18
Kako z mizarskim in tesarskim lesam ravnati, preden se poseka.
Skušnje sedanjih časov so pokazale, de je les za delo bolji in terdnejši, če se drevo na steblu olupi ali oguli in če se še le poseka, kadar se na steblu posuši'. Resnico tega nam spričujejo skušnje iz več unanjih dežela. V naših krajih, kolikor je nam znano, nikjer lesa pred posekovanjem ne belijo ali ne lupijo, tedej skušnje unanjih kme-tovavcov Slovencam na znanje damo, zlasti zato', ker je na dobrim lesu veliko veliko ležeče, de mizarski in tesarski izdelki slovenskih mojstrov k veči hvali pridejo.
Na spomlad, kadar drevje sočno postane, se olupi deblo drevesa od korenin do vej ali saj nekaj čevljev od tal, in sicer popolnama noter do beline (Šplintholz^); tako oguljeno drevo se pusti stati do druge spomladi. \a drugo pomlad se drevo poseka, ktero na stebli polagama osušeno bolji les da za vsako rokodelstvo, kot v lupji posekano. Starji in mlaji letine se čez leto na stebli zgostijo, černina in belina se vterdit, ves les se skozi in skozi vjeklem, je težjiga, gostej-šiga, terdnejiga zerna, in daljiga terpeža; tak les, kadar je vdelan, se ne razpoka: dobiček je tudi ta, de se mehek brun ali belina osreji ali černini
19
skorej enako vterdi in de se da prav lepo in s pridam vdelovati.
Prav bi bilo , de bi tudi pri naših domačijah si hrastovo, sosebno pa orehovo drevje, ktero ima malo černine, veliko pa beline, pripravljali po danim uku, zato, ker orehoviga lesa belina je močno sočna, zavoljo tega rada ognije v majhnim času, ali se je pa červojedina (kukic) loti.
Tudi po naravoznanji se zamore koristnost imenovaniga ravnanja lahko spričati ali dokazati, tako le: po sočnim pa oguljenim drevesu ne more sok mladih letin na deblo nadevati, tudi mladik ne poganjati; brun ali belina poprejšnih let je tedaj prisiljena zgostiti in v ter d i ti se.
(Dalje fledi.)
23
Kako z mizarskim in tesarskim lesam ravnati, preden se poseka.
(Konec.)
Kjer okoljšine ne pripuste lesa pred poseko-vanjem guliti, kakor je svetovano bilo, je saj treba na pripravni čas za posekovanje paziti; zakaj ni vsak čas dober za posekovanje, kadar bi si kdo zmislil. Veliko veliko jeležeče napriprav-nira času za poderanje lesa.
Ter d les za mnoge izdelke, kteri bodo na suhim stali, mesca Grudna, Prosenca in Švica na posekan, poviša rabo, vrednost in terpež leseniga dela, zato ker v poslednji spomladi okoli debla zrašena mladina do tega časa dozori in se vterdi. Slehern lahko presodi, de je les v zimskih mescih sekan (tode še bolj na stebli oguljen in osušen, ko v lupji) gostejši, težeji in terji, ko pa ob času sočnosti, to je poleti. Pozimi se letine žilice in nitke lesa bolj skupej stisnejo, sok ali mezga se zgosti', ter se takiga lesa gnjilec tako hitro ne prime, tudi se ne razpoka tako pogosto in globoko ; iz njega storjeno delo se ne kazi, ker se na stebli oguljen les pri spomladanjski toploti polagama razsuši. Vsak les se sicer, kader se suši, bolj ali menj razpoka, zvije in izžlebi, ravno to je rokodelcam velika nadlega in škoda, ktera naj se kar je nar bolj moč odvrača! Pri mehkim lesu, to je pri smerečji, jevševji in borovji oživi sok sploh ob sv. Jurji, nekoliko pozneje na visokih gorah. Koristno je tedaj tak les poderati, napreden se sok po njem gibati začne, to je mesca Sušca in perve dni Malitravna; nikdar pa
ne sekati mehkiga lesa, kadar sok teče; izdelki iz taciga lesa nimajo terpeža, vedno pokajo, se vežijo in kazijo; kmalo se jih gnjilad prime in drobiti se začne les. Veliko lesa se ne seka ob pravim času; zavoljo tega dostikrat rokodelci ne zamorejo popolnama dobrih izdelkov dajati ; dovelj nakupijo ob slabim času nasekaniga lesa, kteriga jim marsikaj clo v nič pride.
Naj tedaj kmetovavci pa tudi tesarji in mizarji dobro prevdarijo, kar smo jim tukej svetovali, in naj se po tem svetu ravnajo — gotovo bo po tem takim slovensko mizarstvo in tesarstvo k veči vrednosti in hvali prišlo.