Poštno tekoči račun št. 24. (Conto corrente con la posta.)
Posamezna sfevilka 20 stotink.
Stev. 41.
V GORICI dne 11. oktobra 1922
Letntk V.
GORIŠKA STRAŽA
Ihaja Tsako aredo opoftlne. z Stane za celo ieio \2.lir, za en
mesoc 1 L, za inozemstro 20 L. Na naročila brez doposlane na-
ročnine se ne oziramo.
•¦• — Urednlštvo ln upravt: uL Vetturlnl 9. — —
¦^ - ODQOVORNI_JJREDNIK^ ROMAN CEJ. - -
Vi ste kot neurje, val, kl s silo preko nns zamahne,
ml smo kalzor skala, ki vselej ostane, kodar val izplahne.
Nefrfinkfa-an* pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej
in stauejo 6 Hr< v visočini enega cm v enem stolpu.
— — List izdala konsorcij »GORIŠKE STRA2E«. — —
~ — Tlsk »NARODNE TISKARNE« v Oorid. — —
Fašizem na pohodu.
Živimo v času, ki vre in kipi kakor
vulkan. Od dneva do dneva se vršc ve*
levažni, z^odovinski dogodki, in malemu
tedniku ni niti mogoče, da bi jih tako
occnil, kakor zaslužijo. Omcjiti se mo*
rarno zato v prvi vrsti na one pojave, ki
se tičejo nas samih, v katcrih ^re za na*
šo lastno kožo. j
ltalijo pretresa že dol^e mcsece, to=
da v zadnjem času vcdno bolj pohod fa?
šizma, ki hoče priti do ncomejcnc moei v
državi. Nc bomo navajali raznih spopa* j
dov in pobojcv, ki jih povzroča ta na* !
silni pohod dan za dncm. Na.šc Ijudstvo
ze do dobra pozna fašistovskc načine |
uveljavljcnja političnih načel, zato se nc j
spuščamo y naštevanja. Požgani »Do?
inovi«, porušcne hišc, zaprti našinci, pre?
ganjana društva in drugc take ljubezni?
vosti so preveč krieeče price. Omeniti
hočemo le nckaj značilnih dejstev iz
zadnjih dni, da bo nam vsem še bolj jas=
no, kam plovemo in kako dogodki sil=
no hitro zore.
Ko so fašisli nastopili sta bila ko* .
munizem in socializem v cvetu in sta ho? ;
tcla zavzeti krmilo države. Takrat fašisti i
niso bili niti politična stranka, tcmveč
nekaka bojna četa radikalnega naciona*
lizma in kapitalizma. Pričela se je prav?
cata meščanska vojska, ki je zahtevala
nebrojnih žrtev in danes po prilieno
dveh lctih imamo popolnoma spreme* j
njen položaj. Socializem in komunizem I
sta raztepena v štcvilne male, nasprotu*
joče si strujc in stranke — kar je bilo še
skupncLja se je razbilo na zadnjem socia? f
lističnem kon^resu, ki se je vršil prve
dni tekoče^a mescca v Rimu —, fašizem
se je pa or.Ljaniziral v politieno stranko,
ki danes brezpo.uojno zahteva, da se ji
izroei vrhovno oblast v državi.
V boju za dosego tetfa svojejfa cilia
niso fašisti posebno izbirčni v sredstvih
in se tudi nc strašijo nobcnih ovir. Via*
da nima nasproti njim že nobenc moči
več in se morajo posamezni ministri po*
korovati povcljcm fašistovskih vodite*
Ijev. Ko jc hotel n. pr. pred kratkim ju=
stični minister nekjc Ljovoriti, so mu fa*
šisti, katerim to ni prijalo, kratkomalo
prepovedali zborovanje in minister jc
— pohlcvno ubogal. Vlada se sicer sem?
intja še ojunači, da pošlje v svet izjavo,
v kateri zatrjujc, da hoče varovati za=
kon, toda v rcsnici je popolnoma odvis«
na od fa.šistov in h,fra z njimi dotfovorjc*
no igro.
Tirolski Nemci, ki pripadajo naši
državi, niso bili po ^odu fašistom. Zia^
sti jim je bil ncprijeten župan dr. Perat* !
honer v Bolcanu 7A občinskim svetom |
vred. Zahtevali so njc.u'ov odstop, napra? !
vili prvc dni oktobra pohod v Bolcan, j
zascdli mestno hišo, prisilili župana in >
občinski odbor k odstopu in postavili i
komisarja. '
ker so tudi proti vsem dežclnim av?
tonomijam so na povratku iz Bolcana
zasedli deželni odbor v Tridentu in stiu
vili ^eneralnemu civilnemu komisarju v
Tridcntu senatorju Credaro zahtevo, da
mora odstopiti. Credaro sc je zatekel v
Rim, ter njegova zadeva še ni celotno
! rešena, toda v Trident sc najbrže ne bo
vee vrnil.
Ravnotako so zadnje dnevc zaeeli
; fašisti v družbi z drutfimi nttcionalisti o?
| ster boj proti naši goriški avtonomiji in
hočejo razkosati našo deželo na dva de-
la. Tržaška »Era Nnuova«, ki je zelo
j blizu ^eneralncmu civilnemu komisarja*
tu, jih v tem boju krepko podpira. |
Cc se omenimo, da razni fašistovski
poslanci javno oznanjajo, da ^re njiho*
va pot scdaj v Rim, kjcr bodo zasedli
Parlament, ministrstva in druße državne
urade, ter razpisali volitve, ki jim mora;
jo donesti popolno zmago, potem nam
postane lahko jasno, kam smo prija*
drali.
Pri vsem tem notranjc*politicncm
razsulu naj opozorimo samo na eno dej*
stvo. Socialistične strankc je fašizem,
kakor smo omenili že v začetku, <4rdo
razmetal. Tudi razne liberalne, demo?
kratične, republikanske in dru^c stranke
so s_e po večini uklonile ncizprosncmii
pritisku fašistov. Hdina stranka, ki še
hodi samostojna, neodvisna pota, je
ljudska stranka. Oeividno je ona krep*
ko zasidrana v ljudskih množicah in te?
melji na zdravih načelih, vslcd česar ji
taki vihravi pojavi kot je brczdvomno
fašizcm, ne more jo do korenin. Zato sc
že tudi pojavijajo j^iasovi, da išče faši?
zem stike z ljudsko stranko. Koliko je
na tem resnice še ne morcmo presojati.
Z gotovostjo pa lahko izvajamo, da bo
edina ljudska stranka izšla iz te^a divje-
Lja mete/a neokrnjena in življcnja zmo?
žna.
Pismo iz Ljubljane.
Foliticeii položaj v nasi drzavi je hii ,
zadnje mesece zelo zapleten. Zdelo se jc,
da so vladne strankc zašle v zajrato, iz
katerc ni več izhoda. Znano vain je, da so
srbski radikalci in juRoslovenska denio-
kratska stranka s podporo manjših skn-
opin uzakonili vidovdansko ustavo. To so
mogle vladne stranke doscči šele tedaj, ko
so s kazenskim zakononi zatrle koinuni-
stično stranko, ki je irnela v konštitnanti
54 poslanccv. Olavni znak vidovdanskc
ustavc je ta, da odvzeina, pokrajinskim
avtonoinijam vso vcljavo in pola^a poli-
tično nioč v roke centralnih oblasti v Be-
ouradu in s tem v roke birokracije.
Proti vidovdanski ustavi je vstala
o^romna večina Hrvatov in velika. večina
Slovencev. Spor za ustavo je postal s tem
plemenski spor. Zato so se iz vrst vladnih
strank kmalu oRlasili možje, ki so po-
udarjali, da jc potreben sporazr.im med via-
do na eni in Hrvati in Slovene) na drusi
strani. O'eslo cele opozicijc je zatorej:
Revizija ustave se mora izvrsiti pn-
tom sporuzuma vseh trch jugoslovanskih
piemen.
Srdit boj je zavihral med vladnimi
strankami in opozicijo. Na obeli straneh je
udarjal ta boj črez meje. Opozicija od-
kriva in ncskončno pretirava razne lima-
zane a fere; lirvatski listi si drznejo pri-
mer jati položaj Hrvatske z usqdo Irske;
opozicija brcz prestanka in često brez
premislcka divje napada drzayno upravo,
v katcri se jc resnidio razpasla korupcija.
Na dm id strani pa sc vlada krecvito hranl.
njeni listi ozuačajo vso opozicijo za proti-
državno. Seveda to ni res, ker se opozicija
. ravno zato bori proti vladi, kcr liočc dr-
žavo boljšc urcditi in s tem okrepiti. V
obrambi pred silnimi- napadi opozicije sc
vlada ne straši tudi hudih sredstev. Tako
odstavlja visokc uradnike, zdravnike, r-iči-
tcljc, ki ne sotflašajo z demokrati ali ra-
dikalci. S tem seveda vladne stranke na
široko odpirajo vrata korupciji in strankar
stvu v državni upravi.
Tako se je zdelo, da je ta boj med
opozicijo in vladnimi strankami brcz kon-
ca. hi vsem dobrim ju^osloveriskim 1 jti-
dein je krvavelo sree, ko so videli, da
spor med br^ti narašča. V zadnjih dveli
tednili pa so se pojavila znainenja, da
zma.uuje pamct pri vladnih strankah in
pri Hrvatih.
V Zagrebu se je dne 10. septembra
zbralo nad 2000 javnili delavcev, ki so za-
klicali: Tako ne ^re več naprej! Trcba jc
skleniti sporazrjm med Srbi na eni in Hr- |
vati in Slovenci na cfru.tn strani. Zato je
potrebno, da se ustava revidira. Na tem
kon«:resii je ffovoril tudi kr. Davidovič,
vodja demokratske strankc. Tudi on sc jc
izjavil za novo politično smer, za spora-
zuin med juyjoslovanskimi plemeni.
Radi tejsra konjrresa je nastal v ju-
^oslovanski deniokratski stranki ostcr
spor. V tcj stranki je močna struja, ki no-
če ničesar slišati o popravi ustave in o
sporazumu s Hrvati in Slovenci. Z orga-
l'iizacijami jujfofašistov in z železno pestjo
lioče doscči, da se niišljenje hrvatskcRa
Ijiidstva spremeni. To strujo vodi «:. Pri-
bičevič. Razume sc, da ta struja ni inirno
jfledala ua nastop kr. Davidoviča, ki je ob-
sodil brezobziren nastop proti Hrvatom. '
.Veliki vsedržavni stranki .urozi razkol.
Vsi resnični Jui^osloveni želimo, da znia^a
stalisčc sporazuma med bratskimi ple-
meni.
Tudi v Sloveniji jc i)lanil ta s|>or med
demokrati na dan. Stara struja demokra-
tov, katerc glasilo je vplivni »Slovcnski
Narod«, se je izrekla proti razkositvi Slo-
venije in za poštcn six>razum s Hrvati.
Mladi demokrati, ki so na vladi, pa pod-
pirajo miiiistra Ptibičcviča. Pri zadnjih
volitvah so sicer dobili le 6% j^lasov, a
kljub temu vladajo v eeli Sloveniji ncome-
jeno. Spor med mlado in staro strujo
dernokratov se je tako zaostril, da je sta-
ra struja izstopila iz stranke.
Pa tudi v opoziciji se prc;buja nov
dcili. Stjcpan Radic, vodja lirvatskej^a
bloka, je podal v zadnjem času zelo zmer-
ne izjave, v katcrih pravi, da se bodo Hr-
vatje sporazumeli z ReoMradom. Ta prc-
okret si razlakrajo tako, da je po zai-ircb-
škem kon.uresu Radio uvidel, da začenja s
svojo neyjativno politiko izKubljati tla. In
res jc že zapustil njegove stranko vpliv-
ni iM)slancc dr. Häusler in za njim poklejo
še drujii.
Veliki politični preokret sc začcnja.
Nova smer vodi h sporazumu Srbov s
Hrvati in Slovenci. Ta pot pelje v močno
državo Jujröslovanov.
Pa tudi v Kospodarstvu sc jc začelo
svitati. Valr.ita se je krepko dvignila. Na
mesto pomočnika finančnej^a ministra je
prišel zmožcn mož, Dušan Plavšič, ki je
enerjjično uredil promet k devizami in
oniejil uvoz bla.ira. Dinar je vreden že 8
švicarskih centimov, a do spomladi se pri-
pravljajo gosptxlarski kroffi na nov po-
rast do \2 centimov. Cc se ta načrt po-
sreči, bo vredna lira osem naših krön. Ge-
ne polatfoina Wdajo in upati je, da začne
dra^inja Riniti.
Naša država premaguje prve otroške
bolezni. A potcm, ko se rešijo plcmenski
s])ori in ko zadobi .uospodarstvo z dobro
valuto zdrave tcmeljc, bo šla pot navzgor.
In tedaj pride čas, ko podamo roko bol-
I tfarskemu narodu in i)ostanemo silna dr-
žava, objcmajoča vsa štiri jugoslovanska
piemen a.
P^iitika^
V politiki, svctovni in notranji, je v
zadnjem času prav živahno. Nekatere fflav
ne doK'()dke iz notranje politike oinenjamo
na dr.igem mestu. Naj šc dodamo, da so
iineli fašisti zadnje dncve pogajanja z
min. predsednikom Facta radi novih dr-
žavnozborskili volitev in spremcmbe vo-
lilncga rcda. Kakor se zdi je vlada priprav-
Ijena pristati na to, da se vršc novc vo-
volitve meseca aprila. Fašistom se pa zdi
! ta rok prcdolg in hočejo imeti volitve prej
Svetogorska Kraijica se vrača v svoje svetišče.
Mnogo velikih dni in zgodovinskih
dogodkov je že preživela in prctrpcla
naša solnčna Ooriška. Če pomislimo sa-
ino na grozotno vihro svetovne vojne, ki
je divjala preko naše pokrajiue, smo lahko
uverjcni, da si jc ccla dcžcla z mno.uoštc-
vilnimi malimi invečjimi kraji priborila v
svetovni pcvestnici ncpozabnost. Toda
tudi dan 2. oktobra 1922, ko je do pet-
dcsettisoč naših deželanov prisostvovalo
vrnitvi svetogorske kraljice iz ^oriškc
stolnice v svetišče na Sv. Gori ostane za-
]>isau v uaši domači zgodovini kc.t vele-
|)onieinben, izrcden dan. Brezdvomno jc,
da so sc zbrali nešteti tisoči našejja Ijud-
stva in sc poklonili svoji nebeški zaščitni-
ci v prvi vrsti kot udani verniki. Nušc
Ijndstvo je v svcjern jedru šcgloboko ver-
no, to je očltno dokazal druRi oktober.
Predno je svetovno klanje razpršilo nase
ljudstvo na sedem vetrov, jc z otročjo po-
božnostjo visclo na svetosorski Kraljici in
se zatekalo k Njej v vseli križih in težavali.
Zalovalo je v bedni tnjini, ko je slišalo, da
jc morala tudi njcgova svetogorska Mati
bežati in je bilo njeno svetišče razdcjano.
Ko sc jc vrnilo na svoje porušene domove
jc nestrpno piičakovalo, da bi sc vrnila
tudi njcRova nebeska priprosnjica. Kako
so ji hitele nasproti tisočglave množice, ko
so jo spomladi pripeljali iz Ljubljane v
^oriško katedralo. In kako je bila na no-
t,rah ccla dežcla, ko se je vračala v sveto-
gorski clom?! Prijatelju.to nam pove
bolj kakor debele knjigc, kako sta naš in
furlanski narod šc prepojena z jjhiboko
vernostjo in kako vse zlo, vsc blato, vsc
stiskc svetovne vojne niso uiorIc izrnti
te.ua najsvetejšejfa zaklada iz njunih duš.
Zdi se nam pa tudi, da naše ly.idstvo'
nc ljubi svetogorske Kraljicc samo iz ver-
skega prcpričanja, temvcč da obožujc v
Njcj nekak uajvzvišcncjši simbol naše dc-
želc. Zdi se nam, da se zdi našemu Ijud-
slvu Sv. (lora in njena Kralfica najzvc-
stejši čuvar njcRoycga žitia in bitja, bra-
nik njegove dežcle in njenih pravic. Zdi se
nam, da so nešteti tisoči vseh našili de/.c-
lanov due 2. cktobra tudi to hotcli izpri-
čati prcd vso javnostjo. Zato se nam zdi
ta dan še tem pomembnejši!
Prostor našega lista nam žalibog ne
dopušča, da bi se px\ opisu nepozabneffa
dne mogli spuščati v vsc p^drobnosti. 2c
itak moramo radi preobilice gradiva da-
nes zopet izpustiti nadaljevanje podlistka.
Vendar homo skušali podati čimbolj mo-
«oče jasno in popolno sliko o sijajni pro-
ccsiji, ki je nadkrilila vsa pričakovanja.
Vrcme, ki jc bilo prcj dcževno in jc
' obctalo, da bo živalmemu pripravljalnemn
odboru pokvarilo vsc delo, se je začelo v
nedeljo jasniti in v pondcljek due 2. ok-
tobra nas je pozdravil najlcpši i>oriški
dan. Ooriško mesto si je bilo nadalo praz-
nično obleko in nc samo ulicc, po katcrih
se jc pomikala procesija, temvcč skoro
j brcz izjeme vsc liisc so bile slavnostno
| okrašenc.
Od vsch strani so se že v zRcdnjih jn-
tranjih urah vsipali v mesto pcibozni ro-
marji ter je bilo zlasti v stolniei in bližnjih
ulicali zelo živalino vrenje in gibanje.
Pred no se je cb 8 uri razvila prccesija jc
! bilo zbranega že na tisoče ljudstva. Scve-
| da so cele triune Ijutli hitelc že prcjšnji
dan na Sv. Goro in jc bil po Solkauski
cesti že celo nedeljo in v pondeljck davno
I prcd procesijo skoro ncprctrgan tok ljud-
stva. In vsi ti dcsettisoči so bili v nekakem
radostnem zanosu; z vseh obrazov je od-
scvalo neko tiho zadovoljstvo, da so do-
čakali zažcljeni dan.
Procesija.
Točno ob 8. uri sc je začela poinikati
izpred stolnice procesija. Prej je bila tiha
sv. masa s kratkim natfovorom. Ko so je-
mali cudodclno podobo iz njencRa dota-
kratncKa mesta, da jo odncso na voz, jc
bila tfneča v cerkvi naravnost opasna.
Zunai ecrkve se jc med tern že začcla raz-
vijati procesija, kakorsne (iorica najbrže
šc ni videla. Ker se vrši v Raštelu ravno
novo tlakovanjc ulicc, jc krenila procesija
po ulici Mazziui, (prej Municipio), ter je
mimo jjlavne pošte prišla na Vcrdijcvo tc-
kališčc. Od tu jc šla po ulici Caserma na
Travnik in od tani po Gosposki ulici proti
Solkanu in svetoRorskemu svetišču.
V Gnrici.
Kakor smo že omenili je bila proce-
sija pravi triumf. prava zmau'cslavna pot
vračajoče se svctoRorskc Kraljicc. Otvo-
rilc so procesijo razne naše katoliškc orga-
nizacije iz mesta in dcžcle. Pri vsaki or-
.. jjanlzaciji so bili vcčinoma njeni dušni pa-
stirji ter so mr.oge nosile tndi svoje za-
stavc in drille cnibleme. Bila sta zastopa-
na oba naroda. ki prcbivata v naši dežcli,
toda večino so tvorili slovensk! verniki, kar
se je zlasti spcznalo po slovcnskih nabož-
nili pesmih, ki so se slišale iz cue skupine
Odločitev šc ni padla. Parlament sc snidc
najbrže v novembru.
V Beuetkah sta se scstala dne 9. t. m.
naš zimanji minister Sclianzer in čehoslo-
vaški zunanji minister dr. Beneš. Ore za
urcditcv raznih Rospodarskih vprašanj.
AnRleška, h'rancija, Italija in Češkoslovaš-
ka so prjpravljcne posoditi Avstriji, da sc
reši iz RospodarskcRa poloma,, ki ji rto-
zi, okroR 60U milijonov zlatih kron. Ker
bi ]>o načrtu omenjenili vlad pripadla Ita-
liji in Češkoslovaški v tej zadevi odloču-
joča vlojsra, se bosta skušala ministra spo-
razumcti. Najbrže da sc bo Schanzcr tudi
trudil pridobiti Bcneša za kak načrt, po
kaieiem bi s<; üomaj-iilo Trstii, ki je .:. Borgia Sedej je praznoval včeraj
a dela je spisal še vee drugih učenih
z^odovinskih knji^ in razprav, ter si je
zaLjotovil v našem slovstvu brezdvomno
eno najodlienejših mcst kot z«*odovTinar
in pisatelj. Bil je zelo bla<4 in delavcn
kot mravlja. Rojen je bil 1. 1869 v Ljub«
ljani. Slava njet^ovcinu spomintu j
-\- Svetogorsko svetišče — okrade* |
no? Minuli teden sc je po eeli deželi z
bliskovitostjo sirila grozna vest, da so
udrli v sAeto^orsko svetišče roparjir u?
kradli ziato krono M, B., pobraii ves de*
nar, ubili ene^a alt dva franeiskana, ter
1 zbc/.a).i. () zadevi smo se seveda takoj
inlormirali in izvedeli, da so vesti popoU |
norna neresniene! Na Sv. Gori se ni ni- f
Cesar zgodiJo in so vsi frančiškani živi [
in zdravi. |
4- Cudne munire: Pred nedoljvim ča-- \.
som smo na dveh zijledih: iz Brd in iz I-
stre pokazali, kako se fasisti včasih dclajo
napram nam silno dobrohotne, včasili pa
skrajno nestrpiie. Naj naivedemo, kaj pise
prav malo ^alantne besede ki jili prinaša
»Popolo di Trieste« z dne 30. m. m., na
naslov onili učitcljev, naših rojakov, ki ži-
ve iz eneffa ali drn^eKra vzroka v Jugosla-
viji, a bi se radi vrnili, zlasti se, ker je tu
pri nas pomanjkanje učiteljstva. Imenova-
ni list piše: »Fašisti Jnlijske Benečije so \
obveščeni, da je njihov naloS, naj takoj <
vsake^a, ki bi prišel iz Ljubljanc ali iz Za- j
jjreba v svrho ])oučevanja v slovenski ali v \
hrvatski soli, spremljajo nemudoma zopet
do meje in sicer na ta naein, da jja z no-
uami neprestano bijejo v zadnjo plat tele- J
sa«. Kdor še nc ve mu povemo, da je »Po-
polo di Trieste« glavno glasilo fašistov na
Primorskem. *
-f Tomuževa žlindra, «Zadružno:
Zveza« v Qorici ima na razpola^o 150
kvintalov prvovrstne Tomaževe žlindrc.
Reflektanti naj se zRlasiJo v pisarni omcii-
.iene zveze, Corso Verdi St. 32.
-f Za plačevanje nezgodnin upoko-
iencem Jažne železnice. Kakor je znano,
so bili Jnžni železničarji in tcidi dru^i u-
radniki in uslužbenci pod bivšo avstrjo
uradno zavarovani za slučaj nezgod pri
dunajskili zavarovalnicah. Te zavaroval-
nice plačujejo nezji'odnikom, ki stanujejo
na Primorskem v Italiji, nezgodnine v av-
strijski valuti. Ker znašajo nezffodninc
t mescčiK), 50, 100, 200 kron, je umljivo, ko-
liko je to vredno v lirah. Nasi upokojenci
so dobivali torej mesečno po dnevnem kiir-
zu po 2, 3 in celo 5 laskili vinarjev na me-
sec. Seveda so že izpočetka naši upoko-
jenci zavrnili te sijajne place. Da bi prišli
vendar do neke pravicc, je interveniral
neštetokrat v tej zadevi poslanec Seek.
Vse zaman: Italija pravi, naj plamje Av-
strija, Avstrija pa lioče plačevati v svoji
valuti. Po večkratnem drezanju je prejel
posl. Šček sledcč odjjovor od zakladne^a
ministra: »Te dni imenujem malo koinisi-
jo, da prouči predlotf, naj se na stroške |
drzavne.ua zaklada razteffne plačevanje i
nekatcrim kate«:orijam iz Primorske, ki so
bile zavarovane pri dunajskili družbah.«
Med te katejforije spadajo seve tudi naši
upokojenci Južne železnice. U]>ajmo, da se
to vprašanje vendarle reši v prid teh tr-
pinov.
H- Živina za voj no odškodnino iz Ma-
žarske. Finančno ravnateljstvo v Trstu
nam iavlja: Miiiistrstvo za osvobojene
zeinlje je 2$. scptcmbra 1922 (St. 46.550) ja
vilo, da so na potu jro\rcja živina in pra-
šiči iz Mažarske. Krajevno pristojni fi-
nančni uradi se s tern pooblaščajo, sprc-
jemati prošnje od strani vojnih oškodo-
vancev,.. ki želijo prejeti jjovejo zivirio ali
prašiče v smislu določb, ki jili je izdalo
ministrstvo za razdelitev iz Ncinčije do-
šle živinc. — Druvro obvestilo pa pravi:
Prosnje za živino je treba nasloviti na
Deželni kmetijski urad (Gorica, Via Tri-
este 43). Vložiti iili je treba potom dav-
cncRa oddelka (Sezione imposte) onejra
civilire^a komisarijata, ki je pristojen za
dotično ozemlje. Prošnje jc treba viožiti
do 15. oktobra. Vsa drr.i^a pojasnila daje
deželui kmetfjski urad.
+ Drustva, ki se še niso prisrlasila k
»Prosvctni Zvrezi« prosimo, naj to store
čimpreje, da lahko pravočasno začnemo !
s prosvetnim dciom \r zimskf sezoni. Ob-
enem s prijavo, naj sporočc svoje željc
krlede predavanj oziroma tečajev. Prfjave
naj se posiljajo na Tajništvo »Prosvetne
Zveze« Via Carducci 4.
Naši fanfi-vojaki.
Pod tern naslovom nameravamo imeti I
; v našem listn stillen kotiček, ki bo nainen- |
i jen naširn fantoin-vojakom. Priobčevali bq |
! mo v njcin uiasove in poročila, ki jhi bo- |
mo dobili od njih, ter objavljalr tcidi vse,. i
kar jim hoeemo mi. oziroma njiliovi svoj-
.: ei in znanci ptrvedati. .
Uredništvo. I
Naši fant}c: f'untje od fare! \
I Prijatelj naše^a lista, ki se je te dni
> vrnil iz daljseffa ix>tovanja po Italiji v Oo-
rico nam porooa:
Naši fantje - vojaki, ki so zadnje dni
odhajali na določena mesta v vojaško služ-
bovauje se izborno drzo. Po vsesi velikili
mestih Italije: Turinu, Milanu, Florenci.
Rimu itd. se razlei^a slovensko petje ko
izstopajo iz vlakov nasi mladeniči polni
samozavestč in korajže in odhaj'djo v doi-
jfih vrstali v vojašnicc. ltalijani se čudijo
njih discipliniranosti wi resnosti in vojask
poveljniki postavljajo naše fame za vzt)r
dru.vsim.
Pozdravi iz Florence,
Podpisani slovenski fantje vojaki pri
sanitetnemu oddelku v Florenci pošiljamo
topic pozdrave inMi dotnoviui, kateri osta-
nemo vedno zvesti! Na zdar!! Vogric
Rajko. Bratina Karlo, Verčon F., Srebot
Jevffenij, Fonda Josi». Rijuvee Joža, Je-
reb'Pavel, Korošec Fr., Česnik Josip, No-
vak Janko. Petrič Anton, Lipušček Karl»
Celan Henrik, Žitko Jakob, Franetič I^-
nacij, Koritnik Andrej, Ciijoj Franc, Mrak
Anton, Olažar Franc, Zalaščck Ivan, Se-
dej Peter, Menič Andrej, Kristjančič Do-
minik, Soban Alojzij, Peršolja Stanko.
Ospedale principale 6.a Com.p. Sanita,
Firenze.
Kot prvi ki so odhajali k vojakom po-
zdravi jajo vsa dornberška dekleta in dru-
kre znance, ter jim kličejo: Na svidenje za
eno leto! Botf vas živi! Rafael Marei,
AIojz Baša, Jožef Kaučič. Florenca dne
29. septembra.
Pisnw iz liolonje.
Clotovo bo zanimalo vsake^a bodo-
cena vojaka in tudi Uruiro javnost, kako
se Rod I Slovencem v italijanski artnadi.
Od Gorice nas je pozdravijala vojaška
Rodba. Vlak je zapiskal, še en pozdrav, se
en poRled na omači kraj, na Riudo, ka-
tero smo s tcškim sreem zapustili. Vozili
smo se celfh 18 ur; seveda med vožnjo smo
si privoščilf kak priRrizek. 2e prej v Go-
rici smo dobili po 1 meserio konscrvo,
katero smo ponoči v vlakr.J na svečah se-
Rreli: za prvf poskus vojaske večerje,
Ko je vlak dospel po trudapolnem naporu
na postajo v Bologno nas & na peronii
čakala vojaška Rodba z »marcio del. Pia-
ve«. Preoblekll so nas še isti dan, i'zrIc-
dali smo kot da bi prišli iz devcte dežele.
Hrana je še precej dobra in tudi predstoj-
niki so zelo uljudni in zadovoljni z nami»
ter nas povsod livalijo in spoštujejo. To
jim moraino res pripoznati. Tukaj pri te-
leRrafistih nas je 18 študentov privatistov
slovenskih med njimi dva učitelja. Glede
instnukcij imamo 6 ur sole in 2 uri orožnih
vaj. Razdelili so nas po 3—4 k vsaki stot-
niji. Mesto je zelo lepo in ima mnoRo za-
nimivih stavb iz starodavnih časov. Upa-
mo, da se čez leto dni vrnemo isti' kot smo
sli vsak v svoj doinači kraj. DrtiRič kaj
več. Pozdrav vsem svojeem in znancem!
Mirosfav Urdih, Miren.. Mirko Čuk, Pev-
ma. Vrtovec Roman, Vel. Žabljc. Franc
Rušt, Šturje — Ajdovščina. Velišček Ivan,
Gorica. Petejan Francr Peč. (mmišček
Albert, PodRora itd.
Goriške isovice.
-|- Italijanska trgovska sola v Gorici.
Na dveictni trgovski šoli se začne pouk v
soboto 14. t. m. ob osmih. Na novo vsto-
pivši Rojenci in Rojenke se mora jo zgla-
siti že 10. t. m. ob osmih, da zvejo ali so
sprejeti, oziroma kdaj morajo priti li
sprejemnim izpitom. — V nadaljevalni
šoli sc vpisuje od 16.. do 20. t. ni, v pro-
fesorski sobi od 17. do 19. tire, Pouk prič-
ne v pondeljek 23. t. m. ob 17. uri. Ta te-
čaj so dolžni obiskovatt vsi učenci v tr-
Rovinah, v kolikor niso še dovršili odRO-
varja;jočih trRovskili študijev. — Knjigo-
vodski tečaj za odrasrle. Oni, lti so obi-
skovali ta tečaj v preteklem sol'skein leüy
in ki mislijo. poloziti1 tozadevne jesenske iz-
pite, naj se javijo ravnateljstvu trRovske
sole za vpis najpozueje do 18. t. in.; pri-
stojbina znaša 60 llr. Dnevi fzpftov se do-
Iočijo in objavijo pozneje. Obenem se spre-
jeinajo prijave za nov knjiRovodski tečaj.
za sedaj brez obvezrK)sti ravitateljstva.
+ Splošno slovens ko žensko društvo
v Gorici vabi vse članice k društvenemu
sestanku, ki se bo visit v nedeljo 15. t. m.
ob 2 popoldne v Trjfovskem doinu v svrho
razROvora o Božičnici. Obenern se sprej-
mejo nove članice in pobira članarina.
-f- Roparski napad v Gorici. Prejš*
njo rjredo je prišd v Gorico neki Polen*
taruti iz Vidma. Ko je zvečer hotel po^
iskati prcnočisče, se mu je ponudil neki
I neznanec, da mu .qa pomaga poiskati.
za dniRO. Žclo številno je bila zastopana
slovcnska Marijina družba v Gorici, ki
nas je presenetila s svojim petjem.
Za temi orRanizacijami je prislo sre- j
dišče sprevoda: čudodelna podoba na si-
jajno prirejenem in okrašenem vozu, v
katerejja jc bilo vpreženih sest belcev, z du
hovščino, na čelu ji knezonadskof in par
stotinaini belo oblcčenih otrok in deklet.
To središče sprevoda jc bilo sijajno za-
mišljeno, ter z Rloboko ljubeznijo in tudi
umetniskim okusom ustvarjeiio: bila je
res prava nebeška divota. Kdor je vidcl
stotine tistih nedolžnih ctrok in deklic, ki
so bile razvrščene v najrazličncjšc sk/.ipine,
ter zelo ljubko opremljene in kdor je vidcl
tisti impozantni, vendar s prisrčnostjo o-
krašeni voz, s podobo 'M. B., okinčano z
zlato krono. okroR katere so kakor pose-
jani no zclcnem baldaliinu v pestrih rhi-
čali klečali aiiRclčki-deklicc, ta lcRa prc-
lestncga prizora ne bo nikdar pozabil. Biio
je res nekaj izredriejra in moramo prircdi-
tcliem samo častitati!
Temu sredixu procesijc so sledili za-
stooniki raznih oblasti, med njimi kot za-
stopniki dež. odbora dr. Pettarin, dr. Be-
sedir'?k in J. Križman. In potem zopet
ncpreRledne množice ljudstva iz vsch kra-
jev dežele. Tudi Trst, Tržaška okolica. s
Kras, Notranjsko in Istra so bi'li zelo šte-
vilno zastopani. • OkroR % urc je trajalo
predno je sprevod pasiral samo ulico Mu-
nicipio. Na tisoče in tisoče oboinstva, zla-
sti meščanov, je pa bilo ob straneli ulic.
skozi katcrc se je sprevod poinikal. V me- j
stu je kljub terral, da je bil delavnik poc:- j
valo v dopoldanskih iirah vse delo, ter so |
bile trRovine in ir.novi uradi zaprti. ]
V Solkunu. i
i
Naš Solkan je tudi jasno dokazal, !
da je kljub nekatcrim zablodam neo^ j
mahljiv v svojern vcrslrcm prepričanju.
Kolikor smo mo.Ljli opaziti, so bile vse
hišc ob glavni cesti bosiato okrašenc in
sc je vsa vas naravnost kopala v zelenjii.
Koj ob začetku vasi pri Fonu je pozdra?
vil veličastno procesijo kpo okinčan sin?
volok in potem sc je vila procesija po
skoro ce!i vasi skozi gozd zclenja in ne*
brojno vee jib in manjših slavolokov.
Najlepši je bil okr?.5en oni del vasi
I v zgornjem koncu na trsiu prcd ^ostilno
M. Mozetiča, od koder naj bi po pro*
gramu nesli eudodelno podobo na Sv.
Goro duhovniki. Ko je došel naš poro?
čovalec kmalu po devcti uri po prccejš*
njem ovinku^na ta trg, jc bil isti že skoro
poln občinstva, ki je cakalo na dohod
procesije; med kordonvim vojaštva, ki je
bil napravljen po sredi, so^.se pa vsipale
vedno nove množicc proti Sv. Gori. Po
precejšnjem čakanju je okrojj 11. uvc
prikorakala procesija. Bil je zopet zelo
vclieasten in slikovit poglcd. Ker je tr^
razmei'oma majhen, se ncpreglcdne vr*
ste procesije niso smele ustavitl, ter so
prepeviije nabožne pesmi korakale mir*
do proti svojemu cilju. Se le ko jc do-
spelo na tr^* jedro sprevoda s čudodel*
no podobo je nastal za kratek čas mal
zasloj. Dr. Brumat je v kratkem lepem
nagovoru pozdravil svetogorsko kralji*
co, ki se je vrnil a v solkansko župnijo.
Pcvski zbor je zapcl pesem v cast sve*
tof^orski kraljici, ki smo jo priobčili v
predzadnji številki na.še^a lista. Med
torn so vzeli podobo iz voza in jo naložili
na nalašč pripravljeno nosilo. Ko je ve*
Hča.stna pe.scm odzvenela so vzeli stirje
duhovnikf, med katerimi sta bila tudi gg.
kanonika Berlot in Valentinčič, nosilo
na ramena, ter je snrcvod s podobo obo*
ževane ncbeškc zašeitnice v sre-ii nada*
Ijeval svojo pot proti svetogorskemu
svetišču. Naj omenim še sledečc: Ob iz?
hodu omenjenega trga je bil postavljen
sijajen slavolok, na katercm so bili mali
otročič> preoblečeni v angelčke. Ko jc
šla podoba mimo, so jo obsipavali s eve*
tjem. Bil jc silno ljubek in v srea sega^
joč prizor.
Pot na Sv. Goro.
Kakcr procesija skozi mesto in Sol*
ka.n, tako je bila tudi nadalnja pot do
svetišča pravi triumfaini pohod: Povsod
zelenje, povsod slavoloki, povsod pctje,
povsod nepregledne tisočglave riavdu*
šene množice. Na Prevalju so čakali no^
vi tisoči romarjev iz naših hribov, rav*
| no tako na vrhu. Zlasti je očaral na Pre*
valju množico pevski zbor g. Vinkota
Vodopivca, ki je zapel od njega kompo*
! nirano h>muo: »Pozdravlicna, svetogor*
! ska Kra'jica«, katero smo že zgoraj o#
I moniii.
| Končati moram! Čudodelna podoba
j svetogorske Kralj ice jr^ zopet v svoj cm
svetišču, s svojem domu. Sicer je sc
skromen, toda uverjen sem, da bo vsta*
la kmalu iz ruševin nekdanja velicastn'i
bazilika. Toda tudi do takrat bo sveto^
gorska Kraijica zopet naša varuhinja in
zaščitnica, bo Sv. Gora naše vzvišcno
svetišče, naš simbol, katerega vsi ljubimo
in se mu klanjamo.
^apeljal La jc pa na polje v bližini
drzavnejja kolodvora v smcri proti sta-
rwriu pokopališču, se mu predstavil kot
Policijski or^an in zahteval, da mu po
we papirje. Polcntaruti je nič hudega
slutcč res izvlekel listnico. Lopov pa mu
j(> jc izbil iz rok, tcr oddal na nje^a tri
jtrele, od katerih ga ie, eden zadel v tre-
"uh in jija tcžko ranil. Spravili so ga v
bolnišnico; njeffovo stanje je opasno.
Mjpar jc zbežal, vendar so mu na sledu
") so nekc^a osumljenca že aretirali.
Dopisi.
yj/:TM/l. (Pregnani tatovL)
V noči od sredc na četrtek v minulem
tednii so neznani tatovi skušali okrasti bla-
^ijno našc Iiranilnicc in posojilnicc ki ima
jjvoj scdcž v novo sezidaneiTi župnišču.
^astruplli so psa - čuvaja, ter vdiii do bla-
fcijne, ki so jo že navrtali. Povzročeni h\m
i ie vzbudil brata ff. župnika, ki jc spal v so-
¦ ^ctlni sobi. Poklical jc brata, ki je klical Iju
dj na pomoč. To jc prcstrašilo vlomilcc,
I y so zbcžali, ter 11a beffu streljali proti
^upnjku, ki jc bil na oknu.
Kanal.
; V ncdeljo jc praznoval naš trff izred-
1]o slovcsnost. Po krasno uspcli ccrkveni
1 slavnosti, pri kateri je ff. msffr. Bcrlot
Wa.^oslovii! kip Srca Jezusjoveffa in doma-
in K. msffr. Valentinčie imel lep ccrkveni
ttovor. so sc zbrala dckleta iz Kanala in
s)kolice v okusno okrašcni yr.ipnijski dvo-
'Uiii. Očaran.i siiio biii nad dovrseniini
Kovori, ki so jili dckleta sama scstavila in
i rts mojsterski prednašala. Pri deklama-
, tijah, iz katerili je odsevala ljubav do
1 Örezinadczne in naroda, so pokazalc nila-
denke ffloboko nmcvanje, ki se je izražalo
v njihovem neustrašenem nastopu. Splos-
Jo mnenje je bilo, da so taki sestanki na-
i šim dekletom mijno potrebui in da naj se
lll)cljejo po vseli dekanijali. Dekletom in
zlasti preč. ff. dekanu, vsa cast in prizna-
]}h nad krasninii uspelii na verskein in
' '7-obraževalnem poljii!
!DORNBERG.
I Zadnje case se opaža čudno meffle-
!)o ozračje nad našo občino. Sila, ki je do
Soda.i rovarila le v svojem delokroffu, je
^ačcla svojc dclo tudi v sosesčini in po-
toin časopisja. (ire se namreč za našo
''Slovensko Citalnico« — 60 let staro
društvo iz katereffa so izšli naši sedanji
Jiajboljši vodilni možje. Z istimi načeli
Ukor ustaiiovijena je bila po vojni obnov-
Ijena; ima torej zuodovinsko tradicijo, da
ohranjuje narod sebi v vsakern oziru. Te-
"lci liiičeln pa pijujc v obraz par koritar-
K-'v,, boffzna čeffavih affentov. Nc bi se niti
, ^mcnili za njih početje, ce bi njih dclo nc
Drescgalo že vsakili mej. Ali je prav, da
sc prcd našo prircditvijo oblcti vse okoli-
*ke vasi z agitacijo za ncndeležbo? Ali je
l>rav da se napada Ijudi in celo bratska
pevska društva zato, ker so prišli na »far-
sko<(!) prireditev? Ali je prav da se nas
["az^laSa v občini kot razkolnike, strankar
ie ker nočemo sodelovati in se podvreči
¦ terorju komunista? — Oledc razkolništva,
strankarstva (!) bi jim odffovorili: teffa mi
i Jie poznaino, ker se držimo stroffo pravil
^ruštva. Nam je vsak, ki stremi po izo-
brazbi dobrodošel clan. Ce mislijo oni ver-
sko Cristvo za strankarstvo naj vedo, da
Duščaino verska čustva vsakoffar pri rni-
ru. Kar se pa tiče »farškega« (!) so lahko
tfiirni. Niti v odboru, niti v društvu nima-
üio nič »farškckra«(!) Zelcli bi pa, da sc
"uni pridruži vsak inteli^ent in vsak kul-
lUrni dclavcc, naj nosi pa kakršnosibodi
Huknjo. — Moffoče sino strankarji, ker
^urujemo »Šolskemu društvn«, »Slnven-
skemu sirotišču«, »Dijaštvu«, moffoče ra-
^i drame »Mati" ali ker citiramo Oreffor-
^iča v dcklamacijah? Domav jrobezdajo
(v} strankarstvu da bi nas že v korenini uni-
^ili v komunističnem »Delu« (15.9.) ki jc
Marnenjeno vsem našim narodnim nasprot-
"•koni, pa kažejo na nas z denuneijantsko
^sio kot nacionalistične. Hvaležni snio
vani le, da ste začeli z odprtimi kvartami
svojo isro, čeravno vas mi že davno po-
fcnamo. Vi narodni škodljivci, dobro uslu-
^ro delate našim nasprotnikom, ko vzgaja-
le mladino narodno brezbrižno. Hvaležni
vum bodo cez nekoliko let ko ne bo več
s]ülia o komiunizmu, da ste jim vzffojili ita-
'iunaše, a narod naš, ki bo trpcl dvojne
lr>«uke vas bo proklinjal v dno pekla. Druš-
^o »Naprej« otresi se tistili par lažiprc-
rf)ko\r, ki tc izi.^ravajo in dvi'.nii spot
Svoj narodni prapor. Prcpričani sino, da i-
'fiata v naši občin,i dve kulturni drnštvi
^ov(ilj dcla, dočim bi bilo eno samo druS-
tvo i)rcob!ožcno in bi zašlo v mrtvilo.
ŠEMP0LAJ. (SlovoJ
Dne 25. m. m. nas je zapustil nas bla-
'odarski Dom.
Tu se je izdelovalo pred vojno dnevno
mnojfo dobrejra masla, tri je irnela Kmetska
zadrujra cvetoč konsum. Pred vojno je
S!o. Sedaj pa nc vem, ali vsled danih raz-
mer res ni inotfoče obnoviti prejšnjcRa de-
lovanja, ali res ne moremo, ali pa le ne
maramo? In če ne ffre z maslorn, ali bi ne
bilo kaj drufifcjca na mestu, recimo sadjc?
Ali res ni moKočc s tern darom bo/Jim
bolje Rospodariti, ali se ne bi dalo kaj pa-
metnejše^a, koristnejšega iz njejra izde-
lovati? Kmctovalci, j^osvetiijte se, vpra-
šajte za svet strokovnjakc, združite se!
Vlada vas nc bo vcč vodila in pchala,
str-idirajte sami! Vaš Gospodarski dpm je
])odoben skalni duplini, kjer spite vi kot
Matjaževa vojska neopraviceno spanje!
Nič se ne jjane, trava zarašča vhodc! Ali
ne slišite, kako hrumi zunaj sovražna voj-
ska in preti uničiti nase Rospodarstvo; ali
ne cujetc, kako rožlja po dežcli tuj denar.
tuj kapital! Na no^e torej, na dan, cc jc
še kaj silc v vas!
SEDLO. (Smrt najstareise osebe.)
V sredo dne 4. t. in. je inirno zaspala
v Gospodu Katarina vdova Leban iz hiše
št. 2 v Stanoviščih, prainati spoštovane
Lebanove dmžine. Učakala je visoko sta-
rost 95 let, bila je vedno skrbna za doma-
čo liišo in zato jo je njen pravnuk jako
spostoval. Bila je do zadnjejra trenutka
pri zdravi pameti in nikoli ni zahtevala
kake posebnc ])ostrcžbe. Bila je vedno za-
dovoljna v svojem skromnem življcnju,
edina njena pritožba je bila, da nima več
skoraj nobenc^a sorodnika na zcmlji. Naj
ji sveti večna lr..ič!
ZGONIK. (Proslava presv. Srca Jezuso-
vem.)
Dan 1. oktobra 1922 ostane nepoza-
ben v zjsrodovini zuoniške župnije. Kajti,
poles vsakoletnetfa praznika sv. Mihacla.
nadan^elja, cerkv. patrona, se je slavilo
tri znamenite do^odke in sicer:
1. Slovesno ustoiičenje novejia župni-
ka c. K. Petra Butkoviča. V imenu prevz.
nadškofa kra je vstoličil preč. kr. Boyromil
Ncmec, sedan ji dekan komenski, ki pa jc
14 let župnikoval v Z^oniku. 2. Blajroslov-
ljenje nove^a oltarja in novega kipa presv.
Srca JestizovcKa. 3. Sijajna prcccsija s ki-
pom prev. Srca in ob koncu slovesno po-
svečcuje župnije presv. Srcu. Zanimanje
župljanov za to mnoffovrstno slavnost jc
bilo vsestransko. Župan ff. Gruden v zvez:
z občinskim in cerkvenim staresinstvom jc
scl na roko kr. župniku v organiziranju
slovesnosti. Poscbno okusno je bila okra-
šena župna ccrkev. V teh krajih nekaj ne-
navadneRa. rrudi zRoniška vas jc bila odi-
čena s slavoloki in zelenjem. Žal, da je
dež, ki je lil celo soboto prej, zabranil šc
lepše okrašcnje vasi.
Slavnosti se je vdcležilo 10 duhovni-
kov, med temi 4 iz tržaškc škofije. Pri ju-
tranji slovesnosti jc vzbujal posebno po-
zornost zanimivi obred vstoličenja nove^a
župnika, ki si je v malih tednih osvojil
srca vseh župljanov. Še bolj jranljiva pa
je bila popoldanska slavnost. Zunaj pred
ccrkvijo pod cvetličnini obokom je bil po-
stavljen odcr s kipom presv. Srca. Ob
asistenci pri slavnosti navzočih 10 duhov-
nikov je kip blasoslovil preč. %. dekanijski
njpravitelj iz Dcvina g. Ivan Štolfa. Prc-
tresljiv s;ovor je imel o presv. Srcu župnik
Proscški ir. Martelanc. Nato se je razvila
doiira, krasna procesija, kakoršnc v Zkro-
niku nujbrže niso se videli. Kip so nosili
fantje. Špalir so delale deklcta v bclih ob-
lačilih s eveticami in svečami v rokali.
Pcvskc točke je precizno izvajal domač:
pevski zbor pod spretnim vodrftvom dr.
Bunca. Vdelcžilo sc je procesije mnogo
vernikov iz Proseka, Kontovelja, Sv. Kri-
ža, Repcntabra in od drujrod. Krona cclc
slavnosti pa-jc bilo slovesno posvcčenjc
župnijc presv. Srcu ob vhodu v ccrkev.
Gorcčc besedc novcffa župnika, ki jc izro-
čal sebe in žnpljane presv. Srcu Jezuso-
vemn, so globoko seirale v naša srca.
ŠEBRELJE.
Dne 25. septembra, malo pred pol-
dnem je dvakrat zapored treščilo na sredo
vasi in sicer prvič v veliko in staro tepko,
driitfič pa v sospodarsko poslopje posest-
nika Cirila Rejec, h. štev. 80. Blizu tepke
je pobirala p{> tleh sadje družina posest-
nika in or^anista Janeza Lapanja h. štev.
67, ter «:a nalajrala na z voloni vprežen
voz. Ko prvič trešči, se vsuje huda plolia,
vol se splaši ter beži proti nesrecnemu ro-
spodarskemu poslopju. Gospodarjev brat,
Peter Lapanja, leti za njim, da ^a pridrži,
ertako dninar Jakob Tušar; oba vstopita
v lopo tcr držita vola. Tudi gospodar s
štirirni otroci beži za vozom, a ker naj-
mlajša deklica zastane, silno kriči in joče,
sc vrncjo po njo. Ravno v tern hiipu trešči
driiffic. Nesreča jc hotela, da je bil pri tern
vol Aibit in Peter Lapanja, ki ^a je držal
za veritfo pri komatij smrtno nevarno za-
det. Skoro je bilo vse ^ospodarsko p(;-
slopjc kljub nepopisni plohi v velikem
OKiijn. Očividei koj prihite v pomoč, dru-
ffe pa je privabil plat zvona. Vrlim jjasilcem
cast in zahvala, da so obvarovali požara hi-
šo, katera je komaj 2 m oddaljena od po-
Korisča. S tern so prav gotovo rešili tudi
marsikatcro dni,u*o hišo v bližini. Zares
izvcžbani, požrtvovalni in človekoljubni
jrospe Poženel, zdravniški asistentinji, ki
jc tu na dopustu pa priznanje in hvaležna
zahvala, da jc rcšila \yo 5 dneh in nočeh
ncuinornejfa truda, ponesrcčenca. Hvala
tndi VscmoKočjicmu, da nam ^a je v svoji
previdnosti očuval; kajti iinenovani je
u.U'ledcn mladcnič, edini dobri tenorist v
vasi, vztrajen društveni tajnik in vedno
najboljši ijjralec. V vasi je vladala nekaj
ur prava panika. Otr(x:i so vpili in tavaii
daleč okroff po polju raztrcscni in premo-
čeni od silnc plohc. Močno je prizadet tudi
K'ostac ITranc Paglavec, kateremu je zLO-
rela krma cdine kravice in ves pridelck
sadja in krompirja.
^HBRELJE.
Prcd 14 dnevi jc konvertirala tu pra-
voslavna Rusinja, — žena Antona Rejca
h. št. 148 in 28. 9. po mučni bolezni umrla.
Zapuščeno* od svojeev, ki žive daleč tain
v deželi nereda, so jo spremljali v obilncm
številu k zadnjemr.i počitku tuk. vaščani.
IZ SEVERNE ISTRE.
Z jab lane je padel Bojan v Zajclšah
tako nesrečno, da je kmahi potem umrl.
Bil je vdovec in je zapr.istil nepreskrbljene
otroke. — V Hrušici je umrla mlada LO-
spodinja Rozina Mahne iz znane Marku-
linove hise.
Notranjsko»
SPODNJA IDRIJA.
29. sept. t. 1. nas je zapustil naš Ijub-
ljeni dolgoletni kaplan č. j?.*Ignacij Brei-
tcnberRcr, ki je odšel na svoje mesto kot
kaplan v Vipavo. Najstarejši ljudjc ne pom
nijo, da bi kak kaplan vstrajal na naši tako
težavni sari tako dolgo časa, kakor odišli
j?. I^nacij. Bival jc med nami od 17. avg.
1914 do 29. sept. 1922" torej nad 8 let. Po-
ffrešali ^a bomo zelo kot izvrstncjia pridi-
ffarja in jrorečeffa spovednika. Največje
njcjfovo dclo pa je bilo pri občini, ki jo jc
vodil kot tajnik od maja 1915 do junija
1922. — torej ves čas svetovne vojne in
ital. okupacije. Ko je L. I^nacij prevzel
tajništvo naše občine, je bilo mnoRo nere-
da in dolffa. Kmalu pa jc spravil občino v
tako lep red, da je bila vzgled vsem dru-
i,rim občinam preje v loffaškem, a pozneje
v idrijskem okraju. Poplačal je tudi ves
doltf kot na pr. za tukajšnjo ljudsko solo,
ki bi jsra morala še leta in leta odplačava-
ti občina, za krniško cesto, pri gasilnem
domu in druffod, tako da je lctošnje polet-
je odloživši tajništvo zapustil občino v naj-
lepšem redu in brez vsake^a dolj^a. Za
časa svetovne vojske pa je bil občanom
pravi cjriptovski Jožcf; vsakdo, naj si bo
te ali one stranke, ako je bil potreben in
čc je bilo le količkaj moRočc, ic dobil ži-
veža in ko so vse drujare aprovizacije za-
piralc svoje stranke, celo lastnim prista-
scm, je dobil pri ,u". Nacetu moko, naj jc
prišel od katcrekoli aprovizacije. Res po-
sušil je marsikako solzo v hudih letih po~
manjkanja in lakote. In za časa rekvizicij,
marsikaka goved in marsikak stot sena
bi moral še iti od hiše, ako ne bi sei ff. Nace
od urada do urada in se tamkaj zavzel za
kmcta. Zato nas je pa hudo zabolelo, ko
jc letos odložil tajništvo, še-liujšc pa nam
je, ko nas je za vedno zapustil tako nafflo.
Žclimo mu pa na novcm mestu obilo sre-
čc in zadovoljnosti. Na njeffovo mesto je
prišel novomašnik ff. Ludovik Likar iz
Vojskcffa.
Širite Gor. Stražo!
Prosveta.
+ Akademsko ferijalno dvuštvo »A-
drija« naznanja p. n. občinstvu, da se
vrše ta teden slcdcča prcdavanja »O č/o-
veški vesti«. V Solkanu pri g. Mozctiču
v srcdo dnc 11. t. m. ob 8h zvečcr; v M.ir=
nu v petck dnc 13. t. m. ob 8h zvcčcr.
Ponovno poživljamo vsa kulturna dm«
štva, katera bi hotela, da se jim pošlje
predavatelja, da nam z dopisnico sporo?
čc svojc želje. — Odbor.
+ Knjige »Goriške Matice« bodo na-
tisnjcne prve dnevc mescca novcmbra, na-
kar se začne z razpošiljanjein. Og. pover-
jenki so ponovno naprošeni, da razpredejo
podrobno agitacijo za prekoristne knjivcc.
Stiri Lircc zmore vsaka drnzina. Liter vi-
na manj — in 3 krasnc knjige bodo skozi
celo zimo učilc in zabavalc celo družino
Bodiino praktični! Pridnost in izobrazba
združena z verskimi teineljnimi načcl! bo
naš rod vspodbujala k vstrajnosti v težkih
časih, v katerih danes živimo. ~ Zato pa:
Knjigc »Ooriške Matice«, k: so namenjenc
v prvi vrsti iiasemu ljf.idstvu v Julijski
Krajini, v vsako slovensko liišo!
V krajili, kjer ni krajevne.ua poverjc-
nika, naj uaročiiiki dopošljejo uaročnino
naravnost na »Ooriško Matico«, pridodav-
ši 4 Lirain še 1 Liro za poštnino. Og. po-
verjeniki pa dobe knjige franko na najbliž-
iijo železniško postajo.
»Gorišku Maticu«.
¦ p »Prosveta«. Izšla je 8 št. »Prosvete«
in sicer slavnostna štcvilka v proslavo 20-
lctnice Akademičnega ferjalnega društva
vAdrija v Oorici. L'redil in sestavil jo jo
g. Josip -Pavlin s sledečo vsebino: 1. Ne-
koliko uvoda. — 2. Postanek in razvoj
»Adnjc«do izbruha svetovne vojnc. — 3.
Uživljenje »Adrijc« in njeno delovanjc po
vojni (25. III. 192J—6. 8. 1922.) — 4.
Društvena kronika. — 5. Imenik bivših in
scdanjili članov akad. fer. društva »Adri-
ja« v Oorici. Opozarjamo vse g. starešinc
društva, poscbno pa dijake-aktdemikc na
to-vrlo zanimivo številko. Uredništvo in
upravništvo »Prosvete« se nahaja v Oorici
Corso Verdi 37.
p. Kulturriim društvom na dezeli.
Skoro vsako knlturno društvo ima v
svojili pravilih tudi točko, ki pravi, da je
namcn drustva poleg drugega tudi širiti
izobrazbo med Ijudstvom potom preda-
vanj itd. Toda žal se opaža, da mnoga
društva ne posvečujejo dovolj pažnje rav-
no tej točki svojih pravil. Lepo in hvale-
vredno je, da nastopajo naši dileiantje z
dobro naučenimi igrami pred občinstvo
ter da nudijo knjižnice svojim članoin
razne pončne knjige, toda s tcm kultnrno
društvo še ni izvršilo svöje dolžnosti. 2\-
va beseda dobrega predavatelja zaleže
včasih mnogo več kot pa kaka poučna
knjiga, katero marsikateri čitatelj težko
razume. Zatorej, društva, prirejajtc sc-
stanke s predavanji in tem sledečimi raz-
govori. Katera predavanja so za našc
liudstvo najpotrebnejša, nam je povedal
profesor Nikola Radojčič v svoji brcšurl:
»Delo dijaštva za narod.« Na prvem me-
stu, pravi, je negovanje narodnega zdrav-
ja, ker brez zdravja ne more napredovati
nobeno delo. Od zdravstvenega stanja za-
visi v principu, celoknpno življenje naro-
da, ker od njega je odvisna množitev na-
rod a, in možnost, da se iz velike .mno-
žice izbirajo in jemlj.ejo najsposobnejši,
kateri vodijo široke mase po poti napred-
ka. Zdravstveno stanje celega našega na-
roda, a posebno v onih krajih, kjer je div-
jala vojna, pa je obupno. Posledicc dol-
gega gladovanja, spolnih bolezni in pijan-
cevanja so strašne. 0 njih, kakor o naj-
strašnejših neprijateljih se mora narod
poučiti z modelom, sliko, živo besedo in
knjigo. Kot drugo serijo prcdavanj prl-
poroča profesor Nikola Radojčič, delo za
ekonomsko okrepitev naroda. On trdi, da
se morejo le ekonomsko rnočni narodi
politično krepiti in kulturno spopolnjcvati.
Fkonomski razvoj postaja sedaj vse bolj
zamotan, ekonomska borba vse bolj silna
in ncvarnost nazadovanja in propadanja
vse večja in grozeča. Radi tcga se mora
v tem pogledu že prej kaj storiti s pcriec-
vanjem ljudstva in z negovanjem zadruž-
nih organizacij, ki šatijo ekonomsko
slabše, da v nagli ekonomski tekmi ne pro-
padejo. V tretji vrsti bi prišlo šele, kar se ,
na splošno naziva: izobraževanje naroda,
namreč delo za širjenje znanja, utrjevaiijc
morale, ncgovanje umetniškega okusa itd.
To so snovi, o katerih bi morali naši po-
deželska društva potom javnih i)redavanj
in razgovorov dobro seznaniti. Ako ni v
društvu samem dovolj dobrili predava-
teljev, naj se društvo. obrne na akadem-
sko ferjalno društvo »Adrija« v Oorici,
kavarna Adriatico, Piazza Vittoria, kate-
ro bo šlo tozadevno radevolje vsem po-
trebnim organizacijam na roko.
Gospodarstvo.
-{- Davek na parfume. Ministrstvo fi-
nanc razglaša {22. sept. 1922 §t. 83757) in
dovoljuje do 31. decembra 1922 še nadalj-
no uporabo dopolnilnih kolkov za izdelke,
ki so že kolekovani s prcjšnjimii koleki tcr
se naliajajo v razprodainih lokalih ali skla-
diščih. Kljub temu obstaja še nadalje ob-
veza kolekovanja pri razprodaji. Tovar-
narji in tfrosisti sine jo razpošiljatt svoje
izdelke brez dopolnilnih kolkov, morajo
jih pa kolkovati razprodajalci na drobno
ob prodaji.
DAVEK NÄ PARKETE. Finančno
ministerstvo hoče odstraniti nekatere dvo-
me pri tolmačenju besed »leseni podovi in
premični parked« v seznamu predmetov,
ki spadejo pod 'luksuzmi da'V'dk m i>oroča.
da je ves navadni leseni materijal, ki se
vporiablMa za piodove »in je urlnrost« izde-
lan in ne umetno sestavljen, kakor tudi
priprosto izdelani podovi prost luksuzncga
daivka. I uk^irnrnni dav'ku je rod\"ir/,ena
prodaja lesenih podov, sestavljenih olep-
šanih par'ketov zrczlianih, vde!aiwh in iz
že. zlcpljenih kosov ne ,^lede na barvo in
na kakovost lesa, kakor tudi prodaja rela-
tivnejra prostega materijala. Ta odlok je
stopil v veljavo 16. m. m.
+ PRISTOJBINA NA VINA, šumeča
vina, maršalo, vermut, likerje in mineral-
ne vode v steklenicah, na zaloj^e in pošilja-
tve steklenic v zaprtih zabojih. Finančno
ministrstvo je z okrožnico z dne 15. 3.
1922 št. 3881 izdalo izdelovateljem in pro-
dajalcem na debelo šumečih vin, marša-
le, vermuta, likerjev in mineralnih vod
.ulcde priitrjevalnja Ik.cllclkcivariih c/vitkov,
nekatere olajšave, ki naj bi stopile v ve-
ljavo z dnem 31. avL. t. 1. Ker je pa pre-
ccjšnja množina steklenic imenovanih vin,
lilkerjav in mincralmiih vod cista:1a nepro-
dana, je ministrstvo sklenilo podaljšati rok
do due 31. dec. 1922. Do 31. dec. se pa
steklenice vin, likerjev in min. vod pod-
vržcne kicüekovaniu, zapnte iv ziabojih, če so
preskrbljene z ovitki, kot je bilo določeno
z oznaeeno okrožnico z dne 21. avg. 1922
št. 1260, lahko hranijo v tvornicah in v
zalo^ali, ki niso v zvezi s prodajalnami. V
slr.ičaju odpošiljatve se morajo ovitki na-
ročitve z enekovredno svoto ceni in števi-
lu buteljk v zabojih odposlati istočasno z
računom kupovalcu. Če se steklenice in
ovitki nc odpošljejo skupno, mora biti to
navedeno v potrdilu odpošiljatve. Naroc-
nik mora te ovitke pritrditi v teku desetih
dni po sprejetju ali vsaj pred prodajo,
-]¦¦ Vprašanje razoroženja. Pretf krat-
kim je bila cbjavljcna shižbena listina, ki
vsebuje od^ovore vlad na priporočilo skup-
ščine Društva narodov iz leta 1921, s ka-
terim so bile vlade povabljene, da tekom
dveh bodočih let ne pcvišajo svojega vo-
jaškekra proračuna. Na podla^i te listinc
se lahko u^otove vojaški izdatki v raziner-
ju z izdatki lcta 1913. Nastopne države iz-
kazujejo povišek vojaških izdatkov: Veli-
ka Britanija \9.2%, Britanska Indija 14.2.
Avstralija 17.4, Kanada 7.6, Nova Zelan-
dska 148.3, Japonska 71.9, Beluija 82.1,
Portujralska 7.2%. Vojaški proračun na-
stopnili držav se je zinanjšal: Južna Af-
rika 25.4%, Romunija 23.1, Italija 46.1,
Brazilija 45.3, Francija 7.9%. Pri oine-
njenih državah s^re za dežele, ki so se ude-
ležiie vojne. V nastopneni navajamo še
številke dežel, ki se niso udeležile vojne:
Pcmnožene vojaške izdatke izkaznjejo:
Danska za 33.3%. Žpanska za 38.3, Ho-
landska za 48.2. Svedska za 20.1. Syica
izkazuje zmanjšanje izdatkov za 39% in
Norveška za 14.3%.
I Tobakarnarji pozor! Tobakarna*
rjem, posebno onim na deželi, dclajo na-
še nove oblasti, novi zakoni in nove j^lav^
ne zalo^e velike prc.^lavice in to hodisi
pri tobaku, bodisi pri soli. Prvi je navacl*
no zelo slab tako, da bi ^a tobakarnar
najrajše ne imel v zalo^i, ker mu sne še
tisti mali clobieck, ki La inui mo^oče pri
tobaku. Neštevilni so tudi slučaji, da to*
bakarnar, potcm ko potro.ši toliko za pot
v Gorico mnogokrat nc dobi niti slabe^a
izdelka. In za vse to mora plačevati še
nepremirno visoko davščino. Da se te*
mu skrajno neznosnemu stanju odpo?
more, ustanovilo sc jc v Gorici drustvo
preprodajaiccv monopolnih predmetov,«
ki rade voljo podpira svoje elane pri
vsch oblastih. Društvo je nepolitieno in
ima svoje tajništvo za sedaj v Oorici,
via Cipressi 2 (tik sodnc palace). Kako
je potrebno to društvo dokazujc dej*
slvo, da so istemu pristopili vsi tobakar?
narji v mestu, v Furlaniji in v najbližji
okolici Gorice kakor tudi oni iz sodnega
okraja Trbiža. Kcr inenimo, da naše iju?
di, posebno v ^orah, odtujuje dru.štvu
strah pred oblastnijami, moramo povda*
rjati, da društvo ravno strcmi za tem,
da vzpostavi takorekoč sodclujočc stike
z uradi. Vsakcmu elanu bo tako omo^o?
eeno, da se za vsak posamezen slueaj
prošnje ali pritožbe obrne brez poseb*
nih troškov potom društva do pristojne
oblasti. Drustvo je v vsakem potjledu že
zelo mnojjo storilo in bi še vee, toda ni?
so mu, žalibo^, znane razmere povsod.
Oeividno je torej, da je v veliko korist
vsakej*a tobakarnarja, da se eimprcj
vpišc kot član društva. Vpisnina in čla=
narina jc žc itak nizko odmerjena in sc
bode za deželo baje še celo znižala na
polovico. Ne Ljlede na z^olj stanovsko
korist ima vsak tobakarnar v svoji pro-
dajalni več ali manj tudi dru.qc pred«
mete na prodaj kakor na primer pipe,
papir, raz^lednice in drugo. S posredo?
vanjem društva, ki je v zvezi naravnost
s tvornicami bo dobival vse te predme?
te ceneje in toenejše ,tako da se mu bode
že pri tem stotero povraeal mali izdatek
za vstopnino in elanarino. Kdor želi
pristopiti naj se priglasi ustmeno ali pi?
smeno pri tajniku g. Piccioli Bruno v
Gorici via Cipressi St. 2, kjer sc dajejo
tudi vsa potrebna pojasnila. V oddalie?
nih krajih, ki nimajo rcdncga stika z Go*
rico je najboljše, da kdo skliee svoje
bližje tovariše k sebi na posvetovanje,
jim razloži pomen društva sestavi listo
elanov in jo pošlje tajništvu v Gorico s |
predlogom ,da se L|a imenuje (namreč
sklicatelja) krajevnim zastopnikom dru^
štva. Društvo dopisuje s elani tudi slo«
vensko in so tudi v osrednjem odboru
zastopani Slovenci v osebi g. Hvaliča.
Drustvq raztej4a svoj delokro^ tudi na
politične okraje Sežana, Idrija, Postojna
in Yipava, od kjer bi bilo tudi želcti več
elanov.
Po svetu.
p. Slabo plačani romunski časniki. V
zadniem času je izstopilo 650 častnikov
\z romunske armade, ker niso imeli toli-
ko place, da bi bila zadostoyala za naj-
nujncjše življenjskc potrebščine.
p. Zakaj je Dimaj v gospodarskem o-
ziru na rakovi poti? Na to vprašanje daje
nedeljska številka »Neues Wiener Tajr-
blatta« odkrit odgovo-r, ki se^tako-le glasi:
Avstrijski delavec po veliki večini ni za
težko delo. Doklcr je bil Dunaj politično
in .tcospodarsko središče velike države, se
ni pretr^al v notranjosti dežele priliv slo-
vanskih delavcev, kateri so z večjo skrom-
nostjo in s silnejšim mišičjem nadome-
ščali izbirljivej^a in lažje delo. iščočega
Avstrijca. Od dne, ko je priseljevanje
Slovanov na Dunaj prenehalo, nj več krep-
kih delavcev in težko delo, ki ^a morajo
zdaj izvrševati avstrijski delavci sami,
smatrajo ti za žrtev, ki jo prinašajo tvor-
ničarjem. In tako tr.idi perica, prišedša
domov, zahteva drugso in dru^ačno juži-
no in ni zadovoijna z navadno hrano, ki
jo sicer uživa družina. Ako se Dunajčan
danes loti težjeffa dela, mora imcti bojja-
to poKrnjeno mizo, sicer se pridruži »brez-
poslenim«, kar je danes na Dunaju tudi
že zaposlenost, ki živi na tisoče in tisočc
ljudi.
p. Manevri boljševiške vojne morna-
rice. Kodanjska »Berlintrske Tidende«
poroča, da se vršijo v vzhodncm delu fin-
skej^a zaliva manevri boljševiške vojne
mornarice, ki je v zelo dobrem stanju. V
finsfcih ikroKih memijo. da se bo rutska
vojna mornarica razvila v mo^očen fak-
tor, s katerim bo treba resno radinati.
p Velika tovarna za vagone v Mari-
boru. Iz Mariboru nam porocajo: Tovar-
na »Tvorkola« na Tezni je prodala svoje
podjetje neki češkoslovaški dmžbi, ki na-
rnerava tovarno preurediti v veliko pod-
jcis'e za ¦•izdciliovanüc vajronov, pni čimer bo
zaposlcnih nad 1000 oseb.
p. Konarcs palestinskih Arabcev. V
Sihemu ise je vršil te dni arabs'k.i kanjjrcs.
Udeležemcii konjrresa so talkoj na prvi seji
skileniH, da se ne bodo baviLi z vrjirasanji,
ki so v zivezi s palestimslko ustiavo in s so-
ddlovanjcm domaainov ori zaikonodaji.
Kion^rcs je dokxMl posebno pcdJtiono ko-
miisiijo, ki bo pripravila načrt narodne
ustave. Nadalje je sklenil ikonirras, da od-
potuje posebna nropajraindna mrisija v
Londcti, (kjer naj usitanovi propajjandni
tnnad v svirlio združitve oriiicntailskih
dežel.
p. Tiskovna svobeds na Madžarskem
Madžarski dopisni urad poioča, da jc mi-
nistrak'i predscdnlik jriof BetMen izjaviil.
da bo v najkrajšem času rvredliožil narodnii
sikiipščšni pcnsitiren tiisk'ovini zaikon.
p. Amerisko-angleski odnozajj. Finan-
önii minister Zedr'njenih držav Mellon je
izdal uracini komuniike. v Ikaterem izjav-
•lja. da. urcdi'tev .ain.deäkih ivojnnh doiljrov v
Amerilki, ikij znasajo 4135 mi!,;jcnov do-
lairiiev. ni v inobeni zvezi s predujmi, Ivi so
jih dale Zedimjcne diržaivc z»a Casa vojmc
drujiiim drzaivam, ter da tudi ne spadajo v
neffotovi ikroir vwiniih odškodniii. Aneleži
bodo inoraM tedaj brczpoiroino.olačaiti.
p. Hivša vesarica Zita pri špekulaci-
jah izgubila pet miUjonov. Pri velikem
bančnem bankerotu bančne tvrdke Pallfy,
katere pasiva znasajo preko 100 milijonov.
je bivša cesarica Zita izjfubila pet miüjo-
nov rnadžarsklh kron. Zitin zastopnik Je
izročil bank! sedem milijonov v svrho va-
lutnih spekulacij. I^\ra milijona so šc rešili
pravočasno. Pet milijouov pa je popclno-
ma izjfubljenih.
p. Amsterdamska internaciionala pr°'
t\ fašizmu. lavirševailni odbtjir anisterdaiTi-
slke iiTiternaciijionalle. Iki zastooa 25 milijo'
nov organiziranih delavcev. je poslal »ita-.
lirjanski \^ladi ostfer prclest j>rati fašis-tov*
skemu nasilju. Protest zalključuie s pozi-
vom. inaj italliünnslka >vlada SčMtl sindikate.
konzumnc zadrujre tin žiiviljenje delavcev
pred fašistovdkim tcirorjem.
n. Strah pred Ruskim kolosom. »Pe'
tit Parisicn« opozarja Anj^lijo, da jc '•
1914 strah pred Rusijo vrjrel Turčijo v \^'
rt;čje Nemčije,, danes jo lahko strah prc 'J
zlato po najvišjih cenah. Naznanjain ?1^'
obcins'tvu, da imam v zalogi najnovej^
mere za mleko, vino, most, zganje iz Iia.l
boljše tovarne Klüsterneuburg po zm-1'111
cenah. ^___ ^*»
.+ Neki duhovnik. je' zgubil na 2. ^
tcbra pri vstopu na vlak na drž. kol. v ^
rici denarnico z nad 2000 L cerkycr.e^
denarja. Kdor bi našcl je naprošcn <*
vrne najden denar pri tukajšnjem upra
ništvuza kar dobi primcrno nagrado.
Razglas.
Naznanilo. Naznanja se prizadctim
zavarovancem, da otvori podpisani v Mir-
nu v »Občinskem domu« trikrattedensko
zdravniško ambulance), katera je odprta
začenši od 9. t. m. vsak pondeljek, sredo in
petek od 16. do 17. lire. Kot zdravljajoči
zdravnik poslujc ffosp. Dr. Just Bačar.
Ambulance se lahko poslužujejo vsi
bolni zavarovanci in njih družinski clan!,
ki se izkažejo z od bolniškc blajjajne iz-
dano izkaznico in ki bivajo v občinali, od-
nosno podobčinah: Miren, Rupa, Pec, (ja-
brije, Vrh - Sv. Mihael, Sv. Martin na
Krasiu, Opatjeselo, Novavas, Lokvica, Ko-
stanjevica, Temnica, Vojščica, Dol, Ore-
hovlje in Vrtoče.
Qkrajna lilißka Wim v fioriti.
ŽupanslvD oMi tafe
odda potom javne draŽbe delo za
zgradbo lesene brvi črez Vipavo pod
Gradiščem.
Nadaljna pojasnila se dobijo v ob-
činskem uradu.
Rok |za predložitev ponudb je do
21. oktobra 1922.
Franjo Duršot.
Župan
ŠOFER vešč slov. in ital. jezika išče
službe. Nastop takoj, plača po dogovonu.
Naslov pove uprava »Straže«.
Posodo za kuhinio
i. t. d. se dobi po ceni v Gorici, Piazza de
Amicis št. 13 (prej Korenj).__________
LEPO POSESTVO
v bližinl Kanala obstojcče iz njive, sjozda,
senožeti ter porušene hiše je na prodaj s
pravico do vojrie odškodnine pod u^od-
nirni pogoji. Naslov pove uprava »Ooriš-
ke Straže«.
Vodstvo uršulinskega
samostana v Gorici išče kočijaža, ki se
dobro razume na konje in vozove.
SLUŽKINJO "
od 15 do 17 let seišče k otroku in za lahka
hišna dela; zg-lasi naj sc pri Zofiji Orel,
Solkanska eesta št. 23 (hiša g. Korcua).
Na prodaj je
vellko starecja pohištva
(mobiljc) po zelo nizkih ccnali, kakor: po-
steljnjaki za eno ali dve osebi, omarc, po-
nočne omarice, mize, vzmcti, žimnice itd.
Ulica sv. Ivana 2 in ulica Duomo 3 (pod
veliko cerkvijo).
POZOR.
Kdor želi rediti sviloprcjkc, naj sc
obrne do Josipa Brumat v Mirnu pri mi-
rodvoru, zastopnika najboljše tvrdke Levi
v Vilanovi pri Gradisči ob Soči. Prepri-
čajte se'pri bivših naročnikili v Kanalu,
Komnu, Baljah, Vrtojbi itd. da se je vsem
dobro sponeslo. Seme se oddaja od 12-15
aprila, t. j .za daljne odjemalcc. Bližnji pa
dobe izvaljene sviloprejke. Naročiti jc čas
samo do 1. marca — potem ne več.
Išče se, vecia
h ladn a klet.
Naslov pove uprava „Straže".
VELIKA IZBIRA
klobukov &a gospe
OTILIAIA L LIÜ A R1S
GORICA
- Uia Mamelli 4 (prei via Scuole). -
GOSPODIČNA,
ki razume nemško in perfektno italijansko
korespondenco sprejme Valjčni inHii W.
Jochmann v Ajdovščini.
STELAŽE KOMPLETNE,
dobro ohranjene za večjo trgovino so na
prodaj. Cena zclo ugodna. — Obenem
se išče kompanjona.
Naslov pove uprava „Straže".
OGLAS
Išče slu/be kot ccrkovnik mlad ože*
njen mož. Več pove upravništvo »Stra*
že«.
1Ü pohištvo (mobilia)
vsakc vrste po zelo ugodnib
cenab, ter blago zajamčeno.
P. Grignascbi, ul. MorcUi 49.
FOTOGRAF Adolf Trebse na Srpcnici, se
priporoča ccnj. občinstvu za mno^obrojen
obisk. Jamči za dobro in točno izvršitev
vsakcga dela te stroke.
Zadružna zveza
(prej Goriška zt/eza v Gorici)
vpisana zadruga z omejeno zavezo
e osrednja organizaci^a vseh goriških za-
drug.
Pisarna v Gorici
Ccrso VercU št. 32, I. nadstropje
Uraduje ob deiavniikiih od 8. do 12.
predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob
sobotah in dnevib pred prazniki je urad
p-opoludne zap-rt.
Dr. A. Grusovin
medalist za kožne In spolne bolezni tei
aegovanje kože. — Perfekcijoniran na du-
najski kliniki.
Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure.
Gorica (Piazza grande) Travnik
hiša Paternoli.
Ani Terpin & C.
nova zaloga manufakturncga bhiga v
Gorici, Via Rastcllo št. 10
Ravnokar došlo novo zitnsko blatlo v
veliki množini. Priporoča se za mnogo*
brojcn obisk.
CENE BREZ KONKURENCE.
Na dvobno! Na debelof
ŠOLSKE ZVEZKT™
ŠOLSKE KNJIsiE
ŠOLSKE POTREBŠČINE
se dobi po konkurenčnih cenah
'i Wm\ Kat. tii dnil
Gorica - Via Carducci 2 - Gorica
P O Z O R I
VelikaL razprodaja
ANOREJ MAVR1C
manusakturna trgovina z IzgovSJenlml oblekami
GORICA - Via Carducca št. 11 - GORICA
Zgoraj imenovana trgovina opoiarja cenj. občuisvo, naj ne zamudi niijugodncjše prilikc,
nabaviti si po ni/.ki coni dobro nianufakturno blago !
Vsled prosolitve v lastno liižo in pomankaiija prostorov se bode prodajnlo raznovrstno
žensko in nuoäko blago, žimo, volno, blazin", t^r uploh vse najpotrebnejše blago za
novoporočence
pod tovormlšlco ce:ino,
Ponovno opozarja ccnj obcinstvo, naj uporabi to priliko, ki bo trajala od 20. septembra
1922 do preselitve v lastuo hišo šten. 3 Uia Carducci.
Za obilon obisk se priporoča
ANDREJ MAVRIČ.
Ne pozabite na domačo turdko! :-: Postrežba najboljša in to^na!
P O Z O R I
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
:: V GORICI, ::
Corso Verdi „Trgovski Dom.44
MM»» Telefon št. 50. mmmm
Brzojavni naslov:
Ljubljanska banka.
DelniSka glavniea
S H S kron
80 BfiguJONOV
eENTRALA:
LJUBLJANA.
Rezerva S H S
krcn
64 MIL1JONOV.
PODRlLcNICE i Brežice, ßorovlje, Metkoviö, Celje,
Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Na daljšo odpoved vezane vloge
pc dogovoru.
Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. - Izvriaje vse v
bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše.
Uradne ore za občm&tvo &ljt—12 iu od 3—5
Ob «obotah popoldne, ob nedeljah in praznikih «e ne nraduje
OBVESTILO
Podpisami uljudno naznanja preč. cerk-
veniirat oskrbnistvom irt slavnemu občin-
stvu da so dospele voščene sveče lastnega
izdellca ter se bodo Iste prodajalev proda-
jalnl
Kaioliska tiskovngga tJrušlva v Goriti
VIA CARDUCCI st. 2
Montova
hiša
In v TMSTII v Novem pogrebnem podjetju,
CORSO VITTOR1O EMANUELE 111. 47.
Za obilna naročila se foplo priporoča
udani J. RopaČ.
Josip Kerševani
mckaiiik in puskar
v Gorici, Sioini trg 9, desno.
Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev,
dvokoles, pušk in samokresov, ter vse
Dosameznih delov, spadajočih v mehanično
in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen
pouk v umetnem vezanju in krpanju.
LuKtna delavnica in popravljalnica, Stolni trg 5,
PQT Poniklanje in lakiranje v vsakl barvi. ^K
Prlporočam \safeemu Original Mundlos šivalne
stroje, ker so najbol] zanesljivi, za te jamčim 15 let.
FELBERBAUM & ROLICH
(prej Hed/.et & Koritnik)
GORICA :-: Corso Verdi štev. 7 :-: GORICA
Velika izbira moškega in ženskega sukna,
raznovrstnega zepbirja, pcrkala tcr perila,
velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi
vsakovrtnega blaga za neveste, drobnarij ter
vseb potrebščin za krojače in šivilje. ""W$
NA DROBNO!
NA DEBELO!
J. Lenassi, Gorica, I We t
Moka, sirk, oves, otrobi, kava
sladkor, špeh, olje, petrolej itd
Teod. Hribar o«l) - Gorica
Corso Verdi 32 (hiša Cenfr. Posojilnica)
Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenchart &
Rynfianny vsakovrslno blago za poročence, kakor tudi velika
izbira moškega in ženskega sukna.
Blago solidno! Cene zmerne!
Priloga »Goriške Straže« št. 41.
VOJNA ODŠKODNINA.
CERKVENA OSKRBNIŠTVA POZOR!
Določitev, katere cerkve in kakih vrst
premoženje pripada k javnim bitjem, si je
kr. odlok od 6. IV. 1922 pridržal in bo o
tej pravici odločal pozneje. Kot javna bit-
ja so se po avstrijskih zakonih smatrala
vsa ona bitja, ki polagajo javno račune.
Zato je »Zadruga porušenih cerkva« takoj
naznanila vso utrpelo škodo in s tem po-
dala jasen dokaz svoje upravne sposob-
nosti. Ker pa poznamo muhasto vlado, ni-
smo mirovali dokler ne izsilimo načelne in
jasne izjave glede klasifikacije cerkva in
njihovega premoženja. Trst je obvestjl o
tem važnem vprašanj/u njemu podrejene
urade in sicer: gen. civ. podkomis., finanč-
no ravnateljstvo in davčni urad v Ooricl
ter finančno direkcijo v Trstu, Te oblasti
pa so molčale kot grob in mi smo izvedc-
li za okrožnico še-le potom župnega ura-
da v Ločniku, kateremu je bila doposlana
dne 6. 9. 1922 od Ufficio IX št. 9215-7615
iz gen. civ. kom v Trstu in ki se glasi:
»Z ozirom na kr. odlok 6. 10. 1919 št.
2094 in z ozirom na 3.odstavek kr. odloka
z dne 5. 10. 1921 št. 1569, ki določa, da se
smejo samo župne cerkve (stride rečeno)
neposredno na račun vlade popravljati o-
zir. vzpostavljati medtem, ko veljajo za
vse druge cerkve in njihova poscstva glav-
na določila enotnega besedila odskodnin-
skega zakona z dne 27. 3. 1919 št. 426,
javlja podpisani gen. civ. komisar. za Pri-
morsko. da ni nobenega zadržka, ako
cerkveno oskrbništvo (župno) poskrbi za
izravno popravo vojnih škod utrpelih na
svoji imovini. V dosego izplačila vojne od-
škodnine naj vloži cerkv. oskrbn. redno
prošnjo na finančno oblast po predpisih
splošnega odškodninskega zakona.
Nadalje vas obveščamo, da se smete
pri popravi ozir. vzpostavi svojega poško-
dovanega imetja poslužiti konsorcijev ali
zadrug. Financiranjc se vrši potom Zvez-
nega denarnega zavoda (Istituto federate
di credito) ali pa drugih priklopljenih mu
zavodov.
Za gen. civ. komisarja: Moncada.
Dolgih šest mesecev je bilo potreba,
da pridemo enkrat do načelne izjave o
cerkvah in njihovem premoženju in to po-
tern, ko so se izjalovili vsi poskusi vlad-
nih organov, da bi omajali naše pravno
stališče. Toda tudi ta okrožnica je zavi-
ta v megleni pajčolan, skozi katerega pro-
nica duh neodkritosrčnosti, zato smo se
hoteli na licu mesta prepričati, da li je še
kaj možatosti v teh Ijudeh. In cav. Riva
nam je zagotovil, da je zadeva s tem na-
čelno in definitivno rešena. Podrejeni ura-
di so obveščeni z namenom, da se drže da-
nih navodil.
Facit je to: iz splošnega odškodnin-
skega zakona so izvzete samo vse juridič-
no priznane župne cerkve, vse drugo: žup-
nišča, župnijske prebende, vikarijske in
kuratne cerkve ter njihova premoženja
spadajo pod z'akon kot za zascbnike.
Pa tudi župne cerkve sc morejo po-
služiti tega zakona, toda računati morejo
edino s tisto svoto, ki jo iztisnejo potoin
konkordata, medtem ko ne bo država gleda
la na visokost troška, ako se prepusti delo
,državnim organom. Isto velja tudi za vse
ostale cerkve, ako jih prevzamejo v delo
državni organi. (Kaj ne, nov besk za ka-
line!)
Cav. Riva trdi, da se bo morala raz-
pisati javna dražba pri vseh delih, ki pre^
segajo svoto 50.000 lir. Upamo pa, da to
mnenje ne bo prodrlo.
Kaj storiti?
1. »Zadruga« bo vložila na finančno
intendanco vsa naznanila, ki so bila potom
nje narejena.
2. Kdor je osebno napravil naznanilo,
naj jo poišče ter vloži potom naše »Za-
druge«. .."
3. Vsa prizadeta cerkvena oskrbništva
naj se včlanijo pri »Zadrugi.«
4. »Zadnuga« mora računati z novo
orijentacijo in revidtrati svoje delovanje.
Sobratje! Koliko ogromnega dela in
nepotrebnih troškov bi nam bila država
prihranila z jednako načelno izjavo v od-
loku. Toda hoteli so v kalnem ribariti. Ni
se jim posrečilo. Vladni, zlasti podrejeni
organi bodo še naprej sitnarili, toda zakon
imamo v rokah in tega se držimo! Le ne-
vklonljiva volja in jeklena vztrajnost nam
jamčita za vspeh in dvignita naš ugled.
f. š:
-{-»Konsorcij porušenih cerkva«, o ka-
terega posredovanju v Rimu in v Trstu
poročamo na drugem mestu, in »Zadrmga
za poškodovano občinsko imetje«, sta bili
v pondeljek popoldne sprejeti v avdijenci
pri ministru za nove pokrajine Lucianiju.
Zastopniki so prosili irrfnistra naj se po-
speši obnovitev cerkva in občinskega i-
metja. Po daljši debati je minister kakor
navadno sesul eel koš obljub. O posledicah
bomo poročali.
Na naslov fin. ravnateljstva v Trstu.
Zadruge vojn. oškodovancev in tudi
posameznik: imajo večkrat ix)trebo, da se
zatečejo h fin. ravnateljstvu, oddelek za
vojno škodo. Te dni se je mudil eden iz-
med vojn. ošk. pri tem uradu v Trstu.
Ljudstva je že obilo čakalo. Majhen pro-
stor in še manjše okno, lj udele-
žena pri vojni odškodnini?!
Občni zbor „Prosvetne Zveze".
Pretekli teden je bil za naše kulturno
delo med narodom velepomemben. Zbra-
li so se v četrtek v Gorici zastopniki pi^-
svetnega dela iz cele Goriške h ustanpv-
neniM občnemu zboru »Prosvetne Zveze«.
Zastopani so bili po večini vsi okraji po
svojih najboljših močeh. Posebno so se
odrezali vrli slovenski fantje, ki so, vkljub
trgatvi in nujnemu delu na polju, v častnem
številu prihiteli gradit temelj naši prosvet-
ni stavbi. Občni zbor, ki ga je otvoril skli-
catelj g. D. Doktorič, je trajal nad dve u-
ri in razpravljal podrobno o pravilih, pro-
gramu in mladinski organizaciji.
Pravila so bila z malimi sprememba-
mi sprejeta enoglasno. Na ixxlilagi pravil
se lahko pridruži Zvezi vsako društvo, ki
zastopa krščanska in narodna načela. Do
sedaj se je priglasilo že veliko društev iz
dežeie in še vedno dohajajo nove prijave.
Opozarjamo tem ,potom ona društva, ki se
še niso prijavila, naj to store čim preje.
Občni zbor je, upoštevajoč težke denarne
razmere, v katerih delujejo podeželska
društva sklenil, da zniža pristopnino na ko
likor mogoče nižjo svoto. Društvo, ki želi
pristopiti Zvez,i plača enkrat za vselej 10
L. vpisnine in na vsakih 10 članov po 2 L.
članafinc. S tem se je olajšal pristop tudi
onim dmštvom, ki stoje v gniotnem ozi-
ru na šibkejših nogah. Pravila'»Prosvetne
zveze« so natisnjena in se na zahtevo do-
pošljejo vsakemu društvu. Opozarjamo
društvene odbore, naj si takoj naroče pri
tajništvu vzorce pravil.
Program za zimsko sezono, ki ga je
občni zbor odobril obsega polcg organiza-
toričnega dela: predavanja iin razne teča-
je. Prosimo društva, ki žele predavanj, naj
pravočasno javijo tajništvu._ kdaj žele i-
rneti prcdavanje in o čem naj se predava.
Zlasti priporočamo nasim dru'Stvom. ta-
kozvane tečaje, t. j. večdnevna zaporedna
predavanja o določeni tvarinü, ki se pa lah-
ko vrše tiidi zvečer. V ix>stev pridejo zla-
sti naslednji tečaji: gospodarski, politič-
ni, apologetski, dramatični, pevski in orga-
nizatorični. Za dekleta se pripravljajo ku-
harski, sivalni, gospodinjski tečaji, kli so
zlasti vetikanskega pomena.
Pod1 okriljem »Prosvetne zveze« se
snujejo Pevska zveza in Dramatska zve-
za, katere bodo vodili priznani strokov-
njaki. Tem potom pozivljamo pevske in
gledališke zbore, naj nemudoma prijavijo
svoj pristop, da zveze lahko začno z red-
nim delovanjem, ki bo našim drustvenim
zborom veliko pripomoglo k napredku.
Nekaj posebno razveseljivega za na§e
fante in dekleta so pa samostojni odseki.
i fantovski in dekliški, katere miisli v naj-
krajšem času zasnovati Zveza po prigla-
šenih društvih. Prav bi bilo, ko bi fantje
in dekleta že sedaj mislili na to in scstavili
zapisnik članov in članic, ki mislijo sode-
lovati. Po vsej deželi se opaža veliko, za-
nimanje za te odseke iin že sedaj prihajajo
vprašanja na Zvezo, kdaj se odseki usta-
nove. Tozadevno odgovarjamo, da so pra-
vila že odobrena in da sc z ustanovitvijo
lahko začne takoj v onih družtvih, kjer so
fantje in dekleta s tem zadovoljni. V tem
slučaju naj takoj javijo svoj sklep zvezne-
mu tajništvm, ki začasno posluje v V. G.
Carducci 4. Gorica. Vse fante in dekleta,
ki jim je v resnici ležeče na pravi izobraz-
bi in katerim preseda to norenje in pijan-
čevanje ix> vaseh, vabimo, naj osnujejo te
odseke, kjer bodö našli prijateljsko druž-
bo istih nazorov vsestransko izobrazbo in
pošteno zabavo.
Pri volitvah je bil enoglasno izvoljen
naslednji ožji odbor: predsednik Dr. Bru-
mat, odborniki: msgr. Dr. Ličan, Dr. St.
Brajša, D. Doktorič, Dr. Glaser, Dr. Mu-
nih in gč. Besednjakova. Za zvezinega taj-
nika je bil imenovan g. prof. F. Terčelj, ki
posluje začasno v Via Carducci 4.
S tem je bil zgrajen fundament naše
prosvetne organizacije. Sedaj pa pozivlja-
mo vsa društva na delo, da dozidamo
stavbo, ki bo v ponos veri in narodu!
•^ Odbor »Prosvetne Zveze« se je v
prvi_seji konstituiral takole: predsednik
dr. A. Brumat, podpreds. dr. St. Brajša,
tajnik F. Terčelj, blagajnik dr. Glaser,
knjižničar dr. Mwnih. Odborniki: dr. J.
Ličan, D. Doktorič in gdč. Besednjak.
Društva.
-f Odbore naših društev opozarjamo,
da je glasilo »Prosvetne Zveze« priloga
Mladike: »Kulturni vestnik«, katerega naj
skrbno čitajo. Dopise o društvenili prire-
ditvah naj pošiljajo uredništvu »Gor.
Straže ali tajništvu »Prosv. Zveze«, ki jih
bo objavljalo pod posebno rubriko.
d Vsem podeželskim društvom, ki
spijo ali životarijo javljamo, da jih je pri-
pravljena vzbuditi in poživiti »Prosvetna
zveza«. Naj pokličejo predavatelja!
+ Clane in clanice naših društev pro-
simo, naj krepko agitirajo za fantovske in
dekliške odseke!
d Vrtojba. Naše vrlo okoličansko
športno društvo »Kolesarsko društvo
Vrtojba«, nam je priredilo v nedeljo 10.
septembra veselico, združeno s kolesar*
sko dirko na progi Vrtojba;Štandrež?So=
vodnje^Gabrije-Miren ^Bilje? Volčjadra^
ga^Vrtojba (28 km). Že okoli ene popol*
dne se je zbralo ob startu mnogobrojno
občinstvo, ki je v veselem pričakovanju
zrlo na dohajajoče dirkače. Zbralo se jih
je 16, med temi par znanih okoličanskih
dirkačev, — zmagovalcev ob raznih pri=
reditvah. Ob 1'35 pop. je društveni pred-
sednik gosp. Frančeškin dal tekmovab
cem znamenje za odhod. Nestrpno je
zatem zbrano občinstvo pričakovalo pri*
hoda prvega dirkača?zmagovalca. Točno
ob 2'26 je kot prvi pridirjal s kolesom
do cilja g. Peric Leopold, ki je prevozil
progo v 51 minutah. Bil je burno po?
zdravljen od občinstva. Koj za njim, v
razdalji 15 sekund, je privozil znani dir«
kač Gorkič Emil, za njim Nemec Ludo*
vik v 53 minutah, nato Gorkič Ivan,
Gorkič Pavel, Gorkie Franc, Trojer
Ivan in Stepančič Emanuel, ki so vsi do*
šli v maksimalnem času. Zatem se je za*
čelo zbirati na okusno pripravljenem
veseličnem prostoru. na dvorišču g. Mer-
molja, občinstvo iz domače in bližnjih
vasi. Veselica je pričela okoli štirih po*
poldne. Nastopil je mešani zbor »Slov.
Čitalnice v Vrtojbi«, ki nam je pod vod*
stvom svojega vrlega pevovodje g. Pav«
letiča dovršeno zapel par pesmi. Med
pevskimi točkami je g. predsednik društ«
va napravil na občinstvo primeren na*
govor, kojemu je sledilo razdeljevanje
nagrad dirkačem*zmagovalcem na zad*
nji pomladanski kolesarski dirki in zma*
govalce mpri nedeljski tekmi. Krona pri*
reditve pa je bila igra trodejanka »Re*
vizor«, ki nam jo je prednašala skupina
renško*biljenskih diletantov. Bili smo
naravnost očarani: kaj bolj dovršenega
pač še nismo videli na diletantskem
odru; gg. igralci bi s takim proizvaja*
njem želi uspeh tudi na kakem mestnem
gledališkem odru pred izbranim, razva*
jenim občinstvom. Gosp. M. v vlogi
mestnega glavarja je naravnost briljiral,
»revizor« nas je presenetil s svojo fino,
nadvse elegantno igro; bolj pristnega ru*
skega tipa kot je bil njegov lakomni slu*
ga si težko moreš zamisliti. Ostale vloge
so bile tudi v dobrih rokah, le ženski
glavni vlogi sta s svojim premalo tempe*
ramentnim prednašanjem malo oslabili
celoten efekt. Pojzabiti ne smemo naše-
ga tamburaškega zbora, ki nas je krat*
kočasil med pavzami z lepimi glasbeni*
mi komadi, preeizno izvajanimi. Med
veselico je delovala šaljiva pošta. Po ve*
selici se je razvila živahna zabava, ob
veselem; petju in tamburanju, ter ob
splošnem dobrem razpoloženju občin*
stva, ki je odneslo najboljšc vtisc.
M. G.
d. Dornberg.. »Volkašin«. Zakasnelo.
»Malo a dobro!« To geslo si je postavila
»Slov. čitalnica«; geslo ki bi ga priporočal
tudi marsikateremu dnuštvu na deželi. Dru
štva! Ne gre za to, da organizirate koli-
kor mogoče dosti prireditev, ampak za
to kakšne so te prireditve. Predno prei-
dem h kritiki sami ako smem imenovati to
kritiko, povcm čitateljem, da bodo znali
pravilno presoditi moje besede, da se na-
čelno ne strinjam z onimi kritiki naših pri-
reditev na deželi, ki v svojih kritikah, ki
niso kritike ne poznajo drugih izrazov ka-
kor: »bilo je imenitno, razpoloženje med
ljudstvorn sijajno, igralci so pogodili svo-
je vloge, petje na višku — vsa cast Petru,
Pavli itd. — Ti kritiki zagovarjajo svoje
»kritike«, češ društvom je treba dati ve-
selja. Ne, dragi, s takimi «kritikami» ne
bomo prav gotovo nič primogli k napred-
ku na nasih odnih; take kritike so krive o-
ne površnosti, ki jo opažamo zadnji čas
pri škoro vseh prireditvah na deželi. Z re-
snico na plan! Pišimo stvarno! — Prizna-
ti moram, da sem malokje na deželi videl
igrati s tako gotovostjo; dasi so bili igral-
ci večinoma prvič na odru, kakor sem ka-
sneje izvedöl so s svojim izvajanjem po-
kazali, da so odra že vajeni. Iz tega skle-
pam, da so se igralci veliko vadili na o-
dru; in to je važno! Občinstvo je sledilo z
velikim zanimanjem; v dvorani je vladal
mir in red, znak, da je igra ugajala.
»Citalničarji«! Le po tej poti dalje!
d. Njivice. Bralno društvo »Svoboda«
je imelo v nedeljo predavanje; o gospo-
darstvu je predaval g. dr. Alojzij Povh iz
Trsta. Udeležilo se je ,precej oboinstva.
d. Št. Viška sora. Ker je bilo prete-
klo nedeljo zelo slabo vreme, se napove-
ana veselica ponovno vrši v nedeljo dne
15. t. m. Prosimo in vabimo vse sosede,
zlasti pa dolince, da nas obiscejq in se po-
vesele v naši sredi, še enkrat predno nas
zamete bela zima. — Mladina.
d Števerjan. Števerjanska narodna
mladina je po vojni priredila že lepo šte-
vilo veselic, na katere smemo zreti s po-
nosom. Vendar je bilo doslej vse njeno de-
lovanje brez vsakega točnega programa,
brez jasno določenega cilja, brez prave
podlage, ki sloni ravno na dobri organiza-
ciji. V števerjanski narodni mladini spijo
mnoffi zdravi zakladi, ki jih je treba zdra-
miti. vzgojiti in razviti. Smisel za prav!
in zdravi napredek si mora v njenih dušah
izklesati siroko pot. Ta zavest je našla
med našo mladino globokega umevanja in
rodila splošno željo po ustanovitvi izobra-
ževalnega društva. Prihodnjo nedeljo se
vrši ustanovni občni zbor. Nadejati se je,
a se bode istega udeležili stari naši vete-
rani, ki so bili pred vojno že dolgo vrsto
let zbrani v izobraževalnem društvu ter
potom njega vsi)ešno širili po obcini na-
predek in prosveto. Zlasti pa je pričako-
vati, da se občnega zbora udeleži zavedna
mladina.
ü. Kanal (Uprizoritev Meškove dra-
me »Mati«. Pretekli teden je dramatični od
sek Nar. Citalnice v Kanalu uprizoril to
Meškovo dramo. Zdelo se mi je, ko sem
čital raz oglasov to naznanilo, da ti-le mla-
di igralci in igralke ne bodo kos svoji na-
logi. V veliko moje začudenje je bilo i-
granje brezhibno. Vsi so se potrudili, da so
podali kar najbolj verno sliko naše boli
in trpljenja. Občinstvo, ki je napolnilo
dvorano je bilo ganjeno do solz. Pred i-
gro je komp. Marij Kogoj vodil domači
pevski zbor, ki je prav dobro podal dve
Lebanovi pesmi.
d. Njivice. Zahvaljujemo se vsem, ki
so darovali za nakup društvenih potreb-
ščin. Bog jim stoterokrat povrni. Odbor.
d. Otalež. — Slov. izobraževalno dru-
štvo v Otaležu sklicuje redni občni zbor
na 15. oktobra ob 1. uri popoldne.
ja svoio druzinü vzamem izkliuHno
le VaSe testeif
Priznal je eden največjih trgovcev z deli-
katesami v Trstu potniku tovarne testenin
v Ilirski Bistrici. Mož ki pozna in ima na
razpolago najboljše izdelke, ve kaj je
dobro.
IVajbocjatejša zaloga
damskih klobukov zadnjih
vzorcev in največja izde-
lovalnica modnih predme-
tov je v Gorici pri
Rozi Mungherli
Corso Verdi 41, vogal ul. Contavalle I/ll
Cene brez vsake konkurence!
Stara trgovina
z meš. blagom in trafiko ter event, tucti
gostilna se vsled druž. razmer odda v
najem. Naslov pri upravništvu.
VEČ MIZARSKIH pomočnikov in strojnih
mizarjev spreime takoj v trajno delo
tvrdka Brata Mihelič v Bovcu.