V TEJ ŠTEVILKI: • Aktualno: - Politično neodvisni sindikati * Poslovanje: - Kako nam je šlo v /. četrtletju 1989 ■ Proizvodnja: - Naš odnos do kakovosti proizvodov ■ Vprašali ste: - Kaj se dogaja z novim sistemom nagrajevanja - Izplačilo mesečnih OD v dveh delih Novo: - Uvajanje novega sistema za registracijo delovnega časa Razvoj: - Nova proizvodna hala v zaključni fazi gradnje Fotoreportaža s piknika Letovanje: - Letos prvič tudi v Atomskih toplicah Prazniki: - Dan mladosti Nalijmo si čistega vina, sedanji sindikat je zgodovina... Politično neodvisni sindikati Sindikat - osnovna organizacija, ki naj bi zagotavljala delavcem pravice, v takšni vlogi kot jo ima, tega ne more storiti. Pravzaprav gre za obdobje nedejavnosti sindikata. Razlogov je več, zanesljivo pa je najpomembnejši ta, da sindikati nimajo možnosti odločanja. Ozimnica, dopust in izleti so funkcije, ki delavcu v današnjem kriznem času ne pomenijo dovolj. Potrebno je mnogo več, močna politično neodvisna sindikalna organiazcija, ki bo imela možnost odločanja in bo lahko delovala neodvisno glede na »oblast«. Tudi delavci razmišljajo o sedanjem sindikatu in njegovi prenovi. Kot povsod smo kritični tudi v Tosami. Sindikat za delavce stori malo, skoraj ničesar. Dokler je bil standard visok, sindikat ni bil potreben, danes pa pomeni malo, saj nima prave veljave. Žal je tako, da ima sindikat možnost predlaganja, ne pa tudi odločanja. Novi sindikati naj bi delali po statutu starega in dobili možnost odločanja. To bi bilo zagotovilo in osnova, da bi lahko poskrbeli za delavce. Sindikat bi lahko bil boljši. Moral bi biti bolj stanovski, podoben Solidarnosti na Poljskem. Politično naj bo neodvisen in dobi možnost odločanja. S cilji prenove sindikata nisem seznanjen, čeprav sem o tem že mnogo slišal, vse skupaj pa bi rad nekje tudi jasno prebral. Sindikat bi za nas delavce lahko naredil mnogo več. Vsem bi moral nuditi enake ugodnosti - res, da starejši delajo že mnogo dlje vendar bi tudi mlajši radi letovali. Nov sindikat naj bi se zavzemal za delavce in predvsem za višje plače. Delavci nismo seznanjeni z delovanjem, organiziranostjo, s čim se ukvarja. Ni možnosti odločanja in seznanjanja. Vsekakor bi bil lahko boljši. Iz posameznih oddelkov bi moralo biti več prisotnih, da bi bilo vse skupaj bolje koordinirano in bolj povezano z bazo. S cilji prenove nisem seznanjena, vendar bo kar prav, če se kaj spremeni. Sindikat je včasih mnogo pomagal pri ozimnicah in drugih stvareh, danes se vrača k temu. Žal ne deluje politično. Nov sindikat bi se moral zavzemati za višje plače in delavcem pomagati, kjer bi le mogel. Sindikat ima premalo veljave. Daje lahko le pobude, ne more pa odločati. Kaj več lahko od sindikata pričakujemo z večjo »profe-sionizacijo«. Bolje bi moral biti povezan z drugimi organizacijami v podjetju in delavci. Zavzema naj se za nagrajevanje po delu (OD). Dobi naj večjo možnost pri odločanju in to tudi pokaže. Z delovanjem sindikata sem zadovoljna. Lahko bi imel večji vpliv na plače. S cilji prenove nisem seznanjena. Kar tako naprej! Čeprav se sindikat trudi in zavzema, nima opore in veljave, ki bi jo moral imeti. Če bi imel večjo pravico odločanja, bi lahko veliko naredil. Cilji in želje so eno, uresničevanje pa drugo. Jurij Jamnik Ta moj sindikat Ta moj sindikat je res zlat. Bolj skrbi zame od moje mame. Ko pride pomlad, ta moj sindikat pripravlja program stabilizacije, daje ocene inflacije, preučuje integracije, izreka vamostno-politično oceno, za sporazume daje luč zeleno, prireja športne igre, letne in zimske, rekreacijske in (rimske, organizira proslave, skrbi za moje zabave, mojim otrokom za Dedka Mraza deli bonbone, mene pelje na izlet na Brione, me povabi s Tropicano Brasi! na sambo, skrbi za mojo obrambo in vmes še kakšno uro nameni za kulturo. Kot je vsem znano, se vtika še v mojo prehrano in lansko leto sem dobil od njega še plaketo. Ko pa mi bo ugasnil življenja lestenec, bom dobil od njega celo venec. Kdor pravi, da moj sindikat ni zlat, je navadna baraba, lažnivec in tat. Pa kaj bi, človek, sploh rad, da zate stori sindikat? Kaj bi rad tak sindikat, ki bi organiziral stavke, se boril za tvoje osebne postavke, ti dvigal mezdo in ti gradi! gnezdo, prekinjal delo in razbijal deželo celo? Kaj bi rad, primojduš, da bi ti omogočal fuš? Pa daj, človek, nalij si že čistega vina! Tak sindikat je zdaj - zgodovina. Da bi bil sindikat uspešen, bi moral imeti večji vpliv in pravico do odločanja. Zavzemati bi se moral za delavca. Ozimnica in podobno ni vse. Imeti bi moral tudi večji vpliv na plače. Pogosto slišim pripombe, da sindikat ni vreden, da obstaja. Sindikat v smislu sindikata sploh ni obstajal. Nujna je njegova preobrazba. Če bo ta uspela v Jugoslaviji, bo tudi v sindikatu. Dobiti bi moral klasično vlogo sindikata. Zavzemal naj bi se za realno ceno dela in s tem bi odpadli mnogi problemi. Pri sindikatu pogrešam več vidnega dela. Pokazal naj bi več zanimanja za delavce. S preobrazbo sindikata nisem seznanjena, čeprav sem o tem že slišala. Mateja Martinc in Aleksander Gasser, študenta FSPN ■■II Kako nam je šlo V prvem četrtletju 1989 V navado je že prišlo, da vsako poslovno poročilo ali članek o poslovanju pričnemo z ugotovitvijo, da so se menjali predpisi in da je primerljivost s predhodnimi obdobji problematična ali celo nemogoča. Tudi tokrat je tako, saj od 1. januarja 1989 veljata dva nova zakona, to je, Zakon o računovodstvu in Zakon o finančnem poslovanju. Navedena predpisa sta marsikaj spremenila: med drugim tudi to, da ni več četrtletnih bilanc in da ponovno uvajamo pojem fakturirana realizacija, ki zamenjuje plačano realizacijo. Seveda je sprememb veliko, zato je najbolje, da od razlage zakonov takoj preidemo na oceno poslovanja. Menim, daje uvodoma treba poudariti še nekaj. Pogoji poslovanja so namreč bistveno spremenjeni. V preteklem letu smo prvih pet mesecev poslovali pod režimom znižanih in popolnoma zamrznjenih cen. Letos tega ni več, cene imamo sproščene, kar poslovanje vsaj navidezno bistveno poenostavlja. Navidezno pa v tem slučaju pomeni, da to dejstvo ne odpravlja ampak močno pospešuje največji jugoslovanski gospodarski problem - inflacijo. Podražitve surovin in repromaterialov pa tudi drugih elementov poslovanja (energija, transport) so ogromne in z našimi, sicer pogostimi podražitvami, ki tudi niso skromne, inflacijo komaj lovimo. Morda še nekaj osnovnih značilnosti poslovanja v letošnjem letu: - precejšnje so težave pri preskrbi z nekaterimi pomembnimi surovinami in repromateriali (izčesek, papirji) - pri uvoznih surovinah nimamo težav, razen zaradi internih slabosti, to je prepozno naročanje iz uvoza; - na prodajnem področju v prvem četrtletju nismo imeli problemov s plasmajem, predvsem zato, ker smo prešli v novo leto praktično brez zalog. V zadnjem obdobju pa se že kažejo posledice padanja kupne moči prebivalstva in izrednih finančnih težav v zdravstvu, ki praviloma v celi državi posluje s precejšnjimi izgubami; - v proizvodnji se srečujemo s problemi precejšnje bolniške odsotnosti, s pomanjkanjem delavcev v nekaterih oddelkih in zato so potrebna premeščanja iz oddelkov, koder ni polne zasedenosti zmogljivosti, ali pa proizvodnja ni nujna, s težavami zaradi kvalitete surovin ali nepravočasnimi dobavami, pogostimi okvarami strojev, ipd. - na investicijskem razvojnem področju je veliko intenzivnosti pri gradnji novega proizvodnega objekta, sredi maja bomo pričeli z rekonstrukcijo kotlovnice, za katero so praktično končana vsa pripravljalna dela, v realizaciji je nabava novega kotla za beljenje tkanin z navijalno in odvijalno napravo: - izvedene so kadrovske spremembe v zvezi z delitvijo mikalnice v dva proizvodna oddelka: - z mesečnimi korekcijami osebnih dohodkov skušamo slediti inflaciji; - intenzivne akcije potekajo na področju uvajanja predpisov »Dobre proizvajalne prakse« in novih obdelav za računalniško vodenje poslovanja in avtomatsko obdelavo podatkov. V času pisanja tega sestavka ni na razpolago informacij o finančni oziroma dohodkovni uspešnosti poslovanja. Menim, daje kljub temu možna ocena o tem, kako poslujemo, saj bo v nadaljevanju prikazanih dovolj drugih podatkov, predvsem o tem, kakšni so rezultati na plan in na enako obdobje preteklega leta: - proizvodnja je dosežena v višini 93 mlrd din, kar je 2 % več kot smo načrtovali, plan je presežen v oddelkih: sanitetna konfekcija, mikalnica, tkalnica širokih tkanin in belilnica; - celotni neto prihodek je dosežen v višini 83,4 mlrd din in predstavlja 522 % več kot predhodno leto in 101,8 % planiranega; - povprečno nas je bilo zaposlenih 1.067, kar je 3,59 % več kot v letu 1988 - izkoriščenost delovnega časa je bila 81,0 % Odsotnost pa je bila največja na račun boleznin (’,8 %) in porodniškega dopusta (3,6 %). Odsotnost zaradi rednega dopusta je bila 6,7 %. Podatki o izkoriščenosti delovnega časa kažejo, da je le-ta slabša, kot v letu 1988 in sicer predvsem na račun boleznin (za 0,6 %) in letnega dopusta (1,1 %). - pri uvozu nekoliko zaostajamo za planom, saj smo dosegli le 13,7 % planiranega letnega uvoza, planski odstotek za to obdobje pa je 25,4. Kljub temu je uvoz za 37 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta. - Izvozili smo za 778.314 S kar je 21,7 % letnega plana. To pomeni, da tudi pri izvozu zaostajamo za planom. Kljub temu je izvoz za 44,3 % višji kot v enakem obdobju 1988 leta. Devizna bilanca na konvertibilnem področju je pozitivna, saj smo na 1 S uvoza dosegli 1,56 S izvoza. Delež izvoza v celotnem prihodku pa je skromen - komaj 5,6 %. - Ugodni so rezultati pri rasti fizičnega obsega proizvodnje. Povečal seje za 6 % napram enakemu obdobju leta 1988. - Povečana je tudi produktivnost, računana na osnovi predhodnega podatka in podatka o korigiranem številu zaposlenih. Produktivnost je višja za 4 %. - Močno je povečana poraba vseh vrst energije in sicer pri elektroenergiji za 1,5 % več kot je planirano, pri pari in pri zemeljskem plinu pa za 5 %. Verjetno je razlog v zimski sezoni, ko je potrebno tudi ogrevanje prostorov. - Podatki o osebnih dohodkih so naslednji: Povprečni OD v obdobju januar - marec je bil 1.716.473 din in je za 323,9 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta Povprečni OD v marcu letos je znašal 2.129.682 din, najnižji pa 1.368.160 din in je precej nad najnižjim, ki ga zahteva republiški sindikat. Sicer pa so podatki o osebnih dohodkih obvezna informacija v našem glasilu »Tosama«; Fizični kazalci kažejo, da poslujemo na nivoju naših planskih predvidevanj. To lahko ocenimo kot ugodno, čeprav nam splošno stanje v Jugoslaviji in popolno nepoznavanje gospodarskih ukrepov nove zvezne vlade ne dajejo nikakršnih razlogov za samozadovoljstvo in prehud optimizem. Vsekakor moramo biti dosledni in prizadevni pri realizaciji naših nalog in pripravljeni na hitre in učinkovite akcije ob morebitnih neugodnih pojavih na kateremkoli področju našega poslovanja. Direktor DO Edvard Peternel, ing. Naš odnos do kakovosti proizvodov Kakovost je bistvena karakteristika proizvodov in kot taka vpliva na rezultat v plasmanu izdelkov. Prispevek delavca k delu je poleg količine odvisen tudi od kakovosti. Marsikdaj se pozablja, da tehnološke procese vodijo ljudje in je nivo kakovosti odvisen predvsem od neposrednih proizvajalcev. Če organizacija sledi principu »kakovost je prva« bo njen izkopiček dolgoročno narasel. Če si organizacija izbere kot cilj kratkoročni dobiček, bo izgubila konkurenčnost na mednarodnem tržišču in bo dolgoročno imela manjši dobiček. V praksi je tako, da organizacija pov-darja, da je kakovost prva, toda v resnici se zavzema predvsem za zmanjšanje stroškov. Nekateri se še vedno bojijo, da dviganje kakovosti pomeni večje stroške in s tem zmanjšanje dobička. Več je faktorjev, ki ovirajo obvladovanje in izboljšavanje kakovosti. Večinoma jih povzročajo ljudje. Glavni vzroki za ovire so slabe navade ljudi, zlasti: - pasivnost in izogibanje odgovornosti pri vodilnih ljudeh - ljudje, ki se jim zdi, da je vse v redu in da sploh ni problemov. To so ljudje, ki so zadovoljni s trenutnim stanjem in ne razumejo pomembnejših reči - ljudje ki mislijo, da je njihova lastna organizacija najboljša - ljudje, ki mislijo samo nase ali na svoj lastni oddelek - ljudje, ki ne slišijo mnenja drugih - ljudje, ki pozabljajo, kaj se dogaja v njihovem neposrednem okolju. Ljudje ki nočejo vedeti o drugih oddelkih, drugih industrijah, o zunanjem svetu ali o svetu v celoti. Industrija napreduje in raven civilizacije raste, zato postaja obvladovanje kakovosti vedno bolj pomembno. Zaupanje v proizvod se gradi leta in leta, lahko se ga izgubi čez noč. Obvladovanje kakovosti se začne z izobraževanjem in konča z izobraževanjem. Čim bolj se šolajo delavci, tem večjo bodo imeli korist tako delavci kot podjetje. Vodja je odgovoren, da ob de- lu poučuje svoje podrejene. Sam se mora naučiti prepustiti pooblastila svojim podrejenim. Njegova naloga je, da delo usmeri in potem pusti, da podrejeni delajo samostojno. Na tak način ljudje razvijajo osebnost. Obvladovanje kakovosti, ki poudarja kontrolo, je zastarela oblika. Kakovost mora biti vgrajena v vsak načrt in v vsak proces. S kontrolo se ne more ustvariti kakovosti. Temeljni način, ki je osnova obvladovanja, je preprečevanje napak. Če je nekaj narejeno brezhibno, potem kontrolorji niso potrebni. Hibe zahtevajo kontrolo. Kontrolo opravljajo delavci sami in proizvodni oddelek mora biti odgovoren za svoje lastno zagotavljanje kakovosti. Če si v svoji okolici ogledamo proizvod in proizvodne procese, ugotovimo, da niti dva nista identična, vedno lahko najdemo razlike. Veliko faktorjev vpliva na proizvodnjo, kot so: material, oprema, navade dela in delavec. Kakovost izdelka niha ali z drugimi besedami, če gledamo na kakovost izdelka v celoti, se nam le-ta kaže kot statistična distribucija. V praksi moramo stalno dopolnjevati lastne standarde kakovosti, jih ponovno preverjati in izboljševati. Standardi in predpisi, ki se ne dopolnjujejo, so dokaz, da jih nihče resno ne uporablja. O pomembnosti pravega odnosa do kakovosti je zapisal v svoji razpravi dr. Anton Trstenjak naslednje: »Sodobna družba je izgubila moralni kompas. Vse se je strahovito skrčilo zgolj na črto, bolje, na raven kolikosti, kvantitete. Hudo je, kadar ljudje kvalitativno ali kakovostno stran prezro in jih pri vsakem vrednotenjem vodi samo kvantitativni vidik količine. Na tej črti je danes tudi vsa usmerjenost v smeri storilnosti in proizvodnostni produktivnosti. Vse to se giblje na črti kolikosti mimo kakovosti. Saj vemo, da po tej zakonitosti sodobna industrija »visoko kvalitetnih« izdelkov sploh ne sme več izdelovati, ker temu nasprotujejo njeni gospodarski računi s tržnim prometom. Hudo pa je, da oh nekvalitetnih izdelkih, ko gre vse samo v količino mimo kakovosti, izgublja kakovost kvaliteto in sicer prav etično moralno kvaliteto tudi človek sam, njegova osebnost«. Vida Vodlan Poiskali smo odgovor: • Kaj se dogaja z novim sistemom nagrajevanja? Vodja SON: Janez Kralj, dipl. oec. Po sprejetju razvidov del in nalog v mesecu januarju, so se na osnovi teh preverila vrednotenja posameznih nalog. Na osnovi programov dela, so bili izdela- ni izračuni vrednosti za delavce v DO. V mesecu marcu se je v sodelovanju z zunanjo inštitucijo izdelalo različne variante delitvenega modela, ki so pokazale, da je potrebno nekatere podatke še preveriti. Z dodatnimi informacijami pa se bodo izdelali še novi predlogi delitvenega modela, na osnovi katerega se bo izbrala ustrezna varianta. • Izplačilo mesečnih OD v dveh delih? Vodja SON: Janez Kralj, dipl. oec. Glede na vse višjo inflacijo je aktualno izplačevanje mesečnih osebnih dohodkov v dveh delih. Da lahko to izvedemo, je potrebno spremeniti oz. dopolniti naše samoupravne splošne akte. V pripravi so novi samoupravni splošni akti s področja nagrajevanja. Zato smo predlagali delavskemu svetu, da sprejme začasno spremembo 165. člena Samoupravnega sporazuma o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev skupne porabe z naslednjim besedilom: - do drugega delovnega dne v mesecu se izplača prvi del akontacije mesečnega OD za pretekli mesec in to v višini 50 % izplačanega neto OD za predpretekli mesec; - 15. v mesecu se izdela končni obračun akontacije OD za pretekli mesec in se izplača še neizplačana razlika med končno obračunano akontacijo OD in izplačanim prvim delom akontacije. V primeru prostih dni pred izplačilnim dnem se izplačilni dan premakne na 14. ali 16. dan v mesecu. • Bi lahko naše higienske vložke prodajali tudi v večjih enotah pakiranja? Komercialni sektor Do sedaj ni bilo opaznejšega povpraševanja po večjih enotah pakiranja higienskih vložkov. Da bi se za tak dodatni asortiman po večjih pakirnih enotah odločili, bi se moral pokazati interes vseh večjih trgovin-naših odjemalcev. ZA DOBRO PROIZVODNO PRAKSO Vsi odpadki naj se odlagajo v določene posode za zbiranje neuporabnih materialov Uvajanje novega sistema za registracijo delovnega časa V Tosami uvajamo v letu 1989 skupaj s firmo M1KROHIT Ljubljana nov računalniški sistem registracije spremljanje in obdelave delovnega časa na podlagi sodobne tehnologije črtne kode. Nov sistem bomo uvajali postopoma! V 1. fazi je v ta namen že instalirana naslednja strojna, programska in dodatna oprema: - 1 osebni računalnik PC/XT - 2 registrirne postajice z optičnima rež-nima čitalcema - 1 avtomatski baterijski napajalnik (ob izpadu električne energije, preklop na akumulatorje) - programski paket za 500 oseb - 500 kosov v klasičnih - plastificiranih ID kartic - preizkušamo še inštalacijo »časovnega stikala« za avtomatski vklop - izklop celotnega sistema. V 1. fazi bo novost namenjena za cca 400 - 430 delavcev, ki se registrirajo na lokaciji pri vratarnici: Vodstvo DO, TRS, KS, ERS, SKS, SON, PS - del priprave dela in proizvodnja medicinskih sredstev. Kdaj bo »starim« karticam končno odklenkalo? Belilnica do razširitve programske opreme ne bo vključena v nov sistem registracije delovnega časa. POJASNILO: Dobavitelj programske opreme MIKROHIT še razvija aplikacijo - dopolnjen program, ki bo namenjen registraciji in vodenju tudi 3. ali nočne izmene, ki poteka v belilnici. V marcu je potekala za SON že redna registracija izključno z ID karticami, v aprilu pa še za: Vodstvo DO in ERS. V marcu in aprilu se je tako poizkusno in redno registriralo preko 70 delavcev iz zgoraj omenjenih sektorjev, ki delajo v 1. izmeni po ustaljenem urniku od 6.00 - 14.00. ID kartice bodo postopoma prejeli še ostali delavci iz 1. faze. Vsem delavcem ob podelitvi kartic nudimo konkretne uvodne inštrukcije in pomoč. Pripravljamo tudi pismena navodila za vse uporabnike ID kartic in varnostnike. Zaradi težav pri branju nekaterih (sedanjih) klasičnih - plastificiranih kartic, bomo v drugi polovici leta prešli na nove, kvalitetnejše ID kartice, kijih izdeluje MUFLON Radeče. Obvezna prisotnost je med NPP in NZO (Občrtano v urnikih!) KRŠENJE URNIKA: Oseba je kršitelj delovnega urnika takrat, ko: - je neopravičeno odsotna med obvezno prisotnostjo - ima premajhen tekoči saldo - pride po NPP - oddide pred NZO. RAZLAGA URNIKOV: Urnik 1 = L IZMENA (redna dopoldanska izmena) Urnik 2=2. IZMENA (redna popoldanska izmena) Urnik 3 in 4 sta možni varianti urnikov za poizkusno vgradnjo gibljivega delovnega časa, v novi sistem za registracijo delovnga časa v TOSAMI! Urnik 3 = 1. IZMENA (urnik za del delavcev, ki že delajo po »gibljivem delovnem času:« kurjači, kompresor-ska postaja, kuhinja, ipd...) Urnik 4 =1. IZMENA (redna dopoldanska izmena). Iz predstavljenih urnikov je torej razvidno, da se v proizvodnji zaenkrat še ne predvideva gibljivega delovnega časa; za režijska dela pa je predvidena poizkusna uvedba gibljivega delovnega časa po urnikih 3. in 4. Predlogi urnikov se bodo v maju ’89 posredovali v razpravo in potrditev delavskemu svetu. SON - Anton Cerar, org. V novem sistemu so že vgrajeni 4 poizkusni urniki: Simboli Za delavce s fiksnim delovnim časom Za delavce z gibljivim delovnim časom Urniki Urnik 2 Urnik 3 Urnik 4 NZP OBP 6.00 14.00 6.00 14.00 4.30 5.45 5. (K) 6.30 NPP 1 OBVEZNA NZo| PRISOTNOST 6. (K) 14.(M) 14.00 22.00 6.00 7.00 13.00 13.00 OBO N PO 14.00 22.00 14.00 22.00 13.00 14.30 16.00 16.00 DNP 8.00 8.00 8.00 8.(K) RAZLAGA SIMBOLOV: NZP = Najzgodnejši prihod OBP = Obračunski prihod NPP = Najpoznejši prihod NZO = Najzgodnejši prihod OBVEZNA PRISOTNOST OBO = Obračunski odhod NPO = Najpoznejši odhod DNP = Dnevna nazivna prisotnost RAZLAGA PRISOTNOSTI: DNP = OBO - 0BP = 8.00 ur ' / • / : ::: Nova proizvodna hala V zaključni fazi gradnje Proizvodna hala s prizidkom je v času nastajanja tega članka v zaključni fazi gradnje in dokončavanju vseh notanjih del. Vsakemu naključnemu opazovalcu je že prek ograje vidno, da zunanjost objekta dobiva svoje končne oblike tako po izgledu kot po zunanji opremljenosti. Ta kaže, da smo se odločili za objekt, na katerem, upamo, ne bo treba še naslednjim generacijam izvrševati kakršnihkoli zunanjih vzdrževalnih del. Okna so izdelana iz zaščitene aluminijaste pločevine, streha iz protikorozijsko zaščitene aluminijaste pločevine z dobro urejenimi meteornimi odvodi, fasada pa je izdelana iz klasičnega teranova ometa, ki je v naših razmerah preizkušen in trajen. Pogled na novo proizvodno halo v prvih majskih dneh Prizidek, v katerem so nameščene garderobe z vsemi pomožnimi prostori je v zaključni fazi, izdelan pa je že po zahtevah dobre proizvajalne prakse. To pomeni, da bodo morali zaposleni, predvsem v oddelku bodoče sanitetne konfekcije, upoštevati določen režim dela in koriščenja vseh pomožnih prostorov. Le-ti so zasnovani tako, da zaposleni prihajajo v stik z ostalimi sodelavci in drugačnim okoljem čim manjkrat, zato jim ne bo možno po lastni želji neopremljeni zapuščati delovnega mesta. Prav tako pa vsem ostalim, ki niso zaposleni v tej proizvodnji, ne bo dovoljen nekontroliran vstop v delovne prostore. V zgornji etaži proizvodne hale bomo razmestili vso strojno opremo in tehnologijo za predelavo izdelkov iz gaze, obližev in v perspektivi del izdelkov iz netkanega tekstila, ki se bodo proizvaja- li po zahtevah dobre proizvodne prakse. Proizvodi so dimenzionirani tako, da bo mogoče tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju nakazan program dopolnjevati z novo strojno opremo. Ob tem je pomembno poudariti, da naj bi z doslednim izpolnjevanjem vseh nakazanih delovnih nalog dosegli tak nivo proizvodnje, da bi se lahko ponovno vključili v zahodnoevropsko tržišče. V spodnji etaži pa bomo proizvajali higienske izdelke. V prvi fazi bomo v nove proizvodne prostore premestili proizvodne linije iz mikalnice, s tem da bo možno v naslednjih letih še vgrajevati novo opremo za že poznane in nove izdelke iz higienskega programa. Ta obrat je trenutno od skladišča gotovih izdelkov najbolj oddaljen, zato v prvi fazi še nismo uredili mehaniziranega dovoza izdelkov. Proizvodnja bo tako potekala s Vzhodna stran stavbe pomočjo vlečnih vozil, v kasnejšem času pa bomo lahko tudi iz tega proizvodnega objekta dovažali izdelke v centralno skladišče mehanizirano - seveda ob pogoju, da bomo zagotovili potrebna finančna sredstva za izgradnjo tega sistema. Potek del se odvija po terminskem planu, tako da računamo s končanjem del konec maja. Zaradi naših zahtev smo dodatno v gradnjo vključili še izgradnjo prahotesnega spuščenega stropa, s katerim smo zakrili vse številne instalacije, ki so vgrajene pod stropom in kot take nezaščitene lahko stalen vir odlaganja prahu in prašenja proizvodov. V tem mesecu se končujejo dela na napravah za prezračevanje in klimitiziranje proizvodnih oddelkov, kar vse bo omogočilo zaposlenim v novem objektu normalne delovne pogoje. Vzporedno s končanjem vseh del in pripravami na pregled in prevzem objekta v mesecu juniju računamo, da pričnemo s selitvijo opreme v spodnji etaži takoj v juliju. Po terminskem planu selitve predvidevamo, da se bo le-ta postopoma opravila v juliju, avgustu in septembru. Ta termin je nekaj daljši zato, ker selitev sovpada v čas, ko je velika večina najodgovornejših na dopustih. Vzporedno naj bi ob razstavitvi in preselitvi proizvodnih linij opravili tudi določena vzdrževalna dela, ob tem pa bomo ves čas zasledovali cilj, da bo potek selitve tak, da bo v tem času izpadov redne proizvodnje čim manj, oziroma le tisti, ki so neobhodni. Franc Cerar, ing. »Dušan, bo vreme vzdržalo?« veijetno sprašuje direktor. Zadnje priprave. Mavric se je opogumil, zlezel v višave in izobesil našo zastavo. Dušan pa je njegov podvig opazoval z varnih tal. Dekleta so pripravljena in čakajo prve goste... Pripravljeni so v hišici za hrano in pijačo, v polni »bojni opre- mi« pa so tudi naši gasilci - tokrat reditelji. Kuharski mojstri so pekli slastne pleskavice, zraven pa še re- »Midva bi pa najprej kavo,« sta se odločila Ivan in Tone, klamirali Tosamin »piknik« izdelek - predpasnik iz netkanega potem pa povabila na črno omamo še mene. blaga. 1. M A. J A. NA STUDENCU Ansambel STUDIO je skrbel, da so se pari na plesišču veselo vrteli V odmorih pa je neutrudni voditelj Tone z družabnimi igrami Tradicionalno napihovanje balonov zabaval staro in mlado. Vmes je tudi deževalo, pa nič za to! Piknik pod dežniki je čisto Na zdravje - prihodnje leto pa spet na svidenje! svojevrstno in zabavno doživetje. Letos prvič Letujemo tudi v Atomskih toplicah Naše počitniške kapacitete že vsi bolj ali manj poznamo. Letujemo lahko ob molju v Novigradu, Červaiju, Maredi, Izoli, Medulinu in Vrsarju; v športnem središču Kranjska gora in Velika planina ter v zdravilišču Moravske toplice, od letos naprej pa tudi v Atomskih toplicah. j ^ Predstavljamo Vam zdravilišča ATOMSKE TOmCE Priznano slovensko naravno zdravilišče leži tik ob reki Sotli, na meji med SR Slovenijo in Hrvatsko v občini Šmarje pri Jelšah, 220 m nad morjem. Zdravilišče je obdano z blagimi griči, ki so poraščeni z iglavci in listnatimi gozdovi, prav tako pa je to področje bogato tudi z vinogradi. Prvi začetki razvoja segajo v leto 1966, ko so prizadevni delavci Turističnega društva iz Podčetrtka zgradili prvi leseni bazen in barake z najnujnejšimi prostori. Obiskovalcev je bilo iz leta v leto več, zato je nastala potreba po sodobnejših in večjih objektih. Ijivosti ter leta 1977 še k izgradnji hotela »Atomske toplice«. V naslednjih letih je sledila še izgradnja odprtih bazenov, športnih igrišč, sodobnega kampa in gostišča »Pri ribniku« v Kozjem. Naravno zdravilno sredstvo v tem zdravilišču je blago radioaktivna termalna voda, ki je po balneološki klasifikaciji »magnezijev-kalcijev-hidrogen-karbo-nat« s temperaturami od 30 do 37° C. Voda se črpa iz vrelcev globokih do 500 m. Rezultati analize vode, ki jo je opravil Inštitut »Jožef Štefan« iz Ljubljane, so pokazali, da je termalna voda blago radiaktivna na osnovi radona, radija in urana. Kot zdravilno sredstvo se voda uporablja za kopanje in hidroterapijo, večina obiskovalcev pa jo uporablja tudi za pitje. Zdravilišče Atomske toplice ima organizirano lastno zdravstveno službo in so- Ob koncu leta 1971 je Atomske toplice prevzelo Železniško gospodarstvo -TTG Slovenijaturist iz Ljubljane in s tem hkrati obveznost za nadaljnji razvoj. Pristopili so k izgradnji sodobnih kopaliških, gostinskih in prenočitvenih zmog- dobno urejen bolniški oddelek z vsemi pripadajočimi prostori ter opremo za zdraviliško zdravljenje. Pri izvajanju terapije se opravljajo fizikalne procedure, kot so: hidro-kinezi-mehano in elektro-terapija, ekstenzija in terapija obtočnih motenj. Permanentno je sodelovanje z zdravstvenimi institucijami in znanstvenoraziskovalno delo na področju priznanih indikacij, kot so: 1. Revmatična obolenja lokomotornega sistema - kronično vneti revmatizem - metabolični revmatizem (protin) - izvensklepni revmatizem - sistemska obolenja veziva 2. Kožne bolezni - neinfekcijske kronične dermatoze - varikozni sindrom s trofičnimi motnjami 3. Arterijske obtočne motnje 4. Stanja po operativnih posegih in poškodbah lokomotornega aparata s funkcijsko prizadetostjo 5. Prizadetosti perifirnega živčevja: - stanja po poškodbah perifirnih živcev, - stanja po nevrokirurških operacijah s funkcijskimi motnjami. Poleg osnovne dejavnosti pa razvija zdravilišče še zdravstveno preventivne programe, ki zajemajo preventivne preglede, aktivni oddih in rekreacijo delavcev. Poleg hotela Atomske toplice je zrasla nova turistična vasica s 23 hišami, v katerih je 136 stanovanj, ki so bila vseljiva konec aprila letos. V hiši A3, ki stoji čisto ob vstopu v vasico, je tudi naše stanovanje. Veliko je 43,10 m, obsega pa: kuhinjo, ki prehaja v dnevni prostor s sedežno garnituro z možnostjo preureditve le-te v ležišče, spalnica s tremi ležišči, kopalnica s tušem, predprostor in pa balkon. Stanovanje je prijetno urejeno, opremljeno tudi s TV, od julija naprej, ko bodo priključili novo telefonsko centralo, pa tudi s telefonskim priključkom. Vasica sama je bila v času našega obiska v zadnji fazi gradbenih del, urejali so poti, dvorišče, zelenice. Pa vendar je že tedaj dajala zelo prijeten videz. S svojimi belo rjavimi hišami, vsemi grajenimi v istem stilu, se lepo vklaplja v zeleno svežino okoliških travnikov, gozdov in vinogradov. Ob pogledu na to spokojno pokrajino se ti oči in živci res lahko spočijejo. Če pa si zaželiš razvedrila in rekreacije, so na voljo: odprti in pokriti bazeni, tenis, mini golf, balinišče, namizni tenis, streljanje, košarka, viseče kegljišče, sprehajalne poti, šah, knjižnica, lov, ribolov, organizirani pikniki, plesne in kulturne prireditve, športna rekracija in poldnevni avtobusni izleti v zanimivo okolico zdravilišča. Dvoriščna stran iste hiše Kaj pa o naši novi počitniški enoti pravijo tisti, ki so tam že letovali v letošnjih prvomajskih praznikih: Danica Avbelj: Kot prva letovalka sem morala kar dobro prijeti za delo, ker stanovanje ni bilo počiščeno in pripravljeno tako kot so odgovorni v Atomskih toplicah prej obljubili. Vendar pa mi to ni pokvarilo razpoloženja in vtisa. Stanovanje je kar v redu opremljeno, razen nekaterih manjših pomanjkljivosti, ki pa se dajo zlahka odpraviti. Tako bi bilo v kuhinji potrebno obesiti zaveso, ker z dvorišča lahko pokukaš naravnost Obiskali tudi Tosamo • Čačak v Domžalah Menda je jasno, da je Čačak v Srbiji in da je to celo ena izmed razvitejših občin. Vendar pa na videz skaljeni medrepubliški (mednacionalni) odnosi niso ovira za medsebojno izmenjavo mnenj v direktnem stiku. Za take direktne stike se OK ZKS Domžale prizadeva dalj časa tudi iz drugih okolij, ne samo iz Srbije. Tako je bila inciativa OK ZKS Domžale podprta tudi z dejstvom, da je KS Moravče pobratena z eno od KS iz čačanskih občin. Do ideje za obisk v Čačku je prišlo že prej, toda vmes je prišel »Cankarjev v lonce na štedilniku, pa sesalec za prah je nujno potreben. Če bomo stanovanje znali čuvati in lepo ravnati s stvarmi v njem, ga bomo lahko dolgo koristili v splošno zadovoljstvo nas vseh. Andreja Kubelj: Navdušena sem, stanovanje je lepo opremljeno, pogrešala sem le sesalec za čiščenje itisona. Naselje je prijetno urejeno, ima trgovino, ki pa je majhna in založena res le z najnujnejšimi stvarmi - po meso in sadje pa je zaenkrat treba še v Podčetrtek. Je pa poleg trgovine še restavracija s kar zmernimi cenami. V Atomskih toplicah se res lahko spočiješ in naužiješ svežega zraka. Zdenka Kokalj dom« in velemiting v Beogradu. Sekretarji OO ZK smo menili, da se stikov ne sme prekinjati, vendar pa v danem trenutku obisk ne bi bil primeren, ker se čustvene strasti morajo prej pomiriti. Tako do odhoda »Domžalčanov« v Čačak ni prišlo, so pa 7. aprila oni prišli v Domžale. V njihovi delegaciji so bili predvsem predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij. Na željo sekretarja OK ZKS Domžale Simona Djuretiča so obiskali tudi Tosamo, si ogledali proizvodnjo in nekaj več zvedeli o težavah v gospodarjenju. O političnih razhajanjih se nismo pogovarjali; skupna pa je bila ugotovitev, da politiziranje ne bo prineslo izboljšanja v Jugoslaviji. Samo čimboljše delo, racionalno koriščenje vseh razpoložljivih sredstev bo to našo družbo dvignilo na višjo raven v vseh pogledih. Milan Drčar • Socializem po meri ljudi Približno o tem je tekla beseda ob okrogli mizi s PETROM BEKEŠEM, članom P CK ZKS. ZK Tosama nadaljuje s serijo t.i. študijskih srečanj in to pot so bili naši gostje tudi komunisti iz DO Lek Mengeš in Slovenijales Radomelj. Razprava je tekla o treh ključnih problemih: - o prenovi ZK - o demokratizaciji družbe - o pluralizmu, kot objektivno možnem načinu uiti iz ideološke in gospodarske stagnacije. Logično je, da v razpravi nismo mogli mimo razgovora. Veliko je bilo govora o viziji kako priti iz te zamotane situacije. Zbrani smo ocenili, daje srečanje zelo pripomoglo k razmejevanju tako krize, kot tudi izhoda iz nje. Vsem, ki tam niste bili, vam je lahko le žal. Milan Drčar Prebrali smo za vas GPM norme - malo drugače ...- Prostori za sterilizacijo so se kopali v pošastni ultravijolični svetlobi. Sosednje sobe so bile prebarvane v raznih barvah - beli, zeleni ali modri - delavci pa so nosili delovne obleke, ki so se barvno skladale z barvami sob. Vsakič, kadar so vstopali v sobe ali odhajali iz njih, so delavci morali skozi posebno celico za steriliziranje. Delavci v modrih oblekah so bili zaprti v teh prostorih ves dan. Preden so lahko odšli jest, počivat ali na stranišče, so se morali sleči, vstopiti v nevtralni zeleni pas, se preobleči v drugo obleko in ponoviti postopek v nasprotni smeri, ko so se vračali... To ni opis dela v novi proizvodni hali Tosame kjer bomo delali po načelih »dobre proizvajalne prakse«, temveč samo odlomek iz knjige Sidney Sheldon Krvna zveza. Toda s približno tako organizacijo dela bomo lahko odšli in ostali v Evropi, kajti tam celo književnost ve, kaj so GMP norme. Milan Drčar S tem da jo spominjamo na včerajšnji dan, ne moremo zadovoljiti mladine danes. Moramo ji ponuditi nekaj, kar pričakuje od jutrišnjega dne (Oskar Wese) Dan mladosti Mesec maj, tolikokrat že izrečeno, najlepši mesec - v letu. Mesecu prebujajoče se pomladi, mladostne igrivosti. Mesec maj. Pa imamo maja še dva prav posebna datuma. 25. maja je bil rojstni dan Josipa Broza Tita in razglašen tudi za Dan mladosti. In 4. maja tudi dan njegove smrti. Koliko se je spremenilo v teh 9 letih! Veliko, zelo veliko in še največ na slabše. Tito je bil kljub visoki starosti še vedno avtoriteta, ki je povezovala in velikokrat tudi mirila nekatere »usijane glave« v Jugoslaviji. Danes bi nekateri radi vse, kar se zdaj dogaja, enostavno pripisali njegovi dobi ali kar njemu samemu. Tako mišljenje se mi zdi hudo enostransko in tudi negira veliko bolj pomembne pozitivne stvari, storjene za Jugoslavijo. Dejstvo pa je, da njegovi dediči zelo slabo ravnajo s tem, kar je bilo v Titovi dobi s težavo narejeno tako na notranjepolitičnem področju kot tudi v zunanji politiki. Dejstvo je, da ima Jugoslavija ta moment zelo, zelo nizko ceno in še dovče-rajšnji prijatelji z nezaupanjem gledajo na Jugoslavijo. Zlasti pa na vse, kar se v njej dogaja. Tito je vedno stavil na mladino. Mladina in zlasti študirajoča mladina pa je bila vedno barometer političnega pulza v kateremkoli okolju. Mladina si vedno gradi in misli na svojo bodočnost. Dopustiti je treba, da si jo ustvari po »svoji meri«, kajti samo oni bodo živeli v družbi, kakršno si bodo ustvarili - pa naj bo kakršnakoli že bo. Želijo si boljše življenje od svojih očetov - zakaj bi jim to onemogočali. Na to je mislil tudi Tito, saj si je tudi s pretežno mladimi izbojeval revolucijo. Milan Drčar iAJ... SMeE... CTETJE... iL&iifF... UUimi - Škoda, ker se z življenjskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu. ko mislimo, da smo najbolj pametni. Bruno Pittermann - Mladost je svobodnejša od ptice, le kdo bi mogel zadržati ljubezen? - Mladost pride samo enkrat, pomlad vsako leto. - Mladost prezira posledice in v tem je njena moč. - Mladost imamo zato, da delamo neumnosti, a starost, da te neumnosti obžalujemo. - V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti niti vsa modrost starosti. - Prva ljubezen je podobna prvemu snegu; redkokdaj obstane. D. Davidov Alžirski pregovor Martin Kessel Ernest Hemingway Bertrand Russel Finski pregovor - Ljubezen je redka cvetira, ki ne poganja na velikih cestah. A. Theuriet - Iskati pot do ljubezni z razumom je prav tako nesmiselno, kot iskati sonce s svetilko. Dželal-ed-Din Rumi - Ljubezen vsak dan ustvarja čudeže: močnega slabi, slabega krepi; pametnega poneumlja, neumnega napravi pametnega, poveličuje strasti in uničuje razum. Z eno besedo: vse postavlja na glavo. Poličk - Ljubezen? Na začetku so velike besede, potem so majhne besede, na koncu pa je veliko besed. Pailleron Prispevki mladih iz OŠ Martin Koželj, Dob V naš razred je prišla pomlad Pomlad. To je najlepši čas vsakega leta. Zlasti letošnjega. Še posebno smo bili veseli letošnje prave pomladi, kije veliko pred koledarsko pomladjo pokukala tudi v naš razred. Da je najlepši letni čas že tu, se vsak dan bolj opaža. Pa ne samo po pticah pevkah, ki letajo mimo naših oken in nam pojejo, ampak tudi po učencih našega razreda, ki so bolj podobni kavkam in šojam, ki se derejo in kričijo, vendar one spadajo med ptice, mi pa med »marljive« učence. Disciplina je vsak dan slabša. To je bilo že tudi prejšnja leta, a je vsako leto slabše. Ko je konec odmora, včasih sploh ne opazimo, da je tovarišica že v razredu. To za nas ni najbolje, ker se znajo tovarišice tudi razjeziti. Naloge so že čedalje bolj španska vas, čeprav dobiš tudi slabo oceno. Učenci smo tudi bolj sproščeni in je naš pogum včasih že kar prevelik. Kakor je pomlad lepa in jo imamo vsi najstniki v našem razredu zelo radi, pa smo do nje tudi krivični. Če je karkoli narobe, najsi bo z disciplino ali znanjem, se vedno zagovarjamo, daje pomlad kriva za našo raztresenost. Čeprav nam sončni žarki skušajo razred polepšati, se počutimo kot ptice v kletkah, saj bi bili najraje po cele dneve na igrišču in travnikih. Jani Kosirnik 6. b Enaindvajset, moja nesrečna številka! A pomlad se je v našem razredu racvete-la ravno na ta datum. »Pomlad, pomlad!« so kričali vse »povprek«. Dirke po hodniku, ljubezen, zanimanje za nekaj x, so bili prvi znaki in opažanja. »Kaj se dogaja z vami?!« kriči uro za uro ter dan za dnem tovarišica. »Pomlad, mesec ljubezni in vseh lepih stvari nas je obiskala!« Sošolka se smeje, nori in po glavi ji »gre« le Grega. Kaj šola, mučilnica vseh časov, kaj tovariši pred nami? Vaš pogovor se nadaljuje! Disciplina je naš glavni faktor, na katerem ostanejo sledovi. In ocene! Uuuu, o tem da ne govorimo, jih meni obilo izmed vseh nas! »Kdo je kriv za vse to? Kdo?« A naš odgovor se glasi: »Ko pomlad zeleni, se je vsak človek veseli in tako se je tudi mi!« Urška Kos - 6. b št. 5-iiiaj iysy Humor je rešilni pas za plavanje po reki življenja. (Wilhelm Raabe) NEKATERI NASLOVI FILMOV SE ČUDOVITO SKLADAJO Z.... Izganjalec hudiča...................................................M. Švabič Grdi, umazani, zli ..................................................Slovenija Obračun pri OK Corralu..................................................Kosovo Poletje v školjki................................................ Janša & Co. Želo................................................................Mladina Titanic ......................................................... B. Mikulič Mačka na vroči pločevinasti strehi..................................S. Šuvar Ali Baba in 40 razbojnikov.......................................... F. Abdič Tudi konje streljajo, mar ne ..........................................Šolevič Moja Afrika......................................................B. Mamula Nekateri so za vroče.............................................S. Miloševič Balkan Ekspress .................................................... CK ZKJ Kdo neki tam poje...................................................1). Rupel Komu zvoni.......................................................A. Markovič Ben Hur ............................................................M. Kučan Dan potem...........................................................Črna gora ŽLEHTNOBNE - Voditelji so nosilci oblasti. Tudi osli kdaj pa kdaj kaj »Samarijo«. - Slovenski poročevalec in Ljudska pravica sta se združila v Delo. To je zgolj slučaj - z resničnostjo nima nobene zveze. - Med drugimi časopisi je tudi Naša obramba. Samo »naša« piše z vedno manjšimi črkami. - V Beogradu imajo Politiko in Borbo, v Titogradu Pobjedo, V Sarajevu Oslobodjenje ... V Ljubljani pa Delo. Z rezultati je podobno. - Ljubši so mi brki kot generali. Saj poznate: »Moški brez brk, je kot juha brez soli.« - Najboljša investicija v Jugoslaviji bi bila izdelovanje neprobojnih jopičev. Vedno več je politikov (in ostalih) na katere (besedo) streljajo. Tisti, ki politiki šele postajajo, bi kupovali s popustom. (Ker pa politiki niso nikoli nič krivi,, so jopiče posodili policajem.) Palček Godrnjavček Regijska tekstiliada v kegljanju - 15. 4. 1989 VAŠI SO SE ODLIČNO ODREZALI Daje naslov upravičen, vam bomo takoj dokazali z objavo rezultatov tega tekmovanja po posameznih panogah: Ženske 4 x 100: Iž Minka Štrukelj, TOSAMA 2. Helena Kozole, Svilanit 3. Mija Gorjan, Induplati Ženski pari: L Mojca Hafner - Minka Štrukelj, TOSAMA 2. Mija Gorjan - Darinka Marolt, Induplati 3. Marija Žnidar - Nina Osolin, Svilanit Moški 6 x 200: L Jože Kerč, TOSAMA 2. Janez Limoni, TOSAMA 3. Marjan Poznič, TOSAMA Moški pari: 1. Jože Kerč - Marjan Hafner, TOSAMA 2. Janez Limoni - Janez Stare, TOSAMA 3. Tone Pavlič - Andrej Gorjanc, Induplati Moški 6 x 200 - ekipno: L TOSAMA 2. INDUPLATI 3. SVILANIT Borbene igre 1. TOSAMA 2. SVILANIT 3. INDUPLATI Mešani pari: 1. Minka Štrukelj - Janez Limoni, TOSAMA 2. Joži Kerč - Jože Kerč, TOSAMA 3. Nina Osolin - Milan Pipan, Svilanit Ekipno: L TOSAMA 2. INDUPLATI 3. SVILANIT ČESTITAMO! Moška kegljaška vrsta Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v DO v mesecu marcu 1989 Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu marcu 1989 vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih ter za celotno delovno organizacijo. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas ter osebne dohodke pripravnikov. Poprečni, najnižji in najvišji osebni dohodek povzemamo po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku otroške konfekcije pri opravljanju del in nalog ocenjenih s 6. kat. in z dosegom delovne norme 95 % ter brez dodatka faktorja delovne dobe. POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOŠA MA ZA MESEC MAREC . 3/09 --------------- otev. poročila RAZREDI V 000 din PROIZVODNI SEKTOR SKS ERS KS TRS SON VOD DO D 0 TOŠAMA PR TO TŠT BE VO MI SK OK PMS -■* 15oo 16 1 6 1 1 2 ^ - I600 37 7 3 7 I600- 17oo 3 7 5 1 38 29 13 5 2 ^ 17oo- I800 13 4 34 18 17 1 8 6 — I800- 19oo 2 7 9 1 14 13 18 18 8 19oo- 2ooo 3 8 11 2 7 4 8 8 4 3 12 3 3 2 2 4 1 2 5 21oo- 22oo b 1 4 1 1 1 2 1 1 6 1 4 3 1 1 1 2 4 6 24 23oo- 24oo 4 6 1 3 1 1 1 1 4 7 1 ?4nn— ?Bnn 1 4 2 1 3 3 4 8 PA™ 2 1 1 5 4 2 1 1 1 6 25 2 2 2 1 1 2 4 7 4 ?7oo- 28oo 1 3 3 2 1 2 1 2 1 1 3 8 28oo- 29oo 1 3 3 3 1 2 2 3 3 29oo— ^ooo 1 1 _1 2 1 3ooo- 31oo 1 1 1 2 2 1 1 31oo- 32oo 1 1 1 1 1 2 3 1 32oo- 3300 1 2 1 1 1 1 33oo- 3i*oo 1 1 1 3 2 1 9 34oo -35oo 1 1 1 2 1 1 5 1 3 4 3 10 11 1 1 47 54 21 ibb 62 71 70 7 39 29 88 84 6 2 POVPREČNI OD 2.129.682 J-Ooo.ibu NAJVISJI OD 5.83.2.600 V s'0'10 (Sodelaocu ~Klenicnu JColiko čloofh prehodi poti, da preden priznajo (ja lui, in kolika morij galeb prebeli, da preden a pesku zaspi, in kolikokrat naj še top ustreli, da preden se o plug spremeni. Odgovor, moj brat, je o vetru izgubljen, odgovor je a vetru izgubljen. Usoda. Usoda, ki spremlja človeštvo. Ki nam je določena ob rojstvu. In namenjena. Neizogibna. Usoda. Le korak nas loči od življenja do smrti... Dragi Klemen. Poldrugo leto si bil pri nas. V naši sredini. V tebi smo dobili dobrega prijatelja in pridnega sodelavca. Tako mlad, poln volje si dojel naše cilje, ki so postali tudi tvoji. Vrzeli, ki je nastala ob tvojem nepričakovanem odhodu, ne bo nikoli in nihče zapolnil. Žalost nas preveva še bolj, ko vidimo tvoje najdražje, ki si jih zapustil v cvetu mladosti in si te želijo nazaj. Toda tja, kamor greš, ni poti nazaj. Za vedno odhajaš in nas zapuščaš. Za vedno je tvoje mlado, življenjapolno srce, prenehalo biti. Ohranili te bomo, dragi Klemen, v trajnem spominu. POPRAVEK: V zadnji številki TOSAME je bil objavljen napačni podatek o poprečnem in najvišjem osebnem dohodku. Pravilni podatek se glasi: poprečni OD 1.627.024,- din najvišji OD 4.438.490.- din Za napako se opravičujemo! KOSMAČ ALBINA Gredica, kdo bo tebe okopal... Iz množice 44 reševalcev nagradne križanke iz prejšnje številke smo izžrebali naslednje: 1. nagrada: Marija lazbec, upokojenka 2. nagrada: Ivica Jemec, KS-expedit 3. nagrada: Nuša Pogačar, SKS Ob odhodu v pokoj se vam sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Sodelavkam iz oddelka obližev hvala za pozornost in rože, vodstvu DO in tov. direktorju pa za spodbudne besede in knjižno darilo. Kolektivu želim še v naprej veliko delovnih uspehov. Marija Prašnikar Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE ROZMAN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečene izraze sožalja in počastitev spomina pokojnice s sodelovanjem v pogrebnem sprevodu. Iskrena hvala vsem sodelavcem iz komerciale za lep venec, O OS pa za denarno pomoč. Štefan Rozman ^rir1 ROJSTNI DAN v mesecu maju praznujejo PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev Bizilj Vida, Grčar Viljem, Jarc Marija, Zarnik Metka. Pripravljalnica Modlic Hinko, Rokavec Zofija, Šlibar Lidija, Uštar Marija. Tkalnica ovojev Brenčič Marija. Burja Dragica, Klopčič Ivanka, Smrekar Vida, Strehar Pavla, Svetlin Ivanka. Tkalnica širokih tkanin Bizilj Marija, Jovič Vesna, Kos Franc, Kovač Jakob, Rovanšek Milka, Suša Vida. Belilnica Duraševič Rajko, Gorjup Janez, Kokalj Filip, Pavli Janez, Pervinšek Avgust. Ob tragični izgubi našega zlatega, ljubega sina KLEMENA ROŽIČA, se najlepše zahvaljujemo vodstvu, sodelavkam in sodelavcem mikalnice za podarjeno cvetje, finančno pomoč ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi celotni delovni organizaciji in sindikalni organizaciji za pisno sožalje in finačno pomoč. Hvala pevcem in godbenikom ter hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami. Njegovi žalujoči: mami, ati in brat Gorazd Ob smrti mame Angele Pirc se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi sindikalni organizaciji za izkazano pozornost. Joži Kremič Otroška konfekcija Andrejka Marija, Gotar Sonja, Hribar Ivica, Jančar Ivanka, Klemenc Franc, Močnik Sonja, Novak Hermina, Pichler Marija, Prašnikar Stanislava, Vidmar Marjetka. Sanitetna konfekcija Barišič Ivanka, Bizilj Janez, Bizjak Marija, Grošelj Angelca, Jerak Ivanka, Jurak Zlatka, Kovač Ivanka, Lončar Majda, Poznič Francka, Starbek Branka, Šelja Ljubica, Štefe Vanda. Mikalnica Bartol Julijana, Cerar Vida, Gostinčar Cvetka, Kern Dragica, Kerč Bogdan, Kavka Metka, Majdič Olga, Moneta Francka, Pervinšek Marija, Pestotnik Janko, Prašnikar Anton, Prelovšek Ivanka, Rems Ivanka, Stupica Joži, Smrekar Tončka, Prce Ani, Urankar Nada, Urbanija Viktor, Urbans Marija. Vlaknovinski oddelek Jasenc Jože, Krulc Feliks. KOMERCIALNI SEKTOR Cvetkovski Boris, Gaberšek Ciril, Kocjančič Franc, Košir Milan, Lakič Radi-voj, Miculinič Dušan, Močnik Rajko, Muhič Joži, Ocepek Vinko, Pevc Franc, Ratkovič Viki, Štempihar Majda, Urankar Srečo, Šarc Irena. SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR Cerar Breda, Grčar Stanko, Keršič Jože, Marolt Franc, Vidmar Jože. TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Petek Franc, Poznič Marjan, Vodlan Vida, Vrenjak Elica, Habat Božena. EKONOMSKI RAČUNOVODSKI SEKTOR Rihtar Breda, Vrenjak Milena, Kamin Miranda. (^) RODILI SO SE: Rode Sonji in Peregrinu - hči Gregorin Simoni - hči ^3 POROČILI SO SE: Podbevšek Mateja in Lenček Stane -LENČEK ^3 PRIŠLI: Košar Štefan - TŠT Cerar Majda - KS Smolnikar Vanda - TŠT ODŠLI: Capuder Stanka - sporazumno Rožič Klemen - umrl Miš Albina - pred. upok. Smolja Adrijana Uredniški odbor Tosame: \ladka Berlec, Majda Štempihar, Irena Šarc, Jože Podpeskar, dipl. ing., Jana Vidergar, Danica Avbelj ■ OOZSS, Milan Drčar ■ OOZK, Darko Svetlin ■ OOZSMS, Nada Korošec • blagajnik, Zdenka Kokalj ■ glavni urednik. *i!ll" ( Glasilo TOS AM A izdajajo delavci delovne organizacije TOSAMA, Vir, Saranovičeva 35. ^ Izhaja enkrat mesečno v 16(10 izvodih, Tisk: TCP »Djnro Salaj«, TOZD Papirkonfekcija Krško. V___________________________________________________s Ime in priimek: ________________ Oddelek: _______________________ Ršitve oddajte do konca meseca \ BORNEO \ SUMATRA CJ ^ ''V { JAVANSKO morje INDIJSKO MoRjE SESTAVILA &ERNAROA BIZJAK. polotok u SE VERNI AMERIKI Brezvla- DjE, ZMEDa. nered KURIR MTOMOB. OZNAKA TRSTA JADRAHS, OŽINA naprava ZA ZRAČENJE IRENA TRATNIK SNAGA y RED Leva STRAN bilance 18 ČRKA VRSTA METULJA SREDSTVO ZA OMAMO V RPDU (ang) PLESNA PRIREDI- TEV RICHARD NIKON PROTAKTh N/J SVOBODNC TRŽAŠKO OZEMLJE osnova DEM OKRAC, Robert Rldtord ljubitelj patosa REKA v RIMS. CES. miran JARC \ / V reka v VIRGINIJI ZLATA DEŽELA RUSKI SKLADAT VRSTA KUNE / \ LITER INSTltllMEkl KLAVIRSKA SKLAMa podložnik MEDME D začudenja URŠIKI Boe VETRA BORBA ELEKTR/Š POLJSKA JAKOST MESTO NA japonsk. KISIK SJSgjEZ GALERIJO OTOK v MIANT. oceanu \ / KONTO (Okr.) NAUR/CE RAVEL DEL STENSKE URE / \ tretja neznanka DA ((tako) karat Cokr.) RIMSKA ŠT. SOO KRAJ PR! BEOGRADU SOZVOČJE VEČ tonov ZAT/Č NA OS! OKRIVIT EV HRt tim/ce SLOVENSKA. \Reka SKUP/na trem GLASBENI- KOV /Z/RtAN PREHOD AKT/NON PIJAČA GRŠKIH BOGOV Amper RIHARD JAKOPIČ MEDME D SMEHA PREDZGOr PO V/NA Bolezni Ž£hlSK0 IME delavec NA LADJI dar VRSTA PA P! GE JU 6 OSLOV. pevka MEDA grah SAHOGLAS. VRATA PRE&lVALLC LEDENIH M OR! J DEL ELEKTROMOTOR VRSTA KOVINE Domača ŽIVAL \ / HOMEC abecede OSEBA IZ e«. MiTOLoa VIŠINSKA TOČKA 7 \ VRSTA ODLOČBE MOŠKO IME VRSTA žirafe strah UE6A KONEC TEKMOVAL. PROGE RAVNO TISTA 16 ČUKA OPRE DEJ IT. DRUŽBENEGA SLOJA ORANJE PRAV! KOT meter TRSKA RRHADHik klksicirha ŽENSKO IME Fosfor PRODUKT Gorca fPOME NOVEMBER VIKTOR EMANUEL Radu Daritveni PROSTOR l/ CERKVI KALU 6CH SE K OZN DE CUFLLAJZ DEVTFRU SAMOSTOJ- VOJAŠKA enota MOŠKO IME KRAŠKO Gorovje NA BALKANU