izdal 
slovnico z dodanim »s taros lovanskim slovstvom« (str. 120—129) in »staroslo-
vensk im beri lom« (str. 160—182), v k a t e r e m so na zače tku »Brižinski spome-
niki« t r a n s k r i b i r a n i v »staroslovenščino« (str. 160—168). P r i vsem p a j e t r e b a 
močno poudar i t i , da T r d i n a teh svo j ih spominov ni pisal za ob javo , v s a j n e 
t a k o j š n j o , in da je, k a k o r j e bilo p r i p o m n j e n o , p o z n e j e n a več mest ih p r i -
s tavi l znak v p r a š a n j a ali celo p r ipombo »kleveta«. Pisal j i h j e v 1868. le tu 
(prim. str. 318 in 521), t o r e j v osemin t r idese tem letu, k a k o r sam prav i (str. 154) 
in leto po upoko j i tv i (1867). Bili so mu pač v »otiuinu« novomeške okol ice z 
e n e s t ran i p r i j e t n a zaposli tev, z d r u g e pa tudi u t e h a za m a r s i k a j . Neu teme-
l j enos t i z j av o Miklošiču pa seveda n i k a k o r ne z m a n j š u j e n j i h d r u g e ve l ike 
vrednos t i in lepote.** 
Rajko Nahtigal 
L j u b l j a n a , 22. XII. 1949. 
* У spominih, ki j ih j e napisa l na pobudo dr. Fr . De rganca , t a pa ob j av i l 
v L j u b l j a n s k e m Zvonu 1. 1905—6, se o m e n j a le XXVI 78 »suhoparno« razla-
g a n j e in da ni hotel govori t i s lovenski ter str. 164 n a p a č n a t rd i tev o posvet i tv i 
de la »Radices« knezu Milošu, k a r j e bi lo vse že? v t eku r a z p r a v e obrazloženo. 
Na str . 78 iz raženo m n e n j e , k a k o r da bi bil j ez ik »Slova o po lku Igor ja« in 
le topisca N e s t o r j a »Cirilov in Metodi jev« tudi ne us t reza seveda resnici , k e r 
j « p re t ežno že s ta rorusk i . 
** D o d a t n o k str. 193, v. 18, bi bilo v redno omeni t i poročilo v »Sloveniji« 
(1849, list 45): »de j e za perv iga p r e s t a v l j a v c a de ržavn ih postav za Slovence 
f . Dr . in profesor Miklošič izvol jen in n j e m u g. Dr . in p r a v a n i k Mat i j a Dolenc 
ot p reg ledn ik (Control l s -Trans la tor) pr idan«.