DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška pesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: LjuMjana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neframkirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ra Jugoslavijo znaia m«*eino 10 Din, ra inozemstvo m »sečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stana pt-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav poputt. čekovni račun: 14.335. — Reklamacija se ne frankiraio. Štev. 3, Sobota, 10. januarja 1931. Leto vi. Krivo izobraževanje mladine. Prva naloga šole mora biti, da mladina spozna vseobči človeški interes. V starih časih so rekli: Šiba pojs novo mašo. Ta rek je nastal nedvomno že v srednjem veku, ko je veljal nazor, da je potrebno vzgajati mladino z nasilstvom, s šibo, s strahovanjem. V veljavi je pa v praksi načelo še danes, ker, dasi smo imeli celo vrsto pedagogov in vzgojiteljev, ki so se borili proti temu zastarelemu »verskemu« in reakcionarnemu stališču iz srednjega veka, moramo vendar priznati, da med narod modernejši nazori o vzgoji še niso prodrli in niti ne popolnoma v šole. In ravno v trenutku, ko bi se načelo moderne vzgoje moralo uvajati in izvajati, opažamo, da se uvajajo zopet v mladinsko vzgojo v principu stare vzgojne metode, kot posledica povojne psihologije, katere znaki so nasilstvo, narodna sovraštva in ne-poznanje realnega življenja. Začetek tej vzgojni reakciji je napravil Mussolini. V šoli in izven šole se vzgaja mladino v šovinizmu in. navaja k nasilstvu z orožjem po določenem sistemu, ki absorbira vso duševnost mladine in zatira v njej primerno individualnost. Vsak človek je namreč svet zase; v vsakem človeku so vrline, sposobnosti, ki jih je treba negovati in voditi. Vzgojitelj^ ne sme biti diktator, ne sme s svojo osebnostjo zatirati posebnosti isV '* De vsiljevati svojih osebnih ali diktiranih disciplin. Vzgojite!] mora biti družabnik mla- cune m samo pomagati, da se lepa Preti priključitvi Bratovskih skiadnic splošnemu zavarovanju. — Manjka garancija, da bi se s tem stanje izboljšalo. Od generalne direkcije ministrstva za rude in šume v Beogradu smo obveščeni, da se je v ministrstvu za socijalno politiko sedaj o priliki revizije obstoječega zakona o zavarovanju delavcev v novi projekt vnesla določba, glasom katere naj bi se obstoječe Bratovske skladnice spojile s splošnim zavarovanjem. Ker mi v tej nameri ne vidimo nič koristnejšega za članstvo Bratovskih skiadnic, niti ne verujemo, da bi se potem še to bore malo dalo napraviti, kar se sedaj napraviti da, stojimo na stališču, da, dokler nimamo nobenih garancij, da bi bila taka spojitev za članstvo Bratovskih skiadnic koristnejša, vsako tako spojitev odklanjamo. Zaraditega je vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju preko svojih podružnic poslalo generalni direkciji ministrstva za rude in šume sledečo Spomenico: 1. Ustanove Bratovskih skiadnic obstoje že preko 70 let, in so ves la čas izpolnjevale po svojih močeh točno vse dane naloge in dolžnosti. 2. Delavska zavarovalna institucija splošnega zavarovanja ne more nuditi v slučaju priključitve nič več, kakor to sedaj nudi svojim članom Bratovska skladnica sama. 3. Bratovskim skladnicam naj se ohrani dosedanja samostojnost, še nerešena vprašanja naj se rešijo čim-prej s predvidenim zakonom o Bratovskih skladnicah. Vsled tega se naproša ministrstvo, da potrebno ukrene, da se omenjena priključitev ne bo izvršila. Severing o gibanju v Porurju. Za sporazum v demokrat Severing Socijalni aemoKrat severing je imel v radiu dne 5. t. m. govor, v katerem je med drugim izjavil, opisujoč težki položaj rudarjev in velike nevarnosti, ki prete in utegnejo biti posledica radikalne politične agitacije k takim stavkam. Velike rudarske zveze sicer odklanjajo splošno stavko odločno, se bore tudi proti delnim divjim stavkam, ki nastajajo v posameznih krajih, tako, da o akutni nevarnosti štrajka Na dan 19. in 20. t. m. sklicuje na Dunaj avstrijska kmetijska družba konferenco za rešitev srednjeevropske agrarne krize. Konferenca ima namen organizirati medsebojne od-nošaje in nastopiti proti politiki, ki svojstva, pojem o realnem živl]en^rf"SI^~o^ in spretnosti v mladini izpopolnjujejo in rastejo. Vzgojitelj mlade duše ne sme iztrgati iz realnega življenja in jo prestaviti v drug svet naivne nadutosti raznih šovinističnih disciplin, ki mlado dušo in nje individualne temelje zatro. Proti temu načelu greše že danes vsi tisti, ki hočejo ustvariti iz mladine šovinistične junake, namesto praktičnih ljudi, ki naj bi svobodno ob pomoči vzgojitelja razvijali svoje vrline za praktično življenje. Napačno je mnenje Mussolinija, Madžarov in vseh drugih fašističnih posnemovalcev, da s svojo vzgojo pospešujejo patriotizem. Uspeh take vzgoje ne more biti koristen domovini. Vzgoji se sicer nadute šovini-® ei ki jih življenje razočara in po- tičnle,(>' ^eT- n'SO vz£°)eni za prak-i,: Zlvljenje, breznačelna množica, npiča tok življenja v najogab- namreč ni°i°VStva- človeški duh se namreč ne da uniformirati, ker je živ, le 2,„l,en,e D,„žbi> državj > • cete patriotizmu „ore korf , človek, ki je razvil Svoje naravnp sposobnosti v svobodni vzgoji to ie le imel pomoč in priliko, se razvil in spoznal občečloveški interes, ki ga ima vsak zemljan. Pota, na katera je zašla ponekod današnja vzgoja mladine in sili se dalje, so usodna, Prav nič ne pretirajmo, če trdimo, da so številni aten-ati, številni politični in drugi umori er tudi številne zarote in »zarote'< Pravzaprav sad povojne psihoze in s abe vzgoje — maščevanje ali pa nasilnosti. t«. se k° vzgajalo mladino v b„m i j,,u da,ie> ne ko bolje, pač pa jedilo polomu duha razočaranje. letu c,vilnIh Porok v Pragi 1930. V SS«30 }e »>ilo v Pragi sklenjenih 5521 Števil,, k. 0,10v- lo je razmeroma veliko * K| je mogoče le v napredni Pragi. mezdnem sporu. Toda kljub temu so zmede v rlirskem revirju zahtevale že krvave žrtve. Kdor želi zopet gospodarski miir v rurskem revirju, mora zastopati sporazum med organizacijami 'delodajalcev in delavcev. Agitacija za nadaljevanje nemirov, ki so jo delali komunisti, je s tem ponesrečila, ker je bila velika politična stavka odklonjena. V težkem gospodarskem: položaju in z ozirom na zunanjo politiko potrebuje Nemčija miren, s motren razvoj. Na poti k organiziranemu gospodarstvu. Srednjeevropska gospodarska konferenca. izigrava kmetiške interese v prilog industrije, oziroma poizkusiti ustvariti temelje za skupen trg. Konferenca se more smatrati kot nadaljevanje iniciativ raznih vzhodnoevropskih držav. O zagrebških atentatih. Delo hrvatskih emigrantov. Poročajo med drugimi: Ob obletnici januarskega režima je bilo več atentatov v Zagrebu. Sumili so predvsem komuniste, sedaj pa trdijo, da imata pri teh atentatih svoje prste vmes emigranta dr. Pavelič in Perčec, ki ju je do zadnjega vzdrževal italijanski fašizem. Oba sta najela ljudi, sama sta se pa ognila nevarnosti. Peklenski stroj, ki je eksplodirali v vagonu Milan-Za-greb-Beograd, je bil inozemskega izvora. Pred izporom v angleški predilni industriji. 200.000 delavk in delavcev v gibanju. Položaj v tekstilni industriji v Lancashire se je znatno poostril. 1 odvetniki so sklenili, da izpro vse delavce, če se delna stavka ne opusti v najkrajšem času. Stavka se sedaj samo še v okraju Burnlev, kjer so podjetniki že uvedli sistem osmih vreten. V Burnleyu stavka nad 5000 delavcev. Če se pa izvede splošni izpor, se bo nahajalo v stavki nad 200.000 delavcev. „Reichsbanner“ mobilizira ! V obrambo nemške republike. Organizacija za obrambo nemške republike, Reichsbanner, kliče svoje člane na veliko akcijo proti narodnim socijalistom. V objavi pravi, da je enotnost nemške zunanje politike vsled gonje narodno socialističnih zvez ogrožena. Tudi položaj v glavnem mestu Nemčije je postal naravnost neznosen. Prelita kri v Silvestrovi noči ne sme ostati nemašče-vana. Hitlerja se v omenjeni objavi označuje kot brezdomovinskega pustolovca, ki ogroža življenje ter posest republike kakor tudi mir. Zato je potrebno, da se upostavi varstvene formacije; do 22. februarja morajo biti vse formacije Schutz-bunda pripravljene za pohod. Krvave demonstracije nezaposlenih v Hamburgu. Na treh kraljev dan so priredili hamburški nezaposlena- protestno manifestacijo, po katetri je prišlo med nezaposlenci in policijo do težkih spopadov. Četa mladih je hotela izpuliti orožje policiji. nakar- je policija navalila na množico. 2 policijska oficirja, 1 uradnik ter večje število delavcev je bilo težko ranjenih. Mir je bil upostav-ljen po dolgi borbi. Zmote o svetovni krizi Berlinski »Tempo« objavlja izjavo Henry Forda o gospodarski svetovni krizi in o poživljenju gospodarstva, ki jo je podal njegovemu poročevalcu. Ford pravi: Svetovna gospodarska kriza, tako pravijo pogostoma, je posledica nadprodukcijc. Usod'na miselna napaka je to! Nadprodukcije sploh ni v današnjem svetu — imamo samo pomanjkanje kupne sile. Preveč blaga bi utegnilo nastati šele takrat, če bi vsi ljudje imeli vsega dovolj, da bi si uredili življenje lepo in prijetno. Kako neskončno daleč pa je naš svet od tako idealnih razmer. Mi v Ameriki imamo izkušnjo, da je edino mogoče dvigniti gospodarstvo z visokimi mezdami in obenem z nizkimi kupnimi cenami. Z mezdnimi redukcijami in zviševanjem cen pa, ali celo s sporazumnim omejevanjem produkcije, še ni bila nikdar odpravljena doba depresije. Tudi ne s takozvanim varčevanjem, ki je pravzaprav zapravljanje. Ali je res varčnost, če porabljamo stroj samo zato-, ker ga imamo, čeprav novi stroj bolje in ceneje dela? Prav tako je v zasebnem življenju: ali je res varčnost, nositi obleko toliko časa, da kaže niti, čeprav bi, to pač vsi vemo, z novo obleko povsem drugače nastopali in si dvigali ugled? Ali je res varčnost, če plačujemo delavce malo in s tem njih kupno in konzumno silo kar najbolj omejujemo, namesto, da bi jim dajali dobre plače in posredno pospeševali kupno moč in bodrili iz-nova produkcijo? Ali je res varčnost, zaračunavati si čim večje »dobičke« in tako onemogočiti razširjanje dobrin, zmanjševati prodajo izdelkov? To vse je pravzaprav zapravljanje ! Pogostoma se pridiguje, da je uboštvo zveličavno, čeprav ni ne to, ne čednost, pa tudi sicer ne neiz-premenljivo dejstvo, marveč nič drugega ni, kakor pojav dtužbine bolezni, ki pa mora biti ozdravljiva kakor vsa dlruga obolenja organizma. Seveda je uboštvo ozdravljivo samo z delom in ne s špekulacijami. Sploh se vedno jasneje pokazuje, da se denar služi samo z delom, dočimi je špekulacija, ki je mnogo nas v Ameriki in ne manj v Evropi, dolgo odvračala od produkcije, vedPo neplodna, ker gre le za temi, da izpre-meni posestne razmere, ne pa za tem, da bi ustvarjala vrednosti. Svetovna volja do dela in popolnoma opravičena potreba po boljšem življenju, si bosta — to je moje trdno prepričanje — utrli pot proti vsem zmotnimi naukom in vsemi organizacijskim nedostatkom, bodisi večjim ali manjšim. To Fordovo mnenje objavljamo, da s tem dokažemo, kako zmotna je propaganda, ki so jo pričeli pred vsem italijanski in nemški kapitalisti. Naziranje teh kapitalistov o gospodarskih problemih današnje družbe je po mnenju Forda kratkovidno in naivno. Le delo in konzum koristita gospodarstvu. Glavna ovira razvoju gospodarstva so pa umetno vzdrževane visoke cene produktom, ker se s tem ustvarja dbbiček in prehaja v mrtvo posest kapitalistov. Tudi gospodarstvo je življenje: čim živah-neje je, tem' boljše je. Omejevanje produkcije, slabe plače, umetno dviganje cen, vse te stvari so morfij za človeško družbo, ki prinaša — smrt. KatoliSka akcija zahteva zviSanje števila rojstev. Višek gospodarske filozofije. Ljubljanski »Slovenec« včasih trdi nauke, ki jih drugi dan zanikava. Posebno moder je sotrudnik rubrike »Kaj pravite«. Ta mož je trdil te dni, da imamo gospodarsko krizo samo zato, ker se človeštvo premalo množi. Premalo ljudi je, zato ni konsu-mentov, ki bi porabili pridelke in izdelke, katerih je na svetu dovolj. Dalje pravi, da je sicer 20 milijonov delavcev na vsem svetu brez dela, čemur je pa kriva družabna uredba. Poudarja tudi, da bi kmet in indu-strijec imela več ljudi za delo; toda to le bolj med vrsticami. — Tako moder je »Slovenčev« filozof. Indu-strijci mečejo delavstvo iz obratov, kmetiške občine pošiljajo nadpro-dukcijo človeškega blaga, ker mu doma ne morejo dati vsaj najpotrebnejše preskrbe, v mesta in industrijo, kjer se mu pa dejansko ne godi bolje. Konsum pada, ker so mezde mnogo nižje kakor so bile pred vojno in ker producenti in industrija delajo z znatno večjimi dobički, dočim so cene blagu, zlasti tudi stanovanjem, visoko nad predvojnimi cenami Vedno več je tudi nezaposlenih. Koliko in kako naj nezaposleni konsu-mirajo. Od leta 1910 menda se je pomnožilo človeštvo za 500 milijonov; če bi se bilo pomnožilo za 1000 milijonov, bi imeli danes vsaj 50 milijonov nezaposlenih. To je logičen sklep. Resnica je, da je dovolj živ-ljenskih pomočkov na svetu, toda za človeka, ki se rodi, je potrebna eksistenca, ki mu jo mora dati družba. Te eksistence pa družba ne daje, kakor dokazuje 20 milijonov nezaposlenih delavcev in morda še 100 milijonov delavcev, ki ob svojem premajhnem zaslužku stradajo in hirajo z rodbinami vred. Kje je tukaj dokaz, da imamo gospodarsko krizo, ker ljudje premalo skrbe za pomno-žitev človeškega rodu. Seveda bi razmere ne postale boljše, če bi po-davili polovico ljudi, ker bi izkoriščanje ne prenehalo, gotovo pa je, da bodo ob večjem številu ljudi špekulanti in oderuhi s človeškim blagom še slabše postopali. »Slovenčev« filozof gleda stvar takole: Kapitali- stom je potrebno ceno človeško blago, kaj bo s tem blagom, ki ga kapitalist ne kupi, to pa »Slovenčevega« filozofa prav nič ne briga. Človeška družba po božji volji je kapitalistična; privesek, narod, naj pa pogine če ne more živeti. Gospod filozof naj bi rajši govoril o dolžnostih gospode, ki nima otrok, in o dolžnostih družbe do človeštva sploh. Zaščitnikov suženjstva imamo že dovolj! Osvoboditev žene na Kitajskem. Nov državljanski zakonik. Letos z novim letom je stopil v veljavo na Kitajskem državljanski zakonik, ki temeljito odpravlja tiste stare običaje, ki so določali le preveliko gospodstvo moža v rodbini. Po novem zakonu bo imela žena enake pravice kakor mož. Žena je veljala v rodbini kot blago, ki se ga je bilo težko iznebiti brez občutne škode. Sosedje so sočutno sočustvovali, če je bilo v rodbini mnogo hčera, ali so jih pa smatrali za kazen božjo za grehe, ki jih je oče zakrivil. S po-ročitvijo ni dobila nobenih pravic kitajska deklica. Proti tem razmeram so žene osnovale močne organizacije ter vodile energičen boj za enakopravnost obeh spolov, ki je z novim zakonom uspel. Po novem zakonu ima žena aktivno in pasivno volilno pravico, doseči more v stranki in v vladi najvišja mesta ter ima z moškimi brati enako dedno pravico. Poročiti se bo mogla v bodoče tudi z moškim, ki ji najbolj ugaja, ne pa z nepoznanim človekom, ki ga ji usilijo starši. Enako veljajo za moža in ženo iste pravice za slučaj ločitve zakona. Tudi te določbe so za Kitajsko napredek; pri nas žene še niso imele volilne pravice, ker so se morale ba-viti z raznimi drugimi stvarmi, ki imajo samo zunanji pomen. Doma in Dve leti novega stanja v državi. Skoro vsi listi so proslavljali ob dve-letnici 6. januar 1929, ko je bila sisti-rana ustava in je kralj prevzel usodo države v svoje roke ter poveril generala Pero Živkoviča z upravnimi posli. Oficiozno poročajo, da bodo izdali o tej dobi obširno poročilo. O poročilu bomo še spregovorili. Izmene tudi v trboveljskem občinskem svetu. Iz trboveljskega trr škega občinskega sveta so bili izločeni: Ahac Rudolf, Arnšek Ivan, inž. Burger Silvin in duhovni svetnik Gasparič Jakob. Novi člani so: Cestnik Alojzij, Rester Jakob, inž. Persoglio Ivan, Ušeničnik Leopold. Imenovanje nima sicer političnega obeležja, vendar je izprememba bistvena. Nedvignjeni milijonski dobitki. Iz restantnih listin je razvidno, da je do danes še nedvignjenih ca. 3,564.700 zlatih frankov, t. j. 39,211.700 Din dobitkov izžrebanih srbskih tobačnih srečk in ca. 2,155.650 zlatih frankov, t. j. ca. 23,712,150 Din srečk srbskega rdečega križa. Skupaj torej 5,720.350 zlatih frankov ali 62,923.000 Din. Vsota teh dobitkov predstavlja ogromni znesek 62 milijonov 923.000 Din, ki niso bili izplačani do danes, samo vsled lahko-mišljenosti oziroma nevednosti srečnih dobitnikov. Običajno zastarajo pri vseh srečkah dobitki že po preteku 5 let, amortizacijski zneski pa po 30 letih. Da pa se to prepreči, priporočamo, v interesu lastnikov srečk, da se vsak zavaruje proti eventuelni izgubi dobitka s tem, da naroči edini specijalni list v naši državi, ki priobčuje vsa žrebanja, t. j. »Merkur«. Izhaja tedensko, naročnina letno Din 100,—. Naročila sprejema in informacije daje Upravništvo Merkur, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, II. Telefon 30-52. Razmere v Kruševcu. Do razpusta nezavisnih sindikatov so bili delavci, zaposleni v fabriki vagona, po večini včlanjeni v tej organizaciji, potem je nastalo mrtvilo, dokler ni delavstvo spoznalo, da brez organizacije nima zaščite in je začelo pristopati v našo pred štirimi meseci ustanovljeno podružnico S. M. R. J., ki pa ne more razviti svojega delovanja, ker »fabri-ka vagona« že 3 mesece popolnoma miruje. Zaradi brezposelnosti je nastala med tamkajšnjim delavstvom velika beda (tu je bilo zaposlenih veliko Slovencev). Podpora od Borze dela je nestalna in nezadostna, znaša 60 Din tedensko za samce, enako tudi za oženjene z več člani rodbine. Centralni upravi saveza se kljub vsem naporom še ni posrečilo, izposlovati pri merodajnih faktorjih, da bi tovarna zopet pričela z obratovanjem. Umor s pilo. V Mraševem na Krškem polju je živel šestdesetletni posestnik Martin Komlanec s petimi sinovi. Starejši sin se je oženil in imel rodbino. Oče je pa čakal z oddajo posestva, ker se je bal prepira med brati. Pred Tremi kralji zvečer so doma kuhali žganje in ga tudi pili. Pozno ponoči sta se oče in sin sporekla. Ostali so šli ob tej priliki spat in niso slišali nadaljnjih dogodkov. Ponoči se je Alojz zglasil pri bratovi postelji in mu rekel: »Danes sem ga pa, samo ne vem, ali je preveč ali premalo, mislim pa, da bo imel dosti.« Brat niti mislil ni na umor. Zjutraj, ko so odhajali v cerkev, so očeta našli mrtvega. Alojz je povedal, da je v prepiru zabodel očeta s pilo. Morilec se je sicer razjokal, vendar ni bilo mogoče več popraviti dejanja, ki ga je storil v pijanem stanju. Alojz je bil aretiran. * AH so davščine na luksuz mestne? Na Dunaju pobirajo več vrst davka na luksuz. Eden takih davkov je davek na dohodke velikih re-stavrantov, luksuznih kavarn ter barov, kamor zahajajo izključno bogatini in noben delavec. Lokali, kamor zahajajo delavci in drugi priprosti ljudje, so tega davka prosti. To pa meščanske kroge silno boli, ker so njihove /abave in brezmejno uživanje zasoljene z občinsko davščino, česar preje ni bilo. Preje so poznali samo splošne konzumne davščine, ki po svetu. so se v glavnem nanašale na stanovanja, luč, vodo itd., katere mora sleherni prebivalec plačati. — Kaj pa mar revežem luksuz? Kdor ima, naj si privošči, kdor pa nima — pa bog pomagaj! Prizadeti krogi vodijo že leta in leta srdito borbo proti Breit-nerju in njegovim »roparskim« davščinam in glavni dunajski dnevniki so polni samih jeremijad, češ, Breit-ner bo uničil vse naše gospodarstvo in vsi večji obrati — mišljeni so veliki hoteli, kavarne in bari — bodo prišli na psa. Pa ni res. Kajti ravno v istih listih smo te dni čitali, da so ravno ta z luksuznim davkom obremenjena podjetja napravila n. pr. na Silvestrovo naravnost sijajen »kšeft«, Naval občinstva je bil tako velik, kakor ga ne pomnijo. Pa ne samo to, ampak od leta do leta ima Dunaj večji obisk tujcev, kar ima v prvi vrsti zahvaliti socijalistični komunalni politiki, ki je dosegla to, da je postal Dunaj mesto, kjer se obdr-žavajo skoraj vsi svetovni kongresi, zborovanja in tekme, kakor v nobenem drugem mestu na svetu. Zato so luksuzni davki ne le potrebni, ampak tudi umestni in Breitner že pozna svoje Dunajčane. Taki davki bi bili tudi pri nas umestni. 106.000 brezposelnih je štel Dunaj 31. decembra. Je to dosedaj najvišja številka in se boje, da se ne bi še zvišala. Za omejitev nezaposlenosti v Nemčiji. Nemški finančni minister je izdelal načrt za omiljenje nezaposlenosti ter namerava izdati predvsem za razna dela, podporo industriji in za podporo nezaposlenim tri milijarde mark (to je nad 40.440 milijonov dinarjev). Velik je znesek, vendar ne bo mnogo zalegel, ker ima Nemčija štiri milijone nezaposlenih delavcev. Komunistični izgredi v Poruhrju. V Poruhrju in v Porenju so iz sličnih vzrokov kakor v Južnem Walesu izbruhnile delne rudarske stavke, ki pa imajo značaj takozvanih divjih stavk, izzvanih po komunistih. Strokovna zveza rudarjev do sedaj še ni proglasila stavke, ker si prizadeva položaj potom pogajanj rešiti. Zato so začeli stavkati samo komunistični simpatizerji, ki bi stavko radi izkoristili v politične svrhe. Komunisti nastopajo sila agresivno in napadajo delavoljne socijalne demokrate, pri čemur je bilo dosedaj precej ranjenih. V Lindfortu so komunisti ustrelili 60 letnega socijalnodemokratič-nega rudarja. V Mengete so hoteli komunisti svoje aretirane tovariše osvoboditi in je bil pri tem en komunist ubit. V splošnem pa te divje stavke pojenjavajo in stavka le še 7 odst. rudarjev. Značilno je, da komunistom pomagajo pri neredih narodni socijalisti, ki bi radi izkoristili zmešnjave v svoje temne namene. Rehabilitacija pariških poštnih uslužbencev. Ob priliki poštarskih stavk v Parizu junija 1929 in maja 1930 je bilo veliko poštnih uradnikov in pismonoš iz službe odpuščenih. Strokovna zveza je pri bivši vladi ponovno zahtevala, naj se odpuščene poštarje sprejme nazaj v službo, a vedno brez uspeha. Nova vlada Steega kaže večjo liberalnost in je tej upravičeni zahtevi sedaj ugodila. Albert Thomas v Pragi. Dne 12 januarja bo imel Albert Thomas, glavni ravnatelj mednarodnega urada dela, v praškem ministrstvu za socijalno politiko predavanje o mednarodnem uradu dela in brez-poselnosti«. Energična akcija rumunske vlade proti ekstremistom z leve in desne. Zadnji čas so rumunski nacionalistični, antisemiti, organizacije »Žer lezna garda«, izvršili več terorističnih aktov, med njimi tudi atentat na vladne osebe in uredništva vplivnih listov. Radi tega je vlada odredila razpust vseh ekstremno nacionalističnih organizacij, hišne preiskave pri njihovih članih in več aretacij. Ta akcija se razširi tudi po deželi. Ker se je obenem prišlo na sled ši-rokozasnovani tajni komunistični zvezi, se ta akcija nanaša tudi na komuniste. Italija noče biti zadnja. Kakor vemo, je Italija med vsemi državami na svetu sorazmerno najbolj oborožena. Da pokaže svoje junaštvo, je poslala deset letal na polet preko Oceana v Ameriko. Letalci so prispeli v Ameriko, kjer jih povsod seveda sijajno sprejemajo, O Italiji se govori in piše; to je tudi reklama. Da so morali štirje letalci to bahavost plačati z življenjem,, je postranskega pomena. Mussolini je za — mir. Mussolini je izdal ob novem letu posebno poslanico, v kateri hoče dokazati, da je jako miroljuben človek in da inozemstvo krivo sodi, če pravi, da je vojni hujskač. V isti spomenici pa pravi, da obstojajo teritorialne ne-zmiselnosti, ki se morajo odpraviti z revizijo mirovnih pogodb. Torej za mir samo pod tem pogojem. Menimo, da bi Italija to nezmiselnost vsaj zase lahko rešila, če odstopi slovansko Primorje in južno Tirolsko, ki nista italijanske narodnosti. Tega pa ne stori, ker ji je mir le izgovor v sili. V Španiji odkrivajo novo zaroto. Povsod, kjer mislijo, da je patriotizem kot miselnost najpopolnejši program, iščejo in najdejo vedno nove zarote. Tako je v Španiji. Ta nova revolucija bi se bila imela pričeti koncem januarja. Da izloči kralj stranke, namerava dati sestaviti nadstrankarsko vlado, v kateri bi pa bile zastopane vse politične smeri. Je pač križ, če se diktira narodu sedem let. Angleški slučaj križarke »Potemkin«. Iz Plymontha poročajo, da se je tam uprla posadka angleške vojne ladje »Lucior« in so jo morali zamenjati z drugim moštvom, upornike bodo pa postavili pred vojno sodišče v Devonportu. Kaj je vzrok uporu, oblasti nočejo izdati. Indijska konferenca »okrogle mize« je v važnejših obrisih z uspehom zaključena. Indija se bo organizirala kot zveza svobodnih indijskih držav. Izvršila se je razmejitev Burme in severozapadnih obmejnih držav in so se sprejela poročila o volilnih pravicah in ustavi teh držav. Odprto je še vprašanje zvezne ustave, centralne eksekutivne oblasti in njenega razmerja do uprave. Večina delegatov je že najavila svoj odhod za zadnje dni januarja, nekateri so pa že odšli, med drugimi tudi maharadža iz Patiala, ki obišče nekatera evropska glavna mesta in je te dni gost čehoslovaškega predsednika Masaryka. Gandhijev sin zopet obsojen. Sin velikega voditelja Indijcev, Gandhija, Ramdas Gandhi, ki je bil lani radi agitacije za meščansko nepokorščino obsojen, je sedaj zopet prejel 6 mesecev strogega zapora. Amerika izganja tujce. Minister dela v Zedinjenih državah je predlagal v senatu, da se izžene vse tujce, ki so zakrivili kakšen prestopek. Sodijo, da se nahaja v Zedinjenih državah okoli 400.000 tujcev, ki nimajo oblastnega dovoljenja za bivanje v Zedinjenih državah. Nicaragua se zopet buni. V srednjeameriški državi Nicaragui je bila pred dvemi leti revolucija, ko so se domačini pod vodstvom generala Sandina hoteli otresti protektorstva ameriških oljnih magnatov. Zedinjene države so takrat z oboroženo močjo pomagale to gibanje zadušiti in so povzročile, da je prevzel oblast Ameriki prijazen režim, kt deželo brezvestno izkorišča. Sedaj se je pa general Sandino zopet pojavil. Vstaši so ubili osem Amer»kancev. Amerika je nato poslala z vojno ladjo kazensko ekspedicijo v deželo. Afgani zahtevajo prejšnjega kralja nazaj? Znani Aman Ulah, bivši kralj v Afganistanu, ki je začel svojo deželo modernizirati v evropskem smislu, je moral pobegniti, ker so se njegovi hribovski podaniki spuntali proti njegovim reformam. Sedaj vlada njegov nekdanji prijatelj Nadir Kan, na katerega se je pred nedolgim časom razkralj Aman Ulah, ki se nahaja ta čas v Rimu, obrnil s prošnjo za denarno pomoč. Toda Nadir Kan je svojemu prejšnjemu »prijatelju« odbil prošnjo s povdarkom, da je odnesel dovolj sredstev s seboj; dežela je uboga in mora štediti, zato naj tudi on štedi ter ne razmetava po ev**o^kih Zc*bc\vi?čib. (Jlah je namreč pri svojem begu rešil samo malenkost: 500 milijonov frankov! Zato pa je bolj verjetno, da si Aman Ulah bolj želi Afganistana kot Afganci njega. Nemiri v Rangoonu. V Rangoonu, francoska Indija, so med Kitajci in Burmesi izbruhnili spopadi iz religi-joznih vzrokov. Policija in vojaštvo je moralo ponovno nastopiti. 10 oseb je bilo ubitih. Papež je izdal svoj denar. Prav res! Kakšen vladar bi pa sploh bil, če ne bi imel tudi svojega denarja. In tako je izdal za vatikansko državo, ki ima vsega 500 prebivalcev, poseben denar s papeževim grbom, in sicer: 100 lir v zlatu, 10 in 5 lir v srebru, 2 in 1 liro ter 50 centesimov v niklu in 10 in 5 centesimov v bakru. Bogati romarji bodo gotovo kupovali zlate, revni pa bakrene novce, ter jih bodo nosili kot blagoslovljene amulete krog vratu. Ljubavna pisma in državna politika. V Nemčiji so odkrili velik škandal, ki se je odigral pred tridesetimi leti. Knez Biilow, nekdanji kancler in minister za zunanje zadeve, je napisal svoje memoare, ki so mestoma zelo zanimivi, ker Bulow biča nezdrave razmere, ki so vladale pod vlado Viljema II. in ne prizanaša nobenemu. Toda mnogi kritiki omenjenih spominov so postali pozorni. Biilow tako prizanesljivo piše o delovanju tajnega svetnika Holsteina, ki so ga imenovali »Die graue Emi-nenz«, katerega vpliv je naravnost pogubonosno učinkoval na nemško zunanjo politiko. Znani profesor zgodovine, Iialler v Tiibingu, je te dni razkril vzrok za to Biilowo obzirnost. Ako je res, kar objavlja Haller, tedaj J« to največji politični škandal, kar pwe kedai bilo v Nemčiji. Kneginja oulow je posedovala še iz svoje prve mladosti ljubavna pisma tedaj mnogo čislanega pianista K. Thaussiga, i Jih ie hranila v kaseti. Tekom meseca marca leta 1899 pa je Holstein a pisma iz kasete ukradel.• Od tistega časa je postal Biilow, ki je do te-aj vodil svoj urad precej samostoj-o, popoln suženj Holsteinov v vseh Zuna7aP«litičnih zadevah ter se ie moral popolno«^ podrediti pogubo-nosni politiki Holsteim*. * Krvoskrunstvo. V Potsdamu pri Berlinu je bil posestnik Maks Haase radi krvoskrunstva s svojo 18 letno hčerko obsojen na poldrugo leto jece. Kazenska zbornica je pa ob-sor o zavrnila in je bil Haase zopet izpuščen. Njegovi 14 in 18 letni hčeri ™ procesom očeta s svojimi iz-ve bami zelo obremenjevali, ženi )e pa radi javne sramote omračil K ' lr\Jf oddana v umobolnico. 0 je bil Haase izpuščen, je seve zo-P sel na svoj dom k svojima hčer- ma. Cez nekaj dni je pa starejša 1 zaupala varuhu, da se je oče zo-Pet spozabil nad njo. Varuh je zade- 0 akoj prijavil policiji, ki se je v premstvu uradnega zdravnika po-la P1;011 Haasovi hiši, da ga ponov-.eM Iia-,Ko.pa iih 'e Haase °Paz*I brit -za skozi okno in si je v vrtu z plod 11Vpr?rfzai vrat- To je zopet prakse pSn>e zgrešene kazenske dognanjih s°0 t”*£ih Psihoanalitičnih duševni defekti liP°,a!.1 Patolo^ni •oška zdravilišča ®Pada,° v, Ps,h