BOGATA DEJAVNOST KNJIŽNICE JOŽETA MAZOVCA
Delo z otroki obrodi sadove
Knjiga je lahko človeku dobra prijateljica in svetovalka; napolnjuje rau ure samote, prek nje spoznava kraje, ki jih nikoli ne bo videl. obi-čaje drugih narodov, usode Ijudi, širi mu obzorja, ga duhovno bogati in povezuje z drugimi Ijudmi in svetom. Pri nas je dostopna prav vsa-kemu človeku, saj imamo kaT razvejano mrežo knjižnic, pa tudi letni prispevek za izposojanje knjig je majhen.
Čudno se sliši, vendar je res, da Slovenci nismo vneti bralci knjig; zadnja leta pa je moč opaziti, da za-nimanje za to početje še upada. To so ugotovili v raziskovalnem projektu »Družbenoekonomski položaj slo-venske knjige«, opravljenem lani spomladi; iz odgovorov je bilo na-mreč raoč razbrati, da delež tistih, k% v zadnjih letih niso prebrali nobene knjige, narašča. Pred štirimi leti je namreč 34 odstotkov anketiranih odgovorilo, da sploh ne bere, lani pa je bilo takih odgovorov že 40 odstot-kov. Če pa upoštevamo, da nebralci niso samo tisti, ki knjige ne vzamejo v roke, ampak sodijo mednje tudi
taki, ki na leto prebero dve ali tri knjige (takšnih je bilov lanski anketi 25 odstotkov), Iahko rečemo, da pri-bližno kar tri petine Slovencev nima bralnih navad.
»ŽIVE« KNJIGE
V moščansko knjižnico Jožeta Mazovca, ki ima polegosrednjih pro-storov v poslopju kulturnega doma Španski borci še dve enoti — v Polju in Novih Fužinah —, je bilo lani vpi-sanih 9342 občanov, od teh okoli 60 odstotkov mlajših od 14 let. Obisko-valci imajo na vojo 65.000 knjig, kar sicer ni veiiko, zato pa so vse knjige »žive«, stare 10 do 15 let, če lahko
Tudi lilerarni > cčeri so dobro obiskani. Med udeleženci je največ mladih. ki tudi sanii pišejo. Navadno se ti večeri, potem ko manj zagnani obiskovalci odi-dejo domov, zavležejo pozno v noč. Tako je bilo tudi tokrat, ko so na literar-nem večeru govorili o Arthurju Rimbautu in njegovi /birki Pijani čoln, ki je letos izšla tudi pri nas. Najprej je gledališki igralec Marko Spik prebral nekaj pesmi iz tezbirke, nato pa jeprevajalec Branko Mozetič (drugi / leve) guvoril o življenju tega znanega francoskega pesnika, začetnika prostega verza, ki pa je pri nas manj priljubljen, kut sicer zasluži. (Foto: DARJA JUVAN)
tako imenujemo branje, ki je še vednoaktualno. (Izjemasotuseveda klasiki.) Na leto si ljudje izposodijo približno 225.000 knjig, kar pomeni, da scvsaka knjiga letno »obrne« šti-rikrat. Pošteviluizposojenihknjigna bralca je knjižnica Jožeta Mazovca na petetn mestu v Sloveniji. (Podalki veljajo za lansko leto.) Kaj pomeni neživi fond, lahko vidimo iz nasled-njih primerov: koprska knjižnica ima na primer 177.000 knjig, na leto pa jih posodi 147.000; v Novem mestu imajo 300.000 knjig, izposodijo pa jih 138.000 Nekatere knjige torej ne vzame v celem letu v roke niti^en bra-lec.
Kako torej priljubiti človeku knji-go, da bo postala njegova stalna spremljevalka?
Znano je, da tisti, ki se v mladosti ni naučil brati, tudi kasneje le red-kokdaj vzame knjigo v roke. To pa je velika škoda, saj je neberoči človek za marsikaj prikrajšan. Prav zato je tako pomembno že otroku približati knjigo. Vendar dom in šola, ki naj-bolj oblikujeta mlado bitje, tu ne sto-rita dovolj. Tega se zavedajo tudi v naši knjižnici prav zato iščejo razne oblike, kako privabiti otroka v to ustanovo, ga navezati nanjo, da bo tudi kasneje, kot dorasel človek, nji-hov redni gost. To pa je dolga pot in rezultati se ne pokažejo pri priči. Dokaz, da se delo z otroki bogato obrestuje, pa je enota tc knjižnice v Polju, kjer se je obisk v zadnjih dcse-tih letih trikrat povečal. Odraslih bralccv v tej knjižnici pred leti sploh ni bilo.
POLEG OSNOVNE DEJAVNOSTI TLJDI
POSEBNE OBLIKE DELA
Prav z namenom privabiti otrokc v knjižnico in jim mimogrede ob tem ponuditi tudi knjigo. po svetu v teh ustanovah žc dlje časa ne sposojajo samo knjig, temveč se v njih odvijajo tudi razne druge dejavnosti. Ta način dela je pri nas leta 1974 pričela uva-jati tudi Pionirska knjižnica. v knjiž-nici Jožeta Mazovca pa so posebne oblike dela morali leta 1981 ko so se iz skromnih prostorov ob Zaloški
Pravljične ure, ki jOi enkrat na teden pripravlja Taša Hoffler, se vedno udeleži 15 do 20 otrok. Obroci tu ne poslušajo le pravljice, ampak v njej tudi sami zaigrajo. Tovarišicajim razdeli vloge (vse potrebne pripo-močke pripravi že prej), jim po odktmkih prebere zgodbo, nato zaigra, otroci ponovijo za njo. Prav zani-mivo je bilo opazovati, kako se vživijo v vloge. Zgodbo ponovijo večkrat, tako da prav vsakdo pride na vrsto. Na sliki je prizor iz Ijudske pravljice Zdravilno jabolko. Na koncu pravljične ure so tudi otroci pojedli vsak polovico »zdravilnega« jabolka, nato pa so se s tovarišico pogovarjali o tem kakšna je razlika med be-sedama zdrav in zdravilen. (Foto: DARJA JUVAN)
cesti preselili v kulturni dom Spanski borci. Vse tri enote te knjižnice imajo zdaj posebne pionirske oddel-ke, poleg knjig pa sposojajo tudi ka-sete.
V knjižnici Jožeta Mazovca so lani pnpravili 87 razstav, 184 ur pravljic, 32 kvizov, obiskalo pa jih je 4200 otrok iz moščanskih vrtcev. Z uredi-tvijo knjižnice pa se seznanjajo tudi srednješolci. Kot je povedala direk-torica knjižnice Mihaela Mohar, s katero smo se pogovarjali o tem, kaj vse polcg svoje _osnovne dejavnosti še pbčnejo v (ej ustanovi, je opaziti, da so mladi, potcm ko sc znajdejo na fakulteti. videti precej izgubljeni, ker ne poznajo pravcga načina iskanja /aželenega podatka. V knjižnici jih se/nanijo s katalogi, s tcm, kako in kje dobiti iskreno informacijo.
Poleg že naštetega pa pripravljajo v knjižnici tudi razštave Zamišljeno je bilo, naj bi tu imeli priložnost po-kazati svoja dela mlajši, še neiive-
Ijavljeni ustvarjalci, vendar se je zgodilo, da so razstavljali večinoma že znani avtorji. Tematske in prilož-nostne razstave imajo tudi na pionir-skem oddelku. Prirejajo pa tudi po-govore z avtorji knjig, literarne veče-re, glasbeiia srečanja, posebne pogo-vore z mladostniki in pravljične ure. Vse te dejavnosti vodita Taša Hoffler in Cvetka Kavčič Kudrevičius, z iz-jemo literarnih večerov, ki jih pri-
pravlja Maijana Moškrič, in glasbe-nih srečanj, ki potekajo pod vod-stvom glasbenega pedagoga Andreja Rupnika. Omeniti pa moramo tudi to, da v knjižniei tudi med poletnimi počitnicami ne pozabijo na otroke, zlasti na šolarje, ki so ta dva poletna meseca večino dopoldnevov sami doma. Zanje pripravljajo srečanja, imenovana »Dobimo se v knjižnici«. DARJA JUVAN