Poštno tekoči račun št. 24. (Conto corrente con la posta.) Posamezna sfevilka 20 stotink. Stev. 41. V GORICI dne 11. oktobra 1922 Letntk V. GORIŠKA STRAŽA Ihaja Tsako aredo opoftlne. z Stane za celo ieio \2.lir, za en mesoc 1 L, za inozemstro 20 L. Na naročila brez doposlane na- ročnine se ne oziramo. •¦• — Urednlštvo ln upravt: uL Vetturlnl 9. — — ¦^ - ODQOVORNI_JJREDNIK^ ROMAN CEJ. - - Vi ste kot neurje, val, kl s silo preko nns zamahne, ml smo kalzor skala, ki vselej ostane, kodar val izplahne. Nefrfinkfa-an* pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stauejo 6 Hr< v visočini enega cm v enem stolpu. — — List izdala konsorcij »GORIŠKE STRA2E«. — — ~ — Tlsk »NARODNE TISKARNE« v Oorid. — — Fašizem na pohodu. Živimo v času, ki vre in kipi kakor vulkan. Od dneva do dneva se vršc ve* levažni, z^odovinski dogodki, in malemu tedniku ni niti mogoče, da bi jih tako occnil, kakor zaslužijo. Omcjiti se mo* rarno zato v prvi vrsti na one pojave, ki se tičejo nas samih, v katcrih ^re za na* šo lastno kožo. j ltalijo pretresa že dol^e mcsece, to= da v zadnjem času vcdno bolj pohod fa? šizma, ki hoče priti do ncomejcnc moei v državi. Nc bomo navajali raznih spopa* j dov in pobojcv, ki jih povzroča ta na* ! silni pohod dan za dncm. Na.šc Ijudstvo ze do dobra pozna fašistovskc načine | uveljavljcnja političnih načel, zato se nc j spuščamo y naštevanja. Požgani »Do? inovi«, porušcne hišc, zaprti našinci, pre? ganjana društva in drugc take ljubezni? vosti so preveč krieeče price. Omeniti hočemo le nckaj značilnih dejstev iz zadnjih dni, da bo nam vsem še bolj jas= no, kam plovemo in kako dogodki sil= no hitro zore. Ko so fašisli nastopili sta bila ko* . munizem in socializem v cvetu in sta ho? ; tcla zavzeti krmilo države. Takrat fašisti i niso bili niti politična stranka, tcmveč nekaka bojna četa radikalnega naciona* lizma in kapitalizma. Pričela se je prav? cata meščanska vojska, ki je zahtevala nebrojnih žrtev in danes po prilieno dveh lctih imamo popolnoma spreme* j njen položaj. Socializem in komunizem I sta raztepena v štcvilne male, nasprotu* joče si strujc in stranke — kar je bilo še skupncLja se je razbilo na zadnjem socia? f lističnem kon^resu, ki se je vršil prve dni tekoče^a mescca v Rimu —, fašizem se je pa or.Ljaniziral v politieno stranko, ki danes brezpo.uojno zahteva, da se ji izroei vrhovno oblast v državi. V boju za dosego tetfa svojejfa cilia niso fašisti posebno izbirčni v sredstvih in se tudi nc strašijo nobcnih ovir. Via* da nima nasproti njim že nobenc moči več in se morajo posamezni ministri po* korovati povcljcm fašistovskih vodite* Ijev. Ko jc hotel n. pr. pred kratkim ju= stični minister nekjc Ljovoriti, so mu fa* šisti, katerim to ni prijalo, kratkomalo prepovedali zborovanje in minister jc — pohlcvno ubogal. Vlada se sicer sem? intja še ojunači, da pošlje v svet izjavo, v kateri zatrjujc, da hoče varovati za= kon, toda v rcsnici je popolnoma odvis« na od fa.šistov in h,fra z njimi dotfovorjc* no igro. Tirolski Nemci, ki pripadajo naši državi, niso bili po ^odu fašistom. Zia^ sti jim je bil ncprijeten župan dr. Perat* ! honer v Bolcanu 7A občinskim svetom | vred. Zahtevali so njc.u'ov odstop, napra? ! vili prvc dni oktobra pohod v Bolcan, j zascdli mestno hišo, prisilili župana in > občinski odbor k odstopu in postavili i komisarja. ' ker so tudi proti vsem dežclnim av? tonomijam so na povratku iz Bolcana zasedli deželni odbor v Tridentu in stiu vili ^eneralnemu civilnemu komisarju v Tridcntu senatorju Credaro zahtevo, da mora odstopiti. Credaro sc je zatekel v Rim, ter njegova zadeva še ni celotno ! rešena, toda v Trident sc najbrže ne bo vee vrnil. Ravnotako so zadnje dnevc zaeeli ; fašisti v družbi z drutfimi nttcionalisti o? | ster boj proti naši goriški avtonomiji in hočejo razkosati našo deželo na dva de- la. Tržaška »Era Nnuova«, ki je zelo j blizu ^eneralncmu civilnemu komisarja* tu, jih v tem boju krepko podpira. | Cc se omenimo, da razni fašistovski poslanci javno oznanjajo, da ^re njiho* va pot scdaj v Rim, kjcr bodo zasedli Parlament, ministrstva in druße državne urade, ter razpisali volitve, ki jim mora; jo donesti popolno zmago, potem nam postane lahko jasno, kam smo prija* drali. Pri vsem tem notranjc*politicncm razsulu naj opozorimo samo na eno dej* stvo. Socialistične strankc je fašizem, kakor smo omenili že v začetku, <4rdo razmetal. Tudi razne liberalne, demo? kratične, republikanske in dru^c stranke so s_e po večini uklonile ncizprosncmii pritisku fašistov. Hdina stranka, ki še hodi samostojna, neodvisna pota, je ljudska stranka. Oeividno je ona krep* ko zasidrana v ljudskih množicah in te? melji na zdravih načelih, vslcd česar ji taki vihravi pojavi kot je brczdvomno fašizcm, ne more jo do korenin. Zato sc že tudi pojavijajo j^iasovi, da išče faši? zem stike z ljudsko stranko. Koliko je na tem resnice še ne morcmo presojati. Z gotovostjo pa lahko izvajamo, da bo edina ljudska stranka izšla iz te^a divje- Lja mete/a neokrnjena in življcnja zmo? žna. Pismo iz Ljubljane. Foliticeii položaj v nasi drzavi je hii , zadnje mesece zelo zapleten. Zdelo se jc, da so vladne strankc zašle v zajrato, iz katerc ni več izhoda. Znano vain je, da so srbski radikalci in juRoslovenska denio- kratska stranka s podporo manjših skn- opin uzakonili vidovdansko ustavo. To so mogle vladne stranke doscči šele tedaj, ko so s kazenskim zakononi zatrle koinuni- stično stranko, ki je irnela v konštitnanti 54 poslanccv. Olavni znak vidovdanskc ustavc je ta, da odvzeina, pokrajinskim avtonoinijam vso vcljavo in pola^a poli- tično nioč v roke centralnih oblasti v Be- ouradu in s tem v roke birokracije. Proti vidovdanski ustavi je vstala o^romna večina Hrvatov in velika. večina Slovencev. Spor za ustavo je postal s tem plemenski spor. Zato so se iz vrst vladnih strank kmalu oRlasili možje, ki so po- udarjali, da jc potreben sporazr.im med via- do na eni in Hrvati in Slovene) na drusi strani. O'eslo cele opozicijc je zatorej: Revizija ustave se mora izvrsiti pn- tom sporuzuma vseh trch jugoslovanskih piemen. Srdit boj je zavihral med vladnimi strankami in opozicijo. Na obeli straneh je udarjal ta boj črez meje. Opozicija od- kriva in ncskončno pretirava razne lima- zane a fere; lirvatski listi si drznejo pri- mer jati položaj Hrvatske z usqdo Irske; opozicija brcz prestanka in često brez premislcka divje napada drzayno upravo, v katcri se jc resnidio razpasla korupcija. Na dm id strani pa sc vlada krecvito hranl. njeni listi ozuačajo vso opozicijo za proti- državno. Seveda to ni res, ker se opozicija . ravno zato bori proti vladi, kcr liočc dr- žavo boljšc urcditi in s tem okrepiti. V obrambi pred silnimi- napadi opozicije sc vlada ne straši tudi hudih sredstev. Tako odstavlja visokc uradnike, zdravnike, r-iči- tcljc, ki ne sotflašajo z demokrati ali ra- dikalci. S tem seveda vladne stranke na široko odpirajo vrata korupciji in strankar stvu v državni upravi. Tako se je zdelo, da je ta boj med opozicijo in vladnimi strankami brcz kon- ca. hi vsem dobrim ju^osloveriskim 1 jti- dein je krvavelo sree, ko so videli, da spor med br^ti narašča. V zadnjih dveli tednili pa so se pojavila znainenja, da zma.uuje pamct pri vladnih strankah in pri Hrvatih. V Zagrebu se je dne 10. septembra zbralo nad 2000 javnili delavcev, ki so za- klicali: Tako ne ^re več naprej! Trcba jc skleniti sporazrjm med Srbi na eni in Hr- | vati in Slovenci na cfru.tn strani. Zato je potrebno, da se ustava revidira. Na tem kon«:resii je ffovoril tudi kr. Davidovič, vodja demokratske strankc. Tudi on sc jc izjavil za novo politično smer, za spora- zuin med juyjoslovanskimi plemeni. Radi tejsra konjrresa je nastal v ju- ^oslovanski deniokratski stranki ostcr spor. V tcj stranki je močna struja, ki no- če ničesar slišati o popravi ustave in o sporazumu s Hrvati in Slovenci. Z orga- l'iizacijami jujfofašistov in z železno pestjo lioče doscči, da se niišljenje hrvatskcRa Ijiidstva spremeni. To strujo vodi «:. Pri- bičevič. Razume sc, da ta struja ni inirno jfledala ua nastop kr. Davidoviča, ki je ob- sodil brezobziren nastop proti Hrvatom. ' .Veliki vsedržavni stranki .urozi razkol. Vsi resnični Jui^osloveni želimo, da znia^a stalisčc sporazuma med bratskimi ple- meni. Tudi v Sloveniji jc i)lanil ta s|>or med demokrati na dan. Stara struja demokra- tov, katerc glasilo je vplivni »Slovcnski Narod«, se je izrekla proti razkositvi Slo- venije in za poštcn six>razum s Hrvati. Mladi demokrati, ki so na vladi, pa pod- pirajo miiiistra Ptibičcviča. Pri zadnjih volitvah so sicer dobili le 6% j^lasov, a kljub temu vladajo v eeli Sloveniji ncome- jeno. Spor med mlado in staro strujo dernokratov se je tako zaostril, da je sta- ra struja izstopila iz stranke. Pa tudi v opoziciji se prc;buja nov dcili. Stjcpan Radic, vodja lirvatskej^a bloka, je podal v zadnjem času zelo zmer- ne izjave, v katcrih pravi, da se bodo Hr- vatje sporazumeli z ReoMradom. Ta prc- okret si razlakrajo tako, da je po zai-ircb- škem kon.uresu Radio uvidel, da začenja s svojo neyjativno politiko izKubljati tla. In res jc že zapustil njegove stranko vpliv- ni iM)slancc dr. Häusler in za njim poklejo še drujii. Veliki politični preokret sc začcnja. Nova smer vodi h sporazumu Srbov s Hrvati in Slovenci. Ta pot pelje v močno državo Jujröslovanov. Pa tudi v Kospodarstvu sc jc začelo svitati. Valr.ita se je krepko dvignila. Na mesto pomočnika finančnej^a ministra je prišel zmožcn mož, Dušan Plavšič, ki je enerjjično uredil promet k devizami in oniejil uvoz bla.ira. Dinar je vreden že 8 švicarskih centimov, a do spomladi se pri- pravljajo gosptxlarski kroffi na nov po- rast do \2 centimov. Cc se ta načrt po- sreči, bo vredna lira osem naših krön. Ge- ne polatfoina Wdajo in upati je, da začne dra^inja Riniti. Naša država premaguje prve otroške bolezni. A potcm, ko se rešijo plcmenski s])ori in ko zadobi .uospodarstvo z dobro valuto zdrave tcmeljc, bo šla pot navzgor. In tedaj pride čas, ko podamo roko bol- I tfarskemu narodu in i)ostanemo silna dr- žava, objcmajoča vsa štiri jugoslovanska piemen a. P^iitika^ V politiki, svctovni in notranji, je v zadnjem času prav živahno. Nekatere fflav ne doK'()dke iz notranje politike oinenjamo na dr.igem mestu. Naj šc dodamo, da so iineli fašisti zadnje dncve pogajanja z min. predsednikom Facta radi novih dr- žavnozborskili volitev in spremcmbe vo- lilncga rcda. Kakor se zdi je vlada priprav- Ijena pristati na to, da se vršc novc vo- volitve meseca aprila. Fašistom se pa zdi ! ta rok prcdolg in hočejo imeti volitve prej Svetogorska Kraijica se vrača v svoje svetišče. Mnogo velikih dni in zgodovinskih dogodkov je že preživela in prctrpcla naša solnčna Ooriška. Če pomislimo sa- ino na grozotno vihro svetovne vojne, ki je divjala preko naše pokrajiue, smo lahko uverjcni, da si jc ccla dcžcla z mno.uoštc- vilnimi malimi invečjimi kraji priborila v svetovni pcvestnici ncpozabnost. Toda tudi dan 2. oktobra 1922, ko je do pet- dcsettisoč naših deželanov prisostvovalo vrnitvi svetogorske kraljice iz ^oriškc stolnice v svetišče na Sv. Gori ostane za- ]>isau v uaši domači zgodovini kc.t vele- |)onieinben, izrcden dan. Brezdvomno jc, da so sc zbrali nešteti tisoči našejja Ijud- stva in sc poklonili svoji nebeški zaščitni- ci v prvi vrsti kot udani verniki. Nušc Ijndstvo je v svcjern jedru šcgloboko ver- no, to je očltno dokazal druRi oktober. Predno je svetovno klanje razpršilo nase ljudstvo na sedem vetrov, jc z otročjo po- božnostjo visclo na svetosorski Kraljici in se zatekalo k Njej v vseli križih in težavali. Zalovalo je v bedni tnjini, ko je slišalo, da jc morala tudi njcgova svetogorska Mati bežati in je bilo njeno svetišče razdcjano. Ko sc jc vrnilo na svoje porušene domove jc nestrpno piičakovalo, da bi sc vrnila tudi njcRova nebeska priprosnjica. Kako so ji hitele nasproti tisočglave množice, ko so jo spomladi pripeljali iz Ljubljane v ^oriško katedralo. In kako je bila na no- t,rah ccla dežcla, ko se je vračala v sveto- gorski clom?! Prijatelju.to nam pove bolj kakor debele knjigc, kako sta naš in furlanski narod šc prepojena z jjhiboko vernostjo in kako vse zlo, vsc blato, vsc stiskc svetovne vojne niso uiorIc izrnti te.ua najsvetejšejfa zaklada iz njunih duš. Zdi se nam pa tudi, da naše ly.idstvo' nc ljubi svetogorske Kraljicc samo iz ver- skega prcpričanja, temvcč da obožujc v Njcj nekak uajvzvišcncjši simbol naše dc- želc. Zdi se nam, da se zdi našemu Ijud- slvu Sv. (lora in njena Kralfica najzvc- stejši čuvar njcRoycga žitia in bitja, bra- nik njegove dežcle in njenih pravic. Zdi se nam, da so nešteti tisoči vseh našili de/.c- lanov due 2. cktobra tudi to hotcli izpri- čati prcd vso javnostjo. Zato se nam zdi ta dan še tem pomembnejši! Prostor našega lista nam žalibog ne dopušča, da bi se px\ opisu nepozabneffa dne mogli spuščati v vsc p^drobnosti. 2c itak moramo radi preobilice gradiva da- nes zopet izpustiti nadaljevanje podlistka. Vendar homo skušali podati čimbolj mo- «oče jasno in popolno sliko o sijajni pro- ccsiji, ki je nadkrilila vsa pričakovanja. Vrcme, ki jc bilo prcj dcževno in jc ' obctalo, da bo živalmemu pripravljalnemn odboru pokvarilo vsc delo, se je začelo v nedeljo jasniti in v pondcljek due 2. ok- tobra nas je pozdravil najlcpši i>oriški dan. Ooriško mesto si je bilo nadalo praz- nično obleko in nc samo ulicc, po katcrih se jc pomikala procesija, temvcč skoro j brcz izjeme vsc liisc so bile slavnostno | okrašenc. Od vsch strani so se že v zRcdnjih jn- tranjih urah vsipali v mesto pcibozni ro- marji ter je bilo zlasti v stolniei in bližnjih ulicali zelo živalino vrenje in gibanje. Pred no se je cb 8 uri razvila prccesija jc ! bilo zbranega že na tisoče ljudstva. Scve- | da so cele triune Ijutli hitelc že prcjšnji dan na Sv. Goro in jc bil po Solkauski cesti že celo nedeljo in v pondeljck davno I prcd procesijo skoro ncprctrgan tok ljud- stva. In vsi ti dcsettisoči so bili v nekakem radostnem zanosu; z vseh obrazov je od- scvalo neko tiho zadovoljstvo, da so do- čakali zažcljeni dan. Procesija. Točno ob 8. uri sc je začela poinikati izpred stolnice procesija. Prej je bila tiha sv. masa s kratkim natfovorom. Ko so je- mali cudodclno podobo iz njencRa dota- kratncKa mesta, da jo odncso na voz, jc bila tfneča v cerkvi naravnost opasna. Zunai ecrkve se jc med tern že začcla raz- vijati procesija, kakorsne (iorica najbrže šc ni videla. Ker se vrši v Raštelu ravno novo tlakovanjc ulicc, jc krenila procesija po ulici Mazziui, (prej Municipio), ter je mimo jjlavne pošte prišla na Vcrdijcvo tc- kališčc. Od tu jc šla po ulici Caserma na Travnik in od tani po Gosposki ulici proti Solkanu in svetoRorskemu svetišču. V Gnrici. Kakor smo že omenili je bila proce- sija pravi triumf. prava zmau'cslavna pot vračajoče se svctoRorskc Kraljicc. Otvo- rilc so procesijo razne naše katoliškc orga- nizacije iz mesta in dcžcle. Pri vsaki or- .. jjanlzaciji so bili vcčinoma njeni dušni pa- stirji ter so mr.oge nosile tndi svoje za- stavc in drille cnibleme. Bila sta zastopa- na oba naroda. ki prcbivata v naši dežcli, toda večino so tvorili slovensk! verniki, kar se je zlasti spcznalo po slovcnskih nabož- nili pesmih, ki so se slišale iz cue skupine Odločitev šc ni padla. Parlament sc snidc najbrže v novembru. V Beuetkah sta se scstala dne 9. t. m. naš zimanji minister Sclianzer in čehoslo- vaški zunanji minister dr. Beneš. Ore za urcditcv raznih Rospodarskih vprašanj. AnRleška, h'rancija, Italija in Češkoslovaš- ka so prjpravljcne posoditi Avstriji, da sc reši iz RospodarskcRa poloma,, ki ji rto- zi, okroR 60U milijonov zlatih kron. Ker bi ]>o načrtu omenjenili vlad pripadla Ita- liji in Češkoslovaški v tej zadevi odloču- joča vlojsra, se bosta skušala ministra spo- razumcti. Najbrže da sc bo Schanzcr tudi trudil pridobiti Bcneša za kak načrt, po kaieiem bi s<; üomaj-iilo Trstii, ki je .:. Borgia Sedej je praznoval včeraj a dela je spisal še vee drugih učenih z^odovinskih knji^ in razprav, ter si je zaLjotovil v našem slovstvu brezdvomno eno najodlienejših mcst kot z«*odovTinar in pisatelj. Bil je zelo bla<4 in delavcn kot mravlja. Rojen je bil 1. 1869 v Ljub« ljani. Slava njet^ovcinu spomintu j -\- Svetogorsko svetišče — okrade* | no? Minuli teden sc je po eeli deželi z bliskovitostjo sirila grozna vest, da so udrli v sAeto^orsko svetišče roparjir u? kradli ziato krono M, B., pobraii ves de* nar, ubili ene^a alt dva franeiskana, ter 1 zbc/.a).i. () zadevi smo se seveda takoj inlormirali in izvedeli, da so vesti popoU | norna neresniene! Na Sv. Gori se ni ni- f Cesar zgodiJo in so vsi frančiškani živi [ in zdravi. | 4- Cudne munire: Pred nedoljvim ča-- \. som smo na dveh zijledih: iz Brd in iz I- stre pokazali, kako se fasisti včasih dclajo napram nam silno dobrohotne, včasili pa skrajno nestrpiie. Naj naivedemo, kaj pise prav malo ^alantne besede ki jili prinaša »Popolo di Trieste« z dne 30. m. m., na naslov onili učitcljev, naših rojakov, ki ži- ve iz eneffa ali drn^eKra vzroka v Jugosla- viji, a bi se radi vrnili, zlasti se, ker je tu pri nas pomanjkanje učiteljstva. Imenova- ni list piše: »Fašisti Jnlijske Benečije so \ obveščeni, da je njihov naloS, naj takoj < vsake^a, ki bi prišel iz Ljubljanc ali iz Za- j jjreba v svrho ])oučevanja v slovenski ali v \ hrvatski soli, spremljajo nemudoma zopet do meje in sicer na ta naein, da jja z no- uami neprestano bijejo v zadnjo plat tele- J sa«. Kdor še nc ve mu povemo, da je »Po- polo di Trieste« glavno glasilo fašistov na Primorskem. * -f Tomuževa žlindra, «Zadružno: Zveza« v Qorici ima na razpola^o 150 kvintalov prvovrstne Tomaževe žlindrc. Reflektanti naj se zRlasiJo v pisarni omcii- .iene zveze, Corso Verdi St. 32. -f Za plačevanje nezgodnin upoko- iencem Jažne železnice. Kakor je znano, so bili Jnžni železničarji in tcidi dru^i u- radniki in uslužbenci pod bivšo avstrjo uradno zavarovani za slučaj nezgod pri dunajskili zavarovalnicah. Te zavaroval- nice plačujejo nezji'odnikom, ki stanujejo na Primorskem v Italiji, nezgodnine v av- strijski valuti. Ker znašajo nezffodninc t mescčiK), 50, 100, 200 kron, je umljivo, ko- liko je to vredno v lirah. Nasi upokojenci so dobivali torej mesečno po dnevnem kiir- zu po 2, 3 in celo 5 laskili vinarjev na me- sec. Seveda so že izpočetka naši upoko- jenci zavrnili te sijajne place. Da bi prišli vendar do neke pravicc, je interveniral neštetokrat v tej zadevi poslanec Seek. Vse zaman: Italija pravi, naj plamje Av- strija, Avstrija pa lioče plačevati v svoji valuti. Po večkratnem drezanju je prejel posl. Šček sledcč odjjovor od zakladne^a ministra: »Te dni imenujem malo koinisi- jo, da prouči predlotf, naj se na stroške | drzavne.ua zaklada razteffne plačevanje i nekatcrim kate«:orijam iz Primorske, ki so bile zavarovane pri dunajskili družbah.« Med te katejforije spadajo seve tudi naši upokojenci Južne železnice. U]>ajmo, da se to vprašanje vendarle reši v prid teh tr- pinov. H- Živina za voj no odškodnino iz Ma- žarske. Finančno ravnateljstvo v Trstu nam iavlja: Miiiistrstvo za osvobojene zeinlje je 2$. scptcmbra 1922 (St. 46.550) ja vilo, da so na potu jro\rcja živina in pra- šiči iz Mažarske. Krajevno pristojni fi- nančni uradi se s tern pooblaščajo, sprc- jemati prošnje od strani vojnih oškodo- vancev,.. ki želijo prejeti jjovejo zivirio ali prašiče v smislu določb, ki jili je izdalo ministrstvo za razdelitev iz Ncinčije do- šle živinc. — Druvro obvestilo pa pravi: Prosnje za živino je treba nasloviti na Deželni kmetijski urad (Gorica, Via Tri- este 43). Vložiti iili je treba potom dav- cncRa oddelka (Sezione imposte) onejra civilire^a komisarijata, ki je pristojen za dotično ozemlje. Prošnje jc treba viožiti do 15. oktobra. Vsa drr.i^a pojasnila daje deželui kmetfjski urad. + Drustva, ki se še niso prisrlasila k »Prosvctni Zvrezi« prosimo, naj to store čimpreje, da lahko pravočasno začnemo ! s prosvetnim dciom \r zimskf sezoni. Ob- enem s prijavo, naj sporočc svoje željc krlede predavanj oziroma tečajev. Prfjave naj se posiljajo na Tajništvo »Prosvetne Zveze« Via Carducci 4. Naši fanfi-vojaki. Pod tern naslovom nameravamo imeti I ; v našem listn stillen kotiček, ki bo nainen- | i jen naširn fantoin-vojakom. Priobčevali bq | ! mo v njcin uiasove in poročila, ki jhi bo- | mo dobili od njih, ter objavljalr tcidi vse,. i kar jim hoeemo mi. oziroma njiliovi svoj- .: ei in znanci ptrvedati. . Uredništvo. I Naši fant}c: f'untje od fare! \ I Prijatelj naše^a lista, ki se je te dni > vrnil iz daljseffa ix>tovanja po Italiji v Oo- rico nam porooa: Naši fantje - vojaki, ki so zadnje dni odhajali na določena mesta v vojaško služ- bovauje se izborno drzo. Po vsesi velikili mestih Italije: Turinu, Milanu, Florenci. Rimu itd. se razlei^a slovensko petje ko izstopajo iz vlakov nasi mladeniči polni samozavestč in korajže in odhaj'djo v doi- jfih vrstali v vojašnicc. ltalijani se čudijo njih discipliniranosti wi resnosti in vojask poveljniki postavljajo naše fame za vzt)r dru.vsim. Pozdravi iz Florence, Podpisani slovenski fantje vojaki pri sanitetnemu oddelku v Florenci pošiljamo topic pozdrave inMi dotnoviui, kateri osta- nemo vedno zvesti! Na zdar!! Vogric Rajko. Bratina Karlo, Verčon F., Srebot Jevffenij, Fonda Josi». Rijuvee Joža, Je- reb'Pavel, Korošec Fr., Česnik Josip, No- vak Janko. Petrič Anton, Lipušček Karl» Celan Henrik, Žitko Jakob, Franetič I^- nacij, Koritnik Andrej, Ciijoj Franc, Mrak Anton, Olažar Franc, Zalaščck Ivan, Se- dej Peter, Menič Andrej, Kristjančič Do- minik, Soban Alojzij, Peršolja Stanko. Ospedale principale 6.a Com.p. Sanita, Firenze. Kot prvi ki so odhajali k vojakom po- zdravi jajo vsa dornberška dekleta in dru- kre znance, ter jim kličejo: Na svidenje za eno leto! Botf vas živi! Rafael Marei, AIojz Baša, Jožef Kaučič. Florenca dne 29. septembra. Pisnw iz liolonje. Clotovo bo zanimalo vsake^a bodo- cena vojaka in tudi Uruiro javnost, kako se Rod I Slovencem v italijanski artnadi. Od Gorice nas je pozdravijala vojaška Rodba. Vlak je zapiskal, še en pozdrav, se en poRled na omači kraj, na Riudo, ka- tero smo s tcškim sreem zapustili. Vozili smo se celfh 18 ur; seveda med vožnjo smo si privoščilf kak priRrizek. 2e prej v Go- rici smo dobili po 1 meserio konscrvo, katero smo ponoči v vlakr.J na svečah se- Rreli: za prvf poskus vojaske večerje, Ko je vlak dospel po trudapolnem naporu na postajo v Bologno nas & na peronii čakala vojaška Rodba z »marcio del. Pia- ve«. Preoblekll so nas še isti dan, i'zrIc- dali smo kot da bi prišli iz devcte dežele. Hrana je še precej dobra in tudi predstoj- niki so zelo uljudni in zadovoljni z nami» ter nas povsod livalijo in spoštujejo. To jim moraino res pripoznati. Tukaj pri te- leRrafistih nas je 18 študentov privatistov slovenskih med njimi dva učitelja. Glede instnukcij imamo 6 ur sole in 2 uri orožnih vaj. Razdelili so nas po 3—4 k vsaki stot- niji. Mesto je zelo lepo in ima mnoRo za- nimivih stavb iz starodavnih časov. Upa- mo, da se čez leto dni vrnemo isti' kot smo sli vsak v svoj doinači kraj. DrtiRič kaj več. Pozdrav vsem svojeem in znancem! Mirosfav Urdih, Miren.. Mirko Čuk, Pev- ma. Vrtovec Roman, Vel. Žabljc. Franc Rušt, Šturje — Ajdovščina. Velišček Ivan, Gorica. Petejan Francr Peč. (mmišček Albert, PodRora itd. Goriške isovice. -|- Italijanska trgovska sola v Gorici. Na dveictni trgovski šoli se začne pouk v soboto 14. t. m. ob osmih. Na novo vsto- pivši Rojenci in Rojenke se mora jo zgla- siti že 10. t. m. ob osmih, da zvejo ali so sprejeti, oziroma kdaj morajo priti li sprejemnim izpitom. — V nadaljevalni šoli sc vpisuje od 16.. do 20. t. ni, v pro- fesorski sobi od 17. do 19. tire, Pouk prič- ne v pondeljek 23. t. m. ob 17. uri. Ta te- čaj so dolžni obiskovatt vsi učenci v tr- Rovinah, v kolikor niso še dovršili odRO- varja;jočih trRovskili študijev. — Knjigo- vodski tečaj za odrasrle. Oni, lti so obi- skovali ta tečaj v preteklem sol'skein leüy in ki mislijo. poloziti1 tozadevne jesenske iz- pite, naj se javijo ravnateljstvu trRovske sole za vpis najpozueje do 18. t. in.; pri- stojbina znaša 60 llr. Dnevi fzpftov se do- Iočijo in objavijo pozneje. Obenem se spre- jeinajo prijave za nov knjiRovodski tečaj. za sedaj brez obvezrK)sti ravitateljstva. + Splošno slovens ko žensko društvo v Gorici vabi vse članice k društvenemu sestanku, ki se bo visit v nedeljo 15. t. m. ob 2 popoldne v Trjfovskem doinu v svrho razROvora o Božičnici. Obenern se sprej- mejo nove članice in pobira članarina. -f- Roparski napad v Gorici. Prejš* njo rjredo je prišd v Gorico neki Polen* taruti iz Vidma. Ko je zvečer hotel po^ iskati prcnočisče, se mu je ponudil neki I neznanec, da mu .qa pomaga poiskati. za dniRO. Žclo številno je bila zastopana slovcnska Marijina družba v Gorici, ki nas je presenetila s svojim petjem. Za temi orRanizacijami je prislo sre- j dišče sprevoda: čudodelna podoba na si- jajno prirejenem in okrašenem vozu, v katerejja jc bilo vpreženih sest belcev, z du hovščino, na čelu ji knezonadskof in par stotinaini belo oblcčenih otrok in deklet. To središče sprevoda jc bilo sijajno za- mišljeno, ter z Rloboko ljubeznijo in tudi umetniskim okusom ustvarjeiio: bila je res prava nebeška divota. Kdor je vidcl stotine tistih nedolžnih ctrok in deklic, ki so bile razvrščene v najrazličncjšc sk/.ipine, ter zelo ljubko opremljene in kdor je vidcl tisti impozantni, vendar s prisrčnostjo o- krašeni voz, s podobo 'M. B., okinčano z zlato krono. okroR katere so kakor pose- jani no zclcnem baldaliinu v pestrih rhi- čali klečali aiiRclčki-deklicc, ta lcRa prc- lestncga prizora ne bo nikdar pozabil. Biio je res nekaj izredriejra in moramo prircdi- tcliem samo častitati! Temu sredixu procesijc so sledili za- stooniki raznih oblasti, med njimi kot za- stopniki dež. odbora dr. Pettarin, dr. Be- sedir'?k in J. Križman. In potem zopet ncpreRledne množice ljudstva iz vsch kra- jev dežele. Tudi Trst, Tržaška okolica. s Kras, Notranjsko in Istra so bi'li zelo šte- vilno zastopani. • OkroR % urc je trajalo predno je sprevod pasiral samo ulico Mu- nicipio. Na tisoče in tisoče oboinstva, zla- sti meščanov, je pa bilo ob straneli ulic. skozi katcrc se je sprevod poinikal. V me- j stu je kljub terral, da je bil delavnik poc:- j valo v dopoldanskih iirah vse delo, ter so | bile trRovine in ir.novi uradi zaprti. ] V Solkunu. i i Naš Solkan je tudi jasno dokazal, ! da je kljub nekatcrim zablodam neo^ j mahljiv v svojern vcrslrcm prepričanju. Kolikor smo mo.Ljli opaziti, so bile vse hišc ob glavni cesti bosiato okrašenc in sc je vsa vas naravnost kopala v zelenjii. Koj ob začetku vasi pri Fonu je pozdra? vil veličastno procesijo kpo okinčan sin? volok in potem sc je vila procesija po skoro ce!i vasi skozi gozd zclenja in ne* brojno vee jib in manjših slavolokov. Najlepši je bil okr?.5en oni del vasi I v zgornjem koncu na trsiu prcd ^ostilno M. Mozetiča, od koder naj bi po pro* gramu nesli eudodelno podobo na Sv. Goro duhovniki. Ko je došel naš poro? čovalec kmalu po devcti uri po prccejš* njem ovinku^na ta trg, jc bil isti že skoro poln občinstva, ki je cakalo na dohod procesije; med kordonvim vojaštva, ki je bil napravljen po sredi, so^.se pa vsipale vedno nove množicc proti Sv. Gori. Po precejšnjem čakanju je okrojj 11. uvc prikorakala procesija. Bil je zopet zelo vclieasten in slikovit poglcd. Ker je tr^ razmei'oma majhen, se ncpreglcdne vr* ste procesije niso smele ustavitl, ter so prepeviije nabožne pesmi korakale mir* do proti svojemu cilju. Se le ko jc do- spelo na tr^* jedro sprevoda s čudodel* no podobo je nastal za kratek čas mal zasloj. Dr. Brumat je v kratkem lepem nagovoru pozdravil svetogorsko kralji* co, ki se je vrnil a v solkansko župnijo. Pcvski zbor je zapcl pesem v cast sve* tof^orski kraljici, ki smo jo priobčili v predzadnji številki na.še^a lista. Med torn so vzeli podobo iz voza in jo naložili na nalašč pripravljeno nosilo. Ko je ve* Hča.stna pe.scm odzvenela so vzeli stirje duhovnikf, med katerimi sta bila tudi gg. kanonika Berlot in Valentinčič, nosilo na ramena, ter je snrcvod s podobo obo* ževane ncbeškc zašeitnice v sre-ii nada* Ijeval svojo pot proti svetogorskemu svetišču. Naj omenim še sledečc: Ob iz? hodu omenjenega trga je bil postavljen sijajen slavolok, na katercm so bili mali otročič> preoblečeni v angelčke. Ko jc šla podoba mimo, so jo obsipavali s eve* tjem. Bil jc silno ljubek in v srea sega^ joč prizor. Pot na Sv. Goro. Kakcr procesija skozi mesto in Sol* ka.n, tako je bila tudi nadalnja pot do svetišča pravi triumfaini pohod: Povsod zelenje, povsod slavoloki, povsod pctje, povsod nepregledne tisočglave riavdu* šene množice. Na Prevalju so čakali no^ vi tisoči romarjev iz naših hribov, rav* | no tako na vrhu. Zlasti je očaral na Pre* valju množico pevski zbor g. Vinkota Vodopivca, ki je zapel od njega kompo* ! nirano h>muo: »Pozdravlicna, svetogor* ! ska Kra'jica«, katero smo že zgoraj o# I moniii. | Končati moram! Čudodelna podoba j svetogorske Kralj ice jr^ zopet v svoj cm svetišču, s svojem domu. Sicer je sc skromen, toda uverjen sem, da bo vsta* la kmalu iz ruševin nekdanja velicastn'i bazilika. Toda tudi do takrat bo sveto^ gorska Kraijica zopet naša varuhinja in zaščitnica, bo Sv. Gora naše vzvišcno svetišče, naš simbol, katerega vsi ljubimo in se mu klanjamo. ^apeljal La jc pa na polje v bližini drzavnejja kolodvora v smcri proti sta- rwriu pokopališču, se mu predstavil kot Policijski or^an in zahteval, da mu po we papirje. Polcntaruti je nič hudega slutcč res izvlekel listnico. Lopov pa mu j(> jc izbil iz rok, tcr oddal na nje^a tri jtrele, od katerih ga ie, eden zadel v tre- "uh in jija tcžko ranil. Spravili so ga v bolnišnico; njeffovo stanje je opasno. Mjpar jc zbežal, vendar so mu na sledu ") so nekc^a osumljenca že aretirali. Dopisi. yj/:TM/l. (Pregnani tatovL) V noči od sredc na četrtek v minulem tednii so neznani tatovi skušali okrasti bla- ^ijno našc Iiranilnicc in posojilnicc ki ima jjvoj scdcž v novo sezidaneiTi župnišču. ^astruplli so psa - čuvaja, ter vdiii do bla- fcijne, ki so jo že navrtali. Povzročeni h\m i ie vzbudil brata ff. župnika, ki jc spal v so- ¦ ^ctlni sobi. Poklical jc brata, ki je klical Iju dj na pomoč. To jc prcstrašilo vlomilcc, I y so zbcžali, ter 11a beffu streljali proti ^upnjku, ki jc bil na oknu. Kanal. ; V ncdeljo jc praznoval naš trff izred- 1]o slovcsnost. Po krasno uspcli ccrkveni 1 slavnosti, pri kateri je ff. msffr. Bcrlot Wa.^oslovii! kip Srca Jezusjoveffa in doma- in K. msffr. Valentinčie imel lep ccrkveni ttovor. so sc zbrala dckleta iz Kanala in s)kolice v okusno okrašcni yr.ipnijski dvo- 'Uiii. Očaran.i siiio biii nad dovrseniini Kovori, ki so jili dckleta sama scstavila in i rts mojsterski prednašala. Pri deklama- , tijah, iz katerili je odsevala ljubav do 1 Örezinadczne in naroda, so pokazalc nila- denke ffloboko nmcvanje, ki se je izražalo v njihovem neustrašenem nastopu. Splos- Jo mnenje je bilo, da so taki sestanki na- i šim dekletom mijno potrebui in da naj se lll)cljejo po vseli dekanijali. Dekletom in zlasti preč. ff. dekanu, vsa cast in prizna- ]}h nad krasninii uspelii na verskein in ' '7-obraževalnem poljii! !DORNBERG. I Zadnje case se opaža čudno meffle- !)o ozračje nad našo občino. Sila, ki je do Soda.i rovarila le v svojem delokroffu, je ^ačcla svojc dclo tudi v sosesčini in po- toin časopisja. (ire se namreč za našo ''Slovensko Citalnico« — 60 let staro društvo iz katereffa so izšli naši sedanji Jiajboljši vodilni možje. Z istimi načeli Ukor ustaiiovijena je bila po vojni obnov- Ijena; ima torej zuodovinsko tradicijo, da ohranjuje narod sebi v vsakern oziru. Te- "lci liiičeln pa pijujc v obraz par koritar- K-'v,, boffzna čeffavih affentov. Nc bi se niti , ^mcnili za njih početje, ce bi njih dclo nc Drescgalo že vsakili mej. Ali je prav, da sc prcd našo prircditvijo oblcti vse okoli- *ke vasi z agitacijo za ncndeležbo? Ali je l>rav da se napada Ijudi in celo bratska pevska društva zato, ker so prišli na »far- sko<(!) prireditev? Ali je prav da se nas ["az^laSa v občini kot razkolnike, strankar ie ker nočemo sodelovati in se podvreči ¦ terorju komunista? — Oledc razkolništva, strankarstva (!) bi jim odffovorili: teffa mi i Jie poznaino, ker se držimo stroffo pravil ^ruštva. Nam je vsak, ki stremi po izo- brazbi dobrodošel clan. Ce mislijo oni ver- sko Cristvo za strankarstvo naj vedo, da Duščaino verska čustva vsakoffar pri rni- ru. Kar se pa tiče »farškega« (!) so lahko tfiirni. Niti v odboru, niti v društvu nima- üio nič »farškckra«(!) Zelcli bi pa, da sc "uni pridruži vsak inteli^ent in vsak kul- lUrni dclavcc, naj nosi pa kakršnosibodi Huknjo. — Moffoče sino strankarji, ker ^urujemo »Šolskemu društvn«, »Slnven- skemu sirotišču«, »Dijaštvu«, moffoče ra- ^i drame »Mati" ali ker citiramo Oreffor- ^iča v dcklamacijah? Domav jrobezdajo (v} strankarstvu da bi nas že v korenini uni- ^ili v komunističnem »Delu« (15.9.) ki jc Marnenjeno vsem našim narodnim nasprot- "•koni, pa kažejo na nas z denuneijantsko ^sio kot nacionalistične. Hvaležni snio vani le, da ste začeli z odprtimi kvartami svojo isro, čeravno vas mi že davno po- fcnamo. Vi narodni škodljivci, dobro uslu- ^ro delate našim nasprotnikom, ko vzgaja- le mladino narodno brezbrižno. Hvaležni vum bodo cez nekoliko let ko ne bo več s]ülia o komiunizmu, da ste jim vzffojili ita- 'iunaše, a narod naš, ki bo trpcl dvojne lr>«uke vas bo proklinjal v dno pekla. Druš- ^o »Naprej« otresi se tistili par lažiprc- rf)ko\r, ki tc izi.^ravajo in dvi'.nii spot Svoj narodni prapor. Prcpričani sino, da i- 'fiata v naši občin,i dve kulturni drnštvi ^ov(ilj dcla, dočim bi bilo eno samo druS- tvo i)rcob!ožcno in bi zašlo v mrtvilo. ŠEMP0LAJ. (SlovoJ Dne 25. m. m. nas je zapustil nas bla- 'odarski Dom. Tu se je izdelovalo pred vojno dnevno mnojfo dobrejra masla, tri je irnela Kmetska zadrujra cvetoč konsum. Pred vojno je S!o. Sedaj pa nc vem, ali vsled danih raz- mer res ni inotfoče obnoviti prejšnjcRa de- lovanja, ali res ne moremo, ali pa le ne maramo? In če ne ffre z maslorn, ali bi ne bilo kaj drufifcjca na mestu, recimo sadjc? Ali res ni moKočc s tern darom bo/Jim bolje Rospodariti, ali se ne bi dalo kaj pa- metnejše^a, koristnejšega iz njejra izde- lovati? Kmctovalci, j^osvetiijte se, vpra- šajte za svet strokovnjakc, združite se! Vlada vas nc bo vcč vodila in pchala, str-idirajte sami! Vaš Gospodarski dpm je ])odoben skalni duplini, kjer spite vi kot Matjaževa vojska neopraviceno spanje! Nič se ne jjane, trava zarašča vhodc! Ali ne slišite, kako hrumi zunaj sovražna voj- ska in preti uničiti nase Rospodarstvo; ali ne cujetc, kako rožlja po dežcli tuj denar. tuj kapital! Na no^e torej, na dan, cc jc še kaj silc v vas! SEDLO. (Smrt najstareise osebe.) V sredo dne 4. t. in. je inirno zaspala v Gospodu Katarina vdova Leban iz hiše št. 2 v Stanoviščih, prainati spoštovane Lebanove dmžine. Učakala je visoko sta- rost 95 let, bila je vedno skrbna za doma- čo liišo in zato jo je njen pravnuk jako spostoval. Bila je do zadnjejra trenutka pri zdravi pameti in nikoli ni zahtevala kake posebnc ])ostrcžbe. Bila je vedno za- dovoljna v svojem skromnem življcnju, edina njena pritožba je bila, da nima več skoraj nobenc^a sorodnika na zcmlji. Naj ji sveti večna lr..ič! ZGONIK. (Proslava presv. Srca Jezuso- vem.) Dan 1. oktobra 1922 ostane nepoza- ben v zjsrodovini zuoniške župnije. Kajti, poles vsakoletnetfa praznika sv. Mihacla. nadan^elja, cerkv. patrona, se je slavilo tri znamenite do^odke in sicer: 1. Slovesno ustoiičenje novejia župni- ka c. K. Petra Butkoviča. V imenu prevz. nadškofa kra je vstoličil preč. kr. Boyromil Ncmec, sedan ji dekan komenski, ki pa jc 14 let župnikoval v Z^oniku. 2. Blajroslov- ljenje nove^a oltarja in novega kipa presv. Srca JestizovcKa. 3. Sijajna prcccsija s ki- pom prev. Srca in ob koncu slovesno po- svečcuje župnije presv. Srcu. Zanimanje župljanov za to mnoffovrstno slavnost jc bilo vsestransko. Župan ff. Gruden v zvez: z občinskim in cerkvenim staresinstvom jc scl na roko kr. župniku v organiziranju slovesnosti. Poscbno okusno je bila okra- šena župna ccrkev. V teh krajih nekaj ne- navadneRa. rrudi zRoniška vas jc bila odi- čena s slavoloki in zelenjem. Žal, da je dež, ki je lil celo soboto prej, zabranil šc lepše okrašcnje vasi. Slavnosti se je vdcležilo 10 duhovni- kov, med temi 4 iz tržaškc škofije. Pri ju- tranji slovesnosti jc vzbujal posebno po- zornost zanimivi obred vstoličenja nove^a župnika, ki si je v malih tednih osvojil srca vseh župljanov. Še bolj jranljiva pa je bila popoldanska slavnost. Zunaj pred ccrkvijo pod cvetličnini obokom je bil po- stavljen odcr s kipom presv. Srca. Ob asistenci pri slavnosti navzočih 10 duhov- nikov je kip blasoslovil preč. %. dekanijski njpravitelj iz Dcvina g. Ivan Štolfa. Prc- tresljiv s;ovor je imel o presv. Srcu župnik Proscški ir. Martelanc. Nato se je razvila doiira, krasna procesija, kakoršnc v Zkro- niku nujbrže niso se videli. Kip so nosili fantje. Špalir so delale deklcta v bclih ob- lačilih s eveticami in svečami v rokali. Pcvskc točke je precizno izvajal domač: pevski zbor pod spretnim vodrftvom dr. Bunca. Vdelcžilo sc je procesije mnogo vernikov iz Proseka, Kontovelja, Sv. Kri- ža, Repcntabra in od drujrod. Krona cclc slavnosti pa-jc bilo slovesno posvcčenjc župnijc presv. Srcu ob vhodu v ccrkev. Gorcčc besedc novcffa župnika, ki jc izro- čal sebe in žnpljane presv. Srcu Jezuso- vemn, so globoko seirale v naša srca. ŠEBRELJE. Dne 25. septembra, malo pred pol- dnem je dvakrat zapored treščilo na sredo vasi in sicer prvič v veliko in staro tepko, driitfič pa v sospodarsko poslopje posest- nika Cirila Rejec, h. štev. 80. Blizu tepke je pobirala p{> tleh sadje družina posest- nika in or^anista Janeza Lapanja h. štev. 67, ter «:a nalajrala na z voloni vprežen voz. Ko prvič trešči, se vsuje huda plolia, vol se splaši ter beži proti nesrecnemu ro- spodarskemu poslopju. Gospodarjev brat, Peter Lapanja, leti za njim, da ^a pridrži, ertako dninar Jakob Tušar; oba vstopita v lopo tcr držita vola. Tudi gospodar s štirirni otroci beži za vozom, a ker naj- mlajša deklica zastane, silno kriči in joče, sc vrncjo po njo. Ravno v tern hiipu trešči driiffic. Nesreča jc hotela, da je bil pri tern vol Aibit in Peter Lapanja, ki ^a je držal za veritfo pri komatij smrtno nevarno za- det. Skoro je bilo vse ^ospodarsko p(;- slopjc kljub nepopisni plohi v velikem OKiijn. Očividei koj prihite v pomoč, dru- ffe pa je privabil plat zvona. Vrlim jjasilcem cast in zahvala, da so obvarovali požara hi- šo, katera je komaj 2 m oddaljena od po- Korisča. S tern so prav gotovo rešili tudi marsikatcro dni,u*o hišo v bližini. Zares izvcžbani, požrtvovalni in človekoljubni jrospe Poženel, zdravniški asistentinji, ki jc tu na dopustu pa priznanje in hvaležna zahvala, da jc rcšila \yo 5 dneh in nočeh ncuinornejfa truda, ponesrcčenca. Hvala tndi VscmoKočjicmu, da nam ^a je v svoji previdnosti očuval; kajti iinenovani je u.U'ledcn mladcnič, edini dobri tenorist v vasi, vztrajen društveni tajnik in vedno najboljši ijjralec. V vasi je vladala nekaj ur prava panika. Otr(x:i so vpili in tavaii daleč okroff po polju raztrcscni in premo- čeni od silnc plohc. Močno je prizadet tudi K'ostac ITranc Paglavec, kateremu je zLO- rela krma cdine kravice in ves pridelck sadja in krompirja. ^HBRELJE. Prcd 14 dnevi jc konvertirala tu pra- voslavna Rusinja, — žena Antona Rejca h. št. 148 in 28. 9. po mučni bolezni umrla. Zapuščeno* od svojeev, ki žive daleč tain v deželi nereda, so jo spremljali v obilncm številu k zadnjemr.i počitku tuk. vaščani. IZ SEVERNE ISTRE. Z jab lane je padel Bojan v Zajclšah tako nesrečno, da je kmahi potem umrl. Bil je vdovec in je zapr.istil nepreskrbljene otroke. — V Hrušici je umrla mlada LO- spodinja Rozina Mahne iz znane Marku- linove hise. Notranjsko» SPODNJA IDRIJA. 29. sept. t. 1. nas je zapustil naš Ijub- ljeni dolgoletni kaplan č. j?.*Ignacij Brei- tcnberRcr, ki je odšel na svoje mesto kot kaplan v Vipavo. Najstarejši ljudjc ne pom nijo, da bi kak kaplan vstrajal na naši tako težavni sari tako dolgo časa, kakor odišli j?. I^nacij. Bival jc med nami od 17. avg. 1914 do 29. sept. 1922" torej nad 8 let. Po- ffrešali ^a bomo zelo kot izvrstncjia pridi- ffarja in jrorečeffa spovednika. Največje njcjfovo dclo pa je bilo pri občini, ki jo jc vodil kot tajnik od maja 1915 do junija 1922. — torej ves čas svetovne vojne in ital. okupacije. Ko je L. I^nacij prevzel tajništvo naše občine, je bilo mnoRo nere- da in dolffa. Kmalu pa jc spravil občino v tako lep red, da je bila vzgled vsem dru- i,rim občinam preje v loffaškem, a pozneje v idrijskem okraju. Poplačal je tudi ves doltf kot na pr. za tukajšnjo ljudsko solo, ki bi jsra morala še leta in leta odplačava- ti občina, za krniško cesto, pri gasilnem domu in druffod, tako da je lctošnje polet- je odloživši tajništvo zapustil občino v naj- lepšem redu in brez vsake^a dolj^a. Za časa svetovne vojske pa je bil občanom pravi cjriptovski Jožcf; vsakdo, naj si bo te ali one stranke, ako je bil potreben in čc je bilo le količkaj moRočc, ic dobil ži- veža in ko so vse drujare aprovizacije za- piralc svoje stranke, celo lastnim prista- scm, je dobil pri ,u". Nacetu moko, naj jc prišel od katcrekoli aprovizacije. Res po- sušil je marsikako solzo v hudih letih po~ manjkanja in lakote. In za časa rekvizicij, marsikaka goved in marsikak stot sena bi moral še iti od hiše, ako ne bi sei ff. Nace od urada do urada in se tamkaj zavzel za kmcta. Zato nas je pa hudo zabolelo, ko jc letos odložil tajništvo, še-liujšc pa nam je, ko nas je za vedno zapustil tako nafflo. Žclimo mu pa na novcm mestu obilo sre- čc in zadovoljnosti. Na njeffovo mesto je prišel novomašnik ff. Ludovik Likar iz Vojskcffa. Širite Gor. Stražo! Prosveta. + Akademsko ferijalno dvuštvo »A- drija« naznanja p. n. občinstvu, da se vrše ta teden slcdcča prcdavanja »O č/o- veški vesti«. V Solkanu pri g. Mozctiču v srcdo dnc 11. t. m. ob 8h zvečcr; v M.ir= nu v petck dnc 13. t. m. ob 8h zvcčcr. Ponovno poživljamo vsa kulturna dm« štva, katera bi hotela, da se jim pošlje predavatelja, da nam z dopisnico sporo? čc svojc želje. — Odbor. + Knjige »Goriške Matice« bodo na- tisnjcne prve dnevc mescca novcmbra, na- kar se začne z razpošiljanjein. Og. pover- jenki so ponovno naprošeni, da razpredejo podrobno agitacijo za prekoristne knjivcc. Stiri Lircc zmore vsaka drnzina. Liter vi- na manj — in 3 krasnc knjige bodo skozi celo zimo učilc in zabavalc celo družino Bodiino praktični! Pridnost in izobrazba združena z verskimi teineljnimi načcl! bo naš rod vspodbujala k vstrajnosti v težkih časih, v katerih danes živimo. ~ Zato pa: Knjigc »Ooriške Matice«, k: so namenjenc v prvi vrsti iiasemu ljf.idstvu v Julijski Krajini, v vsako slovensko liišo! V krajili, kjer ni krajevne.ua poverjc- nika, naj uaročiiiki dopošljejo uaročnino naravnost na »Ooriško Matico«, pridodav- ši 4 Lirain še 1 Liro za poštnino. Og. po- verjeniki pa dobe knjige franko na najbliž- iijo železniško postajo. »Gorišku Maticu«. ¦ p »Prosveta«. Izšla je 8 št. »Prosvete« in sicer slavnostna štcvilka v proslavo 20- lctnice Akademičnega ferjalnega društva vAdrija v Oorici. L'redil in sestavil jo jo g. Josip -Pavlin s sledečo vsebino: 1. Ne- koliko uvoda. — 2. Postanek in razvoj »Adnjc«do izbruha svetovne vojnc. — 3. Uživljenje »Adrijc« in njeno delovanjc po vojni (25. III. 192J—6. 8. 1922.) — 4. Društvena kronika. — 5. Imenik bivših in scdanjili članov akad. fer. društva »Adri- ja« v Oorici. Opozarjamo vse g. starešinc društva, poscbno pa dijake-aktdemikc na to-vrlo zanimivo številko. Uredništvo in upravništvo »Prosvete« se nahaja v Oorici Corso Verdi 37. p. Kulturriim društvom na dezeli. Skoro vsako knlturno društvo ima v svojili pravilih tudi točko, ki pravi, da je namcn drustva poleg drugega tudi širiti izobrazbo med Ijudstvom potom preda- vanj itd. Toda žal se opaža, da mnoga društva ne posvečujejo dovolj pažnje rav- no tej točki svojih pravil. Lepo in hvale- vredno je, da nastopajo naši dileiantje z dobro naučenimi igrami pred občinstvo ter da nudijo knjižnice svojim članoin razne pončne knjige, toda s tcm kultnrno društvo še ni izvršilo svöje dolžnosti. 2\- va beseda dobrega predavatelja zaleže včasih mnogo več kot pa kaka poučna knjiga, katero marsikateri čitatelj težko razume. Zatorej, društva, prirejajtc sc- stanke s predavanji in tem sledečimi raz- govori. Katera predavanja so za našc liudstvo najpotrebnejša, nam je povedal profesor Nikola Radojčič v svoji brcšurl: »Delo dijaštva za narod.« Na prvem me- stu, pravi, je negovanje narodnega zdrav- ja, ker brez zdravja ne more napredovati nobeno delo. Od zdravstvenega stanja za- visi v principu, celoknpno življenje naro- da, ker od njega je odvisna množitev na- rod a, in možnost, da se iz velike .mno- žice izbirajo in jemlj.ejo najsposobnejši, kateri vodijo široke mase po poti napred- ka. Zdravstveno stanje celega našega na- roda, a posebno v onih krajih, kjer je div- jala vojna, pa je obupno. Posledicc dol- gega gladovanja, spolnih bolezni in pijan- cevanja so strašne. 0 njih, kakor o naj- strašnejših neprijateljih se mora narod poučiti z modelom, sliko, živo besedo in knjigo. Kot drugo serijo prcdavanj prl- poroča profesor Nikola Radojčič, delo za ekonomsko okrepitev naroda. On trdi, da se morejo le ekonomsko rnočni narodi politično krepiti in kulturno spopolnjcvati. Fkonomski razvoj postaja sedaj vse bolj zamotan, ekonomska borba vse bolj silna in ncvarnost nazadovanja in propadanja vse večja in grozeča. Radi tcga se mora v tem pogledu že prej kaj storiti s pcriec- vanjem ljudstva in z negovanjem zadruž- nih organizacij, ki šatijo ekonomsko slabše, da v nagli ekonomski tekmi ne pro- padejo. V tretji vrsti bi prišlo šele, kar se , na splošno naziva: izobraževanje naroda, namreč delo za širjenje znanja, utrjevaiijc morale, ncgovanje umetniškega okusa itd. To so snovi, o katerih bi morali naši po- deželska društva potom javnih i)redavanj in razgovorov dobro seznaniti. Ako ni v društvu samem dovolj dobrili predava- teljev, naj se društvo. obrne na akadem- sko ferjalno društvo »Adrija« v Oorici, kavarna Adriatico, Piazza Vittoria, kate- ro bo šlo tozadevno radevolje vsem po- trebnim organizacijam na roko. Gospodarstvo. -{- Davek na parfume. Ministrstvo fi- nanc razglaša {22. sept. 1922 §t. 83757) in dovoljuje do 31. decembra 1922 še nadalj- no uporabo dopolnilnih kolkov za izdelke, ki so že kolekovani s prcjšnjimii koleki tcr se naliajajo v razprodainih lokalih ali skla- diščih. Kljub temu obstaja še nadalje ob- veza kolekovanja pri razprodaji. Tovar- narji in tfrosisti sine jo razpošiljatt svoje izdelke brez dopolnilnih kolkov, morajo jih pa kolkovati razprodajalci na drobno ob prodaji. DAVEK NÄ PARKETE. Finančno ministerstvo hoče odstraniti nekatere dvo- me pri tolmačenju besed »leseni podovi in premični parked« v seznamu predmetov, ki spadejo pod 'luksuzmi da'V'dk m i>oroča. da je ves navadni leseni materijal, ki se vporiablMa za piodove »in je urlnrost« izde- lan in ne umetno sestavljen, kakor tudi priprosto izdelani podovi prost luksuzncga daivka. I uk^irnrnni dav'ku je rod\"ir/,ena prodaja lesenih podov, sestavljenih olep- šanih par'ketov zrczlianih, vde!aiwh in iz že. zlcpljenih kosov ne ,^lede na barvo in na kakovost lesa, kakor tudi prodaja rela- tivnejra prostega materijala. Ta odlok je stopil v veljavo 16. m. m. + PRISTOJBINA NA VINA, šumeča vina, maršalo, vermut, likerje in mineral- ne vode v steklenicah, na zaloj^e in pošilja- tve steklenic v zaprtih zabojih. Finančno ministrstvo je z okrožnico z dne 15. 3. 1922 št. 3881 izdalo izdelovateljem in pro- dajalcem na debelo šumečih vin, marša- le, vermuta, likerjev in mineralnih vod .ulcde priitrjevalnja Ik.cllclkcivariih c/vitkov, nekatere olajšave, ki naj bi stopile v ve- ljavo z dnem 31. avL. t. 1. Ker je pa pre- ccjšnja množina steklenic imenovanih vin, lilkerjav in mincralmiih vod cista:1a nepro- dana, je ministrstvo sklenilo podaljšati rok do due 31. dec. 1922. Do 31. dec. se pa steklenice vin, likerjev in min. vod pod- vržcne kicüekovaniu, zapnte iv ziabojih, če so preskrbljene z ovitki, kot je bilo določeno z oznaeeno okrožnico z dne 21. avg. 1922 št. 1260, lahko hranijo v tvornicah in v zalo^ali, ki niso v zvezi s prodajalnami. V slr.ičaju odpošiljatve se morajo ovitki na- ročitve z enekovredno svoto ceni in števi- lu buteljk v zabojih odposlati istočasno z računom kupovalcu. Če se steklenice in ovitki nc odpošljejo skupno, mora biti to navedeno v potrdilu odpošiljatve. Naroc- nik mora te ovitke pritrditi v teku desetih dni po sprejetju ali vsaj pred prodajo, -]¦¦ Vprašanje razoroženja. Pretf krat- kim je bila cbjavljcna shižbena listina, ki vsebuje od^ovore vlad na priporočilo skup- ščine Društva narodov iz leta 1921, s ka- terim so bile vlade povabljene, da tekom dveh bodočih let ne pcvišajo svojega vo- jaškekra proračuna. Na podla^i te listinc se lahko u^otove vojaški izdatki v raziner- ju z izdatki lcta 1913. Nastopne države iz- kazujejo povišek vojaških izdatkov: Veli- ka Britanija \9.2%, Britanska Indija 14.2. Avstralija 17.4, Kanada 7.6, Nova Zelan- dska 148.3, Japonska 71.9, Beluija 82.1, Portujralska 7.2%. Vojaški proračun na- stopnili držav se je zinanjšal: Južna Af- rika 25.4%, Romunija 23.1, Italija 46.1, Brazilija 45.3, Francija 7.9%. Pri oine- njenih državah s^re za dežele, ki so se ude- ležiie vojne. V nastopneni navajamo še številke dežel, ki se niso udeležile vojne: Pcmnožene vojaške izdatke izkaznjejo: Danska za 33.3%. Žpanska za 38.3, Ho- landska za 48.2. Svedska za 20.1. Syica izkazuje zmanjšanje izdatkov za 39% in Norveška za 14.3%. I Tobakarnarji pozor! Tobakarna* rjem, posebno onim na deželi, dclajo na- še nove oblasti, novi zakoni in nove j^lav^ ne zalo^e velike prc.^lavice in to hodisi pri tobaku, bodisi pri soli. Prvi je navacl* no zelo slab tako, da bi ^a tobakarnar najrajše ne imel v zalo^i, ker mu sne še tisti mali clobieck, ki La inui mo^oče pri tobaku. Neštevilni so tudi slučaji, da to* bakarnar, potcm ko potro.ši toliko za pot v Gorico mnogokrat nc dobi niti slabe^a izdelka. In za vse to mora plačevati še nepremirno visoko davščino. Da se te* mu skrajno neznosnemu stanju odpo? more, ustanovilo sc jc v Gorici drustvo preprodajaiccv monopolnih predmetov,« ki rade voljo podpira svoje elane pri vsch oblastih. Društvo je nepolitieno in ima svoje tajništvo za sedaj v Oorici, via Cipressi 2 (tik sodnc palace). Kako je potrebno to društvo dokazujc dej* slvo, da so istemu pristopili vsi tobakar? narji v mestu, v Furlaniji in v najbližji okolici Gorice kakor tudi oni iz sodnega okraja Trbiža. Kcr inenimo, da naše iju? di, posebno v ^orah, odtujuje dru.štvu strah pred oblastnijami, moramo povda* rjati, da društvo ravno strcmi za tem, da vzpostavi takorekoč sodclujočc stike z uradi. Vsakcmu elanu bo tako omo^o? eeno, da se za vsak posamezen slueaj prošnje ali pritožbe obrne brez poseb* nih troškov potom društva do pristojne oblasti. Drustvo je v vsakem potjledu že zelo mnojjo storilo in bi še vee, toda ni? so mu, žalibo^, znane razmere povsod. Oeividno je torej, da je v veliko korist vsakej*a tobakarnarja, da se eimprcj vpišc kot član društva. Vpisnina in čla= narina jc žc itak nizko odmerjena in sc bode za deželo baje še celo znižala na polovico. Ne Ljlede na z^olj stanovsko korist ima vsak tobakarnar v svoji pro- dajalni več ali manj tudi dru.qc pred« mete na prodaj kakor na primer pipe, papir, raz^lednice in drugo. S posredo? vanjem društva, ki je v zvezi naravnost s tvornicami bo dobival vse te predme? te ceneje in toenejše ,tako da se mu bode že pri tem stotero povraeal mali izdatek za vstopnino in elanarino. Kdor želi pristopiti naj se priglasi ustmeno ali pi? smeno pri tajniku g. Piccioli Bruno v Gorici via Cipressi St. 2, kjer sc dajejo tudi vsa potrebna pojasnila. V oddalie? nih krajih, ki nimajo rcdncga stika z Go* rico je najboljše, da kdo skliee svoje bližje tovariše k sebi na posvetovanje, jim razloži pomen društva sestavi listo elanov in jo pošlje tajništvu v Gorico s | predlogom ,da se L|a imenuje (namreč sklicatelja) krajevnim zastopnikom dru^ štva. Društvo dopisuje s elani tudi slo« vensko in so tudi v osrednjem odboru zastopani Slovenci v osebi g. Hvaliča. Drustvq raztej4a svoj delokro^ tudi na politične okraje Sežana, Idrija, Postojna in Yipava, od kjer bi bilo tudi želcti več elanov. Po svetu. p. Slabo plačani romunski časniki. V zadniem času je izstopilo 650 častnikov \z romunske armade, ker niso imeli toli- ko place, da bi bila zadostoyala za naj- nujncjše življenjskc potrebščine. p. Zakaj je Dimaj v gospodarskem o- ziru na rakovi poti? Na to vprašanje daje nedeljska številka »Neues Wiener Tajr- blatta« odkrit odgovo-r, ki se^tako-le glasi: Avstrijski delavec po veliki večini ni za težko delo. Doklcr je bil Dunaj politično in .tcospodarsko središče velike države, se ni pretr^al v notranjosti dežele priliv slo- vanskih delavcev, kateri so z večjo skrom- nostjo in s silnejšim mišičjem nadome- ščali izbirljivej^a in lažje delo. iščočega Avstrijca. Od dne, ko je priseljevanje Slovanov na Dunaj prenehalo, nj več krep- kih delavcev in težko delo, ki ^a morajo zdaj izvrševati avstrijski delavci sami, smatrajo ti za žrtev, ki jo prinašajo tvor- ničarjem. In tako tr.idi perica, prišedša domov, zahteva drugso in dru^ačno juži- no in ni zadovoijna z navadno hrano, ki jo sicer uživa družina. Ako se Dunajčan danes loti težjeffa dela, mora imcti bojja- to poKrnjeno mizo, sicer se pridruži »brez- poslenim«, kar je danes na Dunaju tudi že zaposlenost, ki živi na tisoče in tisočc ljudi. p. Manevri boljševiške vojne morna- rice. Kodanjska »Berlintrske Tidende« poroča, da se vršijo v vzhodncm delu fin- skej^a zaliva manevri boljševiške vojne mornarice, ki je v zelo dobrem stanju. V finsfcih ikroKih memijo. da se bo rutska vojna mornarica razvila v mo^očen fak- tor, s katerim bo treba resno radinati. p Velika tovarna za vagone v Mari- boru. Iz Mariboru nam porocajo: Tovar- na »Tvorkola« na Tezni je prodala svoje podjetje neki češkoslovaški dmžbi, ki na- rnerava tovarno preurediti v veliko pod- jcis'e za ¦•izdciliovanüc vajronov, pni čimer bo zaposlcnih nad 1000 oseb. p. Konarcs palestinskih Arabcev. V Sihemu ise je vršil te dni arabs'k.i kanjjrcs. Udeležemcii konjrresa so talkoj na prvi seji skileniH, da se ne bodo baviLi z vrjirasanji, ki so v zivezi s palestimslko ustiavo in s so- ddlovanjcm domaainov ori zaikonodaji. Kion^rcs je dokxMl posebno pcdJtiono ko- miisiijo, ki bo pripravila načrt narodne ustave. Nadalje je sklenil ikonirras, da od- potuje posebna nropajraindna mrisija v Londcti, (kjer naj usitanovi propajjandni tnnad v svirlio združitve oriiicntailskih dežel. p. Tiskovna svobeds na Madžarskem Madžarski dopisni urad poioča, da jc mi- nistrak'i predscdnlik jriof BetMen izjaviil. da bo v najkrajšem času rvredliožil narodnii sikiipščšni pcnsitiren tiisk'ovini zaikon. p. Amerisko-angleski odnozajj. Finan- önii minister Zedr'njenih držav Mellon je izdal uracini komuniike. v Ikaterem izjav- •lja. da. urcdi'tev .ain.deäkih ivojnnh doiljrov v Amerilki, ikij znasajo 4135 mi!,;jcnov do- lairiiev. ni v inobeni zvezi s predujmi, Ivi so jih dale Zedimjcne diržaivc z»a Casa vojmc drujiiim drzaivam, ter da tudi ne spadajo v neffotovi ikroir vwiniih odškodniii. Aneleži bodo inoraM tedaj brczpoiroino.olačaiti. p. Hivša vesarica Zita pri špekulaci- jah izgubila pet miUjonov. Pri velikem bančnem bankerotu bančne tvrdke Pallfy, katere pasiva znasajo preko 100 milijonov. je bivša cesarica Zita izjfubila pet miüjo- nov rnadžarsklh kron. Zitin zastopnik Je izročil bank! sedem milijonov v svrho va- lutnih spekulacij. I^\ra milijona so šc rešili pravočasno. Pet milijouov pa je popclno- ma izjfubljenih. p. Amsterdamska internaciionala pr°' t\ fašizmu. lavirševailni odbtjir anisterdaiTi- slke iiTiternaciijionalle. Iki zastooa 25 milijo' nov organiziranih delavcev. je poslal »ita-. lirjanski \^ladi ostfer prclest j>rati fašis-tov* skemu nasilju. Protest zalključuie s pozi- vom. inaj italliünnslka >vlada SčMtl sindikate. konzumnc zadrujre tin žiiviljenje delavcev pred fašistovdkim tcirorjem. n. Strah pred Ruskim kolosom. »Pe' tit Parisicn« opozarja Anj^lijo, da jc '• 1914 strah pred Rusijo vrjrel Turčijo v \^' rt;čje Nemčije,, danes jo lahko strah prc 'J zlato po najvišjih cenah. Naznanjain ?1^' obcins'tvu, da imam v zalogi najnovej^ mere za mleko, vino, most, zganje iz Iia.l boljše tovarne Klüsterneuburg po zm-1'111 cenah. ^___ ^*» .+ Neki duhovnik. je' zgubil na 2. ^ tcbra pri vstopu na vlak na drž. kol. v ^ rici denarnico z nad 2000 L cerkycr.e^ denarja. Kdor bi našcl je naprošcn <* vrne najden denar pri tukajšnjem upra ništvuza kar dobi primcrno nagrado. Razglas. Naznanilo. Naznanja se prizadctim zavarovancem, da otvori podpisani v Mir- nu v »Občinskem domu« trikrattedensko zdravniško ambulance), katera je odprta začenši od 9. t. m. vsak pondeljek, sredo in petek od 16. do 17. lire. Kot zdravljajoči zdravnik poslujc ffosp. Dr. Just Bačar. Ambulance se lahko poslužujejo vsi bolni zavarovanci in njih družinski clan!, ki se izkažejo z od bolniškc blajjajne iz- dano izkaznico in ki bivajo v občinali, od- nosno podobčinah: Miren, Rupa, Pec, (ja- brije, Vrh - Sv. Mihael, Sv. Martin na Krasiu, Opatjeselo, Novavas, Lokvica, Ko- stanjevica, Temnica, Vojščica, Dol, Ore- hovlje in Vrtoče. Qkrajna lilißka Wim v fioriti. ŽupanslvD oMi tafe odda potom javne draŽbe delo za zgradbo lesene brvi črez Vipavo pod Gradiščem. Nadaljna pojasnila se dobijo v ob- činskem uradu. Rok |za predložitev ponudb je do 21. oktobra 1922. Franjo Duršot. Župan ŠOFER vešč slov. in ital. jezika išče službe. Nastop takoj, plača po dogovonu. Naslov pove uprava »Straže«. Posodo za kuhinio i. t. d. se dobi po ceni v Gorici, Piazza de Amicis št. 13 (prej Korenj).__________ LEPO POSESTVO v bližinl Kanala obstojcče iz njive, sjozda, senožeti ter porušene hiše je na prodaj s pravico do vojrie odškodnine pod u^od- nirni pogoji. Naslov pove uprava »Ooriš- ke Straže«. Vodstvo uršulinskega samostana v Gorici išče kočijaža, ki se dobro razume na konje in vozove. SLUŽKINJO " od 15 do 17 let seišče k otroku in za lahka hišna dela; zg-lasi naj sc pri Zofiji Orel, Solkanska eesta št. 23 (hiša g. Korcua). Na prodaj je vellko starecja pohištva (mobiljc) po zelo nizkih ccnali, kakor: po- steljnjaki za eno ali dve osebi, omarc, po- nočne omarice, mize, vzmcti, žimnice itd. Ulica sv. Ivana 2 in ulica Duomo 3 (pod veliko cerkvijo). POZOR. Kdor želi rediti sviloprcjkc, naj sc obrne do Josipa Brumat v Mirnu pri mi- rodvoru, zastopnika najboljše tvrdke Levi v Vilanovi pri Gradisči ob Soči. Prepri- čajte se'pri bivših naročnikili v Kanalu, Komnu, Baljah, Vrtojbi itd. da se je vsem dobro sponeslo. Seme se oddaja od 12-15 aprila, t. j .za daljne odjemalcc. Bližnji pa dobe izvaljene sviloprejke. Naročiti jc čas samo do 1. marca — potem ne več. Išče se, vecia h ladn a klet. Naslov pove uprava „Straže". VELIKA IZBIRA klobukov &a gospe OTILIAIA L LIÜ A R1S GORICA - Uia Mamelli 4 (prei via Scuole). - GOSPODIČNA, ki razume nemško in perfektno italijansko korespondenco sprejme Valjčni inHii W. Jochmann v Ajdovščini. STELAŽE KOMPLETNE, dobro ohranjene za večjo trgovino so na prodaj. Cena zclo ugodna. — Obenem se išče kompanjona. Naslov pove uprava „Straže". OGLAS Išče slu/be kot ccrkovnik mlad ože* njen mož. Več pove upravništvo »Stra* že«. 1Ü pohištvo (mobilia) vsakc vrste po zelo ugodnib cenab, ter blago zajamčeno. P. Grignascbi, ul. MorcUi 49. FOTOGRAF Adolf Trebse na Srpcnici, se priporoča ccnj. občinstvu za mno^obrojen obisk. Jamči za dobro in točno izvršitev vsakcga dela te stroke. Zadružna zveza (prej Goriška zt/eza v Gorici) vpisana zadruga z omejeno zavezo e osrednja organizaci^a vseh goriških za- drug. Pisarna v Gorici Ccrso VercU št. 32, I. nadstropje Uraduje ob deiavniikiih od 8. do 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah in dnevib pred prazniki je urad p-opoludne zap-rt. Dr. A. Grusovin medalist za kožne In spolne bolezni tei aegovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. Ani Terpin & C. nova zaloga manufakturncga bhiga v Gorici, Via Rastcllo št. 10 Ravnokar došlo novo zitnsko blatlo v veliki množini. Priporoča se za mnogo* brojcn obisk. CENE BREZ KONKURENCE. Na dvobno! Na debelof ŠOLSKE ZVEZKT™ ŠOLSKE KNJIsiE ŠOLSKE POTREBŠČINE se dobi po konkurenčnih cenah 'i Wm\ Kat. tii dnil Gorica - Via Carducci 2 - Gorica P O Z O R I VelikaL razprodaja ANOREJ MAVR1C manusakturna trgovina z IzgovSJenlml oblekami GORICA - Via Carducca št. 11 - GORICA Zgoraj imenovana trgovina opoiarja cenj. občuisvo, naj ne zamudi niijugodncjše prilikc, nabaviti si po ni/.ki coni dobro nianufakturno blago ! Vsled prosolitve v lastno liižo in pomankaiija prostorov se bode prodajnlo raznovrstno žensko in nuoäko blago, žimo, volno, blazin", t^r uploh vse najpotrebnejše blago za novoporočence pod tovormlšlco ce:ino, Ponovno opozarja ccnj obcinstvo, naj uporabi to priliko, ki bo trajala od 20. septembra 1922 do preselitve v lastuo hišo šten. 3 Uia Carducci. Za obilon obisk se priporoča ANDREJ MAVRIČ. Ne pozabite na domačo turdko! :-: Postrežba najboljša in to^na! P O Z O R I PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom.44 MM»» Telefon št. 50. mmmm Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. DelniSka glavniea S H S kron 80 BfiguJONOV eENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva S H S krcn 64 MIL1JONOV. PODRlLcNICE i Brežice, ßorovlje, Metkoviö, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Na daljšo odpoved vezane vloge pc dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. - Izvriaje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne ore za občm&tvo &ljt—12 iu od 3—5 Ob «obotah popoldne, ob nedeljah in praznikih «e ne nraduje OBVESTILO Podpisami uljudno naznanja preč. cerk- veniirat oskrbnistvom irt slavnemu občin- stvu da so dospele voščene sveče lastnega izdellca ter se bodo Iste prodajalev proda- jalnl Kaioliska tiskovngga tJrušlva v Goriti VIA CARDUCCI st. 2 Montova hiša In v TMSTII v Novem pogrebnem podjetju, CORSO VITTOR1O EMANUELE 111. 47. Za obilna naročila se foplo priporoča udani J. RopaČ. Josip Kerševani mckaiiik in puskar v Gorici, Sioini trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vse Dosameznih delov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju. LuKtna delavnica in popravljalnica, Stolni trg 5, PQT Poniklanje in lakiranje v vsakl barvi. ^K Prlporočam \safeemu Original Mundlos šivalne stroje, ker so najbol] zanesljivi, za te jamčim 15 let. FELBERBAUM & ROLICH (prej Hed/.et & Koritnik) GORICA :-: Corso Verdi štev. 7 :-: GORICA Velika izbira moškega in ženskega sukna, raznovrstnega zepbirja, pcrkala tcr perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter vseb potrebščin za krojače in šivilje. ""W$ NA DROBNO! NA DEBELO! J. Lenassi, Gorica, I We t Moka, sirk, oves, otrobi, kava sladkor, špeh, olje, petrolej itd Teod. Hribar o«l) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenfr. Posojilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenchart & Rynfianny vsakovrslno blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! Priloga »Goriške Straže« št. 41. VOJNA ODŠKODNINA. CERKVENA OSKRBNIŠTVA POZOR! Določitev, katere cerkve in kakih vrst premoženje pripada k javnim bitjem, si je kr. odlok od 6. IV. 1922 pridržal in bo o tej pravici odločal pozneje. Kot javna bit- ja so se po avstrijskih zakonih smatrala vsa ona bitja, ki polagajo javno račune. Zato je »Zadruga porušenih cerkva« takoj naznanila vso utrpelo škodo in s tem po- dala jasen dokaz svoje upravne sposob- nosti. Ker pa poznamo muhasto vlado, ni- smo mirovali dokler ne izsilimo načelne in jasne izjave glede klasifikacije cerkva in njihovega premoženja. Trst je obvestjl o tem važnem vprašanj/u njemu podrejene urade in sicer: gen. civ. podkomis., finanč- no ravnateljstvo in davčni urad v Ooricl ter finančno direkcijo v Trstu, Te oblasti pa so molčale kot grob in mi smo izvedc- li za okrožnico še-le potom župnega ura- da v Ločniku, kateremu je bila doposlana dne 6. 9. 1922 od Ufficio IX št. 9215-7615 iz gen. civ. kom v Trstu in ki se glasi: »Z ozirom na kr. odlok 6. 10. 1919 št. 2094 in z ozirom na 3.odstavek kr. odloka z dne 5. 10. 1921 št. 1569, ki določa, da se smejo samo župne cerkve (stride rečeno) neposredno na račun vlade popravljati o- zir. vzpostavljati medtem, ko veljajo za vse druge cerkve in njihova poscstva glav- na določila enotnega besedila odskodnin- skega zakona z dne 27. 3. 1919 št. 426, javlja podpisani gen. civ. komisar. za Pri- morsko. da ni nobenega zadržka, ako cerkveno oskrbništvo (župno) poskrbi za izravno popravo vojnih škod utrpelih na svoji imovini. V dosego izplačila vojne od- škodnine naj vloži cerkv. oskrbn. redno prošnjo na finančno oblast po predpisih splošnega odškodninskega zakona. Nadalje vas obveščamo, da se smete pri popravi ozir. vzpostavi svojega poško- dovanega imetja poslužiti konsorcijev ali zadrug. Financiranjc se vrši potom Zvez- nega denarnega zavoda (Istituto federate di credito) ali pa drugih priklopljenih mu zavodov. Za gen. civ. komisarja: Moncada. Dolgih šest mesecev je bilo potreba, da pridemo enkrat do načelne izjave o cerkvah in njihovem premoženju in to po- tern, ko so se izjalovili vsi poskusi vlad- nih organov, da bi omajali naše pravno stališče. Toda tudi ta okrožnica je zavi- ta v megleni pajčolan, skozi katerega pro- nica duh neodkritosrčnosti, zato smo se hoteli na licu mesta prepričati, da li je še kaj možatosti v teh Ijudeh. In cav. Riva nam je zagotovil, da je zadeva s tem na- čelno in definitivno rešena. Podrejeni ura- di so obveščeni z namenom, da se drže da- nih navodil. Facit je to: iz splošnega odškodnin- skega zakona so izvzete samo vse juridič- no priznane župne cerkve, vse drugo: žup- nišča, župnijske prebende, vikarijske in kuratne cerkve ter njihova premoženja spadajo pod z'akon kot za zascbnike. Pa tudi župne cerkve sc morejo po- služiti tega zakona, toda računati morejo edino s tisto svoto, ki jo iztisnejo potoin konkordata, medtem ko ne bo država gleda la na visokost troška, ako se prepusti delo ,državnim organom. Isto velja tudi za vse ostale cerkve, ako jih prevzamejo v delo državni organi. (Kaj ne, nov besk za ka- line!) Cav. Riva trdi, da se bo morala raz- pisati javna dražba pri vseh delih, ki pre^ segajo svoto 50.000 lir. Upamo pa, da to mnenje ne bo prodrlo. Kaj storiti? 1. »Zadruga« bo vložila na finančno intendanco vsa naznanila, ki so bila potom nje narejena. 2. Kdor je osebno napravil naznanilo, naj jo poišče ter vloži potom naše »Za- druge«. .." 3. Vsa prizadeta cerkvena oskrbništva naj se včlanijo pri »Zadrugi.« 4. »Zadnuga« mora računati z novo orijentacijo in revidtrati svoje delovanje. Sobratje! Koliko ogromnega dela in nepotrebnih troškov bi nam bila država prihranila z jednako načelno izjavo v od- loku. Toda hoteli so v kalnem ribariti. Ni se jim posrečilo. Vladni, zlasti podrejeni organi bodo še naprej sitnarili, toda zakon imamo v rokah in tega se držimo! Le ne- vklonljiva volja in jeklena vztrajnost nam jamčita za vspeh in dvignita naš ugled. f. š: -{-»Konsorcij porušenih cerkva«, o ka- terega posredovanju v Rimu in v Trstu poročamo na drugem mestu, in »Zadrmga za poškodovano občinsko imetje«, sta bili v pondeljek popoldne sprejeti v avdijenci pri ministru za nove pokrajine Lucianiju. Zastopniki so prosili irrfnistra naj se po- speši obnovitev cerkva in občinskega i- metja. Po daljši debati je minister kakor navadno sesul eel koš obljub. O posledicah bomo poročali. Na naslov fin. ravnateljstva v Trstu. Zadruge vojn. oškodovancev in tudi posameznik: imajo večkrat ix)trebo, da se zatečejo h fin. ravnateljstvu, oddelek za vojno škodo. Te dni se je mudil eden iz- med vojn. ošk. pri tem uradu v Trstu. Ljudstva je že obilo čakalo. Majhen pro- stor in še manjše okno, lj udele- žena pri vojni odškodnini?! Občni zbor „Prosvetne Zveze". Pretekli teden je bil za naše kulturno delo med narodom velepomemben. Zbra- li so se v četrtek v Gorici zastopniki pi^- svetnega dela iz cele Goriške h ustanpv- neniM občnemu zboru »Prosvetne Zveze«. Zastopani so bili po večini vsi okraji po svojih najboljših močeh. Posebno so se odrezali vrli slovenski fantje, ki so, vkljub trgatvi in nujnemu delu na polju, v častnem številu prihiteli gradit temelj naši prosvet- ni stavbi. Občni zbor, ki ga je otvoril skli- catelj g. D. Doktorič, je trajal nad dve u- ri in razpravljal podrobno o pravilih, pro- gramu in mladinski organizaciji. Pravila so bila z malimi sprememba- mi sprejeta enoglasno. Na ixxlilagi pravil se lahko pridruži Zvezi vsako društvo, ki zastopa krščanska in narodna načela. Do sedaj se je priglasilo že veliko društev iz dežeie in še vedno dohajajo nove prijave. Opozarjamo tem ,potom ona društva, ki se še niso prijavila, naj to store čim preje. Občni zbor je, upoštevajoč težke denarne razmere, v katerih delujejo podeželska društva sklenil, da zniža pristopnino na ko likor mogoče nižjo svoto. Društvo, ki želi pristopiti Zvez,i plača enkrat za vselej 10 L. vpisnine in na vsakih 10 članov po 2 L. članafinc. S tem se je olajšal pristop tudi onim dmštvom, ki stoje v gniotnem ozi- ru na šibkejših nogah. Pravila'»Prosvetne zveze« so natisnjena in se na zahtevo do- pošljejo vsakemu društvu. Opozarjamo društvene odbore, naj si takoj naroče pri tajništvu vzorce pravil. Program za zimsko sezono, ki ga je občni zbor odobril obsega polcg organiza- toričnega dela: predavanja iin razne teča- je. Prosimo društva, ki žele predavanj, naj pravočasno javijo tajništvu._ kdaj žele i- rneti prcdavanje in o čem naj se predava. Zlasti priporočamo nasim dru'Stvom. ta- kozvane tečaje, t. j. večdnevna zaporedna predavanja o določeni tvarinü, ki se pa lah- ko vrše tiidi zvečer. V ix>stev pridejo zla- sti naslednji tečaji: gospodarski, politič- ni, apologetski, dramatični, pevski in orga- nizatorični. Za dekleta se pripravljajo ku- harski, sivalni, gospodinjski tečaji, kli so zlasti vetikanskega pomena. Pod1 okriljem »Prosvetne zveze« se snujejo Pevska zveza in Dramatska zve- za, katere bodo vodili priznani strokov- njaki. Tem potom pozivljamo pevske in gledališke zbore, naj nemudoma prijavijo svoj pristop, da zveze lahko začno z red- nim delovanjem, ki bo našim drustvenim zborom veliko pripomoglo k napredku. Nekaj posebno razveseljivega za na§e fante in dekleta so pa samostojni odseki. i fantovski in dekliški, katere miisli v naj- krajšem času zasnovati Zveza po prigla- šenih društvih. Prav bi bilo, ko bi fantje in dekleta že sedaj mislili na to in scstavili zapisnik članov in članic, ki mislijo sode- lovati. Po vsej deželi se opaža veliko, za- nimanje za te odseke iin že sedaj prihajajo vprašanja na Zvezo, kdaj se odseki usta- nove. Tozadevno odgovarjamo, da so pra- vila že odobrena in da sc z ustanovitvijo lahko začne takoj v onih družtvih, kjer so fantje in dekleta s tem zadovoljni. V tem slučaju naj takoj javijo svoj sklep zvezne- mu tajništvm, ki začasno posluje v V. G. Carducci 4. Gorica. Vse fante in dekleta, ki jim je v resnici ležeče na pravi izobraz- bi in katerim preseda to norenje in pijan- čevanje ix> vaseh, vabimo, naj osnujejo te odseke, kjer bodö našli prijateljsko druž- bo istih nazorov vsestransko izobrazbo in pošteno zabavo. Pri volitvah je bil enoglasno izvoljen naslednji ožji odbor: predsednik Dr. Bru- mat, odborniki: msgr. Dr. Ličan, Dr. St. Brajša, D. Doktorič, Dr. Glaser, Dr. Mu- nih in gč. Besednjakova. Za zvezinega taj- nika je bil imenovan g. prof. F. Terčelj, ki posluje začasno v Via Carducci 4. S tem je bil zgrajen fundament naše prosvetne organizacije. Sedaj pa pozivlja- mo vsa društva na delo, da dozidamo stavbo, ki bo v ponos veri in narodu! •^ Odbor »Prosvetne Zveze« se je v prvi_seji konstituiral takole: predsednik dr. A. Brumat, podpreds. dr. St. Brajša, tajnik F. Terčelj, blagajnik dr. Glaser, knjižničar dr. Mwnih. Odborniki: dr. J. Ličan, D. Doktorič in gdč. Besednjak. Društva. -f Odbore naših društev opozarjamo, da je glasilo »Prosvetne Zveze« priloga Mladike: »Kulturni vestnik«, katerega naj skrbno čitajo. Dopise o društvenili prire- ditvah naj pošiljajo uredništvu »Gor. Straže ali tajništvu »Prosv. Zveze«, ki jih bo objavljalo pod posebno rubriko. d Vsem podeželskim društvom, ki spijo ali životarijo javljamo, da jih je pri- pravljena vzbuditi in poživiti »Prosvetna zveza«. Naj pokličejo predavatelja! + Clane in clanice naših društev pro- simo, naj krepko agitirajo za fantovske in dekliške odseke! d Vrtojba. Naše vrlo okoličansko športno društvo »Kolesarsko društvo Vrtojba«, nam je priredilo v nedeljo 10. septembra veselico, združeno s kolesar* sko dirko na progi Vrtojba;Štandrež?So= vodnje^Gabrije-Miren ^Bilje? Volčjadra^ ga^Vrtojba (28 km). Že okoli ene popol* dne se je zbralo ob startu mnogobrojno občinstvo, ki je v veselem pričakovanju zrlo na dohajajoče dirkače. Zbralo se jih je 16, med temi par znanih okoličanskih dirkačev, — zmagovalcev ob raznih pri= reditvah. Ob 1'35 pop. je društveni pred- sednik gosp. Frančeškin dal tekmovab cem znamenje za odhod. Nestrpno je zatem zbrano občinstvo pričakovalo pri* hoda prvega dirkača?zmagovalca. Točno ob 2'26 je kot prvi pridirjal s kolesom do cilja g. Peric Leopold, ki je prevozil progo v 51 minutah. Bil je burno po? zdravljen od občinstva. Koj za njim, v razdalji 15 sekund, je privozil znani dir« kač Gorkič Emil, za njim Nemec Ludo* vik v 53 minutah, nato Gorkič Ivan, Gorkič Pavel, Gorkie Franc, Trojer Ivan in Stepančič Emanuel, ki so vsi do* šli v maksimalnem času. Zatem se je za* čelo zbirati na okusno pripravljenem veseličnem prostoru. na dvorišču g. Mer- molja, občinstvo iz domače in bližnjih vasi. Veselica je pričela okoli štirih po* poldne. Nastopil je mešani zbor »Slov. Čitalnice v Vrtojbi«, ki nam je pod vod* stvom svojega vrlega pevovodje g. Pav« letiča dovršeno zapel par pesmi. Med pevskimi točkami je g. predsednik društ« va napravil na občinstvo primeren na* govor, kojemu je sledilo razdeljevanje nagrad dirkačem*zmagovalcem na zad* nji pomladanski kolesarski dirki in zma* govalce mpri nedeljski tekmi. Krona pri* reditve pa je bila igra trodejanka »Re* vizor«, ki nam jo je prednašala skupina renško*biljenskih diletantov. Bili smo naravnost očarani: kaj bolj dovršenega pač še nismo videli na diletantskem odru; gg. igralci bi s takim proizvaja* njem želi uspeh tudi na kakem mestnem gledališkem odru pred izbranim, razva* jenim občinstvom. Gosp. M. v vlogi mestnega glavarja je naravnost briljiral, »revizor« nas je presenetil s svojo fino, nadvse elegantno igro; bolj pristnega ru* skega tipa kot je bil njegov lakomni slu* ga si težko moreš zamisliti. Ostale vloge so bile tudi v dobrih rokah, le ženski glavni vlogi sta s svojim premalo tempe* ramentnim prednašanjem malo oslabili celoten efekt. Pojzabiti ne smemo naše- ga tamburaškega zbora, ki nas je krat* kočasil med pavzami z lepimi glasbeni* mi komadi, preeizno izvajanimi. Med veselico je delovala šaljiva pošta. Po ve* selici se je razvila živahna zabava, ob veselem; petju in tamburanju, ter ob splošnem dobrem razpoloženju občin* stva, ki je odneslo najboljšc vtisc. M. G. d. Dornberg.. »Volkašin«. Zakasnelo. »Malo a dobro!« To geslo si je postavila »Slov. čitalnica«; geslo ki bi ga priporočal tudi marsikateremu dnuštvu na deželi. Dru štva! Ne gre za to, da organizirate koli- kor mogoče dosti prireditev, ampak za to kakšne so te prireditve. Predno prei- dem h kritiki sami ako smem imenovati to kritiko, povcm čitateljem, da bodo znali pravilno presoditi moje besede, da se na- čelno ne strinjam z onimi kritiki naših pri- reditev na deželi, ki v svojih kritikah, ki niso kritike ne poznajo drugih izrazov ka- kor: »bilo je imenitno, razpoloženje med ljudstvorn sijajno, igralci so pogodili svo- je vloge, petje na višku — vsa cast Petru, Pavli itd. — Ti kritiki zagovarjajo svoje »kritike«, češ društvom je treba dati ve- selja. Ne, dragi, s takimi «kritikami» ne bomo prav gotovo nič primogli k napred- ku na nasih odnih; take kritike so krive o- ne površnosti, ki jo opažamo zadnji čas pri škoro vseh prireditvah na deželi. Z re- snico na plan! Pišimo stvarno! — Prizna- ti moram, da sem malokje na deželi videl igrati s tako gotovostjo; dasi so bili igral- ci večinoma prvič na odru, kakor sem ka- sneje izvedöl so s svojim izvajanjem po- kazali, da so odra že vajeni. Iz tega skle- pam, da so se igralci veliko vadili na o- dru; in to je važno! Občinstvo je sledilo z velikim zanimanjem; v dvorani je vladal mir in red, znak, da je igra ugajala. »Citalničarji«! Le po tej poti dalje! d. Njivice. Bralno društvo »Svoboda« je imelo v nedeljo predavanje; o gospo- darstvu je predaval g. dr. Alojzij Povh iz Trsta. Udeležilo se je ,precej oboinstva. d. Št. Viška sora. Ker je bilo prete- klo nedeljo zelo slabo vreme, se napove- ana veselica ponovno vrši v nedeljo dne 15. t. m. Prosimo in vabimo vse sosede, zlasti pa dolince, da nas obiscejq in se po- vesele v naši sredi, še enkrat predno nas zamete bela zima. — Mladina. d Števerjan. Števerjanska narodna mladina je po vojni priredila že lepo šte- vilo veselic, na katere smemo zreti s po- nosom. Vendar je bilo doslej vse njeno de- lovanje brez vsakega točnega programa, brez jasno določenega cilja, brez prave podlage, ki sloni ravno na dobri organiza- ciji. V števerjanski narodni mladini spijo mnoffi zdravi zakladi, ki jih je treba zdra- miti. vzgojiti in razviti. Smisel za prav! in zdravi napredek si mora v njenih dušah izklesati siroko pot. Ta zavest je našla med našo mladino globokega umevanja in rodila splošno željo po ustanovitvi izobra- ževalnega društva. Prihodnjo nedeljo se vrši ustanovni občni zbor. Nadejati se je, a se bode istega udeležili stari naši vete- rani, ki so bili pred vojno že dolgo vrsto let zbrani v izobraževalnem društvu ter potom njega vsi)ešno širili po obcini na- predek in prosveto. Zlasti pa je pričako- vati, da se občnega zbora udeleži zavedna mladina. ü. Kanal (Uprizoritev Meškove dra- me »Mati«. Pretekli teden je dramatični od sek Nar. Citalnice v Kanalu uprizoril to Meškovo dramo. Zdelo se mi je, ko sem čital raz oglasov to naznanilo, da ti-le mla- di igralci in igralke ne bodo kos svoji na- logi. V veliko moje začudenje je bilo i- granje brezhibno. Vsi so se potrudili, da so podali kar najbolj verno sliko naše boli in trpljenja. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano je bilo ganjeno do solz. Pred i- gro je komp. Marij Kogoj vodil domači pevski zbor, ki je prav dobro podal dve Lebanovi pesmi. d. Njivice. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali za nakup društvenih potreb- ščin. Bog jim stoterokrat povrni. Odbor. d. Otalež. — Slov. izobraževalno dru- štvo v Otaležu sklicuje redni občni zbor na 15. oktobra ob 1. uri popoldne. ja svoio druzinü vzamem izkliuHno le VaSe testeif Priznal je eden največjih trgovcev z deli- katesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož ki pozna in ima na razpolago najboljše izdelke, ve kaj je dobro. IVajbocjatejša zaloga damskih klobukov zadnjih vzorcev in največja izde- lovalnica modnih predme- tov je v Gorici pri Rozi Mungherli Corso Verdi 41, vogal ul. Contavalle I/ll Cene brez vsake konkurence! Stara trgovina z meš. blagom in trafiko ter event, tucti gostilna se vsled druž. razmer odda v najem. Naslov pri upravništvu. VEČ MIZARSKIH pomočnikov in strojnih mizarjev spreime takoj v trajno delo tvrdka Brata Mihelič v Bovcu.