Slovenskemu ljudstvu v pnduk in zabavo. Ithaja z eier vsa* p, vi in tretji ictrtek mrsrca. Ako jc ta dan praznik, izide „DOMOLJUB- dan poprej. Cena mu je 80 kr. ta celo Uto. - 6;>m m dopm ,t(y se poli,l,ajo: uredaUtvu »DOMOLJUBA", Ljubljana, v HemeniHkihulicah St. 2. Naročnina xn viserah pa opramistiv ,DOMOLJUBA• Vodnikove uliae št. 2. - Naznanilu se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Ntev. 20. V Ljubljani, 15. oktobra 1896. Imetnik IX. Kaj jc novega po svetu? Zadnjič amo poročali, da se bo sešel driavni zbor in pretresava! dva važna zakona. Pa tega poslanci niso storili, ampak le nekoliko modrih so uganili. Med drugim so tudi liberalni poslanci jednemu svojih tovarišev naročili, naj v zbornici vpraša grofa Badenija, ali je solnograški namestnik pozdravil katoliški shod v ime vlade ali kar na svojo roko. S tem ho liberalci hoteli ma!o udariti po solnograškem namestniku, pa tudi po katoličanih sploh. Nekateri poslanci so imeli že prav namazan jezik in polno zabavljic pripravljenih, da bi jih o pravem času spustili. Pa za jedenkrat jim je spodletelo, Uadoni je namreč to pot prav krepko odgovoril liberalcem, da je cesarski namestnik to storil z njegovim dovoljenjem in da on ne najde v pozdravu nič tacega, kar bi bilo Avstriji nevarno, kakor so to liberalci izvohali. T* odločni odgovor ministerskega predsednika je bil katoliškim poslancem iz srca vzet. Tem bolj so pa liberalci odlazili poparjeni in z dolgim nosom, katerega povsod vtikajo, kjer jih ni treba. Katoliški poslanci so so teh besed Badonijevih zelo, morebiti celo preveč veselili, kajti katoličani smo zadovoljni z drobtinami, ki padajo od vladne mize, dočim se liberalci mastč pri polnih loncih. Zato sc pa vsake dobre besede, ki nam jo privoščijo, zveselimo, ker smo le brc navajeni. — Kaj jo liadeni s tem nameraval, ne moremo povedati, znabiti »e mu je odprlo, da smo katoličani najbolj zvesti državljani, ali pa hoče katoliške poslance zase pridobiti. Državni »bor bo namreč kmalu razpuščen, in pričetkom prihodnjega leta bodo nove volitve; v novem državnem zboru bi pa Badeni rad imel večino in zato vabi poslance za »eboj. — Dne 1. okt. t. 1. so stavili poslanci Pfeifer in tovariši nujni predlog, naj država dovoli kako državno pomoč za dolenjske občine, ki so trpele vsled uim. Predlog se glasi: Pogosta povodenj in strašna toča sta letos hudo zadeli več občin dolenjskih vzlast. v krškem okraju ter uničili lepo obetajoče vinske in žitne pridelke kakor tudi sočivje in seno. Vinoreja je vničena za leta in leta. Ker preteklo zimo ni bilo veliko snega, se je rigolovalo mnogo po trtni uši poškodovanih vinogradov^ ki so se nasajali s požlahtnenimi trtami, a toča je kon« čala lepe nasade in splav je odnesla mnogo dobre zemlje; Uničeno je vse delo in izgubljen ves v to porabljeni denar, katerega so si stranko večidel izposodile. Ker sedaj vinorejci nimajo nikakih pripomočkov, bodo javaljne kedaj zopet mogli poprijeti so zboljšanja vinogradov. S tem pa je pokopano zanje tudi upanje, da se kedaj zopet odpre poglavitni vir njihovih dohodkov. Zato sila trka na duri. Živež, ki so ga pridelali, ne bo zadostoval niti za zimo. — lu kaj potem še dolgo ddbo do prihodnje žetve? Kmet nima ničesar prodati, da bi dobil kaj denarja. Kar je imel v gozdu, je večinoma posekal, da je mogel shajati prejšnja leta, živine pa prodajati ne sme, ako hoče še nadalje obdelovati polje, gnojiti in sploh kmetovati. — Svinjereja, ki je sicer precej nesla, je bila letos onemogočena, ker so bili zaradi prešičje kuge prepovedani sejmi za prešiče v okuženih krajih in ker kupcev ni veliko, niti za najnujnejšo domačo potrebo ali prodajo ne more kmet opitati svojih prešičev. Vsled pomanjkanja denarja kmet ne bo mogel poslov in dninarjev plačevati, zato se bodo zopet izseljevali v Ameriko ne le dninarji, marveč tudi posestniki manjših zemljišč, ki bi v normalnih razmerah vsaj za silo mogli živeti na svoji domači zemlji. — Tem neprilikam družijo se Se davki in obresti od dolgov. Kako za vse to dobiti denarja? Ali jih bodo hoteli čakati do nove žetve in kdo ve, ali bo ta zadostovala pokriti stroške za dve leti, za letošnje in prihodnje? — V teh obupnih raimerah ne zadostujejo pomoči od občin in dežele, v tej sili treba, da pomaga država, zaradi tega stavimo ni\jni predlog: »Visoka vlada se pozivlje po prizadetih dolenjskih okrajih pozvedovati o škodi ter dovoliti državno podporo primerno dejanjski sili.« — Predlog so podpisali vsi slo« venski poslanci in (udi nekaj drugih. — Želeli je, da bi vlada natančno preiskala škodo in res podelila hudo prizadetim dolenjskim kmetovalcem prav znatno podporo. še jedno novico imamo z Dunaja, ki pa ni prav nič vesela, namreč o loški železnic t. Kaj mislite, ali bo stekla železnica od Loke do D.vače? Ne, ne bode, dasi je bilo že skorej vse gotovo, da bo tod Sla. To je pač hud udarec za tiste kraje, ki so se veselili nove železnice in vsega dobrega, kar jim bo pripeljala. Ta — veliki gospodje so loSko železnico potisnili v k6t in sedaj se gre le za to, ali Lo Sla čez Bohinj v Trst ali pa čez Predli: Prva bi stala 82 milijonov goldinarjev, druga pa 61 milijonov. Treba je namreč nove zveze med Dunajem in Trstom, ker je južna železnica, ki je v rokah židov, preveč draga. Država bi sedaj rada imela novo železnico t Trst. Preko Koroškega čez Ljubelj-Loko-Divačo-Gorico, ali po Bohinju na Gor.Sko ali čez Predil ob Soči v Trst. Prva proga je sedaj pokopana in ostaneta le drugi dve. Zakaj smo to pač omenili? Zato, ker se nam zdi, da se vlada na vsak način hoče ogniti z novo železnico naSe slovenske zemlje. Seveda, popolnoma ogniti se ne more, zato pa hoče železnico tako speljati, da bo nam kolikor mogoče malo koristila. Vrh tega pa mogočneži pri južni železnici nočejo, da bi blizu južne železnice sla kaka druga železnica, katera bi jim delala Škodo; t moi,e pa imajo denar, denarja pa država potrebuje in zato mora hiti tako, kakor moiie pri južni železnici hočejo. Koncem pretečenega meseca je bil nas presvetli cesar ni ltumun#kem pri tamoSnjem kralju v gosteh. Ljudstvo ga je povsodi prav spoštljivo in navdušeno pozdravljalo. Malo poprej je bil cesar s srbskim in ru-munskim kraljem pri slovesni otvoritvi »železnih vrat«. Tako se namreč imenuje kamenita ožina pri O. Sovi na Ogrskem, skozi katero dere Donava z avstrijskih na ru-munska tla. V tej ožini je b.lo polno klečet in skal v vodi in marsikatera ladija se je nad njimi razbila. Mnogokrat so že poskušali odstraniti te nevarnosti, a ni se jim posrečilo. Šele 1. 1890 so se resno poprijeb dela. ki je letos končano in ki je stalo devet milijonov goldinarjev. To delo je velikega pomena za gospodarstvo. Zadnjič smo poročali z Ogrskega, kako postavo da so hoteli skovati zoper katoliške duhovnike. Pa ta najslajša nada uničiti katoličanstvo na Ogrskem popolnoma, splavala je židovHkim liberalcem po vodi. V gosposki zbornici so to postavo zavrgli in k temu je mnogo pripomogla neustrašenost ogrskih katoliških velikašev, ki so prišli v velikem Številu v zbornico. Zelo znamenite so besede, s katerimi je grof Ferdinand C:bi utemeljeval svej predlog. Govornik je namreč mej drugim naglašal to-le: »Križ se je odstranil iz Šolskih prostorov, izginil je iz vseh javnih prostorov, le pri prisegah se Se rabi, toda kako dolgo? — Križ bo potem le predmet zasra-movanja, kakor se je to že dostikrat dogodilo.« — Vladna liberalna stranka delala je račun brez oStirja, ker je menila preprečiti vsako umešavanje katoliške duhovščine pri volitvah in s tem popolno uničiti delovanje katoliške ljudske stranke. \/. Abesinijc je prišlo pismo v Rim, katero je pisal Makario*, voditelj poshnstva, katero je poslal sv. Oče k Meneliku zaradi osvobojenja vjetnikov. Me nei.k je poslanstvo pr&v lepo vsprejel in verno posluSal nagovor Makarijev in je potem dejal: »Papež je oče nas vseh. Pravico ima pisati nam in izrekati svoje želje Bodemo se Se videli in se o tem razgovarjali.« Vjetniki prav dobro izgledajo in ni jim nobene sile in upanje je, da se kmalu vrnejo domov. Gotovo ste že sliSali o strašnih ječah v Sibiriji, kamor liitai pošiljajo svoje kaznjence. R;s pomilovanja vredna je bila usoda onih, ki so morali v Sibirijo. Kar je zasedel Nikolaj 11. ruski prestol, je dobilo notranje ministerstvo strog nalog, naj se dela za popolno odpravo pregnanstva v Sibirijo. Ministerstvo je že izdelalo načrt, po katerem bodo le velike hudodelnike tje pošiljali. Poleg tega pa je stroga določba, da se morajo državne ječe v Sibiriji temeljito posnaž.ti in da se ne sme s kaznjenci tako grdo ravnati, kot se je to do sedaj godilo. — Kuski car se je iz Angleškega podal na Francosko. Nikjer ga še niso tako navdušeno sprejeli, kakor ravno tukaj in Francozi so si res veliko prizadeli, d& hi pokazali svoje prijateljstvo do ruske države. Kdo bi pač popisoval, kako je bil Pariz sam in vsa druga mesta okrasen z zastavami in zelenjem, kajti na tem tako ni nič posebnega. A omeniti moramo carjevih besedij, t katerimi je napil Francoski. Iz teh besedij se razvidi, da car ničesar tako ne želi, ko prijateljstva francoskega naroda. Obljubil je car pri odhodu, da drugo leto zopet pride in ostjne 20 dnij na Francoskem. Iz vsega tega se jasno razvidi, da je neka zveza med Francosko in Rusko. Sploh jc bil carjev obisk na Francoskem ves drugačen ko na Nemškem, res bolj prijatelj*k in to nemškim listom ni nič všeč. Iz Turškega danes nimamo posebnih poročil, le vsak dan sc nam marsikatera skrivnost turftke vlade razodene. Tako n. pr. se je zvedelo, da je turflka vlada plačala več sto mož nevojakov, ki so s palicami in koli pobijali Armence. Turški policaji imajo hudo piko na Armence, in kateri se jim le količkaj nevaren zdi, precej mu preiščejo hiSo, če nima kaj bomb ali kaj tacega. Vsak dan jih na tak način več zaprO. Tuje države imajo več ko 40 ladij pred Carigradom, da bi branile svoje podložnike, ker vsi dobro ved6, da pod pogaSenim pepelom Se vedno tli in zdaj zdaj utegne bukniti zopet plamen vstaje in moritve, ki bode požrl turSko državo. Maj jc norega po Slovenskem? Kranjsko. Za župnijo Staro Loko je bil 30. m. m. kanonično vmeSčen č. g. Frančišek Kummer, dekan na Vrhniki. — Župnijski izpit delali so začetkom tega meseca v Ljubljani sledeči čč. gg. : Bobek Alojzij, administrator v Godoviču; CeSarek Alojzij, ekspozit v Suhorji; Filler Vaclav, kaplan v 6'. Rupertu; Hiersche Franc, ekspozit na Vihpolju pri MoravCah ; Klemenčič Mihael, kaplan v Semiču; Krainer Aloj.ij, administrator v Polomu; Payer Anton, administrator v Koprivniku; Pfajfar Anton, administrator v Leskovcu; Soukup Janez, administrator na Gori pri Idriji, in S.ška Janez, kaplan v Kranju. — Gospodična Ivana Leskovec v Idriji namerava anano veliko poslopje »na Pristavi« od svojega brata kupiti in podariti usmiljenkam, da napravijo sirotišnico. Ob novem letu jo neki že otvorč. — Mestna višja dekliška Šola v Ljubljani od visocega ministerstva ra uk in bogočastje potrjena, se otvori dne 1. novembra t. 1. v Cojzovi hiši na Bregu št. 20, II. nadstropje. — Vožnja poŠta mej dolenjim Logatcem in Rovtatni prične se voziti, kakor smo poizvedeli, s 1. novembrom tega leta. — Na roženvenško nedeljo je bilo slovesno blagoslov-ljenje »Blejskega doma«. V tej jako lično opravljeni hiši je dobil svoje prostore občinski urad, gasilno društvo, posojilnica, bralno drufitvo in stanovanje občinski tajnik. Ob deveti uri je bil slove ni sprejem došl.h gostov, ki so se potem podali mej sviranjem novomeške godbe na otok k slovesni sv*ti maši. Po sveti maši se je vršil vpričo vseh gostov sveti blagoslov. Veleč. gosp. župnik je v svojem nagovoru izraz i željo, da bi v hiši vladal duh krščanski, duh miru, jedinosti in ljubezni. Gospod župan Peternel je v svojem n:ig-voru naglašal, da ta dom je naS in ostane slovenski. Popoludanska veselica se je vrSila v veseije navzočih. — V Dravljah pri Št. Vidu so tatovi 26. m. m. pcses'niku Andreju Dolencu iz hleva ukradli kravo. Gnali so jo proti Črnučam. Tatov še niso dobili. — Z Novega me-ta grede je nekdo 5. t. m. povozil 84 let starega moža-berača Bobnarja. Mož ni nič s'iSal in slabo videl. Na čelu je udarjen in noga mu je popolnoma zdrobljena. Koj je bil mrtev. Voznik je silno podil, da je ubežal orožnikom. Ludje so se kar čudili, čemu tako podi; ker niso vedeli, za kaj se gre, si tudi nihče ni natanko ogledal, kdo da je bil. Do Trebnjega je Sel orožnik za njim. Ali ga dobijo, je vprašanje. — 26. m. m. zjutraj je vlak, ki vozi iz Trbiža v Ljubljano, povozil železniškega čuvaja GaSperja Jereb, službujočega na čuvajnici, ki spada pod ovsiSko župnijo. Mož je poprejšnji večer nesel čebelni vosek v Besnico in tamkaj se nasmehnil v neki krčmi ljubemu »jerušut. Od tod jo krene pa v drugo krčmo, kjer ga zopet sprazni jeden »glažek«. V tej krčmi so pa ta večer koruzo ličkali in to možu hlače osmoli, da ondi obsedi. Prežalostna navada na kmetih pa je pri takih prilikah, da se delavci naposled zalivajo z .jeruSem. za nekako odškodnino za njihov trud. In tako se ga je tudi ta mjž do dobrega navlekel tako, da je Sele zjutraj ob tretji uri kolovratil domu. PriSedSi do železnice se je moral najbrže prevrniti čez Ur, kjer ga zasači vlak, mu zdrobi glavo, odtrga roke in noge in jedno nogo pripelje celo do Kranja v veliko strmenje gledalcev. In tako se je mož preselil v nepoznato večnost, zapustivSi ženo in dva otroka, ko je najmanj nadejal, star 50 let. - Pri gorenjskem večernem vlaku se je na kolodvoru na Javorniku 4. t m. Ponesrečil neki delavec, ki je hotel skočiti se na vlak, ko je že odhajal. Prišel je Pod kolo, ki mu je šlo čez trebuh, da je bil takoj mitev. - Petek 2. oktobra se je ponesrečil neki delavec pred Novim Mestoto, kjer zidajo vilo: ko je v jami kopal, ga je podsulo. Hudo ranjenega so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Umrl je Se tisti večer. Zapustil je vdovo in dva mladoletna nepreskrbljena otroka. — Utonil je 1. t. m. 55!etni hlapec Franc Cunk iz Malenca pri Kostanjevici. Nesel je v malin žakelj žita ter moral v čolnu čez Krko. že blizu broda omahne ter pade v reko. Trupla Se niso dobili. — 271efni Franc Mivšek iz Spodnjega Logatca je 5. t. m. skočil v Lokvo ter vpričo svojega očeta utonil. Vzrok : Stariši so mu branili v zakon vzeti revnega dekleta. Štajersko. C. gosp. Vincenc P las kan, župnik v Zibiki je dobil župnijo sv. Jurja ob južni železnici. — Novomašnik g. Franc Kosel pride kot duhovni pomočnik na Doberno. — Velezaslužni župnik v Frajhamu na Štajerskem Simon G a b e r c je imenovan knezo-škofijskim duhovnim svetnikom. — Imenovani so gg.: Hans baron Falke v Konjicah in dr.Fr.pl. Kočevar v Ptuji za sodnjiska adjunkta pri okrožnem sodišču v Celju ; avskultant gosp. Fr. Jagodic okrajno-sodnim pristavom v Kozjem ; prestavljen je pristav g. dr. Jakob Toplak iz Vipave v Ptuj, v Vipavo pride kot okrajno-sodni pristav gosp. Franc R e k a r. — Občinski odbor v Rečici v savinjski dolini je imenoval gvardijana in župnijskega upravitelja v Nazarjih, č. g. P. Viktorja Je-rančiča, častnim občanom. — PiSe se nam, da okdi kolodvora na Pesnici pri Mariboru cvete drevje, ki ga je bila letos poklestila toča. Škodo so v okolici cenili čez 120.000 gld. — V Slovenji vasi Dri Ptuju sta L. Osenjak in B. Cvetko kopala vodnjak. Ker prodne zemlje nista podpira'a, ju je 3. t. m. ob 10. uri zasulo in Se le zvečer, okoli 6. ure so mrtve izkopali. Koroško. Preč. gosp. Josip Pogačnik, župnik v Kotljah, je dobil župnijo Timen ca. — S sv. Višarij so premeščeni č. gg. A. S t u r m kot provizor v Keller-berg, V. L i m p 1 kot kaplan v Hodiše, J. V a r m u t kot provizor v Gorje. — Premeščen je č. g. Florijan Kramar, kaplan v HodiSbh v Št. Janž na Mostiču. — Č. g. Ad. Hefter gre v Inomost nadaljevat svoje Študije. — Župnijski izpit so delali ta teden Mat. G e r m , ekspozit v Rablju, R. P e r n 6 , kaplan v Šmarju; K. Š i v i c , provizor v Preiteneku; V. S e -rajnik, kaplan v Tinjab; A. Šturm, zakrist&n na Višarjah; J. V a r m u t, kaplan na Višarjah. Primorsko. Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici posestnik F. Gerozzi, ki je bil po vsej vipavski dolini dobro znan kot vzgleden vino- in sadjerejec. N. v m p. _ Na gimnazijo v Gorici se je vpisalo letos 449 dijakov. — V bogoslovnici v Gorici je pričelo šolsko leto 51, m. — Župnijsko preskušnjo so polagali v Gorici 6. tega mes. in dalje č. gospodje: Klopčič, Primožič, Marchesan in in Stacul. — Neki list poroča, da imajo framasoni deset lož, in sicer Štiri v Trstu, po jedno v Ogleju, Gorici, na Reki, v Malem Lušinu, v Pulju in Rovinju. Kaj čuda, da pišejo v Primorju židovski listi tako razdivjano in besno proti Slovanom? - Na Goriškem imamo lepe dneve. — Slovenski stariši v Gorici prosijo deželni šolski svet, naj jim preskrbi šolo sredi mesta ali pa naj pod- 23Ž pira »Slogine« zavode. - V Kanalu »o priredili veteranci javno tombolo in potem ples pretečeno nedeljo. — Poslanca t petej kuriji bomo volili na Goriškem: Gorica, Kanal, AjdovMina v Gorici, Gradilče, Kormin, Triič v GradiMu, Tolmin, Kobarid v Tolminu, Cerkno v Cerknem, Bovec v Bovcu, in Sežana, Komen v Sežani Cerkev in šola. Pastirski list novega tržaškega Škofa. Previdnost božja, katera vodi in vlada ves svet, poklicala me je po svojih svetih in nerazumljivih sodbah pred dvema letoma brez vsake moje zasluge in proti mojemu pričakovanju do škofovske časti ter odločila mojemu delovanju škofijo Krško. Ker pa je potem presvetli in prečastiti gospod Janez Nep. Glavina, tržasko-koparski Skof, vsled neprestanega slabega zdravja sklenil, da po 13letnem svojem apostoljskem in modrem vladanju odloži težko breme Škofovske s'užbe; hotel je dobrotljivi Bog po visokem odloka Njegovega Veličanstva, našega prcmilostljivega Cesarja in Kralja Frančiška Jc-sipa I, potrjenem od njegove Svetosti papeža Uona XIII. v zboru kardinalov dnč 25. junija t. I. dvigniti me s sto-lice KrSke ter preme-titi na stolico tržaSko-kopersko. V letih sem že, pa vendar kot pokoren sin vdajam se i tej volji božji ponavljajoč s Samuelom: Glej Gospod, tukaj sem. Pri tem pa me muči misel, kako da jaz, tako siromašen, zasedem slavni stolici dveh prastarih Cerkva, na kojih so sedeli možje pobožni in sveti, učeni in polni apostolskega duha. Javno primavam, da jaz daleč zaostajam za temi slavnimi možmi. Tolaži me pa pri tem nekoliko misel, da vsemogočni Bog po »veti svoji volji čestokrat izbira slabotne in neznatne ter jih dviga do velikih časti. Kot tak pred stavljam se vam tudi jaz, bogat samo na letih in poln dobre volje. Tolaži me nadalje tudi misel, da prihajam v škofijo, v kateri aem se rodil, kjer imam součence, tovariše v duhovniškem stanu in prijatelje, kjer sem skozi 40 let delal v vinograda Gospodovem. Tolaži me slednjič misel, da prihajam v mesto Trst, kjer sem izvrfeval večjidel svojega duhovniškega poklica, kjer je pobožno ljudstvo brez mojih zaslug uva-ževalo moje duhovniško delovanje. V mestu Trstu opazil sem bil toliko veselje, ko sem bil posvečen v škofa v starodavni cerkvi sv. Justa, kjer se nahaja ono svetišče žalostne Matere božje, katere podoba se bo kmalu z izvanredno svečanostjo in na radost pobožnega ljudstva kronala 8 krone, kakor je dozvolil slavni kapitelj Vatikanski. Kedar dandanes koja oseba nastopi javno svojo službo, vpraša se sploSno: Kdo je ta človek ? koje barve je on? kaj in kako cn misli? Tako bi utegnil kdo vprašati tudi o meni: Kaj neki misli ta človek in pod katero zastavo hoče se bojevati? Na taka vprašanja od- govarjam s tem svojim pastirskim listom: Jaz sem ka-tolišk »kof, mojo misli in moja lastava je križ Jezusov, kakor lepo poje sveta Cerkev na tiho soboto: »Zastave Kralja se vijd, skrivnost Križa sveti se«. Moje miklj«DjQ je vravnano po svetem evangeliju in po naukih sveto Cerkve. Jezus Kristus, božji OdreSenik, večni Sin večnega Očeta, prisedsi zavoljo nas in zavoljo naSega odrešenja ii nebes ter prolivsi svojo dragoceno Kri za nas, hotel je, da se njegovo kraljestvo milost! in zveličanja razširi po vsem svetu ter da traja do konca sveta. V to svrho odbral si je On 12 apostolov, zvestih tovaiiSev in prič svojega božjega nauka in svojih čudežev. Te apo-tole poslal je po vsem svetu, kakor je bil i On poslan od Očeta, rekoč- .Kakor je Oče mene poslal, tako pošiljam tudi jaz vas «') »Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite in učite vse narode . . . učeči jih, da izvršujejo vse, kar sem vam jaz zapovedal. Jaz sem z vami do konca sveta.«7) Apostoli, napolnjeni s svetim Duhom, pokorni zavedi božji, sli so po vsem sve'u, kakor je pisano: »Oni pa so Sli in učili povsod«®) in »po vseh deželah dospel je njihov glas in do konca sveta njihove besede«.*) Pooblaščeni od božjega Učitelja, postavljali in posvečevali so po glavnih mestih, koder so oznanovali sv. evangelij, škofe, katerim so izročevali skrb za nove kristijane. V najnovejši okrožnici z dne 20. junija t. I.,8) v kateri razpravlja o jednosti Cerkve, razlaga to veliki papež Leon XIII. po svojem načinu tako le: »Bilo je tedaj določeno po Previdnosti božji, da učeča oblast, ustanovljena po Jezusu Kristusu, nc prestane s smrtjo apostolov, ampak da ostane na večne čase. Apostoli so posvečevali Škofe ter niso samo imenoma določevali one, kateri naj bi j'h nasledovali v oznanovanju besede božje, marveč so nalagali tem svojim naslednikom, da naj tudi oni sami pozneje izbirajo sposobne može, kateri bi isto tako izvrševali službovanja. ,S>n moj,' piSe sveti Pavel Timoteju, .utrjuj se v milosti, katera je v Jezusu Kristusu, in kar si sliSal od mene po mnogih pričah, to izročuj vernim možem, ki bodo sposobni tudi druge učiti.'*) Kakor je bil torej Jezus poslan od Boga in apostoli od Jezusa, tako so tudi škofje in vsi nasledniki apostolov poslani od apostolov.« Tako je namestil »veti Pavel Timoteja škofa v Efezu, Tita Škofa na Kreti, sveti Peter poslal je sv. Mohorja Škofa v sosedni nam Oglej. Zato izjavlja tudi sveti tridentinski cerkveni zbor v svoji 23. seji, da med vsemi cerkvenimi redovi pripadajo škofje kol nasledniki apostolov na poseben način cerkveni hierarhiji (predstojniStvu) ter da so (kakor pravi sveti Pavel) od sv. Duha postavljeni, da vladajo cerkev božjo. Sktfje so nasledniki apostolov v toliko, ker ima vsak skof isti Škofovski znak, kakor apostoli, znak, ') J»n 20, 21. ') Mat, 28, 19, 20. •) Jan. 20, 21. 4) P». 18, 5. b) „Satia ctgnitum '. •) II. Tim., II, 1, 2. iereg« n.raajo prosti duhovniki. Vsled tega znaka smejo ,.mo oni posvečevati duhovnike, deliti sveto Birmo ter opravljati še druga posebno sveta opravila. Glede na ta znak bili so apostoli jednaki sv. Petru, tako so tudi »kolje jednaki sv. Očetu papežu; niso pa jednaki gledč zakonodavne oblasti, v katerej so škofje mnogo nižji in podredjeni sv. Očetu. Tol.ka, glejte, je škofovska čast, in sveti Ignacij mučenec piSe o njej kristijanom v Efezu tako le: »Kedar družinski oče ali katerikoli gospodar pošlje koga, da vlada njegovo hišo, velja ga sprejeti na isti način, kakor gospodarja samega. Isto tako velja, da se i škofa spoštuje in čisla, kakor Jezusa samega.« In v svojem pismu Trulancem: »Ako poslušate ški fa kakor Jezusa Kristusa, tedaj vi ne živite ve/1 kakor navadni ljudje, ampak živite po Jezusu Kristusu. Pravo je, kakor vi delate, da ničesa ne počnete brez Skcfa.« To vzvišeno in sveto čast škofovsko nazivlje sveta Cerkev z raznimi in zelo značilnimi imeni. Že beseda škof znači »nadzornik« ali »čuvaj«. Škofe imenuje višje duhovnike; tako n. pr. jih inunuje škcf posvečevatelj, ko pri posvečevanju moli: »Dodeli, o Gospod, milost temu služabniku svojemu, katerega si li izbral za službo višjega duhovnika.« In po pravici imenuje se višji duhovnik, ker škofovsko dostojanstvo je najvišji red v Cerkvi božji. Imčnujejo škofa tudi angel j a, ker prihaja kot angelj miru; nazivljejo ga slednjič pastirja, ker mora on posebno pasti čredo Kristusovo. Tako velika in vzvišena je šk< fovska čast; pa nič manjše niso dolžnosti, katere so s to častjo združene. Sveti Avguštin pravi: »Škofovsko dostojanstvo je več breme, nego li čast.«') Skof, t. j. nadzornik velja, da čuva nad ponašanjem in življenjem duhovništva in ljudstva, njegovej skrbi izročenega; od tod izhaja tudi, kakor pravi sveti Argultin, da ima 8kol v cerkvi bolj vzvišeno mesto, da čuvs nad ljudstvom ne samo v cerkvi, ampak tudi izvan nje. Zato mora večkrat obiskovati škofijo, da »e povsod obvesti o veri in ponašanju; on mora, ako treba, opominjati, svariti in poučevati. Kjer zapazi nevarnost, treba da povzdigne svoj glas, zato da se mu ne bo očitalo kakor čuvaju, kateri ni kričal, ko je videl sovražnika. Skof kot višji duhovnik pristopa vsak dan k oltarju ter prinaša Bogu spravno daritev, da kakor Aron dviga roke k nebu ter moli za se, za duhovnike, svoje pomočnike v vinogradu Gospodovem, in za vse ljudstvo. Kot višji duhovnik mora dalje utrjevati mlade biljke cerkve božje, da oni kakor dete Jezus rastejo z leti vred tudi v modrosti in milosti pred Bogom in pred Skof mora imeti posebno skrb za odgojo mlad,h služabnikov božjih in tako preskrbuje cerkev božjo z dobrimi in svetimi delavci. Pa glejte 1 koliko težav nahaja on v izvrševanju te dolžnosti! Gleda obilno žetev, pa delavcev je malo; vrhu tega pa mora gledati še sprt- 'J De civit. De i XIX. C. 19. den svet, ki iz vseh strani plete mreže mladini, ki se želi posvetiti Bogu. Škof je pastir duš; on mora torej skrbeti, da spozna svoje ovčice ter da jih po svojih duhovnikih pase z besedo in vzgledom. Mora skrbeti, da vse ovčice njemu izročene črede dobivajo primerno hrano besedo božje, ter da se otrofiči vestno poučujejo in vodijo k Jezusu. Kot dober pastir treba, da škof pazi tudi, da njegove ovčice ne zaidejo na nevarno pašo, kjer seje sovražnik strupene nauke. Moj Bog I kako li je dandanes škofu mogoče, da vestno izvršuje že samo to dolžnost, ko neomejena svoboda s polnimi rokami seje strup krivih naukov, dvomov, verske mlačnosti in brezverstva; ko se prezirajo in zasmehujejo božje reči, ko se širi nenravnost in pohujšanje 1 Ko resno pomislim na to in sto druzih težkih dolžnosti škofovske službe, koje našteva sveti Pavel v listih na draga mu učenca Timoteja in Tita; ko še pomislim na strogi račun, kojega bodem moral dati ostremu sodniku: s strahom in trepetom moram ponavljati besede sv. Avguština: »Škofovsko dostojanstvo je veliko breme, težko celo za angeljska pleča.« Naj torej vsled tega posnemam vzgled preroka Jona ? Ne 1 dokler mi Bog ohrani zdravje. On me je poklical, ko sem, da po domače povem, srečen in zadovoljen živel kot župnik stolne cerkve v Trstu. Bog mi je hotel naložiti težek križ; prvikrat sem ga sprejel in sedaj drugikrat pripo-gibljem glavo ter z apostolom svetim Andrejem, svojim patronom, pozdravljam novi križ: »Pozdravljen mi bodi križ!* (Konec sledi. Listek. Očetova kletev. V vaški krčmi so sedeli pri vinu možaki; bilo je po popoludanski službi Božji. Kmetje imeli bo baš sedaj največ dela na polji; zato so si privoščili v nedeljo polič vina, zlasti ker je letos kazala dobra letina. Pri mizi v kotu sedel je Matija Ocčpek v družbi nekaj drugih kmetov. Matija bil je mož v pravem pomenu besede; kakor po jakosti in mdči telesa bil je tudi po duši pristen slovensk kmet. Posestvo, ki ni bilo veliko, imel je streljaj od vasi. Majhno zidano hišico in lesen pdd z dvema kravama — vse si je pridobil s svojim delom in pridnostjo. Pripovedovali so, da ni imel pred 25 leti ničesar, kakor kar je na sebi nosil, in služil je za hlapca. A prihranil si je sčasoma toliko, da si je kupil kajžo in njivo zraven; pozneje se je oženil in pridne roke ženice prigospodarile so mu travnik, kar mu je omogočilo kupiti kravo. Tako je rastel imetek z varčnostjo; in zdaj bil je majhen posestnik z zidano hišico in precejšnim zemljiščem. — Da, mogoče mu |e bilo poslati svojega jedinca v srednje šole, da bi nekdaj bil gospod. Tam je sede! tedaj v kolu, in govoril ponajvcč sam. Bil je pouosen na svoje imelje, kar si je je sam pridobil in ne podedoval po stariSib. •Ej, kaj bo5 ti, ki imaS zidano hišo in se ti ni treba bati lakote, potem lahko govoriš!« »Da, prijatelj, imam, — a od koga imam? Imel bi tudi ti lahko, — imel bi vsak lahko, če bi — hotel. A nečete, to je vse! Seveda, ti misliš, da ti mora oče zapustiti, če ti pa nič ne zapusti, pa ne smeS ničesar imeti! A jaz velim, možje, v pest vam je stisnil Bog vsakemu denar, le delajte in videli bodete, da imam prav; pa kar se zasluži, prihrani se. Kaj ti je treba, Boštčk, novih Škornjev, ko so Se stari dobri ? — Ali pa moraS vedno piti, kakor ti, Luka, — ali ni tudi voda dobra na delavnik ?< Tako je govoril — modro govoril zbranim kmetom; in radi so ga poslušali, vsaj so ga vsi spoštovali. Seveda, sliši se rado, — a stori se težje. Ko tako govorijo, prekine govor stari Mejač, ki je sedel pri drugi mizi: »Kdaj pa pride tvoj sin domov? Se dobro uči ka li?« »Ne vem, se čudim, da ga uže ni domov; lani prišt-1 je preje. No, ima uže svoj vzrok, saj je pameten dečko. Nanj se zanesem!« in prikimal je zadovoljno in ob enem ponosno Matija. »O, pameten dečko, on uže \č, kaj dela, hahaha!« zakrohotft se od sosedne strani Piškur, imovit kmet, ki je imel sina tudi v šolah. Matijo je kaj po strari gledal, kako postaja čedalje imovitejši, — zavidal mu je. On jo pa nasprotno Matiji trdil, da naj le oni kaj imft, ki je uže rojen imovit, a ne kakor Matija, ki je bil rojen berač. In vrh vsega tega si ce'6 upa sina poslati v višje šole, kar stoič le takovi, kakoršen je Piškur. »Da, v6, kaj dela! Nihče mu ne more česa očitati! Posten je menda bolj kakor drugi«, in ponosno je izpil iz kozarca in se pat6 ozrl na Piškurja, češ »tudi bolj kakor tvoj«. A Piškur, katerega je še bolj vjezila zadnja pripomnja, nadaljeval je zbadljivo: »Ej, le ne tako poviševati, kar ni vredno in tudi ne zasluži! No, prav je, kar se je zgodilo, bodo vsaj vedeli ljudje, ki so bili berači, da je zanje neumno in ošabno hoteli postati gospdda.« »Kaj ni vredoo, kaj ?« povzčl je glasneje Matija in vspel ponosno svoje krepko telti. Vino mu je jelo lezti v glavo. »Haha. Pa Se vpraSa: kaj? No, moraš reči: kdo? Tvoj sin je. Li veš, zakaj ga ni domov? Veš? HabA!« in smejal se je od srca Piškur, da se mu je trebuh tresel. »No, zakaj, mari ti veš?« »Vem, čuj! Moj sin jo prišel uže pred tednom domov in kaj ni je povedal? Dejal je .. . No, pa saj moraS že itak vedeti, kaj bi berač tajil uši!« Ponos je ginil z obraza Matije. Slutnja polastila se je njegovega srca in vprašal je nestrpno: »Kaj, no kaj? Če veš, pa povej! Pa hudo gotovo ni!« »A tako? No, no, le čakaj, takoj ti povem. in nngnil je PiSkitr kozarec, tor počasi pil vod6č, da je Matijo prestrašil in hoteč ga mučiti z negotovostjo. »Moj sin mi je dejal« — in obrisaval si je len0 z rokavom usta —, »da ima tvoj Martin vzrok, da ne pride domov. — No, Joža, Se jeden polič! Danes je nedelja in privoščim Bi ga lahko, saj tudi drugi pij6 j. Tako je sam pretrgaval svoj govor, da bi mučil Matijo, ki je zrl nanj s strahom. Počasi je nadaljeval: »Tvoj fant je nekaj naredil ... no, lahko sam ves, kaj takovi mladeniči delajo ! Pil je cele noči, a drugi dan so ga zatožili ali so je sam založil — ne vem, kratko, zvedtli so v šoli, in tako je prišlo, kakor mi je pravil sam moj fant, da so ga pritisnili!« »Moj sin jo padci!« izvilo se je iz prsij prestrašenega Matije. De-nica je omahnila, obraz je obledel in vstal je, vzel klobuk ter odšel no rekoč besede. • Huha, to ni nič hudega, seveda za take b(gatine!« smejal se je hudobno debeli Piškur zroč za odhajajočim Matijo. Matija pa je stopal kakor od Btrele omamljen proti domu. fc>in mu ni zdelal Sole, na katerega je vse zidal in ki mu je bil upanje in ponos. Pač ga je mogel vzdrževati v šoli, — a zdaj, da mora plačati še visoko šolnino! In da jc sin takov pijanec! Zdaj razume, zakaj potrebuje toliko denarja, za kalero mu vedno pisari. Pred dvema mesecema prodal je tele in vse poslal sinu. O, kako ga je okanil ta Martini Hudo je zadela vest tudi mater; revica jc stavila tudi vse upanje na s na. Čez nekaj dnij je prišlo pismo, v katerem je Martin vse izpovedal očetu in ga prosil, da naj mu odpusti, da ne bo nikdar več tako naredil. Matija se je sam napotil v mesto, da ga pri\čde domov. In prišla sta oba. Kmalu je bil potolažen Matija, saj mu je sin obljubil trdno, da se poboljša. — Da mora kravo prodati, da d& zopet sina v šolo, ni mu bilo toliko, vsaj ako da on sedaj, mu bo sin gotovo nekdaj vrnil. Še bolj so ga potrdile v tem hudobne besede Piškurja, ki je menil, da je sedaj konec Šolanja. Pčklo ga jo to, zelo pčklo Matijo, kar jc govoril Piškur. »Ne, da prodam hišo, — sin mora v Solo in mora biti gospod!« si je zatrjeval in prodal kravo iz hleva, da je dal Martinu denarja seboj v mesto. — A to še ni bilo zadnje živinče, katero je prodal. Martin dovršil je srednje šole in ni hotel iti po želji starišev v semenišče, marveč šel je na Dunaj. A Dunaj stane denar. Matija bi seveda sina raje videl v črni halji pred oltarjem nego Skrica v komisiji. A ljubil je Martina in ako ga na Dunaj vleče, naj gre! Vsaj je človek v vsakem stanu lahko zveličan! Stradal pa tudi nc bo, če jo posveten gospod, zlasti ako cesarja služi, ki ba.ti dobro plačuje svoje ljudi. Prodal je njivo, da je dal denarja Martinu, ki jc odhajal na Dunaj, kjer se mnogo denarja porabi, vsaj živi tam še celo cesar. Sin je zatrdil očetu, da je to zadnji denar, katerega mu je dal, odslej da se hoče sam preživeti. A ni bilo pol leta, uže zopet je prosil očeta, da mU naj za Božjo voljo posije stotak; strašno je v stiski, v par mesccih mu vrne. Matijo je zabolelo pri srcu; torej Se vedno denarja? A kaj je hotel! Stradali ne smč, kaj bode rekla visoka goBpflia, s katero občuje! Naj pd gre krava na semenj, saj jo lahko nazaj kupi, ko mu vrno denar. Prodal je kravo, — zastonj je čakal povračila. — Mesto denarja je prišla zopet prošnja in obljuba, da vrne. — Dasi težko, prodal je zopet Matija njivo, a — denarja ni dobil nazaj. Slednjič mu piše sin, naj kupi vso nazaj, kar je prodal, zdaj je dobil službo in kmalu mu povrne vse. Matija je vzel na posodo denarja in kupil res dvoje kravic in njiv in bil zopet vesel. »Da bi me Martin ogoljufal! Ej, M ca, vidiš, da nama ni obupati!« govoril je svoji ženici. * * * Leto je minilo za letom. Piškurju umrl je sin v semenišču. Matija se je uže postaral, a Sla mu je tudi trda. Sin ni niti pisal, niti ga obiskal. Nobenega glasu ni bilo o njem. Dolžniki so ga pritiskali, dolg je rastel in denarja — ni bilo. Matiji se je jelo danili v glavi. »A tako je torej, Martinek, torej si me vddil za nos? Ej, čakaj, čakaj, mu pišem, da je skrajna sila, morda mi pošlje!« Pisal je, pa brez vspeha. Saj še natanko ni vedel naslova, ker mu ni s n ničesar pisal. Morda pisma ni dobil. Nekega dnč stopi berač Drejec v hišo; hotel je govorili z Matijo. Ko sta bila sama, pov6 mu Drejec, da je bil v mestu in tam staknil gospoda sina Martina. »Ej, kako gospo in otroke im.1;« zatrdil je. »Gosp6 in otroke? Jojmine, in jaz tega ne vem!« vzdihnil je Matija. »Pa kakO po konci h6di! A reči moram, da mi zamerite ali ne, — oSaben je, — strašno ošaben. — Jaz sem stal pred cerkvijo in gledal mimogredoče, — saj prositi nisem smel in se ne upal, bi me prccej benč prijel; — nisem vedel, kam bi se obrnil. Kar pride mimo mene gospod z visokim blestečim klobukom, kakoršnega le po mestih nosijo visoki gospodje. Pod pazduho peljal je debelo babo in pred njima šla sta dva otroka — oba fanta. Kakor ve.de, oče Matija, nimam slabih očij; tudi imam navado, bodisi možki ali ženska, — gospod ali kmet, pod nos pogledati. Pogledal sem tudi tega visokega gospoda in zdel se mi je nekako znan. Pasja noga, sem si mislil, kje bi jaz tega gospoda uže videl? In čez nekaj časa, ko sla bila onadva žo daleč naprej, mi »blesti v Crepinji. Na, spaka, uganite, oče Matija, kdo je bil i Vaš sin Martinek - z dušo in telesom. Čeprav je bil poraščen in visok kakor kozolec, vendar beraške oči ne varajo. Ej, spaka, sem si mislil, oče Matija mt pa visokega sina! In kaj storim? Kolikor so mi dale moje »tare nog6, mahnil sem jo za njim. Bil je daleč Pred menoj, a dohitel sem ga. Ker vesle, oče Mateja gospoda po mestih hodi počasi, ne kakor m. na kmetih I Na, gotovo me bo poznal, saj sva si bila dobra, ko je bil še doma, mislil sem si in žavozil sem jo naravnost predenj. (Dalje sledi.) Razne novice. (Z Brezij,) 4. oktobra. Podpisani naznanja, da z mesecem oktobrom prejenja vsakdanja sveta maša ob pol 10. uri. Ob nedeljah je še do konca meseca oktobra duhovno opravilo ob pol 11. uri. J. Berlic župnik. (Shod v Tuhinju.) Da izpolni svoj sklep, prirediti izven Kamnika vsako leto vsaj dva shoda, napravilo je katoliško politično društvo za kamniški okraj preteklo nedeljo zopet shod, in sicer v Smartnem za vso tuhinjsko dolino tostran Kozjaka. Tuhinjski volilni možje so ob priliki deželnozborskih volitev sami prosili, da bi k njim prišli. Vršil se je shod v prostrani in lepi Šolski sobani, kamor se je nabralo okolu 200 mož. Govorila sta poslanec Kajd:ž in kaplan Kalan ter ob kratkem pa povsem stvarno razložila vse, kar se važnega vrSi v deželi in državi, da utegne zanimati kmeta. Priporočalo se je tudi možem, kako naj ravnajo in gospodarijo sedaj, dokler se razmere ne zbol;šajo postavnim potom. DomaČi župnik gospod J. Kljun se je zahvalil poslancu, čemur so možje rade volje pritrdili. Prireditelji in poslušalci so biti s shodom povsem zadovoljni. (Iz Črnomlja.) [Shod.] V nedeljo je bil tukaj naS deželni poslanec veleč, gospod Schweiger. V Miheli-vasi pri županu Grzinu se je zbralo precejšno Število volilcev iz črnomaljske in bližnje semiške fare. Gospod poslanec je bil pozdravljen že od daleč s streljanjem. Prvikrat je naše ljudstvo dobilo to čast, da ga je prižel obiskat njih poslanec; zakaj kar je Se bilo deželnih poslancev v tem kraju — nobeden do sedaj tega ni storil. V vasi sami pred županovo hišo so ga pri slavoloku čakali odborniki z županom. Ljudstvo je zvesto poslušalo zanimivo preda, anjti, posebno še, ker je poslanec tukajšnji rojak. K sklepu se je zahvalil župan Grzin v imenu druzih pričujočih županov in volilcev. Ko so je odpeljal poslanec, se je še dolgo za njim slišalo streljanje. Tako ljudstvo časti poslanca, kateri se res poteguje za njegov blagor. Bog ga živi! — C. kr. okrajni komisar Št. Lapajne je premeščen v Litijo. Na njegovo mesto pride gospod Schiwiz plem. Sclmvizhofen iz Krškega. (Shod v Dolu.) Katoliško-politično društvo za kamniški okraj prirediio je v nedeljo 27. septembra shod v Dolu za Sivo. Vreme je bilo zborovalcem prav prijazno in shod so je lahko vrSil pod milim nebom na lepem prostoru pod kostanjem pred staro šolo. Mož se je zbralo kakih 200 iz domače dolske, iz šenthelenske, iz ihanske in šentjakobske fare. Poslanec 6. gospod dekan Kajdiž je podal prav natančen pregled delovanja deželnega zbora s posebnim poudarkom za deželo važnejših predlogov o deželni zavarovalnici, o poldnevnem Šolskem pouku, o odpravljeni legalizaciji, o povišanju deželne naklado, o vravnavi Bistrice, ki je ravno pri beriskem mostu najnevarnejša, katerega žuga na suhem pustiti in ob povodnji preplaviti velik del dolskega polja. Nekaj malega se je že letos zamašilo, kar je deželni odbor oskrbel na prizadevanje poslančevo, večji del pa Se preostaja. — Iz posebne prijaznosti prišel je na shod tudi g. Po v Se in ljudem poljudno razložil najvažnejše gospodarske razprave, ki so se v državnem zboru vršile ali se bodo: preosnovo davkov, domovinsko postavo, obligatne kmetijske zadruge in pogodbo z Ogersko. — Društveni tajnik J. Kal a n iz Kamnika je govoril o političnih strankah pa o programu naše stranke zlasti gledč kmetskega stanu, o svobodnih kmetijskih zadrugah itd, _ Gledč vravnave Bistrice in Save je nekdo izražal želje prebivalstva. Da Bistrica izstopa, temu je kriva le nerodna vravnava Save, ki Bistrico zadržuje, ki je vsled tega veliko višje stopila, zraven pa še prevažanje zadržuje. Prebivalci dolske doline in nasprotne strani so v jako težavnem položaju, da časih po celih 14 dni ne morejo čez vodo drug k drugemu, in vendar imajo skupno faro in šolo. Zalo naj bi deželni odbor dal še jedenkrat dctični del škarpe pregledati, pri čemer naj bi se pa ludi domačini vprašali, ki lahko iz skušnje govorč, če jim služi ali ne. Zelo potreben bi bil na tem kraju most čez Savo. — Gospoda poslaoca obetala sta po možnosti podpirati izražene želje, prosita pa, da bi tudi interesirani prebivalci sami prispevali, kadar se bo kaj delalo. — Zupan Kuhar se konečno zahvali govornikom; ljudstvo bilo je zadovoljno in hvaležno. (Slavnostna procesija v Trstn.) h Trsta se nam piSe: Tako veličastnega prizora, tako sijajnega pojava krščanske zavesti Trst že davno ni videl, kakor nedeljo 27. m. m., ko se je vršila slavnostna procesija Matere božje. Pravijo, da se je slovesnosti udeležilo do sto tisoč ljudij, ki so od blizo in od daleč privreli skupaj pokazat, da naj je Trst kiščansko mesto. — Ob devetih zjutraj je bila v stolnici Škofova slovesna maSa, pri kateri je bila cerkev natlačena vernikov. Popoludne ob treh se je pričela procesija. Duhovni so vzeli kip Ma tere Božje iz oltarja ter ga nosili v slavnostnem sprevodu. Mestni zastop italijanski se je tudi ta dan kujal in skrbel za to, da mestna poslopja niso bila okrašena. Pač pa se je udeležil sprevoda namestnik Rinaldini z mnogimi uradniki. Neizmerno je moralo veseliti vsakega Slovenca, ko je videl, da so bili večina udeležencev sami Slovenci, ki so glasno molili in peli slovenski. Tudi slovenska mestna zastopnika Dolenc in Valoveč sta se udeležila sprevoda. — Nepopisno krasen je bil trenotek, ko se je podoba Matere Božje pokazala v ume-talnem ognju v veliki žareči obli. Množice so bile tedaj čudovito pretresene, vse je v solzah pozdravljalo Mater Božjo. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čč. gospodje: Jakob Bajec iz Nadanjega Sela kot kurat v Ustje, Ivan Abramiz Košane kot ekspozit v Nadanje Selo, Karol Lenasi z Blok kot kapelan v KoSano, Jernej Bernard iz Smlednika kol kapelan na Bloke, Anton Hribar z Dobrove kot kapelan v Smlednik, Karol Dornik iz Sostrega kot kapelan na Dobrovo, Ivan J o I e n e c z Iga kot kapelan v Sostro, Anton Medved iz Mirne peči kot župni upravitelj na Sveto Goro, Eduard Koso b ud iz Knežaka kot kapelan v Cerklje pri Kranju. Novo na meščena sta čč. gospoda: Josip Erker kol kapelan v Šempetru pri Novem Mestu, L o v r o T i č kot kapelan v Sodrašici. Začasno vpokojeni g. Ivan V o 1 k je imenovan kapelanom v Dolenji vasi pri Ribnici. (.Katoliško politično društvo v Vipavi«) napravi javen shod na nedeljo dne 18. oktobra ob pol štirih popoldne v Vipavi v zgorenjih prostorih 'Čitalnice«. O novi posojilnici vipavski po Raiffeisenovem načrtu govori! bode č. g. Janez Hladnik in o socijalizmu dr. Krek. — K obilni vdeležbi vabi odbor vse gg. ude, kakor od rasle možke. (Blagoslovljenje nove župnijske cerkve na Colu) se je vršilo 11. oktobra. Slovesno opravilo je prevzel mil. stolni prost dr. Klofutar. (Bla^oslovljenje lurške kapele v Kranjski Gori.) 20. nedeljo po binkoštih je radovljiški dekan č. gospod Jan. Novak blagoslovil novo lurSko kapelo v Kranjski Gori. Preč. gospod kanonik Rozman je imel po blagoslovu prelep slavnostni govor in slovesno sveto mašo. (V bolnišnico namiljenih bratov v Kandiji) je bilo meseca septembra vsprejetih 40 bolnikov, 45 pa odpuščenih. Začetkom meseca jih je ostalo 32. Bolnišnico sedaj razširjajo, da dobi še za 80 bolnikov prostora. Poslopje bode vrejeno po vseh zdravstvenih zahtevah. (Nedeljski počitek pri vojakih ) Neki dunajski list poroča, da je vojno ministerstvo izdalo odlok, vsled katerega se dovoli v bodoče vojakom ob nedeljah in praznikih toliko prostega časa, da lahko opravijo svoje verske dolžnosti. Popoludne ostane tudi nadalje popolno prost. (24 šivanV požrl.) Velika nesreča se je zgodila v Kenigshite na ČeSkcm. Neki delavec je priSel zvečer iz premogokopa. V temi je prijel za kozarec, v katerem je njegova sestra imela shranjenih 24 fi.vank. Nalil je vode in — izpil. Nekaj Sivank mu je ostalo v grlu, Sest jih je prišlo iz trebušne kože, druge so, ko je umrl, naSli po drobu raztresene, tako da je bila rešitev življenja nemogoča. (Nos mn je odrezal) Pred kratkem je Sel v Be rolinu neki pekovski pomočnik, ko je bil zelo nahoden, k brivcu. Ko ga je bril, moral je hitro kihnili. Brivec, ki ni bil na to pripravljen, je britev prepozno odtegnil, tako da si je nesrečnež ob ostrem nožu — nos popolnoma odrezal. (Kaj strah naredi.) V železničnem vagonu je mlad zdravnik svojim sopotnikom razkazoval mrtvaško glavo, katero je odnesel iz bolnišnice. Kar pride jednemu ne srečna misel, da bi popotnike sosednega vagona z mrtvaško glavo nekoliko zastrašil. Vsi so bili s tem zadovoljni. Glavo privežejo na dolgo palico, katero so zavili v belo ruto. Tak strah je pomolil jeden pred okno sosednega vagona. Komaj je z glavo na okno potrkal — bilo je okoli polunoči — že se zasliši iz sosednega vagona strašen krik in vik. Na to pa zavlada smrtna ti* hota, Nihče ni mislil na to. kakove žalostne posledic« je imel ta strah. Ko ho prišli na postajo, so vagon odprli. Grozen pogled I Neka mlada gospa je mrtva le-Zala, druga, starejša, je letala na tleh — božjast jo je vila, tretji potovaleo, starejši gospod, je od strahu znorel. — Ta dogodba se je pred nekaj dnevi v resnici zgodila na železnici Sevila - Kardova na Španjskem. — Zdravnik in njegovi sopotniki so se sami objavili so-diSču ter tedaj v ječi Čakajo zaslužene kazni. (Mnsgr. Jeranova dijaška miu.) Tudi letos nas je Bog obdaroval pri Jeranovi dijaški mizi z velikim Številom dijakov, upam, da nas obišče tudi Se z večjim Številom dobrotnikov. — Letos se podpira sedaj 140 dijakov, in sicer jih dobiva 110 brano v ljudski kuhinji, drugih 30 pa nekaj podpore po stanovanjih. Za polovico meseca septembra je bilo plačati v ljudski kuhinii 92 gld. 94 kr., za stanovanje 21 gld. 50 kr., za hrano po zasebnih stanovanjih 12 gld. 50 kr, in za Šolske potrebščine. vpisnino, knjige itd. 40 gld. — Skupaj 166 gld. 94 kr. — TroSki za dijaško mizo bodo letos nekako taki, kakor minulo leto, povprek okoli 300 gld. na meneč. Ali bo mogoče v tej meri deliti podporo, o tem bodo odločevali blagi mladinoljubi s svojo podporo. Od strani oskrbniStva Jeranove dijaSke mize se bo vse zgodilo, da se podpora dobro obrne in da te podpirajo le revni in potrebni dijaki; tudi se bo pazilo Da versko-nravoo živ« Ijcnje in na učenje, nadzorovala »e bodo tudi stanovanja, koder prebivajo dijaki. — Vsak prvi torek v mesecu je ob 7,8. uri v stolnici sveta maSa za dobrotnike dijaSke mize in za podpirano dijake, naj bi milostni Bog na oboje razlival obilnost svojega blagoslova. Vsak najmanjši dar podpisani hvaležno sprejme. V Ljubljani, 5. oktobra 1896. A. K a I a n. (Novo lekarno [apoteko]) je dobilo obširno šent-petersko predmestje v Ljubljani. Gosp. M. L e u s t e k je namreč svojo lekarno »pri Mariji pomagaj« premestil z velikega trga na sentpetersko predmestje v g. Leuca hiSo poleg mesarskega mosta ter bode imel ua razpolago vsakovrstna vedno sveža in učinkujoča domača zdravilna sredstva. S to lekarno jrf gotovo ustreženo osobito Se stanovnikom na deželi. Opozarjamo ua danaSnji inserat g. Leu*teka! (Črnogorski knez Nikita svoji hčeri-nevesti.) Povodom zaroke svoje hčere Helene izročil ji je knez Nikita nastopne opomine: Moji Jeleni I Ni vse zlato, kar se »veti. Spominjaj se tega, hčerka moja, in imej v«dno pred očmi da sreča nikdar ni prestola izbrala za svoje bivaliMe. Pod kraljevim dijademom se skriva kro»a iz trnja, aato nikoli ne najdeš popolno srečnega kralja. Ne, ti najdeš srečo v mirnem kotu svoje hiSe, v svojem poslu, ako po svojih močeh poslušaš zapovedi božje. — Lep nauk očetov ob zaroki svoje hčere. (Ir Višnje Gore,) 1. oktobra. Občinske volitve. Pri nas je ostro ločeno mesto od Starega Trga in sosednih kmetskih vasij. Nedavno Sh so vrgli nekoliko tržanov iz mastne zveze, da bi kmetski živel) kako ne pokvaril čiste meščanske krvi. A ta junfikacija ni imela pričakovanih vspehov. Mesto Višnja Gora ni napredovalo v nobenem ozira, mej tem ko je sosedna kmetska občina jako lepo vspevala, kar spričuje dobro vrejeno občinsko gospodarstvo in očitni napredek raznih gospodarjev. To pa je v meščanstvu vzbudilo zavist, zato so sklenili, sedanjemu občinskemu odboru in županu vzeti gospodarstvo občine iz rok in )e izročiti novim možem, kateri so že v mestu pokazali svojo gospodarsko zmožnost. Slutili so nekoliko. da je treba krepko se postaviti na noge, ako hočejo kmete zmagati, zato so se pripravljali za ta naskok celih 18 mesecev, kolikor časa so z raznimi rekarzi zadrževali občinsko volitev v Dednem Dolu. Cetovodja meščanov je bil s početka gospod Gilly, sedaj pa je prevzel to težavno nalogo značajni Kibničan gospod Pirnat, bivši učitelj, sedaj pa štaconar v Višnji Gori. Kolikor so se ustili, je bilo pričakovati hudih rečij in nekateri naših so bili že v skrbi, da bi se meščanom utegnilo kako posrečiti, dobiti našo občinsko blagajno v roke. Na U račun so spili v mestu že več sodcev piva. Toda izid je nemilo dirnul bojevite naše nasprotnike, kajti izvoljeni so zopet vrli možje v občinski odbor in županom je voljen že v tretjič gospod Mih. Omaben, posestnik itd. v Starem Trgu; prvi svetovalec je gospod Franc Križman, drugi gospod Andrej Kurent in tretji gospod Anton Skubic iz Dednega Dola. To zaupanje, katero so skazali naši kmetje svojemu županu, je nam porok, da bode tadi v prihodnje gospod župan z odborom vred vse svoje moči zastavil za blagor občine. Svojim sosedom meščanom pa svetujemo, naj skrbč najprej za-se, kakor tudi mi storimo, kedar pa pride kaka skupna važna zadeva, tedaj si pa podajmo roke v bratski slogi in kmalu bode vsem pornagano, in Višnja Gora bode vredna stare svoje slave mej kranjskimi mesti. (Zasut železnični vlak) Dne 2. t. m. se je nad tovornim vlakom železnice Zagreb-Zagorje hrib utrgal ter stroj in tri vagone popolnoma zasul. Jednemu sprevodniku je odtrgalo obe nogi. (Toča) je v radgonskem okraju na Spodnjem Štajerskem letoSnje poletje naredila za 306.338 gld. škode. Klestila je po 71 občinah. (Novega denarja) bodo prihodnje leto nakovali: cekinov po 20 kron za 60 milijonov, cekinov po 10 kron za 18 milijonov, nadalje 10 mil. tolarjev po 1 krono, za 3.100.000 kron drobiža po 2 vinarja in za 200.000 kron drobiža po 1 vinar. Vsega skupaj se bode tedaj nakovalo za 101,300.000 kron novega denarja. To bomo pač bogati, ako ga bomo kaj pod palec dobili. (Turška zvijača.) Iz Garigrada se poroča, da so oni armenski plemenitaši, katere je turška vlada pred kratkim aretovala, večjidel taki, katerim je turška država veliko dolžna. Potem je seveda lahko umevno, zakaj vtikujejo v zapor take ljudi. (Najdragocenejša knjiga.) Slavni angleški pisatelj Walter Scott reče na smrtni postelji svojemu sinu: »Daj mi knjigo!« — »Katero knjigo, oče?« — »Sin moj, na svetu je samo jedna knjiga, in to je sv. pismo.« — To so bile njegove zadnje besede. (Tikanje v rnski armadi.) Neki berolinski list objavlja naslednji dvugovor mej majorjem in rezervnikom-prostakom. .Zakaj si tako bled, prijatelj ?"—„Ne vem?" — .Si li bolan?' — .Ne, gospod major!' — „Kje si bil. predno so te vieli k vojakom?" — .Na vseučilišču v Moskvi I" — .Hočete li biti tako prijami in mi povedati, kako se pišete?" — .Pecov, gospod major!" — „In kateri stroki ste pripadali?" — .Bil sem vratar na vseučilišču!" — .Neumen durak si ti," rakriči nad njim maior in odide. (Nesreča v tiskarni.) V neki tiskarni v Veliki Ki-kindi na Ogerskem se je pripetila te dni grozna nesreča. Učenec Marton, ki je Se le pred nekaj dnevi prišel v tiskarno, je bil radoveden, kako potuje za tisek odme-njena pola papirja po tiskalnem stroju. Ko ie hotel deček natančneje ogledati to zanimivo stvar, udari ga glavna plošča s tako silo na glavo, da se mu je popolno razdrobila in je padlo mrtvo truplo na tla poleg tiskalnega stroja. (Čoden dvoboj ) Nekje v Ameriki sta se sprla dva poljedelca ter planila jeden na drugega s poljskim parnim strojem. Stroja sta se razbila jeden kmet je bil mrtev, drugi težko ranjen. (Nista se umela.) Deček: »Naša mati prosijo, da bi iim dali kilo sladkorja, plačali ga pa bodo prihodnjo nedeljo.« — Prodajalec: »Povej materi, da mi ne dajemo nobenega kredita.« — Deček : »Vsaj mati nečejo kreditov, ampak le kilo sladkorja « Prihodnja številka rDOMOLJUBA' Izide dn* 5. novembra 1896 zvečer. Lotorijtiko nr«čke. Dunaj, 3. oktobra: Gradec, 3. oktobra: Line, 10. oktobra: Trst, 10. oktobra: Tržne cene v Ljubljani. 10. oktobra. 80, 47, »6, 37, 16 69, 66, 78 43 54. 7. 13. 34. 37. 65. 12 55. 88, 87, 81 i gl. kr. --- HlMkr. ; PBenica m. it. . . 7 70 Špeh, povojen, kgr. - 70 Rež, > • • 0, 10 Surovo maslo, » 7tt 1 Ječmen, > 5 60 Jajce, jedno . . . 9_ 3 Oves. » • . 6 40 Mleko, liter . . . li_ 10 Ajda, » , 8 50, Goveje meso kgr. n - 61 Proso, . . II 6 - Telečje » » n— 64 Koruza, • . . 6 20 Svinjsko » > ii- 6« Krompir, . . 2 30 KoSti unovo > > . - 36 Leda bktl. . . 11 - PiSanec..... i 45 Grah. » . . 10 - Golob..... f- 17 Fižol, » . . 9 - Seno, 100 kgr. . . 40 Maslo kgr. . . - 94 Slama, » > . i 70 Mast, > , -i 76 Drra trda, 4 kub. mir. il 6 »O Speb, svež » . . -j 76 i > mehka . . , b —< Peter Ker£ie izdelovalec vozov in izprašani konjezdravniški kovač iCurschmiedj v Spodnji Šiški pri Ljubljani pripore1« m preOastiti dohovieiDi in Blatnemu občinttvu t nuj- boljše, zaneidjno izdelovanje vsakovrstnih včz, katere lum tudi ▼ SfclOfl. 91 3-3 Franc Zoreč Sv. Petra cesta št. 23. v Ljubljani priporoča il. obdinatvu t me«tu in na dež«U svojo veliko zalogo pšenične moke in otrobov po najnižji ceni. Naročila izvrSuje točno in natančno, kakor ked zahteva. Ceniki so fraoko na razpolago. 95 3—2 Razglas. 94 3-2 Hranllnloa In poaojllnloa v Vipavi je začela poslovati. Zadružni deleži ho po 1 *M.. pristopnin« po 30 kr. Hranilne »log«- se sprejemIjejo tudi od neudov in se obrestujejo po 4',%. Posojila se dajejo samo udom in sicer na osebni kredit (poroltvo) po 6' na vknjiženje pa po 5*. Uradni dnevi »o vsako sredo od 9—12 ure dopoldne. — Pri neugodnem vremenu prvislcden ugodni dan. Izven uradnih dnij dajeio pojasnila gg. Mat. Erjavec, dekan, in Mirko Perhavec v Vipavi, polji in Anton L'r3ič v Št. Vidu. K obilnemu pristopu vabi Ivan Lavrenčič v Vrh- n&delfltvo. Velika izbera lepih, porabnih daril zi Božič in novo lito I NajboljSc ure po najnižji eeni# m in verižice, uhane, prstane itd. ima v zalogi Fr. Čuden, urur v f.fitf>li',n' na Mestnem trgu 3SJT uaHprot i rotovžu "MS Popravila izvriuje kar motno natančno pod jamitvom. Zaloga in popravljanje za vozarenje (bicikhn) po nizki ceni. 101 1 S ? • M O t o u o ft. 'C Cu Velika $o krajcarska loterija y Inomostu. | žr«b*nje 7. novembra. 684 16-4 dobitek 75.00A kron t gotovini « Z «O°/0 odbitkom. Srečke & »O kr. prioor^a J C. Mayer, menjal uit;* v Ljubljani P OVESTI --- Andrej Kalan izšel je ravnokar ter ae dobiva Komad 20 kr„ po poŠti 28 kr. v KatoliSki Bukvarul in TIskarni v Ljuhllaui. Tudi UI., IV., V., VI., VII. in Vin. zvezek so v zalogi. X fH y\ ' ' ^ 6 " V r r — V \ioqzi 11 d a a I e |sj Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene t IG. HELLER na Dunaju 29 8 H/2 Praterstrasse 49 208 20-15 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem ee je treba posebno Taro tati; Pri nizki ceni. _( 63 10 Največja zaloga potrebščin za _ m ■%/ ■ v ■_J2 — krojače m šivilje in najmanj za 5»O°/0 ceneje kot drugod pri Ign. žorgijtt v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. B. 2 H E e ® — Ocfllkl fr» r.ko. — -fuo)ftz |BiOIA — V najem m di mostovina Id Mma V Beričevem pri Dola (Lusthal). — Ve4 se pozvč pri lastniku Francu Grnd v Beričevem št. 16. 93 2—2 Sprejmeta se dva učenca za kol&rskl obrt pri For-dinitndu Šafee-u v Ljubljani, Gradišče flt. 8. J 99 2-1 R. Pserhoferja lekarna pri zlatem državnem jabolku mi Dunaju, I., SliMferutrBSBe št. 1«. it p f odvajalne kro$ljiee 4 Cena tem kroftjieam 1 fttatl P»erh»ferje?e pr eje kri 61stllne krojlo« IraenoTune, so staroznano, lahne odvajajoče zdravilno sredstvo. ^ uena lem krogljicam 1 Skatljiea 15 krugljle 21 kr., 1 z»toJ s 6 Škatlicami gld. 1-5, U po poginem povzetju nefrankovano gld. 1-1«. . . 3 ^ K Ako se svota vnaprej poSlje velja s poStnmo vred: 1 zavoj krogljic gld. l-2o, 2 zavoja 4 gld. 2-30. 3 zavoji gld. 3 35, 4 zavoji gld. 4*40, 5 zavojev gld. 5-20, 10 zavojev gld. 9 20. (Manj U od zavoja se ne posije.) j Zahtevajo naj se izrecno .J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice" ter naj ae p lazi, da ima vsaka Skatljica na pokrovu rodeče tiskano ime J. Pserhofer, kakorflno ^ ]e tudi na navodilu za nporabo. >< Balzam za ozeblino 4 1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr. 5 Trpotcev sok, 60 kr 4 ra l „„ ^nŽA steklenica 40 kr. j Balzam za gnsofrankoPoSi — % Grenka želodčna tinkti 65 kr. ara (preje življenjska esenca ali Praske kapljice.) Lehkotno odvajsjoče sredstvo, oživlja in krepča želodec, ter pospeSuje prebavljenje. Stekl 22 kr., dvauajst stekl. gld. 2"- Prašek zoper kašelj Skatljica 35 kr., franko poslan 60 kr. Tannoehinin-pomadaJhopf8eer. JeTB, najboljSe sredstvo za rast lfts, lonček 2 gl. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Meudela, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bnlrlfha, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. 1-— 1 Balzam za rane -te«. «> , 2 Razun tukaj omenjenih izdelkov ima Se vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in ino-^ jpmske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, k, bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje K zemske farmacevu F p0Slljatve po poŠti zvrti se najhitreje proti predpoSiljatvi zneska, t S0^rud??roTPovbŽtj^% i Oenfr -Prej poSlje , najbolje po po.tnej ^kazn.e,), ►< JepoStnlna dosti nižja, nego pri p.g^.mh s povzele«- ™ iJ-i S ffj. svetost papež Leo XIII. sporočili so po svojem »/travniku ftrof. dr. Lapponi-ju g lekarnarju O.PiccoUju v Ljubljani prittrčno zahvalit za dopo-sUine Jim steJcleniiice (23-18) cTinfifure ™želodec Imenovani zdraifttik ter tudi mnogi drugi hI ovit l jtrofe-surji in doktorji zapisujejo bo-lehavim Ptccolije *o ieludčno tinkturo, katera Icrepča ielodec, povečuje slast, pospešuje prtbav-Ijenje in telesno odpr tje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje O. P/ceoli lekarnar pri „Angelu" v Ljubljani na J>unajski centi. Cena jedni steklenici io kr. ^ i. kot ' Q) primes k bobovi kavi edino zdrava k a v i n a pijač g. Dobi h povaod. pol kil« »a ti kr Zrurilo! Zaradi nidvrodalb po »jonih Udolkov Jo troba paaiti •a Urira« savojo ■ imonom: Kathreiner Koverte s firmo pnpo Katoliška Tiskarna po nukej eeni Ta domača zdravila dobijo «e najroneje p* poitl; so mngo let izkuSena. z dobrim vspehom rabljena, narejena po originalnem navodilu dr. pl. Tmk6czy-a < blastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti, redno »veie in priznano « tisoči zahvalnih pisem Posebno so Kapljice za želodec krepčujoče, sliz raztvarjajoče. odpenjajoče, čistujoče in slast vzbujajoče. 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 yld.. 3 tucaU 4 gld. 60 kr. Dr. pl. Trnk6czy-a irivijalni (čistita«) krogljici. zavitek 1 ml J. fid 76 kr. J ikaliftca 31 kr , 1 tavitek t kr., 6 tantkor 4 Najtoplejegra prtp oroCila vreden je tudi kemično čisti, hijijenični, dijetetični Ulodčni liker Marija turški želodčni grenfiec Uteklealra M) kr, « strklenle 2 »Id. M kr. Temu izbornemu ž»-lod" čnemu Krenčecu gre pred' nost pred mnogimi drugim enakimi sredstvi, ker osvežuje. oživlja, je jako ugajajoč, krepčujoč, osna pospešujoč, skratka najboljše, preizkušeno in z mnogimi zahvalnimi pismi priznano sredstvo. Vta na$teta. t ploh rta rdrarilna uredit ta ratpoitlja na vse tirani t vsakdanjo obrstno po*ti> 67 (12 — 4) lekarna Trnk6czy v JjjuMjani pri rotoriu poteg mestne hranUriice. A« PrcB«»Utev An otvoritev novo l«>Unrne. Čast mi je naznanjati p. n. gg. zdravnikom in p. n. si. občinstvo stolnega mesU Ljubljane m okolice da setn do sedaj na Mestnem trgru it. 11 obstoje6o lekarno pri Mariji pom*«*J vsted podeljene mi koncesije od g Kd. Svobode kupovno prevzel in isto pod dosedanjim imenom Sleželsift IekaFHa pp| Mariji pomagaj premestil na Resljevo cesto it. 1 v hišo g. Leuca poleg mesarskega mosta. Po svojem dolgoletnem poslovanji r velikomestmh kakor tudi v tukajšnjih lekarnah pridobil sem si dovolj strokovnega znanja; sv.,jo popolnoma novo lekarno tem uredii po veeh **-ntevah moderne farmacije in preskrbe! s svetimi ln presknftenlml zdravili, kakor tudi naihHi«; kvaM.ii „ * T"" * v f?*0®vtl« no-hlgljenlčno stroko spadajočimi potrebščinami, katere bodem vedno v kirno l ! „"7 a slavno občinstvo Se na sJojo izvrstno urej.no homeopatlčno ^ .neoUaSSf ** P^fumerlJ, toaletnih ln medlolalinlh Lil, t« U» »peoljalltet kimr^linlh obvez ln Instrumentov, kakor tudi vedno svetih mineralnih vfid. - Opozarjam si. občinstvo na svojo veliko in bogato zalogo vseh domačih zdravil katera™ no drugih cenikih in časnikih razglašajo kot izvrstna sredstva proti raznim bolezni* mravu, saiera se po arugin cenim 97 2-2 Razpošilja se vsak dan dvakrat po pošti. "Wm Mr. Ph. Milan Leastek, lastnik lekarne. !«d»i«r*li Dr. Iva* ianažii 1 Mffovoriii ,r.,lmk Ivll Rakave« Tiska ..Katoliška fukHrn* '