IZ RIBIŠKE TERMINOLOGIJE
V članku pod tem naslovom i(JiS 1965, št. 6/7) me moti besedna zveza ribiška palica (inemško Fischstook), str. 203—205. Palica v ikaterikoli zvezi pomeni neprožen, kratek, primemo debel predmet. Ribič pa potrebuje za rübolov gibčen, primerno dolg piot. Otroci si odrežejo za ribolov šibo (leskovkio). Star rilbič, ki me je pogasito spremljal pri riboiliovu, ni nikdar rabil besede ribiška palica, temveč prol. Izraz ribiška palica so začeli^ rabiti šele špoiritni ribiči. Prot za muharjeaje je muharica, svojčas smo ratoili zanj' izraz pernica. Prot za vijačenje je vijačnica ali metalnica (Wurfgerte), prot za lov sulcev je sulčarka, prot za lov belic beličarka.
Izraz ribnica pomeni pripravo za ribolov, je star izraz; slišal sem ga od poklicnega ribiča stalno že pred desetletji.
Predvrvnica je to, kar je med trnkom in vrvico. Mislim, da je praviilen izraz pred-vrvnica, ne predvrvica, ker ne gre za vrvico. Za predvrvnico za lov ščuk smo rabili pleteno žico, ki je ščuka ni mogla pregristi.
Deli trnka so ušesce, krak (zdi se mi bolje kot hrbtišče), ost in brada.
Izraz zateg se mi zdi primeren za ribolov z vijačenjem. Ko začuti ribič prijem, vrvico z zamahom prota avtomatično nategne in s tem za;piie ribo (pravzaprav se riba zapne sama). Pri muharjenju pa mora ribič izkoristiti trenutek, ko riba muho zgrabi. Takrat rilbi s kratikim zamahom, zasekom, zaseka trnek v gobček. Ce ta trenutek zamudi, riba vado iapustii. Za muharjenje bi ralbil izraz zasek.
Plavuti so: hrbtna, prsna, tretoušna, predrepna (ne podrepna) in repna.
Avgust Munda