37. štev.
Pavialnl Iranko v drZavl SNS.
V Uublianl, v sredo 16. februaria 1921,
Posamazna Stav. 1 K.
Leto V.
Izhaja razen nedelj in praznikov v z a k dan
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiikanska uiica St. 6 L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*5Q. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu, popust.
Glasilo iugoslov. socijalno • demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poiti ab e dostavljanjem na dom es cel.o ieto K 240, za pol leta K 120, za čelrt leto K 60, za mesec k 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnistvo ie v Liubljan-“Frančiškanska ulica št.6'1., Učiteljska tiskarna.
Francozi reorganiziralo romunsko vojsko.
Pod tem naslovom javlja »Slovenski Narod* od 15. t. m.:
Iz Berna poročajo, da so vse bolnišnice v Temešvaru prenapolnjene z romunskimi ranjenci iz zadnjih spopadov med boljševiki in romunskimi četami, Romunija se mrzlično pripravlja na obrambo, dočim francoski oficirji reorganizirajo v Bukovini romunsko vojsko. V romunskih vojaških krogih pričakujejo boljševiško ofenzivo v par tednih.	t
Novi predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo.
LDU Belgrad, 15. febr. Včeraj se je po daljšem presledku vršila seja ministrskega sveta zopet pod predsedstvom Nikole Pašiča. Na seji se je razpravljalo o izpopolnitvi pokrajinskih vlad. Poverjenik za pravosodje v Zagrebu dr. Nikola Gjurgjevič je imenovan za predsednika vlade v Sarajevu, načelnik v ministrstvu za notranje zadeve dr. Viljem Baltič pa je imenovan za predsednika vlade v Sloveniji. Vprašanje o Izpopolnitvi hrvatske In dalmatinske vlade je odgodeno na prihodnjo sejo. Ministrski svet je po-
leg tega razpravljal tudi o drugih tekočih poslih.
*
O	»drugih tekočih poslih« je lepo rečeno. Tudi rni bi lahko kakšno rekli o »tekočih poslih« — pa kaj hočemo, ko imamo v Ljubljani tako skrbno policajsko cenzuro!
Vlada trdno stoji
LDU Zagreb, 15. febr. »Riječ« poroča iz Beograda, da je snoči vlada sklenila, naj se nadaljujejo pogajanja z zemljoradniki in muslimani glede vstopa v vlado. Zemljoradniki so včeraj predložili ustavnemu odseku svoj ustavni načrt.
*
Zemljoradniki naj pazijo, da jim ljubljanska cenzura ustavnega načrta ne zapleni!
Iž ustavotvornega odbora.
LDU Belgrad; 14. febr. Deseto
sejo ustavnega odseka otvori podpredsednik dr. Tomljenovič ob 9.30. Prvi govornik dr. Janko šimrak (Jugoslovenski klub) obžaluje, da v’adne stranke ne naročajo svojim članom, naj redno zahajajo k sejam ustavnega odseka. Nato se bavi s Prehodnimi naredbami, ki so zelo vazne jn jjj, mora obsegati nova asiava, ker bi se po teh naredbah naša kraljevina morala upravljati se tri leta. Ker je ustavotvorna skupščina dala ustavnemu odseku pravico. da predloži načrt ustave in ne novo ustavo, smatra govornik, da bi predsednlštvo ustavnega odseka moralo pri vladi ali pri pred-sedništvu ustavotvorne skupščine izposlovati, da se zopet sestane konstituanta In da se ji predloži nova oziroma predelana ustava. Nato zahteva, da se na koncu načelne debate o ustavnem načrtu nadaljuje načelna debata o prehodnih odred-!r n*F°va stranka ne mara, ua bi se to delo zavlačevalo. Sodi pa, da je stvar že toliko dozorela, da se ne more prelomiti kar tako čez koleno.
Dr. Tomljenovič (demokrat) ugovarja izvajanjem dr. šimraka in pravi, da je njegova zahteva neupravičena. ker gospod poslanec Prehodne naredbe preveč smatra za sestaven del ustave, kakor tudi za to, ker se mora po členu 12 poslovnika vsak ustavni predlog v celini in v poedinih členih predložiti p-redsedništvu konstituante ali pa ustavnega odseka.
Dr. Žarko- Miladinovič (radika-TV |zJavlja, da se je v dosedanjih
P":
ustava t°;.,,Smatra- <& mora biti
l£t7va £e-Z vmoRoče k™tka. *2?i, nnJSi* * obsegati vseh mo-
»mo osnovne določbe. O kvalificirani večini veli, da o njej ni bilo govora v kriški deklaraciji. Govornik se nato bavi z jnajorizacijo in s suverenostjo narodne skupščine in z dogodki leta 1918, ki so se odigrali pred1 zedinjenjem. Glede dvodomnega sistema me ni. da njegova uvedba ne
bi bila upravičena in zagovarja enodomni sistem. V svojih nadaljnjih izvajanjih veli, da je država že pravno obstajala in je že davno priznana po tujih državah. O Radiču'' pravi, da je predstavitelj avstrijskega duha. Ako pri nas ne bi bilo popularne dinastije Karagjorgjevi-čev, bi že davno izbruhnila meščanska vojna in država bi razpadla. Govornik je proti federalističnim težnjam Narodnega in Jugosloven-skega kluba in veli, da se bodo Srbi vedno borili proti temu, da pridejo pod hrvatsko republiko. Zagovarja vladni načrt ustave, ker je edino v stanu urediti in utrditi državo. Federalizacija ali celo sovjetski sistem bi nas ugonobil.
Nato prevzame predsedniško mesto dr. Laginja in da besedo dr. i Tomislavu Tomljenoviču, ki pobija Izvajanja opozicije, češ da naša država ne obstoja pravno. Dne 1. dec. 1918 je nastala naša država, pa so j«: takrat priznale vse stranke, ki Jo danes zanikavajo. Edinstveno zna-čenje države najbolje razsvetljuje Rrfska dokiaracija, ki je osnovana na podlagi pojma enega naroda in ene države. Ustava v vladnem načrtu ni noben unikum in monstium, . kakor ga je imenoval dr. Laginja. Samo centralna oblast lahko pospeši miren, kulturen in gospodarski razvoj v državi. Ce bi se pridržale upravne enote sedanjih pokrajin, bi se godilo tako, kakor lansko leto, da bi banu ležalo na tisoče spisov, n%T M ne mogel toliko rešiti. (Ur. Simrak: Pa vendar toliko spisov leži po ministrstvih!) Centralistična država je sedaj bolj potrebna. kakor kdaj poprej. Ce bi se državne oblasti decentralizirale, bi država izgubila vso svojo avtoriteto na zunaj. Vsaka stvar ima svoj smisel, smoter in cilj, kamor gre. Ce pa jugoslovenski komunisti mislijo, da more tudi pri nas obstajat! državna oblast v moskovskem zmi-slu, je pa najbolj pametno, da sploH ne predložijo nobenega ustavnega ”^rta- Istotasko sem prepričan, da
r^ie«a	stranka v Ev-
ropi ne bi dopustila, da bi obstajala
v državi tudi najmanjša avtonomija. Kar se tiče načrta hrvatske zajed-mce, mora vsak človek onstran Save in Drine takoj čutiti jasno, da je s tem načrtom predviden pravi tip avstro-ogrske monarhije. Čeprav se je dr. Laginja izrekel proti federaciji, je vendar njegov predlog čista federacija. Hrvatska zajednica ne more zatajiti, da si v tem trenotku ne prisvaja monopola na hrvatski del naroda, ostali Hrvatje pa, ki to gledajo, bodo gotovo protestirali proti takemu potvarjanju. Jugoslo-venska ljudska stranka je osnovana na shemi, na kateri je osnovana tudi vsaka druga ljudska stranka, tako v Rimu »Partito popolare« ali v Av-siriji »Volkspartei« in podobno na Madžarskem. Ce dobro proučimo duh opozicionalnega načrta, tedaj lahko vidimo,, da gre ta načrt za popolno decentralizacijo državne oblasti, a v administrativnem pogledu za popolno centralizacijo na fevdalno aristokratični podlagi. Ta načrt razdvaja moč države in cepi državno oblast od vrhovne državne vlade. Samo tisti, kdor gleda svet s plemenskega gledišča, vidi, da se mu je bati hegemonije enega dela nad drugim delom naroda, kakor se zato boji opozicija. — Seja je bila končana ob trinajstih in se je ob šestnajstih nadaljevala. Ko se je seja zopet otvorila, je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril poslanec Sušnik: Centralizem je idejna stvar, in se inore doseči samo potem evolucije, ne pa, da se ok-troira danes, ko so plemenske razlike, še tako velike. — V imenu Jugo-slovensko muslimanske organizacije izjavlja posl. Kurbegovič, da je njegov klub zavzel stališče pokrajinskih avtonomij, dočim predvideva vladni načrt oblastne avtonomije. Muslimani nočejo s svojim načrtom ustvariti federacije. Država
mora nastati originelnim potem, ali pa se.mora stvoriti. Kraljevina Srbija je nastala na originalen način takrat, ko se je osvobodila izpod turškega jarma. Istotako je nastala država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je dvignila iznad razvalin avstro-ogrske monarhije. Muslimani so za monarhijo pod Kara-gjorgjeviči. To je za njih res abso-luta. Ostane samo še to, kakšna bo notranja ureditev države. Pri avtonomiji je glavna stvar, ali vrši svojo avtonomijo lure proprio ali pa iure delegato. Muslimani stoje vsekakor na stališču narodnega edinstva in odklanjajo vsako plemensko borbo. Vladne stranke, ki zastopajo centralizem in unitarizem se boje, aa ne bi Hrvatje na temelju svojih historičnih tradicij zahtevali svoje države. Ce bi se to Hrvatom ugodilo, bi zahtevali isto tudi Slovenci in Makedonci. Radi tega misli posl. Kurbegovič, da nobeden izmed teh ni-nia interesov na tem, ampak da je vsem ležeče na skupnosti s Srbijo, kakor jo zahteva razvoj države. Za njim rekapitulira stališče svoje stranke dr. Žerjav, nakar se na predlog dr. Markoviča zaključi seja ob devetnajstih in pol. Prihodnja seja bo jutri, ob devetih dopoldne.
LDU Belgrad, 15. febr. Današnjo sejo ustavnega odseka je otvo-ril podpredsednik dr. Tomljenovič ob pol 10. dopoldne. Prvi je govoril posl. Andjelič (demokrat) o ženski volilni pravici.^a njim je govoril posl. Nastas Petrovič (radikalec), ki je govoril v Protičevem duhu, vendar pa je izjavil, da bo glasoval za vladni ustavni načrt. Nadalje je govoril demokrat posl. Ju-raj Demetrovič. Danes se bo bržkone zaključila generalna debata, jutri pa se bo glasovalo, ali naj se vladni ustavni načrt sprejme kot podlaga specialni debati.
Trgovska pogodba z Nemčijo
anulirana!
Pred dobrim mesecem so se vršila v Belgradu dolgotrajna pogajanja med našimi in nemškimi delegati o novi trgovski pogodbi med našo državo in Nemčijo. Pogajanja so se ugodno končala in trgovski minister dr. Kukovec je bil tako zadovoljen z uspehom, da je priredil delegatom na čast »sijajno večerjo,« kakor je stalo v dotični depeši.
Pred dvema dnevoma pa smo prejeli vest. da je ministrski svet v Belgradu, čegar član Je dr. Kukovec, pogodbo — razveljavil!
Ml ne vemo, ali je hotel ministrski svet nastopiti proti dr. Kukovcu ali ne. Tudi ne vemo, če je ta korak napravil naš ministrski svet iz svoje inicljatlve ali ne. Mi prav nič ne
vemo, prav nič--------------
Mi vemo samo to, da so škofje ob priliki svojega obiska pri regentu tega naprosili, da bi smeli y litanije vseh svetnikov vplesti besede: Ljubljanske cenzure — reši nas, o Gospod*
Drzen napad na žepe konsumentov.
Pred dobrimi 14 dnevi je zborovala v Belgradu posebna gospodarska komisija, ki naj bi ugotovila, kako bi se dalo odpomoči žalostnim prometnim, carinskim in sploh gospodarskim razmeram v nasi države. Komisija je sestavila celo vrsto predlogov, od katerih naj danes vzamemo le enega v pretres.
Kakor doznavarno, so predložili zainteresirani trgovski in industrijski krogi, da se naloži silno visoka carina na manufakturno blago in sicer : za 100 kg sukna take vrste, katerega tehta 1 meter do 700 gramov. torej ra raševino in koprive, naj se plača carine 500 dinarjev; za blago finejše vrste, ki je lažje, se pa carina znatno stopnjuje in sicer tako, da se naj plača za najfinejše vrste, katerih tehta 1 m 300 gramov ali pa še manj, celih 900 dinarjev. Poleg tega se mora plačati seveda še poslovni davek in v zadnjem primeru še luksuzni davek.
Staro ekonomsko pravilo, ki velja za državno gospodarstvo ravno tako kakor za privatno, nas uči, da prodajamo svoje izdelke in pridelke kolikor mogoče drago, kar
j pa potrebujemo od drugod, da ku-j pujemo kolikor mogoče ceno. Ce se oziramo na to osnovno pravilo, bo vsakemu iasno, zakaj zahtevajo
i	kmetje in delavci visoke carine na ; blago, katero imamo ali izdelujemo j sami. Za blago pa, katerega nima-; mo in ne izdelujemo sami, pa zahtevajo konzumenti odpravo carine, ako ne govore zanjo fiskalni vzroki.
Poglejmo sedaj, kako stoji stvar z manufakturo. Ml vemo vsi, da ne obstoji v celi naši državi takorekoč nobena tekstilna industrija. Tisto malo platna, kar ga napredejo kmetice po zimi doma, in pa tisto malo sukna, ki ga izdelajo kmetje v krajih, kjer redijo ovce, ne zadostuje uiti za potrebo dotičnih kmetov samih in to se sploh ne more Imenovati industrija.
In vendar so se v Belgradu znašli ljudje, ki so se povzpeli do predrzne trditve, da Je v Srbiji toliko domačega sukna. da lahko oblačijo celokupno prebivalstvo in zato da Je treba vpeljati visoko nvozno carino na sukno!
Tej trditvi nasproti ugotavljamo, da je kupil In še kupuje »Savez
zemljoradničkih zadruga«, ki pre-skrbljuje izključno kmete, od angleških zadrug in trgovcev ogromne količine sukua. čegar vrednost gre v silne milijone, da preskrbi tiste kmete z obleko, o katerih trde »izvedenci«, da lahko oblečejo celo aržavo! Kdor ne verjame, naj se obrne na »Savez«, da mu dovoli pogledati knjige!
Zato je jasno, da čepi za tem carinskim grmom posebne sorte zajec.
Stvar je namreč ta-le: Cene sukna na svetovnem trgu padajo, Bel-grajski trgovci to dobro vedo, ravno tako dobro kot zagrebški in naši. Belgrajski trgovci pa imajo v svojih zalogah ogromne množine blaga* katero bi radi prodali po starih cenah. Zato so se skrili za »srbske kmete« in zahtevajo visoko nvozno carino za tako dolgo, dokler ne bodo razprodali svojih zalog po visokih cenah!
Tako stoji ta stvar in nič drugače. To je ravno tak «knif«, kakor so ga uprizorili takrat, ko so belgrajski trgovci izposlovali prepoved uvoza luksuznega blaga »zaradi izboljšanja valute«, v resnici pa zato, ker so bili sami s te vrste blagom silno zalpženi in so ga hoteli Iz strahu pred padcem cen po visokih cenah prodati.
Naglašamo ponovno, da je stvar, o kateri govorimo, za enkrat še samo predlog. Ker pa poznamo bel-grajske trgovce, ki tvorije zvečine tkzv. »beogradsko porodico«, In ker poznamo zveze teh rodovin z vplivnimi vladnimi gospodi, se bojmo zelo, da se bo ta predlog tudi uveljavil in uzakonil. Vplivom »beo-gradske porodice« se tudi dr. Kukovec ne bo mogel upreti in bo podpisal,
Ta carina seveda ne bo dolgo trajala In tudi ne sme dolgo trajati. Za to bodo že skrbeli zastopniki kmetov in delavcev v parlamentu, ki niso odvisni od »porodice«. Ker smo pa prepričani, da bodo prizadeti trgovci zagnali velik krik (v svojo korist seveda), zato svetujemo pametnim ljudem: Ne kupujte! Ne dajte se varati!
Politične vesti.
+ Občinske volitve v Slovenili. »Nerodna Politika« poroča-iz Beograda, da le Izvršena revizija občinskega volilnega reda aa Slovenijo. Občinske volitve se bodo izvedle po vsej Sloveniji početkom aprila. Ženske ne bodo imele volilne pravice. Po novi naredbi se bodo morale predložiti kandidatne liste tiskane. — Kateri tiskarni pa zre tako slabo?
+ Visoko odlikovanje. Rusld car Nikolaj H. je odlikoval ljubljanskega cenzor-(ja z redom svetega Jurja. — čestitamo!
+ škofje prt regenta. Včeraj ob 10. dopoldne sta posedla ministra za prosveto zazrebškl nadškof dr. Bauer In dfakovski škof AkšanovJČ. V Beogradu se tstotaki nahaja ljubljanski škof dr. Jeglič. Datles so škofje posetlli papeževega nuncija ter so bili sprejeti od regenta prestolonaslednika Aleksandra v avdljencl — Dr. Žerjav ni bil navzoč.
-F Statistika keastKuante. Tajništvo konstituante }e tedalo nastopne podatke o številu poslancev posameznih klubov ter o njihovem poklicu: Radikalni klub šteje 06 članov, demokatski 94, komunisti 59, Radičeva seljača stranka 49, zemfjoradidkl 39, Jugoslovenski klub 27, muslimani 24, Na-rodni klub 11, socialdemokratski klub 10, republikanci 3, izven strank pa je 5 poslancev. Po poklica ]e med poslanci 193 uradnikov, 94 poljedelcev, 50 odvetnikov, 27 novinarjev, 20 trgovcev, 20 obrtnikov, 14 zdravnikov in 1 lekarnar.
+ Bof *• »tolčk«. Pogajanja za lapo-polnjenis ministrskih most se bodo tvvMfr-vala prihodnji teden. Pričakujejo,' da bo ministrski predsednik Pattč osebno vodil pogajanja. Njegova prisotnost v konstita-aoti bo raaiasn&t položni.
+ Zloben konzul. Iz Newyorka javfja-to: Ameriški konzul Pattoo v Beograd«
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 37.
pravi v svojem poročilu, ki Je dospelo v New York 15. januarja, da je na podla?! faktur, predloženih ameriškima konzulatoma v Beogradu In Zagrebu, leta 1920 znašal izvoz iz Jugoslavije v Zedinjene države 223.627 dolarjev. Vrednost Izvoza krl-zantemnega cvetja (iz katerega se izdelujo prah zoper mrčes) Je znašala 169.610 dolarjev.
+ »Arbelterwlile« v Jugoslaviji zo/pet dovoljen. Graški soc. dem. listu »Ajrteiter-wille«, glasilo avstrijske socialno demokratične stranke za štajesko,| je v Jugoslaviji zopet dovoljen in se sme prosto razširjati.
+ Ubogi Nikolaji V Koiašinskem srezu v Črni gori so prijeli enega prvih agentov razkralja Nikole Todora Duloviča s nekoliko drugimi člani njegove družbe. — Tako se Nikitova armada polagoma manjša in ž njo upanje na poslednji »coup d'etal« v Niki tov prilog seveda.
+ Zakaj Italijani še niso Izpraznili Logatca? »Era Nuova« piše: Pred nekoliko dnevi so dobile logaške civilne in policijske C/tlasti od civilnega komisariata v Julijski Ceneči]! zapoved, da izpraznijo to mesto. Ker pa nadaljnjih ukazov imenovane oblasti niso prejele, je bil odposlan neki uradnik v Trst, da se o zadevi informira. Tam so mu pa rekli, da je bil omenjeni poziv razveljavljen, ker so Jugoslovanske oblasti sporočile italijanski vladi, da ie niso v stanu zasesti ozemlja, ki so pripadla Jugoslaviji.
— Pričakujemo pojasnila.
+ Zmaga strokovnih organizacij. Delavstvo, ki je organizirano pri ekstremni revolucionarnemu komiteju za seinski ds-partament, je pri volitvah v upravno komisijo delavske borze za 1921 doživelo po-polen poraz na korist strokovnim organizacijam, ki pripadajo večinski stranki. Lista večinske stranke je prodrla na vseh vo-lttčih.
+ Francoska sekcija delavske Internacionale. Socialistični disidenti, ki so se po kongresu v Toursu nanovo organizirali 'n ki se zaradi razločitve od francoske sekcije internacionale imenujejo »francoska sekcija delavske internacionale«, so imel/ včeraj svojo prvo sejo. Glavni tajnik Paul Faure je naznanil, da je 54 pokrajinskih zvaz te vzpostavljenih .in da se jih bo organiziralo še 20. Zakladnik Ckandallet le poročal, da ie razdelil karte za 48.000 »deležnikov. 55 poslancev to 2 senatorja sta se izjavila za francosko sekcijo delavske Internacionale. V dnevnem redu je zahtevala skupščina izpremeanbo večerna izdaje lista »Popuialre* v vsak dan izhajajoč jutranji, Ust ipod vodstvom Blutna in Longueta tir protestirala proti razpustu splošne zveze strokovnih organizacij. Naposled se Je stranka bavila z dunajsko socialistično konferenco in poverila delegaciji (Renaudelu, Lo»vguetu, Mrttralu, Paul Faureu in Bra-ckeu) nalogo, da se udeleži posvetovanj na Dunaju.
Ljubljanski občinski svet.
Včeraj se je vršila od 5. do 8. ure občinska seja. Predsedoval ji je župan dr. Tav čar. Po otvoritvi seje je župan poročal o nekaterih formalnih zadevaih, nakar je občinski svet sprejel z občinsko zvezo več prosilcev. — Dalje je po krajS debati od' klonil ustanovitev komunalne banke, katero je v prejšnji seji predlagal občinski svet nlk sodrug Kocmur. Pač pa de na predlog . finančnega odseka sklenil, da uv&žuje eventualno razširjenje delokroga Mestne hranilnice, (O stvari sami bomo še tepregovorili Op. ur.) — Dalje je pritrdil nujnosti rešitve teh le vprašanj: temeljite Obnove mestnih cest la ulic, Izpopolnitve to očiščenja me stnlh kanalov, ureditve obrežij regulirane Ljubljanice, pomnožltve javne pUnove raz sveti ja ve, povečanla mestne elektrarne, mestne klavnice, ustanovitev mestne ledarne la Izpopolnitve cestne električne železnice. Skraijni čas je že, da občina temeljito popra vi netlakovane mestne ceste In ulice, kakor tudi fcrotoarje; tlakovati bo morala predvsem Poljansko cesto, Sv. Petra cesto, Vodnikov In Stari tr«, Wotlovo, Kopitarjevo to Stritarjevo ulico. Poprava in tlakovanje cest in ulic bo veliala približno 1-1 milijonov kron, s kanalizacijo In drugimi deli vred pa bodo stroški znašali okoli 20 milijonov kron. Občinski svet je za vsa ta predvidena dela votiral kredit 20 milijonov kron, katero vsoto bo najela občina kot in vestlclisko posojilo proti 50 do 70 letni amortizaciji. — Vsled pomanjkanja električne moči se je sklenilo* da stopi občina v dogovor z delniško družbo združenih P*
pirnic Vevče-Oorlčane-Medvode, da le ta odstopi primerne množine električnega toka iz projekt, elektrarne v Medvodah, dokler občina ne bo mogla zgraditi novo veliko mestno elektrarno. — Vsa ta projektirana restavracijska dela bo vodil in nadzoroval poseben stalni finančni in stavbni odsek pod predsedstvom župana. — Občinski svet je sklepal in rešil med drugim še to le: kot zastopnika staršev v višjem šolskem svetu sta izvoljena obč. svetovalca Fran-chetti in Kavčič; izvoljen je novi kuratorij mestnega dekliškega liceja in kot njega predsednik dr. Karol Triller; občina je odkupila za 10.000 K servitut frančiškanov na veži v Prešernovi ul. št. 26; za uvedbo elektrike v šišensko šolo Je dovoljen kredit 15 tisoč kron; razne že izvršene poprave na ljubljanskem gradu so veljale 17259 K; poprava javnih stranišč in pisoarjev 37.223 K.
| — Mestni uiltninsfcl zakup izkazuje v L 1919—-1920 728.392 K dohodkov in mora občina doplačati za to leto 6528 K, prosila pa bo za odpis tega in še od prej ostalega doplačila v skupnem znesku 338.306 K pri finančni oblasti. — Občina je kupila v Spodnji Šiški hišo št. 229 za 298.000 K, da v niej namesti mitnico. — H koncu javne seje je obč. svetnik s. Kocmur vložil tri interpelacije: zaradi denamesa prometa občine potom čekovnega urada, radi plač delavcev pri pogrebnem zavodu in radi vdovnine nekaterih mestnih vpokojencev. — Dr. Adle-šič je nujno predlagal zvišanje gostaščlne za 100% od 1. jan. t. 1., karteri zvišani dohodki naj bi se stekali! v poseben fond za zidanje stanovanjskih hiš. — Obč. svetnik s. Mihevc je slednjič še irrterpeliral župana .radii odbora za določanje cen.
Dnevna kronika.
Izgubil se j* včeraj dopoldne med 8. in 10. uro na poti od francoskega konzulata do policijske direkcije na Blewisovi cesti lep, zlat paragraf, s katerim bi se dala opraviči v slučaju potrebe včerajšnja zaplemba »Napreja«. Paragraf je popolnoma skrivljen, ker se cenzor sam dobro spominja, kako ga je pohodil. Pošteni najditelj se prosi, d« ga odda pri policijskem ravnateljstvu.
Pogreb g. Matije Kunca bo danes ob 3. popoldne s Tržaške ceste št 45 na pokopališče k Sv. Križu.
Konzulat čehoslovaške republike ▼ Ljubljani prosi, da bi vsi, ki nameravajo obiskati spomladanski vzorski veletrg v Pragi, blagovolili to naznaniti konzulatu najkasneje do 20. februarja 1921, da bi se v slučaju številne udeležbe zaim ogli preskrbeti direktni železniški vozovi. Legitimacije in odznake, ki upravičujejo k zn-žanlu pristojbin za vkllranie potnih listov, k polovični vožnji na čehoslovaških železnicah kakor I k vstopu na razstavo, Izstavlja konzulat čehoslovaške republike v Ljubljani, Breg št. 8/1. proti plačilu Kč 30 — v gotovini. Ugodnosti za čehoslovaške železnice veljajo od 24 februarja 1921.
Državna posredovalnica z« delo. Pri vseh podružnicah »Držav, posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju to Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 6. do 12. februarja 1921 dela 176 moških In 60 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 126 moških in 86 ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 109.
Dela Iščejo: pisarniške moči, mizairii, ko-! vači, tapetniki, krojači, šivilje, peki, mli-j narji, mesarji, ključavničarji, natakarji, na-j takarice, tesarji, vlagalke, služkinje, kuha-' rice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: mizarji, koičija©, iželeaoLivarji, strojniki, kletarji, kolarji, klepairji, hotelske sobarice, gostilniške kuharice, bolniške strežnice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Državna posredovalnica za delo v Murski Soboti naznanja vsem upravitelj-stvam veleposestev, gospodarjem m vsem obrtniškim podjetnikom, da razpolaga z več tisoči (poljskih delavcev, obrtniških pomočnikov in vajencev, ter z hlapci in služkinjami. Posebno se priporoča upravl-teljstvam veleposestev za dobitev dobrih, izanesljivih in prvovrstnih prekmurskih poljskih delavcev. Delodajalci naj se obrnejo na goriimenovaai urad « .natančnimi podatki: deda, plače, ooirotna oskrbovanja, ju prevotznine.
Javna zahvala vsem darovalcem, ki so se iskazali z preplačili k prireditvi ^Kostumski venček« dne 5. t m. v Unionu, kar je namenjeno za povzdigo m povečanje podružnične knjižnice. — Odbor del, izobr. zveze »Svoboda«, podr. Celje.
Prikarpatsk! Rusi, ki spadajo k Češko-slovaški, vstopajo korporativno k srbski patriarhiji kot samostojen dd pravoslavne cerkve. Na Češkoslovaško odpošljejo škofa, da uredi češko pravoslavno cerkev. Pri-karpatsUdh Rusov ae danes kakih 760.000.
Korupcijski smrad v Ljubljani.
Naše povsem pozitivne pripombe k zelo skriti in zagonetni notici klerikalnega »N. C.« o »velikanski korupcijski aferi« so včeraj zbudile v vseh slojih prebivalstva, zlasti pa v političnih In pravniških krogih veliko zanimanje. »Ljubljančanje« pa niso »uganili« popolnoma osebe multimiljonarja A., ki ni rumunski bogataš »Avellan«, ampak armenski trgovec, odnosno trgovec s preprogami Aidinyan. Ta -moi je tekom vojne postal volni bogataš. Pred vojno je imel v Trstu veliko trgovino z orientalskimi in perzijskimi preprogami. Znan je bal že tedaj kot zelo bogat, a prebrisan trgovec. Pomisliti moramo, da so Aidinyant kot Armenci zelo prebrisani trgovci, ki uženo devet Grkov, vsak Grk devet Srbov in vsak Srb devet Židov, torej vsak Armenec kvalitete Aklinyam 729 Zidov užene v kozji nog.
Korupcijska afera pa ima naslednje | ozadje. Svoječasno v zadnjih dneh ranjke j Avstrije je v Liubljanl zbudila velikansko , senzacijo afera »oberstlajtnanta Leltbner-ja«, ki je bil v Ljubljani kolodvorski poveljnik in ki Je v družbi raznih volnodo-bičkairsklh trgovcev znal organizirati razne trgovske kupčije. V to afero so bili zapleteni poleg Leithnerja trgovci Kordta, Menardi in bogataš Aidkiyan. Preiskava pri sodišču se de proti trgovcem silno vlekla. Nekateri, razim AWtayama, so imeli to srečo, da so jih znali prefrigani advokati izvleči iz blata. Vse so naprtili le na »ubogega« AMinyana. Ko Je bil polom, naravno«
Iz strok, organizacije.
Strokovno društvo železničarjev za Slovenijo skupina Celje sklicuje
»javni Železničarski shod«
da se je državno pravdništvo zanimalo tudi za to verižniško afero. Vsi ostali trgovci so se znali potom advokatov izmazati iz aiere, samo ^ubogemu bogatinu Ai-dinyanu« so vse naprtili to je kazensko postopanje tudi po povratu teklo pri ljubljanskem sodišču dalje. Za Aldinyana p« so se začeli loviti razni advokati. Aldinyan ie slednjič bil tako srečen, d* je višie državno pravdništvo proti njemu ustavilo nra-4/Mn« vsako nadaljnje kazensko postopanje. Po tej ustavitvi pa so arraensko-tu-rškemu bogatinu začeli deževati razni mastni ekspenzarji, tudi od drugih drugače zelo vplivnih političnih osebnosti. Za danes dalje ne maramo raziskovati vseh globoko koruptivnih prilik, vemo pa in sano gotovi, da pride v kratkem to umazano periHo pred ljubljansko deželno sodišče. Do tedaj se vzdržujemo vsake kritike, obveščamo samo slovensko javnost, da bode vedela soditi, kakšne kreature zastrupljajo naše javno .pol".Učno življenje. V nekaj ted-aiih se namreč pred ljubljanskim aeZelnim sodiščem vrši zanimiva pravda, o katere izidu bomo poročali vse podrobnosti.
Bogataš Aidinyan se ie sedaj preselil z Bleda na Koroško. Ta mož je imel tudi mnogo opraMca s stanovanjskimi zadevami, kajti znana »ljubljanska parodica« mn je v zadnjem času zelo nagajala. Znana je nam še afera z dr. Praunseisom. Vsekakor stojimo na vidiku senzacionalnih razkritij.
j februarja ob pol 8. uri zvečer v restavraciji ; »Friedel-Fantim« v Gradišču, nakar opozar-j jamo vse ljubljanske sodruge in člane »Svobode«, ka so dosedaj plačevali prispevke v zveao.
Pevska vaja pevskega odseka »Svobode« se bo vršila v petek dne 18. trn. od pol 8. ure do pol 10 ure zvečer. Pred vaio se sprejemajo novi ifilana.
Š. K. Svoboda ia Ljubljano ima svojo sejo v torek 22. tm. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulicfi.
Športni odsek delavskega izobraževal, nega društva »Svobode« sklicuje na petek, 18. t m. ob pol 20. url članski sestanek v društveni sobi.
Gospodarstvo.
Podražnje govejega mesa.
Na mesnem trgu je veliko pomanjkanje govejega in telečjega mesa. Kvaliteta govejega mesa je postala slabejša. Krizo ie povzročil forsirani izvoz govejega mesa v Italijo, Švico in Avstrijo, ki plačujejo blago dražje kot se plača doma. Vsled tega so izvotzničarji v medsebojni konkurenci dvignili ceno živi teži na 17 in 18 K za prvovrstnega vola. Ker domači mesarji pri današnjih mesnih cenah 25 in 24 K za kg mesa prve ta druge vrste ne morejo več kupovati, so pričeli z delnim štrajkom ta je pričakovati še večjega pomanjkanja. Pomanjkanje telet je postalo tudi občutno.
Ljubljanski mestni magistrat utemeljuje podraženje mesa tako - le:
Ker podpira centralna vlada v Belgradi izvoz, d* kolikor mogoče krijemo uvoz n s tem zboljšamo svojo valuto, ter da se s kolikor mogoče visokimi dohodki t* agrarne pridelke pospešuje produkcija, je brezuspešna vsaka akcija za omejitev tz-voza. Padca mesnih cen ud pri.čakovatJ prej, kot po zboljšanju naše valute, ko nam zunanji trg ne bo mogel plačevati tako visokih cen. Veliko število klavne živine p» sili našo državo do intenzivnega lzv#*s. Vsi predlogi, ki so se stavili z raznih strani, da bi deželna vlada poskrbela za takojšen padec cen govejemu mesu, so praktično neizvedljivi ali pa s pravnega stališča nemogoči. Se manj pa more mestna občim prisiliti izvozničarje, da bi tl po znižanih cenah zalagali domači trg.
Da se izognemo popolnemu pomanjkanju govejega mesa in preprečimo kupovanje slabega blaga, se dovoli od 15. tm. za govejo meso 1. vrste cena 30 K, 2. vrste 28 K in sicer za mesnice in trg enotno. Telečje meso I. vrste 26 K, H. vrste 3* K.
Edini regulator med domačim In zunanjim trgom je carina. Ako bi se carina zvišala, bi bila posledica padec cen živi teži, ker bi izvozmčarji ne mogli tako visoko plačevati. Proti temu se agrarne skupine naše države najodločneje upirajo In zahtevajo celo znižanje carine, da bi se Uvoz mesa še intenzivnejše razvil. To vprašanje je ravno sedaj aktualno. S stališča domačega trga bi imelo to katastrofalne posledice. Pričakujemo, da se bodo naie oblasti zavzele za to, da mora carina 15 K za kg ostati vsaj na tej višini. Za naš domači trg bi imelo to katastrofalne posledice.
mamice — nit! zgaraj navedenega potrdila, niti dovoSjenja. — Pristavljamo, da je stvar pošiljateljev samih, da sl preslabe predpisano potrdilo oziroma dovoljenje.
— Netočna vest. »Politika« javlja z Dunaja 13. t. m.: Včeraj je bila tukaj konferenca jusoSlovettsldh -m avstrijskih delegatov, ki so se pogajali o odkupu južne železnice in dosegli sporazum.
— Padanje cen in znižanje mezd v Angliji. Londonski listi prinašaijo uradna poročila o padanju cen blaga v nadrobni prodaji. Prvega januarja so bile cene napram 1. decembru za 4 točke nižje, napram 1 novembru pa za 11 točk. Glavno so padle cene žšvljenskim potrebščinam in tkaninam. Vsled tega se bodo znižale tudi delavcem plače predvse-m v tekstilni industriji.
■ Elzaška tekstilna industrija s« pogreza v čim dalje večjo krizo. Skoro vse tkalnice p »vol e so znižale svojo delavno dobo od šestih na pet ur. Boje se, da ne bo tako močno obložena tudi volnena industrija. Uradna statistika našteva 60.000 nezaposlenih.
— Premogovna produkcija sovjetske Rusije bo v 1. 1921 znašala v moskovski kotlini 800.000, v uralski 1,000.000, v Sibiriji 2,000.000, y Tirrkestanu 163.000, v donskem okrožju 10,000.000 ton. Toliko se bo izkopalo premoga. Nafte se bo produciralo skupno 4,500.000 ton. Preskrb« s fcuimum bo L 192! šestkrat boljša kot leta 1919.
Repertolr narodnega gledališča r
Ljubljani.
Dram«:
Sreda 16. Cvrček za pečjo, A.
Četrtek 17. Misg Hobbs, C.
Petek 18. Mlss Hobbs, D
Sobota 19. Golgota, E.
Nedelja 20. Sen kresne no« v opernem gledališču ob dramskih cenah, liveo.
Ponedeljek 21. Mlss Hobbs, A
Opera:
Sreda 16. Zaprto.
Četrtek 17. Tbala, B.
Petek 18. Vesele žene wlndsorske, A
Sobota 19. Thals. C.
Nedelja 20 Sen kresne noči, Izv«. Ponedeljek 21. Zaprto.
za 21. februarja restavraciji pri
ob 6. url zvečer v Zelenem Travniku.
Vestnik Svobode.
Seja centralnega odbora »Svobode« se
bo vršila v četrtek, 17. tm. ob 7. url zvečer * v društveni pisarni v Selenburgovi ulici. —
| Ker ie seja zelo važna, je točna udeležba dolžnost vseh odbornikov.
Ustanovni občni zbor podružnice »Svo. bode« za Ljubljano se bo vršil v soboto, 19.
Dobro. Ce so prodajalci živine e višali njej ceno, mora država njhn In Izvoznlčar-jem naložiti toliko večje davke, da bo z njimi krila zvišale plač svojim državnim na-stavljencem. Za kolikor se je podražilo meso, za toliko se morajo zvišati tudi plače vseh državnih In privatnih nastavljencev in tudi vseh delavcev. In brez vsakih Izgovorov.
*
— Zavarovanje valute Prt Izvoza P®* štnopaketnlh pošiljk. Po raizplsu kr. ministrstva za pošto In brzoiav se zahteva po odredbi generalnega ravnateljstva estroma generalnega inšpektorata carin za poštne pakete v Inozemstvo zavarovanje valute. — Paketi z manjšo količino živil se zavarovanja valute lahko oiproste. Dovoljenja za oprostitev zavarovanja valute daje samo generalni inšpektorat carin. — Z ozirom na to, opozarjamo, da se ne bo odpravil v inozemstvo noben paket * »vili, ako ne bo poštni spremnlcl pridelano ali potrdilo pooblaščenega denarnega zavoda, da je zavarovanje valute za blago, Id »a ima Izvoziti, Izvršeno, ali pa dovoljenje S!e-neralnega Inšpektorata, da le to blago oproščeno zavarovanja valute. Za vse druge ' izvozne predmete 4o vrednosti 100 dinarjev ni treba — po .Izjavi tukajšnje ca-
Spert.
Smuške tekme v Bohinja te bodo vršile v nedeljo 20. t m. s sledečim sporedom: I. Tekma stareijšlh za prvenstvo Ju-goslavije in Slovenije na približno 7 km dajljave. II. Tekma mlajših xa prvenstvo Bohinja po hrdih na približno 4 km daSJa-ve. III. Damska tekma za prvenstvo Gorenjske no brdlh na daljavo približno 3 len. IV. Ttfloma v skoku za prvenstvo Jugoslavije In Slovenile raz rfcakalnioo. — Prijaviti se |e pri »Športni zvezi«, Ljubljana, Narodni dam, najkasneje do dne 16. t m. Poznejše prijave so dovoljene ie proti dvojni prijavnini. Udeležba je dovoljena le članom športnih klubov, ostali marajo tekmovati le izven konkurence. Mamentan ao snežne razmere v Bohinju še izborne, ki upamo, da se tekma na vsak način vrši.
Za smuško tekmo v Bohinju čooe vsi udeleženci ta člani športnih klubov legitimacijo za polovično vožnjo v pisarni »Športne zrvaze«, Ljubljana, Narodni dom, do sobote do 6. ure zvečer.
Dopisi.
Dravograd. V Slovenjgradco Imamo
okr. glavama dr. Ipavica — moža, ki g« moramb zelo obžalovati. Izid volitev v kanstitaanto v rfesgovem okraju .ga je tako presenetil, da je postad zelo leratkoviden ter zamenjal naše glasove z glasovi klerikalne stranke. Teden po volitvah Je počastil našo občino in zaprisege* novo imenovani sosvet 'v občini iz pripadnikov po večini klerikalcev ta nekaj demokratov. Tl dve stranki sta dobili pri volitvah za koa-štituanto jeidva 24% od oddanih glasov. Toda kakor rečeno, tega ni on kriv, temveč njegova kratkovidnost V skrbeh smo zanj v resnici, da nam pri drugih volitvah res ne popolnoma oslepi. Dejstvo ie. stranka, ki Je dobila nad (potovteo vseh Oddanih »Usov, nima zastopnika v občini. Ne vemo, kako sl to samdastno postopanje tolmači g. glavar. 2lvi še vedno v avstrijskih razmerah, v prepričanju, da >e Uud-stvo radi njega in ne on radi ljudstva. Ce bo to deželo v bodoče, ne veriamemo; preje bodo izginili taki glavarji, kakor ljudska volja. To naj si -zapomni g. glavair, da bode v bodoče previdnejši, kajti časi *atl-ranja ta preganjanja so minuli.
različne pnevmatike,
„w,„   Hi šivalni stroji in
vsakovrstni deli po nizki ceni pri Batjol.u Ljubljana, Start trg 28.
Sprejemalo se dvokolesa,
ni stroji itd. v p o p r a v o. Mehanična delavnica, Karloveka cent« *.
Delavce
kiMDiiieizltMMlia
sprejme BISTRA,
s Nov moderno urejeni
fotografični atelje
Franjo Kunšek, Celje,
Cankarjeva ulica St. 9 izvršuje »like vaeh vrst v najmodernejši izpeljavi >:	ter po zelo zmernih cenah.
■ * ■■■ Za delavce posebno zn lian b cenel
I
c
s
X
2!
B
JI
S
e
as
BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
za apnenice sprejme takoj Aug. Rfickl, apnarna v Hrastniku.
laikof prvo« vrstno ima v zalogi tvrdka
Kmet * Co.
Ljubljana.
Zahtevajte poindb«!
I
Izdajatelj: lv«a Mlinar.
TUk »Učiteljska tiskarne« * Ljubljani.
Odsrovocni urednik: .lik. Vafcovec